j»f>Stn?na plačana t gotovini. Leto XIV., štev. 73 Ljubljana, torek 28. marca 1933 Cena 2.— Dir tpr«voiAtvu; Ujuoijaaa. N.aatljeva ulica i - 1 eietoo Sl 3122. 3123, 3124 3125 312b. Inserarm oddelek: LJubljana Selen-OurgoT« uL 1 — feL 3492 ^492. Podružnica Maribor- Gosposka ulica Stev 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: K. ocen črva ulica št 2 — Teieton št 190 Kačim' pn pošt ček zavodib: Ljubljana št 11842 Praga čislo 78.180, VV-e* it los ?41 NaroCnub (DH&D oioocuv L)ui £> — Z* moTfm'f»osega v sam problem razorožitve. S tem vprašanjem so se najodličnejše glave mednarodnega sveta bavile že toliko, da je brez dvoma že dovolj razsvetljen z vseh strani. Macdonald pa je kar gre-doč udaril po zamotanem vozlu in gledal le na to, da je izračunal mehanično ravnovesje in iz razorožitve popolnoma izločil x\nglijo in nje velikansko pomorsko silo. Zastopnik Turčije je v Ženevi ostro ironiziral Macdonaldov načrt, ki izpušča tudi Turčijo, češ, da smatra Bo-<:por za enako pomembno ločilo kakor Rokavski preliv. Kako mašinelno so sestavljali Macdonaldov načrt, se vidi tudi iz tega. da so določili Češkoslovaški in Jugoslaviji armado po 100.000 mož, Estonski, ki ima le dober milijon prebivalcev, pa so dovolili polovico tega sta-leža. Potovanje angleškega premiera in ;runanjeg-a ministra v Rim je Churchill v loudonski dolnji zbornici sarkastično primerjal s podvigi znanega viteza do-na Quichota in njegovega oprode. Ne pristoji nam presoja, v koliko je ta drastična primera opravičena, vendar moramo reči, da je zelo, zelo čudno, da se bivšemu vodji angleškega socializma ob nova nekdanje Svete alianse neslavnega spomina zdi mogoča v našem veku in po svetovni vojni. Kot najvišja pridobitev se je iz svetovnega poboja rodila misel Društva narodov in njegov statut so sprejeli tudi v Londonu in v Rimu. Zdaj pa naj ta mednarodna institucija postane nekaka brezpomembna instanca brez vsake kompetence in njen pravilnik le krpa papirja, opremljena s podpisi zastopnikov mnogoštevilh narodov. Kakor že rečeno, se komunike Male antante obrača izrecno proti težnji, da bi nameravana četvorica lahko po mili volji odločala tudi o ozemlju in usodi manjših držav, o katerih se čuje na za-padu malo laskava oznaka »klientski narodi«. Z izredno nonšalanco so v Rimu govorili, da se da revizija meja v Srednji Evropi izvesti na ta način, da bi Jugoslavija. Rumunija in Češkoslovaška odstopili »nekaj svo^esra ozemlja« onim, ki si ga žele, nemško hrepenenje po kolonijah pa bi se dalo potolažiti z dodelitvijo portugalske Angole ali Mozambika. Macdonald ie na to delitev baje molčal, dasi je živahno protestiral, ko je bilo go/ora, da si Nemci žele vrnitve kolonije ob jezeru Tanga-njiki, ki je sedaj britsko. Ost rimskih predlogov je naperjena proti vsem državam, ki niso velesile, kajti o vseh bi imel projektirani direk-torij pravico odločati. Prav posebno pa je bila sprožena puščica proti Mali an-tanti ne le zato, ker gre preko njene organizacije. ki je ustvarila v Evropi novo velesilo, marveč zlasti tudi zato, ker naj bi se revizije mirovnih pogodb izvršile v prvi vrsti na račun v Mali an-tanti združenih držav. Zato je popolnoma naravno, da je prvi službeni protest prišel od Male antante in da je ta protest tako oster in odločen. To čudno pojmovanje demokracije seveda ni moglo biti po godu državam Male antante in njihov ženevski komunike je najmanj toliko umesten, kakor je oster in odločen. Ako bi v Mali antanta ne bilo Rumunije, bi se dalo sklepati, da je Macdonald dal izraza samo angleški, na žalost, še vedno precej razširjeni antipatiji do Slovanov ln svoji osebni germanofiliji, ko je tako prostodušno pristal na direktorij. ki bi mu bili slovanski narodi le za predmet političnega mešetarstva. Kakor so današnje prilike, si ni mogoče predstavljati, da bi 200 milijonov Slovanov bilo izključenih od sodelovanja v politiki Evrope. Uradna Rušila ne reagira na geslo SJovanstva in nmsW pomenek se gotovo ni tikal nje. PaC pa Rimski načrti prekrižani Mogočen odmev energičnega nastopa Male antante proti Mussoli' nijevemu načrtu diktature direktorija četvorice v Evropi Pariz, 27. marca r. Vpliv in moč Male antante se ni še nikdar tako jasno pokazala kakor baš te dni, ko se je v mednarodnih političnih krogih razpravlja o Mussolinijevem načrtu, ki govori o uvedbi mednarodne diktature velesil. Namen tega načrta je sedaj popolnoma jasen. Mussolini je izkoristil splošno mednarodno napetost in brezuspešna prizadevanja raz-orožitvene konference za to, da Je ob priliki obiska angleškega ministrskega predsednika Macdonalda sprožil načrt, ki naj bi izpolnil vse dolgoletne želje Italije, katerih dosedaj v okviru Društva narodov ni mogla izpolniti. Njen glavni cilj je izolacija Francije, omejitev njenega vpliva v Srednji Evropi in na Balkanu in razbitje bloka sred-nje-evropskih držav, to je Male antante, ki predstavlja največjo oviro za italijansko ekspanzijo v Srednji Evropi in na Balkanu. Zavedajoč se, da je Italiji pri tem nujno potrebna podpora Nemčije, je Mussolini vpletel v svoj predlog tudi revizijo mirovnih pogodb, da bi se tako polaskal Hitlerju. Angleži, ki niso bili nikdar prijatelji Slovanov in ljubosumno gledajo na naraščajoči vpliv Francije v evropski mednarodni poiitiki, načrtu Mussolinija ne ugovarjajo, ker se zavedajo, da bi jim mogel samo koristiti, ako bi se izvedel. Zato tudi angleški tisk ni nenaklonejn tej akciji Rima. V pariških in ženevskih krogih pa so takoj spoznali vse nevarnosti, ki se skrivajo za tem predlogom. Ustvaritev bloka velesil bi degradirala tudi Društvo narodov na brezpomembno zbirališče malih držav, ki bi se morale hočeš nočeš ukloniti diktatu velesil. Zato je razumljivo, da so podrobno proučili vse možnosti, ki jih prinaša Mus-solinijev načrt. Dočim pa 80 se velesile previdno izogibale vsaki jasni izjavi, Je raz-čistila situacijo Mala antanta. Odločna beseda Male antante V soboto popoldne se je sestal v Ženevi svet Male antante pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša Na sestanku so podrobno proučili položaj in zavzeli jasno stališče do Mussolinijevega načrta. Komunike, ki je bil o tem izdan, odločno poudarja, da bi bila sklenitev take pogodbe, kakor je predlaga Mussolini. za vse druge države nesprejemljiva. Nihče nima pravice razpolagati posredno ali nepo-sredno s tujo lastnino in tujimi pravicami. Zato se Mala antanta najodločnejše izreka proti sklenitvi take pogodbe. Pogodbe te vrste spadajo v preteklost in v dobo, ko še ni bilo Društva narodov. Obenem Mala antanta obžaluje, da se v zvezi z načrti, ki naj bi služili pomirjenju Evrope, vedno znova načenja vprašanje revizije mirovnih pogodb, kar mora vzbujati le vznemirjenje ui nezaupanje. Manjše države si ne puste več diktirati Ugleden predstavnik Male antante Je v zvezi s tem izjavil novinarjem med drugim. da so oni, ki so skovali načrt za uvedbo diktature velesil, v veliki zmoti. Pogrešno je misliti, da bi mogel direktorij štirih držav avtoritativno vsiliti svojo voljo vsem ostalim. Evropske velesile so se posluževale takih metod v 19. stoletju. Se leta 1878. je bilo mogoče, da so Avstro-Ogrski poverili mandat, da z bajoneti zavzame tuje ozemlje in si prisvoji tujo lastnino. Kaj takega se dandanes ne more več ponoviti. O tem mora biti prepričan tudi za-nešenjaški fašizem. Narodi, na katere misli v svojem predlogu Mussolini. niso več ne-oborožena brezpravna raja, marveč so to narodi, organizirani v solidne državne za-jednice. ki so svoje uedinjenje plačali z dragoceno krvjo in se globoko zavedajo svojih pravic in svoje moči. še več, narodi, ki naj bi postali žrtve tega načrta, niso osamljeni, temveč so medsebojno povezani po solidarnosti interesov in po nepozabnih spominih na težke čase v nedavni preteklosti. Društvo narodov edini regulator mednarodnega življenja Poleg tega pa pota, ki jih predlaga Mussolini, niso niti najmanj primerna za rešitev in ureditev razmer v Evropi. Ne sme se pozabiti, da obstoja še nekaj drugega, kar je globoko ukoreninjeno v povojnem mednarodnem življenju Evrope, a to je Dru- štvo narodov. Ta ženevska institucija ostane kljub vsem dosedanjim začasnim neuspehom vendarle edini regulator mednarodnih sporov in edino mogoči ventil težke atmosfere mednarodnega življenja. Društvo narodov je čuvar vseh suverenosti in edini kompas mednarodne politike. Zapustiti ta kompas in kreniti na pot koalicij bi pomenilo povratek v nekdanje sisteme diplomatskih blokov, ki so se zrušili v svetovni vojni. Zaradi tega je nujno potrebno, ostati čvrsto v Društvu narodov. Razpravljati o paradoksih g. Mussolinija bi pomenilo izgubljati čas. Hud udarec Mussolinijeviin načrtom V pariških diplomatskih krogih odkrito priznavajo, da je s stališčem Male antante nastopila v pogledu Mussolinijevega načrta docela nova situacija. Jugoslaviji, češkoslovaški in Rumuniji, se je sedaj pridružila tudi Poljska. Blok, ki predstavlja 80 milijonov prebivalcev, ne bo nikdar dopustil, da bi se mu karkoli vsiljevalo. Novi blok je zavzel sedaj odločno stališče, ki bo v teku tega tedna glavni predmet diplomatskih razgovorov v ženevi, Parizu. Rimu in Londonu. V pariških krogih poudarjajo, da je s tem zadan Mussolinijevemu načrtu glede revizije mirovnih pogodb hud udarec. Zbližanje med Poljsko in Malo antanto V ženevskih in pariških krogih razen tega podčrtavajo, da se že delj časa govori o reviziji mirovnih pogodb. To vprašanje je načel sedaj tudi Mussolini, ki pa se skrbno izogiba vsaki konkretizaciji in niti ne pove, na katere pogodbe naj bi se nanašala revizija. Toda. dokler revizionisti točno ne povedo, kaj naj se izpremeni v versaille-skem dogovoru, ostane revizija zavita v meglo in ne more imeti drugih posledic, kakor samo nepotrebno vznemirjanje v mednarodnem življenju, ker predstavlja le ogrožanje miru. Veliko važnost pripisujejo v tukajšnjih diplomatskih krogih skorajšnjemu posetu poljskega zunanjega ministra Becka v Beogradu in Pragi V Parizu sodijo, da Je to odločilen korak za definitivno približanje Poljske k paktu Male antante, kar bi bilo za nadaljnji razvoj Srednje in Vzhodne Evrope najdalekosežnejše važnosti. Dogodki zadnje dobe Poljski nujno narekujejo, da združi poljsko politično linijo s politiko Male antante. Odmev v Rumuniji Bukarešta, 27. marca. AA. Vsi listi objavljajo komentarje o zadnjih sklepih stalnega sveta Male antante v Ženevi in jih pozdravljajo Soglašajo z odločnostjo Male antante in Poljske glede mirovnih pogodb in s stališčem Male antante proti direktoriju štirih držav. »Universul« pravi, da Poljska. Mala antanta in Francija pa tudi druge neodvisne države nikakor ne morejo sprejeti načrtov in kombinacij, ki bi ogražale mirovne pogodbe in s tem ustvarjale v Evropi takšen položaj, da bi bil mir Evrope v nevarnosti. Tudi Sovjetska Rusija za zbližanje z Malo antanto Varšava, 27. marca č. Polslužbena »Ga-zeta Polska« objavlja poročilo svojega dopisnika v Moskvi, po katerem je sovjetska vlada pripravljena poslati svoje diplomate na pogajanja z Rumunijo. Poljska je pripravljena posredovati za uspešno zaklju-čitev takih pogajanj. Rusija bi se v danem primeru pričela pogajati tudi z ostalima dvema državama Male antante Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki doslej še nista priznali sovjetov. Macdonald poseti Hitlerja London, 27 marca. p. Kakor javljajo *>Sunday Express«. namerava ministrski predsednik Macdonald v kratkem potovati v Berlin, kjer se bo razgovarjal s Hitlerjem o italijanskem načrtu glede direktorija četvorice. Mussolini znatno „omilil" svoj načrt Pariz, 27. marca. g. »L' Intransigeant« javlja iz Ženeve, da je italijanski ministrski predsednik temeljito spremenil svojo prvot no pogodbo med štirimi državami, ki naj bi po sedanjem obsegale naslednjih šest točk: 1. Države pogodbenice naj bi se obvezale, da bodo delovale v duhu Kelloggove po- godbe in ne b^do uvaiale nobenih posebnih ukrepov. 2 Revizija mirovnih pogodb v smislu člena 19. pakta Društva narodov, vsekakor samo v primeru, da bi nastala situacija, ki bi ne mogla izz\'ati sporov med prizadeti' mi državami 3 Enakcpraimost Nemčije v primeru, či o i dosegla razorožitvena konferenca samo polovičen uspeh Načeto enakopravnosti bi bilo treba v tem primeru urediti s stalne pogodbo med štirimi državami. 4. Ureditev izven evropskih problemov 5 Pogodba traja deset let. 6 Pogodba se registrira pri Društvu nrr rodov. Brez Male antante ne bo šlo Na iniciativo Anglije so nameravali povabiti k sodelovanju tudi Malo antanto, ki pa je odklonila politiko blokov Ženeva, 27. marca. r. Veliko senzacijo ▼ tukajšnjih krogih so zbudil? vesti, da sondirajo italijanski einisarji teren za eventualni pristop Male antanle k nameravanemu bloku štirih velesil. Iniciativa za to ie izšla iz Londona, kjer so spoznali, da ne lio šlo brez in proti Mali antanti. ki predstavlja v svoji novi organizaciji trdno povezano velesilo. kateri se ho po vsej verjetnosti prej ali slej pridružila še Poljska in ki upravičeno zahteva, da se je ne «me izključiti od sooodločania v evropski politiki. Po zatrdilih poučenih diplomatskih krogih. *o v Rimu prvotno na to iniciativo pristali Ker pa so se zastopniki Male antante odločno izjavili proti politiki blokov, priznavaiof edino avtoriteto Društva narodov, so v Rimu se- daj ta načrt opustili in demantirajn tn<0! sti. da bi sploh kedaj obstojala namera, povabiti k sodelovanju Malo antanto. V tukajšnjih krogih sodijo, da je nastop Male antante domala popolnoma prekrižal rimske načrte. tako da ta akcija ne bo prišla prek. platoničnih izjav. London. 27. marca. 5. Današnji >Time«« ugotavlja. da po Hitlerjevih izjavah o nemški zinanji politiki nihče več ne more trditi, da z Nemčijo ni mogoče pričeti pogajanj glede tega vprašanja. Obenem ugotavlja list. da sta Mala antanta in Poljska pokazali vel k odpor proti reviziji mirovnih pogodb ter zaključuje, da se revizije dejansko brez pristanka te držav, ki so na njej nepo. sredno zainteresirane, ne bo dala doseči. Velesile se pogajajo Japonci anefetirajo Izkoriščajoč napetost v Evropi je Japonska izstopila iz Društva narodov in proglasila aneksijo dosedanjih mandatnih otokov je šlo za naklep, da se Češkoslovaški, Jugoslaviji in Poljski omejijo njihove suverene pravice in da se na njm račune izvede »pax romana«. Vse pa kaže, da je bilo treba hiteti, da se eliminira Društvo narodov m da se glavne kompetence preneso na novi direktorij četvorice. Po Izstopu Japonske iz Društva narodov je Izpraznjeno eno stalno mesto v ženevskem svetu in na dlani je bilo, da se mora vrzel izpopolniti. V po-štev pa prihajata le dva kompetenta: Poljska, ki je že davno zahtevala ta atribut velesile, in Mala antanta, ki po svoji notranji reorganizaciji nastopa kot čisto nov in močno tehten činitelj evropske politike. Postalo je celo jasno, da mora biti vzhodni del evropske celine zastopan v ženevskem svetu vsaj z dvema delegatoma, ako ima rotnansko-germansld zapad v njem kar Stirl zastopnike. Tudi i t tega odra *e je Mala antanta tako odločno postavila na tla Društva narodov in velesile bodo morale uvideti, da tak ogromni kompleks ozemlja, s tolikimi milijoni prebivalstva, kolikor ga mma niti ena izmed evropskih velesil, ne more ln noče biti vedno v podrejenem položaju, da drugi odločajo o njegovih zadevah brez njega ln proti njemu. In to celo s tako prozorno tendenco, kakršna izhaja iz načrta oligar-ničnoga direktorija! Zadnje vesti kažejo, da Je energični nastop Male antante že rodil sadove. Že danes se lahko skoro z gotovostjo reče, da je predlog direktorija velesil pokopan. Z njim m še pokopano bistvo rimskega projekta. v kolikor teži za tem, da se najde način za uspešno mirno reševanje evropskih konfliktov, samo izhod bo treba seda.; iskati v drugih smereh. Naj se najde kakršenkoli, toliko je gotovo, da t>o bližje duhu povoj- j ne mednarodne demokracije in duhu ' Društva narodov, zato tudi uspešnejši — r » ~ i • , , J "T," „„ A .___ . '. . _ . dat, za integralni del japonskega ozemlja za delo na pomirjen^ Evrope, kakor bi in da 2aPadi tega ne more odložiti več tega mandata Končno jo še nristavil da je Japonska pripravljena sodelovati na mel- Žcneva, 27. marca 5. Glavni odbor raz-orožitvene konference je danes nadaljeval razpravo o angleškem orožitvenem načrtu. Na dopoldanr-ki seji je španski delegat Madariaga pozdravil angleški načrt, zahteval pa je od velfsil. naj v razorožitvi pred-njačijo malim državam. Predvsem se je zavzemal za efektivno razorožitev pomorskih sil in zahteval tudi popolno ukinitev vojnega letalstva. Govoreč o Mussolinijevem na frtu, je naglašal. da je mogoče realizirati revizijske težnje le ▼ atmosferi miru. Če stremi Mussolinijev načrt za tem. da popravi napake mirovnih pogodb, je nuino potrebno. da se otrese metod, zaradi katerih so nastale napake v mirovnih pogodbah Besedilo mirovnih pogodb so sestavile prav one velesile, ki naj bi se «edaj združile, da bi znova same izvršile revizijo. To bi do-vedlo le do novih pogrešk. zaradi česar je potrebno sodelovanje z ostalimi državami Protestiral je tudi proti ustanavljanju po-sebnihh skupin v okvira Društva narodov in izven njega. Zavzel se je za del francoskega načrta, na katerega se angleški razorožitveni načrt ne ozira. Posebno je zahteval. naj se zniža tonaža vojnega brodovja veles 1 in internacionalizira civilno letalstvo. Sovjetski poslanik Dovgalevski je poudarjal. da je tudi ruska vlada predložila konferenci razorožitveni načrt s točnimi podatki. Protestiral je proti zmanjšanju vojnega letalstva, kakor ga določa angleški razoro-žitven; načrt, češ, da je treba vojno letalstvo ukiniti v celoti. Nato so govorili še zastopniki manjših držav, med njimi zastopnika Indije Aga-khan in Portugalske Vasconcello. ki sta izjavila. da sprejemata angleški razorožitveni načrt. Nemški delegat, poslanik VadoIny je na popoldanski seji označil stališče Nemčije glede na angleški razorožitveni načrt. Naglašal je. da je Macdonaldova pobuda otvo-r la odločilno fazo na konferenci, kajti po mnogih neuspehih vsebuje angleški načrt — ki je bil vložen v času. ko se je nahajala konferenca skoraj pred razidom — poooln osnutek za razorožetvino pogodbo. Izstop Japonske iz Društva narodov Tokio, 27 marca. d. Včeraj se je vršil kronski svet. na katerem /e bilo po daljši razpravi soglasno sklenjeno, da izstopi Japonska iz Društva narodov. Zunanji minister je dobil nalog, naj o tem takoj obvesti tajništvo Društva narodov Vlada je obenem sklenila proglasiti aneksijo Karolinških. Marijinih in Maršalskih otokov, nad kate.imi je imela Japonska kot članica Društva narodov mandat ženeva, 27. marca d. Danes Je japonski delegat na razorožitveni konferenci poseti! generalnega tajnika Društva narodov sira Erika Drummonda ter mu izročil noto japonske vlade, s katero prijavlja svoj izstop iz Društva narodov Nota se glasi: >Ker kaže. da pripisuje Društvo narodov ohranitvi neizvedljive formule večji pomen kakor pravi vrednosti varnosti miru ter bolj ceni obrambo akademičnih tez kakor odstranitev vzrokov za bodoče spore, smatra japonska vlada, da ima povod za izvajanje posledic, ker obstojajo med Japonsko in Društvom narodov glede mirovne politike nespravljiva nasprotstva.« Obenem je japonski delegat obvestil tajnika Društva narodov, da smatra Japonska otočje, nad katerimi je imeia dosedaj man- narodnih konferencah, r kolikor bo to trala za potrebno in koristno. Ogorčenje Nemcev Izstop Japonske iz Društva narodov v ženevskih krogih ni presenetil, ker se je že dolgo napovedoval, pač pa je izzvala veliko presenečenje aneksija otokov, nad katerimi js imela dosedaj Japonska svoj mandat Zaradi tega koraka Japonske »o zlasti razburjeni Nemci, ki so upali, da jim bo razprava o teh mandatih dala priliko načeti vprašanje bivših nemških kolonij. Nemčija je nameravala zahtevati, da se ji da mandat nad Karolinškimi otoki, ki so bili poprej nemška kolonijaina posest. V krogih nemške delegacije izjavljajo, da Nemčija ne bo_ mirovala, dokler to vprašanje ne bo razčiščeno ter da aneksije teh otokov s strani Japonske ne bo nikoli priznala. Tokio, 27. marca. d. Stališče Nemčija glede Karolinških otokov je izzvalo v tukajšnjih krogih veliko ogorčenje. Na konferenci tiska je japonski zunanji minister na vprašanje novinarjev izjavi!: Kdor hoče Imeti Karolinške otoke. Jih pride lahko Sam iskat. V Toki ju dobro vedo, da v Nemčiji žel/ijo pogaiania za Karolinške otoke zaradi tega .da bi sploh mogli enkrat načeti vprašanje mandatov. Nemški sunek bi imel lahko za posledico zelo neprijetna pogajanja z Ameriko g-iedo pogodbe o južnem morju iz leta 1922. Zaradi tega so v Tokiju zelo ogorčeni Sumljivi ameriški manevri Washington. 27. marca. AA Pacifiška vojma mornarica bo jutri zapustila svoji oporišči v San Pedru in v San Diegu. Od-plula bo na strelne vežbe proti »sovražnikovi mornarici«. Poveljeval bo admiral Leigh. Vežb se udeleži nad 100 vojnih ladij, med temi bo 10 oklopnic. Pri teh vež-bah bo sodelovalo tudi 250 pomorskih letal. to moge' b>'j prvotni načrt direktorija j velesil. | Odgoditev agrarne debate v skupščini Beograd. 27. marca. p. Narodna skupščina se je sestala danes h kratki seji, na kateri je reševala zgolj tekoče zadeve. Ker so člani vlade zaposleni pri proračunski razpravi v senatu, je bilo sklenjeno, da se razprava o agrarnem zakonu, o katerem razpravlja tudi še poslnski klub, za par dni odgodi. Zaradi tega bo prihodnja seja Narodne skupščine sklicana pismenim potom. Na današnji seji je po odobritvi zapisnika pred>-edn:k dr Kumanudi med drugim sporočil, da je minister pravde predložil načrt zakona o ureditvi fidejkomisov Sledilo je či ta nje cele vrste interpelacij Minister pravde je zahteval tudi izročitev nekaterih poslancev sodišču, o čemer bo razpravljal imunitetni odbor Prečitane so bile štev;lne prošnje in pritožbe, med katerimi je tudi prošnia uslužbencev dravske banovine, da bi se jim priznale na državnih železnicah enake ugodnosti, kakor državnim uslužbencem Stev-lne ženske organizacije prosijo, naj se čimprej uzakoni predloženi zakon o pobijanju spolnih bolezni. Sreski kmetiiski odbor v Pmiu. občinski odbor v Ormožu in občinska zastopstva raznih drugih občin ptujskega sre7a protestiram proti zopetni delni uvedb' trošarine na vino. kakor hoče to storiti novi proračun dravske banovine. Nemci v Jugoslaviji in Slovenci v Avstriji Točne in umestne ugotovitve senatorja dr. Rožiča v proračunski razpravi — Nemci pri nas so gospodje, Slovenci na Koroškem pa brezpravna raja Beograd, 27. marca. p. Včeraj se je pričela v senatu proračunska razprava. Poročilo f nančiiega odbora senata je podal Dator g dr. "Miroslav Pioj. nakar se je po ekspozeju finančnega ministra gospoda dr. Djordjeviča pričela načelna razprava. Na včeraišnj dopoldanski in popoidansk- seji (o kater- je obširnejše poročalo že pone-delvfco »Jutro«) je govoril med drugimi tudi senator dr. Vladimir Ravmhar. Senator dr. Rožič Danes dopoldne se je načelna razprava nadaljevala. Po govoru senatorja Germi ča ie povzel besedo senator dr Valentin Kožic, k je v obširnem govoru oc^M • žaj nemške narodne manj,s ne v Jugodav^ mca primerjal s položajem slovenske ra rodne manjšine v Av^tij. Iz izvajanj senatorja dr Rožiča. ki so vzbudila v zbom -c, Slušna pozornost, se vid . ka^o neutemeljene so pritožbe, k se od časa do c«sa pojavljajo v nemškem tisku glede položaja nemške narodne manjšine v Jugoslaviji n koliko več pravice ima Jugoslavija orito-ževa-ti se nad položajem korosk h Slovencev ki jih avstr jske ob a.ti sistematično hirajo ne samo na političnem, marveč tudi na o os pod srake m in kulturnem polju. V svojem ohšrnem govoru je senator dr. Rožič med drugim dejal: Nemci v Jugoslaviji V Jugoslaviji živi okrog 470.000 Nemcev ki pa niso n kjer naselnem kompaktno ' marveč *> raztresen, po vsej državi Nabili so se na tem ozunliu ob koaicu 17 ,n v začetku 18. stoletja ter se nastanili v najrodovitnejših pokrajinah nase države Nemška narodna manjšina m samo v vsakem pogledu popolnoma enakopravna z ostalimi državljani Jugoslavije marveč uživa zlasti na gospodarskem polju .v marsikaterem pogledu naravnost privilegiran položaj Zaščita domače industr je pome-nia v pry- vrsti zaščito nemške industrije. Nemci so mogli pri nas ustanavljati indu-šl r jska podjetja in spoh gospodarske ustanove brez" ozira na svojo nacionalno pripadnost. V Jugoslaviji je nad 140 gospodarskih in denarnih podjetij, ki so v ro-ah nemške narodne manjšine. Osnovna glavnica teh podjet j /naša nad 100 milijonov, vir>ie Nemcev v denarnih zavodih pa presedajo pol milijarde Iz tega je razvidno, da" odpade na vsakih 1000 Nemcev v nasi držav 'okrog 200 000 Din kapitala in nao-matiij 1 milijon denarnih vlog Pri tem pa n' vštet kaoital. naložen v podjetjih, ki n'so v nemških rokah V političnem pogledu uživa;o Nemci v Jugoslav ji enake pra-vce. kakor ostali državljani Kako lažnive so vesti, ki se od časa do časa pojavljajo r inozemskem in nemškem tisku, se v^di najbolje iz psave g'avnega glasila nemške narodne manišine novomdsfcega »Deutsche Vokkblatt.« ki je odkrito zapisal: »Po 200 !et'h zatirania na domafi grudi smo doživeli z ustanovitvijo Jugoslavije svoj dvoi-oi preporod: našli smo zopet svojo domovino. a našli smo tudi -/ooot sami sebe.« Pred postankom T->gcslavije Nemcj pri nas razen v Sloveniji niso imeli nobene osnovne šole Aprcnviev madžarflk' šolski ?akon je zatiral tudi Nemce na vse načine. Po ustanovitvi Jugoslavije pa se je položaj mahoma izipremen'1 Nemci so dobili več. kakor se jim je kdaj sanjalo. Po statistik iz leta 102^ majo pri nas 154 osnovne šole s 570 oddelki in s 572 učiteljema. Razen tega imajo 33 otroških vrtcev, ki jih puseča 3680 otrok jn na katerih vzdržuje država 48 učiteljskih rnoči Nemška narodna manjšina ima dalje pri nas 6 meščanskih šol s 24 oddelki in s 720 dijaki. V Novem Vrba-su imajo svojo gimnazijo s 150 učenci. V verskem pogledu so docela enakopravn". imajo avtonomno evangeljsko cerkev, za katero daje država letno 657.000 dinarjev dotacije. 415 nemških kulturnih n prosvetnih društev neovramo razvija svoje delovmje. Dočim poprej vojvodinski Nemci niso m H i niti enega svojega lista, imajo =edaj 29 listov Vsak objekfvnj Nemec mora priznati, da takih ugfldnosfi ne uživa nobena narodna manjšina v nobeni drugi državi. Človek bi pričaikovail, da bodo Nemci to lojalno priznal m da bodo zato vsaj nekoliko hvaležni Namesto tega pa se pojav.ja-jo v Lnozemokem t sku tendenciozni napadi na našo državo, češ da pri nas zatiramo Nemce. Nemci naj samo pogledajo nazaj v uradne statistike iz ieta 1913 al 1914. pa se bodo sami prepričal., kako obupen je bil njihov položaj takrat. >-:o so b li izpostavljeni sistematični madžarizaci ji. dočim danes nihče ne zahteva, da bi se odrekli svojemu ježku in svoji narodnosti. In nasi sta Koroškem Ce j>a pogledamo, v kakšnem položaju je naša narodna manjšina v Avstriji. Slovenci na Koroškem se moramo zgroziti. Avstrija se je v mirovni pogodbi obvezala, da bo za jamčila narodnim manjšinam neov ran gospodarski m kulturni razvoj Obvezala se je. da se bo vršil pouk na osnovnih Šolah v materinskem, to je v slovenskem jeziku. Toda niti ene teh obvezno-^tj avstrijska republ ka ni izpolnila Nasprotno: še huje se sedaj izvaja nasilna germanizacija Slovencev, kakor v nekdanji avstro-ogrski monarhiji. Vso slovensko inteligenco so izgnali ali pa ji z neprestrnmi napadi, z ogrožanjem varnosti življenja in premoženja onemogočili nadaljnji obstoj. Narod je ostal brez svojih voditeljev Med uradci'-štvom. učiteljstvom. sodnki itd ni danes niti enega Slovenca, čeprav so bili do prevrata Sovenci tako v državnih, kakor v deželnih službah. Vzporedno z državno oblastjo gre tudi cerkev ki je premestila vse slovenske duhovnike. tako da ni slikati s' -»venske besede skoro niti več v cerkvi. S*otisoč Slovencev, ki so naseljeni po v v popolnoma preosmovani drugi zbornici, ki jo je doslej predstavljal zvezni svet. Zvezni svet naj bi*se namreč čimprej, kakor je bilo že v z-vezni ustavi iz 1. 1929 načelno določeno, preosnoval v stanovski svet ki naj bi določal o vseh gospodarskih in finančnih vprašanjih. V -arlamentarnih krogih so mnenja. da bodo vodstva strank potrebovala za proučitev reforme ustave dalje časa. Kako* vse kaže, bo v notranje-političn-i napetosti prišlo že v prihodnjih dneh do odločitve Splošno se pričakuje razpust republikanskega »Schutzbunda«. ki ga za-htevai.n zastormikii »Heimatb!ock-a« v vladi skoro na ultimativen način. V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo zastopniki »Heirmvehra« izjavili že te dni, da je njihov nadaljnji obstoj v vladi odtvisen od pristanka na razpust republikanskega »Schutzbunda«. Iz proglasov voditeljev »Heimwehra« in izjav v tisku, ki ima z njim tesne zveze, je jasno razvidno, da je to ena izmed njihovih glavnih zahtev Nekateri meniio. da zaradi tega ne bi bila izključena možno-«^ vladne krize, vendar pa ie zelo dvomljivo, da bi dr. Dollfuss in ostali klerikalni člani vlade ne oristab na razpust socialističnega »Schutzbunda« ter hoteli vzvati na ta načirt krizo vlade, ki temelji dejansko samo na enem flasu večine v Narodnefn svetu. V Starhembergo- vi okolici trdijo, da bo »Schutzbund« raz-pušče-n že ta teden. Na shodu v Imomostu j« kmez Starherriberg pozival vlado, ital takoj prične akcijo proti marksizmu, razpusti socialistični »Sctoiitzbund«, odstavi dunajskega župana in imenuje za avstriasko prestolnico vtiadnega komisarja. Knez Star-hemfberg je tudi pobijal politiko, loi se naslanja na Francijo, češ, da gre Francija samo za ponižanje nemtštva na sveta. Požar v cerkvi MOntreai, 27. marca AA. Požar je uničil znamenito katoliško katedralo sv. Jakoba. škoda znaša pol milijona dolarjev. Policija je aretirala nekega moža in njegovo soprogo ki ju doižiio. da sta zanetila ogenj. Požar je izbruhnil med mašo. ki ji je prisostvovalo 2000 vernikov. Na. stala je strahovita panika. 4 žene in 6 og-njegascev je ranjenih.. Cerkev je zgorela do tal. Sestanek grškega parlamenta Atene, 27. marca AA. Davi ob 11. sta se sestala senat in zbornica Pogajanja CSR in Nemčije Berlin. 27 marca AA. Dne 30. t, m. se bodo pričela pogajanja med Nemčijo in češkoslovaško o ureditvi spornih finančnih vprašanj. Novi grobovi V starosti C9 let je v zavetišču na Vidov-danski cesti v Ljubljani jmrl po daljšem bolebanju g. Jože T o m a ž i n, višji poštni kontrolor v pokoju. Starejša narodno - napredna generacija se s spoštovanjem epomi-minja tega kremenitega narodnjaka, odločnega v borbi proti nemškitarstvu. zvestega sobojevnika v fronti pristašev dr. Gregorja Žerjava in njegovih tovarišev. Po rodu je bil Dolenjec, služboval je daljšo dobo v Ljubljani, pred upokojitv je v svetovni vojni pa je doživel še zadnjo nevšečnost od strani vladajočih, da je bil premeščen v Novo mesto. Zapušča vdovo, s katero je očetovsko skrbno vzgojil svojega nečaka sodnika Jožo Barčeviča, službujočega pri deželnem sodišču v Ljubljani. Pogreb blagega narodnjaka bo jutri ob pol 17. V nedeljo zvečer okrog 21. je nenadno urla na Sutni v Kamniku poseetnica gospa Jožefa Kratnerjeva, mati kamniškega žipana. Pokojnica je dosegla lepo 6tarost 82 let. vendar je bila še tako krepka in zdra va. da je ve9 Čas sama vodila vse gospodinjstvo. Od enajstih otrok so 6amo trije preživeli njeno smrt: hčerki gdč. Marija. učitelj;ca. in gdč. Fanika. uradnica na davčni upravi v Kamniku, ter sin Franc, mestni župan v Kamniku. Blago pokoinico bodo spremili k večnemu počitku na Žalp dane* ob 16. — Družina g. dr Evgena J a e g r a v Podčetrtku je izgubila hčerkino Trud' V ljubljanski bolnici pa je smrt jgrabila B1-zovičarjevi družini hčerko edinko gdč Faniko, ki jo bodo jutr! ob 15. spremili k večnemu počitku. — Pokojnim blag spomin žalujočim naše iskreno eožabol Hindenburgova zahvala katoliškemu centrumu Počastitev centroma, ker je glasoval za poobiastilni zakon — Propaganda za bojkot nemškega blaga v inozemstvu Berlin, 27. marca. d. S sprejetjem poobla- stilnega zakona, s katerim je dobil Hitler s podporo katoliškega centruma v roke neomejeno oblast, je Hitlerju zagotovljena dolga doba vladanja. Kakor sc zdi, Hitler sploh ne misli tako kmalu dati oblasti iz rok in hoče očividno tudi v tem pogledu posnemati Mussolinija Tako vsaj tolmačijo službeno pojasnilo na vesti inozemskega tiska glede izločitve državnega zbora, ki je bil. kakor znano, odgoden za nedoločen čas. Pojasnilo izrecno poudarja, da vladi po pooblastilnem zakonu državni zbor sicer reg ni potreben, ker lahko sama izda vse potrebne zakone; vendar pa za sedaj ne misli docela izločiti sodelovanja državnega zbora, v katerem ima itak absolutno večino, marveč ga bo od časa do časa sklicala, da bo vlada lahko pred širšim forumom pojasnila svoje načrte in jih na ta način legalizirala Vlada stoji tud: na stališču, da po poteku poslovne dobe sedanjega državnega zbora, ki traia do 5 marca 1937. ne bo treba razpisati novih volitev, marveč bodo sedanje stranke samo predložile svoje kandidatne liste ln vlada bi na podlagi zadnjih volilnih rezultatov razdelila mandate. Na ta način bi bila tudi v bodoče zagotovljena narodnim socialistom potrebna večina. V soboto se je novoizvoljeno predsedni-štvo državnega zbora predstavilo predsedniku republike Hindenburgu Kakor poroča katoliška »Germania«, Sre fc Hindenburg pri tei priliki še prav posebno zahvalil prvemu podpredsedniku državnega zbora Esseru. članu centruma. da je katoliški centrum glasoval za pooblastilnt zakon in na ta način podprl Hitlerjevo vlado. Hindenburg je naglasil, da šteje to centrumu v posebno zaslugo in da gotovo tudi Hitlerje\>a vlada tega ne bo pozabita. Včeraj so slovesno instalirali novoizvoljeni berlinski občinski svet Pred tem sta bili službi božji v cerkvi sv. Nikolaja in v katedrali sv. Hedvike. V katoliški cerkvi je ob tej priliki izjavil župnik Vetter, da bodo sicer nemški škofje sami v kratkem označili svoje stališče glede na nove razmere v Nemčiji v veliki skupni poslanici, kljub temu pa ne dvorni nad besedami državnega kancelarja Hitlerja, ki je izjavil pred vsem svetom, da pomen j a ta obe veliki konfesiji v Nemčiji jamstvo ra mir. Monarhistična propaganda Berlin, 27. marca. d. Na zborovanju organizacije mladih nemških nacionalcev ▼ Potsdamu je izjavil državni tajnik Bis-maTck, da se nemška nacionalna mladina bori za zopetno uveljavljenje pruske misli in za obnovo hohenzollernske dedne monarhij« v Nemčiji. Berlinski intendant za radio je obvestil Bismarcka, da njegovega govora ne more prenašati po radiju, ker je v nasprotju z izjavo predsednika vlade, da vprašanje monarhije sedaj ni aktualno. Državni tajnik Bismarck je nato izjavil: Poznamo in upoštevamo stališče vlade, v kateri so tudi voditelji naše stranke. Tudi mi stojimo za državno vlado m vemo, da ne smatra sedanjega trenutka za primernega za izjavo o tem vprašanju, smatram p« ra preožkosrdno tolmačenje hesed državnega kancelarja, če »e nam hoče preprečiti izražanje naše lastne misli na lastno odgovornost Proti preganjanju Židov Newyork. 27. marca. A A. Nocoj so se vršili v Newyorku in v 300 drugih ameriških mestih ogromni protestni shodi proti preganjanju Zidov v Nemčiji. Častni predsednik ameriškega židovskega kongresa Stephen Wise je izjavil, da ameriško javno mnenje odklanja neresnične verzije nemških uradnih krogov in da bodo nocojšnje demonstracije odločen protest in izraz ogorčenja Američanov vseh veroizpovedi proti ravnanju z Židi v Nemčiji po 5. marcu. Ameriška vlada za sedaj ne bo uradno protestirala pri nemški vladi. Informacije, ki jih je dobila od svojega poslaništva v Berlina in od ameriških konzulatov, navajajo. da so bili Zidje v resnici preganjani, da pa je sedaj preganjanje ponehalo Kongres ameriških Židov bo zahteval od Roosevelta. nai dovoli iz Nemčije izfmanim Zidom naselitev v Zedinjenih državah preko emigracijskih določb. Pariz. 27. marca. AA. V Lyonu so imeH Zidje protestni shod proti nasilstvom, ki jih hitlerjevci izvajajo nad nemškimi Židi. Po shodu je depu^acija Židov oddala na nemškem konzulatu protestno resolucijo. Varšava, 27 m::Ta. AA. Danes so bih po vsej Poljski protestni shodi proti preganjanju Zidov v Nemčiji Poljske židovske organizacije pozivrjo k bojkotu nemškega blaga, če bi se preganjanje Zidov v Nemčiji nadaljevalo. Vladni ukrepi proti inozemski propagandi Berlin, 27. marca g. Državni kancelar Hitler je imel včeraj večurno posvetovanje x državnima ministroma za ljudsko proeve-to in propagando dr. Josipom Gobbelsom. s ka-terim je končnoveljavno določil način organizacije in dela tega novoustanovljenega ministrstva Velik del posvetovanj se >e nanašal tudi proti novemu nacionalnemu režimu v Nemčiji posebno v Angliji in Ameriki. Vlada bo že v bližnji bodočnosti uvedla stroge zakonite ukrepe proti intelektualcem te propagande, ki je v glavnem vodijo bivši v Nemčiji udomačeni židoe. >Berliner Tageblatt< poroča iz dobro poučenega vira, da bo narodna socialistična stranka pričela boj zoper to propagando r inozemstvu in zoper bojkot nemškega blaga zelo temeljito. Gospodarski krogi zahtevar jo, naj se na napovedanih zborovanjih priporoča bojkot židovskih trgovin ako bodo v inozemstvu še nadalje hujskali zoper Nemčijo in nemško vlado Govorilo se je tudi o tem, da naj bi se uvedel numerus clausus za zdravnike, odvetnike, profesorje in druge poklice. Novo vodstvo nemških komunistov Berlin, 26. marca AA. Po poročfhi ix Moskve s>ta bila komunista KLppentoerger in HAinz Neumann imenovana za nQsled.. nikfl Thalmaana. Kakor zna.no, so moskovski komunistični krogi s Thatenannom zelo nezadovoljni in ga dolSe, da za. krivil poraz nemške komunistične stranke, Mladina srednjih šol je zborovala V obmejni trdnjavi je z izvrstno akademijo in lepo uspelo skupščino pokazala zelo zadovoljiv razmah svojega delovanja Maribor, 27. marca. Zborovanje srednješolcev dravske banovine je uspelo zek) zadovoljivo. V soboto ob pol 20. je bila v Narodnem domu slavnostna akademija. Prostrano dvorano in galerijo je napolnila mladina in so bili navzoči tudi župan dr. Lipold, oba s reška načelnika dr. Ipavic in Makar, višji drž. pravdnik g. Jančič, starosta mariborske sokolske župe dr. Gorišek ,vsi ravnatelji mariborskih srednjih šol, ravnatelj Mast-nak, ki je obenem zastopal bana dr. Maro-šiča, ravnatelj realne gimnazije dr. Heric, ki je zastopal prosvetnega šefa, in ravnatelj Kadunc, dalje narodna poslanca Spin-dier in Krejči, veletrgovec Ferdo Pinter in drugi. Povdarjamo pa, da so zelo grešili slovenski mariborski pridobitni sloji in drugi, ki so izostankom pokazali miačnost, nerazumevanje za stremljenja naše nia-dine. Spored ie bil skrbno naštudaran. Po pozdravu predsednika župe g. Cibica iz Ljubljane, je orkester mariborskih učiteijiščni-kov pod taktirko g. Viherja strumno zaigral venček slovenskih narodnih pesmi. Moški zbor učiteljišča pod vodstvom zosp. Ferlinca je bil deležen burnega priznanja, ki je dosegel višek, ko j« zapel mladinski zbor FS pod vodstvom prof. Schweigerja ob spremljevanju gimnazijke Dane Kutinove dve Adamičevi pesmi in tako ponovno dokazal, da nikakor ne zaostaja za Tr-boveiijskimi slavčki. Presenetil je tudi nastop konzervatorista Uroša Prevorška, ki je dovršeno igral na violini oi> spremije-van.ju klaviristke učiteljiščnice gdčne. Ma-nice Mahkotove. Mlada umetnika sta bila deležna dolgotrajnih ovacij. Dobro je odrezal tudi Ferlinčev oktet ki je zapel več narodnih, za zaključek sporeda pa dodal znano »Dekle daj mi rož rudečih«. V nedeljo dopoldne ob 9. se je vrJH občni zbor župe za dravsko banovino v dvorani Ljudske univerze. Otvoril ga je predsednik Cibic. k; je zlasti toplo pozdravil ravnatelja Mastnaka kot zastopnika bana. Z viharnim odobravanjem je bil sprejet predlog, da se pošlje udanostna brzojavka kralijn in pozdravna brzojavka gosp banu Ravnatelj g. Mastnak je prečital pozdravno pismo g. bana, ki bodri mladino k intenzivnemu jn konstruktivnemu delu ter ji želi polno uspeha v njenih globokih nacionalnih stremljenjih. Nato je pozdravil mladino v imenn prosvetnega šefa banske oprave dr. Heric 4*&e v kneea Občine ma- gistralni svetnik dr. Rodošek, dr. Jtirečk© v imenu starešinske zveze »Jadrana«, prof. Kenda v imenu Sokola, akademik Uršič v imenu J NAD »Jadrana«, akademik MermoLia v imenu primorskih akademikov, akademik Vladko Kreit v imenu Zveze fantov in deklet g. Viher za društvo »Nanos«, g. Kocgančič za starešinsko organizacijo »Preporod« in Uroš Prevoršek v imenu beograjske »niverze. Predsednik je prečita! brzojavne po-zsdra-ve ministra dr. Kramerja in narodnega poslanca g. Rasto Pustosl emžka, ki j5h ie mladina radostno sprejela. Sledila so poročila posameznih družin. Za »Preporod« je poročal predsednik Trampoš, ki je podal točen pregled delovanja in miselnosti lnublnanskih srednješolcev. »Preporod« šteje ob svoji 201etnSci 440 čJanov in ima 10 odsekov. Poa-očilo o delovanju mariborskega »Mapredka« je podal učiteliiščnik Dušan Spindler. »Napredek« je v zadnjem času na prav razveselim višini. Za združenje mariborskega uČiteHiščnega naraščaja je poročal učiteljfiščnik Viher; obe združeni organizaciji štejeta zdaj 300 članov in članic. Za celjsko »Slogo« je poročaj gimnazijec Cergoln, župno poročilo je pa poda! predsednik Cibic Vse navedbe so pričevale, da ie mladina zelo aktivna in da bo temeljito obračunala z vsemi, ki so proti edinstvu Jugoslavije. Nato so slediJi referati. O delu mladine v Primorki je poročal MermoHa, o narodno obrambnem deki Viher, o mžadini jn političnih dogodkih akademik Uršič. o mladini in socialnih problemih Kerenčič. Prečitana je bila obširna resolucija, ki jo je redala župa. Zborovanje naših najmlajših inteligentov, ki je poteklo zelo živahno, je bi-lo zaključeno ob 13. Z večernim HcbTjanskitn vlakom so delegati in udeleženo po krt novega navdušenja zaptisltt! Maribor. VrAPneincIra nar»mrA<| Zagrebška vremenska napoved sa danes: Večinoma oblačno, ponekod vedro precej stalno, nekoliko boli toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon prevladuje nad vso Centralno Evropo in je mestoma prodrl tudi že v iužnoevropske kraje. Zaradi tega se je vreme nekoliko ustalilo, padle pa se temperature. Dunajska vremenska napoved za torek: Nobene b;etvene spremembe sedanjega vre-.; ponekod morda bolj obiača» krafi in ljudje Louis Adamič se vrača v Ameriko Jugoslavija je po njegovi besedi boljša šola kakor največja newyorška biblioteka. - Laskave izjave o lepoti naših pokrajin LJubljana, 27. marca. V nedeljo popoldne se je pisatelj Louis Adamič z gospo soprogo na kolodvoru poslovil od majhne družbe slovenskih pisateljev. da se odpelje do Trsta, kjer se bo v sredo vkrca! na prekooceanski parnik »Sa-tumia« in se bo preko Patrasa, Neapla, Palerma, Gibraltarja. Lizbone in Azorov vrnil v svojo drugo domovino. D-ne 12. aprila prispe v Newyork. prihajali učit Ko se je Louis Adamič tako razgovoril o velikem doživetju, ki ga pomeni zanj ta prvi obisk v stari domovinf, je samo obžaloval, da kot član Guggen-heimove fundacije ne more govoriti še več: ta fundacija, ki vsako leto pošlje določeno število ameriških pisateljev v inozemstvo, nalaga slednjemu izmed njih strogo dolžnost, da za svojega bivanja izven Amerike nikjer ne podajajo nikakršnih političnih izjav. Zato bo pa toliko bolj lahko zgovoren v svoji knjigi o Jugoslaviji Literarno je bio njegovo bivanje v domovini prav glodovito. Poleg tega, da je spisal tu svoj novi roman »Planota v temi«, sta v slovenskem prevodu izšli dve njegovi knjigi: »Kriza v Ameriki« in pa »Smeh v džungli«, ki je prav za njegovo slovo izšel v Lebnovem prevodu pri Tiskovni zadrugi. Tiskovna zadruga se je pogodila z njim tudi za slovensko izdajo »Planote v temi«. — Zagrebška Binoza pa je v srbohrvaščini izdala »Smeh«, a izdala bo tudi še »Dinamit« in »Planoto«. V tem letu bivanja v Jugoslaviji se je pisatelj seznanil z množico ljudi. Skoraj vsi so ga obsipali z vljudnostjo in prijaznostjo in vsem njim se ob slovesu zahvaljuje za vse in jih prosi oproščenja. da ne moreta z gospo vsakemu posebej stisniti roke. Oba pa zagotavljata, da bosta kmalu, vsaj čez dve leti prešla spet nazaj. Moje bivanje v Jugoslaviji nam je rekel Adamič, pomeni zame izobrazbo, ki je nikdar ne bi mogel doseči, pa naj bi deset let vzdržema sedel v največji ne\vyorški b:bl'oteki. Če bi mogel, bi v Ameriki začel organizirati pokret, naj se ljudje hodijo učit v Jugoslavijo! Louis Adamič se je mudil v Jugoslaviji 11 mesecev in je vso križem prepotoval. Dobro se je seznanil z našimi kraji in ljudmi, in ko se vrača, odnaša iz Jugoslavije razen polne duše vtisov tudi dva težka kovčega g;adiva. V Ameriki bo končal veliko knjigo o Jugoslaviji, ki jo je zasnoval za svojega bivanja med nami: »Jugoslavija, portret zemlje«, ki bo čez kakšno leto izšla v Newyorku in Londonu obenem. — Na svoji hoji po Jugoslaviji se je intimno in intenzivno zanimal za vse in vzljubil je naše pokrajine: Slovenija, ki je kakor miniatura lepega sveta, se mu zdi pač najlepša, Dalmacija je lepa in čisto na drug način in tako vsaka pokrajina zase. Poleg Ljubljane je največjo prijaznost in ljubeznivost srečal v Sarajevu. Najzanimivejša dežela pa se mu zdi Južna Srbija zaradi svojih etnografskih posebnosti. Čudil seje primitivni lepoti, ki jo je srečal po hišah in v noši ljudi na našem jugu, kjer ima vsaka vas svojo lastno kulturo. Rekel je, da je Južna Srbiia za pisatelja in za znanstvenika pač najzanimivejši kot Evrope: f^em naj bi se vsi. ki imajo pero v rokah Elitsii kino Matica Telefon 2124 Sladki šlagerji, smeh, zabava in vesele pustolovščine! Bansen priljubljeni tenorist in komorni pevec v najboljši vlogi kot »Fi-garo« v »Seviljskem brivcu« Bogoljubov o našem in svetovnem šahu Razgovor z velemojstrom pred njegovim odhodom iz Ljubljane Pri tem filmu boste pozabili vse svoje skrbi, ki vas tarejo v vsakdanjem življenju. Za to bo preskr-bel odlični komik in humorist Fritz Grlinbaum Uršula Grabley, Adele Sandrock, Bernhard Goetzke Najnovejši Foxov zvočni tednik senzacij! Danes premiera ob 4., i/48, in ^ilO. zvečer. Ljubljana, 27. marca. Ob dvodnevnem gostovanju ljubeznivega ruskega velemojstra nisem hotel poleg poverjene mi naloge aranžmana in vodstva njegovih ljubljanskih nastopov opustili redke prilike, da izvem iz njegovih ust nekaj odgovorov na vprašanja, ki bi utegnila zanimati širšo šahovsko javnost. Seveda ni bilo lahko najti take prilike. Ko smo v soboto sedeli v kmečki Slamriče-vi sobi pri večerji, se mi je želja izpolnila. Prestregel sem kratkomalo poslovni pogovor venomer čebljajoče njegove menažer-ke, plavolase Holandke Lote Soesmanove, in pobaral odličnega šahovskega gosta: »Pravkar ste na veliki šahovski turneji. Kako ste zadovoljni s svojimi dosedanjimi uspehi?« »Hvala — prav zadovoljen. S šahovskimi uspehi namreč. Ne toliko s finančnimi. Kar jih imam, je to zasluga izključno le moje agilne menažerke.« »Koliko je resnice o vesteh, da se nameravate zopet spoprijeti z Aljehinom za svetovno prvenstvo?« »Vesti so točne. Možnost takega spopada pa zavisi le od finančnega uspeha moje sedanje turneje. Spraviti skupaj 10.000 dolarjev, ki jih zahteva Aljehin, ni baš lahka stvar.« »Ali »o Vaši šahovski uspehi, gospod velemojster, taki, da Vas usposabljajo za tako borbo?« »Vsekakor. V Moskvri sem 1. 1925. odnesel pred Laskerjem in Capablanoo prvo nagrado; prav tako 1. 1921. pred Aljehinom; nadalje 1. 1928. pred Capablanco v Kissin-genu in 1. 1925. v Bratislavi prvo mesto pred Niemcovičem. V Karlovih Varih leta 1923. sem delil z Aljehinom in Maroczy-jsm, prvo, drugo in tretjo mesto.« »Kdaj ste pričeli igrati čah in kaj Vas je napotilo, da ste se posvet'ii šahovskemu poklicu?« »S 14. letom sem se pričel že intenzivno baviti s šahom. Leta 1911. sem dosegel šampionat svojega rodnega mesta Kijeva, nakar sem se ves posvetil šahiu.« »Kam nameravate še povsod na svoii sedanji turneji?« »To je stvaT moje menažerke, ki ji v tem pogledu prepuščam popolno svobodo. Zaenkrat mi je zagotovila gostovanje v Zagrebu, kjer igram v nedeljo. V ponedeljek igram v Veliki kavani v Karlovcu. V torek nastopim na Sušaku, a v sredo na Reki. V četrtek mi je zagotovljen Trst in za petek Benetke. Odtod bom krenil proti jiugu in so nastopi v Rimu, Napol ju in Paler-mu tudi že gotova stvar. Pravtako nastop v BTescii in v Florenci. Iz Italije bom najbrž krenil preko Bolzana in čez Brenner v Stuttgart, kjer se bom malce odpočil. Potem pa bo — kakor rečeno — vodila nadaljnja pogajanja gdč. Lotka, ki me navdušuje celo za obširno turnejo po Jugoslaviji. Seveda o tem pred jesenjo ni govora ...« »Kakšen vtis ste dobili od naših šahi-stov?« »Vaši igralci, tako mariborski kakor ljubljanski, so odlični!« Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravna delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. »Ali ste kaj culi o nameri dr. Laskerja. da stopi ponovno v šahovsko areno in se spoprime z Aljehinom?« »Ne verjamem, da so te vesti točne. Ako pa bi bile, dvomim, da bi dr. Lasker še dosegel uspehe.« »Kako pa je s Capublanco v tem pogle-jX)dar.-?kih organizacijah. Ves veliki trud je poplačan, mnogoštevilni obisk gospodarske prireditve je lahko našim mravljično pridnim gospodarskim in javnim delavcem v veliko zadoščenje. Na praznik ob 9. je predsednik sreskega kmetijskega odbora gosp. Križnič Alojzij otvoril vinsko razstavo in vinsiki sejem ter razstavo državnega pletarskega tečaja. Pozdravil je zastopnika bana g. načelnika inž. Zidanška, domačega g. sreskega načelnika dr. Suhača, gg. narodne poslance Petovar-ja, Zemljiča in Gajška, višjega kletarskega nadzornika g. Gombača, podpredsednika glavnega odbora Kmetijske družbe g. San-cina, inž. Kropivška, člana banskega sveta g. Jereba, vse došle župane in delegate go-sipodarskih in kulturnih organizacij sreza, zastopnike uradov in druge goste Zahvalil se je tudi komisiji, ki je ocenjevala vina in kri so jo tvorili višji klet. nadzornika Zabavnik .klet. inštruktor Bregant. upravnik Šumenja k m kmet. referent Nemec, ter vsem onim. ki so pomagali pri pripravah za razstavo, posebej še narodnim damam. Nato sta poročala gg. Gombač in Nemec o rezultatih vinske ocene. Višji kle-tarsiki nadzornik Gombač je ugotovil, da ima konjiški okraj zelo dobra vina, ki so prijetna in pripravna zlasti za poletni kon-zum. Sreski kmet. ref. Nemec je z veseljem ugotovil, da so se od lani pokazali lepi uspehi nasvetov in navodil, ki so bili dani lanskih razstavljalcem; kakovost vina se je izboljšala za 100 odst.; lani je dobilo 14 vin prvovrstno oceno, letos pa 30. Vidi se usipeh dobre gospodarske organizacije, posebej še vinarske podružnice, ki šteje danes 88 članov, tako, da so razen treh organizirani vsi vinogradniki. , Načelnik inž. Zidanšek, konjiški rojak, je sporočil pozdrave g. bana. Priznava gospodarskim delavcem sreza, da pravilno pojmujejo svojo nalogo, ko poleg vinogradništva obračajo skrb tudi drugim gospodarskim panogam, z ozirom na zmanjšani konzum vina in na velike težkoče, s katerimi se imajo boriti vinogradniki, ne kaže vinogradništva forsirati. Ostati je pri starih preizkušenih vrstah vina (burgun-gec, rizling in sdlvanec), priporoča pa se tudi nega trte vranek za tkzv. črnino. Čestita prirediteljem na izborni organizaciji, zahvaljuje se jim v imenu g. bana za njihov trud ter zaključuje z vzklikom Nj. Vel. kralju, ki se mu pridružijo vsi navzoči. Gostje so »i nato ogledali vinsko razstavo. Lični katalog, ki je opremljen s krasnima slikama konjiških vinskih goric in trga Konjice, kaže, da je razstavljenih 19 raznih vrst vina od 105 razstavljalcev. Na razpolago bi bilo v srezu okroglo 2000 hI vin po ceni od 2.50 do 6 Din. Gostje so si nato ogledali pletarsko razstavo, ki kaže izdelke treh mesecev trajajočega drž. pletarskega tečaja v Zrečah pod vodstvom strok, učitelja Uršiča in pletarskega mojstra Geohellija, 56 učencev in učenk se je v tem tečaju toliko naučilo, da so gostje z občudovanjem gledali njihove izdelke (košare raznih velikosti za sadje in gTOzdje, cvetlična stojala, stole, košare za ročno delo, kovčeke, itd.). Veliko zaslug za organizacijo tečaja »i je stekel udi zreški šolski upravitelj g. Mrav-ljak. Domača tvrc&a za eksport sadja Hinko Dobnik je v isti sobi okusno aranžirala razstavo sadja. Ob 10. uri se je vršil občni zbor »reške organizacije JRKD za konjiški okraj v Narodnem domu. O tem zborovanju bomo še poročali. Po občnem zboru JRKD se je mnogobrojno občinstvo zbralo ob II. pred okrajno hranilnico na ma n i festac i jsk i zbor, na katerega je vabila priljubljena domača godba »Dravinja« pod dirigentom gospodom Markežem. Pred okrajno hranilnico je bil okusno pripravljen govorniški oder. Nastopili so kot govorniki gg. narodni poslanec Petovar iz Ptuja, Zemljič iz Ljutomera, načelnik inž. Zidanšek, podpredsednik Kmetijske družbe g. Sanctn, ki so vsi razmotrivali in poljudno obrazložili gospodarsko delo vlade. Narodne skupščine in banske uprave. Zbor je vodil g. notar Jereb, zaključil pa ga je domači poslanec g. Gajšek s pozivom na složno in stvarno delo Med zborovanjem, zlasti za časa govora gg. notarja Jereba in nar. posl. Petovarja so v bližnji župni cerkvi zvonili z vsemi zvonovi... Dr. Fran Tominšek odvetnik v Ljubljani in zaslužni naš javni delavec je bil 24. t. m. na tretji redni glavni skupščini Zveze naprednih akademskih starešin izvoljen za njenega predsednika- O skupščini ZNAS, ki se vedno bolj uspešno uveljavlja kot vrhovna reprezentanca slovenske inteligence, je obširno poročalo po-nedeljsko »Jutro«. *.! ..JtJGEFA" t Zagret, Gaje« 32. 0«lB K rc«istr. pod S. br. 1031 o« 18. I. 1933. JLTURNI PREGLED Pesmi o pomladi Za prve pomladne dn i mi je prišla na m.zo rdeče vezana knjižica v cirilici: Dra-gutin M. D o m j a n i č Pjesme. (Srp-s>i;a književna zadruga). Razveselil sem je seoraj taiko globoko in naivno, kakor tehle toplih žarkov, ki zdaj že uganjajo staro n vz;:c vsemu ponavljanja še vedno tako čudovito čarovnijo s> klorofilom m s semeni v tleh, s prvim brstjem m prvim cvetjem. Ime Dragutina M. Domjaniča če mi yedno veže z mnog mi lepimi pesniškimi doživetji dn oseb m m i spomini. Njegova nova pesnišiba zsb-ifca je izšla v zb-rki »Savrernenik«. ki jo je ustanovila Sprska kmjiževna zadruga nalašč za sodobno domačo literaturo. Tu je natisnjena po »z j a zagrebškega pesnika obenem s prozo Brani-nrra Oosiča, Rista Ratkoviča jn Veike Škurla IIj č. So ijudije, k-_ bi hoteli D. M Domjaniča uvrstiti med »nesodobne« pesnike Zato je v tem. da so »Pjesme« iz-š'e baš v zbirki »Savrememk«, nekak poudarek, ki ga bo vsak poznavalec D^mja-nč^ve poezije siprejel r veseljem. Zbirka »Savremenik« obenem vzbuja spomine na enakoimenova.no zagrebško revijo, ki je z last' pred vojno bila zbirališče vseh, ki so v hrvaški književnosti kaj pomenil; in v kateri so takrat objavljali svoje prspevke tu d; S v »tisi a v Stefnnovič pa Pandurovič, pa Dis. M lTueiio. In samo pesnik ima celo v času najkrutejše resničnosti pravico do sanjarjenja. Svet je malo prida, sanje;tTio si čistega! — pravi naš Oton Žu- Dragutin M. Domjanič pamči? v svoji božioni zdranrei. Kaj je življenje brez san|jarjen(ja? vprašuje Baude-laiire? A kaj bi bila poezija, ee bi laihko pesnikom vzeli pravico, da sanjarijo o stvareh, ki jih ni, ali pa da poskušajo utripe onih src, ki fiih nihče ne posluša in c»pevavijat. Pirotjede doJ?zi. hoče li jednom sunce več svanut i srca nam zgriijat? Zetjrv smo prolieča. željni smo sunca; da nam se nasedat oipet vedrine, da nain odahmrt od sfraSne te more s k oje sav život naš nemočno gine. To je sliika naše letošnje pomladi — pomladi čemeče negotovosti in viharnih oblakov oa obzorju. A mi bi hoteli vee to po- zabita in zopet neakrbno uživati lepoto pre-roditve. Hoteli bi se smejati od veselja. Hoteli bi verovati v življenje, v ljudi, lju-bidri karlkoli in kogaTkoii in upati, mnogo uparti. Toda Naši su dani bez radosti, trnurni, plaze ko bogalja povorke diuge ... Naša pomlad ne pričakuje več onega zdravega, nam n«fclor>jenega viharja, ki bi razitngaJ oblake in raznese! tudi naše nrsli tja k svi/tu novega, lepšega dne — naši pomladi nasproti! Sumom! «u naši tfeni, punce nam se muti. Da je meni s laktom letjet, s laiatom poginuti! Dornfanič je pe«nfk romantičnih nastro-jov. Njegov® remant ka je novalisovska, modrocvetna. izraz hrenenenia in tsproš^e-nosti. Ona romantika, ki jo v«- tako radi teotemo in zatiramo in ki vendarle tud" v tem proti romantičnem (a v bisitvu hr da romantičnem) času neugnano poganja. Pokrijte tla s kamenjem »voie nove stvarnosti, poploSčite v=a nofa. koder hodi vš duh. s svojimi podobam' ;z ^ame resnične realnosti. asfa'lt;ra.j^e i'h z za km i eno ten-denenostio: vedno bo še kie malce prostora za kakšno travo, ki =ama ne ve. čemu raste in ki se vendar •jvVf k so'noj z i«to pravico kot mogočen hrf«t. ki bo kdai dal vis';ce za utrd:,tev kaikšne »stvarnosti« ... D. M Donrifln'č ie iršH med »^ai-TTne-niki« — Slovek iz nii^^^e roezi'e f»i pri-svaja pravico, biti sodoben! In ima jo. to pravico! —o. Piiiiiiiee vesti ♦ časten jubiiej. Narodna Čitalnica v Kranju praznuje letos sedemdesetletnico svojega obstoja. Ta izreden in visok društveni jubilej bo društvo proslavilo dne 1. in 2 julija na siovesen način in v večjem sulu Narodna Čitalnica uaproša vsa domača in okoliška društva. Aa upoštevajo gornja dva dneva in zanja ne napovedo svojih prireditev. ♦ Sprememba pri poljskem generalnem konzulatu v Zagrebu. Kakur smo že kratko poročali, je dosedanji generalni konzul poljske republike v Zagrebu g. d.r. Koman L a z a r s k i premeščen na važno mesto v zunanjem ministrstvu v Warszawi in zapusti Znereb te dni. Vest je neprijetno za-& a številne prijatelje in spoštovatelje g. ar Lazarskega, ki si je v svojem štiriletnem službovanju v Zagrebu pridobil sioves ■/.>■ o simpatičnega konzularnega zastopnika. Z^ro se ne čudimo, ča je bil oficielni poslo-vitveni večer, ki ga je priredila zagrebška družba, tako prisrčen. Kdor je imel službeno opravilo na poljskem konzulatu v Zagrebu, se je moral čuditi tej marljivi ekspe- iiti vnosti in ljubeznivosti, za kar je šla v prvi meri zasluga njenemu šefu, g. dr. vladarskemu Uživel se je bil v naše razmere in se y- temeljito naučil srbohrvaščine. S Slovenijo, ki spada tudi v področje delovala poljskega konzulata v Zagrebu, je vzdr-zeval prav živahno zvezo. Skoraj pri vsaki otvoritvi našega velesejma smo lahko opozali njegovo simpatično osebnost, a številni so bili tudi njegovi obiski naše lepe (Jorenjske, ki jo je še posebno vzljubil. Kakor obžalujemo njegov odhod, tako smo tudi prepričani, da bo g. dr. Lazarski v centrali v Warszawi nadaljeval svoje veliko delo, posvečeno medsebojnim stikom med Poljsko in Jugoslavijo; a da bo to delo tudi uspešno, nam jamči že vse njegovo dosedanje delovanje. novosti domskih plaščev od preprostih do luksuznih modelov nudi F. LUKIČ, Stritarjeva ulica ♦ Iz sodniške službe. V višjo položajno skupino je bil pomaknjen sodnik Stanko M o š k o n pri Sv. Lenartu. Premeščeni so bili: kanciist okrajnega sodišča v Radovljici Anton Križnik k okrajnemu sodišču v Delnice, kanciist okrožnega sodišča v Celju Bernard Kovač k okrajnemu sodišču v Osijek in kancelist okrožnega sodišča v Mariboru Ivan Pupis k banskemu stolu v Zagreb. ♦ Vojaške vesti. Kakor javlja »Vojni list« so pri deljen i na službovanje: inže.njerski podpolkovnik za generaištabne posle Anton Parte organizacijskemu odseku operativnega oddelka glavnega generalštaba; artilje-rijski kapetan 2. za generaištabne posle Marijan žmavec generalnemu štabu komande dunavske divizijske oblasti; zrakoplovni podporočnik Janko Dobnikar kot vodnik zrakoplovni šoli za ciljanje, zrakoplovni nodporočnik Andrej Rukin kot vodnik komandi aerodroma, žandarmerijski kapetan 1 razreda Drugotin Šinkovec pa kot komandant novopazarske čete zetskega žan-darmerijskega polka. ♦ Služba cestarja na banovinski cesti št. 59. v odseku Brod na Savi do stika z banovinsko cesto pri Grbinu v dolžini 6.300 km je razpisana. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. aprila pri sfeskem cestnem odboru v Litiji. m „ZvočnS Kino Meal" DANES PREMIERA ! ILJUBLJANJE D10LJEH0 Problem modernega zakona. Moški poljublja in pozablja,, ženska pa ljubi samo enkrat! V glavnih vlogah šarmantna grofica Norma Shearer Robert Montgomery, Neil Hamilton Krasen dopolnilni spored in zanimiv zvočni tednik! Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. ♦ Telefon s češkoslovaško. Z odlokom prometnega ministra je dovoljeno, da se med Juooslavijo in Češ kos lov a£ ko otvori splošen telefonski promet, tako da se bodo mogli z obeh strani vršiti telefonski razgovori z vseh krajev, kjer obstoje telefoni za javni promet. Taksa bo znašala za običajen razgovor 3 minut 63 do 99 Din. Taksa za razgovor med Beogradom in Prago bo znašala 94.50 Din. Telefonski promet se otvori 10. aprila t. 1. Očetovo nasledstvo v obliki lepih belih zob lahko ohranite v pozni starosti s stalnim čiščenjem z znano Chlorodont zobno pasto. Poskus vas bo prepričal. Tuba 8 Dm. ♦ Higienska razstava v Beogradu. Jugoslovensko društvo za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu priredi pod zaščito Nj. Vel. kralja prvo državno higiensko razstavo v Beogradu od 19. avgusta do 20. sept. 1933. Razstava, pri kateri bodo sodelovale vse državne ter privatne institucije in društva bo prirejena v poslopju tehnične fakultete na površini 30.000 kvadratnih metrov. Popularni strokovni del razstave bo prirejen s sodelovanjem vseh zavodov, drugi del razstave pa bo komercialne prtrode; v njem bodo razstavile obrti, industrije in trgovine, kar pomeni propagando in reklamo za proizvode, ki služijo za higienski način življenja ter za zdravstveno ureditev stanovanja in naselja. ♦ Barometerske postaje v dravski banovini. Meteorološki zavod v Ljubljani ima v dravski banovini 6 fcarometerskih postaj, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju, na Bledu, v Kočevju in na Golniku. Nekateri listi so nedavno poročali, da Rogaška Slatina nima barometerske postaje. To ni tako važno za meteorološki zavod, ker je mero-dajno za barometersko stanje velikansko ozemlje in ne pride zato v poštev vsak kraj. Zdravilišče Rogaška Slatina ima za svoje goste lastno barometersko opazovalnico, on-dotna vremenska opazovalnica pa je II. reda. Pač pa je mariborska barometrska postaja ena glavnih I. reda. ♦ Rekorden poset smučarjev na Kamniških planinah. Za oba praznika je obiskalo Kamniške planine toliko smučarjev, da poznavalci upravičeno trdijo, da jih toliko še ni bilo niti lani, niti kdaj prej. Na Krvavcu in Menini planini je bil pravi drenj, na Velk planini pa so bile poleg prostornega planinskega doma do zadnjega kotička polne tudi vse pastirske koče. Samo na Krvavcu je prenočilo v planinskem domu od sobote na nedeljo 125 smučarjev. Splošno računajo, da je bilo te dni v Kamniških planinah okrog 500 smučarjev. ♦ Koroške novice. Kakor poročajo iz St. Ilja ob Dravi, so se zbrali tamkajšnji fanti in možje ter sestavili močan pevski zbor. Loga ves, St. Ilj in Bilčovs eo dali najboljše glasove, znani pevovodja Pavle Kernjak pa je zbral več starih slovenskih narodnih pesmi v tri lepe venčke. Pevci se marljivo pripravljajo in na velikonočni ponedeljek bo pri Miklavcu v Št. Ilju lepa pevska prireditev. — Na poziv glede slovenskega pouka v ljudskih šolah je >Koroški Slovenec« prejel celo vrsto pritrdil in bodril, k^r je pač dokaz, da se tamkajšnje ljudstvo vedno bolj zaveda nezadostnih učnih uspehov koroškega ljidskega šolstva. List objavlja izjave, v katerih se povdarja, da naši koroški rojaki ne bodo mirovali, dokler se na merodajnein mestu ne načne vprašanje pravične reforme obstoječih šolskih razmer. — V Vovbrah so nedavno pokopali mladega slovenskega dijaka Antona Rozencopfa. Na zadnji poti ga je spremljalo mnogo dijakov, pevski zbor pa je zapel stare slovenske nagrobnice. ♦ Vinske sterilizatorje po 60 Din ima na zalogi »čehostaklo« Ljubljana, Komenskega ulica. ♦ Tramvaj v Dubrovniku bo reaktiviran. Tramvajski promet med Dubrovnikom ter Gružem in Lapadom bo v kratkem reaktiviran. Te dni so pričeli izmenjavati tračnice na nekaterih mestih, tako da bo do Velike noči redni promet zopet upostavljen. ♦ Požar v Trzinu. V nedeljo ob pol 14. je pričelo goreti v Trzinu pri »Blažu«. Zidana. z opeko krita hiša stoji tik ob državni cesti. Ogenj se je vzpel najprej na dvoriščni strani hiše in je v kratkem objel vse ostrešje. Gasilci iz Trzina so bili takoj na mestu, da bi udušlli ali pa vsaj omejili požar. Ko so prihiteli na pomoč še gasilci iz bližnjega Stoba, so z združenimi močmi požar pogasili, še predno je ogenj objel stanovanjske prostore v pritličju. Gasilci so imeli precej težav zaradi pomanjkanja vode. škoda je velika in bo z zavarovalnino pokrit le neznaten del škode. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Pri boleznih krvi in kože, kakor tudi pri po oprišču in sojedcih skaženi polti vzemite Saxlehnerjevo naravno grenčico HUNYADI JANOŠ. Poživlja cirkulacijo krvi, odvaja škodijiv.e snovi, pospeši pre-osnovo. čisti kri in ureja stolico. Normalna doza: pol kozarca izpijte zjutraj na tešče. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in v vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Pri vsakem vremenu i GUMI PODPETNIKE IN PALMA GUMI USNJE ZA PODPLATE PrinajgrŠem vremenu teiAc uv fofifc 7wqc. Največja czdrifjavtf ia cenejde cd usnja. /Ve drsu Uo6i4e -/xritKrOKeri* JUGOSUZDELEK. Slamič pravi: Mola vera me še golfuSala ni, nizka cena, dobra mera goste vse zadovolji! ♦ Pegavi legar v Sarajevu. Mestni fizi-kat v Sarajevu je preteklo soboto v eni sami rodbini ugotovil štiri primere pegavca. Mož, žena in dva otroka so bili takoj pie-peljani v bolnico, kjer se je stanje žene poslabšalo ter je bila v navzočnosti moža in otrok mrtva prenešena iz sobe. Mestni fizi-kat je ukrenil potrebno, da se širjenje nevarne bolezni prepreči. ♦ Uboj. iz Starega trga pri Ložu u cim poročajo: V Ložki dolini se redkokdaj zgodi kako krvavo dejanje. Prva leta po prevratu je neki sin ubil očeta, a od takrat kronika i^ožke doline še ni beležila nobenega uboja. Na praznik sv. Jožefa pa je prišlo do krvavega obračunavanja v lepi vasi Pu-dobi pri Starem trgu zaradi lveh dek et Dva fanta sta napadla posestnikovega sina Vinka Avseca. Prvi ga je udaril s kolom tako močno po glavi, da je kar »zazvonilo«. Avsec je obležal nezavesten in je čez nekaj dni umrl. Okrajno sodišče v Ložu je sedaj zaključilo preiskavo in predložilo kazenski spis državnemu tožilstvu v Ljubljani. da dvigne proti obema napadalcema obtožbo zaradi uboja. Napadalca se izgovarjata, da je hotel Avsec oba napasti z nožem. ♦ Ciril Metodove razglednice se dobe v trgovinah trafikah in v družbeni pisarni, Ljubljana. Beethovnova ulica 2. Cena 1 komad 1 Din Trgovci dobe 25 odst. popusta KINO LJUBLJANSK1 DVOR _Telefon 2730_ Vilma Banky in Ronald Colman v prekrasnem ljubavnem velefilmu Plamen ljubezni Samo še danes ob 4., %8. in 9. ob najnižjih cenah 2., 4., 5. Din. Pisatelj Louis Adamič v Skoplju. Prijatelj lista nam poroča iz Skoplja: Pisatelj Louis Adamič je zaključil svoje" potovanje to Jugoslaviji z obiskom Skoplja. kjer je bival štiri dni. Z gospo, k: ga spremlja ves čas. sta se zanimala za slikovitost starih mestnih deiov ter obiskala trge. kjer se vidi življenje in vrvenje oko!'Čansk:h kmetov. Skopljanski literarni in znanstveni krogi (gg. M. S. Jovanovič. P. Slijepčevič, F. M^-se-nel in M. Filipov e) so g. Adamiču radi postregli z informacijami, ki <*o mi bile potrebne. obiskal pa je tudi celo vrsto vasi v Skopski Črni gori. kjer je prišel v dotiko s kmeti ter videl njihove uredbe. Zaradi bližnjega odhoda v Ameriko se je moral g. Adanrč odpovedati nameravanim izletom dalje na jug. V splošnem ga je dežela s svojim pestrim in deloma patrijarhalnim življenjem zelo zanimala ter ji je obljubil nov obisk ob priliki drugega potovanja v Evropo. Desetletnica podružnice Glashenr Matic« v Novem mestu. Po zamisli in prizadevanju svoje učiteljice klavirja in petja. gdč. Zorke Ropasove in podružničnega predsednika profesorja Josipa Grma pripravlja zavod ob priliki svoje desetletnice glasbeno prireditev. Izvaiala se bo poleg Griegove balade za ženski zbor in orkester »Pred samostanskimi vrati« ?e opera-enodejanka Viljema Blodelca »V vodnjaku«. Prireditev je določena na soboto. 8. aprila zvečer in s»e bo ponovila naslednjega dne. na cvetno nedelo 9. aprila popoldne, obakrat v dvorani So-kotekega doma v Novem mestu. Donesek k lovskima izrazoslovju. Prejeli smo: V 2. št Lovca piše Anton ša_ velj v svojem spdsu »Divja svinja v kočevskih pragozdih«. da imenujemo Slovenci divjo svinjo ženskega spola »krma« in predlaga ta izraz v dosledno rabo. Pisec je v hudi zmoti in uredništvo bi mu bilo moralo ta izraz v tem pomenu brezobzirno prečrtati, kajti krma ne pomenja nikjer na Slovenskem in tudi ne v drugih slovanskih jezikih divje svinje. Krma ima povsem druga dva pomena, namreč: 1. zadnjo stran brod a ali krmilo (prim. Prešerna: si mu z jadirami krmo popravil); 2. hrane vobče, potem samo hrano za živino . šele izpeljanke: krmača, krmsik, krmec, krmče, krmad itd. pomenja jo dobro hranjeno žival ali v ožjem pomenu svipjo Stari letniki Lovca imajo tudi glede divjih svinj ustaljeno terminologijo, radi česar je zgoraj omenjeni, popolnoma napačni izraz odveč. Pripominjam, da po. menja t ud veper kratko in malo svinjo in ne že divjega neresca; ta 1e divji veper Dr. L. »Ottuv slovnik naučnj?«. eno največjih slovanskih enciklopedijskih del, se izpopolnjuje z dodatki k predvojni izdaji. Prav za prav bodo ti dodatki že nov, skoraj samostojen leksikon. V novi izdaji je zadostno upoštevana t idi slovenska kultura. Posamezna gesla obdeluje naš rojak g. Oton Berkopec. ki [e samo v črkah F-H objavil že preko 40 člankov o Slovencih. Pripravlja tudi dališi članek o slovenski literaturi, ki bo nadaljevanje Murkovega v predvojni enciklope- Ali je za spanje potrebno moči? ♦ Vse občine škofjeloškega okraja naproša podružnica SPD v škofji Loki najvljudneje, a nujno, da ji s por o če zaprošene podatke, ker je sestava zemljevida v končni redakciji in se zamudniki v nobenem primeru ne bodo mogli upoštevati. ♦ Smrt bogatega Jugoslovena v Kaliforniji. Sodišče v Mačkovcu je nedavno iz Kalifornije prejelo obvestilo, da je tamkaj umrl Dimitrij Djordjevič, ki se je pred 27. leti izselil v Ameriko ter zapustil ogromno premoženje 150 milijonov dinarjev. V testamentu je sodišču v Mačkovcu določil znesek 12 milijonov dinarjev, da jih razdeli siromakom. nadaljnjih 12 milijonov trgu Mačkovcu za ustanovitev pobožne ustanove v korist tržanom ter za zgradbo moderne kmetijske šole z internatom za vzgojo kmečke mladine; 20 milijonov je zapustil svoji ženi in svojim sorodnikom pod pogojem, da ustanove rodbinsko zadrugo ter da vsak večer molijo za pokoj njegove duše Ostalo premoženje pa je zapustil svojemu sinu Milivoju pod pogojem, da se preseli v Kalifornijo in da za vedno tamkaj ostane. diji. Članek bo natisnjen pod geslom »Ju-goslavie«. »Vyročni zpr&va Odboru Československo-jihoslovanske lig}- v Brnž«, lična pablikaci-ja, ki nas seznanja z živahnim delovanjem naših jugoslovanskih prijateljev v Brnu, je izšla za občni zbor dne 28. t. m. Poleg obsežnih društvenih poročil vsebuje članek brnskega mestnega župana K. Tomeša J>Br-no in Jugoslavija« v srbohrvaščini, slovenščini in češč:ni, dalje članek Dušana M. Bo-gunoviča >Zašto bratstvo izmedju Jugoslovena i Čehoalovaka« ter prispevek našega urednika B. Borka »Brno in Slovenci« (v slovenščini in češkem prevodu). >WeItbiihne«, znana berlinska revija, ki so ji sedanje razmfre v Nemčiji onemogočile nemoteno izhajanje v Berlinu, se bo preselila v Prago. Razstava mladinske knjižnice v Beogradu. V okviru Mladinskega tedna, ki ga prireja Ženski pokret, se je v nedel jo otvori Ia v Ko-larčevem domu razstava mladinske književnosti. Slavnostni govor je imel pisatelj Veij-ko Petrovič, ki je orisal značaj in 9meri mladinskega slovstva. Med najlepše plodove jugoslovenske mlad'nske književnosti šteje tudi »divni Župančičev Cicidan, ali ovaj ro-tonji ostače dugo zatvoren za nušj deeu zbog narečja« (?). Smrt nekdanjega ljubljanskega igralca. Minule dni je umrl na Češkem 66 letni ma-gistratni uradnik v Karlinu, nekdanji poklicni igralec Jaroslav Altman-Tišnov. Bil je ob koncu stoletja več let član ljubljanskega gledališča Dogaja se, da so ljudje tako izčrpani, da ne morejo niti zaspati. To je paradoksen slučaj, da od same želje do počitka ne moremo zadobiti počitka. Da prebrodimo takšno nenormalno utrujenost, je potrebno, da ;jred spanjem okrepimo organizem — ne s težko jedjo, nego z lahko prebavljivo, krepilno hrano. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Društvo za raziskavanje jam bo imelo svoj redni občni zbor 28. t. m. v kemijski predavalnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici ob 17.30. O podzemni Ljubljanici bo predaval istotam ob 18 društveni tajnik g. -I. Michler. K predavanja, ki ga spremljajo skinptične slike, so vabljeni vsi, ki se zanimajo za kraške pojave. Vstop prost. u— LJubljana iz zraka. Prvo javno kino predavanje, na katerem bo predvajal naš znani kinoamater g. prof Ivan Noč svoje zelo uspele filme, se bo vršilo 28 L m. ob 20.30 v dvorani De:avske zbornice Brezplačne vstopnice se dobe v drogeriji >Adri-ja<, Šelenburgova ulica in v trgovini to-topoot.robščia, Janko Pogačnik na Tvrševi cesti 20 u— Znani afriški raziskovalec in antropolog dr. Viktor Lebzelter, vodja antropološkega drž. naravoslovnega muzeja na Dunaju, pride začetkom aprila na svoji pre ia-valni turneji tudi v ^jubljano Prirodoznan-stveni sekciji Muzejskega .ruštva za Slovenijo se ye posrečilo pridobiti ga za ero zanimivo predavanje. Natančnejše o tem predavanju sporočimo še pravočasno. Zaloga Ra?2ef>ši£i damskiii plaščev v Ljubljani A. PAULIN, Kongresni trg štev. 5. u— Nacionalistom Aleksandrove univerze v Ljubljani. Pripravljalni odbor Jugo- slovenskega nacionalističnega akademskega kluba jEdinstva« vabi vse iskrene Jugoslo-vene, da se vpišejo v klub. Prijavnice lahko dvignete vsak dan od 11. do 12. ure pri br. Uraniču Ferdu. Frančiškanska ulica št. G. — Pripravljalni klub JNAK »Edinstvac. u_ Beethovnova slavnostna maša »Missa solemnist sc po 32. letili zopet izvaja na našem koncertnem odru. Maša je najveličastnejša skladba cele svetovne literature. Zahteva velik aparat v zboru in orkestru, predvsem pa odlične soliste. Na našem kon-centu pojo: sopran solo ga. Zlata Gjungje-nac-Gavella, alt solo ga Bernot-Golobova Franja, tenor solo g. Gostič Jože in bas solo g. Julij Betetto. Opozarjamo, da bo v četrtek zjutraj izšla skromna programna knjižica, ki prinaša poleg besedila slavnosti ne maše tudi nekak uvod, da se lažje eledi celotnemu izvajanju Koncert bo v ponedeljek 3. aprila v veliki unionski dvorani točno ob 20. Vse prijatelje glasbe opozarjamo na ta izredni dogodek. Vstopnice 60 že v predprodaji v Matični knjigarni. u— študentovska opereta. V soboto in nedeljo je Šentjakobsko gledališče ponovilo opereto Metke in Danila Bučvarja »študentje smo« — oba večera z velikim moralnim in gmotnim uspehom Splošna sodba je bila, da je opereta »študentje smo« bržkone najboljše operetno delo. kar smo jih zadnja leta videli in čuli na naših odrih, šentjakobske gledališče je s tem znatno razširilo dvorana je bila oba večera prenapolnjena. Izmed igralcev so se odlikovale zlasti dame Bučarjeva, Wrischorjeva, Danilova, Za-letelova, pa gg. Škerlj, Križnik, Cerar, Ko-šak. Petrovčič, Hanžič, Moser. Sodelovanje članov »Zvonovega« okteta, ki so glede petja odnesli palmo, je dokazalo, da bi šentjakobsko gledališče moralo za prospeh svojega odra dramatičnemu zanimanju pridružiti tudi večjo skrb za petje. Tako dobro organizirano prosvetno društvo, kakor je šentjakobsko, bi pač lahko imelo tudi svojo pevsko šolo in svoj zbor. Umetniško uspela je tudi inscenacija. u »Scčani«, Jadranska straža, krajevni odbor v Ljubljani vabi na oblastno skupščino oblastnega odbora JS v nedeljo v Novem mestu ob 10.30 v veliki dvorani Sokolske-ga doma Ker je letošnja skupščina zamišljena kot velika manifestacija ideje JS v naši banovini, je naša dolžnost, da se je udeležimo v čim večjem številu. Vožnja je polovična. Ker moramo javiti krajevnemu odboru JS v Ljubljani število članov do srede zvečer, sklicujemo sestanek za torek zvečer pri >Levu« ob 20. ter prosimo za udeležbo vse tovariše in tovarišice, ki se udeleže te skupščine, da pridejo na sestanek, kjer dobe vse potrebne informacije. Zletni odsek »Soče«. u— Redili občni zbor Ekskurzljskega fonda A kad. kluba elektrotehnikov bo v četrtek 30. t. m ob 3. popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red običajni. Udeležba za vse člane obvezna! u_ Angleško-jugoslovensko društvo bo imelo jutri v sredo ob pol 9. v Kongresni kavarni svoj 10. redni občni zbor z običajnem dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. u_ Zobotehniki, ki ste brezposelni, pridite v restavracijo »Soča«, Sv. Petra cesta na prijateljski sestanek dne 29. t. in. v sredo ob 20. uri na pogovor. u_ Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi snažen.ia v sredo in četrtek 29. in 30. t. m. zaprta. rri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Tel. 33-87. /f'. ŠOLSKI DOMi; Danes ob 20., jutri ob 18. in 20., v četrtek ob 20. uri Kathe v. Nagy in Willy Fritsch v ljubki opereti „RONNY" Pri vseh predstavah gostuje siovita dvojica Tarakan in Fara z bogatim sporedom iz okultizma, telepatije Ltd. Tisoči ljudi jemljejo v to svrho Ovomaltine. To je koncentrirana krepilna hrana iz slada, mleka, jajc in nekoliko kakao-a. Kakao je dodan samo zaradi boljše arome, ne zaradi hranilne vrednosti. Ovomaltine prija izborno. se lahko prebavlja in naglo preide v kri. u_ Redni občni zbor Bežigrajskega pevskega društva se bo vršil 2. aprila ob 11 v prostorih g. Kovačiča, Dunajska cesta 82. u— Zborovanje ljubljanskih tesarjev. V soboto se je vršil v mali dvorani Zbornice za TOI redni lemi občni zbor Združenja tesarskih mojstrov, ki r.seg-i vse ,e&a.rje v bivši ljubljanski oblasti in šteje 191 članov. Predsednik g Franjo Ravnikar je poiia.1 prav zanimivo in obširno poročilo o položaju naše tesarske obrti. Občni zbor je odobril vsa poročila uprave. Razvila se je živahna debata o vseh perečih obrtniških vprašanjih Zborovanje je trajalo od 9. do 14. Zelo živahne so bile volitve nove uprave. Za predsednika je bil ponovno izvoljen z veliko večino glasov g. Franjo Ravnikar, mestni tesarski mojster, a zh podpr^se 1-uika mestni tesarski mojster g. Josip Kre-gar. V upravni odbor so bili sicer izvoljeni večinoma stari člani uprave. u_ Pod-ažitev mesa. Doslej so ljubljanski mesarji prodajali meso od 5 do 10 Din po kakovosti. Cujejo se sedaj glasovi kon-sumentov, da so nekateri mesarji podražili meso za 1 do 2 Din pri kilogramu u_ Dve nezgodi. Na dvorišču domaČe hiše v štrekljevi ulici je padel 10 lotni Dušan Kalan in si zlomil desno nogo. Z Brega pri Borovnici so pripeljali v splošno bolnica občinsko ubogo Frančiško Dermiševo, lit si je pri padcu zlomila levico. u— Vse pride na dan. Vlom v blagajno Gospodarske zveze na Dunajski cesti, ki >s bil izvršen par dni pred Božičem, je povzročil takrat večjo senzacijo. Vlomilci, ki so blagajno navrtali, so odnesli okrog 400 dolarjev in pa več tisoč dinarjev v naši valuti. Policija je takrat uvedla strogo preiskavo ter je kmalu izsledila nekega Stanka Semiča, o katerem je bilo znano, da je zagrešil več vlomov. V zvezi z zadevo je bilo aretiranih več Semičevih pajdašev. Arc-tiranci so bili pozneje izročeni sodišču. CepraT je bil vlom posajsnjen in so bili krivci prijeti, oblasti denarja niso dobik>. šele pred dnevi so policijski organi dognali, da so krivci menjavali dolarje pri zagrebških denarnih zavodih. V zadevo je bila vpletena tudi žena zaprtega Semiča. Obla--sti so sedaj aretirale še njo in več Sem$-čevih zaupnikov. Med neštetimi cejne- ■ao, 8, 6, 5.-g £>in Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnico »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite >Jutro«, zagotovite svojcem podporo. u_ Trafikanti, lepe fotografske velikonočne razglednice dobite pri Foto- Tourist Lojze šmuc, Miklošičeva cesta 6, vis a vis hotela Union. Iz Cella e— Občni zbor krajevne organ'zacijs JRKD v Škof ji vasi se je vrši na pra^zsrk v ondotnem Občnskem domu. 2-irpan gospod Josip Kož^h je podal poročilo o razvoju organizacije, h kateri je do danes pr> stopilo že 162 članov. Tajniško poročilo je r>dal šolski upre\-i>telj g. Emest T'.ran £ jubečiie Narodni poslanec g. Ivan Pre-koršek je prisrčno pozdravljen ohš:r«o poročal o važnejših gospodarskih n političnih vprasa-njJi. za kar je žel živahno pritrjevanje n odobravanje navzočih zborovail-cev. Pri volifcvi novega odbora 6e je gledalo na to, da x> ▼ odboru zastopane vse vasi obsežne občine Škofje vasi. Za predsednika je bil zopet izWtjen župan g. Josip Kožuh, za podipred-sedr Ika pa gg. Anton Mahen iz Trnovelj in Anton Gmajner i-z Arclna, za tajn:ka in blagajnika p« g. Ernest Tiran. Organizacij« se lepo razvija in oberta postat: ena naših najkrepkejših. podeželskih organizacij. Ako trajno ondulacijo, potem samo takSno, kakršna se izdeluje pri znanem specialistu: AUGUST TAČEK, frizer Celje, Gosposka 16, z najboljšim aparatom, e— Krajevna organizacija JRKD za mesto Celje bo imela prihodnji članski sestanek v sredo 29. t. m. ob 20. v klubov: sobi v Celflakem domu. Vabljeni eo vsi dlani. e— Uradni dan Zbornice ta TOI za Celje kn okoduco bo v torek 4 aprila od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Oelije v Ra^agovi u!'ci S, pr:tlidje, levo. o— Smučarji so pohfflteii v soboto in nedeljo v vekkem številu na Mozirako plao-no, kjer so še vedno lepi tereni za beli šport. Moz:rsko pianino je cbiikaLo nad 100 smučanj v in anučark, med njimi 28 \z Zagreba Okrog 20 sanučarjev se je povzpelo na Korošco v Savinjskih planinah. e— Novi grobovi. V soboto je umrla na Cankarjevi cest 10 73 letna bšnica Ara Kersnikova. V bolnici so umrl-: dne 25 tega meseca 60letna kuharica Ana Zupanova iz Celoa in 3 mesece stari Ivan Preprot-nik, sinček služkinje iz Solčave, včeraj pa 80 letna zaisebn ca ga. Marija Tekavčeva iz CeJoa. e— Celjske n&me££enske organizacije bodo imele drev' ob osmih v poslopju Delavske abormke skupen sestanek, na kate-rem se bo vršila razprava o vprašanju te-ri torija Ine razdelitve namesčenskih bolniških blagajn. e— Sredpu«tni sejem. Kramarekj ;n živinski sejem, ki se je vršil včeraj v Celju, j« obiskalo maao kupcev, a tudi proda talcev n bilo mnogo Vzrok «!abega obiska je poleg kr'ze tudi dejstvo, da se je isti dan vršil letni sejem na Teharju e— Drugi obrok državne podpore v znesku 65.000 D n, ki je bil nakazan okoliški občini za zaposlitev brezposeln h pr regulaciji Koprivnice je bil te dni 'zplačan. e— Elitni k»no Union. Danes ob pol 17. bi ^pol 21 zvočni veW;Im »Rasputin«. Pri večerni predstavi nastopi znani telep&t in eksperimentalni psiholog Svengalt o— Smrtna ne^rera pod Bežigradom in še l po hrbtu Knez in Stor se zdravita v bomici. Iz Maribora a— Šahovski match med mariborskim šahov-k m klubom :o Jedranom iz Ljubljane se je odigral v nedeljo popoldne na 6 deskah. Zaradi zgodnjega odhoda Jadrana-sev na vlek je bi potek vse Lgre vseskozi nervozen in so oetale tri lg-e neodiločene-Kramer je da! svojo partijo proti Pretnfal-ku remis Kukovec je izgub:! prot Vodna-u. čeprav bi bil mogel najmanj rcrnisirati. Ovtanek je imel 2 kmeta več in dobro pozicijo, pa. je zaradi nagle poteze izgub 1 l^otr Siko-šku. Šahovski mojster Vasja Pire in Preinfailk srf.a nato ocenila partijo Konič-Cilvc kot dobFeno ze Knn "a. partiji Lobkov-Go^ak in Stuipan-G+rovšek pa kot remis. Končno »tanje je bilo 3 ;n pol proti 2 in po! za Jadran, kar pa zaradi naglice ne nudi prave silke a— Polovična vožnja v Maribor. Ob tekmovanju za državno prvenstvo v crosv countryju. ki bo v nedeljo 2. aprila v Mariboru. je prometno min^trstvo odobrilo po-lovic.no vo?r,ijo na vseh vlakih in za vse udeležence. Vozma oi&jaiava velja od 30 marca do 6. aprila. a— Priziv Rannerjeve ugodno rešen. Ob avojeeasni razpravi pred kazenskim senatom je b la morilka svojega moža Marija R.mnerjeva iz Zrbovske ulice na Pobre':ju obsojena na 12 let robije. Po svojem zagovorniku dr. Snuderlu je vložla priziv proti previsoki odmeri kazni. Višje deželno sod šče je prizrvu ugodilo in je kazen, upoštevajoč obsojenikino naknadno prizna- nje zagovorniku, njeno visoko starost in pa zdravniško dognanje zmanjšane razsodnosti, znižalo z 12 na S let robi je. Za Novinarski dom v Ljubljani Ljubljana, 27. marca. Popoldne se je vršil v damski dvorani kavarne »Emona« dobro obiskan občni zbor zadruge »Novinarski dom«. Po pozdravu načelnika g. Železnikarja, ki je obenem kratko poročal o delu zadruge v preteklem letu, je podal tajnik g. Prunk pregledno tajn;ško poročilo, po katerem ima zadruga danes 72 članov s 94 deleži. Tečno dve tretjiimi (66) vseh v stanovskem društvu organiziranih novinarjev, ki jih je v dravski banovini 97, je včlanjenih tudi v stavbni in gospodarski zadrugi »Novinarski dom«. Tajniško poročilo apelira tudi na ostale kolege-novinarje, da se v tekočem letu pridružijo tej pomembni socialni in gospodarski akciji. Glavni del tajniškega poročila se je bavil s stavbno parcelo, ki jo je občinski svet ljubljanski poklonil zadrugi kot stavbišče za bodoči Novinarski dom. Stavbišče je v Tomanovi ulici nasproti Narodnemu domu tik ob palači Poštne hranilnice. Občni zbor je sklenil soglasno, da izreče novo načelstvo mestni občini ljubljanski odnosno njenemu županu g. dr. Pucu in podžupanu prof. Jarcu, kakor tudi načelniku gradbenega odseka inž. Bevou ter načelniku finančnega odseka g. Ivanu Tavčarju iskreno zahvalo. Nato je tajnik podal tudi podrobno poročilo o akciji za zgraditev Novinarskega doma. Poročilo naglaša, da gre pri tem v prvi vrsti za socialno-gospodarsko akcijo, ker bo moral postavljeni Novinarski dom, čim bo amortiziran, tvoriti s svojimi čistimi donosi bazo za dodatno starostno zavarovanje slovenskih novinarjev. Tehnični in finančni načrt za postavitev Novinarskega doma se mora izyršiti v roku petih let. Poročilo blagajnika izkazuje imovino 113 647 D:n in čistega dobička za leto 1932 5293 Din. Prečitano je bilo tudi revizijsko poročilo revizorja Zveze slovenskih zadrug, ki naglaša, da je revizija našla poslovanje in knjigovodstvo v najlepšem redu. V istem smislu je poročalo nadzorstvo, nakar je bila načelstvu soglasno podana razrešnica Po volitvah načelstva in nadzorstva, ki sta bili v glavnem izvoljeni v dosedanji sestavi, je načelnik zaključil uspeli občni zbor, ki je dokazal kolegom-novinarjem in javnosti, da je novinarska zadruga v teku dveh iet svojega obstoja ob smotrenem in solidarnem delu dosegla res že prav lepe uspehe. Prvi pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani Vozne olajšave — Veliko zanimanje doma in v inozemstvu Ljubljana, 27. marca. Z letni odbor za prvi pokrajinski zlet ?iKJ v Ljubljani na Vidov dan je imel v petek 34. t m. svojo III izredno sejo ob polnoštevilni udeležbi članov zletnega odbora in posameznih odsekov. Predsednik kletnega odbora starosta br. Kaj zel j je najprej z radostjo sporočil, da so bile vse vloge in prošnje na posamezna ministrstva ugodno rešene, tako, da se bo zlet lahko vršil v onem okviru, kakor je bil prvotno zasnovan. Tako je prometno ministrstvo ugodilo prošnji zletnega odbora za vozne olajšave v polni meri za časa predzletmh ir. glavnih zletnih dni. Vozne olajšave, ki jih je dovolilo prometno ministrstvo, so naslednje: 1. brezplačen prevoz po železnicah od vstopne postaje do Ljubbane in nazaj; a) telen-adečega članstva t. j. člsnov. članic, naraščaja in dece obojega spola ter sokolskih godb m godb drugih društev, ki bodo sodelovale na žlebu. Brezplačno vožnjo pa bodo imeli 1» telovadci in telovad-ke. naraščaj in deca. ki nastopijo pri javnih telovadnih nastopih; b) tekmovalcev in tekmovalk m njihovih ix>dnikov (vrrinic) ter sodnikov, ki »e udeleže medzletnih tekem, tudi če bodo potovali posamezno; 2. pre\'Oz po četrtinSki vozni ceni od vstopne postaje do Ljubljane in nazaj — vseh ostalih članov, članic, naraščaja in dece, če potujejo skupno ali posamezno in ki ne bodo sodelovali pri javnih telovadnih nastopih. Ta ugodnost velja tudi za v>e .sokolske pripadnike, ki »e udeleže so-kolskega tabora v Tacnu 25. maja in sicer za vožnjo od vstopne postaje do Ljubljane ali do postaje Št. Vid-Vižmarje in nazaj; 3. prevoz po čefrtinski ceni vseh poset-n'kov iz inozemstva (25. maja, 5 18. ali od 25 do 30. junija) od državne meje do Ljubljane in nazaj do poljubnega prehoda preko državne meje. Telovadeče članstvo inozemskih sokolskih organizacij, ki nastopi pri javnih telovadnih nastopih, ima tudi brezplačno vožnjo po naši državi; 4 prevoz po polovični vozni ceni je dovoljen vsem posetnikom zleta (25. maja, 5., 18. od 25. do 30. junija), ki niso člani sokolskih društev in vsem posetnikom zleta brez razlike za dva poljubna izleta iz Ljubljane in nazaj — drugi izlet se bo smel vršiti tudi « namembne postaje prvega izleta. Ta ugodnost velja tudi za povratek na prvotno postajo (odnosno za inozemce do poljubnega prehoda preko državne meje), ako se povratek ne bo vporabila sna ugodnosti pod 1 do 3. Vse ostale podrobnosti vozn'"h olaj5.iv o1 javimo naknadno, ko bomo prejeli toza devni odlok prometnega ministrstva Prvi namestnik staroste SKJ br. Gangl je nato izčrpno poroča! o velikem zanimanju za zlet po vsej državi, zlasti iz najjužnejših krajev naše države. Predsednik gradbenega odseka br. inž. Poženel je poročal o dosedanjih delih na zletišču in o oddaji postavitev tribun in drugih objektov podjetnikom bra tom Zakotniku, Pavčiču, Martincu, Ravnikarju 'n Kregarju. Član zletnega odbora b. dr. Egon Stare je poročal o velikem zanimanju za zlet v bratski Čeh osJo vaški. Tukajšnja Jugoslo-venskočeškoslovaška liga je v začetku tega meseca prejela obvestilo, da se pripravljajo tri večje ekskurzije v Ljubljano iz Brna, Olomouca in Plzni. Pričakuje se p* udeležba lig tudi ?z Bratislave Prage. Mor Ostrave itd., tako, da se bo "TŠil v Lju^ ljani za časa zleta kongres čeških in naših lig. Naravnost impozamna pa bo a le'^b-3 slovanskega sokolstva, zlasti bratje Čehi delajo veliko propagando za naš zlet Pozdravili pa bomo na zletu tud zastopnike prijateljskih nam francoskih P Kih m luksemburških gimnastikov Kakor ie razvidno, bo vidovdanski zlet zope* n.og >čna manifestacija sokolske in državne misl' v naši beli Ljubljani. Iz življenja na dežel' KRŠKO. Zopet nekaj novega. Dne 1. in 2. aprila se bo vršil v sokolski dvorani mladinski koncert s skrbno izbranim sporedom Nastopi 75 naših najmlajših pevcev in pevk pod vodstvom učiteljice s. Levstikove. Na koncertu bosta iz prijaznosti sodelovala pi-anistinja s. Irma Ceriakova in viol:niet br. Tone Križman s klasičnimi proizvodi svetovnih mojstrov. Naši najboljši pevci pa bodo izvajal duete in sekset iz »Prodane neveste«. Vsakdo, ki Ijjbi mladino in glasbo, naj ne zamudi tega zanimivega večera. Posebej vabimo okoličane za nedeljo popoldne. Čisti dohodek je namenjen sokolski deci, da se ji omogoč udeležba na pokrajinskem sokolskem zletu v Ljubljani. Iz Ptufa j— Osebna vest. Posle novega upravitelja ptujske bolnice in hiralnice Je prevzel g. Florjančič Milan, ki je prišel iz Maribora. Dosedanji upravitelj g. Vuk pa se v nekaj dneh odseli na novo službeno mesto v Novo mesto. G. Vuku, ki se je udejstvo. val skoraj pri vseh narodnih društvih, posebno pa je pokaaail svojo dobrosrčnost pri akciji za brezposelno kuhinjo z brezplačno peko kruha, s čemer je odbor dobivaj zelo cenen kruh, želimo na novem mestu obilo sreče! j— Velik požar v Prepolah. S prihodom pomladi so se že spet pojavili številni po. žari na deželi, katerih vzroki ostanejo po navadi nepojasnjeni. Tako je nastal požar nedavno jutro pri posestniku Jakobu Roj-cu na stanovanjskem poslopju katero mu je uničil s hlevom vred, saj niti ni bilo za dosti vode na razpolago, škodo cenijo na 15 000 Din Baje je vihar zanesel Iskro v slamnato streho že naslednjo noč pa je začelo goreti pri posestnikih Rozmanu Draškoviču in Sagadinu. Ker stojijo hiše čredi vasi. je bila nevarnost za sosede tem večja. S požrtvovalnostjo gasilcev in va- ščanov se je le posrečilo ogenj pogasiti, škoda je ogromna. Vzrok požara še ni ugotovljen. j_ RazbojnlStv«. Ko se je nedavno okoli 19. ure vračal gozdni čuvaj Franc Butara domov na Turški vrh, sta ga na lepem napadla dva neznanca v bližini vasi Drenovca ter ga začela obdelovati z vi_ njakom (nožem za rezanje vej) po glavi, da se je Butara zgrudil nezavesten. Ne-znanca sta mu nato odvzela puško ter ga pustila na tleh. Na begu sta 5e nekajSua-t ustrelila v zrak. Vas dogodek je opazoval viničar Jurij Kokot iz Križanca ki je v neznancih spoznal Štefana Furjana in Jur-ja Lazarja iz Selcin pri Križovljanu v savski banov;ni. Butara ima posebno hudo poškodbo na ušesu in toži o notranjih bolečinah v gnavi. Orožniki še zasledujejo pobegla napada' ca. Butarovo puško pa so našli v Furjanovi kleti zakopano v listju. j— Vlom v nenastanjeno hišo. Posestni -ca Marta Primčeva iz Ptuja ima svoje posestvo v Biezcvcu v Halozah.. Ondotno hišo je obiskal neki vlomile-" in se posebno dobro založil z obleko, moškim in ženskim perKoin ter raznim srebrnim jedilnim priberem v skupni vrednosti 1500 Din. f*> Z«Žo Kino predvaja v sredo ob pol 19. in pol 21. tonfilmsko opereto »Pustolovščina ene noči«. Naša trgovina s tujino izkazuje tudi za februar znaten prebitek nostj je zmatno pad^l. medtem ko je wvo« pora^ei tako po kol čini kakor po vred- Po službenih podatkih je celotni naš Iz-voz v letošnjem februarju znašal 185.589 ton v vrednosti 224.45 mil jena Din, kar pomeni nasproti istemu mesecu lanskega ieta povečanje po količini za 29.137 ton (za 18 b2 ods>t.) in po vrednosti za 20.79 milijona Din (za 10.20 odst.). V prvih dveh le-tošnj h mesecih smo izvozili skupio 376.793 ton v vrednosti 456 6S milijona Din. kar predstavlja na^prot- istemu ča-su 'an-skega leta povečanje po količini za 32.820 ton (za 9.54 odst.) in po vrednosti za 34.75 milijona Din (za S 23 odst.). Celotni naš uvoz v letošnjem februarju je dosegel 45.465 ton v vrednosti 180:01 milijona Din, kar predstavlja povečanje za 2387 ton (za 5.54 cdst) po količmi, a zmanjšanje za 49.35 mil:jona Din (za 21-52 od-st.) pa vrednosti nasproti lanskemu februarju. V prvih dveh letošnjih mesec h smo uvozili skupno 97 775 ton v vrednosti 352.22 milijona Dn. odnosno za 634 ton (za 0.64 odst.) po količini in za 105.33 milijona D n (za 23.02 odstt.) po vrednosti mo-nj kakor v istem razdobju lanskega leta. V letošnjem februarju se je torej naša trgovina s tujino zaključila z aktivnim saldom v znesku 44.44 mi Ijona Din, medtem ko je bila v istem času lanskega leta pasivna za znesek 25.70 milijona Din. Skupno dosega višek izvoza nad uvozom v prvih dveh letošnjih mesecih vsoto 104.46 mHijoiia D n, a v isti dobi lanskega leta je znašal primanjkljaj 35.61 milijona Um. Kakor smo vide'i. se je naš uivoz v januarju in februarju letošnjega leta po koiurni sani o za malenkost povečal, toda po vred- nosti Glavni izvozni predmeti v letošnjem februarju so bili (po vrednost- v milijon.h Din): gradbeni 'es 33 69, jajca 24.83. svinje 21.60. turšcea 16.91, sirovi baker 16.83. presno meso 11.08. izkopanine in rude 10.S4. goveja živina 8 87. suhe češptje 8.50. perutnina 7.31, cement 5.30 konj- 2.71, drva za kurjavo 2.18. sviniska mast 1 77, sveže ribe 1.75. oglje 1.60 lesni izdelki 1.53. karbid 1.17, jagnjeeje kože 1.13. opij 113, f žol 1.112. z oljem o vlažen: ciancmid 1.08, predivo 1.04 in ostalo Glavni predmeti našega uvoza v letošnjem februarju pa so bih' (po vrednosti v milijonih Dn): bombažno predivo 21.94, bombažne tkanine 14.69. sirov bombaž 9.86, razni popolnoma izdelani železiv predmeti 7.59, volnene tkan ne 7 46. sirova kava 6.10, volneno predivo 6.04. tračnice, železniški material za mostove in drugo 5.95, oljni plodovi, oljno seme in razno drugo sememje 5.55, umetne organske barve 4 64. volna 4.59. stroj-, orodje in aparati 3.81. svielno predivo 3.80. železna pločevina 3-68. elektrotehnični predmet- 3 48. sirova nafta 3.48, nepredelane in polprede'ane kože do mačih živali 3.29. svilene tkanine 3 06. oluščeni r:ž 2.25, premog vseh vrst 2.13. razno rastlnsko predivo (brez bembaža) 2 05, limone ;n pomaranče 1.90. nepredelano 'n poloredelano železo 1 86. zdravila 1.83. loj 1.83, neoluščeni riž 1.81. papir za tiskanje 124, prevozna sredstva 1.11 in drugo. Stanje Naraste banke PO izkazu Narodne banke 22. L m. se je nasproti stanju 15. t. m. podlaga v devizah, valitah in zlatu zmanjšala za 3.94 milijona na 1&31.64 milijona Dn. Devize, ki se ne štejejo v podlago. f»o se skrčile za 1-08 milijona na 12.21 milijona Din. Posojila dalje padajo, m so m ta teden zmanjšala za 10.15 milijona na 2361.o4 milijona Din (posoj la na menice so se zmanjšala za 5.15 milijona na 2026 72 m.lijona dinarjev, a lcmbard za 5.00 milijona na 3d4.82 milijona Din). _ . XM Obtok bankovcev se ie v tem času skrčil za 57.84 milijona na 4.529.19 mil jona Din, kar prihaja največ do dvi-a o^"061.1,..",11 Dokazan je za 52.81 milijona na928.01 milina Din. Lani v istem času je znašal obtok bankovcev 4750.99 ilijona D:n kar pomenu da je bil lanski obtok za 221.80 milijona Din VPSkupna vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokazanje znaša 5457.21 iluona Din, kar je krito skupno v devizah valutah n zlatu s 35.39°/« (za 0.04°'o manj kakor posta-nju 15 t. m.). Zlato kritje samo znaša 32.27% (za 0.03Vo več). Pregled stanja Narodne banke po glavnih postavkah je po izkazu 23 t ^ naslednp (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju 15. t. m.): aktiva: skupna pod-laga 1931.64 (-3.94), od tega v zlatu 1>QL.44 <+ 0007) v tui'h val itah 4.38 (+3.87) m v devizah'165.82 (- 7.82); devize, ki se ne štejejo v podlago 12.21 (-1.08); kovani de-naT 216.96 (+ 3.13); P^a na « •>0'>6 72 (— 5.15); lombard 334.82 (—5.00), prelšnji državni dolg j 811.29 (+ 0.16); začasni avans glavni držami blagajn, «».00 (0); pasiva: obtok bankovcev 4o29.19 _57.84); obveznosti na pokazanje 928.01 (+52.81), od tega nasproti državi 9.d0 (+5.56), po žirovnih računih o03.17 + 33.15) in po raznih računih 615 o4 (+14.11); obVcz. z roko 1301-9o (- 16.25). Gospodarske vesti _ Avstrija za revizijo trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. «d>e Borse« pise, da namerava avstrijska vlada po d pionirskem potu vprašati jugoskn-enako vlado, ali bi bila pripravljena, privoliti v izpre-membe posameznih določil trgovnsfke po-oodbe da b: ne bia potrebna zapletena pot odiove^a pogodbe Avstriisko-juflosl o venska tr«ov:nsika popiha se lahko ob koneu vsakega meseca odpo\'e na tri mesece. V teh namerah avstrijske vlode se kaze na-stoo avstrijskih agrarcev, ki zahtevajo omejitev jugosloven^kega kmetijskega uvoza v Avstrijo, m sicer predvsem omejitev uvoza svinj, žita in češpelj To naj bi se doseglo z zmanjšanjem trvoznih krnitingen-tov in s rvovišanjem carin Avstrijski agrar-ci motivirajo te svoie zahteve z ra-zvojem avstrij^ko-higosloveniske trgovine, ki i-zkfl-zuje v lanskem letu reMt vno velik pri-manjkMai za Avstritjo. A^riiska izvozna 'ndustrija se bori proti tem poislkusom. ki gredo z« tem da b; revzi'io trgovin^e pogodbe z Tugosilavijo navezal na 7m"n'šanjp kme^iisikeoa uvoza oa^ tvi zahteva, dfl «e pri obdi-žaniu sedfln?e«a uvoza iz TukjosI«-vije oomnožii avstri indusm" i«k; :-nroz v Jugoslavijo. fe§. do b: ome':tev kme+M- uvoza iz Tu-goslaviie n-omenils ok^e-nje kuirnie moč: ruivodov v tej državi. — Znižanje diskonta v Avstriji. Z veljavo od 24. t. . je Avstrijska narodna banka znižala diekontno obrestno mero od 6 na 5°/». Na podlagi znižanja diskonta 6e zniža po odredbi justičnega ministra tudi zakonita obrestna mera od 7 na 6°/o, v trgovinskih in meničnih zadevah pa od 9 na 7 = Priprave za IIL redno predstavo in ^e-jem plemenske živine v Novem Sadu, ki ju priredi Združenje kmetov kot zveza kmetijskih draštev dunavske banovine od 8. do 11. aprila, se v glavnem bližajo zaključku. Ako sodimo po dosedanjih pripravah, bo ta razstava znatno nadkriljevala obe dosedanji. Na razstavo bo sprejeta samo prvovrstna živina. Od goveje živine pride v prvi vrsti v poštev za razstavo srimentalska pasma, od svinj pa bodo zastopani mangalice, jorkšir in bergšir. Ovce bodo somboreke mlečne in pasma karakil za krzno, poleg tega bo zanimiva perutninska razstava, na kateri bodo zastopane najplemen tejše vrste perutnine. Posebna atrakcija letošnje razstave bo izložba rib, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji. Poleg rečnih rib bodo zastopane tudi morske, potem raki in kamenice. Druga atrakcija bo izložba psov. Gotovo bo pozornost posetni-kov vzbujala tudi razstava vzorne državne ekonomije Belja, združena z izložbo lovskih trofejev. Nadalje bodo zastopani naše zadružništvo. vinarski zadruge z razstavo vina, sadni in trtni razsadnik. Najboljši živinorejci dobe lepe nagrade, ki so jih dali v to svrho darovalci mesto Novi Sad, razne kmetijske organizac'je in zasebniki. Za po-setnike je dovoljen 50-odstotni popust na železnicah. Poskrbljeno bo tudi za druge olajšave in ugodnosti po holelih. restavracijah in drugod. = Občni zbor Sreskega trgovskega gre-mija v Mariboru se je vršil v nedeljo pri »Orluc Udeležilo se ga je 138 članov. Vodil je zbor predsednik g. Kostajnšek od Sv. Martina pri Vurbergu. Zborovalci so vsa poročila odborovih funkcionarjev odobrili in podelili odboru razrcšenico. Izvoljen je bil dosedanji odbor, ki mu ponovno predseduje velezaslužni g. Kostajnšek, podpredsednik pa je g. Lamprekt iz Ruš. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovi-a Frana Rudolfa Kovačija, trgovca v Loubljani. Poravnalni sodnik je s. o. s g. Anton Avsec in poravnalni upravnik odvetnik dr. Josip Sajovic ml. Prijavni rok ;e do 23. aprila, a poravnalni naro* bo S9 aprila ob 9. dopoldne pri deželnem sodišču. = Konkurz je razglašen o imovini Cele-stine Glavnikove, trgovke s sadjem v Ljubljani. Konkurzni sodnik je s. o. s. g. Anion Avsec in konkurzni upravnik odvetnik dr Dinko Puc. Prvi zbor upnikov bo 1. aprila, prijavni rok je do 30. aprila, a likvidacijski narok bo 6. maja pri deželnem sodišču v Ljubljani. = Dobave. Splošni oddelek železniške direkcije v Ljubljani sprejema do 5. aprila ponudbe glede dobave 10.000 pol knjižnega in 6000 pol konceptnega papirja in glede dobave -20 m fustijana, 20 m flanega, 10 kg morske pene. 20 kg gamiarab;ke. 10 kg galuna. 15 kg solitrne kisline, 20 litografsk;b trakov za pisalni stroi »Eoree«. 25.000 sponk in 5(10 pol berlinskega papirja. Pogoji oa vpogled pri oddelku. Direkcija državnega rudn ka v Velenju 9preiema do 5. aprila ponudbe glede dobave 1000 m dinamo-žice do 12. aprila pa glede dobave 200 ka zakovic. Dne 15 aprila bo pri komandi dravske divlzijske oblasti v Ljnbljani licitaHia glede dobave 2400 1'trov petroleja Oglas v Zbornici za TOI, pogoji pri komandi. Borze 27. marca Na ljubljanski borzi so oslabeli tečaji deviz na Amsterdam. Berlin L"nduE in Tr$r, za malenkost pa so sc okrepili Bru-selj. Nf York in Pariz. Praga ;c poleg Curiha ostala neizpreme ljena A^stri.uki šiling se je v privatnem kHrir^n 7akliu0g« 4*>0 do 465. + Novosadska blagovna borza (27. t m.). Tendenca mirna. — Promet 82 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, okolica Sombor, gornjebaška, srednjebaška, baška potiska in 'sremska 210 — 212.50; garnje banatska '207.50 — 210. — Turščica: baška, sremska garantirana 62 — 64; ?a april, maj, ninii 68— 70: banat?ka garant. 60—62. Ječmen: baški in sremski. 64/65 kg, 102.50—107.50; pomladni. 66'67 kg 107.50 do 112.50. Oves: baški in sremski 98. — 102. 110—115; pomladni. 66/67 kg 117.50 do 122.50. Oves: baški ln sremski 98—102. \loka: paška in banatska. s>Og« in »Ogg« 340—360; »2c 320—340; i5« 305—320; >6< 280 _ 2S0; »7« 187 — 195; >8« 70 — 72.50. Otrobi: baški ln sremski, v jutastih vrečah G0 — 62.50; banatski. v jutastih vrečah 57.50 — 60. — Fižol: baški in sremski beli brez vreč 107.50 — 110. + Bndimpeštanska terminska borza (27. t m.) Pšenica: za maj 12.75 — 13.76. za oktober 12.15 — 12.16. Rž: za maj 7.85 do 7.87. Turščica: za maj 7.37 — 7.38. za junij 7.80 — 7.81. Vremensko coročilo Meteorološkega ravoda v LJubljani. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperatura, 4 relativna vlaga v %, 6. smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm _ Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo 27. marca Ljubljana 7, 768.8, 3.6, 76, E1 1«, Ljubljana 13, 10.4, 48, mirno! 9, —, —: Maribor 7, 768.8, 1, 80 mirno. 10. —, Zagreb 7, 768 5 6, 70. NE1 10, —, —; Beograd 7, 767.7, 3, 80. SE1. 10 —, —; Sarajevo 7. 767 7, 1, 80. mirno. 10. _. —; Skoplje 7 768 5. 4 90 ENE4 10. 2. dež; Split 7, 763 1. 7. 80, ENE4. 10. 1. dež; Kumbor 7, 760 6. 11. 60. mirno. 10 —, —; Rab 7. 764.8, 7. 50. mirno. 10.--- Temperatura: Ljubljana 8.9, 3.3; Maribor 8.6, 0; Zagreb —, 5; Beograd —. 2; Sarajevo —, 0; Skoplje —. 4; Split 11, 5; Krmbor —. 8; Rab — 5. Sonce vzhaja ob 5 52. zaha-'a ob 18.21. Luna vzhaja ob 5.59, zahaja ob 20.13. Iz življenja in sveta Dolar se pretvarja v papir Amerika je natisnila za dve milijardi novih bankovcev, s katerimi hoče omiliti sedanjo gospodarsko krizo. Pozneje bodo denar postopoma vzeli iz prometa Temperatura 20.000 stopinj Umetna stalnica mladih zvezd Kakor poročajo »z New Yorka. je uspelo tam ustvariti »umetno stanico«. t. j. temperaturo, ki jo kažejo tako zvane »mlade zvezde« na svoji površini ;n ki znaša ?0 tisoč stopinj Celzija. Že pred vojno je ustvarjal prof. Lummer v Proclovu z ob ločnicam i. prmernimi snovmi m visokim tlakom temperature »starih zve:d«, kakršna j« na.se sonce, t. j. temperature 5000 do fiOOO stopinj. Ameriški fbrki so svoj sedanji u«peh dosegli z ogromnimi električn mi e^erg'jami. ki so jih spuščal v trniko žico 2 ca se je v trenutku spremenila v paro, pri čemer je za sekundo nastajala omenjena temperatura 20.000 stop nj. Eksperiment ni samo teoretičnega pomena, ker se da tako proučevati zadržanje snovi v takšnih vročinah in to utegne imeti še velik praktičen pomen Poleg tega se dado dogodki v da ijnem vesolj>tv u proučevati iz bi zine. Seveda pa je treba prioomniti. da vladajo v notranjosti zvezd temperature milijonov stopinj in te neznanske vro?ine bodo v laboratorijih težko kdamenrea.tija. Po njegovem je bil ta francoski državnik ciničen, star mož. k; je živel v preteklosti in je tudi bodočnost gleda1 v zrcalu preteklosti. Sovraštvo med Francijo in Nemčijo je smatral sa posledico nekega naravnega nagona obeh ljudstev, ki se ne da z nobenim sredstvom odipraviti ali celo ublažiti. Svetovna vojna .1° bila samo eden, a nikakor ne najhujši in zadnji izmed učinkov tega sovraštva. Velikodušna mirovna pogodba bi privedla »sihoanaliza le do skorajšnjega ozdravljenja Nemčije, ki bi potem nadaljevala svojo protifrao. cosko pci.itiko. Zato je bilo treba sestaviti mirovno pogodbo tako, da bi onemogočila ozdravljenje nemškega ljudstva. Bdim, ki bi se temu Ci6menceaujeveami načrtu lahko uprl, je bil Wilson. Ta mož je utegnil v Beii hiši ali v svoji učenjatšfci sebi postati sicer zelo energičen zagovornik svojega visokega etičnega naziranja, toda v Parizu, poteg Olčmenceaaia, je moral podleči. V vsem svojem ravnanju je pokazail, da je potomec svojih izključnih teoloških prednikov, z vso njihovo pastoralno vnemo in pastoraJno slepoto. Pari. ška vlada (oz. Clemenceau) je mobilizirala svoje najspretnejiše interprete, da so njene prave cilje v versajski pogodlbi zakrili s plaščem Wilsonovih etičnih nazi-ranj. Tako je premotila ameriškega ideologa. L.loyd George, ki je jarsko Narodno gileda-iišče, ki to jo bili oostaviili ob sprejetju vveimarske ustave. Na tabli je bil napis: »V tej hiši je sprejelo nemško IjudEbvo po svoji ski./patini we.tna reko ustavo.« Ljudje v špiljah V poljskem sejmu so čitali pred kratkim interpelacijo, ki razkriva, da živi v Lirpskem kakšnih 40 družin v špiljah, ki ne nudijo prebivalcem niti najpotrebnejše zaščite. Položaj nesrečnikov so spoznali šele leto« pozimi, ko je zmrznila neka družnima, b roječa štiri osebe. Mesto Lipno izdaja ogromne vsote za drage stavbe, za stanovanjske hiše. ki naj bi nudile zatočišče najbednej-šian, pa ne žrtvuje niti covčiča. Novi kancelar prH psrJanaentoin Avtomatični postni nabiralnik Češkoslovaškemu patentnem« uradu je predložij neki Vojtbtchovaky osnutek avtomatičnega poštnega nab rainrika. V nabiralnik se vrže enostavno novec in avtomat Eritsn« žig na pismo, ki miu ni treba znarn-e. Nabiralnik ima prednost, da »e lahko mečejo var\j tudi pr poročena pisma in dopisnice, za katere kna ločene predale. Mehanizem naprave ni rrti bogvekaj kompliciran, kajti nabiralnik deburje potom gumbov, ne katere je treba pr:trisniti, pa je reč opravljena. Novi francoski srebrniki Francija vzame 1. aprila iz obtoka papirnati denar po 10 in 20 frankov ter izda na-mestu bankovcev srebrnike za obe imenovani vrednosti Tretji vzlet v stratosfero Belgijski Narodni fond je siklenil organizirati tretrj' vzlet v stratosfero, podvig, ki ga pa ne bo izvršil več prof. Picc«rd. marveč njegov asistent na zadnjem vzletu, prof Cosvns Njemu bo kot sopotnik pri-deljen neki mlad f zik z bruseljske univerze. Cosyns preizkusu je sedaj razne nove naprave, ki naj mu omogočajo čim uspešnejši vzlet. Med temi napravami je najvažnejši aparat, ki bo rabil za merjenje kozimičnih žarkov. Vzlet se bo po vsej pr liki izvršil na jugu Belgije v kakšni pred vetrovi dobro zaščiteni dolinici. Vodstvo ekspedicije noče riskrat nadlog, ki jih je bilo deležno pri dosedanjih podivigih. Novo pri tehnični opremi sedanjega stratosferrega balona je to, da predlaga prof. Piccard, naij se prive-že pod balon še čisto navaden balon z 2200 kub onih metrov vsebine. S tem se baje da regulirati dvig balona samo do želje-ne višine. Dosedanji reziultati vzletov v stratosfero so razmeroma pič'.i, predvsem zaradi tega, ker je moral prof. Piocard porabiti najjveč truda za manevri anje z balonom. Posihmal bodo raziskovalci oproščeni te naloge ker bo manevriranje vodil poseben oddelek moštva v spodnjem balonu. V višini 10.000 m bodo spodnji balon odvezali in potem bo fizik Cosvns letel e svojim asistentom sam višje. Po možnosti bo skušal prekositi rekord lanskega vzleta, t. j. 16500 m. Novi vatikanski kancelar ixancelar Hitler čita deklaracijo svoje vlade v Krollovi operi Italijanski kardinal Boggiani ki ga je imenoval papež za kancelarja rimske cerkve po smrti kardinala Friihwirtha Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Frani Josefova« grenčica sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zrakoplovna pustolovščina angleške vojvodinje N« madžarskem dirkališču v Kaposztas-megveru je te dni pristalo amgleško letalo, mz kateregn sta izstopila 68 letna angfleška vojvodi/nja Bedfordska in njen pilot. Priletela sta iz Londona čez Dunaj in Budimpešto, n«meni°na pa 9'a bila še v Bukarešto, Carigrad n Kairo. Pilot je imel nalogo voditi letalo naravnost proti Kaimi, pa je zašel v snežn metež >n je izgubil v bližini Budmpešte orientacijo, zaradi česar je bil prisiljen pristati na dirkališču, k sreči brez poškodbe. Vlak se |e iztiril »Hava*« poroča rz AvrTle v Kastni ji. da se je te d-ni iztiri1 neki vlak. ko je vozil črz most. k: drž; nad 30 m globokem nrmnad m Dvajset vagonov j> zigrmelo v globino Pr tem je bil usmrčen vlak^odja in spremi "e-vslec vlaka. Devet uradnikov, ki »o 6e vozili z vkkom, je bilo budo ranjenih. TaboriSče za nasprotnike Hitlerja WUrtemberška vlada je odredila upravno poslopje otroške kolonije v izeubeigu za koncentracijsko taborišče nasprotnikov sedanjega režima. Tu bodo internirali kakšnih 1500 Hitlerjevih nasprotnikov, ki bodo morali opravljati poljska in podobna dela 9,Rum£ord®va m Pred 150 leti ni bila na svetu nič manjša beda kakor Te dni je miniflo 150 let, odkair je bavar- ^ ^ci grof Rumford v angleških industrijskih okrožijlh prvič začel de'iti svojo znamenito juho, ki naj bi pomagala olajšati bedo n brezposelnost Ruimford je bil pravi tp nemirnega po-tovaloa in vseznclca V življenju je poskusil vse mogoče Bil je anglešk- vojak, ameriški pion,r, uč telj. industrijec. k'm k. t zik, izumitelj, generalni adjut nt z-bornega kneza Karla Te> dona v Paiaciji, pisatelj apom tiov in učenih del 'td. A vse to pestro življenje bi ga nemara ne otelo pozabe, da ni izumil cenene, zelo okusne in po njem imenovrne juhe iz so siti, krvi in drur! h primesi Ta iuha naj b se delila brezplačno revežem in brezposeln m Tedanji časi niso b !i nič boljši nego današnji, zato ni čudno, da so segali vod Ini možje po vseh sredstvih, ki b' lahko olajšala bedo. in da so se z veseljem oprijeli tudi Rumfordove ideje, tako da je bilo njegovo ime kmalu popularno po vsem svetu. Poučen je prmer s prihodom Rumfordove juhe na Dunaj v 1. 1847. V tem mestu kakor po vseh avstrijsk h deželah je tedaj danes število brezposelnih grozovito naraslo, plače zaposlenih ljudi so padli e na minimuma, draginja ni hotela ponebr^ti, vse podporne blagajne so b le prazne, pru«jsi srečal kakor dandanes pr' vsakem koraku, gl«d-ni ljudje so se spreminjali v tatove jn roparje. Da bi oni-lil bedo vsajj deloma, je d«i»l tedanji dunajski žui^p-an Czapka izvršiti celo vrsto velikih zasiin h del, poslo- pij, cest. regulacij itd., pni katerih so dobival- delo v pivi v isti brezposelni. A vse to ni nič zaleglo. Tedaj so si nekateri 'z-misl li, da bi pri čeki med gladujoče ^judi brezplačno de'it' Rumifordovo juho. Osnoval se jc poseben odbor, izbrali so si uibož-nico »pri sinjem Bogu« za kuhanje ;n razdeljevanje te juhe m v kratkem času m> tam dnevno razdelili do 10.000 in več por-cij med tjiudi. B I je res zelo učinkovit pripomoček za zat:ranje na.jh«jše nadlogo n ime grofa Rumforda je široka masa te-d«j prav tako dobro poznala kako>r dandanes ime kakšnega v'edajooega mogotca, ki še zdavnaj ni stori za človeštvo toliko dobrega kakor čudaški bavarsk' grof, ^a-tivitez in učenjak. Sladkor iz žaganja in oblancev V Torneschu imajo tvornico, ki pridobiva sladkor iz žaganja. Problem pretvarjanja celuloze v sladkor so rešili ljudje že pred 100 leti, toda praktično se je stvar obnesla šele sedaj. Na sliki vidimo žaganje in oblance na poti v sladkor, 100 kg takšne snov? da 50 kg sladkorja Protikontraktualne hlače Filmeiica družba Warne. Brothere je izdala javen Oklic na svoje ženske uslužbenke, ki pravi, da bodo tiste filmske igralke, ki bi se pojavile na ulici v hlačah, brez od-ponredi odp«uščene. Kakor znano, je v zadnjem času propagirala hlačno nošo za ženske filmska zvezdnica Marlena Dietrichova. Dvanajst let za uboj operne pevke Prošli teden se je zaklijarč 1 v Berlinu proces proti bankirju Hintzeju. ki je ustrelil svojo bivšo ženo, pevko Gertrudo Bin-demeglovo. Sodišče je obsodilo morilca na dvanajst let robije. na deset let izgube častmh pravic in na poravnavo sodnih stroškov. Vojna povsod enako kruta! Japonski vojaki spijo v Džeholu v odmoru " med bitko v snegu Razrezani (krfarSk! btairkovd Pedetni sinček poljskega kmetica Pe*-kievvicza iz okolice Vilma je našel te dni, ko je bil «.m doma. v skrinji bag^kovce ^a 1350 dclarjeiv. Otroku so bile posebsio všeč siike ameriških prezidentov, ki so n& bankovcih. Vzel je škarje in začel rezati glave iz bnntkovcev. Ko se je oče vrnil domov in vide', kaj se je zgodilo z njegovimi težko prisluženimi prihranki v Ameriki, se je taiko razjezil, da je dobil srčni krč in ker ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal v napadu, je kme'iu nato umrl. Pocenitev premoga na Poljskem Varšavsko trgovinsko ministrstvo je izdalo odlok, ki znižuj« dosedanje cene premoga za povprečno 18 odst. ANEKDOTA Zdravnik je Marku TV-ahru na+srtrožia prepovedal kajenje. Tem bolj ga je pre. senetilo, ko ga je pri naslednjem obisku zalotil z debelo, tlečo cigaro v roki. »Kako, spet žrtvujete svojem maliku?« ga je vprašal ogorčeno. »Ne, baš sem na tem, da ga seigem,« je odvrnil Tvvain. Vsak dan ena »Tvojega gugalnega konja sem darovala revnemu dečku, ki nima očeta.« »Zakaj mu nisi rajša darorofa očeta?* . REDNA RAZSTAVA IN SEJEM PLEMENSKE ŽIVINE V NOVEM SADU Odlična priložnost za nabavo plemenskih: govedi, svinj, perutnine, ovc, lovskih psov, Informacije pri: Upravi razstave, Novi Sad, Bana Dunfiča 12, in v vseh pisarnah „Putnika". od 8. do 10. aprila 1933. POTOVANJE V NOVI SAD ZA POLOVIČNO CENO. Za Časa razstave popusti y hotelih, kopališčih, bioekopih, restavracijah, tramvajih in ▼ velikem Številu ostalih trgovin. 4029 Sejem rabljenih avtomobilov in motornih vozil. Še neka] nogometnih rezultatov V ponedeijskem »Jutru« smo morali zarodi pomanjkanja prostora izpustit nekaj nede.jitk:h nogometnih rezultatov, ki jih v naslednjem objavljamo: SK Korotan (Kranj) : VSK TrigUav (Ljubljana) 4:2 (2:1). S to tekmo so v Kranju otvoriii nogometno sezono. Igra je bila še dovolj zanimiva ter zelo fair in so posebno vojaki pokazati vzorno disciplino. Tehnično so pokazali tudi boljšo igro od domačinv. s katero pa na nevajenem in nekoliko majhnem igrišču niso mogli uspeti. Domačini so zmagali zasluženo, ker so imeli boljši napad in sigurnejšega vratar-j* Sovo mesto: VSK Triglav : E'an 3 : 2 (0 : 1) Triglav je bil dober zlasti v drugem polčasu. Tekma ;e prav za prav končala 3 : 3, toda treigi gol za Elan je pail v .3 minutnem podaljšanju i^re. Sode k je saroovokirio podaljša! iffro (!) Izsključil je srednjega krilca Triglava Jovanoviča in je v tem trenutku padel ;*ol za Elona. Maribor: Rapid : Atletiki (Celje) 6:0 (2:0). Z lahkoto dosežena zmaga Rapida. Atlet k; so igrali podrejeno vlogo ter razen požrtvovalnosti niso pokazali ničesar Sodnik g. Bergant. — Raipiid rez. : Železničar rez. 3:2 (2:1). Gradec: Ferencvenos : GAK 6 : 4. Dunaj: Austria : Wacker 3:2 (1:0). Ad-nira : Sporfklub 2:2 (2:1). WAC : Hako-ah 4:0 (1:0), Ranid : FC Wien 2:1 (1:1), V: en na : BAC '3:0 (3:0). Praga: Sna rta : Liben 3:2. Viktorija Žižkov : Vktorija Plzen 6:1, SK Plzen : 2:1. Kladro : Bohcmians 4:1 Si«v=j:-. .... . Budimpešta: LT;pes^ : Hungaria 4:3. III efcraj : Attila 2:1, Budil : Nemzeti 3:0, Bocskev : Szerjed 3:2, Sorok^ar : Somo^y 1 .-0. Pariz: Francija : Belgija 3:0. Gradec: Ferir jvaros : GAK 6 : 4. ASK PrimOrje (nogometna sekcija). Drevi ob 19. zelo važen sestanek, obvezen ;.a igralce: Krivačič, Molk, Jeršek, Ha-'i chz, Baum, Caleari. Trček, Petelin, šin-;.ov:c. Vrhcmik, Brvar, Gorenc, Janežič II. Ve./kič šušter^č, Deroovšek, Marjetič, Kržan. Habicht II, Petrič I in n, Ulaga, Tršar. Race, Svetic III. Vahen I in II, Strnad. Stopar, Sovine. Istotam ob 20. se. stanek za igralce: Stare, Svetic, Jug I in II. Hasi. Sočan, Zemljank, Slamič, Pišek I in II. Bonce;j, Bogme. Brman, Jež, Franci, Joža. Rudi, šlamberger. Uršič. ASK Piiniorje (lahkoatietska sekcija). Obveščamo atlete Leva, Jožeta, Sraka rja, Frica. Hansija, Iveta. Armina, Goršeka, da se potuje na cross-countrjr 1. aprila ob 13.4*3 iz Ljubljane. Zaradi opreme in vseh drugih zadev naj se ustmeno, brzojavno ali rumeno obrnejo na trenerja. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Beliču. Ma sejo se pozivajo Oblak, Primar ter vs\ ki še niso verificirani. Prinesite s3i- SK Ilirija. Današnja seja poslovnega odbora odpade in se vrši jutri, v sredo oo 20. uri, v zadnji sobi restavracije Sion. (Lahkoatletska sekcija) Jutri ob 18.30 na igrišču Ilirije izbirni cross countiry tek za Maribor. Pridejo naj Sporn, Bručan, Lej-ka, Majhenič, Senčar Lado in Polde, Oster. rna.ii. Po teku seja sekcijskega načelstva. Lami.tenis v Celju. Teniška sekcija SSK Celja sporna vsem damam in gospodom, .prijateljem tega, v zadnjem času zelo razširjenega belega športa, da se bo začelo 15 aprila redno igranje in trening. KdoT želi sodelovati v tej športni panogi, se naj čim prej prijavi pri blagajniku kluba g. M Kocuvanu v Hranilnici dravske banovine, Cankarjeva 11, ki sprejema pri. jave vsak dopoldan od 8.30 do 12. Vsak član teniške sekcije mora biti obenem tudi Član SSK Celja. Cim plača takso za te. nis, dobi takoj pri blagajniku posebno teniško legitimacijo, brez katere ne more igrati. Razpis prvenstva mesta Celja v table, tenisu za leto 1933. SK Jugoslavija v Celju raznisuje orvensfcvo mesta Celja v tab-le.tenisu za leto 1933, ki se bo vršilo dne 2. aprila v Celju. Pravico sodelovanja imajo vsi verificirani in neverifieirani igralci. Tekmuje se v disciplini single gospodov za prvenstvo mesta Celja ter za prehodni pokal SK Jugoslavije. Poka1! preide v last po trikratni zaporedji ali petkratni zmagi v presledkih. Igra se, ako *e prijavi 10 ali manj igralcev, po sistemu vsak z vsakim. ako pa se pri javi več igralcev pa po Cup best of five. Zadnja četvorica pride v finale in igra po sistemu točke. Tekmuje se po pravilih JTTS. Začetek Ob 8. rlu_ traj v Ljudskem domu. Prijave s prijav-nino Din 10 je poslati na naslov: TS Jugoslavija. Celje Vodnikova 2 dc pol 8. zjutraj dne 2. aprila Zadnji dan se sprejemajo prijave od 7 do pol 8. ure samo na uro., storu turnirja. Drago in tretje plaši rami dobe nagrado. Repertoarji DRAMA Torek. 28.: Kros e kredo. C. Sreda, 29.: Zaprto. Četrtek, 30.: Hamlet. Premiera. Izven. OPERA Torek, 28.: Samson in Dalila A. Sreda, 29.: Pri treh mladenkah. Red Sreda. »Hamlet«. Letošnja premiera v režij" g. Cirila Debevca bo v četrtek 30. t. m. Naslovno vlogo igra na premieri g. Kralj, nje-covo mater sa Marija Vera, Ofelijo ga Šari-čeva, danskeca kralja g. Skrbinšek, Polonija 2. Lipah. Laerta g. Jan. Horacio 'e g. Jerman, Osric g. Drenovec, Fortinbraa g. Gre-2orin. Dva burkeža grobarja 9ta gg. Cesar in Plut. Duha Hamletovega očeta predstavlja g. Dcbevec. Rozenkranc je g. Zeleznik, Gil-denstern g. Sanein. V ostalih vlogah nastopijo srg. Potokar, Bratina, Murgelj, gdčna Boltarjeva, sg. Pianecky, Brezigar, Prosen in Frolich. Slik je 18. Po 5-, 8. in 16. sliki so krajši odmori, glavni odmor je po 14. sliki. Prosimo, da občinstvo to vpošteva. Četrtkova premiera ie izven abonmaja. Najboljši čuvar letope vam je, ker vam odkrito pokaže vse neprijetne spremembe vašega obraza; zato je treba njegove opomine upoštevati. Uporabljajte vsak dan, posebno pa preden ležete spat, v Londonu premiirano sredstvo Rejuven Skin (Pore Milk), ker odstranite z njim najbolj zanesljivo in najhit-? reje vse gube, prišče, ogrce in druge nečisto-j sti kože. Masirajte si vsak dan z nekaj kap-I Ijicami tega biologičnega mleka svoj obraz pa boste strmeli, kako naglo učinkuje, tako da ostane vaše lice zopet lepo in trajno mladostno. Rejuven Skin se dobiva v drogerijah in parfumerijah za ceno 32 Din ali je pošlje po pošti Nobilior parfumerija, Zagreb, Ilica 34, Jelačičev trg 15. 90 Moja oblastno dovoljena trgovska agentura se že dalj časa bavi tudi s posredovanjem posojil na vložne knjižice in hipoteke ter ima vse svoje stranke v točni evidenci. Imam tudi zahvale straDk za izvedena posojila. Kakor drugi lastniki agentur, sem tudi jaz iskal stike s finančniki, od katerih sem imel najboljše informacije. Z zagrebškimi sleparji pa, ki so knjižice poneverili in denar zapravili, nimam nobenega stika. Svoje posle opravljam vedno sam ter zanje odgovarjam. Nobena meni 'zročenih vlop ni izgubljena. Vse so v dobrih, zaupanja vrednih rokaa. Nihče doseuaj ni utrpel tudi najmanjše škode. Zato bom proti vsem, ki razširjajo neosnovane trditve, sodno postopal. Obenem sporočam, da bomo dobili večji ameriški kapital, katerega bomo dali na hipoteke in podjetja pod ugodnimi pogoji. Priporočam se nadalje za cenjena naročila, katera bom. kakor dosedaj, vestno in točno izvršil. 4036 RUDOLF ZORE, Ljubljana. Ob priliki smrti našega nenadomestljivega soproga in očeta, gospoda •M^HM MELBLA smo prejeli od vseh strani toliko iskrenega sožalja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Posebno smo hvaležni g. dr. Osolniku za njegov trud, družini V. F. Pe-•arjevi za njeno zvesto pomoč za časa bolezni in smrti pokojnika; nadalje ^činskemu odboru občine Moste, Sokolu, Pevskemu društvu »Moste« za gan-iive žalostinke. Zadrugi, Zvezi bojevnikov, učiteljskemu zboru narodne šole v Mostah in njeni mladini, Kolu jugoslovenskih sester, gasilcem, pokojnikovim pomočnikom in vajencem ter vsem ostalim številnim prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja! Pokojnika priporočamo v blag spomin! Moste, dne 26. marca 1933. ŽallljOČa rCiSfelfSa. mariborsko GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Torek, 28.: Orpheus v podzemlju. B. Sreda, 29.: Zaprto. Četrtek, 30.: Faust C. prihodnja dramska premiera bo v kratkem izredno duhovita komedija zagrebškega pisatelja Petra preradoviča »Se li razumemo«, ki je tudi v inozemstvu, zl. na Dunaju dosegla velik uspt-h in rekordno število predstav. Za jugosl. patent št. 6935 od 1. XI. 1929 na: »KOVINSKI SOD Z DVOJNO STENO« (»Doppelvvandiges Metallfass«) in dopunski patent št. 7465 od 1. HI. 1930 na: »Kovinski sod z dvojno steno« (»Doppelvrandiges Metallfass«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan Suklje, Ljubljana, Beethovnova ul. 2. 4030 Din 10.000 v gotovini dobi, kdor preskrbi mesto nad-knjigovodje ali komercialnega ravnatelja gospodu, ki je že zavzemal taki mesti. Pri-ma reference. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Komercialist 10.000«. 4034 (Pt o&etee za štedilnike in stensko oblogo DOBITE NAJCENEJŠE PRI GRADBENI EV KERAMIČNI MATERIJ AL Ljubljana, Dunajska cesta 38, telefon 33-82 4004 Pezor, gostilničarji, restavraterfi! Bermet vtno črnino tr Frufike gore nudi B. Marinko?, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Od Ukovano s prvim! nagradami Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. -Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Srem ski Karlovci. Fruška gora 302 Za jugosl. patent št. 5503 od 1. L 1928 na: »POSTOPEK ZA IZDELOVANJE UMETNIH SNOVI IZ VISKOZE« (»Verfahren zur Herstellung von Kunststof-fen aus Viskose«), dopunski patent št. 5762 od 1. IV. 1928 na: »Postopek za zvišanje raztegljivosti umetnih niti, izdeianih iz Vis-koze potom oborenja z močno mineralno kislino, posebno z močno žvepieno kislino«, (»Verfahren zur Erhohung der Dehnbar-keit von Kunstfaden, hergestellt aus Viskose durch Fallen mit starker Mineralsau-re insbesondere starker Schwefelsaure«), in'dopunski patent št. 6994 od 1. XH 1929 na: »Postopek za požlahtnitev umetnih vlaken« (»Verfahren zur Veredelung ktinst-licher Faden«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan Suklje, Ljubljana, Beethovnova 2. 4030 Zapustila nas Je za vedno naSa ljub-| ljena hčerka edinka, gospodična Fanika Bizovičar danes, dne 27. t. m., previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v sredo, dne 29. marca j 1933 ob 3. uri pop. izpred mrtvaške j veže splošne bolnice na pokopališče | k sv. Križn. Ljubljana, dne 27. marca 1933. ; Žalujoči oče In mati ter ostalo sorodstvo. Obfcinw> l."ir> vi ••»•n V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša ljuba mama. sestra, tašča, stara mama in teta, gospa JCratnar Jožefa roj. Saje pocestnica ▼ Kamniku dne 26. marca 1933 po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 83. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v torek, dne 28. marca t. 1., ob 4. uri popoldne Izpred hiše žalosti na šutni na pokopališče na Žalah. Sv. maše zadušnice bodo brane v nadžupni in frančiškanski cerkvi V Kamniku. Priporočamo jo T blag spomin! Kamnih, dne 26. marca 1933. 4033 Žalujoč! otroci: FRAN, MARIJA, FANIKA in ostali sorodniki Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, brat in striček, gospod Jože višji poštni kontrolor v pok. Mirna smrt ga je danes ob tričetrt na 16. odrešila dolgotrajnega trpljenja. Pogreb bo v sredo, 29. t. m. 1933., ob pol 5. popoldne, izpred kapelice na Vidovdanski cesti št. 9. V Ljubljani, dne 27. marca 1933. 2atu}oča žena v hnenti ostalih sorodnikov. flldeca /coiearda je sijajen roman, ta ga morete Citati le 8 pritajenim dihanjem. Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45. \aroča se pri upravi »Jutra«. če je potrebna dovršenost.., potem CHAMPION svečke! Glavno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: ROBERT WEINBERGER d. d. ZAGREB, Gajeva ul. 10. f- ~ Umrla je dne 26. marca 1933 naša zlata hčerkica TRUDI Podčetrtek, dne 26. marca 1933. Žalujoča rodbina: BR. EUGEN JAEGER. 4688 Zastopnik specerijske stroke, lastnik avtomobila, z najboljšimi referencami, dobro vpeljan išče odgovarjajoče zastopstvo za Vojvodino. Ponudbe pod »Zastupnik P-2875« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. 4020 Zahvala Za mnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob priliki krute izgube našega ljubljenčka lgorčka izrekava tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo dolgujeva zdravnikoma dr. Klepcu in dr. Staculu, častiti duhovščini, vsem darovalcem krasnega cvetja, vsem, ki so našega nepozabnega edinca spremili na zadnji poti, in vsem, ki so na kakršenkoli način nama lajšali globoko bol, vsem najina srčna zahvala. Vrhnika, dne 26. marca 193.3 3978 Žalujoča: ING. BRICELJ S SOPROGO. ZAHVALA Za Številno sožalje in sočutje ter mnogoštevilno udeležbo ob nenadni izgubi moje drage soproge in mamice, gospe Leopoldine Nachtigal ter za poklonjene krasne vence in šopke se tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčneje zahvaljujem. 40*4 Ljubljana, dne 27. marca 1933. Žalujoč! ostali. W. MECKAUER: 24 Hana išče poti Roman. Hani je bito vse to strašno mučno. Zdaj se ie bila vendarle izdala, da je sledila za njim, in on je obsojal ta korak. Ni se čudila, da mu je bil vratar, ki se je zdel tudi njej sumljiv, tako zoprn, jn sram jo je postalo, ker je bila ubrala to pot. »Kaj sern pa hotela?« je obupana vprašala. »Tako nenadoma ste b;li izginili. Ves čas sem mislila, da ste v Parizu.« Globok «iolk je nastal. Schroter je gledal v tla, naimestu da bi ji odgovoril. Trdovratna tišina je zevala med njima. Čutila je, da se upira in ji noče pomagati iz notranje stiske. »Rada bi vam bila telefonirala.« je rekla na/adnje v ta gluhi mir, >a oknice v vašem stanovanju so bile spuščene.« Kar nehote ji je ušla ta beseda; spet se je začutila ujeto, in nova rdečica jo je oblila. Zdaj se je res nasmehnil. A v njegovem nasmehu ni bilo ničesar porogljivega. »To tudi veste? Kako ste dobri! Vem, da vas ni vodila radovednost, m zelo sem ponosen na vaše prijateljstvo.« Vzel je njeno roko. ki se ie nekoliko upi/rala, in jo ponesel k ustnicam. »Vse to je tako težko in nerazumljivo, in v moji glavi je še sama zmešnjava. Dogodki so se tako presenetljivo zgrnili drug na drugega.« je rekel, kakor da bi se opravičeval. Pa se mu ni bilo treba opravičevati. Saj ni bila jezna nanj. Prav za prav niti ni imela pravice poizvedovati po rečeh, ki so odločale v njegovem življenju.A kakšni so bili ti dogodki, ki so se bili tako presenetljivo zgrni E drug na drugega? Slišala je bila samo o enem izmed njih, o tisti nezgodi s starim orožjem. Bolnik je živčno trkal s prsti ob področnik svojega naslanjača. Nekajkrat se je Hani zazdelo, da ji hoče nekaj reči. A njegove ozke ustnice so se vsakikrat krepko stisnile. Hana je videla, da se bori s seboj in da se oglašata v njem dva protislovna nagiba. Očividno si je hotel olajšati srce, a nekaj, česar ni poznala in kar je bilo močnejše od neposrednega čuvstva, mu je zapiralo usta. Ni ga hotela delj izpraševati; go-tovo je imel razlog, če ji je kaj prikrival. A nato ji je rekel notranji glas. da je nemara edina, ki ga more odrešiti iz te duševne stiske in mu vzeti s srca skrivnost, ki zatemnj-uje njegovo življenje. Prav tedaj ji je pogledal v obraz. Njegove jeklanosive oči so se naravnost uprle vanjo. »Ne bodrte hudi, gospa Hana, da se tako čudno vedem in vam tako slabo poplačujem zanimanje, ki mi ga izkazujete. Nisem nehvaležen. A časih so kake reči močnejše od nas. Usoda in zločin sta skrivnostno zapletena drug v drugega. Da. morda mora biti vsak izmed nas enkrat v svojem življenju knv in se do smrti pokoriti za to.« »Kriv!« je vzkliknila Hana m se odločno zganila. »O vas ne verjamem, da bi si bili svesino nakopali kako krivdo.« »Tudi brez slabega namena lahko postane človek kriv, gospa Hana. Časih nastopi v našem življenju mahoma položaj, ki nas najde nepripravljene, in minuta, ki zahteva od nas hitre odločitve, lahko vrže na vso našo bodočnost neizbrisno senco.« Umolknil je. To, kar je bil pričel, je bila izpoved, a preden se je utegnil popolnoma razodeti, se je skesal. Zelo se ji je smilil. Čutila je njegovo zaupanje in njegovo voljo, da bi si olajšal srce in ji odkril svojo usodo. Pobožal ji je roko. »Dajte mi Časa,« je rekel. »Vse bom prerrrisfil ki preudaril, m morda pride kdaj ura, ko vam razodene m vse. A to bo šele tedaj, kadar bom čutil, da je moja krivda odkupljena.« Hana se je morala posloviti, zakaj napor teh minut je bil zanj prevelik. Ta resni pogovor, ki se je dotikal najosebnejših zadev njegovega življenja, je prehudo izkušal njegove, še šibke moči. Njegove žalostne oči so io spremljale, ko je krenila proti vratom. A nekaj dobrega je bila ta nedelja vendarle prinesla. Govorila sta bila o globljih rečeh, za katere je drugače vsakikrat zmanjkovalo časa in samote. Vzlic vsemu, kar je bila težkega doživela, se je Hana srečna vrnila domov. Nekaj je bilo danes drugače kakor druge dnu Schroter se ji je bil začel izpovedovati. Prve besede so bile najtežje, in Hana si je priznala, da jih v naglici njenih dosedanjih obiskov ni bilo moči izreči. A zdaj je bil obroč ukletja raztrgan. Poslej mu bo laglje govoriti. Ze drugi dan, ko je prišla opoldne k njemu in ju je pustila strežnica sama, je porabil priliko in vprašal: »Ali ste kaj premišljevali o tem, kar sem vam včeraj povedal?« In ko je videl njeno obotavljanje, je tiše dodal: »Slika, ki ste si jo bili ustvarili o meni, ie zdaj gotovo zatemnela?« »Tistega, kdor tako pošteno trpi, ne sme človek nikoli obsoditi. Razen tega vem pa toU male, da nimam razloga za stroge sodbe o vas.« »Malo veste — a če bi vedeli več!« je vzdihnfl. »Saj zato je tako težko govoriti.« »Ali ne ve nihče ničesar o vašem gorju? Morda pa n?tl ni tako hudo. morda so vse to samo domišljije, in vi se mučite z očitki, ki vas v resnici sploh ne zadenejo.« Cene malim oglasom Zenftve h dopisovanja. vsake ftesed« Din i.— tm enkratna prt-srojbina ta tifro ali ta dajanje naslova L>ia 5.—. Oglati trgovskega m reklamnega enačaja: vsake beseda L>tn l.—. Po Din I.— ta besedo M taračunajo nad alte v« oglasi, k t tpadafo pod rubrike »Kam pe kamn, »Auto-motom, »Kapital*, »V najem*. mPosestm.. »Lokali«, •Sta movanja odda*. »Stroji»Vrednote*, •InformacijemZivatim, »Obrt« bi »Les« ter pori rubrikama »Trgovski potniku tn »Zaslu-tek«, ie »e t oglasom nudi zaslutek. oziroma, če ee tiče potnike. Kdor si pa pod tema rubrikama išče tasluika sli cluibe, plače sa u znamkah vsako besedo 50 por Pri vseh oglasih, ki se tai očunajo po Dtn 1.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Lton 5-— ca tifro ah ta dajanje naslova v t) ostali oglasi socialnega značt.fa te računajo po 50 pm ta vsako beteao Enkratna pristojbina te tifro ali ta dajanje naslova pn ogla-nh ki re tttračunaio po 50 par za vsako besedo, znaia Lhn 3.—. Najmanfh rngsek pri oglasih po 50 pat ta besedo, fe Din 10 ®r» oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ze male oglase fr plačati pri predati neročila, oziroma tih le vpoxlaH v pismu obrnem t naročilom. Naslovi malih oglasov se dobe odslej dalje tudi v ekspozituri,, Jutra" Bežigrad TvrSeva cesta 37. Prodajalna Rannacher, ki sprejema tudi naročila za male oglase, inserate in druge zasebne in društvene objave. Zaslužek Kdor I i 6 e tasluika, plač« m vsako besedo 50 ;»r: ia rva.ru-nv &j< lifre S Din. - Kdor t i d I zasiuiek. pe ca mak« boaedo 1 Din. u dajani« naslov« ali M iifro na 5 Din. (31 Kdor ve m riobro idejo a i iznajdbo. « katero bi se dalo dobro zaslužiti, bi bil (»riViav+jen jo skupno z a im izvršiti. Ponudbe pod »V '.< na ognsni oddeieK ►Jutra«. 10322-3 VtaU beseda 50 par; (a dajan-« aH ia Iifro pa S Din. (It Mlajšo kuharico •amietojn-o. tudi za vsa druga domača dola. 1 8 č e manjša dtibra rodb'na v Ljubljani Naslov v oglat, oddaiko »Jutra«. 10064-1 Plačilna natakarica t nekaj kavcije io me njejn neenškaga jezika, do bi nvesoo na BleOiu. ponudb mi oglasni oddelek »Jutra« pod šifr.o »Lep xa#i itJ-ek«. 8974-1 Kuharico eani-TOKviiO, zmotno 6cdl »oč.ua.tiii jedi im natakarico, čedoo in aprotco, s kavcijo, tečem za hotel v Logarski doiiini. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Logarska dolina«. 8955-1 Služkinjo ki ima veselje do otrok, nccjmem v Mariborski ul. »t. 23/1. 102S5-1 Mlado dekle •nrfjm^m takoj k dvema ®-"ofcr»ma. Naslov v oglas, oddelku »Ju.tra«. 10oil5-l Boljše dekle »drevo in čedno, sprejmem k 2 dečkoma (2 im 3 letu) vajeno '.udi drugih hišnih del in ne-kaj šivanja. Pis-mero ponudbe z navedbo osebnih podatkov in dosedanjih služb na og'ae. oddelek »Jutra« pod značko »Vedra«. 10318-1 Kroj. pomočnika mladega, dobro izurjenega v moškem in damskem delu, sprejmem takoj. Na-eov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10324-1 Dobrega brivskega pomočnika sprejme takoj Kovačevič. Medvedova 22 — Spodnja Siika. 103Ž6-1 Čevljar, pomočnika •'.a vsa de'a sprejme Janko Zavrl, čevljar. Ljubljana, Tržaška cesta 11. 10332-1 Služkinjo v pomoč gospodinji in za raznašanje kruh« strankam sprejme pekarna A. Kovač, Rožna dolina — cesta V/15. 19347-1 Frizersko učenko samo poštenih staršev — sprejmem v Florijanski ul. št. S. 10300-44 Službe išče Vsaka heseda 50 par. ta da jen je naslova ali za Šifro p« 3 Din. (2) Gospodična ii boljše družili e. i« učena šivanja, vešča slovenščine m nemščine, želii meeta kol šiviljska pomoč niča. gre Hudi k otrokom Po nudbe na naslov: Knez — Zg. Breg 27. pri Ptuju. S972-2 Mlad trg. pomočnik sedaj prost, želi mesto v manufak turni trgovini kot praktik aru. v svrho na daljne .z obraz be. Za žel jena oskrba v hiši Pmpiav Ijen tudi oekoo plačati. — Cenjene ponudbe prosi na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Praktika.nt« 8917-2 Strojnik momter a tozadevno Izobrazbo in m.Di>.igoletn.o prakso prt več juh podjetjih, išče službo Nastopi tndi kot skladiščnik prot: kav oiji- Cen j. dooise orosim na oglasu! oddelek Jutra »od šifro »Strokovnjak«. G. Th. Rotman: Vrtismrček in Šiionoska spet na delu Nu, lahko si mislite, da se je Mihec re-2al kakor neumen. Tolikanj ga je zvijalo od »meha, da je cepnil z drevesa in priletel na ograjo, ki sem jo bil pravkar pre-pleskal. Ker je slonela pošev, se je _ rrr! _ zavalil po njej na tla. Čebelar absolutno verziran. zmoten vseh opera-cij v A. Z. panju in v vseh ostalih sistemih, išče zaposlenje. Prvovrstne reference. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Čebelar«. S&13-2 Trg. pomočnica verziran« v V6eh strokah, posebno v manu.fakt.uri, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. želi kjerkoli nameščenj«. Nastopi lahko takoj. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod ruačko »Verzira.ua«. 10C78-2 Šofer zatteetjinr in trezen, dober vozač in pripraven za vsako manualno delo. elek-tromonter, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 10259 2 Igralec harmonik išče domačo zaposlitev — najraje na gostilni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10282-2 Mesto gospodinje aH kako lažjo zaposlitev iščem.. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »200«. 10299-2 Boljše dekle sita«) 17 let. išče mesto k fini obitelji — najraje k otrokom. Vajena je budi de! sobarice. Ponudbe n« naslo«v: Marija Potočnik. Zagreb. Smičiklasova 23. 10280-2 Dekle doto«o. pošteno io etapa-sično 'iče službo kot za četoiea. Vajena je vseh hišnih del in 'ma fcndfi trimesečno učno df>bo za kuhanje. — Breznik Mariea. Soštanj-Topolšica štev. S7 8967-2 Natakarica iSče a 1. ajvpilom službo v Ljubljani aii izven. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kavcija 2«. 10325-2 Pošteno dekle vajeno dobre kuhe. hišnih opravil, šivanja i® nemškega jezika, išče s 1. aprilom stalno mesto v Celjm ali Maribom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10339-2 Prodajalka i-Burjena v mešani stroki in zelo podjetna, želi preme-niti sedanjo službo v primemo zaposlitev. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10353-2 Žarnice najceneje ;jn najboljše, na drobno vn debelo doMte ^n Elektrofonski družbi. Krekov trg 10/U. Istotam tudi najcenejši gramofoni ie plošče. 104-6 Lepotično grmičevje razne vrste (mahonija. Jasmin, flider, špansko kutno, Lonicera, spirea) 1. dr.) Veliko množino po zelo nizki ceni prodam zaradi zmanjšanja drevesnice. Ivan Bizovi-čar, LJubljana, Kolizej-ska ulica 16. 10107-6 Trg. stelaže in otroški voziček šp^rtmi — po zelo ugodni ceni naprodaj v Florijanski ulici št. 10. 10293-6 Otroški voziček plete®, na vzmetih, diobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem otldtlku Jutra lG30e-6 Mornar, daljnogled, Opalograph in Valvasor nanrodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10274-6 Ročna tiskarna (Debego) 21 tisoč tip. 600 tračnic, poceni naprodaj v restavraciji »Union«. 10312-6 Feniks čevlji tradii na obroke po solidni ceni. Trnovski pristan 16. 10316-6 Ploščice za tlak betonske, barvajte, z bor-durami, razprodaja od 25 do Din Jos. C i h i a r, trvornica cementnih izdelkov. Ljubljana, Tyrševa c. št. 69. 10328-6 Ugia.91 trg tnaiaia j«. 1 Dtn beseda; da janj« naslova aii za šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega »načaja vsa k» beseda 50 par: za dajanj« na-slova aii ra šifro pa 8 Din. (7) Oleandre in slično le po ti č je k n p i Z i rov n i. Ljubljana, lav čarjeva 6. 8929-7 Kad in peč za koi«lnico. dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kopalnica«. 10603-7 Rabljeno sesalko za bencin, kupim. Ponudbe na naslov: Ivan Koražija, trgovec, Rogaška Slatina. 10273-7 Otroški bicikel kupim.. Naslov v oglasro.m oddelku »Jutnac. 10348-7 Vaška t»e»e Za svojega dam 3 mesece »tarego zdrave ga iin lepega fantka k pie meniti in bogati rodbini. Cen j. ponudbe na ped'už nico »Jutra« v Mariboru pod značko »Mlada mati«. 89-53-14 Brezobrestna posojila za nakup premičnin in ne premičnin, doto. razdolži tev itd.. proti poroštvu, zaznamb!, ali vknjižb: da jejo: »Kreditne zadruge«. Ljubljana, pp. 3C7. Sprej mejo zastopnike. 136 S000 Din posojila proti 4 dobrim itn zanesljivim porokom iščem. — Ponudbe na og'asmi oddel »Jutra« pod »Nujno ki umi« 9tS7-16 Možno kniižico Celjske posojilnice d. d., sprejmem v polni vrednosti kot. hipoteko na prvo mesto in zesiguram valuto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Din 100.000« 10279-16 hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. z vlogo 5—10.000 Din kupim. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 300«. 10350 16 1 Kdo mi takoj posodi 15.000 Din. Vrnem v treh mesecih. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Najvišjo obresti«. 10354-16 Hišo in parcelo prodam v Zeleni jami, Zvrzua ulica št. 3. 10201-20 Hiša ob Martinšici 10 metrov od morja, »tisto ječa iz 2 velikih sob, kabineta, kubinje, trg. o-kaia ia kleti, na,prodaj za Sfi.OOO Din. Vselitev takoj mogoča. Natančna pojasnila daje lastnica hiše Antonija Gaoeoa, Sušak — Bra .lica. 1O290-20 Vila dvoje stanovanj po 3 sobe s kopalnico se odda v n.v j'm (ah separatno). Vprašati: Trafika Nebotičnik. 10321-20 Vogalna parcela naprodaj n« Kodeljevem — tndi proti odplačevanju. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pid mačk« »Stavbna parcela 30«. 10319-20 Naprodaj v LJubljani: Veliko industrij, podjetje z lasVvrn želf;.nišk:m tirom, 9000 m! zemljišča in raznimi stavbami; Manjše tvorniško poslopje s stanovanjsko hišo in velikim vrtom; Modtrna vila na Mirjn z velikim vrtom; Večja stanovanjska hiša t Spodnji Šiški; Nova vila za Bežigradom. Nadalje več večjih in manjših stanovanjskih hiš. vi! ter stavbnih parcel pod Tivoli jem, ob Dunajski cesti in drugod. Pojasnila daje Društvo posestnikov v L'ubl la ni, Salendrova 6. 10320-20 Novo trg. hišo pripravno za večjo obrt, poleg cerkve in šole blizu Ljubljane prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10343-20 . ..i Unaeda 1 Din. ta dajanje naslova a!; ta ^fro t! I Več modernih spalnic strašno izdelanih, doinac tcavkaški oreh in Cešuje-va prodam po najnlžil ceni. Avgust Cimerman, M. D. v Polju pri kolodvoru. 10030-13 Moderno pohištvo novo, za trisobno stanovanj« takoj prodam. Nas'ov v oglasnem odde.lkn Jutra 10331-12 Vsaka oeseda 1 Du. j ta dajanj« naslova ali j ta 6ifr® p« 5 Din. (80) j Fn^npdstrorno hišo v Kranju, pripravno za gostilno ali restavracijo, prodam. Zraven hiše je 7000 kvao metrov zemlje. Hiša je nova. 1. 1931. zidana. ima 8 sob. spodaj vs-, podkletena. Polž ve se v oglasnem odd. »Jutra«. 89 »4-20 Polovico hiše obsegajočo 2 lokala, dvosobno stanovanje in kleti, na najbolj prometni cestd v Ljubljani prodam. Mesečni donos 2000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1034cJ-20 Majhno posestvo z majhno kmečko hišo ob g'avni cesti Celje—strelišče, bremen prosto, prodam proti gotovini ali hranilni knjižici. Naslov: Rožna ulica 19. 10340-20 v.«aka Deseda 1 Din. ta dajanj« naslov« ali ta Šifro 5 Din. (19 Mizarsko delavmeo s stroji odda v najem J. Pogačnik. Škofja Loka — k&lodvutf. S9-81-19 Gostilno na račun Semenski krompir g>r.-njski. beli »Oneida« '.t zgodnji »Rožnik« dobavlja po ugodni cen" Kmetijski »kra.ua zadruga v Kranja 87t>2-33 Rdečo čebulo (crvenl iuk) za Jelo dobite najceneje (z vzorci 1 Kg 0.60 para) na veliko 50 q 3000 Din. proda Jovan PredoJevič, Nova Gradiška. 10195-33 Naznanilo! Na zalogi imam stalno sve-žo zelenjavo karfiolo. sa'ato vseh vrst in drugo. Zahtevajte ponudbe ali kličite telefon št. 04-3$. B. Tober, Ljubljana. Vidovdaneka c. 6. — Cene brezkonkurenčne! 8909-33 10 hI slivovke domače — ter 100 hi sortiranega vina tndi ma.n še količine prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10S&4-33 Separirano sobo z ali brez oskrbe poceni oddam s 1. aprilom. — Istotam sprejmem tudi nekaj abonentov 7.itn;kova ulica 17 (Oesta v Rožno dolino). 8875-23 200 hI vina prstnega sromelčana. lastnega pridelka, belega in rdečega proda Ri.žman Martin, A rti če pri Brežicah 10351-33 Vsaka besoia 50 jar. z« dajanje nasl ov« aJi ta šifro 3 Din. (22) Nižješolca z deftete, ki bi poučeval Ijudskošol. dečka sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hrana iii n.tgiada«. 10320-22 Vsaka besed« l Din. j ta dajanje naslova ali sa šifro pa 6 Dia. (:J1) TH sob. stanovanje s pri tik it ne mi. v visokem pritličju. [M-ipravno za pi sarnišk« prostore, ob Mi klošičfvt eestii oddam za termin maj Naslov pove oglasa: >dde!ek »Jtftra« 87T36-21 Dvosob. stanovanje s pri ti k lin« mi. so'nčno — oddam z aprilom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10297-21 Dve sobi lepo opremljeni, solnčrvi ln separirani, z vhodi m s stopnj'šča. oddam siu.nim in aoi.id.:iiove oglasili oddelek »Jutra«. 10:Ml-e3 Sobo lor««* opremljeno, t eewf.ru mesta, s se.jwratnim vhodom. parketom in elektrika oddani. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. JOtlM-:^ Opremljeno sobico tik kavarne »Evropa« takoj poceni oddam. Naslov v oglasaom oddelku Jutra 10313-23 Mirno sobo oddam gospodu na B'ri-vveisovi 4, pritličje, levo. 10317-23 Opremljeno sobico v Ljubljani ali b'ižnji okolici išče soliden gi->j«Hl. Ponudbe s ceno na ogiisrn oddelek »Jutra« pod .-.fro »Ljubljano«. 1030S-23a i Vsaka beseda 2 Din. J za dajanj« naslova aJi I šifre pa 5 Din. (Š4) Mož. akad. poklica od meje — želi znanja z nvad-o. si oko :ij ljubko damo. Pit-ma na ogla-ni od-d^-lek »Jut.ra« pod šifro »Velika noč na Jadranu«. 10205-24 Vsaka heae<1» 1 Dri: | ta dajanj« na«iov» »H I la šifro pa 5 Din. (26) I Koncertni kla\ir pnodam. even*. zamenj.iia za sravbni materija!. Na-5'ov po\e oglasni oddelek »J u Jutra«. 10303-23 Dvosob. stanovanje oddam z ni«je.m v Hrenovi ulici 19. pritličje. 10S98-Č1 Enosob. stanovanje takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10310-31 Stanovanje i&če natakarica z osebno solnč^no. dvosobno, s ka-pravic-o. Ponudbe na po- blnetom. kopalnico in pii-druinico »Jutra« v Mari- j iKim oddam z majem. Naboru pod »Osebna pravica« i slov pove oglasni oddelek 10337-19 »Jutra«. 1034.4J1 Elektrotehnična delavnica naprodaj. Po-nud.be na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »1'godn.o«. 1033S-I9 Vsa k * Oeswia 1 Din. *a dajanj« nasifov« aH i« *ifro p« 5 Dvn. (17) Restavracija v Vrintgarju nad B'ed"m se odda v najem najboljšemu ponud niku. Samo pismene po nudbe na naslov: Ivo Lavri. L'ubliana. Križev nišU ul>ica 3. 10100-17 Vsaka 0»StMla 1 Din «a dajanje naslova ali >.a Šifro pa 5 Din. (33~, Haloškega vina 30 hI dobrega pandam po z>elo nizki ceni. Nas ov v oglasnem oddelku »Jutra« i 10270-33 ' Sobo odda j Vsaka beseda 50 par. J ta dejanj« naslov« ali ' ta »iux> S Din (23i Lepo prazno sobo s posebnim vhod m oddam v Stoivea.h štev. 54. 102S8-23 Lepo sobo ' opremljena, s souporabo kopalnice oddam v centru Naslov v og asiK-m oddelku »Jutra«. 10-96-23 So!x> s posebnim vhodom "ddam Naslov v oglasnem oddelku »Ju.ti a«. 10300-23 Sobo v centru mesta oddam so-lidneni.ii g.>-spodu. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra 1029i- i3 Opremlieno -obo separirano. eT«nt. dve, pri operi, s souporabo telefona, kopalnice m klavir,a oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10336-23 ' Opremljeno sobo v centru, s posi-bnim vhodom oddam dvema oselxi-ma v Križevaiški ul. 5/1. 10331-t3 Onremlieno sobo na A'eksandrovi eesti oddam boljšemu gospodu. — Naslov v og.aeutjfi oddelku »Ju.tra«. 10311-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, čisto in zračno, z elektriko oddam takoj stalnemu gospo-riu v Krojaški ulici 1/1TI — Mestni trg. iO"W-c23 Sostanovalca stalnega, s 1. aprilom, in d^e gospodični epre.Vnem na stanovanje. — Naslov pri h:šnioi na Ahacljevi costi štev. 10. 10345-23 Opremljeno soho z vhodom e stoimjic. oddam solidni osebi na Poljanski , oeeti 13/11, desno. 10352 Prazno sobico z vbodom e stopnjišča oddam v Pražakovi ul. 10/11 desno. 1034*5 23 Možitve in ženitve vseh stanov posreduje naj- diskretneje t'-r razpošilja informacije in pro-pekte prtutJi vpos.la.tvi 10 Din v poštnih znamka h »Rezor« zavod za sklepanje brakov Zagreb, pošta III. Poročiti se ž»l»: Gospodična, Zagr<-bčanka. stara 20 Let, ki dobi doto v vredaiosti 1,000.000 D;u. prednost zdravniki. Gospodična. 2il li-t far a Zagrebčaiika. dok delež v premožeoiju, vreden 500.000 Din *— prednost oficirji. Gospodična, okol-Va Karlove«. velepesestnica e ec« 5,000.000 Din premožen1«. stara 38 let. išče premožnega gvv»7>oda, v starosti oko'.i JT> let. D> e sestri učiteljici, 26 in 27 let. iščeta akademsko rzobraže-ne gospode. Iz-aeličanka, vdova. 30 let ki ima 400.000 Din gotovine, želi najraje uradnika. Gospodična 25 let. frhorna gospodinja s 70.000 Din dote in opremo. Gospodična, hčerka trgovca. stara 26 leit, z doto 150.000 Dim. bi poročila najraje drž. uradnika. Vdova veleposestnika, f'e ra 32 let, s premoženjem cca IG.O^tO.OOO Din. išče primernega gosi»od<7. Informacije in prospekte razp'i5ilja z vr">ilatv:jo 10 Din v mamikah »Rezor«, zavod za sklaipan e bnakova, Zagreb. t>ošta 3 »Nemška Doga« 10 m-secev p.^. ne postave, tel ' j napada5. Nas" o v y> ■ n; s-Til odd '.k »Jutr «. 10272-27 Mlad o^"čar H aka besrvi 'a lajanje na Za šifro pa i a 1 Din ; I Da«IOTa I 5 Din <%) I F-ozor, trgovci! Ustanavljam 200 komisijskih zalog za .prodajo čevljev z gumi podplati. Cene brez koiiku-lence. Nikakega rlziita. Kdor želi Katero prevzeti. naj sporoči na tv^n Presern tovarna čevljev. Kranj. 10192-30 lAjjlSimffi^ vsaka Ot^e^la 1 D.n. ta daianje na=lov« tli 'a iifro r>a 5 Din. (31) Člane vseh posinrt zavarovalnic katerih poslovati;e je ukinjeno, pozivamo, da »o v njliiovem Icetnesm Irote-nemudoma zg^a^e v pV mi »Solidarnosti« v Ljub'jan.1. Aleksandrova e. št. 5. Za pismen odgovor priložito za 2 Din rrvniko ioe«7-ai v vseh zadevah ntid! »Jutrovt mali oglasnik. —— ■gaBgaggsHRM Brazilski kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo m r.e pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spiičo njeg-ovih odličnih lastnosti, njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod! Glavna zaloga: Franc Kovač, Ljubljana, Poljanska c. 29. 3682 Vsaka beseda 50 par: »a dajanje naslova ali «» Šifro 3 Din. (2»-a Katera samostojna, sredi T,'ubija ne stanujoča, bi nudila po 15. aprilu hrano in sobico (s'ov. f-nnc.) etare;5emu potniku 4 d.ni tedensko. — Weies Makso, Maribor, p Srno ležeče. 10275 23/a Sobo >premljeno »Ir prazno — strogo separirano. s ko oainioo m K. ._*■•» tom. nn-;jod -mm Ključem i I ft e viijš jis(hk1 Ponudbe na ! i- -Ideiek »J r-»« ixn Maj 33«. 10079-23/a Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.