/Primrs
r
% St. 221
(15.9-19) leto LIH.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13: niegov predhodnik PARTIZANSKI
-1 <M3 v vasi Zakriž
7096
A.4
"ZHKDNja /.-a, ,	60°V0201
ko^JE '

1
PRIMA*
'osmetics italy
srl. Trsi - Tel. (140 - 2324.1(1 Ka\ (14(1 - 232390
ČEDAD - ui,
J 500 LIR Spedizione in abbonamento
17. SEPTEMBRA 1997
te
teče
samo
naprej
Bojan Brezigar
Z včerajšnjim obiskom predsednika republike Scalfara v Gorici se je, na obeh straneh slovensko-ita-lijanske meje, iztekla glavnina svečanosti ob 50. obletnici pariške mirovne konference. Na obeh straneh so se ljudje spominjah, proslavljali so in obžalovali, ker je paC meja, tako ah drugače, zadovoljila in prizadela ljudi na obeh straneh: Sloveniji je priključila Primorsko, a ne celotnega narodnega ozemlja, Italiji je vrnila Gorico in (kasneje) Trst, a ne Istre.
V preteklosti so bile te proslave priložnost za spomine in za vzburjanje duhov. Tudi tokrat priložnost za obujanje spominov ni bila zamujena, vendar poudarki niso sledili že oguljenemu scenariju Prejšnjih desetletij.
Na novogoriški proslavi je tako predsednik KuCan -kot sicer tudi ostah govorniki na tej in na drugih proslavah v Sloveniji - namenil veliko pozornost odnosom z Itahjo in ponudil sosedom 'odprto dlan sodelovanja in sožitja ter skupnega potovanja v prihodnost1, ne da bi se s tem odpovedal vrednotam, Id jih je obeležila ta proslava, ampak jih je, nasprotno, s posmrtno podelitvijo najvišjih državnih odlikovanj obsojenim in usmrčenim po obeh tržaških procesih ter protifašističnim organizacijam in borčevskim enotam, uradno ovrednotil.
Na svečanostih v Trstu in v Gorici tokrat v uradnih govorih ni bilo veC parol, ki so bile značilne za proslave Prejšnjih desetletij, Čeprav je nekatere govornike, tudi predsednika republike, le Se zaneslo. Poudarek pa je bil namenjen pogledu v Prihodnost, sodelovanju ob meji (v včerajšnjih besedah goriskega župana) in tudi skrbi za slovensko manjšino (v nedokončanem govoru ministra Maccanica). Skupina prenapetežev, ki je z vreščanjem prekinila bžasko svečanost, je ostala osamljena in celo uradne ezulske organizacije so ji obrnile hrbet.
Seveda, pot do normalnosti bo še dolga, vendar bi bilo krivično, ko bi trdili, ua se ni nic spremenilo. Nasprotno, nic retorike ni v trditvi, da gre za zgodovinske spremembe, ki so nedvomno sad novih odnosov med državama; so sad novega Časa, katerega vodilna misel je pogled v prihodnost; ne da bi s tem pozabljati na preteklost, ampak da bi na njej gradili novo razumevanje in medsebojno spoštovanje med ljudmi, Se zlasti med mladimi, ki bojo morali skupaj živeti v Evropi.
Proslave so torej mimo. Ovrednotile in potrdile so nas spomin, obenem pa so nas opozorile, da Cas teče Vedno in samo naprej.
GORICA / POZIV PREDSEDNIKA SCALFARA MLADIM OB 50-OBLETNICI PARIŠKE MIROVNE POGODBE
Ne zlorabljanju zgodovine za netenje novih sovraštev
Velik poudarek na sodelovanju ob meji - Spomenica SSk in izjava SKGZ
GORICA - Predsednik republike Scalfaro je včeraj govoril na proslavi 50-letnice priključitve Gorice Italiji. Uporabil je tudi težke besede o tragedijah preteklosti, nazadnje pa pozval vse, naj zgodovine ne zlorabljajo za netenje sovraštva. Z županom Valenti jem in predsednikom Pokrajine Brandolinom, ki sta pogled konstruktivno usmerila v bodočnost, je soglašal, da mora Gorica nadaljevati s politiko odpiranja in sodelovanja s sosedi. Na žvižganje skupinice ligašev je Scalfaro odgovoril s poudarkom enotnosti države.
Scalfaru je v Gorici izročilo poslanico predstavništvo Slovenske skupnosti; SKGZ pa je z izjavo ocenila sklop vseh proslav.
Na 3. strani
Odlikovanja RS
dejavnikom primorskega upora
proti fašizmu
LJUBLJANA - Predsednik republike Milan KuCan je na predlog Zveze borcev in na lastno pobudo odlikoval legendarne junake, žrtve, organizacije in enote primorskega upora proti fašizmu. Posmrtno so bili odlikovani obsojeni in usmrčeni na prvem in drugem tržaškem procesu. Enako odlikovanje je bilo podeljeno organizacijama Zbor svečenikov sv. Pavla in TIGR. Z odlikovanji je bila Čast izkazana legendarnim partizanskim enotam: Prvem bataljonu Simona Gregorčiča, IX. korpusu NOV Slovenije in Prekomorskim brigadam ter drugim prekomorskim enotam. Simbolno je predsednik z Zlatim Častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval tudi Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje in Trst.
Na 14. strani
ITALIJA / SOCIALNA DRŽAVA
Grožnje s krizo naletele na vrsto pomirjujočih besed
RIM - Bertinotti je vCeraj ponovil, da je do krize le korak, Ce vlada ne bo spremenila svoje ekonomske politike. Diniju je žal za tako zadržanje, ker je reforma socialne države neizbežna, medtem ko njegov kolega Treu meni, da mora Bertinotti končno prevzeti svoje odgovornosti, brez igranja na dveh mizah. Kaj sploh hoče, ko pa so pogajanja med vlado in sindikati še v teku, se je vprašal D’Alema, podpredsednik vlade Vel-troni pa je spravljivo napovedal, da vlada jemlje Berti-nottija resno in da pripravlja paket ukrepov za zaposlovanje. S sindikalnega zborovanja v Bariju so se proti krizi izrekli tudi vsi trije sindikalni voditelji, za katere je sporazum o reformi socialne države mogoč, Cof-ferati pa je posvaril pred pretirano nervozo v večini.
Na 2. strani
ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK
Priprave na prvi redni občni zbor
Upravni svet zadruge vabi zainteresirane predlagatelje list kandidatov za volitve bodočih upraviteljev Zadruge Primorski dnevnik, da Cimprej dvignejo formularje v uradih zadruge na ulici Montecchi, 6. Urad posluje od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, v sobotah od 9. do 13. ure.
Zaradi precejšnjih opravil v zvezi s preverjanjem list, upravni odbor prosi, da se tiste predložijo cimprej.
Liste bodo objavljene v tisku takoj po opravljeni kontroli, tako, da bo članstvo Cimprej seznanjeno z imeni kandidatov.
Liste bodo označene z zaporedno številko po vrstnem redu, kakor bodo predstavljene.
Opozarjamo, da elani lahko kandidirajo samo na eni listi. V obratnem primeru bodo tiste izključene. Tudi vsak predlagatelj lahko podpiše samo za eno tisto. Svetujemo, da predlagateljev je nekaj veC kot jih predpisuje pravilnik (90 podpisnikov), tako, da v slučaju kakega neveljavnega podpisa, tista ne tevega izključitve.
Prosimo, da osebni podatki na listah so navedeni v uradni obliki, kot so bili na prijavnicah. Za ženske naj bo naveden dekliški priimek; to zaradi križnih preverjanj, ki jih mora odbor opraviti po določilih zadružnega statuta in pravilnika.
Upravni svet Zadruge Primorski dnevnik
Prof. Fr. Querci spet ob svobodo
TRST - Univerzitetni profesor Francesco Querci, eden od velikih dolžnikov TKB, je že spet v hišnem priporu, tokrat zaradi stomilijard-nega stečaja družbe Ferrovie Nord Torino. IšCejo tudi njegovega sina Alessandra.
Na 6. strani
NORVEŠKA / PREMIER JAGLAN NAPOVEDAL SVOJ ODSTOP
Volitve še povečale politično zmedo
Vladajoča stranka prepustila skrb za sestavo nove vlade krščansko-ljudski stranki
OSLO - Norveški se po volitvah obeta dolgo obdobje zmede, ker je vladajoča norveška delavska stranka zbrala le 35, 2 odstotka glasov, tako da je premier Thoerbjoern Jagland že izjavil, da bo izpolnil svojo predvolilno obljubo in odstopil.Jagland je namreč napovedal, da bo odstopil, Ce njegova stranka na volitvah ne bo dobila vsaj toliko glasov kot na volitvah leta 1993, to je 36 odstotkov.
Veliki krivec za poraz delavske stranke, ki je bila na oblasti vse od leta 1986, je Stranka napredka. Njenega voditelja Carla Hagena (na sliki AP) pogosto označujejo kot skrajnega desničarja in populista.
Na 12. strani
Na jasnem nebu sinod lepo viden popoln lunin mrk
TRST - Sinoči, malo pred 19. uro je na jasnem nebu, s katerega je burja razpihala oblake, luna pričela toniti v senco našega planeta. Lunin mrk je dosegel višek okrog 20.30, ko je bilo videti le obrise meseca v temno rdečkasti luči, ki prodre do lune skozi zemeljsko ozračje.
Kmalu zatem se je zatemnjeni del lune pričel man' ^ti in nenavadnega prizora n" pa je vsekakor neprimerno pogostejši od sončnega mrka) je bilo konec okrog 22. ure.
Danes v Primorskem dnevniku
Trst: manj učencev v mestnih šolah
V zadnjih petih letih se je število uCencev slovenskih mestnih osnovnih šol moCno zmanjšalo.
Stran 5
Trst: jeza občinskih uslužbencev
Zaradi nestrinjanja z izvajanjem zakona Bassanini so tržaški občinski uslužbenci oklicati 12 ur razčlenjene stavke.
Stran 5
Tomizzova Franziska
V knjigarnah je od vCeraj nov roman Fulvia Tomiz-ze, ki pripoveduje o tržaški Slovenki z začetka stoletja in njeni ljubezni z italijanskim inženirjem.
Stran?
Cene se še ohlajajo
Po Istatovih podatkih so bile cene pri proizvajalcih julija stabilne, pri grosistih pa so se celo znižale, kar potrjuje napovedi o hladni inflaciji tudi v tem mesecu.
Stran 13
Slovenija in vlagatelji
Z uvodnim poročilom premiera Drnovška se je vCeraj na Bledu zaCela dvodnevna konferenca, na kateri se je Slovenija predstavila tujim vlagateljem.
Stran 15
SOCIALNA DRŽAVA / PO NOVIH GROŽNJAH BERTINOTTIJA S KRIZO
RIM / USTAVNE REFORME
Tudi sindikati prisiljeni v obrambo vlade
Predstavniki vlade in Oljke zaupajo v dosego sporazuma
RIM - Kljub poskusom pomirjanja napetosti, ostaja reforma socialne države najostrejši trn v peti Prodijeve vlade, saj minira nemirno zavezništvo med Oljko in skrajno levičarsko stranko Fausta Berti-nottija. Lider komunistične stranke terja spremembo vladine ekonomske politike, kajti v nasprotnem primeru bo kriza neizbežna, saj da manjka le še korak. Tako sta bila včeraj prisiljena poseči v razpravo tako prvi mož največje vladne stranke, Massimo D’Alema, kot Prodijev namestnik VValter Veltroni. D’Alema je pokazal zaupanje, da se bodo stvari poravnale, in dodal, naj Bertinotti jasno pove, ali hoče krizo. Pravzaprav ni niti jasno, kaj bi bilo treba narediti, saj so pogajanja med vlado in sindikati še v teku, je dodal D’Alema, ki si je privoščil tudi dovtip: »Videl sem, da je Bertinotti umaknil zaupanje tudi kitajski vladi...«
Sicer pa je D’Alema opozoril, da je vlada s podporo večine - in torej
NOVICE
tudi Bertinotti j a - dosegla pomembne rezultate, ki vodijo Italijo v Evropo, zdaj pa je treba sanacijske procese končati in utrditi gospodarski zagon. »Tudi jaz hočem korektne ukrepe za reformo socialne države, vendar za razliko od Berti-nottija zaupam v pozitivni rezultat pogajanj,« je izjavil. Odgovor Ber-tinottija in predsednika stranke Cossutte je bil jedek: Ce bo šlo tako naprej, bo kriza neizbežna. Če se na naše zahteve po skrajšanju delovnika odgovarja s fleksibilnostjo, potem je gotovo, da bo prišlo do razdora, je dejal Bertinotti, Cos-sutta pa je dodal, da so prišle od D’Aleme zgolj besede in da nevarnost krize ne bo mimo, dokler ne bo tudi dejanj.
V obrambo vlade je, kot rečeno, nastopil tudi njen podpredsednik Veltroni, ki je skušal duhove miriti z zagotovili, da se vlada razen s socialno državo v teh urah ukvarja tudi s paketom ukrepov za zaposlovanje. Dodal je, da je vlada vze-
la Bertinottijeve izjave resno, a da bodo v primeru krize vladine večine edini izhod volitve. Proti krize večine se je izrazil tudi vodja Zelenih Manconi, ki meni, da kaj takega sploh ni potrebno niti neizbežno, saj nikjer ne piše, da ni mogoče uskladiti potrebe po varčevanju in po socialni pravičnosti.
O grožnjah z razdorom v vladini večini sta se včeraj izrekla tudi ministra Dini in Treu, oba prepričana, da je treba pogajanja nadaljevati, minister za delo pa dodaja, da mora Bertinotti prevzeti svoje odgovornosti. Lider CGIL Coffera-ti, ki je skupaj z D’Antonijem (-CISL) sodeloval na skupščini UIL v Bariju, je menil, da je v vladini večini preveč nervoze, sicer pa tudi podpredsednik Confindustrie Callieri in sekretar Ljudske stranke Marini vabita k umiritvi duhov in kažeta zaupanje v ugoden izid pogajanj za reformo, saj da možnosti za sporazum so in jih je treba le udejaniti.
Federalizem prvi trd oreh komisije
V petek bo komisija glasovala o predlogu, ki ga je izoblikoval poročevalec D'Onofrio
RIM - Po poletnem premoru se je dvodomna komisija za ustavne reforme včeraj prvič sestala na plenarni seji. Prvo kislo jabolko, v katerega bo morala ugrizniti, je reforma države. Že danes bo ožji odbor komisije preučil predlog reforme, ki ga je poleti izoblikoval ustrezni pododbor in ki ga je nato poročevalec Francesco D’Onofrio (KDC) izpopolnil na osnovi popravkov, ki so jih predložile politične stranke. Takoj nato bo predlog preučila dvodomna komisija, ki se mora do petka izreči o predlogu.
Osnutek, ki ga je izoblikoval D’Onofrio, med drugim prvič uvaja pridevnik »federalna« v ustavo, saj predvideva,
Predsednik dvodomne komisije Massimo D'Alema
da bi Italija nedeljiva federalna država, Rim pa preimenuje v glavno mesto federacije. Predlog predvideva, da bi z usta-
O Previtiju šele jutri
RIM - O predlogu, da zahtevo po aretaciji Cesareja Previtija znova vrnejo v Milan, bo poslanska zbornica glasovala šele jutri popoldne in ne danes, kot je bilo prvotno predvideno. Do odložitve je prišlo, ker se zbornica ukvarja z vprašanjem reforme maturitetnih izpitov. Glasovanje bo javno, ker se bodo poslanci izrekali o proceduralnem vprašanju (če sprejmejo ali ne zahtevo milanskega pravdništva, katere ni proučil sodnik za predhodne preiskave) in ne o sami aretaciji Previtija.
Starši llarie Alpi kritični do oblasti
RIM - Starši časnikarke llarie Alpi, ki je bila skupaj s snemalcem Miranom Hrovatinom umorjena marca 1994 v Mogadišu, so zelo kritični do inštitucij: v intervjuju tedniku »Famigha Cristiana« Giorgio in Luciana Alpi pravita, da sta pri inštitucijah naletela na brezbrižnost, negativno sta se izrekla tudi o komisiji Gallo, ki je bila posebej ustanovljena, da prouči primer Somalija, in pred katero sta nedavno pričala. Komisijo sta opozorila na dokumente, ki so izginili, na laži, ki so bile izrečene, in podobno. Njunih izjav pa si nihče zabeležil, tudi nihče jih ni snemal na trak, a na koncu naj bi predsednik Ettore Gallo dejal, da sta govorila o obrobnih zadevah in da so ju sprejeli iz humanih in vljudnostnih razlogov.
BENETKE / VIDEOZAPIS NA SODNIJI
Sodno preverjanje Bossijevega nastopa
Rimskemu sindikatu Uilm so dostavili krsto ligaškega sindikata Sinpa iz Turina
BENETKE - Beneška kvestura je posredovala sodstvu poročilo o nedeljskem shodu Severne lige in nastopu Umberta Bos-sija (na fotografiji): možno je, da ga bodo tožili zaradi vrste prekrškov, med katerimi je žalitev državne zastave, so sporočih z notranjega ministrstva. Državni pravdnik Renato Ga-vagnin si je že ogledal video posnetek zborovanja in predvideva, da bo treba počakati nekaj dni pred morebitno formulacijo obtožb, generalni državni pravdnik Mario Daniele pa je že izjavil, da so med
nedeljsko manifestacijo »skrajno vulgarno žalili« italijansko zastavo, pa tudi kršili bančna določila z izdajanjem bankovcev t.i. padanske banke. Prav-
dnik pa je izključil, da bi lahko slo za atentat proti celovitosti države. Vprašanje zase je seveda, če bodo lahko sodili Bossiju, ker mora sodni postopek dovoliti zbornica.
Proti Severni ligi so te dni jasno nastopili sindikati, ki so bili tarča ostrih napadov in ki so med glavnimi pobudniki sobotnih manifestacij za enotnost države v Milanu in Benetkah. Včeraj so objavili imena vrste pomembnih predstavnikov italijanskega kulturnega življenja, ki bodo nastopili na manifestacijah proti
secesiji. Sindikalni voditelji so še enkrat zavrnili napade sindikalne organizacije Severne lige Sinpa (Sindacato Padano) kot nesprejemljiv primer nasilja, in se obregnili tudi ob zadržanje strank, ki se niso kaj dosti izpostavile v obrambo sindikatov.
Včeraj so zabeležili neprijeten primer, ki dodaja netiva odnosom med sindikati in Ligo: na rimski sedež sindikata Uilm so dostavih malo trugo, na spremnem listu je bil zapisan kot pošiljatelj ligaški sindikat Sinpa in Turina.
vo določili odstotek priliva, ki bi bil namenjen deželam, ki naj bi med drugim same odločile, za katera vprašanja bodo pristojne. Nerešeno pa je vprašanje, s kakšnim postopkom bodo dežele dobile avtonomijo, saj se poročevalec zavzema za ustavni zakon, drugi pa menijo, da zadostuje normalni zakon. Tudi problem senata ni še dorečen, vendar dogovorjeno naj bi bilo, da ne bo več glasoval o zaupnici vladi. Nerešena so še nekatera vprašanja, med katerimi tudi predlog Kartela svoboščin, da bi predsednike dežel izvolili neposredno.
Včerajšnje seje so se udeležil tudi predstavniki Severne lige, ki so skušali zavreti delo komisije z obstrukcijo.
Sestali so se tudi predstavniki SKP in Demokratične levice, ki so ugotovili, da so razlike precejšnje, obenem pa tudi poudarili voljo, da nadaljujejo z dialogom.
FIRENCE / KANDIDATURA FERRARE
RIM / SOLSTVO
Valpreda: oproščen, vendar mora plačati sodne stroške
MILAN - Pietro Valpreda mora plačati 700 tisoč lir za stroške na procesu v Bariju, kjer je bil dokončno oproščen za pokol na Trgu Fontana. Včeraj so Val-predi izročili zahtevo po plačilu, in ker ga ni takoj poravnal, so mu zapečatili radijski in televizijski sprejemnik Pri anarhičnem krožku Ponte della Ghi-solda v Milanu zavračajo tako početje kot politično in moralno nesprejemljivo in pravijo, da mora Valpreda plačati, ker je tri leta po nedolžnem prebil v ječi.
Nov skesanec obtožuje Andreottija
PALERMO - Zadnji skesanec, ki obtožuje Andreottija, je 46-letni Giuseppe Messina in je znan komer-cialist v pokrajini Trapani, aretirali so ga decembra lani v okviru neke protimafijske operacije. Njegovo pričevanje naj bi potrjevalo, da je Andreotti poznal bratranca Salvo, kar dosmrtni senator vztrajno zanika. Messina namreč pravi, da se je svojčas obrnil do Ignazia Salva s prošnjo, da bi posredoval pri Andreottiju, in sicer, da bi neko sorodnico sprejeli v službo pri Banco di Messina. Andreottija naj bi srečal na hodniku v Montecitoriu. Messino so izpustili na svobodo pred dvema mesecema, ker je zapadel rok za preventivni pripor.
Medtem je Andreottijeva obramba sprožila | vprašanje skesancev, ali bolje, kako jih »uporabljajo«. Za ta korak je izkoristila zahtevo po zaslišanju poročnika Carmela Canaleja, bivšega sodelavca Paola Borsellina, ki ga sedem skesancev dolži, da je pomagal mafijcem, ter sodnika Alberta Libertina Russa, člana višjega sodnega sveta, ki ga obtožuje Giovanni Brusca (očeta Bernarda Brusco naj bi bil seznanjal s potekom mari-pracesa).
Navdušenje in tudi skepsa
Volivci se bojijo, da bodo krajevni problemi povsem v ozadju
V poslanski zbornici začek razprave o reformi mature
FIRENCE - Nekateri so navdušeni, »nikoli ni bilo tolikšne publicitete«, drugi so skeptični, »nič ne vedo o naših problemih in težavah«: mnenja volivcev v Mugellu so po objavi kandidature Giu-liana Ferrare deljena, izbirati bodo morali med »slavnimi« kandidati, Di Pie-trom, Curzijem, kar nekaterim ne gre v račun. »Vedno manj nas upoštevajo,« so menili nekatevvri, »Mugello je samo kraj osvajanja, paradoks pa je, da ima levica kar tri kandidate (vseh kandidatov je sedem), a še najmanj na levo je tisti, ki bo zastopal Oljko.« Drugi so pristavili, da bodo s prihodom Ferrare prav gotovo krajevni problemi povsem potisnjeni v ozadje.
Tako ali drugače, pobuda Kartela svoboščin, da kandidira Ferraro, je bila tudi včeraj v središču pozornosti. Se najbolj so vihali nos prav v samem Kartelu. Predsednik Kdc elemente Mastella je kritiziral način, kako je prišlo do odločitve, »enega zadnjih dejanj v nekakšni hladni vojni v Kartelu«, vendar je kljub temu zagotovil podporo svoje stranke. Po mnenju Massima D’Aleme je kandidatura Ferrare »zelo pozitiva« in ni nič dramatičnega, če ni krajevnih kandidatov. Tajnik SKP Bertinotti pa je menil, da gre ze »dokončno destabilizacijo Pola, ki na vsak udarec odgovarja z udarcem, z vojaško logiko, kar je nov dokaz,
da je bila izbira Di Pietra napaka leve sredine.« Tajnik SKP v Toskani pa je pristavil, da se njihov kandidat Sandro Curzi ne bo umaknil: to bi naredil samo v primem, da bi se umaknil Di Pietro ali pa da bi se D’Alema skril za nekaj mesecev. In kaj pravita neposredno zainteresirana, Curzi in Di Pietro? »Sedaj sem bolj miren, volivce bom vprašal za zaupanje proti »smetiščarski« politiki«, trdi Curzi. Bivši javni tožilec pa bo Ferrari odgovoril z novo knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh in v kateri bodo zbrani članki, ki so bili objavljeni v revijah, a tudi nov in polemičen prispevek, ki razlaga, zakaj se je odločil za Oljko. 2e v današnji številki revije »Oggi« pa piše, da je bilo kaj malo izbirati: sedanja desna sredina je v rokah maloštevilnih despotov, ki jih poleg vsega prevevajo zasebni interesi, napadi na sodstvo, dosjeji in pomanjkanje vsakršne notranje demokracije. Poleg tega pravi, da se ne bo potegoval za obnovo sredine, ker je že veliko takih, ki to počnejo, in se zavzema za popolno uveljavitev bipolarizma.
Po javnomnenjske raziskavi, ki jo je opravila Datamedia, pa bi Di Pietro zbral 45% preferenc, sledi mu Ferrrara s 27, 3%, Curzi bi zbral samo 19, 1%. Ostalim kandidatom bi šlo 0, 5% preferenc, belih ali neveljavnih glasovnic bi bilo 0, 3%.
RIM - V poslanski zbornici se je včeraj začela razprava o reformi zrelostnih izpitov, ki jo je bil lanskega novembra predstavil minister za šolstvo Luigi Berlinguer. Načrt je pred časom senat že odobril, če bo to v kratkem uspelo tudi poslanski zbornici, bo reforma stopila že letos v veljavo. S tem naj bi se dokočno odkrižali sedanje mature, ki jo je leta 1969 »eksperimentalno« uvedel takratni demo-kristjanski miniser za šol-' stvo Fiorentino Suho. »Eksperiment« je trajal vse doslej, in sicer s sledečim učinkom: pred Sullovo reformo je opravilo zrelostne izpite od 45 do 50 odstotkov kandidatov, sedaj pa maturitetni uspeh presega že 95 odstotkov.
Po novem naj bi kandidati polagali pismene izpite iz vseh predmeta, za katere so predvidene pismene naloge, tudi ustni izpiti pa bodo potekali iz vseh predmetov. Pred-
sednik izpraševalne komisije bo sicer zunanji član, vsi ostah pa bodo domači učitelji.
Ze drugi dan pouka so rimski dijaki organizirali prvo protestno manifestacijo v novem šolskem letu. Pred ministrstvom za šolstvo so manifestirali proti ministrovemu predlogu o reformi italijanskega šolstva. Enega za drugim so kritizirali vse bistvene točke ministrovega načrta. V prvi vrsti predlagano enakopravnost med javnim in zasebnim šolstvom, ker država še za javne šole nima dovolj denarja, pa tudi delitev šolskega ustroja v cikluse, in vedno bolj drage učbenike (na višjih srednjih šolah potrošijo povprečno za šolske knjige po milijon lir). Ob koncu protesta so zažgah nekaj izvodov besedila šolske reforme, napovedali pa so, da bodo s protesti nadaljevali v prihodnjih tednih. Italijansko šolo torej že spet čaka vroča jesen.
GORICA - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj v Gorici spregovoril na proslavi 50-letnice dokončnega prihoda mesta pod italijansko upravo 16. septembra 1947. leta. Scalfaro je uvodoma poudaril čut ita-lijanstva, ki ga izraža mesto, in ta čut izrabil za poudarek potrebi, da se obvaruje enotnost države spričo secesionističnih teženj. Skupinica ligašev je ob robu prireditve glasno protestirala, Scalfaro pa jim je očital nekulturo in votlost njihovih gesel.
Predsednik se je z na-vanjem osebnih spominov na prvi obisk v Gorici in srečanje z istrskimi begunci v povojnih letih dotaknil bolečih aspektov preteklosti, poudaril pa je tudi, da se zgodovine ne sme zlorabljati. Zgodovinska dejstva so pač dejstva in ostajajo taka, neglede če jih povzdigujemo ali skušamo prezirati. Treba jih je poznati, trezno upoštevati, obenem pa pogledati naprej. »Gorje nam, ko bi starejša generacija skušala mladini vlivati sovraštvo in maščevalnost: i° bi bilo banditsko, nesprejemljivo in nečloveško dejanje«, je posvaril Scalfaro. Zal pa se je tudi sam Predsednik v obnavljanju Preteklosti osredotočil bolj na nekatera dejstva, kot so tojbe, ezuli in deportacije (in pri tem posegel po (lokaj težkem izrazoslovju, Ces da so “titovske sile izdale etnične pokole”) in Povsem prezrl druga dejst-va, ki so prav tako zgodo-vinska in ki so izzvala posledice, o katerih je on go-y°ril. Sporočilo govora pa )e bilo kljub vsemu Usmerjeno v bodočnost s
Gorica praznovala 50-letnico prihoda italijanske uprave s pogledom v preseganje meje

■
U

pozivom, naj se preteklost sicer ne pozabi vendar naj se premosti in naj se po 50 letih končno začnejo presegati meje. V tem smislu je pohvalil politiko odpiranja in obmejnega sodelovanja tukajšnjih krajevnih uprav in izrazil željo, da bi Gorica znala razvijati vlogo odprtih vrat med Italijo in srednjeevropskim prostorom, v korist bodisi rasti gospodarstva in zaposlovanja kot tudi dialoga med narodi.
Scalfaro je pred tem v spremstvu podtajnice za zunanje zadeve Patrizie Toia, predsednika deželne vlade Gianfranca Cruderja in drugih oblasti (med župani z Goriškega so bili navzoči tudi vsi trije slo-
venski) položil venec pred spomenik padlim v spominskem parku. Udeležba na slovesnosti je bila dokaj številna a ne prav množična. Precej je bilo starejših, dosti šolarjev in seveda pripadnikov vojske.
Prvi nagovor je imel Zupan Gaetano Valenti, ki je obujanje preteklosti izpred pol stoletja povezal s pogledom naprej. Večkrat je poudaril italijanstvo mesta in patriotski čut Goričanov za Italijo, obenem pa je začrtal smer delovanja za naprej, ki ne more mimo odpiranja in prijateljstva s sosedi. Pohvalil se je s konkretnostjo in jasnostjo, na katerih ob spoštovanju medsebojnih identitet sloni sodelovanje, ki ga je
njegova uprava razvila z Novo Gorico. To sodelovanje je pritegnilo pozornost Evropske unije, je dejal in pozval Scalfara naj poseže, zato da bi tudi rimska vlada zlasti s finan-cirnajem prometnih zvez in drugih infrastruktur pomagala Gorici, da še naprej razvija svojo zgodovinsko vlogo prehoda med italijanskim in srednjeevropskim prostorom.
»Za Gorico se z vašim obiskom, gospod predsednik, zaključuje drugo povojno obdobje«, je dejal Valenti, potem ko je spomnil, da je Scalfaro pred dvema letoma skupaj z avstrijskim predsednikom Klestilom s šopkom cvetja v Sočo za-
pečatil tudi dokončno spravo po prvi svetovni vojni, »in se začenja nov čas miru in sodelovanja s sosedi, ki je možno prav na zavesti o ita-lijanstvu brez kompleksov, ki ima v sebi vrednoti strpnosti in spoštovanja do drugih kultur.«
Županu gre priznati, da je kljub priložnosti, ki bi silila v drugačno retoriko, znal pogledati naprej, četudi smo v njegovem govoru pogrešali vsaj bežen namig na to, da Gorica le ni povsem in stoodstotno italijanska.
Ta zavest pa je bila prisotna v nagovoru predsednika Pokrajine Giorgia Brandolina, ki je prav tako govoril o preseganju ran
Predsednik republike Scalfaro včeraj v Gorici, ob njem so med drugimi še predsednik FJk Cruder, predsednik Pokrajine Brandolin, župan Valenti, podtajnica na ministrstvu za zunanje zadeve Toia (foto Bumbaca)
preteklosti in utrjevanju politike sožitja in sodelovanja. Pri tem pa se ni omejil le na sodelovanje čez mejo, ki naj bi ga vodila neka monohtno italijanska Gorica, pač pa je izpostavil kulturno in etnično raznolikost goriškega prostora, kjer živijo drug ob drugem pripadniki različnih kultur. Ta raznolikost je bogastvo, ki ga je treba negovati in ovrednotiti. Pustimo preteklost zgodovinarjem: ne smemo je pozabiti, a tudi ne bremeniti mladega rodu z nestrpnostjo in strankarsko ali ideološko zlorabo zgodovine teh krajev. Mladi morajo zgodovino poznati, toda predvsem zato, da se bodo lahko izognili trage-
dijam, ki so jih doživljali prehodniki. Izziv za prihodnost pa je večkulturnost, ki je glavna značilnost te pokrajine in predstavlja njen glavni adut v tem zgodovinskem trenutku nastajanja nove Evrope narodov, je naglasil Brandolin.
Na komemoraciji, ki se je začela s Scalfarovim polaganjem venca k porušenemu spomeniku padlim in sklenila s kratkim postankom pred lapidarijem deportiranim, je spregovoril tudi odv. Cesare Deve-tag in sicer kot član odbora CLN po maju 1945. Obnovil je dogajanje v Gorici v obdobju 1943-47, pri tem pa ostal še povsem uklenjen v sheme in retoriko preteklosti. Njegov govor je bil poln “slavo-komunizma”, enostranskega obsojanja “etničnega čiščenja” s strani “titov-cev”, fojb, deportacij in tragedije ezulov. Ton in besede so bili še povsem izraz preteklosti, ki so jo drugi govorniki presegli. Tega vtisa ni omilil niti namig na spoštovanje slovenske manjšine, ki da je »lahko srečna, da živi v režimu svobode in demokracije, ki ji dopušča vsako pravico na političnem, družbenem, kulturnem, skratka na vsakem področju.«
Svečanost, med katero so tri vojaška letala preletela spominski park, se je sklenila malo pred poldnevom s Scalfarovim odhodom. Malo zatem je na Korzu prišlo do ostre a zgolj besedne konfrontacije med skupinico ligašev in desničarjev, o čemer podrobneje poročamo v goriški kroniki.
Marko Marinčič
SPOMENICA SSK IN IZJAVA SKGZ
Slovenska manjšina še čaka na zaščito
Pozdrav in poziv predsedniku Scalfaru
Tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je predsedniku Republike Oscarju Luigiju Scalfaru ob njegovem obisku v Gorici preko prefekture poslal spomenico, v kateri ga pozdravlja ob prihodu v Gorico in med drugim pravi, da se je v zadnjih 50 letih marsikatera rana zacelila. Evropa, ki je doživela dve vojni, stopa danes v višje oblike sožitja in integracije. Vendar pol stoletja na žalost ni bilo dovolj, da bi slovenski manjšini v Furlaniji-Ju-lijski krajini zagotovili njene osnovne pravice, kot velevajo ustavna določila in mednarodne obveze, ki jih je sprejela Italija. Brecelj izraža Pričakovanje, da bodo »ta madež na naši demokraciji«čimprej oprali, še zlasti z odobritvijo pravičnega zaščitnega zakona, in opozarja predsednika republike, da bi rešitev tega vprašanja, ki je življenjskega pomena za našo skupnost, predstavljala tudi doprinos h krepitvi mirnega sožitja in dobrososedskih odnosov
na celotnem obmejnem področju.
Obisk predsednika Scalfara v Gorici ob 50-letnici vstopa v veljavo pariške mirovne pogodbe je s tiskovnim sporočilom pozdravila tudi Slovenska kulturna gospodarska zveza. V trenutku ko Gorica in Nova Gorica praznujeta obletnico istih dogodkov, sicer z različnim zgodovinskim spominom, piše SKGZ, želi slovenska manjšina biti nekakšna idejna vez med tema praznovanjema in povezovalni člen med ljudmi tega prostora, ki niso nikoli prekinili medsebojnega sodelovanja, četudi jih je ločila meja. Po 50 letih pa je najbrž le napočil čas, da se dokončno prepusti zgodovinarjem ocenjevanje vseh dogodkov iz prve polovice tega stoletja in da se tako mlajšim rodovom dopusti možnost življenja in sožitja brez težkih bremen preteklosti, ki ne smejo več na noben način zavirati naravnega gospodarskega in kulturnega razvoja na tem ozemlju, zaključuje SKGZ.
OBČINA / SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Od retorike do poudarjanja evropske naravnanosti mesta
Molk Zelenih - Splošna obsodba kontestacije ligašev
Od retorike do splošne obsodbe kontestacije Severne lige, od treznih pogledov in vabila, da je treba gledati naprej, naravnani v evropsko razsežnost, do molka, ki ima lahko veliko pomenov. Vse to smo lahko slišali na včerajšnji izredni seji goriškega občinskega sveta s katero je uprava želela obeležiti 50. obletnico priklljučitve mesta Italiji.
Poleg župana Valentija, ki je uvedel slavnostno sejo in se zahvalil za prisotnost na jutranji manifestaciji v spominskem parku, se je k besedi priglasilo še enajst svetovalce. Župan Valenti je 50-letnici in obisku predsednika republike pripisal simbolični pomen, ki zaključuje tragično obdobje in odpira novo v znamenju čezmejnega sodelovanja in evropske naravnanosti. V isti sapi pa je napovedal postavitev spomenika goriškemu občanu na Travniku in ustanovitev begunskega muzeja. Za svojevrstno obliko protesta se je odločil zeleni Fiorelli, ki je po dvominutnem posegu, ki pravzaprav ni
bil poseg, oddal popisan list in prepovedal, da bi ga prebrali. »Tudi molk ima svoj pomen«, je pojasnil. Coana (NZ) ni štedil z zgodovinskimi ocenami in pohvalami na račun masovcev, ki so branili italijanstvo Gorice, motita pa ga “aroganca Slovenije” in napis na Sabotinu. Furlan (DSL) je ugotovil, da je bila obletnica izgubljena priložnost, da se preteklost dokončno preseže in začne novo obdobje. Potrebno bi bilo simbolno srečanje na meji ali kaj podobnega.
Načelnik FI Fomasir je z branjem ustanovnega akta združenja AGI skušal dopovedati, da to le ni bila taka nacionalistična organizacija, kakor se jo skuša prikazati. Generaciji, ki ji pripada, in Gorici je pripisal nekaj zaslug tudi glede odpiranja sodelovanja z Novo Gorico. Cosma (MS - Fiamma) je podal svojo vizijo dogajanj v teh krajih in napadel predstavnika SL, ki je sodeloval v "sramotni” protestni manifestaciji. Zanetti (LS) je opozoril na nevamo-
l	\ I j	, i ' J
st, da retorika in poudarjanje identitete prekrijeta bistvo, specifičnost in bogastvo Gorice, ki je bila Evropa v malem že pred prvo svetovno vojno. Zappala (CDU) je poudaril, da mora Gorica kot je znala to biti v preteklosti, biti vzgled tudi v bodočnosti. Za Zampara (FI) je treba ohranjati zgodovinski spomin a tudi gledati v prihodnost. Optimizem glede bodočnosti je izrekel Bellini (CCD).
Zanettijevo razmišljanje je dopolnil Crocetti (Cittadini), ki je zaključil krog posegov. »Obstaja nevarnost, da tudi tako pomembno obletnico zreduciramo na poudarjanje nacionalne identitete, iredentizma in ita-lijanstva. Gorica je mesto stikov, srečanj in sodelovanja. Prav na tej osnovi lahko zgradimo nekaj novega. To pa nujno prenaša tudi prevrednotenje določenih pojmov.«
Skromna če že ne pičla je na seji bila udeležba občinstva. Praznovanje se je sklenilo v večernih urah s folklorno prireditvijo na Travniku in ognjemetom.


O G L E D A L O
Skomine po rušenju mostov
Ace Mermoua
Na tržaškem trgu Unita so se v nedeljo zbrali istrski begunci, ki živijo v Italiji in po svetu. Slike in Časopisna poročila (tržaški Piccolo npr.) govorijo o dva tisoč, nekateri omenjajo pet tisoč, pretežno sivoglavih žensk in moških. Dobra polovica naj bi jih prišlo poslušat vodjo Nacionalnega zavezništva Finija. Množica na tržaškem trgu je dokazala, da noče, kot ni doselj hotela, sprave z zgodovino, s Slovenci in s Hrvati. Vsa povojna desetletja so ti begunci pomenih rezervoar glasov za tržaško in gorisko nacionalistično desnico. Hodih so na manifestacije proti Jugoslaviji in komunizmu, proti Slovencem v deželi Furlaniji-Julijski krajini, proti italijanski levici, proti Osimu, proti dobrososedskim odnosom, itd. Bili so topovske krogle italijanske nacionalistične elite. V zameno so dobivali službe in beneficije. VeCina beguncev se je verjetno oddaljila od političnih Cet, mlajši rodovi se oddaljujejo problemom, ki ne prinašajo veC kruha. Trdo jedro pa je ostalo in je v nedeljo izžvižgalo ministra Maccanica, ko je želel spregovoriti a novih odnosih s Slovenijo in Hrvaško. Predstavniki tržaške desnice, kot so Camber, Menia in Vasconova so zaslutih nemir in ga podžgali z Verdijevim napevom »Va pensiero«. Minister je moral prekiniti poseg. ’
Manifestacijo, ki se je spremenila v demonstracijo proti italijanski vladi in Oljki, je treba trezno oceniti. Menia, Camber in Se kdo ne bi nikoli sedeli v parlamentu, ko ne bi lahko računali na to sivoglavo množico beguncev. Stari tržaški vodilni razred je živel desetletja na tej volilni renti. Izpraznil je gospodarsko in politično energijo Trsta ter se preusmeril v podpomiske pohtike, ki so najbolj prijale volilcem. S tem je napravil veC škode kot koristi in izločil Trst iz pozitivnih gospodarskih tokov. Beguncem, ki so bih na Trgu Unita, bi bilo to nemogoče dopovedah. Konec koncev se je iz Istre privalila množica preprostih in zve-Cina revnih ljudi, ki so zlahka postali plen iredentistične ideologije. Ni jim bilo dano ustvarjati dogodkov, ampak so bih njihove žrtve. Težko je pričakovati, da bodo po desetletjih spremenih mnenje. Kdor raCuna na spravo in sožitje, bo iskal drugo občinstvo in pazil, da ne bo politična manjšina pogojevala temeljnih državnih odločitev. Videti v ezulih, ki pojejo »va’ pensiero«, globinsko resničnost Italije, pomeni odpoved prepotrebni odjugi.
Nekaj skomin, da bi rusih mostove, ki vendarle nastajajo, najdemo tudi v osrednji Sloveniji. Novinar ljubljanskega Dela Boris Jež, je v uvodniku sobotne priloge (dan pred shodom esulov) napisal: »Petdeset let po priključitvi Primorske so odnosi z Italijo videti nekaj povsem drugega, kot so bih, vendar bi bilo skrajno lahkomiselno in nespametno, Ce bi se zanasah, da se je v italijanski zunanjepo-htiCni strategiji karkoli spremenilo. Italija sili proti vzhodu, to traja že sto let in tako bo vse dotlej, dokler bo pomembna gospodarska in vojaška sila. Slovenija ji je v tem pogledu prva napoti, in Ce je ne more zmehčati z agresivnimi političnimi sredstvi, jo bo paC skušala na »prijaznejši« naCin: s postopno italijanizacijo gospodarstva in kulture, kar se pravzaprav že dogaja. Prodijeva vlada torej ne poCne ničesar drugega, Cesar ne bi že Berlusconijeva, a z inteligentnejšimi, dolgoročnejšimi sredstvi.« Ce misel prestavimo na tržaško sceno, jo lahko strnemo v ugotovitev, da so Menia, Camber, Staffi-eri, Hly, Camerini, Spadaro iz iste moke, le oblike hlebčkov so različne. Stališč, kot so Ježeva, smo zaslediti v slovenskih medijih veliko, pojavljajo se tudi med našo manjšino. Ko bi se Slovenci, ki tako mislijo, množično zbrali na proslavi priključitve Primorske v Novi Gorici, bi žvižgali KuCanu, ki je ponudil italijanskim sosedom roko sprave. K sreči so bili slovenski ljudje pametnejši. Kakšno korist nam namreč lahko prinese trajna hladna vojna? Z besedico »nam« mislim na Slovenijo, na deželo FJK, na Italijo in
predvsem na slovensko manjšino. V politiki napetih mišic in moCi je manjšina tista, ki jo najprej skupi.
Rad bi bil tudi sam realist. Politične sile, ki noCejo sprave, so danes Se vedno moCne. Njihovi razlogi so v določenem političnem konsenzu, v medijskem odmevu, ki jih sprožijo napadi, v skrotovičenih gospodarskih raCunicah, v iskanju notranje kohezije in nenazadnje v lastni krizi. Italijanska desnica ima na primer velike težave v iskanju modernega obraza. Pol svoboščin je preveč odvisen od Berlusconija, saj bi brez njegove podobe razpadel. Taksna odvisnost ni dobra za moderno pohticno silo. Pohti-Cni predlogi italijanske desnice so kratkoročni in v marsičem neuresničljivi. Celo v Trstu, kjer je vendarle večina vo-lilcev usmerjena bolj na desno kot na levo, Polu ni uspelo najti verodostojnega kandidata, ki bi se enakovredno zopr-stavil Illyju. Sumim, da je v podobnih težavah tudi desnica v Sloveniji, ki ne zna najti pravega Kučanovega tekmeca. NacionahstiCne napetosti ostajajo najlažje uporabno sredstvo za zbiranje množic. Nacionalizem je v delu Evrope Se vedno mikavna ideologija. Morda je to edina stara ideologija, ki lahko združuje množice. Kapitalizem ima nedvomno ideološke osnove, vendar je preveč planetaren, da bi služil za domačo uporabo. Dokler je bil komunizem utelešen v močnem bloku, so bila učinkovita gesla pluralizma in demokracije. Danes se z njimi strinjata tako levica kot desnica. S komunizmom je tako zašla v krizo tudi tradicionalna in zrcalna desnica, ki iSCe v nacionalizmu kolikor toliko trdno oporno točko. Nacionalizem je treba jemati nadvse resno, kar pomeni najprej to, da ne nasedamo pastem. Ezuli v Trstu so bih ena izmed tolikih pasti, kot so lahko pasti članki in razprave, ki vabijo ljudi k nestrpnosti in dokazujejo, kako je sožitje škodljiva utopija.
V sami slovenski manjšini se pojavljajo stališča, ki Črpajo razloge iz ne povsem prebavljenih nacionalnih sporov. Manjšina je v manj kot desetih letih doživela in doživlja identitetno krizo. Med nami je zazevala ideološka praznina, ki je bila do včeraj prostor močnih simbolov in mitov, kot so bih Jugoslavija, idealni komunizem, protijugoslovanstvo in protikomunizem, pluralizem, kot loCni-ca med dvema opcijama, slovenstvo, in-temacionalizem, itd. Omenjene ideološke vizije so nam pomenile sestavni del narodne zavesti. Ko so zašle v krizo, je zmanjkal del omenjene zavesti. Ponovno se moramo vprašati, kaj pomeni biti Slovenec danes, kaj pomeni biti manjšina v spreminjajočem se svetu, kako bodo čutih narodno zavest naši sinovi in podobno. Premisliti in ponotranjiti odgovore ni lahko. Lažje je ostati znotraj starih shem, ko je narodna zavest predpostavljala tudi jasne svetovnonazorske opredelitve, oziroma opredelitev za ta ah drugi blok. Ker so odmanjkale nekatere oporne točke, jih skušajo domači narodnjaki nadomestiti z izostreno podobo sovražnika. Italijan bolj ustreza od Nemca ah Avstrijca, ki se nam zdi prijaznejši.
Praktične posledice nestrpnosti so lahko le škodljive, ce že ne pogubne. Logika moCi nikoli ni v prid manjšinam ter izraža globinski pesimizem. Misel, da se ne bomo mogh s sosedi nikoli pobotati, govori o nezaupanju vase in v lastno sposobnost. Integracijski procesi so v sodobnem svetu nujnost. Izolacija pa potiska šibkejše na planetarno obrobje. Kdor plaši z asimilacijo in polni naSo zavest s sovražnimi demoni, pristaja na to, da bomo vedli plen ter da nas lahko rešita le beg in zaprtost. Pohticni računi pa se pogostokrat požvižgajo na stvarne interese ljudi in jih ščuvajo v bitko, ki bi bila izgubljena: za manjšega, a tudi za močnejšega. Zanimivo in pozitivno je, da se tega bolje zavedajo sedanji vladni politiki v Sloveniji in Itahji, kot pa nekateri novinarji, intelektualci in »narodni buditelji«.
PISMA UREDNIŠTVU
Ganci ani jev odgovor MoCniku
Deželni odbor je torej soglasno odobril regulacijski naCrt za Trst, sicer nekoliko predčasno glede na pričakovanja, vendar pa ob upoštevanju pripomb, ki jih je v zvezi z načrtom zapisal deželni tehnični odbor.
Težko razumemo agresivnost in zagrenjenost Petra MoCnika v svojem posegu v zvezi z regulacijskim načrtom, predvsem tam, kjer skuša kriviti Stranko komunistične prenove in zvraCati na nas odgovornosti in krivde dragih, kajti naše stahsce o splošnem regulacijskem načrtu je bilo jasno od samega začetka postopka ter ostalo nespremenjeno. Menimo, da smo dovolj obrazložiti in argu-mentirah svoja stahsca in ocene glede vseh točk, ki jih pokrajinski tajnik SSk obravnava v svojem posegu. Očitno pa »repetita iuvant«, zato bo koristno obnoviti vse Se enkrat, izhajajoč iz dejstva, da nismo nikoli nameravali vseh metati v isti koš in ožigosati vse občane, CeS da so pripadniki gradbenih lobbyev. Dejansko pa so tako ton Močnikovega posega kot njegove trditve na naš raCun vredni razmisleka. V prvi vrsti izstopa v njem jeza tistega, ki iSCe opravičila in grešne kozle, zato ker je zmotno mislil, skupaj z dragimi večinskimi silami in z oblastniškimi krogi tega mesta, da bo mogoCe vsihti urbanistično sredstvo, ki zastopa določene interese, je pa v nasprotju in neskladju z veljavnimi zakonskimi določili na urbanističnem področju.
Mi smo od začetka razprave izjaviti, bodisi v fazi sprejemanja, bodisi v fazi odobravanja, da je bil ta regulacijski naCrt slab že od samega nastanka in da je bilo njegovo upravljanje še slabše. Zato smo predstaviti svoje amandmaje, zato smo zastopali nujnost vključitve podrobnih načrtov za zaSCito zgodovinskih jeder in za ohranitev urbanističnih kakovosti in posebnosti zgodovinskih področij in kraskih vasi. Podrobni urbanistični naCrti že veljajo za nekatera področja (Prosek in Križ, npr.) in bi jih bilo mogoCe izvesti v razmeroma kratkih Časovnih rokih tudi drugod. Po naSem mnenju ostajajo edino sredstvo, ki lahko jamCi zadovoljivo raven zaščite za prej navedena območja, ki bi v nasprotnem primeru lahko postala plen gradbene degeneracije. Poleg tega smo se vedno borih za ukinitev tistih omejitev, ki otežkoCajo in včasih preprečujejo tudi minimalne spremembe in Sirjenja obstoječih gradenj. Ta svoja stahsca smo vedno dosledno zastopati in jih ohraniti.
To je seveda drugače od javnega nastopanja v svojstvu branilca Krasa in interesov tukajšnje slovenske skupnosti ter delovanja, v svojstvu Predsednika urbanistične komisije, prav v sozvočju z interesi tistih gradbenih lobbyjev, od katerih se je treba nujno ograditi. Močnik je ravnal prav tako, ko je, tako kot desnica, zahteval Sirjenje zazidljivih območij na Krasu, tako da bodo na Padricah podvojiti gradbeni volumen in tudi v Bazovici bodo poseganja vse prej kot zanemarljiva. Ni slabo, za stranko, ki se predstavlja kot edinega pravega zaščitnika Slovencev in slovenstva pred asimilacijo. Morda pa nameravajo vsi tisti družinski oCetje, ki jih Močnik navaja v svojem posegu, zgraditi hišo svojim otrokom prav med PadriCami in Bazovico...
Mi bi radi Se enkrat opozoriti Italijane in Slovence, da je Stranka komunistične prenove kljubovala izgradnji industrijskih objektov pri Banih, izvedbi strelišča in proge za motokros na Opčinah in končno tudi odlagališča v Trebčah.
Glede Kraškega parka bi pojasnil, da je naša stranka med postopkom odobritve zakona iznesla predloge, ki so biti različni. Hoteti smo park, ki bi nudil priložnosti za razvoj v okviru večjih jamstev za zaSCito okolja. Obstoječi zakon je predlagala DSL s pristankom Slovenske skupnosti.
S svoje strani ohranjamo Se naprej dvome in rezerve, ki so nam narekovale drugačne predloge. Glede kmetijskih področij pa bomo še
naprej podpirati razvoj kmetijstva znotraj in zunaj območja parka, pod pogojem, da je zajamčena zaSCita teritorija in okolja. To opcijo pa trenutno obravnava devinsko-nabrežin-ska uprava in tam bi morala soglašati tudi SSk.
Domnevna odgovornost v preprečevanju pravice do dela in zaposlitvenih priložnosti je brezpredmetna. Podčrtati hoCemo, da v prizadevanju za boljSe in kakovostnejše življenje je mogoCe združevati obrambo brezposelnih z iskanjem in ustvarjanjem delovnih možnosti na področjih obnove, prenove, restavracije in vrednotenja tega, kar že obstaja. To velja tudi v gradbenem sektorju.
Resnica je, da na SORN Trst se je usula kopica popravkov in pripomb deželnega tehničnega odbora, zato ker je bil pomanjkljiv in v neskladju z obstoječo zakonodajo na urbanističnem področju. Mistifikacija dogajanja in pripisovanje političnih predznakov izvajanjem deželnega tehničnega organa je napačno in celo škodljivo, kajti nihče ne bi smel biti zainteresiran v razpolaganju s takim urbanističnim sredstvom, ki ne prenese predvidenih tehničnih postopkov, preverjanja, ki predstavlja velik vprašaj v smislu zakonitosti in ki bi lahko propadel ob najbolj banalni tožbi ati prizivu na deželno upravno sodišče. Zadovoljni smo, da z našimi pogledi soglašajo tudi nekateri vidni predstavniki Oljke, ki so na urbanističnem področju prav gotovo podkovani.
KonCno, glede na to, da nimamo dara preroštva, nismo tako prepričani, da bodo leta 2000 pristanišča in prodkutivna področja Slovenije v veliki skupni Evropi. Vemo pa, da bomo dostojno Sli in voditi svoje volilne kampanje, na Krasu ati kjerkoli drugje, ker se nimamo Česa bati. Bržkone bi to končno lahko storila Slovenska skupnost, ki se vrsto let ne udeležuje volilnih preizkušenj, Čeprav ji je treba priznati, da dobro usmerja preference. Le da niso samo glasovi oCetov in sinov v pričakovanju gradbenih dovoljenj...
Mimo nestvarnih polemik pa se nam zdi, da ima Trst končno svoje urbanistično sredstvo, ki je lahko slabše od tistega, ki bi ga lahko imel, vsekakor pa boljše od tistega, ki ga je svojcas odobril tržaški občinski streti Igor Canriani Občinski svetovalec SKP
Kaj vse je naredil IRRSAE
Spoštovano uredništvo,
v zvezi z imenovanjem Nadje Debenjak v upravni svet IRRSAE je bila v Primorskem dnevniku temu zavodu posvečena neobičajna pozornost. Ker pa so nekatere objavljene informacije pomanjkljive in netočne, se slovenski odsek inštituta Culi poklicanega, da nudi nekaj dodatnih pojasnil. Obenem se nam zdi potrebno odgovoriti na posredne kritike o odmaknjenosti zavoda in njegovega osebja od Šolskega življenja in izraziti prizadetost v zvezi z nezadovoljstvom naslovnikov s tečaji, Čeprav se zavedamo, da vsem uporabnikom ni mogoče ustreči.
Deželni raziskovalni zavodi za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje - IRRSAE so bili ustanovljeni z odlokom predsednika republike St. 419/1974 z namenom, da bi zbirati pedagosko-dida-ktično dokumentacijo, raziskovali in eksperimentirati na Šolskem področju, skrbeti za izpopolnjevanje učnega osebja, posredovali strokovna mnenja o eksperimentalnih načrtih in programih ter usposabljati Solnike.
Institut upravlja 15-clanski upravni svet, ki ga imenuje Ministrstvo na predlog različnih Šolskih, visokošolskih in političnih komponent; vanj sodijo trije predstavniki dežele, enega katerih obvezno izbere deželna opozicija.
Ker omenjeni odlok ne predvideva za deželo Furlanijo-Jutijsko krajino slovenskega predstavnika v upravnem svetu IRRSAE, je ob ustanavljanju tukajšnjega instituta (leta 1978) Komunistična stranka Italije
kot stranka opozicije določila v upravni svet Slovenca. Tega naCela se je držala vse do konca. Na tak naCin so biti imenovani trije predhodniki Nadje Debenjak; njo je določila dežela v zadnji mandatni dobi, ko je bila DSL v večinski koaliciji.
Prva slovenska predstavnica v upravnem svetu je bila Sheila Lau-renCiC, ki ima veliko zaslugo, da je izborila primerno zastopanost (25%) slovenskega osebja znotraj instituta samega Njej je sledila v fazi uresničevanja statuta Sonja Sirk, ki je poskrbela tudi za tiskanje prvih petih številk Vestnika v slovenščini. Nasledil jo je v zaostrenem političnem vzdušju Borut Kodrič. V zadnjem upravnem svetu pa nismo imeli nobenega slovenskega predstavnika.
Člani upravnega sveta niso zaposleni na institutu, saj naj bi se svet praviloma sestajal le šestkrat na leto. Učno in neuCno osebje je zavodu IRRSAE dodeljeno za petletno obdobje na osnovi javnega natečaja. Komisijo za sestavo lestvice kandidatov imenuje Ministrstvo za šosl-tvo, ne pa upravni svet.
Doslej so biti razpisani trije natečaji za učno osebje. V prvi dve ocenjevalni komisiji je bil imenovan po en slovenski elan. Na natečajih so zmagale in imenovanje tudi sprejele Stanka Cuk, Sonja Sirk, Vesna San-dalj in Nadja Žerjal ter LuCka Abram, Živka Marc, Marinka Pertot in Suzana Pertot: zadnje štiri so še v službi na zavodu.
V	prejšnjem šolskem letu je bil razpisan Se tretji natečaj, za katerega pa še ni bila imenovana ocenjevalna komisija, zato ni znano ne Število italijanskih ne slovenskih kandidatov.
Za uCno osebje slovenskih Sol je predvidenih osem mest, ki niso bila nikoli vsa zasedena. Kljub temu je nameščeno osebje vedno skušalo kriti vsa področja. Čeprav delujemo v okrnjenem Številu, Čeprav so nam odmerjena zelo skromna finančna sredstva in vzdušje Slovencem ni najbolj naklonjeno, je bilo od leta 1984 do danes izpeljanih veliko pobud:
Prirejenih je bilo veC kot 70 izpopolnjevalnih tečajev za slovenske šole vseh vrst in stopenj. Ob uvedbi novih učnih načrtov je steklo 5-le-tno izpopolnjevanje, ki je zajelo vse osnovnošolske učitelje za skupnih 500 ur. Za izvedbo je poskrbela Stanka Cuk.
Izpeljana sta bila dva mednarodna posveta o dvojezičnosti.
Izvedle smo pet raziskav in dve tudi objaviti.
Zbrale, uredile in objavile pri IRRSAE smo deset strokovnih publikacij in pet skript ter sestavile en delovni zvezek.
V	vseh teh letih smo zbirale obsežno mednarodno bibliografijo o dvojezičnosti v vzgoji in izobraževanju, ki je dostopna na našem oddelku.
Sodelujemo z univerzami, pedagoškimi in raziskovalnimi instituti ter dragimi znanstvenimi ustanovami v Trstu, Sloveniji in Avstriji.
Ustvarile smo pogoje za uradno sodelovanje IRRSAE s Slovenijo in na tej osnovi že Četrto leto skupno z Zavodom za Šolstvo prirejamo tečaje pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije.
Na pobudo ravnateljstev nudimo učiteljem svoje strokovno znanje.
Brez sklada za dvojezično poslovanje moramo prevajati poleg tekočih zadev tudi na mednarodnih sestankih, ker od leta 1993 na inštitutu ni veC nameščen prevajalec.
Na koncu novoimenovani Članici upravnega sveta Nadji Debenjak želimo uspešno delo in upamo, da bo na zavodu znala vzbuditi večje zanimanje za slovensko Solo in pridobiti znatnejšo podporo za naše projekte in naša vsakodnevna prizadevanja. Pričakujemo, da bo sodelovala tudi s slovensko sekcijo tako, kot je doslej sodelovala z našimi italijanskimi kolegi.
Slovenski odsek zavoda IRRSAE ***
Pripis uredništva: Verjemite nam, da bi podobno pozornost namenil vsakomur, ki bi bil imenovan na isto mesto.
OSNOVNE ŠOLE / UGOTOVITEV IZHAJA IZ PREGLEDA PODATKOV O VPISANIH
V zadnjih petih šolskih letih smo v Trstu izgubili... eno didaktično ravnateljstvo
Manj osnovnošolcev pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu in v Dolini - No Krosu število nespremenjeno
Na šolah in v vrtcih se je včeraj nadaljeval pouk. Medtem ko se šolniki, učenci in dijaki šele uvajajo v redno šolsko delo, ki bo steklo s polno paro, ko bodo imenovani vsi suplenti in bodo šolske dejavnosti stekle po rednem urniku, je sedaj mogoče že vsaj bežno pregledati statistične podatke o številu učencev in dijakov.
O dokajšnjem upadu števila malčkov v otroških vrtcih smo že pisali včeraj. Danes bomo
posvetili večjo pozornost osnovnim šolam.
V primerjavi z lanskim letom se bo letos v prvih razredih slovenskih osnovnih šol učilo sedem učencev manj. Na Goriškem beležijo večji vpis prvošolčkov (dva več), na Tržaškem manjši (devet manj). Pri pregledu vpisov po didaktičnih ravnateljstvih na Tržaškem bralca takoj zbode katastrofalno nizko število prvošolčkov v šolah svetjakobskega didaktičnega ravnateljstva: na skupnih štirih šolah se
bo izobraževalo le šest (!) učencev. Lani jih je bilo 15, kar pomeni, da se je število prvošolčkov v enem samem letu znižalo za skoraj dve tretjini. Skupno število vpisanih ostaja sicer nespremenjeno (68), kar pa ne more navdajati z optimizmom.
Na šolah drugega mestnega didaktičnega ravnateljstva, pri Sv. Ivanu, je ostalo število prvošolčkov skoraj nespremenjeno (lani 21, letos 20), skupno pa se bo na šolah tega ravnateljstva učilo letos 12 učencev manj kot lani.
Iz podatkov o vpisih izhaja, da se je v osem mestnih osnovnih šol vpisalo skupno 26 prvošolčkov (povprečno 3,25 na šolo!), skupno pa obiskuje te šole 168 učencev (povprečno 21 na šolo).
Občutno manjši vpis prvošolčkov so letos zabeležili tudi v dolinskem didaktičnem ravnateljstvu (lani 31, letos 22), medtem ko so na openskem in nabrežinskem lahko zadovoljni s prebitkom (v Nabrežini dva učenca več -vsaj tako izhaja iz podatkov, ki so nam jih za šole tega ravnateljstva posredovali na šolskem skrbništvu - na Opčinah pa osem več). Skupno število osnovnošolcev pa se je v primerjavi z lanskim šolskim letom dokaj zrna -njšalo (27 učencev manj).
Zanimivo je pogledati, kako je bilo na naših osnovnih šolah pred petimi leti. V šolskem letu 1992/93 je obiskovalo slovenske osnovne šole na Tržaškem skupno 767 učencev, to 'je 106 več kot letos. Pomeni, da se je skupno število osnovnošolcev skrčilo za 14 odstotkov. Upad pa ni bil enakomerno porazdeljen med ravnateljstvi.
Primerjava skupnih vpisov po ravnateljstvih je namreč sledeča:
Ravn. 97/98 92/93 Sv. Jakob	68	104
Sv. Ivan	100	136
Opčine	226	235
Nabrežina	135	126
Dolina	132	163
Skupno	661	767
Nižje srednje šole-Trst
NIŽJE SREDNJE SOLE
1997/98	1996/97
l.r. skupno l.r. skupno
Sv. Jakob	Ivana Cankarja	16	42	12	59
Rojan	Frana Erjavca	12	30	14	35
Sv. Ivan	Sv. Cirila in Metoda	25	45	12	36
Katinara		9	22	14	21
Dolina	Simona Gregorčiča	36	92	25	77
Opčine	Srečka Kosovela	20	79	30	90
Prosek	Frana Levstika	20	71	23	68
Nabrežina Iga Grudna		25	56	15	38
Križ		0	7	0	12
SKUPNO		163	444	145	436
Nižja srednja šola ■			Gorica
	1997/98		1996/97
	l.r. skupno		l.r. skupno
Gorica	40	106	33	103
Doberdob	8	30	14	38
Skupno	48	136	47	141
Višje srednje šole ■ Trst
VIŠJA SREDNJA SOLA . 199,7/98	. 1999/97
’	’	l.r. skupno 1. r. skupno
Znanstveni licej F. Prešerna Klasični licej F. Prešerna Trgovski tehn. zavod Z. Zoisi Oddelek za geometre Pedagoški licej A.M. Slomški Poklicni zavod J. Stefana
SKUPNO
41	228	51	233
12	39	3	50
21	116	45	145
5	31	14	43
13	88	23	86
32	131	33	1148
124	633	169	705
Višje srednje šole - Gorica
Sola
1997/98 l.r. skupno
1996/97 l.r. skupno
TPZI. Cankarja	14	61	15	78
TTZ Z. Zoisa	7	44	6	61
ITZ G. Galilei	10	46	12	52
KI. lic. P. Trubarja	12	45	4	42
Ped. lic. S. Gregorčiča 6	36	6	44
Skupno
232
277
Otroci svetjakobskega vrtca so se že prvi dan pouka razigrali (f. M. Magajna)
Učenci prvih treh razredov šole J. Ribičiča pri Sv. Jakobu v Trstu s starši prvi dan pouka (foto Mario Magajna)
V Nabrežini se je število učencev povečalo (+9), na Opčinah rahlo znižalo (-9), občutno pa je padlo v ostalih treh didaktičnih ravnateljstvih: v Dolini za 31 učencev (ah 20 odstotkov), pri Sv. Ivanu za 36 učencev (ali 26 odstotkov), pri Sv. Jakobu pa prav tako za 36 šolarjev (ali kar 34 odstotkov). Na šolah obeh mestnih ravnateljstev se je skupno število učencev zmanjšalo od 240 na sedanjih 168, to je za 72 učencev. To je več, kot jih letos obiskuje vse šole svetjakobskega ravnateljstva, zato ni iz trte izvita trditev, da smo v tem času dejansko izgubi-li... eno didaktično ravnateljstvo! Ah z drugimi besedami: v petih letih, to je v obdobju, ki ga učenci prebijejo v osnovni šoh, so mestne šole izgubile celih 30 odstotkov svoje mlade populacije.
Tako kažejo številke, a resnica je še bridkejša. V zadnjih petih letih so bili namreč predvsem v tržaških mestnih šolah priča prihodu številnih tujih državljanov, sinov beguncev, ki jih je tragedija v nekdanji Jugoslaviji prignala v naše kraje. Njihov prihod je blagodejno učinkoval na slovenske šole. Povečal je število vpisanih (in s tem omogočil ustanovitev marsikaterega samostojnega razreda), zagotovil pa je tudi večje število delovnih mest (na šolah so imeli do letošnjega šolskega leta pravico do učiteljic za podporni pouk tujim državljanom). Ko bi od skupnega števila vpisanih v slovenske mestne šole odšteli število otrok priseljencev iz drugih držav, bi bila slika o zamejskem osnovnem šolstvu vsaj kar se tiče številk še mnogo bolj klavrna.
Že iz tako bežnega pregleda števila vpisanih v osnovne šole je mogoče
izluščiti nekaj ugotovitev.
1. Število osnovnošolcev še upada, upad pa ni teritorialno enakomerno razporejen.
2. Padec je v največji meri prizadel šole obeh mestnih didaktičnih ravnateljstev, na katerih postajajo enorazrednice pra-
vilo in samostojni razredi izjema.
S.Bodočnost svetjakobskega didaktičnega ravnateljstva je - vsaj glede na dosedanji trend vpisov -vprašljiva.
4.	Upad vpisov na šolah dolinskega didaktičnega ravnateljstva se počasi približuje stopnji upada vpisov v mestnih ravnateljstvih.
5.	Dokaj stabilno število vpisov beležijo edinole na šolah obeh kraških didaktičnih ravnateljstev, openskem in nabrežin-skem.
Marjan Kemperle
Didaktična ravnateljstva - Trst
DIDAKTIČNA	1997/98	1996/97
RAVNATELJSTVA l.r. skupno l.r. skupno
Sv. Jakob	6	68	15	68
Sv. Ivan	20	100	21	112
Opčine	53	226	45	211
Nabrežina	34	135	32	128
Dolina	22	132	31	148
SKUPNO	135	661	144	688
ŠOLSTVO / ANKETA EURISPES
Italijanski dijaki nezadovoljni
Na vsakih 100 italijanskih učencev le štirje računalniki
Italijanski dijaki so nezadovoljni s šolo. Tako izhaja iz ankete, ki jo je ob začetku novega šolskega leta izvedla družba Eurispes med 2.514 dijaki nižjih in višjih srednjih šol. Kar 42 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da je šola zanje le dolžnost, 10 odstotkov je menila, da je obiskovanje šole prenaporno, 19 odstotkov pa jih je s šolo zmerno zadovoljnih. Komaj 8 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da šola opravlja svoje poglavitne funkcije.
Povsem nezadovoljnih s šolo je tudi 18 odstotkov šolnikov. Njihovo nezadovoljstvo pa se nanaša predvsem na slabo stanje šolskih poslopij (50 odstotkov), laboratorijev (37 odstotkov) in tehnoloških naprav (29 odstotkov). Med dijaki je zaznati med obiskovanjem šole tudi dokajšnjo napetost (tako je odgovorilo 28 odstotkov anketiranih), ki pa izvira in zunanjih faktorjev, kot so na primer pričakovanje zaposlitve (360dstotkov) in odnos s sošolci (23 odstotkov). Večina dijakov meni, da šola ne ovrednoti kvalitet posameznika, dve tretjini sta zadovoljni s poglabljanjem snovi, pod vsako kritiko pa je pomanjkljivo izpopolnjevanje.
Višješolci so zelo kritično ocenili
ustroj višjih srednjih šol. Kar 70 odstotkov jih meni, da je višja srednja šola povsem tradicionalna, 10 odstotkov jih trdi, da je zaostala, le za 11 odstotkov vprašanih pa je inovativna.
Zanimivo pa je tudi, kaj po mnenjih dijakov odločilno prispeva k šolskemu uspehu: 68 odstotkov jih je odgovorilo vztrajnost, sledijo volja, spomin, inteligentnost (20 odstotkov), družinska kultura (10 odstotkov) in domači računalnik.
Družba Eurispes pa je opravila tudi raziskavo o uvajanju računalnikov v italijanske šole. Rezultat je za državo, ki se ponaša z zahodno razvitostjo, porazen. Na italijanskih šolah imajo na vsakih 100 učencev po štiri računalnike (na Jugu 2, na Severu 6). Največ računalnikov imajo na tehničnih zavodih (5,8%), sledijo liceji (2,7%), na katerih poučujejo še največ informatike (73%). Ena desetina šol ni potrošila za računalnike niti lire, vsaka deseta šola pa več kot 100 milijonov lir.
Kar se stroškov tiče je ministrstvo za šolstvo vključilo v svoj proračun tudi prispevke za nove tehnologije: do leta 2000 bo nakazalo skupno 1.000 milijard lir.

OBČINA TRST / ZARADI NAČINA IZVAJANJA ZAKONA BASSANINI
ZNANSTVENI POSVET / ISTRSKI BEGUNCI
Občinski uslužbenci oklicali 12 ur stavke
Odločitev na včerajšnji razgreti sindikalni skupščini
Različni pogledi na neizbežnost bega
Včeraj so razpravljali tudi o odnosu država-narod - Danes zaključni dan simpozija IRCI
Prvi signali so prišli že s predsinočnje seje občinskega sveta, včeraj pa je završalo med občinskimi uslužbenci oziroma njihovimi sindikalnimi predstavniki. Dopoldanska razgreta sindikalna skupščina, ki so jo sklicali konfederalni in oba avtonomna (Ci-sal in Confsa) sindikata občinskih uslužbencev, se je namreč iztekla z ok-licanjem 12 ur stavke, uperjene proti občinski upravi župana Illyja. Stavka bo razčlenjena in se bo začela takoj, ko bodo opravljene potrebne
formalnosti (predvsem predhodno obvestilo), za občane pa to pomeni, da bodo lahko vsak trenutek ostali brez občinskih služb in storitev.
Kot rečeno, se je začelo na predvčerajšnji seji občinskega sveta, ko je prišla na dnevni red točka o pravilniku občinskih rekreatorijev. Ta že nekaj mesecev buri duhove zaradi težav, ki jih povzroča pomanjkanje osebja. Sprejem pravilnika brez prehodne ureditve organika oziroma sporazuma s sindikati je tako povzročila
novo napetost in takojšnje sklicanje včerajšnje sindikalne skupščine občinskega osebja. Osrednja točka razprave je bila s problemom pomanjkanja osebja povezano izvajanje zakona Bassanini, zaradi katerega so odnosi med občinsko upravo in sindikalnimi predstavništvi že nekaj tednov prekinjeni. Namesto da bi jih skušal popraviti, e je odbor z županom na čelu lotil pravilnika rekreatorijev in tako prilil novega bencina na ogenj, obtožujejo sindikati, v prvi
vrsti CGIL. Moti jih predvsem način, s katerim se je Illyjeva uprava lotila izvajanja zakona Bassanini, ki, kot je znano, določa revizijo nekorektno doseženih delovnih položajev oziroma zadolžitev, do katerih je prišlo v zadnjih 14 letih. Nazadovanje oziroma sanacija teh položajev zadeva približno tisoč občinskih uslužbencev, kar gotovo ni malo, zato je konflikt toliko bolj na preži. Sindikalisti trdijo, da so drugod po deželi probleme izvajanja Bassaninijevega zakona rešili na bistveno drugačen način kot v Trstu, če že ne celo na neboleč način.
Včerajšnjo sindikalno skupščino občinskih uslužbencev je dodatno razvnela novica, da je občinska uprava obnovila delovno pogodbo generalnega direktorja Občine in mu povišala plačo za čistih 3, 5 milijona lir na mesec. Občinsko blagajno naj bi to stalo okrog 400 milijonov lir letno, kar so udeleženci sindikalne skupščine ocenili kot nesprejemljivo. Kaj pa občinska uprava? Za danes popoldne je sklicala novinarsko konferenco, na kateri bo pojasnila svoje ukrepe za izvajanje zakona Bassanini.
Zaradi FTN hišni pripor za prof. Francesca Ouercija
Nove težave za Francesca Quercija, ki je spet v hišnem priporu. Tržaški univerzitetni profesor je že lani okusil pripor v okviru zapletene sodne preiskave; ob stečaju Tržaške kreditne banke pa se je izkazalo, da je bil dolžnik TKB za več milijardno vsoto.
Po mnenju milanskega sodnika za predhodne preiskave Renata Bracchet-tija, ki je izdal zaporni nalog, je Querci sokriv tudi za stečaj družbe Ferrovie Torino Nord (in tudi ta družba je bila v finančnih odnosih s propadlo slovensko banko), skupaj s sinom Alessan-drom, ki se je izognil hišnemu priporu (po drugih agencijskih vesteh pa pravemu zaporu), ker je na tujem zaradi de-
la. Stečaj družbe FTN je pustil za seboj primanjkljaj, ki ga ocenjujejo v približno sto milijard lir.
Milanski sodnik je izdal štiri zaporne naloge proti skupini upraviteljev in vodilnih funkcionarjev družbe Ferrovie Torino Nord: trije (bivši pooblaščeni upravitelj Giuseppe Rinaldi in sinova Roberto in Riccardo) so že dalj časa v Braziliji, kjer so pridobili sloves uspešnih in uglednih poslovnežev.
Obtožbe na račun približno 50 osumljencev gredo od namernega stečaja do lažnih bilanc. Med drugim obstaja sum, da so FTN pričeli kotirali na borzi, ko je družba že bila v težavah, in s tem opeharili investitorje.
Je bil množičen odhod Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije res neizbežna danost? Ce osvojimo tezo, da Italijanom ni preostalo drugega kot oditi, je bila to posledica točno izdelanega načrta s strani jugoslovanskih oblasti? Ernesto Galli del-la Loggia, kateremu so organizatorji posveta o nasilnem preseljevanju ljudi v obdobjih, ki sta sledili dvem svetovnim vojnam, včeraj namenili vlogo »spodbujevalca razprave« (discussant), je odlično opravil zaupano mu nalogo: po popoldanskih referatih Oriette Mo-scarda (Zgodovinski raziskovalni center v Rovinju), Roberta Spazzalija (Deželni inštitut za istrsko kulturo v Trstu) in Liliane Ferrari (tržaška univerza) je - kot nestrokovnjak (tako je rekel) -potegnil nekaj zaključkov in izpostavil najbolj sporne vidike. Na prvo vprašanje namreč včerajšnji poročevalci odgovarjajo drugače: medtem ko Orietta Moscarda in Roberto Spazzali (govorila sta o epuraciji na Reki oz. na Koprskem) zagovarjata tezo o neizbežnosti, je Li-liana Ferrari (njen referat je bil zastavljen na temo nepremostljivega razkola me s italijanskimi prebivalci in ljudsko oblastjo v
Istri) mnenja, da je odhod posledica več elementov, ob stvarno predeljevih tudi psiholoških. Njena izvajanja so včeraj v dvorani muzeja Revoltella iz-vala negodovanje, predvsem ko je utemeljevala, da je bil množičen odhod Italijanov poraz za takratno jugoslovansko ljudsko oblast. Se živahnejše negodovanje publike pa je malo kasneje izval Galli della Loggia, ki je sicer postavil pod vprašaj nekatere trditve Ferrarije-ve, ko je zatrdil in ji s tem (v tem) pritrdil, da primarna naloga tedanjih jugoslovanskih oblasti ni bila zatirati Italijane, temveč graditi komunizem. To seveda nikakor ne pomeni, da so Italijanom izkazovali kakšno posebno simpatijo, vendar tega niso počeli niti Italijani, saj je po mnenju Galli ja
della Loggie šlo za obojestransko antipatijo.
V včerajšnjem dopoldanskem delu posveta pa so načeli vprašanje, ki je še danes krvavo akutno: odnos država- narod. Tako so imeli udeleženci popoldanske razprave na voljo veliko argumentov. Včerajšnji program je obsegal še vrsto pričevanj istrskih in dalmatinskih beguncev.
Posvet, ki ga organizira Deželni inštitut za istrsko kulturo IRCI, se bo zaključil danes s predstavitvijo gledanj zgodovinopisja posameznih držav na pojave preseljevanja ljudi, do katerih je prišlo na ozemlju določene države. O preučevanju slovenske stroke bo v popoldanskem delu posveta govorila Marta Verginella (ljubljanska univerza).
(bip)
ROJAN / K SREČI BREZ HUJSIH POSLEDIC
Požar uničil dva avtomobila
Dva uničena avtomobila. To je obračun požara, ki je včeraj popoldne »prebudil« umirjeni Rojan in ki je v Fargo Petazzi zajel fiat 126 z registrsko tablico TS 349839, last mlade Antares Fucci, plameni pa so zatem zajeli šele leto star alfa romeo 155 (AG124SG), parkiranim za fiatom.
Prvi je alarm sprožil mimoidoči bivši policijski agent Sante Tius, ki je opazil, da je suho listje pod avtomobilom začelo goreti in z drugimi strankami bližnje gostilne skušal ukrotiti ognjene zublje, a zaman. Ogenj se je vse bolj razplamtel, skoraj 4 metre visoki plameni so povsem uničili 126, ogrozili bližnji mlekarno in gostilno, zaradi močnega vetra pa so oplazili Se avto alfa romeo, ki je bil ob prihodu gasilcev že napol uničen. Kot je povedal lastnik, ki ni želel navesti osebnih podatkov, je vozilo zavarovano. Poleg trenutne panike, ko je ogenj zajel bencinski tank 126, ni bilo k sreči posledic za osebe.
Razne priče so si enotne ob ugotovitvi, da se je najbrž zaradi odvrženega cigaretnega ogorka ali vžigalice vnelo suho listje pod avtomobilom ter povzročilo požar. Problem nagrmadenega listja in drugih smeti je še posebej razburilo ljudi, ki tam stanujejo ali imajo svoje trgovine. Kot je namreč dejal lastnik tamkajšnjega kioska Franco Car-masin, smetarji »dejansko ne opravljajo svojega dela,« tudi pri gostilni protestirajo, da je »vedno umazano.« Lastnik bližnje papirnice pravi, da gre za stalne probleme, saj »poleg ceste in pločnikov sploh ne čistijo kanalizacije,« še najbolj ogorčena pa je Maria Zerial, lastnica mlekarne, ki jo je voda po posegu gasilcev delno poplavila in jo je napolnil in zasmradil dim. Bila je tudi zaskrbljena, če bo njeno
blago še lahko šlo v prodajo. »Rojana nikoli ne čistijo, je še pristavila, če ne ob prazniku rojanskega patrona, ko pride na obisk škof Ravignani!«
Gasilci so za ukrotitev požara porabili približno 10 minut, njihov
poveljnik Kodarin pa je vsekakor povedal, da je treba vzroke požara šele ugotoviti. Na kraju so bili tudi mestni redarji, ki so opravili obredne formalnosti in poskrbeli za urejanje prometa.	A. G.
r PO EZULSKEM SHODU / DOLINSKI ZUPAN PANGERC-)
»Spoštovati bolečino vseh«
Zakaj so bili slovenski župani na odru in zakaj so ga zapustili
Nedeljski shod ezulov v Trstu in tragikomični zaključek s pevskim nastopom tria Menia-Camber-Vascon še vedno odmeva v javnosti. Minister Antonio Maccanico, ki so mu preprečili, da bi končal svoj govor, je povabil predstavnike ezulskih organizacij na razgovor, da bi jim obrazložil vladna stališča do reševanja še odprtih vprašanj beguncev. Srečanje bo jutri v Rimu.
Na odru na Trgu Unita so v nedeljo bili tudi župani okoliških občin Tamara Blažina, Aleksij Križman, Boris Pangerc in Giorgio Depangher, ki so se prej udeležili polaganja vencev ezulskih organizacij v Rižarni in pri bazov-skem šohu. Dolinskega župana Borisa Pangerca smo vprašali, kako je sploh prišlo do tega, da so bili na odru ezulskega shoda.
»Vsi župani tržaške pokrajine že dalj časa sodelujemo, da bi se uveljavilo novo vzdušje sožitja, da bi premostili stare predsodke, za razvoj tržaške pokrajine ne samo z gospodarskega, ampak tudi z idejnega, moralnega in narodnostnega vidika. In v bistvu nam uspeva, da dajemo nek nov pečat, kot je bilo razvidno tudi iz nedavne skupne obsodbe ponovne skrunitve spomenika bazoviškim junakom, ki smo jo podpisali vsi župani, neglede na različno politično usmeritev. In to sodelovanje je prišlo do izraza tudi pri shodu ezulov, s polaganjem vencev in s prisotnostjo na trgu.«
Kako pa ste doživljali potek same manifestacije?
»S kolegoma Blažino in Križmanom smo se predhodno zmenili, da bomo brez nadaljnega zapustili oder v primeru izpadov proti Slovencem ali proti Sloveniji. Govori pa so bili v glavnem dostojni, nekateri celo dostojanstveni.
Sicer pri govoru predsednika Zveze ezulskih organizacij Ziganteju smo se spogledali, ko je spregovoril o Zadru, ki je še vedno italijanski... Ko pa je minister Maccanico govoril o Slovenij in obojestranskih odnosih, sem videl, kako je poslanec Camber pričel vleči za rokav Menio: mislil sem, da ga morda vleče z odra, v resnici pa ga je pritegnil k sebi, da so skupaj z Vasconovo zapeli in utišali ministra. Takrat sem snel trak s trobojnico, isto so storili tudi Blažina, Križman in Depanger, in smo odšli z odra, ki ga je zapustil tudi miljski župan Dipiazza.«
Kako ocenjujete to dogajanje in predvsem splošno kritiko izpada trojice tržaških desničarskih predstavnikov, ki so jih obsodile same ezulske organizacije?
»Mislim, da po 50 letih prevladuje zdrava pamet tudi pri nekaterih v ezulskih organizacijah. Marsikateri so sicer Se nostalgiki in smo jih videli na trgu, vendar niso samo takšni. V resnici so v nedeljo izgubili zgodovinsko priložnost, da bi postavili nove temelje za prihodnost. Povsem naravno je, da ima vsak svoje bolečine, svoje mrtve in svoje spomenike; rešitev pa je v sožitju, v ustvarjanju novih odnosov, konec koncev tudi v neki vedrini, s katero moramo gledati na prihodnost. Vsekakor se razmere pri nas spreminjajo, to ugotavljamo kot župani, ki kljub vsemu gremo skupno naprej z enotnimi nastopi, ker preprosto druge poti, drugega izhoda - ni. Dialog ni lahek, velikorat gre pot tudi korak nazaj, kot to nedeljo; v nas pa je trdna volja, da poglabljamo stike in se soočamo z vsemi za uveljavitev sožitja, čeprav vemo, da bolečine enih in drugih ne bodo zbrisane tako zlahka.«
NABREŽINA
Občinska knjižnica v nove prostore
Jutri, 18. septembra, bo v Nabrežini slovesno odprtje novih prostorov Občinske knjižnice. Stavba stoji na glavnem trgu ob abvtobusni postaji in je nekoč služila kot vrtec. Občina je prostore popolnoma prenovila po načrtih arhitektov Kokorovca in Antonija, gradilo pa je podjetje Marchesan.
V to stavbo se je pese-lila občinska knjižnica, ki je že vrsto let zaprta in jo je treba urediti na novo; poleg tega je v prvem nadstropju urejena nova poročna dvorana; tja se bo preselil tudi urad za šolstvo, šport in prosti Cas, ter urad za skrbstvo. Zaradi popravil, ki se bodo začela v starem županstvu, se
bodo morali namreč uradi seliti po raznih prostorih v Nabrežini. Krajša slovesnost odprtja prostorov bo torej v jutri, 18. septembra ob 18. uri; zdravico in pevski pozdrav bo prinesel zbor Igo Gruden; po nagovorih župana in podžupana bo blagoslovitev prostorov; sledili bosta dve pobudi, ki ju prireja Tržaška pokrajina v okviru »Provin-ciAssieme«: ob 18.30 bo otvoritev razstave o kamnolomih, zveCer ob 20.30 pa bo projekcija dokumentarca RAI »La classe di Stuparich«, pri kateri bo sodeloval tudi prof. Janko Jež, kot eden od šestih še živih dijakov omenjenega profesorja in pisatelja.
TREBČE / DANES ZAČETEK
Glasbeni svet skozi petje in še kaj za najmlajše
Na lanskem tečaju 16 otrok z raznih krajev vzhodnega Krasa
SPD Primorec-Tabor si je tudi v letošnjem šolskem letu zadalo cilj, da svet najmlajših popestri z ljubeznijo do glasbe. Pobuda, ki je doživela uspešen izid že lani, je namenjena otrokom zadnjega letnika vrtca in osnovnošolcem, že danes pa bo od 16.30 do-18.00 steklo potrjevanje lanskih malih članov, oz. sprejemanje novih interesentov.
Pobuda »Glasbeni svet skozi petje in še kaj« predstavlja možnost doživljanja glasbene umetnosti prek njenih različnih sestavin, od odkrivanja pevske veščine, do spoznavanja glasbil, obiska opere in gledališča. Lani so otroci posegali v čar glasbenega sveta tudi ob likovni
POBUDA MLADINSKEGA ODBORA SP
Tečaj slovenščine na visoki stopnji
Vodila ga bo dolgoletna profesorica Leja Rehar - Sancin
Vsi bi radi pisali in govorili v lepi slovenščini: to ne velja le za tiste, ki poučujejo, ampak za vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo s slovenščino in jim ni vseeno, kako zgleda jezikovna plat njihovih zapisov - to so lahko Časnikarji, publicisti, študenti... Verjetno pa se je komu kdaj že zgodilo, daje v zadregi razmišljali, ali je jezikovno sprejemljivo in torej uporabno vse, kar prebiramo v najrazličnejših listih; spet kdo pa si morda želi predvsem to, da bi v pogovoru s strokovnjakom prišla do izraza različna jezikovna
vprašanja, na katera bi nato iskali odgovore. Zaradi tega je Mladinski odbor Slovenske prosvete (v sodelovanju s Študentsko organizacijo ljubljanske univerze) osnoval tečaj slovenščine na visoki stopnji: vodila ga bo Lelja Reliar - Sancin, dolgoletna univerzitetna profesorica, ki se ukvarja ravno z vprašanjem današnje rabe slovenščine. Omejeno število slušateljev bo enkrat mesečno sledilo debati o konkretnem primeru, ki ga bodo predlagali tečajniki sami ali pa bo vzet iz publicistične prakse. Vsakič bo na razpolago
tudi nekaj dodatnega časa za vsakogar, ki bi se rad osebno pogovoril z voditeljico tečaja.
Srečanja bodo v večernih urah na sedežu Slovenske prosvete na Ul. Donizetti 3. Pri MOSP-u želijo, da bi se jim pridružili vsi, ki jim je raba slovenščine pri srcu. Ker je število mest omejeno, vabijo, da čimprej stopimo v stik s Slovensko prosveto (tel.: 370846, ob uradniških urah) ali s prof. Nevo Zaghet (tel.: 569340, v večernih urah). Prvo srečanje bo v petek, 19. septembra, ob 20. uri, da sedežu Prosvete.
delavnici Jasne Merku, letos pa ob gibalni vzgoji. Otroška glasbena delavnica se bo odvijala enkrat tedensko pod mentorstvom Vilme Pa-dovan. Dejansko bo potekala ob sredah popoldne v trebenskem Ljudskem domu, najverjetneje v dveh starostnih skupinah.
Delavnica, ki se ne omejuje le na pevsko dejavnost in je zato še bolj zanimiva, je lani pritegnila šestnajst otrok z vseh koncev vzhodnega Krasa. Danes pa pričakujejo v Trebčah še nove člane.
Barcolana v Benetkah
V Benetkah so na sedežu zavarovalnice Assi-curazioni Generali uradno predstavili skorajšnjo regato Barcolano, ki bo v Tržaškem zalivu prihodnjega 12. oktobra. Naglasili so, da postaja tržaška regata najpomembnejši shod jadrnic v Sredozemlju: lani je tekmovalo rekordno število 1.442 jadrnic, letos jih je že najavljenih tisoč, ni pa izključeno, so dejali organizatorji, da bi lahko presegli lanski rekord.
Orisali so tudi vrsto stranskih pobud, ki bodo spremljale letošnjo Barcolano, od razstav do koncertov, od enogastro-nomskih pobud do gledaliških predstav.
Ob tej priložnosti so predstavili tudi knjigo La Barcolana novinarja Francesca Antoninija o regati, ki se je začela pred 29 leti. Založnik je tržaški izdajatelj Lint.
NOVOST / OD VČERAJ V KNJIGARNAH
Tomizza predstavlja zgodbo o Franziski
Znani pisatelj je tokrat napisal roman o tržaški Slovenki in njeni ljubezni do Italijana
Franziska se je rodila prvega januarja 1900 mizarju Skripacu, kot vsem, ki so zagledali luC sveta v prvih šestih urah novega stoletja, pa je cesar Franc Jožef poklonil tisoC koron in svojo osebno skrb botra. Zgodbo o Franziski, Slovenki s Krasa, ki je v Trstu doživela svoje naj-veCje osebno razočaranje, pripoveduje Fulvio Tomizza v romanu, ki je od včeraj na prodaj v vseh Injigamah (foto KROMA). Kot piše na ovitku knjige, ki je komaj izšla pri založbi Mondadori, je Tomizza svojo zgodbo razvil na osnovi pisem. Gre torej za resnične dogodke, katere seveda Tomizza prikazuje z njemu svojstveno sposobnostjo odličnega pripovedovalca.
S tem romanom se Fulvio Tomizza vraCa k temi, ki je zaznamovala njegova začetna dela: gre za tematiko meje oz. odnosov med dvema različnima
kulturama-svetovoma. Junakinja njegovega zadnjega romana je, kot že rečeno Slovenka, njena življenjska ljubezen pa Italijan, Nino Ferrari iz Cre-mone, ki je najprej služboval kot oficir na Krasu, nato pa se kot inženir zaposlil v Trstu. V ljubezenskem razmerju med Fran-zisko in Ninom pridejo do izraza spori-nespora-zumi, vezani na različno narodnostno pripadnost ob običajnih težavah vseh zaljubljencev.
Fulvio Tomizza sodi med plodovite pisce, saj je doslej izdal približno 30 knjig, večinoma leposlovnih. Prejel je vrsto najprestižnejših italijanskih nagrad, priznanja pa je prejel tudi v tujini, tako je leta ’86 dobil mednarodno nagrado Vilenica, že prej (leta ’79) pa so mu podelili avstrijsko državno nagrado. Tomizzova literarna dela so prevedena v številne tuje jezike.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
17.	septembra 1997
ROBERT
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.09 - Dolžina dneva 12.19 - Luna vzide ob 20.04 in zatone ob 7.39
Jutri, ČETRTEK,
18.	septembra 1997
IRENA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,4 stopinje, zračni tlak 1027 mb narašča, veter vzhodnik 34 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 19,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SE JE: Martina Fer-luga.
UMRLI SO: 31-letni Paolo Stefani, 50-letni Dario Zeriali, 86-letna Anna Stocovaz, 52-letna Mariagrazia Fabbri, 82-letni Bartolomeo Gladi, 48-let-ni Carlo Battaglia, 83-letni Ser-gio Vascotto, 80-letna Lucia Rahovaz, 85-letni Eliseo Varin, 86-letna Carolina Balbi, 85-letni Tullio Paliaga, 49-letni Eliseo Mucchiut, 87-letna Solza Giovanna Strajn.
NOVA DOMISLICA
Izdajajo se za uslužbence Acegasa in zahtevajo denar
Ge se kdo predstavi na vašem domu v imenu družbe Acegas in sprašuje po denarju, je najbolje, da ga odslovite in takoj pokličete policijo ali karabinjerje. Tako svetujejo pri Acegasu, kjer so izvedeli, da se nekateri neznanci predstavljajo kot uslužbenci družbe in od porabnikov zahtevajo določene vsote denarja. Očitno gre za novo domislico tatičev in sleparjev, ki jim bujna domišljija nikoli ne odpove. Podobnih domislic pa je bilo že veliko, nekateri so se svojčas predstavljali kot uslužbenci Občine, Inpsa in podobno. Marsikdo, posebno med starejšimi meščani, je nasedel, drugim so pri »obisku« iz stanovanja odnesli, kar jim je dragocenega prišlo pod roko. Acegas pravi, da vsi njegovi uslužbenci morajo pokazati prepoznavno kartico, poleg tega za delo, ki ga opravljajo, ne morejo na domu terjati denarja, plačevanje uslug poteka v uradih.
»Vode, ki premikajo gore«
Gornji zgovorni naslov nosi zasedanje, ki bo v soboto, 20. t.m. na tržaški univerzi in ki bo namenjeno izredno hudim hidrogeološkim razmeram v Furlaniji-Julijski krajini. Zasedanje prireja CAI - meddeželna komisija za varstvo goratega okolja v Venetu in FJK ter tržaška sekcija »XXX Ottobre« pod pokroviteljstvom tukajšnje univerze. Zasedanje, ki bo v konferenčni dvorani ekonomske fakultete, se bo pričelo ob 9. uri in bo trajalo do 17.30.
Kot pravijo prireditelji, so se za pobudo odločili zaradi ponavljajočih se poplav na goratem območju, kjer se ob teh nesrečah prebivalstvo čuti vse bolj osamljeno in pozabljeno ter daleC od inštitucij. Prav do tega prebivalstva pa imajo prav alpinisti velik dolg, saj je skozi stoletja ohranilo vse lepote goratega teritorija.
Gledališče Verdi uspešno nastopilo v Zagrebu
Orkester in zbor gledališča Verdi s solistoma sta v Zagrebu požela velik uspeh s ponovitvijo koncerta »Viva Verdi«, s katerim so uradno odprli prenovljeno poslopje tržaške opere. Koncert je bil v ponedeljek zvečer v veliki dvorani Lisinski, pobudnika (in tudi sponzorja) večera sta bila tržaška Trgovinska zbornica in italijanska ambasada v Zagrebu, prireditev pa je sodila v okvir spremnih pobud mednarodnega velesejma.
Nastopajoče je vodil dirigent Woldemar Nels-son, kot solista pa sta pela sopranistka Sun Xiu Wei in tenorist Fa-bio Sartori. Se najbolj buCno je številna publika nagradila nastopajoče z aplavzom po izvedbi znane Verdijeve arije Va’ pensiero, ki je sploh zadnje čase veliko izvajana, na kulturnih in drugačnih srečanjih.
GLEDALIŠČE VERDI
Pianisl Lonquich odlično začel simfonično sezono
S koncertom odličnega nemškega pianista Alexan-dra Lonquicha se je začela letošnja jesenska simfonična sezona gledališča Verdi. Petkov uvodni koncert je Lonquich večer kasneje ponovil v Pordenonu, v nedeljo popoldne pa se je ponovno predstavil v Trstu. Tokrat je Lonquich, ki je sicer dokaj reden gost tržaškega koncertnega društva in glasbenih sezon v Tržiču, izvedel dve Brahmsovi (Sonato op. 1 št. 1 v C-duru in Klavierstiicke op. 119) in eno Schubertovo skladbo (Sonato D 960 v Bis-dum) in s svojo svojstveno interpretacijo prepričal občinstvo in kritiko. Simfonična sezona se bo nadaljevala v petek, ko bosta pod vodstvom svojega novega stalnega dirigenta Woldemara Nelssona nastopila orkester in zbor gledališča Verdi, solist bo pianist Grigory Sokolov.
V Rossettiju Rocky Horror Show namesto Giorgia Gaberja
Giorgio Gaber še nekaj časa ne bo mogel nastopati in ga zato ne bo niti v Trst: po odpovedi sodelovanja na zaključnem dnevu letošnjega Mittel-festa je Gaber odpovedal jesensko turnejo, v okviru katere bi moral nastopiti tudi v Rossettiju. Njegova predstava Gaber ’97-’98 je bila vključena v letošnjo abonmajsko ponudbo Stalnega gledališča FJk, predvidenih je bilo devet nastopov v obdobju od 31. oktobra do 9. novembra. Vsekakor namerava vodstvo gledališča Gaberja povabiti ob koncu letošnje ali pa v nasldnji sezoni. Zaenkrat je seveda moralo odpovedano predstavo primerno nadomestiti: izbralo je eno najbolj znanih glasbenih predstav, in sicer Rocky Horror Show Richarda 0’Breina. Londonska skupina Royal Court Theatre bo predstavila novo postavitev, ki pa se zgleduje po originalni.
H LEKARNE
Od PONEDELJKA, 8. do SOBOTE, 13. septembra 1997
Normalen urnik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
Sesljan (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan -Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Sesljan (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 (tel. 364928).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE- , USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Por-zus«, r. Renzo Martinelli, i. Gabriele Ferzetti, Gasto-ne Moschin.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 »In-namorati cronici«, i. Meg Ryan.
EXCELSIOR - 18.25,
20.20,	22.15 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi.
AMB ASCIATORI
15.30,	17.40, 19.55, 22.15 »II mondo perduto - Juras-sic Park«.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05,	22.15
»Scream«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Bat-man & Robin«, i. George Clooney, Arnold Schvvar-zenegger.
NAZIONALE 3 - 16.00,
17.30,	19.00, 20.30, 22.15 »Sex and Zen 2«, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Twin Town«, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00, 22.00 »La moglie e la bestia«, porn. prepovedan mladini pod 18.letom.
CAPITOL -	16.45,
18.30,	20.20, 22.10 »L’iso-la perduta« i. Val Kilmer, Marlon Brando.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »II viaggio della sposa«, r. Sergio Rubini, i. Giovanna Mezzo-giorno, Umberto Orsini.
H PRIREDITVE
KD LONJER-KATINA-
RA prireja v petek, 19. septembra, ob 20.30 v Lonjerju GOSTOVANJE BENEŠKEGA GLEDALIŠČA s komedijo »Usak minut je na palanka (Cas je denar)« s sodelovanjem glasbene skupine KORENINE. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - ul. Donizetti 3 Trst - začenja novo sezono v soboto, 20. septembra, ko bo na sporedu DRUŽABNI VEČER z igrami, plesom in zakusko. Igral bo ansambel KRAŠKI OVČARJI. Začetek ob 18.30. Vabljeni vsi mladi!
GLASBENA MATICA v sodelovanju z OBČINO TRA M. L GLINKA iz St. Petersburga. Dirigent Vladislav CernuSenko. Na sporedu P. I. Čajkovski, P. G. Cesnokov - Pravoslavna liturgija. Predprodaja vstopnic za lanskoletne abonente in zamejske pevske zbore do 19. 9. 97 od 10. do 15. ure na sedežu Glasbene matice v ul. R. Manna 29, tel. 418605. Za vse ostale obiskovalce od 24. 9. 97 pri blagajni gledališča Verdi od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure.
J} OBVESTILA
SIRSI ODBOR DEVIN-SKO-NABREŽINSKE SLOVENSKE SKUPNOSTI se
sestane nocoj ob 20.30 na javni seji na domačiji pri PernarCiCevih (Lahovih) v Medje vasi št. 21. Na dv-nevnem redu bodo regulacijski načrt in volitve. Vabljeni!
MEŠANI ZBOR JADRAN bo imel prvo vajo
danes, 17. t. m., ob 20. v Slovenskem šolskem centru, ul. D’Annunzio 62, Milje. Vablejni novi pevci!
PEVKE ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA TABOR vabimo vse, ki rade pojete, da se nam pridružite na prvi vaji danes, 17. setembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
KD FRAN VENTURINI
sporoča, da bo prva vaja mladinskega zbora danes,
17.	septembra 1997 ob
19.30	v domu Anton Ukmar - Miro. Vabljena dekleta od 12. leta (II. razred srednje šole) dalje.
SK BRDINA sporoča vsem elanom in tekmovalcem, da bo informativni sestanek za naslednjo smučarsko sezono danes,
17.	septembra, v domu Br-dina na Opčinah s pričetkom ob 20.30.
SPD PRIMOREC-TA-BOR - Od 1. oktobra dalje se bomo ob sredah spet srečevali v Ljudskem domu v Trebčah, da popeljemo otroke v GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ. Letos bodo otroci delali v dveh skupinah: uCenci 1. razreda osnovne šole in 3. letnika vrtca v prvi skupini ter uCenci 2., 3. in 4. razreda osnovne šole v drugi skupini. Potrditev vpisa lanskih elanov in sprejemanje novih Članov bo danes, 17. in v sredo 24. septembra, od 16.30 do 18. ure. Za pojasnila lahko telefonirate na št. 212688 (Nidia Sivitz) in 220130 (Milena Padovan).
MoPZ UPOKOJENCEV IZ BREGA sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja jutri, 18. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren. Vabljeni so ljubitelji petja.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA in GLSBENA MATICA prirejata tudi letos teCaje teorije in raznih glasbil. Vsi, ki bi radi vstopili v godbo naj se javijo jutri, 18. septembra, ob
18.30	na sedežu društva v srednji šoli v Nabrežini ali na tel. št. 200897 in 201187.
SKD VIGRED vabi vse, ki bi radi pripomogli k uspehu II. Kraškega Okto-berfešta, ki bo v Praprotu od 9. do 13. oktobra, da se udeležijo sestanka jutri,
18.	t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempo-laju.
DRŽAVNO UC9ITELJISCE »Anton Martin Slomšek« v Trstu
obvešča, da bo v petek, 19. septembra 1997, ob 20. uri na zavodu (ul. Caravaggio, 4 - avtobus 6 in 9 - tel. 567877, fax 351457) srečanje vseh, ki so se že udeležili sestankov za proslavo 50. obletnice zavoda, in tistih, ki se doslej še niso utegnili udeležiti priprav za proslavo.
GLASBENA SOLA RIC-MANJSKE GODBE obvešča, da bo v petek, 19. t. m., ob 18.30 v Babni hiši INFORMATIVNI SESTANEK za novo šolsko leto namenjen staršem gojencev.
SKD PRIMOREC -TREBČE vabi na razstavo likovnika Milana Bizjaka iz Repna v Kulturnem domu v Trebčah in sicer od
19.	9. do 28. 9. vsak dan od 18. do 20. ure. Odprtje bo 19. 9. ob 20. uri. Na ogled bodo tudi narodne vezenine in gobelini Vero-
nike Bizjak. Ob tej priložnosti bo kratek literarni večer pesmic Veronike Bizjak. Sodelovala bo tudi mlada in obetavna violinistka Sandra Stopar iz Ljubljane, ki se je v preteklosti že predstavila v zamejstvu in požela lep uspeh. Toplo vabljeni!
MOSP prireja (v sodelovanju s SOU - Ljubljana) TeCaj pisne slovenščine na visoki stopnji. Namenjeno: študentom, vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem, publicistom, vsem, ki v službi uporabljajo pisno slovenščino. Srečanja bodo vsak zadnji petek v mesecu od septembra do maja. Voditeljica tečaja bo prof. Lelja Rehar Sancin. Informacije in prijave (število tečajnikov bo omejeno): prof. Neva Zaghet (tel. 569340 ob večernih urah) ali na urad Slovenske prosvete (tel. 370846 uradne ure). Prvo - informativno srečanje bo 19. septembra, ob 20. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.
SLOVENSKA SKUPNOST vabi na komemoracijo Andreja UršiCa ob 50-letni-ci njegovega izginotja v soboto, 20. t. m., v Kobaridu, kjer bo ob 11. uri maša za-dušnica v župni cerkvi, ob 12. uri pa svečanost na glavnem trgu.
SINDIKAT UPOKOJENCEV iz Rocola - SPI - CGIL - vabi vsakogar k udeležbi sindikalne manifestacije, ki bo potekala v soboto,
20.	t. m., v Benetkah. Manifestacija ima namen podčrtati sindikalno moC v enotnosti in ni namenjena proti nikomur. Avtobus bo odpotoval v soboto, 20. 9., ob 6.45 izpred melarskega Četverokotnika. Vožnja je brezplačna in preskrbljeno bo tudi za popotno malico. Povratek zvečer. Za informacije telefonirati na št. 911211.
KD O. ŽUPANČIČ obvešča vse, ki so se prijavili za izlet na koncert skupine U2 v Reggio Emilio, da bo zbirališče v soboto, 20. t. m., ob 7.30 na glavnem trgu v Standrežu. Bodite točni!
TELOVADBA ZA VSE!
SZ Bor sporoča, da se bo v ponedeljek, 22. t. m., pričela telvoadba za mlajše in starejše gospe pod vodstvom profesorice Silve Meulje oz. profesorja Franka DrasiCa. Vadbene ure bodo na voljo zjutraj, popoldne in zvečer, prosto na izbiro. Sprejemamo vpisovanja tudi za moško skupino, ob torkih zveCer. Za vpisovanje in informacije tel. v tajništvo na Stadion 1. maj (tel. 51377).
OPZ VIGRED vabi stare in nove pevce od 4. do 14. leta na prvo vajo v ponedeljek, 22. septembra, ob 16. uri. Ob 17. uri bo kratek pogovor s starši glede urnika dveh skupin in programa.
SD BREG - REKREACIJA Prva vadbena ura bo v občinski telovadnici v Dolini v torek, 23. 9. ob
21.	uri. Telovadba, mešana skupina za mlajše in starejše bo nato vsak torek in petek, od 21. do 23. ure.
MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA vabi fante in dekleta, da se pridružijo novoustanovljenemu mladinskemu zboru. Sestanek bo v torek, 23. t. m., ob
20.30	v bazovskem domu. Vsi toplo vabljeni!
KD SLOVAN Padrice
vabi svoje elane na redni občni zbor (v znamenju 100-letnice), ki bo v torek, 23. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila predsednika, tajnika in blagajnika, volitve in razno.
KRD DOM BRISCIKI
prireja teCaj vezenja (Stikanja). Informativni sestanek bo v Četrtek, 25. t. m., ob 17.30 v društvenih prostorih. Morebitne informacije dobite tudi po telefonu št. 327062 (Norma) od 19. do 20. ure.
PLAVALNI KLUB BOR obvešCa, da so se začela vpisovanja v začetniški plavalni tečaj (od 4. leta dalje), osnovno in nadaljevalno šolo plavanja za otroke in mladino, športno šolo plavanja, tekmovalno skupino ter rekreacijo za odrasle vsak dan od ponedeljka do petka, do konca meseca od 11. do 13.30 na tel. 51377.
SKLAD MITJA CUK priredi tudi letos teCaj ROČNEGA TKANJA, ki ga bo vodila Magda Tavčar. Začetek tečaja (22 ur) bo 1. oktobra 1997. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289)
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da so pozabljena oblačila, ki so jih pustili otroci v poletnem središču na Proseku in poletnem središču na Opčinah v uradu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289).
S PRIČETKOM novega šolskega leta SKLAD MITJA CUK ponovno nudi dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289).
SKLAD MITJA CUK
sporoča, da je po poletnem premoru ponovno na razpolago otrokom in odraslim logopedinja. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289).
KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 13. do 23. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, tel. 360072 v uradnih urah.
SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE - sprejema vpisovanja za novo sezono. TeCaji, ki bodo potekali ob popoldanskih in večernih urah bodo namenjeni mlajšim in starejšim. Za dodatne informacije tel. v tajništvo (tel. 51377).
GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise za glasbeno šolo pihalnega oddelka Glasbene Matice v torkih in petkih v SošCevi hiši na Proseku od 20.30 dalje.
OBČINA REPENTABOR
obvešCa, da bo steklo popisovanje psov za vpis v deželni anagrafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Zivinozravnik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobru t. 1. ob torkih in Četrtkih od 11. do 12. ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse.
PIHALNI ORKESTER BREG v sodelovanju z Glasbeno matico obvešCa, da se je začelo vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije vsak torek in četrtek, od 20.30 dalje na sedežu orkestra v Dolini ali na tel. št. 228333 in 228642.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letne nagrade »dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne sku-
pnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1995/96. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1997 Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imeloval upravni odbor sklada, nakar bo februarja prihodnjega leta sledila nagraditev.
E3 ČESTITKE
Danes, 17. septembra, naša draga mama GIORDANA slavi svoj rojstni dan. Ob tej priliki ji Čestita cela družina z željo, da bi uživala še toliko takih lepih dni v družbi svojih prijateljic. Čestitamo in želimo veliko zdravja in veselja tudi našemu očetu Carlu in dobri mami za njihovo obletnico poroke, ki je bila 12. septembra, tega mi nismo pozabili. Marisa, Massimo, VValter, Ester.
Odbornik BRUNO GRANDO in žena PAOLA sta praznovala zlato poroko. Odborniki KD Rov-te-Kolonkovec jima Čestitamo in želimo še mnogo skupnih in srečnih let.
VALENTINA v Dolini rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želijo nona Tončka, nono Oskar, mama, tata, brat Daniele ter posebno stric VValter.
■3 ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Dolini sporoča začasni urnik osnovnih šol in otroških vrtcev v obdobju do 20. 9. 1997: osnovne šole P. Voranc -Dolina, Mackolje, F. Venturini - Boljunec, Boršt, Pesek, M. Samsa - I. Trinko Zamejski - Domjo, Ricmanje do petka 19. 9. od 8. do 13.30, osnovna šola A. Bubnič - Milje do petka, 19. 9. od 8.05 do 16.05; otroški vrtci do petka 19. 9., Boljunec, od 8. do 13.30, Dolina od 7.30 do 13.30, Ricmanje od 7.35 do 13.30, Mackolje od 7.30 do 13.30, Boršt od 8. do
13.30,	v soboto, 20. 9., pa od 8. do 12. ure.
OBČINA DEVIN-NA-BREZINA sporoča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih z italijanskim učnim jezikom v Sesljanu in š slovenskim uCnim jezikom v Sempolaju in Mavhinjah do 30. junija 1998 z urnikom: od 8. do 16. ure. Na osnovi morebitnih prošenj zainteresiranih staršev in po predhodnem mnenju zainteresiranega otroškega vrtca je predvidena možnost odprtja vrtca od 7.30 in/ali zaprtja ob 16.30.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, bo posloval vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa starše in dijake, da so naročene knjige na razpolago. Za informacije lahko kličete na tel. št. 635954 ali 635969.
S_____________IZLETI
SLOVENSKA SKUPNOST - Sekcija Devin-Na-brezina - prireja 11. in 12. oktobra dvodnevni izlet na Štajersko. Program: sobota, 11. oktobra, ob 12.30 odhod iz nabrežinskega trga do Ormoža, namestitev
v hotelu B kat., pozdrav župana občine Ormož, večerja in prenočitev; nedelja, 12. oktobra, zajtrk, nato odhod proti Veržeju, ogled mlina na Muri, ogled lončarske delavnice v Figovcu, v Bogojini si bomo ogledali Plečnikovo cerkev Gospodovega vnebohoda, sledila bo vožnja po Prlekiji na prečudoviti Jeruzalem, ogled zgodnjebaroC-ne cerkvice Žalostne matere božje (1852), v gostišču Brenholz degustacija priznanih vin ter obilno pozno kosilo, povratek proti domu, kamor bomo prispeli v poznih večernih urah. Cena 150.000 lir, ki jih je treba plačati ob vpisu. Vpisovanje: Mario Kralj (9. - 12.) tel. 639126, Antek TerCon (v večernih urah) tel. 299509. V ceni je vključen prevoz, večerja v soboto, prenočitev, zajtrk, kosilo in degustacija vin v nedeljo ter razne vstopnine. Ne pozabite veljavne osebne izkaznice ali veljavnega potnega lista!
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRODAM NISSAN King Cab letnik ’90, siv metali-ziran za 18 milionov lir. Tel 0337549598.
V	PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v soboto, 20. t. m., PRAZNIK PIVA. Točili bomo pivo z Oktoberfesta, odprli igralsko sobo in vam pripravili razna presenečenja!
IZGUBIL SE JE PES Cr-
nobele barve, kratke dlake, mešanica lessie/dalmati-nec v okolici Doberdoba. Odzve se na ime Tara. Kdor ga je videl, naj klice na tel. št. 0481/78077.
PRODAM V BOLJUNCU grozdje na trti, 5 kvin-talov malvazije. Tel. 228146.
OSNOVNOŠOLCEM in srednješolcem nudim
pomoč pri pisanju domačih nalog in učenju. Tel. 228803 ob urah kosila.
IŠČETE OTROŠKO VARUŠKO? Pokličite me na tel. št. 228803 ob urah kosila.
19-LETNO DEKLE diplomirano na državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois z dobrim znanjem slovenščine in italijanščine, v zadostni meri angleščine in nemščine išCe delo kot sekretarka ali vajenka, tudi part-time. Ne m arketing. Tel. št. 211941.
ODLIČEN KROMPIR
prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kg. Tel. 0481/882413.
V	BOLJUNCU smo izgubili prenosni telefon (od Zaboljunca do spomenika). Tel. 228653. Najditelju nagrada.
ZADRUŽNA GOSTILNA v Dolini išCe novega najemnika. Tel. ob 13. do 14. ure na št. 228511.
STANOVANJE v hišici -sobo, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico oddam nerezidentnim. Možnost parkiranja. Telefonirati od 20. do 21.30 na št. 825735.
V	BLIŽINI TRŽAŠKEGA VELESEJMA PRODAM licenco in sodobno opremo prostorne mehanične delavnice z zastopstvom znane avtomobilske firme po zelo ugodni ceni. Tel. 040/393148.
NAMSKA FIRMA PGM A rt World išCe sodelavce za komercialno dejavnost (tudi part-time) na področju likovne in fotografske umetnosti. Za vse nadaljnje informacije pokličite 040/393473.
PRODAM 15 in 10-hek-toliterske cementne sode za vino. Tel 0481/78066.
PRODAJAMO HIŠO v Sv. Križu - majhno dvorišče, trgovina v najemu, kletni prostori, stanovanje v I. nadstropju in prostorno podstrešje. Tel. po 21. uri na št. 274995.
PRODAM GROZDJE na trti, 12 kvintalov, belo in Črno. Tel. 040/226564 od 19. do 20. ure.
PRODAM KNJIGE za 3. razred DTTZ Žiga Zois: »Splošno knjigovodstvo«, »Finančna in aktuarska matematika, L del«. Tel. 040/306964.
LEKCIJE ANGLEŠČINE
in prevode iz angleščine ali nemščine v slovenščino oziroma italijanščine in obratno nudi dr. iz tujih jezikov. Tel. 820502.
NUDIM POMOČ starejši osebi. Tel. 573587.
FIORINO 1700 diesel, letnik ’94 prodam. Tel. 040/200232.
KUPIM KMETIJO z
zemljišem v okolici Trsta v zameno z lepim stanovanjem v središču mesta. Tel. 03382373990 od
20.30	do 21.30.
ISCEM dve vstopnici za koncert skupine U2 v Reggio Emilii. Tel. 212998 ali 212736.
PRODAMO GOZDNO
zemljišče v občini Zgonik. Tel. 229364.
PAPIRNICA MARTINA v Dolini obvešCa, da ima na razpolago šolske potrebščine po ugodni ceni.
OSMICO je odprl Alojz Milic, Veliki Repen 49.
V ZGONIKU je odprl osmico Mario Milic.
OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18.
OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju.
PRISPEVKI
V	spomin na Etkota Daneua daruje Olga Ostrouška 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel.
V	spomin na Angela Grljanca darujejo Draga, Lici in Lojzi Kapun 50.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel.
V	spomin na Angela Grljanca daruje Bruno Markcev 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel in 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Pepija Pangosa darujeta Stanko in Zdenka Gruden 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na tov. Angela Grljanca daruje Pepi Ci-len s Kontovela 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Popravek:	Namesto
cvetja na grob Angela Grljanca darujeta Marino in Olga z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Milke Scuka daruje družina Furlan 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V isti namen daruje družina Cernjava 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Ide Trampuž darujeta Franc in Vittoria Cernjava
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Ido Trampuž daruje Dora Kralj
25.000	lir za FC Primorje.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim r-nikom: 9.00-12.00 od ponedeljka do petka.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM:
od ponedeljka	1C
do sobote od IU. do IO.
ŠTARANCAN / SLOVESNOST
GORICA / OB ROBU SC ALF ARO VEG A OBISKA
NOVICE
20. obletnica pobratenja z Renčami
Vezi segajo v čas odporništva
Protest peščice ligašev in prepir z desničarji
Policijo preprečilo hujše izgrede - Tajnik Lige Visentin: »Goričani so dezertirali slovesnost«
V soboto je bila na trgu Dante Alighieri p.ed šta-rancanskim županstvom pomembna slovesnost. Ob 20. obletnici podpisa pobratenja med Starancanom in Renčami so se srečali v velikem številu predstavniki obeh skupnosti in društev. Govorila sta Gior-gio Nogherotto, štarancan-ski župan in Rajko Lasič, predsednik krajevne skupnosti iz Renč, s pozdravom pa je posegel tudi podpredsednik Furlanije-Julijske krajine Michele Degrassi, ki se mu je kasneje pridružil tudi pokrajinski predsednik Gior-gio Brandolin. Oba sta poleg idejnih vrednot, ki jih je imelo proslavljanje, poudarila svoj štarancanski izvor, kar po svoje dokazuje širino pogledov glede obmejnih družbenih vprašanj, ki so se in se še vedno oblikujejo v tej občini v Laškem.
Zupan Nogherotto je med ostalim poudaril: »Na žalost obstajajo tudi gibanja z miselnostjo, ki nasprotuje vrednotam, zaradi katerih se je rodilo naše pobratenje. Se vedno kdo podpihuje sovraštvo in delitve med ljudmi, do katerih je prišlo med vojno pred petdesetimi leti. Najde se tudi kdo, ki izrablja posamezne žalostne in boleče vojne dogodke v politične namene. Tako se najdejo tudi osebe, ki hočejo očrniti vse tiste, ki so se borili za svobodo pod simbolom rdeže zvezde.«
Pobratenje med Starancanom in Renčami je namreč nastalo zaradi tesnih tovariških povezav med uporom v drugi svetovni vojni, ko so italijanski gari-baldinci našli v Renčah vso podporo, moralno in
materialno, ko so se odločili, da se vključijo v oborožen partizanski upor. Župan je zaključil z besedami: »Dragi prijatelji, mnogo je odprtih vprašanj, ki zahtevajo, da ostajamo budni, a pred nami se širi razgled, ki nas navdaja z optimiznom in odločnostjo, da verjamemo v boljšo bodočnost za naša dva naroda v okviru Evrope. Izbira pred dvajsetimi leti je bila pravilna in pametna. Danes lahko obnovimo naše pobratenje za vsaj naslednjih dvajset let in potrdimo predpostavke in obveznosti, ki smo jih podpisali leta 1977.«
Slavje v Starancanu je pravzaprav bilo nadaljevanje srečanja, ki se je odvijalo v Renčah 15. junija, kjer so domačini prav tako gostili predstavnike borčevske organizacije, balinarjev, lovcev, krvodajalcev, Rdečega križa, nogometnega kluba in njih številne spremljevalce.
Kronika tega dogodka je vredna še treh podatkov: v okviru mnogo večjih manifestacij, ki se ob meji odvijajo v zadnjem tednu, je bila v Starancanu edina institucionalno narodno povezujoča (morda ji smemo dodati tudi 12. Soško regato); zaradi javnega prevajanja je bila povsem dvojezična, nad čemer so bili zadovoljni zlasti Renča-ni, ki doslej niso bili vajeni, da bi jih s tem počastili; na srečanju (v Laškem!) je kronist lahko dobil zgibanko-vabilo o novogoriški obletnici priključitve Primorske, ki jih v Gorici niso dostavili niti slovenskim kulturnim ustavnovam in organizacij, da o vabilih niti ne govorimo.
AJL
Skupina kakih dvajsetih ligašev je predsednika Scalfara včeraj pričakala v zelenih srajcah, z žvižganjem in vzklikanjem k svobodi Padanije. Dvigali so napise z ironičnim “dobrodošel v Pada-niji” in v prid secesiji. Policija jih je zadržala ob robu prireditvenega prostora, tako da je žvižganje predstavljalo le oddaljeno zvočno kuliso ob prihodu in odhodu predsednika.
Tik po odhodu Scalfara pa je prišlo do trenutkov napetosti, ko je gruča desničarjev s trikolorami navalila proti li-gašem, jih preglasila s skandiranjem: »bedaki, bedaki« in se naposled izživela ob petju Mamelijeve himne in, vsaj nekateri med nijmi, v stegovanju rok v fašistični pozdrav. Varnostniki so preprečili neposredni stik in hujše izgrede.
Tajnik SL za Furlanijo sen. Roberto Visentin je popoldne v izjavi za tisk ugotovil, da se Goričani razen oblasti, vojske in šolarjev, ki so prišli “pod prisilo”, niso udeležili komemoracije, kar da pomeni nezaupanje tej državi. Incident z Ligo pa naj bi izzvalo le 8 nostalgikov “Fiamme tricolore”.
Instalacija “Glasovi z meje” s tiho željo po njeni odpravi
Na predvečer včerajšnje obletnice razmejitve je nekaj desetin prebivalcev Gorice in Nove Gorice ob mreži, ki ločuje mesti pred severno železniško postajo, prisostvovalo zvočni instalaciji Nadje Velušček “Glasovi z meje”. Avtorica tega kulturnega dogodka, ki pa je vseboval še mnogo tudi izrazito političnih pomenov in predvsem željo po preseganju meje, je ljudem na obeh straneh mreže ponudila zvočne zapise s pričevanji o tem, kaj je pred 50 leti pomenila razmejitev.
»Meja, ki je bila postavljena med Italijo in Jugoslavijo 16. septembra 1947, je razdelila svet na dve polovici, razdelila pa je tudi hiše, ulice, polja, ceste in predvsem je razdelila ljudi«, pojasnjuje Nadja Velušček,
doma iz Nove Gorice sicer pa profesorica na slovenskih šolah v Gorici in aktivna kulturna delavka v vrstah Kinoateljeja.
»Drobne vsakdanje zgodbe, ki so žalostne in smešne, tragične in neumne, vendar še kako pretresljive in človeške, so pričevanja ljudi, ki so se tistega jutra znašli z mejo na dvorišču, pred vrati, na stopnicah: meja se je vrinila v njihova življenja.«
Tem zgodbam so med drugimi prisluhnili uredniki časopisov Ison-zo-Soča in Oko, pobudniki akcije za odpravo mreže, ki še ločuje mesti. Tudi predsinočnje prijateljsko srečanje je ob konzarcih vina, ki so si jih podajali čez mrežo, dodatno utrdilo prepričanje, da je treba to fizično pregrado odstraniti.
Zadnja predstava iz niza komičnega teatra
Gledališka skupina Terzoteatro zaključuje danes ciklus petih komičnih gledaliških predstav na gradu. Ob 20.45 bo gledališka skupina "Malocchi e profumi” iz Forlija zaigrala komedijo Dana Foja in France Rame ”Coppia aperta, quasi spalancata” v režiji M.L. Zuffa in G. Cervesija Ripe. Zgodba je preprosta: zakonski par, že nekoliko utrujen in naveličan, se odloči za "novost”, ki naj osveži in utrdi zakonsko življenje. Odloči se za "zakon odprtega tipa”, oziroma za izvenzakonske izkušnje. Težave se pojavijo ko je treba racionalno izbiro uskladiti s čustvi in ko se pojavijo občutki Ijubosumlja. Nerazumevanje prerase v prepir, ko mož pripelje na dom "novo” prijateljico, ki jo žena ne more sprejeti. Težav je še več kakor prej, ko je bil zakon še po starem. hi končno pride do rešitve: vsi spori pojenjajo, ko si tudi žena poišče mladega ljubimca, prijetnega videza, pozornega in urejenega...
Razstava v Pokrajinskem muzeju
V okviru prireditev ob 50-letnici priključitve Primorske matični domovini in občinskega praznika mestne občine Nova Gorica bodo danes ob 10.30 v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici odprh razstavo izbranih dokumentov ob 2 5-letnici Pokrajinskega arhiva. V športnem parku pa bo danes, s pričetkom ob 16. uri, mednarodni rokometni turnir.
Razpored cepljenja psov v Gorici in Škocjanu
Veterinarska služba, ki deluje v okviru Zdravstvene ustanove sporoča, da bodo v prihodnjih dneh zaključili akcijo cepljenja psov proti steklini. V Gorici bo cepljenje od 18. do 20. in nato še 22. in 23. septembra od 8.30 do 9.30 v občinski klavnici v Kraški ulici 15, ter 24. in 25. septembra v pesjaku v ulici degli Scogli. Cepljenje pa bo danes, od 9. do 10. ure v občini Škocjan ob Soči in sicer pri osnovni šoli v Isola Morosini ter od 10.15 do 10.45 v parku v ulici B. dei Roveri Terranova.
Zaletel se je v službeno vozilo karabinjerjev
Pozna ura, slaba vidljivost in po vsej verjetnosti prekomerna pijača sta med vzroki prometne nesreče, ki se je zgodila predsinoči v Ronkah, v bližini pokopališča. Tu je bilo ustavljeno službeno vozilo karabinjerjev. Oviro je najbrž prepozno opazil voznik osebnega avtomobila in že so bile posledice tu. Karabinjer, ki je stal v bližini je uspel odskočiti. Avtomobil so začasno zasegli, domnevno pijanega voznika pa prijavih. Žal podrobnosti niso znane. Slišati pa je, da naj bi bil veseljak iz domačih logov.
Skupil jo je motorist
Precejšnja gmotna škoda je nastala ob trčenju med motorjem honda, ki ga je upravljal 20-letni Davide De Vito iz Gorice in avtomobilom ford fiesta, ki ga je vozil 48-letni Lucio Candussi, prav tako iz Gorice. Nesreča se je zgodila včeraj, nekaj po 12.30 v ulici Vittorio Veneto. Poleg omenjenih dveh vozil, ki sta bili neposredno vpleteni v nesrečo, je nastala gmotna škoda tudi na treh avtomobilih, parkiranih v bližini trka. Telesne poškodbe je zadobil Davide De Vito, ki se bo zdravil deset dni.
OSLAVJE / NEFORMALNO SREČANJE PRI FIGELJNIH
Obisk v kleti in pogovor o utripu vinogradništva v Brdih
Potreba po usklajevanju predpisov zmeraj bolj aktualna
Nihče ne osporava pomenu uradnih strokovnih srečanj, vendar pa je pravi Utrip neke dejavnosti, vključno s težavami, mogoče zaznati prej na neformalnih, prijateljskih srečanjih. Tako srečanje je bilo pred kratkim na Oslavju, med tremi mladimi vinogradniki (bratje Fi-gelj) števerjanskim županom Corsijem in goriškim županom Valentijem. Poleg obiska kleti in pokušnje odlične zlate rebule, je bila to priložnost za odkrit pogovor o briškem vinogradništvu na italijanski in slovenski strani meje. Največ težav in neskladij nastaja zaradi zelo različnih predpisov. Težave imajo vinogradniki - dvolastniki, slovenski v Italiji in italijanski v Sloveniji, saj za te površi-
ne ne morejo dobiti značke o zaščitenem poreklu. Na italijanski strani meje je možnost povečevanja vinogradniških površin minimalna (možno
je v glavnem obnavaljati stare vinograde), medtem ko v Brdih na slovenski strani, zaenkrat ni večjih omejitev. Gre za sklop aktualnih in občutenih, a
istočasno zapletenih vprašanj, ki jih bo treba slej ko prej vzeti v poštev.
Na sliki: bratje Aleš, Joško in Rado Figelj z Valentijem in Corsijem
KINO
GORICA
VITTORIA 1 18.20-20.20-22.20 »Scream«. Rež. Wes Craven. Prep. ml. pod. 14. letom.
VITTORIA 3 17.50-20.00-22.10 »Porzus«. Rež. Renzo Martinelli. Igrajo G. Moschin, G. Ferzetti, L. Crespi.
CORSO 17.30-19.50-22.15 »II mondo perduto - Jurassic park«. Števen Spielberg.
^3 OBVESTILA
KD O. ZUPANČIČ obvešča udeležence izleta na koncert skupine U2 v Reggio Emilio, da bo zbirališče v soboto, 20. t.m„ ob 7.30 na glavnem trgu v Standrežu. Bodite točni!
DRUŠTVO JADRO prireja pod pokroviteljstvom Občine Ronke tečaj slovenskega jezika in kulture. Potekal bo na sedežu društva in bo trajal šest mesecev. Tečaj bo dve uri tedensko. Predvidoma se bo pričel konec oktobra. Pripravljalna seja bo 21. oktobra ob 20. uri na sedežu društva. Informacije nudijo odborniki društva
in v slovenskem oddelku občinske knjižnice.
SD SOVODNJE bo v petek, 19. t.m., priredilo tekmovanje v briškoli. Tekmovanje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob 20.30.
UPRAVA DIJAŠKEGA DOMA V GORICI Sveto-gorska 84 obvešča, da sta na razpolago samo še dve mesti za gojence v šolskem letu 1997/98. Prijave in informacije po telefonu: 533495.
MOŠKI PEVSKI ZBOR SKALA GABRJE začenja danes, 17. septembra, ob 20.30 z rednimi vajami na sedežu v Gabrjah. Vabljeni dosedanji člani zbora in vsi, ki bi se radi vključili v zanimivo dejavnost.
PEVSKI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV je
že začel z vajami. Vadijo ob sredah ob 19.30 v domu Andreja Budala v Standrežu.
s_____________IZLETI
SPDG sporoča, da v nedeljo, 21. t.m., napovedanega avtobusnega izleta na Notranjsko ne bo.
LOVSKA SEKCIJA IZ SOVODENJ organizira 28. t.m. enodnevni izlet v Borovlje (Avstrija). Tam si bomo ogledali lovsko razstavo ter razstavo o krivolovu. Za informacije tel. št.: (0481) 882172.
"; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICA
ALL’ORSO BIANCO, Korzo Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes: 9.00, Elda Ninin vd. Zaccarelli iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.00, Maria Clemente vd. Parentin iz splošne bolnišnice v Tržič; 10.30, Giovanna Bi-zaj vd. Lovisig iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri Madonini in v Podgoro; 12.00, Natalina Corsini vd. Culot iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
______UMETNIŠKA RAZSTAVA / CLAUDIA RAZA_
Splet drobnih liričnih in grafičnih nemirov
Izbor dvajsetih slik spremlja knjiga verzov
Beneška umetnica Claudia Raza (foto KROMA) 's svojimi platni spet izpoveduje poetičnost skoraj čudežnega sveta. Tokrat razstavlja v tržaškem krožku uslužbencev zavarovalnice Generali, kjer jo je prejšnji ponedeljek v njeni najblestejši umetniški luči predstavil prof. Enzo Santese.
Izbor dvajsetih slik spremlja še nova umetniška pustolovščina črnolase umetnice, ki prvič odkriva intimna brezna svoje duše tudi prek verzov. Notranji »Drobni nemiri-Sottili inquietu-dini« so ji narekovali še knjigo, izdano pri založbi Murice, kjer s posebnim liričnim občutkom podaja navdih sanj, ki bežijo v daljavo, misli, ki se širijo ob lahkih vzdihih. Z vedrino občutenih izpovedi Claudia Raza dopušča publiki dostop do svojih notranjih odlik, ki jih v slikarstvu komaj bežno razkriva. Lirične »drobne nemire« dopolnjujejo že grafični trenutki v knjigi, v celoto pa jih povezujejo razstavljena dela, ki v šestem nadstropju palače Generali gledajo v jadranske valove, kot se v njih potaplja tudi obris nabrežinskih skal.
Umetnica, ki se je sicer rodila v Čedadu, je sedaj doma v Nabrežini, v neposrednem objemu
Krasa. Trd kraški kamen pa zna na platnu skoraj pravljično raznežiti, tako da odseva ta prvinski kraški element poseben blešč v motiviki njenih umetniških izbruhov. V zadnjih petih letih pestri opus Claudie Raze občuten zrelostni proces, v katerem umetnica ob podoživljanju svežine kraškega obzorja posega po domišljiskih izkušnjah. Najnovejše
slike označuje izrazito razvit smisel za formo, ki ne presega abstraktnih meja, a prav tako se ne omejuje na realistično upodobljanje. Kraški kamen, v vlogi imenitne odrske šepetalke, se v magičem vesolju Claudie Raze prelevi v najrazličnejše oblike in podobe, ki jih namigujejo posebno nežne barvne nianse. Slednje pretaka Sredozemlje, ki s hlad-
no, a romantično svežino podčrtuje sanjske podobe v formah kraških skal. Čeprav se rodna tla umetnice ne zrcalijo v slanih vodah, je njena pripadnost naši obali izrazita. Tematsko pa se njen spomin stalno vrača k prvim čustvom iz rosnih let.
Claudia Raza presega edinstvenost svojega domišljijskega spektruma še v tehniki, saj se večkrat opredeljuje za preizkušanje novih tehnik predvsem na področju grafike. Dejansko je umetnica obiskovala grafično šolo v Benetkah in se izpopolnila ravno v eksperimentalnih tehnikah; ob tem je večkrat sodelovala na izpoplnjevalnih seminarjih v tujini.
Trst je dejansko po zaprtju jubilejne Spacalove razstave takoj doletela priložnost, da se poglobi v dušo svojega Krasa še prek drugega »svečenika«, pravzaprav »svečenice kraškega kamna«. Gre za umetnico svetovnega značaja, ki je razstavljala v mnogih italijanskih in evropskih mestih, v Braziliji, na Japonskem. Njena umetniška pot pa se ljubiteljem umetnosti odkriva v monografiji, ki je izšla pred nekaj meseci pri založbi Biblioteca Comi-niana.
Jana Pečar
MEDNARODNI SEMINAR V TRSTU
Motiv potovanja v književnosti
Enajstega in dvanajstega septembra se je v Trstu odvijal pomemben mednarodni seminar evropskih literarnih strokovnjakov. Srečanje je priredil odsek za italija-nistiko na leposlovni fakulteti tržaške univerze. Tema seminarja je bila »Dinamika v literarnih, proznih oblikah in motiv potovanja v italijanski književnosti od 18. do 20. stoletja«. Kot je v uvodnih besedah povedal glavni pobudnik tržaškega srečanja (sicer tudi sam referent na seminarju s prispevkom o Ugu Foscolu) ravnatelj odseka za italijanistiko in predavatelj italijanske književnosti na tržaški leposlovni fakulteti profesor Elvio Guagnini, spada srečanje v širši Studijski projekt o odno-sh med književnostjo in potovanjem, ki ga na vsedržavni ravni proučujejo predvsem univerzitetni strokovnjaki iz Cagliarija, Benetk, Vidma in Trsta. Akti tega kongresa (predavateljev je bilo 26) bodo prav zaradi tega izšli v popolnejši in torej razširjeni obliki tudi v knjigi. Tema potovanja je že nakaj časa v ospredju zanimanja številnih ita-
lijanistov, v kolikor predstavlja za številne avtorje eno osrednjih motivik njihovega dela.
Motiv poti ima gotovo svoj izvirni vzor v Home-ru, ki je prav z Odisejem začrtal kar je za številne italijanske avtorje zado-bilo nov, pravzaprav simboličen pomen.
V tem simboliziranju odhoda se nam ponuja razmišljanje o eni velikih junakinj slovenske književnosti - Lepi Vidi, ki je od ljudske motivike preko Prešernove balade našla svojo najvišjo simbolistično moč v Cankarju. Lepa Vida beži iz lastnega nesrečnega vsakdana (v Prešernu sta to bolni otrok in ostareli mož, ki ga je morala Vida vzeti po sili) in hiti za svojim hrepenenjem: sledi mavrskemu slu, ki jo odpelje preko morja (morje je tudi za Srečka Kosovela simbol hrepenenja) v daljne dežele k sami španski kraljici. Odhod - potovanje je torej beg pred lastno odgovornostjo (ki jo predstavlja bolni otrok) stremljenje po socialni in obenem erotični realizaciji (ki je ob starem in po sili vzetem možu nemogoča), istočasno pa pri-
naša s seboj velik občutek krivde, ki pelje v povratek nazaj. Vrnitev predstavlja etično edino pravilno rešitev, odhod pa simbolizira negativnost hrepenenja za nemogočim.
Odhod je torej podoben begu - in beg je tudi Franckin tek za vozom v Cankarjevem romanu Na klancu (klanec - pot - beg torej kot nujna konsekvenca hrepenenja) ki ga je pisatelj posvetil materi in njenemu hrepenenju po življenju. Motivika odhoda - poti prihaja do izraza z največjo evidenco v Cankarjevih delih, ki pripovedujejo o izseljevanju, pravi tragediji slovenskega človeka, v katerih odhod in pot predstavljata ne več hrepenenjsko slo ampak sanjo ali željo po socialni uresničitvi (motiviko izseljevanja zasledimo tudi pri drugih slovenskih pisateljih tega stoletja).
Vendar Lepa Vida, starodavna slovenska junakinja, ki v Cankarju simbolizira hrepenenje samo, sega v njegovi istoimenski drami v pravo bistvo motivike odhoda: Vido zamika sla po življenju in zato odide iz svoje srede na odprto
pot, kjer sreča tuje ljudi, ki živijo drugače, brezskrbno in njo, ki je odšla, prikliče spet nazaj, spet nazaj ljubezenska moč mladega Dioniza.
Odhod in vrnitev sta močna motiva Pirandel-lovih črtic. (Luigi Piran-dello je med najpomembnejšimi predstavniki italijanskega pripovedništva in dramatike dvajsetega stoletja in torej v bistvu Cankarjev sodobnik) prestavljata pa tudi za Cankarja simbol nemira evropskega človeka novega stoletja -pravzaprav ženske figure nove epohe, ko ženska skuša najti sebi povsem nov eksistenčni status v novi družbeni zasnovi sveta, ki se ji je končno začel odpirati in ki predstavlja zanjo tudi novo erotično in socialno uresničitev.
Mednarodni seminar na tržaški univerzi je postal torej ključ, v luči katerega na novo razbirati čarobni simbol potovanja - odhajanja in torej razbirati tudi slovensko književnost v okviru tistega univerzalnega jezika, ki se od Homera dalje uresničuje v besedni umetnosti evropskih narodov.
Tatjana Rojc
POGOVOR Z ORAZIOM BOBBIOM
La Contrada inteligentno v 15. sezono
V gledališču Cristal-lo vlada v tem obdobju prav mrzlično vzdušje, saj bo že čez tri tedne otvoritvena predstava nove sezone La Con-trade s krstno uprizoritvijo igre v tržaškem narečju, kar je že njen tradicionalni razpoznavni znak. Delo Antonio Freno, ki se navezuje na resnični dogodek iz črne kronike na začetku stoletja, bo uvod v bogato abonmajsko sezono, ki prav tako terja nemalo zavzetega truda od zasebnega stalnega gledališča javne koristi, tak je namreč uradni naziv La Contrade. Ob tej priložnosti je Contradin predsednik Orazio Bobbio v kratkem intervjuju nasul nekaj misli o gledališču in o novi sezoni.
Če se ne motim, bo ta že naša petnajsta sezona v dvorani Cristallo. V teb letih je naklonjenost občinstva in mesta do nas stalno rasla. Poleg predstav v lastni produkciji imamo na sporedu tudi predstave gostujočih skupinin v pravi abonmajski sezoni; tako je Contrada s časom iz gledališča, ki je bilo osredotočeno na mestno četrt, zrastla v mestno, nato v deželno in končno v vsedržavno gledališče. Glede na prisotnost občinstva smo med prvimi tridesetimi gledališkimi hišami v Italiji. Vzporedno s to rastjo je rasla tudi priljubljenost skupine v Trstu, kar se nato odraža tudi na vsedržavni ravni.
Nova sezona bo stalno na dobri ravni. Spored predvideva deset predstav, eno v naši produkciji in devet gostovanj; ker je repertoar zelo raznolik, nobena predstava ne bo razočarala gledalcev. Seveda kot vedno dajemo prednost inteligentnemu razvedrilu; trudimo se, da ne bi znižali dosežene kakovostne ravni, poleg tega delujemo v sozvočju z ostalimi tržaškimi in deželnimi gledališkimi ustanovami. Tako kljub previdnosti, ki jih narekuje sedanje stanje v Italiji na prehodu s starega na novo, pričakujemo dokaj rožnato prihodnost.V Trstu ima La Contrada zelo velik uspeh s komedijami v narečju, priljubljena pa je tudi drugod v Italiji, vendar z drugačnim žanrom...
»... z italijanskimi komedijami iz prve polovice stoletja. To pot smo začeli pred vdema letoma z lepljenko del Achilleja Campanileja Centocin-quanta, la gallina canta, ki jo je režiral Antonio Calenda .Lani smo postavili komedijo Alda De Benedettija Non ti conosco piu‘(Ne poznam te več), v kateri nastopata poleg naših igralcev še Lauretta Masiero, Micol Pambieri in Riccardo Perrone in s katero smo bili tri mesece na gostovanju, letos pa bomo z njo gostovali še pet mesecev in pol. Prihodnje leto zborno uprizorili priljubljeni roman Alda Palazzeschija Le sorelle Matterassi (Sestre Materas-si) z Lauretto Masiero in Iso Barzizza.
»Naš uspeh sloni na kvalitetni gledališki dejavnosti. Mi nismo televizijske osebnosti in tudi ne izmišljeni liki; za Trst smo uresničili gledališki projekt, ki mu je lasten; La Contrada je uspešno “podjetje", ker se je mesto strnilo okrog njega, okrog enega svojih gledališč. Ta trdna podlaga priljubljenosti nam je nato omogočila drznejše podvige, ki so naleteli na priljubljenost tudi na državni ravni. Seveda izpitov ni nikoli konec, vsako leto je pred nami nova dogodivščina. Občinstvo že petnajst let spremlja našo dejavnost z veliko naklonjenostjo in tudi letos gre vpisovanje abonmajev zelo dobro. Vsekakor je naš uspeh sad vsakdanjega resnega dela
na različnih plateh. Ne smemo pozabiti, da v našem okviru deluje tudi mladinsko gledališče, ki je zelo pomembno; iz mladinskega gledališča se je La Contrada pravzaprav rodila. Krepijo se tudi spremne dejavnosti, denimo založništvo z bogatimi in zanimivimi gledališkimi listi, s pričevanji, ki ne zadevajo izključno predstavo. Naš odnos do občinstva ni samo odnos med producentom in uporabnikom, temveč je veliko bolj obširen in popoln.
In za konec še nekaj namigov o otvoritveni predstavi...
To ne bo izključno komična predstava, čeprav bo v njej veliko priložnosti za smeh: rekel bi, da je nekakšna stavama inteligetnost naših gledalcev. Delo pripoveduje o resničnem krvavem dogodku, vse nastopajoče osebe in opisani dogodki so povsem resnični. Antonia Frena bi danes označili kot človeka z obrobja družbe, tudi v srečni Austria Felix so obstajali mikrokozmi poražencev, čeprav nekako niso zapisani v našem spominu - prav ta plat me je v delu posebej prevzela. Delo sta napisala Francesco Macedonio in Nini Perno, prav Nini Perno je pred leti pripravila niz oddaj o slavnih procesih v Trstu, med katerimi je bil tudi Frenov. V predstavi sicer proces ni prisoten, predstava sloni na poetičnem ključu pričevanja, kljub temu zelo natančno podaja celovito sliko takratnega Trsta; z Liviom Ceccheli-nom smo opravili tudi zelo podrobno filološko-glasbeno študijo. Vse se začne 20. septembra 1904, ko Antonio Freno v pijanosti ubije stražnika in zbeži v Izolo. Ko ga po dveh dneh aretirajo, položi britev na mizo in prizna zločin. Obsodijo ga na smrt, pozneje pa kazen spremenijo v dvajset let ječe, veliko jih prestane v Mariboru. Njegovo življenje se konča v tišini; po dvajsetih letih se vrne v Trst, se poroči, rodijo se mu dva otroka, a že po dveh letih prostosti umre, star 56-57 let. Njegovo življenje se je izteklo v trenutku, ko je pri 29 letih zagrešil zločin. Osrednja privlačnosrt tega dela je prav poetični obup, tematika, ki jo zna Macedonio obravnavati z veliko spretnostjo.
Vaše gledališče pravzaprav razvaja svoje občinstvo s ponudbami, ki lajšajo ogled predstav; ste tudi leros pripravili kaj novega?
Pravzaprav tudi občinstvo razvaja naše gledališče, to je vzajemen odnos. No, kot vsako leto bodo gledalci lahko parkirali na dvorišču bližnjega rikreatorija, v bar lahko pridejo iz foyerja, pripravili bomo res čudovit gledališki list, ki ga bo mogoče kupiti za skromno ceno. V njem bo besedilo, izvirne fotografije, vrsto natančnih zapisov o zgodovinskem kontekstu - rekel bi, da nadaljujejemo z zahtevnim delom, ki pa daje tudi veliko, veliko zadoščenja, (bov)
SVET
Sreda, 17. septembra 1997
KITAJSKA / PRAVI »SALTO MORTALE« KITAJSKIH KOMUNISTOV
Na XV. kongresu KP LR Kitajske so se odločili za kapitalistično gospodarstvo
Ker nasprotuje demokratizaciji političnega življenja, ni izgledov za revizijo Tienanmena
PEKING - Nedvomno bo XV. kongres KP LR Kitajske Sel v zgodovino kot primer sodobnega komunističnega tran-sformizma, ki pristaja na tržno gospodarstvo in na liberizem v gospodarstvu, a ne popuSCa niti za ped na podroCju demokratizacije in političnega pluralizma. Partija ostaja monolitna struktura, svetilnik za ljudske množice, ki pa se je odpovedal revolucionarni uravnilovki in razrednemu boju v imenu gospodarske »prožnosti«, »uspešnosti« in »kompetitivnosti«. Vse to je v petkovem poročilu generalnega sekretarja Jianga Zemina, ki je jasno povedal, da je »uresničitev socializma« se daleč in da se mora LR Kitajska rešiti vseh cokel, ki ovirajo ujen razvoj. V prvi vrsti je to državna industrija, ki je izgubarska in neuspešna. Prav zato jo bodo v glavnem privatizirali, kar pa bo nedvomno povzročilo ogromno brezposelnost, tako da bo od deset do trideset milijonov ljudi izgubilo delovno mesto. Pomagaj si in partija ti bo poma-§ala, ali bolje reCeno, te ue bo ovirala v tvojih Podjetniških podvigih, Je nekako geslo tega XV. kongresa. Med delegati Zato prevladujejo Podjetniki in me-uadžerji, tako da so nekdanji kmetje v manjšini. Seveda niso na kongre-Su sploh omenili razrednega boja in diktatu-re proletariata, tako da le kongres izpadel kot Nasedanje industrijcev tu ne skupščina naj-
vecje komunistične partije sveta^
Nadaljevanje in pospešitev Deng Xiaopin-govih gospodarskih reform pa je zgovoren
je napovedal klastenja tudi v armadi, tako da naj bi demobilizirali vsaj pol milijona vojakov. Prav zato bo v vodo padel predlog nekdanjega
dokaz, da se partija Čuti dovolj močno in da se ne boji morebitnih družbenih nemirov zaradi prave armade brezposelnih. Se več, Jiang Zemin
sekretarja partije Zhao Ziyanga o reviziji tie-nanmenskih dogodkov leta 1989. Zhao Ziyang je v odprtem pismu partijo pozval, naj samokri-
tično pristane na revizijo Tienanmena, ker študentje niso imeli kontrarevolucionarnih teženj, hoteli so le konec korupcije in politične reforme.
Ker torej ni šlo za kontrarevolucijo, je bilo zgrešeno, da so proti demonstrantom poslali vojsko in tanke. P arij a naj torej revidira svoje stališče do Tienanmena, dokler je še moCna in ni v defenzivi pred morebitnimi novimi protesti.
Zhao Ziyang se je odločil za tako kočljivo pismo, ki bi ga lahko drago stalo, ker se je ob gospodarskih reformah partija zavzela za odločen boj proti korupciji v njenih vrstah in v državnem aparatu. Zagovornik krvave represije proti študentom na Tienanmenu
je bil bivši pekinški župan Chen Xitong, ki so ga pred dvema letoma izključili iz politbiroja in je od takrat v hišnem priporu. Notranja partijska preiskava ga je pred dnevi spoznala za krivega korupcije, tako da mu bodo v kratkem sodili. Bivši župan je bil kot rečeno eden od glavnih krivcev za krvavo represijo. Prav Chen Xitong je namreč sestavil poročilo o tienanmenskih dogajanjih, ki so izbruhnila prav iz protesta proti korupciji. Skorumpirani je torej sestavil poročilo o nemirih, ki jih je posred-
________IZRAEL / VSELILI SO SE V POSLOPJE JERUZALEMSKE PALESTINSKE ČETRTI_
Premier Netanjohu se je znašel v škripcih zaradi židovskih kolonov v Ras-el-Amudu
ZDA in Palestinci zahtevajo izgon, če pa bo na to pristal, mu njegovi grozijo z vladno krizo
JERUZALEM - Izraelska vladna koalicija bi lahko razpadla, Ce bo premier Benjamin Netanjahu ukazal izgon židovskih kolonov (na sliki AP) , ki so se pred dvema dnevoma vselili v neko poslopje v palestinski mestni Četrti Ras-al-Amud v arabskem delu Jeruzalema. To je včeraj dopoldne zagrozila Verska narodna stranka, ki ima v knesetu 9 poslancev. Sttranka bo zapustila koalicijo je zagrozil poslanec Zvi Hen-del, Ce bo Netanjahu policiji ukazal naj izžene »Žide iz njihove hiše, ki so jo zakonito kupili v Jeruzalemu«. Podobno grožnjo sta dala tako poslanec Ne-tanjahujeve stranke Benjamin Begin, kot minister za državne infrastrukture Ariel Saron, ki se bojita, da bi bil izgon nevaren precedens, tako da bi v bodoCe lahko izganjali židovske kolone tudi iz drugih krajev.
Premier Netanjahu se je po zaslugi pešCice do zob oboroženih kolonov iz Ras-el-Amuda znašel v škripcih. Ameriška državna tajnica Madeleine Albright je namreč že zahtevala, naj oblasti izženejo židovske kolone. NeCelnik je-
ruzalemske policije Asaf Hefetz se boji, da bo prisotnost židovskih kolonov v palestinski mestni četrti Ras-el-Amud povzročila novo intifado (upor s kamenjem). Prav zato je svojim ljudem ukazal, naj bodo pripravljeni v primeru, da bi se položaj izrodil. Za sedaj le pazijo, da koloni ne bi prišli v fizični stik s palestinskimi protestniki in izraelski mirovniki. Netanjahu je seveda besen na svojega nekdanjega podpornika, ameriškega magnata Irvinga Moskowit-za, ki namerava v Ras-el-Amudu zgraditi židovsko Četrt in ki je kupil poslopje, v katerega so se vselili koloni. Netanjahu se trudi, da bi kolone prepričal, naj prostovoljo zapustijo poslopje, ker njihova prisotnost škoduje nacionalnim interesom Izraela.
Jaser Arafat, ki se je včeraj vrnil iz Ee-gipta, kjer se je sestal s predsednikom Mubarakom, je pozitivno ocenil bližnjevzhodno mirovno misijo Albrightove, a je jasno zahteval, da mora Netanjahu izgnati kolone iz Ras-el-Amuda. To zahtevo so Palestinci uradno že posredovali tako ZDA kot Evropski uniji.
no sam povzročil. Ker pa se študentje na Tienanmenu niso borili samo proti korupciji, temveč so zahtevali tudi demokracijo in politični pluralizem, je povsem jasno, da partija ne bo pristala na revizijo Tienanmena.
Kitajska vlada je vCe-raj dala jasno na znanje, da so bili tienanmenski dokodki »kontrarevolucija« in da je vsako namigovanje na revizijo neumestno. Partija noCe deliti oblasti z nikomer, zato je pripravljena v svoje vrste sprejeti tudi milijonarje in jurišne podjetnike, Cigar število se bo s privatizavcijo državnega gospodarstva še povečalo.
Zveni skoraj neverjetno, a partija odpira svoje vrste bogatašem, ljudem, ki so jih leta 1949 ob prevzemu oblasti neusmiljeno likvidirali, njihovem potemcem pa odmerili politično smrt. Novi kitajski biogataši seveda niso potomci nekdanje kitajske pre-drevolucioname buržua-zije in plemstva, temveč sinovi partijskih voditeljev. Med njimi je vse več »rdečih direktorjev«, ki pridno izkoriščajo svoje znanje in poznanstva za osebno bogatenje. Kot reCeno, je partija napovedala odločen boj proti korupciji, ker se upravičeno boji divje privatizacije in kapitalizacije. Bogatine ima torej raje v svojih vrstah, kot da bi postali leglo morebitne kasnejše kontrarevolucije. Za Evropejce je seveda tak kitajski pragmatizem nerazumljiv za zahodne ortodoksne komuniste pa dobesedno bogokleten, ker se odpoveduje komunističnim prvinam in jih v imenu »uspešnosti« proglaša za preživelo nadvlako.
NOVICE
Pričetek zasedanja Generalne skupščine ZN
NEW YORK - V New Yorku se je sinoči pričelo 52. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, ki bo formalno trajalo do konca leta in bo po številnih ocenah ključno za delovanje Svetovne organizacije. Predstavniki 185 držav bodo razpravljali o načrtovanih reformah ZN, glede katerih obstaja več nasprotujočih si mnenj. Pri reorganizaciji Svetovne organizaciji so vztrajale ZDA, ki obenem zahtevajo tudi spremembe v načinu financiranja ZN. VVashington zahteva, naj se odstotek njegovih sredstev v proračunu ZN zmanjša s 25 na 20 odstotkov, obenem pa je izrazil zahtevo po rigoroznem zmanjšanju števila zaposlenih znotraj ZN ter raznih teles in organizacij. Generalna skupščina bo do konca tedna razpravljala o proceduralnih vprašanjih, izbrali pa bodo tudi njenega novega predsedhika. Na tem položaju naj bi ukrajinski notranji minister Genadij Udovenko zamenjal Razalija Ismaila. Kot pričakujejo, bo na prvi plenarni seji v ponedeljek spregovoril ameriški predsednik Bill Clinton. Prihodnji teden pa se bo pričela odprta razprava, v kateri bodo sodelovali številni predsedniki držav in vlad ter notranji ministri. (STA/Tanjug)
Alžirski novinarki nagrada Saharova?
STRASBOURG - Skupina evropskih zelenih je včeraj v Evropskem parlamentu alžirsko novinarko Šalimo Gezah predlagala za nagrado Saharov, ki jo bodo podelih oktobra. Evropski parlament nagrado Saharov podeljuje tisti mednarodni osebnosti ah organizaciji, ki se je najbolj izkazala v boju za človekove pravice. Nagrada, prvo je dobil Nelson Mandela, je vredna dobrih 16.000 dolarjev. 39-letna alžirska novinarka, ki se že dlje časa bori za neodvisnost tiska in emancipacijo žensk, je urednica tednika Narod. (STA/Ansa/AFP)
Odložili konferenco o minah
OSLO - Začetek diplomatske konference v Oslu o pogodbi o prepovedi protipehtnih min, napovedan za včeraj, so preložiti za 24 ur, potem ko so ZDA prosile za dan premora za posvetovanje. Do današnjega začetka konference naj bi usladili stališča delegacij v luči morebitnega ameriškega podpisa te mednarodne pogodbe v Ottavvi decembra letos. Približno sto navzočih udeleženk konference se je z ameriškim predlogom strinjalo. (STA/AFP)
Primakov ni odstopil
MOSKVA - Tiskovni predstavik ruske vlade je zanikal vest, da je zunanji minister Jevgenij Primakov ponudil svoj odstop. Vest je v včerajšnji izdaji objavil ruski časnik Moskovskije Novosti. Omenjeni tednik poroča, da naj bi se Primakov s tem poskusil umakniti pred škandalom v zvezi z njegovim nekdanjim namestnikom. Po pisanju časnika naj bi predsednik Boris Jelcin v načelu sprejel Primakovov odstop, vandar pa še ni določeno, kdaj naj bi položaj zapustil. Vladni tiskovni predstavnik je dejal, da je poročilo »še ena neumnost in povsem neutemeljena potegavščina«, je poročala tiskovna agencija ITAR-Tass. (STA/AP)
Skopje se bo pobratilo s Kalkuto
KALKUTA - Makedonska prestolnica Skopje, rojstno mesto matere Tereze, se bo pobratila s Kalkuto, indijskim mestom, kjer je pokojna dobrotnica ustanovila svoj red usmiljenk in delovala do smrti, so včeraj sporočili uradni viri. Na srečanju v Kalkuti je skopski župan Risto Fenov pobratenje predlagal svojemu kolegu iz Kalkute Prasantu Sa-terju. Dejal je, da je bila mati Tereza "hči Skopja in mati Kalkute". Saterje se je s predlogom strinjal in napovedal, da bodo v prihodnjih dneh tudi uradno razglasili probratenje mest. (STA/AFP)
V Bombaju se je zrušila palača
BOMBAY - V prestižni četrti Bombaya se je včeraj zružila ena stran osemnadstropne stavbe. Predstavnik gasilcev je povedal, da si reševalci prizadevajo, da bi izpod reševin potegnili trupla. Po poročanju radia je na prizorišče prihitelo 15 gasilskih avtomobilov. O žrtvah zaenkrat še ne poročajo. Po navedbah gasilcev se je zrušila stena stanovanjske stolpnice v poslovnem in stanovanjskem kompleksu Poonam Chambers. (STA/AP)
Nesreča na Slovaškem
BRATISLAVA - V hudi prometni nesreči v osrednjem delu Slovaške je umrlo devet ljudi, med njimi dva nemška državljana. V nesreči v bližini Banske Bystrice sta v pondeljek čelno trčila dva osebna avtomobila. Voznik avtomobila z nemško registracijo je izgubil nadzor nad vozilom in se zaletel v slovaški avtomobil. V nemškem vozilu je umrlo pet oseb, med njimi 12 in 14-letna otroka, v slovaškem pa štirje potniki; tudi med njimi je bil trinajstleten otrok. (STA/AFP)
NORVEŠKA / ZMEDA IN KAOS PO VOLITVAH
Poraz delavske stranke in Jaglandov odstop
Premier Jogland pa se bo bržkone čez kok mesec vrnil v igro
OSLO - Norveški se po volitvah obeta dolgo obdobje zmede, tako da je včerajšnji Dagladet preko prve strani v naslovu pomenljivo napisal: »Dobro jutro kaos.« Norveško res čaka kaos, vladajoča norveška delavska stranka ostaja že res najpomembnejša stranka v državi, toda na včerajšnjih volitvah je po 96 odstotkih preštetih glasov zbrala le 35, 2 odstotka glasov, zato je premier Thoerbjoern Ja-gland že izjavil, da bo izpolnil svojo predvolilno obljubo in odstopil.
Jagland je namreč napovedal, da bo odstopil, če njegova stranka na volitvah ne bo dobila vsaj toliko glasov kot na volitvah leta 1993, to je 36 odstotkov.
Premier pa je poudaril, da bo pred odstopom njegova vlada izpolnila obveznosti in bo do 13. oktobra parlamentu predstavila proračun za leto 1998.
Po mnenju opazovalcev je veliki krivec za poraz delavske stranke, ki je bila na oblasti vse od leta 1986, Stranka napredka. Njenega voditelja Carla Hagena pogosto označujejo kot skrajnega desničarja in populista, ki je napovedal zmanjšanje davkov ter povečanje sredstev za zdravstvo, pomoč revnim in ostarelim. Stranka je dobila dobrih 15 odstotkov glasov, to pa je 9 odstotkov več kot na zadnjih vohtvah. Ker pa je stranka ksenofobna in se zavzema za izgon vseh tujcev, je popolnoma jasno, da so njeni glasovi zamrznjeni, ker jih nobeden noče.
Novo vlado bosta najverjetneje sestavljali
krščanska ljudska stranka luteranskega pastorja Kjella Magneja Bondevika in centristi, ki pa imajo skupaj samo 26, 1 odstotka. Seveda bodo poskušali pridobiti tudi podporo konservativcev, ki pa so edini proevro-psko usmerjeni in zato težko sprejemljivi za cen-triste.
Na koncu se bo še zgodilo, da se bo po nekaj mesecih vrnil v igro Thoerbjoern Jagland, tako da nekateri že navajajo, da si je Jagland s svojim odstopom zagotovil kasnejšo zmago, ker edini lahko sestavi koalicijsko vlado. Na Norveškem namreč ni predvidena razpustitev parlamenta, tako da so stranke hočeš nočeš obsojene na koalicije za vsako ceno.
Vodja krščansko-ljudske stranke Kjell Magne Bondevik slavi zmago (lelefoto AP)
________EU / DELOVNA KOMISIJA_________
Ugodno mnenje o Sloveniji
Zahteva po pojasnilih o sprejemanju evropske zakonodaje
ULSTER / ATENTAT
Protestanti niso šli na pogajanja
LONDON - Včerajšnja eksplozija z razstrelivom natrpanega kombija pred policijsko postajo v Markethillu v severnoirski grofiji Armagh ni povzročila žrtev, a je zamrznila severnoirska mirovna pogajanja. Dan prej je največja protestantska unionistična stranka pristala na pogajanja, a je včeraj zaradi atentata preklicala svoj sklep. Preiskovalci sumijo, da atentat ni delo Irske republikanske armade, ki je 20. julija proglasila premirje, temveč da so atentat zagrešili pripadniki kake disidentske skupine Irske republikanske armade, ki se ne strinjajo s pogajanji in bi hoteli priključitev Ulstra Irski. Britanski premier Blair se bo moral pošteno potruditi, da bo sedaj k pogajanjem spravil sumičave protestante.
BRUSELJ - Delovna skupina za širitev Evropske unije, ki je v okviru odbora stalnih predstavnikov držav članic pri Evropski uniji pristojna za obravnavo mnenj Evropske komisije o kandidatkah za članstvo v uniji, je včeraj obravnavala slovenski avis. Kot se je izvedelo iz diplomatskih virov, je skupina v enourni razpravi na splošno pozitivno ocenila mnenje o Sloveniji in je podrobnejša pojasnila terjala za tista področja, ki so v samem avisu izpostavljena kot kritična. Med drugim so to pretok kapitala, konkurenca in pa predvsem sprejemanje in izvajanje skupne evropske zakonodaje. Pri slednji točki je skupina ocenila, da morajo na splošno vse kandidatke za članstvo večja prizadevanja usmeriti ne zgolj v sprejemanje, temveč v samo uresničevanje sku-
pnih zakonov. Kot se je izvedelo, je bila delovna skupina - ta deluje na ravni strokovnjakov - seznanjena tudi s komentarjem slovenske vlade na mnenje komisije o Sloveniji.
Skupina za širitev se tako kot stalni predstavniki, ki obravnavajo ostale vidike Agende 2000, sestaja vsak teden. Tokrat opravlja prvo podrobno obravnavo mnenj o kandidatkah in bo po opravljenem delu pripravila poročilo, ki naj bi na oktobrskem srečanju služilo kot podlaga za prvo poglobljeno politično razpravo zunanjih ministrov na to temo. Delovna skupina za širitev bo potem nadaljevala z obravnavo mnenj in globalno poročilo predvidoma podala decembra, pred vrhom petnajsterice, po katerem naj bi bila pot za pristopna pogajanja odprta. (STA)
SLOVENIJA / 29. IN 30. SEPTEMBRA V PORTOROŽU
Seminar 0VSE o izkušnjah pri delu mednarodnih organizacij v BiH
Evropa intenzivno razmišlja, kako vzpostaviti nov model varnosti na celini
LJUBLJANA - Portorož bo 29. in 30. septembra gostil seminar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z naslovom Sodelovanje mednarodnih organizacij in ustanov: Izkušnje v Bosni in Hercegovini, ki se ga bodo udeležiti predstavniki vseh 54 držav članic OVSE, drugih mednarodnih organizacij, ki delujejo na območju, in vseh treh skupnosti v BiH.
V Ljubljani pojasnjujejo, da je Slovenija ponudila gostiteljstvo, ker ocenjuje, da je tema zanjo zanimiva, k obravnavi pa želi dati tudi svoj prispevek. BiH je krizno območje, ki je v neposredni soseščini Slovenije, od tod tudi interes Ljubljane za sodelovanje pri reševanju tamkajšnje krize. Portoroški seminar bo v ponedeljek, 29. septembra, odprl vodja slovenske diplomacije. V svojem govoru bo, kot napovedujejo na zunanjem ministrstvu, ponudil slovensko oceno položaja v BiH in na širšem območju »z ambicijo, da se Slovenija angažira kot stabilna država, ki meji na omenjeno nestabilno območje, in da
po svojih močeh pomaga« pri reševanju problemov.
V Portorožu med drugim pričakujejo vodjo misije OVSE v BiH Roberta Frovvicka ter predstavnike Združenih narodov, Sveta Evrope, zveze NATO, mednarodnih finančnih institucij (EBRD in Svetovna banka) in nevladnih organizacij. Predviden je tudi obisk visokega civilnega predstavnika za BiH Carlosa VVestendorpa. Seminarja v portoroškem Grand hotelu Emona se bo udeležil tudi podpredsednik Federacije BiH Ejup Ganič, drugi dan seminarja pa bo o gospodarskem sodelovanju v regiji spregovoril koordinator Pobude za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SEČI) Erhard Busek.
Na seminarju bodo razpravljati o tem, kako številne mednarodne organizacije sodelujejo na kriznem območju ter konkretno o vprašanju Bosne in Hercegovine kot kriznem območju. Govoriti bodo o pokonfliktni gospodarski in politični obnovi BiH, vzpostavljanju dialoga in zaupanja, o vojaških vojaških vidikih angažiranja
mednarodne skupnosti v BiH, o človekovih pravicah, demokratičnih ustanovah, itd.
Cas po lokalnih volitvah v BiH, ki so po velikih zapletih uspele po zaslugi prizadevanj OVSE in mednarodne skupnosti, je po oceni zunanjega ministrstva ugoden za portoroški seminar, saj daje priložnost za razmislek o tem, kako bi se veljalo stvari v BiH lotevati v prihodnje. Seminar naj bi bil tudi priložnost za razpravo o novem evropskem varnostnem modelu, ki poteka v okviru OVSE. Evropa se namreč intenzivno ukvarja z razmišljanjem, kako po koncu hladne vojne vzpostaviti nov model varnosti na celini. Bosna bi lahko bila šolski primer, kakšna naj bi bila nova praksa, in dober zgled sodelovanja mednarodnih organizacij. Kar zadeva nov varnostni model za Evropo, pristopi še niso usklajeni. Nekatere države menijo, da bi morale vse mednarodne organizacije imeti enako vlogo, druge pa se zavzemajo, da bi morala biti ključna varnostna organizacija OVSE. (STA)
Hrvaška in manjšine
ZAGREB - Hrvaški zunanji minister Mate Granič je sprejel visokega pooblaščenca Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Maxa van der Stoela. Van der Stoel je seznanil sogovornika s svojim nedavnim obiskom v Kninu in imel v zvezi s tem določene pripombe na stanje človekovih pravic povratnikov, ki so s tega območja zbežali avgusta leta 1995. Graniti je, kot so sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva, ponovil, da je hrvaška vlada odločena dosledno izvajati obljube iz Pisma Varnostnemu svetu ZN, obenem pa poudaril potrebo, da mednarodna skupnost
te, pregnane iz Bosne in Hercegovine, predvsem Republike srbske, ki so našli zatočišče na Hrvaškem, ter hrvaške pregnance, ki se vračajo v zahodno Slavonijo. (STA/Hina)
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
partnerjev.________
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRENDI / PODATKI ZAVODA ISTAT ZA JULIJ
Cene pri proizvajalcih stabilne, v trgovini na debelo pa se nižajo
Sindikati in trgovci zahtevajo prilagoditev obrestnih stopenj
RIM - Tudi najnovejsi Istatovi podatki o gibanju cen pri proizvajalcih in grosistih potrjujejo, da se stabilnost nadaljuje. Stopnja rasti cen pri proizvajalcih industrijskih izdelkov se julija v primerjavi z junijem ni povečala, medtem ko je v primerjavi z lanskim julijem zrasla za 1, 7 odstotka. Se izrazitejši je zastoj cenovne dinamike v trgovini na debelo, kjer so se julija v primerjavi z junijem cene znižale za povprečno 0, 3 odstotka, v primerjavi z lanskim julijem pa za 0, 2 odstotka.
Kar zadeva cene v prozvodnji, je stopnja rasti v zadnjih 12 mesecih (avgust 96 - julij 97) v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala 0, 9 odstotka. Analiza ekonomske namembnosti proizvodov pa kaže, da so se cene končnih proizvodov ju-
lija v primerjavi z junijem zvišale za 0,1 odstotka, za investicijske dobrine so ostale nespremenjene, za vmesne dobrine pa so se znižale za 0, 1 odstotka. V primerjavi z lanskim junijem pa so variacije naslednje: 2, 4-odstotni dvig za vmesne dobrine, 1, 4-odstotni za investicijske in 0, 7-odstotno zvišanje za končne izdelke za široko porabo. Istat ob tem dodaja, da so se cene industrijskih živilskih proizvodov julija tako v primerjavi z junijem kot z lanskim julijem povišale za 0, 2 odstotka.
Najnovejše Istatove cenovne podatke so sindikalne organizacije ocenile kot potrditev pozitivnega inflacijskega trenda, vendar kljub temu vabijo vlado k previdnosti. CI-SL podčrtuje potrebo po ustrezni
ekonomski politiki, za UIL bo odločilnega pomena septembrski inflacijski podatek, medtem ko CGIL poziva vlado k močnim akcijam za zaposlovanje. Sindikalisti dodajajo, da so inflacijski sicer pozitivni, vendar bo lahko njihov učinek ravno nasprotujoč, če se jim ne bodo prilagodile tudi obrestne mere, zaradi katerih so investicije dražje kot v preteklosti.
Organizacije trgovcev navdaja z zadovoljstvom predvsem dejstvo, da smo priče gospodarske rasti brez inflacije, čeprav ne pozabljajo, da je notranja široka poraba še vedno zelo šibka. Tudi stanovske organizacije pričakujejo nadaljnje nižanje cene denarja, še posebno potem, ko so dogovori o anticipaciji evra stabilizirali finančne trge.
Agip sodeluje pri izkoriščanju nahajališč nafte v Kazahstanu
ALMA ATA - Sporazum, ki bo podpisan pred koncem oktobra o kazahstanskem nahajališču nafte in naravnega plina Karačaganak, bo veljal približno 15 tisoč milijard lir v obliki večdesetletnih dobav teh dragocenih surovin. Njihovo črpanje je poverjeno konzorciju, v katerem imata italijanska družba Agip in britanska British Gas po 32-odstotno udeležbo, ameriška Texaco-15 odstotno, ostalo pa je v rokah krajevnih partnerjev. Napoved o podpisu sporazuma so v prestolnici Kazahstana objavili včeraj, °b priložnosti obiska italijanskega premiera Prodija.
V Slovenijo po hrvaške proizvode
ZAGREB - Dubrovcani imajo Neum, Medžimurci in Po-dravci Nagykanizsu, Zagrebčani pa Brežice, kjer večina trgovcev živi od kupcev prek meje, piše zagrebški Večernji list. V trinadstropnem trgovskem središču v Brežicah Zagrebčani kupujejo predvsem prehrambene izdelke, ki so, čeprav hrvaškega izvora, cenejši kot na Hrvaškem. Zakaj morajo Hrvatje domače proizvode kupovati v tujini, vedo verjetno ekonomisti, piše na koncu krajše reportaže R. Valdec. (STA)
Poljska: Vrste pred bankami zaradi ugodnih obresti
VARŠAVA - Pred poljskimi bankami so se včeraj vile dolge vrste čakajočih, ki so se odzvali na kampanjo Poljske narodne banke, poimenovano super depoziti. Banka je namreč malim varčevalcem ponudila zvišane obrestne mere, da bi zbrala denar, ki sicer kroži na trgu. Pred trati poslovalnic narodne banke se je zbralo na tisoče ljudi, ki so čakali, da vložijo svoje prihranke, saj bodo obresti za varčevanje zvišane za kar 2, 5 do 3, 5 odstotka. Guvernerka narodne banke Hanna Gronkievvicz VValtz 2eli z omenjeno kampanjo prisiliti poljske poslovne banke, da ne bi več toliko spodbujale kreditiranja, ampak varčevanje, ki je bilo nekdaj na Poljskem zelo dobro razvito. V skladu z novimi določili bodo posamezniki, Ue pa podjetja, ki pri narodni banki vložijo najmanj tri tisoč zlotov, za šestmesečno varčevanje dobili 21, 5-od-stotne, za devetmesečno pa 22, 5-odstotne obresti. Poslovne banke za varčevanje povprečno ponujajo 18- do 19-odstotne obresti. (STA/Ansa)
_____________SLOVENIJA___________________
Trgovinski primanjkljaj v prvem polletju 1997
LJUBLJANA - Slovenija je v prvih šestih mesecih letos po predhodnih podatkih državnega urada za statistiko izvozila za 4, 1 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa je blago v vrednosti nekaj več kot 4, 7 milijarde dolarjev; Trgovinski primanjkljaj Slovenije je v letošnjem prvem polletju znašal 647, 2 milijona dolarjev. Pokritost uvoza z izvozom je bila 86, 4-od-stotna.
Kot med drugim navaja statistični urad, so bili rezultati junijske blagovne menjave ugodni, saj je junijski trgovinski primanjkljaj znašal le 93, 9 milijona dolarjev. Največji letošnji primanjkljaj v blagovni menjavi je Slovenija zabeležila marca, in sicer 154 milijonov dolarjev.
Vrednost blagovne menjave v letošnjih prvih šestih mesecih je v primerjavi z enakim obdobjem lani ostala skoraj nespremenjena: izvoz je bil vrednostno nižji za 0, 8 odstotka, medtem ko se je uvoz povečal za 0, 4 odstotka. V prvem polletju leta 1996 je Slovenija zabeležila 594, 4 milijona dolarjev primanjkljaja v trgovinski bilanci, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 87, 3-odstotna.
Kot ugotavlja državni statistični urad, se blagovna struktura uvoza in izvoza v prvem polletju ni spremenila, izvoz in uvoz v države Evropske unije pa sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani vrednostno rahlo zmanjšala. Izvoz je znašal 2, 7 milijarde dolarjev, kar je za poldrugi odstotek manj kot lani, uvoz pa je dosegel slabe 3, 2 milijarde dolarjev, kar je za 1, 7 odstotka manj kot v lanskem prvem polletju. Slovenija je v prvih šestih mesecih zabeležila tudi presežek v menjavi z državami na ozemlju nekdanje Jugoslavije in državami bivše Sovjetske zveze. Povečala sta se uvoz in izvoz blaga za investicije, upadla sta izvoz in uvoz blaga za široko porabo, medtem ko je menjava izdelkov za reprodukcijo ostala na približno enaki ravni, še navaja državni urad za statistiko. (STA)
KOMEN T A R
Kaj obeta novi statut delavcev
Elio Fornazarič
Iz Rima prihajajo vesti, da minister za delo Treu pripravlja novo verzijo delavskega statuta, listine, ki ureja že kakih sedemindvajset let odnose med delodajalci in delojemalci v italijanski gospodarski socialni stvarnosti.
Statut je bil po dolgotrajnih pogajanjih in pogosto kar žolčnih razpravah med organizacijami delodajalcev in delavskimi sindikati konCno uveljavljen z zakonom štev. 300 z dne 20. maja 1970. Pomenil je veliko pridobitev za delavski razred, kako potrebna je bila taka norma v italijanskem pravnem redu pa je razvidno že iz vsebine njenih osnovih klavzul. Statut je na primer odpravil možnosti odpuščanja delovne sile »ad nutum«, se pravi brez upravičenega razloga. Pri turin-ski družbi Fiat je vodstvo na primer dotlej mirno odpuščalo ljudi, za katere je zvedelo, da so vpisani v KPI. Številni podjetniki so odpuščali delavce tudi zaradi njihove udeležbe na protestnih manifestacijah.
Z uvedbo statuta so nadalje iz tovarniških hal izginili oboroženi pazniki, iz kolektivov so bili (vsaj formalno) izključeni vohuni, za denarne kazni, ki jih je tovarnar nalagal delavcem, je bilo treba zdaj predložiti primerna dokumentarna opravičili, itd. S posebnimi statutarnimi normami je bilo nadalje prepovedano registrirati politična prepričanja delavcev, njihove spolne navade in sodelovanje pri cerkvenih obredih. V teh desemindvajsetih letih se je marsikaj spremenilo in tudi na področju odnosov med delodajalci in deloje-
malci so novi Časi prinesli marsrikatero novost. Najpametnejšo inovacijo je uvedel tako imenovani socialni sporazum iz leta 1993, s katerim je bila odpravljena premična lestvica, tako da je bilo prekinjeno avtomatično prilagajanje kupne mod delavskih plač in mezd narašCajnu življenjskih stroškov. Znatno sprmembo so po padcu realnega socializma povzročili politični in konceptualni premiki v delavskih strankah, kar se je še posebno občutilo v državi z moCno komunistično partijo, kakršna je bila Italija. Tretjič je daljnosežne novosti v življenje na delovnih mestih povzročilo postopno upadanje mod delavskih sindikatov.
Pozicija delodajalcev so se v zadnjih letih tudi zaradi tega občutno okrepila in njihove stanovske organizacije si seveda prizadevajo, da bi jih v prihodnje še izboljšale. Vlada se v neizbežnih sporih med podjetniki in delavstvom skuša uveljaviti kot učinkovit posrednik, ki naj bi konkretno prispeval k premošCanju težav, vendar ji to ne uspe vedno. Prav zadnje vesti iz Rima o prizadevanjih ministra Treu-a, da bi v skladu z zahtevami novega Časa »predelal« delavski statut, kaže na to, da pozicija vlade ni povsem nevtralna v tem vprašanju.
Ce so cilji, ki jih zasleduje ministrstvo za delo s spremembo delavskega statuta, res tisti, ki jih navajajo dobro informirani mediji, bo namreč položaj delojemalcev po novem zopet znatno šibkejši. Treu sicer ne grozi z odpisom vseh pridobitev iz leta 1970, tako
da se vohuni morda nes ne bodo vrnili v tovarniške delavnice, odvisno delavstvo pa bo v prihodnje odločno manj zaščiteno kot doslej. Ce vzameno problem minimalnih plač, pravico (že danes okrnjeno) do odpravnine, problem zdravstvenega varstva na delovnem mestu, pravico do materinstva n pravico do izobraževanja, vse druge pravila delovnega statuta bodo za delodajalca znatno bolj ohlapna kot so danes. (Mimogrede velja omeniti, da na odpravnine škili tudi sama država in da je pravica do materinstva zlasti v zasebnih podjetjih marsikdaj le visoko zveneča fraza). Predvsem pa se vse najpomembnejše postvka statuta vrinja pojem fleksibilnosti, kar vnaša za odvisno delavstvo le nove žrtve in odpovedi. Na fleksibilnost naj bi se sklicevali tudi novi predpisi za primer odpovedi delavnega razmerja. Kakšen trojanski konj si se s tem vtihotapil v tabor odvisne delovne sile, je vsakomur jasno. In sicer toliko bolj, ker naj bi minister Treu nameraval priznati delodajalcem pravico, da bi delavca, ki bi ga dokazno odslovili brez upravičenega razloga, ne bilo treba ponovno sprejeti na delo, tamvec bi zadostovalo izplačilo določene odškodnine.
Nekoliko sumljivo je tudi dejstvo, da namerava minister Treu sprožiti razpravo o no-velaciji delavskega statuta šele po tem, ko bo v parlamentu zaključeno »klestenje« tako imenovane socialne države. Kakor da bi delavski statut konec koncev ne spadal tudi sam v sklop »welfare state«.
	16. SEPTEMBER 1997	v LIRAH	
	valuta	nakupni	prodajni
	ameriški dolar	1707,00	1742,00
00 N' 2 o § ~ t:	nemška marka funt šterling	965,00 2722,00	985,00 2777,00
	švicarski frank	1171,00	1201,00
	belgijski frank	46,23	48,23
	francoski frank	285,00	295,00
cu in 0c ml.	danska krona	251,00	261,00
<3 CD K	norveška krona	230,00	240,00
^ = J- * i	švedska krona	220,00	230,00
	kanadski dolar	1217,00	1257,00
	portugalski eskudo	9,10	10,00
	nizozemski gulden	851,00	876,00
gZzl IN o <	avstrjski šiling	136,10	140,60
	španska pezeta	11,05	12,15
	grška drahma	5,85	6,65
N	irski šterling	2580,00	2660,00
	japonski jen	13,74	14,64
n	avstralski dolar	1184,00	1254,00
	madžarski florint	8,75	11,50
	hrvaška kuna	270,00	280,00
	slovenski tolar	10,30	10,70
	
	
16. SEPTEMBER 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1730,400
EKU	1909,840
nemška marka	975,150
francoski frank	290,310
funt šterling	2757,740
nizozemski gulden	866,020
belgijski frank	47,259
španska pezeta	11,554
danska krona	256,130
irski šterling	2586,430
grška drahma	6,177
portugalski eskudo	9,596
kanadski dolar	1242,570
japonski jen	14,351
švicarski frank	1188,300
avstrijski šiling	138,550
norveška krona	235,860
švedska krona	225,280
finska marka	325,450
					
					
1 16. SEPTEMBER 1997 |		INDEKS MIB-30: -0,04			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	16.140	+2,45	Mediolanum	22.335	+1,59
Bca Comit	4.854	+3,94	Montedison	1.248	h,95
Bca di Roma	1.647	+2,93	Parmalat	2.721	+2,21
Bca Fideurarr	i 6.540	+4,45	Pirelli Spa	4.787	+3,10
Benetton	27.575	+1,07	Ras	14.944	+0,49
Credit	3.563	+1,30	Rolo	22.926	+ 1,47
Edison	8.657	+1,31	Saipem	8.895	+2,18
Eni	10.343	+2,56	San Paolo To	12.632	-1,71
Fiat	5.579	+1,65	Sirti	10.232	+0,83
Generali	38.455	+1,01	TIM	6.521	+3,29
Imi	17.508	+3,95	Telecom Ita	11.138	+1,96
Ina	2.635	+1,61			
Italgas	5.793	+3,07			
La Fondiaria	9.088	+1,03			
Mediaset	8.368	+2,23			
Mediobanca	12.603	+1,67			
—		 	n		
		
16. SEPTEMBER 1997	v Ul	*AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1706,00	1736,00
nemška marka	967,00	985,00
francoski frank	285,00	295,00
nizozemski gulden	851,00	876,00
belgijski frank	46,41	48,21
funt šterling	2713,00	2793,00
irski šterling	2557,00	2652,00
danska krona	252,00	262,00
grška drahma	5,99	6,59
kanadski dolar	1217,00	1252,00
švicarski frank	1173,00	1198,00
avstrijski šiling	136,16	140,66
slovenski tolar	10,30	10,60
, LJUBLJANA / SKLEP PREDSEDNIKA KUČANA
PREJELI SMO
Zlati častni znak svobode žrtvam odpora proti fašizmu
Posmrtno so go prejeli tudi vsi usmrčeni po 1. in 2. tržaškem procesu
Moj spomin na dan priključitve Primorske
LJUBLJANA - Da bi se Republika Slovenija ob tem pomembnem jubileju, ki ga praznuje v samostojni državi in se v Časovni oddaljenosti vse bolj zaveda pomena priključitve Primorske za slovenski narod in njegovo zgodovinsko priložnost za oblikovanje lastne države, simbolno oddolžila in počastila upor primorskih ljudi proti fašizmu in njihov boj za svobodo in narodnostne pravice, je, kot smo včeraj na kratko že poročali predsednik republike Milan KuCan na predlog Zveze borcev in na lastno pobudo odlikoval legendarne junake, žrtve, organizacije in enote primorskega upora proti fašizmu.
Z Zlatim Častnim znakom svobode Republike Slovenije so bili posmrtno odlikovani obsojeni in usmrčeni na prvem in drugem tržaškem procesu: Franc Marušič, Ferdo Bidovec, Zvonimir Miloš in Alojz Valencie ter Ivan IvanCiC, Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Vadnal in Finko Tomažič. Enako odlikovanje je bilo podeljeno organizacijama, ki sta povezovali Primorce in aktivno delovali proti fašizmu vse od začetkov njegovega raznarodovalnega nasilja, to sta Zbor svečenikov sv. Pavla, v katerem so se slovenski narodno zavedni duhovniki povezali v učinkovit podtalni odpor, in TIGR, organizacija, ki je prva zaCela z oboroženim uporom, in katere elani so se na Mali gori pri Ribnici 13. maja 1941 prvi spopadli z okupatorjem. Z odlikovanji je bila Čast izkazana legendarnim partizanskim enotam: Prvem bataljonu Simona Gregorčiča, EX. korpusu NOV Slovenije in Prekomorskim brigadam ter drugim prekomorskim enotam. Simbolno je predsednik z Zlatim Častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval tudi Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje in Trst.
Odlikovanja bo Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan izročil predstavnikom partizanskih enot in drugih odlikovancev na posebni slovesnosti, nato pa jih bodo shranili v muzejih primorskega upora proti fašizmu.
Prihodnji teden v Kopni
mednarodna konferenca o priključitvi Primorske
KOPER - V Četrtek, 25. septembra, se bo v so organizatorji izhajali iz ugotovitve, da po-prostorih Pokrajinskega muzeja v Kopru gajanja in sprejemanje pariške mirovne po-zaCela tridnevna mednarodna konferenca, na godbe predstavljajo tiste osrednje dogodke v kateri bo 18 tujih zgodovinarjev in razisko- povojni slovenski zgodovini, ki so postavili valcev iz desetih držav ter 17 domačih* temelje slovenske državnosti, hkrati pa Slo-strokovnjakov skušalo vsestransko osvetliti vence kot še nikoli poprej postavili v povojne dogodke in sprejemanje pariške mi- osrednje tudi mednarodne pozornosti. Pri-rovne pogodbe, določitev nove jugoslovan- morski prostor je tedaj postal eno poglavit-sko-italijanske meje s priključitvijo Primor- nih jabolk spora razplamtevajoci se hladni ske k Sloveniji. Poleg priznanih domačih ra- vojni. Zato naj bi se na konferenci soočili tu-žiskovalcev bodo na konferenci sodelovali di z razmišljanji italijanskih kolegov, pri Četudi zgodovinarji iz dežel, ki so bile posred- mer pa ne bodo v ospredju le diplomatska no ali neposredno vključene v dogajanje; to dogajanja v tistem Času, temveč naj bi spre-so ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija, govorili še o tem, kako je novo začrtana meja Francija, Italija in Avstrija. Znanstveni sesta- z Italijo vplivala na eksistenco življa ob njej nek bo razdeljen na več tematskih sklopov, ter s kakšnimi problemi se je ta moral spopa-ki naj z različnih strani osvetlijo dogodke v dati.
zvezi s Pariško mirovno pogodbo in njenimi Po besedah dr. Pirjevca bo torej konferen-posledicami: uvodni del, svetovna diplomat- ca dokaj globalno zajela vso tedanjo proble-ska igra, politika posameznih vpletenih matiko, takšen koncept pa naj bi predvsem držav, mednarodnopravni vidiki, vloga me- omogočil odprt dialog o vprašanjih, ki še da-dijev in propagande, ekonomija, infrastruk- nes odzvanjajo v političnem prostoru in med tura (uprava, prosveta, kultura), vprašanje ljudmi na obeh straneh slovenske zahodne beguncev, usoda in mesto Cerkve.	meje. Brez napora pri iskanju strpnega dialo-
Vsebine, njihov razpon in predstavitev, ga - kot je poudaril dr. Pirjevec in pri tem bodo interdisciplinarno zasnovane. Za cim pritegnil besedam, ki so bile izrečene na ne-bolj celovit pristop k problematiki bo kon- deljski prireditvi ob 50-letnici priključitve greš organiziran na temeljih zgodovinske Primorsko k matični domovini - ljudje v tein obravnave in zgodovinsko-politicne inter- prostora nimamo bodočnosti, pretacije, težil pa bo tudi k interdisciplinar- V času konference bodo v Pokrajinskem ni obdelavi pravnih, socioloških, etničnih, muzeju v Kopra odprli razstavo arhivskega ekonomskih, psiholoških in dragih znaCil- in muzejskega gradiva z naslovom Pariška nostih obdobja.	mirovna pogodba in slovenska zahodna
Tretji dan konference, ki jo v sodelovanju meja. Prvič bo na ogled del dokumentov iz z Inštitutom za novejšo zgodovino, Znanst- bogate dokumentarne zapuščine dr. Franca venim inštitutom Filozofske fakultete in Inš- Zwittra, ki je bil kot vodja 1944 leta usta-titutom za narodnostna vprašanja iz Ljubija- novljenega Znanstvenega inštituta pri pred-ne ter pokroviteljstvom predsednika RS Mi- .sodstvu SNOS najbolj zaslužen za zbiranje lana KuCana pripravlja Znanstveno-razisko- in pripravo dokumentov (danes jih, zahvalno središče iz Kopra, se bodo udeleženci valjujoC srečnim zgodovinskim okoliščinam preselili v Novo Gorico. Ob mednarodnem in osebnemu zavzemanju dr. Zvvittra, hrani srečanju zgodovinarjev pa v Kopru pri- Arhiv Slovenije in ne Arhiv Jugoslavije, kjer previjajo veC spremljevalnih prireditev in iz- je sicer še vedno večina dokumentov iz Časa daje različnih publikacij.	povojne vojaške uprave na območju Primor-
Kot je na včerajšnji predstavitvi omenjene ske), ki so služili kot podlaga 120 jugoslo-mednarodne konference poudaril dr. Jože vanskim pogajalcem na pariški mirovni kon-Pirjevec, predsednik pripravljalnega odbora, ferenci.
Te dni so v teku proslave ob petdesetletnici priključitve Primorske k matični domovini. Ob tej priložnosti sem se spomnila, kako sem sama doživela ta trenutek pred petdesetimi leti, ko sem prebivala v očetovi rojstni vasi Standrežu pri Gorici. Se enkrat sem v spominu podoživela tiste ure z vsem zanosom mladostnice, ki je bila tedaj na pragu življenja.
Tisto leto sem obiskovala predzadnji razred Slovenskega klasičnega liceja v Gorici, na katerega sem bila komaj prestopila iz italijanske šole v Vidmu. Novo okolje, domača govorica, prisrčni in hudomušni sošolci, vse me je tako prevzelo, da se mi je življenje odpiralo v prelepih barvah in me navdajalo z veseljem in optimizmom. Našla sem svoje korenine. Moji sošolci in sošolke so prihajali v šolo iz mesta, pa tudi iz bližnjih in bolj oddaljenih vasi goriške okolice, s kolesom sli z avtobusom, iz Solkana, Šempetra, Sovodenj, pa tudi iz vipaske doline tja do Prvačine in Ajdovščine. Nekateri so bili dve ali tri leta starejši od nas, z vojnimi izkušnjami za sabo. Takoj se je med nami ustvarilo posebno razpoloženje, tesna povezava ne glede na politično ideologijo. Imeli smo se radi in se še danes imamo, ko se vsako leto zberemo, da proslavimo vedno višjo obletnico mature. Tak-
ti OV A GORICA / NA PREDVEČER OSREDNJE PROSLAVE V KULTURNEM DOMU
Koncert v počastitev obletnice
Nastopilo je pet pevskih zborov, med njimi Jocobus Gallus iz Trsta in Hrast iz Doberdoba Izbor sporeda poudaril predvsem ustvarjalnost primorskih skladateljev z obeh strani meje
Praznovanju petdesetletnice priključitve Primorske k matični domovini je bil posvečen tudi koncert trenutno najboljših primorskih pevskih zborov, ki so na letošnjem tekmovanju Slovenska pesem v Maribora prejeli zlata odličja. V nabito polni dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici je 13. t.m. nastopilo pet zborov: mešani Jacobus Gallus iz Trsta, ki ga vodi Janko Ban, Komorni moški zbor iz Izole, ki ga vodi Oskar Trebeč, mešani zbor Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič, moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ki ga vodi Igor Hodak in mešani zbor Obala iz Kopra, ki ga vodi VValter Lo Nigro.
Ne bi se spuščal v ocene posameznih zborov, ker smo po tekmovanju v Maribora o njih na tem mestu že poročali. Rad bi pa poudaril, da se mi zdi ta koncert kot simbol vseh prizadevanj in splošnega velikega napredka na
področju zborovske kulture v zadnjih petdestih letih, odkar je Primorska zadihala svobodno življenje, in lahko rečem, da smo tudi nedoknadili, kar je bilo zamujenega. Poleg kar zadovoljivo organiziranega masovnega petja je vzniklo tudi nekaj dobrih in celo več zborov, ki sodijo med kakovostno izbrane v splošnem slovenskem merilu. Predvsem smo po osvoboditvi dobili vrsto mladih pevovodij, med katerimi so se nekateri - po prizadevanju in šolanju razvili v dobre dirigente in dirigentke. Le-ti so manjkali Primorski. Čimbolj je rasla in umetniško dozorevala njihova usposobljenost, tako se je tudi petje vedno bolj glasovno prečiščevalo in pridobivalo na ubranosti, upliv dobrih pevovodij je sprožil nehoteno primerjanje kakovostnih dosežkov posameznih zborov in tiho tekmovanje v težnji za popolnješim in lepšim; začelo se je strokovno
naravnano delo, ker tudi ni šlo brez glasovne izborazbe, ki je osnova čistega in ubranega petja. V tem pogledu je bilo sorazmerno kar precej narejenega. Kakovost amaterskih zborov se sicer spreminja, vendar je povprečje primorskega zborovskega petja, seveda če izvzamem najbolj preproste zbore, na ravni prepričljivosti. Prizadevnejši boljši zbori so se tudi potrejevali na mariborskih tekmovanjih, toda toliko hkrati jih še ni prijelo tako visokih priznanj kakor letos. Sicer pa je na Primorskem kar več zborov, ki se ne zadovoljujejo s poprečnim znanjem. Pri čem pa ni prav nič važno ah živijo v atmosferi mest ah na podeželju. Najlepši primer je doberdobski zbor, pri katerem uspešnost pogojuje veC vzvodov; poglavitni so dirigentovo znanje in njegova muzikalna kultura na eni in delavna volja, ki jo neti občutje neke notranje nuje po lepoti pevskega izpovedovanja
zbora na drugi strani. In če se ozrem tudi po ostalih zborih, jim tega ne manjka. Obala, ki si je v zadnjem času nadela svojsko tonsko barvitost in globoko naravnano interpretiranje, vrši pomembo umetniško poslanstvo doma in po svetu. Dirigentu in zbora so pri srcu zlasti dela Marija Kogoja, s katerega iznajdljivo zasnovanimi interpretacijami nas je že večkrat iznenadil. Tržaški Jacobus Gallus umetniško prepričljive odmevnosh. O izolskem zboru smo vedeh bolj malo. Letos pa sem v Mariboru odkril v sproščenem in tipično komorno zastavljenem ter izrazno prepričljivem interpretiranju. Dolgoletno pevsko tradicijo ima moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ki ga je vodil in izoblikoval Klavdij Koloini, nadaljuje pa njegovo delo mlad dirigent, ki skuša vnesti nekaj novega.
Sporedi so bili izbrani po večini iz del primorskih sklada-
teljev, tako da je bila poudarjena tudi zborovska ustvarjalnost na tem delu slovenskega ozemlja oziroma slovenskega kulturnega prostora: smotrno sestavljeni sporedi posameznih zborov so se združevali v določeno zaokroženost kakovosntih del, ki so se oglašala od v čitalniškem duhu napisane pesmi do sodobno ustvarjenih del in dobrih priredb ljudskih pesmi. Po kakovostni sestavi sporedov, kakor tudi po umetniški izpovednosh interpretiranih del, je bil koncert zares izredno pomemben prispevek počastitev spomina na odločilne dogodke pred petdesetimi leti in na vse dogajanje, ki se je razvijalo do danes, uspehe in dosežke v svobodnem ravnanju in delu, tudi v kulturnem življenju, tudi v glasbi, v našem zborovskem gibanju in njegovem razvoju, ki še vedno uspešno nadaljuje svojo pot.
Ivan Silič
rat v šoli pa smo bili obenem resni in razigrani. Vsak dan je bila v razredu na vrsti kakšna burka, zlasti pri profesorju, ki nam je z veliko ljubeznijo a z umetniško neurejenostjo posredoval bogastva slovenske književnosti in slovenske besede. Živeli smo brezskrbno, in obenem srkali vase življenjske vrednote in lepote slovenske kulture. Čeprav sem jaz prišla leto kasneje iz italijanske šole, so me sošolci sprejeli v svojo sredo z izredno prisrčnostjo. Popoldne smo se vozili s kolesi od ene vasi do druge, obiskovali tega in onega, zobali čašnje na njegovem vrtu in se zavrteli pod drevesi ob zvokih harmonike.
Tistega septembra 1. 1947 sem bila na počitnicah v Kobaridu. Nenadoma so se razširile govorice, da bodo 15. 9. zaprli mejo med cono A, ki je bila tedaj pod zavezniško upravo, in cono B pod jugoslovansko upravo. Nisem mogla verjeti, da se bo to res tako hitro zgodilo. Tržaški letoviščarji so se iz Bovca hitro podali na pot, mi pa tudi iz Kobarida. Naslednjega dne, 15. 9., je padla železna zavesa in se hermetično zaprla. Kakor da bi zarezala v živo telo in ga razdelila na dvoje. Ločili so nas. Sošolka in prijateljica, s katero sva se srečevali vsak dan, je bivala v Šempetru, jaz pa v Standržu. Nenadoma nisem mo-gal več do nje, niti poklicati je nisem mogla, ker takrat še niso bili f modi niti domači, niti prenosni telefoni. Pro-pustnice za obmejni prehod še niso obstajale, le dvolastniki so smeli čez mejo. Začelo se je novo šolsko leto: moji številni sošolci in prijatelji iz cone B s° ostali v Jugoslaviji in postali 1. 1948 prvi maturanti slovenske gimnazije v Šempetru, ostali maloštevilni del razreda pa je naprej obiskoval Slovenskj klasični licej v Italiji-Hrepenla sem p° združitvi z matično domovino, a očeta so prosili, naj ostane med zfl' mejci, in tako smo se preselili v Trst.
Ta nasilna ločitev je bila prvo razočaranje v moji mladosti. Nenadoma sem se prebudila i% lepih sanj in padla n o trda tla. A sanje so se tam, spomini so še tam in k njim se zatekam0 diplomirani doktor)f inženirji, magistrata profesorji ali podjetniki, ko se vsako let° srečujemo na naSin maturantskih proslavah.
Breda Budaloma
BLED / NA OKROGLI MIZI, KI JO PRIREJA TEDNIK THE ECONOMIST
Janez Drnovšek predstavil Slovenijo tujim vlagateljem
Razvoj Slovenije ne bo spektakularen, bo pa zato stabilen
BLED - Predsednik vlade Janez Drnovšek je včeraj dopoldne z uvodnim nagovorom odprl okroglo mizo o Sloveniji, ki jo je že drugič pripravil mednarodni ekonomski tednik The Econo-mist. Premier je domačim in tujim predstavnikom bank, podjetij in drugim morebitnih vlagateljev, ki se udeležujejo Economistove okrogle mize in ki jih zanima makroekonomsko okolje v Sloveniji, predstavil prizadevanja in cilje koalicijske vlade na političnem in gospodarskem področju. Razvoj v Sloveniji morda ne bo spektakularen, bo pa stabilen in kot tak sprejemljiv za tuje vlagatelje, je med, drugim povedal premier. Na dvodnevni okrogli mizi ki se je začela včeraj in se nadaljujeje, sodelujejo tudi drugi predstavniki vlade, centralne banke in drugih vladnih ustanov.
Kot je dejal premier Drnovšek, je to priložnost za izmenjavo mnenj med predstavniki vlade in poslovno skupnostjo. Spregovoril je o začetnih nesoglasjih koalicijske vlade po volitvah iu poudaril, da je zdaj Politični položaj stabilen in da je koalicija premagala nezaupanje.
Dejal je, da slovenska Pot do EU ni bila lahka, saj so države nekdanje višegrajske skupine že veliko prej kot Slovenija sklenile pridružitveni sporazum, Slovenija pa )e bila kljub temu uvrščena med peterico držav, s katerimi bo EU prihodnje
leto začela pogajanja za vstop. Rezultat prizadevanj Slovenije za vstop v Nato pa je, kljub temu, da ni bila uvrščena med kandidatke, prav tako pozitiven, ker je Slovenija utrdila s tem svoj položaj v mednarodnih krogih. Slovenija je po premiero-vih besedah vključena tudi v druge povezave, med njimi je kot pomembnejšo navedel Cefto.
Slovenija je sicer nekoliko počasnejša v procesu harmonizacije zakonodaje z EU, vendar pa bo v prihodnje ta proces hitrejši, tako da bi do leta 2000 harmonizirali slovensko zakonodajo z evropsko. Na gospodarskem področju je položaj Slovenije stabilen, stabilna pa je tudi gospodarska rast, je dejal premier. Le-
tos naj bi zabeležili 4-od-stotno rast bruto domačega proizvoda, pojavljajo pa se namigi, da bo 3, 5-odstotna. Prihodnje leto pričakujemo 4, 5-odsto-tno rast BDP. Letošnja inflacija naj bi bila po popravku cen energije na enaki ravni kot lani, kar pomeni, da naj ne bi presegla 8, 8 odstotka. Vlada načrtuje, da naj bi inflacija do leta 2000 dosegla tisto raven, ki je sprejemljiva za EU.
Premier Drnovšek je posebej osvetlil tudi odnos do tujih vlagateljev in dejal, da je bilo doslej že veliko političnih razprav o tem. Vlada in koalicija se zdaj pogovarjata o nekaterih ukrepih za povečanje tujih vlaganj. O letošnjem proračunu pa je menil,
da »smo v v veliki zamudi«, med pomembnejšimi vprašanji, s katerimi se ukvarjajo pri pripravi proračuna za prihodnje leto pa je privatizacija podjetij v državni lasti.
Spregovoril je tudi o proračunskem primanjkljaju, ki bo letos znašal 0, 9 odstotka BDP, prihodnje leto približno 0, 5 odstotka, po letu 1998 pa naj Slovenija ne bi več imela proračunskega primanjkljaja. Vlada bo pri pripravi proračuna za prihodnje leto namenila tudi posebno pozornost javnim financam, vlada pa bo med svoje prednostne naloge uvrstila tudi preureditev državne uprave. Plače po Drnovškovih besedah rastejo počasneje kot BDP, v pripravi pa je tudi pokojnin-
ska reforma. Napovedal je, da se bo oktobra začela široka politična razprava o dolgoročni pokojninski reformi.
Udeleženci okrogle mize, največ jih je iz Avstrije, Švedske in Velike Britanije, so premiem Drnovšku postavili tudi vrsto vprašanj. Med drugim jih je zanimalo, če ima vlada pripravljeno prednostno listo tistih gospodarskih panog, ki bodo odprta za tuje naložbe.
Vlada razmišlja, kot je dejal Drnovšek, o privatizaciji bank v lasti države, ki so končale sanacijo. Privatizirale naj bi se tudi zavarovalnice in energetski sektor, zlasti elektrogospodarstvo, ter telekomunikacije. V primernem trenutku se bomo odločili tudi za privatizacijo telekomunikacij, je povedal predsednik vlade Janez Drnovšek. Glede oddaje koncesij tujcem v nekaterih infrastrukturnih dejavnostih pa je dejal, da je to možno v elektrogospodarstvu in v komunalni infrastrukturi. Pri tem vprašanju je vlada dokaj previdna in preučuje izkušnje drugih držav.
Premier Drnovšek je priznal, da so bili v začetku leta problemi s slovensko centralno banko zaradi ukrepov, ki »niso osrečili portfeljske vlagatelje«, vendar pa je bila kasneje ostrina ukrepov zmanjšana. Vlada naj bi skupaj s centralno banko poiskala tudi za tuja vlaganja ustrezne ukrepe. (STA)
KOROŠKA / DVOJEZIČNI VRTCI
Enotna lista zahteva poseben deželni zakon
Za večjo zastopanost EL v sosvetu za koroške Slovence
CELOVEC - Boj koroških Slovencev za zakonsko ureditev, ki bi zagotovila dvojezične skupine v javnih oboških vrtcih na Južnem Koroškem, se nadaljuje. Potem ko so številne organizacije in skupine zahtevo aktualizbali na komunalni ravni, se je zdaj v razpravo vključila tudi Enotna lista (EL), zbirna politična stranka koroških Slovencev.
Njen predsednik EL Andrej VVakounig in tajnik Rudi Vouk sta na novinarski konferenci zahtevala rešitev po vzorcu zvezne dežele Gradiščanske, kjer je zadeva rešena z deželnim zakonom v zadovoljstvo vseh treh v deželi živečih manjšin (Hrvati, Madžari, Romi). Predstavnika EL sta zato pozvala pristojnega referenta pri koroški deželni vladi in namestnika deželnega glavarja Michaela Ausservvinklerja, naj prilagodi koroški deželni zakon o otroških vrtcih potrebam slovenske manjšine. V vseh javnih oboških vrtcih, kjer je zadosti prijav za dvojezično skupino ah celo več skupin naj bi dežela z noveliranim zakon zagotovila dvojezično predšolsko vzgojo slovenskim obokom. Glede financiranja zasebnih dvojezičnih oboških vrtcev pa je EL mnenja, da bi morah dežela in država finančno prispevati vsaj toliko, da bi mesečni prispevek staršev ne presegel višino v javnih oboških vrtcih.
Predstavnika Enotne hste sta na tiskovni konferenci zavzela stališče tudi do vprašanja sestava narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Zahtevala sta, da se v prihodnje upošteva EL v okviru v sosvetu zastopanih političnih sbank. EL žeh v 16-članskem sosvetu tri zastopnike, število predstavnikov deželnozborskih sbank pa naj bi se zmanjšalo od trenutno sedem na tri. Če zvezni kancler ne bo primemo upošteval zahteve EL po primerni zastopanosti v sosvetu ob sestavu novega sosveta novembra letos, bo EL vložila pritožbo pri upravnem sodišču, sta napovedala predstavnika EL.
Presenetilo je stališče Enotne liste glede podpisne akcije obeh osrednjih kulturnih organizaciji koroških Slovencev po uvedbi celodnevnega radijskega sporeda in razširitve slovenskih televizijskih oddaj v okvira ORF-a. Akcijo, ki jo je medtem s pospisom podprlo že več tisoč ljudi in ki jo podpbajo številne slovenske organizacije in tudi interkultuma društva, EL namreč ne podpira. VVakounig in Vouk sta menila, da gre za zakasnelo akcijo, ki nima možnosti za uspeh, ker ni pričakovati, da bi jo avstrijska vlada in televizija sprejeh. EL se zato zavzema za ohranitev sedanjega obsega slovenskih radijskih in televizijskih oddaj, hkrati pa podpira prizadevanja zasebne slovenske medijske družbe »Radio Korotan«, ki se poteguje za zasebno lokalno radijsko frekvenco.
Ivan Lukan.
__CESTE / OGLED SLOVENSKIH AVTOCEST
Avtocestni križ nared v 10 letih
V sredini decembra bo odprt za promet odsek Divača-Kozina
LJUBLJANA, DIVAČA - »Pre-rebalansa nacionalnega pro-Srama izgradnje avtocest (AC) v Sloveniji upošteva realne finančne tokove. To pomeni, da se bodo naj-tožji in naj dražji odseki gradili v otapah. Slovenski avtocestni križ 130 v skladu z omenjenim rebalansom zgrajen leta 2007.« To je ob °gledu gradnje ljubljanskih in pri-Biorskih avtocestnih odsekov zaboli predsednik uprave Družbe za Avtoceste v RS Jože Brodnik. Poudaril pa je, da bo za vse to po dalj-sem zbiranju bencinskega tolarja do leta 2007 in vsaj do leta 2002 Pobebno najeti 200 milijonov tola-rjev posojil letno.
Po Brodnikovih besedah predlagani rebalans nacionalnega progra-dia izgradnje AC upošteva ravnotežje med razpoložljivimi viri in tehnološko zahtevnostjo posameznih odsekov. Med najtežjim AC odseki je izpostavil odseka Klanec-Sermin ib Vipava-Razdrto, avtocesto prek Trojan, vzhodno AC v Mariboru (od Drave do Pesnice), odsek prek Slovenskih goric ter odsek mimo Čateža oziroma Novega mesta.
DARS je že pripravil program dela in finančni načrt za leto 1998 ib ju bo skupaj z rebalansom v četrtek poslal v nadaljnji postopek ba minisbstvo za promet in zveze. Državni zbor naj bi o dokumentih
razpravljal in odločal oktobra oziroma novembra, je še pojasnil Brodnik. Po njegovih besedah program dela DARS poteka nemoteno in v skladu s terminskimi načrti. V skladu s programom dela za leto 1998 pa bodo prihodnje leto začeli graditi štiri nove AC odseke: del odseka Lenart-Beltinci (južno od Murske Sobote), Kozina-Klanec (graditi naj bi ga začeli sredi prihodnjega leta in končali leta 1999), Klanec-Ankaran (od morja proti notranjosti oz. od Sermina do Kastelca, gradnja naj bi se začela proti koncu prihodnjega leta) ter Razdrto-Vipava (najprej bodo začeli graditi dela od Razdrtega do začetka klanca na Rebernicah ter od Vipave do Podnanosa). Vrednost gradbenih del za omenjene odseke znaša približno 60 milijard tolarjev.
Program dela DARS za prihodnje leto predvideva tudi nadaljevanje del na odsekih, ki jih že gradijo. Med drugim naj bi AC odsek od Divače do Kozine v dolžini 6, 7 kilometra za promet odprli sredi decembra letos. Pogoj za predčasno dokončanje tega AC odseka pa je ugodno vreme in odobritev višjih stroškov (približno 200 milijonov tolarjev) s strani vlade. V nasprotnem primeru bodo ta odsek odprli prihodnjo turistično sezono. (STA)
Počastili bodo spomin naVenosija
Jutri bo minilo že leto dni, odkar je pri starosti komaj 58 let umrl prof. Salva-tore Venosi, neutrudni kulturni in politični delavec, ki je gorel in izgorel v ljubezni do rodne Kanalske doline in njenih ljudi. Njegovo veliko delo in njegova živa ljubezen ostajata vsem tamkajšnjim prebivalcem kot tudi vsem zamejcem trajen navdih in zaveza. Venosi se je rodil v Žabnicah, kjer je bil duša slovenskega kulturnega in političnega delovanja. Od leta 1983 je vodil krajevno podružnico Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI v Ukvah, prirejal in vodil je tečaje slovenščine in glasbe, politično je bil angažiran v SSk in SKGZ, s svojimi spisi pa je opozarjal širšo javnost na probleme Kanalske doline. Poznan ni bil namreč samo v zamejstvu, temveč tudi v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem.
Slovensko planinsko društvo Planika iz Kanalske doline obvešča, da bo dne 19. t.m. ob 18.30 v župnijski cerkvi v Žabnicah tudi maša v Venosijev spomin.
LJUBUANA / PREDSEDNIŠKE VOLITVE
ZLSD podpira Milana Kučana »Pomladniki« še brez kanditata
LJUBLJANA - Ožje vodstvo in poslanci ZLSD na čelu s strankinim predsednikom Borutom Pahorjem so s podpisi podprli povabilo predsednika države Milana Kučana, s katerim bo slovenske volivke in volivce pozval k podpori njegovi ponovni kandidaturi za predsedniški položaj.
S prošnjo za podporo in odločitvijo, da ponovno kandidira kot nestrankarski kandidat, je predsednik Kučan predsednika ZLSD seznanil na ponedeljkovem srečanju. Ob tem ga je Kučan še seznanil, da političnih strank predvidoma ne namerava prositi za formalno podporo. V tem primeru ZLSD na pristojnih organih glede tega vprašanja ne bo sprejemala nobenih sklepov, so sporočili s stranke.
T. i. stranke slovenske pomladi - Slovenska ljudska stranka (SLS), Socialdemokratska stranka Slovenije (-SDS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD) - pa še niso sprejele končne odločitve o morebitnem kandidatu oz. kandidatih na letošnjih predsedniških volitvah.
Predsednik SDS Janez Janša je po nedavnem neuspelem poskusu sporazuma o skupnem predsedniškem kandidatu treh pomladnih strank novinarjem povedal, da skupaj s SKD še naprej iščejo resnega kandidata in da se sporazumu med omenjenima strankama še vedno lahko pridruži SLS, ki je dokument tudi pripravila.
Krščanski demokrati bodo o morebitnem skupnem nastopu z drugima dvema strankama ali le s socialdemokrati odločali na današnjem svetu stranke, izvršilni odbor pa naj bi odločitev sprejel jutri, je za STA povedala glavna tajnica Hilda Tovšak.
Predstavniki SLS in predsednik državnega zbora Janez Podobnik so za včeraj napovedali novinarsko konferenco, na kateri naj bi Podobnik pojasnil svojo nedavno odločitev, da ne bo kandidiral na predsedniških volitvah. Zaradi drugih obveznosti je SLS napovedano novinarsko konferenco odpovedala in preložila za nedoločen čas. (STA)
Tudi Miloš Budin na zasedanju o manjšinah »v alpskem loku«
TRENTO - »Zaščita manjšin v alpskem loku«: to bo tema razprave na zasedanju, ki bo 18. in 19. t.m. v Trentu. Pobudo za zasednje je dal svet avtonomne pokrajine Trento skupaj s sveti pokrajine Bočen ter dežel Doline Aosta in Fur-lanije-Julijske krajine z namenom, da izdelajo skupno stališče bodisi za parlament kot tudi za dvodomno komisijo za reforme. Na zasedanju bodo med drugim posegli Marco Giordani (predsednik sveta Tridentinske), Francois Stevenin (predsednik sveta Doline Aosta), Miloš Budin (podpredsednik sveta FJK), Umber-to Montefiori (predsednik sveta Južne Tirolske), poslanci Giuseppe Detomas (podpredsednik Union Autonomi-sta Ladina), Siegfred Brugger (Svp) in Lucia-no Caveri (Union Valdo-taine) ter Carlo Andreotti (predsednik pokrajinskega odbora Trento).
NOGOMET / PRVO KOLO V POKALU UEFA
BENETKE / SKLEP DEŽELE
Mariborčani ustavili Ajax Poraz Udineseja na Poljskem
Po golu Čeha slovenski prvak dvajset minut v vodstvu - Za Videmčane usodna napaka obrambe - Poraz Sampdorie, dva gola prednosti za Inter
V boj za ZOI2006 se je uradno spustil tudi Veneto
Polemična reakcija Cruderja Odločitev Conija februarja 1998
Maribor Teatanic - Ajax 1:1 (0:0)
Strelca: 1:0 Čeh (47.) in 1:1 Litmanen (67.).
Maribor Teatanic: Murko, Sterbal, Fridl, BulajiC, Kek, Milinovic, Sarkrezi, Fricelj, Drobne (od 80. Snofl), Čeh (od 66. Munishi), Ljubobratovic (od 59. Nikolič).
Ajax: Van der Sar, Tobiasen, Blind, F. de Boer, R. de Boer, VVitschge, Sibon (od 46. Mcčarthy), Litmanen (od 76. Carvalho), Laudrup (od 72. Rudy), Oli-seh, Ardeladze.
Mariborčani so dosegli ugoden izid, ki je tudi njihov največji uspeh na evropskih prizoriščih, saj niso izgubili s štirikratnimi evropskimi prvaki igralci Ajaxa. Mariborčani v tekmi prvega kola pokala UEFA prav gotovo niso pričakovali, da bo njihova mreža v 1. polčasu srečanja proti Ajaxu ostala nedotaknjena in da bodo celo blizu zmage. Gostje so imeli vrsto lepih priložnosti, vendar je bil mladi vratar Tomaž Murko vedno na mestu. Mariborčani so s premišljeno obrambno taktiko dolgo uspeli ohraniti nedotaknjeno mrežo, nekajkrat pa so se tudi opogumili in napadali. Za pravo senzacijo je v 47. minuti poskrbel Ceh, ko je preigral Franka De Boera in z natančnim strelom zadel levi spodnji kot gostujočih vrat. Nepopisno veselje mariborskih navijačev je trajalo še dvajset minut. Po prekršku nad Olisehom v 67. minuti pa je z desne strani izvedel prosti strel Ronald de Boer, visoka žoga je preletela obrambo domačih, ki je pozabila na najboljšega strelca Nizozemcev Litmanena, ta pa je z glavo potisnil žogo v levi zgornji kot preko Murka. Gostje so v 82. minuti dosegli zadetek, ki pa ga je sodnik zaradi prepovedanega položaja razveljavil.
Widzew Lodz batte Udinese 1:0 (0:0)
Widzew: Onyszko, Szymkowiak, La-pinski, Gesior, Michalski, Curtian, Sia-daczka, Bogusz, Terlecki (32 Heuyot), Zajac (44 Szemonski), Kobylanski.
Udinese: Turci, Genaux, Bia, Bertot-to, Helveg (32 Jorgensen), Gianniched-da, Walem, Orlando (6 Cappioli), Amo-roso, Bierhoff, Locatelli (72 Emam).
LODZ - Udinese je po enakovredni igri klonil pred bolj izkušenimi Poljaki, a ima vse možnosti, da v Vidmu obme rezultat. Videmčani so imeli nekaj težav v obrambi, a so si tudi pripravili nekaj
zrelih priložnosti za gol, prekršek nad Amorusom v kazenskem prostoru pa je sodnik spremenil v opomin za videmskega Brazilca. Lodz je z odličnim Le-pinskijem v obrambi pokazal dobro tehnično pripravljenost, za gol pa je vsekakor predvsem kriva nepazljivost Udinesejeve obrambe.
»Naredili smo preveč napak. Povezava med posameznimi deli ekipe je bila slaba, nekateri igralci niso bili v formi, a v Vidmu je lahko drugače,« je povedal trener Zaccheroni.
Hujši je bil poraz, ki ga je na domačih tleh doživela Sampdoria. Atletico Bilbao je zmagal z 2:1 (strelci Rios v 18., Larrainzar v 61. in Boghossian v 73. min.). V Milanu je Inter z golom Ronalda in avtogolom po strelu Ze Eliasa v drugem dleu strl švicarski Neuchatel.
VČERAJŠNJI IZIDI PRVIH TEKEM 1. KOLA: MPKC Mozir (Blr) - Dinamo Tbilisi (Gruz) 1:1; Rotor Volgograd (Rus) -Oerebro (Sve) 2:0; Pcri (Fin) - Miinchen 1860 (Nem) 0:1; Maribor Teatanic (Slo)
-	Ajax Amsterdam (Niz) 1:1; Beitar (Izr)
-	Bragge (Bel) 2:1; Trabzonspor (Tur) -Bochum (Nem) 2:1; Karlsruhe (Nem) -Famagusta (Cip) 2:1; Widzew Lodz (Pol) - Udinese (Ita) 1:0; Austria Salzburg (Avt) - Anderlecht (Bel) 4:3; Budimpešta (Mad) - Vladikavkaz (Rus) 3:0; Sion (Svi) - Spartak Moskva (Rus) 0:1; Steaua Bukarešta (Rom) - Fenerbače (Tur) 0:0; Twente Enschede (Niz) - Lil-lestroem (Nor) 0:1; Paok Solun (Grč) -Arsenal London (Ang) 1:0; Mouscron (Bel) - Metz (Fra) 0:2; Aarhus (Dan) -Nantes (Fra) 2:2; Croatia Zagreb (Hrv) -Grasshoppers (Svi) 4:4; Schalke 04 (Nem) - Hajduk Split (Hrv) 2:0; Bastia (Fra) - Benfica Lizbona (Pori) 1:0; Bor-deaux (Fra) - Aston Villa (Ang) 0:0; Kreta (Grč) - Ferencvaros (Mad) 3:0; Lyon (Fra) - Broendby (Dan) 4:0; Rapid Dunaj (Avt) - Hapoel Tikva (Izr) 1:0; Sampdoria (Ita) - Athletic Bilbao (Spa) 1:2; Inter (Ita) - Neuchatel Xamax (Svi) 2:0; Stras-sbourg (Fra) - Glasgow Rangers (Škot) 2:l;La Coruna (Spa) - Amcerre (Fra) 1:2; Real Valladolid (Spa) - Skonto Riga (Lat) 2:0; Celtic Glasgovv (Škot) - Liverpool (Ang) 2:2; Amheim (Niz) - Braga (Pori); Atletico Madrid (Spa) - Leicester City (Ang); Vitoria Guimaraes (Pori) -Lazio (Ita) večerne tekme.
Povratne tekme bodo 30. septembra.
BENETKE - Kandidatura za zimske olimpijske igre ob tromeji je dobila nevarnega »domačega« tekmeca. Postopek za pridobitev organizacije iger leta 2006 je namreč formalno začel tudi Veneto. Deželni odbor sosednje dežele je Včeraj namenil promociji svoje kandidature tri milijarde hr v pričakovanju, da se februarja prihodnjega leta CONI uradno izreče o tem, ah bo podprl Veneto ali FJK.
Predsednik dežele Veneto Giancarlo Galan je prepričan, da je Veneto v izraziti prednosti, ker razpolaga že z vsemi potrebnimi strukturami, od športnih do cestnih in gostinskih. Stroški naj bi bili torej minimalni, še te pa bi v glavnem krili zasebniki. Za alpske discipline bi prišla v poštev vsa dolomitska zimskošportna središča, nordijske discipline bi priredili na planoti Asiaga, Gortina pa bi na svoji znameniti olimpijski progi gostila sankače in tekme v bobu.
Na ofenzivo Veneta je s polemičnim pismom predsedniku CONI-ja Mariu Pescanteju reagiral predsednik deželnega odbora FJK Giancarlo Cruder. Potem ko se je zavzel za takojšnje srečanje v Rimu za ilustracijo prizadevanj pobudnikov iger ob tromeji, je Cruder v pismu ugotovil nehomogenost tolikokrat opevanega severovzhodnega območja v državi. »FJK čuti kandidaturo Veneta kot grožnjo za prve transnacionalne igre, za katere se FJK, Slovenija in avstrijska Koroška zavzemajo že dolgo let. Ne le, da dežela Veneto tega sploh ni upoštevala, ampak želi postopati sama, čeprav je dobro seznanjena s tem, da bi lahko Cortina d’Am-pezzo gostila nekaj olimpijskih tekmovanj v okviru iger ob tromeji,« je poudaril Cruder.
H NOGOMET / EVROPSKA LIGA PRVAKOV H~l
Začetek za Juve in Parmo
Turinčani danes doma s Feyenoordom, Parma v Pragi
TURIN - Danes se bo začelo tekmovanje v	Naslov brani Borussia iz Dortmunda, M jo
vseh šestih skupinah evropske nogometne li- vodi nekdanji trener Parme Nevio Scala. ge prvakov. Juventus bo gostil nizozemskega
predstavnika Feyenoord, s katerim se doslej	DANAŠNJI SPORED
v evropskih pokalih ni še nikoli srečal. Letos Skupina A
je sistem tebnovanja v »champions league« Sparta Praga (Češ) - Parma (Ita), Galatasa-spremenjen, saj v četrtfinale napredujejo sa- ray Carigrad (Tur) - Borussia Dortmund mo zmagovalci skupin in dve najboljši dm- (Nem), gouvrščeni ekipi. Zato je vsak spodrsljaj, še Skupina B
posebej na domačem igrišču, lahko usoden. Košiče (Sik) - Manchester United (Ang), Kar se postave tiče, bi se moral v ekipo vrniti Juventus (Ita) - Feyenoord Rotterdam (Niz). Del Piero, krst v figi prvakov pa bosta dožive- Skupina C
la Inzaghi in BirinaelU. Neposredni prenos PSV Eindhoven (Niz) - Dinamo Kijev tekme to po Canale 5 z začeticom ob 20.45.	(Ukr), Nevvcastle (Ang) - Barcelona (Spa)
Dragi italijanski predstavnik Parma go- Skupina D stuje v Pragi pri Sparti. Ancelotti napove- Real Madrid (Spa) - Rosenborg (Nor), duje previdho igro, nasprotnikova vrata pa OIympiakos (Grč) - Porto (Poit), naj bi ogrožali s protinapadi, v katerih bi Skupina E
moral biti najbolj nevaren čhiesa, ki je bil Bayem (Nem) - Bešiktaš (Tur), Pariš Saint odločilen za zmago Parme v predkolu pro- Germain (Fra) - Gotetoig (Sve). ti VVidzevm, toda nato je v prvenstvu ostal Skupina F
nekoliko v senci. Srečanje bo za naročnike Sporting Lizbona (Port) - Monaco (Fra), ob 20.45 prenašal Tele+.	Bayer Leverkusen - Lierse (Bel).
NavueltiJan Svorada dočakal prvo letošnjo zmago
PLASENOA - Slovak Svorada je dočakal svojo prvo letošnjo zmago na dirki Po Španiji. Kolesar Mapeia je bil najhitrejši v Sprintu 11. etape, dolga 194 km. Drugo mesto je zasedel Italijan Fondriest, tretje pa Francoz Jala-bert. V skupnem seštevku z 32-sekundno prednostjo še naprej vodi Švicar Zuelle, drugi je njegov rojak Dufaux, tretji pa Spanec Escartin, ki zaostaja 2 minuti in 14 sekund.
Slovenec Hvastija je včeraj zaostal za 5 minut.
NOVICE
Rokometaši Genertela na turnirju v Novi Gorici
NOVA GORICA - V okvira praznovanja 50-letnice priključitve Primorske k matični domovini bo danes v Novi Gorici mednarodni rokometni turnir, na keterem bodo poleg domačega drugoligaša nastopi-li še Pivovarna Laško, italijanski prvak Genertel iz Trsta ter hrvaški prvoligaš Medvešček iz Zagreba. Turnir bo potekal v montažni dvorani športnega parka, začel pa se bo ob 16. uri s tekmo med Gener-telom in Medveščakom. Finale bo ob 20. uri.
Velasco izbral igralke za nastop na EP
RIM - Trener ženske odbojkarske reprezentance Juho Velasco je določil 12 igralk, ki bodo Italijo zastopale na EP od 27. septembra do 5. oktobra v Brnu . To so:: Monari, Leggeri in Vannini (Cemar Spezza-no), Togut (Volley Modena), Navarrini in Rinieri (Big Power Ravenna), Biamonte (Cermagica Reggio Emilia), Borrelli (Gierre Roma), Mifkova in Braga-glia (Foppapedretti Bergamo), De Luca (Medinex Reggio Calabria), Beccaria (Romanehi Firenze).
Grofova bo številka tri
ST AMFORO - Združenje teniških profesionalk (V v TA) je sklenilo, da bo Steffi Graf ob ponovnem začetku igranja postavljena na 3. mesto svetovne računalniške lestvice.
Stefanel uspešen
Izidi sinočnjih tekem košarkarskega Pokala Evrope: Stefanel Milan - Beobanka Beograd 82:74 (45:36), Kidd 15, Bailey 14, Portaluppi 12, Silobad 24, Pa-vičevič 22; Komend (Madž.) - Polti Cantu 78:90 (41:43), Pivovarna Laško - Wroclaw 65:73 (31:31), Den Bosch - Polzela 96:94 (81:81, 35:43).
KOŠARKA / DANES IN JUTRI PRVO KOLO V EVROPSKI LIGI PRVAKOV
Za Union Olimpija prvi cilj osmina
Ljubljančani jutri v gosteh pri Giboni - Že danes Teamsystem proti Albi iz Berlina
LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije bodo jutri na gostovanju pri Giboni začeli svojo drugo sezono med 24 najboljšimi evropskimi ekipami.
Po briljantni lanski sezoni, ko so Ljubljančani po vrsti premagovali zveneča evropska imena klubske košarke, je letos veliko oči športne javnosti uprto v Union Olimpijo. Vodstvo kluba je že pred časom razkrilo načrte in ambicije. Uvrstitev v osmino finala je uresničljiv cilj, vendar nič kaj lahko dosegljiv.
V skupini D so poleg Ljubljančanov in Zagrebčanov še Teamsystem iz Bologne, atenski AEK, Pariz St. Germain Racing ter Alba iz Berlina, torej same vrhunske evropske ekipe. Pot do cilja je jasna: v prvem delu poskusiti doseči Cim več zmag, v drugem, ko se bodo pomešali s skupino C (Partizan, Ulker, Barcelona, Kinder, Hapoel, Pau), pa se uvrstiti med prve štiri.
Za košarkarje Union Olimpije bi bil uspešen start v evropski ligi zelo pomemben, še toliko bolj, ker bodo uvodno tekmo odigrali v gosteh in to proti ekipi, s katero naj bi se po prepričanju mnogih borih za mesta v sredini lestvice. Gibona je v pri-
merjavi z lanskim letom doživela nekaj sprememb. Po neuspehu v osmini finala proti Olimpiji, ko je usodo Zagrebčanov s košem v zadnji sekundi zapečatil Stepania, je prvi »odletel« trener Jasmin Repeša, njegovo mesto pa je zasedel bivši igralec in tudi trener Aleksander Petrovič. Prišli so štirje novi igralci -temnopolti Kenneth Atkins, ki je organizator igre, Veljko Mršič (202 cm), mladi reprezentant Sando Ni-cevič (21, 210) ter izkušeni Aramis Naglič (32 let). V klubu so ostali nosilci igre Damir Mulaomerovič, Zdravko Radulovič, Rus Jevgenij Ki-surin, Davor MarceliC, Slaven Rimač in Dževad Alihodžič.
Trener zelenobelih Zmago Sagadin ima do popolnosti izdelan načrt za Cibono. »Oboji nimamo kaj skrivati, saj se zelo dobro poznamo. S trenerjem Petrovičem smo se lani dvakrat srečali, ko je bil za krmilom kluba iz Seville, letos poleti smo odigrali eno prijateljsko tekmo, tako da smo dobro seznanjeni. Jasno je, da bodo zmagovalca odločale malenkosti, morda ena žoga. Vsekakor moramo zaustaviti njihove zunanje igralce, preprečiti hitre protinapade in igrati maksimalno zbrano v
obrambi,« je povedal Sagadin, ki ima nekaj težav s poškodbami. Slavko Duščak zagotovo ne bo igral, saj še ne trenira, na tekmi državnega prvenstva pa si je rahlo poškodoval zapestje še Marijan Kraljevič, vendar bo po besedah trenerja nared za tekmo. V ekipo bo tako namesto Duščaka vskočil Gregor Hafnar, ostali igralci, ki bodo zastopali slovenske barve v Zagrebu, pa so: Jaka Daneu, Vladimir Stepania, Dušan Hauptman, Marko Tušek, John Tay-lor, Arriel McDonald, Ivica Jurkovič in Vitalij Nosov.
V okviru niste skupine se bosta že danes v Casalecchiu pri Bologni pomerila Teamsystem in Alba iz Berlina. Bolonjčani so se letos močno okrepili, med drugimi pa je k njim iz Stefanela prestopil Gregor Fučka.
SPORED 1. KOLA EVROPSKE LIGE PRVAKOV
Skupina A
Jutri: CSKA Moskva (Rus) - Real Madrid (Spa), Efes Carigrad (Tur) -01ympiakos (Grč), Maccabi Tel Aviv (Izr) - Limoges (Fra)
Skupina B
Danes: Split (Hrv) - PTF Ankara (Tur)
Gregor Fučka (Teamsystem)
Jutri: Porto (Por) - PAOK Solun (Grč), Estudiantes Madrid (Spa) -Benetton Treviso (Ita)
Skupina C
Jutri: Partizan Beograd (ZRJ) -Ulker Carigrad (Tur), Pau Orthez (Fra) - Barcelona (Spa), Hapoel Jeruzalem (Izr) - Kinder Bologna (Ita)
Skupina D
Danes: Teamsystem Bologna (Ita) - Alba Berlin (Nem)
Jutri:, AEK Atene (Grč) - PSG-Ra-cing (Fra), Gibona Zagreb (Hrv) -Union Olimpija (Slo)
KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI
NAMIZNI TENIS / TURNIR 3. KATEGORIJE
Obvestila
Polet zasluženo pred ostalimi
Turnir v počastitev 30. obletnice ŠD Polet Sodelovali so še Bon Dom in Kontovel
V Bergamu prve točke krasovk za nastop na DP
Irena Rustja slavila v mešanih dvojicah - Jasmin Kralj solidna
Irena Rustja
Ob 30. letnici SD Polet so na zunanjem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah organizirali zanimiv košarkarski turnir za naraščajnike, na katerem so nastopile štiri zamejske ekipe, zasluženo pa je slavila peterka Poleta, ki je v finalu premagala Bor. Tretji je bil Kontovel, Četrti pa Dom. Srečanja so bila zanimi-ya, k uspehu turnirja pa je prispevalo tudi vreme, ki je bilo precej naklonjeno.
Organizatorji so za vse ekipe pripravili tudi skupno kosilo in zagotovili pokale, ki so jih prispevali Zadružna kraška banka Opčine (za 1. in 2. mesto), openska trgovina Sara Šport (za 3. mesto) in Pekarna Cok z OpCin (za 4. mesto), pri kritju stroškov prireditve pa so so s svojimi prispevki pomagali še nekateri trgovci z OpCin.
IZIDI
Polet - Kontovel 87:57 (33:29)
POLET: Guštin 23, Peric 9, Matjaž Suhadolc 8, Mitja Suhadolc 13, Švab 6, Pavat 1, Ferfoglia 15, Piccini 2, Grilanc 6, Vidali 2, Ferluga 2.
KONTOVEL: Starec 3, Cernjava 2, Zavad-lal, Budin 7, Ražem 20, Nabergoj 15, Rogelja 10, Emili, Paulin, Sos-si, Daneu, Schillani, Matiacich.
Bor - Dom 107:37 (56:18)
BOR: Požar 13, Flori-dan 26, Miloševič 18, Premru 18, KrCaliC 9, Sunjerga 7, Hrovatin 6, Pitacco 7, Drusina 2, Sedmak.
DOM: Blasina 3, Jac-co, Olenik 2, Juretich, Bensa 7, Premier 14, Marušič 11.
TEKMA
ZA 3. MESTO
Kontovel - Dom 83:51 (51:21)
KONTOVEL: Starec 13, Cernjava 1, Zavadlal 2, Budin 19, Ražem 12, Nabergoj 14, Rogelja 4, Emili, Paulin 2, Sossi 1, Daneu 2, Schillani 4, Matiacich 9.
DOM: Blasina 3, jac-co, Olenik 10, Juretich 2, Bensa 11, Premier 16, Marušič 9.
TEKMA
ZA 1. MESTO
Polet - Bor 80:67 (51:33)
POLET: Guštin 24, Peric 15, Matjaž Suhadolc 4, Mitja Suhadolc 7, Švab 7, Pavat, Ferfoglia 6, Piccini 15, Grilanc, Vidali, Ferluga 2.
BOR: Požar 6, Flori-dan 16, Miloševič 10, Premru 20, KrCaliC 4, Sunjerga 11, Hrovatin, Pitacco, Drusina, Sedmak.
V	Bergamu, kjer je bil prvi kvalifikacijski turnir za 3. kategorijo, je Krasova igralka Irena Rustja v paru z Gabrielom Barbaritom (CUS Udine) osvojila prvo mesto. V finalu sta se srečala z znanima nasprotnikoma Chiadina Chiarel-lijevo in Di Cosi-mom. Karsovka in VidemCan sta imela nekaj težav le v prvem setu, potem pa sta brez milosti spravila tržaški par na kolena (-25, 14, 10). Mešani par Jasmin Kralj in Roberto Callegaro (Latisana) je v treh nizih tesno izgubil v osmini finala. Isti rezultat je Kras zabeležil tudi v ženskih dvojicah.
V	posamičnem delu tekmovanja sta si Kraso-vi tretjekategornici prislužili prve točke za uvrstitev na državno prvenstvo te kategorije. Obe sta bili zmagovalki svoje skupine. Irena Rustja je vse tri nasprotnice (Baderna, Sobrero, 'Orlandi) gladko premagala v dveh setih, Jasmin Kralj pa je imela v skupini težjo nalogo. Montalto in Alghisi sta ji odšCipnili set, le z Anno Norcia je slavila z 2:0. Nato pa je Jasmin uspešno prebrodila prvi krog v tekmovanju na direktno izločanje. Med 32-terico se je odločno spopadla z Badernovo in jo tudi premagala (17, -18, 17). V osmini
finala je zatem naletela na Elisabetto Loaldi iz Piemonta (št. 88, ki je za več kot 30 mest pred našo igralko). Nasprotnica je seveda svojo premoč dokazala tudi za zeleno mizo, s prebojem med prvo 16-terico pa je Kraljeva (št. 122) dobila ustrezne kvalifikacijske točke. Ireno Rustja (št. 117) je v prvem krogu med 32-terico zaustavila razpoložena predstavnica Tramina Mar-git Rellich, ki je na turnirju premagala kasneje celo drugo nosilko. Po dobri igri v skupini je Ireno (-18, 17, -15) verjetno zmedla igra nasprotnice, ki jo Kraševka sicer dobro pozna z raznih turnirjev. Kra-sovki pa seveda ostaja zadovoljstvo ob osvojitvi prvega mesta v mešanih dvojicah.	J.J.
Poletovec Andrej Guštin je bil s 47 točkami najboljši strelec sobotnega turnirja na Opčinah (Foto Kroma)
SD BREG - REKREACIJA
Prva vadbena ura bo v občinski telovadnici v Dolini v torek, 23. 9. ob 21. uri. Telovadba, mešana skupina za mlajše in starejše bo nato vsak torek in petek, od 21. do 23. ure.
SD BREG - KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da so pričeli treningi po sledečem urniku: minibasket (letniki ’87 in mlajši) v torek in petek, ob 16.30 do 18. ure; propaganda (letniki ’85 in ’86) v torek, sredo in petek, od 15.do 16.30; dečki (letnik'84) v ponedeljek in Četrtek, od 15. do 16.30 in sredah od 16.30 do 18. ure. Za vse podrobnejše informacije lahko telefonirate na št. 228334 (David Pregare) od 9. do 13. ure.
SZ BOR
sporoča, da se bo v ponedeljek, 22. t. m., pričela telovadba za mlajše in starejše gospe pod vodstvom profesorice Silve Meulje oz. profesorja Franka Drasica. Vadbene ure bodo na voljo zjutraj, popoldne in zveCer, prosto na izbiro. Sprejemamo vpisovanja tudi za moško skupino, ob torkih zveCer. Za vpisovanje in informacije tel. v tajništvo na Stadion 1. maj (tel. 51377).
PLAVALNI KLUB BOR
obvešča, da so se začela vpisovanja v začetniški plavalni tečaj (od 4. leta dalje), osnovno in nadaljevalno šolo plavanja za otroke in mladino, športno šolo plavanja, tekmovalno skupino ter rekreacijo za odrasle vsak dan, od ponedeljka do petka (do konca meseca) od 11.00 do 13.30 na tel. št. 51377
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA priredita v nedeljo, 21. t. m., izlet z društvenim kombijem ter osebnimi avtomobili na jezero Bor-daglia in vzpon na Passo Pascoli (Forni Avoltri). Za informacije tel. 208373 (Luciano) in 226283 (Viktor).
SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE sprejema vpisovanja za novo sezono. TeCaji bodo v popoldanskih in večernih urah ter bodo namenjeni mlajšim in starejšim. Za dodatne informacije tel. v tajništvo (tel. 51377).
SK BRDINA
sporoča vsem elanom in tekmovalcem, da bo informativni sestanek za naslednjo smučarsko sezono jutri, 17. septembra, v domu Brdina na Opčinah s pričetkom ob 20.30.
SHINKAI KARATE KLUB
vabi elane na treninge karateja. Urniki: OTROCI, rumeni, oranžni in zeleni pasovi v sredah in petkih od 18. do 19.30; plavi, rjavi in Črni pasovi ob torkih in Četrtkih od 18. do 19.30. ODRASLI: barvani pasovi ob torkih in petkih od 20.30 do 22. ure; Črni pasovi ob sredah od 20.30 do 22. ure. Novi elani se lahko vpišejo v telovadnici Silvestri, ul. sv. Nazarija na Proseku v zgoraj navedenih urnikih ali pokličejo na tel. št. 327342.
ZDRUŽENA NOGOMETNA EKIPA GAJE najmlajših (letnik 1983/84) vabi fante, ki že igrajo v raznih klubih, da se jim pridružijo! Tel. 226115, vsak dan od 17. do 19. ure.
JADRANJE / OPTIMIST n
Mladi klonili pred burjo
Organizator TRK Sirena
Močna burja, ki je v nedeljo razsajala v Trstu, jo je zagodla tudi Tržaškemu pomorskemu klubu Sirena. Tretja mednarodna regata za optimiste, jadralce do 14. leta starosti, ki jo je pripravil barkovljanski klub, je namreč odpadla. Vpisanih je bilo kar 79 tekmovalcev in tekmovalk. Čeprav se iz Slovenije in Hrvaške ni prijavil nihče, se je obetalo zelo zanimivo tekmovanje, saj bi bila to prav gotovo letošnja najbolj množična regata te kategorije, kar so jih organizirali v našem zalivu.
Toda po 12. uri so morali organizatorji dokončno položiti orožje pred vremenom in pravega jadralnega »festivala« mladine ni bilo. Tisti tekmovalci, ki so se zbrali na Sireninem sedežu, pa vsekakor niso odšli domov praznih rok oziroma želodca, saj so jim postregli s sendvičem in coca colo.
Težava je bila tudi v tem, da bi morali po novih navodilih luške kapitanije organizirati regato v višini kriškega portiča, to je kar šest milj daleč od S Ireninega sedeža. Že pot do Starta bi za mlade jadralce pomenila zahtevno preizkušnjo.
NOGOMET / DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO
Zamejski nogomet tudi letos predstavlja samo Juventina
V 7. kolu visok poraz Štandrežcev proti deželnemu prvaku
Konec tedna se je zaCelo mladinsko deželno nogometno prvenstvo. Kot je bil to primer v zadnjih letih, tudi letos barve zamejskega nogometa branijo le mladinci Juventine iz Standreža, ki so bili v kljuCeni v B skupino skupaj z Manzanesejem, San Sergiom, Muggio, Ron-chijem, Monfalconom, San-giorgino, Ponziano, Italo San Marco, Seveglianom, Caprivo, Rivignanom, San Luigijem, San Canzianom, Pro Romansom in Pro Gori-zio.
Nedvomno je prvi favorit za zmago v skupini in nato tudi na deželni ravni Ma-naznese, ki brani deželni naslov. Prav pri tej ekipi je v prvem kolu gostovala Juventina in doživela prepričljiv poraz. Že v soboto pa imajo Standrežci priložnost, da popravijo vtis, ko bo v Standrežu gostoval San Luigi.
IZIDI 1. KOLA: Capriva -Sevegliano 1:1, Itala San Marco - Ponziana 2:2, Man-zanese - Juventina 6:0, Mug-gia - Pro Gorizia 3:0, Pro Ro-mans - San Sergio 1:4, Rivi-gnano - Ronchi 3:4, San Canzian - Sangiorgina 1:2, San Luigi - Monfalcone 2:3.
VRSTNI RED: Manzano, San Sergio, Muggia, Ronchi, Monfalcone in Sangiorgina 3, Ponziana, Itala San Marco, Sevegliano in Capriva 1,
Rivignano, San Luigi, San Canzian, Pro Romans, Pro Gorizia in Juventina 0.
PRIHODNJE KOLO: Juventina - San Luigi, Monfalcone - Muggia, Ponziana -Manzanese, Pro Gorizia -Pro Romans, Ronchi - San Canzian, San Sergio - Rivignano, Sangiorgina - Capriva, Sevegliano - Itala San Marco.
Na sliki (Foto Bumbaca): mladinska ekipa Juventine
SZ DOM GORICA - sekcija orodne telovadbe
in športne ritmične gimnastike
sporoča, da so se treningi SRG že pričeli in da
so vpisovanja novincev in novink možna med
urami treningov v telovadnici Kulturnega doma
v Gorici ali na tel. št. 0481/82087 v večernih
urah.
SD KONTOVEL - košarkarska sekcija obvešča, da se košarkarski treningi nadaljujejo na odprtem igrišču na Kontovelu, kot sledi: ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30 za letnike 1987/88/89 ter ob torkih in Četrtkih ob 16.30 do 17.30 za letnike 1990 in mlajše. Za informacije: Kristjan BrišCik tel. 229470.
SD BREG - nogometna sekcija vpisuje v tekmovalni sezoni 1997/1998 otroke, rojene v letih 1991, 1990, 1989 in starejše. Zainteresirani se lahko zglasijo v športnem centru Brega v Dolini vsak ponedeljek, sredo in Četrtek od 17.30 do 19. ure.
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR sporoča, da poteka vpisovanje telovadk za letošnjo sezono v Borovem športnem centru (tudi po telefonu na št. 51377) vsak dan od 11.30 do 13.30. Vpis je mogoč tudi preko telefonske tajnice, ob navedbi priimka, imena, rojstne letnice in telefonske številke prijavljenke. Obenem obveCa, da bo sestanek s starši v torek, 23. t. m., ob 15. uri v Borovem športnem centru.
MINIBASKET BOR
obvešča, da se je začela vadba minibasketa. Treningi so na Stadionu 1. maja s sledečimi urniki: najmlajši (letniki 89, 90, 91) ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.00 do 18.00; starejši (letniki 87, 88) ob torkih od 17.30 do 18.30 in ob petkih od 16.00 do 17.00 v mali telovadnici. Pojasnila: Corbatti 361476 ob uri kosila.
Sezona 1997/98 v Cankarjevem domu
LJUBLJANA - Kulturni in kongresni center Cankarjev dom bo v letu 1997 ponudil 1200 prireditev, od teh 850 v kulturno-umet-niškem programu. Program v CD poteka 320 dni na leto, poletje pa je namenjeno vzdrževanju in modernizaciji opreme in poslopja; letos so uredili koncertno-kongre-sno ozvočenje v Gallusovi dvorani. Letošnji prihodek CD naj bi znašal 1, 525 milijarde tolarjev, lasten prihodek pa naj bi tokrat prvič po 18 sezonah dosegel polovico celotnega prihodka. Za prihodnje leto je načrtovan celoten prihodek v višini 1, 720 milijarde tolarjev, lasten prihodek pa naj bi letošnjo polovico celo presegel.
Kot so na včerajšnji novinarski konferenci ob generalnem direktorju CD Mitji Rotovniku povedali voditelji posameznih programskih dejavnosti, bodo med vrhunci v sezoni 1997/98 na glasbenem področju koncert orkestra Gewand-haus z dirigentom Kurtom Masurjem, na glasbenem premiera Shakespearovega Macbetha v koprodukciji s SNG Dramo Ljubljana, na filmskem Ljubljanski mednarodni filmski festival (bivši FAF), na festivalskem pa 39. mednarodni jazz festival, Mesto žensk in novi mednarodni mini gledališki festival.
Tudi tokrat bosta pestra razstavni ter kulturnovz-gojni in humanistični program, še posebej bogata bo kongresna dejavnost, zaživela pa bo tudi dejavnost v Literarnem klubu Lily Novy.
Področje glasbe in baleta, ki ga vodi Monika Kartin, bo ob programu Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ponudilo predstavitve simfoničnih in komornih orkestrov iz tujine - zlati abonma. Srebrni abonma je razširjen z dvema koncertoma, saj bo CD odslej predstavljal tudi najboljše svetovne orglavce. V CD bodo okrogle obletnice proslavili Ljubljanski oktet, folklorni skupini France Marolt in Emona ter Srednja glasbena šola iz Ljubljane. Pestro bo
tudi na področjih baletne dejavnosti ter jazza, šansona in zabavne glasbe.
Kar zadeva gledališče (voditeljica Uršula Cetinski), bo CD ob omenjenem Macbethu med drugim predstavil tudi več gostovanj slovitih imen iz tujine (Les com-mentaires d‘Habacuc v režiji Jose-fa Nadja in avtorski projekt Julij Cezar skupine Raffalleo Sanzio Societas), Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, drugi mini festival Lepota ekstrema in cikel predstav iz republik nekdanje Jugoslavije, dvorano Duše Počkaj pa bodo namenili tudi za delo mladih gledaliških in plesnih ustvarjalcev.
Filmska dejavnost v CD v sezoni 1997/98 (voditeljica Jelka Ster-
gel) je razdeljena v pet skupin; in sicer na Ljubljanski mednarodni filmski festival, ciklus nacionalne kinematografije, ciklus dokumentarnega filma, filme iz t.i. art distribucije CD in predpremierna prikazovanja kakovostnih filmov.
Na razstavnem področju (voditeljica Nina Pirnat Spahič), ki obsega likovno umetnost, fotografijo in oblikovanje, omenimo predstavitev zagrebške umetnice Izabele Simunovič, 3. slovenski bienale ilustracije, predstavitev mednarodne zbirke sodobne umetnosti iz neapeljske galerije Lucio Ame-lio (Beuys, Kiefer, Richter, VVarhol), razstavi Emerika Bernarda in Luigija Spazzapana (na gornji sliki eno od njegovih likov-
nih del), razstavo ob 60. obletnici Fotokluba Maribor, predstavitev slovaške imaginativne fotografije 1980-95 in razstavo Metadesign nemškega grafičnega oblikovalca Erika Spiekermanna.
Kultumovzgojni in humanistični program (voditeljica Olga Butinar Ceh) bo med drugim ponudil predavanja v ciklih Znanost je kultura, Društvo za primerjalno religiologijo in Verska kulturna dediščina, pa tudi Večere z znanimi osebnostmi, potopisna predavanja, delavnico Marka Pogačnika, kulturo in zabavo za otroke ter prireditve v okviru likovne, literarne, gledališke, glasbene in plesne vzgoje. Literarni klub Lily Novy bo vabil na večere, imenovane Knjige za na samotni otok, Uglasbena poezija,
Igralci-pesniki, Zamolčani in Avtor se predstavi.
Kongresna dejavnost v CD (voditelj Srečo Peterlič) bo v sezoni 1997/98 najpestrejša doslej: pripravili bodo 250 prireditev, med njimi 20 pomembe-nih mednarodnih kongresov.
V okviru CD deluje tudi Agencija CD (voditeljica Nataša Kelhar), ki se ukvarja s posredovanjem, predstavitvijo in organizacijo gostovanj domačih ali tujih ustvarjalcev oz. produkcij po odrih v Sloveniji in tujini, oblikuje pa tudi programe, ki sodijo v okvir mednarodnega kulturnega sodelovanja in kongresnih prireditev. (STA)
Dva koncerta slovite skupine U2 v Italiji
Najbolj znana skupina zadnjih let prihaja v Italijo. To je irska skupina U2, ki jo sestavljajo pevec Bono, The Edge (kitara), Adam Clayton (bas) in Larry Mullen (bobni).
Pred nekaj meseci je skupina izdala ploščo z naslovom Pop, ki je bila več tednov na prvih mestih svetovnih glasbenih lestvic. Po mnenju tiska je izdaja plošče najbolj pričakovani glasbeni dogodek zadnjih dveh let. Delo pa predstavlja združitev klasičnih U2 z najsodobnejšimi glasbenimi stili, kot sta trip-hop in techno.
Skupina se bo v Italiji predstavila pred oboževalci z dvema nastopoma: jutri, 18. septembra na letališču Ur-be v Rimu in v soboto, 20. septembra v prosto-
rih vojaškega letališča v lii so zelo zadovoljni s Reggio Emilii v okviru predprodajo vstopnic, vsedržavnega festivala saj jih je bilo prodanih Unita. Organizatorji že 150 tisoč in vse koncerta v Reggio Emi- kaže, da bo koncert za-
slovel kot eden največjih ne samo v Italiji, temveč v vsej Evropi.
Pop Mart Tour, kot so ga člani skupine poimenovali, se je pričel 25. aprila v Las Vegasu, v Evropi pa so U2 prvič nastopili 18. julija v Rotterdamu. Med turnejo bodo nastopili tudi v Sarajevu, kjer bodo večino izkupička darovali v dobrodelne namene.
Kot predskupina ne bodo nastopili najavljeni Prodigy, ki pa se bodo kljub temu mudili v Italiji (19. septembra v Milanu in 20. septembra v Rimu), temveč po vsej verjetnosti Casino Royale.
Pričakovanje za italijanska koncerta je veliko in nastopom skupine bodo posvetili mnogo pozornosti tudi mediji.	M.S.
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 15-19 ob delavnikih), pri podjetjih, na univerzi in na šolah lahko podpišete nov abonma. Potrditev starih abonmajev je možna do 18. t. m.. Za informacije lahko pokličete zeleno številko 167-222088 (v sodelovanju s Telecom Italia).
Letošnjo sezono bodo o tvorili 29. t. m., ob 20.30 (red premiera) s predstavo »Dante« po Božanski komediji. Nastopajo Vittorio Gas-sman, Roberto Herlitzka, Ugo Pagliai in Paola Gassman. Pri predstavi sodeluje Komorni orkester Furlanije-Julijske krajine, ki ga vodi Romolo Gessi.
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1997
V petek, 19. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri (red B) koncert orkestra in zbora Gledališča Verdi pod vodstvom VVoldemara Nelssona. Solist Grigory Sokolov (klavir). Na programu Brahms, van Beethovem.
Predprodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 -tel. 6722500); možna je tudi potrditev abonmajev za red A, B in Carta giovani.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UT AT v
Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Potrditev starih abonmajev do sobote, 20. septembra. Za informacije tel. 390613.
Nova gledališka sezona se bo začela v petek, 3. oktobra s predstavo La Contrade »Antonio Freno«. Režija Francesco Macedonio.
Krožek zavarovalnice Assicurazioni General
V	petek, 19. t. m., ob 11. uri bodo v konferenčni dvorani (Trg Duca degli Abbruzzi 1) predstavili knjigo dr. Paola Quazzola »Venfanni di Contrada« (Dvajsetletnica Contrade).
Provinciassieme 1997 Nabrežina - knjižnica: jutri, 18 t. m., ob 20.30 predvajanje televizijske oddaje Rai »La classe di Stuparich« (Stuparichev razred) Lile Cepak. Režija G. Penco.
LONJER
Na sedežu društva bo v petek, 19. t. m., ob 20.30 gostovalo Beneško gledališče s komedijo »Usak minut je na palanka«. Sodeluje glasbena skupina Korenine.
GORICA
Goriški grad
V	okviru serije komičnih predstav pod naslovom »Un castello di risate« bo danes, 17. t. m., ob 20.45 na sporedu komedija Daria Foja in France Rame »Coppia aperta, quasi spalancata« v izvedbi gledališča »Malocchi & Profumi«.
__________KOROŠKA______________
CELOVEC
Mohorjeva hiša:
danes, 17. t. m., ob 19. uri informacijski večer »Denarce, kje si? Možnosti uresničevanja manjšinskih projektov s pomočjo Evropske unije«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K &k center: v petek, 19. t. m., ob 20. uri predstava »Abraham«. Gostuje gledališka skupina iz Gmiinda.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 20. t. m., ob 19.30 koncert z Vladom Kreslinom.
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Dvorana Tripcovich
na), Simona Mallozzi (harfa), Irena Pahor (viola da gamba), Miloš Pahor (flavta), Aleš Petaros (tenor), Tomaž Faganel (bas) in Sima Slama (orgle).
V soboto, 4. oktobra, ob 20.30 koncert Aka-
demskega zbora M. Glinka iz S. Petersburga ________________SLOVENIJA
pod vodstvom Vladislava Černušenka. Infor-
macije na Glasbeni matici - tel. (040) 418605. NOVA GORICA
Provinciassieme 1997 Zgonik - Športno kulturni center: v petek, 19. t. m., ob 21. uri koncert kvinteta Jazzy and Classic. skladbe Astora Piazzolle in Clauda Bollinga.
Trst - Avditorij konzervatorija G. Tartini: v
soboto, 20. t. m., ob 20.30 »Moldavski glasovi«.
REPENTABOR
Repentabrska cerkev - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe
Prvi koncert bo v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri. Nastopili bodo Črtomir Siškovič (violi-
Cerkev na Sveti Gori
V	nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri otvoritveni koncert Kulturnega doma za sezono 1997/98 (izven abonmaja). V cerkvi bo nastopil akademski zbor Mihail Glinka iz Sankt Peterburga pod vodstvom Vladislava Černušenka. Vstop v cerkev bo s koncertnim listom, ki ga predhodno dvignete na upravi Kulturnega doma, organiziran je tudi avtobusni prevoz. Za informacije tel. (0038665) 25608.
V	Kulturnem domu lahko do 6. oktobra vpišete glasbeni abonma, sedeže pa potrdite do 30. t. m. (tudi po telefonu), novi abonenti se lahko vpišejo od 1. do 6. oktobra.
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
Sofianopula. Urnik: ob delavnikih 16.30-20, ob praznikih 11-13.
TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): do 12. oktobra je na ogled starodavna japonska grafična umetnost. Urnik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure.
Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): razstavo »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja« do podaljšali do 21. t. m. Urnik ogleda: vsak dan, razen ponedeljka, od 8.30 do 13.30.
Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti.
Gledališče Miela: do 30. t. m., razstavlja svoja olja s pasjimi portreti Rachelle Oatman iz Zda. Urnik: ob delavnikih: 18-20 Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner.
REPENTABOR
Na Tabru: v okviru pobud Provinciassieme ’97 je na ogled razstava novejših del na barvanem lesu Giuseppeja Torsellija. Urnik: ob delavnikih 16.30-20, ob praznikih 11-13.
PADRICE
Raziskovalni center Area- paviljon El: do
27. t. m. je na ogled razstava »Realfiction ' Natura Naturans 2« - razstavljajo umetniki iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Avstrije, Poljske, Nizozemske, Nemčije in Italije. Urnik: 10.30-13, 16-18.30, ob praznikih 10.30-13, zaprto ob ponedeljkih.
MILJE
Sedež turistične ustanove: na ogled je fotografska razstava Silvia Stagnija »Muja med preteklostjo in sedanjostjo«.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli.
GORICA
Pokrajinski muzej na gradu: razstavo »Pe' rujski zakladi« so podaljšali do 5. oktobra. Urnik ogleda: ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 18. ure; ob sobotah in nedeljah od 10. do 22. ure, ob 19. in ob 21. uri vodena obiska.
TREBČE
SKD Primorec: v petek, 19. t. m., ob 20. uri odprtje razstave olj Milana Bizjaka in vezenin ter gobelinom Veronike Bizjak. Na otvoritvi bo še literarni večer pesnice Veronike Bizjak ter nastop violinistke Sandre Stopar.
BOUUNEC
Gledališče France Prešeren: do 28. t. m., bo v okviru pobud Provinciassieme ’97 odprta razstava »Stene« Davida Škerlja in Antonia
KOROŠKA
CELOVEC
Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse ?)•
do 19. t. m. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
SVEČE
Stara šola: na ogled je razstava prof. Pete*-Fistra »Arhitektura in prostor«.
RAI 3
slovenski
program
8 RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
{r Slovenija 1 fr* Slovenija 2
S
RAI 1
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo in Ste-fano Ziantoni), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8,30, 9.00,9.30) dnevnik Film: Viva Robin Hood (pust., ZDA '50, i. John Derek, Diana Lvnn), vmes (11.30) dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti in astrologija Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: Marisa la civetta (kom., It. ’57. r. M. Bolo-gnini, i. Marisa Allasio, Renato Salvatori) Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Scooby Doo in nan. Boy meets the vvorld Dnevnik
Nam: Gospa iz Westa (i. Jane Seymoux)
Vremenska napoved
Dnevnik
Šport
Variete: La zingara TV film: Per amore di Naney (dram., ZDA ’94, r. P. Schneider, i. Tracey Gold, W. Devane) Dnevnik
Aktualna oddaja: Uno di notte (vodi Andrea Pur-gatori)
Variete: Tre anni dal
Duemila
Dnevnik
Aktualno: Tempo-se-quenze, 0.55 Filozofija: Karl Popper Nočni pogovori
	Nad.: Fragole verdi		Nad.: Lasciaji amare		Otroški variete, vmes		Vremenska panorama	■	Euronews
	Variete za najmlajše		TV film: La saga del pa-		Ciao ciao mattina		Včeraj, danes, jutri		Tedenski izbor: Svet po-
	Nan.: Lassie		drino (dram., '77, 2. del,		Nan.: Mc Gyver, 10.25		Videoring		roča
	Sereno variabile		i. M. Brando, Al Pacino)		Strade di san Francisco,		Tedenski izbor: nan. Ha-	roRa	Oddaja za starejše obča-
	Nad,: Quando si ama,		Nad.: Vendelta d’ amore,		11.25 Chips		vajski detektiv (ZDA, 13.		ne: Dober veCer
	11.00 Santa Barbara,		10.00 Perla nera 10.30 I		Odprti studio, 12.25		epizoda)		Somrak stoletja. Film:
	11,45 dnevnik		dne volti deli’ amore,		Šport studio, 12.50 Fatti		Dokumentarna serija:		Faust (Češka)
	Variete: Ci vediamo		11.00 Regina		e misfatti		Prelomni trenutki zgodo-		Nanizanka: Hudsonova
	in TV (vodi P. Limiti)		Dnevnik		Otroški variete Ciao Ciao		vine (5. del)		ulica (ZDA, 11. epizoda)
	Dnevnik		Aktualno: Forum		Parade in risanke		Poročila		Dokumentarna serija: Na-
	Dok.: V kraljestvu ži-		Kviz: Kolo sreče, vmes		Nan.: Baywatch, 15.00		TV igrica: Kolo sreCe (po-		tional Geographic (ZDA)
	vali		(13.30) dnevnik		Beverly Hills - Poletna		novitev)		Studio City
	Variete: Ci vediamo		Nad.: Sentieri - Steze		nevihta (i. J. Priestley)		Videostrani		Nanizanka: Kir RoyaI
	in Tv (vodi Paolo Li-		Film: Viale del tramonto		Variete za najmlajše in ri-		Tedenski izbor. Poletni		(Nemčija, r. H. Dieti, i.
	miti)		(dram., ZDA ’50)		sanke, 17.25 Sorridi, c’š		festival Lent: Paquito d’		Franz Xaver Kroetz, Senta
	Film: Fotoromanzo		Kviz: OK, il prezzo e giu-		Bim Bum Bam		Rivera		Berger, 3. epizoda)
	(kom., It.'86)	M	sto (vodi I. Zanicchi)		Nan.: Sweet Valley High,		Poljudnoznanstvena se-		Nadaljevanka: Pacific Dri-
	17.15 Dnevnik, vreme	H	Dnevnik in vreme		18.00 Willy, princ v Bel		rija: Slonica Echo (VB)		ve (Avstralija, 46. del)
	Nan.: Bonanaza	n	Variete: Game Boat		Aira		TV prodaja		Nanizanka: Hoganova
	Vreme, dnevnik, šport		Film: La bella mugnaia		Odprti studio in vreme,	ragn	Videostrani		druščina (ZDA, 9. epizo-
	Oddaja o izletih in po-		(kom., It. ’55, i. S. Loren,		18.55 Šport studio		Obzornik		da)
	tovanjih: Sereno varia-		M. Mastroiannj)		Variete: Fuego! (vodi		Otroški program: Otroška	H	Filmski triki
	bile		Film: Occhi di Laura		Alessia Marcuzzi)		nad. Erazem in potepuh	m	Razvedrilna oddaja: Ka-
	Nan.: Rex		Mars (krim., ZDA ’78, i.		Glasba: Sarabanda (vodi		(A. Lingren-M. Ogorelec)		raoke
	Komični filmi		F, Dunaway, T.L. Jones)		Enrico Papi)		Portret Marjance Jemec	g	Nad.: Pacific Drive (47.
	Večerni dnevnik		Pregled tiska		Odprti studio		Božic		del)
TV film: Primo citta-dino (dram., It. ’97, i. T. Solenghi, S. Marco-meni, 2.)
Izžrebanje lota Aktualno: Napoli che passione
RAI 3
Jutranje vesti Dok.: Geo magazine Film: L' arcidiavolo (kom., It. ’66)
Aktualno: Italijanska ustava, 11.00 Grand Tour
Dnevnik, Šport
Nad.: In nome della fa-
miglia
Deželne-vesti, dnevnik Tgr - Puliamo il mondo, 15.05 Report
Športno popoldne: hokej, streljanje, EP v kanuju, dvignaje uteži, itd. Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nad.: In home della fa-miglia
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.30 nan. Friends Variete: Cirkus Dnevnik, deželne vesti Aktualno: II viaggiatore (vodi Natasha Hovey), 23.55 Reporter Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario
CANALE 5
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Scali Variete: Maurizio Costan-zo Show
Rubrika: Ciao Mara (vodi Mara Venier)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: uomini e donne - MoSki in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna kronika: Veris-simo
TV film: Perche mamma lavora (dram., ZDA ’94. i. Anne Archer, John Heard, C Wurzbach) Aktualne teme iz vsakdana: Verissimo (vodi Mar-co Liorni)
Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik
Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker)
Nogomet: Juventus -Feyenoord (Champions League)
Dnevnik
Variete: Maurizio Gostan-zo Show
Nočni dnevnik Tg5 (vodi Enrico Mentana)
Film: Quell' uomo šara mio (kom., ZDA ’92, i. Je-mi Gertz, D. McDermott) Nogomet: Sparta Praga -Roma (Champions League)
Fatti e misfatti Italija 1 Šport Nanizanka: Star Trek
TELE 4
16.45, 19,30, 23.00 Dogodki in odmevi Film: gente allegra, 17.00 Voglio danzar con te Superdog Black Dokumentarec Gospodarstvo Film: A prova di proietti-le
Po Sloveniji Prodaja
Mednarodni obrtni sejem TV igrica: Kolo sreCe Včeraj, danes, jutri Risanka
Dnevnik, vreme, Šport Nanizanka: Cadfael (VB, r. G. Theakston, i. sir Derek Jacobi, Sean Pertvvee) Včeraj, danes, juhi Odmevi, vreme, šport Nanizanka: Grace na udaru (ZDA, 3. epizoda) Film: Zlatolaska (Fr. 1952,. r. Jacques Becker, i. Simone Signoret, S. reggiani, C. Dauphin, G, Modot) Videoring Videostrani
Včeraj, danes, jutri Nogomet: Newcastle -Barcelona (1. krog lige prvakov), Beyern - BeSik-tas
Evropska turneja APZ Tone TomsiC Jadranje: Match Race (posnetek iz Kopra)
Sotto questo sole Hi! Nan.: First and Ten		@5 Koper	
IjJjJ	1 Film: Star Crossed		
			Euronevvs
(#) MONTECARLO			Alpe Jadran Globus
			Vesolje je...
			Program v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste
	19.30, 22.30, 0.45 Dnev-		Primorska kronika
	nik, 13.30 Šport		Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
	Nan.: Parker Lewis, 13.15		Risanke: Super Book
	bonside		Sredozemlje
	Film: Gaby (dram., ZDA		Briciole Amarcord
	’56, i. Leslie Caron)		Nogomet: New Castle - Barcelona (liga prvakov)
	Variete: Zap Zap		Vsedanes - TV dnevnik, vreme
	Film: Lo specchio della		Komedija Dobrodošli tujec (ZDA)
	vita (dram., ZDA ’59)		TV Dnevnik Vsedanes - Vreme
	Film: La scelta di Sophie		
"N
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6,45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 5-lh; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Svetovna reportaža; 21.25 Okarina folk festival; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zani-mivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.35 Spot-400; 18.45 Črna kronika;
19.30	Z Anjo Rupel; 21.00 Težka kronika;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.30	Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip;
17.00	Kitarist J. VVilliams; 20.00 Radioteka; 21.36 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza;
23.00	Jazz session; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.00, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar;
10.00	Glasb, rubrika: Jaz tudi«...!; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej;
15.30	DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 19.30-20.00 Glasba; 20.00 Jeo Naklada; 22.00 Zrcalo; 22.20-0.00 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.15 Fonorizzante; 19.30 Šport.
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 Mala knjižna polica; 8.50 Slov. glasba; 9.30 Izbrani listi, nato Romantične melodije; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Moja Kitajska (K. Kjuder, 5. nad.), nato Potpuri; 12.00 Sestanek ob 12-ih, nato Tropi-cana; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasb, predah; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Po sledeh...; 15.15 Skupaj na pot; 16.00 Spoznavajmo športne panoge; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: A. Schonberg;
18.00	Literarne podobe; 18.30 Acid jazz; 13.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Glasbena; 21.04-22.00 Večerna: Glasbena.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višma 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
J, .	SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
Temperature
zraka šo bile:' izmerjSh včeraj
ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.09. Dolžina dneva 12.19.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.24 najnižje -56 cm, ob 10.42 najvišje 56 cm, ob 16.52 najnižje -49 cm, ob 22.51 najvišje 46 cm.
Tutri: ob 4.55 najnižje -52 cm, ob 11.11 najvišje 56 cm, ob 17.27 najnižje -49 cm, ob 23.28 najvišje 41 cm.
V....,	....... ......................... 'I
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
	°C		°C
500 m..		20	2000 m			9
1000 m..				15	2500 m 				8
1500 m..		11	2864 m			6
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Candle in the wind že na vrhu lestvice
LONDON, HAMBURG, RIM - Zgoščenka s pesmijo Candle in the VVind (SveCa v vetru), ki jo je Elton John zapel ob pogrebni slovesnosti za umrlo britansko princeso Diano je že prvi dan po izidu potolkla vse rekorde v zgodovini popularne glasbe in se s 600.000 prodanimi izvodi uvrstila na prvo mesto britanske lestvice "top ten" najbolje prodajanih plošC.
Se v ponedeljek so tisoči kupcev v Nemčiji in Veliki Britaniji pohiteli v prodajalne plošC, vendar so številni ostali praznih rok, saj producent Mer-cury ni uspel zadovoljiti povpraševanja. V številnih tovarnah plošC so zato uvedli dodatne delovne izmene, saj bo prva izdaja 2 milijonov zgoščenk po pričakovanjih pošla že v Četrtek. Zgoščenka je izšla v soboto.
Izkupiček od prodaje bo zagotovo obogatil spominski sklad princese Diane, vendar producentska hiša Polygram še ni sporočila, kolikšen delež od prodane plošCe bo prejel sklad. V Nemčiji je za zgoščenko potrebno odšteti 9, 45 mark, večina prodajalcev pa je že napovedala, da bo del dobička namenila skladu. Celotnega deleža od prodanih plošC se bo odrekel tudi Elton John. Poznavalci ocenjujejo, da se bo v sklad od pro-
danih zgoščenk zbralo približno 70 milijonov mark.
Od včeraj je zgoščenka Eltona Johna v prodaji tudi v Italiji. Polygram je glede prodaj v Italiji zelo previdna, češ da v tej državi ni tradicije »sin-gle« zgoščenk in si zato ni mogoče predstavljati, da bi bila prodaja taka kot v Veliki Britaniji ali v nemCiji, kjer imajo take zgoščenke že dolgoletno tradicijo. Sicer pa tudi v Italiji pesmi ne smejo predvajati po radiu, z namenom, da pop-veCajo prodajo, katere izkupiček bo v celoti namenjen v dobrodelne namene.
Na slikah (Telefoto AP) levo Elton John, desno platnica zgoščenke.
.........................
Film o umoru Versaceja
MIAMI - Ameriški filmarji hitijo, da bi dokončali celovečerni film o Andrevvu Cunanu, ki je osumljen umora modnega kreatorja Giannija Versaceja. Snemanje poteka na južni Floridi, za režijo in scenarji pa odgovarja Menahem Golan, ki je veteran med ameriškimi filmarji. Ko se dela film o aktualnem dogodku, je zanimanje javnosti ogromno, zato je pomembno, da je film cimprej zunaj, saj ljudje zgubijo interes, je pojasnil Sam Lupovvitz, predsednik filmske družbe Pan Am Pictures Inc. iz Miami Beacha. Film z naslovom "Umor Versaceja" naj bi stal približno pet mihjonov dolarjev, snemali pa ga bodo po vsej južni Floridi. Eno izmed prizorišč naj bi bila vila Vizcaya v zah-vu Biscayne Bay, ki je zgrajena v sredozemskem slogu. V filmu Stephen Bauer v vlogi agenta FBI sledi Cunana-nu, M ga igra mladi igralec Shane Per-due, medtem ko v vlogi Versaceja nastopa itabjanski igralec Franco Nero.
Antično pokopališče pod Aleksandrijo
KAIRO - Arheologi so pod egiptovskim pristaniškim mestom Aleksandrijo odkrih antično pokopališče s 150 grobnicami, je včeraj sporočilo egiptovsko ministrstvo za turizem. Grobnice so iz obdobja 300 let pred našim štetjem, v njih pa so človeški ostanki in pogrebna oprava. Na množično grobišče so naleteli ob kopanju temeljev za novi most, ki bo zahodni del Aleksandrije povezal z avtocesto proti Kairu. Ministrstvo je v izjavi za javnost zapisalo, da gre za pravo "mesto mrtvih pod Aleksandrijo" in da so v 150 komorah našli "keramične vodovodne cevi, moleke in žare". Izkopavanje, pri katerem je sodelovala ekipa več sto delavcev, je nadzoroval francoski arheolog Jean-Yves Empereur. Čeprav najzgodnejši grobovi datirajo v leto 300 p.n.št, napisi na stenah pokopališča pričajo, da so ga uporabljali tudi med leti 500 in 600, kar sodi v obdobje Bizantinskega cesarstva.
Prstan varuje pred revmo
MUNCHEN - Po ugotovitvah britanskih zdravnikov lahko zlati poročni prstani varujejo pred revmo, pri Čemer pa je treba opozoriti, da to velja le za prst, na katerem je prstan, piše v najnovejši izdaji Časnik Aertzliche Pfaxis, ki izhaja v Graefelingu v NemCiji. Dokaz za to trditev je neka 62-letna pacientka, ki že dolga leta boleha za revmo, prst, na katerem pa že prav tako dolgo nosi poroCni prstan, pa ni utrpel posledic bolezni. Zdravniki so nato preslikali prste, na katerih nosijo prstan, še 30 osebam, ki bolehajo za revmatičnim artritisom, bolečim vnetjem sklepov, ter ugotovili, da je bil pri vseh prst, na katerem so nosib prstan, manj poškodovan od ostalih. V prispevku, objavljenem v reviji Annals of Rheumatic Disease (St. 56, 1997, str. 497), zdravniki predvidevajo, da so delci zlata skozi kožo prodrli v sklepe in tam zavirali proces vnetja. (STA/dpa)
Čokolada ne redi,
daje pa občutek zaljubljenosti
LONDON - Čokolada ne redi in ni kriva za mo-zoljavost, so pred nedavnim ugotovili udeleženci svetovne konference o kakavu v Londonu. Predsednik ameriškega združenja proizvajalcev čokolade Lavvrence Graham je celo dejal, da ena Čokoladna plošCica na dan pomaga pri zniževanju holesterola v krvi, zdrava je za srce, ne povzroča migrenskih glavobolov, aken in alergij, vzbuja pa celo občutek, podoben zaljubljenosti. V zadnjih nekaj letih je poraba Čokolade v ZDA narasla za pet do šest odstotkov, predvidoma tudi zato, ker so trditve ameriškega združenja znanstveno utemeljene, možno pa je tudi, da so Američani že dodobra naveličani neprestanega prepovedovanja kalorij, ki jih dnevno zaužijejo. (STA/Hina)
Tri četrtine Francozinj sanja o tretjem prostem dnevu
PARIZ - Tri četrtine Francozinj si Zeli, da bi bili konci tedna daljši vsaj za en dan in več kot polovica jih meni, da jim ne ostane dovolj Časa zanje, je pokazala raziskava inštituta IFOP-La Redoute. Vsaka tretja Francozinja je prepričana, da posveti preveč Časa službi, 22 odstotkov pa jih obžaluje, da zgublja dragoceni Cas z vožnjo. Ce bi imele več Časa, bi se Francozinje najraje ukvarjale s športom (61 odstotkov), šele potem uživale v umetnosti in kulturi (42 odstotkov). Kar se tiče družbe, bi proste trenutke preživljale največ z otroki in prijatelji. Zanimivo: šest od stotih zaposlenih Francozinj je prepričanih, da prebijejo preveč Časa s svojim izbrancem... Raziskava, ki so jo po vsej Heksagonali opravili sredi maja, je zajela 402 naključno izbranih zaposlenih Francozinj med 20. in 60. letom. (STA/AFP)