GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XII • ŠTEVILKA 4 • 11 APRIL 1976
OB
JUBILEJU
V času najtežjih preizkušenj, pod izrednim pritiskom sovražnikov in domače reakcije, je velik del našega delavstva, kmetov in inteligence pravočasno spoznal namere okupatoijev ter se odločil v neizprosnem boju osvoboditi domovino.
Komunistični partiji Slovenije je že v prvih dneh okupacije nspelo povezati napredne sile v narodnoosvobodilni boj. Na njeno Pobudo je bila 27. aprila 1941 ustanovljena OF Slovenije kot ^ljudska organizacija, ki je predstavljala posebnost v zgodovini narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov.
Program OF je temeljil na mobilizaciji vseh ljudskih sil v boju Proti okupatorju. Enotnost OF, kot vseljudske politične organi-^acije pod vodstvom komunistične partije Slovenije — avantgarde slovenskega proletariata, je bila še zlasti poudarjena z Dolomitsko ■rjavo. Tako enotno organizirane napredne sile, medsebojno Povezane v neštetih majhnih skupinah, odborih OF in drugih °rgaruzacijskih oblikah, v katerih so sodelovali od najmlajših pionirjev pa tja do starčkov in babic, so zagotavljale neukrotljiv boj enim samim ciljem — osvoboditi domovino od okupatorjev in domačih izdajalcev.
Revolucionarno obdobje OF se je po osvoboditvi nadaljevalo v ”°ju za izgradnjo porušene domovine, v izpopolnjevanju ustavnih določil, v razvijanju delavskega samoupravljanja ter se nadaljuje še dunes v njeni naslednici Socialistični zvezi delovnega ljudstva, pri uveljavljanju samoupravne socialistične družbene ureditve.
Tako kot pred 35 leti OF, tako tudi danes predstavlja Socialistična zveza najširšo politično silo, ki združuje vse delovne 'Judi in občane v enotno fronto. Vsem je omogočeno, da v njenem pKviru uveljavljajo skupne interese in vplivajo na posamezne rešitve m odločitve.
Z delegatsko organiziranimi skupščinami družbenopolitičnih Topnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti smo uspeli vklju-dtti v neposredno sodelovanje veliko število novih ljudi in tako ^dkratno povečali število aktivistov. Tudi v družbenopolitičnem ^vljenju, v društvih, združenjih, v strokovnih in drugih samoupravnih organih sodelujejo mnogi delovni ljudje in občani ter so ^'vključeni v razvoj našega družbenega sistema “e »toremo pa biti seveda s tem zadovoljni ter moramo k ^aziičnim oblikam delovanja pritegniti tudi tiste, ki danes molče .primljajo naš razvoj ali ga samo kritično presojajo, ne da bi ,, ?rkoli ustvarjalno, samoiniciativno vplivali na še hitrejši razvoj. J^jevne organizacije socialistične zveze čaka glede mobiliziranja članov še vrsta nalog. Organizacijo je treba približati obča-o?f!J> “to pristopamo k ustanavljanju manjših organizacijskih uR. kjer bo resnično vsak lahko sodeloval. Na podeželju j~*vjjamo vaške odbore v mejah posameznih vasi oziroma celo na mestnem področju pa ulične svete, svete sosesk in ne svete. V tako zaokroženih enotah, kjer se ljudje med seboj Puttiajo, kjer navsezadnje imajo tudi skupne interese, je gotovo ogoče učinkoviteje reševati vsa vprašanja, ki so specifična za JUtovo področje, pa tudi širša družbena vprašanja. V takem stavu bo tudi preprost človek znal povedati svoje mnenje in s |7°J,ni. odnosom prispeval k rešitvi včasih morda celo zelo utttpleksnih in zapletenih zadev. S tem povečujemo tudi socialno ^rn°st človeka, saj prevzemajo prav te skupnosti neposredno skrb vsa vprašanja, najsi bodo to vprašanja otroškega varstva, varstva ‘grelih, družbene samozaščite, kulture, vprašanja mladih, pa tja “informiranja o dogodkih doma in v svetu. S tem se približujemo Podobni organiziranosti OF v času narodnoosvobodilnega boja, ki ^ l^ojimi odbori segla v vsa naselja, mesta in tovarne.
.Ob jubilejni 35. obletnici ustanovitve OF, ki nam je še posebno obč*Vl\0 blizu (“J J* *)ila ustanovljena na območju naše sje> Ine)> usmerimo naše obveznosti v tako organiziranost, da bo -^fni naš občan lahko konstruktivno sodeloval pri odločitvah in Juvanju nalog za lepši jutri.
jjjjb prazniku, ki je hkrati tudi naš občinski praznik, naj naše žive sežeJ° tudi v čas rojevanja OF ter v čas največjih grozot, ki so ,likdaV °^e*1 VSe^ b°rcev 'n aktivistov, z edino željo, da se ne bi r Ponovile.	FRANCI MALOVRH
----------------------------------------------------------------------\
V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO:
POGOVARJALI SMO SE S FRANJOM LUBEJEM ........................STRAN 2
ZASTAVA JE ZAPLAPOLALA.......................................STRAN 2
KS DOBROVA - GOSTITELJ LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA........STRAN 3
RAZUMEVANJE IN NEPRECENLJIVA POMOČ NAŠIH OBČANOV IN DELOVNIH LJUDI
STA NAM VLIVALA POLET PRI NAŠEM DELU .......................STRAN 4-5
DRUŽILI SO JIH DELO, MLADOST. PESEM .........................STRAN 6
SPOMIN NA CANKARJA BO OSTAL ŽIV .............................STRAN 7
v_________________________________________________________________ J
★
OB OBČINSKEM PRAZNIKU 27. APRILU IN PRAZNIKU DELA L MAJU
ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
SKUPŠČINA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE LJUBLJANA VIČ—RUDNIK
UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE
UDELEŽIMO SE SVEČANE SEJE DELEGATSKE SKUPŠČINE, ZDRUŽENE Z ZBOROVANJEM DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, KI BO 27. APRILA OB m URI DOPOLDNE PRED OSNOVNO ŠOLO NA DOBROVI.
VEČ 0 PROSLAVAH, PRAZNOVANJIH IN SVEČANOSTIH V NAŠI OBČINI PREBERITE NA ZADNJI STRANI.
VEZI
PRIJATELJSTVA
IN
SODELOVANJA
Tako kot lani nas bo tudi letos v času praznovanja našega občinskega praznika obiskala delegacija iz pobratene občine Lajkovac iz SR Srbije. Med svojim, sicer kratkim obiskom bodo med drugim obiskali tudi dve delovni organizaciji — Tobačno tovarno in Elektromontažo ter se udeležili osrednje proslave 27. aprila na Dobrovi. Najmlajši Lajkovčani — pionirji tamkajšnje osnovne šole, pa bodo gostje šolarjev iz Vrhovcev.
Dobro leto in pol je minilo, odkar so predstavniki naše in lajkovške občine podpisali svečano listino o pobratenju. V tem času smo sicer izmenjali več obojestranskih obiskov, koristnih izkušenj pa tudi spodbudnih dogovorov o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju. Tako se predstavniki Ljubljanskih mlekarn dogovarjajo o možnostih izgradnje velike mlekarske farme v Lajkovcu, delavci Elektromontaže o morebitni izgradnji manjšega obrata, Gradbeno podjetje Tehnika pa o proizvodnji gradbenega materiala kot tudi o zaposlovanju odvečne delovne sile v Lajkovcu. Sodelovanje s to bratsko občino pa bomo vsi skupaj seveda še razvijali in bogatili tudi s srečanji, ki nas povezujejo na kulturnem, športnem ali kakšnem drugem področju.
Ob priliki njihovega obiska jim zaželimo dobrodošlico in prijetno počutje.
RAZGOVOR S FRANJOM LUBEJEM
KOMUNISTI MORAJO NADALJEVATI SVOJE REVOLUCIONARNO DELO V SZDL
Ime Franjo Lubej bo ostalo v slovenski zgodovini zapisano za vedno. O tem našem občanu bodo brali zanamci in se učili o njem otroci v šoli. Učili se bodo o njem, morda se tudi že učijo, če natančneje predelujejo zgodovino NOB. Franjo Lubej se je zapisal v slovensko in jugoslovansko zgodovino kot eden soustanoviteljev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kot človek, ki je veliko prispeval k ustanovitvi OF, kot človek, ki je izredno veliko pripomogel k ohranjanju enotne fronte in enotnosti boja vseh naprednih in svobodoljubnih Slovencev v času odpora proti okupatorjem. Njegov prispevek pri organizaciji enotnega odpora proti sovražniku domovine je nesporno neprecenljive vrednosti, storil je največ, kar je mogel storiti rodoljub in bil je prvi, ki je stopil v stik s komunistično partijo, z organizacijo, za katero je vedel, da bo bila s sovražniki neizprosen boj do konca, do osvoboditve domovine. S svojim sodelovanjem s KP je pripeljal v partizane številne pripadnike levega demokratičnega krila predvojne telesnokulturne organizacije Sokol.
Franjo Lubej se je rodil dve leti pred začetkom dvajsetega stoletja. Že od srednješolskih dni se je začel zapisovati v slovensko zgodovino, na tiste strani, kjer piše o naprednjakih, ki so nosili nove ideje, ki so želeli boljšo družbo, ki so želeli streti krivični sistem in pomagati slovenskemu narodu k lepši svobodni bodočnosti. Že kot srednješolec je Franjo Lubej sodeloval kot preporodovec. Potem je delal v Sokolu, vendar so bile ideje Sokola, zanj večkrat premalo napredne. Zato jih je pogosto kritiziral, vodil pravcate bitke, bil preganjan in kaznovan, končno celo po dolgotrajnem procesu izključen iz Sokola. Po vseh teh njegovih
nastopih so tudi člani KP videli, da je to človek, ki bi sodil v njihove vrste, človek, ki sicer še ni formalno član KP, so pa njegove ideje tako zelo blizu njenim idejam.
Mučen proces
„Bil sem eden od vodij demokratičnega krila Sokola," se spominja Franjo Lubej. „Bil sem tisti, ki je naredil prvi stik, ki je prvi stopil v povezavo s KP. Za prvi stik me je prosil Maks Nahlik. To je bil vaditelj pri Sokolu na Taboru. Od Sokola I je odšel k Sokolu Vič. Tudi jaz sem bil izključen po dolgotrajnem in mučnem procesu, ki so nam ga priredili kar v Sokolu. Po dvakrat tedensko se je odvijal proces, ki je trajal ure in ure. Bilo je kot na pravem sodišču z zagovorniki, tožilci itn. Vse je trajalo šest mesecev. Obtoženi in izključeni smo bili, ker smo želeli svobodo, ker smo hoteli, da v Sokolu zaveje svež, nov veter. Mi se nismo hoteh v okviru Sokola iti strankarske prepire in služiti tej ali oni stranki, ki je imela vrh Sokola pod svojim vplivom.
Maks Nahlik me je prosil za razgovor decembra 1940, po pogrebu dr. Korošca, glave slovenskega nazadnjaštva, duhovnika, za katerega je bil v vladi največkrat rezerviran stolček s pendrekom. Dr. Korošec je bil notranji minister. On in duhovščina so dosegli, da so Slovenci pred vojno pretežno glasovali za nazadnjaško Slovensko ljudsko stranko. To SLS so duhovniki vtepavali ljudem v glavo dan za dnem s prižnice in tudi uspevali."
Zakaj vasje prosil Maks Nahlik za razgovor?
..Komunistična partija je opazila, da v Sokolu nekaj vre. O monstruoznem procesu, ki je trajal šest mesecev, so veliko
pisali tudi časopisi. Očitno je bilo, da so v Sokolu napredne sile. Lubej je bil naprednjak. To je bilo jasno in tudi to, da je bil že sedemkrat policijsko kaznovan, je potrjevalo njegovo naprednost. Dobila sva se v Tivo-liju. Tam me je naravnost vpra-šal: „Ali bi stopil v stik s KP? “
Stik s Komunistično partijo
Malce sem bil začuden, nato sem ga vprašal: „Si ti član KP? “ Odgovor je bil jasen: „Da.“ To je bilo za nas Sokole in zame nekaj novega. Vprašal sem ga: „Zakaj jaz? “ To mi je utemeljil takole: „Zato, ker si bil že nekajkrat policijsko kaznovan in ker si izključen iz vseh jugoslovanskih sokolskih društev zaradi naprednosti." Počaščen sem bil in pristal sem. Povedal pa sem, da bom s tem seznanil še dva najožja sodelavca. O vsem sem povedal še Jožetu Rusu in Zoranu Poliču. Tako se je začelo. Nahlik me je peljal za prvi stik k dr. Marjanu Dermastji. Potem so sledili sestanki. Naslednje srečanje je bilo že na širši ravni. V kavarni Majcen smo se sestali trije od Sokola (Rus, Polič in jaz) in trije od KP. V imenu KP so prišli na sestanek dr. Aleš Bebler, dr. Marjan Dermastja in dr. Gregor Ravnikar. Ugotovili smo, da je skupina pripravljena sodeloval* s KP. To je bilo marca 1941, torej že praktično na predvečer napada na Jugoslavijo. Naslednji sestanek je bil v gostilni Kovač. Na njem sta sodelovala tudi Franc Leskošek in Miha Marinko. Zadnji sestanek pa je bil v Dravljah. Ta je bil že zelo širok. Nanj.je prišlo deset Sokolov in kompleten CK KPS. S strani CK KPS so se ga udeležili: Edvard Kardelj, Tone Tomšič, Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler, Franc Leskošek in Miha Marinko. Dogovorili smo se za sodelovanje in kot dokaz za to, so vključili vseh nas deset Sokolov v odbor društva prijateljev Sovjetske zveze. Odbor pa se je z nami sestal le enkrat. To je bilo 23. marca 1941, ko je jugoslovanska vlada sklepala ali podpiše pogodbo s Sovjetsko zvezo, ali j pristopil k paktu Rim-BerHn. Iz zgodovine je znano, kako se je vlada odločila in kako je reagiralo ljudstvo.
Sokoli smo tedaj razkrinkali tajnika društva dr. Črtomira Nagodeta, ki je igral dvolično vlogo. Vse je tožil v Beogradu
kraljevim pristašem, obenem pa je hodil k sovjetskemu veleposlaniku. Prisiljen je bil odstopiti kot tajnik društva. To je bil prvi prispevek Sokolov v sodelovanju s komunisti Potem je prišel napad in starojugoslovanska vojska je razpadla. Vojaki bi se še borili, vendar s čim? Oficirski kader je bil ali podkupljen od gestapa, ali pa se je spogledoval z Angleži in je stiskal rep med noge. Znan je primer, ko so se vojaki želeli boriti in so hoteli vzeti iz zaboja municijo, pa so v njem našli opeko. Vse je bilo sabo-tirano.
Široka fronta
Sokoli smo čakali, kdo bo klical na mobilizacijo, kdo bo klical v boj. Takrat je iz ilegale nastopila partija. Uspela je združiti 18 različnih skupin. KP je imela velik vpliv med inteligenco, saj je dve tretjini inte-
Franjo Lubej
ligence prevevala s svojimi de-jami. Komunisti so pisali v revijo Sodobnost, večkrat tudi pod psevdonimi. Veliko podpore je imela KP tudi med učitelji. KP je sklenila in tudi naredila široko potezo ljudske fronte. Vse, kar ni bilo izdajalskega, je bilo za OF.
Boris Kidrič je bil duša ustanovitve OF. Imel je izredno močno zaslombo in podporo na univerzi med študenti, močni so bili tudi begunci iz Štajerske, ki so pribežali pred Nemci v Ljubljano, nekateri napredni oficirji, priključila se je celo Nagodetova skupina, ki smo jo že maja razkrinkali, krščanski socialisti, Čoševa skupina in še nekatere druge, ki se jih niti ne spominjam. Bile so namreč sku-
pine le po dva ali trije člani, ki so se tudi pridružile. Zato smo razlikovali tudi osnovne skupine, ki so imele večje število članstva in manjše skupine.
Združile so se in ustanovile enotno fronto za boj proti okupatorju in izdajalcem OF. Ustanovni sestanek je bil, kot je znano, 27. aprila 1941. Na ustanovnem sestanku nisem bil, ker smo menili, da je važneje, da držim stik z ljudmi, ki sem jih kot poverjenik poznal. Na dveh koncih pa bi bilo preveč dela za enega samega. Na ustanovnem sestanku je bil za Sokole sodnik Josip Rus, za krščanske socialiste Tone Fajfar, dr. France Šturm in dr. Ferdo Kozak ter Josip Vidmar za kulturnike, za KP pa Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler in Boris Ziherl. V izvršni odbor so tedaj izvolili štiri: Borisa Kidriča, Josipa Rusa, Toneta Fajfarja in Josipa Vidmarja. Kasneje smo sklenili izvršni odbor razširiti, tako da je štel sedem članov. Novi člani so bili: Edvard Kardelj, Edvard Kocbek in jaz.
Kasneje smo še enkrat širili
10	in sicer po roški ofenzivi na
11	članov (Franc Leskotšek, dr.Marijan Brecelj in Zoran Polič. Po kapitulaciji Italije je vstopil kot enajsti član France Bevk). Ta izvršni odbor pa je bil do AVNOJ tudi istočaso predsedstvo SNOS. To se pravi, da sta bila združena v enih ljudeh dva organa. Po AVNOJ pa smo razširili plenum na 80 članov in nato celo na 140.
Potrjena enotnost
Kako je bilo v času NOB, je znano vsem iz zgodovine. V času NOB se je kovala enotnost?
Franjo Lubej: V začetku je prišlo tudi do nekih nejasnosti, kot v vsaki novi „družbi", vendar smo vse to prešli, saj smo imeli skupen cilj. Po roški ofenzivi sem napisal okrožnico „na-cionalistom" in zato smo bili vedno povsem enotni. Dokaz enotnosti je bila tedaj tudi Dolomitska izjava, za katero so bili vsi člani 10 OF.
Proti je bil na širšem sestanku aktivistov OF na Pugledu samo Črtomir Maren. Spomnim se še, kako je ob branju Dolomitske izjave stal ob strani in se potem izjasnil kot njen nasprotnik. Odšel je od nas in ustvaril najhujšo teroristično organizacijo, ki je delovala pri nas v času NOB — črno roko. Veliko
škode so našemu skupnemu nastopu prizadejali duhovniki. Spominjam se kaplana iz Hinj, s katerim se je družila celo neka učiteljica — Sokolica. Izdala mu je marsikaj in posledica je bil poboj naših ljudi med roško ofenzivo. Oba sta bila za to kaznovana.
Vojna pa je tekla z vsemi grozotami. Italijani so skušali zatreti NOB, vendar zaman. Ker so se dogajali številni napadi na Italijane in izdajalce iz vrst slovenske reakcije, so Italijani prepovedali vožnjo s kolesi. Ker smo imeli radio, pa so ga za; plombirali, da ga ne bi mogli poslušati.
Kašelj izdajalcev
Preganjali so nas, kolikor so le mogli. Živo so mi ostali v spominu procesi, v katerih so pripeljali v dvorano osumljence-Izdajalci, ki so ostali za zavesami in so bile vidne le oči, so si jih ogledovali. Če je bil izdajalec tiho, so zapornika spustili; Sam sem bil stokrat na takšni raciji, vendar nikoli ni nihfi® vprašal, čeprav so brali tudi ime. Tajnost je pri nas delovala. Jaz sem deloval pod izmišljenin1 imenom, na videz pa me niso poznali. Zaradi varnosti sem tudi dvakrat zamenjal imel Bu sem Anton Lukež in Drajč6 Jaklič. Od tod imam tudi part>' zansko ime Drejče.
In kako je bilo z enotnostjo j po vojni?
Ostali smo enotni v mirO; tao kot v boju. Zato smo tud|. dosegli toliko. Številni Sokob | so že v času NOB stopili v vrste KP, krščanski socialisti PraV tako. NOB jih je prekalila v ljudi širokih pogledov.
SZDL danes
In kako ocenjujete današnjo SZDL, kot enotno fronto vse socialističnih sil, kot eden PrV1 članov vodstva?	. ...
Sreča za našo deželo je ^'5 da je nastala med NOB Of-Sedaj je OF dobila novo v*!5' bino v SZDL. Ta bo moralno1 dejansko opravila svojo vlog®’ če bodo komunisti v SZL^ nadaljevali svojo revolucionar11 delo. Če bodo komunisti vzo < ne bo nihče zabavljal, PanJ pridejo še takšne težave. y straniti pa je treba iz ZK t^t ’ ki svoje grdobije skrivajo ..rdečimi knjižicami."

ZAPIS NEKEGA DEJANJA
NAŠA ZASTAVA JE ZAPLAPOLALA
Bilo je leta 1941. Takrat so se, vsaj meni se je tako zdelo, Italijani bolj pritihotapili kakor pa okupirali Ljubljano, pa tudi Trnovo, kjer se je vse, kar bo sledilo, tudi dogajalo.
Na okupacijo smo se počasi navajali, nikakor pa se z njo nismo mogli sprijazniti. Proglas OF seje vsaj nam, Dragu, Radu, Hinetu, Pavletu, Silvu in Franciju zdel kakor sončni žarek, ki je preganjal ljubljansko meglo. Italijani pa so nas s policijsko
Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rud-nik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: ing. Janez Cemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič, (odgovorna urednica), ing. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič. Tehnični urednik France Anžel. Uredništvo in uprava Ljubljana Trg MDB 7/1, tel. 23-381 int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
\______________________________S
uro, pozdravljanjem in dvojezičnimi napisi neprestano opozarjali, da smo nezaželeni prebivalci rodnega mesta.
Naenkrat je prišla jesen, mi pa smo med tem časom postali skojevci Bližala se je obletnica oktobrske revolucije in mi smo se mučili s tem, kako bi to javno pokazali vsem tistim, ki so bili z nami, še bolj pa onim — to je okupatoiju in njihovim somišljenikom. Domenili so se za \ddno akcijo večjega obsega. Toda, kaj naj bo to? In kako naj to izpeljemo? Protestne akcije in zidne parole so bile takrat že vsakodneven pojav, zatorej je potrebno narediti nekaj drugega.
Premišljevali in premlevali smo vse mogoče, končno smo se zedinili, da bomo na trnovski cerkvi razobesili našo zastavo z zvezdo. Rečeno - storjeno! Rečeno že, do dejanja pa je bilo še zadnji problem najprej seveda, kje dobiti zastavo? Kmalu nam je postalo jasno, da jo moramo narediti sami. Silva, ki je bil v manufakturni trgovini, smo zadolžili, da preskrbi blago, vsaj modre in rdeče barve.
Ker smo se do tedaj na raznih drugih akcijah izvežbali in izkazali s tem, da vsak svojo nalogo opravi, ni bilo dolgo, ko je bilo blago vseh treh barv na varnem pri Franciju, kjer so tudi bili sestanki in kjer so, ali vsaj v neposredni bližini tudi stanovali omenjeni skojevci.
Verjemite mi, da so se sedaj šele začele težave. Zastavo je bilo potrebno sešiti ter jo opremiti z zvezdo in drogom. Brez izkušenj in brez predloge smo začeli, oziroma poskušali. Dva, tri dni se že mučimo pa še nobenega pravega uspeha.
Končno nas reši mnogih problemov Francijeva mama, ki se je po policijski uri usedla za šivalni stroj ter pričela šivati zastavo. Eni so stražili, drugi pomagali pri blagu, tretji pri zvezdi in tako smo sredi noči imeli gotovo našo slovensko zastav,o s petokrako. Ponosni smo bili nanjo, saj je bila široka najmanj 1,5 m, dolga pa kar 6 metrov.
Na razpolago smo imeli še dan in pol, da napravimo načrt samega razobešanja. Šli smo v cerkev, si vse ogledali in vsakemu določili svoje delo. Napočil je čas akcije. Dogovorili smo se, da to opravimo tik pred policijsko uro, ker takrat po mestu še niso krožile italijanske patrulje. Hine je prevzel stražo, varno skrit pri mostu, Pavle pa pri „Moretu“. V cerkev smo poslali molit kakih pet deklet in
jim naročili, da naj vztrajajo toliko časa, dokler se Drago, Rado in Franci ne vrnejo iz zvonika.
Omenjeni trije smo se s skrito zastavo prek kora povzpeli v zvonik. Tu pa se je začelo vse obračati od načrta. Prvotni namen, da zastavo s pomočjo stalnega škripca potegnemo na sredo med oba zvonika smo opustili, ker bi tako tudi Italijani zastavo lahko kaj hitro sneli. Kratek posvet je prinesel odločitev, da zastavo zataknemo na streho enega zvonika. Prav zaradi tega smo morali na hitro najti primeren drog, ki nam ga je uspelo dobiti v samem zvoniku. Želja, da bi zastavo z notranje strani zvonika med opekami porinili na plan, je po nekajkratnih poizkusih ostala brezuspešna.
Na to, da bi sedaj, korak pred ciljem odjenjali, še pomislili nismo. Ni pa bilo druge rešitve, kot da z zunanje strani zvonika zataknemo zastavo pod opeko. Tik pod linami ima zvonik na zunanji strani kak decimeter širok okrasni rob. Na tega je skozi lino zlezel Franci in se korak za korakom drsaje pomikal proft vogalu zvonika. En sam nepravilen gib in padel bi lahko v globino kakih 30 m.
Prav nerazumljivo je, kako se v taki situaciji človek lahko skoncentrira samo na ravnotežje in premišljeno izvrši vsak gib. Nekako mi je le uspelo, da
sem drog z zastavo zataknil pod opeke tako, da je bil položaj zastave z ozirom na čim večjo vidljivost zadovoljiv. Previdno sem se začel pomikati nazaj proti lini. Ko sem jo dosegel z desno roko in se oprijel železne ograje v njej, sem se prekobalil v notranjost zvonika. Čim sem dojel, da sem zopet v zvoniku, se me je polotil tak strah za vse prestane, da mi je moral Rado prižgati cigareto, ker so se meni roke vse preveč tresle.
Prvotno planirani čas se je raztegnil za tri do štirikrat in tako je že zdavnaj bila policijska ura. Med tem našim delom so se spodaj sprehajale italijanske patrulje, toda še na misel jim ni prišl, da bi pogledale kvišku.
Ko smo v zavetju zvonika pokadili cigareto, medtem pa sem se tudi umiril, smo odšli v cerkev, ki pa je bila prazna in ... zaklenjena. Tako, torej smo v pasti! Kaj sedaj? Vrnil sem se na kor in skozi lino z dogovorjenim znakom poklical Hineta. Sporazumela sva se, da naj čimprej skoči domov, kar na srečo ni bilo daleč, le 50 metrov stran in prinese vitrihe, ki smo si jih preskrbeli za to akcijo po prvotnem načrtu. Kmalu se je vrnil, toda vsi napori, da bi od zunaj odklenil glavna vrata, so bili zaman. S pomočjo vrvice smo kmalu imeli vsi trije vitrihe v rokah, znotraj cerkve. Tako smo sedaj
lahko odprli stranska vrata,1 jih, jasno, za seboj tudi zald nili. Srečno smo preskop ograjo, se izognili vsem P2^ Ijam in nekaj po polnoči doj1' ugotovili, da nam je zaenW akcije popolnoma uspela. .
Zjutraj, ko sem odšel v sN bo sem ugotovil, da vedno tako visi, kot smo jo d prej obesili. Nekako ob deset.{ dopoldne se v službo vest, da je na trnovski cer* razobešena slovenska zasta ] Ker so vsi vedeli, da sem Tr3 čan, so me zato tudi vsi sp12* vali, vendar sem jim jaz odi varjal, da na poti v službo stave nisem videl.	. -j
Italijani so bili besni. NajPjj so zaprli cerkovnika, češ di > to njegovo delo. Vendar še tekom dneva spustili-prizadevanja fašistov, da bi ^ stavo čimprej odstranili, so^
neuspešna, zato so na P^o
poklicali gasilce z avtom311 lestvijo. Ti so prišli, toda 1® j, je bila nekaj metrov prckfa Šele okrog poldne se j®/3 srečilo, da so odstranili nercjo' zgovoren dokaz, da smo tu venci, ki tudi na obletni®0^, tobrske revolucije nismo bih	vsej
Se nekaj dni se je P , jjl< Ljubljani govorilo o tem,sl ^ o in vrstile so se preiskave,1(2 ^ pravih storilcih, tako km y navadi, ni bilo ne duh3 sluha.	_ fjCi
FRAr
Krajevna skupnost Dobrova oziroma kraj Dobrova bo letos mesto, kjer bomo v občini Ljubljana Vič-Rud-nik praznovali občinski praznik v spomin na ustanovitev OF. Področje Dobrove je znano tudi iz NOB, saj je veliko prebivalcev te krajevne skupnosti dalo življenja v času NOB, med njimi tudi narodni heroj Vlado Dolničar-Rudi. Na Dobrovi pa so v zadnjih letih naredili precej, posebej znani pa so postali, ko so uvedli v osnovni Soli celodnevno Solo kot ena prvih poskusnih Sol v republiki. Tudi sicer je Dobrova izredno zanimiva, po svoji raznolikosti, po položaju, saj sega v kemtijsko področje, obenem pa je to pravzaprav po zaposlenih prebivalcih v bistvu mestna krajevna skupnost, saj se prebivalci vozijo na delo v Ljubljano, ker v KS nimajo proizvodnih organizacij, če izvzamemo Sele pred meseci priseljeno Žimnico. Kako utriplje delo in življenje v tej krajevni skupnosti, ki se Po Številu prebivalcev nenehno veča, smo se pogovarjali za našo običajno „okroglo mizo".
O Dobrovi kot celoti, pa tudi posebnostih in podrobnostih je izčrpno pripovedoval predsednik sveta KS Dobrova ZVONIMIR TUŠAK. „Še vedno se Prištevamo med podeželske krajevne skupnosti, čeprav večina tukajšnjih prebivalcev dela v mestu. 2500 prebivalcev, kolikor jih šteje naša KS, prebiva v 12 naseljih, ki ležijo v dveh dolinah: v smeri Polhovega Gradca in Horjula. Ljudje se v našo KS nenehno Poseljujejo, tako tisti, ki bežijo iz mesta kot tudi tisti, ki se približujejo mestu in prihajajo iz odročnejših krajev Polhograjskih Dolomitov. Voziti se v mesto na delo pa se praktično moramo, saj pri nas ni delovnih organizacij proizvodnega značaja. Pred meseci se je Sele doselila v Podsmreko Žimnica, potem ko so jim v Ljubljani pogoreli proizvodni prostori. Vendar to seveda ne pomeni, da se bodo sedaj naši ljudje lahko tu zaposlovali, je pa to nedvomno koristno za našo skupnost.
Kar 10 odstotkov vseh črnih gradenj v občini je na Dobrovi
Značilnost naše KS so črne gradnje. Žalostno, Vendar resnično. Na našem področju jih imamo kar 160, to je deset odstotkov vseh črnih gradenj v občini. Kot ocenjujemo, leži krivda za črne gradnje predvsem v prepočasni urbanizaciji in obdelavi zazidalnih načrtov, pa tudi prevelikega povpraševanja. Preveliko povpraševanje pa je povzročilo še drugo posledico: razprodajo zemljišč izven načrtov. Zemljišča so lastniki prodajali kar tako, potem pa so se spomnili, da je kmetijskih površin škoda.
Motiv črnograditeljev, da se odločijo za nezakonito gradnjo, pa je tudi to, da se želijo na tak način vsaj v začetku otresti nemajhnih dajatev. Zato nastajajo Potem posebni problemi, posebej zaradi izgradnje infrastrukture. Tu nastanejo problemi cest, otroškega v*rstva in trgovin. Krajani zahtevajo, naj bi KS pobrala Prispevke tudi od črnograditeljev, vendar za to nimamo nikakršnih možnosti.
Zaradi neurejene gradnje so nastala naselja raztegnjena in raztresena, veliko področje je redko naseljeno. To je Škoda," poudarja Zvonimir Tušak.
»Ta raztegnjenost povzroča tudi velike težave za komunalno ureditev. Z dobro voljo krajanov pa smo Uspeli £e veliko rešiti," je še povedal Zvonimir Tušak.
Takšno veliko KS je le težko uspešno ..upravljati" z središča, saj v centru ne poznajo tako dobro Problemov, ki tdrejo posamezna naselja. Zato so se na bobrovi odločili in organizirali devet vaških skupnosti. Od tedaj je očiten porast aktivnosti Zvonimir Tušak: ••Ljudje so že uvideli, da bodo imeli le, kar bodo sami naiedili. KS ne more razrešiti problemov, lahko pa jih P°maga razreševati."
Dobrovčani so v zadnjih letih naredili veliko. ®sčani so večkrat sami kopali, prevažali itn. Obnovili s° tako nizkonapetostno omrežje, transformatorje v P°sameznih krajih, ponekod vodovod, kanalizacijo, Vrtei itn. itn. S to aktivnostjo na povsem ..praktičnih" Področjih pa so dosegli tudi visoko stopnjo politične aktivnosti. Primer zelo aktivne vasi je Šujica.
Povezanost šole in krajevne skupnosti ‘freiho uspešna
Lani pa so Dobrovčani začeli z izredno pomembno ‘Tajo. Sola, ki je nova, uporablja zunanje prostore, to j® "brezna igrišča, ki pa jih istočasno koristijo tudi ai®ni. Torej dve muhi na en mah. Odločili so se graditi športni park. Osnovno vprašanje je bil seveda “*nar. Dobrovčani so prosili vse delovne organizacije, Jer so zaposleni njihovi krajani, za prispevek. Sami pa 50 'Oropali zemljo in to kar 8 000 kubikov.
»Sole na Dobrovi si ne zamišljamo le kot šolo, kot g°jno ustanovo za šoloobvezne, temveč tudi kot dlturno družbeno središče v KS. Zato tudi nismo .^koli ločevali šole od KS, temveč ju tesno povezovali to je rodilo že številne pozitivne rezultate," pravi P^dsednik sveta KS.
n ,^a Dobrovi pa imajo še številne potrebe: komu-ku-1'*’ *tu*tun'e* telesno kulturne... Veliko priča-0*° °d mladih, ki naj bi razvili dalje že podane ^dovne pogoje. Veliko si obetajo tudi od pred ecetn dni ustanovljenega športnega društva, •.srednjeročnega plana ne bomo mogli speljati ^ • je pojasnil Tušak. ..Računamo na pomoč SIS in ^ vprašanja financiranja krajevnih skupnosti, del m0’ ^ k° uresničeno ustavno določilo, da naj del^Vlle or8antzacUe dajejo denar tisti KS, kjer njeni vei živijo. To, da nimamo gospodarskih organi-hiar’ ^ Problcm. saj delovna organizacija lahko den ■	d"' T° pomanjkanje smo občutili pri zbiranju
Men' ^ Za 'grišče, saj nismo pred gradnjo dobili nič. vg, 'm° tudi, da naj bi šlo iz proračunskih sredstev ^ dnarja za infrastrukturo."
. a Dobrovi ugotavljajo, da bi bilo mnogo manj ne ®Jenc8a. če ne bi imeli tako predanih delavcev. Ce srPH ' 'mc*' teb> tudi ne bi mogli tako smelo startati s Netočnim planom.
OBISKALI SMO GOSTITELJA LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA - KRAJEVNO SKUPNOST DOBROVA
S0LA-
SREDIŠČE
ŽIVLJENJA
»Določeni problemi pa pri nas nastajajo," meni predsednik sveta, »tudi zaradi .mešanja* prebivalstva. Ko se nov prebivalec doseli, je zaposlen z reševanjem svojih eksistenčnih problemov, to je streho nad glavo in se lahko Šele potem politično aktivira. Ponekod pri nas pa se pojavlja tudi še konservativna staroselska miselnost, da ne govorim o posameznih naseljih na našem področju, ki nimajo čiste zgodovine v času NOB. Na srečo pa smo imeli tu tudi tako svetle like kot je bil narodni heroj Vlado Dolničar."
Ceste, ceste...
In kakšen vrstni red problemov imajo Dobrovčani? Na prvem mestu je razširitev pokopališča, sledi nova cesta do nove osnovne šole, potem kanalizacija, obnova dela električnega omrežja za Graben in Razore z dvema trafo postajama, gasilski dom v Podsmreki, javna razsvetljava v Šujici, vprašanje mostov ...
Od širše družbene skupnosti pričakujejo na Dobrovi regulacijo Gradaščice, ki odnaša zemljo in s tem povzroča veliko škodo. »Milijon vložiti v regulacijo voda v Polhograjskih Dolomitih pomeni privarčevati v Ljubljani deset milijonov, kolikor je škode zaradi zemlje, ki jo voda prinaša v kanalizacijo," pravi predsednik KS Tušak. Prav nemogoča pa je tudi cesta
od Dobrove do Ljubljane. Po njej se dnevno vozi 6000 ljudi. Na cesti so le še ponekod vidni ostanki asfalta. To je grozno, ugotavljajo Dobrovčani in vsi, ki morajo s tega področja v Ljubljano. Imeli so tudi že avtobus z Dobrove v Ljubljano preko Podsmreke, pa so ga odpovedali zaradi slabe ceste. Podjetje ni hotelo uničevati avtobusov na slabi in luknjasti cesti.
Dobrovčani pričakujejo tudi obnovitev občinske ceste Stranska vas - Dobrova - Razori - Podsmreka — Tržaška cesta. Ta cesta je namreč že nemogoče obremenjena zaradi asfaltne baze v Podutiku. Nov most v Peklu je tudi že davno načrtovan, vendar očitno čakajo na nesrečo, da ga bodo popravili. Potniki pa morajo včasih izstopiti iz avtobusa in peš preko mostu, ker bi bil avtobus pretežak. Z avtobusi pa imajo menda kar lepe težave, ker se menda sploh ne držijo voznega reda.
Po komunalni ureditvi so Dobrovčani na boljšem kot na podeželju in na slabšem kot v mestu. Manjka pa jim še marsikaj, npr. tudi gostilna. Zato se Dobrovčani šalijo, da pri njih alkoholiki težko žive.
Pomladiti vrste Zveze komunistov
Dobrovška aktivnost je očitna. In kako je na družbenopolitičnem področju? Najprej je spregovoril
Na Dobrovi smo se pogovaijali o utripu KS v novi osnovni šoli v naslednjem sestavu: ing. Franc Zadnikar, predsednik krajevne konference SZDL, Peter Vrhunc, vodja delegacije za občinsko skupščino, Marko Zdešar, predsednik odbora ZRVS in športnega društva, Tone Potočnik, sekretar OZK, Olga Kosmač, predsednica aktiva ZSMS, Franc Malovrh, ravnatelj osnovne šole, Zvonimir Tušak, predsednik sveta KS, Dore Kogovšek, predsednik sektoija gasilcev. Vera Bozovičar, predsednica KUD, Jože Komat, tujnik KO ZZB in Franc Marka, predstavnik Žimnice.
ing. FRANC ZADNIKAR, predsednik krajevne konference SZDL. »Naš program je program vseh organizacij v naši KS. Z vsemi dobro sodelujemo, posebej pa je bila naša aktivnost očitna pri akciji za samoprispevek za šolstvo. Bili smo na konici najboljših rezultatov v Ljubljani Reorganizacija je očitna pri aktivnosti, vendar še vedno nismo zadovoljni s posameznimi vaškimi skupnostmi. V Hruševem in Selu so težave zaradi starosti prebivalstva. Dejavnost smo osredotočili okoli šole in marsikaj že pove, da smo za igrišče uspeli pridobiti ljudi, da so opravili kar 15000 prostovoljnih delovnih ur."
TONE POTOČNIK, sekretar osnovne organizacije ZK: »Sama organizacija Dobrova šteje le 20 članov, živi pa tukaj okoli 50 članov ZK, ki sodelujejo tudi na terenu, čeprav so povezani v delovnih organizacijah. Pri nas vključeni člani so večinoma starejši. Organizacijo skušamo pomladiti in zato polagamo veliko pozornost na delo z mladino. Na predlog ZSMS smo sprejeli tri nove člane. Ne želimo kampanjskega sprejemanja, temveč kadrovsko preverjeno. Mladini dajemo priliko za delo in je ne kritiziramo, kot to ponekod počno. Rezultati so zato vidni. Organizirali bomo aktive ZK po vaških skupnostih. To nam bo olajšalo delo in tudi kadrovanje. Odločili smo se za večjo odprtost osnovne organizacije in smo odpravili z odnosom, ki je bil včasih v preteklosti prav sektaški do mladih. Zaradi takšnega odnosa v preteklosti je bil večkrat problem mladih, ko so končali osnovno šolo in se je izgubil pozitiven vpliv."
»Organizacija ZZB na našem področju šteje 140 članov," je povedal JOŽE KOMAT, tajnik organizacije ZZB Dobrova. „22 naših prebivalcev je bilo med vojno ustreljenih, 77 pa jih je umrlo v internaciji. Danes delamo v tesni povezavi s KS. Delamo povsod, kjer le moremo. Zlasti skušamo biti aktivni pri razreševanju socialnih problemov članov ZZB, organiziramo pa tudi pomoč bolnim, izlete in se zavzemamo za spomenike. Dolgo smo se borili za spomenik na Šujici Naša ideja in pobuda je bila tudi gradnja spominskega doma na Ključu, kar pa je žal padlo v vodo. Od občinskega odbora ZZB pričakujemo vsaj spominsko ploščo za Ključ. Z osnovnošolsko mladino pa smo skupaj prevzeli skrb za spomenike na našem področju."
Uspešni mladi
Organizacija ZSMS Dobrova šteje 75 članov. »Lani zastavljen program smo uresničili in bili tudi v občinskem merilu drugi po delovanju. Delo pa je sedaj nekaj časa malce stagniralo, ker nimamo prostorov. Radi bi klub," je povedala OLGA KOSMAČ, predsednica aktiva ZSMS. »Lani smo izdajali glasilo Hudournik. Radi bi vključili še več mladih, saj jih še nekaj deset ne sodeluje. Organiziramo skupaj z OZK tudi izobraževanje in tudi drugod povsod sodelujemo, od športnega društva do KUD."
»Organizacija ZRVS presega meje KS," pravi MARKO ZDEŠAR, predsednik krajevne organizacije ZRVS, »saj vključujemo ljudi iz štirih KS. 120 članov šteje organizacija, med njimi je 12 članov ZK. Formiramo aktiv ZK. Naši člani so aktivni. Letos bomo reorganizirali organizacijo na tri dele: Horjul, Polhov Gradec in Dobrova. Člane s Črnega vrha bomo vključili v eno od teh."
VERA BOZOVIČAR, predsednica KUD Dobrova: »Imamo staro tradicijo, vendar se doseljevanje odraža tudi pri KUD. Igralci imajo uspehe in skušamo se čimbolj povezati z ZKPO. Potrebujemo mentorje za mlade kadre. Skušamo pritegniti čim več mladih ljudi. Sedaj smo ustanovili tudi folklorno skupino. Vsaj eno delo postavimo letno na oder, vendar imamo težave, ker ni prostora in torej ni primernih pogojev za delo. Imamo pa aktivno knjižnico."
»Športno društvo smo ustanovili šele v začetku marca letos," nam je povedal Marko Zdešar, predsednik športnega društva. »Imamo pet sekcij: karate, nogomet, košarko, rekreacijo in strelstvo. V tem letu bomo poskusili še s smučanjem, namiznim tenisom, kolesarstvom in atletiko. Problem je, ker nimamo ustreznega prostora. Veliko pa si obetamo od športnega parka."
»Delegacija za občinsko skupščino deluje dobro in je vidna visoka stopnja odgovornosti. Je tudi dobra povezava s svetom KS, težave pa so včasih pri obveščanju," je povedal vodja delegacije PETER VRHUNC.
»Delegacija za SIS je nesrečno sestavljena, ker sta Dobrova in Horjul skupaj. Morala bi biti organizirana po teritorialnem principu kot splošna," meni Zvonimir Tušak.
Množica gasilcev
Predsednik sektorja gasilcev DORE KOGOVŠEK: »Štiri društva so tu. Podsmreka in Brezje sta dobri, s Hruševim pa so težave. Sedaj bodo tam vzeli v roke mladi Materialno je še kar, na Dobrovi pa potrebujemo nujno prostor. Želimo nabaviti večje vozilo. Imamo 140 operativnih članov in tri mlade ekipe ter štiri pionirske desetine."
FRANC MARKA, predstavnik Žimnice: »Letos smo Šele prišli sem, bomo pa pomagali KS, kolikor bomo le mogli"
»V osnovni šoli nimajo prostor le učenci, temveč vsi, ki želijo biti aktivni," je poudaril ravnatelj osnovne šole Dobrova FRANC MALOVRH. »Z novo šolo in organizacijo smo začeli z novim obdobjem v šolstvu in otroškem varstvu. Šola je družbeni centrer, kar mora tudi biti v takem naselju. K tej vlogi veliko prispeva koordinacijski odbor pri KK SZDL. Občani se zavedajo, da je dobro, če sta čimboljša šola in vrtec, ker so boljše startne možnosti učencev za nadaljnje šolanje. Organiziramo vrsto predavanj in interesnih dejavnosti in v šolski skupnosti navajamo učence že na delegatski sistem.	Tekst in slike:
MILOVAN DIMITRIČ
PREDSEDNIKI SKUPŠČIN OBČINE LJUBUANA-VIČ RUD! SO NAM SPREGOVORILI O 15 LETNEM RAZVOJU OBČINE
RAZUMEVANJE IN NEPRECENUIVA POMČ NAŠIH OBČANOV IN DELOVNIH LJUDI
STA NAM VLIVALA PttET PRI NAŠEM DELU
Pred dnevi je uredništvo Naše komune na pobudo predsedstva skupščine in družbenopolitičnih organizacij naše občine pripravilo razgovor z vsemi dosedanjimi predsedniki skupščin občine Ljubljana Vič-Rudnik od njene ustanovitve, se pravi od leta 1961 dalje. Namen tega razgovora je bil v prvi vrsti osvetliti oziroma prikazati IS-letni razvoj te ljubljanske občine tako z vidikov gospodarskega in družbenega razvoja kot tudi z vidikov sodelovanja z ostalimi ljubljanskimi občinami in mestom, družbenopolitičnimi organizacijami in seveda tudi s samimi občani in delovnimi ljudmi
Čeprav smo se pogovaijali s predsedniki skupščin, pa se nam je v samem razgovoru in se nam bo tako torej tudi v tem zapisu, v prvi vrsti prepletal nevsiljiv poudarek močni in trdni pripravljenosti našega človeka in njegovemu prepričanju v enakopraven in enoten nadaljnji razvoj svoje komune. S tem nikakor nočemo okrniti prizadevanj in naporov, s katerimi so tovariši predsedniki kot vodilni predstavniki skupščin skupaj s svojimi sodelavci reševali številna pereča vprašanja in probleme. Nasprotno, želimo poudariti in prav je, da povemo to, tu, ob tem zapisu z mislijo oziroma nesporno ugotovitvijo enega izmed sogovornikov: „Polet in zagnanost pri našem delu so nam nudili naši ljudje od Lašč, Golega vse do Hoijula in Črnega viba. Nikoli niso oklevali, da s svojo nesebično pomočjo, pa najsi bo to z udarniškim delom, težko prihranjenim denaijem in moralno podporo prispevajo k izgradnji naše družbene skupnosti in kar je najvrednejše, k razvijanjreshično samoupravnih socialističnih odnosov med seboj.“ Rezultate in uspehe, ki jih je bilo moč doseči v tistih pogojih in v tistem času in so predsednikom občinskih skupščin pripisani za čas njihovih mandatov, so plod enotnih akcij in enotnih pristopov do posameznih problemov vseh občanov naše občine.
Zapis smo pripravili po vrstnem redu, če se lahko tako izražamo, po katerem so v preteklih petnajstih letih tovariši Ignac Voljč, Ivan Rome, ing. Slavko Jakofčič, ing. Slavko Korbar, Stane Virtič in Vili Belič vodili oziroma še vodijo skupščine občine. S tem smo skušali tudi kronološko na nek način zajeti ta razvoj v celoto.
Poskrbeli smo za organizirano zdravstveno varstvo
IGNAC VOLJČ: »Mislim, da je prav, da takoj v uvodu povem nekaj o stanju pred samo formalno združitvijo občin Vič in Rudnik. Takrat so namreč obstajale med samim mestnim delom
s številnimi udarniškimi akcijami krajanov graditi vodovod. Razvili so se tudi prvi obrati sedanjega Komunalnega podjetja Vič, pa tudi že prve obrtne delavnice, ki smo jih močno potrebovali. Začeli smo tudi z komunalnim urejanjem in pripravo zemljišč za kasnejšo gradnjo inštitutov in fakultet.
Precej smo se trudili, da bi v okviru sedanjega komunalnega sistema Ljubljane skušali vsi skupaj nameniti več pozornosti in skrbi področjem Dolomitov, Iga in okolice, saj so ti kraji močno občutili posledice iz časov NOB.“
Gradnja novih stanovanjskih Uokov
IVAN ROME: »Moram kar priznati, da sem v trenutku, ko sem bil izvoljen na to odgovorno mesto, situacijo v občini bolj malo poznal. Ni bilo lahko. V prvih mesecih mojega mandata smo težo dela posvečali usklajevanju odnosov med občinami Rudnik, Vič in Dobrova. (Formalno je bila združitev opravljena med Rudnikom in Vičem že prej, v tem času pa se je priključila še Dobrova). To medsebojno »prilagajanje41 je trajalo kar nekaj časa, saj seje, kar je povsem normalno, vsak čutil nekoliko ogroženega in je zato sprva vsak »vlekel44 na svojo stran. To je bilo občutiti tudi v organiziranju enotne občinske uprave in njenih služb.
Vse to pa je imelo za posledico oziroma bolje povedano za nadaljnje organiziranje v sklopu ene občine v ospredju še eno veliko nalogo in sicer ustanavljanje krajevnih skupnosti. To je zahtevalo veliko političnega dela in močno prisotnost vseh družbenopolitičnih organizacij na številnih zborih občanov in zato tudi usklajevalnih postopkov ni bilo malo. V tem času smo dobili nov statut občine pa tudi mesta. Vloga mesta se je jačala in podzavestno smo začeli ugotavljati, da se v okviru Ljubljane spričo dosedanjega razvoja naše občine (v primerjavi z ostalimi ljubljanskimi občinami smo bili na repu) nahajamo v precej težkem položaju. Kot veste, je naša občina v veliki meri podeželjsko področje, industrije, vsaj večje, ni bilo, narodni dohodek na prebivalca pa je bil v okviru Ljubljane najnižji.
Gospodarstvo se je sicer delalo v nekoliko boljših razmerah. Z dobro izdelanimi načrti o delovne organizacije lahko prišle do določenih sredstev iz investicijskih skladov. Močno prisotne so bile tendence združevanja na področju kemične in lesne industrije,
vedno težkega stanja, ki je prišlo do izraza še posebej pri delibjpdročju šolstva, ki nikakor ni bilo zavidljivo. Zato smo pričeli z narodnega dohodka za splošne potrebe. Finansiranje po načepcijo in velikimi prizadevanji, da bi vsako leto v občini predali prispevkov iz osebnih dohodkov je bilo močno okrnjeno, saj je bMpnenu novo osemletko. Laliko rečem, da smo uspeli, saj so bile precej naših občanov zaposlenih v drugih občinah in so se sredsW'8rajene med drugim šole Trnovo, Oskar Kovačič, Ig, Bičevje, tako odlivala v te občine, ker so bili tam tudi sedeži delovniMlhov Gradec in Velike Lašče. Ob tem pa seveda nismo pozabili organizacij. To pa ne pomeni, da so bila okrnjena tudi naMi na vzgojnovarstvene ustanove, saj smo odprli več oddelkov prizadevanja za hitrejši razvoj splošnega standarda. Le-ta je bil prpniziranega otroškega varstva. Ne smem pozabiti tudi na delež nas zelo nizek čeprav bi lahko rekli ob tem, da sam osebni standaw>čine, ki ga je prispevala za izgradnjo Kočevske ceste. S tem se je ni bil tako slab. V povprečju seveda, saj so bile razlike izgradnjah oziroma asfaltiranju še dveh pomembnejših cest proti podeželjem in mestnim predelom še vedno opazne (spričo slabih W>°rjulu oziroma Podpeči odprla pot in še tesnejša povezava neurejenih cestnih povezav je bilo tudi zaposlovanje v drugvpdeželja z mestom. Zgrajena sta bila tudi dva večja vodovoda in predelih občine pravzaprav zavrto). Skupščina je bila tako neffl^r na Igu in Podpeči. Tudi na področju preskrbe smo se lokrat pravzaprav nemočna saj v okviru Ljubljane ni razpolagala “''gazirali kolikor se je le dalo. Tako je bil ob Tržaški cesti npr. zadostnimi sredstvi in pogoji za vsaj približno enak razvoj splošne^ Iprt manjši trgovski center.
standarda. Moram kar povedati, da so se zopet začeli zaostrow_ Da smo lahko vse to realizirali in tako dali občanom, oziroma odnosi v Ljubljani, ki so se stopnjevali in situacija je bila kar	vsem, takšen delež na področju splošnega standarda, gre velika
napeta.	tudi izredno dobremu sodelovanju z vsemi družbenopoli-
Ce to primerjam z današnjim standardom, lahko ocenim, daj!,cnimi organizacijami v občini kot tudi v krajevnih skupnostih.44 sedaj neprimerno boljše, da se stvari skušajo urejevati enakopra'®^ .	.	• t- •
in nemalokrat tudi solidarno, česar takrat sploh ni bilo. Naj ^	t*"* SOOGlOVOflje Z VSBIT1I ODCam
ilustracijo povem, da so bile prisotne močne razlike tako “j. Ing. SLAVKO KORBAR: »Morda zanimivo za uvod, da povem, področju šolstva (prosvetni delavci so bili na primer v ob.“J?"0 sem začel s svojim aktivnim delom v naši občini. Že prej sem Center veliko boljše nagrajevani kot pri nas, nismo uspeh j/jhvno sodeloval dolgo časa v mladinski organizaciji in se asfaltiranjem niti glavnih cest, kaj šele stranskih, medtem ko so “teleževal številnih brigadirskih akcij. Leta 1959 pa sem po drugih občinah imeli asflatno prevleko že tudi v oddaljene) ;[||'rj^nern Študiju prevzel nadzorna dela ob izgradnji ceste Kamnik krajih) komunale, stanovanjske izgradnje itd.	Krimom — Preserje in ceste proti oziroma na Krim. Tu sem se
Toda mi smo imeli, čeprav stanje ni bilo rožnato, PravzaP„L a !a*(0 s problemi komunale kot tudi z našim človekom ob nekaj več. In to več, kar se je odražalo v pripravljenosti in enkrat®" vrstnih akcijah.
vlogi občana, je bilo za nas najpomembnejše v danem trenutK olgo že poznam in spremljam razvoj občine in moram reči, da Številne, nesebične udarniške akcije so se po občini kar vrstile. v teh petnajstih letih korenito menjala svojo podobo. Na to ne ne gre drugače, bomo za skupno dobro delali s skupnimi močmi memo pozabiti, to je veliko vredno. Ves čas je bila občina, take in podobne misli in parole so jih vzpodbujale. Razm^redvsem kar se finančnih sredstev tiče, v okviru Ljubljane nekje industrije je bil v tem času orientiran na razširitev oz. rast delov'1®' repu. Izredna mobilizacija ljudi, njihovo veliko sodelovanje ob organizacij iz obrti npr. Igo. Zgrajena je bila tudi ena izmed večj	"avanju razvoja občine, podpora temeljnim usmeritvam in
tovarn v naši občini, šlo je pravzaprav za preselitev, Utensilia. .	so bili izredni vzpodbujevalci odpravljanja razlik med
Reševanje ali vzpostavljanje namembnosti Ljubljanskega ba‘la(' 0vStom ln podeželjem in vedno tesnejšega obojestranskega sode-
bilo tudi eno od osrednjih vprašanj. Ta akcija je naletela povsod •T’ nja. Lahko ocenim, da smo v vsem tem obdobju znali to
podporo in izdelani so bili že programi kako naj bi to naše b»Dff 711 no vrednotiti in zato smo se tudi lažje odločali, kadar je šlo postalo žitnica. To bi seveda za seboj »povleklo44 precej sredstev, , pomoč tudi manjšim kmečkim zaselkom v odročnih krajih, jih v tistem trenutku ni bilo na razpolago, zato so takrat začeli. j|(*laavtzaPrav smo ves čas gojili in razvijali tisto kar se danes odraža poskusi nasajevanja jelš pri Škofljici. Precej odprtih hlevov je 1,11 teritoriju tako specifične občine kot je naša v vseh samo-
Tudi socialno ekonomski položaj kmeta seje močno popravil,pa ne samo zaradi boljše ekonomske situacije, ampak tudi zaradi večje družbene pozornosti (omogočili smo kmetom pokojninsko in zdravstveno zavarovanje). Pri nas kmet že dolgo ni več zapostavljen.
Naj namenim nekaj besed tudi kulturi in športu. V naši občini imamo več amaterskih kulturnih skupin in društev, ki z veliko mero entuziazma in včasih v sila neprimernih pogojih razvijajo in širijo kulturno poslanstvo. Zavedamo se, da smo jih finančno manj podpirali,vendar spričo pogojev morda marsikdaj.44
Kmečki turizem ima pogoje
STANE VIRTIČ: »Še enkrat bi rad poudaril in podčrtal ugotovitve, da so naša stališča, ki smo jih zavzemali ob številnih razpravah o komunalni ureditvi Ljubljane temeljile na posluhu in prepričanju, ki je bilo prisotno na našem podeželju. Vse kar smo doživljali in poslušali v krajevnih skupnostih širom po občini, nam je utrjevalo prepričanje, da so za uspešno in plodno nadaljnje delo pravilni le tisti in takšni odnosi med ljudmi, ki temeljijo na solidarnosti in samoupravnih odločitvah. Tako kot je krajevna skupnost utrip in odraz aktivnega delovanja občanov in delovnih ljudi tako naj bo tudi mesto kot širša in večja celica organizirana samooupravna celota.
V	tem kratkem obdobju, ko sem vodil skupščino občine so se že uresničevala nekatera ustavna načela. Pa vendar moram povedati, da smo se' že pred samim sprejemom ustave zavzemali za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti, kajti močno smo se zavedali, da bomo tako organizirani lahko bolj dosledno pa tudi na bolj samoupraven način hitreje reševali številne probleme šolstva, zdravstva otroškega varstva, kulture, telesne kulture, socialnega varstva, zaposlovanja... Na to smo že opozarjali oziroma vodili razprave v to smer ob sami razpravi statuta mesta Ljubljane.
V	tem obdobju smo dali, saj jaz mislim tako, neko zelo pomembno iniciativo, ki je danes že tudi realizirana in se razvija naprej. Gre za kmečki turizem, ki ima prav z vidika naše občine in njenih značinosti izredne pogoje. S tem moramo nadaljevati.44
Danes predstavljamo mnogo
VILI BELIC: »V kratkem bo minilo dve leti, odkar so nam občani in delovni ljudje poverili mandat. V tem trenutku lahko že
opredeljene pristojnosti enih in drugih kot tudi naloge, ki nas obvezujejo v nadaljnjem razvoju našega mesta. Sodelujemo tudi z občinami, ki so v naši neposredni bližini in sicer zelo uspešno z Vrhniko in Grosupljim, kot tudi s pobrateno občino Lajkovac iz SR Srbije.
Razvijati in širiti moramo svoje proizvodne zmogljivosti. Tega se zavedajo tudi naše temeljne organizacije združenega dela. Lani je bila izvršena integracija v kemični industriji med Ilirijo in Vedro-gom (pravkar tečejo razgovori tudi za širšo integracijo). V tem času se je tudi precej razvila industrijska cona ob Gerbičevi cesti oziroma v Bonifaciji s preselitvijo nekaterih delovnih organizacij, ki so tu zgradile svoje nove proizvodne hale (Igo, Komunalno podjetje Vič, Žičnica). Cez nekaj dni pa bodo odprli novo proizvodno halo tudi delavci Elektromontaže.
V	tem obdobju smo prišli tudi do snovanja novega srednjeročnega plana, ki naj bi ga skupščina potrdila v naslednjih mesecih, s tem smo začrtali novo pot razvoja in skušali opredeliti nadaljnjo rast industrije, stanovanjske izgradnje, razvoja kmetijstva, zelenih površin, infrastrukturnih objektov ... Moramo pripomniti, da naše pdoročje razpolaga s površinami velikih vrednosti, kije v lokacijah, in katerih se ne da ne prodati ne oropati.
Ne smemo prezreti (fejstva, da deluje v naši občini okrog 80 odstotkov vseh raziskovalnih institucij v Sloveniji in precej univerzitetnih ustanov, kar predstavlja tudi za našo občino velik znanstveni in izobraževalni potencial, ki pa ga mnogokrat ne znamo uporabljati oziroma se ga posluževati.
V	tem programu razvoja pa je dan poudarek posebne vrednosti, to lahko v tem trenutku tako ocenjujemo, izgradnji novega plinovoda po jugozahodnem delu mestnega področja naše občine in ki bo v nadaljnji fazi predstavljal tudi pomemben vir energije ne samo za Ljubljano ampak tudi za druge sosednje občine. Nič manjšega pomena ni tudi zajetje vode na Iškem vršaju s čimer bo omogočena boljša preskrba z vodo tako za okoliške kraje kot tudi za Ljubljano. Smatramo, da bo nemajhnega pomena za vse nas tudi izgradnja avtocest in obvoznic, za katero smo se stoodstotno odločili s podpisovanjem programa 10-letne izgradnje avto cest in obvoznic v Ljubljani.
Letos se izteka samoprispevek za izgradnjo šol in vrtcev. Tako bo zgrajenih v naši občini iz tega programa 5 vrtcev in 5 šol.
Ignac Voljč
Ljubljane in njeno okolico kar precejšnje razlike. Najbolj opazne so bile seveda tiste, ki so zadevale komunalno urejenost oziroma komunalni standard. Prav to je seveda včasih pogojevalo tudi zaostritev družbenopolitičnih odnosov. Lahko bi rekli, da so bili tisti časi po svoje tudi v tem smislu precej težki. Spričo tega je bila toliko bolj močno prisotna med ljudmi obeh občin potreba po ustanovitvi ene same. Mnogo stvari osnovnega življenjskega pomena, če jih lahko tako imenujemo, je bilo še problematičnih, npr. ljudje niso imeli visokih dohodkov, zato se je odpirala možnost hitrejšega razvoja družbenega standarda prav z ustanovitvijo občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Posebno pereč je bil problem preskrbe. Na izvenmestnem področju trgovin praktično ni bilo. V tem času smo uspeli, da se je Mercator bolj angažiral v organiziranju preskrbe in zgrajenih je bilo že nekaj trgovin.
Ker je bila zdravstvena služba nezadostna in ponekod celo zanemaijena, smo v tem času aktivirali množico delovnih ljudi in občanov, ki so se odločali za finansiranje izgradnje dveh zdravstvenih objektov v občini. S tem, ko so delovne organizacije pristopale k pogodbenem finansiranju v te namene, lahko rečemo, da smo takrat pravzaprav prvič ugotovili prelomnico v nadaljenjem razvijanju izvenproračunskega finansiranja. Občani so se obnašali družbeno odgovorno do problemov skupnosti, prav tako pa je bil prisoten v veliki meri tudi posluh delavcev občinske uprave, ki so skupaj s političnimi aktivisti sodelovali na terenu. V tem času sta bila zgrajena zdravstvena domova Vič in Rudnik.
Tudi v kmetijstvu je bilo napravljenih nekaj bistvenih premikov. Ustanovili smo veterinarsko postajo in pristopili k organiziranju pospeševalne službe. Nemalo težav pa je bilo na področju komunalne dejavnosti. Tu je bil že osnutek generalnega urbanističnega plana, ki za območje naše občine ni predvideval razmaha industrije. Še več, mnogo prizadevanj in naporov smo morali vložiti, da smo ohranili obstoj Tobačne tovarne, prav tako tudi za elektrifikacijo številnih manjših naselij in kar močno smo se morali zoperstavljati težnjam, da bi se komunalni standard koncentriral samo tam, kjer so bile v Ljubljani večje delovne organizacije. V tem času smo začeli na Brdu ob minimalnih sredstvih, z veliko angažiranostjo družbenopolitičnih dejavnikov in
Ivan Rome
skušali pa smo pritegniti industrijo tudi iz ostalih krajev kjer so bili manjši obrati.
Tudi v kmetijstvu je tekel proces združevanja in tako so se združile manjše zadruge v nekaj večjih s sedeži na Dobrovi, Velikih Laščah itd. Veterinarska služba je že dobro delovala in pričeli so tudi že z umetnim osemenjevanjem krav ter z boljšimi vzrejnimi pasmami.
Eno izmed vprašanj, s katerim smo se ukvaijali, je bilo tudi kako spremeniti videz vpadnih cest Dolenjske in Tržaške, saj je bila njuna okolica bolj pobarvana z vaško idiliko kot mestnim izgledom. Nemalo težav smo imeli z urbanističnim urejanjem, saj je GUP odsvetoval bolj zahtevne gradnje, češ, da so zemljišča neprimerna. Vendar smo za izdelavo načrtov, ki so programirali stanovanjsko gradnjo, namenili mnogo denaija. Pogoji za gradnjo stanovanj za tržišče so se tedaj močno spremenili (sprostila so se kreditna sredstva v te namene) in z izvedbo gradbenih del, gradbenega podjetja Grosuplje, kije imelo velik posluh, smo pričeli z izgradnjo nekaterih bločnih enot ob obeh vpadnicah. Sredstev pa je vseeno primanjkovalo tako, da z gradnjo na izven mestnem področju - Velike Lašče, Dolomiti — tovrstnih problemov nismo mogli reševati.
Stanje na področju šolstva ni bilo prav nič zavidljivo. Pripravljali smo se in to intenzivno, na vzpostavitev popolnih osmeletk in za uresničitev sklepa, da se v oddaljenejših šolah v zaselkih pouk organizira samo za prve štiri razrede. To delo ni bilo lahko. Ob 42 šolah in prehajanju na kvalitetnejšo obliko pouka seveda tudi finančne obremenitve niso bile majhne, saj je bilo veliko šol v slabem stanju (zgradbe, oprema ...).
Občinska skupščina je v tistem času, to moram omeniti, pokazala tudi veliko razumevanje za reševanje skupnih mestnih problemov, saj so se v Ljubljani zgradili Hala Tivoli in podvozi na Celovški oz. Titovi cesti.44
Dmžbeni standard smo ustvarjali sami
Ing. SLAVKO JAKOFČIČ: »Lahko rečem, da je bila v času mandata skupščine, ki sem jo vodil, občina že formirana tako kot je danes. Do takrat so imele občine manj pristojnosti saj je bila teža le-teh v precejšnji meri na okraju. To pa sicer ni zmanjševalo še
Ing. Slavko Jakofčič	^vko Korbar
j**’


“V
zgrajenih z namenom hitrejšega razvoja živinoreje v neposred^J^Vtiih socialističnih odnosih. Solidarnost kot beseda in še bolje zaledju Ljubljane. Pa vendar se to, kot so nas že v samem	Clja nam ni nepoznana, še več, kar navadili smo se že nanjo,
opozarjali kmetje tega področja, ni obneslo. Morda šola veC	»rojevanja44 takšnih odnosov so bili dolgotrajni, vendar
vse skupaj, da nemalokrat velja prisluhniti pri reševanju tovr* ;L cas prav naravnani. Poglejte, mi smo že dve leti pred
problemov ljudem, ki so svoje barje najbolj poznali.	.nto^ram^?10,111 dali uraden predlog. Ves čas smo se zavedali, da
Področje naše občine je zaradi svoje raznolikosti in	tudi v Ljubljani reševati nekatere probleme splošnega
vsekakor bilo ves čas zelo zanimivo tudi za turizem. Ne bipo"^. a skuPno in solidarno. Takšna usmeritev in trezno presojanje omenjal, da spričo nezadostnih sredstev za realiziranje	^ y«dno naletela na veliko podporo naših ljudi. To moramo
potrebnih vprašanj, enostavno nismo v preteklosti za ,^J vau m razvijati.
turizma namenjali nekih znatnih sredstev. Pa vendar smo v (iinabre^P0^^6111 področju smo z nekaj izjemami kar dobro
> zgradili tudi	Industrijskih con :
času, potem, ko je bila zgrajena cesta smo
sicer še nismo razširili, pa vendar
Krimu. Moram priznati, da smo imeli, kar se tega PodrOČi?| rii^oizvoHnii' uZ. /izgradnJ° oziroma zgradili nekaj’pomembnejših precej velike načrte, pa smo le sprevideli, da nekatere z3"!1 kitji»*Hiie im ha?AnPr- Kovinska industrija Ig, TOVIL,...). Izvršene
uresničljive. Večjo perspektivo razvoja nam je ponujala Ra. t^Hojni11 kamor smo uspeli vložiti nekaj več sredstev, saj so IJ^žfl^nietiist«
neprimerno boljši in upam, da tudi v	‘	_________ ... _________
programu dograjevanje turistično rekreacijskega centra na K®*"	se Je marsikje modernizindarBila je” tii še likvidacija
h44’	ln	' ' neuspešno reševanje
i v veliki meri tudi niz
v 'esn' 'ndustriji (več obratov in žag se je združilo sredstev, saj so P°® ijje#itietijstvii a P°membnejših integracij pa je bila vsekakor izvršena v nadaljnjem srednje' ProiZVojnja Agrokombinat Barje in Ljubljanske mlekarne. Tudi .	_	...	icijskega centra na * Tehnoarai| , Je roarsikje modernizirala. Bila ie tu še likvidaciia
ne bo zastalo.	4 „iu “'"^ega nml,‘n danes ocenjujemo to kot
Ze prej je tovariš Rome spregovoril nekaj več o stanj ^urejenost ema’ ga je verjetno pogojevalo
Nadaljeval1;11 nezadostne pozornosti politike tistega časa. u^ividualna	s!anovanjsko izgradnjo, zrasla je prva večja
Fhiifacjji Qi„,„,xVan • a soseska - Murgle, pa tudi prvi bloki v rrl>ih gradenj in 'na 'meIa ve^krat na dnevnem redu vprašanje me.e j sPrcmljajoče problematike. Danes to skušamo do ^tično nem,lU,Spe5n° reševati’ in zavirati, kar je bilo prej Vo moeij 8 Ce, saj zaradi že znanih urbanističnih pomislekov fpdročju sarm-v Utlltl občanom za gradnjo primernih površin. Na ^jektov in cirn mUn? V6 bll° z8rajenih tudi več infrastrukturnih ^dovoda trafr. r m.Cd dru8'm kanal A7, nekateri centralni vodi javno razsvej)^^6’ asIa*tirali smo več cest in ponekod uredili
^gažiraV^50 zaživelc. To moram povedati. Močno so .*vilnih zadev v	samoPrisPcvki P'i saniranju
erendumu /•. JI J V naJvcčJl mcri Pa s« se »izkazale44 ob |š o' Potnujcio tii(ii1°PriSPCVCk namcnjcm izgradnji šol in vrtcev. j>ji nScntcUrtii^?dn0 dobri rezultati izidi referenduma.
Z novimi cestami se je podeželje »približalo44 mestu	Jv ‘ S,"° *olc in jih obnavijlrii!’0^11' nCmal° pozornostl' dograje-
Stane Virtič
predstavim nekatere orise pa tudi že uspehe te delegatske skupščine. Da je delo sedanje skupščine »lažje44 gre v veliki meri zasluga dejstvom, da je bil ves gospodarski razvoj in prizadevanja za tak komunalni sistem kot ga imamo danes v Ljubljani, ves čas postavljen na trdnih temeljih. Mislim, da je takšna ugotovitev resnično plod dela vseh predhodnih skupščin in njenih vodstev. Danes predstavljamo mnogo, vendar ne toliko po denarju ali recimo po obsegu delovnih organizacij, marveč po tem, da smo te rezultate in uspehe dosegli ob snovanju politike kot »samorastniki44, saj smo se nemalokrat hote ali nehote zanašali nase in zaupali v svoje sposobnosti, zato moramo to razvijati in dopolnjevati in tako bodo naši rezultati in prizadevanje te skupščine boljši.
Delo delegatske skupščine v tem trenutku je obsežnejše in širše. Ob dobrem sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami tako v občini kot tudi v mestu in vsemi drugimi organi, tudi republiškimi, bo naše delo teklo nekoliko lažje. Tisti in takšni odnosi, za katere smo se v Ljubljani ves čas zavzemali, so danes temelj dobrega sodelovanja tako z vsemi ljubljanskimi občinami kot tudi s skupščino mesta Ljubljane. Jasno so začrtane in
Skupščina je na eni svojih prvih sej potrdila in podprla program uvajanja celodnevne šole in ponosni smo, da je na osnovni šoli Dobrova kot prvi v Ljubljani bil uveden ta kvaliteten način pouka.
Poskrbeli pa ne bomo samo za naše mlade občane, saj predvidevamo tudi izgradnjo novega doma ostarelih v Koleziji in izgradnjo še enega objekta na Bokalcah v tem srednjeročnem obdobju.
Nemalo prizadevanj vlaga sedanja skupščina tudi v priprave splošnega ljudskega odpora in v sedanjem trenutku že lahko ocenjujemo, da se naši občani v krajevnih skupnostih in tudi v delovnih organizacijah polno zavedajo te svoje dolžnosti do domovine, še več pripravljeni so izpolnjevati prav tako tudi vse dolžnosti, ki jih zavezujejo prek družbenih dogovorov o družbeni samozaščiti tako v občini kot tudi v mestu.
Smatramo, da pristopamo s sedanjim delom k reševanju problemov v občini z usmeritvijo, da se naj občina razvija kot enoten, celovit prostor, vrzeli med podeželjem in mestom ne sme biti, nasprotno vezi morajo biti močnejše.44
JANJA DOMITROVIC
V zadnjih letih je »zraslo44 mnogo stanovanjskih blokov
OB TRIDESETLETNICI MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ
DRUŽILI SO JIH DELO, MLADOST
PESEM...
Letos, ko minevajo tri desetletja od prve zvezne akcije, smo se spomnili tudi na brigade, spomnili smo se na njihove osnovne nosilce — brigadirje. Obiskala sem jih več kot vam jih predstavljam. Toda tudi pogumnim brigadirjem so pustila sledove ta tri desetletja in njihovo življenje je postalo del našega vsakdanjega dne.
Veseli, zadovoljni in ožgani brigadirji
Postaja prometne milice na Viču je bila slučajno prazna, tudi telefon ni bil preveč nadležen, tako. da sva se z Jožetom Lepičnikom pogovorila kar med službenim časom. Najprej mi je pripovedoval, kako je moral zbrati trideset brigadirjev za progo Brčko-Banoviči.
Vsi so se bali oditi v brigado in ko se je odločil eden, jih je bilo kmalu petintrideset.
„Že od doma in iz vojne
smo bili navajeni težkega dela, zato nam delo ni povzročalo prevelikih težav. Nekateri smo bili iz rudarskih krajev in smo se razumeli na kopanje jarkov in tunelov in si s tem olajšali delo. Težje je bilo s hrano, ni je bilo veliko, nismo smeli uživati sadja, ker so nekateri pili nanj vodo. Poleg tega pa smo morali še stalno držati stražo, kajti ni bilo še povsem čisto. Kljub napornemu delu smo organizirali vrsto športnih tekmovanj, ki so bila bolj bedna zaradi pomanjkanja rekvizitov. Imeli pa smo tudi pevski zbor in smo nastopali na radiu — Zenica4*.
„Leto dni pozneje ste bili zopet na progi, tokrat Šamac-Sarajevo. Čeprav ste že prvič občutili težko delo, vas je zvabilo še drugič. Zakaj predvsem ste odšli, še enkrat? “
„Ko smo se prvič vrnili z delovne akcije, smo doživeli svečan sprejem, bili smo veseli, za -dovoljni, vsi ožgani od sonca.
da so nas ljudje kar občudovali. Pozneje so bile objavljene še fotografije in razvedela se je resnica o delovnih brigadah, tako, da drugič ni bilo problema zbrati dovolj brigadirjev.44
Klepet se je razpletel in na dan so prišli tisti spomini, ki se začno »nikoli ne bom pozabil". Tovarišu Jožetu ne bo ušlo iz spomina, kako so popravili nekemu kmetu vodnjak
»Leta 1949, ko smo gradili cesto Zagreb—Beograd, sem bil pri vojakih, pred odhodom bri gade, ko so imeli premalo samokolnic in so morali preplavati Bosno, jih vzeti sosednji brigadi, po vodi pretihotapiti na sosednji breg in naslednji dan oddati pravo število. Pa še so nagajali ti fantje, predvsem so se jim zdeli nenavadni musli-
Jože Lepičnik
manski običaji. Mladostna razigranost, delo in pesem so jih držali pokonci tudi v najtežjih trenutkih, ko so jim že pohajale moči in vseeno je bilo lepo. Moj sogovornik bi šel še v brigado.
»Prijateljstvo, disciplina, skromnost in kulturno življenje, ki se goje v brigadi so vrline, ki bi jih morali imeti mladi ljudje. Nekateri jih imajo in njihovo delo spremljam preko tiska, radia in televizije. Rad bi pa še enkrat videl pravo življenje brigade, njen organizacijski ustroj in delo."
Stalno smo tekmovali
Na Ig sem šla z namenom, da dobim brigadirko-veteranko, ni je bilo doma. V Velikih Laščah se mi je zgodilo isto. Potem pa me je golo naključje oziroma
Alojz Rigler
sin ALOJZA RIGLERJA pripeljal do pogovora z drugim brigadirjem.
»Leta 1949, ko smo gradili cesto Zagreb-Beograd, sem bil pri vojakih. Zbirali so brigadirje prostovoljce za akcijo in sam sem se prijavil za dvomesečno življenje v brigadi. Delali smo nadvoz pri Gramočniku blizu Slavonskega Broda. Naša brigada je kopala zemljo nad traso v hribih in jo nalagala na vagon-čke. Bili smo organizirani po pet in pet, trije smo nakladali, dva pa raztovarjala. Ko smo naložili, smo morali zavirati kompozicijo s koli. Paziti si moral, da si hitro nakopal zemljo, jo naložil, dobro založil in zaviral. Imeti si moral močno zavorno palico. To je bilo nekako tekmovanje in naša skupina je bila po 14 dneh predlagana za udarniško, ker smo bili vsak večer pohvaljeni."
»Danes imajo brigade poleg dela še celo vrsto drugih dejavnosti, v prvih povojnih letih pa je bil poudarek le na delu. Koliko ur na dan ste delali? “
»Delali smo od 6. ure zjutraj do kosila, po kosilu je bilo dve uri počitka in potem do 6. ure zvečer zopet delovišče. Delo je bilo vse ročno in tisti, ki niso pravilno delali z orodjem, so imeli krvave žulje, odšli so v bolnico in njihovo odsotnost smo morali nadoknaditi ostali.
Kadar pa je prišla ponoči po; šiljka cementa, smo ga morali znositi čez progo v skladišče in zjutraj zopet na delo. Paziti si moral, da se ti ni strgala vreča,; ker se je cement razsul po tebi in prepojil z znojem, tako da si se skoro zacementiral in si bij ves hrastav. Vreče smo nosili ' zelo hitro, včasih tudi po dve, ker se je stalno tekmovalo, kdo bo prvi."	^
V nasprotju s prvimi briga- ^ dami je bilo tokrat dovolj hrane p in še dobra je bila povrhu. Prav n tako je bila sama organizacija j, brigade že boljša. Brigadirke so s prale perilo, pa tudi delale so na u delovišču in oba sogovornika * sta jih pohvalila, da so biW n pridne in vztrajne, posebno ka- ^ dar se je šlo za udarništvo. Sicef f pa so živele v drugem taboru in t so se videli le na tabornih og- f njih, danes se je tudi to spre- t menilo.
»Današnja organizacija bri' gad se mi zdi boljša. Prav je, da j mladi zahtevajo določene stvari, vendar naj tudi dokažejo sposobnost nekatere stvari izvesti. Prav v brigadah se navadijo tovarištva, skupnega dela. izbije se jim sebičnost, kujejo se ljudje, njihov značaj in kolek' tivnost do dela. Tudi mi sin0 bili nesramni in smo kradli Ijjj benice, v taboru pa smo pl delili."	Tekst in slik®
MINKA SKUBIC
V ELEKTROMONTAŽI OB JUBILEJU NOVA PROIZVODNA HALA
SAMO DELO JE POGOJ ZA USPEH
Elektromontaža slavi letos pravzaprav dva velika dogodka: slavili bodo sehtev v novo tovarno in 20. obletnico obstoja podjetja. Če bi bili kronološko natančni bi sicer ugotovih, da je 20-letnica pravzaprav prihodnje leto, vendar so se, v Elektro-montaži odločili skupaj proslaviti oba velika dogodka. O Elek-tromontaži je slišati vedno le vse najboljše. To podjetje, ki ni nikakršen gigant, je namreč prav vzorno tako po gospodarjenju, kot po medsebojnih odnosih, reševanju stanovanjskih vprašanj, posluhu za širšo družbeno skupnost, skratka res po vsem. Če bi bilo v naši družbi veliko takšnih podjetij, ne bi bilo potrebno stabilizirati gospodarstva. V Elektromontaži se namreč že ves čas obstoja vedejo stabilizacijsko. Zato dosegajo tudi takšne zavidljive rezultate. Kje ste še videli delovno organizacijo, ki sama brez kreditov zgradi novo tovarno, ki je vredna staro milijardo in pol? To je Elektromontaža.
Direktor Elektromontaže je JOŽE OREŠKOVIČ, človek, ki jo vodi že od začetka in ki je dobil že številna priznanja za dobro in vzorno gospodarjenje. »Delati je treba, to je naše osnovno pravilo. Pametno gospodariti in varčevati. Potem so uspehi tu," pravi Jože Oreško-vič. »Po teh pravilih dela naš kolektiv kot celota. Naša enotnost je tudi naš uspeh."
Elektromontaža ustvarja skoraj 50 milijonov celotnega dohodka. To je kar precej za sto zaposlenih. Obenem pa nimamo slabih osebnih dohodkov. Poprečni osebni dohodek je 3308 din, vendar je to osnova. Ob obračunu je v kuvertah
Jože Oreškovič
včasih tudi nekaj tisočakov več.
Elektromontaža je ustvarjala dohodek doslej v glavnem z instalacijami za elektriko in električnimi omarami v velikih poslovnih ali proizvodnih objektih. Tako smo opremili npr. Avtotehnino stavbo, številne hotele, poslovno parkirno hišo v Ljubljani itn. Bili smo tudi v Libiji, kjer smo opremili bolnico, sedaj pa se pripravljamo za Irak. Imamo poslovno tehnično sodelovanje s Tehniko in se vključujemo z instaliranjem napeljav v njihovih proizvodnih akcijah. Tako je naš zaslužek večkrat tudi odvisen od tega, kako se glavni nosilec pogodi. Sedaj načrtujemo tudi montiranje v Demokratični republiki Nemčiji, vendar s tem še ne bo letos nič, ker gradnja tovarne tam še ni odobrena. V okviru Tehnike praktično izvažamo material in delo.
Zaradi novih ukrepov v gospodarstvu pa se bomo sedaj morali za nekaj časa preusmeriti v stanovanjsko gradnjo in tam opremljati."
So vas novi ukrepi priza-deli?
»Nas sploh ne, saj smo že doslej vedno redno plačevali. Za nas bo boljše, ker smo sedaj morali čakati na plačilo včasih tudi po pol leta. Mi smo imeli denar za sprotno plačevanje, kljub temu, da smo gradili novo tovarno in to brez kreditov. Kratkoročno posojilo treh milijonov smo dobili od našega partnerja Tehnike, vendar smo polovico že vrnili, pol pa bomo do decembra," pravi Jože Oreškovič.
In kaj bo prinesla nova tovarna?
»Sedaj se stiskamo na 430 kvadratnih metrih. Zakaj ne bi imela končno tudi enkrat obrtna dejavnost spodobnih prostorov. V novi tovarni za bencinsko črpalko na Tržaški cesti bomo imeli šestkrat več prostora, saj je 2500 kvadratnih metrov površne. V novi tovarni bomo širili delavniške izdelke, kar smo doslej naročali pri kooperantih, organizirali pa bomo tudi samostojno projektivo. Širili bomo tudi ključavničarstvo.
Do leta 1980 bomo tudi povečali število zaposlenih na 160.
In kako je z družbenopolitičnim in samoupravnim življenjem v tovarni?
Predsednik zbora delovnih ljudi je VINKO BRICEU. »Sestanke imamo redno, največkrat takrat, ko so plače. Tedaj namreč pridejo v Ljubljano vsi monterji, ki delajo po celi Sloveniji. Drugače ne moremo dobiti skupaj vseh zaposlenih. Sestanki so izključno popoldne in udeležba, to se moramo pohvaliti, je kar dobra. Običajno je udeležba popoldne in torej
sestanke delavskega sveta izključno popoldne. To je že naša stara navada. Nikoli ne čakamo, da bomo kaj dobili, temveč delamo. Sami rešujemo in zbiramo denar. Tako smo zbrali tudi za novo tovarno.
V našem delavskem svetu je prav veselje delati. Smo manjši in to je morda tudi malce vzrok, saj so vsi dobro seznanjeni z vsem. Poznavanje celotne tovarne zagotavlja enakomeren razvoj in lažje delo. Pri nas smo kljub varčnosti, ki smo
Zadnja dela na novem objektu Elektromontaže
izven delovnega časa okoli 90-odstotna. Smo zelo kompakten kolektiv. Mislim, da smo enotni in zato tudi uspevamo. Za zbor delovnih ljudi se trudimo tudi vedno pripraviti tako zanimiv dnevni red, da pridejo vsi tudi z zanimanjem in sodelujejo, ne prihajajo le zaradi obveznosti, ki jo čutijo. Obravnavamo gospodarski položaj, zaključne račune, sedaj smo gradnjo nove tovarne itn. Če podjetju ne gre dobro, so težave in veliko problemov, če pa gre, je potem vse največkrat povsem v redu."
JOŽE CIGOJ je že dolga leta v Elektromontaži, tam od začetkov. Sedaj je predsednik delavskega sveta. »Povsod delamo in to se pozna. Tudi mi imamo
je vajeni, dali poseben poudarek stabilizacijskim ukrepom. Zmanjšali smo npr. količino odpadkov. To je pomembno, saj je material pri nas drag. Če želimo gospodarstvo utrditi, bomo to storili le z delom, ne pa z dvigovanjem cen.
V delavskem svetu pa malce pogrešamo besedo mladih. Premalo se oglašajo. Mladi imajo ideje, so polni elana in to je vedno dobro. Želimo si, da bi mladi intenzivneje sodelovali, se več oglašali. Bolj naj se spoznajo s problematiko, saj bodo oni vodili že čez nekaj let podjetje. Mladim skušamo pomagati, posebej preko aktiva ZSMS.
Stremimo tudi za izboljšanjem delovnih pogojev, kar
Vinko Bricelj	-lože Cigoj
bomo dosegli z novo tovarno, za dvig osebnih dohodkov na osnovi dela in sploh za dvig standarda.
Veliko smo naredili na področju reševanja stanovanjske problematike. Mislim, da je v kolektivu le pet primerov, da so ljudje brez ustreznega stanovanja, to predvsem tisti, ki niso dolgo v kolektivu.
Doslej smo reševali stanovanjske probleme pretežno s krediti za stanovanja ali gradnjo. Sedaj pa bomo uredili samski dom s 25 ležišči. Tako bomo stanovanjske probleme zagotovo rešili. Stanovanjsko problematiko smo tudi doslej reševali tekoče, kar se vidi. Vsako leto smo poskrbeli nekaj zaposlenim kredit," pravi Jože Cigoj.
»Naša organizacija se kadrovsko krepi, posebej v zadnjem času," je povedal sekretar osnovne organizacije ZK FRANC MEDIJA. »Na novo smo sprejeli štiri nove člane, kar je za nas precej, saj smo majhen kolektiv in majhna osnovna organizacija po številu. Po odstotkih včlanjenih delavcev pa smo kar v redu. V ZK je včlanjenih 15 odstotkov zaposlenih. V ZK smo sprejemali preko ZSMS, na osnovi predlogov aktiva. Smo pa proti kampanjskemu sprejemanju, tako da se nismo odločili še za več sprejemov, čeprav bi bilo kandidatov lahko več.
V podjetju sledimo vsem dogajanjem in smo povsod prisotni. Naši člani so v vseh organih. Razpravljali smo tudi o sklepih 5. seje CK ZKS in sklenili, da morajo sklepi zaživeti. Povečali smo odgovornost. Člani ZK pa moramo imeti tudi važen delež pri stabilizaciji. Vsi naši člani se udejstvujejo tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in potem tam skrbe za izvajanje načel ZK.
Veliko smo govorili tudi o informiranju, čeprav je v našem kolektivu dobro. Da bi bila
rs
Franc Medija
:
informiranost čimboljša, iz® jamo tudi že tretje leto interni? glasilo."	J
O delu osnovne organizacij^ ZSMS smo se pogovaijah iredsednico aktiva METKO AGAR. »Naša organizacija f v tovarni še zelo mlada. 010. nizirali smo se pred dvema torna, lani pa je organizacij zaživela v polni meri. Ugota^ Ijamo, da so naši Clanl ze aktivni, posebej kar zadeva kon kretne akcije. Naših 25 član0 j je sodelovalo s prostovoljni^ delom tudi pri gradnji nov tovarne. Formirali smo brigado in smo udarniško nap Ijali elektriko.	. .
S sestanki pa je pri nas ma* težje. Imamo delo predvsem terenu in so tako zaposleni
Slovenil.1;
kropljeni po celotni
da
Kljub temu pa ugotavljamo, smo v primerjavi z drugimi tivi kar dobri.	. ^
Trenutno šteje naš aktiv ^ članov. Prizadevamo pa si*. tudi vse ostale mlade vkljmjL, Na novo zaposlene bomo vWL čevali sproti v aktiv. Tudi z ZSMS sodelujemo dobro. ,j Naši člani so lani sodem., tudi v delovni akciji na K janskem, skupaj z Ilirijo ima1 ^ športna tekmovanja, pa tnm obraževalno političnih vanj smo imeli nekaj. N članov smo poslali tudi na narje in dva naša člana * ^ politični šoli. Precej mladm r se tudi dodatno izobražuj ^ delovodski šoli in srednji j; nični šoli. Ti imajo poln0. poro. Dobivajo šolnino m redne dopuste.	. ^
Ugotavljamo, da mlad* tirno s tovarno in živim® 1	*
Navdušeni smo nad razvoj ugotavlja Metka Žagar,
Ob slavju Elektromo ^ jim lahko zaželimo tudi ^ doče uspešno gospodarjenj ^ razvijanje dobrih odnosov- ^ bo to čestitka temu marlj>v kolektivu.
Tekst in fotog^jČ
MILOVAN DIMI
A
V ROJSTNI HIŠI CANKARJEVE
MATERE
_______J
Vrzdenec - ..Spomnim se na to vas. kadar sem zelo potrt ali zelo Takrat se mi približa, kakor 56 časih razboleli in preplašeni duši Približa smrt. Prešinila me je nekoč roisel, iz teme globočine, iz bolesti le bila segla, da bom ob tisti uri, ko * bo treba napraviti na zadnjo pot, u8ledal s slamo krito kočo, kjer se je 'odila moja mati, ugledal tudi še Jijeno zibko, z rdečimi srci poma-“tio; in videl drobnega otroka v predolgem zelenem krilcu, njegove j>rve nebogljene korake, slišal njegov ^ki smeh, njegove jecljajoče, na-P®1 razumljive besede... in da todo vsenaokoli, kakor cvetice na Pn*ju, cvetele bele misli srca, ki še ni “O ranjeno od spoznanja".
Opojne Cankarjeve besede so 1 kot čarobna melodija zvenele v
ušesih, ko sem jo tisto zgodnjepomladansko popoldne primahal k Rožmanovemu mlinu na Vrzdencu.
Pod nevisoko, z redkim grmovjem poraščeno golico, se mi je prikazala samotna kmečka hiša, obdana z visokoraslim drevjem, žuborečim potočkom in gomilo snega, ki se je nakopičil na skromnem dvorišču.
Tu se je torej rodila Neža Pivk -Cankarjeva mati, sem se zastrmel v sivobelo spominsko ploščo, ki sem jo zapazil na steni pri vratih.
Na žici nad hišo se je radovedno pozibavala grlica, kakor bi se hotela prepričati, kateri nepridiprav ji je prišel takole kalit njen spokojni mir.
Moje misli pa so bile tedaj že drugod — tam v letu 1843, ko je
siromašnemu ledinskemu mlinarju Martinu Pivku in vrzdenški babici in dninarki Micki Sedej privekala na svet mala Nežka.
Nihče ni mogel tedaj predvideti njene življenjske poti, nikomur se še sanjalo ni, kako zelo bo nekoč njena usoda povezana z razvojem slovenske kulture.
Ko je bilo Nežki štiri leta, se ji je pri delu smrtno ponesrečil oče. Tedaj se je morala mati hočeš nočeš s štirimi otroki preseliti k sorodnikom v vas. Tu je preživljala svojo družino z dninarstvom in babičevanjem, nakar se je okrog leta 1855 preselila na Vrhniko. Vendar pa zaslužek tudi tam ni bil kaj prida boljši - življenje je bilo prav tako trdo in bedno kot na Vrzdencu. Za šolanje otrok ni bilo možnosti, zato se ti povečini -
Umrla je brez solza, z blaženim smehljajem na ustnicah. Vendar pa je njen lepi mirni obraz do zadnjega izpovedoval veliko dobroto, ki jo je poklanjala bližnjim in njeno neizmerno ljubezen do svojega rodnega kraja.
- Nočilo se je že, ko sem zapuščal Rožmanov mlin na Vrzdencu. Grlica se je že zdavnaj izgubila nekje v temnih gozdovih, le potoček ob hiši je še živahno žuborel prek travnih plasin. Skrivnostno in nenavadno otožno je žuborel tisti večer in zdelo se mi je, kot da bi mi rad tudi on povedal svojo zgodbo o življenju kraj njegovih bregov in o mali skromni deklici, ki je postala Cankarjeva mati.
BRANKO VRHOVEC
med njimi tudi Neža — niso nikoli naučili pisati.
Neža Pivk je napolnila 24 let, ko se je omožila z vrhniškim krojačem Jožetom Cankarjem. Vendar pa ji je tudi to življenje prineslo več bridkosti kot sreče. S skromnimi krojaškimi dohodki sta se prebijala skozi življenje siromašnega trškega proletariata in skupaj delila svojo polbaj-tarsko milost in nemilost.
Rodilo se jima je dvanajst otrok, med katerimi štirim ni bilo usojeno dolgo živeti. Osmi po vrsti je bil ..cmeravi" Ivan (tudi Janez), katerega usoda mu je že prav kmalu namenila izjemno darovito pisateljsko življenje.
Minila so leta. Zdaj se nam o skromni Neži Pivk približa nova podoba - podoba, kakršno nam je
približal pisatelj, ki je znal vse svoje srce in bolečine zliti v čarobne besede.
Pred neveliko domačijo na vrhniškem Klancu sedi postarana ženica, sključena in upadlih lic ter koprneče strmi v daljavo. Njene misli poslednjič hite tja proti vrzdenškim gričem, k senožetim in njivam, kjer se je nekoč pričela pretakati njena kmečka kri in je vznikla njena neizmerna ljubezen do rodne zemlje.
Toda v njenem srcu je rana in bol in nad njo smrt, ki ji veleva, da ne bo nikoli več uzrla tistih prelepih poljan ter senožeti; nikdar več ne bo videla rodnega Vrzdenca, pa s slamo krite koče pod šumečimi gozdovi in z rdečimi srci popleskane zibelke, v kateri je ugledala luč dneva.
tačj * d°ririh štirinajst dni na Ctri>jsfvaSrednie Proslave 100-letn todoljub^na,fe8a velike8a pisatelja i ^Prav lvana Cankarja. Pra' '‘■i pok ° vse letošnje leto posvt ‘lela, hi : llvi njegovega življenja i ‘kih um„. a. P° svoji širini in vrhui ■hesto? ^* vrednotah izjemn Za skm nskl kulturni dediščin S veliif„mno besedo in mnenje o pij,. .J!1 Jubileju in o Cankarj l^tu, ,m 'JU- rodoljubu in hum •ajevne .i, naProsili tudi občar Srno naslJKUpnosti Horjul. Dobi
T?0rrinili te f 6 l>rav’ ^ smo 1 n 0 zla«83 P°me,ribnega jubilej , nkarievik * Postavitvami uspeli > z *hn. jamskih del, kak. ?kciiami k"	dru8imi kultumir
1'nje in’ dp,°Znaiuiek) njegovo ži lathen J?,! ’ V našem kraju v ^ev njcg0PvraV‘jamo krstno upriz ! .^ent* dramatizirane nove
^Ukke gied!?1! je namreč čla tnekaj <Wl5ke skupine), kake Pnferiitev.	zanimivih kulturni
i^0 nJeŠjve«nim° Predvsem z levskega	svojskega - canka
-!w.	P"510?® k življenju pr
SPOMIN NA CANKARJA BO ŠE DOLGO ŽIVEL MED NAMI
prostega človeka. S tem nikakor ne mislim, da bi bil preprost v načinu literarnega izražanja — v tem pogledu je nedvomno zelo zahteven -pač pa v smislu razumevanja njegovih človeških idej in načel. Naj na primer navedem samo njegovo delo ,Na Klancu*. V le-tem kar najbolj jasno in z izostrenim čutom za moralne vrednote razkriva temeljne človeške nravi in lastnosti, obenem pa dovršeno prikazuje tudi svojo neizmerno ljubezen do matere in domačije.
Cenim tudi njegove črtice, v katerih naravnost primora človeka-bralca, da se prične slednjič ozirati tudi nase, oziroma na svoj odnos do sočloveka. Pri tem moram še posebno poudariti izredno jasnost in integralnost njegovega črtičnega
MOJCA LADI C, učiteljica OS Horjul:
„Po mojem mnenju Cankarju posvečamo dovolj pozornosti. S tem mislim predvsem na pripravo osrednje proslave pri rojstni hiši njegove matere na Vrzdencu, kakor tudi na druge prireditve, s katerimi se spominjamo 100-letnice njegovega rojstva.
Mojca Ladič
Drugače pa v Sloveniji kot matični domovini pisatelja, posvečamo premalo pozornosti njegovemu jubileju. To bi veljalo posebno za gledališča, ki ga nič kaj rada ne vključujejo v svoj program, pa tudi za druge javne medije.
Sama že dolgo z velikim zanimanjem prebiram njegove knjige, posebno črtice. Med slednjimi me je najbolj pritegnila njegova dovršena izpoved mladostnih doživetij in odnosa do svoje matere in domačije.
Ogledala sem si tudi film ,Na Klancu*, ki so ga posneli pred leti. Za razliko od mnogih, ki so ga odklanjali, je meni kar ugajal in mislim, da je dovolj verodostojno tolmačil Cankarjevo literarno predlogo."
POLONA MIKLAVČIČ, uslužbenka:
„Smatram, da smo v naši krajevni skupnosti premalo pozorni na ta veliki dogodek. Ne rečem, da kultura v kraju nima čedalje večjega pomena, vendar smo nedvomno storili le premalo za ta vseslovenski kulturni praznik.
Seveda pa naš kraj ni edini, Cankarja 'kljub njegovemu izjemnemu umetniškemu delu, ki ga je ustvaril, precej zanemarjajo tudi drugod, denimo na naših odrih ali na letošnjem Sterijinem pozorju, kjer so ga dobesedno zavrnili. Po mojem se ga je med vsemi javnimi občili še najresneje lotila naša televizija, ki nam je predstavila že več njegovih dramskih del.
Sicer pa sem svojčas najraje prebirala njegove črtice, kot je na primer .Skodelica kave* ipd., v kateri nam uspelo podaja svoj odnos do matere in razgrinja krivico, ki jo človek dela živalim."
KATI JERALA, učenka 5. razreda 0$ Horjul:
..Cankar je prav gotovo zaslužil.
da se ga spomnimo. V našem kraju (Vrzdencu) bomo že 25. aprila priredili veliko spominsko proslavo, na kateri se bomo spomnili tudi njegove matere, ki je bila rojena prav v tem kraju. No, zanimivo je to, da sem sama vse do tretjega razreda živela v njeni rojstni hiši pri Rožmanu in lahko rečem, da sem se že zelo zgodaj zavedela njene pomembnosti. Prav zategadelj se te proslave v našem kraju še posebno veselim.
Ob proslavi bo naša šola s pomočjo Elektronike izdala posebno brošuro za obiskovalce, ki bodo v tem času obiskovali Vrzdenec, mimo tega pa bo sodelovala tudi z recitacijami in z nastopom njenega pevskega zbora. Tudi sama pojem v tem zboru, poleg tega pa sem napisala že več spisov — nekaj tudi o Cankarju - ki so bili objavljeni v šolskem glasilu .Iskrice* in v mladinski rubriki .Naše komune* in .Ljubljanskega dnevnika*.
Od številnih Cankarjevih del so mi najbolj všeč njegove črtice, med temi posebno .Mater je zatajil'.**
FRANC ČEPON, kmetovalec:
„Zadnja leta nisem kaj preveč na tekočem s kulturnim dogajanjem pri nas. Temu je precej kriva moja
Polona Miklavčič
starost, saj bom drugo leto napolnil že osemdeset let, a tudi časa nimam ravno največ (Franc namreč še vedno aktivno kmetuje). Tako razumljivo tudi Cankarjevega jubileja ne spremljam ravno najbolj pozorno.
Včasih sem z zanimanjem prebiral predvsem njegovo knjigo ,Na Klancu* in črtice kot na primer .Skodelica kave* in podobne. Cankarjeve knjige so po mojem bolj za izobražene, šolane ljudi, kajti njegov način pisanja je preprostemu človeku le bolj težko razumljiv. Podobno je tudi s filmi po njegovih delih, ki so zaradi modernih pristopov razumljivi le nekaterim.
Cankar mi je med ostalim znan tudi po svojem sodelovanju z mnogimi slovenskimi in - če se ne motim - tudi nemškimi revijami in časopisi, v katerih je svojčas objavljal svoje članke in črtice."
MARKO KAVČIČ, uslužbenec:
„Menim, da pri nas dajemo premalo poudarka temu jubileju. Če pogledam na primer samo naš kraj Šentjošt, ugotavljam, da je veliko občanov zanj vse premalo zainteresiranih, če ne sploh nepripravljenih, da ga dostojno praznujejo.
Kljub temu pa smo nekaj ven-
Kati Jerala
darle naredili v tej smeri.
Moja žena, ki je knjižničarka v ljudski knjižnici Šentjošt, si na primer močno prizadeva, da bi bralci v čim večjem številu posegali po Cankarjevih knjigah, posebno mladina, ki šele spoznava njegove literarne vrednote.
Za kulturni teden, ki bo ob otvoritvi novega kulturnega doma (29. novembra) pa naše KPD „lvan Cankar" pripravlja niz zanimivih kulturnih prireditev, med drugimi uprizoritev ..Hlapca Jerneja in njegove pravice" ter likovno razstavo šentjoških slikarjev-samorastnikov.
Cankar je zame pisatelj, ki je znal nadvse dognano podati težo življenja v času, v katerem je živel in na svojski način prikazati tedanje družbene sloje, siromaštvo in značaje ljudi. Pri tem cenim posebno njegovega .Hlapca Jerneja in njegovo pravico*, ki - tako kot resnično mar-sikak Slovenec v tistem času -brezuspešno išče temeljno človeško pravico. Prav zato v Cankarju ne vidim zgolj izvrstnega pisatelja, ampak tudi velikega jasnovidca in preroka, ki je že v svojem času napovedal prihodnost slovenskega ljudstva." BRANKO VRHOVEC
Marko Kavčič
PREGLED PROSLAV IN PRIREDITEV V OKVIRU PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE LJUBLJANA—VIČ RUDNIK,
35. OBLETNICE USTANOVITVE OF,
1. MAJA IN STOLETNICE CANKARJEVEGA ROJSTVA
27. APRIL: torek
29.	APRIL: četrtek
30.	APRIL:
8. MAJ:
9.	MAJ: nedelja
10.	MAJ: ponedeljek
Ob 10. uri osrednja proslava občinskega praznika na Dobrovi (posvečena tudi 35. obletnici ustanovitve OP' in praznovanju krajevnega praznika)
Program: Otvoritev in pozdrav, slavnostni govor (spregovoril bo generalpolkovnik Ivan Dolničar) zaprisega mladinske teritorialne enote, podelitev občinskih nagrad in priznanj, podelitev srebrnih znakov OP'.
Kulturni program izvajajo: Godba milice pod vodstvom Rudolfa Hriberška, združeni pevski zbori ZKPO pod vodstvom prof. Cvetka Budkoviča, Silvij Božič in recitatorji.
Sledilo bo tovariško srečanje.
Slavnostna razširjena seja občinskega sindikalnega sveta v počastitev praznika dela - 1. maja. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi srebrna priznanja sindikata. Kresovanje na Rožniku, ki se bo tako kot vsako leto nadaljevalo še naslednji dan s tradicionalnim srečanjem delovnih ljudi našega mesta.
Osrednja slovesna prireditev ob 100-letnici Cankarjevega rojstva v dvorani Tivoli.
20. jubilejni Pohod po poteh partizanske Ljubljane na 10.000 in 5.000 metrov.
Tekmovalni program v okviru Pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Tek prijateljstva
Spominska proslava ob obletnici Cankarjevega rojstva na Vrhniki
Številne krajevne skupnosti in delovne organizacije ter šole bodo prav tako v svojih okoljih pripravile proslave ob občinskem prazniku in 35. obletnici ustanovitve OF.
C	N
KULTURNI PROGRAM NA OSREDNJI PROSLAVI NA DOBROVI
RECITACIJE (ZBORNE IN POSAMEZNE)
Srečko KOSOVEL: RDECl ATOM B. BRECHT: HVALNICA KOMUNIZMU Karel D. KAJUH: ZAKAJ NE NOSITE SVOJIH SRC V DLANEH
Karel D. KAJUH: SE POMNITE, TOVARIŠI ZBORI POJEJO
KONJUH PLANINOM KOMANDANT STANE NAŠA ZEMLJA
DOMOVINA NAŠA JE SVOBODNA SLOVENSKA PESEM
V-------------------------------------------

Udeležence letošnje občinske proslave na Dobrovi naj spomnimo, da bodo lahko kupili spominske skodelice in značke.
v
Viški pionirji in njihov prispevek praznovanju letošnjih jubilejev
Letos ob praznovanju 35rletnice OF, 35-letnice izgnanstva in občinske? praznika je svet zveze pionirjev posvetil več pozornosti organizaciji raze# manifestacij in praznovanj. Torbice Kurirčkove pošte s pozdravi in čestfj kami za rojstni dan tovariša Tita bo pot vodila po celotnem obtnoij1 Vič-Rudnik. Z dolenjske strani bodo pionirji ponesli torbico po krajevnih skupnostih Škofljica, Velike Lašče, Ig, Turjak, Želimlje, Golo, Zapeto*-Notranje gorice, Preserje, Brezovica, Kolezija ter Rudnik. Pionirji osnovni* in podružničnih šol bodo tudi poskrbeli, da bodo pozdravi z željami varno prispeli na predajo pionirjem občine Center, in sicer v sredo 12. maja ob 12. uri pri osnovni šoli Oskar Kovačič.
S primorske strani pa bo torbica obšla krajevne skupnosti Horjul, Polh0' Gradec, Črni vrh, Dobrova, kjer bo 14. maja organiziran v Žirovskem grabn* miting, na katerem bodo sodelovali borci NOV, predstavniki SLO, teril1’': rialna zaščita, pohodne enote OK ZSMS ter pionirji omenjenih šol.
Po mitingu bo pošta nadaljevala pot po območju KS Vrhovci, Pl Trnovo in pionirji osnovne šole Trnovo bodo prisostvovali zaključi slovesnosti, ki bo v Tivoliju.
Srečanje mladih pevcev
13. in 14. aprila je bilo v Festivalni dvorani že tradicionalno ,,Sreč3°i mladih pevcev" iz naše občine. Letos so na tej prireditvi pod imen°f ..Domovina pozdravljena iz veselega srca" sodelovali otroški in mladina pevski zbori osnovnih šol iz Velikih Lašč, Iga, Viča, Trnovega, Dobro*1 Škofljice, Polhovega Gradca, Oskarja Kovačiča in Brezovice, Horjula * otroški zbori iz Bičevja in Rudnika.
ia APRILA NA STRELIŠČU OB DOLENJSKI CESTI
IZOBESIMO ZASTAVE OBČINSKO STRELSKI
23. do 27. APRIL: Tradicionalni pohod mladinske pohodne enote VI. od petka do torka SNOUB Ljubo Šercer; v petek zbor na Turjaku, nato pohod preko Zapotoka, Mokerca, Krvave peči, Rakitne, Notranjih Goric do Dobrove (27. aprila).
Sodeluje okrog 200 mladincev.
Otvoritev novih poslovnih prostorov in proslava 20. obletnice delovanja Elektromontaže, otvoritev ob 11. uri - otvoril bo predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič.
Ob 18. uri svečan sprejem, ki ga prirejajo skupščina in družbenopolitične organizacije občine Ljubljana Vič-Rudnik za nosilce partizanske spomenice 1941. Spregovoril bo član Sveta federacije Miha Marinko. Spominska proslava v okviru Cankarjevega leta ob rojstni hiši Cankarjeve matere na Vrzdencu.
To kulturno svečanost bo priredila krajevna skupnost Horjul v sodelovanju s tamkajšnjo šolo, delovnimi organizacijami in družbenopolitičnimi organizacijami. Ob 17. uri otvoritev likovne razstave ..Bratstvo in enotnost" v avli občinske skupščine.
Ob 18. uri svečana podelitev državnih odlikovanj v prostorih skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Mladina iz vseh krajev občine bo pripravila kresovanje in ob tem krajše kulturne programe (udeležba članov ZZB NOV, obujanje spominov na NOB).
Dvodnevni propagandni tabor na Dobrovi (pripravila ga ponedeljek, torek bo občinska zveza tabornikov).
Le še nekaj dni nas loči od praznovanja občinskega praznika 27. aprila in 35-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte ter mednarodnega praznika dela 1. maja. Vsem tem slovesnostim pa smo vsi skupaj dolžni dati še posebno pozornost s tem, da okrasimo svoje okolje in da izobesimo zastave. Prav slednje je dolžnost nas vseh, zato vas bomo v teh vrsticah seznanili z odlokom Mestnega sveta Ljubljane z dne 4. junija 1968, ki nas tudi sedaj polno obvezuje.
Omenjeni odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi in načinu izobešanja zastav v Ljubljani zavezuje vse delovne in druge organizacije, stanovanjska podjetja, lastnike oziroma upravitelje zgradb in hišnike na območju Ljubljane, da so dolžni skrbeti, da na dan državnih, republiških in krajevnih praznikov, ob posebnih prilikah pa tudi na splošen poziv pristojnega organa — izobesijo državne in republiške zastave na poslovnih in stanovanjskih stavbah. Zastave je treba izobesiti na predvečer pred praznikom, odstraniti pa najpozneje v roku 24 ur, ko mine razlog, zaradi česar so bile izobešene. Delovna ali druga organizacija oziroma stanovanjsko podjetje se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din, če ne poskrbi, da so ob zgoraj navedenih praznikih in posebnih prilikah izobešene državne in republiške zastave. Prav tako so z denarno kaznijo do 100 dinarjev kaznovani posamezniki.
Tudi letos bo za udeležence osrednje občinske proslave organiziran brezplačen prevoz do mesta praznovanja — to je do Dobrove. Prevoz bo organiziran iz večjih krajev naše občine in izpred stavbe občinske skupščine. Podrobnejša navodila o urah odhoda lahko dobite v krajevnih skupnostih.
V__________________________________________________________________S
23. APRIL: petek
25. APRIL: nedelja
26. APRIL: ponedeljek
26., 27. APRIL:
flaestaso
NASA ZEMLJA .	,
mic Klopčič MatJan Hoz,na
-J ft,—J> ■ jV j j

J)omov/jia. vosa je svobodna*
ViAiar Mih&lcic-
li!l
1.	Dol _ ga stoJe_tja je_
2.	Zdaj so re-sni_ca
. v ..	...	1. Vran he	da
je-ca.li smo su.zpji	. ^	^
po_stale nam sanje	* s. j j> :ffg
i' di-fia. spet stovensJiL r
’ Do.na vi-72A. OusaJe	Podnu., prosto
. Vrag (ie L -Sr-e, da M mludo Se-tSV ssba/vti
iiiii
g; ^	p
M-hn. spet slovenske rod.	gara. iri deti? u
• •poctlosict LclzL' cin -slL. M/uIclt [n. nuso pfrs
b*f-T=r.-A


l~j ~	—.......—.......is 1 c "2 /"F-/!--------.-rirfr poba s/%* Xo~ra ~2c, ■prepoii-lL ■jih s/<rv-
i. Titjm smo družni v boj za pravicOjprostostin čast. j ~	o	-----1 ~ ^ ^
2. pljenje nekdanje, zdaj si u.re-ja.mo svet$a_mi. Refren
dobro se-me sno ie -jali, boje-


e
r~~f | J • p--^" -jt -j- J J 1 srr-^--j—j—	1/a.ti se Sr-eno. ML ponosni smo cu-
Na_i<j zenlja^zemjadragajtebi vsi sfno vdani.

*


?=2^;iE£iEi=t
m

va/JČ nase svobodne ruidL,	brez p Ve.
4-7F	___rL v
f \? .( £ frl'
Nihče več te ne premaga} ljudstvo te u_bra _ni,	vnov* :reLK/<' tsemezLabtnona} bodi /
Na tej strani tokrat objavljamo tudi dve partizanski pesmi, ki ju bodo združeni zbori iz naše občine zapeli na občinski proslavi
TEKMOVANJE V POČASTITEV OBČINSKEGA 1 PRAZNIKA
2e tradicionalnega IV. strelskega tekmovanja, ki ga vsako leto organ'^ občinski zbor ZRVS, se je letos udeležilo 13 ekip iz OO ZRVS, 5 ekip,z ZSMS in 4 ekipe strelskih družin
Uspeh tekmovanj - ekipno Osnovne organizacije ZRVS:
1.	Trnovo 209 krogov
2.	Krim-Rudnik 173 krogov
3.	Malči Belič 171 krogov
Osnovne organizacije OO ZSMS
1.	Polhov Gradec 123 krogov
2.	Krim-Rudnik 106 krogov
3.	Ig 102 kroga Strelske družine
1.	„Bratov Gregorič" 182 krogov
2.	„1EVT“ 149 krogov
3.	„Krim“ 132 krogov
Najboljši posamezniki (po vrstah orožja) in organizacijah: OO
1.	Franc Zgonc, Velike Lašče in Bogdan Jež, Trnovo, 45 krogov možnih
2.	Janez Kastelic, Trnovo, 44 krogov od 50 možnih
3.	Anton Maček, Ig.43 krogov od 50 možnih Vojaška pištola:
1.	Zdravko Petrič, Krim.48 krogov od 50 možnih
2.	Ivan Ulčnik, Trnovo, 44 krogov od 50 možnih
3.	Martin Golob, Krim-Rudnik, 43 krogov od 50 možnih Vojaška brzostrelka:
1.	Anton Udovič (Milan Cesnik) 39 krogov
2.	Viktor Rus (Malči Belič) 37 krogov
3.	MARKO Zdešar (Dobrova) 33 krogov Najboljši posamezniki iz OO ZSMS:
Vojaška puška - polavtomatska:
1.	Dušan Mostar, Krim-Rudnik(47 krogov od 50 možnih
2.	Janez Založnik, Polhov Gradec, 45 krogov od 50 možnih
3.	Igor Furlan, Malči Belič, 44 krogov od 50 možnih
Vojaška pištola:
1.	Janko Tavželjjg, 18 krogov
2.	Cvetko Dolničat,Pol. Gradec 9 krogov
3.	Drago Založnik,M. Belič,8 krogov Vojaška brzostrelka:
L Alfonz Skraber, Pol. Gradec, 20 krogov
2.	Aleš Peršin,Trnovo(18 krogov
3.	Ciril Boškovič,Krim-Rudnik,16 krogov
Najboljši posamezniki iz strelskih družin:
Vojaška polavtomatska puška:
1.	Dare Trekman „Bratov Gregorič" 45 krogov
2.	Miro Tulj „IEVT“ 42 krogov
3.	Dušan Petek „IEVT“ 41 krogov
Vojaška pištola:
1.	Saša Dobrila »Bratov Gregorič" 36 krogov in Kraljič Andrej 36 krogov
2.	Bojan Podgornik „IEVT‘‘ 33 krogov
3.	Jože Humar „Krim“ 22 krogov Vojaška brzostrelka:
1.	Nijaz Smajič »Bratov Gregorič" 45 krogov
2.	Ivo Hercog „IEVT“ 24 krogov
3.	Ivan Horvat »Krim" 22 krogov
Občinski odbor