372 Karol Perini: Primorska vica. Pri tukajnji krmi se nam kae veliastno Triglavsko pogorje!) z najvijim vrhom 2864*5 m, pred katerim obudujemo velikansko gorsko kotlino Zadnjico". Ob vznoju tega gorskega amfiteatra so temno-zeleni gozdi, nad njimi strmi planinski paniki, a visoko gori trl proti nebu sive skalnate stene, nad katerimi se vzdigajo e fantastini zobje in rogovi. Triglavov strmi greben dela goriko-kranjsko mejo (25 km dale) in ima najvije gore na Primorskem tretjo glavo ima na kranjski strani. Ze vekrat se je govorilo in italo v knjigah in listih vpraanje, igav da je Triglav. Kakor na severu, tako tudi na vshodu tee meja med Primorskim in Kranjskim po najvijih Alpah. Tako deli Triglav Kranjsko od Primorskega. Zato ni prav rei, da je Triglav kranjski, ali gorenjski, ker se ga Primorci ravno tako lastimo, kakor sosedje Oltar v Trenti. Kranjci. e z vejim ponosom se oziramo mi nanj kakor sosedje, dasi so ga e tolikokrat opeli. Komu ni znana pripoved ali pravljica v precudni sestavi naravnega in udovitega ivljenja, pravljica o Zlatorogu"? Nemec Rudolf Baumbach po imenu, saksonsko - meininki dvorni svetnik, je prebival dalje asa v Trstu, odkoder je priel vekrat tudi v Primorsko vico, da je zbiral snov za svoj najlepi spev Zlatorog". Tudi ') Glej sliko jna str. 361. na Trbiu je stanoval v ta namen. Sedaj biva v Meiningenu (Burggasse t. 22), od koder je izdal e predlanskim o Boiu Bunte Blatter". Tudi Slovenci imamo Zlato-roga" v lepi prestavi ga. A. Funtka. Poleg Baumbachovega izvirnika je izla pred par leti v Lipskem opera v treh dejanjih z naslovom: Der Trentajager". Uglasbil jo je Viktor Gluth. V tem mestu so jo predstavljali e dvakrat, pa kritika se o glasbenem delu ni posebno povoljno izrazila. Sploh po Nemkem poznajo na Triglav, Trento in