VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNiK XL!. CELOVEC, PETEK, 21. FEBRUAR 1986 ŠTEV. 8 (2264) Matkovič: Ravnajte v sogiasju s Siovenci Predsednik iz Hrvatske na obisku na Koroškem Bvojenčnost, prednost tudi M večino V Sloveniji so razpravljali o italijanski in madžarski narodnosti „Osnovna vprašanja koroških Slovencev je treba reševati tako, da se vse spremembe izvajajo v dogovoru in soglasju z manjšino." To je koroški javnosti sporočil sedanji predsednik skupnosti Alpe Jadran, inž. Ante Markovič, ki je prejšnji teden obiskal Koroško. Ante Markovič, ki je predsednik izvršnega sveta skupščine SR Hrvatske, je bistveno prispeval k izbolšanju sodelovanja v delovni skunosti Alpe-Jadran, je poudaril pred mednarodnimi novinarji koroški deželni vladar Leopold Wagner, ko je ocenjeval delovanje sedanjega predsednika. V daljšem razgovoru se Wagner in Markovič nista lotila samo gospodarskih, kulturnih in športnih tem, obsežno sta razpravljala tudi o vlogi narodnih skupnoti v tem prostoru vzhodnih Alp. Na razgovoru z novinarji je Ante Markovič razlagal novinarjem, da „smo v narodnostnih vprašanjih zelo občutljivi", saj Hrvatska s 4,5 milijona prebivalstva nima samo eno manjšino. „Vsem smo z ustavo zajamčili enake in celo posebne pravice, v državnem proračunu pa imamo predvidena sredstva za finansiranje dejavnosti manjšin za ohranitev njihovega avtohtonega značaja". Markovič je poudaril, da se pri njemu tudi zastopniki Italije odločno zavzamejo za položaj italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji. In to je koristno za odnose v tej regiji. Sestal se je tudi z zastopniki koroških Slovencev, ki so ga seznanili s trenutnim položajem manjšine. V tej zvezi je Markovič izrazil pričakovanje, da bodo nadaljnji ukrepi v zvezi z manjšino imeli zadovoljive rezultate in poudaril, daje osnovna vprašanja koroških Slovencev treba reševati tako, da se vse spremembe izvajajo v dogovoru in soglasju z manjšino! To stališče ponovno potrjuje, da ni razlik med posameznimi republikami Jugoslavije glede slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Minuti četrtek seje predsednik skupščine Atpe Jadran, inž. Ante Markovič (drugi od spredaj tevo), sestat tudi s predstavniki Zveze stovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Stovencev. Bit je seznanjen s potožajen) narodne skupnosti na Koroškem in z željo, da skupnost Alpe-Jadran manjšine upošteva kot samostojen subjekt. Gospodarstvo in promet Obisk Markoviča na Koroškem pa ni samo v tem oziru imel pozitivnih strani. Podkrepljene so bile pobude za nove oblike sodelovanja. Markovič je med drugim predlagal ojačeno maloobmejno sodelovanje med Slovenijo, Hrvaško ter Koroško, Štajersko in Gradiščansko. V tej zvezi je deželni glavar Leopold Wagner videl možnosti za takšno izboljšano sodelovanje le, če „se upošteva celotna Koroška, kar pomeni, da je treba podpisati pogodbo tudi s Furlanijo-Julijsko krajino, saj Koroška meji tudi na Italijo. Upoštevati pa bo treba tudi pogodbe z EFTA." Glede izboljšanja prometnih zvez v tej regiji je Markovič poročal. da napreduje izgradnja avtoceste, tako so lani vzhodno od Zagreba izgradili 32 km avtoceste. Trenutno se gradnja nadaljuje, v načrtu pa je tudi 35 km dolga obvoznica Zagreba. Razpravljali pa so tudi o izboljšanju letalskih zvez v prostoru Alpe-Jadran. Wagner je dejal, da so glavna mesta te regije za izboljšanje teh vezi, da pa se nacionalne letalske družbe branijo. Tudi o ustanovitvi lastne družbe za finansiranje skupnih projektov je tekel razgovor. Denarni zavodi Hrvatske imajo precejšnje zanimanje za takšno skupnost, na Koroškem pa ni prave pripravljenosti. Zadovoljni pa so bili vsi tudi s skupnim vabljenjem turistov, ki se je pred kratkim začelo s turistično prireditvijo v Londonu. Celotni razgovor je potekal v odprtem vzdušju in se bo v širšem nadaljeval aprila na zasedanju skupnosti v Dubrovniku. Jeseni letos pa bo prevzel predsedstvo skupnosti Alpe-Jadran koroški deželni glavar Leopold Wagner. „Ko terjamo uveljavljanje ustavno opredeljenega mesta italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji, se hkrati zavzemamo za popolno enakopravnost vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji, pa tudi za spoštovanje pravic zamejskih Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem do popolnega priznanja njihove nacionalne identitete, nemotenega razvoja in enakopravnosti z večinskim narodom". To je med drugim poudaril predsednik komisije narodnosti skupščine SR Slovenije Drago Žerjal, ko je delegatom skupščine spregovoril o poročilu omenjene komisije, ki govori o uveljavljanju posebnih pravic pripradnikov italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji v zadnjih petih letih. V svojih izvajanjih o razvoju italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji je Žerjal posebej poudaril, da so glavna vprašanja vzgoje in izobraževanja urejena in da je zagotovljen tudi kulturni razvoj obeh omenjenih narodnosti, še posebno v nju- nih neposrednih stikih z matičnima narodoma. Žerjal pa je še prav posebno svaril pred tem, da bi se zadovoljili z zgolj normativnimi ureditvami. Zavzel se je za uveljavitev dejanske celovite dvojezičnosti kot načina življenja na narodnostno mešanih območjih, torej za pripravljenost večinskega naroda za skupno življenje z manjšino. „Mnogo problemov narodnosti ne bomo nikoli rešili, če večinski narod ne spozna, da ni dovolj zaželeti narodnostoma, naj se počutita kot doma, temveč, da sta tukaj med nami doma kot enakopravni etnični skupnosti in ne kot folklorna redkost, ki je potrebna zaščite. Velikokrat se nč zavedamo dovolj pomena dvojezičnosti in možnosti, da rastemo in živimo v sozvočju dveh jezikov in dveh kultur. Dvojezičnosti ne ustvarjamo samo zato, da bi imeli trdnejšo podlago za uresničevanje enakopravnosti narodnosti, ampak tudi za nekaj od česar ima prednost tudi sama večina.". Preseliti smo se Tetefonsko nas najdete... Zveza slovenskih organizacij z vključenimi organizacijami se je preselila v nove prostore. Smo sedaj v pregrajenih prostorih bivšega Dijaškega doma SŠD, Tarviserstr. 16, v Celovcu. Telefonsko smo na našem sedežu, ki leži v neposredni bližini kanala Lend, dosegljivi pod temi številkami: Zveza slovenskih organzacij (ZSO) knjigovodstvo Slovenska prosvetna zveza (SPZ) Slovenski vestnik, uredništvo uprava ZSO, gospodarski odbor Zveza koroških partizanov Svoje pisarne v novih prostorih imajo tudi: Slovenska športna zveza (SŠZ), Zveza slovenske mladine (ZSM), Zveza slovenskih žena (ZSŽ), Zveza slovenskih izseljencev (ZSI), Slovensko planinsko društvo (SPD) in Klub prijateljev lova (KPL), ker pa niso stalno zasedene jih dosežete preko telefonske centrale s številko 51 43 00 -10. 51 43 00-11/12/13/14 51 43 00-40 51 43 00-20/21/22 51 43 00-30/31/32/33 51 43 00-41 51 43 00-50 51 43 00-60/61 Ivein je okrepita uvoz in izvoz PREBERiTE na strani 2 Avtonomnejša politika bi koristila južnokoroškim občinam 3 O mednarodnem srečanju pisateljev ob meji 4 Novice iz Pliberškega kraja 5 Predstavitev Molierjeve komedije „Po sili zdravnik" na Brnci 8 VViegele in Mortl med najboljšimi ll.Roinnski izobroževotni teden Z otvoritvijo razstave del Gorazda Živkoviča (Kotmara vas) in s predavanjem o asimilaciji (v Šentjakobu) se bo v petek 28. 2. 1986 začel 1 L Rožanski izobraževalni teden, ki se bo končal v nedeljo 9. marca z dnevom domačih jedil pri Knaberlu v Velinji vasi. Podrobne informacije bomo objavilivprihodnji številki. Zveza stovenskih zadrug v Celovcu se je v zadnjih tetih močneje vključila v tržne odnose sosednjih dežet. Od leta 1982 naprej je začela izgrajevati svoj izvozno-uvozni oddelek. Da je bila uspešna potrjuje tudi otvoritev novih poslovnih prostorov v „hiši kmetov" v celovški cesti 8. maja. Personalno okrepljeno in s pomočjo posodobljene tehnologije, naj bi ta oddelek pod vodstvom mag. Jakija Sitterja v bodoče še bolj uspešno deloval. Minulo sredo so predstavniki Zveze pod vodstvom predsednika inž. Fridla Kapuna nove prostore predstavili tudi poslovnim partnerjem iz Jugoslavije. Na svojem obisku na Koroškem so zastopniki raznih jugoslovanskih podjetij obiskali sedež Zveze v Pavličevi ulici ter novi importno-eks-portni oddelek, ki bo sedaj bolje ustrezal povečanemu prometu. Z obiskom v kotmirški in šentjakobski Zadrugi so si partnerji Zveze med drugim lahko tudi ogledali, kam gredo njihovi proizvodi in kako je Zveza v zadnjih letih izboljšala svojo mrežo na podeželju. Ko je importno-eksportni oddelek začel delovati leta 1982 njegov promet niti ni dosegel pet-milijonske mere. V naslednjih letih je promet krepo zrasel, tako da je v lanskem letu obsegal nad 200 milijonov šilingov. Zveza pa je razširila tudi število poslovnih partnerjev, saj jih ima sedaj tudi še v italiji, Švici, Nemčiji, na Češkoslovaškem in na Madžarskem. Mpe-lmtmnski impulti? Ko) bo /z skupnosti A/pe-dadran? Bodo zastopnik; v/od samo raz-prav/ja/i v nedog/ed? Govori/; o zb/iževon/M in mostovih? .Sc bodo v te) skupnosti okrepi/c /e bogote/sc države, kot se to dogaja v svtovne/n meri/a? A/; po bodo ime/e koristi bo//' in manj razviti, perijerije in c entri? 'Vso to cpra.svupa se vs;7/uje/'o ob trenutnem dobrem vzdušja zastopnikov sosednji/; v/od. Toda skeptiki dvomijo v močne impu/ze te de/ovne skupnosti, ki povezuje /b deže/ vzhodno-n/pskegn prostora. Drugi poudarjajo spet prednosti in impu/ze taksnega sode/ovanjn v/ad in gospodarskih ustanov. Tudi manjšine bi kaza/o upoštevati kot subjekt v tem sode/ovanju, posebno ko je skupnost že /oni sk/eni/a izpo/-niti vpraša/nik o pc/ožaju narodnih skupnosti v teh deže/ah. Tem bo/j se bi mora/; pripadniki narodnih skupnosti sami v svojem de/ovanja proti /oka/no zabubanem naciona/izmu - ki se pri nas izraža kot nemški naciona/izem - se bo/je zavedati a/pejadranskih impu/zov in v tem večku/turnem prostoru še bo/j od/očno nastopati proti tem ob/ikam ku/turnega barbarstva. Obisk na importno-cksportnem oddelku Koroška zanemarja pospeševanje obrobnih občin Raziskava študentov geografije opozarja na potrebo po avtonomni poiitiki za južno Koroško V ponedeljek je skupina študentov geografskega inštituta dunajske univerze predstavita rezultate avtonomnega seminarja .,Južna Koroška -obrobna tega in manjšinska problematika". Skupina, ki jo sestavljajo Kriz Karet, Oherdammer Peter, Tomasehek Beatriv, Wittner Thomas ter Murzin-ger Franz, je izdetata na osnovi podatkov ljudskega štetja 1971 posebno tipo-togijo južnokoroških občin, opozorita, da raziskava nikakor še ni zaktjučena ter menita, da bi bito potrebno izobtikovati avtonomno potitiko za južnokoro-ški prostor ztasti s strani stovenske manjšine same. 10 tipov občin Študentje so v okviru svojih izvajanj najprej nakazati izhodišča, ki so jih vodita pri detu ter metodotoški pristop k raziskovatnemu detu. Ponovno so opozoriti na probtematič- nost tjudskih štetij ter govoriti o socioekonomskem okolju ter o družbenih pogojih v katerih se odvija asi-mitacija stovenske narodne skupnosti. Seveda vedenje, da socioekonom-ski pogoji, na katere pripadniki manjšine, ztasti pa manjšina kot cetota nima pomembnega vptiva učinkujejo na asimitacijo, ni novo. Študentje so skušali dodati temu nov etement s tem, da so južnokoroškc občine pora-zdetiti na osnovi raznih faktorjev, pokazateljev, ki so tudi empirično oprcjemtjivi s pomočjo podatkov tjudskih štetij. Na tej osnovi so iztuš-čiti ]Q tipov južnokoroških občin in pri vsakemu tipu skušati opredetiti tudi stopnjo asimitacije. Prebivalstvo občin, ki je v višji stopnji zaposteno v sekundarni in terciarni dejavnosti je asimitirano v višji stopnji kot prcbi-vatstvo. ki je zaposteno v primarni, agrarni dejavnosti. Pel namesto štiri ieta? .Saj so s; rud; včasl/i edine, uuse tri av.strtjsTtf straa/te, k; sicer ne postajajo frat/ae trt/lfl, Aa/to so s; različne, oz. Anj bi tu a/; tlraga narerllla, če bi bl/u na vladi; če, če... Zadnji teden so zopet od/trde točko, v Araterl bodo se v ten? nta/:datnent obdobja na šle soglasje. Gre za podaljšanje legl.s/atnrne periode od štiri na pet let. ZgornjeavsfrljsAl deželni glavar Ašatzeubdrk je to rnl.se/ sprožil, Tlsc/ter je kimal, .Slaortatz se takoj strinja/ In tari; svobodnjaki so podprli to Idejo. Če bo mandatno obdobje trajalo pet namesto štiri leta, se bo vlada menda lažje lotila svojega težkega In odgovornega de/a - takšen je tenor treb strank v tem vprašanju. Lažje bo - ker se ne bo treba pripravljati tolikokrat na volitve, ki menda vedno ovirajo politično delovanje. bolj pošteno bi seveda bilo, če bi kar jasno rekli, kaj jim je pri tem predloga najbolj všeč.' dejstvo namreč, da jlb Ijadstvo/vollvec, ne moti tolikokrat s svojimi nepredvldevnlml glasovnicami. Vse stranke sl obetajo ob prihodnjik volitvah uspeh/ ljudska stranka računa vsaj z relativno večino, socialisti In svobodnjaki pa računajo ohranitev trenutne pozicije. Vsaka torej računa z udeležbo na vladnem krmilu - najbolje za pet let. Da tako pojmovanje demokracije ni nič drugega, kot nadaljnji korak pri omejevanju demokracije, to trdijo tudi znani avstrijski politologi Gehr-/Ich, 7a!os, Dcakar ah Pehnka. Vendar to ne moti odgovorne politike. Kajti, če gre za omejevanje demokratičnih pravic ljudstva, so sl vedno edini. To troedinost smo Slovenci na Koroškem že ponovno doživeli. Zdaj sl ta troedinost utira pot tudi v dunajski parlament. Kaj potrebujemo toliko volitev - se zgleda sprašujejo politiki - ko pa volivci na noben način ne razumejo, kako odgovorno delamo zanje? Rerfo/d Brecht je že pred tridesetimi leti vprašal.' „kaj bi bl/o, če bi vlada razpustila ljudstvo In sl na njegovo mesto Izvolila drugo?" frater 40-!etnica ZKP Svojo 40. obletnico obstoja bo letos obhajala tudi Zveza koroških partizanov, ki je v vseh povojnih letih skrbela za ohranitev antifašističnih tradicij ter se vključevala v sodelovanje naprednih mednarodnih sil. Zveza koroških partizanov (ZKP) bo svoj jubilej proslavila v nedeljo 23. marca 1986 ob 14.00 v Mladinskem domu (Celovec, Mikschallee 4). Vsi člani in prijatelji ZKP so prisrčno vabljeni na proslavo, katere kulturni spored bodo oblikovali Koroški partizanski pevski zbor, tamburaška skupina iz Šentjanža in mešani pevski zbor „France Pasterk-Lenart". Župani so nekritični do svojih central Seveda hi bito zgrešeno mistiti. da na stopnjo asimilacije v cetoti in po posameznih občinah južne Koroške vptiva te socioekonomska situacija. Ta je gotovo bistvenega pomena. Na pripravtjenost k asimitaciji vplivajo tudi žeto subjektivni faktorji, okotje na vasi ter v občini in drugi pokazatelji. Ob detnem, zaradi časovnih in drugih faktorjev omejenem pristopu k osnovni probtematiki stovenske narodne skupnosti na Koroškem, sta ostata neupoštevana ztasti dva dejavnika. Kot prvega tahko navedemo potitično obtast na vseh ravneh, njihovo zadržanje do narodne skupnost ter njihovo sankcioniranje in zasigu-ranje rezultatov asimitacije. Ob ta dejavnik bi tahko enakopravno postavili načrtovanje dežetnih in državnih obtasti. ki daje prednost koroškemu centratnemu prostoru, zanemarja pa pospeševanje obrobnih koroških krajev in s tem še stopnjuje njihovo obrobno lego. Le občasno opozori ta ati drugi župan južnokoro-ške občine pod vptivom pogleda čez državno mejo na možnost pohccntrič-nega razvoja. To se pripeti ztasti v kriznih časih, sicer pa se politični funkcionarji južnokoroških občin vedejo do svojih centra) žeto nekritično. Študentje, ki so zavzeto pristopiti k raziskovanju probtematike južnoko-roškega prostora, bodo svoje deto v naslednjih mesecih pogtobiti v obtiki diplomskih tiatog. ki bodo zanesljivo obravnavale tudi druge faktorje asimilacije slovenske narodne skupnosti na Koroškem. dram Tržaško pismo (VeKa/ fopl/A zlmsM/t zadoščen/ Piše Pave/ .Stran; Začete/; novega leta/e rial .Slovence:?; v /tal;)'; več /ta/tarn;'/;, Aot pa politični/: zadoščen). Konec )anaar)a so prišli na vrsto v Pariza, v oAtvIra prireditve „!Va)tl Prst"; na praznični dan slovensAte /taltare sta dobila Prešernovi priznan)! A'ar dva AtdtarnlAa In Istočasno )e znat;; lta/l)ansAtl plsatel) Izdela/ roman „ZaAonca Iz allce Possetfl", Al )e prvič vnese/ slovensAo man)šlno v /tali); v ;'fa!;)ansZ;o Anpževnost. Prireditev „:Va)tl Prst" )e organizirala tržašAa občina z namenom, da povzdigne prestiž In „de!nlce" tega mesta, Al se sicer naba)a v resni Anitami In gospodarsAl Arlzl. Za -Slovence )e na)bo!)šl doAaz te Arlze de)stvo, da )e del Itall/an-sAega prebivalstva čatll potrebo po nstanovltvl „odbora za obrambo lta!l)ansAe Identitete"; če vellAa večina prebivalstva, Al drži v roAab vse vzvode oblasti, čntl lasnto Identiteto v nevarnosti, tema la/tAo upravičeno rečemo Arlza. -Seveda )e sAašala prireditev zato dati čim več/';' videz vitalnosti I/;... Ita/ljan-stva. Gradivo za ..vitalnost" )e črpala Iz preteAlostl, atemel)evan)e za lta!l)anstvo pa s tem, da )e Izpustila -Slovence, z lz)emo dveb s/IA s/ovensAlb avtor)ev. Slovenci so se taAema prlAazu mesta april In doseg/l, da )e neAa) s/ovensAlb AaltarnlAov la/; A o v prvi osebi podalo tudi našo podobo In našo vlogo v Aa/farnl zgodovini mesta. 7fn!;)ans/t; trža-šAl tlsA )e o te) epizod: seveda molčal. Ver)etno pa )e bilo „l/al?!)ans/;o zadoščenje" ob podelitvi Prešernovih priznan) še večje od parlšAega; poleg priznanja taAajšn); slovensA; g/eda/lšAl Aaltarl (priznanje Sllvtja Kobala) )e prišlo tud; prvo vIsoAo priznanje tisti pozabljen; Aompo-nentl slovensAe manjšine, Al se navadno označuje Aot „Pez;)a". Priznanje )e dobil rez;)ansAI narečni pesnIA Peanto gaag/la, Al piše v jezlAa, Al ga polno razume le 3.599 oseb, a )e s to nagrado gotovo pridobil močno „ln)eAcl)o" samozavesti In potrditve. Al )o )e zasluži/. Tret)! Aa/tarn; dogodeA, lta/;)an-sAI roman ..ZaAonca Iz allce Pos-seftl", Al ga )e napisa! tržašA; plsa- tel/ Istega poreA/a Palvlo Tomlzza, govori o resničnih osebah, o tragičnem para mladih slovensAlh zaAoncev, Al se spoznata v predvojnem Trsta In v n)em umreta, pod zločInsAlm; streh, pred Aon-cem vo)ne. Koman )e zgrajen na pismih, Al)lh )e StanAo VuApisal Iz lfa!;)ans/;l/; zaporov svoji mlad; žen; Danic; Tonatžlč, sestri PlnAa Tomažiča, Al ga )e posebno )dšl-stlčno sodišče leta 7947 obsodilo na smrt In ustrelilo sAupa; s štirimi s/o-veasAlml antl/dšlstl. Že tl sAromnl orisi povedo, AaAo zelo )e zgodba zaAorenlnjena v taAajšn); sloven-sAI zgodovltu In AohAo novega bo povedala poprečnemu Itall/an-sAema bralca o nas. Pes, ve/IAo cvetov za zlmsA; čas, a tud; bodic ni man)Aa/o. V Trsta)e bila, za oAtcber napovedana vellAa Aon)erenca o problema množičnih obči! za manjšine, na evropsA; ravni; ..prizadetim Aro-gom" )o )e uspe! preusmerit; na .Sardin;);. 7:a!;)ansAI parlament )e odobri/ posebno )lnanslran)e za TržašAo območ/e, nad 350 ml/l/ard v naslednjih treh letih, a vzporedno s to radodarnostjo se )e sproži! napad (preAo vedno razpoložljivega ItahjansAega tlsAa) prot; slo-vensAema deleža v maloobmejnem sodelovanja. Tud; dejstvo, da )e parlament, v predvidevan);; Izglasovanja zaščitnega zaAota: za -Slovence, odobri! v novem )manč-nemplana države35 n;;7;)arelhrza njegovo uresničevanje, )e sprožilo žolčne polemlAe. Odnos do manjšine se na druž-beno-po/ltlčnem področja tore) še vedno cdv;)a po starem načela; „Kar )e mo)e, )e mo)e; Aar)e tvo)e, )e naše". Balkanskemu krvniku bodo sodili v Zagrebu ZDA so po 37 tetih izročite Jugoslaviji vojnega ztočinca A. Artukoviča „V izročitvi vojnega zločinca Andrija Artukoviča vidimo političen akt, ki potrjuje naše stališče, da vojni zločini ne morejo zastarati". Tako je koroškim novinarjem prejšnji teden odgovori! predsednik izvršnega sveta Hrvatske Ante Markovič, ko so ga vprašali ali izročitev po tolikih letih ni nepotrebno ,.odpiranje starih ran". Markovič jim je odgovoril, da gre pri bodočem procesu proti Artukoviču predvsem za to, da se obsodi zločin, ki ima nedvomno elemente genocida, saj je bilo usmrčenih za časa hitlerjeve okupacije Jugoslavije na povelje takratnega notranjega ministra Artukoviča več stotisoč ljudi. Javni proces proti dr. Andreju Artukoviču, ki ga imenujejo tudi „hr-vatskega himmterja", se hi naj začel sredi marca 1986. Soditi mu bodo za vse ztočine, ki jih je zakrivit za časa druge svetovne vojne, zaradi katerih so ga že dva in pot meseca po koncu vojne označiti za vojnega ztočinca. Ker je Artukovič oh ztomu nacizma pobegnit in se naposted udomačil v Katiforniji, je Jugostavija že teta )95t zahtevata njegovo izročitev. Toda Združene države Amerike, v katerih je tedaj prevtadovata ..htadna vojna" proti Vzhodu, tej zahtevi niso ugodite. Šete ko se je v zadnjih tetih na pritisk židovskih organizacij in mednarodne javnosti spremenit v Ameriki odnos do vojnih ztočincev in je Jugostavija 1984 obnovita svojo zahtevo po izročitvi Artukoviča, so se ZDA dokopate do pravične odtočitve in ga izročiti. Kdo !n kaj je bil dr. Andrija Artukoviča? Rodit se je teta t899 v vasi Ktobuk v Bosni in Hercegovini. Že kot 30-tetni advokat seje priključit mtademu ustaškemu gibanju, katerega nasitna potitika je imeta teta t932 v ..vetebit-ski vstaji" enega izmed viškov. Že za časa stare Jugostavije je Artukovič bit v začasni emigraciji, po vetebitski vstaji pa je dokončno pobegnit v Itati-jo, pozneje v Francijo - od koder je bi) izročen Jugostaviji - nato je uše! ponovno, dokter aprita 1941 ni prispet v Nemčijo. V Bertinu je hit gost nemške vtade. Ko se je Hitter odtočit uničiti Jugoslavijo, pa je Andrija Artukovič s posebnim tetatom pripo-tovat v Zagreb. Tam je v Pavetičevi ustaški vtadi ..Neodvisne države Hrvatske" (NDH) postat med drugim minister za notranje zadeve. V tej funkciji je podpisal ukaze za usmrtitev stotisočih ljudi - Srbov, Židov, Romov, drugih pripadnikov osvobo-ditnega gibanja in nasprotnikov Hitterjeve okupacije Jugostavije (gtej tudi grozovite podatke v okviru). Maja 1945 je Artukovič skupaj z drugimi ustaši pobegnit v Avstrijo. Leto dni se je na Koroškem skrivat pod tažnim imenom Atojz Anič. Pozneje je pobegnit v Švico, od tam pa je naprej odpotovat na Irsko. S ponarejenim potnim tistom mu je nato uspeto priti v Ameriko. Ztočini Artukoviča V Pavetičevi vladi je dobit tri funkcije, med njimi tudi ministra za notranje zadeve. S takšnimi pooblastili je sam podpisal ukaze, naj usmrtijo več kot 200.()()() moških, žensk in otrok. V letu 1942 se seznam Artukovičevih žrtev začenja s smrtjo škofa grške pravostavne cerkve Zimonjiča ter se nadaljuje z usmrtitvijo nekaj tisoč prebivalcev srbske narodnosti v Hercegovini, takrat so ubili tudi pet pravoslavnih duhovnikov iz samostana Žitomustič. Maja 1942 je ukaza) poslati v Jasenovac vse prebivatce naselja Tenja pri Osijeku; vsi ti in več sto prebivalcev drugih vasi in 800 Romov je našlo smrt v tem taborišču. Med žrtvami politike Andrije Artukoviča je bilo tudi veliko otrok. Približno dva tisoč so jih s plinom pobili samo v Stari Gradiški. 15.600 pa v trabo-riščih Lobor. Jabtanac. Jastrebarsko in drugih. Artukovičeva ..posebnost" so bili tudi duhovniki druge vere. Gre za 47 duhovnikov srbske pravoslavne cerkve in za 48 židovske vere. V Pavetičevi državi so v štirih letih pobili 80 odstotkov tamkajšnjih Židov. V celem je bilo ubitih več kot 800.000 ljudi. NDH pa je imela manj kot pet milijonov prebivatcev. Tako je zapisano v obtožbi zagrebškega javnega tožilstva septembra )95t, poslani ameriškim sodnim oblastem. Za njegovo pravo ime so tam zvedeti že teta 1949, vendar sodnijsko niso ukrepati proti njemu. Živet je v Katiforniji in ktjub izročitvenim zahtevam Jugostavije (!951) ga niso izročiti. Bit je čas „htadne vojne" in njegovi advokati so po njegovi prvi aretaciji ..dokazovati", daje Artukovič te „žrtev potitičnih iger" in da so njegovi ztočini ..potitične narave". Ameriška sodišča so se ravnata po teh ..argumentih" njegovih branitcev, dokter v tetu )978 ni prišto do odto-čitne spremembe: ameriški kongres je sprejet zakon, da vojni ztočinci v nobenem primeru ne morejo biti detežni zaščite ameriškega sodstva, ne gtede kakšna kazen jih čaka po deportaciji. Po ponovni Jugostovanski zahtevi so ga teta t984 ponovno aretirati. Novembra 1984 se je začet proces, ki je trajat do marca )985. V tem procesu so prišti do spoznanja, da njegovi ztočini niso zastareti in da tudi niso potitične narave. Logična postedica teh odtočitev je bita izročitev vojnega ztočinca. Artukovič bo imet v Zagrebu v prihodnjem mesecu javen proces, kjer se bo za svojo obrambo tahko postužit vseh jurističnih sredstev, imet bo tudi tri obvezne hranitce. Toda obtožni materia) je tako obsežen in tako groz-tjiv, da se bo pravica, ki je bita počasna, gotovo uvetjavita. Prvo mednarodno srečanje pisateljev ob meji v Portorožu RAZPIS 20. S!ovenski festiva! narečnih popevk Popevka veseie jeseni 86 Društvo glasbenih delavcev .HARMONIJA Maribor razpisuje javni natečaj za ..popevko veseie jeseni '86", ki bo 13. septembra 1986 v Mariboru. Natečaja se iahko udeiežijo vsi ustvarjatci zabavne giasbe s skiadbami, ki še niso biie javno predvajane ati posnete. K sodetovanju vabimo tudi zamejske rojake. Posamezni avtorji bodo na prireditvi tahko nastopiti največ z DVEMA POPEVKAMA. Izvedenih bo 16 popevk z NAREČNIMI BESEDILI, zato naj sktadatetji upoštevajo vedrost in barvitost posameznih SLOVENSKIH narečnih območij v gtasbi in beseditu. Metodije poštjite na kaseti kot .,demos" posnetek ati note v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim beseditom ter posebej natipkanim beseditom v treh izvodih. Šifriranim sktadbam pritožite v posebni ovojnici nastov, ime in priimek avtorja gtasbe in besedita ter predtog za izvajatca in aranžerja (pravico do dokončnega izbora si pridržuje organizator). S sodetovanjem na razpisu avtorji sogtašajo, da se njihova deta snemajo za radijski in tetevizijski program, predvajajo ter izdajo na ptoščah, kasetah, v notni knjižici, oz. da sodetujejo na festivatu v sktadu s statutom festivata. Na izboru sprejete popevke avtor ne more več umakniti iz konkurence, saj se že s samim sodetovanjem strinja z razpisnimi pogoji. Sktadbe poštjite najkasneje do 15. 3. 1986 na nastov: Društvo gtasbenih detavcev „HARMONIJA", Maribor, Gtedatiška 8, s pripisom „za Popevko vesete jeseni '86". Nagrade: 50.000,- din za najbotjšo narečno popevko po izboru organizatorja ter nagrada občinstva in za najbotjše narečno besedito. Občni zbor SPD „Edinost" v Škofičah 15. in 16. februarja 1986 je priredita Samoupravna interesna skupnost za izobraževanje in kulturo pripadnikov itatijanske narodnosti v občinah Izo-)a, Koper in Piran. Kraj srečanja je bit Portorož, jeziki srečanja pa štirje: itatijanski. slovenski, nemški in hrvaški. Simultano prevajanje je omogočilo dokaj neproblematično štirijezičnost. Avstrijo so zastopali Florjan Lipuš, Lojze in Peter Wieser, Ludwig Har-tinger in Karl-Markus Gauss, Slovenijo Ciril Zlobec, predsednik društva jugoslovanskih književnikov, Tone Razstava Manfred M. Pichter „Kot fotografsko umetnost razumem nastanek določenih izraznih oblik s pomočjo načrtne uporabe medija fotografije. Vprašanje se ne glasi: Kako dobro iahko fiksiramo resničnost? Marveč: Kako fotografija s svojo specifično lastnostjo pri ustvarjanju umetnosti najde uporabo? Važna je ideja, ki je osnova umetniškega dela. Ideja se lahko, ali pa ne realizira. Da jo posredujem drugim, se poslužujem .transportnega sredstva' fotografije." Tako pravi o svojem umetniškem delu Manfred M. Pichler, ki se bo nocoj z otvoritvijo samostojne razstave svojih fotografij v Domu umetnikov v Celovcu predstavil javnosti. Razstava, ki nosi skupen naslov „Sinn-Bi!der 1" bo odprta do 1. marca 1986 od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Vsem, ki se zanimajo za umetniško fotografijo priporočamo, da si razstavo ogledajo. Partljič, predsednik društva slovenskih pisateljev in Tone Pavček, iz Trsta sta prišla na srečanje slovenska esnika Marko Kravos in Marij Čuk. tevilni udeleženci iz Švice, Francije in s Hrvaškega, pripadniki manjšinskih narodnostnih skupin ali pisci, ki se zavzemajo zanje, so še prispevali svoje k dokaj pestri mozaični sliki. Med gosti srečanja so bili tudi nam znani dr. Zdravko Inzko, avstrijski diplomat v Beogradu, Jože Osterman, predsednik ZKOS in predsednik RK za kulturo dr. Matjaž Kmecl. Tema srečanja je bila meja in kako se odraža v literaturi. Je meja prednost ali ovira? Jo je mogoče kulturno preseči? Ločuje ali tudi spaja? Minister Kmecl je mejo v svojem pozdravnem govoru definiral takole: „Kaj pa je meja? V slovenščini je nekaj, kar je „med", med menoj in teboj, nekaj ob čemer se moje z mojim redom neha in se začenja tvoje s tvojim redom, ali koga tretjega z njegovo voljo. Je stvar prastarih instinktov, ločnica med preživitve-nimi prostori ali med samičjimi tropi potentatskih samcev; je matematično opredeljena črta na geodetskih in političnih dokumentih: je tudi plot-v Avstraliji obstaja zakon, po katerem mora biti posesvo v vsakem primeru ograjeno, naj je še tako veliko; lahko je seveda samo pasja mokrota na drevesih in vogalih. Je nekaj, o čemer zapoveduje narava pretep ali celo smrt: vsaj kakšna milijarda ljudi je pod njeno zastavo umrla prej. kot vi po naravnih zakonih; in danes preti po nadaljevanju iste logike človeško samopokončanje." Pri MD izše! prevod Prešernovega Sonetnega venca v nemščini in esperantu Za/ožAa DražAe sv. MoAo/y'a, Aafere //c/A a <7/?/A /e A/7 vovo/ec trt pr//'afe//' //e.s/?7Aa Francefa Prešerna Anton Martin .SVoraseA, in FrsčansAa Anitama zveza sta /mnnit toreA vainii na predstavitev s /o v e n s A e/ - n en; s A e in siovensAo-espernnfsAe izdaje Prešernovega .Sonetnega venca. Predstavitev zanimive Anjizne izdaje je inia v Moi/orjevi Anjigarni v Ceiovcn. S tem sta pr/rer/;?e//7c/ počastiti spomin na pesniAa Franceta Prešerna. Da je prisio do reprezentančne izdaje .Sonetnega venca pa sto pcsArAe/a prevajaica dr. Adans Dede/ Oto/ iz Ceiovca ter Fone Fogar iz FyaA//'ane, za iinstracijo Po Kmeclovih besedah je bi! za Slovence zanimiv govor Cirila Zlobca, ki se je zavzemal predvsem za sodelovanje med posamezniki, ki so lažje mostovi med narodoma kot organizirane skupine. S tem je - gotovo nenamerno tudi opozoril na najbolj važno in najbolj zanimivo plat portorožkega srečanja: vzpostavljanje stikov, nova spoznanstva in osveževanje starih, skratka neoficialni del je bil zanimivejši od včasih dokaj mučnih referatov, ki so literaturo vse premalo puščale do besede. Edini Ludwig Hartinger je s svojim diskusijskim prispevkom - drzno in uspelo - uveljavil poezijo med tolikimi pametnimi, že preveč racionalnimi stavki. Če literatura zgubi središče, zacveti na robovih. Brez dvoma ima teoretsko razpravljanje svoj pomen, nihče ga mu ne oporeka, nedvomno je treba tudi organizirati literaturo in literate, taka srečanja dajejo nove pobude in spodbude in njihov učinek sega preko njih samih. Pri vsem tem pa ne kaže pozabiti, da je literarno ustvarjanje prvo. da ima prednost, da je Važnejše od razpravljanja, ki se ukvarja z njim. Ta resnica je preprosta, pa se včash vendar zdi, da je težko doumljiva. Naj bo kakorkoli že. Srečanje pisateljev ob meji v Portorožu je bilo -vsem porodnim krčem in mukam navkljub - prijetno in je samo upati, da bo v naslednjih letih prispevalo še več k razpravi o mejah in k odpravljanju meja med državami, med ljudmi, v ljudeh. Fabjan Hafner France Prešeren An/gc pa y'c //Abwehrkam-pfer« in zastopnik Koroške. Zdi se mi, da je bita o tem objavljena četo neka stika. Kaj je vsebovata spomenica o manjšinskem vprašanju, ki jo je Hcimatbund izročit Schuschniggu ob njegovem obisku v Vetikovcu, mi ni znano. Izročit pa jo je tesni trgovec in gostitničar Kordesch v Vovbrah. Veljat je kot nekak zastopnik »Abwehrkampferjev« in Heimatbunda. Mene pri sprejemu Schuschniggu v Vetikovcu ni bito zraven, verjetno so biti tam zastopniki stovenske posojitnice. Jaz Schuschniggu nisem nikdar videt in tudi nisem imet nobenega interesa z njim priti skupaj. Leta 1936 je izšta knjiga dr. Teodorja Veiterja o Slovencih na Koroškem, vendar mi okotiščine izida te knjige niso znane. V krogih Stovenske prosvetne zveze so Veiterja smatrati kot pozitivnega, njegovo knjigo pa kot dejanje, ki naj bi pospešito ureditev potožaja slovenske manjšine v stanovski državi. Ampak konkretno ni iz tega ničesar nastato. (5e nadaljuje) Od kod zadrega, ki nam v družbi veže jezik? !n kako naj jo premagamo? Ne znam se pogovatjati! Nekateri ljudje so v družbi molčeči kot ribe. Stojijo, zadrega jih muči, če se še tako trudijo, ne znajo spraviti iz sebe pametnega stavka. Svojo moi-čečnost občutijo kot napako. Namesto da bi se sčasoma privaditi družbi in se sprostiti, se vedno botj zapirajo vase. „Če si še tako prizadevam, se ne morem pogovarjati z nobenim tujim čiovekom," toži sedemindvajsetietna ženska. ..Kadar pa sem v večji družbi, me strah prav ohromi. Imam čisto prazno glavo, ne znam se zbrati, ne znam izraziti svojih misli. Kadar me kdo ogovori, sicer odgovorim, a le s skopimi besedami, z enozložnicami. Tako se mi dogaja tudi tedaj, kadar se želim pogovarjati in imam kaj povedati. A brž ko pomislim, da sem na vrsti in bi morala kaj reči me zgrabi panika." Totaži se lahko s tem. da v svojih težavah ni osamljena. Neka druga ženska njenih let toži: „V večji družbi se me takoj polasti negotovost, saj se ne znam tekoče pogovarjati. Drugi se smejejo, zabavajo, jaz pa krčevito premišljujem, kaj naj zanimivega rečem. Takrat, ko se domislim, je pogovor že daleč naprej, a!i pa se mi zdijo moje misli enadoma preveč bedaste, da bi jih izrekla. Že v šoti sem raje molčala, kot da bi bita narobe odgovarjata. Bata sem se, da bi se osmešita, rekta kaj nedopoved-tjivo neumnega. Ker se ne znam pogovarjati, žeto težko navežem stike z tjudmi. Prijatetjev skorajda nimam." Otroka je treba postušati Ljudje, ki so v družbi tako ptahi, imajo za sabo neprijetne izkušnje iz otroštva ali pubertete. Te izkušnje so jim vzete pogum. Otrok, ki se poskuša izražati, govoriti, pa ga starši vedno zavračajo: „Tiho bodi, same neumnosti kvasiš," ati pa „0 tem ti še ne moreš soditi," ati „Ne bodi tako gtasen, samo tebe je stišati," ati „Ka-dar odrasti govorijo, naj otroci motči-jo," ati „Kako si drzneš govoriti s svojo materjo (očetom)?", tak otrok se bo začet, če je že po naravi ptah, zapirati vase. Včasih starši nimajo čsaa ati potrpljenja, da bi se ukvarjati z otrokom. Nihče ga ne postuša, nihče ga ne jem-tje resno. In kaj je bolj razumljivega kot to, da začne otrok naposted verjeti: „Kar rečem, je neumno, narobe, nepomembno, brez zveze, smešno, ni omembne vredno." In potem se botj in botj zapira vase. Tudi ko odraste, se ne more znebiti občutka, da ga tjudje gtedajo tako kot svoje dni starši: da se zdi vsem, s katerimi pride v stik, neumen, ne omembe vreden, smešen. Zato raje motči. Puberteta je zelo ranljiva Nekateri tjudje se navzamejo kom-pteksov v obdobju pubertete. V teh pomembnih tetih čtovek odkriva svoj jaz. Kritično razmištja o sebi in drugih . sitovito si žeti, da bi v očeh drugih nekaj vetja). Samozavest je v puberteti hitro rantjiva, nenehno jo je treba potrjevati. Žadostuje že nerodna, podcenjujoča opazka, pa bo mtadost-nik izgubit vso samozavest. Tretja ženska iz vrste motčečih pripoveduje: „Najbrž so se moje tegobe začete zato, ker sem bita do svojega 21. teta žeto debeta. V šoti so me pogosto dražili, in to me je boteto. Nikoti nisem imeta stikov s fanti, saj sem bita prepričana, da si nobeden ne žeti biti v družbi take debetuške." Zaprta se je vase. Ni hodita na rojstne dneve k sošotkam ne na šotske iztete. Vedno se ji je zdeto, da je „odveč". In čeprav je potem shujšata, se še vedno čuti manjvredno. Lahko takšen občutek manjvrednosti premagamo? Lahko, te daje premagovanje in samoprepričavanje dotgotraj-no. Včasih si človek ne more pomagati sam, tedaj potrebuje zdravnika. Znebiti se je treba občutka, da mora biti vse, kar damo od sebe, pomembno, brezhibno, bteščeče, gtobokoumno in stoodstotno pravit- Zet doLLA !H družino no. Zbrati moramo pogum in povedati svoje mnenje, pa četudi se bo nemara kasneje pokazato, da je bito zgrešeno. Sam nasvet vedno ne zateže. Neka študentka, na primer, je razočarana priznata.: „PosIušata sem psihotogov nasvet. Na predavanju sem dvignita roko, prijavita sem se za diskusijo. Toda nihče me ni poslušat, nihče zaznat mojih besed. Deset minut kasneje je neka kotegica povečata žeto podobno pripombo. Njene besede so vzeti resno, pretehtati so jih, razvita se je razprava. Mene tjudje pač ne vzamejo resno." In seje spet pogreznila v motk. Motčeči tjudje so že tako ati tako ptahi. Ko jim pri poskusu, da bi se otresti ptahosti, spodteti, so še na stabšem. Ne moremo pričakovati, da bomo vse popraviti z eno samo odto-čitvijo, z enim samim sktepom. Tako hitro se tjudje pač ne spreminjamo. Čez noč ne more iz motčečega in pta-hega čtoveka postati vetik govornik. Treba je napredovati počasi, korakoma. „Tudi drugi ljudje niso geniji' Sprva govorimo morda pretiho in zatika se nam, pa nas zato nihče ne postuša. Ne smemo se občuttjivo spet zavteči vase, ampak se moramo potruditi, govoriti gtasneje, vsitjiveje, raztočneje. Pri tem nam pomaga zavest: „Tudi drugi tjudje niso geniji. Nič dosti pametnejši niso kot jaz." Tako zbiramo samozavest, dokter se je ne nabere dovolj za pogovor. Seveda pa niso te ptahi tjudje, tisti, ki se ne znajo pogovarjati. Tudi sicer marsikdo ne ve, kako začeti in kako nadaljevati pogovor. Umetnosti pogovarjanja, ki so se je tjudje včasih učiti, dan danes ne gojimo več. V vsaki hiši imamo tetevizijo, večeri minevajo pred mahni zastonom, še čtani družine se pogosto ne znajo pogovoriti med seboj. Omejujejo se na najnujnejše, do izmenjave misti, do ptodnih prepirov, ne pride skoraj nikoti. Kaj je pogovor? Da nekomu povemo, kar nam pride na miset? To je primerna vaja, da se učimo govorjenja: sami (ati v primerni družbi) poskušamo zajeti v besede vse, o čemer tisti hip premišljujemo. Govorimo, kar nam pride na miset. Izražamo tudi svoje občutke. Toda to, če govori samo en čtovek, še ni pogovor. Sodetovati morata vsaj dva in izmenoma izražati svoje misli. Primer: Marjan reče nekaj o vremenu: „No, pa bo kmalu vigred". Če mu Mitan odgovori: „Da, res," je pogovor s tem končan. V pravem pogovoru pa je treba odgovoriti tako, da tahko sogovornik naveže na odgovor nov stavek. Pogovor tahko teče datje te, če ga ves čas ohranjamo pri življenju. Primer: Marjan, Mitan in Meta so biti v kinu. Marjan reče: „Vse me boti, ti sedeži so od site neudobni." Mitan reče: ..Prav imaš, če čtovek sedi dve uri, ima vsega dovotj. Je pa že udobneje gtedati fitm doma, po teteviziji. Kakšen pa se vama je zdet fitm?" Meta reče: „Kar v redu. In kakšno noro obleko je nosila glavna igratka!" Milan reče: „Ah, dobro, da sem se spomnit. V čistitnico moram, po obteko." Pogovor se ni zatikat, vsak od ude-težencev je prispevat nekaj novega. Lahko bi seveda potekalo tudi drugače. Mitan reče: „Vse me boti, ti sedeži so od site neudobni." Marjan reče: „Tudi meni se zdijo trdi, ampak fitm je bit tako dober, da sem pozabit na vse. Ta režiser je mojster." Meta reče " Če so starši prestrogi Kadar starši z razvajenim in muhastim otrokom izgube potrptje-nje, preidejo običajno k drugi skrajnosti, pretirani strogosti. V takšnih primerih ga terorizirajo in strašijo, tudi fizično ga kaznujejo, vpijejo nanj in nadzorujejo vsako otrokovo dejanje. Podobnih napak se je treba odvaditi, kajti v takšnih primerih namena nikoti ne dosežemo, otrok pa reagira s ktjubovatnostjo ati pa s popotno pasivnostjo, za katero se skrivata sovražnost in nezaupanje. Prestrogo in grobo vzgojeni otroci si izmišljajo razna obrambna sredstva, da bi se izogniti kaznim in težavam. Radi tažejo, so zviti in maščevatni, za nameček postanejo tudi sami grobi, odrezavi in brezobzirni. Njihova samostojnost je zavrta, prav tako se ne razvije čut za skupnost. Torej ne smemo biti ne preveč popustljivi ne pretrdi. Uspeh bo dosežen, če bomo samokritični tudi do tastnih vzgojnih napak, če bomo otroku zaupati in če ga imamo seveda radi tudi na ta način, da ga hrabrimo, se z njim vetiko pogovarjamo in mu vtivamo zaupanje v njegove sposobnosti. Nekaj skrivnosti o pravilni pripravi rib - Ribe peremo pod tekočo vodo. - Stadkovodne ribe so okusnejše, če jih ubijemo šele tik pred pripravo. - Ribe, ki jih nameravamo peči ati cvreti (velja za vse vrste), MORAMO TEMELJITO OSUŠITI s prtičem, preden jih pomokamo. - Ribe ki jih pečemo na žaru, obrnemo samo enkrat, sicer rade razpadejo. - Zeto majhnih rib (girice) ne čistimo, ampak ocvremo kar čete. - Če ribe kuhamo, jih poprej natrimo z limono - koža bo ostala med kuhanjem cela in gtadka. - Na žaru pečene ribe so okusnejše, če jih med peko mažemo z vejico rožmarina ali žajblja, pomočeno v Kajne, vsi njegovi fitmi so odtič- ni. Nič čudnega, da je dobit tani nagrado." Mitan vpraša: ..Nagrado? Katero pa? Jaz mu je ne bi dat, fitm me je dolgočasit." In tako naprej, vedno botj živahno, ker so raztičnih misti in tahko vsak pove nekaj drugega. Trma ni dobra za pogovor Pogovor je prijetnejši, če so sogovorniki pripravtjeni postušati in sprejemati mnenje drugih in ne vztrajajo trmasto pri svojem. Kadar pa vztraja vsak pri svojem, pogovor kmatu zamre. Večina pogovorov nima nobenega cilja in tahko jih začnemo z najbolj vsakdanjim besedičenjem, na primer z večno temo o vremenu. Računati moramo s tem, da se ne more iz vsakega začetka razviti enkratno dober in prijeten pogovor. Tudi zgovornim in samozavestnim tjudem se zgodi, da ne morejo spraviti pogovora v tek. Pri tem pa nam snovi zares ne manjka: nove knjige, tetevi-zija, fitmi, počitnice, deto... Udobneje je seveda, če kar sedimo in čakamo, kdaj bo kdo začet zanimiv pomenek. Za tjudi, ki neradi govorijo, je prava muka, če morajo nenadoma seči v pogovor s primerno pripombo. Sprva jih obtiva pot, strah jih je, napor ob govorjenju je podoben naporu ob fizičnem detu. Treba je premagati tenobnost duha in jezika. Sprva ni prijetno. Toda če se potrudimo in premagamo samega sebe, nas čaka prijetna nagrada: občutek samozavesti in prijatetjski stiki z tjudmi, ki jih srečujemo vsak dan. - Ribe bodo tepo ocvrte le, če bo olja dovotj in posoda dovotj vetika. - Količino otja odmerjamo glede na vetikost rib, prav tako temperaturo: pri majhnih ribah naj bo otjo že v začetku zelo vroče, če so ribe večje (150 - 200 g), zvišamo temperaturo med pečenjem. - Majhne ribe ati pa lignje bomo ocvrti žeto tepo, če jih najprej dobro osušimo, pomokamo, odvečno moko otresemo, nato pa za sekundo ati dve s ceditom vred potopimo v mrzto vodo in tako vržemo v vreto otje. Skorjica bo nežna in hrusttjava. Seveda pa se moramo zavarovati pred brizganjem in pokanjem. - „Morskih sadežev" (Školjke, rakci...) ne kupujmo in ne jejmo v mesecih, ki nimajo črke R. ker niso tako sočni in okusni kot sicer. - LIGNJI so včasih radi trdi in žitavi, pa če še tako skrbno upoštevamo recept. Torej kupujmo, če se le da, sveže lignje in to majhne. Mojstri za pripravo ribjih jedi pa zagotavljajo, da je treba pripravljati te „ženske" tignje, torej samičke, kajti njihovo meso je nežno in mehko. Kako vemo, da gre za samičko? Ptavut ima po vsej vrečici na obeh straneh, medtem ko jo imajo samčki (trikotno) samo na spodnjem detu. Lignji so ocvrti že v nekaj minutah -če jih cvremo predotgo tudi radi otrdijo. Tudi tignje moramo pred cvrenjem doboro osušiti. Ne redijo samo špageti Kilogrami in pijača č DtŠAVEINZAČiMBE)- Vrtni Timijan, EchterThymian, Thymus vulgaris L. Tudi vrtni timijan je predstavnik ustnatic. Francozi gojijo enoletno zvrst te rastline, pri nas pa se je udomačita nemška zimska zvrst, ki je trajnica. Timijan je grmiček, ki doseže višino 15 cm in ima števitna pokončna štiriroba stebetca, porasta s skoraj sedečimi, ozko etiptičnimi, prišitjenimi tisti. Btedo rdeči cvetovi rastejo v. vretencih proti vrhu poganjkov. Po izvoru je timijan sredozemska rasttina, ki smo jo v notranjosti Evrope kuttivirati že pred davnim časom in jo gojimo po vrtovih in v tončkih. Timijan ni samo zelo znana dišava, ampak tudi zdravitna rasttina. Vsebuje tirno), ki je dobro razkužito porežemo dva- do trikrat na teto. Ko ga porežemo, ga zatijemo z deževnico, ki smo ji primešati malo komposta in koprivove vode. To napravimo zvečer, predvsem pa in timijan nas pogosto obvaruje pred okužbami. Kot dišavo uporab-tjamo liste, kot drogo pa cvetoče poganjke, ki jih nabiramo od maja naprej. Timijan posejemo aprita, tahko pa tudi še poteti, v dobro topto peščeno prst, ki jo pognojimo s kompostom. Potrebuje vetiko sonca in dobro raste po skatnjakih. Kasneje sadike razsadimo v razdatji 20 do 25 cm. Če gojimo timijan v zabojčku, damo na dno najprej ptast kremenčevega peska in šele nanjo primerno namešano prst. Timijan nikoti ob sončnem vremenu. Tudi timijan tahko razmnožimo s potak-jenci. V maju ati juniju potrgamo stranske neevetoče poganjke in jih damo v vodo ati pa jih potaknemo v mečanico šote in peska, da napravijo korenine. Nato posadimo ras-ttinice na statno mesto. Timijan uporabtjamo svež in suh. Drobno sesektjane ati zdrobtjene tističe dajemo v obaro, zetenjavne juhe, fižotovo juho, ričet, nasotate, ribe in četo na pečenke in meso na žaru. Pospešuje presnovo in pomaga pri bronhitisu, trdovratnem kaštju, kopet pa tudi pri revmatičnih botečinah. Tatjana Angerer Ko ste pred kopalno sezono pomerjali bikinke, ste skleniti, da morete shujšati, če naj bi si biti za sito všeč. Stradati ste in si takoto poptakovati s kozarcem te ati one pijače. Trda vam je predta, toda svoji ideatni teži se niste mogti dovotj pribtižati. Vsakokrat, ko ste smukniti v kopalke, ste se jeziti. Le kaj naj še storim, da bom shujšata, ste se spraševati. Morda se prištevate k tjudem, pri katerih je preveč kitogramov postedica napačnih navad pri pitju, ne pa nezmernosti pri hrani. Prav v pijačah so nadvse zahrbtne katorije. Zdravnik in strokovnjaki za prehrano ugotavljajo, da tjudje pravitoma podcenjujejo dejstvo, da si s pitjem nabirajo skrite katorije. Pri jedi se katorijam odpovedujejo, pa jih nato nadomeščajo s pijačami. To nikakor ne pomeni, da čtovek piti ne bi smet. Nasprotno, voda je v čtovekovi prehrani izredno pomembna. Če naj organizem deta, kakor bi mora), potrebuje vsak dan najmanj dva titra tekočine. Tekočina je najpomembnejša snov za raztapljanje in hkrati transportno sredstvo, otajšujc iztočanje odpadnih snovi iz tetesa. Čtovek torej ztepa ne popije dovotj, tudi tisti ne. ki si žeti shujšati. Toda vprašanje je, kaj je tista tekočina. Zanestjivo nobena, ki vsebuje alkohol! Liter vina ustreza cetemu kosilu, če ga vrednotimo po tem, koliko katorij priskrbi tetesu. Na ostre pijače, kakršna je na primer žganje, ne sme čtovek, ki bi rad shujšat, niti pomistiti. Tudi sadni sokovi, ki so tako zdravi, so tahko zahrbtni. Vetiko-krat vsebujejo precej sadnega sladkorja. Pravite, da na natepki piše: brez stadkorja. S tem še ni rečeno, da napitek v resnici ne vsebuje nobenega stadkorja, ampak pomeni, da soka niso dodatno staditi. Sadni sokovi so v dietni prehrani namenjeni kvečjemu za matico. Takšna matica je zagotovo koristnejša od žemtje s satamo, ker je botj zdrava. Ča pa se držite diete, v kateri ne sme biti niti trohice stadkorja, imate prav mato izbire: mineratno vodo, neostajcn čaj ati kavo pa še pitno vodo. Mislite na to, da je čezmerna telesna teža zdravju hudo nevarna, pa se boste taže odpovedovati tekočim postasti-cam. Tabela s kalorijami, kijih vsebujejo pijače pijača kalorije v dl jouli v dl čista mineralna voda, voda mineralna voda ali iimonada 0 0 z umetnim sladilom (1-7 0-3(1 kava ati čaj z žlico mleka ali žličko sladkorja 29 12! sadni sok, neoslajen 43-7(1 180-293 pivo 48 20! mleko 62-69 260-290 belo vino 7(1 293 rdeče vino 77 322 vinjak in viski 243-25(1 1017-1046 Jezik in denunciacija - retorika in klišeji propagande za nemško Koroško Dr. Gero Fischer - Predavanje na 17. Koroških kulturnih dnevih, 27.12.1985 1. nadaljevanje - število Slovencev na Koroškem stalno pada, celo RdH govori o neznansko majhni manjšini („ver-schwindend kleine Minderheit") in podobno; - Kot dokazi za „s!ovenizacijo" služijo: slovenski napisi, boj za dvojezično šolo, različne pismeno zagotovljene minimalne pravice manjšine in izrazi etnične in kulturne identitete, ki bi morali biti v demokratičnih družbah možni in samoumevni in ki so obrambne funkcije skupin(e). Nadalje je na strani prejemkov koroških Slovencev vknjiženo, da uživajo vse pridobitve socialne države. Ta argumentacija naredi jasno, da hoče KHD koroške Slovence imeti prej za inozemce, za „tujce" kot za enakopravne Avstrijce ali „Koroš-ce". - Zgodovinska in javna zavest na Koroškem, ki jo pretežno označujejo nemškonacionalne tradicije (ki segajo v 19. stol.) in mišljenje (glej uradno deželno zgodovinopisje), smatra asimilacijo in germanizacijo manjšin(e) za „naravno", samouve-ljavljanje Slovencev manjšin (v kolikor niso nemško govoreče) za nenaravno", proti naravnim zakonom. - Koroškim Slovencem očitajoče naštevajo, katere ekonomske in družbene ustanove vse imajo: šole, hotele, banke, različna podjetja itd. Iz tega izvajajo, da morajo biti Slovenci hvaležni (komu le?). (RdH 45/1978 in drugod) Če bi načelo enakosti v resnici jemali resno, bi bilo treba z nemškimi Korošci" ravnati enako: prešteti bi bilo treba njihove hotele, podjetja itd. in izračunati, koliko hvaležnosti so dolžni. Iz tega so jasno razvidna antiemancipacijska in socialno-darvinistična osnovna prepričanja v RdH: koroški Slovenci naj ostanejo to, za kar so jih od srednjega veka naredili: podprivilegirani, tlačeni, družbene obrobne skupine. To preprečevanje neoviranega sodelovanja pri družbenem, ekonomskem, socialnem in kulturnem procesu ob hkratni ohranitvi identitete nosi v sebi kal .soz/Z/e" /c /orc/ po /(ND /HOZHO 3Y!/?20 F ,S77?/.5/M .SVot^ocer. Vr/m lAdgo fč v ,,/it'o/džoo-,s7(" o; o/t o