104. številka
Ljubljana, v soboto 0. maja.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan *ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za a vstr ij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. _ Za
Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. tO kr., za jeden mesec 1 cdd. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 80 kr. za četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi
U pravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari
.Gledališka stolba".
0 protisemitskem gibanji.
ii.
Rekli smo v zadnjem članku, da verska načela nagibljejo zidove k brezsrčnemu odiranju in podlej dobičkariji. Da je temu istiua, uveril He bode čitatelj takoj, ko bode preči tal naslednja iz „Tal-Urada" posneta pravila:
„Ti zidove! Življenje vsacega, kdor nij žid, je y tvojih rokah, še bolj pa njegov denar. „(Tr. Jebam. f. 24. 1.) „Nevercu treba iztrgati srce iz prs in najboljši kristijan naj se umori."
„ Kakor človek od živali, tako je žid od Boga postavljen nad vse narode sveta." (Ib. f. 101. 2.) „Vsi narodi, kateri nijso žirije, so psi in osli." (Tr. megilla 7, 2.) „Nikomur, kdor nij žid, se ne sme izkazati milost in pomoč". (Tr. Jebam. f. 12.)
„V obče je pravično škodovati inovercem.M (Ib. f. 4. 2. Tes.) »Bog dal je Židom moč in pravico do življenja in imenja vseh narodov." (Sjph. Ck. 3. cp. 25. it. halk. Schira. f. 83. 3 n 533.)
„ Oropati neverni je popolnem dopuščeno, ravno tako pridržavati mu plačo (Lohn)." (Babam, f. 111, 2.)
nZapoved Mojzesova — Ne kradi! — pomeni, da se ne sme krasti in poškodovati zidova." (Seph. niz. 105,2. „Orao" Majmonides).
„Če najde žid kako stvar, katero je izgubil neverec, in mu jo da nazaj, pregreši se pred Bogom, kajti s tem podpira brezbožnega." (Orao. Majmonides. Fed. cb. 4. II. f. 31, 1.)
„Ako najde žid od neverni mu izstavljeno dolžno pismo ali obligacijo, ne sme jo dati nazaj, kajti s tem preneha zaveza. Jn če bi žid kot dolžnik hotel v imenu božjem dati nevercu obveznico nazaj, tedaj naj ga Rabbi pouči: Če hočeš poveličevati ime
božje, stori, kar je tvoja dolžnost, ne pomnožuj moč inoverca in obdrži, kar ti je Bog v postavi določil." (Rabbi Jeruham. Seph. meseh. 51, 4.)
„Bog nam je zapovedal odirati neverec in jim le tedaj posojevati, če plačujejo visoke obresti, tako da jim prav za prav ne pomagamo, marveč Škodujemo, in to tudi tedaj, če so nam na korist; židovu pa kaj tacega ne smemo storiti." (Seph. mizo. f. 43, 4.)
nKnva prisega dovoljena je v tisoč in tisoč slučajih."
Taka so verska pravila, po katerih mora žid uravnati svoje dejanje in nehanje, kajti „Talmud" mu je knjiga vseh knjig, na katerej podlagi so židje zvezani v veliko asocijaeijo, kakeršne bi nobena sedanjih vlad ii'1 mogla dovoliti.
Vsacemu, kdor si je ohranil še čut za resnico in pravico, zdela se bodo ta Talmudova pravila divja in več nego barbarična, v našem prosvetljenem stoletji nikakor ne umestna. Za časa, ko je Abrahamov rod še jokal pod vrbami in bekami babilonskimi in elegično brenkal na svoje harfe, tudi v srednjem veku, ko so bili židje še popolnem brezpravni in preganjani, ko so z vsemi možnimi sredstvi morali skrbeti za svoj obstanek, bi taka načela, proti katerim je Machiavelli muha, imela nekako dozdevno opravičenost. V denašnjej dobi pa, ko so židje ne le jednakopravn«, temveč uživajo celo izredne prednosti po vseh državah, so taka načela zaradi občne škodljivosti zavrgljiva, in prav resno bodo treba premišljati, kako se to zlo odpravi in se odbrusi strupena ost.
Poslužujoči se navedenih načel, katera so v teku stoletij spojila se v židovsko meso in kri, in vtisnila temu rodu poseben, nezatajljiv in nič manj nego blag značaj, pospeli so se zidovi v našem času
do nečuvenega bogastva in neprimerno velicega vpliva v državi in nikakor nij čudo, če delavec, ki se trudi ob pičlej hrani v potu svojega obraza, zavistno zre na židovskega milijonarja, ki v bouatej palači uživa razkošnosti življenja in truda in dela ne pozna.
Taka kričeča nasprotja morajo vzbujati zavist, nevoljo in srd, slednji pa se potem pojavljajo kot kruta sila v javnem življenji. In to stanje se tako dolgo ne bode obrnilo na bolje, temveč dan na dan postajalo gorje, dokler zidovi sami ne pridejo do izpoznanja, dokler ne preustroje svojih verskih pravil in svojega obnašanja in delovanja v socijalnem življenji.
Ker pa tega nij pričakovati, bodo vlade morale skrbeti za svoje državljane in kakor v Rusiji uvesti zakon, da zidovi ne bodo več izsrebovali kri-stijanov in vpeljale se bodo zopet po prozgodnjej in neprikladnej liberalnossti odpravljene ograje židovskemu nasilstvu.
Politični razgled.
Notranji* dežele*
V Ljubljani <i maja. Državni zbor nadaljuje debato o carinskem tarifa. Kot govornike pri tej debati vpisalo se je do zdaj nič menj kot sto posl.mcv. Tako je n. pr. Krona vvetter dvajsetkrat ".a govornika vpisan. Da si je predsednik opominal, naj bi s<* bitro vršila debata, vender nij še tako kmalu pričakovati konca. Včeraj bila je na dnevnem redu tudi predloga o kreditu za tržažko razstavo v znesku 100.000 gl. in ta predloga izročila se je budgetnemu odseku.
Slednja poročila iz Peste o krizi v skupnem ministerstvu poročajo, da se bode gotovo imenoval skupnim državnim finančnim ministrom grof Coro« ■lini.   Da to imenovanje Ogrom nij   pO godu, je
LISTEK.
Trinajsta hči.
Noveleta, iz francoskega preložil D. M. (Konce.)
Mr. Dumiege je bil mož, ki je o svojem bo gastvu le lenobo pasel, ter si stanovanje tam izbral, kamor  ne pride ni  šum  ni običaj novega Pariza. Bil je te daj 50 let star, gospa pa 40, oba majhne postave.
Madama Dumiege je v hiši hlače nosila, so-prug pa je bil jeden tistih, ki rasen imena le še denar za opravke dati morajo, sicer pa nič ne veljajo. Ta dobra duša je bil v listini državnih davkov zapisan s 17.700 franki letnih dohodkov, a druge listine so pričale, da je on oče trinajsterih otrok, katere mu je žena poklonila in sicer šestkrat po dva, jedenkrat samo jednega.
Tej poslednjej je bilo Estra ime, revico je kolera napadla in njena mati jo je y tistih trenutkih, ko je imela le še dušo izdihniti, iz hiše pognala.
Estra je imela teduj šestnajst let; prav nasprotno  svojim  sestram je bila  poguuina ko &pa-
njoika, vzorno lepa, in ne tako vsakdanja kot druge sestre; in kot da bi narava hotela nagajati pritli-kastemu zakonskemu paru, ustvarila je Estro v rav nej, visoke j r*sti, tako, da je najstarejšo svojih sestra skoro prekosila. Njena mati jo je črtila neuki oteno. Mesto lepih oblnčil kot druge, je nosila raztrgano, obrabljeno in zdrpaljeno sivkasto opravo; svojim sestram je bila potrpežljiva služabnica, morala jj njihove obleke snažiti in čistiti, jim belo perilo prati, spalnico pometati, svetilnice cediti, in s kratka \\sa dela opravljati, katera se celo hlapcem in slugam studijo.
Kadar so druge šle na obiskovanje, izprehode ali na deželo, morala je Estra doma ostati in dom varovati; če so tujci po njej vprašali, je mati dejala, da ona je topa in zanikerna, da nij za nikamor, in bi rodbini le sramoto delala. Soprug se je nekateiekrati proti takemu ravnanju izrazil, ali tedaj je navadno oster pogled iz strani njegove gospe zmagal, da, je obmolknil.
Nesrečna revica pa sama nij nijedenkrat na glas potožila; uborna pepeluha je le k Bogu za tolažbo molila, ki so jo jej ljudje odrekali.. Ce so se kedaj na večer prijatelji zbrali, ona nikdar nij smela v salonu ostati; zaprla se je v spalnico in Boga prosila blagoslova za svoje starše in sestre.
Njene sestre so se učile glasbe, risanja itd., tudi ona je bila teb naukov deležna, ali ko pa je madama Dumiege videla, da za Mstrinimi napredki vse druge ostajajo, je zaukazala, da se Bistra ne sme reč učiti, češ, po tem takem se le čas in denar zapravlja, ona tega nij vredna, sr niresa ne navadi.
Estra je svojej materi odpustila očitno to krivico in ker se jej nij bilo prepovedalo, da m* sme v navzočnosti učiteljev v salonu o-tajati, je pazljivo poslušala ter se tedaj učila, kadar HO jo samo doma pustili, kar se je čestokrai prigodilo. Bila je toliko vztrajna, krepko voljna in nadarjena, da je bolje risala mimo svojih sestra, da je premagala vse težkoče na klavirji, katerih so se druge ustrašile; ali živ človek nij vedel za zmagovite čute, ki so deklici vsakdanje muke zmanjševale, da jih je prenašati mogla.
Vsled grdega ravnanja madame Dum egeve sem nekatere teh žalostnih resnic ugand, in tako me je uboga boluica tembolj zanimala. Dasiravno sem prav malo upanja imel, da se resi ter okreva, vender sem za njo zvesto skrbel in vse čiharno poskusi), kar nam znanost proti tej kufji na roko daje. Cele noči sem čul pri njenej postelji, posvetaval se vsak večer s tačas tako slavnim zdravnikom M., —- sled-
39
jasno, kajti potem bi ne bili zastopani v skupnej vladi.
V 4 dan t. m. imela je hrvatska skupščina sejo. Zakon o innrtikulaciji naredb, zadeva-jočita utelovljenje Vojne krajine je bil izročen v glavno aeb&tp. Seja ta bila je silno burna, da ukoro škandalozna, kajti Starčevič pretil je kar z zaušnicami in imenovat Ogre „roparje, tatove." Seja morala se je pretrgati.
% fufra se poroča oficijelno, da se je 50 do 60 prebivalcev občino Gorenji Pobori branilo dežcluobrnmbovske novince dati in zahtevalo, naj odide žandarmerija. Uporniki pa so se zaprli in po vsej občini se je pobralo orodje. — Oddelki žan-darmcrije in lovcev dospeli so dne 2. maja na Ko-lozilriovo sedlo in se sprejeli i vstali. Sedem vsta-šev je bilo težko ranjenih, naših bil je jeden častnik in jeden lovec ranjen. — Kolona majorja Kali vode prepodila je dne 3. maja severno od Sta-njiča ugnezdene vstaše in se zjedinila z oddelki do-šlimi iz Boke in Buduve. Vstali bežali so baje v Črno goro.
\ nanje države.
Kali^iiiiMki s-nat, sprejel je vpeljavo skru-tinija po listih. Nekaj časov bilo je videti, kakor da bi hotela zbornici napraviti nekaj sprememb, a sijajen govor m nistra Zauardellija, ki se je poganjal      vlaluo predlogo, je bil odločilen.
Iz Mailrifla s- poroča, da se je mir povrnil.   Situvacija v Bare Ioni se je znatno zboljsala
V aiifftcibiioj p slanskej zbornici naznanil je For&ter, da d^misijotiira, ker se ne soglaša z oprostitvijo RUmnjivih, ker meni, da bode njihova Oprostitev imela za posledice nova zločiust.va. On da bi jih ne bil izpustil, predno nij dobil j-ivno in for-melno zagotovilo Patnellovo kakor drugih, da ne bodo dalje nasprotovali zakonom. Potem interpelirali so še drugi poslanci Gladstona, ali obstoji mej njim in Parnellom kaka pogodba Gladstone je odgovoril, da ne.
Doni
81.
Six l*o»lo.jiimUejya otuMja 5. maja. [Izv. dop.| Dne 2. maja t. 1. umrl je po kratkej bolezni Fran Bujec, učitelj na Ostrožnem Brdu ter je bil pokopan 4. maja. Pogreba se je ude'ezilo sest tovarišev iz Kranjske in jeden iz Primorske in obila množica drugega ljudstva, mej katerimi smo opazo vali g. Deklevo, nadžupana KoSanskega in več druzih veljavnih narodnih mož. Lepo in ganljivo so peli tovariši prekrasne in globoko v srce segajoče na-grobnice pred stanovanjem, v cerkvi in naposled na gomili predrazega ranjcega. Na grob njegov so nam tekle solze pri besedah vrlega gospoda Suhorskega duhovnika, ko se je v lepih oesedah spomiual ranjcega ter ga proslavljal kot vrlega, značajnega in neupogljivega narodnjaka, dobrega učitelja in vernega kristijana.
Učiteljeval je prej v Budanjnh na Vipavskem, potem v Vremah in naposled tu na Ostrožnem Brdu še le tri mesece.  Da si je tu v tem kratkem času
ljubezen in srca vseh soseščanov zlasti pa še šolske mladine pridobil, se je videlo pri pokopu. Mdo so tugovali in se solzili ne le šolski otroci, ampak še celo krepki in postavni možje.
Ranjki jo bil še le 27 let star ter je zgodaj okusil grenkosti in težave učiteljskega stanu. A sedaj ga je rešila vseh nadlog bleda smrt. Bodi mu žemljica lahka!
Iz Ptuja 3. maja. [Izv. dop.] „Ne sliši nič, ne vidi nič, ko bil bi mrtva stvar!" To gaslo zdi se mi najprimernejše, ker sem namenjen nekoliko besed spregovoriti o dr. Ilansu Michelitschu.
Zadnjič sem poročal, da je ta mož prišel s kazensko sodnijo v dotiko, ker ga je nemški komi ovadil, da se je baje pregrešil zoper kazensko postavo.
Dozilaj še ne vemo, ali je komi svojo ovadbo dr. Michelitscha naslanjal na §. 1'2<). kaz. zak. ali na §. 500. kaz. zak., kateri ima nadpis: „Vergehen und Uebertretungen gegen die oMjentliche Sittliehkeit".
Kaj mislite, kaj jt- dr. Michelitsch dozdaj storil, da bi dokazal, da je ovadba prazna, brez podlage?
Ali mislite, da je tožil komija zaradi žaljenja časti in obrekovanja? Kaj še! Tih je, ne vidi nič, ne sliši nič; tako se vede," ko bi se ne bilo nič zgodilo.
In tako vedenje je res čudno! Dr. Hans Mi-chelitsch je advokat, tedaj osoba, katera se navadno ne pusti sumničiti in obrekovati, katerej je pojem moške Časti popolnem jasčrj ; kot advokat ve, da ima postava od 1. aprila 1872, št. 40 drž. zak. pa ragraf, kateri natančno določuje, kaj se zgodi z od vetnikom, kateremu nij mari časti svojega stanu.
Dr. Hans Michelitsch je načelnik nemškemu nfortschrittsvereinn", strogo političnemu društvu.
Mož, kateri je načelnik političnemu društvu, mora biti čist značaj, mož, imajoč neomadeževano čast, sicer je njegova beseda brez veljave, društvo, njegovemu vodstvu IzroSeno brez vpliva.
Dr. Hans Michelitsch je ud krajnega šolskega sveta ptujskega in okrajnega zastopa. To so častna mesta!
Ali misli gospod doktor, da je prijetno s Človekom zborovati in poslovati, katerega sme komi kazenskej sodniji ovaditi, da se je baje pregrešil zoper kazensko postavo ? Zatorej bi bilo prav umestno, da bi se gospod doktor ojačil ter bi pokazal, da je komi lagal, ako je lagal.
Tudi one reči, o katerih je g. F—r svoje dni govoril, še nijso pozabljene. Toda, denes naj velja: „Stille!   Davon stille!"  Na svidenje!
rt* Dunaja 5 maja. |Izv. dop.] (Iz državnega zbora.) Nemško liberalno časopisje imelo je vsled vzprejetja Ilallvvichevega predloga slednjič jedenkrat vesel trenutek. Njegovi pisatelji, ki se večkrat odlikujejo s prav fantastično živo domišljijo, so namreč koj izvohali, daje železni obroči
avtonomistiške stranke počil ter da bode odslej cela stranka šla narazen.   Kako bodo potem hitro usta-vaški nemški liberalci prišli do  vlade, to je se ve da koj v posledici tega glasovanja.   Da so dalmatinski,  tirolski,  maloruski  in še  nekateri poslanci od avtonomistiške stranke z  levičarji  glasovali za Halivvichev predlog, je prikazen,  ki se lehko da razjasniti.   Halivvichev predlog terja,  naj se dovoz žita za dežele,  ki so na avstrijskej meji in sicer iz Italije v Tirole,  iz Nemčije  v  okraj  Reutte, čez mejo iz Italije in na morji  v  Gorico z Gradisko, tržaški mestni okraj in  v  okrajno  glavarstvo Po-stojino, dalje luke, iz kojih je uvoz v Istro, Dalmacijo in Hercegovino, oproste žitne carine. Naravno je torej, da so poslanci  iz onih  dežel,  ki naj bi osvobodile se od žitne carine,  iz narodno-gospodar-sk.h uzrokov  glasovali  so za  predlog Halivvichev. V političnem oziru ima to glasovanje se ve da tudi svoj pomen. Kajti, ne da se preračuniti, kake koncesije znajo levičarji  zopet iznajti za jedno ali več posameznih dežel,  da na ta način zopet okrušijo poslance dotičnih dežel od avtonomistov ter pridobe za se. Take prikazni za vlado in za avtonomiste ne morejo biti  prijetne.   Vlada sicer  računa, da ma-gjarska vlada ne bode pristala v spremembo carinskega  cenilnika,  tudi gosposka zbornica  lehko še Halivvichev predlo*,'  zavrže.   Gotovo je zdaj  to, da se bode radi vzprejema Ilalhvichevega predloga zadeva carinskega cenilnika zavlekla ter da bode skoro gotovo  še jedenkrat prišla v državnej zbornici na obravnavanje.
Včeraj se je debata o carinskem cenilniku nadaljevala. Zaznamenovati nij nič posebnega, nego to, da je levičar Otitsch položil svoje poslanstvo. Načelnik pristojbinskega odseka grof 01 a m odgovoril je na vprašanje glede borznega davka, da bode dotični zakonski načrt v kratkem prišel na vrsto, tako, da se bode o njem uže na jesen moglo obravnavati v državnej zbornici.
Domače stvari.
— (Vabilo) k prvemu javaemu Sokolskemu večeru, kateri se priredi v nedeljo dne 7. maja 1.1. v čitalničnej restavraciji s prijaznim sodelovaujern jednega oddelka slavnega pevskega zbora ljubljanske čitalnice. Program: Pevski oddelek: l. Vašak: „Slovan", zbor. 2. Nedved: nLepše rožice", čvete-rospev. 3. Mašak: „Vojaška", zbor. 4. „ Popotnik iz Amerike", predstavlja g. Per. Kajzelj. 5. Ileidrich: „Adrijansko morje", zbor. 6. Stegnar: „Kitajska", šaljiv čveterospev, pojejo štirja Kitajci iz Hong-Konga. 7. Ileidrich: „Lihko noč", čveterospev. 8. Dr. Benj. Ipavec: „Ilirija oživljena", zbor. Godbeni oddelek:   1. „Na bregu gorenje Sive", popotnica,
Dalje v prilogi.
njič se mi je posrečilo; videl sem, kako so se Estri moči bolj in bolj vračale in kmalu potem je bila prestana nevarnost.
Ko je bila popolnem ozdravela, zdelo se mi je nevarno, puščati je še delj časa v bolnišnice okuženih prostorih in sem jo torej sam peljal v očetovo hišo.
Dve rakvi sta stali pred velikimi durmi sta-novališča v rué Culture Saint Catbarine.
V salonu smo našli Mr. Dumiéga samega, žalostno, potrto na nizkem stolci sedečega. Temno naju je pogledal in se nij ni mrvo veselega kazal, da se mu je povrnila hči, ki ga je prisrčno pozdravljala. „Kje je moja mati? kje so sestre V" je vprašala Estra.
„Tvoje sestre V" odvrni! je oče. Ali ne veš, da so pomrle? Ali se nijso od tebe nalezle? Kaj nijsi videla pred durmi rnkvá?"
Vsa obupana je Estra hitela u. salona v spalnico; jaz sem stopil za njo.
Tukaj je stalo jednajst. praznih postelj, le na dveh sta ležali še živeči deklici. Madama Dumiége jima je stregla. Nesrečna mati Be je, odkar jim je kolera hišo preplula, za dvajset let postarala. V petih dneh jej je smrt deset hčera, po dve in dve, kakor so na svet prišle, pobrala,
Zagledavši Estro, planila je kakor hijena v njo, j razpraskala jej obraz ter jo zmerjala z ubijalko, z rabeljnom njenih otrok.
Jaz sem omedlevšega otroka v svoje varstvo vzel; mati bi jo bila v mojej lemavzočoosti v kosce raztrgala. Spravil sem Estro k svojej sestri; tu je drugi pot jako nevarno bolezen pretrpela ter v dveh mesecih okrevala.
V tem času je bila kuga zadnji sestri Estrini, obe dve tisto uro, pokosila; osem dnij potem je umrla tudi mati.
Mr. Dumičge je tako preživel svojo soprogo in dvanajstero svojih hčera h krati. In ko se je v tem velikem, njega dni tako živahnem stanovanji popolnem osamelega zavedel, oslabel mu je um in dve leti je še prav revno živel.
Moje prerokovanje se je bilo izpolnilo, poprej, bolj grozno, nego sem si mislil ; okrutno mater je zadela še okrutne iša kazen.
„In kaj je bilo potem z Estro V" je vprašala bolna gospa, ki jo je ta povest doktorjeva globoko ganila.
„0! Estra je še dandenes moja ljuba žena!"
(Spisal I. Turgeujev, preložil M. Malovrh) ^DlMlf^U. len.)
XII.
(Dalje.)
„Kdo je to rekel ? Tudi ta gospod?" vprašala je Valentina Mihajlovna in še jedenkrat pogledala Paklina od nog do glave.
„Da, on je to povedal."
„Ako je to res," povzel je hitro Kolomejcev, „tako mora on tudi vedeti, kje sta ona dva? — Vi, ali veste to? A? A? A? Ali veste?" vprašal je Kolomejcev in se pred Paklina vstopil, kakor bi mu hotel braniti odhod, akopram se ta niti ganil nij. — „Govorite, vender! Govorite! A? A? Ali veste?"
„Ako bi tudi vedel," odgovoril je Paklin jezno in z bliščečimi očmi — „da tudi vem, vam bi tega ne povedal."
„0 . . . o . . . . o . . . .!" mrmral je Kolomejcev . . . »Ste li culi, kaj ? Ta je gotovo . . . jeden od tistih pravih ..."
„Voz je uprežen," javil je sluga.
Sipjagin vzel je svoj klobuk, toda Valentina Mihajlovna ga je toli prosila in mu prigovarjala doma ostati, da se je naposled udal.
Priloga ^Slovenskemu Naroda" St. 104. 6. maja 1882.
menjen za „Narodni dom", sprejemali se bodo hvaležno večji darovi. — Začetek točno ob 8. uri zve či r. — Besedi se vrši pri vsakem vremenu.
— (Za tržaško razs ta v o) namenjena, po g. Ign. Knafeljci iz Ljubljane prav umetno in trudapoloo iz slame izdelana podoba Ljubljane, ka-keršna je bila po Valvazorjevem obrisu leta 1681, razstavljena je v prodajalniei g. Giontinija in vzbuja pozornost in zasluženo priznanje vedno mnogobrojnih gledalcev. Delo je res vrlo zanimljivo, naj nikdo ne zamudi, ogledati si ga.
— (Razstava v Parizu.) Union centrale des beaun arts v Parizu napravi v obrtnijskej palači od 1. avgusta do 15. novembra 1882. 1. mejnarodno razstavo onih oddelkov umetne obrtnije, katera izdeluje stvari iz lesa, papirja in tkanin. Razjasnila o tej stvari preskrbi trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani, obrne se pa vsakdo tudi lahko na „Union centrale 3, plače des Vosges, Pariš".
— (Zastopniška pokojninska ustanova banke „HI»vlJe" v Pregi.) Banka „Sla-vija", dokončavši v letu 1879. prvo desetletje svojega plodovitega poslovanja, ustanovila je, ker jo je vodil čut pošto vanja in hvaležnosti do svojih zastopnikov, za ta pokojninski fond. Ta človekoljubna ideja bila je pozdravljena z odkritosrčnim veseljem, če tudi na drugej strani nij manjkalo glasov, posebno iz zavarovalnih krogov, ki so dvomili nad tem, da bi taka naprava mogla zdravo napredovati, kajti — tako se je sodilo — nikdar ne bode toliko zalog, da bi se mogle z njimi zagotoviti pokojnine. Posebno so se sklicevali na to, da celo analogna idnju zavarovalnih uradnikov, da bi sami zase ustanovili pokojninsko društvo, je razbila se ob nemogočnosti, da si se je zanjo delalo jako energično. — Odkar se je ustanovila zastopniška pokojninska zadruga banke „Slavije", miuulo je tri leta, in kakor se nam poroča, narastlo je njeno premoŽenje do znatne svote 25.072 gld. 50 kr., kateri znesek so večinoma zložili sami zastopniki iz svoje upravnine. To imetje naloženo je deloma v vrednostnih papirjih, deloma v posojilnicah, kakor to dokazuje letni izkaz imetja, ki fonde zastopniške pokojninske ustanove izkazujejo posebej.
Gospodje Sokolovci zbirajo se jutri nedeljo 7. t. m točno ob 2. uri po-poludne (pri ugodnem vremenu v polnej društvenej opravi) v čitalnici, da se ude leže pod zastavo pogreba umrlega člana g. Frana Hlavka. — Pogreb bode ob 3. uri popoludne.
V Ljubljani, dne* G. maja 1882.
_Odbor „8okola".
Razne vesti.
* (Obupan oče.) Na Bavarskem v Kehlings-dorfu obesil se je posestnik Uri iz same žalosti, da se mu je porodil jeden in dvajseti otrok.
* (Število zdravnikov.) Na svetu živi dandanes okrog 182 000 zdravnikov. V primeri s svojim prebivalstvom ima nij več zdravnikov Francoska, namreč 26.000. Znamenito je. da se v nobenej de/eli ldravniki ne ptčaio tolikanj s politiko, kot v Francoskej, kjer je mej 547 poslanci 44 zdravnikov. V senatu, v generalnih, okrajnih in mestnih zastopih je skupaj 6700 zdravnikov. Od 182.000 zdravnikov jih je izdalo okrog 12.000 spise svoje stroke ali pa so nastavljeni kot profesorji po univerzah. One vrste zdravnikov, ki priobčujejo bodi si spise svoje stroke ali pa sploh vednostne spise, šteje največ Severna Amerika, za njo Nemčija, Francija in Angleška. V Angleškej dosežejo zdravniki največjo starost; Če jih v tem posnemajo tudi njihovi bolniki, o tem nas statistika ne pouči.
* (Mu k t ar paša — žid!) V rusko-turškej vojski cesto imenovani poveljnik turške vojske v Aziji, Muktar paša, porodil se je v ruskej Poljskej v mestu Brzezini. Očetu bilo je ime Šlamy Frojnd, on sam pa se je pisal Fišcl Frojnd. S 17 leti odšel je v Carigrad, se poturčil in prišel v visoke službe. Doma ima še dve sestri, kateri vedno podpira.
* („Bot za bo t".) Navade in običaji v A-meriki razlikujejo se od naših v marsičem, zboi> tega čitamo marsikako vest, ki je res prav araeri-kanska. Tako je nedavno poročal amerikansk pridigar zamorca in zamorko, ki sta bila oba nenavadno grda. Po poroki bil je obed in pridigar je v svojej napitnici mej drugimi tudi dejal: „Sieer je navada, da poljubi pridigar nevesto. Tega pa jaz pri tej priliki ne storim." Na to pa se dvigne ženin rekoč: „Sicer je navada, da ženin pridigarju plača deset dolarjev. Tega pa jaz pri tej priliki ne storim".
* (Statistika požarov.) Leta 1879. je bilo v Cislajtaniji 5834 požarov s 13,978.940 goldinarji škode. Pri teh požarih je pogorelo l 2.40^ p >slopij, in sicer 8083 s slamo, 8538 z deskami, 701 r. opeko, 82 s ploščicami, 9 s kovino pokritih. Od vseh jih je bilo samo 56-4"/o zavarovanih. OJ pogorelih hiš jih je pripadalo največ, namreč 3971 Gališkej, 27G6 Čes kej. 1515 Moravskej, llšfi Nižjej Avstrijske}, 7 72 Sta« jerskej, 534 Kranjskej, 356 Tirolskej, .'};')() Gor. Avstnj-skej, 240 Dalmaciji, 235 Koroškej, 152 Šleziji, 148 Pri-morskej, 123 Solnogrnškej in 105 Bukovini. Pri 4204 požarih e nij zvedelo, kako so nastali; pri 015 jo bilo zažgano, pri 478 je bilo uzrok zanikrnost, pri 298 se je vnelo vsled strelo, pri 131 v .sled preslabo osnaženih dimnikov, v 88 slučajih pri obitniji za ogenj nevarnej in v 22 slučajih so zažgali otroci vsled igre z žveplenkami.
Telegiam.
Do 12 ure danes dopoludne 6. maja bilo je 1096 serij v gostilni „pri zvezdi"' (F. Ferlinc) za „Narodni dom" izkegljanih. Torej na noge čestiti podpiratelji, dobitki so krasni! — Tudi postrežba gostilne je izborua. Odbor.
Poslano.
Odgovor na poslano iz občine Grosupeljske" pri-občeno v ,,Slovenskemu Narodu" 24. marca 1882.
Nijsom sicer mislil odgovoriti na poslano v štov. 80, ,,Slovenskega Naroda", ker prav za prav Se vedel nijsein, ali jo ono, „poslano" tudi res proti moni obrucno, kajti mojega imena trije gospodje občinski svetovalci Grosupeljske županije, ki so podpisali ono „po.slanou, ne imenujejo, kar
sestavljena iz slovenskih pe-mij. 2. Resch : „Sto devic", valček. 8. Rossini : Ouvertura „Semiramisa. 4. Strauss: „VioleU", polka franc. 5. Verdi : „Talijan-ske opere poutpourri". 6. Strauss: nKraljičin robec z zobci", kadrilja. 7. Dietrich : „Lov Diaoin", fantazija. 8. Strauss: „Električne iskre", galop. Godbeni oddelek programa izvršuje slavna vojaška godba pešpolka št. 26. veliki knez Mihajl. Začetek ob polu 8. uri zvečer. — Vstopnina za neude 30 kr. K omenjenemu Sokoiskemu večeru vabi slavno občinstvo ljubljansko najuljudueje odbor nSokola".
— (Izreden jour fixe) literarnega in za* bavnega kluba bode v torek 9. t. m pri Tavčarji, pri katerem se bode poročalo in sklepalo o skupnem izletu na Gorenjsko.
— (Na Rakeku) ne bode v nedeljo 7. t. m nikakeršnega dogovora in sklepanja za s la vu os t n.i Notranjskem na korist „Narodnemu domu". Kdaj in kje bode sestanek v ta nt men, se bode pravočasno naznanilo.
— (Iz Semiča) se nam piše: Dne 1. maja imeli smo tu nepričakovano slovesnost. Otvorila se je namreč ta dan „čitalnicaw, katera se je na prizadevanje vrlih rodoljubov osnovala tudi v tem malem kraji. Ko grom možnarjev naznani pričetek slavnosti, pozdravi g. predsednik Slovoljub Kuralt v živahnem govoru zbrano društvo, katero odgovorilo je z burnimi živio-klici. Gotovo velik napredek in posebno veselje tukajšnjim domoljubom. Živeli Belo-kranjci.
— (Imenovanje.) Gospod Jarnej Voh do sedaj kaplan pri Novi ceikvi postal je župnik pri sv. Martinu v Rožnej dolini.
— ( P r e s t a v 1 j e n j e. ) Č.  g. Franc Pignar odšel je iz Lembacha  v Hoče  nadomestovat č. g Jožefa Črnk.i, ki je šel na pomoč svojemu oboi lemu bratu č. g. Marku ČSrnku pri sv. Barbari v slovenskih goricah.
— (Prošnje) za jednakopravnost slovenščine odposlale so na Dunaj sre.luje: Nova cerkev, Sedla ček, Podlehtnik, sv. Trojica, Smolinci, Zupetinci, sv. Andraž, Levanjci, Pacinje, vse v ptujskem okraji, dalje: Laporje, kranji šolski svet Laporski, Cigonca, Žabljak, Vrhovlje, Hošnica, vse v Slov. bistriškem okraji. Živele in slava! Slov. Gospodar.
— (Goriški dramat. d i le ta nt j e) z udeležbo gospe Lu ci le Podgornik-Tolomei pri-rede v nedeljo dne 7. t. m. v Sežani v dvoraui g. vit. Scaramanga veselico z naslednjim programom : 1. Ipavec. — „Danica", moški zbor. 2. Pozdrav. 3. Anton Foerster. — „Po jezeru", koncertna ilustracija za glasovir. 4. Boris Miran. — „Ljudmila", deklamacija. 5. Avg. Leban. — „V tiliej noči", moški zbor. 6. F. Chopin. — Fantasie-Impromptu za glasovir. 7. „Dva gospoda pa jeden sluga", šaloigra s petjem. — Vstopnina: 40 kr., otroci plačajo polovico, sedež 20 kr.  — Ker je čisti dohodek od-
nNaj tvoja velja!" rekel je odloživši klobuk.
.Izprezite konje," ukazal je slugi, »ali jutri točno ob šestih mora voz pred vrati stati. Si li Cul? — Zdaj pojdi. — Ne, še ne! — Kočijo tega gospoda . . . gospoda gosta pošljite nazaj. — Plačaj kočijaža! — A? Ste Ii kaj rekli, gospod Konopa-tin? — Jaz vas jutri seboj vzamem, gospod Kono-patin! — Kaj pravite? Jaz ne umejem .... pijete li malo žganja? — Daj gospodu Konopatinu malo
žganja! — Ne? Ali ne pijete?   Potem pak.....
Feodor odvedi gospoda v zeleno sobo. Lehko noč gospod Konopa ..." .
nPaklin se jaz zovem. Moje ime je: Paklin!"
„Da, da, toda to je vsa jedno : jedno in drugo pomeni „tuljew. Ali kako močan glas imate vkljub svoje slabe „kompleksije" ! — Torej do jutri, gospod Paklin .... Sem li zdaj prav izrekel? — Simeon, vous viendrez avec nous V" Poslednje beseda name njene so bile Kolomejeevu.
„Je crois bien!" odgovoril je ta.
Odveli so Paklina v zeleno sobo. Celo zaprli so ga vanjo. Ko se je v posteljo vlegel, čul je da je nekdo ključ obrnil in tako vrata zakleuil. „Ge-nijalne" misli, zavoljo katerih je sem prišel, preklinjal je iz vso duše in — celo noč jako slabo spal.
Druzega dne vrlo rano so ga prebudili in kavo prinesli. Dokler jo je on pil, hodil je sluga v mno-gobojnej livreji po sobi gori in doli, kot da mu hoče s tem reči: Žuri se, žuri, gospoda uže čaka. Potem vodil ga je doli. Voz stal je uže pred hišo, za njim Kolomejceva ekvipaža. Sipjagin stopil je iz svojega kabineta oblečen v velik kamolet plašč. Tacih pla-ščev uže zdavna nihče več nosi! nij, izvzemši visokega nekega dostojanstvenika, kateremu se je hotel Sipjagin prikupiti in ga torej posnemal. Pri oficijel-nih vizitah oblekel je vselej ta plaSč.
Sipjagin pozdravil je Paklina še dosti uljudno in mu dejal: „Gospod Paklin, vi se peljete z menoj, gospod Paklin! — Denite kovčeg gospoda Paklina na voz; gospoda Paklina vzamem jaz seboj! — V imenu Paklin naglase val je posebno „u" kot da hoče s tem reči: „Ako imaš uže takšno ime, ne bodi razžaljen, ako te mož, kakeršen sem jaz, malo drugače zove; tako zdaj ti je menda zadosti, gospod Paklin! Jej in zaduši se, ti Paklin, Paklin, Paklin! Glasno donelo je po svežem juternjem zraku nesrečno to ime. Bilo je 8*6 tako hladno, da je Kolomejcev stopivši za Sipjaginom iz hiše, francoski zacvilil : brrrr! a potem se vsedel v elegantni svoj | voz. (Ko je ubogi njegov prijatelj, srbski knez Milan
Obrenovič ta voz videl, kupil si je isto tacega pri Benderu . . . Vous savez, Binder, le grand carrosier des Champs Eîysées.) Pri oknu prikazala se je Valentina Mihajlovna
Sipjagin sedel je na voz in se svojej ženi naklonil.
nAli komodno sedite, gospod Paklin ! — Naprej!" — nI vous recommande mon frère! — Epargnez le!" kliknila je Valentina Mihajlovna.
„Soyez tranquille!" oglasil se je Kolomejcev izpod potno kape, ki si jo je sam izmislil, in drzko gori gledal. »Cest surtout l'autre, qu'il faut pincer!"
„Naprej !" ukazal je Sipjagin. — „ Gospod Paklin, ali vas ne zebe? — Naprej!" P^kvipaže so zdrdrale.
Za čas prvih deset minut molčala sta oba, Sipjagin in Paklin. Nesrečni „SiIa" v ponoienèj svojej suknji in zmečkanej kapi izgledal je še žalost-neje v krasnem vozu. Molče gledal je fine, modre zavese, ki so se koj vzdignile, da se je roka le neke gumbe dotaknila. Spredaj prirejena je bila mizica za pisanje in mesto za knjige. Ne da bi Boris An-drejič na potu delal kakor Thiers, ne, ali želel je da drugi tako o njem mislijo.    (Daljo prihodnjič.)
'J
bi bilo menda, Vi gospodje, ako sp Vam je že zdelo potrebno me javno napadati, vendar prvo, — vsaj bi mi nc bilo treba Se čakati zagotovila mojih prijateljev v Vašej občini in ne Vašega da je stvar taka.
Silno jezo treh občinskih svetovalcev Grosupeljske občine nakopal sem si s tem, da prvič ne sodim ravno ugodno o njihovem županu Krami Koscaku, in drugič, ker so gospodje mislili, tla sem pisal jaz neki dopis v .Novici*". V njihovo tolažbo naj izjavim tukaj pod svojo častno besedo, da jaz omenjenega dopisa nijsom pisal, in ker mi gospodje očitajo, da sem ..dopisnik" s posojenim peresom, tudi ne prouzročil.
S to mojo izjavo je mi glavni del Vašega ,,poslanega", kar se tiče dopisa v „Novicah<,( uže odgovorjeno; ker pa mene brez uzroka tako strastno napadate in jo bil Vas pravi namen, le mene črniti pret svetom in si ohladiti svojo jezo, ali bolje rečeno srdito jezo Vašega župana nad menoj, hočem Vam tu razjasniti marsikaj, česar, kakor je videti, Se ne veste, ker sto v svojoj neopravičenej jezi slepi.
V svojem ,»poslanem" zagovarjate Vašega župana Prana Koščaka s tem, da ga povzdigujete, mene pu, ki Se dopisu v .,Novicah" pisal nijsem, skuSate osmešiti in Ogrditi prod svetom; menite li, da, če bodote mene oblatili, se bode potem Val župan svetil ko sama loStVrha?
Nerad perem umazano perilu prod svetom, ker odkritosrčno rečeno, možje, malo časti si hodemo želi s tem, a I i ker ste tako hoteli naj Vam bo!
Povedal sem Vam uže, da jaz nijsem pisal dopisa v „Novice" in ga no prouzročil; skladam se pa popolnem z njim, ker poznani Vašega župana in ga prav nič ne spoštujem, — zakaj, hočem Vam tu razjasniti
Jaz sem prepričan kakor vsak, kateri Vaše razmere pozna, da Vi možje, kateri ste podpisali ono ..poslano", ga nijste iz svojega lastnega nagiba, temveč vslid želje Vašega župana Frana IColČaka. Vem tudi nadalje, da ono ..poslano-, nij zraslo na Vašej, temveč na sla hej morostnej zemlji.
Kdor ve, gospod M. Ilovar, kateri ste prvi podpisali ..poslano--, da ste v jako neugodnih razmerah, da še tista jedna sama krava, katero imate v hlevu, nij Vaša. tem ver jo imate v reji od nekega druzega, ta hode si čudne reči mislil od Vas, in Vas le miloval, da se podajate v take stvari in se daste zlorabiti za slabe namene drugih.
Rečeno volja deloma tudi od Vas, Jože Okoren, — drugi v tercetu več ne bodom za danes Se rekel, ker vem, da ste bili lo zapeljani; varujte se pa nadalje prekm-ovati jednake kozle, in pomnite, da na koga kamenje bičati je pač lahko, ko bi oni hotel stati pri miru in jednako nc odgovarjal!
Sedaj predstaviti imam Se tretjega, ki je podpisal slavno ,,poslano", in to ste Vi gospod Djudovik Pour. Ker bom primoran 5c nadaljo o Vaših „izvanrednih lastnostih" govoriti., razvidel bode svet iz Vaših  dejanj,  koliko veljate.
Stol sem si pred vsem v dolžnost, pojasniti Vas treh domače razmero, da bode svet vedel, s kom imam žali bog opraviti in da ste bili res zapeljani od drugih in da Vam še na misel nij prišlo, podati se v ta neprijetni položaj, ko bi nc bili tolikaj odvisni od dobre voljo vclikoposctnikov.
Ker ste pa Vi trije ,,poslano" podpisali obračati so moram le na Vas, da po mogočesti Vas samo. prepričam, da nijste imeli prav, mešati so v to zadevo in za druge vleči kostanj iz žrjavice.
V Vašem poslanem mi očitate, da konjem na zobe gledam; no to menda vendar nij sramota, in mislim, da nij kmeta, še manj pa trgovca s konji, kateri ne bi pogledal, predno žival kupi, koliko je stara. Lo Vam gospodje »svetovalci ,,so to nekako sramotno zdi; rad verjamem, ker to jako ugaja gospodu Ljudoviku Pourju, ki je pri cenitvi zapuščine ranjcega ,,Kusa" pokazal, svojo zmožnost, koliko konja pozna in tudi drugo blago. To bodo tudi zvedeli ranjcega Rusa sinovi, da so imeli tacega jeroha, da ni znal konjem na zobe gledati.
Jako visoko povzdigujete zmožnosti Vašega župana, kateri je po Vašem mnenji „09°/0 bolj izurjen v slovenščini kakor tudi v nemščini", ko jaz. Tako pravite Vi v svojem „poslanem" in ne veste, kako zelo so smešite pred svetom. Menite li Vi gospod M. Ilovar, Jožo Okoren in Tijudovik Pour, da Vam bode svet verjel, da so v soseski Grosupeljski res sami profesorji gramatike občinski svetovalci? Možje, ali menite, da ste res Vi zmožni, soditi o tem, ko komaj slabo pisati znate? Ko bi Vas kdo vprašal za razsodbo, katera njiva je lepše obsojana in obdelana, potem bi Vaša beseda še kaj veljala, sedaj pa, ko ste čez noč postali pismouki in sodite stvari, katerih ne razumete, smešite samega sebe. Ali ste uže kateri krat Vi možjo slišali izrek : ,,čovlje sodi naj kopitar"? Vzemite si ga k srcu in nc dajte si drugi pot podvreči kukavično jajco.
Oni, kateri Vam je spisal ,,poslano" (tega menda vendar ne bodote trdili, da sto ga Vi?) skril se je za Vašo široke hrbte in smijal so Vam bode sedaj na tihem Ali veste Vi gospodje M. Ilovar, Jože Okoren in Ljudovik Pour, komu sto služili, da Vas je porabil zraven Vašega župana, da, ako mogoče, mene udari, ne da mu morem do živega.
V svojem „poslanem" pripovedujete tudi mnogo o nekakem rešetu, skoz katerega som jaz po VaSih mislih pri zadnjih ljubljanskih volitvah v plove padel. Le mislite, Vi gospodje, ali bolje rečeno Vi, ki za svetovalci stojite tihotapsko, da sem danes kaj drugačnega prepričanja, kot takrat? Menite li, da je človek samo po Vašem kopitu domoljuben ? Jaz menim, da ne in se bodem še zanaprej držal dosedanjega prepričanja, in menim da bolj vstrajno ko Vaš župan v prejšnjih časih, ko so hodili še nemškutarji na njegovo domovanje, kot dobri hišni prijatelji. Možjo, mar to nij res? Saj se poznamo!
Se več bi pri tem odstavku o značaji Vašega ,,voliko- ' posetnika" lahko rekel, ali ne zdi se mi dostojno
Vsak človek mora, ali bi  vsaj  imel imeti toliko razuma, da tega, kar sam stori ne graja pri drugih, in zraven Se v javnem listu! Vi. možjo. ste drugačnega mnenja, kakor jo videti. Vi mi očitate, da so ..s puško na rami s svojimi psi po ondotnlh   posestvih   klatim,  kadar Vi k službi božji odhajate".   Ali nijste Vi trije uže bili vsi  na mojem lovu? Ali nijso prejšnji gospod dekan sami hodili tudi na  lov, in ( ali so Vas znabiti kaj motili v Vašej   pobožnosti ? Ali sem Vas motil /.nabiti kaj jaz?  Kaj   pomeni potom to Vaše oči-1 tanje? Možje, pometajte pred svojim pragom, posla ima metla' Obilo,   in  ne  i.šeite  po/dirja  v  očesu svojega bližnjega, ko bruna v svojem lastnem ne vidite
V začetku svojega ,,poslanega" očitate ,,Novičnemu" dopisniku, pod katerim sto pa, se ve da, le mene razumeli, da ,,iz vsake vrsto (dopisa v ,,Novicah") škili nemožka zavist in orno sovraštvo, s katerim, koder hodh našega župana napada". Kmijati som se moral, ko sem bral to frazo; jaz Vašemu županu, ,,zavisten" za koga li? /nabiti za častni naslov .,veliki posestnik ?•■ Potem pa lo Črno sovrafitvo! Zakaj bi mu bil li sovražnik in gojil do njega So celo črno sovraštvo, ne vi m; le to pa vem. da to. kar jaz čutim, je pomilovanje do njega, Be bolj po do občine, v katerej Supairaje, .Jaz sicer nijniani nikake koristi in tudi nikake škodo nc, naj se v Vašej soseski slabo ali dobro gospodari, ali občani se mi smilijo, ko vidim, kako slabo so zastopani.
Pri reklamacijah zaiad veenitve zemljišč som imel priložnost so o tem prepričat i. Drugi župani, kateri si sami uijso upali no le napraviti, temveč dobro in pametno napraviti, najeli so si spo-oluio ljudi, da se občanom v tem važnem tn-notku po moči pomaga in varuje škode. Vaš župan, ki jo 99 °/0 bolj zmožen ko jaz jih, je seveda naplavil sam s pomočjo slavnega konjskega ecnitelja, gospoda Lju-dovika 1'ourja pa kako? Gonilna komisija so je tem reklamacijam toliko smijala, da jim nij bilo moč drugače zkazati tem velikanskim duševnim proizvodom Frana Koščaka svojo občudovanje, da jih spravi vse lepo skupaj v „koš". Kako jo pa sedaj Vaše ljudstvo zadovoljno, veste le predobro. Ono preklinja sedaj puhlo prevzetnost, nekaterih in jo bode čedaljo Jioij preklinjalo.
Tam Grosupeljski občani padel je Vaš župan tako v pleve, da bodo Vas in šo Vašo potomce bolelo.
Slobodno jo Vam, Vi trije možjo svetovalci, če ga hočete spoštovali, slobodno je pa tudi meni, ga tako ceniti, kakor zasluži.
Vsi najeti dopisi v ^Slovenskem Narodu" ali tudi drugod me ni' bodo prepričali druzega, ako so njegovo dvomljive zasluge še tako kujejo v nebesa; prav je, ako je postal ' res naroden in se bode po teh načelili tudi ravnal, ali jaz .zelo dvomim; kar se je Matiček naučil, bode Matija znal. in naroden bode le toliko časa, dokler ga bodo slovensko časopisje v njegovem prevzetnem samohvalisanji podpiralo in njegovo namiselnc „črne" sovražnike kot „kričače" pro-| glašalo.
To naj zadosti za sedaj, ako pa želite šo kaj več zvedeti, lo naprej, — jaz sem pripravljen
M. Bauriek,
župan v Udmutu
Umrli so v Ijubljaiii:
5. maja: Pran Illa\ka, journalist, 29 lot, Enionska cesta št. H, za jetiko.
V deželnej bolnici:
.'t. maja: Jarncj Sorčiin, gosta*',  70 let,  za rakom v želodci.
XD\n.n.aj3ls:si "borza
dne G. maja;.
(Izvirno te!rgr;dično poročilo.)
Papirna renta.........
Srebrna renta .........
Zlata renta ........
1860 državno posojilo .   . . .
Kreditne akcijo
Srebro    .   . .
Napol.....
G. kr. cekmi . . Državne marke
70 gl.l.	60	ki
	60	
n ,	60	n
181 „	—	„
828 „	—	n
343 '	60	n
	95	n
9	54	n t
	63	n
58 ,	70	n
4°/0 državne srečke h I. 1354    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0......
n n it        T »t *
„      papirna renta 5°/0.....
5°/«, Štajerske zemljišč, odvoz. oblig. . Donava re^. srečke r>u/f    .   .    100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41',0/,, zlati zast. listi . 1'nor. oblig. Elizabetine z*pad. železnice 1'iior. oblig. Ferdinandova sev. železnice
Kreditno srečke.....100 gld.
Rndolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-RVStr. banke .   .    120 „ Trammway društ. velj. 170 gld. a. v. . .
PETER TO IVI AN N
priporoča iz svoje zaloge
nagrobne spomenike
od 5 gld. viie /a vsako oeno.
V zimskem času prodaje jo se spomeniki za 30°/0 ceneje, kakor v letnem času. (287 — 1)
119	»	75
173	n	75
94	it	55
119	n	75
88	n	65
86	n	95
104	n	—
113	n	75
119	n	60
99		20
106		50
176	rt	50
80	n	60
128	rt	75
228	»	—
•^J^^J^^^^^J^^LiKiKkaKaKlKawa.ixklk^kawk«
j    ADOLF EBERL,
ibrikant oljnatih barv, laka iS firneža.
Prodaja na debelo in drobno.
ZALOGA: 27°-2) V Ljubljani, na Marijinem trgu,
^ poleg; Frančiškanskega mostu. r
moške stirosti 3)—40 let, ueoženjen, dobro izurjen in s potrebnimi lastnostmi za vodstvo večje produjahuco z mešanim blagom večjega kraja na Notranjskem se sprejme pod dobrimi pogoji. Ponudbe sprejema iz piijaznosti J. W. Stc<lry, v IJiihljuui. (278—3)
V. LOBESVVEIN
iini atelier
v hotelu „pri slonu".
I# Fotografira se vsak dan.
_ _ (63—15)
A
i
A
i i i < i
i
Odpretje vrta.
Mdano podpisani naznanja, da se jo
.A± 4ftw4l|
)
znana zaradi senčnato in prijetno lege, duuet* zopet odprla. Podpisani zagotovlja, da si bodo skrbno prizadeval kakor do zdaj p. n. gosto najbolje zadovoljiti. K obilnemu obiskovanju tega vrta vabi naj-ul j ud ne je,
spoštovanjem
Karol Roitz,
(300) restavratčr.
Tujci:
5. maja.
Pri Slonu: Griinhut h Gradca. — Venuti iz Gorice. — Muhviš iz Plešea.
Pri Muliél: Laubonhei-mer z Dunaja.
Na Mirknh pri Vrhniki prodajo se
mladi prašički
Štefanu Ferlanu.
domače rejo pn <*286—3)
Premestenje prodajalnice.
Čevljev prodajalnica
JOSIP-a ŠTROHMEIER-ja \
I
(prej Ig;n. Pongratz) ne voc v Hlonovoj ulioi, marveč
,   v Selenburgovej ulici št. 3 (Koslerjeva hiša)
♦ priporoča se najponižnejo prečastitim naročnikom tudi v novem lokalu
L(299—1) ♦♦♦♦♦
♦
♦ ♦ ♦
♦
Spoštovanjem
Josip Stroliiiicier.
§ E. REXINGER-ja
|*j V I^jllt>l jrilli. (225-5)
A    Specijalitete za one, ki potrebujejo očal.
V Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično
j% priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij;
a*B zelo nizke, stalne eene.  Obširne cenilnike na zahtevanje
i% gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih
■ J od 5 gld. više brez povišanja cene se blagovoljno dovoli.
JJJ Poprave dotičnih stvarij se izvršujejo dobro in natanko.
S2W~ tlraverika tlela ~W vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno.
9779
99999
.Mi si jriulj. nio čast s tem naznanjati, da se za" ne iztlayauje nagega piv« iIim- H. majat a. e   in je bodeun• na dalje notuali s i :«.."»<» p»T hektoliter netto kasa ed pivovarne, sodove franko tja nazaj, «1<I. 1H.SO per hektoliter netto kasa od naše zaloge — gospod DE71. Sciicd-i^-^^r, (irmlec,   VniuuslrasHt' :t.%   - s.»d.>ve franku v (Iradee DM. ij, Naklonjenja naročil na ta izvrstni produkt prosimo spoštovanjem
Meščanska pivovarna v Plznu.
(I* on at i s Be ne plača)
uní it nov ij it
(289—3)
Vznemirljiva bolezen.
Bolezen začne se z malimi  nepravilnostmi želodea: vender če se zanemari, poprime eelo telo, kakor tudi ledvice, jetra, sploh ves prenavljala) llstem. napravi bedno življenje, in le smrt more rešiti teya zla.   liolezni večkrat ne razumi pacijent sam. Če pa se vpraSa, potem bode mogel sklepati, kje in kaka je njega bolečina.   Vprašanje: Ali imam kake bolečine, ali me tišči težavno dihanje p - jedi?   Ali imam težko čuvstvo, spremljano z omotico?  Ali so oči rumene? Ali nij tudi debela slina na jezika in na zobeh pri vzbuji, spremljana s slab m ukusora v ustih? Ali imam bolečine na straneh ali v hrbtu V Ali nij napolnjena desna stran, kakor bi s< hotela jetra povečati V   Ali nij trudnnst in omotica, ki me prijema, če se ravno postavim? Ali SO Odpadki ledvic malo alt močno barvani, vidljivi v poiodi stoječi? Je-H po jedi prebavljanje zvezano /. napetjem trebuha? Dela vetrove, kakor tudi pulianie? Ali ne Dlje tudi Večkrat močno srce? Ti razni znaki ne. pokažejo se na  ,eilenkrat, a posamični mučijo bolnika nekaj časa in so predsli zelo nevarne bo lezni. Če tii se bolezen del] časa zanemarila, prouzroči suh kašelj, spremljan s slabostjo.   Po preteku nekaj čafca pro uzroči  suho polt z umazano rajavo barvo: roke in noge imajo vedno mrzel pot; kakor ledvice in jetra počasi bole hajo, pridružijo se tudi revmatične bolečin a in na v .dno rav nanje a to boleznijo je popolnem brezuspešno. Zelo znamenito je, da se bolezen hitro in natanko zdia\i, takoj v začetku, kar se more doseči z lekom, kateri se more kot pravo sredstvo smatrati, da se vsa bolezen odpravi, da vrne apetit in se prebavljalni organi spravijo zopet v pravi položaj. — Bolezen se imenuje:  „Kolehanje na jetrih", in pravo in najboljše sredstvo je rizloček Shaker".   To zdravilo zadene začetek bolezni in jo prežene popolnem skozi ves zistem.   Os obe, ki bolehajo vsled zaprtja, potrebujejo „Seiglove čistilne kugliee1* v zvezi z „izlečkoin Shaker-" Soi-io\e < i^iilne lumli« e ozdravijo zaprtje, odpravijo vročico in premrazenje, odproste glavobola in uduše bolezen na žolči.   One so naj go to vej še, naj prijetnejše in ob lednem najpopolnejše kugliee, ki so se do zdaj izdelale.   Kdor jih je jedenkrat poskusil, gotovo jih  bode rabil še na dalje. One vplivajo polagoma, ne da bi prouzročevale bolečine in bi se morale v slučajih, ko čreva no delujejo prosto in lehko, vkup z izločkom rabiti. — Cena 1 steklenici izlečka Shaker gld. 1.25-,   1 škatlica „Seiglovih čistilnih kuglicJ 50 ki
Lastnik A. .1. While v Londonu, Neirjork, Prankobrod m M
CJlavua zaloga v Avstriji: I>r. r.lirmamiova lekarna „pri sv. Urigiti", II., lirigittaplatz, Dunaj.
Zaloga v Ljubljani: Jul. pi. Trnkoczy.
V lekarnah: V (Jerici: D. Christofolettl; v Celovel: 1'. Ilirn-baclier, Jos. Nnssbaumer; v Novem mestu: Dom. Rizzoli v Trstu: Famacia al Cainelo 2f> Corso, Farmacia IMasso Grande; v Beljaku: Kumpfovi dediči; dalje v lekarnah: Loki, Frižah, sv. Mehurji, Idriji, Metliki, Radovljici, Kam niku, Trbiži, Vipavi in Zadru in v vseh lekarnah druzih mest Avstro-Ogrske. (253—3)
l.«-f>«- in |>o c-cnt
klobuke in čepke,
kakor tudi
kožiiliaviHO
prodaja (50G— 3 J)
A nI on HLreJČI, ~^m&
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliikib ulic.
Poslopj
'/do lopo in primerno opravljeno za prodajalnico mešanega blaga, vina in druzih produktov, v zelo živahnem trmi v Spodnjej Štajerskej se takoj ceno d al v najem. — Piani ona vprašanja naj se poSiljajo upravhiitvu »Slovenskega Naroda" pod naslovom: Ugodim kupčij i. (254—3)
4 4 4 4 4
a.^aw^W^k^k.^k
FRAN ŽELEZNI KAR,
krojač V  Eij-inä»? í;»«ií.
A*>.
►
Marijinceljske kapljice za želodec,
vse bo
se zahvaljuje svojim p. n. naročnik.>m za do zdaj mu izkazano obilo zaupanje ter se priporoča tudi še v prihodnje za izdelovanje ol>I«»k po na j n«)»«■;-ih pari^ltili journalih. — Za p. n. naročnike, ima tudi razno hla^o po najnovejših vzgledih na razpolaganje. (175—7)
L»
Jed
kalna skl
'V
I      Oznanilo. |
^ Usoiam si naznanjati, da a,tm
Oznanilo.
Usojam si naznanjati,
Ifotografični atelier |
Gledališkej ulioi it. 6
Eiiientalsti sir, Preflarelsii sir,
Savinjski sir, Mesečnojezersli sir,
Karpatski sir
(Prlmsen),
Momnšli Ivargeljni, Štajerska namizna vina,
Rogatska kisela voda
(nova napolnitev),
vse v izvrstne j kvaliteti priporoča prodajalnica
po
najnižjih cenah (282 -2)
G- TREO
V Ejubljaul, mi Preäiruovcm
P
trKU
uit. 1.
Dr. Katsch-ova
jKdi-avstvena kava
po receptu
dr. Ferdinanda Katscha v Stuttgartu,
izdelujejo le jedino pravo
Henrik Franck sinovi v Lndvigsburgn.
Popolno nadomestilo za pravo kavo v zrnih!
se priporoča z mlekom uživnna kot vkusen, močen
ljudski živež;
kava, ki ne vznemirja živcev, nasprotno pak je zelo zdrava, krepilna in lehko prebavljiva; dvojno se priporoča za osobe, ki imajo slab želodec, kakor tudi zaradi zelo dobrega duha po kavi in nizke cene, tudi ker je — brc>z dodatka pravo
kave užn pripravljena za kuho. •Dobi se v vseh prodajalnicah s specerijami in v lekarnah po doželi in v meBtu. (197—6)
krospe vdove Krachove v najem vzel.
Po mnogoletnih izkušnjah, kajti delal sem v velikih delulnioah, pridobil sem si veliko spretnost, o čemer se lehko vsakdo prepriča.
Slavno občinstvo torej vabim, naj me obilo počasti s svojimi naročili; obetajoč najboljšo postrežbo in najlepše izdelovanje, omenjam še, da izdelujem fotografije v vsakej velikosti, najmanjšo kakor tudi V popolnej velikosti.
Spoštovanjem
^266—2
Matija Möhr,
fotograf.
nepresežno izvrstno zdravilo topei lezni v želod« I,
m neprest ž!io zoper neslast do jedi, alabi želodeo, smrdelo Sapo, napihne nje. kislo podiranje, ičl-panje, katar v želodci, zgago, da se no nareja pesek ln pieno in slez, toper zlatenico, gnjua ln bljuvanje, da glava no boli i če izvira boicčina iz želodca), /.oper krč v želodoi, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, zon.t bolezni na vranici, Jetrab in /.oper zlato žilo.
GrlUVnil /.:« loy,u :
Itra<ly. Kremsier, Moravsko, lenica z navodilom, kako se rabi, stane
^rst-v^e ima cctm.o: V Ljubljani: lekarna liiilti-ie! 1'ieeoli, na diiuajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na 1'iesiruov eni trgU. V N o \ r m mestu:   lekarna   Dom.  Uizzoli;   lekarna .losiji
Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V* G o-
r i e i : lekarna A. de (iironeoli.   V Ajdovščini:
lekarna Uiehael Ghigtlelmo. V Cel ji: lekar .1.
K n p t e rs c h in i e. d. V K r a n j : lekar I > r a g. Ša v n i k. V K i m niku: lekar Josip Močnik.
GvaritevT Ker se v zadnjem času naft Iz delek posnem\je in ponareja, zato prosimo, naj se
kupuje samo v Zgoraj navedenih zalogah iu pazi naj se osobito na ta znamenja: Trave Marijineeljske kapljice za Želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Eohte Mariazeller Magentropteu — Hra«ly & lmstal — Aputluker,  skleniea mora biti zapečatena
/. našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijineeljske ma-tere božje, mora biti poleg te podooe utisneiio so<l-nijsko spravljeno viirnlvono ku»iii«'m)«- in zavoj mora biti zapečaten z našim \ »«i>l \ »n i m xuame-njc-iii. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakom- istinitosti, naj se zavržejo kot po« nareje.u in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj na-ziranijo, da bodo soduijski kaznovani izdelovalci iu prodajalci. (487—M
; -T?
za iialiiipovalct1
šivalnili strojev.
Poleg raznih drugih reči j se bode vsled novega carinskega tarifa tudi šivalni stroj necuireno |»<MlražiI in sicer od tt tel<6. TO lir. na **0 u¡«1. v zlata.
Kdor tur.j 5 let jamčen originalen šivalni stroj, ki se za vso Kranjsko Jedino
l€* pri ndanu podpisanem dobi, Se po zdanjej, izredno malej fabri^kej ceni želi, naj si ga naroči Se pred nnstopom nove carine.
Ponarejeni Šivalni stroji, kakor znano, ne zadaste1 zaradi slabo konstrukcije zahtevam, se morajo torej tudi vedno popravljati in ti ponarejeni stroji se drugodi tako drago prodajajo, kot se pri meni pravi amerikanski stroji dobe.
Spoštovanjem
rBAW DBTTEB,
Ljubljana, Mestni trg št. 108.
Stroji popravljajo se ceno in hitro in se sprejemajo tudi v snaženje.
rM*r Vrli I* s i xal<ȣi*
svile, cvirna, volne, iglic za stroje, olje za stroje, aparati itd. itd.
tudi po čudovito nizkej ceni.
Sta^lr^a, TrellfeSL zaloga
ognjem in udorom varnih blagajnic
F. WERTHEIM-a & C.
Naznanilo preselitve.
Imam čast naznanjati čestitemu občinstvu, da botlem svojo zalogo s*. utaja /. Mestnega trga
v Špitalske ulice v Schreyerjevo hišo
preložda. Prosim čestito občinstvo, da me tudi v novej zalogi pogosto obišče, jaz bodem natančno skrbela, da bode vse po volji postreženo.
Spoštovanjem
(272—4)
Marija Podkrajšek.
Do Amerike.
Poštni ourobrnbrodi vozijo »e iz Bremena do Novega Yorku, Kallimore itd. štirikrat na mesec; vožnja ta je, kakor dokazane, najhitrejša, postrežba potujočih najboljša in cena nizka. Natančna pojasnila daje rad« »volj no in brzo
R- Ranzinger,
(228—6) glavni poslovitelj v Ljubljani.
HH»tmtHtl •«
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri vporabljanji
Kothejeve zobne vode
1 Hteblenica »5 kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. *
•I. €«. Koflio.
umirov. dvorni založnik v Mddlingu (144 — 101 pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri lekar j i Jul. nI. Trn-k<m?zyjl in v vseh lekarnah, dro„iierijah, partenn-ri jah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
5)
v Ljubljani.
Udano podpisani daje na znanje, da je omenjeno staroznano gostilno prevzel ter da bode skrbel za dobro in okusno kuhinjo in za dobro nepopačeno pijačo. Ob jednem prosi podpisani za rnnogo-brojno obiskovanje z zagotovilom, da bode svojim p. n. gostom eeno in pazljivo postregel.
Spoštovanjem
(290-2) J"g::irL3,c ^atrtiDs:..
i&asisssmsi
C. in kr. najvišje priznanje
Zlata kolajna Pariz 1878.
Zdravilišče Gleichenberg
iin Ntajerskeiii.
Jedno vozno uro od postaje Fcldhach ogrske zahodne železnice. Začetek sezone dn6 1. maja. Začetek grozdnega zdravljenja začetek septembra.
Alkallčno-nuiriatir no in /ole/.iin kiitlico, kozjo mleko, Inliuliirij« z nilnkom, ijinrelfovimi In.. 1.1 in Htiidončasto slanico, o^ljono-kialo kopoljt, jeklom- kopolji, kopolji v aluclknj Totli, kopelji od imrc-kovih )x>ck, mrzlu polna kopelj z upravo za .".ilravljonjo z mrzlo vodo.
Johannisbrunnen pri Gleichenbergu.
\ii i t.\rs« ur j «hii i ii iuiiy.ilrHV«'isik tllmlilllJk pljtlčtt: ker ima veliko proHto Otfljono kislino, ]" >->!■.- ■•ii" |ir<*l>itvl.|«>■■)«> vhIoiI tiaja, ker ima ilosti dvojno oxlj(ino-kislova natrona in domačo soli in nijtnn apnmirtkih zavoz, olititžujočili žoloiloc, zato ho .1 ollH mii sliriin uril poselmo priporoča pri l.olexnih v želotlcl in mcliurj i.
Dobiva ne v vhoIi večjih trgovinah I mineralno voilo. (212—3) Zaloj a v Lij-aTil] ani pri H? ctm Lase iiIIcm. Vprašanja in naročila voz, Htanovanj in rudnic pri i-ni u n 1 «• 11 k < vil v«Mln|itltn pri *i Ir i <ln- nI) rri;ii.
Obče priznan kot jako izvrstno izdelan
| dr. J. Bleiweisa vit Trsteniškega
je ravnokar izšel. V originalu naslikal in v oljnato bavvonem tisku izvrstno izvršila sta ga 0. kr. dvoma tiskarna in artistični zavod g. Ibutlenstcina na Dunaji. Velja pa
Podoba v oljnato barvenem tisku oacm široka, 70c,n visoka, neraz-
peta gld. 3.
Podoba na platnu razpeta v L o0"1 Širokem baroqne okviru gl. g-50. Podoba na platnu razpeta v i.)cin širokem baroqae okviru gl. 8.
daljo v velikosti 56—<;Kcm.
Podoba v oljnato barvenem tisku z tO001 širokim baroque okvirom gl. 5.80.
Čistega dohodka teh podob namenjena je polovica za „Narodni dom" in polovica za zidanje cerkve srca Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem
F. Kolman,
(190—8) Kalupa stekla iu porcelana v Ljubljani.
kisla voda
jedno uro od juzno-zeleziučaie postaje Poltčanc z direktno zvezo na vse osobne in brzovlako s pošto ali najetim vozom.
Izkušena ogljeno-bisla glauberoya slann voda, izvrstna pijaea
za ohlajen,o iu Mlravje, /.oper slabo preha\an je, katar v želodci in če vili,
zapretje, zoper bolezni na jetrih, vranici, žolči in mehurji, preobilo rejonje, slabo kri, zlato žlo, bledico itd.
Ogljeno-kisle kopeli, kopel v mrzlej vodi, klinična lehtniea, lepo in ceno večjidel Icnrljivo stanovanje (maja in septembra liHJcencie) — velika dvorana
— dobre gostilne —  lepe «.bedne dvorane — kavarna      bralne sobe. — tenisa
— sprehajališče — orkester — bali — koncerti — tombola— stalen poštni in telegrami bureau. (.271—2)
Narnčbe glede stanovanja in rudninsko vodo sprejema:
Vodstvo deželne zdravilniee v Rogatci (Štajersko).
Tu se dobivajo ceniki, programi in kopelisčne brošure zastonj.
vzajemno zavarovalna banka
»
1
v Pragi. j|
VABILO
leetrti redni zbor
zastopnikov
vzajemno zavarovalne banke „Slavije" v Pragi,
ki se bode vršil
v hiši banke „SIavije" na Senovažnem predmestji št. 9 78-11. dne 17. maja t. I. ob 10. uri zjutraj.
PROGRAM:
7<X 1. Letno poročilo za leto 1881.
W 2. Volitve:
y^ a) 6 članov upravilnega svetovalstva pokojninske ustanove,
A\ b) ti namestili k o v.
)\ Izpisek iz pravil pokojninske nstanove.
X\ H- l.r>. Upravilnl odbor.
v/ Neposredno upravo pokojninskega fonda oskrbuje poseben odbor, ki obstoji:
/5V a) iz jednega člana upravnega svetovalstva,  katerega poslednje iz
JV svojo srede izvoli ;
»y b) iz uradujočega ravnatelja in glavnega tajnika;
A\ c) iz šestih poverjenikov, katere udeležniki pokojninskega fonda iz svoje srede izvolijo.
\y Rasen tega voli se za vsacega poverjenika še namestnik, vseh vkup
/A torej šest, kateri morajo vsi v Pragi ali pa v rijenej najbližjej okolici stanovati,
»f Ti namestniki  zastopajo prave odborove člane, ko bi utegnili biti
I*) zadržani.
A\ Volitve poverjenikov vr>«- ne za eas jednega Ieia v obo-
W nem zboru deležnikov, ki ne v to svrho t*kli«e na sv. Janeza
vL> pratBlMlk (IU. majn).
M V it«i«j. dno 30. aprila 1882.
W Upravni odbor „SLAVIJEU,
y^ vzajemno zavarovalne "toSLiilce v DFra.g-i-
(NenaroČeni odtiski se ne plačujejo.)
G. PICCOLI,
lekar „pri angc]jiM; v Ljubljani, na Dunajskej cesti,
priporoča p. n. občinstvu naslednje poskušano
Najboljše In najvplivnejše pravo norveško
pohumeljevo jetrno olje
proti in rani   i c i, rlialiitisi, plučnici, ka Siju itd. itil  v steklonicalt a 60 kr., z železnim jodirjem   /družen« (posebno
vplhtio pri mahikrvnib In kjer treba estenja krvii v steklenicah  a  l ghl.
Še pred beneško republiko privilegirani Staro slavni
trešijansli zdravilni ooliž,
vplivnejši kot. vsako jednako v prodaji se nahajajoče sredstvo, so s posebnim uspehom rabi pri revmatičnih, podagri-nib. žisčnili in ledvirnili Imlečinah, pri slabosti kit, pri prsnem preklajenji, oti-skah itd. itd. I k on SIS kr.
<C>U— '4)
sestavljenega, poslane kožamebka, žametasta iu nežna, hepatič.ne pike, pege, ogrel, srahi, nenaravna mdečica zginejo, prezgodnje gube se odstranijo in polt za-dobi  zopet svojo  gibčnost  iu svežost.
v ■teklepioau a. i gld.
Gumi-Bonbons,
vplivnejši kot vsak v prodaji se nahajajoči   bonbon,   so  rabijo  z najboljšim uspehom pri khšlji. liripavosti in kal.; raliiusti dihalnih erganuv. V škatljieali a 10 kr.
10 let uspen!
Tuberosno mleko.
Po vsakodnevnej rabi tega mleka, iz VOgetabllnih  iu  neškodljivih substaneij
Znamenito!
Kot slavno izkušeno, nepreseženo naravno zdravilno sirdstvo pri trganj i l»> udili, revmatizmn, žlvčoej slanosti, pri bolečinah v hrbtu ali v prsih se more od kemika Ludevita Kocfaa izumljeni iu od njega narejani
eter h smerekovih iglic
najtoplejo priporočati.
Cena '/« Hfeklenici 4« kr.. 1 Hieklenici 70 kr.
Naročilu se izvrše najhitreje s postnim povzetjem.
S
Izdatelj in odgovorni urednik Maksu A r m i r..
Xastuiuti in tisk „>'aro(it»«i tiskarne11 .
6206
D85-B