KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXI 1973 št. 1 IZDAJA IN ZALAGA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO SEKCLJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA UREDIL UREDNIŠKI ODBOR: DR. PAVLE BLAZNIK, FRANCE DOBROVOLJC, DR. TONE FERENC, DR. FER- DO GESTRIN, OLGA JANSA, BOŽO OTOREPEC, DR. JOŽE SORN, DR. SERGIJ VILFAN, J02E 20NTAR — GLAVNI UREDNIK: OLGA JANS A — ODGOVORNI UREDNIK: JOZE ŽONTAR — LEKTOR: FRANCE DOBRO- VOLJC — OBLIKOVALEC: JULUAN MIKLAVCiC — ZA UPRAVO ODOGVARJA MAJDA KUNA VER — SOFI- NANCIRA RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE — TISKA TISKARNA TONE TOMSiC V LJUBLANI — KLISEJE IZDELUJE KLISARNA »LJUDSKE PRAVICE« V LJUBLJANI KAZALO AVTORSKO KAZALO RAZPRAVE IN ČLANKI Demšar Vincencij: Loško gospostvo in kmečka puntarli a — 5 Gestrin Ferdo: Kmečka trgovina in upori — 1 Grafenauer Bogo: Ob dvajsetletnici »Kronike« — 39 Granda Stane: Janko Jarc — sedemdesetletnik — 186 Höfler Janez: Iz neke jezuitske anketne knjige — 105 Juvančič Ivo: Politično ozadje I. tržaškega pro- cesa — 180 Kermavner Dušan: Stavka v premogovniku Oj- stro leta 1883 — 166 Kobe-Arzenšek Katarina: Doneski za zgodovino vrvarstva na Slovenskem — 169 Melik Jelka: Kranjske deželne finance 1861 do 1914 — 160 Nečak Dušan: Prispevek k vprašanju primor- skih beguncev v letih 1918—1920 — 120 Otorepec Božo: Iz zgodovine turjaškega gradu — 147 Pahor Miroslav: Constitutio Momiliani v letih 1521—1535 — 88 Pirkovič Ivo: O koreninah »cvetočega halštata« — 81 Planina France: Zgodovina muzejstva na loškem ozemlju — 17 Svetina Anton: Odlomki iz koroške zgodovine — 97 Svetina Anton: Katera gora na Koroškem je Möns Junensis? — 153 Sasel Jaro: Bernardin Porečan ali k poreškim in koprskim antikam — 85 Som Jože: Vlado Valenčič — sedemdesetletnik — 185 Turk Prvenka: Ladislau Benesch — 110 Valentinitsch Helfried: Pritožbe podložnikov vi- cedomskega urada na Kranjskem v letu 1634 — 155 Vilfan Sergij : Kako je nastal časopis za sloven- sko krajevno zgodovino »Kronika« — 41 Zorn Tone: Koroško učiteljsko glasilo in sloven- ska manjšina — 24 Zontar Josip: Pavlu Blazniku ob sedemdeset- letnici — 127 Zontar Jože: Kmečki upori ob davčni in urba- rialni regulaciji in njeni odpravi v letih 1789 in 1790 — 13 BIBUOGRAFUA Vidovič-Miklavčič Anka: Bibliografsko kazalo Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgo- dovino I—XX (1953—1972) — 43 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV J I Janša Olga: Nekaj blejskih razglednic — 187 \ Kambič Mirko: Fotografija kot zgodovinski do-j kument — 131 -¦ IZ DELA NASlH ZAVODOV IN DRUŠTEV Ciperle Jože: Bastava »5 let 100 šol (1969 do 1973)« — 194 Klasinc Peter: Ob 700-letnici mesta Ormoža, stalna zgodovinska razstava »Ormož skozi sto- letja« — 189 Pavlic Slavica: Razstava »Prizadevni šolniki na Slovenskem v obdobju 1774—1914« — 29 Reisp Branko: »Kmečki punti na Slovenskem«. Zgodovinska in arhivska razstava Narodnega muzeja in Arhiva Slovenije — 133 Znidarič Marjan: Razstava »Vstaja v Jugosla- viji 1941« — 190 Znidarič Marjan: Razstava »Lackov odred« — 192 Zontar Majda: Razstava »Kmečki upori na Go- renjskem« — 134 NOVE PUBLIKACIJE Gombač Boris: Bazovica v boju — 207 Granda Stane: Milan Valant, Zgodovina najsta- rejše Ljubljane (Šentjakoba). Ljubljana 1972 — 203 Granda Stane: Stanko Skaler, Boj za staro prav- do. Ljubljana 1973 — 203 Janša Olga: Kmečki punti na Slovenskem. Raz- prave in katalog dokumentov. Ljubljana 1973 — 140 Janša Olga: Ormož skozi stoletja. Ur. Jože Curk. Maribor 1973 — 199 Juvančič Ivo: Sidney Sonnino, Diario 1914—1916, Bari 1972. Antonio Salandra, II retroscena di Versailles. Milano 1971. Vittorio Emanuele Or- lando, Memoari 1915—1919. Milano 1960 — 136 Nečak Dušan: Mirko Kumer, »Po sili vojak«. V Celovcu 1969 — 34 Nečak Dušan: »Za globalno zaščito Slovencev v Italiji« 1972 — 36 Nečak Dušan: Josip Smodlaka, »Partizanski dnevnik«, Beograd 1972 — 145 Nečak Dušan: »Koroški kulturni dnevi I.« Zbor- nik predavanj, uredila dr. Erik Prunč in Gu- stav Malie, Maribor 1973 — 198 Reisp Branko: Kari Semmelweis, Der Buchdruck auf dem Gebiete des Burgenlandes bis zu Be- ginn des 19. Jahrhimderts (1582—1823), Eisen- stadt 1972 — 201 Slabe Marjan: J. Klemene-V. Kolšek-P. Petru: Antične grobnice v Šempetru. Ljubljana 1972 — 141 Stergar Janez: Franc Arnejc, Od Dnjestra do Piave. V Celovcu 1970 — 36 stergar Nataša: Jože Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem, I. Ljubljana 1972 — 37 Stergar Nataša: Jože Koropec, Zemljiške gospo- ščine med Dravogradom in Mariborom do konca 16. stoletja. Maribor 1972 — 202 Stergar Nataša: Jože Krall, Partizanske tiskar- ne na Slovenskem, II. Ljubljana 1973 — 208 Stres Gvido: Erna Muser-Vida Zavrl, FKL žen- sko koncentracijsko taborišče Ravensbrück. V Ljubljani 1971 — 206 Sern Jože: Ferdo Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem. V Ljubljani 1972 — 143 Vidovič-Miklavčič Anka: Stane Terčak, Ukra- deni otroci, Ljubljana 1973 — 209 Vodopivec Peter: Slavko Kremenšek, »Slovensko študentovsko gibanje 1919—1941«, Ljubljana 1972 — 143 Vovko Andrej: Jadranski koledar 1973 — 33 Vovko Andrej: Beniamino Salvi-Slavec, II mo- vimento nazionale e politico degli Sloveni e dei Croati dall'illuminismo alla creatione del- lo Stato Jugoslavo (1918). 1971 — 203 Vovko Andrej: Tomaž Pavšič, Kulturno delo Kluba starih goriških študentov. Nova Gori- ca 1973 — 204 Vovko Andrej: Vid Vremec, Andrej Manfreda, kobariški protifašist in drugi. Ljubljana 1973 — 205 Zorn Tone: Kari Struhlpharrer, Germanisierung in Kärnten — 32 Zwitter Anja: Iva Curk, Ohranjeni mitreji na Slovenskem. Ljubljana 1972 — 200 KAZALO SLIK POKRAJINE, GRADOVI, NASELJA IN PODOBNO Stična, halštatska gomila ob železniški progi — 82 Razvaline gradu v Momjanu (15. stoletje) — 89 Cerkvica v Brčenigi (sedaj Brič) — 94 Beljak 1738 — 99 Pliberk po delu Matt. Meriana, Topographia provinciarum Austriacarum, 1649 — 103 L. Benesch: Predel stare Ljubljane ob stolnici — 110 L. Benesch: Podkoren — 112 L. Benesch: Tržič — 113 L. Benesch: Ljubljana — frančiškanska cerkev z okolico — 116 L. Benesch: Javornik — stari plavž — 117 L. Benesch: Železniki — 117 L. Benesch: Bela peč — fužine — 118 Razvaline Starega Turjaka pod današnjim gra- dom v Valvasorjevi dobi (Valvasor, Topogra- phia ducatus Carniolae modernae. 1679, št. 16) — 147 Grad Turjak z glavnim portalom konec 17. sto- letja (Valvasor, Topographia... št. 14) — 148 Turjak z zadnje strani z vzidano ploščo iz 1520 na stolpu (Valvasor, Topographia... št. 15) — 149 Smihel pri Pliberku na Koroškem — 153 Sinkovčeva delavnica v Kranju v prvih letih 20. stoletja. Prvi v sredini je mojster A. Šin- kovec — 177 Tovarna Motvoz in platno iz leta 1922 — 178 J. Wagner: Bled z Malnerjevo gostilno v ospred- ju (iz serije Mallerische Ansichten aus Krain) — 187 Del Bleda pod gradom (iz zbirke Dragice Repe) — 187 Bled po razglednici okrog 1908 — 188 Bled pod gradom danes — 188 Osnovna šola Gorenja vas zgrajena 1. 1971 — 195 Osnovna šola Cerkno zgrajena 1. 1972 — 196 Osnovna šola Trbovlje zgrajena 1. 1972 — 196 OSEBE Jurij AHč (1799—1845) fotografija po sliki, ki se nahaja v župnijskem uradu v Vidmu ob Savi — 29 Peter Musi (1799—1875) učitelj v Šoštanju — 30 Dr. Tomaž Romih (1853—1935) ravnatelj meščan- ske šole v Krškem — 30 Benesch s svojo zbirko svetil — 115 Pavle Blaznik ob sedemdesetletnici — 127 Anton Albrecht s svojim sinom Antonom v de- lavnici na Ižanski cesti v Ljubljani — 169 Anton Šinkovec mL, ko je šel k vojakom — 173 Anton Albreht pozimi 1971 — 175 Vlado Valenčič — sedemdesetletnik — 185 Janko Jarc — sedemdesetletnik — 186 RAZNO Kralj Matjaž, slika na panj ski končnici — na- slovna stran 1. zvezka Prošnja treh županstev z dne 3. junija 1508 freisinškemu škofu Filipu za oprostitev daja- tev — 7 Filipovo naročilo z dne 15. junija 1515 loškemu oskrbniku, da v Skofji Loki zbere pešake in konjenike proti upornikom — 9 Kovaški ceh sprejema novega člana v sobi na starem rotovžu ok. leta 1930 — 17 Patron kovaškega ceha, banderska slika v lo- škem muzeju — 18 Cehovska zbirka v predvojnih prostorih na sta- rem rotovžu — 19 Kipi iz poljanske cerkve na zunanjem hodniku v Puštalskem gradu — 19 Soba obrti v loškem muzeju — 20 Muzejska zbirka v Železnikih, maketa vigenca — 22 Smledniška legenda, slika na panj ski končnici — naslovna stran 2. zvezka Smarjeta, leva naličnica bronaste čelade iz 5. stoletja stare ere — 83 Mokronog, simbolično uničen železni keltski meč — 83 Grb momjanskih grofov — 91 Benescheva risba freske iz stare župne cerkve na Bledu — 114 Kmečki upori na Slovenskem — 133 Gvidon Birola, grajski valpet — priganjač go- spoščinskih podložnikov — 135 Delo na polju, panjska končnica — naslovna stran 3. zvezka Plošča s turom in napisom iz 1520 danes — 150 »Ormož skozi stoletja« — pogled na razstavni prostor — 189 Listina z najstarejšo omembo Ormoža iz leta 1273 — 190 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXI. letnik Ljubljana 1973 1. zvezek Vsebina prvega zvezka Ferdo Gestrin: Kmečka trgovina in upori — Stran 1 Vincencij Demšar: Loško gospostvo in kmečka pun- tarija — Stran 5 Jože Zontar: Kmečki upori ob davčni in urbarialni re- gulaciji in njeni odpravi v letih 1789 in 1790 — Stran 13 France Planina: Zgodovina muzejstva na loškem ozemlju — Stran 17 Tone Zorn: Koroško učiteljsko glasilo in slovenska manj - Sina — Stran 24 Iz dela naših zavodov in društev — Stran 29 Nove publikacije — Stran 32 Sommarie — Stran 38 Bibliografsko kazalo Kronike I—XX Bogo Grafenauer: Ob dvajsetletnici »Kronike« — ' Stran 3'9 Sergij Vilfan: Kako je nastal časopis za slovensko kra-'' jevno zigodovino »Kronika« — Stran 41 Anka Vidovič-Miklavčič: Bibliografsko kazalo Kronike časopisa za slovensko krajevno zgodovino I—XX (1953—1972) — Stran 43 Na ovitku Kralj Matjaž — slika na panjski končnici (Etnografski muzej v Ljubljani) Ureja uredniški odbor Glavni urednik Olga Janša Odgovorni urednik Jože Zontar Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za kra- jevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tisk tiskarna "Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/ni — Tekoči račun pri SDK podružnica 50101-678-47483 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 3) — Letna naročnina 25 din, posamezna številka 10 din Publikacija šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. čle- na zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-2/72 od 2578-1972) kmečka trgovina in upori FERDO GESTRIN Po srednjeveškem pojmovanju družbene de- litve dela je meščanom pripadala trgovina in obrt; zanju so si meščani in mesta v okviru mestnega gospodarstva izbojevali številne pravice. Plemstvo naj bi prodajalo le presež- ke proizvodov svojih zemljiških gospostev in kupovalo za svoje potrebe, posegalo skratka le v tisto dejavnost, ki plemiški časti ni bila nasprotna. Kmetje pa so praviloma smeli prodajati in kupčevati le s presežki svojih pridelkov in izdelki domače obrti na mestnih in trških trgih, na raznih sejmih in prošče- njih. Ze zgodaj v fevdalni dobi je podložnik posegal v zamenjavo in nato v trgovino, na široko — kot razred — pa se je vključil v blagovno-denarne odnose z uveljavitvijo de- narnih dajatev; s tem pa si je proces komer- cializacije zemljiškega gospostva z vsemi po- sledicami zanj na široko odprl vrata v okvi- re gospostva.' Za krize zemljiškega gospostva od konca 15. stoletja dalje in za velikih kmeč- kih uporov na Slovenskem, ko so se že moč- neje uveljavili elementi zgodnjega kapitaliz- ma in so se poglabljali ter utrjevali blagovno- denarni odnosi v celotni fevdalni družbi, so se kmetje še v večjem obsegu usmerjali v trgovino.^ Posegali so v trgovino mimo mest in trgov in na večje razdalje, začenjali s kup- čevanjem in prekupčevanjem tudi z blagom, ki je bilo dotlej predmet poklicne meščanske trgovine. S tem so se zaostrovala nasprotja med mestom in vasjo, ki so jih fevdalci še povečevali.^ Rešujoč se iz krize zemljiškega gospostva v veliki meri na podlagi blagov- no-denarnih odnosov — s čimer se začenja druga stopnja komercializacije zemljiškega gospostva — so namreč fevdalci sami v pove- čani meri posegli v kupčevanje in vanj zo- pet potiskali tudi svoje kmete. Hoteli so v čim večji meri obvladati presežke podložni- kov, zahtevali so od njih pravico poprejšnje- ga odkupa, jim nalagali dolžnost opravljanja trgovskih poslov za svoj račun, jim nalagali tlako za tovorjenje svojega blaga na razne, tudi zelo oddaljene trge in podobno. S tem so fevdalci na eni strani zavirali kmečko kup- čevanje, na drugi strani pa so ga posredno spet pospeševali. Brez dohodkov iz ne- kmetijskih dejavnosti kmet ob sorazmerno majhnih kmetijah namreč ne bi zmogel po- večanih fevdalnih in drugih bremen tega ča- sa. Zato so fevdalci v boju mest in meščanov proti kmečki trgovini in obrti stali na strani podložnikov, tudi proti deželnoknežji podpo- ri meščanskih prizadevanj v tem boju. Splet nasprotij okoli kmečke trgovine je postajal vedno večji in je vedno bolj odločujoče vpli- val na zaostritev razrednih bojev in na nji- hov vrhunec v tem času, na kmečke upore. Okvire, v katerih se je gibala kmečka trgo- vina, so postavljali tedaj uveljavljeni bla- govno-denami odnosi in proces komercializa- cije na zemljiškem gospostvu. Vanjo so pod- ložnika potiskale tudi sorazmerno majhne kmetije, fevdalni pritisk med krizo zemlji- škega gospostva in potrebe življenja nasploh, a olajšale so mu posege dejavnosti ugodne prometno geografske razmere slovenskega ozemlja. Materialne osnove za trgovino so jim v tem obdobju nekoliko večali napori za zboljšanje kmetijske proizvodnje in pa moč- no vključevanje v nekmetijsko proizvodno dejavnost. Kmetje so posegali kot dopolnilo svojemu gospodarstvu v domačo obrt in pro- met. Cela področja zlasti tam, kjer so bili slabši pogoji za kmetijstvo in pa v krajih bliže morja, so se ukvarjala z vsakovrstno obrtjo, katere proizvodi so šli na trg, pogo- sto celo na velike razdalje. Zal ne moremo go- voriti o obsegu in množini proizvodnje obrt- nih izdelkov na podeželju. Vendar važnost tega blaga v trgovskem prometu kmečke in tudi poklicne trgovine ni bila majhna. Doma- ča obrt je bila vsekakor važen dopolnilni vir dohodkov kmečkega obrata in pomemben del materialne osnove kmečke trgovine; kljub odporu mest je ta proizvodnja rasla. Enako vlogo je imelo vključevanje kmetov v tovorništvo in druge obMke prometa.* Ude- ležba v prometu je prinašala podložnikom vsekakor pomemben del dohodkov, ki so jih lahko deloma vložili v svoje trgovsko kupče- vanje. Možnost za kupčevanje pa je podlož- nikom dajalo tudi vključevcinje v dejavnosti. ki so bile tesno povezane z rudarstvom in fužinarstvom, predvsem za kritje potreb obeh panog (oglar j en je, drvarjenje). Lahko bi trdili, da je kmet zmogel velika fevdalna in državna bremena tega časa prav zaradi povečanega vključevanja v nekmetij- sko dejavnost, pri čemer je kmečka trgovina zavzemala posebno mesto. Že opisana vloga plemstva, ki je večalo svoje fevdalne zahteve, a hkrati podpiralo kmetovo poseganje v tr- govino in obrt, nam postane s tem povsem razumljiva. Čimbolj je namreč kmet dobival sredstva drugje, tem laže je plemstvo večalo svoje zahteve v okviru zemljiškega gospostva. Kmečka trgovina je v obravnavanem času zajela vse habsburške slovenske dežele, ven- dar njen delež ni bil v vseh deželah enak in prav tako tudi ne njena vloga.* Toda tudi s kmečko trgovino so se slovenske dežele v tem času že močneje gospodarsko povezovale, se- gala pa je daleč v hrvatske in ogrske pokra- jine, proti Italiji in habsburškim nemškim de- želam. Po svojih smereh se je kmečka trgo- vina v veliki meri prilagajala splošnim tr- govskim potem in tokovom na Slovenskem: poglavitna smer je bila vzhod-zahod, linija od hrvatskih in ogrskih dežel proti morju in Italiji. Seveda se je kmečka trgovina razvi- jala tudi samo proti avstrijskim nemškim de- želam in nazaj ter v hrvatske in ogrske de- žele in nazaj. Prav tako je imela v osnovi enako strukturo kakor poklicna, namreč da je v eno smer pošiljala blago ene vrste, v drugo smer pa drugo.^ S kmečko trgovino so se ukvarjali vsi sloji podložniškega razreda. Vanjo so posegali imetniki celih in manjših podložnih kmetij pa tudi kaj zarji in oseben j ki ter vaški obrt- niki, čeprav je bila njihova udeležba lahko zelo različna. Bili so posamezniki na pode- želju ne glede na socialno pripadnost in go- spodarski položaj, ki so se s kmečko trgovino ukvarjali precej redno, drugi pa so se od- pravljali na pot le občasno, nekajkrat na leto.' Vsekakor je moral podložnik — če ne drugje, na najbližjem mestnem trgu — pro- dati toliko blaga, svojega ali tujega izvora, da je dobil potrebna sredstva za plačilo fev- dalnih in drugih obveznosti v denarju. Po podatkih, ki z njimi razpolagamo, so številni kmečki kupčevalci na svojih trgovskih poteh segli ne samo prek meja svoje dežele, marveč tudi do meja slovenskih dežel in tudi prek njih. Niso bili redki, ki so v svoja trgovska pota zajeli vse slovensko ozemlje od morja do meja slovenske Koroške in Štajerske. Pod- ložniki so s svojo trgovino posegli na beneško ozemlje v Istri, kamor so jih pritegovala zla- sti mesta z bogato proizvodnjo soli pa tudi bližnja rodovitna Furlanija.* Iz notranjosti slovenskih dežel se je kmečka trgovina us- merjala tudi v mesta kvarnerskega primorja, na Reki je imela vsekakor precej velik, če- prav še ne ugotovljen delež. Podrobneje ji moremo slediti šele od srede 16. stoletja in je zajela precejšen del slovenskega ozemlja." Povezava slovenskih dežel s hrvatskimi (in deloma tudi ogrskimi) v okviru kmečke trgo- vine je bila sploh zelo pomembna.'" Sele, če upoštevamo to povezanost slovenskih dežel v okvirih kmečke trgovine, moremo v celoti dojeti uspehe upornih kmetov v povezovanju v kmečko zvezo in v boju proti fevdalcem, ki sta zajela vsaj v največjih puntih velike dele slovenskega (in hrvatskega) podeželske- ga prebivalstva. Podložniki niso kupčevali, kakor že rečeno, samo s svojimi pridelki in izdelki, marveč so tudi prekupčevali in posegali v trgovino 7. blagom poklicne, meščanske trgovine v tem večji meri, čimbolj se pomikamo proti koncu 16. stoletja. Tudi niso trgovali samo z blagom manjše vrednosti, kakor npr. z žitom, s soljo in podobno, za katerega poklicni trgovci niso imeli tolikšnega interesa zaradi transportnih stroškov,'' kmetom pa je kljub temu prina- šalo dobiček, ker so ga tovorili sami, marveč tudi z dragim blagom. Zato je seznam blaga, s katerim so podložniki v tem času kupčevali, kar pester in od konca 15. stoletja vedno ob- sežnejši.'^ Sem je šteti žito, domače in tuje, hrvatsko in ogrsko, živino (voli, krave, biki, konji, svinje, koštruni, kozliči, ovce), dalje doma predelana živila, kakor npr. sir, maslo, loj, suho svinjsko meso (bohi), dalje med, vosek, izdelki domače obrti, zlasti raznovrst- no platno, domače sukno, peče, lan in laneno prejo, volno, usnje, kože in kožuhovino, čev- lje, špajko in vsakovrstne lončene in lesne izdelke, suho robo, dalje tudi železo in želez- ne izdelke (žeblji, podkve itd.). Trgovina z žitom je bila ponajveč v rokah kmetov in podeželskih prekupčevalcev, ki so žito tovo- rili zlasti v primorska mesta in sosednje laš- ke dežele v zameno za sol, vino in olje. S soljo so trgovali po deželah skoraj izključno podložniki.'' Tudi velike količine glav živine so kmetje in vaški prekupčevalci zgnali vsako leto proti zahodu. Prav v tej trgovini se je močno uveljavilo tihotapstvo proti laškim de- želam. Nič manj ni bila v rokah kmetov trgo- vina z vinom. Na Kranjskem je bila kmetom od konca 15. stoletja dovoljena prodaja kis- lega vina tudi daleč na sever v nemške de- žele, a iz laških dežel so na Kranjsko smeli tovoriti boljša, sladka vina. Kmečki kupče- valci so obvladali deloma tudi trgovino s po- sameznimi vrstami krzna, zlasti s polšjim krznom.'* Iz beneških krajev so kmetje v notranjost tovorili zlasti sol, ki so jo posredovali na se- ver do meja razširjenosti kamene soli in hr- vatskih krajev, dalje vina, zlasti sladka vina in posebej malvazijo, olje, beneško kramo in 2 drugo blago. To blago so zamenjavali spet za drugo ali pa prodajali in kupovali za iz- kupiček blago, ki so ga nato posredovali pri- morskim ali laškim krajem. O obsegu kmečke trgovine moiremo za zdaj samo približno govoriti. Toda že danes smo po našem globokem prepričanju zelo blizu resnice, če trdimo, da je bila kmečka trgovina po množini blaga vsaj tako velika, če ni bila celo precej večja, kakor poklicna, meščanska trgovina. Vsekakor je bila kmečka trgovina po številu tovorov v prometu s primorskimi me- sti na prvem mestu. Naj to oceno z nekateri- mi podatki podkrepimo. Samo soli so mogli kmečki kupčevalci v posameznih letih pri- peljati iz primorskih mest v slovensko in de- loma še širše zaledje do 90.000 tovorov.'ä Kje pa je bilo še drugo blago, zlasti vino in olje, ki so ga od tam pripeljali? Pozneje, proti koncu obravnavanega obdobja, pa se je tej soli priključila še sol, uvožena iz južne Ita- lije s posredovanjem poklicne trgovine v kvarnerska pristanišča.'^ V nasprotni smeri pa je šlo s kmečko trgovino prav toliko to- vorov drugega blaga. Veliko je bilo dalje šte- vilo glav živine, domačega in tujega izvora, ki je šla s posredovanjem podložnikov zlasti proti laškim deželam. Leta 1536 so kranjski deželni stanovi izrecno poudarjali, da se ži- vina iz dežele na veliko prodaja v laške po- krajine in da zaradi tega primanjkuje mesa doma in so zato prosili, naj deželni knez izvoz živine prepove." Podatki govore, da so po- samezni kmetje prodali na leto cela krdela živine in po 500—1000 tovorov blaga.'« Na podeželju, zlasti v smeri proti morju po uve- ljavitve prisilne tržaške poti od konca 15. stoletja, so vedno znova nastajali novi sejmi, na katere se je vezala kmečka trgovina^ Zna- ni so primeri sejmov, kakor npr. sejem na Bločicah v začetku 17. stoletja, ki so imeli lahko tudi do 10.000 tovorov prometa letno." Vzemimo za ilustracijo obsega kmečke trgo- vine samo še eno domnevo. Ce bi vsak v kmečko zvezo in upor leta 1515 zajeti pod- ložnik vnovčil na leto samo štiri tovore svo- jega ali tujega blaga, kar nikakor ni preti- rano— zlasti ne glede na višino denarnih dajatev in drugih obveznosti v denarju — do- bimo po predvidevanjih nad 300.000 tovorov letnega prometa v okvirih kmečke trgovine. Kmečka trgovina je seveda nihala iz leta v leto in so na nihanje nedvomno vplivali isti in podobni vzroki, kakor na nihanje po- klicne, meščanske trgovine. Vendar se zdi, da razen v precej redkih primerih glede ni- hanja kmečke trgovine v primerjavi s po- klicno ne gre pretiravati. Kmet si je namreč laže in hitreje pomagal prek posameznih te- žav, ki so nastopile proti njegovi trgovini. Pač pa je kmečka trgovina močno nihala po letnih dobah, pač v skladu z vezanostjo pod- ložnikov na poljska opravila. Toda važna je pri tem predvsem ugotovitev, da je kmečka trgovina tekla nepretrgoma celo leto, čeprav seveda z različno močjo.-" Prav tako pa lahko rečemo, da je kmečka trgovina v tem obdob- ju kljub nihanjem rasla po obsegu ne glede na to, da je podložnik zaradi fevdalnega pri- tiska izgubljal del presežkov svojih pridel- kov.2' Z rastjo kmečke trgovine je rasla posto- poma proti koncu stoletja tudi gospodarska moč dela, morda niti ne tako majhnega dela, kmečkega prebivalstva. Ta del pa je imel v kmečkih uporih tega časa že pomembnejšo vlogo. To se je videlo na zboru kmetov v Konjicah leta 1515; iz vrst tega dela podlož- nikov so leta 1573 deloma izhajali tudi upor- niški voditelji in vodje.^^ Hkrati s to rastjo pa se je večala v vsem tem obdobju tudi občutljivost podložnikov za vprašanja kmeč- ke trgovine in vsega, kar je bilo z njo v zvezi. Od upora do upora se to tudi vse bolj jasno kaže. Kmečka trgovina se je morala tako kot po- klicna podrejati veljavnemu prometnemu in mitninskemu režimu. Oba pa so prav od za- četka obravnavanega obdobja dalje z novimi deželnoknežjimi redi in tarifami podrobneje urejali. Podložnike so v njihovem kupčeva- nju prizadeli zlasti ukrepi o prisilni cesti in drugi odloki v korist Trsta ter uvajanje no- vih in višjih prometnih pristojbin.^s Kmetje so morali tovoriti ali voziti po obveznih in tedaj veljavnih poteh in ob njih ležečim mit- nicam plačevati dolžne mitnine ter se pod- rejati tudi sistemu bolet. Svoje blago so bili tako kakor meščanski trgovci dolžni ob pri- hodu na mitninsko postajo prijaviti in od njega plačati pristojbino.^* Prav zaradi viso- kih in od začetka 16. stoletja naraščajočih prometnih pristojbin pa tudi zaradi vedno večjega pomena, ki ga je imela kmečka trgo- vina kot vir dohodkov, so se podložniki v vedno večjem dbsegu zatekali v tihotapstvo, to je v promet trgovskega blaga po skrivnih poteh in mimo obveznih poti ter mitnic. Ti- hotapstva oblasti niso mogle uničiti, čeprav so se trudile z najrazličnejšimi sredstvi in ukrepi. Niso pomagale ne številne nove mit- nice, ne sistem bolet, ne novi načini pobira- nja mitnin, ne strožje nadzorstvo in tudi ne nagrade tistim, ki so tihotapce zajeli ali pri- javili, ne posebni mitninski oboroženi hlapci, ki so jih začeli v tem stoletju postavljati na večjih mitninskih postajah za varstvo in boj proti tihotapstvu. Prav tako niso pomagali številni deželnoknežji ukazi vicedomu in zem- ljiškim gospodom, naj preprečijo komori ško- dljivo tihotapsko dejavnost, h kateri so se zatekali predvsem podložniki. To obliko kup- čevanja podložnih kmetov je treba poudariti še tembolj, ker se je v tihotapstvo zatekajoči 3 kmet izpostavljal nevarnosti, da izgubi to- vorjeno blago in plača visoke kazni. Z uva- janjem institucije mitninskih hlapcev pa se je kmet izpostavljal tudi spopadom z njimi. Pri tem je seveda tekla kri in na kraju spo- padov so ostali tudi mrtvi.^* Kmečka trgovina in z njo tako ali drugače povezana nekmetijska dejavnost podložnikov je bila zelo pomembna v okviru splošnih go- spodarsko-družbenih dogajanj tega časa na Slovenskem in tudi posebej za kmeta same- ga. Prinašala je kmetu ne ravno majhne vire dohodkov in je pozitivno vplivala na celotno trgovsko zamenjavo v slovenskih deželah, s tem pa večala njihovo gospodarsko moč. To upravičeno trdimo ne glede na to, da je bila kmečka trgovina — tudi po pojmovanju časa, kakor smo videli — konkurenca poklicni, mestni trgovini, da je kmečka trgovina v ne- kem smislu poklicno trgovino zmanjševala in torej s tem negativno vplivala na rast in razvoj meščanskega trgovskega kapitala. Kmečka trgovina je bila dalje verjetno eden izmed dejavnikov, ki so tedaj vplivali na go- spodarsko (in etnično) povezovanje sloven- skega ozemlja, s čimer je mogoče povezovali tudi ozemeljsko razširjenost vsaj posameznih kmečkih uporov na Slovenskem v tem ob- dobju. Sprožala je dalje ta trgovina v sklopu blagovno-denamih odnosov vedno večja na- sprotja med mestom in vasjo, rušila je do tedaj veljavno družbeno delitev dela in tako po svoje spodkopavala temelje obstoječega družbenega reda, vplivala je na odnose znot- raj zemljiškega gospostva in zaostrovala že tako naraščajoča družbena nasprotja. Na eni strani se kaže to v splošnih objektivnih premikih in nasprotjih, ki jih je sprožala kmečka trgovina v gospodarstvu in družbi, na drugi strani pa se to javlja v zahtevah, dejanjih in izjavah upornih kmetov in nji- hovih voditeljev v tem obdobju.^' Prav tako je kmečka trgovina v povezavi s celotnim gospodarskim razvojem načenjala zemljiško- gospostvene okvire in prispevala k procesu družbenega osvobajanja podložnikov. V skraj- nih posledicah je v povezavi z drugimi vzro- ki znotraj teh okvirov ali zunaj njih sprožala kmečka trgovina tudi kmečke upore, in sicer tembolj, čimbolj gremo proti koncu 16. sto- letja. Kmečka trgovina in z njo povezana na- sprotja so bila torej važen vzrok za nasta- janje kmečkih uporov. Zahteve podložnikov, izvirajoče s tega področja njihovega življe- nja, so postajale sestavni del uporniškega programa. V uporu leta 1573, v katerem je program upornikov dosegel višek, je bil po- leg boja za osvoboditev izpod zemljiškega go- spostva in boja za posebno cesarsko namest- ništvo kot cilj upora postavljena tudi svoboda kmečkega trgovanja. OPOMBE 1. Prim. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. I. Agrar- no gospodarstvo, Ljubljana 1971, in tam nave- deno literaturo. — 2. B. Grafenauer, Boj za sta- ro pravdo, Ljubljana 1944. Isti, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962. F. Gestrin, Trgo- vina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. Ljubljana 1965. Isti, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja, Ljubljana 1972. S. Vilfan, K zgodovini lanečkega kupčeva- nja s soljo (Gospodarsiko-pravne podlage povesti o Martinu Krpanu), Kronika 10 (1962), str. 129 si. in 11 (1963), str. 1. si. B. Grafenauer, Po- glavitne poteze slovenskega zgodovinskega razvo- ja in položaja, Kronika 19 (1971), str. 129 si. — 3. Prim. F. Gestrin, Gospodarstvo in družba na Slovenskem, ZC 16 (1962), str. 5 si. Isti, Gospo- darske osnove razrednih bojev na Slovenskem konec 15. in v 16. stoletju, JlC 1962, str. 33 si. — 4. J. Zontar. Nastanek, gospodarska in druž- bena problematika policijskih redov... zC 10/11 (1956/7), str. 65 si. — 5. Prim. B. Grafenauer, Poglavitne poteze o. c, str. 133. — 6. F. Gestrin Mitninske knjige, o. c, str. 49 si. — 7. Prim, o tem mitninske knjige, glej J. Zontar, Drobec registra ljubljanskega nakladniškega urada leta 1.^44, Kronika 16 (1968), str. 32 si. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c, str. 101 si., 273 si. — 8. F. Gestrin, o. c, str. 59. — 9. Prav tam, str. 232, 243, 246. — 10. R. Bičanič, Začeci kapitalističkih odnosa u hrvatsko-slovenskoj seljačkoj buni go- dine 1573. v MHK br. 6, Zagreb 1952, str. 5 si. V. Valenčič. Ljubljanska trgovina v 16. in 17. stoletju. Razprave zv. 2. Ljubljana 1971, str. 102 si. O. Pickl. Die Auswirkungen der Türken Krie- ge auf den Handel zwischen Ungarn und Italien im 16. Jahrhundert, v Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Socialgeschichte, Bd. 1, str. 71 si. — 11. Prim. S. Vilfan, Sol, o. c, str. 135. — 12. Prim, določbe o kmečki trgovini, policijske rede in prepovedi kmečke trgovine, dalje mit- ninske tarife in mitninske knjige. Glej J. Zon- tar, Nastanek, o. c. Isti, Drobec, o. c. F. Gestrin, Trgovina, o. c. in Mitninske knjige, o. c. — 13. S. VUfan, Sol, o. c, str. 133 si. — 14. J. Zontar, Villach und der Südosten. 900 Jahre Villach, 1960, str. 517. — 15. Prim. F. Gestrin, Trgovina, o. c, str. 148 si. — 16. Prim. Mitninske knjige, o. c, str. 288, 310, 337. — 17. AS, Stan. a. F 207, t 416 — 1536 nov. 15. — 18. J. Zontar, Nastanek, o. c, str. 39, 65, 99, - AS, Stan. a. F 293,'a 16(16 jan. 1 — 20. Prim. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c, str. 60. — 21. Prim. J. Zotnar, Nastanek, o. c, str. 47, 65, 76, 83 si., 92 si. V. Valennčič, Trgovina, o. C. str. 133. — 22. Prim. R. Bičannič, Začeci, o. c, str. 12 si. — 23. F. Gestrin, Trgovina, o. c, str. 94 si. — 24. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c. str. 36. — 25. Prim. F. Gestrin, Se o tradiciji Mar- tina Krpana, JlS 5 (1959/60), str. 191 si. S. Vil- fan, Sol. o. C. — 26. Glej literaturo o kmečkih uporih. 4 LOŠKO GOSPOSTVO IN KMECKA PUNTARIJA VINCENCIJ DEMŠAR Zaradi pospešenega naraščanja podložniko- vih bremen, zlasti deželnih, za katere je kmet menil, da gredo v korist gosposke — deželne davke je prav tako pobiral zemljiški gospod — je kmet vedno pogosteje odrekal posluš- nost. Sprva je poskušal priti do svoje pravice z raznimi moledovanji in prošnjami, ki so le redkokdaj kaj dosegle, zato je bil prisiljen seči po sili, po orožju. Kolikor je znano doslej, so se podložniki loškega gospostva na Dovjem že leta 1475 upirali plačevanju tedenskega vinarja.' Na- slednja leta so jim, kar se tiče deželnega dav- ka, sledili tudi drugi loški podložniki. Uprli pa so se tudi opravljanju prekomerne tlake. Tako so se spomladi 1483 pritožili svojemu zemljiškemu gospodu, škofu Sikstu v Freisin- gu, podložniki iz okolice Škofje Loke zaradi velike tlake pri utrjevanju Škofje Loke same ter ljubljanskega gradu, čeprav so bili na- mesto tlake v Ljubljani že plačali določeno vsoto.^ Skof je rešil vprašanje tlake na ljub- ljanskem gradu s 400 goldinarji odkupnine.* Škofjeloškega gradu pa v tem času očitno še niso zadosti utrdili ter so ga potem na hitrico utrjevali med samim uporom. Tako sporočilo imamo iz leta 1525, ko poroča oskrb- nik o zidu, ki je bil »In der eyll des ersten pavi^rnpunts gepawt«.* Nekateri kmetje so se očitno upirali po- ravnati svoje dolžnosti nasproti zemljiškemu gospodu in vladarju že 1484.5 vsa naslednja leta so deželne davke vse pogosteje razpiso- vali. Kmetje seveda niso verjeli, da vse te davke zahteva vladar, temveč so sumili, da se pobiralcev nekaj prime. Prav zato je škof v več pismih poudarjal, da je ves denar od- dal in da on ni ničesar zadržal." Sumnje kme- tov niso bile brez osnove, saj je takratni loš- ki oskrbnik in kaščar goljufal tudi škofa pri odrajtovanju letnih dohodkov, poleg tega pa mu je bil še vedno dolžan.' Leta 1487 so se njegovi dolgovi povzpeli na 1900 goldinarjev.^ Tudi škof se je na razne načine skušal iz- makniti plačevanju deželnih davkov. Janu- arja 1487 je pisal v instrukcijah oskrbniku v Škofjo Loko, da bi v primeru take obdav- čitve, kot je predvidena za to leto, kmetije postale prazne. S tem pa bi nastala velika škoda za njega samega, kakor za vso deželo; j>a tudi pobiralci ne bi mogli toliko izterjati, ker podložniki enostavno nimajo.» Aprila tega leta je prosU. cesarja, da bi lahko na- mesto davka popravil zid v Skofji Loki, sicer pa je že I486 plačal dvakrat po 1000 goldi- narjev davka. Veliko so mu uničili tudi Ogri.'" Jeseni je pisal deželnim stanovom v Kranju, da je za leto 1487 že plačal 1000 goldinarjev davka, da ga pa še dvakrat ne bo, kot bi ga moral, in sicer 1500 goldinarjev. Priporoča, naj se tudi njemu, kot se je dru- 'gim, vračuna v davek vzdrževanje vojske za obrambo proti Ogrski. Opozarja jih na bedo kmetov ter izraža bojazen, da bi v primeru, če bi izterjali tolikšen hišni davek, kot ga hočejo, kmetje bili prisiljeni zapustiti svoje hübe." Upornost kmetov je morala doseči velik razmah poleti 1488, saj drugače škof ne bi bil dajal podrobnih navodil oskrbniku, kako prisiliti uporneže k poslušnosti. Sprva naj take zaprejo v mestni stolp, drugič v grajske- ga; če pa bodo še tretjič odrekli poslušnost, naj bodo kazni tako ostre, da bo mir.'^ Konec tega leta so se obrnili s prošnjo na škofa župani in celo loško gospostvo (dy suppleil vnd gemain vnnser herschaft lakch) zaradi strogega postopanja oskrbnika." Februarja 1490 so se zaradi davka pritožili na škofa poljanski, žirovski in selški kmetje. Ostro jih je zavmü, da je že plačal namesto njih od- škodnino za tlako, jim črtal neko drugo dajatev (Beichsteur) in jim posodil 400 gol- dinarjev. Pokaral pa je tudi oskrbnika zaradi njegove nepravičnosti (impilUchkeit).''' Kljub temu ßo se podložniki loškega gospostva še vse to leto hudo in pogosto pritoževali nad davkom.'ä Skof se v tem času očitno še ni bal hujših nemirov, saj je maja 1490 poslal konjenike in pešce deželnemu knezu na nje- govo zahtevo,'* čeprav jih je že prejšnje leto poslal več v Köln." Naslednji mesec bi bil moral poslati v Novo mesto 11 jezdecev, ven- dar je škof naročil oskrbniku, naj jih da sa- mo 8.»8 Kmetje so bili zaradi dajatev in davka že precej gospodarsko prizadeti. Leta 1490 je bil davek kar trikrat razpisan.'" Skof je sicer poudarjal v svojo korist, vendar je ustrezalo resnici, da je marsikatera kmetija že bolj za- dolžena, kot je vsa vredna (es hat manicher ain besesste hueb er ist aber mer schuldig dann sy vnd all sein guet bert ist).^» Dne 22. februarja 1491 je škof direktno odgovarjal na pritožbe podložnikov loškega gospostva. Imenuje jih vnsem lieben getreuen. Nič jih ne kara, kot jih je vedno dotlej zaradi pri- tožb, temveč jim obljublja, da bo o sv. Juriju sam prišel v Škofjo Loko, če bo le mogel, ter vse uredil.^' Ker s svojimi ljudmi ni mogel zatreti upora, je škof prosil za pomoč kranjskega deželnega glavarja Viljema Auersperga. Zlasti se je mu- dilo zato, ker je bila nevarnost, da se upor razširi. Glavarju in svetovalcem je bilo na- ročeno, naj povzročitelje in podpihovalce 5 upora po pravici sodijo in strogo (ssymlichen) kaznujejo. Prisilijo naj jih, da bodo obljubili, da kaj takega ne bodo nikdar več poizkuša- li.Glavar je nalogo temeljito opravu; po- lo vil je uporne in celo poslušne kmete in jih kaznoval.^* Spomladi 1491 so škofovi svetovalci odsta- vili zasovraženega oskrbnika Jakoba Lamber- gerja. Odtlej posli kaščarja in oskrbnika niso bili več združeni v eni osebi. Oskrbnik je postal Jurij Dürrer, kaščar pa Jurij Siges- dorff. Ob tej priliki jima je bilo naročeno, naj izterjata od prejšnjega oskrbnika dolgo- ve, zlasti pa naj poskrbita, da se bodo zbolj- šali odnosi med predstavniki škofa v Škof j i Loki in njenimi meščani. Očitno je bilo nam- reč, da so bili meščani povezani z upornimi podložniki, oziroma celo njihovimi vodjami vsaj v začetku, saj vir pravi, da so meščani spodbudili kmete k uporu: »den purger der dy pauren auf ew raten gehetzt hat geschehe alz den pauren dy der aufruer vrsah sein gebesen...«. Eden izmed vzrokov za upor je bil tudi dolg 800 goldinarjev, za kar je si- cer prejšnji oskrbnik Jakob Lamberger imel pobotnico, vendar pa ni bilo tu vse čisto in jasno.^* V času upora so kmetje še vedno pisarili škofu, le-ta pa je potem svaril oskrbnika, naj z ničimer ne podžiga upornosti, istočasno pa naroča, naj si zavaruje življenje pred nevar- nostmi.Opozarja pa tudi prebivalce Dovjega in Železnikov, naj se ne upirajo plačati dolg. Posebno Železnikarji naj vedo, da je njihov dolg deželni davek, ki ga ni naložil škof, temveč vladar. Zagrozil jim je s kaznijo, če ne bodo plačali.^^ Iz tega jasno sledi, da so se v uporu združili vsi: podložniki, meščani in fužinarji. Spor zaradi Lambergerjevega dolga se je še dolgo vlekel, s tem pa tudi upornost kme- tov. Lamberger je trdil, da je njegov dolg dejansko dolg, ki ga kmetje niso plačali nje- mu. Zato je škof naročil oskrbniku in kaščar- ju, naj ugotovita, kateri podložnik ta dolg priznava oziroma zanika, ter ga pobereta ali izterjata ob pojezdi.^' Lamberger je svoj dolg opravičeval s preveliko popustljivostjo do kmetov, sicer pa da je bil vseh deset let ves- ten oskrbnik.^8 Poleti 1492 se je za Lamber- gerja zavzel sam cesar. Škof naj bi postavil Lambergerja nazaj ali pa njegovega brata, toda ta ni popustil, češ da mu je bil skoraj vedno dolžan, pa še sedaj mu dolguje 2100 goldinarjev.^' Več zvemo o začetku konca upora iz ško- fovega pisma oskrbniku konec leta 1492. Sve- toval je, naj oskrbnik in kaščar najameta ne- kaj pešakov, ki bodo s pokornimi kmeti vsak dan lovili upornike ter jih zapirali v stolp v Škofji Loki. Zaprti naj bodo tako dolgo, da bodo prevzgojen! k poslušnosti. Zavarovati pa je treba kmete pred meščanskimi hujska- či.'" Upornost kljub temu ini tako hitro splah- nela. Se jeseni 1493 je moral škof Sikst na- vajati kmete na poslušnost cesarju in deželni oblasti sploh, ker bodo le tako rešili sebe, svoje imetje in družine.'' Poleti 1494 pa je škof v pismu kranjskemu deželnemu glavarju poudaril, da je bilo loško gospostvo prehudo obdavčeno v primerjavi z drugimi; zlasti v denarju, pa tudi s stražo in podobnim.'^ UPOR LETA 1515 Položaj kmetov je bil čedalje bolj slab in neznosen. Poleg sporov s Kranjem in potresa 1511 je prišla nova nevarnost in breme: be- neška vojna od 1508 do 1516. Ko je postalo loako gospostvo mejna pokrajina z Benečani, so se podložniki selške, poljanske in žirovske županije pritožili svojemu gospodu v Freisin- gu zaradi raznih obveznosti, zlasti zaradi op- ravljanja vojaške straže ter vojaške službe in tlake zunaj loškega gospostva. Naložili ho jim razen tega 60 beneških šilingov davka na vsako hubo. Rok za plačilo je bil 8 dni. Vzrok, zakaj temu ne morejo ustreči, je v triletni stiski od leta 1505 dalje. Suša in miši so jim uničili žito, sedaj — škofu so pisali 3. junija 1508 —¦ »so ravno na meji in morajo noč in dan straziti zaradi nevarnosti vpada« Bene- čanov. Nedavno pred tem so morali na oskrb- nikov ukaz 8 ali 10 dni na lastne stroške iti v vojsko zunaj loškega gospostva; sicer bi bili kaznovani. Prav tako je bila zaradi vojne že dolgo zastala trgovina s pridelki podložnikov. V pismu izrecno poudarjajo, da bi zapustili svoja posestva in zemljo, če bi morali plačati davek. Toda oskrbnik Kasper Lamberger jim je zagrozil, da bo v primeru, če kmetje ne bodo poravnali davka, poklical na pomoč de- želnega glavarja s 1000 pešaki. Težila jih je zlasti tlaka v Ljubljani. Dolžni so se čutili opravljati tlako le za mestno obzidje v Škofji Loki in tri loške gradove. Škofa so zato prosili za oprostitev tlake zunaj loškega gospostva.'^ Za leto 1512 pa vemo, da je loško gospostvo moralo prispevati za vojsko proti Benečanom 8 konjenikov in 33 pešakov. Veliko so podlož- niki tirtpeli pri popravljanju porušenih gradov in mesta Škofje Loke. Poleg tega so v tem času prevajali v kmetovo škodo denarne da- jatve v novo valuto: iz mark in šilingov v goldinarje in krajcarje. Iz vseh teh razlogov so bili leta 1515 loški podložniki med prvimi uporniki na Slovenskem.''' Kdaj so se podložniki pritožili škofu Filipu: ali še v času miru ali že med samim uporom, je težko ugotoviti. Dne 8. aprila 1515 je škof pisal svojemu upravitelju Kasperju Prunner- ju, naj izreče razsodbo glede pritožb kmetov kanonik (thumbner) Hawsner, njegov posla- 6 nec v Skofji Loki, ker ga je za to posebej pooblastil. Kmete pa je skušal pomiriti s pis- mom nanje ter preko upravitelja. Dopuščal pa je možnost, da kmetje z odgovorom ne bodo zadovoljni. V tem primeru naj upravi- telj kmete zasliši ter obljubi vse dobro ure- diti.^*^ Ukazal je utrjevati grad v Skofji Loki. Zlasti pa naroča ničesar storiti zoper kmete, da se bodo sami pomirili. Zaradi zadnjega je imel škof v Skofji Loki še enega poslanca in sicer dvornega mojstra Ahaca Puscha. Vse to pa ni dosti zaleglo in gospod se je že pri- . pravljal na maščevanje. Zanimalo ga je še prej, kako se ravna plemstvo, cesar in du- hovščina drugod glede kazni.^* Ker prepri- čevanje ni zaleglo, je bilo treba zbrati vojsko. 15. aprila je škof naročil imejitelju Klevevža Hannsu von Tschernemel, naj pošlje v Škofjo Loko tri jezdece (drew geniste pfert), Ulrich Welzer, oskrbnik v Welzu, pa dva.^' Točno čez en mesec je škof pisal, da je cesar ob- , veščen o uporu na Kranjskem in da je naro- ' čil, da morajo kmetje razpustiti uporniško zvezo. Prepovedal je vsako nadaljnje sesta- ; Prošnja treh županstev z dne 3. junija 1508 freisinškemu školu Filipu za oprostitev dajatev zaradi slabih letin, vojne z BeneCani ipd. 7 Janje kmetov. Zato pa bo cesar poslal komi- sarje, ki bodo vso tozadevno problematiko proučevali in reševali.^' Loška gosposka je za začetek upora vse- kakor sumila Kasperja Lambergerja, gospoda v Polhovem Gradcu, češ da je nemoralen in sploh v slabi luči pri podložnikih. Prunnerju je bilo zato naročeno, naj ga skrivaj opazuje, posebno še, če ima kake zle naklepe proti loškemu gospostvu, Lambergerja v Polhovem Gradcu pa je prosil, naj svoje uporne kmete drži čim dlje od meja loškega gospostva, da ne bodo delali na tej strani škode.'* Ker je bil upor tu, je oskrbnik maja 1515 prosil škofa, naj pride sam osebno pomirit kmete. Škof je sicer prišel bliže, v Welz,^' v Škofjo Loko pa ne, z izgovorom, da je sla- bega zdravja. Zato pa je prosil cesarja za pomoč, če bi prišle v nevarnost njegove po- sesti na Kranjskem. Isti dan, to je 15. maja 1515, svetuje oskrbniku, naj počaka s kaznimi in naj se zgleduje po drugih. Piše mu tudi, kateri in koliko jezdecev bodo poslali na loš- ko gospostvo v boj proti upornikom. Oskrb- nik in kaščar naj poleg svojih in že omenje- nih petih najameta še toliko konj, da jih bo skupno 16. Najameta naj tudi 50 do 70 pe- šakov, oziroma kolikor je mogoče.*" Ob vsem tem pripravljanju za obrambo Škofje Loke in zatiranju upora ni čudno, da so bili loški meščani pohvaljeni zaradi poslušnosti in po- kornosti,*' čeprav so se prej večkrat skupno s podložniki pritoževali svojemu gospodu.*^ Sedaj v uporu jih je škof prosil, naj skupno z drugimi skrbe za mesto samo.*' Verjetno je to eden izmed važnih vzrokov, zakaj je Škof j a Loka bila eno izmed redkih mest na Slovenskem, ki ni padlo v uporniške roke. 17. maja je škof še naročal oskrbniku, naj s tlako pospeši obrambo.** Drugače so ravnali Železnikarji. Pridružili so se upornikom, za- voljo česar so izgubili stare privilegije; ven- dar so jih leta 1521 dobili nazaj.*^ Vsi ti do sedaj omenjeni ukrepi niso za- doščali. Iz Filipovega pisma 14. novembra 1515 zvemo, da je imel za obrambo mesta in gradu v Skofji Loki 6 mesecev 15 konj in 100 pešakov. Poleg teh je še tri mesece imel na cesarjev ukaz pripravljenih za de- želo 32 jezdecev** in prispeval deželi skoraj 200 mark za vzdrževanje 200 huzarjev.*' Kakšne so bile neposredne posledice upora? Latinski napis, ki pa ga danes ni več, v kapeli sv. Trojice v Skofji Loki, je pričal, da je najeta vojska nekaj upornikov pobila, nekaj pa obesila ter požgala kmetije. Podložniki so morali svoje domove, če so jih hoteli dobiti nazaj, odkupiti.*« Ze med samim uporom so morali kar večkrat plačevati stroške upora.*« Vsaka cela huba naj bi plačala praviloma en ogrski goldinar globe, manjša ustrezno manj.^" Do novembra 1515 je bila na loških tleh pobrana globa od 1100 hub, od 700 pa jo je bilo treba še pobrati ter denar izročiti cesar- skim komisarjem v Ljubljani za vzdrževanje vojske. Nastal pa je spor, do kdaj to globo pobrati. Stanovi so se upirali, ker je ta de- nar šel v cesarske roke in ne njim. Cesar je zato poleg še drugih vzrokov ukazal svo- jim komisarjem obiti in popisati vsa gospos- tva ter ugotoviti, koliko je goljufije pri do- tedanjem pobiranju globe preko gosposke, oziroma izterjati, kar še ni bilo plačano. Loš- ko gospostvo je bilo med prvimi določeno za tak ogled in popis. Oskrbnik se je temu odločno uprl, češ da je že plačano ter da je za to potrebno škofovo dovoljenje. Proti je bil tudi zato, ker so baje komisarji podpiho- vali kmete k uporu, ponekod so polovične hübe zapisovali za cele in podobno. Na Dov- jem pa naj bi komisarji celo grozili tistim kmetom, ki se niso hoteli pritožiti nad zem- ljiškim gospodom. Spor je nastal tudi zaradi enega komisarja, ki se je neprimerno obna- šal na Dolenjskem. Zaradi vsega tega je odšla k cesarju deputaci]a, v kateri je bil tudi loš- ki oskrbnik Pavel Rasp. Le-ta je upal, tako je pisal škofu Filipu 18. januarja 1516, da bo ogledovanje po posredovanju pri cesarju opu- ščeno. Komisarji pa niso hoteli čakati dokon- čne odločitve, zato je škof naročil oskrbniku, naj on in kaščar skupno s komisarji gresta po gospostvu, ker imata urbar ali salsko knji- go ter popis dotlej plačane globe. Komisarji tega niso sprejeli, češ da v njuni prisotnosti kmetje ne bodo upali govoriti resnice. Oskrb- nik se je s tem čutil prikrajšanega v pravicah; prav tako škof.'' Končno je sam škof pisal komisarjem. V pismu 2. marca 1516 doka- zuje, da ne more dovoliti popisa in ogleda kmetij, ker je Freising dobu loško gospostvo v fevd od nemške države z vsemi regalijami, jurisdikcijo in knežjo oblastjo. Pristal bi edi- no v primeru, če bi bil prisoten kaščar v Skofji Loki. Zaradi vsega omenjenega je pri- čakoval, da bodo njegovi posesti pustili stare pravice; kolikor pa ne bi bil zanje dovolj prepričljiv, se bo pritožil na cesarja.^^ Kako je potekala ta zadeva naprej, ni na razpolago virov. Strah gospode v Skofji Loki je bil še velik v začetku leta 1516, ker so se podložniki po njenem mnenju slabo obnašali. Gospoda si je zato preskrbela nekaj oborožitve,^ vsak dan pa je določeno število pešakov (fuess- knecht s prsnim oklepom, sulico in deloma z ročnim orožjem) strazilo okoli mesta. Kaš- čar in oskrbnik pa sta imela še določeno šte- vilo konjenikov." Strah pred upornimi kme- ti pa ni bil neupravičen, saj je že čez 10 let spet močno gibanje proti zemljiškemu gospo- du prav na loških tleh. 8 UPORNOST LOŠKIH KMETOV LETA 1525 i Čeprav leta 1525 ni prišlo do pravega obo- ' roženega spopada, so bili stanovi na Kranj- \ skem nared, da takoj preprečijo vsak poizkus i kmečkih nemirov. Za loško gospostvo vemo \ iz dveh pisem škofu, kako je ukrepalo. V | prvem, iz U. junija 1525, poroča loški oskrb- ^ nik o hudem uporu na Koroškem in Štajer- : skem. Zato so se kranjski stanovi zbrali o ! binkoštih — 7. junija — z namenom, da pre- i prečijo upore na Kranjskem. Sklenili sozbra-! ti vojsko kot za pravo vojno (wie in ain veld : gehört) ter določili, koliko mora prispevati vsako gospostvo. Loško je moralo dati poleg 6 konjenikov, kot proti Turkom, še 12 konje- nikov, ki so jih poslali v zbirno taborišče v Kranju. Da je bila nevarnost, da se kmetje vsak hip upro, je razvidno iz oskrbnikove prošnje, naj mu škof čimpreje pošlje svoje svetovalce, ker se upor tako hitro bliža (die- weil das fewer so nahent herzue Reint). Dalje mu piše, da se upor tu lahko začne (... hie Im land der punt auch erheben möcht...). Ce pa ne bi mogel poslati .svetovalce, mu je za- . Filipovo naročilo z dne 15. junija 1515 loškemu oskrbniku, da v Škofji Loki zbere pešake in konjenike proti upornikom 9 gotovil, da bo že sam poskrbel, da se bo ubra- nil »podivjanih« upornikov (wuetunden pa- wrn). Nujno pa je potreboval enega puškarja, da mu uredi orožje. Potreboval je zase moč- nega konja, zlasti dobrega za galop. Napove- dal je tudi zbrati župane z nekaj kmeti ter meščani in jim pojasniti, kako je z uporom, oziroma jim pojasniti in zagroziti, da jih je v primeru upora pripravljen prisiliti k po- slušnosti.'* Vse te akcije gosposke so imele določeno težo, da do upora ni prišlo. Iz pisma škofu 25. avgusta 1525 zvemo, da so imeli plemiči svojo vojsko v Kranju en mesec. Očitno ni bilo več večje nevarnosti, saj so vojsko pu- stili domov. Ostali pa so še vedno v vojaški pripravnosti. Poslali so koroškim stanovom 150 konjenikov; od tega loško gospostvo 7. Drugače pa je bilo s pešaki. Za strah kmetom in obrambo Škofje Loke je bilo tu 22 nemš- kih pešakov (lantzknechte) in češki pešaki (pähain) kar dva meseca. Ker pa je bilo av- gusta že povsod mirno razen na Salzburškem, je nekaj landskechtov oskrbnik v Škofji Lo- ki odpustil, oziroma odstopil drugim, obdržal pa je še 13 čeških pešakov. Poleti, točno 12. julija 1525, so se predstavniki petih avstrij- skih dežel obvezali, da bodo do sv. Martina (11. novembra) nabrali 3000 pešakov za boj proti upornim kmetom. Zato pa so obljubili plačati, posebej je bilo naročeno, da tega ne smejo prevaliti na podložnike, do sv. Mihaela (29. septembra) po 9 krajcarjev na en renski goldinar dohodka. Loški oskrbnik konec av- gusta ni vedel kaj storiti, ker mu je škof prepovedal plačati kakršenkoli davek.*' Vse to kaže, da je bilo v loškem gospostvu precej nemirno, do odkritega upora pa vendar ni prišlo. LOSKO GOSPOSTVO IN UVAJANJE »V DEŽELI OBIČAJNE TLAKE« V 17. STOL. Od konca 16. stoletja dalje so zemljiški go- spodje poizkušali prisiliti svoje podložnike, da bi hodili vsak dan na tlako. Načini, kako so hoteli to doseči, so bili različni, vzrok pa isti: večji dohodki.*' Marca 1621 je dal škof podložnikom na Loškem na izbiro: ali raje plačujejo rabotni- no, denarno dajatev namesto tlake, ali pa ho- dijo na tlako na pristavo, ki jo je hotel imeti na račun kmetov v vaseh Dorf ar j ih in Sv. Duhu na Sorskem polju. Kmetje so se uprli temu in trije so se hitro znašli v grajski ječi v Škofji Loki.*8 Naslednje leto je stekla prav- da glede omenjene pristave. Podložnikom je uspelo dokazati svoje pravice.*' Škof je sedaj poizkusil drugače. Zahteval je enostavno ro- botnino, češ da ima tu veliko dominikalne zemlje. Vnel se je več desetletij dolg spor, v katerem so zaradi podkupovanj kmetje pod- legli. Po dolgih peripetijah so kmetje 1633 dobili pravdo na deželnem sodišču,*" toda škof se je pritožil na sodišče v Gradec ter obljubil kanclerju in vsakemu referentu po 100 tolarjev, tajniku pa malo manj, če bo priziv ugodno rešen."' Podkupovanje je bilo uspešno. Pomladi 1638 je loško gospostvo pravdo dobilo."^ Kmetje so se pritožili na isto sodišče,"' škof pa je s salsko knjigo dokazo- val cesarju svoj prav."* Na sodni razpravi je 1640 gospod imenoval loške podložnike kot >-svojeglave in boja željne«. Odkrito je tudi povedano, da gospostvo vidi le v robotnini možnost za povečanje dohodkov, sicer pa ta- ko že dolgo delajo tudi drugi. Vsaka huba bi plačevala tri do pet goldinarjev robotnine. To bi po mnenju gosposke zmogli, saj da- jejo 400 do 600 goldinarjev dote, ali pa vzdr- žujejo vodje uporov."* Loški glavar je zahte- val, da morajo podložniki delati tako dolgo, kakor se jim ukaže in na katerikoli dan. Na- mesto te tlake pa naj bi plačevali robotni- no."" Podložniki so uspeli ostati pri starih pra- vicah."' Marca 1643 je ponovno neugodna razsodba za škofa."^ Kljub temu je ta naročil sodnijskemu pisarju v Škofji Loki, naj takoj izterja vsa zaostanke, 20 do 30 goldinarjev od 400 do 500 goldinarjev vrednih hub. Kdor ne bi plačal, naj se mu premoženje zarubi in proda."« Leta 1645 je bilo čez 200 loških podložnikov zadolženih, ječe na gradu pa pol- ne, kot je priznal sam sodnijski pisar.'" Po ugodni razsodbi za kmete 1643 še ni bilo konec pravdanja. Cez tri leta, to je 1646, so se morali zopet potegovati za svoje pravi- ce na graškem sodišču." Kmete sta zastopala Jernej Šifrer in Pavel Kaiser.'^ Eden od lo- kalnih vodij v hlenovrški županiji je v tem času celo pod smrtno kaznijo zagrozil še kar- koli dati za vojsko," sicer pa ni to nič čudno, saj so morali loški podložniki samo v letih 1648 in 1649 dati za vojaštvo za več kot 11000 goldinarjev ovsa, sena in slame.'* Čeprav so bili spočetka vsi proti: deželno glavarstvo v Ljubljani, vlada in tajni sveto- valci v Gradcu, je škof z raznimi oblikami podkupovanja končno vse te pridobil zase.'* Junija 1651 je izšla cesarska resolucija, ki je prepovedala kmetom vsako shajanje in po- biranje denarja.'" Ti pa so kljub temu zbirali po eno srebrno krono, potem ko so zvedeli, da se pripravlja cesarska komisija, ki bo spor preučila na mestu samem." Julija 1651 je bila v Kranju komisijska razprava. Zaradi salske knjige sta bila zaslišana podložnika Jernej Šifrer-Vojvoda in Matija Ažbe.'^ Na- slednji mesec je bila komisija tri dni v Škofji Loki. Samo stroški tega »obiska« so bili sko- raj 500 goldinarjev. Deželni glavar pa je do- bil v dar kristalno vazo v vrednosti 1100 goldinarjev." Maja 1652 je cesar dokončno razsodil, da sme freisinški gospod pobirati 10 od kmetije po 4 goldinarje, upoštevaje seveda njeno velikost.«" Zahteval je tudi »perpetuum Silentium«. Podložniki so dobili resolucijo še- le oktobra tega leta. V njihovi prisotnosti sta jo odprla Jernej Sifrer in Ivan Cerne; toda ker ni bilo na njej cesarjevega podpisa, so jo imeli za neveljavno. Posebno so se upirali robotnini Bitenjčani na Sorskem polju. De- želno glavarstvo jim je zato januarja 1653 zagrozilo z eksekucijami.«' Februarja pa je vodja loških podložnikov Jernej Sifrer oseb- no izročil prošnjo cesarju na poti v cerkev v Regensburgu.«^ Isto leto zvemo še za eno puntarsko ime: Ivana Susta-Horvata iz Gore- nje vasi. Ko so mu hoteli zarubiti premoženje, je izjavil, da bo treba prej obesiti tri Nemce, preden bodo začeli podložniki plačevati robot- nino. Isto je ponovil na sodišču v Skofji Loki ter dodal, da ne bo prej miru, dokler se ne bodo podložniki dvignili v pravi kmečki punt.«' Toliko pa so pozimi 1653 podložniki le dosegli, da jim ni bilo treba plačevati ro- botnino za nazaj.«* S tem je bilo v glavnem dolgoletno pravdanje zaključeno. Pomladi 1653 so polovili glavne vodje upo- ra proti robotnini in jih izročili deželnemu sodišču ter zaprli na ljubljanskem gradu. To so bili Jernej Sifrer, Andrej Jenko, Lenart Žontar in Jurij Trepol.«' Loški glavar je ob- sodil mestnega svetovalca Ivana Pušarja, da je >vpomagal s svetom in dejanju loškim pod- ložnikom« pri robotni pravdi.«" Odstavljen naj bi bil iz istih razlogov brojski župan iz Po- ljanske doline.«' Ivan Sust naj bi poleg zapo- ra plačal 120 tolarjev globe. Zadnje pa ni bilo mogoče, ker vse njegovo premoženje brez dolgov ni bilo vredno 100 tolarjev. Kanili so ga celo usmrtiti, toda ga niso, da se ni cerkveni knez mazal s krvjo.«« Ker kmetje še vedno niso hoteli plačevati robotnine, je bila potrebna še tretja cesarska resolucija. Izšla je 23. julija 1653 in loški glavar je hotel, da jih nekaj plača robotnino že v štirinajstih dneh. Zaradi boljše obvešče- nosti, čeprav je bila resolucija prebrana vpri- čo županov in še zastopnikov podložnikov, so morali pwtem še župani iti od hiše do hiše, da so obveščali kmete o vsebini resolucije. Tudi vse to ni dosti zaleglo. Poleg tega je glavar še samovoljno dvignil robotnino s šti- rih goldinarjev na štiri in pol do pet in 30 krajcarjev.«" Ko je glavar hotel rubiti, so se kmetje s silo uprli. Sele na hujši pritisk so začeli plačevati."" Bitenjčani so se najdlje upirali, zato so bili klicani na zagovor k de- želnemu glavarju."* Nekaterim so rubili po- sestva."2 Spor se je vlekel še tja v leto 1654. Ko so se tega leta podložniki znova pritožili na cesarja, jih je le-ta ukazal po vrnitvi za- preti."' Bitenjskim in godeškim podložnikom so poslali za kazen vojsko, ki so jo potem morali vzdrževati, dokler niso s tožbo do- segli njen odpoklic."* Kaj je robotnina dejansko pomenila, nam lepo kaže naslednji primer. Leta 1674 je bilo od celotnih dohodkov 31687 goldinarjev 6714 goldinarjev robotnine in »le« 2426 goldinar- jev desetine."' Ze samo ta primer precej pove, zakaj je bila tolikokrat izrečena zahteva po stari pravdi. ODMEV TOLMINSKEGA PUNTA V LOŠKEM GOSPOSTVU" Da SO se loški podložniki 1713 pripravljali na upor, so do tega zlasti na začetku veliko pripomogli tolminski odposlanci pri hotavelj- skem županu in mogoče pri bivšem žirovskem županu in njegovem bratu. Ti so vabili loške kmete v upor ter jim obljubljali, da bodo sto- pili na njihovo stran. Odziv je bil precejšen. Prvi sestanek je bil verjetno v adventu 1713 v cerkvi pri sv. Ožboltu. V tem času sta dva kmeta v Skofji Loki pregovarjala gruntarja Eernika, naj gre kot pooblaščenec s pritož- bami na Dunaj. Bemik je imel precej tesne stike prav tako z gruntarjem Golirajem z Gosteč pri Skofji Loki. Goliraj je bil eden izmed glavnih organizatorjev upora in prav pri njem so verjetno sklenili, da se pritožijo pri cesarju. Poleg Bernika, ki so mu na sestanku v Bo- dovljah v Poljanski dolini obljubili povrniti potne stroške, je bil v delegaciji tudi Jernej Polene. Za pot so zbirali denar po več krajih na Loškem. Bernik in Polene sta šla po na- vodila in pooblastila tudi v Selca. Zvezo so imeli celo s Tržičem. 30. decembra so imeli v Puštalu glavni sestanek, ki se ga je udele- žilo okoli 40 mož, v glavnem trdnih kmetov. Obravnavali so pritožbe desetih županij. Pri- tožbe so bile proti gosposki in delno proti cesarju. Zlasti so bili proti raznim taksam in neenakomerni obdavčitvi hub, desetinskim gospodom, članstvu podeželskih obrtnikov v cehih, umrlini in podobno. Gosposka ni čakala križem rok. Jerneja Po- lenca so aretirali kmalu po njegovem obisku v Selcih. Na zaslišanju 3. januarja 1714 so kot pričo proti Polencu pritegnili Goliraja, enega glavnih organizatorjev loških podlož- nikov. Cez tri dni so Polenca pogojno izpu- stili. 8. januarja pa je glavar sklical na gradu zbor podložnikov in vseh 16 županov. Bilo je nekako splošno zasliševanje posameznih žu- panov v prisotnosti raznih pomembnih oseb- nosti, med njimi tudi prisednika okrajnega sodišča iz Ljubljane. Le redki so priznali, da so bili kaj več povezani z agitatorji. Na koncu je glavar še vse zaprisegel. Prve dni januarja je odšla kmečka depu- tacija na Dunaj in isti dan, ko so bili loški podložniki na zasliševanju, izročili pritožbe 11 na dvoru. Sprva, ko sta se vrnila oba odpo- slanca, Bemik in Dolenc, sta se zaradi spre- menjenih razmer skrivala. Iskali so ju po vsem loškem gospostvu, pa še goričanskem in polhograjskem. Končno so ju le našli in za- prli. Zaslišana sta bila 14. junija 1714. Enega so kmalu izpustili, ker je priznal svojo »kriv- do«, drugi pa je sedel dalje. Kmetje tokrat niso kaj več dosegli. Uspeli pa so, da je mo- ral naslednje leto glavar poročati deželi o svojem poslovanju. OPOMBE 1. B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 77 — 2. Mikrofilmi in foto- grafske povečave loških arhivalij iz Münchna v Arhivu v Škofji Loki ( nadaljnjem MLAM) št. 1300. Upore loških podložnikov je obdelal P. Blaznik v Uporih loških podložnikov konec 15. in v začetku 16. stoletja. Loški razgledi II, 1955, str. 65—70; Odmev velikega tolminskega punta na tleh loškega gospostva, Loški razgledi X. 1963, str. 84—96 in Kolonizacija in kmetsko podložni- štvo na Sorskem polju. Razprave SAZU II, Ljub- ljana 1953, str. 141—276. — 3. P. Blaznik, Upori loških podložnikov konec 15. in v začetku 16. stoletja, str. 66. — 4. MI^M, št. 2911. — 5. P. Blaznik, Upori loških podložnikov konec 15. in v začetku 16. stoletja, str. 67. — 6. MLAM, št. 1368-69. — 7. P. Blaznik, Upori loških podložni- kov konec 15. in v začetku 16. stoletja, str. 06. — 8. MLAM, št. 1318-19, 1321. — 9. MLAM, št. 1307-08. — 10. MLAM, št. 1333-34. — 11. MLAM, št. 1330-31. 12. MLAM, št. 1345. — 13. MLAM, št. 1349. — 14. MLAM. št. 1367. — 15. MLAM, št. 1385.— 16. MLAM, št. 1372. — 17. MLAM, št. 1342. — 18. MLAM, št. 1376. — 19. MLAM, št. 1380. — 20. MLAM, št. 1376-77. — 21. MLAM, št. 1390. — 22. MLAM, št. 1392. — 23. MLAM, št. 1408. — 24. MLAM, št. 1393. — 25. MLAM, št. 1395. — 26. MLAM, št. 1395-96. — 27. MLAM, št. 1411. — 28. MLAM, št. 1414. — 29. MLAM, št. 1415. — 30. MLAM, št. 1408. — 31. MLAM, št. 1426. — 32. MLAM, št. 1436. — 33. MLAM, št. 1172-73. — 34. P. Blaznik, Upori loških podlož- nikov na koncu 15. in v začetku 16. stoletja, str. 68. — 34a MLAM, št. 157. — 35. MLAM, št. 167/68. — 36. MLAM, št. 156. — 37. MLAM, št. 155. — 38. MLAM, št. 161. — 39. MLAM, št. 161-62. — 40. MLAM, št. 154, P. Blaznik, Upori loških pod- ložnikov konec 15. in v začetku 16. stoletja, str. 6fi. — 41. MLAM, št. 159. — 42. MLAM, št. 159, 161. — 43. MLAM, št. 159. 44. MLAM, št. 162. — 45. P. Blaznik, Spremembe v pravnem položaju loškega teritorialnega gospostva v 16. stoletju. Razprave V, Hauptmanov zbornik, Ljubljana 1P66, str. 10. — 46. MLAM, št. 2601-03, P. Blaz- nik jih omenja 36 v Upori loških podložnikov konec 15. in v začetku 16. stoletja, LR, II, str. 68. — 47. isto kot op. 46. — 48. isti str. 69. — 49. pojasnilo Marije Verbič. — 50. MLAM, št. 2601-03. — 51. MLAM, št. 2601-03, 2604-09. — 52. MLAM, št. 173-74. — 53. MLAM, št. 164. — 54. MLAM, št. 2604-09. — 55. MLAM, št. 2619-20. — 56. MLAM, št. 2610-11. — 57. P. Blaznik, Koloniza- cija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju. Razprave II SAZU, Ljubljana 1953. — 58. Franc Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke in nje- nega okraja, Ljubljana 1894 (v nadaljnjem Kos, Doneski in številka regesta) št. 99. — 59. B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, str. 274. — 60. Kos, Doneski, št. 169. — 61. Kos. Do- neski, št. 134. — 62. Kos, Doneski št. 151, 170, 171. — 63. Kos. Doneski, št. 109. — 64. Kos, Do- neski, št. 166. — 65. Kos, Doneski, št. 170. — 66. Kos, Doneski, št. 170, 171. — 67. P. Blaznik, Ko- lonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju, str. 228. — 68. Kos, Doneski, št. 180. — 69. Kos, Doneski, št. 189. — 70. Kos, Doneski, št. 206, 209. — 71. Kos, Doneski, št. 222. — 72. Kos, Do- neski, št. 231. — 73. Kos, Doneski, št. 256. — 74. Kos, Doneski, št. 281. — 75. P. Blaznik, Koloni- zacija in kmetsko podložništvo na Sorskem po- lju, str. 229. — 76. Kos, Doneski, št. 297. — 77. Kos, Doneski, št. 288, 297. — 78. Kos, Doneski, št. 291. — 79. isto kot 75. — 80. Kos, Doneski, št. 325. — 81. Kos, Doneski, št. 332, 337. — 82. Kos, Doneski, št. 340. — 83. Kos, Doneski, št. 351. — 84. Kos, Doneski, št. 353, 354. — 85. Kos, Done- ski, št. 356. — 86. Kos, Doneski, št. 357. — 87. Kos, Donski, št. 318. — 88. Kos, Doneski, št. 358. 89. Kos, Doneski, št. 362, 363, 369. — 90. Kos, Do- neski, št. 366. — 91. Kos, Doneski, št. 371. — 92. Kos, Doneski, št. 376. — 93. Kos, Doneski, št. 390. 94. Kos, Doneski, št. 396. — 95. Kos, Doneski, št. 494. — 96. Kratek povzetek razprave P. Blazni- ka. Odmev velikega tolminskega punta na tleh loškega gospostva. Loški razgledi, X, 1963, str. 84—96. 12 KMECKI upori ob davčni in URBARIALNI REGULACIJI IN NJENI ODPRAVI v LETIH 1789 IN 1790 ............................._________J02E 20NTAK ......^............. , _................................................... Kmečki upori so se v Sloveniji v 18. sto- letju nadaljevali, pogojeni z novimi gospo- darskimi in družbenimi razmerami. Medtem ko so upore v prvih desetletjih tega stoletja povzročili predvsem novi posredni davki (v zvezi s povečanimi finančnimi zahtevami dr- žave) in so upori od srede stoletja zlasti v zvezi s tlako, pa zastavljajo posebno vpraša- nje upori ob koncu leta 1789 in v letu 1790 v zvezi z davčno in urbarialno regulacijo in njeno odpravo. S 1. novembrom 1789 je namreč v avstrij- skih deželah stopil v veljavo nov davčni in urbarialni sistem, ki je pomenil bistveno spremembo dotedanjega ustroja. Namesto sta- rega davka in kontribucije je bil vpeljan de- želnoknežji zemljiški davek, namesto vseh zemljiškogosposkih, desetinskih in odvetni- ških dajatev in služnosti pa tim. urbarialni davek, ki se je porazdelil po posebnem klju- ču med dotedanje upravičence, oba pa sta te- meljila na katastrskem donosu zemljišč. Le na podlagi obojestranskega pristanka je bilo dopuščeno, da podložniki urbarialni davek obračunajo v naravi, bodisi z dajatvami ali pa v obliki tlake. Do kolikšnih sprememb je prišlo na podlagi novega sistema pri skupni obremenitvi podložnikov, danes še ni moč presoditi, očitno pa je, da so se na splošno urbarialne obveznosti bistveno zmanjšale, občutno pa se je povečala davčna obremeni- tev. Temeljita sprememba je bila tudi v tem, da davka niso več zbirala zemljiška gospo- stva, marveč novo nastavljeni deželnoknežji davkarji. Vse to pa je v veliki meri pomeni- lo tudi občutno rahljanje vezi podložništva. Doslej so bili znani v literaturi le nekateri upori, ki so izbruhnili po odpravi opisanega novega sistema, in sicer ob koncu meseca ju- nija in v začetku meseca julija 1790 (dogodki pri Srajbarskem Turnu pri Krškem, v Loki, Sevnici in Planini, kjer je prišlo tudi do spo- padov med upornimi kmeti in vojaštvom).' Na tem mestu želimo zlasti na podlagi virov v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu do- polniti podobo omenjenih podložniških gibanj in uporov.- Zal pa so omenjeni viri zelo sko- pi, ker so bili spisi v zvezi z davčno in urba- rialno regulacijo in njeno odpravo povečini uničeni. Kako so odgovorili podložniki na spremem- bo davčnega in urbarialnega sistema? Kot vzrok za posamezne primere upiranj kakor tudi na splošno so javljali okrožni ura- di, da vlada med podložniki prepričanje, da gosposkam niso dolžni ničesar več odrajto- vati oziroma služiti. Po 1. novembru 1789 se. vrstijo številni primeri, ko so podložniki od- klanjali zemljiškim gospodom plačilo davka in kontribucije ter oddajo dajatev (do konca leta so morali namreč poravnati svoje obvez- nosti za tekoče leto, torej še po starem siste- mu), nadalje plačilo novega urbarialnega dav- ka, ki se je plačeval vnaprej, nabomo-okraj- nim gosposkam pa povračilo stroškov za iz- mero zemljišč v zvezi z izdelavo katastra. Kaže, da je bilo takih primerov upornosti naj- več v ljubljanskem okrožju, pri čemer pa smo o njihovi celovitosti in podrobnostih zelo sla- bo poučeni. Tipičen je upor, do katerega je prišlo decembra meseca 1789 na gospostvu Gamberk in ki je tudi močno odmeval v de- želi. Podložniki namreč niso hoteli oddati ži- ta ter plačati kontribucije in davka za nazaj za tekoče leto. Zato je prosil zakupnik go- spostva König okrožni urad v Ljubljani za vojaško pomoč, nakar so mu tudi odobrili pet mož. V odgovor na to so kmetje prepovedali gosposki lov in ribolov na svojih zemljiščih in ker se grajski ribič prepovedi ni držal, so se kmetje spravili nanj. Ko je nekaj dni zatem prišel zakupnik v župnišče v Cemšeniku za- radi poravnave računa, se je tam zbralo okoli 200 kmetov, ki so privedli s seboj vseh pet razoroženih vojakov. Zakupnika Königa so prisilili, da je podpisal izjavo, po kateri pod- ložniki niso dolžni ničesar več zemljiški go- sposki, niti za leto 1789, niti v bodoče, mar- več morajo odrajtovati samo cesarske dajatve. S tem potrdilom so takoj odšli trije zastopni- ki kmetov v Ljubljano na okrožni urad. Svoje poročilo pa je poslal okrožnemu uradu tudi König, v katerem je zahteval' v pomoč 50 vo- jakov ter preiskavo, ki naj jo izvede okrožni urad.' ' Na Slovenskem Štajerskem je prišlo do več- je upornosti glede urbarialnih obveznosti na gospostvu Podsreda, kjer so poverili preiska- vo o uporu celo gubernijskemu svetniku ba- ronu Dienerspergu. Nove razsežnosti in tudi novo vsebino je dobilo podložniško gibanje po 22. marcu 1790, ko je bila z dekretom dvorne pisarne — ko- maj mesec dni po smrti Jožefa II. — prekli- cana davčna in urbarialna regulacija. Zato so bili v naslednjih dneh z dekreti dvome pisar- ne odpravljeni tudi novi davkarji in so mo- rali takoj prenehati z izdelovanjem novih ur- barialnih knjižic podložnikom. Ze v mesecu aprilu in maju so dospele številne podložni- ške vloge na dvor, v katerih so prosili, da ostane novi davčni in urbarialni sistem v ve- ljavi. Samo dekret dvorne pisarne z dne 28. maja je odklonil vloge 208 občin iz Notranje 13 Avstrije. Kolikor je mogoče sklepati ob zelo skromnih virih, je bilo teh vlog največ iz Koroške. Tudi celovški okrožni urad je jav- ljal o zbiranju denarja med občinami z name- nom, da bi omogočili potovanje odposlancem na Dunaj. V primeru večje upornosti podložnikov so sicer predvideli intervencijo vojaštva, pose- bej pa je dvoma pisarna v dekretu z dne 9. aprila 1790 naglasila, da morajo oblastva, ka- dar gre za pritegnitev vojaštva pri vzdrževa- nju javnega reda in miru, ravnati z največjo opreznostjo ter da je treba do nadaljnjega prenehati s prisilnimi sredstvi. V odgovor na javni razglas o ponovni uved- bi prejšnjega davčnega in urbarialnega si- stema — na Štajerskem na podlagi patenta z dne 5. maja, na Kranjskem pa na podlagi pa- tenta z dne 20. maja (slovenski prevod ome- njenega patenta je oskrbel Anton Tomaž Lin- hart) — je prišlo do splošnega podložniškega gibanja v vseh okrožjih. Najprej so javili o upiranju proti vrnitvi na stari sistem v celj- skem okrožju. V začetku junija je bilo naj- močnejše gibanje v okrajnem komisariatu go- spostva Novo Celje. Celjski okrožni urad je tudi poročal o podložniku, ki hodi po okrožju in poziva na upor in je pri tem tudi imel uspeh. V primerjavi z drugimi okrožji so v celjskem okrožju za pomiritev podložnikov imenovali posebnega preiskovalnega komisar- ja, in sicer že omenjenega gubemijskega svet- nika barona Dienersperga. Celjski okrožni glavar Schmid pi. Ehrenberg se je kasneje opravičeval glede pripombe, da je bil baron Dienersperg poslan zaradi nedelavnosti okrož- nega urada. V mariborskem okrožju se v za- četku junija omenja zlasti upornost podlož- nikov gospostva Bori, v ljubljanskem okrožju pa ponovno upornost podložnikov gospostva Gamberk. V postojnskem okrožju so se upi- rali podložniki zlasti proti gospostvu Seno- žeče. Jožef Cefuta je v imenu podložnikov ju- risdikcije Devin prosil dvor, naj bi ostali pri davčni regulaciji. Glavni vzrok za nemire podložnikov v postojnskem okrožju pa naj bi bila ponovna objava patenta o davčni regu- laciji, ki jo je na svojo roko opravil Kari Kompare, kaplan v Vrabčah. V novomeškem okrožju so zaprli podložnika Blaža Rajha, ker je pozival na upor, posrečilo pa se mu je uiti; kaže, da je bil eden izmed glavnih kmečkih voditeljev. V primerjavi z dotedanjimi prizadevanji, da je treba podložnike predvsem pomiriti, so sedaj segli že po večji prisili. Predvsem so se zanesli na vojaško pomoč. 9. junija je spo- ročilo graško vojaško poveljstvo, da je odšla v mariborsko okrožje, z namenom, da zadu- ši nastale upore, vojaška posadka sto mož, nekaj dni zatem pa je sporočilo tržaško ge- neralno poveljstvo, da sta odšla v pomoč pro- ti upornim podložnikom druga četa bataljo- na Reisky v Ljubljano ter divizion 3. bataljo- na Reisky v Celje. Tudi novomeški okrožni glavar je prosil za vojaško pomoč, da bi mo- gel razglasiti odpravo nove davčne regulacije. 23. junija se že omenja v novomeškem okrož- ju divizion pehotnega polka Klebek. Eno po- polno četo garnizjjskega bataljona Neuge- bauer so premestili iz Tirolske v Celovec (in še eno nadaljnjo v začetku julija prav tja). V naslednji fazi je upornost podložnikov dosegla največji razmah v mariborskem in celjskem okrožju. 11. in 12. junija je poročal mariborski okrožni glavar, da javljajo vedno več primerov upiranja v okrožju. Posebej se omenjajo v poročilih podložniki gospostev Bori in Negova. Podložniki gospostev Ormož in Zavrče so prosili vladarja, da bi smeli ostati pri novi davčni regulaciji. 23. junija je poročal mariborski okrožni glavar, da se si- cer ponekod položaj izboljšuje, zato pa drugod prihaja do večje upornosti. 25. junija so se začeli upirati podložniki gospostva Turnišče. Naslednji dan so javili, da neki podložnik imenja ptujskih minoritov poziva na upor. V celjskem okrožju so bua središča upo- rov na gospostvih Lemberg, Prebold, Vita- nje, Novo Celje, Žovnek, Žusem, Bizeljsko, Kozje in Podsreda. Razposlali so tiralico za podložnikom Jožefom Rokom Abulnerjem, ki je napravil v imenu podložnikov tega okrož- ja ugovor na vladarja proti obnovitvi prejš- njega davčnega in urbarialnega sistema. Z dvema dvornima odločbama z dne 26. junija so tudi odklonili vloge 15 občin iz celjskega okrožja, da bi ostal v veljavi novi davčni si- stem. Oblastvom so naročili, da je treba ugo- toviti tiste, ki so sestavili vloge, in jih kazno- vati. V zvezi z naraščanjem upornosti je preisko- valni komisar baron Dienersperg 16. in 17. junija prosil še za nadaljnjo četo vojaštva in tudi dosegel, da so drugo četo bataljona Rei- sky premestili iz Ljubljane v Celje, zato pa so v Ljubljano poslali četo bataljona Terzy z Re- ke. Povečanje števila vojaštva je zahteval tu- di mariborski okrožni glavar, nato je 24. ju- nija vojaško poveljstvo v Gradcu poslalo še eno enoto polka Terzy s 109 možmi v Mari- bor. Začeli pa so ukrepati tudi proti upornim podložnikom. Ze dekret dvome pisame z dne 16. maja je odobril predlog, po katerem naj bi podložnike, ki bi pozivali na upor, ali pa bi ščuvali proti ponovni vpeljavi prejšnjega davčnega ih urbarialnega sistema, prisilno izročili vojaštvu. 22. junija je poročal mari- borski okrožni glavar, da so izročili vojaštvu podložnike gospostva Bori, ki so pozivali na upor. 26. junija je sporočilo graško vojaško poveljstvo, da je prispelo že 12 podložnikov iz mariborskega okrožja, ki so bili zaradi nemi- 14 rov prisilno oddani v vojsko. V naslednjih dneh je ta usoda doletela 11 podložnikov go- spostva Turnišča. 24. junija so začeli oddajati uporne podlož- nike vojaštvu tudi v celjskem okrožju; prvi so bili iz nabornega okraja Lemberg. Isto- časno so začeli kaznovati uporne podložnike tudi s pretepanjem. Medtem ko so na ta način v večji ali manj- ši meri uspeli umiriti dotedanja uporna sre- dišča, pa so v naslednji fazi izbruhnili novi, še hujši nemiri v jugovzhodnem delu celjske- ga okrožja in v vzhodni Dolenjski. Do novih gibanj podložnikov pa je prišlo tudi drugod. 25. junija je Ferdinand grof Attems sporo- čil o nemirih, ki so izbruhnili na njegovem gospostvu Rajhenburgu. 29. junija zvemo od novomeškega okrožnega urada, da so podlož- niki izsilili od okrožnega komisarja Zollma- nna, ko je prišel v grad Šrajbarski Turn pri Krškem, dovoljenje za potovanje štirih odpo- slancev na Dunaj. To je bilo verjetno v ne- posredni zvezi z dogodkom, ko so se zbrali uporni kmetje pred gradom Šrajbarski Turu in je v spopadu z vojaštvom poleg 23 kmetov padel tudi njihov vodja Andrej Domitrovič. 29. junija je sicer poročal preiskovalni komi- sar baron Dienersperg o tem, da je uspelo po- koriti uporne podložnike nabornookrajnih gosposk Planina, Loka in Sevnica, toda že naslednji dan je izbruhnil nov upor v Loki ob Savi. Kmetje so obkolili grad ter prisilili svojega gospoda Ignaca Friderika barona Apfaltrerja, da se je pismeno odrekel tlaki, činžu in desetini ter priznal tozadevne kmeč- ke zahteve za pravične. Odtod so odšli kmet- je v Sevnico; spotoma se jih je nabralo men- da že 3.000. Tudi sevniški oskrbnik je moral pristati na zahteve upornikov ter razglasiti v trgu, da so odslej odpravljene vse dajatve razen deželnoknežjih davkov ter bire za kap- lana. 1. julija zjutraj so bili uporniki že pred Planino, kjer pa je bila na dobro utrjenem gradu za obrambo zadostna posadka in je upornike z orožjem razgnala. Istega dne je prišlo tudi pri Mokronogu do krvavega spo- pada med podložniki in vojaštvom. V teh dneh so se uprli tudi podložniki iz okolice Laškega in izsilili od zemljiške gosposke iz- javo, da v! bodoče ne bo več zahtevala dese- tine, niti kake druge dajatve ter obveznosti. Ze 17. junija je baron Dienersperg ponovno prosil za dodatno vojaško pomoč in po mož- nosti tudi za konjenico, ker da upornost kme- tov še narašča. Zahtevo je ponovil 28. in po- novno 30. junija zaradi velikih nemirov, ki so izbruhnili na področju ob Savi. 2. julija je poročalo graško vojaško poveljstvo, da je ne- ka enota Reiskyjevega polka, po številu sto mož, na pohodu iz Primorja v Novo mesto. Ker pa so ocenili, da se je položaj še zlasti poslabšal v celjskem okrožju, so enoto pre- usmerili iz Ljubljane v Celje, od koder je brez predaha odšla proti Brežicam. Dvorni vojni svet pa je odobril še prihod rezervnega eskadrona konjenice polka Reisky v celjsko okrožje. Pred tem pa so že 28. junija poro- čali, da so poslali novomeškemu okrožnemu uradu pomoč iz Ljubljane, in sicer 80 mož iz tamkajšnje čete bataljona Terzy. Ker je zato v ljubljanskem okrožju primanjkovalo vojaštva, je v prvih dneh julija enota 150 mož 3. bataljona polka Thurn odšla iz Trsta v Ljubljano. Zahteve za dodatno vojaško po- moč pa s tem še niso prenehale. Tržaško po- veljstvo pa je sporočilo, da ne more pogrešati nobenega vojaka več in brez izrecnega ukaza vladarja ne more pošiljati nadaljnje pomoči v Notranjo Avstrijo. Tudi baron De Vins, po- veljujoči general hrvatske armade je odgo- voril, da ne more ob tedanjih splošnih nemi- rih poslati vojaštva v Notranjo Avstrijo. Upori so s tem dosegli tak obseg in ostri- no, da je 13. julija vladar sam imenoval pre- iskovalnega komisarja, ki naj doseže pomiri- tev podložnikov, in sicer barona Lengenman- tela. Poleg tega so v celjskem okrožju posta- vili tudi naglo sodišče. S tem se celovško apelaci j sko sodišče ni strinjalo in je poslalo v celjsko in novomeško okrožje justična ko- misarja. Na uporne podložnike so želeli vplivati tu- di z javnimi razglasi. Pomirjevalno naj bi de- lovali tudi odgovori na pritožbe različnih ob- čin iz Dolenjske in posebej podložnikov go- spostva Mokronog proti pretiranim urbarial- nim dajatvam. Dvoma pisarna je ukazala pri- tožbe preiskati, podložnike zavarovati pred zatiranji in očitnimi zlorabami in ne pustiti, da bi se znesli nad odposlanci kmetov, ki so šli na Dunaj. Zaskrbljenost je povzročala tudi oborožitev podložnikov. Novomeški okrožni urad je pred- lagal, da ustavijo prodajo smodnika in svin- ca notranjeavstrijskim podložnikom na Hr- vatskem, na Koroškem pa so ustavili prodajo strelnega oro^a in smodnika brez potrdila gosposke. Preiskovalni komisar baron Diener- sperg pa je sploh predlagal, da bi bilo treba podložnikom pobrati strelno orožje. Ob takih okoliščinah podložniki niso mogli več vzdržati in 15. julija je poročal baron Dienersperg, da je upor zadušen; dva dni za- tem je javljal okrožni glavar v Novem me- stu, da je v okraju Mokronog zopet vzpostav- ljen red. 21. julija so na podlagi vladarjevega sklepa odpoklicali iz celjskega in novomeške- ga okrožja justične komisarje in tudi preneha- li s kazenskim pregonom. Ob zadnji fazi uporov v jugovzhodnem de- lu celjskega okrožja in v vzhodni Dolenjski je prišlo do posamičnih uporov tudi dmgod, večinoma na starih uporniških žariščih. 6. ju- lija se je zbralo večje število upornikov na 15 gospostvu Novo Celje, zaradi česar so zaprli kar 69 podložnikov. Upirali so se tudi podlož- niki gospostev Pišece in Vodriž. V maribor- skem okrožju so se upirali podložniki gospo- stva Gornja Radgona, v ljubljanskem okrož- ju pa podložniki gospostev Križ in Radov- ljica ter Gamberk in Ponoviče. Večji razmah je dobilo kmečko gibanje tu- di v postojnskem okrožju in je trajalo tudi še preko srede meseca julija. Postojnski okrožni glavar je predlagal, naj bi vodje podložnikov kaznovali z zaporom ter jim zaplenili premo- ženje; 20. julija je tudi poročal o podložni- ških gospostev Gotnik in Jablanica, ki so jih zaradi upiranja kaznovali (upornim kme- tom iz Novokračine so vzeli kmetije). Glavni upori v postojnskem okrožju pa so izbruhni- li v Istri. 5. julija je prosil okrožni urad za vojaško pomoč v Istri, nakar so ukazali po- veljstvu na Reki, da je poslalo enoto 60 voja- kov v Pazin. Kmečki upori ob davčni in urbarialni re- gulaciji so trajali skupaj torej več kot sedem mesecev. Kar zadeva teritorialno razsežnost, sodijo med največja kmečka gibanja na Slo- venskem. V enem stoletju je bilo to že drugo uporniško gibanje take razsežnosti. Medtem ko so bili upori v prvih desetletjih 18. stolet- ja očitno naperjeni proti državni oblasti — kar se je posebno jasno pokazalo ob velikem tolminskem puntu leta 1713 —, pa so upori v letih 1789 in 1790 dobili izrazito zahtevo po odpravi vseh fevdalnih bremen. Reforme, ki jih je uvedla država, je podložnik občutil kot olajšanje in razumljivo je, da je ugled dr- žave oziroma vladarja pri podložnikih v tem času zopet narastel. Tudi novi vladar Leopold II. je opozarjal stanove, deželne in okrožne urade, naj plemstvo ravna s podložniki z vso možno obzirnostjo, sicer bo namreč samo še okrepilo podložniško upiranje. Ob svojem obisku Štajerskega je v Gradcu celo osvobo- dil nekaj zaprtih uporniških voditeljev. Tako ravnanje pa je sprožilo med podložniki go- vorico, da so ob pravkar minulih uporih za- prli okrožni uradi in gospostva podložnike na lastno roko, nakar je graški gubernij s po- sebno odredbo septembra 1790 zavrnil take govorice.* OPOMBE 1. I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese La- Pant IV (Das Dekanat tuff er), str. 431-3; B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Lj. 1962, str. 339-340. — 2. Štajerski deželni arhiv v Gradcu, Gubemial-Einreichungs Protokoli 1789, 1790 št. 1-15905, št. 15906-32130; večina prispevka sloni na tem viru, spisovno gradivo pa je bilo uničeno. — 3. Pismo Žige Zoisa Urbančiču 25. 12. 1789, Arhiv Slovenije, GrA Turn pod Novim gra- dom. — 4. Štajerski deželni arhiv v Gradcu, Notranjeavstrijski gubernij, fase. 94, 1788-1807, št. 22038/1790. 16 ZGODOVINA MUZEJSTVA NA LOŠKEM OZEMLJU FRANCE PLANINA i Škof j a Loka si je ustvarila svoj muzej pred drugo svetovno vojno, ko so imela mu- zej samo večja mesta v Sloveniji: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, in podeželje še ni ime- lo kulturne potrebe za lastne muzeje. Tedaj se je zamisel o loškem muzeju zdela še marsi- komu stremuška. Celo predstavnik nekega osrednjega muzeja je izjavil: »Razstavili bo- do nagačenega mačka, pa bodo mislili, da imajo muzej.-« Vendar je bila misel o potre- bi muzejske ustanove v Loki že kar živa. Saj je že samo mesto s svojo arhitekturo kazalo zgodovinsko lice, kakršno je ohranilo iz časov po velikem potresu v 16. in požarih v 17. sto- letju. Cerkve na loškem ozemlju budijo z arhitekturo, plastikami in freskami spomine na srednji vek, bogato okrašeni zlati oltarji pa pričajo o visoki umetnostni stopnji baro- ka. V zvezi s cerkvijo je še do 2. svetovne vojne živela cehovska tradicija. Kovači, čev- ljarji in člani bratovščine sv. Florjana so še hodili za procesijami s svojimi banderi, praz- novali god cehovskega patrona in z velikimi svečami spremljali umrle stanovske tovariše za pogrebom. Ljudska umetnost se je še iz- življala v zadnjih podobarjih, v peki malega kruhka, krasenju ženitovanjskih pogač; po hišah je bilo najti še razne izdelke ljudskih umetnikov, vezenine na kožuhih, slike na steklo, lesene in voščene kipce, po čebelnja- kih poslikane panjske končnice itd. Tudi knji- ževniki in likovni umetniki, ki jih je prav loško ozemlje dalo kar lepo število, so pustili sledove svojih del po loških krajih, lik marsi- katerega izmed njih je bil še živo pred očmi starejših občanov. V to kulturno zakladnico je do tedaj poseglo že več zbiralcev starin in umetnin, med njimi omenjam predvsem Edvarda in Karla Strahla, graščaka iz Stare Loke, ki sta grad kar prenapolnila s kosi baročnih oltarjev, raznovrstnimi slikami in kipi, skrinjami, stilnim pohištvom in množico narodopisnih predmetov, nabranih po loških krajih; dalje umetnostnega zgodovinarja An- teja Gabra, ki je vrsto značilnih starin po- sredoval Narodnemu muzeju v Ljubljani. Tu- di avstrijski oficirji so med prvo svetovno vojno odnesli marsikateri zanimiv predmet v svoje dežele. Ljudje takrat še niso imeli poj- ma o vrednosti starin in umetnin in so takšne predmete imeli za ničvredno šaro. Iz otroških let se spominjam, kako je bil »bohkov koU v kmečkih hišah povsod poln slik na steklo, danes pa je že prav redka izjema, če še kaka hiša katero premore. Razen omenjenega odnašanja starin in umetnin se je med obema vojnama začela uveljavljati težnja za prenavljanje stavb, i. s. vedno brez ozira na njihov zgodovinski po- men. Starološki župnik si je štel v veliko za- slugo, da je v drugi polovici prejšnjega sto- letja dal podreti cerkev, ki je izvirala iz do- be romanike, in na njenem prostoru sezidati novo. Grad, ki na starih fotografijah še kaže značilni stolp-donjon, so dale uršulinke že konec prejšnjega stoletja predelati za svoje namene. Stara Jugoslavija še ni imela zakona o varstvu spomenikov in je smel lastnik stavbe storiti z njo, kar se mu je zdelo. Po- sledica tega so nekatere napačno prenovljene stavbe v mestu in po vaseh, tako npr. stoji na koncu Spodnjega trga prazen prostor, kjer je lastnik tik pred drugo svetovno vojno po- drl starinsko hišo in z njo vred del mestnega obzidja, na katerega je bila naslonjena. Vse to je narekovalo potrebo po ustanovit- vi ustanove, ki bo imela pregled nad kultur- nim bogastvom loškega ozemlja, zbirala zna- ¦ Kovaški ceh sprejema novega čla- i na v sejni sobi na starem rotovžu, i ok. leta 1930 (foto Fr. planina) j 17 čilne predmete, jih ohranjevala doma in be- dela nad zgodovinskimi spomeniki, ki so v nevarnosti. Pobuda za takšno ustanovo je bilo tudi precejšnje populariziranje krajevne zgodovine, ki so jo pojasnjevali spisi Antona Koblarja iz Železnikov, Franca Pokorna iz Loke, Franca Kosa, rojaka iz Selc, in njego- vega sina Milka Kosa, predvsem pa nova dognanja Pavleta Blaznika o kolonizaciji lo- škega ozemlja in o freisinškem gospostvu. Tako je misel o potrebi muzeja visela tako rekoč v zraku in mu že vnaprej določala področje in teritorialno območje. Treba je bilo le povoda, da se zamisel oživi. Ta povod je dala obrtna razstava, ki so jo priredili obrtniki z loškega ozemlja poleti 1936 v pro- storih nove šole. Želeli so, naj razstava ne bo samo sejem, temveč naj prikaže tudi koreni- ne obrti v preteklosti in ima poleg gospodar- skega tudi kulturno obeležje. V ta namen smo zbrali po hišah obrtnikov in trgovcev razne predmete in jih razstavili v eni največjih so- ban. To so bile pretežno cehovske listine, skrinjice, bandera, slike cehovskih patronov, stari obrtni izdelki, izveski obrtnih delavnic in nekatera dela domačih umetnikov z loške^ ga ozemlja. Prireditelji razstave so pridobili tudi igralce iz vrst loških diletantov, da so naštudirali stari škofjeloški p asi j on ter ga vsak teden v poletnih mesecih predvajali na šolskem dvorišču pred vedno polnoštevilnim gledalstvom. Tako je sejemska razstava do- segla višjo kulturno raven in vzbudila pre- cejšnje zanimanje ne le pri domačih, temveč daleč naokrog. Patron kovaškega ceha, tianderska slika v loškem muzeju (foto ing. T. Mlakar) Ko smo se profesorji-rojaki z loškega ozem- lja tisto leto konec velikih počitnic zbrali na sestanek tim. profesorskega ceha, smo govorili tudi o obrtni razstavi in ugotovili, da je ško- da, če zbrane zgodovinske predmete raznese j o po zasebnih hišah, kjer lahko prej ali slej izginejo. Nekateri cehi so imeli svoje stvari spravljene pri kakem mojstru, drugi v go- stilni, kjer so se shajali na praznik svojega patrona. Lončarski ceh, v katerem že dolgo ni bilo nobenega lončarja in se je obdržal kot bratovščina sv. Florjana, je imel seznam članstva iz leta 1522 in kroniko, v katero so vpisovali pomembne dogodke; kot zadnje so vpisali 1. 1930 izključitev člana, ki je ustrelil svojega sina. Sklenili smo, da je treba usta- noviti muzejsko društvo, ki bo zbralo te in podobne zgodovinske predmete in uredilo lo- kalni muzej. Napisali smo prošnjo na občin- sko upravo, naj ustanovi muzej za tedanji loški okraj. Prošnjo je podpisalo 20 navzočih profesorjev-rojakov. Občinska uprava je za- misel sprejela. Na sestanku z zastopniki ob- čine smo osnovali pripravljavni odbor. Ta je naslednje leto 1937 sklical občni zbor in usta- novili smo muzejsko društvo. V tedaj stran- karsko hudo razcepljeni Loki smo dali društvu strogo nadstrankarski značaj in smo v odbor izvolili polovico odbornikov iz klerikalnega, polovico iz liberalnega tabora. Za odnose z osrednjim muzejem v Ljubljani smo posta- vili načelo, da se pri zbiranju omejujemo na krajevno pomembne predmete in se zavedar mo, da vse tisto, kar je splošno slovenskega pomena, spada v osrednji muzej. V močno oporo nam je bil ravnatelj mariborskega mu- zeja Franjo Baš, ki nam je z nasveti pomagal, da smo se izognili raznim težavam. Štirje člani prvega društvenega odbora smo prevzeli nalogo, da po hišah zbiramo pred- mete za muzej. S prav amatersko vnemo smo obiskovali stare meščanske družine, stikali po podstrešjih in sami donašali in odvažali zbra- ne stvari na stari rotovž, kjer smo dobili prostor za shrambo predmetov v celici za za- pornike na odgonu. Tudi ljudje sami so se začeli oglašati in nam nuditi svoje stvari. Da ne bi zmanjševali dobre volje zbiralcev, smo sprejeli tudi marsikak kič in ga uskladi- ščili. V dveh poletjih smo počitniške tedne porabili za zbiranje predmetov. Dne 27. av- gusta 1939 smo s skromno slovesnostjo prvič odprli muzej v izpraznjenem policajevem sta- novanju na starem rotovžu, kjer nam je ob- čina dodelila tri sobe in kuhinjo. Ze leta 1940 smo se s strokovno pomočjo Narodnega mu- zeja v Ljubljani lotili izkopavanja keltskih gomil v Dobravah pri Godešču, za kar je vse stroške prevzel naš prvi ustanovni član lani umrli zdravnik dr. Jože Rant. Ko se oziramo nazaj na rojstvo loškega mu- zeja, bi rad poudaril dvoje dejstev: Prvič — 18 Cehovska zbirka v predvojnih prostorih na starem rotovžu (foto Fr. Planina) Loški muzej, čeprav skromen in tedaj nepo- memben, je bil prvi splošni, od javnosti ustanovljeni lokalni muzej v Sloveniji, kajti mariborski je bil širšega pokrajinskega zna- čaja za vso jugoslovansko Štajersko, celjski in ptujski sta imela pretežno arheološki zna- čaj, muzej v Krškem, ki so ga odprli isto leto, pa je izšel iz zasebne zbirke. Loški mu- zej je dal zgled drugim krajem in je mnogo prispeval k temu, da so se po osvoboditvi razvili muzeji tudi drugod in ima Slovenija sedaj lepo razpredeno mrežo lokalnih muze- jev. Drugo dejstvo, ki ga želim poudariti, je to, da je loški muzej izšel iz ljudstva, iz žive zavesti domačinov, ki so uvideli potrebo, da ohranijo kulturno dediščino prejšnjih rodov in jo uporabijo pri izobrazbi novega človeka. Naš muzej je skupno delo in skupna last izo- braženca, obrtnika in delavca. Zanj ni bilo treba pobud od prosvetne oblasti, tudi ne plačanih strokovnjakov, ustvarili so ga po- žrtvovalni ljubitelji domačega kraja brez poprejšnjih zasebnih zbirk in brez mecenov. Po dveh letih skromnega obstoja muzej- skih zbirk je prišla okupacija. Ko so Nemci zasedli Loko, smo še utegnili odnesti iz zbirk listine in publikacije, ki bi jih mogli okupa- torji po svoje uporabiti za dokazovanje nem- škega porekla Loke in ljudi. Sredi vojnih let so Nemci zasedli stanovanje, kjer so bile raz- stavljene zbirke, in so vse predmete prepe-. Ijali v neuporabljano kapucinsko cerkev. Tja je spravil društveni tajnik, ki je ostal v Loki, tudi oltarje, ki jih je pripeljal iz Dražgoš, preden so Nemci cerkev minirali. Po osvobo- ditvi smo našli v cerkvi tudi precejšnjo zbir- ko etnografskih predmetov, ki jih je po lo- ških krajih nabral Oto Grebene za celovški muzej in jih ni utegnil več odpeljati. Vse to smo potem znesli iz cerkve in uskladiščili v samostan, dokler ne najdemo novih prostorov. V zadoščenje nam je bila misel, da je muzej rešil cehovske predmete, ki bi jih med pre- iskavami, zaplembami in izselitvami v letih okupacije doletela kdo ve kakšna usoda, in da je rešil dragocene baročne dražgoške oltar- je, čeprav so Nemci z njih več kipov odnesli kdo ve kam. V začetku leta 1946 smo našli prostore v puštalskem gradu. Tam je predsednik okraj- nega ljudskega odbora 28. julija 1946 drugič odprl loški muzej. Preseljene predmete smo razvrstili v skupine po strokovnih področjih. Dražgoške oltarje smo postavili v grajsko ka- pelo, ki je že sama znamenita zaradi velike stenske freske, dela slikarja Quaglia iz leta 1706. Zbirke so se občutno pomnožile. Ob osvoboditvi se je nabralo toliko gradiva o okupaciji in NOB, da smo že poleti 1945 pri- redili občasno razstavo v šolski telovadnici. Več predmetov je muzeju prepustil Federalni zbirni center iz ljudske imovine, zbrane na loškem ozemlju. Nekaj so jih darovali doma-, Kipi iz poljanske cerkve na zunanjem hodniku v Puštal- skem gradu (1957) 19 čini ali jih prepustili v trajno hrambo, nekaj jih je društvo odkupilo. Lovska družina nam je preskrbela razne živali za naravoslovno zbirko, upokojeni vojaški uslužbenec Gregor Kankelj je izdelal makete gradu in zna- čilnih stavb itd. — S preselitvijo v puštalski grad se je pričelo dveletno idilično amatersko poslovanje v muzeju. Društveni predsednik in gospodar, ki je nadomeščal kustosa, sva služ- bovala zunaj Loke in prihajala samo na me- sečne seje. Vse delo je slonelo na odbornikih, ki so bivali v Loki. Razen notarja in lekar- narja so bili to obrtniki in delavci. Oprav- ljali so ne le administracijo društva in muze- ja, temveč so tudi čistili predmete, pometali prostore, nedeljo za nedeljo dežurali v muzeju in vodili obiskovalce po zbirkah. Množilo se je društveno članstvo, obisk muzeja se je v dveh letih početveril, delo je vse bolj nara- ščalo. Zato je društveni odbor zaprosil mini- strstvo za prosveto, da je jeseni 1948 name- stilo stalnega upravnika muzeja Karla Ple- stenjaka. Dve leti nato je muzej dobil še ad- ministratorko-arhivarko. Izdatke za najem- nino in za osebne dohodke je mestni ljudski odbor postavil v svoj proračun in muzej je postal občinska ustanova. Ko je bil dozidan Dom zveze borcev, smo zbirko NOB preselili v novi dom in je dobila posebnega varuha. Tako je muzej dobil razen amaterskega dru- štvenega še uradni odločujoči forum. Društ- veni odborniki so dotlej vse preveč intenzivno živeli z muzejem, da bi se popolnoma umak- nili od vodstva. Tedanje ministrstvo za pro- sveto, ki ni poznalo ustroja in dela društva, saj tega nikjer drugod ni bilo, je podpiralo uradni forum in prišlo je do nesoglasij, ker društvenemu odboru ni bilo po volji biro- kratsko in večkrat neučinkovito reševanje zadev. Medsebojne odnose društva in uprave smo razčistili na sestanku jeseni 1951, ki so se ga udeležili razen društvenega odbora in upravnika muzeja še zastopniki republiškega in okrajnega sveta za prosveto in kulturo, zavoda za spomeniško varstvo in zgodovin- skega društva. Sklenili smo, da naj bo uprava strokovni aktiv muzeja, društveni odbor pa muzejski svet, torej posvetovalni organ, ki v imenu občanov sodeluje pri upravljanju mu- zeja. Tako je loški muzej uvedel resnično ljudsko upravljanje svoje ustanove, še pre- den je ljudska oblast določila tak način uprav- ljanja (več ali manj formalno) za vse zavode. Po dogovorjenih smernicah je muzejsko delo teklo dalje, vendar z društvene strani ne več s tako vnemo kot prej. Leta 1956 je prišel za ravnatelja muzeja umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec in v težkih razmerah še dve leti vodil muzej v puštalskem gradu. Temeljito poživitev je muzej doživel leta 1959, ko je dobil sedanje prostore v loškem gradu. Izpraznjeni grad so želeli mnogi ob- Soba obrti v loškem muzeju (foto ing. T. Mlakar) 20 cani za zasebna stanovanja. Na srečo je tedaj občini predsedoval domačin Sveto Kobal, ki je pravilno presodil, kakšno škodo bi grad utrpel, če bi postal stanovanjska kasarna, in kakšnega pomena bo za Loko in za Slovenijo, če dobi kulturno in turistično funkcijo. Tako smo preselili zbirke iz tesnega puštalskega gradu v prostorne sobane loškega gradu in 16. avgusta 1959 že tretjič odprli muzej. Tedanja razvrstitev zbirk drži z izjemo nekaterih pre- ureditev še danes. Loški muzej je kompleksen lokalni muzej, ki zajema ozemlje nekdanjega loškega gospostva in prikazuje Loko in loško ozemlje z geografskega, geološkega, naravo- slovnega, zgodovinskega, umetnostno zgodo- vinskega, etnografskega in gospodarsko zgo- dovinskega vidika. Odlikuje se predvsem po cehovski, obrtni in rezbarski zbirki. Slabo je zastopana arheologija, saj se arheološke raz- iskave kljub številnim indikacijam terenskih oblik in imen, kakor npr. gradišče, puštal, šance, frtica, zaradi velikih stroškov z izko- pavanji tako rekoč še začela niso, slabo tudi gospodarska zgodovina kapitalistične dobe, saj so se dosedanja zgodovinska raziskovanja nanašala le na fevdalno dobo loškega gospo- stva in na dobo NOB. — Ko boste šU skozi zbirke, boste videli, kako je tisti očitani »na- gačeni maček« napolnil ves grad in mu že zmanjkuje prostora. Obsežen grajski vrt je omogočil, da se je muzej po vzoru švedskega Skansena razširil iz stavbe v tim. muzej na prostem. Leta 1962 smo prenesli na vrt Skoparjevo hišo iz Pu- štala, nato čebelnjak, kozolec, sadno sušilnico ali pajštvo, vodnjak in senik. Vse to pred- stavlja originalno kajžarsko gospodarstvo z loškega ozemlja, kakršna na terenu vedno bolj izginevajo in jih bo mladi rod kmalu lahko spoznal samo še v muzeju. Posebni ob- jekt muzeja na prostem je majhen kmečki mlin iz Davče. Uprava muzeja je imela v na- črtu še prenos stare žage, kakršne so pred vojno delale po vseh grapah loškega ozemlja, žal pa tega ni izvršila. Žage v zadostni meri sedaj prikazuje zbirka v Železnikih. Pred loškim muzejem je samo muzej na Ravnah imel postavljenih nekaj objektov na prostem.. Muzej na prostem je deležen precejšnjega za- nimanja obiskovalcev. Domač prigrizek v Škoparjevi hiši je marsikomu lepši doživljaj kot banket v hotelu, posebno tujcem. Na pobudo in s podporo takratnega pred- sednika občine Sveta Kobala, ki je botroval tudi muzeju na prostem, je dal muzej leta 1965 prezidati nekdanjo intematsko dvorano v južnem traktu in dobil iz nje dve prostorni etaži, v spodnji je namestu galerijo, v zgor- nji zbirko NOB. S tem se je začela živahna razstavna dejavnost muzeja. Na leto se v lo- ški galeriji zvrsti do deset razstav, pretežno likovnih, nekaj je bilo tudi študijskih, to je takih, ki pokažejo rezultate daljšega študija in zbiranja, npr. razstava lesenih znamenj 2 loškega ozemlja. Galerija, oziroma ravna- telj muzeja, ki se najbolj udejstvuje pri raz- stavah, je dal pobudo za ustanovitev velike in male Groharjeve slikarske kolonije, ki se že nekaj let ponavljata in bogatita muzejsko zbir- ko slik. Galerija daje streho tudi ekperimen- talnemu gledališču Oder-galerija, kjer domači igralci vsako leto prirede po nekaj dobro na- študiranih predstav sodobnih odrskih del. Muzejsko društvo in muzej se ne zapirata v sam grad, temveč se širita tudi v obe dolini — Selško in Poljansko. Leta 1960 je dobil muzej po prizadevanju ravnatelja Pavlovca in tedanjega soriškega župnika majhno zunanjo postojanko v Sorici, to je zbirko mladostnih Groharjevih del v župnišču. Zal pa ta zbirka zaradi nezanimanja domačinov zgublja svoj pomen. Leta 1964 je muzejsko društvo s so- delovanjem ravnatelja muzeja organiziralo v Železnikih svoj pododbor in pridobilo v last staro fužinarsko Plavčevo hišo, v kateri je delavni pododbor pod vodstvom domačega go- spodarstvenika Nika Žumra po prizadevnem študiju in zbiranju že dve leti nato odprl za- nimivo zbirko o kovinarski in lesni obrti, ki sta skozi stoletja preživljali ta zgodovinski kraj in ju zdaj zamenjujeta intenzivni kovin- ska in lesnopredelovalna industrija. Predlan- skim smo tudi v Zireh ustanovili društveni pododbor. Ta se je takoj lo tU dela in ima že določen prostor v stari šoli ter zbranega do- volj gradiva o čipkarstvu in čevljarstvu, da bo mogel za tisoči etnico Loke odpreti svoji muzejski zbirki o teh dveh vejah gospodar- stva, ki sta žirovske vasi gospodarsko dvignili. Osnova tem zbirkam sta strokovni študiji do- mačinke etnografinje Marije Stanonikove o žirovskem čipkarstvu in čevljarstvu, objav- ljeni v zadnjih letnikih Loških razgledov. Takšne lokalne zbirke imajo vrednost in po- men v tem, da strokovno dopolnjujejo zgodo- vino kraja, domačine ter tuje obiskovalce opo- zarjajo na bistvo kraja samega in povečuje- jo njegovo turistično zanimivost. Omeniti moram še spomeniško varstveno dejavnost društva in muzeja. Ze ob ustano- vitvi si je društvo v svojih pravilih naložilo dolžnost, da varuje kulturno-zgodovinske spomenike. Društveni odbor in uprava muzeja sta z nasveti in posredovanji sodelovala pri za- ščiti in urbanističnem urejanju starih delov mesta in nekaterih vasi, pri prezidavanjih zanimivih stavb in preurejanju njihove oko- lice. Odkar je po izidu zakona o varstvu spo- menikov loška občina izročila skrb za to de- javnost ljubljanskemu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo, vzdržujeta stike s konservatorjema Železnikom in Barovo, ki ji- ma je poverjeno loško ozemlje, in sodelujeta z njima, kolikor pač dopušča ustroj zavoda. 21 Muzejska zbirka v Železnikih, maketa vigenjca (foto Tomaž Planina) Še zdaj marsikdo reče za kak nepravilen na- črt, da »ga muzej ni dovolil«. Z drugim gradivom je društvo že takoj spočetka skrbno zbiralo tudi razno arhivsko gradivo. To je osnova za sedanji loški arhiv, ki ima prostore v muzeju, določena pa mu je že posebna stavba nekdanje samostanske ka- šče, ki je že delno predelana za namene arhi- va. Predsednik občine Svetko Kobal je pred leti izposloval, da je dr. Pavle Blaznik dalj časa preučeval münchenske arhive in prine- sel okrog 3000 mikrofilmskih posnetkov, ki so zdaj pomemben isestavni del arhiva. Loški arhiv deluje v sklopu ljubljanskega mestnega arhiva, dotira pa ga loška kulturna sktiipnost. Vodja loškega arhiva Franc Štukl sodeluje tu- di z muzejem in je član društvenega odbora. Kakšni so sedaj odnosi med upravo muzeja in muzejskim društvom, ki je muzej ustva- rilo in ga več let vodilo in razvijalo? Po uved- bi samoupravljanja, ki je nadomestilo ljud- sko upravljanje, je delovni kolektiv muzeja samostojen pri odločanju o zadevah muzeja. Vendar fungira društveni odbor kot strokovni svet muzeja. Društveni odbor ima redne me- sečne seje — dosedaj jih je büo 284 — in pre- tresa razen društvenih zadev tudi zadeve mu- zeja. Ravnatelj muzeja je po službeni dolžno- sti član odbora in poroča o delu in vprašanjih muzeja na društvenih sejah in občnih zborih. Kakor je društvo zainteresirano, da muzej napreduje, tako je tudi uprava muzeja nave- zana na sodelovanje društva, ki predstavlja široko osnovo muzejski dejavnosti. Med nji- ma vsaj za sedaj vlada najlepša sloga, ki te- melji na potrebi medsebojne podpore. Izrecno društveni kompetenci sta izdajanje Loških razgledov in prirejanje muzejskih iz- letov. Muzejsko društvo si je že ob ustano- vitvi zapisalo v pravila kot eno pomembnih nalog izdajanje publikacij. Sprva je izdalo ne- kaj ponatisov Blaznikovih razprav, leta 1954 pa je začelo po zamisli Branka Berčiča izda- jati letni zbornik Loški razgledi. Od tedaj iz- ide redno vsako leto po en letnik, prav zdaj je dotiskan že 19., ki bo hkrati slavnostni zbornik za tisočletnico Loke. Značilno je, da nobeno leto ne zmanjka gradiva, nasprotno — vsako leto ga je več in letnik je debelejši. V njem se vrstijo poljudno pisani članki in razprave z vseh področij znanosti. Lahko re- čemo, da sta po zaslugi Loških razgledov Lo- ka in loško ozemlje najbolj vsestransko in najbolje obdelani košček Slovenije. V njem imajo strokovni delavci muzeja priložnost, da objavljajo izsledke svojega raziskovalnega dela, enako možnost imajo tudi vsi strokov- njaki po Sloveniji, ki pišejo karkoli, kar je v zvezi z loškim ozemljem. Glavnim člankom dodajamo povzetke v tujih jezikih in zbornik zamenjujemo s skoraj 150 ustanovami v Jugo- slaviji in v tujini ter tako ustvarjamo muzej- sko knjižnico. Naročnina in prodaja Loških razgledov ne pokrivata niti tiskarskih stro- škov, ostalo dodajajo občinska skupščina in zadnji čas kulturna skupnost ter podjetja. 22 Po zgledu Loških razgledov so začeli tudi nekateri drugi kraji izdajati lokalne zbornike, kar je velikega pomena, saj se iz delov gradi celota, iz proučevanj posameznih krajev zna- nje o celotni Sloveniji. Muzejske izlete za člane smo prirejali spo- četka po enega na leto, v zadnjih letih pa je zanimanje zanje tolikšno, da jih imamo tudi do tri na leto. Namen teh izletov je dvojen: da člani spoznavajo dele Slovenije in da se z medsebojno družabnostjo navežejo na dru- štvo. Prekrižarili smo domala vso Slovenijo in Istro in ogledali precejšnje število muze- jev in muzejskih zbirk. Lani smo npr. obi- skali slovenske vasi na Tržaškem in kraški muzej v Repnu, nato Rož in Podjuno od Bo- rovelj do Pliberka ter osrednje in vzhodno Pohorje. Izmed okoli 600 članov se prav ti- sti, ki hodijo na društvene izlete, najbolj redno udeležujejo tudi drugih društvenih prireditev, občnih zborov, otvoritev razstav itd. Ko zdaj poznamo v glavnih potezah razvoj in delo loškega muzeja, moram poudariti to- le: Iz požrtvovalnega dela nekaterih lokalnih patriotov — mišljeno v dobrem pomenu — je v dobrih 30 letih zrasla pomembna kul- turna postojanka, po kateri je Loka najbrž bolj znana doma in na tujem kakor po svoji industriji, ki tudi uživa dokaj šen sloves. Šole imajo v muzeju odličnega pomočnika za po- uk domoznanstva. Mladina, ki spoznava pre- teklost in razvoj svojih krajev in življenje svojih pradedov, postaja domoljubna in za- sidrana v rodni zemlji. Izletniki in turisti, domači in tuji, ki obiskujejo muzej, spozna- vajo bistvo teh krajev, da jim niso več tuji. Ko bo Loka slavila tisočletnico svojega na- stanka, bodo ljudje po vsej Sloveniji to ra- zumeli in ne bodo iznenadeni, saj mnogi po- znajo naš muzej in po njem preteklost teh krajev. Ljudska oblast ceni in podpira loški muzej, saj se zaveda, da je to loški kulturni ataše in učinkovit reprezentant Loke. 23 KOROŠKO UČITELJSKO GLASILO IN SLOVENSKA MANJŠINA TONE ZORN Med kazalci za usmerjenost koroških nacio- nalističnih učiteljev vse do priključitve Av- strije nacističnemu rajhu in še čez je bilo njihovo stanovsko glasilo, ki je pod različnimi naslovi izhajalo od leta 1869 dalje.' V pisanju lista je bilo opaziti močan protislovenski po- udarek zlasti po letu 1882, se pravi, po usta- novitvi Katoliškega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, in ponovno po pre- lomu stoletja, ko je postal njegov urednik uči- telj Norbert Rainer, oče poznejšega koroškega nacističnega gaulajterja dr. Friedricha Rai- nerja. ODMEVI SLOVENSKEGA VPRAŠANJA V PRVEM OBDOBJU Dejstvo, da so skušale v drugi polovici se- demdesetih let oblasti skoraj v celoti uvelja- viti na območju južne Koroške za slovenski živelj tako imenovano utrakvistično šolo,^ je našlo odmev tudi v učiteljskem stanovskem glasilu. Poučen v tej smeri je v listu dopis z dne 1. avgusta 1879 o vprašanju namestitve nemško usmerjenega učitelja v južnokoroških Glinjah. Iz dopisa je videti, da se po smrti učitelja Krassniga tamkajšnji krajevni šolski svet želel skupaj z glinjskim duhovnikom, »ultraslovanom in nacionalnim fanatikom«, namestitev slovenskega (in s tem tudi kon- servativno) usmerjenega učitelja. Vendar do izpolnitve te želje ni prišlo, saj je deželni šolski svet nastavil učitelja po lastnem izbo- ru, seveda nasprotnega slovenskemu gibanju. Dopis pravi, da je skušal krajevni šolski svet novega učitelja »diskreditirati pri lahkover- nih prebivalcih« ter ga denuncirati pri obla- steh. Okrajni šolski svet je stvar preiskal ter našel slovensko pritožbo za neutemeljeno. Zato sta bila tudi načelnik krajevnega sveta in duhovnik (očitno župnik) denarno kazno- vana; poleg tega pa je vložil tožbo tudi novi učitelj. Končno je prišlo do poravnave; Päda- gogische Stimmen so ob tem omenjale, da je bila za take prestopke predvidena do petletna zaporna kazen. Za odnos lista do slovenske- ga vprašanja pa je v dopisu značilno označe- vanje tamkajšnjih Slovencev za »nacionalno- klerikalno prebivalstvo«. Zanimivo je bilo tudi pisanje učiteljskega glasila ob nastopu novega krškega škofa Petra Funderja dve le- ti kasneje, saj se v različnih inačicah ponav- lja v koroškem nacionalističnem tisku vse do danes. Dejstvo, da si je postavil novi škof za geslo »Mir z vami«, so Pädagogische Stimmen 1. avgusta 1881 povezale to geslo s slovenskim vprašanjem v tem smislu, da so tisti, ki vna- šajo nemir v deželo Slovenci, ki se vedno znova pritožujejo nad zapostavljanjem slo- venskega jezika »v mnogih naših šolah«. Ob koncu najdemo še poziv na varovanje (narod- nostnega) miru v deželi ter proti motenju ^ šole (pač utrakvistične T. Z.) v njenem mir- nem razvoju«. Z drugimi besedami: pri po- nemčevanju slovenskih šolarjev. Močan odmev je imela v učiteljskem glasi- lu interpelacija dr. Vošnjaka in tovarišev v dunajskem parlamentu januarja 1882, s kate- ro so slovenski državnozborski poslanci opo- zarjali na ponemčevalno vlogo koroške utra- kvistične šole ter se zavzemali za izboljšanje položaja slovenskega jezika na teh šolah. Interpelacija se je dotikala tudi vprašanja po- uka verouka. V odgovor na interpelacijo so Pädagogische Stimmen 1. marca 1882 obja- vile ugovor 25 županov z območja celovškega okrajnega glavarstva proti intervenciji slo- venskih poslancev v dunajskem parlamentu. Z njo so celo odrekali predlagateljem inter- pelacije nastopati v imenu koroških Sloven- cev ter med drugim poudarjali potrebo po po- uku nemškega jezika. Zanimivo je bilo že v tem času poudarjanje gospodarske odvisnosti slovenskega dela dežele od nemškega območja in s to nujnostjo povezano znanje nemškega jezika. V ugovoru 25 županov beremo tudi, da jB bila koroška ljudska šola od nekdaj nem- ška, vendar Slovenci kljub nemški šoli niso utrpeli škode ter ohranili svoj jezik ter na- rodnostno svojstvenost. Tako kot večkrat še danes nemški nacionalisti so tudi podpisniki ugovora poudarjali, da se prihodnji učenci popolnoma (fertig) nauče slovenščine še pred vstopom v ljudsko šolo in je zato ustrezni pouk slovenskega jezika nepotreben. Še več, ko bi se uvedla pismena slovenščina (Päda- gogische Stimmen: »nova slovenščina«) v šo- lo, bi imelo to za posledico, da bi se učenci ne naučili niti nemškega jezika. Ob zaključku je ugovor zavračal upravičenost »vmešava- nja« poslancev drugih dežel v koroške zade- ve. Beremo tudi, da bi preureditev šolstva v smislu interpelacije pomenila močan korak nazaj in bi bila »škodljiva Slovencem Koroške pri njihovem narodnostnem, duhovnem in gospodarskem napredku«. Interpelaciji je ugovor podtikal celo netenje narodnostnega nemira v deželi. Pädagogische Stimmen so pospremile ugovor z zagovorom obstoječe utrakvistične in nemške šole. Omenjale so tu- di, da Slovenci sami žele pouk nemškega jezi- ka, ki so ga označile s tem, da je ta jezik za Slovence v javnem življenju neizogiben. Ta želja se na šolah na »racionalen način (tudi) upošteva in prebivalstvo je s tem zadovoljno«; nasprotno pa »nacionalni agitatorji«, se pravi, slovenski narodni delavci, »skušajo vnesti 24 narodnostni prepir v deželo«. »K sreči pa,« nadaljuje list, »so na takih šolah učitelji, ki zavračajo narodnostne boje« in težijo k ide- alu zdrave pedagogike ter se z vsemi močmi prizadevajo varovati (utrakvistično in nemško šolo) pred udarci strankarskih (= slovenskih) napadov. Po pisanju učiteljskega glasila pa se k sreči ljudstvo ne pusti oropati miru in za- vrača take poskuse. Med zavrnitve takih po- skusov so Pädagogische Stimmen prištele tudi pismo 25 južnokoroških županov, izvemo pa še, da so bila podobna pisma poslana še iz Ot- manj. Gospe Svete, Velikovca in Podkloštra. Kmalu zatem so izšla v listu tri pisma ne- koga izmed učiteljev o vprašanju pouka slo- venskega jezika, zanimiv pogled enega učite- ljev na utrakvistično šolo. Prvo pismo, izšlo je v listu 1. junija 1882, je poudarjalo prizadeva- nje učiteljev za pouk nemščine na »sloven- skih«, se pravi utrakvističnih šolah. Tako kot ugovor 25 županov je tudi to pismo med dru- gim podčrtovalo vlogo nemškega jezika in po- trebo znanja tega jezika. Pisec je bil prepri- čan, da ima »povzemanje« srbohrvaških bese- di v slovenski pismeni jezik za cilj združeva- nje južnih Slovanov. »Potem stojijo številčno slabotni Slovenci — je menu — pred alter- nativo, da postanejo Hrvati ali Nemci«. In kako bi to odsevalo na Koroškem? Pisec je bil prepričan, da bi bila izbira »najbrže kma- lu odločena«, z drugimi besedami: Slovenci bi se odločili za Nemce. Cez štirinajst dni se je pisec ustavljal predvsem ob vprašanjih pouka slovenskega jezika. Tako kot sočasni nemško- nacionalni tisk je povzemal zagotovila o ne- ustreznosti uporabe pismene slovenščine v šoli, saj bi jo učenci slabo ali sploh ne razu- meli. Zato se je pač treba v šoli posluževati slovenskega narečja, ki ga je pisec izenačeval z materinščino učenca, ter istočasno zavračal pouk nemščine kot učnega predmeta. Toda ni soglašal z omenjeno zahtevo 25 županov, ki so se po možnosti zavzemali za uvedbo nemškega učnega jezika na vseh osmih stop- njah ljudske šole, saj bi bilo kaj takega »eno- stavno nemogoče« in se lahko nemščina uvede šele tedaj, ko bo učenec lahko uporabljal nemški jezik. V tem je županska resolucija tudi v nasprotju z ustreznim odlokom dežel- nega šolskega sveta iz leta 1872. Tretje pis- mo z dne 1. avgusta je nadrobno povzemalo določila o diferenciranem pristopu k pouku slovenščine na posameznih šolah južne Ko- roške. Po omenjenem odloku so bile šole v Vratih, Kanzelhofu in Kostanjah popolnoma nemške, v drugi kategoriji so bile šole, v ka- terih so pričeli z uvajanjem nemščine že v prvem šolskem letu. Take šole so npr. bile v Lini pri Vribi, Rožeku, Žabnicah, Cačah in v St. Juriju pri Bleibergu (o. Smerče). V tretjo kategorijo pa so spadale šole, na kate- rih so pričeli s poukom nemščine v drugem razredu. Pismo omenja nekatere teh šol: Bi- strica na Zilji, Gorje, Lipalja ves, Ukve, St. Lenart pri sedmih studencih, St. Jakob v Rožu, St. Ilgen (?), Sv. Miklavž na Dravi, Mariji na Zilji in Podgorje. V nadaljevanju pisec povzema izkušnje, ki si jih je pridobil kot učitelj na »jezikovno mešani enorazred- nici«. Iz podatkov učiteljskega glasila je videti, da je imelo raznarodnovalno Nemško šolsko društvo (Deutscher Schulverein) leta 1881 na Koroškem štiri krajevne skupine.^ Videti je tudi sodelovanje učiteljev s to organizacijo. Tako je npr. namenila podružnica učiteljske- ga društva za Celovec — deželo tega leta Nemškemu šolskemu društvu 5 forintov ter se istočasno zavzela, da bi tudi druge podružni- ce namenile raznarodovalni organizaciji enak znesek.'' Dostopen je tudi podatek, da sta Nemško šolsko društvo in Germanenbund le- ta 1892 omogočila nabavo 1120 knjig, ki so bile razdeljene šolskim knjižnicam na 66 šo- lah po podatkih Kärntner Schulblatta (2. a,pril 1894) so bile »mnoge« teh šol na območju podružnice učiteljskega društva Celovec — dežela. Podobno se je za prejete knjige za- hvaljevala še podružnica učiteljskega društva za območje Zgornjega Roža.* NASTOP NOVE UČITELJSKE GENERACIJE Leto 1907 je bilo prelomno tako za koroško učiteljsko stanovsko organizacijo kot za nje- no glasilo. S tem letom sta namreč prešla v roke mlajše, izrazito nacionalistične generaci- je koroških učiteljev. Urednik lista je v tem času postal že omenjeni Norbet Rainer, ki je opravljal prevzeto dolžnost vse tja do anšlu- sa in še čez. Podobno tudi novo izvoljeni na- čelnik društva meščanskošolski učitelj Sekora in blagajnik Karbusch." Poudarjeni nastop nove generacije je pričel odsevati tudi iz dru- štvenega glasila. Značilen odmev take vrste je bil npr. še leta 1907' napad na odprtje slo- venske privatne šole v St. Jakobu v Rožu. Že dejstvo, da so se otvoritve udeležili tudi go- stje z Jesenic, je poslužilo listu za zapis o vnašanju nasprotstev v »našo mirno deželo«. List je dalje poudarjal nujnost ustanovitve močnega zidu proti takim prizadevanjem, saj bi v nasprotnem primeru lahko karavanška železnica škodila nemštvu. Kot najboljše sredstvo proti slovenski »kljubovalni šoli« je list pozival k ustanovitvi nemške šole v Pod- rožci. Iz leta 1913 je značilno mnenje Kärnt- ner Schulblatta o »slovenskem delu jugo- vzhodne Koroške« kot trdnjavi slovenskih klerikalcev, »zakletih sovražnikov« vsakega napredka in naprednih nagnjenj. Zanimivo je tudi opozorilo, da se slovenski učitelj mora navezovati na nemške kolege zaradi odsot- nosti slovenske liberalne stranke na Koro- škem.* 25 KÄRNTNER SCHULBLATT V LETIH PO PLEBISCITU Drugo prelomnico v usmeritvi koroškega učiteljskega glasila do Slovencev pomeni ple- biscit leta 1920. Za dotedanjo usmerjenost učiteljstva je gotovo zgovorno dejstvo, da je od 49 učiteljev, združenih v spodnjerožanski podružnici njihovega stanovskega društva za- govarjalo priključitev južne Koroške matič- nemu narodu vsega le ena učiteljica! Kärntner Schulblatt je po plebiscitu objavil tudi imena 33 učiteljev, ki so bili zaradi proslovenske de- javnosti leta 1921 odpuščeni iz učiteljske službe (Kärntner Schulblatt: »Zaradi delova- nja za Jugoslavijo«)." Posebej zanimiva pa so bila v učiteljskem glasilu v dvajsetih letih opozorila o vprašanju uvedbe kulturne avtonomije za slovensko skupnost. Za usmerjenost nacionalistično usmerjenih učiteljev je ob tem značilno dej- stvo, da se je na primer podružnica učitelj- skega društva v Pliberku leta 1928 enoglasno pridružila pri zavračanju take ureditve slo- venskega vprašanja na kulturnem področju tamkajšnji skupini protislovenske organizaci- je Kärntner Heimatbunda." Ob predložitvi za- konskega predloga o kulturni avtonomiji de- želnemu zboru je učiteljski list poudarjal sto- letno sožitje obeh narodnosti v deželi. Menil je tudi, da koroški Slovenci ne govore »čist slovenski jezik«, ampak »odmika j oči« se slo- vanski dialekt, ki ga je Kärntner Schulblatt poznamenoval s »koroško vindišarščino (Kärntner Windische)«, pomešano z mnogimi nemškimi jezikoslovnimi koreni in ga nekoro- ški Slovenci dostikrat »niti ne razumejo«. List je zagovarjal mnenje, da na Koroškem ni za- ključenega slovenskega jezikovnega območja, ampak da je to prepojeno z nemškimi jezikov- nimi otoki. Poleg tega skoraj popolnoma lo- čujejo Koroško od Kranjske Karavanke, tako da so koroški Slovenci izključno navezani na gospodarske stike z nemškimi sosedi. O vzro- ku nastanka utrakvistične šole (Kärntner Schulblatt jo označuje za jezikovno mešano) ob tem izvemo, da je bila ta šola ustanovljena zaradi spoznanja, da je obvladovanje nemške- ga jezika »eksistenčna nujnost« za Slovenca. Pred vojno so sicer posamezne občine zahte- vale — nadaljuje list — radi prizadevnosti »slovenskih agitatorjev« slovenske šole de- želni šolski svet je temu tudi ustregel, ven- dar so po nekaj letih »krajevni zastopniki« prosili za spremembo teh šol v »slovensko- nemške«, ker so slovenski krogi »kmalu spo- znali, da čisto slovenska šola pomeni zanje gospodarsko razvalino«. Učiteljski list je se- veda pozdravljal germanizacijsko vlogo utra- kvistične šole ter označil to šolo v času stare monarhije za »blagoslov za obe plemeni (!) Koroške«. Razumljivo je, da list ni bil navdu- šen nad zakonskim predlogom za ureditev slovenskega vprašanja s posebno kulturno av- tonomijo, ki bi zajemala tudi ustanavljanje čisto slovenskih osnovnih šol ter se zavzemal za dotedanjo šolsko ureditev. Ob koncu je Kärntner Schulblatt še nakazoval', da kolikor bi prišlo do izvedbe zakona, bi se to moralo zgoditi na podlagi recipročnosti z Nemci v Jugoslaviji v tem smislu, da bi bile priznane jugoslovanskim Nemcem enake pravice kot Slovencem na Koroškem." Sicer pa je Kärntner Schulblatt nakazoval zadržke do ureditve slovenskega vprašanja s posebno kulturno avtonomijo takoj, ko je bil osnutek objavljen. Tako beremo, da zakon ne bo opravičil upanja, ki ga vanj polaga zako- nodajalec. Vzrok temu naj bi bila določila osnutka o čisto slovenski šoli, ki bi vodila k povečanju narodnostnim prepirom na južnem območju Koroške ter prispevala k popolni odtujitvi Slovencev od nemških deželanov. Trn v peti je bilo seveda že nakazano dejstvo, da bi na čisto slovenskih šolah poučevali uči- telji »zmožni slovenskega jezika«; ob tem je list svaril pred nastavljanjem slovenskih uči- teljev iz Kranjske in Spodnje Štajerske, med- tem ko bi čisto slovenska šola lahko krepila slovensko narodno zavest in s tem zmanjše- vala število »Koroški zvestih Slovencev«. Ob koncu najdemo zagotovilo, da bo zakon o kul- turni avtonomiji le malo koristil nemškim manjšinam, medtem ko bo na Koroškem vodil v povečane narodnostne prepire. V vsakem primeru pa je treba še pred obravnavo zako- na zaslišati prebivalce južne Koroške, kajti »diktirani zakoni, ki ne najdejo med ljud- stvom razumevanja, praviloma niso dobri«. GLASILO KOROŠKIH UČITELJEV V TRIDESETIH LETIH Ze nakazana medsebojna vplivnost Kärnt- ner Heimatbunda in organizacije nemško-na- cionalističnih koroških učiteljev se je pokazala v drugi polovici tridesetih let, ali bolje reče- no, tik pred anšlusom. Dostopna dokumenta- cija nas navaja ne le k ugotovitvi, da so pred- stavljali učitelji enega glavnih germanizacij- skih vzvodov protislovenske »Koroške domo- vinske zveze« (Kärntner Heimatbunda), am- pak tudi k dejstvu, da je bil dokajšnji del učiteljev vključen še pred anšlusom v prepo- vedano nacistično stranko. Oris političnih usmeritev koroških učiteljev v letih po prvi svetovni vojni omogočajo ka- zalci vsakokratnih volitev v njihovo stanov- sko zastopstvo, imenovano Kärntner Lehrer- bund (Koroška učiteljska zveza). Po teh po- datkih se je udeležilo prvih volitev po zna- nem plebiscitu 1181 učiteljev. Ob 48 neveljav- nih glasovih je glasovalo za nemškonacional- no (»deutschvölkische«) listo 920 volivcev, medtem ko je volilo socialne demokrate vsega 26 213 učiteljev. V predstojništvo stanovske or- ganizacije (sindikata) je tako prišlo 12 nem- ških nacionalcev ter trije socialni demokrati. Na volitvah leta 1922 je ob 60-odstotni volil- ni udeležbi volilo nemškonacionalno listo 533 ter socialno demokratsko listo 227 učiteljev.^^ Za prihodnji razvoj Koroške in politične usmeritve dela koroških učiteljev pa so zna- čilne volitve leta 1927, na katerih je bila ob listi Kärntner Lerherbunda postavljena še »nepolitična« nacistična volilna lista. Takrat- no razmerje v politični usmeritvi koroških učiteljev utegne kazati dejstvo, da je prejel prvi kandidat liste Kärntner Lehrerbunda 876, medtem ko pa kandidat nacistične liste 445 glasov. Leta 1931 je bil delež kandidatov na obeh listah naslednji: prva lista 874 glasov, medtem ko nacisti 585. Zaradi prepovedi na- cistične stranke v kasnejšem obdobju je bila 1935 soglasno izvoljena nemškonacionalna li- sla.'ä — V tem času je zajemal Kärntner Leh- rerbtind 70 "/e vseh koroških učiteljev." Znano je dejstvo, da so v letih pred anšlu- som »ilegalni« nacisti nastopali na Koroškem pod okriljem Kärntner Heimatbunda. Za ene- ga takih nastopov moremo vrednotiti tudi prvo »obmejno srečanje« koroških učiteljev med 4. in 5. junijem 1937 v tako imenovanem rožan- skem Karawankenhofu. Srečanje sta priredi- la Kärntner Heimatbund in učiteljsko društvo za Celovec-deželo, namenjeno pa je büo vpra- šanjem južnokoroškega »jezikovno mešanega dela« dežele. Kot govorniki so bili napovedani pisatelj J. F. Perkonig, vladni svetnik Franz Gornik in tajnik Kärntner Heimatbunda Alois Maier-Kaibitsch. Srečanje je podprl tudi de- želni šolski svet, ki je za 5. junij omogočil učiteljem pouka prost dan ob zagotovilu, da bodo učitelji nadomestili odpadle učne ure.'-' Kot vzrok za sklic srečanja so prireditelji navajali »neprestane neupravičene napade« nacionalne slovenske strani proti koroškemu učiteljstvu. Zato je treba »braniti šolsko in domovinsko delo učiteljstva!« V celoti pa je bilo rožansko srečanje usmerjeno proti isto- časnim pogovorom slovenske strani s pred- stavniki avtoritativnega režima za ureditev pouka slovenskega jezika na koroških ljud- skih šolah. Od tod tudi v Kärntner Schulblattu poudarjanje prevenstvenosti učenja nemške- ga jezika. Zasledimo celo trdtive, da je nemo- goče, da bi osnovna šola naučila učence obeh jezikov v besedi in pismu, sicer pa je znanje nemškega jezika za koroške Slovence življenj- ska potreba ter da težnja po razširitvi slo- venščine kot učnega jezika ni bila nikoli za- hteva večine slovensko govorečega prebival- stva. Beremo celo, da pomeni za slovenskega učenca naučen j e slovenskega literarnega je- zika večjo težavo kot pa naučenje nemščine. Izvemo tudi, da drugače Slovencev ne ovira- jo pri ustanovitvi lastnih šol, vendar to »na lastne stroške«. Sicer pa bi pomenilo refor- miranje koroške »dvojezične« (= utrakvistič- no) šole prepustitev tako slovenskega kot nemškega prebivalstva »kulturnemu in go- spodarskemu propadu«. Zato je v interesu enotnosti dežele, ohranitve miru in gospo- darskega dviga, da ostanejo nedotaknjene v celoti izkazane ustanove, ki so nastale iz živ- ljenjske nuje (se pravi obstoječa utrakvistična šola op.). V celoti se je rožanskega srečanja udeleži- lo 550 učiteljev iz vse Koroške. Tolikšno ude- ležbo je Kärntner Schulblatt pojasnjeval z ogroženostjo »obmejne šole«. Od vseh treh najavljenih govornikov je bil najbolj zani- miv in značilen pač govor tajnika Kärntner Heimatbunda Aloisa Maier-Kaibitscha. Med drugim je Maier-Kaibitsch omenjal, da »zna- ni« slovenski krogi vedno znova kalijo dežel- ni mir proti volji večine prebivalstva. Dejal je tudi, da se Slovenci lahko prosto organizi- rajo in da je dejstvo, da imajo več prireditev in zborovanj kot »Koroški zvesti« (Kärntner- treu). Obstajajo tudi slovenske gospodarske zadruge, ki imajo dovolj denarja za bogato podpiranje svojih somišljenikov. Dejal je še, da so Slovenci vedno odbijali priključitev k deželni (nemški) zvezi posojilnic. Tudi ne dr- že trditve slovenskega tiska, da nimajo Slo- venci na Koroškem političnih pravic ter v predstavniških telesih svojih predstavnikov. Poleg tega je bila Slovencem »pred daljšim časom« obljubljena kulturna avtonomija, ven- dar so takrat stavili previsoko svoje zahteve. Tako kot nemški nacionalisti po drugi sve- tovni vojni, je tudi Maier-Kaibitsch nakazo- val ohranitev tako imenovane »pravice star- šev« (Selbstbestimmungsrecht) pri določanju tega, kakšno šolo bodo obiskovali njihovi otroci. Ob koncu je še nakazal pripravljenost, da pride iz državnopolitičnih vzrokov do »modusa vivendi» med obema narodnostma, pa tudi pripravljenost nemške strani, da pri- speva k temu žrtve. Vendar pa je ob tem za- hteval uveljavitev subjektivnega principa za pripadnost k določeni narodnosti, češ da je nemogoče prislino vključevanje Korošcev v »slovenski kulturni krog« (medtem ko je na- sprotni proces pač upravičen in zaželjen. Op. T. Z.) Od učiteljev je govornik zahteval, da ostanejo še nadalje tako zvesti Korošci in da vcepljajo v mladino duh 10. oktobra 1920, dneva plebiscita." OPOMBE 1. Kärntnisches Schulblatt (1869), Pädagogische Stimmen (1878), Kärntner Schulblatt (1887). — 2. Prim. Tone Zorn, O nekaterih vprašanjih slo- venske problematike na Koroškem v prvi polovici "(O. let 19. stoletja. Zgodovinski časopis, 1971, 249. — 3. Pädagogische Stimmen, 15. oktobra 1881. — j 27 4. Prav tam, 1. februarja in 15. marca 1884. — 5. Kärntner Schulblatt, 2. maja 1892 (nekaj letni- kov lista iz 90. let podpisani žal ni imel na raz- polago'). — 6. Kärntner Schulblatt, št. 1, 1938. — 7. Kärntner Schulblatt, 15. septembra 1907. — 8. Prav tam, prim št. lista z dne 15. oktobra 1913. — 9. Ti učitelji so bili (priimki so v glavnem pisani v nemški obliki): Kogelnik Franc in Mar- ko; Kari Doberšek; Mihael Herzerle; Johana Ku- rfcsch; Elise Kert; Hedvig Strel; Frančiška Pi- šek; Katarina Milač; Franc Ratey; Ursula Frie- ler; Elise Muchar; Andrej in Alojzija Vreček; Marija Zink; Frida Prisernig; Antonija Ferjan- čič; Jožef Gruschler; Viktor Wutej; Jakob Ko- vač; Antonija Zaplotnig; Bartl Cerne; Peter in Janez (Johann) Močnik; Bartl Jeloutschnig; Paul Koschier; Ignac Mlatschnig; Kari Hribernig; Jo- žef Napokoj; Ludvik Primoschitz; Luiza Gornlg in Janez (Johann) Pilgram. — List je poročal, da za nekatere učitelje preiskave še niso končano (Kärntner Schulblatt, št. 1, 1921). — 10. Kärntner Schulblatt, št. 2, 1928. — 11. Prav tam, št. 9, 1927. — 12. .Prav tam, št. 6/7. 1922. — 13. Prav tam, prim. št. 7, 1938. — 14. Prav tam, št. 12, 1937. ~- 15. Prav tam, št. 5, 1937. — 16. Prav tam, št. 6, 1937. 28 IZ DELA NASIH zavodov IN DRUSTEV ^ Razstava »Prizadevni Šolniki na Sloven- skem v obdobju 1774—1914«. V Slovenskem šolskem muzeju je bila no- vembra 1972 odprta razstava, ki ima namen prikazati delovanje 74 šolnikov in z zbranim gradivom, biografskimi in bibliografskimi podatki seznaniti javnost z njihovim delom in doslej neznane šolnike izvleči iz anonim- nosti. Gradivo na razstavi je razporejeno po pe- riodizaciji slovenske šolske zgodovine v štiri obdobja. Prvo obdobje sega od leta 1774 do 1805 tj. od izida Splošne šolske naredbe — pivc-ga osnovnošolskega zakona, ki prinaša šolo vsem otrokom: dečkom in deklicam, bogatim in revnim, v mestih in na deželi. Prav zato je ta naredba pomembna, ker je prva za Trubar- jevo Cerkveno ordningo poskrbela za šolanje vseh otrok od 6. leta dalje. z njo so se uvedle tri vrste osnovnih šol, ki se je v njih dife- rencirala vsebina pouka v njih. Trivialke so odpirali predvsem na podeželju in trgih, glavne šole v mestih in sedežih okrožij in normalke v deželnih glavnih mestih. Te so bile istočasno tudi vzgajališča bodočih učite- ljev glavnih in trivialnih šol. Med najzaslužnejše organizatorje v tem obdobju štejemo Blaža Kumerderja, ki je v svojem Domoljubnem načrtu leta 1772 pred- videl kot učni jezik materin jezik učencev. Na Primorskem je učitelj Matija Leban prav Jurij AHČ (1799—1845), fotografija po sliki, ki se nahaja v župnijskem uradu v Viidmu ob Savi tako zahteval začetni pouk v materinščini in je v ta namen spisal slovenski abecednik, ki je ostal v rokopisu. Emanuel Torres kot član deželne komisije za Goriško se s tem ni stri- njal in so Lebana leta 1777 kazensko preme- stili na novo ustanovljeno šolo v Bovec, kjer je dosegel pri pouku zelo lepe uspehe. Tudi v Prekmurju v tem obdobju delujeta Štefan Kuzmič kot šolnik in protestantski pisatelj, ki ga je protestantska skupnost imenovala za učitelja slovenske nacije in Mikloš Kuzmič, prekmurski katoliški pisatelj, prevajalec in prireditelj slovenskih učbenikov. Omeniti moramo doslej malo znanega šolnika Man- sueta Zangeria, minorita, ravnatelja celjske glavne šole in prvega učitelja, ki je poučeval pedagogiko v Celju. Celjska glavna šola je bila pomembna za razvoj šolstva na Spod- njem Štajerskem in do leta 1802 je bila edi- na izobraževalnica učiteljev v lavantinski škofiji. Zasluga učitelja Zangerla je bila, da je celjska glavna šola, predvsem njen peda- goški tečaj užival ugled v prvih desetletjih do leta 1800. Strokovno šolstvo je zastopano s kirurgom učiteljem Antonom Makovicem, prvim preda- vateljem medicinske stroke v slovenskem je- ziku na babiški šoli v Ljubljani. Višje šolstvo je zastopal Jožef Novak, svobodomiselni pro- fesor filozofije, ki je poučeval logiko na ljubljanskem liceju. V tem obdobju so ome- njeni tudi organizatorji šolstva po svojem uradnem položaju. Že omenjeni Emanuel Torres je tudi finančno podprl ustanovitev normalke v Gorici. Odprl je tudi 8 trivialk z namenom, da širi nemščino med prebival- stvom s pomočjo šol, kar pa se mu ni posre- čilo. Janez Edling, referent deželne šokke komisije, ki je urejal osnovno šolstvo na Kranjskem in Štajerskem, kasneje še na Ko- roškem. Zelo se je zavzemal za izdajo slo- venskih učbenikov. A. Tomaž Linhart je kot okrožni šolski komisar prevzel ljubljansko nadzorništvo in je na svojem področju usta- novil 27 trivialnih šol. V tem obdobju je zajeto delovanje 11 šol- nikov. V drugem obdobju od 1805 do 1848 je po- memben Jožef Spendou, glavni inšpektor avstrijskega nižjega šolstva in sodelavec pri pripravi drugega osnovnošolskega zakona »Politične šolske ustave«. V to dobo soupada čas francoske okupacije in reorganizacije osnovnega, srednjega in visokega šolstva v Iliriji. Učitelji so v tem obdobju pisci šolskih knjig v smislu določb politične šolske ustave: Valentin Vodnik, Jurij Alič, Simon Rudmaš, Peter Musi, ki je napisal Navod za nedeljske šole. Prikazani šolniki so bili tudi organiza- 29 Peter Musi (1799—1875) učitelj v Šoštanju (fotografija last Slovenskega šolskega muzeja) torji kakor Janez Kersnik, ki je organiziral strokovno šolstvo v predmarčni dobi, Jakob Mahr, ustanovitelj trgovske strokovne šole v Ljubljani, in Valentin Stanič, ustanovitelj prve gluhonemnice na slovenskem ozemlju v Gorici. Zajeto je delovanje 12 šolnikov. Tretje najkrajše obdobje 20 let od 1849 do 1869 je pomembno za razvoj srednjega šol- stva. Z gimnazijsko reformo je bila dovolje- na slovenščina kot učni predmet v srednjih šolah. Prvi slovenski učbenik je priredil Ivan Macun, a dovoljen je bil Klemanov. Njemu so sledili Janez Bleiweis in Franc Miklošič. Med pionirje prirodoslovja je šteti Mihaela Peternela. Franc Močnik ni samo pisec, šte- vilnih matematičnih učbenikov, ampak je s svojim učnim načrtom za glavne šole uvedel na Kranjskem utrakvistični pouk namesto prejšnjega samo nemškega, v glavnih šolah. Šolniki na slovenskem ozemlju dobijo svoj prvi pedagoški časopis Šolski prijatelj, ki ga je pričel leta 1852 izdajati v Celovcu Andrej Einspieler in ga je poslal v svet s posvetilom: »Pojdi, Šolski prijatelj, po prekrasni Jugo- slaviji, pozdravi vse brate Slovane in si na- bori mnogo prijateljev.« Drugi pedagoški ča- sopis »Učiteljski tovariš« je pričel leta 1861 izdajati Andrej Praprotnik, najvidnejši slo- venski osnovnošolski učitelj v letih od 1849 do 1870. Prikazano je delovanje 11 šolnikov. V četrtem obdobju od 1870 do 1914 je šte- vilo prizadevnih šolnikov zelo veliko. Na razstavi je prikazano delovanje 40 učiteljev na šolskem in izvenšolskem področju. Vsak od omenjenih šolnikov je prispeval svoj de- lež k mogočni zgradbi — slovenske šole, ki je v tem obdobju dosegla lepe uspehe. Zlasti ko se je zaostrila nacionalna diferenciacija v mnogonacionalni Avstriji. Učitelji so pričeli ustanavljati svoja stanovska društva. Okle- pali so se pedagoških glasil, kamor so tudi sami pisali o svojem delu. Leta 1872 je Ivan Lapa j ne pričel izdajati tretji pedagoški časo- pis Slovenski učitelj. Osem let kasneje, leta 1880, pa je Jakob Lopan pričel izdajati četrti pedagoški časopis Popotnik, ki je izhajal do leta 1941 in po vojni od 1946 do 1950. Njegovo nadaljevanje je Sodobna pedagogika. Fran Gabršek je ustanovil leta 1886 Pedagoško društvo v Krškem, ki je pričelo naslednje leto izdajati Pedagoški letopis. Na prelomu stoletja so pripadniki Slomškove družbe za- čeli izdajati pedagoški časopis Slovenski uči- telj. Prikazano je delovanje nekaterih manj znanih šolnikov, kakor Franca Praprotnika, ki je učitelje spodbujal k pisanju šolskih kronik; te so bogat vir za zgodovino sloven- skih šol, Janeza Levca, vodjo pomožne šole in prizadevnega učitelja za vzgojo manj na- darjenih otrok, Adolfa Sadarja, vzgojitelja Dr. Tomaž Romih (1853—1935) ravnatelj meščanske šole v Krškem 30 vzgojno zanemarjene mladine, in Jakoba Fur- lana, prvega slovenskega učitelja, izprašanega za dekliško telovadbo na ženskih ustanovah. Profesorja Ivana Subica, zaslužnega organi- zatorja obrtnega šolstva, pisca poljudnoznan- stvene monografije Fotografija, objavljene v Letopisu Slovenske Matice, številnih razprav in prvega ravnatelja Tehniške srednje šole v Ljubljani. Med srednješolskimi profesorji je treba omeniti Josipa Westra, ki se je zavzemal za reformo gimnazije, in dr. Simona Dolarja; ta je pripadal tisti profesorski generaciji, ki ima velike zasluge pri izobraževanju in vzgoji narodne inteligence, ki je nastopila v tej do- bi in tudi politično dozorela. Med reformatorji, ki so se zavzemali za svobodno šolo, je omeniti Engelberta Gangla in dr. Dragotina Lončarja, ki sta s svojimi reformnimi predlogi razgibala javnost, da se je pričela bolj zanimati za šolo. V tem času so že zelo suvereno nastopali napredni uči- telji — socialisti. Med njimi se odlikuje Dra- gotin Kveder, ki je bil s svojimi številnimi članki in razpravami pobudnik za reformo učiteljeve izobrazbe. Na razstavi so v manjšem obsegu zastopane učiteljice, ki so s svojim organizatorskim de- lom pripomogle k dvigu in razvoju ženskega šolstva na Slovenskem: Marija Wessner, vo- diteljica višje dekliške šole v Ljubljani, in pisateljica številnih člankov v letnih poroči- lih liceja, Ana Stumpfi, voditeljica meščan- ske dekliške šole v Trstu. Spisala je knjigo o ženskih ročnih delih, ki je prva slovenska knjiga s področja ženskih ročnih del, Jerica Zemljanova, učiteljica gospodinjstva, in Elza Kukovec, prva učiteljica pedagoška pisate- ljica. Napisala je »Domoznanstvo«, ki je na- pisano na temelju modeme metodike. Slavica Pavlic 31 NOVE PUBLIKACIJE Karl Stuhlpfarrer, Germanisierung in Kärnten Med vrsto prispevkov o slovenskem vpra- šanju na Koroškem, povezanih z nedavnimi nemškonacionalističnimi nastopi proti dvoje- zičnim krajevnim napisom, zavzemajo po po- globljenosti posebno mesto tisti, ki so objav- ljeni v decembrski številki 1972 dunajskega polmesečnika Neues Forum. V nasprotju z večinskim avstrijskim tiskom je to pot spre- govorila predvsem mlada avstrijska genera- cija, neobremenjena s preostanki preteklosti. Prispevki govore o položaju na Koroškem, o politično-ekonomskem ozadju koroškega »prastraha«, o obmejnem nemštvu, potvarja- nju plebiscitnih bojev ter o germanizaciji na Koroškem. Prispevek o germanizaciji, v ka- terem želimo nadrobneje spregovoriti (avtor je asistent dunajske univerze Kari Stuhlpfar- rer), je izšel v ponatisu v celovškem Našem tedniku 21. decembra 1972 št. 51/52. V celoti prinaša Stuhlpfarrerjeva razprava vrsto novih opozoril, slonečih na avtorjevih historičnih raziskavah. Za usmerjenost sode- lavcev Neues Foruma (gre predvsem za vrsto mlajših socialističnih in katoliških sodelavcev) je značilno Stuhlpfarrer j evo opozorilo, da »oskrbovanje koroškega »prastrahu« ne leži v sivi davnini«, temveč da ta dejstva »proje- cirajo lastno zgodovinsko krivdo v podobo nasprotnika in mu pripisujejo agresijo«. To- rej, označitev, ki v celoti potrjuje naša opozo- rila o nastopanju nemškega nacionalizma na Koroškem. Potrjuje pa jih tudi vrsta doku- mentarnih Stuhlpfarrerjevih ugotovitev. Ena teh je opozorilo, da je že leta 1920 (pred ple- biscitom) podpirala koroško plebiscitno de- javnost z »znatnimi« denarnimi sredstvi ba- varska militaristična organizacija Orgesch. Med Orgeschom in koroškim Heimwehrom je tudi obstajal prisrčen »odnos« in koroška or- ganizacija se je podobno kot drugi avstrijski Heimwehri celo podredUa orgeschevemu osrednjemu vodstvu v Münchnu. Pa tudi v naslednjih letih so se ozirali ko- roški nemški nacionalisti proti rajhu, kar ve- lja še zlasti za sredino dvajsetih let, ko je (po njihovem mnenju) kazalo, da utegne kmalu priti do anšlusa (= do priključitve Avstrije Nemčiji). Takrat so se pojavili glasovi, da se bo Nemčija v tem primeru odrekla južne Ko- roške v korist Jugoslavije; o tem navaja Stuhlpfarrer več zanimivih dejstev. Tako omenja potovanje tajnika koroškega polvoja- škega združenja Heimatschutzverein Fritza Barneta in takratnega deželnega glavarja Vinzenza Schumyja na Bavarsko in v Berlin. Tako v Münchnu kot na nemškem zunanjem ministrstvu sta se skušala povezati z nemški- mi nacionalnimi združenji, da bi jih pridobila za »skupno organizacijo, ki bi mogla v pri- meru nevarnosti takoj nastopiti«. Schumy je to med obiskom Berlina leta 1926 še podkre- pil. (Vprašanje je seveda, koliko ni bila ko- roška intervencija povezana z znanim raz- pravljanjem dr. Janka Brejca v Času 1925 leta, zv. 1/2), kjer je z vrsto opozoril menil, da bi morala v primeru anšlusa pripasti južna Koroška Jugoslaviji). Januarja 1927 je sledila intervencija glav- nega nemškega akcionarja močne rudarske družbe na Koroškem Bleiberger Bergwerk Union Fritza Belkeja pri nemškem zunanjem ministrstvu z opozorili na važnost tega koro- škega rudarskega obrata za »nemško svinče- no bazo«. Belke je pri tej priložnosti omenjal tudi usodo mežiškega rudnika in njegov pre- hod v britanske roke. Dalje se je dotaknil dotoka nemškega kapitala na območje južne Koroške ter se zavzemal, da bi rajhovsko zu- nanje ministrstvo »pravočasno« posvetilo svo- jo pozornost zaščiti rajhovske privatne lastni- ne (kapitala) na tem področju. To naj bi bil tudi predmet razpravljanja na pogajanjih med Nemčijo in Jugoslavijo. Cez mesec dni je Belke posredoval nemškemu zunanjemu ministrstvu argumentacijo o gospodarski enotnosti Koroške. Iz tega časa je tudi zna- čilna ocena predsednika Nemške kulturne zveze (Deutscher Kulturverband) Carla von Loescha o takrat aktualnem vprašanju o uveljavitvi kulturne avtonomije za slovensko skupnost. Takole je pisal: »Oblike (kulturne avtonomije op.), ki so jih našli, so zato tako dobre, ker zadovoljujejo tako želje Nemcev zunaj rajha (Auslanddeutsche), kot tudi ne ogrožajo ponemčevanja (Eindeutschungsvor- gang) v obmejnih področjih«. Stuhlpfarrer opozarja, da je o vprašanjih germanizacije koroških Slovencev še junija 1925 pisal znani koroški nemški nacionalist dr. Hans Steinacher nemškemu zunanjemu ministrstvu, da vodi Koroška »svoj boj za enotnost kot boj za južno mejo nemške drža- ve na Karavankah«, opozorilo, ki ga je Stein- acher znova in nadrobno utemeljil z znano knjigo Sieg in deutscher Nacht leta 1943. Steinacher se je v omenjenem pismu potego- val za dodelitev nemških kreditov za južno- koroško kmetijstvo. Stuhlpfarrer v pripombi naglasa takratno kolonizacijo rajhovskih kme- tov na obmejnem področju Koroške, pri če- mer je imela vodilno vlogo osrednja koroška protislovenska organizacija Kärntner Hei- matbund. O denarni pomoči rajhovskim ko- lonistom Koroške avtor opozarja, da je odobril avgusta 1933 nemški finančni minister v ta namen 100.000 šilingov iz sredstev po- 32 sebne družbe, imenovane Ossa Vermittlung- und Handelgesellschaft, ki jo je še leta 1926 ustanovil takratni nemški kancler Stresse- mann. Od ustanovitve je družba nastopala kot finančni organ nemške narodnostne in revi- zionistične politike. V času weimarske repub- like je bila sicer pod nadzorstvom takratnih političnih strank (z izjemo komunistične in nacistov), od leta 1933 pa je bila izključno v nacističnih rokah. V skladu s tem je Ossa vključila v kreditiranje rajhovske koloniza- cije tudi vodstvo avstrijske nacistične stran- ke, sama delitev denarnih sredstev pa je bila v rokah vodje »Združenja rajhovskih kmetij- cev na Koroškem« Wolfa Küchlerja, nacista Alberta Gayla in tajnika Heimatbunda Aloisa Maier-Kaibitscha, sredstva sama pa namenjena »narodnopolitično najbolj ogrože- nemu območju nekdanje plebiscitne cone A« vključno z Ziljsko dolino. — Prihodnje leto 1934 je dalo nemško finančno ministrstvo v ta namen 200.000 mark, vendar to pot tudi za podporo avstrijskim (pač nemško naciona- lističnim op.) kmetov na tem območju. Več zanimivih podatkov je v Stuhlpfarrer- jevem prispevku za nemško gospodarsko po- litiko do Jugoslavije v času po anšlusu leta 1938. Omenja, da so v tem času pripravili na Koroškem in Štajerskem spomenice o anek- siji določenega jugoslovanskega prostora. Ta- ko so bile pripravljene koroške obmejne za- hteve do Jugoslavije že leta 1940 ter so za- jemale tudi zahtevo po Mežiški dolini in na podlagi zemljepisno-prometnih izhodišč in ze- meljskih zakladov tudi jeseniški trikot! Gre torej za očitno poučen dokument, ki v celoti zavrača tudi danes tolikanj opevano zaklj uče- nost Koroške na Karavankah! Poseben razdelek je v Stuhlpfarrer j evem prispevku namenjen problematiki o poskusu izselitve koroških Slovencev med drugo sve- tovno vojno. Med drugim v celoti prinaša v naši literaturi že pred časom objavljeni Himmlerjev ukaz z dne 6. februarja 1943 o izselitvenem območju Koroške, ki je v bistvu zajemalo tako imenovano povojno območje obveznega dvojezičnega šolstva. Po nacistični dokumentaciji povzema še jezikovne podatke ljudskega štetja leta 1939 za Koroško, po ka- terih so nacisti tega leta našteli 44.708 Koroš- cev s slovensko materinščino (približno 10 "/o vsega koroškega prebivalstva, ob čemer se je 8553 Korošcev priznalo za Slovence). Orisana je dalje vloga nekdanjega tajnika Kärntner Heimatbunda ter vodje koroškega obmejnega urada NSDAP Maier-Kaibitscha v času po anšlusu. Posebej je omenjeno Kaibitschevo opozorilo iz decembra 1939 o uporabi znanega sporazuma Hitler-Mussolini iz tistega časa o preselitvi južnotirolskega in kasneje tudi ka- nalskega nemštva v tretji rajh za okrepitev južnokoroškega nemštva. Dejstvo, da so se priglasili za preselitev v tretji rajh tudi ne- kateri Slovenci iz Kanalske doline, bi utegni- lo voditi k okrepitvi slovenskega elementa na Koroškem, zato so nacisti selili prijavljene Slovence (imenovali so jih »vindišarje«) v druge dele Nemčije, kjer bi se lahko hitreje ponemčili. Za čas neposredno po nemškem na- padu na Jugoslavijo je v Stuhlpfarrer j evem prispevku nakazan postopek nacističnih obla- sti pri izboru tistih slovenskih posestev, ki naj bi jih prevzeli optanti iz Kanalske doline. Posebej omenja sejo z dne 27. septembra 1941, na kateri so nacisti določili kriterije za tak izbor. Določili so tudi, da se bodo morali izbrani Slovenci odločiti v enem tednu, ali prepustijo svojo posest raje v zaplembo kot v odkup. Kljub temu pa bi tudi tisti, ki bi privolili v odkup, po sklepu sestanka »držav- na policija prepeljala v taborišče«. Po naka- zanih podatkih je bilo v taboriščih Volks- deutsche Mittelstelle na Frankovskem in Brandenburškem miaja 1942 1217 koroških Slovencev, med njimi 947 pregnanih aprila tega leta iz Koroške. Ob zaključku Stuhlpfarrer glede na zdaj- šnjo zahtevo koroških nemških nacionalistov, da bi bilo treba koroške Slovence šele »ugo- toviti« pravi, da se koroški Slovenci upravi- čeno čudijo, da so (nacisti op.) »takrat, ko so jih hoteli oropati in uničiti..., zelo dolbro vedeli, kje jih je najti«. Tone Zorn Jadranski koledar 1973, izdalo Založništvo tržaškega tiska, 297 str. Jadranski koledar prinaša vrsto aktualnih člankov, kot Zvoneta Zorka »Heimatdienst- zli duh Koroške«, Boga Samsa »Parlamentar- ne volitve 1972 in Slovenci«, Elia Fornazari- ča »Dežela in Slovenci«, Albina Bubniča »Slovensko šolstvo v Italiji še vedno nima primerne pravne in ekonomske ureditve« (s tabelami vpisanih učencev), Luciana Volka »Zmaga kmečke samozavesti« ter Stoj ana Spetiča »Beneški Slovenci, močan družbeni dejavnik«. Na področje zgodovine NOB posega članek Lide Bezlaj-Krevel »Dnevi prve svobode in boji pred Gorico septembra 1943«. Avtorica opisuje razoroževanje Italijanov na področju Primorske, nastanku osvobojenega ozemlja, ustanovitvi NOS-a za primorsko Slovenijo, mobilizacijo, napadu na Gorico ter nemško protiofenzivo. Miloš Marc je v članku »Naša domača ime- na« zbral ohranjena ledinska in domača ime- na v tržaški okolici in bližnjem Krasu. Marjan Pertot je pripravil pregled sloven- skega tiska v Italiji 1972 od časnikov in časo- pisov do knjig v samozaložbi. 33 v koledarju je objavljen kronološki pre- gled kmečkih uporov na Slovenskem, povzet po Prešernovem koledarju za leto 1973. Samo Pahor piše o upravno političnih raz- delitvah občine Trst od odloka 3. novembra 1811 generalnega guvernerja ilirskih provinc Henrija Bertranda, ki ni pustila trajnejših sledov, do razdelitve iz leta 1970. Članek je opremljen z grafičnimi prikazi vseh pomem- bnih razdelitev in je moč natančno spremlja- ti razvoj meja mesta in enot, na katere je bilo razdeljeno. Albert Rejec v članku »Izza kongresa« ob papeževem pozdravu na videmskem evhari- stičnem kongresu obravnava odnos cerkvenih oblasti do slovenskih vernikov in bogoslužja v njihovem jeziku, dotakne pa se tudi tega vprašanja na Koroškem. Drago Pahor piše o odmevu bazoviških žr- tev v slovenski umetnosti. Obravnava pesmi, prozo, skladbe, likovno umetnost. Prispevek je ilustriral s slikami na to temo ter osnutki spomenika žrtvam. Dušan Furlan opozarja na manj znani na- pad Nemcev na partijsko šolo na Vojskem decembra 1943. Napad, ki je bil pripravljen podobno kot znani udarec na partijsko šolo v Cerknem, pa ni uspel, ker so partizani pra- vočasno opazili nemško kolono, jo pripravlje- ni dočakali in se umaknili iz nemških klešč. Srečko Vilhar se ukvarja s tržaškim občin- skim svetom leta 1911. Leto samo ni posebno različno od drugih, je pa značilno za predvoj- na leta. Avtor podaja pregled razvoja občin- skega upravnega telesa in ustreznih statutov, sestave in volitev v občinski svet. Sledi opis nastopa dr. Josipa Vilfana proti predlogu za gradnjo nove italijanske gimnazi- je v Trstu pa tudi njegovih zahtev po podr- žavljenju ciril-metodskih šol in odprtju no- vih slovenskih šol v središču mesta. Nastopa proti tezi, da so Slovence uvozili v Trst in zagovarja uporabo slovenščine na sodiščih. Vilfan podaja 11. decembra 1911 podatke o otroških vrtcih Ciril-Metodove družbe in nje- nih šol. Albert Klun piše o prvi partizanski misiji, ki je v Italiji navezala z zavezniki stike glede prevzema ranjencev, osvobajanju interniran- cev, pomoči v hrani in tehničnem materialu. V misiji sta bila inž. Adam Armand in dr. Sergije Makiedo. Misija je prišla v Bari in od tod v Alžir. Dosegli so Eisenhower j evo navodilo, naj se jim pomaga pri izpolnitvi načrta. To poslanstvo je v bistvu presegalo pooblastila misije, vendar pa se je kmalu kot uradna jugoslovanska misija vrnila v Bari. Prvič jo je namreč poslal v Italijo štab obalne komande Dalmacije brez vednosti vrhovnega štaba. Misija je dosegla vrnitev nekih ladij, ki so jih zaplenili Italijani, uredila je prevoz ra- njencev, evakuacijo civilnega prebivalstva iz Dalmacije, omogočila ustanovitev prekomor- skih brigad ter informirala mednarodno jav- nost o stanju v Jugoslaviji. Vid Vremec piše o boju tigrovcev v maju 1941, ko je padel Danilo Zelen in so ujeli Ferda Kravanjo, ki se je izdajal za Srba Djura Jovanoviča ter o njegovem begu iz ljubljanske bolnišnice. Branko Marušič objavlja nekaj pisem Šte- fana Široka, danes manj znanega mladoslo- venskega podlistkarja, sodobnika Levca in Levstika, hkrati z njegovim življenjepisom. A Pagon-Ogarev se dotika napada tlačanov na devinski grad za časa tolminskega punta leta 1713. Pri tem se opira na razpravo prof. Rada Bednafika, ki je izšla v Gorici leta 1930 v reviji »Družina«. Maks Zadnik je prispeval pregled delova- nja partizanske bolnišnice pod Beko na Ma- lem Krasu. Opiše njeno gradnjo, sprejemanje in zdravljenje bolnikov ter ranjencev, na- vaja nekatere ranjence, medicinsko osebje, potek operacij, način prehrane in zavarovanje ranjencev, oskrbovanje bolnišnice z zdravili, konča z ukinitvijo bolnišnice septembra 1944. Prispevek je dopolnjen članek, ki je izšel v TV 15. Zanimiv je prispevek Frana Juriševiča »Preteklost Primorske na razglednicah«, ki opozarja na posebno zvrst gradiva urbanistič- nega, narodnega in političnega značaja. Koledar se zaključi s pregledom najvažnej- ših dogodkov za Slovence v Italiji. Najprej podaja bibliografijo pomembnih člankov, nato pa navaja nekatere pomembnejše dokumente v celoti. Andrej Vovko Mirko Kumer, »Po sili vojak«. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu 1969, 310 strani. Delo znanega koroškega Slovenca, pred- stavnika slovenskih kmetov v deželni kmetij- ski zbornici Mirka Kumra pd. Crčeja je iz- šlo v dveh delih. Podnaslov obeh je »Pot ko- roškega Slovenca skozi drugo svetovno voj- no«. Knjižici sta spomini, ki se začenjajo z na- padom na Jugoslavijo in se končajo v drugi polovici leta 1945, ko se je avtor po velikih peripetijah vrnil v rodno vas Blato pri Pli- berku. Čeprav so spomini osebno pobarvani in čeprav so pisani kot leposlovno delo, naj- demo v njih nekaj zanimivih podatkov tako rekoč iz »prve roke«. Gre namreč za podat- ke, ki govorijo o ravnanju različnih oblasti med drugo svetovno vojno (nacističnih, sov- jetskih, jugoslovanskih in britanskih) do ko- roškega Slovenca, ki je bil mobiliziran v nem- ško vojsko. 34 Znano je dejstvo, da je nacizem v Avstriji (po anšlusu) prizadejal koroškim Slovencem veliko gorja. Se posebej močan pritisk pa so koroški Slovenci začutili po napadu Hitler- jeve Nemčije na Jugoslavijo, ko so odpadle še zadnje zavore nacistične agresije do »-ne- arijcev« slovanskega porekla. Potem ko je avtor nekaj let pod Hitlerjem živel v relativ- nem »miru«, se je že nekaj dni po napadu na Jugoslavijo pred vrati Crčejeve domačije pri- kazal gestapovec in ga z izgovorom, da mora v gestapovski pisarni v Pliberku nekaj podpi- sati, odpeljal v zapor v Celovec. V zaporih so njemu in sojetnikom pobrali vso lastnino in jih ob kletvicah in zaničevanju odpeljali v celice, kjer podnevi niso smeli niti ležati na posteljah. Med sojetniki je bilo veliko njego- vih znancev iz Podjune in Roža ter popolno vodstvo celovške Slovenske prosvetne zveze. Seveda pa se je tudi v gestapovskih zaporih, po njegovem pričevanju, našel prijazen paz- nik, ob tem, da med sojetniki ni manjkalo »vohunov«, ki so pazili na besede in zaradi katerih je marsikateri jetnik končal v krema- toriju. Ves čas ujetništva ga ni nihče zaslišal, še manj obtožil ali obsodil. Cez nekaj časa so ga spustili domov, da bi ga po enomeseč- nem domačem »počitku« lahko mobilizirali v nemški Wehrmacht. Kaže torej, da so ga za- prli samo za to, ker je bil zaveden Slovenec, ki bi ob napadu na Jugoslavijo in svoj matič- ni narod lahko delal »zdrahe«. Za nacistično oblast je bil torej velik greh, če si bil Slovenec, vendar pa ne tako velik, da ne bi mogel biti vojak, ki brani rajh. Se- veda ni bilo misliti, da ga bodo poslali na »jugoslovansko« fronto, ampak je odšel kot topničar na vzhodno fronto v okolico Lenin- grada. Tu pa mu je njegova narodnost in znanje slovenskega jezika mnogo koristila. Hitro se je naučil ruščine in postal prevaja- lec, vendar samo takrat, «kadar je lahko po- magal trpečim ljudim«, kot je sam zapisal. Skupaj s pomikanjem fronte je tudi on »po- toval«. Bil je na Estonskem, Letonskem, na otokih v Baltiškem morju, pa tudi na dopust je šel trikrat. Med enim izmed obiskov je po nasvetu prijatelja hotel priti v partizane, to- da nikakor ni mogel dobiti zveze z njimi. Znanje ruskega jezika pa mu ni pripomoglo le k boljšemu življenju na fronti, ampak se je lahko tudi podrobneje seznanjal z življe- njem in trpljenjem tamkajšnjih ljudi, pred- vsem kmetov. Prav temu delu svojega »voj- skovanja« v Sovjetski zvezi je posvetil veči- no spominov. Propadanje rajha je tudi njemu prineslo težje dni. Umikali so se iz kraja v kraj, iz- gubili topove, na koncu pa so topništvo celo prekvalificirali v pehoto. Konec vojne se je bližal, marca 1945 pa bi bil kmalu ob življe- nje. Vendarle ne zaradi krogle. Postavili so ga pred vojaško sodišče zaradi nepazljivosti pri stražarjenju. Vse pa se je »srečno« kon- čalo, saj je bil obsojen le na časovno kazen v kazenskem bataljonu. Obsodba je bila celo mila, saj dejstvo, da je Slovenec in zato že vnaprej nezanesljiv, kot kaže, ni igralo no- bene vloge. To nam dokazuje tudi usoda nem- škega vojaka, ki so ga pred njim zaradi maj- hnega prestopka obsodili na smrt in ga ustre- lili, čeprav je bil nosilec številnih odlikovanj in je imel v vojaški knjižici potrjenih 14 ubitih sovjetskih vojakov. Kazenski bataljon so poslali v prvo bojno črto in tu je dočakal tudi konec vojne. Nem- ška vojska se je morala predati Sovjetom in spet je piscu spominov znanje ruskega jezi- ka prišlo prav. Tudi v vojnem ujetništvu je postal prevajalec, kar mu je še posebej kori- stilo v končnem ujetniškem taborišču Novo- zibkov. Postal je prijatelj načelnika tabori- šča, bil prevajalec in opravljal še razna dru- ga dela. Toda kmalu ga je doletela bridka usoda koroškega Slovenca. Prišel je ukaz, da naj izmed ujetnikov izločijo vse nenemške. Izločili so Jugoslovane, Cehe, Italijane, Mad- žare, Romune, Francoze, Belgijce, Nizozem- ce in celo Američane. Samo koroških Sloven- cev ne, kajti bili so avstrijski državljani, za njih se v Potsdamu ni nihče potegnil, svojih predstavnikov pa tam seveda niso imeli. Ostal je še vedno »ujet nemški vojak«, med- tem ko so nenemški ujetniki postali stražarji ujetniških delovnih brigad. Ker se vsem ni godilo posebno slabo in ker so vsi ostali še vedno v ujetništvu, je vse še nekako prene- sel. Malo pa je manjkalo, da bi bila njegova usoda bistveno drugačna. Iz ujetništva so namreč začeli odpuščati ujetnike nenemške narodnosti in bolne ali invalidne nemške vo- jake. Avtor pa je bil zdrav avstrijski držav- ljan. Iz zagate se je rešil z zvijačo. Popravil je svoj formular in napisal, da je jugoslovan- ski državljan slovenske narodnosti. Tako je skupaj s 106 soujetniki odšel na dolgotrajno pot domov. Skozi Ukrajino, Romunijo in Madžarsko je potoval proti domači vasi. Na poti so jih prebivalci, posebno Madžari, pri- srčno sprejemali. Avtor se je odločil, da se pelje v domovino skozi Jugoslavijo, »z brati po jeziku in narodu« in postal vodja jugo- slovanske skupine v transportu. Na jugoslo- vansko-madžarski meji so iz sovjetskega vla- ka prestopili v jugoslovanskega. Med njimi je bilo tudi nekaj nekdanjih jugoslovanskih Nemcev, ki pa jim jugoslovanski vojaki niso dovolili prestopiti meje in so morali ostati na Madžarskem. Zadnji del spominov je posvetil opisovanju jugoslovanskih pokrajin, sprejemu v Jugo- slaviji in prehodu preko jugoslovansko-av- strijske meje. Navdušil ga je sprejem vojnih ujetnikov v Subotici, ko so jih prebivalci po- 35 gostili z belim kruhom, ki ga niso videli že nekaj let. Iz oken so jim metali kruha, žemelj in cigaret, tako da so se nekateri dobesedno stepli zanje. V Subotici so dobili brezplačno železniško karto za štirinajst dni, obleko so jim razušili in bili so svobodni ljudje. Po nekajdnevnem potovanju se je pripeljal do Prevalj, samo nekaj kilometrov od doma. Toda vmes je bila meja in težko je bilo priti prek nje. K sreči je v Prevalj ah naletel na znanca, ki mu je od ljudskega odbora priskr- bel priporočilno pismo, s katerim je šel v Dravograd, da dobi od višje oblasti dovolje- nje za prehod jugoslovanske meje. Dovoljenje je dobil, prestopil jugoslovansko mejo, toda ustavilo se je le nekaj korakov za njo. An- gleži ga niso pustili naprej, čeprav je imel vse dokumente. Odpeljali so ga na angleško poveljstvo v Labot, ga zasliševali in drugi dan odpustili. »Štiri leta in pol dolga pot po sili vojaka je bila končana«. Dušan Nečak »Za globalno zaščito Slovencev v Italiji«, uredil Stanislav Renko, ponatis iz Primorske- ga dnevnika in drugega tiska, Založništvo tr- žaškega tiska 1972, 124 strani. Ze naslov publikacije nam pove, kakšno vsebino ima. Slovenci v Italiji se že dolgo borijo za celovito, globalno zaščito. Posebno v zadnjih letih je ta boj močno napredoval, saj je v letih od 1970 do 1972 prišlo kar do petih zakonskih predlogov za globalno za- ščito Slovencev v Italiji. Predloge so izdelale SKGZ (Slovenska kultumo-gospodarska zve- za), KPI, PSI, SS — SDZ (Slovenska skup- nost — Slovenska demokratska zveza) in PSIUP (stranka delavske enotnosti). Predlogi se med seboj bistveno ne razlikujejo, le pred- log SKGZ se od drugih loči največ po tem, da zanj, podobno kot za južnotirolski »paket«, zahtevajo nov ustavni zakon. Knjižica je nedvomno berilo, ki ga lahko z veseljem vzame v roke vsak, ki se ukvarja s problematiko slovenske manjšine v Italiji. Pravzaprav je to knjižica, kakršnih bi si že- leli tudi za manjšino na Koroškem. Gre nam- reč za to, da je v eni publikaciji zbrana ve- čina materiala, ki je bistvena za proučevanje problematike te vrste. Čeprav je bil osnovni namen SKGZ in urednika knjižice Stanislava Renka zbrati, predvsem v Primorskem dnevniku in v Jad- ranskem koledarju objavljena besedila zakon- skih predlogov za globalno zaščito Slovencev v Italiji, pa so temu dodali še nekatere do- kumente, člene ustave, mirovne pogodbe in posebnega statuta dežele Furlanije — Julij- ske krajine ter izjave, ki niso neposredno vezane za zakonske predloge, so pa v tesni povezavi z življenjem in položajem slovenske manjšine v Italiji. V prvem delu knjižice zato najdemo najprej nekatere člene mirovne po- godbe z Italijo z 10. februarja 1947, nekaj členov italijanske ustave in 3. člen posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije — Julij- ske krajine. Vsi členi seveda govorijo o za- ščiti manjšine in njenih pravic. V tem delu knjižice najdemo še ponatis skupnega pisma Slovencev v Italiji predsedniku vlade Emiliu Colombu, ponatis poročila iz Primorskega dnevnika, ki govori o pogovorih slovenske delegacije pri predsedniku dežele Furlanije — Julijske krajine Berzantiju in najvažnejše po- datke o sprejemu slovenske delegacije pri predsedniku vlade Colombu. Na konec za- mišljenega prvega dela publikacije pa je urednik uvrstil še besedilo posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije — Julijske Kra- jine, ki naj bi služili boljšemu razumevanju petih zakonskih predlogov, ki mu sledijo. Drugi del knjižice je v celoti posvečen za- konskim predlogom. Vendar niso objavljena samo besedila zakonskih predlogov, ampak so objavili tudi razlage posameznih zakon- skih predlogov, tako da tudi nestrokovnjak lahko dobi pravo sliko o njih in o položaju slovenske manjšine v Italiji. Zadnji razdelek knjižice je posvečen izjavi SKGZ, ki v njej izraža upanje, da bosta po- dobne predloge sestavili tudi obe stranki, ki tega še nista storili — Krščanska demokra- cija in socialdemokratska stranka, saj nosi zlasti prva, kot ugotavlja v uvodu urednik Renko, glavno odgovornost za vso povojno politiko. V celoti je knjižica jasen dokaz, da se z veliko dobre volje, s sorazmerno malo dela in majhnimi stroški lahko ustvari delo, ki mnogo koristi strokovnjaku, laiku in politiku. Dušan Nečak Franc Arnejc, Od Dnjestra do Piave. Spo- mini iz prve svetovne vojne. Družba sv. Mo- horja v Celovcu 1970. 131 strani. Knjižica predstavlja dnevniške zapiske mladega kmečkega fanta iz koroškega Roža za ves čas prve svetovne vojne. Arnejc je bil mobiliziran že prve dni po napadu na Srbijo, oktobra je odšel s svojim 7. pešpol- kom v Ukrajino na rusko fronto. Cez leto dni je bil premeščen na italijansko bojišče, kjer je ostal skoraj brez prekinitev do po- letja leta 1918, ko je bil končno poslan v zaledje. V tem času si je prislužil dve mali srebrni medalji za hrabrost in dve podčast- niški zvezdici. Andreje sam ugotavlja na kon- cu zapiskov, da je pravi čudež, da se je iz vseh zgod in nezgod prvega svetovnega kla- nja rešil živ in zdrav. Arnejčevi zapiski so preprosti, njihov jezik je ljudsko klen, takšen, kakor je lahko na- stajal ob vsakodnevnem zapisovanju v strel- 36 skih jarkih in kavemah. Zato v njih avtor nima časa veliko razmišljati o smiselnosti vsega, kar se z njim dogaja. O politiki v knji- gi skoraj ni besede. Toliko zgovornejša pa je osebna izpoved človeka, ki sovraži vojno v vseh njenih oblikah, zasovraži avstro-ogr- sko državo in njene predstavnike — svoje lopovske oficirje —• kljub vsemu pa ohranja v sebi toliko človečnosti, da pomaga celo pre- bivalcem premagane sovražne države. Ob mislih na vrnitev domov ali ob grobu padlega tovariša Amejc v dnevnik celo zapiše pesem. Vrednost Amejčevega dnevnika je za zgo- dovinarja predvsem v tem, da dokumentarno potrjuje uveljavljene splošne trditve o stra- hotah prve svetovne vojne, še posebej o av- strijski armadi in Slovencih, ki so jih zvlekli vanjo. Grozljivo podobnost z »razširjanjem nemške kulture« v drugi svetovni vojni naj- demo v opisih avstrijskega terorja nad ukra- jinskim prebivalstvom, ko je veljalo pravilo: »Bolje je devetindevetdeset nedolžnih usmr- titi, kakor enega krivega izpustiti.« Čeprav je Amejc na tirolski fronti branil domačo Koroško pred italijanskimi napadalci, se tudi tu njegov srd hitro sprevrže proti lastnim oficirjem. V avstrijski vojski je bila ustalje- na praksa streljanje na umiku onemoglih lastnih vojakov, nečloveške kazni za vsak dejanski ali namišljeni prekršek, izmišljanje nemogočih podvigov, ki so imeli za rezultat smrt množice vojakov in povišanje za ofi- cirja, ki je iz varnega zaledja »vodil« podvig po telefonu. Ropanje, korupcija in pijanče- vanje med oficirji so opravili hujše razdiral- no delo kot italijanske granate. Večkrat lah- ko beremo podobne zapiske: »Dne 29. maja imamo veliko pojedino v oficirski menzi, ker je prišla vest, da so naši prodrli na Tirol- skem. Drugi dan prideta opoldne oba častnika pijana kot žabe gledat oziroma nadzirat našo četo. Gradi je bil tako pijan, da ga noge niso več držale pokonci. Prekucnil se je v naj- večjo lužo in so ga morali peljati domov, Fritz pa je obležal na mestu. Takšni so naši cesarsko-kraljevi častniki! Nas pa tako mu- čijo, da je groza! Gradi se je spomnil, da mora imeti okrog svoje barake opran kamen iz potoka, in morali smo ga nositi ven iz potoka na vrh Velikega Pala, čeravno je tam okrog dosti kamenja; toda on je dal ta ukaz le zato, da je mogel nas trpinčiti...«. Tako pač kot poznamo tudi iz Haškovega Švejka! Na koncu bi veljalo morda še opozoriti na tragiko v navidezno brezizhodnem položaju, ki je sUil slovenske vojake, da so večinoma do konca vztrajali kot »dobri vojaki« na avstrij- skih frontah. Ker se srečujemo z dnevnikom koroškega rojaka, ob branju nehote primer- jamo tedanji položaj s sedanjo »brezizhod- nostjo« slovenstva v avstrijskem zamejstvu. Janez Stergar Jože Krall: Partizanske tiskarne na Slo- venskem, I. — Osrednje tiskarne. Knjižnica NOV in POS 40/1. Ljubljana 1972, 394 str. Krallovo delo, 40. zvezek knjižnice NOV in POS, je tokrat izdal Institut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, založila pa kot običajno ljubljanska »Partizanska knji- ga«. Kot pravi avtor v uvodu, je namen njego- vega široko zasnovanega pregleda, da na os- novi arhivskih podatkov in že objavljene li- terature poda čim popolnejšo sliko razvoja dela obeh osrednjih tiskam (Triglav in Par- tizanska tiskarna) v okviru Centralne tehni- ke KPS. Krall se je omejü le na »pravi« tisk in je ciklostilno tehniko le na kratko omenil, čeprav je bila v partizanskem tisku ravno tako pomembna. Vsebino knjige je-avtor raz- delil kronološko, po posameznih dogodkih, ki so bili pomembni za razvoj slovenskega partizanskega tiska. Na koncu je dodan še statistični pregled dela obeh osrednjih tiskarn (abecedni seznam vseh časopisov in njihova naklada) od kapitulacije Italije do nemške ofenzive v aprilu 1945, ko sta tiskarni pre- nehali delati na Slovenskem. Arhivske vire za obravnavano tematiko hra- ni IZGD v Ljubljani v fondu Centralne teh- nike KPS ter v civilnem in vojaškem arhivu iz časa NOB. Vire je Krall lahko dopolnil še s pismenimi izjavami sodelavcev tiskarn; izjave hrani arhiv CK ZKS v Ljubljani. V dveh uvodnih poglavjih je avtor posegel nazaj in prikazal stanje ilegalnega tiska vse od leta 1938, ko je začel v ciklostüni tehniki izhajati »Slovenski poročevalec«. Vodstvo KPS je bilo ob pričetku vojne že pripravlje- no na tiskanje različne ilegalne literature, k prvim znakom upora je sodila prav akti- vizacija množic s pomočjo ilegalno razmno- ženega in tiskanega materiala. Sprva je bilo najpomembnejše središče Ljubljana, saj je bilo v njej v letih 1941-42 kar šest ilegalnih tiskarn. Med dmgim so v tiskarni Tunel v maju 1942 izdali prvo tiskano številko »Slo- venskega poročevalca«. Z osvoboditvijo do- bršnega dela Dolenjske spomladi 1942 se je središče tiskarstva iz Ljubljane začelo pre- našati na osvobojeno ozemlje, v okolici Ljub- ljane pa je bilo organiziranih več partizan- skih tehnik, ki so razmnoževale v glavnem za svoje terene. Po kapitulaciji Italije so svoje pribežališče tiskarji CT KPS našli v Kočevskem Rogu. Na ponovno osvobojenem ozemlju je Centralna tehnika v začetku leta 1944 imela poleg treh tiskarn še tri ciklo- stilno tehnike, ki so delovale vse do osvo- boditve. Največji problem partizanskih tiskam je bilo pomanjkanje tiskarskega materiala. Kljub dobro organizirani nabavni službi, ki 37 je imela svoje sodelavce celo v Milanu, je tiskanje zaradi neredne nabave papirja ali pomanjkanja pogonskega goriva večkrat za- stalo. Krall opisuje, s kakšnimi napori in do- miselnimi improviziranimi tehničnimi rešit- vami so tiskarji premagovali težave. Po novinarski konferenci maja 1944 v Met- liki je prišlo do reorganizacije partizanskega tiskarstva. Zaradi povečanih potreb osvobo- dilnega gibanja je bilo treba tehnični aparat CT KPS in mrežo tiskarn razširiti. Jeseni 1944 so v sklopu Centralne tehnike tako ob- ratovale že štiri tiskarne z brzotiskalnimi stroji in še pet manjših tiskarn. Tik pred osvoboditvijo je bilo delovanje tiskarn zaradi povečane aktivnosti Nemcev in domobrancev skoraj povsem onemogočeno. Sredi aprila 1945 so se tiskarji pred prodiranjem četnikov končno umaknili v Črnomelj. Iz Bele krajine jih je nekaj odšlo v Zadar, kjer so s pomočjo slovenskih grafikov — prekomorcev organi- zirali tiskamo baze Glavnega štaba Slovenije v Dalmaciji, del tiskarjev pa je odšel v Gor- ski Kotor in od tam v osvobojeno Ljubljano. Program »Knjižnice NOV in POS« pred- videva, da bo isti avtor pripravil tudi oris razvoja partizanskih tiskam v Slovenskem Primorju. To je vsekakor spodbudno dejstvo, saj je tudi osupljivo dobro delovanje parti- zanskega tiska eden izmed elementov, ki ved- no znova potrjujejo, kako je bilo naše na- rodnoosvobodilno gibanje v evropskem in svetovnem okviru druge svetovne vojne ne- kaj povsem izrednega. Nataša Stergar SOMMAIRE ¦ Ferdo Gestrin, Professeur a la Faculté des Lett- res, Ljubljana: Le commerce exercé par les paysans et les révoltes paysannes. — CDU 381 (497.12) ¦'15":323.325 — p. 1 Vincencij Demšar, Conservateur au Musée de Skof j a Loka, Ljubljana: La seign eurie de Skof- ja Loka et les révoltes paysannes. — CDU 323.325 (497.12 Skofja Loka) "14/17" — p. 5 Jože Žontar, Directeur des Archives de la ville de Ljubljana, Kranj: Les révoltes des paysans en 1789 et 1790, a l'occasion des réformes des impóts et des redevances féodales, et a cause de la revocation de ces réformes. — CDU 323.325 (497.12) "1789/1790" — p. 13 France Planina, Professeur de lycée en retraite, Ljubljana: L'histoire du musée a Skofja Loka — CDU 069 (497.12 Skofja Loka) (091) — p. 17 Tone Zorn, Associé d'études a l'Institut pour 1' étude des nationalités: Le périodique des insti- tuteurs de Carinthie et la minorité slovene. — CDU 371.1 (436) (05) "1869|/1937": 323.15 (= 863) - p. 24 Informations sur l'activité de nos établissements et de nos sociétés. — CDU 061.055. — p. 29 PubUcations nouvelles. — CDU 930 (048.1). — p. 32 Bibliographie: Kronika —XX Bogo Grafenauer, Professeur a la Faculté des Lettres, Ljubljana: A l'occasion du vingtieme anniversaire de la revue Kronika. — CDU 949.712-2 (05) "1953/1972" — p. 39 Sergij Vilfan, Professeur a la Faculté de Droit, Ljubljana: Comment la revue pour l'histoire locale slovene Kronika a commence a paraltre. — CDU 949.712-2 (05) "1953" — p. 41 Anka Vidovič-Miklavčič, Collaborateur a l'Insti- tut pour 1' histoire du Mouvement ouvrier, Ljubljana: Bibliographie de la Kronika, Revue pour l'histoire locale slovene I—XX (1953— 1972). — CDU 014.3:949.712-2 (05)"1953/1972" — p. 43 38 ANKA VIDOViC-MIKLAVCiC BIBLIOGRAFSKO KAZALO KRONIKE ČASOPISA ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO I-XX (1953—1972) OB DVAJSETLETNICI »KRONIKE« Zgodovina Slovencev je zgodovina naroda, ki je bil tisočletje brez svoje države, še več, ki je bil le skromno predstavljen v tistem delu družbenih struktur, ki so imele nad ljudstvom javno oblast ali jo uresničevale. Takšna zgodovina postavlja v mnogo večji me- ri, kot je to v »veliki zgodovini«, vprašanja iz življenja »povprečnega človeka« in ostreje zastavlja tudi problem, po kakšni poti se je prav ta človek mogel postopno vse močneje uveljavljati tudi v širšem in »višjem« razvo- ju na svojih tleh. Poleg tega smo prišli v zgo- dovinski metodologiji do takšne stopnje, da je celo vrsto vprašanj mogoče reševati z vse- mi zgodovinskimi postopki le na omejenem področju — zlasti pri agrarni zgodovini, v marsičem pa tudi pri zgodovini mest. To dvoje daje regionalni zgodovini v našem položaju in posebej v slovenski zgodovini njen načelni pomen. Prav zaradi značaja slo- venskega zgodovinskega razvoja je imelo zgodovinarjevo delo te vrste pri nas močno tradicijo v vseh zgodovinskih glasilih, včasih celo premočno, tako da je odrivala študij več- jih in širših vprašanj kar v ozadje. Prav pro- blematiki te vrste je bil pred vojno posvečen celo poseben zgodovinski časopis, čeprav predvsem zgodovini urbanskih naselij. Ko smo po osvoboditvi nanovo urejali zgo- dovinarsko organizacijo in zgodovinska glasila, smo najprej morali misliti na to, kar je bilo najpotrebnejše: na povezanost vseh ljudi, ki se zanimajo za zgodovino in ki delajo na tem področju, v skupno organizacijo ter na usta- novitev glasila, ki bo načelo celotno proble- matiko slovenske zgodovine iz metodoloških izhodišč naše revolucije in ki je zaradi tega moralo zajemati v prvi vrsti širša vprašanja. Prav takšna potreba se je postavljala spričo nalog, ki jih ima takšno glasilo ob seznanja- nju zgodovinarjev s širšim delom na področju naše vede in ob povezovanju dela slovenskih zgodovinarjev s svetovnim zgodovinopisjem. Ko se je napotil »Zgodovinski časopis« v takšne smeri, pa je ostala regionalna in kra- jevna zgodovina v mnogo slabšem položaju, kot je bila v predvojnih glasilih slovenskega zgodovinopisja. Že leta 1948 — še v istem le- tu, v katerem je izšel prvi letnik Zgodovin- skega časopisa — si je spričo tega postavilo Zgodovinsko društvo nalogo, da pripravi po- seben časopis, ki naj bi obravnaval »zgodovi- no urbanskih in industrijskih naselij« ter »regionalno zgodovino«; to stališče odbora je potrdilo tudi zborovanje slovenskih zgodovi- narjev v Novi Gorici in odtlej se vse do začet- ka izhajanja Kronike kot »časopisa za kra- jevno zgodovino« neprestano ponavljajo po- ročila o pripravi tega časopisa v društvenih poročilih. Poleg tega pa so bile Kroniki naložene še nekatere druge naloge. Ker v slovenskih raz- merah ni bilo niti upanja, niti potrebe, usta- navljati še posebno glasilo v zvezi s poučeva- njem zgodovine, naj hi tudi to vprašanje na- šlo izraz v tem časopisu: zlasti s poljudnejši- mi prispevki o različnih zgodovinskih vpra- šanjih, ob prvih korakih seznanjanja z zgo- dovinskimi dejstvi v osnovni šoli, ki so tako ali tako nujno povezani v čim večji meri s preteklostjo domačega okoliša, pa naj bi po- magala učiteljem z vso svojo vsebino. Končno pa naj bi predstavljala skupno vez vseh po- družnic Zgodovinskega društva in pomenila nekako šolo, v kateri bi se postopno priprav- ljala večja razvejanost zgodovinske publici- stike, saj smo že v onih letih sodili, da bi bilo treba ustvariti regionalna zgodovinarska glasila vsaj še v Mariboru in Novi Gorici. Ko merimo po dvajsetih letnikih časopisa, ki smo ga pripravljali do leta 1953, njegovo delo ob zgornjih nalogah, moramo reči, da je opravil veliko delo zlasti v dveh pogledih: v znanstvenem proučevanju krajevne zgodovi- ne in pri uvajanju velikega števila mladih in novih ljudi v zgodovinarsko delo. S svojo pi- sano vsebino je bila Kronika za marsikoga bolj zanimiva kot Zgodovinski časopis in zla- sti pri osnovnošolskih učiteljih zgodovine očitno zaradi svoje porabnosti tudi bolj pri- ljubljena. V drugih dveh pogledih je bilo delo neko- liko manj uspešno. Od vsega začetka je bila 39 osrednja Slovenija v prispevkih močneje predstavljena kot njeni obrobni predeli, tako da je Kronika pri povezovanju podružnic Zgodovinskega društva odigrala mnogo manjšo vlogo, kot smo nekdaj mislili. Seveda pa je bila to le delno posledica njenega ure- janja, v prvi vrsti pa težav pri pridobivanju zunanjih sodelavcev zunaj okoliša, ki je bil po urednikih lažje dostopen. Vsekakor bo treba misliti, da je to tudi v našem času, ko imajo zgodovinarji zunaj Ljubljane tudi svo- ja posebna glasila, še vedno ena izmed po- membnih nalog »Kronike« kot enega izmed dveh osrednjih glasil društva. Pomembno pomoč delu v šoli pomeni seveda celotna vsebina časopisa. Pri tistem delu časo- pisa, ki naj bi pomagal šoli tudi s poljudnej- šim obravnavanjem širših zgodovinskih vpra- šanj in tudi vprašanj zgodovinske metodike, so se uredništva trudila zlasti na prvem pod- ročju in objavila tudi nekaj zelo pomembnih in porabnih sintetičnih pregledov o različnih vprašanjih slovenske zgodovine. V primerja- vi z obsegom celotnega časopisa pa je tega vendarle malo, medtem ko je metodika zgo- dovinskega pouka ostala skoraj popolnom.a nedotaknjeno vprašanje, kar zlasti v današ- njih časih živahnega razpravljanja o šoli in njeni reorganizaciji pouka nalaga uredništvu nekatere nove naloge. »Kronika« je potemtakem v dvajsetih letih svojega obstoja v celoti potrdila svojo opra- vičenost do življenja in stopa v novo deset- letje svojega dela v zavesti, da postajajo nje- ne naloge še večje in pomembnejše, če bo uresničila vse namere, ki so si jih ob njenem začetku zastavili z njo slovenski zgodovinarji. Ob tem jubileju, ki sicer navidez ni še »ča- stitljiv«, pa vendar pomeni obdobje, ki so ga pri svojem izhajanju presegli le redki sloven- ski zgodovinski časopisi, moramo biti sloven- ski zgodovinarji samo hvaležni vsem, ki so vla- gali svoj čas v njeno urejanje, prav tako pa tudi ljubljanskemu mestnemu arhivu za pre- vzem različnih organizacijskih nalog pri nje- nem izdajanju. BOGO GRAFENAUER 40 KAKO JE NASTAL ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO »KRONIKA« Zgodovinsko društvo za Slovenijo je v ju- niju 1948 (z letnico 1947) izdalo prvi letnik »Zgodovinskega časopisa«. Misel, da hi bila poleg tega potrebna še druga zgodovinska re- vija, se je rodila že prej. Imenovala naj bi se ta revija po prvotnem predlogu iz januarja 1947 »Slovenija«. Udeleženci zborovanja slo- venskih zgodovinarjev v Mariboru so v sep- tembru 1947 ugotovili z resolucijo »potrebo, da se čimprej začno izdajati zgodovinska glasila za Slovensko Primorje, Ljubljano in severovzhodno Slovenijo«. Na občnem zboru Zgodovinskega društva 25. januarja 1948 so načrti dobivali že konkretnejšo podobo. Fra- njo Baš je predlagal, naj hi začeli z revijo za zgodovino slovenskih mest s posebnim ozi- rom na gospodarsko zgodovino, ki naj bi se ji pozneje pridružila še posebna revija za Primorje in obnovljeni mariborski Časopis za zgodovino in narodopisje. V zvezi s tem je mestni arhivar Vladislav Fabjančič sporočil pripravljenost Mestnega ljudskega odbora Ljubljane, da podpre izhajanje zgodovinske revije, ki bi nasledila nekdanjo Kroniko slo- venskih mest. Potem, ko je Franjo Baš opre- delil to revijo kot »revijo za zgodovino Ljub- ljane ter urbanskih naselij in industrijskih središč«, je Bogo Grajenauer predlagal, naj se ustanovi posebna sekcija za to problema- tiko. Zamisel revije je bila sprejeta tudi v resoluciji zborovanja slovenskih zgodovinar- jev v Novi Gorici oktobra 1948: »Zgodovinsko društvo za Slovenijo naj v zvezi z MLO Ljub- ljana poskrbi za izdajanje časopisa za zgodo- vino urbanskih in industrijskih naselij«. Ko- nec leta je zato Zgodovinsko društvo že sporočilo Uradu za informacije pri Predsed- stvu vlade LRS svoj namen, da začne izdajati še drug časopis (za zgodovino urbanskih na- selij, industrije in za regionalna vprašanja), naslednika nekdanje Kronike slovenskih mest z nekoliko razširjenim programom. Za izvedbo tega načrta pa je bilo treba za- gotoviti —¦ in to hkrati — denar, rokopise in plansko nakazilo papirja. Konec aprila 1949 je odbor Zgodovinskega društva sporočil Mestnemu ljudskemu odboru Maribor svoj namen, da še v tem letu začne izdajati »po- seben časopis, ki bo obravnaval regionalno zgodovino, zlasti pa tudi zgodovino naših me- ščanskih in industrijskih naselij«. Navedel je, da so priprave v teku od konca preteklega leta. Glede načina izdajanja naj bi se dogo- vorili MLO Ljubljana, MLO Maribor in Zgo- dovinsko društvo. Se preden pa je prišlo do jasnosti o finančni podlagi, se je pri Zgodo- vinskem časopisu pojavila težava z rokopisi in ker jih tudi za drugo revijo ni bilo zbra- nih veliko (90 naročenih strani in 110 že prej spisanih strani rokopisov), je nastalo vpra- šanje, ali ne bi kazalo odložiti izhajanja dru- ge revije. O tem, kako je bilo rešeno to vpra- šanje, sporoča društveno tajniško poročilo za leto 1949 tole: »Za poljudnejši zgodovinski časopis, ki bi obravnaval regionalno zgodovi- no in zgodovino industrijskih in urbanskih naselj, je provizorično uredništvo na čelu z dr. Skerlom zbralo nekaj prispevkov; ker pa je bilo jasno, da tak časopis ne more uspe- vati le z enim centralnim uredništvom, je širši odbor (z zastopniki podružnic) na svoji seji dne 6. IX. 1949 sklenil, naj se ta časopis in njegovo uredništvo opreta čim bolj nepo- sredno na podružnice, ki bi s tem dobile svoje pravo glasilo. Z vodstvom uredništva sta bila poverjena Bogomir Stupan in Franjo Baš, po- družnice pa so imenovale vanj svoje zastop- nike . . .«. Ker je kazalo, da z rokopisi ne bo težav, je društvo oktobra 1950 zaprosilo za nakazilo papirja. Opozorilo je na to, da so pred vojno v Sloveniji izhajale tri zgodovin- ske revije, zdaj pa izhaja le ena. Nova revija naj bi v novem duhu opravljala naloge, ki sta jih nekdaj izpolnjevala mariborski »Ča- sopis za zgodovino in narodopisje« in »Kroni- ka slovenskih mest«. Prvič je v tem predlogu nekaj več povedanega o programu revije, v kateri naj bi prevladovale regionalne razpra- ve (v primeri prejšnjimi načrti je ta že raz- širjen tudi na agrarno področje). Prispevki 41 naj hi hili razumljivi tudi nestrokovnjakom in revija naj hi hila koristna tudi za šolski pouk, namenjena pa tudi našemu industrij- skemu delavcu in kmetijskemu zadružniku. Rokopisov je hilo že za 12 tiskovnih pol. Tajniško poročilo za leto 1950 pove o pri- pravah tole: »V zvezi z drugim društvenim glasilom, ki naj hi v popularnejši ohliki ob- ravnavalo regionalno zgodovino in zgodovino mestnih naselij in industrije, so hili podvze- ti med poslovno doho vsi potrehni koraki, da hi moglo z letom 1951 v resnici začeti izha- jati. Formiran je bil ožji uredniški odbor (Franjo Baš, Bogo Stupan, Božo Otorepec), medtem ko sestavljajo širši uredniški odbor poleg naštetih še štirje zastopniki podruž- nic ...; zagotovljena sta bila papir in tiskar- na, prav tako je hilo urejeno vprašanje za- ložbe. Odprto je torej ostalo le finančno vpra- šanje, glede katerega pričakuje društvo pod- poro predvsem od mestnih ljudskih odborov.« Oh financah se je zataknilo kar za nekaj časa. Premaknilo se je poleti 1952, ko se je Zgodovinsko društvo neposredno povezalo s Svetom za prosveto in kulturo glavnega me- sta Ljubljane in tajnikom oddelka za kulturo Zvonetom, Miklavičem. V juliju je ta svet poslal okrožnico vsem okrajem, s katero jih je povabil k sofinanciranju nove revije Kro- nike. Nato je Svet pozval Mestni arhiv, naj izdela celotni načrt za izdajanje nove revije. Načrt je bil izdelan 18. 8. 1952 in predložen vsem, ki so imeli opravka s pripravami. Na tej podlagi so bile vse operativne zadeve v zvezi z izdajanjem nove revije prenesene na Mestni arhiv, MLO Ljubljana je zagotovil znatno finančno podporo in z letom 1953 je revija začela izhajati. Med pomembnimi od- ločitvami, ki so omogočile začetek in nada- ljevanje izhajanja, je bila ta, da se revija ne omejuje le na vzdrževanje iz subvencij, na- ročnin in prodaje, temveč da bo objavljala tudi članke, ki hi jih naročale gospodarske organizacje o svojem delu, in reklame. Ce primerjamo program iz leta 1952 z re- vijo, kakršna je pozneje hila, preseneča pre- cenejša skldiiost načrta in izvedbe, npr. če je bilo glede oblike predvideno: »Dosedanje kalkulacije predvidevajo, da izidejo tri šte- vilke letno, vsaka v obsegu treh tiskovnih pol nekoliko večjih od formata Arhitekta, vendar pokončno ... Tisk hi bil dvokolonski, horgis na garmond. Vsaka številka hi imela povprečno tri slikovne priloge in bi bila ve- zana v hrezlesni poltrdi karton z dvobarvnim tiskom na platnicah.« V želji, da hi hila oblika bolj privlačna, je prišlo že v začetku le do te spremembe, da je vsa številka tiska- na na boljšem papirju, tako da niso slike le v prilogi, temveč tudi med tekstom, zato pa je obseg revije nekoliko večji. Glede vsebine je bilo med drugim predvi- deno, naj bo revija »dovolj pestra ... pri tem pa tudi krajevno različna .. .«. Ni se pa po- srečilo izvesti nadaljnjo misel, naj »bi razen dveh krajevno mešanih številk, morala biti ena številka s povečano naklado posvečena kakemu važnejšemu kraju, kjer bi jo kupo- vali kot samostojen zbornik tudi nenaročni- ki«. To zamisel hi mogli dosledno izvesti le, če hi imeli profesionalno uredništvo. Precejšnje spremembe pa so med načrtom in izvedbo nastopile glede strukture finančnih sredstev. Pričakovano sofinanciranje po kra- jevno-teritorialnih skupnostih poleg Ljublja- ne je že spočetka rodilo le skromne sadove, nazadnje pa je iz financiranja odpadla tudi sama Ljubljana. Povečal pa se je delež go- spodarskih organizacij. Kar zadeva rokopise, so se prejšnje ugodne napovedi ob sestavi prve številke izkazale za nekoliko prenagljene. Precejšen delež je med rokopisi imela Kosova monografija o topo- grafiji srednjeveške Ljubljane, ki je hila za revijo preobsežna in jo je bilo treba zato izdati kot samostojno publikacijo, s katero ve je začela serija »Knjižnica Kronike«. Za samo Kroniko je hil uporaben le manjši del dotlej zbranih prispevkov. Tako je uredništvo, ki ga je Zgodovinsko društvo jeseni 1952 imeno- valo izmed dotedanjih urednikov in povečalo z nadaljnjimi, imelo nalogo, da že v začetku zbira tudi nove prispevke. Pri načrtnem uredniškem delu je že od prve številke na- prej skrbelo za to, da je bila v reviji obrav- navana zgodovina narodnoosvobodilnega boja in delavskega gibanja nasploh, pa tudi da so bile izmed slovenskih pokrajin primerno zasto- pane obrobne, na primer Slovensko Primorje in Prekmurje. Posebna skrb je v začetku in pozneje veljala uvodnikom ob pomembnej- ših jubilejih. Redno izhajanje revije (ki ni nikdar izšla kot dvojna številka) je začelo privlačevati sodelavce in že po prvem letniku se je število primernih prispevkov, ki so jih avtorji napisali brez posebnega naročila, tako povečalo, da z rokopisi ni bilo več zadrege. Izmed prvih šestih urednikov sta se med- tem od nas za vedno poslovila dva, dolgolet- ni odgovorni urednik Zvone Miklavič, ki je zlasti pomembno prispeval k premagovanju začetnih težav, in Franjo Baš, ki je s svo- jimi izkušnjami zavzeto sodeloval pri pripra- vi prvih številk. Za vedno nas je zapustil tudi dolgoletni upravni sodelavec, pa tudi pi- sec, Jože Jenko. Da more Kronika v letu 1973 v obliki bibliografije dvajsetih letnikov pred- ložiti pregled svojega dela, je v mnogem njihova zasluga. Zato naj bo tudi oh tej pri- ložnosti obujen hvaležen spomin na njihov dragoceni delež. S. VILFAN 42 A. UVOD Ob 20-letnici izhajanja Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, je sklenilo njeno uredništvo izdati jubilejno kazalo. S tem je dana hkrati primerna priložnost, da Kroniko objektivno ocenimo in prikažemo prizadevanje uredništva, vsebinsko rast in raznovrstnost gradiva ter število sodelavcev. Obenem pa naj bi bilo kazalo v pomoč vsem tistim, ki raziskujejo zlasti slovensko kra- jevno zgodovino. Bibliografija ima pet delov: A. Uvod B. Vsebinsko kazalo C. Imensko kazalo C. Krajevno kazalo D. Stvarno kazalo k Dodatku Na tem mestu velja omeniti, da Kronika nadaljuje tradicijo predvojne revije Kronika slovenskih mest, ki je izhajala v Ljubljani od 1934 do 1940 v sedmih kompletnih letni- kih s štirimi številkami na leto. Prvi zvezek osmega letnika (1941) je bil sicer v pripravi, ni pa izšel, ker je zaradi okupacije časopis prenehal izhajati. Leta 1953 je na pobudo Zgodovinskega društva za Slovenijo in nje- gove sekcije za krajevno zgodovino zopet za- čela izhajati Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. S tem naj bi se poživilo in širilo zanimanje za krajevno zgodovino in njeno problematiko v slovenskem etničnem prostoru. Hkrati pa bi revija bralcu na ra- zumljiv način posredovala znanstvene izsled- ke in bi z doneski prispevala h globljemu po- znavanju in vrednotenju naše narodne pre- teklosti. Z 20-letnim rednim izhajanjem Kro- nike in s pritegnitvijo številnih sodelavcev raznih strok, med katerimi imajo vidnejše mesto zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji in arheologi, si je časopis izoblikoval po vse- binski plati naslednji profil: Največ daljših prispevkov je s področja neagrarnih gospo- darskih panog, nato slede historiati urbanih naselij in gradov, dalje je veliko prispevkov iz umetnostne zgodovine, nekaj manj jih je iz zgodovine NOB in arheologije. Nekaj je življenjepisov, nekrologov, spominov, nekaj prispevkov pa iz agrarne zgodovine, zgodovine socialne demokracije in delavskega gibanja, zgodovine šolstva, glasbene zgodovine, demo- grafije in vojne zgodovine. Znatno število pri- spevkov obsegajo tudi ocne in poročila zlasti slovenskih zgodovinskih periodičnih publika- cij, zbornikov in knjig in poročila naših muze- alcev, arhivarjev in kustosov. Osrednji časo- pis za slovensko krajevno zgodovino izhaja v treh zvezkih (sprva so bile številke) na leto v 4° formatu vedno z istem naslovom. Povpre- čen obseg zvezka je 4 tiskarske pole ali 64 strani, vendar so pri posameznih zvezkih od- stopanja. Tako se pri prvih zvezkih v letniku giblje število strani od 31 (XIII/1965) do 80 (1/1953). V drugem zvezku posameznega let- nika od 41 (III/1955) do 71 (XIII/1965) strani. V tretjem zvezku od 47 (III/1955) do 103 (XIII/1965) strani. Za likovno opremo Kro- nike je skrbel od začetka do vključno leta 1955 inž. arh. Ivo Spinčič, od leta 1956 do vključno leta 1958 inž. arh. Boris Kobe, a od leta 1959 dalje uredniški odbor sam. Kroniko tiska že vsa leta tiskarna Toneta Tomšiča. Notranja oblika in vsebinska razvrstitev prispevkov v časopisu se je nekoliko spremi- njala. V posameznih zvezkih zavzemajo ve- čino obsega razprave in članki, nato sledijo posamezne rubrike. Letnik 1953 je imel na- slednje rubrike: Arhivi pripovedujejo. Iz na- ših revij. Iz naših krajev. Muzejske novice in Zgodovinsko branje. V letniku 1954 je ru- brika Arhivi pripovedujejo odpadla, prispev- ki v drugih rubrikah pa so polnili zvezke do vključno letnika 1955. Od letnika 1956 dalje sta ostali samo še dve rubriki: Muzejske no- vice in Zgodovinsko branje, ki sta se ohranili do vključno leta 1967. V tem času je izšlo nekaj zvezkov brez rubrik. Šestnajsti letnik (1968) je uvedel nove rubrike: Iz dela naših zavodov in društev in Nove publikacije. Le-te morda širše zajemajo snov, so pa v bistvu nadaljevanje in se ujemajo s prejšnjima dve- ma rubrikama. V vsakem letniku imajo zvez- 43 ki vsebinsko kazalo, tretji zvezek pa prinaša letno kazalo vseh prispevkov. Od leta 1968 dalje je povzetek vsebine (sommaire) objav- ljen tudi v francoščini. Sestava članov uredniškega odbora Kroni- ke se je z leti nekajkrat spremenila, dasi so- delujejo nekateri člani že kar 15 in celo 20 let. Odgovorni urednik je bil od začetka izha- janja časopisa do svoje smrti marca 1968 (so- deloval je še pri 1. zvezku leta 1968) Zvone Miklavič, ki je poleg tega prizadevno skrbel tudi za to, da Kronika ni imela hujših finanč- nih težav. Delo glavnega urednika sta si delila vsa leta Božo Otorepec in Jože Sorn. Leta 1968 je postal odgovorni urednik Jože Sorn, glavni urednik pa Pavle Blaznik (1967), ki sta urejala zvezke do vključno letnika 1971. Z letom 1972 je postala glavna urednica Olga Janša, odgovorni urednik pa Jože Zontar. Člani uredniškega odbora so bili le z manj- šo spremembo v istem sestavu od 1953 do vključno 1957 naslednji: Franjo Baš (do kon- ca 111/1955 letnika), France Dobrovoljc, (ki je hkrati že vsa leta tudi lektor). Rudi Kyov- sky. Zvone Miklavič, Božo Otorepec, Sergij Vilfan in Pavle Blaznik (od 1955 dalje). K pripravi gradiva za letnik 1958 sta bila pri- tegnjena v uredniški odbor dva nova člana, tako da je bil odslej naslednji sestav: Pavle Blaznik, France Dobrovoljc, Tone Ferenc, Ferdo Gestrin, Zvone Miklavič, Božo Otore- pec in Sergij Vilfan. Odbor je deloval z majh- nimi spremembami v sestavi članstva še do vključno letnika 1971. Tako je Jože Sorn po- stal član uredniškega odbora z letom 1965 (do tedaj je skrbel za upravo). Zvone Miklavič je sodeloval do leta 1968, a Olga Janša je pričela sodelovati z letnikom 1971. Z letni- kom 1972 se je število uredniškega odbora povečalo na 9 članov: Pavle Blaznik, France Dobrovoljc, Ferdo Gestrin, Tone Ferenc, Ol- ga Janša, Božo Otorepec, Jože Sorn, Sergij Vilfan in Jože Zontar. Glede na to, da je Kronika glasilo za kra- jevno zgodovino in je zato gradivo po svoji vsebinski plati specifično, bi ne bilo primer- no razvrščati ga po sistemu decimalne kla- sifikacije, marveč smo ga razdelili po vsebini v devetnajst skupin in le-te v podskupine. Seveda pa segajo nekateri prispevki s svojo vsebino v dve obdobji in na dve ali celo več področij, zato smo pri njihovem razvr- ¦ ščanju upoštevali glavno tematiko prispevka in ga tako dali samo v eno skupino. Ob tem smo upoštevali tudi praktičnost, ki naj bi povečala uporabnost kazala. Tako smo oce- ne in poročila o zbornikih z raznovrstno vse- bino, o revijah in periodikah uvrstili v XVIII. skupino Revije, periodične publikacije in zborniki, medtem ko smo zbornike z vsebino ene stroke in enega obdobja uvrstili v ustrez- no skupino. Hkrati je treba pojasniti, da smo uvrstili vse prispevke v rubriki Iz naših revij in Iz naših krajev v skupino I/3a, 3b Biblio- grafije. Ti prispevki so namreč neke vrste bi- bliografije, le da so podatki v bibliografskih enotah povezani v stavke (Janez Logar, Uvod v bibliografijo. Ljubljana 1970, str. 43), sicer bi omenjene prispevke kazalo uvrstiti tudi v skupino XVIII Revije, periodične publikacije in zborniki. Pri bibliografski obdelavi gradiva smo upo- števali sodobna bibliografska pravila, obenem pa smo se zgledovali tudi po novejših delih, kot so Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona. Zgodovinskega časopisa. Časopisa za zgodovino in narodopisje in še kaj. Enote so uvrščene v skupine in znotraj le-teh po abe- cednem redu avtorjev, enote istega avtorja pa po kronološkem redu. Omenjeno zaporedje se ne upošteva pri vseh skupinah, tako ne v skupini 1/2 Biografije, kjer so bibliograf- ske enote razporejene po abecednem redu oseb, na katere se nanaša biografija. V sku- pini 1/3 Bibliografije, skupini XVI Simpoziji in zborovanja, skupini XVII Uredništvo Kro- nike (objave in obvestila) velja kronološki red in v skupini XVIII Revije, periodične pu- blikacije in zborniki, ko so enote razporejene po abecednem redu poročil in ocen revij in zbornikov; (čeprav bi zaradi različnih naslo- vov zbornikov sodil po doslednem abecednem redu drugačen razpored npr. pri Osem sto let Mengša, Četrti Kamniški zbornik). Pri bibliografskem opisu smo upoštevali tudi gradivo na ovitkih posameznih številk (zvezkov) npr. obvestila uprave ali uredništva Kronike, nismo pa upoštevali inseratov in drugih reklamnih sestavkov. Prav tako smo pri popisu zajeli tudi popravke in dostavke, ki jih je uredništvo po potrebi objavljalo v Kroniki. Na le-te opozarjamo v opombi biblio- grafske enote prispevka, na katerega se po- pravek ali dostavek nanaša. V Kroniki je izhajala tudi priloga, ki je v teku let nosila različne naslove. Od št. 2 leta 1959 je imela naslov Informativni članki z gospodarskega in kulturnega področja ter propagandni oglasi podjetij, od št. 3 leta 1961 Spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospo- darskega in kulturnozgodovinskega področja Ljudske republike Slovenije. Dalje od št. 3 leta 1962 Zgodovinski spominski zbornik ju- bilejnih, slavnostnih in informativnih član- kov ter člankov z gospodarskega in kulturno- zgodovinskega področja Ljudske republike Slovenije, od št. 1 leta 1964 Gospodarsko zgo- dovinski spominski zbornik jubilejnih, slav- nostnih in informativnih člankov ter člankov s kulturno-zgodovinskega področja Sociali- stične republike Slovenije. Spričo raznovrst- 44 nosti gradiva (inserati, razni reklamni sestav- ki in zgodovinski pregledi nastanka in razvo- ja tovarn in podjetij ter pregled njihove pro- izvodnje) smo izbrali pri bibliografskem opisu le tiste prispevke, katerih podatki imajo z vi- dika krajevne ali gospodarske zgodovine ne- ko vrednost. Poleg prispevkov v prilogi so zajeti tudi prispevki podobne vsebine, ki so objavljeni v prvih letnikih kar med strokovnim delom zadnje tretjine ali na koncu časopisa s tekočo paginacijo zvezka. Od št. 2 leta 1957 priloge niso paginirane, zato so strani prispevkov pri bibliografskem opisu fingirane. Velika večina prispevkov je nepodpisanih in ker so nekakš- na poluradna poročila o tovarnah in podjet- jih, imen avtorjev ni bilo moč razrešiti. Vsi ti prispevki so razvrščeni v zadnjo XIX. sku- pino Dodatek, enote so razporejene kronološko in pod tekočimi številkami, ki sledijo zadnji skupini bibliografskega kazala. V bibliografskem opisu je ime avtorja napi- sano s polhim imenom in tiskano polkrepko.* V strokovnem delu Kronike je večina avtorjev podpisala svoje prispevke z imenom in pri- imkom, nekaj je tudi podpisanih z začetnica- mi svojega imena in priimka, majhno število prispevkov je anonimnih, medtem ko psevdo- nimov ni. Razrešene so vse inicialke, prav tako anonimi, bodisi po ustnem viru ali po arhivskem gradivu na upravi Kronike. Vse^ * V bibliografski enoti inverzija ni nakazana , z vejico. V bibliografskem kazalu so ocene in poročila ter bibliografske opombe tiskane v nonparellu. razrešitve, dopolnitve ali morebitni popravki imen in naslovov so postavljeni v oglati okle- paj. Nato sledi podpis avtorja, kakršen je v prispevku. Za dvopičjem je naslov, podna.slov in ime prevajalca. Za piko so v oglatem okle- paju podatki o slikah, ki pa zaradi razno- vrstne tehnike nadrobnejše poimenovanje le- teh ne bi bilo najbolj primerno. Za piko in pomišljajem stoji impresum z navedbo letnika, letnice, številke zvezka in strani, kjer je pri- spevek objavljen. Naslovi pri poročilih in ocenah knjig in zbornikov so dostikrat za bibliografski opis preobširni, zato smo ohra- nili le avtorja, kraj in letnico izida. Upošte- vali smo tudi zbirko (ker so pogostokrat na- vedene številke zvezka ali snopiča) in ured- nike, seveda le v primeru, če so v naslovu navedeni. Izpuščali smo podatke o založbi, izdajatelju (izjemoma smo ga ohranili tam, kjer je povezan z naslovom), številu strani, formatu, prilogah itd. Nekatere bibliografske enote imajo opom- bo, ki pojasnjuje oziroma dopolnjuje naslov prispevka ali pa nakaže kratko vsebino. V nekaj primerih so v opombi naslovi prispev- kov z nadaljevanji, ki pa se razlikujejo od prvotnega naslova. Imensko kazalo ne zajema le avtorjev pri- spevkov iz Kronike, temveč tudi avtorje, omenjene v naslovih poročil in ocenah knjig ter zbornikov, imena urednikov teh del (če so omenjeni v naslovu), imena oseb, o kate- rih so v prispevku biografije ali nekrologi in druga imena oseb v naslovih. Sledi še kra- jevno kazalo in stvarno kazalo za bibliogra- fijo v Dodatku. 45 B. VSEBINSKO KAZALO I. ZGODOVINSKI VIRI IN NJIHOVA NAHAJALIŠČA 1. ZGODOVINSKI VIRI a) Viri za starejšo zgodovino Höfler Janez: Starejša gregorijanika v ljubljan- skih knjižnicah in arhivih. [S si.] — XIII/I965, št. 3, str. 164—181. 1 Kos Janez: Janez Vajkard Valvasor, Topographia Duca- tus Carnioliae Modernae. Spremna beseda in redak- cija Branko Reisp. Ljubljana, München 1970. Faksi- milirana izdaja. — XVni/1970, št. 3, str. 189—190. 2 — Slovenščina v dokumentih skozi stoletja Raz- stava Arhiva Slovenije ob 25-letnici njegove- ga samostojnega delovanja. — XIX/1971, št. 2, str. 118—120. 3 — Johann Weichard Valvasor, Die Ehre Des Hertzogt- hums Crain. Laybach — Nürnberg .inno MDCLXXXIX. L Theil. Faksimilirana izdaja. Ljub- ljana, München 1870. — XIX/1971, št. 3, str. 182—183. 4 — Franc Anton Steinberg, Gründliche Dachricht von dem in dem Inner- Crain gelegenen Cziirknitzer- See. Laybach 1758. Reproducirani ponatis. Heppen- heim in Ljubljana 1970. — XIX/1971, št. 3, str. 183— 184. 5 — Georg Matthäus Vischer, Topographia ducatus Sii- riare Gradec 1681. Reproducirana izdaja izbora. Spremna beseda in redakcija Ivan Stopar. Ljublja- na 1971. — XX/1972, št. 1, str. 56—57. 6 Marušič Branko: Le morti violenti o subitane notate da Don Gio: Maria Marussig. A cura di Luigi Ci- ceri. Societa Filologica Friulana. Udine 1970. — Xixyi971, št. 1, str. 63. 7 Novak Vilko: Prekmursko pismo iz leta 1851. [S 3 si.] — XV/1967, št. 3, str. 174—175. 8 Reisman Avgust: Katastralne mape Slovenskih goric iz leta 1824. — 11/1954, št. 3, str. 205. 9 Reisp Branko: Prva mirovna pogodba v sloven- skem prevodu. [Z i si.] — XIII/1965, št. 3, str. 139—141. 10 — Valvasorjeva [Topographia — arcium] topo- graphia Arcium Lambergianarum. [Z 1 si.] —' XIV/1966, št. 3. str. 153—154. 11 Rozman Franc: Ksenofon, Anabasis- Kirova vzgoja; prev. Janez Fašalek. Ljubljana 1963. — XII/1964, št. 2, str. 141—142. 12 Simoniti Primož: Neznan ljubljanski tisk iz leta 1577 in nekaj podatkov o njegovem avtorju. [S si.] — XIX/1971, št. 1, str. 14—21. 13 Savli Andrej: Sporna imena krajev v tolminskem urbarju iz leta 1377. — 1/1953, št. 2, str. 130— 131. 14 — A. S.: Arhivi pripovedujejo. — 1/1953, št. 3, str. 205—206. 15 Sola tolminskega učitelja Petra Kogoja. Škafar Ivan: Jožef Bagéry, Anton Trstenjak in martjanska pogodba iz leta 1643. [Z 1 si.] — XX/1972, št. 1, str. 39-A9. 16 [Sorn Jože] J, S.: Zvonimir Kulundžič, Knjiga o knji- ži: I. tom — Historija plsama. Zagreb 1957. — V/1957, št. 2, str. 100. 17 — Gradivo za zgodvino Ljubljane v srednjem veku. Izdaja Mestni arhiv ljubljanski. — X/1962, št. 1, str. 62. 18 Verbič Marija: Arhivi pripovedujejo. Leto 1553. — 1/1953, št. Ž, str. 139—140. 19 Kuga. Cerkvena žegnanja na deželi — prepovedana. Preja na vasi, sreljanje na vaseh in nošnja orožja prepovedana. Prepoved hrupnih žen/itovanj, krstov in botro van j. [Vilfan Sergij] S. V.: Novo gradivo iz Brownove- ga potopisa. [S si.] — 1/1953, št. 1, str. 57—60. 20 — Arhivi pripovedujejo. — 1/1953, št. 1, str. 65 —68. 21 Prikaz zanimivosti in dogodkov iz gradiva Mestnega arhiva v Ljubljani za leto 1552, 1652, 1752 in 1852. — V.: Arhivi pripovedujejo. — 1/1953, št. 3, sitr. 205. 22 Iz leta 1653 običaji in nravi meščanov, iz leta 1753 o drobnih zanimivostih v Ljubljani. Vrišer Sergej: Tri ljubljanske fotografije iz 60 le^i 19. stoletja. Prispevek k slovenski kulturni zgodovini. [S 3 si.] — XX/1972, št. 3, str. 173 —176. 23 Zontar Jože: Neznana pisma Žige Zoisa. [Z 2 si.] — 11/1954, št. 3, str. 188—191. 24, b) Viri za novejšo zgodovino (20. stoletje) Ferenc Tone: O objavljanju virov za zgodovino NOB v Sloveniji. (Referat na IV. posvetova-t nju slovenskih arhivistov v Ptuju 21. in 22i maja 1968). — XVII/1969, št. 2, str. 107—111. 25 Prunk Janko: Dokumenti ljudske revolucije v Slove- niji, knjiga 4. Ljubljana 1968. — XVII/1969, št. 2, str. 123—124. 2S , 2. BIOGRAFIJE a) Biografije zgodovinarjev in drugih znanstvenikov Teply Bogo: Prof. Franjo Baš — 60-letnik. [Z 1. ^ si.] — VII/1959, št. 3, str. 187—188. 27 j 47 10 Sorn Jože: In memoriam Franja Basa. [Z 1 si.] — XV/1967, št. 2, str. 115. 28 Vilfan Sergij: Blaznik in krajevna zgodovina. — XI/1963, št. 2, str. 122—1231. 29 Voje Ignac: Dr. Gregorju Cremošniku v spomin. [Z 1 si.] — VIII/1960, št. 2, str. 130—132. 30 Dular Jože: Janko Jarc — šestdesetletnik. [Z 1 si.] — XII/1964, št. 1, str. 76—77. 31 Gestrin Ferdo: Ob sedemdesetletnici akademika Milka Kosa. [Z 1 si.] — X/1962, št. 3, str. 190 —191. 32 Grafenauer Bogo: V spomin Milka Kosa (12. XII. 1892 — 24. III. 1972). [Z 1 si.] — XX/1972, št. 1, str. 1—2. 33 [Baš Franjo] B: Josip Mravljak (7. HI. 1892 — 1. XI. 1953). [Z 1 si.] — 1/1953, št. 3, str. 204 —205. 34 Britovšek Marjan: Ob stoletnici Leninovega roj t stva. — XVIII/1970, št. 2, str. 65—70. 35 [Kranjec] Kranjc S[ilvo] : Dr. Josip Mal — osem-" desetletnik. [Z 1 si.] — XIII/1965, št. 2, str. 101 —102. 36 Sedivy Jan: Slika dr. Antona Murka. [Z 1 si.] — XVI/1968, št. 2, str. 101. STi Glej popravek k tekstu XVI/1968, št. 3, str. 192. Blaznik Pavle: In memoriam dr. Janko Polec. — IV/1956, št. 1, str. 47. 38 [Sorn Jože) J. S.: Joseph Ressel 1793—1857, inventor ot the vessel screw, forester and economist. Ljub- ljana 1957. — V/1957, št. 2, str. 99. 39 — J. S.: Vladimir Murko, Josip Ressel, življenje in delo. Ljubljana 1957. Vodniki Tehniškega muzeja Slovenije, VIII. — V/1957, št. 2, str. 99—100. 41 Kiauta Boštjan: Ferdinand Schmidt, prvi razi- skovalec jamskih živali. [Z 1 si.] — X/1962,> št. 1, str. 54—59. 41 Bufon Zmago: Ferdinand Schmidt in slovenski biologi. [Z 2 si.] — XI/1963, št. 1, str. 60—64 42 0 Schmldtovi naklonjenosti in strokovnem sodelova- nju s Slovenci in ostalimi slovanskimi narodi. Mušič Marjan: Ferdo Seidl o svojem življenju in delu. V jubilejnem letu Seidlovega vzornika Charlesa Darwina priredil Marjan Mušič. IS si.] — IX/1961, št. 1, str. 36—54. 43 Marušič Branko: Dr. Ivan Slokar (1884—1970). [Z 1 si.] — XIX/1971, št. 1, str. 47—48. 44 Kranjec Silvo: Ivan Vrhovec. (Ob stoletnici roj-i stva). — 1/1953, št. 1, str. 64. 45 Zorn Tone: Peter Tosoni, Martin Wutte _, Leben und Werk eines Kärntner Historikers, tipkopisna diser- tacija. Gradec 1966. — Xix;i971, št. 2, str. 125. 46 Sorn Jože: Univerzitetni profesor dr. Fran Zwit- ter — šestdesetletnik. [Z 1 si.] — XIII/1965, št. 3, str. 206. 47 b) Drugi življenjepisi Mušič Marjan: Iz življenja in dela Machovih. [S 3 si.] — III/1955, št. 3, str. 165—170. 48 Smole Majda: Kranjska plemiška rodbina ApiaU trerjev. — XVIII/1970, št. 1, str. 24—27. 49 Vilfan S[ergij]: Anton Aškerc — mestni arhivar ljubljanski. [Z 1 si.] — IV/1956, št 2, str. 99— 107. 50 Mole R[udolf]: Aškerčeva stanovanja v Ljublja^- ni. Aškerčeva borba za uradnega slugo. — IV/1956, št. 2. str. 107. 51 Drobni podatki o pesniku. Solar Joža: Joža Gašperšič. [Z 1 si.] — XIII/196:5, št. 2, str. 103. 53 Goršič France: Oglarski mojster Franc Goršič (1836—1898). (Spomini na očeta). — XV/1967, št. 2, str. 103—112. 53 Som Jože: In memoriam Jožeta Jenka. IZ 1 si.] — XV/1967, št. 3, str. 193. 54 — In memoriam Zvoneta Miklaviča. [Z 1 si.] — XVI/1968, št. 1, str. 59—60. 55 Sedivy Jan: Martin Miklošič — neznani narodni buditelj. — XV/1967, št. 2, str. 113—114. 56 Jenko Jože: Jurij Mušič. [Z 1 si.] — XV/1967, št. 1, str. 59. 57 [Dobrovoljc France] F. D.: Ob grobu našega so- delavca Rafaela Ogrina. — XIV/196€l, št. 2, str. 132. 58 Ogrin Rafael: Felice Salimbeni. — VIII/1960, št. 2, str. 129. 59 Uršič Milena: O zdravniku Florijanu Sentimer- ju. — III/1955, št. 2, str. 114—116. 60 Pivec — Stele Melita: Konrad Stefan. Kustus ljubljanske licealne knjižnice. 1897—^1909. — VI/1958, št. 2, str. 93-95. 61 o njegovem imenovanju in delu. Ludvik Dušan: Paolo Vida. — XIV/1966, št. 3, str. 194—195. 62 c) Druge življenjepise glej pod ustreznimi obdobji in panogami 3. BIBLIOGRAFIJE a) Poročila o zgodovinskih prispevkih v slovenskem časopisju v rubriki Kronike Iz naših revij Smole Majda: Iz naših revij — 1/1953, št. 1, str. 73—74. 63 — Iz naših revij. — 1/1953, št. 2, str. 145—147. 64 — Iz naših revij. — 1/1953, št. 3, str. 208—211. 65 — Iz naših revij. — 11/1954, št. 1, str. 62—65. 68 — Iz naših revij. — 11/1954, št. 2, str. 137—140. 67 — Iz naših revij. — 11/1954, št. 3, str. 211. 68 — Iz naših revij. — III/1955, št. 1, str. 53. 69 — Iz naših revij. — III/1955, št. 3, str. 188—190. 70 b) Poročila o prispevkili krajevne zgodovine v slovenskem časopisju v rubriki Kronike Iz naših krajev (Baš Franjo] B.: Iz naših krajev. (1. VII. — 30. IX. 1952). — 171953, št. 1, str. 75—77. 71 [Otorepec Božo] O.: Iz naših krajev. (1. XI. 1952 — 31. III. 1953). — I;1953, št. 2, Str. 147—150. 73 — o.: Iz naših krajev. (1. IV. — 31. VII. 1953). — 1/1953, št. 3, str. 211—215. 73 — o.: Iz naših krajev. (1. vm.—31. XII. 1953). — 11/1954, št. 1, str. 66—70. 74 — O.: Iz naših krajev. 1. 1. — 30. IV. 1954. — 11/1954, št. 2, str. 142—143. 7S 48 11 [Sorn Jože] J. S.: Iz naših lirajev. 1. V.—31. VIII. 19,54. — 1171954, št. 3, str. 212—213. 76 — J. S.: Iz naših krajev. (1. IX.—31. XII. 1954). — 11171955, at. 1, str. 54—55. 77 c) Druge bibliografije Dobrovoljc France: Nov dostavek k Cankarjevi bibliografiji. — 11/1954, št. 1, str. 53—54. 78 Rozman Franc: Anton Scherer: Südosteuropa-Disser- tationen 1918—1960. Bine Bibliographie deutscher, Österreicher und schweizerischer Hochchulschrif- ten, Graz—Wien—Köln 1968. — XVlII/1970, št. 2, str. 124—125. ra 4. ARHIVI, BIBLIOTEKE IN MUZEJI a) Arhivi Kos Janez: Sodobni arhivi. Razstava v Arhivu Slovenije (2. april do 6. maj 1968). —XVl/1968s št. 3, str. 188. 80 — Arhivi. Od pisarne do zakladnice zgodovine. Knji- žico sta napisala in uredila Sergij Vilfan in Jože Zontar, Ljubljana 1967. — XVI/1968, št. 3, str. 191 —192. 81 — Pogled v slovenske fototeke. — XVII/1969, št: 1, str. 44—47. 82 — Arhivi v Sloveniji. Sestavila in uredila s sodelova- njem arhivov Jože Zontar in Sergij Vilfan. Ljub- ljana 1970. — XIX/1971, št. 1, str. 58. 83 Ludvik Dušan: Eggenbergi in eggenberški arhivi. — XIX/1971, št. 2, str. 77—81. 84 Maček Jože: Petindvajset let Arhiva Slovenije. — XVIII/1970, št. 3, str. 175—177. 85 Mlinaric Jože: Usoda arhiva cistercijanske opaH tije Kostanjevice. [,S' si.] — XXA972, št. 3> str. 145—153. 86 Nemanič Ivan: Filmski oddelek pri Arhivu Slo- venije. — XVII/1969, št. 3, str. 184—185. 87 Sorn Jože: [Šestdeset] 60 let Mestnega arhiva ljubljan- skega. S sodelovanjem kolektiva ustanove sestavil dr. Sergij Vilfan. Ljubljana 1959. Publikacije Mest- nega arhiva ljubljanskega — Poročila in pregled gradiva, zv. 1. — VIII/1960, št. 2, str. 136. 88 — Vodnik po arhivih Slovenije. Ljubljana 1965. — XIV/1966, št. 2, str. 128. 89 Vilfan Sergij: Sedemdeset let Mestnega arhiva ljubljanskega. — XVI/1968, št. 3, str. 161-164; 90 Vončina Anton: Arhiv gradbenih spisov v Mari- boru. — 11/1954, št. 1, str. 55-56'. 91 — Gradbena fototeka. [S si.] — III/1955, št. 3, str. 183-184. 92 2ontar Josip: Arhiv poveljstva armadne skupine maršala Svetozarja Borojeviča. [Z 2 si.] — IV/1956, št. 1, str. 39—47. 93 Zontar Jože: Deželni arhiv v Ljubljani pred le- tom 1918. — XVI/1968, št. 3, str. 151—160. 94 Priprave za ustanovitev. Delovanje arhiva. — Načrti za ustanovitev državnega arhiva v Ljubljani pred prvo svetovno vojno. — XVII/1969. št. 1, str. 24—27. 95 b) Biblioteke Smole Majda: Prispevek k zgodovini biblioteške službe v začetku minulega stoletja. — XVIII/1970, št. 1, str. 47. 96, C) Muzeji in spomeniško varstvo [Baš Franjo] B.: Kovaški muzej v Kropi. — 1/1953, št. 2, str. 144. 97 Opis muzeja. — B.: (Vilhar Srečko), Slovenci ob Jadranu. Zgodovin- ska razstava v Kopru 29. X.—29. XI. 1952. Koper 1952. — L'1953, št. 2, Str. 150. 98 — B.: Tehniški muzej na Jesenicah. — 1/1953, št. 3, str. 207—208. 99 o ustanovitvi muzeja. Baš Angelos: Zbirka gotske in renesančne noše V ljubljanskem Mestnem muzeju. — IV/1956; št. 2, str. 109—110. 100 Bolta Lojze: Mestni muzej v Celju. [Z 1 si.] — VI/1958, št. 2. str. 97—99. 101 o ustanovitvi in delu. Boitin Elica in Kovic Breda: Mestni muzej v Pi- ranu. — V/1957, št. 1, str. 49. 102 o ustanovitvi muzeja in zbirkah. Dular Jože: Belokranjski muzej v Metliki. — 11/1954, št. 3, str. 209—210. 103 Fister Majda: Ob razstavi »Rezljana vrata v Tu- hinjski dolini« [Z 2 si.] — XX/1972, št. 2, str. 110—111. 104 Gašperšič Jože: Nastanek in delo kovaškega mu- zeja v Kropi. [Z 2 si.] — Vll'1959, št. 1, str. 54—55. 105 Gorišek Doroteja: Muzej v Skofji Loki. [Z 1 si.] — III/1955, št. 2, str. 118—122. 106 Granda Stane: Prazgodovina Novega mesta. (Arheološka razstava. Dolenjski muzej v No- vem mestu 2. 9. do 30. 11. 1971). — XIX/1971, št. 3, str. 181. 107 Gumilar F[rancl: Delo in razvoj Mestnega mu- zeja v Ptuju po osvoboditvi. — 1/1953, št. 2, str. 140—141. 108 Hojan Tatjana: Razstava »Slovensiia šolska knjiga ob 200-letnici uradnih šolskih tiskov.« — XX/1972, št. 3, str. 178—179. 109 Jagodic Marija: Etnografski muzej v Ljubljani. [S 3 si.] — III/1955, št. 3, str. 185—186. 110 o ustanovitvi in delu. Jarc J[anko]: Dolenjski muzej v Novem mestu, [S 3 si.] — 11/1954, št. 1, str. 59—60. 111 o ustanovitvi in delu. —¦ Dolenjski muzej v Novem mestu. [S si.] — Vl/1958, št. 3, str. 149—151. 112 o dejavnosti muzeja. Jug Jurij: Nastanek in delo Muzeja slovenskih premogovnikov v Velenju. [S 3 si.] — XV/ 1967, št. 1, str. 60—62. 113 Klopčič France: Razstava »Oktobrska revolucija in delavsko gibanje na Slovenskem 1. 1917— 1920«. [Z 2 si.] — V/1957, št. 3, str. 155— 158. 114 Knez Tone: Arheološki oddelek Dolenjskega mu- 1920«. [Z 2 si.] — VI/1958, št. 3, str. 152. 115 — Dolenjski muzej in njegove zbirke — XVIII/ 1970, št. 3, str. 173—175. 116 Kobe-Arzenšek Katarina: Tehniški muzej Slove- nije. [S si.] — XVII/1969, št. 1, str. 38—43. 117 o zgodovinskem pregledu, ustanovitvi in dejavnosti muzeja. 49 12 — Razstava »Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem« [S si.] — XVII/1969, št. 1, str. 50—54. 118 Koren Vlasta: Pokrajinski muzej za Pomurje. [S si.] — VIII/1960, št. 1, str. 60—63. 119 — Zbirke Pokrajinskega muzeja za Pomurje v Murski Soboti. [S si.] — XV1/196'8, št. 3, stri 181—186. 120 [Leban Vladimir] L. V.: Zemljepisni muzej Slo- venije. — IV/1956, št. 3, str. 179. 121 Logar Srečko: Mestni muzej v Idriji. — IV/1956, št. 1, str. 50—51. 122 Mal Josip: Marginalije ob ljubljanskem Mestnem muzeju. — 1/1953, št. 1, str. 78—79. 123 o ustanovitv in delu. — Muzeji in zgodovina. — 11/1954, št. 2, str. 136—137. 124 Ostanek France: Slovenski šolski muzej. [Z 1 si.] — VIl/1959, št. 3, str. 189—190. 125 o ustanovitvi in delu. fOtorepec BožoJ O.: Varstvo spomenikov V. 1953—1954. Glasilo Zavoda za spomeniško varstvo LRS. Ljub- ljana 1955. — IV/1956, št. 2, str. 112—113. 126 — O.: Stane Gabrovec, Najstarejša zgodovina Dolenj- ske. Vodnik po arheoloških zbirkah muzejev v No- vem mestu, Brežicah dn Metliki. Novo mesto 1956. — IV/1956, št. 3, str. 180—181,. 127 — O.: Jože Gašperšič, Vigenjc. Vodnik po zgodovin- skih žebljarskih kovačnicah v Kamni gorioi, Kolnl- ci, Kropi in Železnikih. Vodnikii Tehniškega mu- zeja Slovenije, VII. Ljubljana 1956. — V/1957, št. 1, str. 51. 128 Pahor Miroslav: Priprave za slovenski Pomorski muzej. [Z 2 si.] — V/1957, št. 3, str. 158— 160. 129 Pavlic Slavica: [Slovenski šolski muzej.] — XI/ 1963, št. 2, str. 12'3—124. 130 Pomen muzeja. [Potušek Elica] P. E.: Delo in razvoj Notranj- skega muzeja v Postojni. [Z 2 si.] — III/1955, št. 1, str. 51—53. 131 Reisp Branko: Prirejanje zgodovinskih razstav. — XIV/1966, št. 2, str. 100—105. 132 Rutar Marija: Tolminski muzej. [S si.] — VII/ 1959, št. 2, str. 125—127. 133 o ustanovitvi in delu. Spinčič Ivo: Urbanistična načela za direktivni načrt Ljubljane. — 1/1953, št. 3, str. 203— 204. 134 Stanič Nataša: Nicolaus Perottus, Rudimenta grammatices. (Opis inkunabule, ki jo hrani Slovenski šolski muzej). [Z 2 si.] — XIV/1966', št. 1. str. 61—67. 135 Šetinc Marjetica: O razstavi »Zlatarstvo na slo- venskem Štajerskem« — XX/1972, št. 1, str. 53—54. 136 Skaler Stanko: Posavski muzej v Brežicah. [Z 1 si.] — 11/1954, št. 3, str. 207—209. 137 o dejavnosti muzeja in njegovih zbirkah. [Sorn Jože] J. S.: Vodniki Tehniškega muzeja Slovenije. — 11/1954, št. 3, str. 213. 138 Kratko poročilo o brošurah: Razstava znanstvenih odkritij ; Slovenska peč. Vodnik po zgodovinskem plavžu v Dnu nad Kropo; A. Struna, Idrij.ska >yKamšt«; M. Sušteršič, Gozdarski, lesni in lovski muzej v Bistri. — J. S.: Vodnik po Narodni galeriji. Ljubljana 1958. — VI/1958, št. 1, str. 44. 139 Stukl France: Varstvo spomenikov XI/1966. Ljubljana 1967. — XVI/1968, št. 2, str. 127— 128. 140 — Nova muzejska zbirka v Železnikih. — XVIII/ 1970, št. 1, str. 48—49. 141 Sumi Nace: Ob novem predlogu generalnega na- črta za Lubljano [Z 1 si.] — 1/1953, št. 3!, str. 201—202. 143 Nekaj pojasnU in pripomb s spomeniško-varstve- nega vidika. Teply Bogo: Pokrajinski muzej v Mariboru 1952. — 1/1953, št. 1, str. 72. 143 Poročilo o delu. — Pokrajinski muzej v Mariboru (1953—1955). — IV/1956, št. 1, str. 48—50. 144 Urbas T[ončka]: Nove razstavne zbirke v Pokra- jinskem muzeju v Mariboru. — VI/1958, št. 1, str. 43—44. 145 Vrišer Sergej: Zbirka vojaških uniform v Pokra- jinskem muzeju v Mariboru. [S si.] — XV/ 196V, št. 3, str. 166—173. 146 — Zbirka modnih noš v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. [S si.] — XVI/1968, št. 2, str. 91-^ 97. 14'3I —¦ Ob »Uniformah v zgodovini« — kultumo-zgo-j dovinski razstavi mariborskega pokrajinskega muzeja. [Z 2 si.] — XVIII/1970, št. 2, str. 121 —123. 148 Zorzut Ludvik: Goriški muzej. — 1/1953, št. 3; str. 206—207. 149 o ustanovitvi in delu muzeja. Zwitter Anja: Lojze Bolta dn Vera Kolšek, Stalna arhe- ološka razstava pokrajinskega muzeja v Celju, Kul- turni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vod- nikov, 22 zvezek, Ljubljana 1870. — XX/1972, št. 2, str. 121. 150 2mdarič Marjan: Razstava »Štajerska in Koro- ška v osvobodilnem boju«. — XX/1972, št. 3, str. 179—181. 151 Zontar Majda: Razstava o gradovih na Gorenj- skem. [Z 1 si.] — XVI/1968, št. 2, str. 124— 125. 152 II. SPLOŠNA IN POLITIČNA ZGODOVINA (DELA O VSEH ALI VECINI OBDOBIJ) 1. SLOVENSKA ZGODOVINA Blaznik Pavle: Gradovi na loškem ozemlju. [S si.] — 1/1953, št. 2, str. 97—102. 153 o nastanku in razmejitvi graščinskih posesti. Kos Janez: Ljubljana (uredila Iv. Bratko in M. Males') Ljubljana 1964. Gorenjska (Ljubljana 1965). Primor- ska in Notranjska (Ljubljana 1966). Dolenjska (ure- dila Fr. Stele in Iv. Bratko, Ljubljana 1967). Zbirka Slovenija. — XVII;'1969. št. 1, str. 60. 154 — Branko Božič: Razvoj gasilstva na Slovenskem, Ljubljana 1968. — XVII/1969, št. 3, str. 186—187. 155 Mal Josip: Beseda o krajevnem imenoslovju. — XIV/1966, št. 3, str. 184^185. 156 50 13 2. ZGODOVINA DRUGIH NARODOV Juvančie Ivo: Bernhard Wurzer, Die deutschen Sprach- inseln in Oberitalien; Bozen, 1969; Franz Turnier, Das Land Südtirol; München 1971. S časovno kro- niko od prazgodvine do 10. 8. 1970; Cristoph Pan, Südtirol als volkisches Problem; Stuttgart & Wien 1971, Zbirka »Ethnos«, št. 9 (Oris južnotirolske etno- sociologije). — XX/1972, št. 2, str. 117—121. 157 j Mal Josip: Mathilde Uhlirz, Handbuch der Geschich- te Oesterreich — Ungarns. 1 Band — 1526, 2 neu- bearbeitete Auflage 1963. — XIII/1965, št. 3, str. 207—208. 158 [Rozman Franc]: Isabel Barclay, Odkrivanje sveta. Zbirka »Kultura in zgodovina«. Ljubljana 1962. — XI/1963, št. 2, str. 127-428. 15S | III. NAJSTAREJŠA ZGODOVINA IN ARHEOLOGIJA 1. PRAZGODOVINA EVROPSKIH LJUDSTEV Knez Tone: Iz najstarejše zgodovine Novega me-" sta. [S si.] — XVI/196'8, št. 1, str. 16—31. IGO —¦ Halštatsfce gomile v Novem mestu. [S si.] —' XVIII/1970, št. 1, str. 11—20. 161 — Nove situlske umetnine. Ob figuralnih si- tulah iz Novega mesta. [S si.] — XX/1972, št. 2, str. 65—75. 162| Knifie Timotej: Arheološka najdišča v Kranju [S si.] — XIX/'1971, št. 2, str. 70—76. 163 Pahič Stanko: Zamo grobišče na Pobrežju pri Mariboru. [Z 2 si.] — 1/1953, št. 2, str. 141— 144. 164 2. RIMSKA (IN GRSKA) ZGODOVINA IN ARHEOLOGIJA Arko Dragotin: Vprašanje amfiteatra v Emoni. [S 3 si.] — VI/1958, št. 2, str. 96. 165 Curk Iva: Iz najstarejše zgodovine Sevnice. [Z 1 si.] — XVH/l9e9, št. 3, str. 139^140. 166 Klemene J[osip]: Kaj nam govore Sempetrski nagrobniki? [S si.] — 11/1954, št. 3, str. 167—) 171. 167 Kos Janez: Ljudmila Plesničar, Jakopičev vrt, 14. knjižica zbirke vodnikov Kulturni in naravni spo- meniki Slovenije. Ljubljana |1968. — XVII/1969, št. 3, str. 187. 168 Miki Iva: Novo odkriti spomenik rimskega ma-^ terinskega božanstva v Ptuju. [Z 2 si.] — X/1962, št. 3, str. 187—189. 169 O podobi Ln zgodovini rimskega Ptuja, —i XII/1964, št. 1., str. 74—75. 170 Mikl-Curk Iva: Rekonstrukcija podobe antičnega Ptuja. — XVI/1968, št. 2, str. 77—79. 171 — Prispevek k poznavanju rimskih vodnih poti pri nas [Z 2 si.] — XVI/1968, št. 2, str. 80— 82. 172 [Otorepec Božo] O.: Jaro Sasel, Vodnik po Emoni. Ljubljana, 1955. — 111/1955, št. 3, str. 190. 173 Plesničar-Gec Ljudmila: Bronasta statueta Ve- nere iz Emonske insule XXIX. [Z 2 si.] — XI/1963, št. 2, str. 115—117. 174 — Severna emonska vrata pod traso Titove ceste v Ljubljani. [S si.] — XII/1964, št. 1, str. 67— 73. 175 — Novo odkrita rimska plastika v Emoni. [S si.]. — XIII/1965, št. 2, str. 98—101. 176 — Nekaj zgodovinskih podatkov o Slovenskem Primorju v rimsld dobi in antični situs Egide. — XIV/1966, št. 1, str. 68—72. 177 Sasel A[nčka]: O rimskem obdobju na Sloven-< skem. [S 3 si.] — 11/1954, št. 1, str. 21 — 24. 178 Sasel Jaro: Zagrad pri Prevalj ah. Rimsko gro- bišče. [S si.] — 1/1953, št. 1, str. 15—23. 17Ö — Donesek k zgodiovini Prekmurja v starem veku. [ S si.] — III/1955, št. 1, str. 40—49. 180 — O najstarejšem napisu iz Emone. [Z 2 si.] — III/1955, št. 2, str. 110—113. 181 — Severovzhodne italske zapore v antiki. [S 31 si.] — IV/195e, št. 2, str. 86—93. 182 Ob prikazu arheološko-zgodovinskega pomena ital- skega zapornega zidovja tudi o dosedanjem raz- iskovanju le-tega. — Kipi in reliefi iz Emone [S si.] — VI/1958, št. 1, str. 1—12. 183 — Prispevki za Zgodovino rimskega Iga. [S si.] — VII/1959, št. 2, str. 117—123. 184 — [Tisoč sedem sto sedem] 1707 let star napis iz Emone. [Z 2 si.] — IX/1961, št. 1, str. 55— 58. 185 — K zgodovini ptujskega gradu v arheoloških obdobjih in nekaj novih najdb na zahodnem vznožju. [S si.] — IX/1961, št. 2, str. 120— 128. 186 — Ljubljanski grad v starem veku. [S si.] — X/1962, št. 2, str. 112—116. 187 — Pomen raziskovanja rimskih cest za politično,^ upravno in kulturno zgodovino. [Z 1 si.] — XX/1972, št. 3, str. 139—144. 188 (Sorn Jože) J. S.: Zgodovina Ljubljane. Prva knjiga: Geologija ln arheologija. — IV/1956, št. 1, str. 52. 189 — T. Knez — P. Petru — S. Skaler, Municipiura Fla- vium Latobicorum Nevlodunum. Opis antičnega me- sta ln njegove predzgodovine. Novo mesto 1961. — X/1962, št. 2, str. 128. 190 3. ARHEOLOGIJA SREDNJEGA VEKA Slabe Marijan: Poskus prikaza materialnih do- kazov iz časa preseljevanja narodov (5. in 6. stol.) v SR Sloveniji. — XX,/'1972, št. 2, str. 76—81. 191 Smole Emil: Koprsko obzidje, Mudina vrata in Levji grad. [S si.] — V/1957, št. 1, str. 26— 38. 192 Saše! Jaro: Problemi naseljevanja vzhodno- alp- skih Slovanov. [Z 1 si.] — XX/1972, št. 1, strj 3—e. 193 I 51 14 IV. srednji vek 1. SLOVENSKE dezele V srednjem veku fodor henrik: Iz zgodovine Porabskih Slovencev. (Prevedel iz rokopisa Vilko Novak). [Z 1 si.] — XII/1964, št. 1, str. 1—9. 194 grafenauer bogo: Pomen ustoličenja Icoroških vojvod v slovenski zgodovini in njegova pro- blematika [S 3 si.] — 1/1953, št. 2, str. Hi- ll 9. 195 — Poglavitne poteze slovenskega zgodovinskega razvoja in položaja. — XVI/1968, št. 3, str. 129 —136. 196 Karantanija In njena dvakratna vloga v oblikovanju slovenske narodne zavesti. hab jan vlado: Celjsko-avstrijska vojna od leta 1438 do 1443 ali vojna za Ljubljano in Istro. (Odlomek iz rokopisa I. knjige: Državnostni kneževini Celjanov in Goriških ter podežel- ski punti. [S si.] — XIX/1971, št. 3, str. 137— 148. 197 koropec jože: Slovenjebistriški svet v XIV. in XV. stoletju. [S si.] — XIII/1965, št. 3, str. 156—164. 198 — Srednjeveški Pohorski dvor. — XVIII/1970, št. 2, str. 76—79. 199 Mal Josip: Stjepan Antoljak, Hrvati u Karantanlji. Prilog seobl Hrvata iz Dalmacije u prekosavske kraj eve u 7. stolječu. (Godišen zbornik filoz. fak. univ. Skopje 1956 knjig. 9. — VIII/1960, št. 1, str. 63—64. 200 — Vera Raupach, Probleme der älteren slowenischen Geschichte (mit besonderer Berücksichtigung der Arbeiten von Prof. Hauptmann und J. Mal). — In- augural- Dissertation zur Erlangung des Doktor- grades der philosophischen Fakultät der Univer- sität zu Graz 1942. — VIII[/1960, št. 2, str. 136 201 — Slika koroškega ustoličenja v londonskem rokopisu. [Z 2 si.] — XI/1963, št. 2, str. 6'5— 72. 202 mor carlo guido: Pohod kralja Alboina (568— 570). Prevod [Vilfan Marija] M. V. — XVII/ 1/1969, št. 1, str. 9—14. 203 pirkovič ivo: K topologiji freisinških posesti na Dolenjskem. — IX/1961, št. 3, str. 174—| 181. 204 reisp branko: Leta 1499 omenjena krajevna imena v Kamniških Alpah. — XI/IOÖS, št. 2, str. 111—113. 205 vilfan sergij: Slike iz Brkinov. Zgodovinske slike Brkinov. [S si.] — 1/1953, št. 2, str. 120-- 130. 206 Vodopivec Peter: Miroslav Pahor: »Socialni boji v občini piran od XV. do XVIII, stoletja«. Ljubljana. Piran 1972. — XX/1972, št. 3, str. 187—188. 207 zelko ivan: Soboški jobagicni. — IX/1961, št. 3, str. 160—16'4. 208 Izvor in njihov pomen v fevdalni družbi. — Zemljišče Belmura. [S si.] — XI1963, št. 3, str. 167—178. 209 Obseg zemljišča. Fevdniki zemljišča Belmure. Pe- tanjci — otočno ozemlje. Izvor in pomen imena Belmura. — Krog in Buzinci. [S si.] — XII/1964, št. 1, str. 49—55. 210 o cerkveni desetini, zemljiški gosposki v srednjem in v novem veku, o kolonizaciji v srednjem veku v Krogu in o krajevnem imenu in naselju Buainci. V. zgodovina od 16. do 18. stoletja 1. SLOVENCI baš franjo: Ptujski grad in njegova okolica v novem veku. [S 3 si.] — 1/1953, št. 3, str. 17l —176. 211 jelinčič zdravko: Cma smrt v Gorici leta 1682. Iz dnevnika Ivana Marije Marušiča. [S si.] — 11/1954, št. 2, str. 115—121. 212 Kos Janez: Slava Vojvodine Kranjske. Izbor, Janez Vajkard Valvasor. Iz Valvasorjevega berila dr. Mir- ka Rupla izbral, spremno besedo in opombe napisal ter uredil Branko Reisp. Ljubljana 1968. — XVI/1968, št. 3, str. 191. 213 — Mirko Rupel, Valvasorjevo berilo. Druga izpopol- njena izdaja, uredil Branko Reisp. Ljubljana 1969. — XVII/1969, št. 3, str. 187. 214 ludvik dušan: Zdravnik komedijant von Aichen- berg — XVIII/1970, št. 3, str. 150—152. 215 Nekaj novih podatkov o Aichenbergovem komedi- janstvu. marušič branko: Ivan Maria Marušič (1641— 1712). [S si.] — XII/196'4, št. 2, str. 120— 127. 216 smole majda: Kuga na Kranjskem v XVI. sto- letju. — V/1957, št. 2, str. 97—98. 217 Sedivy Jan: Mirko Rupel, Prttmus Trüber, Leben und Werk des slowenischen Reformators. Deutsche Ubersetzung und Bearbeitung von Balduin Saria. — Südosteuropa — Schriften. 5 Band. München 1965. — XV/1967, št. 2, Str. 116—117. 218 — Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen. Begründet von Rudolf Trofenik. — I. Band. — Ab- handlungen über die slowenische Reformation. München 1968. — XVII/1969, št. 1, str. 62—63. 219 som jože: Ljubljana in kmečki upor v letu 1635 [Z 2 si.] — III/1955, št. 1, str. 22—25. 220 umek ema: Kuga na Štajerskem v letih 1679— 1683. [S 3 si.] — VI'1958, št. 2, str. 80—84. 221 verbič marija: Upor idrijskih podložnikov leta 1627. — XVIII/1970, št. 3, str. 147—149. 222 vilfan sergij: Koprski glavar Slovanov v avstrij- sko-beneški vojni 1508—1516. [S si.] — II/ 1954, št. 1, str. 24—29. 223 52 15 VI. ZGODOVINA 18. IN PRVE POLOVICE 19. STOLETJA (DO VKLJUČNO 1849) 1. SLOVENCI Dular Jože: Navratilov Zapis iz leta 1849. [S si.] — III/1955, št. 2, str. 99—109; št. 3, str. 176 —179. 224 o Janezu Navratilu roj. 5. marca 1823 in Zapdsu. Grafenauer Bogo: Veliki tolminski kmečki punt. [S si.] — 11/1954, št. 2, str. 81—89. 225 Marušič Branko: Elio Aplh, La societa triestina nel secolo XVIII. Giulio Einaudi Editore, 1957. — VII/1950, št. 2, str. 128. 226 Pivec Stele-Melitta: Vodnik leta 1834 o Sloveniji. — IX/1961, št. 3. str. 187—190. 227 Glej dostavek k tekstu X/1962, št. 1, str. 64. Reisp Branko: Francoska revolucija, Napoleon in Slovenci. Ob 175-letnici začetka francoske re- volucije, rz 2 si.] — XII/1964, št. 3, str. 200 —204. 228 Smole Majda: Podložniki in vojaška služba v te- rezijanski dobi. [Z 2 si.] — IV/1956, št. 1, str. 21—24. 229 Sedivy Jan: Prispevek o revolucionarnih dogod- kih na vzhodnem Slovenskem leta 1848. — IX/1961, št. 3, str. 190. 230 — Nekaj neznanih narodnih buditeljev na Šta- jerskem. — XV/1967, št. 3, str. 183—191. 231 o Martinu Kavčiču, dr. Lovru Vogrinu, Tončki Stupca. — Od kod Raičev psevdonim Sekoloski ? — XVI/1968, št. 3, str. 150. 232 Sorn Jože: Merkantilist Franc Rakovec — Rei- gersfeld (1697—1760). — III/1955, št. 2, str. 81—87. 233 Tancik Ferdinand: Ob 150-letnici vojnih operacij 1813—1814 v mejah ilirskih provinc. [S si.] — XI/19'6'3, št. 3, str. 185—192; XII/1964, št. 1, str. 37—48. 234 Umek Ema: Usmerjenost publikacij kranjske kmetijske družbe v letih 1770 do 1779. — XV/ 196'7, št. 3, str. 149—151. 235 Valenčič Vlado: Zupljani Trnovega pri Ilirski Bistrici zoper laške župnike v XVIII. stoletju.) [Z 2 si.] — VL/1958, št. 1, str. 39—42. 236 Žontar Jože: Upor podložnikov gospostva Brda pri Kranju v letih 1781—1783. [Z 2 si.] — IV/1956, št. 1, str. 24—29. 237 VII. OBDOBJE OD 1850 DO 1914 1. SLOVENCI Andonovski H[risto] G.: Nekaj prispevkov k od- mevu makedonske ilindenske vstaje med Slo-' venci. [Z 2 si.] — 11/1954, št. 3, str. 201— 204. 238 Fischer Jasna: Oris kronologije delavskega gibanja na Slovenskem 1867—1968. Ljubljana 1969. — X.VIII/1970, št. 3, str. 185—186. 239 — France Zeleznikar in pariška komuna. — XIX/1971, št. 3, str. 158—162. 240 Golouh Rudolf: Iz zgodovine delavskega gibanja v Ljubljani. — 1/1953, št. 1, str. 46—49. 241 — O prvem slovenskem delavskem listu. [Z 2i si.] — IV/1956, št. 2, str. 57. 242 Janša Olga: Agitacija »-Novic« za preseljevanje Slovencev v Srbijo v letu 1865 in 1866. — X/1962, št. 3, str. 185—187. 243 — Kolera na Kranjskem leta 1855. — XI1/196'4, št. 1, str. 60—64. 244 — Branko Marušič, Začetki slovenskega časnikarstva na Goriškem; Fran Vatovec, Časnikarski fenomen: goriška ^>Soča«. Trst 1971. — XIX/1971, št. 3, str. 184. 245 Kermauner Dušan: O prvi stavki in o razmerah na Jesenicah pred začetkom političnih bojev. [S 3 si.] — IV/1956, št. 1, str. 1—6. 246 — Prvi slovenski socialnodemoikratski list »Novi čas«. [S si.] — IV/1956, št. 2, str. 60—67, št. 3, str. 121—131. 247 — Drugi slovenski socialdemokratski list. [Z 1 si.] — X/1962, št. 2, str. 80—90. 248 Kobe — Arzenšek Katarina: Pregled zgodovine Rdečega križa na Kranjskem. [S si.] — XIV/196'6, št. 1, str. 53—61. 249 Koželj Ivanka: Fran Zwitter, Nacionalni problemi v habsburški monarhiji. Ljubljana 1962. — XI/1963, št. 2, str. 126. 250 Kyovsky Rudi: Ilegalni tisk v delavskem gibanju v Ljubljani okrog osemdesetih let prejšnjega stoletja. [S si.] — 11/1954, št. 1, str. 6—20. 251 —¦ Stavke ljubljanskega delavstva v letih 1871— 1874 in ustanovitev prvih sindikatov v Ljub- ljani. [S si.] III/1955, št. 3, str. 150—159. 252 Marušič Branko: Laura Kraker; L'attivita giornalistica di Domenico de Manzoni. Trieste 1962. — X/1962, št. 3, str. 191—192. 253 — Ob stoletnici »Goriškega oglednika« [S si.] —( XI/1963, št. 2, str. 101—106. 254 Oris prvega časnika na Goriškem. — »Domovina« (1867—1869). [S 3 si.] — XIII/ 1965, št. 2, str. 48—64; št. 3, str. 12'7—139. 255 Oznaka in vloga časnika. Melik Vasilij: Slovenski tabori. — XVI/1968, št. 2, str. 65—76'. 256 — Pariška komuna v sočasnem slovenskem ti- sku. — XIX/1971, št. 1, str. 1—7. 257 — Vplivi in odmevi pariške komune med Slo- venci. — XIX/1971. št. 2, str. 65—69. 258 Orožen Janko: Donesek k zgodovini delavskega gibanja v naših premogovnih revirjih (.Martin Terpotitz in prvi maj.) — XV/1967, št. 3, str. 176—179. 259 [Rozman Franc]: Dušan Bole, Razvoj delavskega gi- banja do prve svetovne vojne. Zbirka »Delavska univerza«. Ljubljana 1963. — XI/1863, št. 2, str. 127. 260 — Stoletnica Slovenske čitalnjice v Solkanu 1867— 1967. Zbral in uredil Branko Marušič. Nova Gorica 1967. — XVII/)1969, št. I, str. 63. 261 53 16 — Milan Subarič in njegovo socialistično delo- vanje. — XX/1972, št. 2, str. 97—100. 262 Sevidy Jan: Borba za šentiljsko trdnjavo. [S si.] — XVII/1969, št. 2, sitr. 92—101. 263 Oris političnih in narodnostnih bojev od 1886 leta dalje. Škafar Ivan: Dve ohranjeni pismi Božidarja Rai- ča Jožefu Borovnjaku. [S 3 si.] — XVIII/1970, št. 1, str. 39—43. 264 — Gabor j evo pismo upravi Slovenskega gosfoo- darja leta 1870. [Z 1 si.] — XVIII/1970, št. 2, str. 83—88. 265 Som Jože: Nekateri revolucionarni dogodki na vzhodnem Slovenskem leta 1948. [Z 1 si.] — VIII/1960, št. 1, str. 53—56. 266 — Stavka ljubljanskih stavbnih in mizarskih de- lavcev v maju 1902. [S si.] — XV/1967, št. 3, str. 121—128. 267 Valenčič Vlado: Ljubljanski protinemški odmevi tumarskih dogodkov. — X/1962, št. 2, str. 117 —125. 260 Vatovec Fran: Zgodovinski pomen goriške »So^- če« (1871—1915). Razmišljanja ob 100-leitnici njenega pojava. — XIX/1971, št. 1, str. 22— 29. 269 Vodopivec Peter: Cme koze na Kranjskem in v Ljubljani v letih 1873;'74. — XX/1972, št. 2, str. 92—96. 270 Zora Tone: Prizadevanja za uveljavitev sloven- skega uradovanja v Podjuni v 90. letih pre- teklega stoletja. — XIX/1971, št. 1, str. 45— 46. 271 VIII. OD ZAČETKA PRVE DO ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE 1. SLOVENCI Cermelj Lavo: Ob petdesetletnici požiga Narod- nega doma v Trstu. [S 3 si.] — XVIII/1970, št. 2, str. 97—104. 272 Felaher Julij: Slovenska zahodna Ziljska dolina v prevratnih dneh v letih 1918—1919. Zgodo- vinslca resnica o 24. novembru 1918 v St. Šte- fanu. — XVI/1968, št 2, str. 114—120. 273 Kermauner Dušan: Ustanovitveni manifest »De- lavske socialistične stranke za Slovenijo« z dne 3. marca 1920. [S si.] — VII/1959, št. 2, str. 57—65. 274 Klopčič France: Ustanovitev komunistične par- tije v Zagorju. (Poglavje iz prispevka za Za- gorski zbornik) — VII/1959, št 1, str. 1—4. 275 — Slovenci v oktobrski revoluciji. — XV/'1967, št 2. str. 65—69. 276 Kobe-Arzenšek Katarina: Slovenski Rdeči križ v stari Jugoslaviji 1918—1941. — XIV/1960, št. 2, str. 106—109, št. 3, str. 186—193. 277 Prvo nadaljevanje ima naslov Rdeči križ na osvo- bojenem ozemlju. Kos Janez: Roman Gospodin Franjo in razpust Slovenske matice. — XIV/1966, št. 1, str. li- li 278 — Zeležničarska stavka aprila leta 1920. (Oris). — XVI/1968, št 1, str. 1—15. 279 Kresal France: Delavski zaupniki v stari Jugo- slaviji. — XVII/1969, št. 3, str. 180—183. 280 — Stanovanjska zaščita in gradnja stanovanj v važnejših delavskih središčih v Sloveniji od leta 1918 do 1930. — XVIII/1970, št 2, str. 105—112. 281 Miilič Jurij: Z drugo stopinjo slovenskega planin- skega polka v borbi za Korotan. (Ob štiride- setletnici.) [S &1.] — VIIi/1959, št 2, str. 103— 106. 282 — Boji za Gorico. (1915—1916i). [S si.] — VIII/1960, št. 3, str. 200—204. 283 — Ognjeni krst slovenskih fantov 1914. (Ob pet- desetletnici). [S si.] — XIII/1965, št. 2, str. 84—93. 284 — Obramba na Soči v letih 1915—1917. (Ob pet- desetletnici). [S si.] — XIV/1966, št. 1, str. 36—52; št. 2, str. 110—123; št. 3, str. 173— 184. 285 Nečak Dušan: Pisarna za zasedeno ozemlje. — XX/1972, št 2, str. 101—106. 286 — »Koroški plebiscit«, razprave in članka, urediill Jan- ko Pleterski, Lojze Ude, Tone Zorn. Ljubljana 1970. — XX/1972, št. 2, Str. 115—117. 287 — Položaj na slovensltem Primorju v luči pi- same za zasedeno ozemlje od novembra 1918 do novembra 1920. — XX/1972, št. 3, str. 158 —162. 288 Prunk Janko: Skof Jeglič — politik. — XIX/1971, št. 1, str. 30—42; št. 3, str. 169—177. 289 Regent Ivan: Utrinki iz neobjavljenih spominov. [S 3 si.] — 11/1954, št 1, str. 1—6. 290 o socialdemokratskem in komunističnem gibanju v Trstu In na Primorskem. Rozman Franc: Ivan Regent, Spomini. Ljubljana 1967. — XVII/1969, št. 1, str. 63—64. 291 Stergar Nataša: Milko gkrap. Uporna mladina. Prispe- vek k zgodovini borbe slovenske tržaške mladine za narodni obstoj pod fašistično ItaMjo, Trst 1971. — XX/1972, št. 2, str. 123. 292 Vodopivec Peter: Dr. Valentin Inzko, »Koroški Slovenci v evropskem prostoru«, Idejnopolitična študija. Ce- lovec 1970. — XX/1972, št. 1, str. 59—61. 293 — Janko Pleterski, »Prva odločitev Slovencev za .Tugo- slavljo«, Politika na domačih tleh med vojno 1914— 1918 [Ljubljana] 1971. — XX/1972, št. 2, str. 121—123. Glej popravek k tekstu XXyi972, št. 3, str. 189. 294 Vovko Andrej: Lavo Cermelj, Med prvim in drugim tržaškim procesom. Ljubljana 1972. — XX/1972. št. 3, str. 189. 295 Vreča Oton: Moja udeležba v bojih na severni meji 1918/1919. — XVII/1969, št 2, str. 104— lOe. 296 [Zorn Tone] T. Z.: Lovro Kuhar — Prežihov Voranc, Požganica, Zbrano delo VI, uredil in opombe na- pisal Drago Druškovič. Ljubljana 1967. — XV/1967, št. 2, str. 118—U9. 297 — Nekaj nadrobnosti o delovanju Kärntner Hei- matdiensta pred plebiscitom leta 1920 na Ko- roškem. — XVI/1968, št. 3, str. 165—167. 298 —¦ Iz avstrijsko-jugoslovanskih pogajanj v Ce- lovcu maja 1919. — XVII/1969, št. 1, str. 28 —29. 299 54 17 Nemški Volkstag v Velikovcu 9. junija 1918 in gibanje za majniško deklaracijo na južnem Koroškem. — XVII/1969, št. 2, str. 102—103. 300 IZ dejavnosti narodnega sveta za Koroško pred plebiscitom v letih 1919—1920. — XVIII/1970, št. 1, str. 44-45. 301 Iz problematike jugoslovanske uprave na Ko- roškem pred plebiscitom leta 1920. — XVIII/1970, št. 2, str. 89—96. 302 ¦ Iz korespondence dr. Janka Brejca. — XIX/1971, št. 1, str. 43—44. 303 Wilhelm Neumann, Kärnten 1918—1919, Ereignisse — Dokumente — Bilder. Klagenlurt 1970. — XIX/1971, št. 1, Str. 63—64. 304 Franc Resman, Rod pod Jepo, Celovec 1971. — XX/1972, št. 1, Str. 58—59. 305 ¦ Se nekaj podatkov o kulturni avtonomiji za koroške Slovence v dvajsetih letih. — XX/1972, št. 2, str. 107—109. 306 2 JUGOSLOVANSKI NARODI MED OBEMA VOJNAMA Dobrila Pavel: Dr. Ivan Ribar, Stara Jugoslavija i ko- munizam. Zagreb 1967. — XVII/1969, št. 2, str. 122 -123. 30' Mikuž Metod: Ob rojstnem dnevu nove in stare Jugoslavije. [Z 1 si.] — VI/1958, št. 3, str. 105. —109. smi 3. DRUGI NARODI Mušič Jurij: Ob štiridesetletnici razpada bivše avstrijske vojske. — VI/1958, št. 3, str. 146 —148. 309 — Od atentata do ultimata. (Ob petdesetletnici). [S si.] — XII/1964, št. 2, str. 134—138. 310 o diplomatski dejavnosti monarhije po sarajevskem atentatu. Rozman Franc: Alan Bullock, Hitler. Ljubljana 1963. — XII/1964, št. 1, str. 77. 311 Vodopivec Peter: Marjan Britovšek, Revolucionarni idejni preobrat med prvo svetovno vojno (Lenin v boju za tretjo internacionalo), Ljubljana 1969. — XVIIW970, š't. 1 str. 55—57. 312 Zorn Tone: Jerzy Kosenski, Sprawa przylaczenia Austrii do Nimdec po I wojnie gwiatowej (1918— 1922). Poznan 1967 (instytut zahodm). — XIX/1971, št. 1, str. 62—63. 313 — Nejugoslovanski Nemci v dravski banovini le- ta 1931. — XIX/1971, št. 2, str. 88—92. 314 — Izgoni tujih državljanov iz območja dravske banovine — XIX/1971, št. 3, str. 178—180. 315 IX. OD ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE DALJE 1. SLOVENCI Benedik Franc: Poslovilna pisma za svobodo ustrelje- nih v okupirani slovenski Štajerski. Glavna uredni- ka: Milan Zevart in Stane Terčak. Maribor 1985. — XIV/1966, št. 2, str. 129. 316 Carni Ludvik: Ilegalne grafične tehnike Cen- trarle tehnike KPS v Ljubljani. — VIII/1960, št. 1, str. 1—8. 317 Cepe Marica: Ljubljana v osvobodilnem boju. — XII/1964, št. 2, str. 81—94. 318 Dobrila Pavli: Lavo Cermelj, Ob tržaškem procesu 1941. Ljubljana 1982. — XII/1964, št. 2, str. 141 319 Dolenc Maijanko: Razvoj ljudske oblasti v Ljub- ljani V prvem desetletju po osvoboditvi. [S si.] — XIII/196'5, št. 2, str. 33—44; št. 3, str. 105 —121. 320 Ferenc Tone: Upoštevati je treba tudi arhivske vire. — XV/1967, št. 1, str. 56—57. 321 Glej št. 368. — Padec fašizma in kapitulacija Italije pred pet- indvajsetimi leti. — XVI/1968, št. 3, str. 175 —180. 322 — Predzgodovina neke »znanstvene« ustanove. — XIX/1971, št. 2, str. 93—104. 323 Prikaz nemških raznarodovalnih ukrepov proti Slovencem in snovanje ter ustanovitev nacistične- ga Inštituta za raziskovanje koroške dežele 10. ok- tobra 1942. Fischer Jasna: Milan Zevart, Po sledovih narodnoosvo- bodilne vojne v mariborskem okraju. Maribor 1962. — Xivyi966, št. 2, str. 131—132. 324 — Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—1945. Maribor 1968. — XVII;1969, št. 2, str. 124—125. 325 Jarc Janko: Bela krajina v uporu. [S 3 si.] — 1/1953, št. 1, str. 3—15. 326 Bela krajina v boju z monarhofašistlčnim režimom stare Jugoslavije. Sovražna zasedba. — Bela krajina v uporu. [S si.] — 1/1953, št. 2, str. 90—97. 327 Priprave na oborožen odpor proti okupatorju. — Bela krajina v uporu. [S si.] — 1/1953, št. 3, str. 163—171. 328 o partizanskem napadu pri Gribljah 6. septembra 1941 in drugih akcijah. Jeršek Davorin: Plebiscitne akcije Osvobodilne fronte v Ljubljani v letih 1941—1942. [S 3 si.] — IX/1961, št 2, str. 65—82. 329 Juvančič Ivo: Kako je nastal Soški odred. [Z 2. si.] — 11/1954, št. 2, str. 89—94. 330 — Mussolinijev utrdbeni pas prek naših gora in planin. — XVI/1968, št. 3, str. 168—174. 331 Kardelj Edvard: Ob desetletnici osvoboditve. Pis- mo Edvarda Kardelja Ivu Ribarju-Loli z dne 12. avgusta 1942. [Z 1 si.] — III/1955, št. 1, str. 1-^. 332 Kavčič Janez in Nevenka Simončlč in Draga Rupar: Knjižna zbirka »Dokazi«. Založba »Borec«. Ljublja- na 1962—1963. — XII/1964, Št. 2, str. 139—141. 333 Poročilo o 11 knjigah zbirke iz NOB obdobja. Kidrič Boris: Odlomki iz govora Borisa Kidriča Z dne 10. maja 1945. — XIII/1965, št. 1, str. 1—2. 334 [Koloini Danijela] Kološni Danijele in Milena Osjak: Janko Jarc, Rog — Spomenik slovenske osvooodil- ne borbe. Kulturni in naravni spomeniki. (Zbirka vodnikov.) — XV/1967, št. 1, str. 63. 335 55 18 Kos Janez: Tone Ferenc, Muzej slovenskih izgnancev v Brestanici. Kulturni in naravni spomeniki Sloveni- je. Zbirka vodnikov, 26. zvezek. Ljubljana 1971. — XIX/1971, št. 3, str. 188—189. 336 [Kyovsky Rudi] R. K. dr.: Donesek k slovenski kulturni dejavnosti med NOB v Bariju. [Z 2 si.] — 1/1953, št. 2, str. 138. 337 [Luštek Miro] M. L.: Razstava »Ljubljana v na- rodnoosvobodilni borbi«. — 1/1953, št. 1, str. 68—69. 338 — Naši spomeniki: Gramozna jama. Zale, Urh. [S si.] — 11/1954, št. 3, str. 157—166. 339 Ob opisu spomenikov tudi prikaz okupatorjevega nasilja. Marušič Branko: Vogrsko, 15. septembra 1958. Izdal dn založil odbor za postavitev spomenika padlim na Vogrskem. — VII/1959, št. 3, str. 191. 340 — Skopo, 24. julija 1960. Izdal krajevni odbor Zveze borcev Skopo ob odkritju spomenika padlim bor- cem NOV in žrtvam fašističnega nasUja. — X/1962, št. 1, str. 64. 341 Maučec Matilda: Lackov odred. — VIII/1960, št. 3, str. 141—149. 342 o ustanovitvi, akcijah in bojih z okupatorjem. Mikuž Metod: Zbor odposlancev slovenskega na- roda v Kočevju. (1. oktobra do 3. oktobra 1943). [Z 2 si.] — 1/1953, št. 3, str. 153—159. 343 — Za originalnost narodnoosvobodilne borbe. (Ob štiridesetletnici oktobrslce revolucije v Rusiji). — V/1957, št. 2, str. 57—6'0. 344 Ožnra Jože: Poslovilna pisma žrtev za svobodo, druga razširjena in dopolnjena izdaja poslovilnih pisem za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Šta- jerski. Maribor 1969. — XVIII/1970, št. 3, str. 187— 188. 345 — Dr. Metod Mikuž, Slovensko partizansko gospodar- stvo v luči partizanskih dokumentov. Ljubljana 1969. — XIX/1971, št. 2, str. 125—126. 346 Smolej Viktor: Prešeren in narodnoosvobodilna vojna. [S 3 si.] — 111/1955, št. 1, str. 5—14. 347 stergar Janez: Jože Sircelj, Koroška znamenja — Da- našnji in jutrišnji dan koroških Slovencev. Ljub- ljana 1970. — XIX/1971, št. 2, str. 126—127. 348 Stergar Nataša: Ivari Jan, Dražgoška bitka. Ljubljana 1971. — XX/1972, št. 2, str. 123—124. 349 — Ciril Zupane, Gradišče in Oševljek v NOB. Nova Gorica, 1971, — XX/1972, št. 3, Str. 188—189. 350 Stres Gvido: Požgane slovenske vasi. Zbral in uredil Ferdo Codina. Ljubljana 1970. — XVIII/1970, št. 3, str. 190 351 Svetina Tone: Blejska kotlina v ognju narodno- osvobodilnega boja. [S si.] — X/1962, št. 2, str. 65—79. 352 (Sorn Jože) J. S.: Ing. Janko Tišler, Preseljevanje Tr- žičanov in streljanje talcev na Cegelšah dne 8. ju- nija 1942. Tržič 1957. — V/1957, št. 2, str. 100. 353 — Branko Marušič, Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slovenije v goriškem okraju (1944— 19S0). Nova Gorica 1961. — IX/1961, št. 3, str. 192 . 354 — Ljubljana v Uegali, I. — V odločilnih dneh. Ljub- ljana 1959; II. Država v državi. — Ljubljana 1961. — X/1962, št. 2, str. 127—128. 355 — Milko Stolta, Med briškimi griči je posijalo sonce. Knjižna zbirka »Dokazi«, št. 10. Ljubljana 1963. — XI/1963, št. 2, str. 127 356 — Stanko Petelin, Kronika Vojkove brigade, Ljublja- na 1963. — XL1963, št. 2, str. 127. 3S7 [Uredniški odbor]: Kronika Ljubljane 1945—' 1965. [S si.] — XIII/1965, št. 1, str. 3—31. 358 Kronološki pregled pomembnejših dogodkov. Vatovec Fran: Ljubljanski festival.—XVIII/1970, št. 3, sitr. 155—157. 359 Vidovič-Miklavčič Anka: MUica Ostrovška, Kljub vse- mu odpor. Maribor. Prva knjiga 1963, druga knjiga 1968 in tretja knjiga 1968. — XVII/1969, št. 2, str. 125—126. 360 — Alenka Nedog, Tone Tomšič. Oris življenja in re- volucionarnega delovanja (9. VI. 1910—21. V. 1942). Ljubljana 1969. — XVH'1969, št. 2, str. 126—128. 361 — stane Terčak, Frankolovski zločin. Ljubljana 1971. — XIX/1971, št, 3, str. 189. 362 — Metod Mikuž, Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja. Ljubljana 1970. — XX/1972, št. 1, str. 61—62. 363 [Vipotnik Janez] J. V.: Ob štiridesetletnici usta- novitve KPJ. — VII/1959, št. 3, str. 129—130. 364 Vodopivec Peter: Srečko Vilhar — Albert Klun: Na- rodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v Južni Franciji; Knjižnica NOV in pOS 36, Nova Gorica 1969. — XVIII/1970, št. 3, str. 188-^189. 365 — Srečko Vilhar — Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki. Knjižnica NOV in POS 38. Ljubljana 1970. — XIX/1971, št. 3, str. 187—188. 366 — Miroslav Stiplovs'ek, »Slandrova brigada«. Knjižni- ca NOV in POS 10. Ljubljana, Maribor 1971. — XX'1972, št. 2, str. 124—125. 367 Zorn Jože: Delo ilegalne radijske postaje Osvo- bodilne fronte — Kričača. — XIV/1966, št. 3, str. 165—172. 368 Glej št. 321. Zorn Tone: Nove podrobnosti o procesu proti 36 koroškim Slovencem aprila 1943. leta — XIII/ 1965, št. 2, str. 46—48. 369 — [Osmi] 8. maj 1945 v Celovcu. — XIII/1965, št. 3, str. 203—205. 370 — Nekaj aspektov vindišarske »teorije« po dra- gi svetovni vojni. — XIV/1968, št. 1, str. 15 —17. 371 — Poizkusi izselitve koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. [S si.] — XIV/1966, št. 2, str. 73—82; št. 3, str. 133—140. 372 — Vrnitev Koroških izseljencev julija 1945 in vprašanje o povračilu vojne škode. — XV/196'7, št. 3, str. 180—182. 373 — : Josef Maderner, Gegenwartsgeschichte Kärntens. Klagenfurt (1966). — XIX/1971, št, 3, str. 184—136. 374 2. JUGOSLOVANSKI NARODI Ferenc Tone: Zaključne operacije za osvoboditev naše domovine. [S si.] — VIII/1960, št. 2, str. 65—80. 375 o zaključnih vojaških operacijah v zadnjih mese- cih druge svetovne vojne v Jugoslaviji. 3. DRUGI NARODI i Rozman Franc: Metod Mikuž, Druga svetovna vojna, : kratek oris. Ljubljana 1961. — X/1962, št. 1, str. 63. 37« i 56 19 X. POSAMEZNE ZGODOVINSKE PANOGE 1. SLOVENSKA GOSPODARSKA IN SOCIALNA ZGODOVINA a) Splošna slovenska gospodarska in socialna zgodovina Blaznik Pavle: Enote kmetskih gospostev na Slovenskem. — IX/1961, št. 3, str. 129—134. 377 Oris razvoja Itmetskili enot od naselitve dalje. — Posebnosti starejše agrarne strukture na Do^- lenjskem. [S si.] — XIV/1966, št. 1, str. 1—8. 378 — Analiza neposredne obremenitve grunta v Kr- nicah v Poljanski doUni 1630. — XVII/1969, št. 1, str. 20—23. 379 Gestrin Ferdo: Oris gospodarstva na Sloven- skem v obdobju Zgodnjega kapitalizma. — XVII/1969, št. 1, str 1—8. 380 — Oris gospodarstva na Slovenskem v obdobju agrarne revolucije in prevlade manufakturne proizvodnje — XVII/196'9, št. 2, str. 65—71. 381 — Oris gospodarstva na Slovenskem v prvem obdobju kapitalizma (do leta 1918). — XVII/1969, št. 3, sitr. 129—138. 382 Keršovan Ferid G.: Murskosoboške banke v pre- teklosti. [Z 2 si.] — XII/1964, št. 2, str. 105 —110. 383 — Spomini na gospodarsko in socialno življenje v Prekmurju. — XII/1964, št. 3, str. 169—184. 384 Koropec Jože: Slovenjebistriški svet v luči pr- vih deželnoknežjih urbarjev [Z 2 si.] — V/1957, št. 1, str. 20—25. 385 Kyovsky Rudi: Socialne razmere našega delav- stva v Kropi, Kamni gorici in Zele'znikih pro^ ti koncu XIX. stoletja. [S si.] — 1/1953, št. 2, str. 81—89. 386 Ogrin Rafael: Dolenjski kmet v prejšnjih stolet- jih. [Z 1 si.] — VI/1958, št. 2, str. 67—73. 387 Ožura Jože: Jakob Medved, Mežiška dolina, socialno- geografski razvoj zadnjih 100 let. Ljubljana 1967. — XVII/1969, št. 2, str. 117—118. 388 Ribnikar Peter: Posestne in gospodarske razme- re loško-snežniškega gospostva od XVI. do XVIII. stoletja. [S 3 si.] — III/1955, št. 1, str. 35—39. 389 Smole Majda: Gospodarski položaj ribniških podložnikov v začetku XIX. stoletja. [Z 2 si.] — IV/1956, št. 3, str. 170—173. 390 Som Jože: Komunalna banka Ljubljana 1955—1960. — VIII/1960, št. 2, str. 136. 391 — Obdobje grosističnih tvrdk. [S si.] — XII/1964, št. 1, str. 17—37. 392 Strajnar Franc: Razvoj elektrogospodarstva v LRS. — 11/1954, št. 2, str. 131—134. 393 Valenčič Vlado: Razvoj zemljiške in hišne po- sesti v Krakovem. [S 3 si.] — XIX/1971, št. 2, str. 82—87, 394 — Gospodarska in poklicna struktura krakov- skega prebivalstva. [Z 2 si.] — XIX/1971, št. 3, str 152—157. 395 Verbič Marija: Skofja Loka v luči cenitve kata- strskega dohodka leta 1827 in 1830. — XVII/1969, št. 3, str. 161—167. 396 [Vilfan Sergij] S. V.: Ferdinand Tremel, Der Früh- kapitalismus in Innerösterreich. Graz 1954. — 11/1954, št. 2, str. 144. 397 b) Razvoj prebivalstva, štetja in popisi Bonač Vladimir: Iška vas 1941—1948—1953. — 11/1954, št. 1, str. 39—45. 398 Predvsem na osnovi statističnih podatkov oris raz- voja vasi in gibanja prebivalstva. Cerny Dragica: Rast prebivalstva v Prekmurju. [Z 1 si.] — 1/1953, št. 2, str. 131—137. 399 Pregled gibanja prebivalstva od leta 1869 do leta 1948, regionalni pregled rasti prebivalstva. [Otorepec Božo] O.: Igor Vrišer, Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane. Ljubljana 1956. — IV/1956, št. 2, str. 113. 400 Valenčič VMo: Prebivalstvo Ljubljane pred dve sto leti. — 11/1954, št. 3, str. 191—200. 401 Na podlagi popisa iz leta 1734 o strukturi prebival- stva. —¦ Popis družinskih poglavarjev 1. 1660 in število prebivalstva v Ljubljani. [Z i si.] —¦ III/1955, št. 3, .str. 179—182. 402 — O gospodarski strukturi ljubljanskega prebi- valstva v začetku XVIII. stoletja. — V/1957, št. 1, str 5—13. 403 — Prebivalstvo in hiše stare Ljubljane. [Z 2 si.] — V/1957, št. 3, str. 111—123. 404 —¦ Etnična struktura ljubljanskega prebivalstva v času protestantizma. — XVI/1968, št. 3, str. 137—139. 405 Zelko Ivan: Statistika prebivalstva v Prekmurju 1. 1698. [Z a si.] — VI/1958, št. 2, str. 85— 93 406 Zorn Tone: Zamejs'ki Slovenci v avstrijskem de- lu Štajerske po ix)datkih ljudskih štetij 1951 in 1961. [Z 1 si.] — XV/1967, št. 1, str. 54— 55. 407 — Dr. Theodor Velter, Die Sprach- und Volkszugehö- rigkeit in Österreich nach den Ergebnissen der Volkszählung von 1939, Wien, 1963, zv. 3. — XV/1967, št. 2, Str. 119. 408 —¦ Ljudsko Štetje Z dne 7. marca 1923 na Koro- škem. — XVI/1968, št. 2, str. 121—123 409 c) Zgodovina davkov Ogrin Rafael: Dajatve bistriških podložnikov. [Z 1 si.] — XII/1964, št. 3, str. 165—16'8. 410 —• Nekaj o neposrednih davkih v XVI., XVII. in XVIII. stoletju. Kratek prispevek k zgodovini davkov na Kranjskem. — VI/1958, št. 1, str. 35—38. 411 č) Kolonizacijska zgodovina Zelko Ivan: Kolonizacij sko stanje ob Kučnici v XIII. stoletju. [S 3 si.] — V/1957, št. 3. str. 105—111. 412 Kos Milko: Srednjeveška naselitev v območju Ljubljane. — XII/1964, št. 2, str. 94—105. 413 57 20 d) Zgodovina mest in trgov Brglez Janez: Ljubljana, Podobe liz njene zgodovine. Ljubljana 1962. — XI/1963, št. 2, str. 126. 414 Brtoncelj Jože: Trg v Kropi. [Z 1 si.] — 1/1953, št. 1, str 63—64. 415 o krajevnih dogodivščinah. Doblda Karel: Zgodovina ljubljanske mestne hiše. IV. zvezek »Knjižnice Kronike«. [S si.] — vni/1960, št. 2, str. 133—134. 416 Dobrovoljc France: Nov opis francoske Ljublja- ne. — 1/1953, št. 1, str. 60—62. 417 Ficko Peter: Rudarsko Velenje od ustanovitve stare Jugoslavije. — XIX/1971, št. 3, str 163— m. 418 Gestrin Ferdo: Oris zgodovine Ljubljane od XVI. do XVIII. stoletja. — XI/1963, št. 3, str. 139 —148. 419 Goreč Sonja: Je-li ljubljanski zrak škodljiv? (O knjigi dr. med. Marka Grbca). — XI/1963, št. 2, str. 107—111. 420 Grafenauer Bogo: Zgodovina ljubljanskega pro- stora pred naselitvijo Slovencev [S 3 si.] — XI/1963, št. 2, str. 86—94; št. 3, str. 129— 139. 421 Prvo nadaljevanje ima naslov: Ljubljana v sred- njem veku. Habjan Vlado: Knežja prestolica Celje — sredi XV. stoletja. [S si.] — XV/1967, št. 2, str. 95 —102. 422 Höfler Janez: Pisarska delavnica okoli leta 1300 v Ljubljani? — XVIII/1970, št. 1, str. 46. 423 Kobe Katica: Iz zgodovine Bistre [S si.] — IX/ 1961, št. 3, str. 165—173. 424 Prikaz Bistre pri Vrhniki kot kartuzijo (1260—1782), graščino (1826—1945) in muzej od 1953 dalje. [Koloini Danijela] Kološni Danijele in MUena Osjak: Iva in Jože Curk, Ptuj. Kulturni dn naravni spo- meniki. (Zbirka vodnikov.) — XV/1967, št. 1, str. 63. 425 Kos Janez: Janko Jarc, Tone Knez, Jože Mlinaric, No- vo mesto. Kulturno zgodovinski vodnik. Novo me- sto 1971. — XIX/1971, št. 3, str. 190. 426 Kos Milko: Začetki Novega mesta. [Z 1 si.] — 11/1954, št. 3, sitr. 171—177. 427 Lah Marija: Borba ljubljanske občine za sloven- sko uradovanje. [S si.] — V/1957, št. 3, str. 135—146. 428 Marčna revolucija 1848 in borba za slovensko ura- dovanje. Doba županov Ambroža (1860—1864) In Co- ste (1864—1867). Doba nemške oblasti v občinskem svetu (1868—1882). Slovenska večina v mestnem sve- tu in doba župana Grassellija (1882—1896). Hribar- jeva doba (1896—1910). Lenarčič Tine: Gradnja delavskega doma v Trbovljah. [S 3 si.] — XIII/1965, št. 3, str. 122. 429 Ludvik Dušan: Prešernova gostilna pri »Cmem orlu«. — 11/1954, št. 2, str. 129. 430 Nekaj novih podatkov o legi gostilne. Mlinar Ivan: Zidani most v zgodovini. [Z 2 si.] — IV;i956. št. 2, str. 67—76. 431 Mrzel Ludvik: O židovskem trgu v Piranu. — VIII/1960, št. 1, str. 58—60. 432 Murko Vladimir: Dokaz o starosti šentjemejskih konjskih dirk. — 11/1954, št. 2, str. 130. 433 Ogrin Rafael: Prešerni na Vrhniki. — VII/1959, št. 3, str. 185—186. 434 — IZ vrhniške preteklosti. — IX/1961, št. 1, str. 1^. 435 Opis krajevnih zanimivosti. — Vrhniški mitničarji. [S si.] — X/1962, št. 1, str. 50—54. 436 — Nekdanji Vrhničani. [S 3 si.] — XI/1963, št. 1, str. 23—26. 437 Prikaz starih rodbin. Orožen Janko: Teritorij in uprava mesta Celja od davnih dni do danes. [Z 1 si.] — lV/1956, št. 3, str. 149—156. 438 [Otorepec Božo] — o: Kostanjevica na Krki. Ob sedem- stoletnici mestnega obstoja. Kostanjevica 1953. — 1/1953, št. 2, str. 151. 439 — O: Idrija, naše najstarejše rudarsko mesto. Poljuden priročnik za izletnike, turiste in domačine. Po raz- nih virih sestavil Janko Trošt. Ljubljana 1953. — Ü1953, št. 2, str. 151—152. 440 — o.: Milko Kos, Srednjeveška Ljubljana. Topografski opxis mesta in okolice. Ljubljana 1955. — III/1955, št. 3, str. 190. 441 — o.: Maribor. Ilustrirani vodnik po mestu in okolici. Maribor 1955. — III/1955, št. 3, str. 191. 442 — o.: Ljubljanski vodnik — Ouide to Ljubljana — Füh- rer durch Ljubljana. Ljubljana 1956. — IV/1956, št. 3, str. 180. 443 — B. o.: Videm-Krško nekdaj in danes. Ljubljana 1957. — VL1958, št. 1, str. 45. 444 — B. o. : Josip Wester, Novomeški spomini. Ponatis iz Kronike 1956 in 1957. Novo mesto 1958. — VI/1958, št. 2, str. 100. 445 — Iz Zgodovine gradu Dragomelj. [S si.] — X/ 1962, št. 1, str. 1—8. 446 — Koseze pri Ljubljani. (Zgodovinski oris). [S si.] — XX/1972, št. 1, str. 7—12. 447 — Iz zgodovine Gorenjega Logatca. [S si.] — XX/1972, št. 3, str. 129—138. 448 Pavlic Slavica: Iz zgodovine Negove. [Z 1 si.] — XII/1964, št. 1, str. 55—59. 449 Zgodovina gradu. Ustanovitev in razvoj šole v Ne- go vi. Fintar Rafael: France Planina, Skof j a Loka z okolico. Zbirka: Slovenske pokrajine 1, Ljubljana 1962. — XII/1964, št. 2, str. 142—143. 450 Pivec-Stele Melita: Ljubljana in Slovenija v očeh inozemskega potnika leta 1848. — VII/1959, št. 2, str. 124. 451 Potočnik Alojzij: Javna razsvetljava v stari Ljubljani. [S si.] — 11/1954, št. 1, str. 47— 52. 452 Stiplovšek Miro: Kronika Doba. Spisal in zbral gradivo Stane Stražar. Ljubljana 1970. — Xixa971, št. 1, str. 55—57. 453 [Sorn Jože] J. S.: Kočevsko, Zemljepisni, zgodovinski in umetnostno kulturni oris kočevskega okraja. Vodnik z adresarjem. 1956. — IV/1956, št. 1, str. 53—54. 454 — J. S.: Skof ja Loka, Selška in Poljanska dolina. Tu- rističiu vodnik 1956. — IV/1956, št 1, str. 54. 455 — J. S.: Gospodarski razvoj Maribora. Gradivo k zgodo- vini industrializacije mesta Maribora. Maribor 1956. — IV/1956, št. .3, str. 180. 456 — J. S.: Moščanska kronika B. Ljubljana 1958. — VI/1958, št. 1, str. 44. 457 — J. S.: Janko Orožen, Zgodovina Trbovelj, Hrast- nika in Dola, I .Od početka do 1918. Trbovlje 1958. — VI/1958, št. 1, str. 44—45. 458 — J. S.: Janko Orožen, Posestna in gradbena zgodo- vina Cejla. (Separat iz Biltena štev. 10—12/1957). Ce- lje 1957. — VI/1958, št. 1, str. 45. 459 58 21 — Trst in njegovo neposredno zaledje v prvih treh desetletjih XVIII. stoletja. [Z 2 si.] — VII/1959, št. 3, str. 148—161. 460 — Ljubljana, podobe iz njene zgodovine — Ljubljana, aspetti di storia cittaddna — Ljubljana, Bilder aus der Geschichte der Stadt. Ljubljana 1965. — XIV/1966, št;. 2, Str. 128—129. 461 Stukl France: Doneski k zgodovini Mestne umet- niške galerije v Ljubljani. — XIX/1971, št. 2, str. 110—117. 462 Tratnik Lojze: Jože Dular, Metlika skozi stoletja. Me- tlika 1961. — X/1962, št. 1 str. 63—64. 463 Valenčič Vlado: Gradbeni razvoj Ljubljane od dograditve južne železnice do potresa 1. 1895. [Z 1 si.] — IX/1961, št. 3, str. 135—144. 464 — Oblikovanje Ljubljane v prvi polovici XIX. stoletja [S 3 si.] — XIV/1966, št. 3, str. 141—152. 465 —• Prvi ljubljanski regulacijski načrt. [Z 1 si.] — XV/1967, št. 2, str. 74—83. 466 — Spremembe in dopolnitve ljubljanskega re- gulacijskega načrta iz leta 1896. [S si.] — XV/1967, št. 3. str. 152—165. 467 — Regulacijski načrt severnega dela Ljubljane. [S si.] — XVI/196'8, št. 2, str. 102—113. 468 Vasic Ivan: Dragotin Kette in Novo mesto [S si.] — 1/1953, št. 3, str. 194—201, 469 Verbič Marija: [Sedem sto] 700 let Novega trga v mestu Ljubljani. — XV/1967, št. 2, str. 70 do 73. 470 Vidovič-Miklavčič Anka: [Pet sto] 500 let mesta Kočev- je. Kočevje 1971, — XX/1972, št. 3, str. 183—184. 471 Vilfan Irena: Jože Curk, Ozemlje ,slovenjebistriške občine, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov št. 12. Ljubljana 1968. — XVIII/1970, št. 3, str. 183—184 472 — Kranj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov št. 19. Ljubljana 1969. — XVIII/ 1970, št. A, str. 184 473 — Iva in Jože Curk, Ptuj. Ljubljana 1970. — XIX/1971, št. 1, str. 58—60. 474 Vilfan Sergij: Nekaj vprašanj iz zgodovine .stare Ljubljane. [S si.] — IV/1956, št. 3, str 132— 148. 475 Splošni razvoj. Vpliv prometnih zvez. Prvo obzidje. Meja med Mestom in Starim trgom. Stari Komun in zgodovina Trance. Vodopivec Peter: »Novo mesto« 1365—1965, Prispevki za zgodovino mesta. 1969. — XVIII/1970, št. 3, str. 178^179. 476 Vonana Anton: Maribor v letih 1918—1919. [S si.] — IV/1956, št. 2, str. 94—98. 477 — Imena ulic v Mariboru [S si.] — VI/1958, št. 1, str. 21—35. 478 o označevanju imen od srede 19. stoletja do 1957. Wester Jos[ii»]: Novomeški spomini. [S si.] — IV/1956, št. 3, str. 174—178; V/1957, št. 1, str 39—44; št. 2, str. 88—94. 479 Avtorjevi osebni spomini, ki osvetljujejo krajevno kroniko: Ljudskošolska doba (1882—1885). Profesor- ska doba (1900—1902). Ravnateljska doba (1918— 1921). Zelko Ivan: Murska Sobota. [S si.] — X/1962, št. 1, str. 20—30. 480 Ime kraja in njegov izvor. Murska Sobota — mesto. Zontar Josip: F. V. Homigkova statistika obrt- nikov slovenskih mest in trgov iz leta 1673. — XVIII/1970, št. 2, str. 80—82. 481 — Vloga in pomen Ptuja v mednarodni trgovini poznega srednjega in zgodnjega novega veka. — XIX/1971, št. 3, str. 149—151. 482 e) Zgodovina poljedelstva, kmetijstva in planinskega gospodarstva ter socialni problemi na vasi [Baš Franjo] B.: Orači I, 2, Maribor 1952. — 1/1953. št. 2, str. 151. 483 Blaznik Pavle: Dr. Vlado Valenčič, Agrarno gospodar- stvo Ljubljane do zemljiške odveze. Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Razprave zv. 1. Ljubljana 1958. — VII/1959, št. 2, str. 127—128. 484 Britovšek Marijan: Razkroj fevdalne agrarne strukture in prehod na individualizirano Icme- tijstvo na Kranjskem. — VIII/1960, št. 2, str. 81—90; št. 3, str. 159—165. 485 Bruckmüller-Vilfan Irena: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog, I zvezek, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana 1970. — XX/1972, št. 2, str. 112. 486 Kobe-Arzenšek Katarina: Razstava »Gozd na krasu Slovenskega primorja« v Bistri pri Vrhniki. [S si.] — XII/1964, št. 2, str. 1^8-132. 487 Poleg poročila o razstavi tudi o zgodovlnsliiem pregledu kraškega vprašanja in tehniki pogozdovanja Ožura Jože: Borut Belec, Ljutomersko-ormoške gorice, agrarna geografija Maribor. 1968. — XVII/1969, št. 2, str. 118—119. 488 Reisman Avgust: Bourbon! v Slovenskih goricah. — III/1955, št. 2, str. 116—117. 489 o lastništvu vinogradnega posestva. [Sorn Jože] J. S.: Vlado Valenčič, Od zadružne mle- karne do mlekarske in poljedelske industrije. Za šestdesetletnico ustanovitve Mlekarske zadruge v Trnovem pri Illrskt Bistrici 1896—1956. — Friderik Geri in Stanko Škafar, Pot v industrijo. — IV/1956, št. 1, str. 5.3,. 490 — J. S.: Vlado Valenčič, 50 let mlekarstva na Vrhniki. Ob jubileju ustanovitve mlekarske zadruge 1904— 1954. — IV/1956, št. 1, str. 53. 491 — J. S.: Hugo ing. Uhllf, Historiat osuševalnih del na ljubljanskem barju. 1. knjiga. Ljubljana 1956. 2. knjiga. Ljubljana 1957. — V/1957, št. a, str. 99. 492 Vilfan Sergij: Podobe iz nekdanje živinoreje med Trstom in Slavnikom. [S si.] — V/19Ö7, št. 2, str. 69—87. 493 — Ivo Zupančič, Zgodovina [vinogradništva] vingrad- ništva Slovenskih Goric. Maribor 1969. — XVIII/1970, št. 1, str. 61-62. «4 [Zorn Tone] T. Z.: Dinklage — Erker — Prasch — Ko- schier: Geschichte der kärntner Landwirtschaft und bäuerliche Volkskunde Kärntens, Klagenfurt 1966. — XV/1967, št. 2, Str. 117—118. 495 f) Zgodovina obrti, manufaktur, industrije in rudarstva na Slovenskem Bučič Vesna: Razvoj slovenskega urarstva. [S si.] — XII/1964, št. 2, str. 110—120. 496 Fabjančič Vladislav: Prvi ljubljanski livarji zvo- nov in topov. [S si.] — 1/1953, št. 1, str. 23— 39. 497 Gašperšič Jože: Gorenjsko železarstvo v XIV. in XV. stoletju. [S si.] — VII/1959, št. 1, str. 5— 10. 498 — O nekdanjem žebljarstvu na bivškem Kranj- skem. [S si.] — VIII/1960, št. 1, str. 9—20. 499 — O tehniki in opremi nekdanjih rudarjev na Jelovici. [S si.] — X/1962, št. 1, str. 9—19. .500 59 22 — Rudarsko poklicno znamenje »Kladivo in klin«. [S si.] — X.a962, št. 3, str. 157—183. 501 — Novo železarjenje v fužinah pod Jelovico v XIX. stoletju in njegov konec. [S si.] — XI/196'3, št. 1, str. 12—22. 502 —¦ Iz Vigenjca in fužine v tovarno. (Ustanovitev Zebljarske zadruge v Kropi leta 1894 in njen razvoj do stavke 1. V. 1904.) [S si.] — XI/1963, št. 3, str. 148—166. 503 Kobe-Arzenšek Katarina: Oris Vidmarjeve to- varne dežnikov in nogavic v Ljubljani. [S si.] — XX'1972, š;. 1, str. 27—33. 504 Korošec Branko: Kositrarji baročne Ljubljane. Donesek k obrtni zgodovini kositrarstva na Slovenskem. [S si.] — XIII/1965, št. 3, str. 182—196. 505 — Kositrarska obrt na slovenskem Štajerskem. [S si.] — XIV/1966, št. 3, str. 155—164. 306 Kresal France: Vloga in pomen tekstilne indu- strije v industrializaciji 19. stoletja na Slo- venskem. Referat s simpozija o zgodovini in- dustrije v 19. stoletju 10. oktobra 1968 v Grad- cu. [S si.] — XVII/1969, št. 2, str. 85—91. 507 Minafik Franc: Slika nekdanje glažute ob spod- nji Lobnici pri Rušah. [Z 2 si.] — 1/1953, .št. 3, str. 191—194. 508 Opis steklarne in n.iene okolice. Mohorič Ivan: Železarna Gradac v Beli krajini. [Z 2 si.] — 1/1953, št. 3, str. 183—190. 509 Prikaz ustanovitve, proizvodnje in propada železarne. — Zgodovina plavža v Železnikih. [Z 2 si.] — 11/1954, št. 2, str. 95—100. 510 — Zgodovina fužin ob Bistrici pri Kamniku. fZ 2 si.] — III/1955, št. 1, str. 25—32; št. 2, str. 93—99. 511 [Otorepec Božo] O.: Jože Sorn, Razvoj Papirnice Vevče. Ljubljana 1956. — IV/1956, št. 3, str. 181. 512 Slokar Ivan: Prva malojikarna v Ljubljani. [S 3 si.] — 11/1954, št. 3, str. 183—187. 513 — Zgodovina ljubljanskih opekam od leta 1732 do leta 1860. [S si.] — VIII/1960, št. 1, str. 40 —50. 514 — Izdelovanje orodja, strojev in orožja, orožar- ne in skladišča smodnika v Ljubljani. ¦— VIII/1960, št. 3, str. 174—183. 515 — Začetki tobačne industrije v Ljubljani. — IX/1961, št. 1, str. 16—19. 516 —¦ Zgodovina solitram in smodnišnic v Ljubljani in njeni okolici. — IX/1961, št. 2, str. 110— 113. .517 — Zgodovina ljubljanskih opekam od XVI. sto- letja do leta 1731. — 1X/1961, št. 3, str. 157— 160. 318 — Začetki kemične industrije v Ljubljani in njer ni okolici. — X/1962, št. 1, str. 30—35. 519 — Zgodovina steklarske industrije na Goriškem. — XII/1964, št. 1, str. 614-66. 520 — Bombažna industrija v Ljubljani do leta 1860. — XX/1972, št. 1, str. 13—16. 521 Smolej Slavko: Najstarejša livarna železa na Slovenskem. [S si.] — 1/1953, št. 1, str. 54—57. 522 Šetinc Marjetka: Medeninaste sklede. [S si.] — — XVII/1969, št. 3, str. 148—156. 523 O izvoru, obrtni dejavnosti in opis medeninastih iz- delkov. Šorn Jože: Svilarske manufakture v Ljubljani. (1725 — ok. 1800). [S si.] — 1/1953, št. 2, str. 103—111. 524 — J. S.: Ivan Mohorič, Industrializacija Mežiške doline. Maribor 1954. — 11/1954, št. 3, str. 213. 525 — J. S.: Dve sto let rudnika Zagorje. 1955. — III/1955, št. 2, str. 122. 526 — J. S.: Ob 100 letnici podjetja Kamnik v Kamniku. Kamnik 1952. — 111/1955, št. 2, str. 122. 527 — J. S.: Albert Struna, Vodni pogoni na Slovenskem. (Gradivo za zgodovino) Ljubljana 1955. — III/1955, št. 3, str. 191—192. 528 — J. S.: Trideset let dela, borb In zmag. Ob trideset- letnici podjetja in triletnici delavskega samouprav- ljanja izdala Industrija platnenih izdelkov Jarše. Ljubljana 1955. — III/1955, št. 3, str. 192. 529 — J. S.: Stanislav Mazi, Klavže nad Idrijo. Vodniki Tehniškega muzeja Slovenije, VI. Ljubljana 1955. — III/1955, št. 3, str. 192. 530 — Ob 200-letnlci premogovnika Zagorje ob Sa- vi. [S si.] — V/1957, št. 1, str. 1—5. 531 O premogovništvu in izkoriščanju rude. — J. S.: Josip Zontar, Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja. Ljubljana 1957. — V/1957, št. 1, str. 51. 532 — J, S. Ivan Mohorič, Zgodovina obrti in industrije v Tržiču. Ljubljana 1957. — V/1957, št. 2, str. 99. 533 — Razvoj industrije v Sloveniji med obema voj- nama. [S 3 si.] — VII/1959, št. 1, str. 10— 21. 534 — Vzpon in zaton spodnještajerskega fužinar- stva. [Z 2 si.] — X/1962, št. 3, str. 114—156. 535 — Tovarna papirja Količevo med leti 1920 in 1960. [S si.] — XV/196V, št. 1, str. 23—34. 536 — Katarina Kobe-Arzenšek, 125 let Tekstilne tovarne Prebold — 1842—1967. Prebold 1967. — XVI/1968, št. ."t, str. 191, 537 — Cinkarne v Zagorju, Šentjanžu in Celju. — XVIII/1970, št. 3, str. 129—134. 538 — Baker nad Poljanami, antimon pri Trojanah. [Z 2 si.] — XX/1972, št. 3, str. 154—157. 539 Valenčič Vlado: Fužine bakra v Ilirski Bistrici in tržiški kosarji. — 11/1954, št. 2, str. 128. 540 — Steklarni na notranjskem Javorniku. [S 3 si.] — III/1955, št. 2, str. 87—93. 541 o nastanku in delu. — Se nekaj steklarn na Kranjskem. [Z 2 si.] — V/1957, št. 2, str. 61—68. 542 o nastanku in obratovanju. Verbič Marija: Bohinjsko rudarstvo in fužinar- stvo konec 18. stoletja. (Po Zoisovem opisu le- ta 1778). [S 3 si.] — IV/1956, št. 1, str. 6—14. 543 — O začetkih slovenskega čipkarstva s poseb- nim ozirom na Idrijo. — XVII/1969, št. 3, str. 157—160. 544 — Fabrikacija cinobra v Idriji. [Z 1 si.] — XIX/1971, št. 1, str. 8—13. 545 Vidovlč-Mlklavči« Anka: Tekstilana Kočevje 50 let. Ko- čevje 1971. — XX/1972, št. 2, str. 125^26. 546 Vilfan Sergij: Nekateri rezultati novejših razi- skav o meščanskih kapitalih v zgodnjem ka- pitalizmu. — XVII/1969, št. 1, str. 15—19. 547 60 23 Zelko Ivan: Mlinarstvo pri panonskih Slovencih. [S 3 si.] — XV/1967, št. 3, str. 129—134. 548 Zorn Tone: Nemški industrijsid obrati v Sloveni- ji v letih 1938—1939. (Poskus splošnega ori-* sa). — XX/1972, št. 1, str. 34—38. 549 g) Zgodovina prometa, regulacije rek in trgovine Gestrin Ferdo: Oris razvoja pomorstva v Slo- venskem Primorju. — X/1962, št. 2, str. 90— 94. 550 — Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od XXII. do konca XVI. stoletja. — XI/1963, št. 2, str. 73—85. 551 Jenko Jože: Ob stoletnici proge Pragersko—Ko- toriba (—Velika Kaniža—Budimpešta). — VII/1959, št. 3, str. 168—174. 552 o pripravah dn gradnji proge. —' (Devetdeset) 90-letni jubilej gorenjske proge. — VIII/1960, št. 3, str. 193—199; IX/1961, št. 1, str. 20—30; št. 2', str. 113—119. 553 — Med Zidanim mostom in Siskom vozijo vlaki že 100 let. [Z 2 si.] — X/1962, št. 2, str. 94— 105. 554 — Vrhniška lokalna železnica. [Z 1 si.] — X, 1962. št. 3, str. 35—42. 555 — Ob stoletnici Koroške železnice. — XI/1963, št. 3. str. 178—185. 556 O gradnji proge. — Savinjska železnica. — XII/'1964, št. 3, str. 156 —164. 557 o izboru trase in gradnji proge. — Istrske železnice. [S 3 si.] — XIII/1965, št. 2, str. 64—77; št. 3, str. 142—156. 558 o gospodarskih okoliščinah in gradnji proge. —¦ Zgodovina železniške proge St. Peter na Kra- su (Pivka)—Reka. Odsek na hrvaškem ozem- lju. — XIV/1966, št. 2, str. 83—90. 559 Ogrin Rafael: Nova cesta od Vrhnike do Plani- ne. [Z 1 si.] — VII/1959, št. 2, str. 74—76. 560 o okoliščinah dn gradnji ceste 1803—1806 in Inženirju Josipu Semerlu. Orožen Janko: Zgodovinski pregled regulacije Savinje in njenih pritokov. [S 3 si.] — IV/19Ö6, št. 1, str. 15—20. 561 [Sorn Jože] J. S.: Dr. Josip Zontar. Zapora proti kugi v Karavankah v letih 1713—1716. Prispevek k zgodo- vini blagovnega prometa in organizacije trgovine na Slovenskem v 18. stoletju. Tržiič 1957. — V/1957, St. 2, str. 100. 562 Umek Ema: Gradnja kanalov na Ljubljanici v prvi polovici XVIII. stoletja. [S si.] — IV/1956, št. 2, str. 82—86. 563 — Trgovski promet po Savi v XVIII. stoletju. — XII/1964, št. 3, str. 194—200. 564 Valenčič Vlado: Ljubljanski tržni redi in prepo- ved prekupčevanja. — XII/1964, št. 3, str. 184 193. 565 Vidovič-Miklavčič Anka: Združeno železniško trans- portno podjetje Ljubljana, napisali Božo Robar itd. Ljubljana 1967. — XVII/1969, št. 2, str. 119—120. 56G — Ivan Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem. Ljubljana 1968. — XVII/1969, št. 2, str. 120—121. 567 Vilfan Sergij: K zgodovini kmečkega kupčeva- nja s soljo. (Gospodarsko-pravne podlage iz- vesti o Martinu Krpanu). Spominu dr. Borisa Orla. [S si.] — X/1962, št. 3, str. 129—1-14; XI/1963, št. 1, str. 1—12. 568 Zorn Tone: Nemški trgovski obrati v Sloveniji v letih 1938/1939. (Značaj in lastništvo). — XVIII/1970, št. 2, str. 113—120. 569 Žontar Josip: Drobec registra ljubljanskega na- kladniškega urada iz leta 1544. — XVI/1968, št. 1. str. 32—44. 570 i 2. GOSPODARSKA IN SOCIALNA ZGODOVINA JUGOSLOVANSKIH NARODOV Lužar Štefka: Peter F. Sugar, Industrialization of Bos- nia — Hercegovina 1878—1918. Washington 1963. — XIII/1965, št. 2, str. 104. 571 3. PRAVNA IN UPRAVNA ZGODOVINA Gašperšič Joža: Ferdinande]ski rudarski red za fužine pod Jelovico. [S si.] — VIII/1960, št. 3, str. 149—158. 572 Goršič France: Organizacija gore in gorske bukve — VIII/1960, št. i, str. 36'—40. 573 — Mejaštvo in organizacija vinskih gora. — IX/1961, št. 1, str. 31—36. 574 —¦ Slovensko ljudsko pravdno pravo. — X/1962, št. 2, str. 106'—111. 575 Pahor Miroslav: Solna pogodba med Piranom in Benetkami iz leta 1616. [S si.] — V/1957, št. 1, str. 14—20. 576 Glej popravek k sliki V/1957, št. 2, str. 100. — Statuti Izole, Kopra in Pirana ter istrski za- koni o solar.iih, solarnah in tihotapcih, [S si.] — V/1957, št 3, str. 123—134. 577 — Nastanek apelacijskega sodišča v Kopru. [Z 2 si.] — VI/1958, št. 2, str. 73—79. 578 —¦ Oblastni in upravni organi Pirana v dobi be- neške republike [S si.] — VI/1958, št. 3, str. 109—130. 579 Glej popravek k tekstu VII/1959, št. 1, str. 56. — Koprska nota in miljski protokol iz leta 1849 v neobjavljenem spisu Antonija de Colle. [Z 2 si.] — VII/1959, št. 2, str. 66—73. 580 — Pravni status tujcev v uredbah piranskih sta- tutov. — VII/1959, št 3, str. 130—137. 581- — I^redpisi o obrtnikih, prostih poklicih in trgovcih v statutih mesta Trsta. [S si.] — XI/1963, št 1, str. 27—37. 5S2 — Pomen piranskega patriciata v mestni upravi od XIV. do XVIII. stoletja. — XVI/1968, št' 2, str. 83—90. 583 Svetina Anton: Pravice in dolžnosti ljubljanske- ga deželskega sodnika. — V/1957, št. 1, str.- 45^7. 584 — Odlomki iz pravne zgodovine mesta Ljublja- ne od XVI. do XVIII. stoletja. — XII/19e4, št. 3, str. 205—208. 585 Valenčič Vlado: O ljubljanskih stavbnih redih. — XV/l 967, št. 1, str. 35-^5. 586 Zelko Ivan: Murska Sobota kot sedež arhidiako- nata in cerkveno-upravna pripadnost Prek- murja v srednjem veku. [S si.] — XI/1963, št. 1, str. 38—51; št. 2, str. 95—101. 587 Prvo nadaljevanje ima naslov: Ime Tótsag in sedež belmurskega arhidiakonata. 61 24 4. CERKVENA ZGODOVINA Marušič Branko: Rudolf Klinec, Marija v zgodovini Go- riške. Corica 1955. — VIL'1959, št. 1, str. 56. 588 — Zgodovina goriške nadškofije 1751—1951. Gorica 1951. — VII/1959, št. 2, str. 128. 589 j 5. ZGODOVINA ŠOLSTVA IN PEDAGOGIKE Bonač Vladimir: Maribor in slovenska univerza. — 1/1953, št. 1, str. 49—54. 590 Božič Božidar: Začetek in razvoj šole v Jelšanah. [Z 2 si.] — XIV/1966, št. 1, str. 18—25. 591 Granda Stane: [Dve sto petindvajset] 225 let novomeške gimnazije 1746—1791. Zbornik ob obletnici gimnazije Urednik Jože Sever, Ljubljana 1971, 507 str. — XX/1972, št. 3, str. 184. 592 Ho jan Tatjana: »Bucvice tega sadershanja sa mladust« iz leta 1794. — XX/1972, št. 2, str. 90—91. 593 Jakopič Bogo: Začetek kranjskega ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani — XVIII/ 1970, št. 3, str. 153—154. 594 — Gluhonemnica v Ljubljani (1900—1945) — XX/1972, št. 3, str. 163—168. 595 Jordan František: Skupno prizadevanje za usta- novitev slovenske univerze v Ljubljani in če- ške v Brnu. [Uvodne besede o avtorju Janko Liška.] — XVIII/1970, št. 1, str. 1—10. 596 Kranjec Silvo: Pol stoletja III. ljubljanske gim- nazije. [S si.] — VII^1959, št. 2, str. 107— 116. 597 Lazar Jože: Botanični vrt v Ljubljani. Njegov nastanek in razvoj. [Z 2 si.] — 11/1954, št. 2, str. 105—109. 598 Tudi o njegovem pomenu pri pedagoškem delu. Lisac Ljubomir-Andrej: Slovenska trgovska mla- dina v Zagrebu 1836'—1870. (Prispevek za štu- dij o emigracijah slovenskih dijakov na Hr- vatsko.) — IV/1956, št. 2. str. 108—109. 599 Melik Vasilij: Ob stoletnici zakona o osnovni šoli. — XVII/1969, št. 3, str. 168—179. 600 Mole R[udolf]: O mestni višji dekliški šoli v Ljubljani. — V/1957, št 1, str. 47—48. 601 Ostanek France: Pomen šolskih kronik za zgodo- vino šolstva [S si.] — 1/1953, št. 3, str. 177— 183. 602 Ostrožnik Mirko: Oris razvoja hrastniškega šol- stva. [Z 1 si.] — XII/1964, št. 3, str. 152— 155. 603 Pavlic Slavica: Ustanovno pismo trnovske šole. — XIV/19e6, št 1, str. 25—28. 604 Trnovo na Notranjskem. — Zgodovinsld oris razvoja šole v Tumišču. [S si.] — XVIII/1970, št. 1, str. 28—31. 605 Pivec-Stele Melita: Promocije Slovencev na gra- ški univerzi 1728. — XVII/1969, št. 2, str. 112. 606 Reisp Branko: Višje šole na slovenskem ozemlju v XVII. in XVIII. stoletju. [Z 3 si.] — X/l962^ št. 3, str. 163—172. 607 Simonič Ivan: Šolske kronike. — X/1962, št. 1, str. 47—50. 608 o uvedbi šolskih kronik in pomenu. Slokar Ivan: Prvo otroško zavetišče v Ljubljani. — XI/1963, št 2, str. 118—120. 609 stiplovšek Miro: Peter Vodopivec, Luka Knafelj in šti- pendisti njegove ustanove. Knjižnica »Kronike«, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, zvezek 5, Ljubljana 1971. — XX/1972, št. 1, str. 57—58. 610 Stres Gvido: Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969. Ljubljana 1970. — X.IX/lfl71, št. 1, str. 60—02. 611 — Izvestje gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju 1869—1969, Ptuj, 1969; 70 let Gaudeamus igltur . . ., Kranj 1971; Petdeset let gimnazije v Murski Soboti. Murska So- bota 1970; 50 let slovenske gimnazije v Kočevju, Kočevje 1969; 25 let slovenske gimnazije v Kopru 1945^1970, Koper 1970; Gimnazija Rudolfa Maistra, Kamnik 1945—1970, Kamnik 1970; Letno poročilo gimnazije Brežice 1945—1970, Brežice 1970. — XX/ 1972, št. 1, str. 55—56. 612 Sušnik Rudolf: Posebno šolstvo za duševno ne- razvite otroke vzgojnega zavoda» Janeza Lev- ca«. — XV/1967, št 1, str. 57—58. 613 Sevidy Jan: Borba za ustanovitev mariborske klasične gimnazije. [S si.] — VIII/1960, št. 2j str. 123—129. 614i Glej popravek k tekstu IX/1961, št. 1, str. 64. [Sorn Jože] J. S.: Srednja tehniška tekstilna šola Kranj. Jubilejni zbornik ob petindvajsetletnlci šole 1930— 1955 in letno poročilo 1954/1955. — IV/1956, št. 1, str. 52. 615 Valenčič Vlado: Ljubljanska učna stolica zat kmetijstvo. — VIII/1960, št. 2, str. 91—98. 616 O njeni ustanovitvi in profesorskem kadru. Znidar Vincenc: Iz arhivskega gradiva o idrij- skem šolstvu v desetletju od 1784 do 1794. — _ XVI/1968, št 2, srt;r. 98—100. 617 6. UMETNOSTNA IN GLASBENA ZGODOVINA Breskvar Silvo: Portal starega ljubljanskega li- ceja. [Z 2 si.] — XV/1967, št. 3, str. 192. 618 Cevc Anica: Narodna galerija v Ljubljani. — 11/1954, št 1, str. 57—59. 619 Opis galerije in njenih zbirk. Cevc Emilijan: Vedute slovenskih krajev iz: za- četka XVIII. stoletja:. [S si.] — VII/1959, št. 2, str. 77—89. 620 —' Luxuria z Visokega pod Kureščkom. [S si.] — VII/1959, št 3, str. 161—168. 621 Curk Jože: Razvoj portalov v Celju [S si.] — IV/1956, št. 2, str. 77—82. 622 — Ptujski grad. (stavbno-zgodovinska skica) [S 3 si.] — VI/1958, št. 2, str. 57—66. 623 — Mariborski mestni grad. (Stavbno-zgodovinska skica.) [S si.] — VII/1959, št. 1, str. 3»— 36. 624 — Razvoj mariborske mestne vedute. [S si.] — IX/1961, št 3, str. 145—156. 625 Cvetko Dragotin: Ljubljanska Glasbena Matica in njen pomen. [S si.] — 11/1954, št. 1, str. 30 —38; št 2, str. 110—115. 026 Oris ustanovitve in delovanja. Höfler Janez: Gorenjski prispevki k najstarejši glasbeni zgodovini na Slovenskem [S 3 si.] — XIV/1966, št. 2, str. 91—100. 627 — Idejno izoblikovanje Cecilijanskcga gibanja na Slovenskem. [Z 2 si.] — XV/l96r7, št. 1, str. 46—53. 628 — Glasbenozgodovinske najdbe XVIII. in XIX. stoletja v Novem mestu. [S si.] — XV/1967, št. 3, str. 135—148. 629 — Glasbeniki koprske stolnice v 17. in 18. sto- letju. — XVI/1968, št 3, str. 140—144. 630 62 25 — Glasbena kapela ljubljanske stolnice v drugi polovici 17. sitol. — XVII/1969, št. 3, str. 141 —147. 631 — Janez Krstnik Dolar (ok. 16'20—1673) Prispe- vek k zgodovini glasbe na Slovanskem v 17. stoletju. [Z 2 si.] — XX/1972, št. 2, str. 82— 89. 632 — Nekaj vrstic o prvih desetletjih jezuitskega kolegija v Ljubljani. — XVIII/1970, št. 1, str. 21. 633 o glasbeni dejavnosti Icolegija. [Jarc Janko]: Razstava partizanskega slikarstva v Novem mestu. [S 3 si.] — 1/1953, št. 1, str. 70—71. 634 Jeriha Avgust: Urbanistična problematika Vele- nja. (K sliki na ovitku). — XIIIA965, št. 2, str. 44—46. 635 Kiauta Boštjan: Bakrorezi k Scopoilijevi Entomo- logia camiolica [Z 1 si.] — XI/1963, št. 1, str. 57_6'0. 636 [Koloini Danijela] Kološni Danijele in Milena Osjak: Ivan Sedej, Vrba, Prešernova hiša, cerkev sv. Mar- ka. Kulturni in naravni spomeniki. (Zbirka vodni- kov). — XV/1967, št. 1, str. 63. 637 Komelj Ivan: Gotska arhitektura v Sloveniji. [9 si.] — VII/11959, št. 3, str. 138—148; VIII/1960, št. 2, Str. 111—122. 638 Kovic Breda in Pahor Miroslav: O zgodovinskem in arhitektonskem razvoju Tartinijevega trga v Piranu. [S si.] — VIII/1960, št. 1, str. 21— 36. 6391 Kurent Tine: Modularne mere zaplaškega zvo- nika po Levstiku. [S si.] — XI/1963, št. 2, str. 121—122. 640 Kuret Primož: Glasbila na srednjeveških fre- skah na Slovenskem. [S si.] — XV/1967, št. 2, str. 84—90. 641 Ličan Marina: M. Zadnikar, Hrastovlje. Spomeniški vodniki 2. Ljubljana 1991. — XI/1963, št. 2, str. 124—125. 642 Mal Josip: Dr. Hans Aurenhammer, Anton Dominik Femkorn. Veröffentlichung der Oesterreichischen Galerie in Wien, 1959. — VIII/1;960, št. 2, str. 135. 643 Marušič Branko: Gorizia viva. Venticinque tavole dai disegni seicenteschi di Gliovanni Maria Marussig. Gorizia 1957. — VII/1959, št. 3, str. 191. 644 Menaše L][erka]: Moderna galerija. — 11/1954, št. 2, str. 135. 645 O zbirkah galerije Mušič Marjan: Erbergova parkovna kompozicija v Dolu pri Ljubljani. [S si.] — IX/1961, št. 2, str 93—109. 646 Ogrin Rafael: Slikar Jožef Petkovšek. Prispevek za njegov življenjepis. [Z 2 si.] — 11/1954. št. 2, str. 100—104. 647 —¦ Robbov glavni oltar pri frančiškanih v Ljub- ljani. — X/1962, št. 2, str. 125—127. 648 — O Petkovškovi sliki »Beneška kuhinja«. — XI/1963, št. 2, str 114. 649 — Simon Ogrin — cerkveni slikar. [S 3 si.] —* — XVIII/1970, št. 1, str. 32—38. 650 [Otorepec Božo] C: Mr. ph. Fr. Minank, Olimlje. Historična lekarna v sliki dn besedi. Maribor 1955. — rV/1856, št. 1, str. 54. 651 — C: E. Cevc, Umetnost srednjega veka na Sloven- skem. Vodnik po umetnostnih zbirkah Narodne ga- lerije v Ljubljani I. zvezek. Ljubljana 1936. — V/ 1957, št. 1, str. 50. 652 Pahor Samo: O rodu in rojstvu kiparja France- sca Robbe. — XII/1964, št. 1, str. 66—67. 653 Petru Peter: Zametki ljubljanskega gradu. [S si.] — IX/1961, št. 3. str. 182^187. 654 Prelovšek Damjan: Ljubljanska cukrama. Zgo- dovina stavbe in njena umetnostnozgodovinska ocena. [S si.] — XX/1972, št. 1, str. 17—26. 655 Rozman Ksenija: Priprave in misli o izdaji spo- meniške topografije. — VIII/1960, št. 1, str. 56—58. 656 — Ljubljanski javni spomeniki. [S si.] — XIII/1965, št 2, str. 94—97; št 3, str 196—203. 657 Opis spomenikov. Rudolf Branko: Gradivo o Začetkih umetnostne organizacije v Mariboru. [S 3 si.] — III/1955, št. 3, str. 170—176. 658 [Serajnik Juša] J. S.: Nace Sumi, Gregor Maček, ljub- ljanski baročni arhitekt. Ljubljana 1958. — VI/I958, št. 2, str. äOOt—101. 6SS — Karel Dobida, Ivan Napotnik. Katalog k retrospek- tivni razstavi Napotnikovih del. Ljubljana 1959. — VII/1959, št. 2, str. 128. 660 — Srednjeveške freske na Slovenskem, katalog za raz- stavo kopij srednjeveških fresk. Ljubljana 1959. — VII/1939, št. 2, str. 128. 661 Serajnik-Vavken Juša: Stavbni razvoj Gruberje- ve palače v Ljubljani. [S si.] — VII/1959, št. 3, str. 174—185. G62 Smole Emil: Arhitekturni razvoj koprske loggie. [S si.] — VI/1958, št. 1, str. 13—20. 663 Smolik Marijan: Kako so zidali semenišče v Ljubljani. [S si.] — VII/1959, št 2, str. 90— 96. 664 Glej popravek k tekstu VIII/1960. št. 1, str. 64. — Glasbeno življenje v baročni Ljubljani. (Ne- kaj novih podatkov). [S si.] — VIII/196'0, št. 3. str 183—193. 665 Stele Melita: Prva mednarodna razstava grafike v Ljubljani. [Z 1 si.] — III/1955, št. 3, str. 187 —188. 666 Sedivy Jan: Volksmusik Südosteuropas, Beiträge zur Volkskunde und Musikwissenschaft anlässlich der I. Balkanologentagung dn Graz 1964. Herausgegeben und redlglrt von W. Wünsch. — Südosteuropa — Schriften, 7. Band. München 1966. — XV/1967, št. 2, str. 117. 667 Šijanec Fran: Krog Attemsovih freskantov. iS si.] — V/1957, št 3, str. 146—155. 668 Oris dejavnosti baročnih mojstrov stenskega deko- rativnega slikarstva na AttemsoMih dvorcih. [Sorn Jože] J. S.: Nace Sumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani. Ljubljana 1954. — III/1955, št. 1, str. 55—36. 669 — J. S.: Umetnost baroka na Slovenskem. Vodnik po umetnostnih zbirkah Narodne galerije v Ljubljani IL Ljubljana 1937. — VI/1938, št. 1, str. 44. 670 — J. S.: Gottische Fresken aus Slowenien. (Kopien) aus der Nationalgalerie in Laibach. Klagenfurt 1958. — VI/1958, št. 2, str. 102. 671 — Dr. Marijan Zadnikar, Hrastovlje. Spomeniški vod- niki, zvezek 2. Ljubljana 1961. — X/1962, št. 2, str. 128. 672 — Dragotin Cvetko, Academia philharmonicorum laba- censis. Ljubljana, 1962. — X/1962, št. 2, str. 128. 673 Stukl Franc: France Stele, Crngrob. Ljubljana 1962. — XI/1963, št. 2, str. 124. 674 — Emilljan Cevc, srednjeveška plastika na Slovenskem. Ljubljana 1963. — XII/1964, št. 1, str. 79. 675 — Sergej Vrišer, Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem. Maribor 1963. — XII/1964, št. 2, str. 142. 616 63 26 — Marijan Zadnilcar, Znamenja na Slovenskem. Ljub- ljana 1964. — XH/1964, št. 2, str. 143—144. 677 — Vojeslav Mole, Umetnost Južnih Slovanov. Slovenska matica 1965. Iz poljskega originala prevedel France Vodnik. — XIV/1966, št. 2, str. 129—131. 678 — Zbornik za umetnostno zgodoMino. Nova vrsta VII. Ljubljana 1963. — XV/1967, št. 3, str. 194. 679 — Slovensko slikarstvo, spremna študija Spelea Čopič, biografski in bibliografski podatki Melita Stele- Možina. 1966. — XV/1967, št. 3, str. 194—195. 680 — Nace Sumi, Arhitektura XVI. stoletja na Sloven- skem Ljubljana 1966. — XV/1967, št. 3, str. 195. 681 — Marijan Zadndkar, Rotunda v Selu. Murska Sobota 1967. — XV/1967, št. 3, str. 195—196. 682 — ARS Sloveniae. — EmUljan Cevc, Gotsko kiparstvo 1967. — XVI/1968, št. 2, str. 126. 683 — France Stele, Arh. Jože Plečnik v Italiji 1898-99. Ljubljana 1967. — XVI/1968, št. 2, str. 126—127. 68* — Emilijan Cevc, Slovenska umetncst, Ljubljana 1966. — XVI/1968, št. 2, str. 127. 685 — ARS Sloveniae. — Emilijan Cevc, Gotsko kiparstvo. 1967. — XVII/1969, št. 1, str. 61—62. 686 — Štefka Cobelj, Baročni slikarji Straussi. Maribor 1967. — XVII/1969, št. 1, str. 62. 687 — Dušan Grabrijan. Plečnik in njegova šola. Maribor 1968. — XVIiyi969, št. 2, str. 121. 688 — France Stele, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja. Ljubljana 1969. — XVII/1869, št. 3, str. 186. 689 — ARS Sloveniae — Nace Sumi, Baročna arhitektura. 1969. — XVIII/1970, št. 1, str. 57. 699 — ARS Sloveniae — Marijan Zadnikar, Romanska umet- nost, 1970. — XVIII/1970, št. 3, str. 181—182. 691 — ARS Sloveniae — Ivan Komelj, Gotska arhitektura. 1970. — XVI11'1970, št. 3, str. 182. 692 — Nace Sumi, Arhitektura XVII. stoletja na Sloven- skem. Ljubljana 1969. — XVIII/1970, št. 3, str. 182 —183. 693 — Emilijan Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem. 1970. — XIX/1971, št. 3, str. 182. 694 — Dolinarjev načrt vodnjaka v Tivoliju. [Z 1 si.] — XX/1972, št. 1, str. 50—52 . 695 — Konfinacija slikarja Ferda Vesela. — XX/1972, št. 3, str. 177. 696 — Marijan Zadnikar, Srednjeveška arhitektura kartu- zijanov in slovenske kartuzije. Ljubljana 1972. — XX/1972, št. 3, str. 185—187. 697 Šumi Nace: Kranjski portaU. [S si.] — 1/1953, št. 1, str. 39^6. 698 —¦ Ljubljana — spomenik zgodovinskega urba- nizma in arhitekture. [S si.] — VII/1959, št. 1, str. 36—50. 699 — Dve »novi« baročni fasadi v Ljubljani. [S si.] — VII/1959, št. t, str. 97—102. 70« — Pregled baročne arhitekture v Sloveniji. [S si.] — VIII/1960, št. 3, str. 166'—174. 701 — Urbanizem in umetnost v Ljubljani. (Pregled od srednjega veka do danes). — XII/1964, št. 1, str. 9—16!. 703 Tancik Ferdinand: Krasilni elementi na držajih spad in sabelj. [S si.] — XIV/1966, št. 1, str. 28—36. 703 — Grbi v Kapeli sv. Jurija na ljubljanskem gra- du. [S si.] — XVIII/1970, št. 3, str. 158—169. 704 Valenčič Vlado: Ljubljansko stavbeništvo v prvi polovici 19. stoletja. [S si.] — XVII/1969, št. 2, str. 72—84. 705 — Ljubljansko stavbeništvo od srede 19. do za- četka 20. stoletja. [S si.] — XVIII/1970, št. 3, str. 135—146. 706 Vavken Juša: Srednjevešlce freske. Katalog k razstavi kopij iz zbirke Galerije fresaka v Beogradu 1860. — VIII/1960, št. 2, str. 136. 707 Vetrih Maja: Likovno življenje v Mariboru in razstave umetnikov mariborskega kroga med obema vojnama. [S 3 si.] — XVII/1969, št. 1, str. 30—37. 708 Vilfan Irena: Muljava (J. Kastelic, Muljava in okolica v starem veku; A. G'span, Pisatelj Josip Jurčič; F. Sarf, Jurčičev dom; G. Makarovič, Cerkev na Mu- ljavi, F. Sarf, Izleti z Muljave, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, 16. zvezek. Ljubljana 1968. — XVIII/1970, št. 1, str. 53. 709 — Sergej Vrišer, Mariborski grad. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, 17. zvezek. Ljubljana 1969. — X.VIII/1970, št. 1, str. 58—59. 710 — Marijan Zadnikar, Stiski samostan, Kulturni in na- ravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, 18. zvezek. Ljubljana 1969. — XVIII/1970, št. 1, str. 59 —60. 711 — Ivan Komelj, Sevniški grad in Lutrovska klet. Kul- turni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vod- nikov št. 20. Ljubljana 1969. — XVIII/1970, št. 3, str. 184—185. 712 Vrabl N[iko] I.: Usoda Miklošičevega spomenika V Ljutomeru. — 1/1953, št. 3, str. 194. 713 Vrišer Sergej: Zivljenjepisni podatki o baročnih slikarjih in kiparjih Celja, Ptuja in Slov. Ko- njic. [S si.] — VI/1958, št. 3, str. 131—138. 714 — Nekaj podatkov o baročnih kiparjih in njiho- vih delih na Slovenskem Štajerskem. [S 3 si.] — VlII/lOe'O, št. 1, str. 50—53. 715 — Posvetna baročna plastika v severovzhodni Sloveniji. [S si.] — IX/1961, št. 1, str. 5—15. 716 Zadnikar Marijan: Romanska arhitektura v Prekmurju. [S si.] — 11/1954, št. 3, str. 178 —183. 717 — Srednjeveška arhitektura na Gradu pri Sloi- venjem Gradcu v luči zgodovine in novih od- kritij. [S si.] — IV/1956, št. 3, str. 156—169. 718 — Umetnostnogeografski položaj romanske arhi- tekture na Slovenskem. [S si.] — VII/1959, št. 1, str. 21—3«. 719 Zelinka Darinka: Slikano usnje v Sloveniji. [S si.] — IX/1961, št. 1, str. 58—64. 720 Zelko Ivan: Sledovi srednjeveškega Spitaliča pri Konjicah. [S si.] — XVIII/1970, št. 2, str. 71 —75. 721 Zitko Salvator: Ksenija Rozman. Janezova cerkev ob Bohinjskem jezeru. Spomeniški vodniki 4. Ljubljana 1962. — XI/1963, Št. 2, str. 125—126. 722 7. LITERARNA ZGODOVINA Andonovski Hristo G.: Stanko Vraz, »Ilir iz Stajera«, izdajatelj makedonskih narodnih pesmi. [Z 1 si.] — III/1955, št. 1, str. ,50— 51. 723 Brenk Kristina: Prva uprizoritev mladinske igro v slovenskem jeziku v Ljubljani. [S posebna prilogo igre Tinček Petelinček]. [S si.] — III/1955, št. 3, str. 160—164. 724 Ludvik Dušan: Prve senčne igre v Ljubljani. — XVIII/1970, št. 1, str. 22—23. 725 Mušič Marjan: Rajnik Bogotaj. [S si.] — VII/1959, št. 1, str. 50—53. 726 Pojasnilo o Bogotaju in njegovem rodu k Levstiko- vem Popotovanju od Litije do Čateža. 64 27 Pirjevec Dušan: Družbeno politični vzroki slo- venske Moderne. [Z 2 si.] — 111/1955, .št. 1, str. 15—21. 727 Reisp Branko: Neevidentirana slovenska kn.iižica iz leta 1728. — xvn/l969, št. 1, str. 48—49. 728 Stanek Leopold: Izraz, podoba, pesem. [S si.] — IV/1956, št. 1, str. 30—38. 72j Objava pesmi Peter Sliuhaia; Spijmb do dna in raz- laga le-te. Zablatnik Pavle: Koroška slovenska narodna pe- sem v svojih epičnih in liričnih izraznih pr- vinah [S si.] — xv/1967, št. 1, str. 1—10. 730 8. ZGODOVINA DRUŠTEV stergar Janez: Prosvetni zbornik 1868—1968. Trst 1970, — XX/1972, št. 3, str. 182—183. 731 Stres Gvido: Jože Dular, Metliški gasilai. Sto let naj- starejšega gasilskega društva na Slovenskem, Met- lika 1969. — X,VIII/1970, št. 3, Str. 186—187. 733 — Jože Dular. 120 let metliške mestne godbe. Metlika 1970. — XVIII,'1970, št. 3, str. 187. 733 9. NARODOPISJE Baš Angelos: Etnoigrafija Stantoninovega itine- rarija po Koroškem, Kranjskem in Štajer- skem 1485—1487. — 11/1954, št. 2, str. 122— 127. 734 Brag Ljudmila: Razstava »Lončarstvo na Slo- venskem«. [S 3 si.] — XVI/1968, št. 3, str. 186 —188. 735 (Lah Marija) M. L.: Kotnikov zbornik. Narodopisni za- piski z Gornjegrajskega in Kozjanskega. Celje 1956. — IV/1956, št. 1, str. 54. 736 Novak Anka: Razstava Planšarska kultura na Gorenjskem — Gorenjski muzej v Kranju. [S si.] — XVII/1969, št. 2, str. 113—116. 737 Plesničar Ljudmila: Svatbeni običaji v okolici Buzeta v prvi polovici XIX. stoletja. [S si.] — V/1957, št. 2, str. 95—97. 738 Račič Božo: Slamnati »lojstri« [S si.] — XVIII/1970, št. 3, str. 170—172. 739 10. TELESNA KULTURA j [Orel Boris]: Slovenci najstarejši smučarji vi Srednji Evropi. [Z 2 si.] — 1/1953, št. 3, str. j 216. 740 j ožura Jože: Drago Steplšnlk, Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljubljana 1968. — XVII/1969, št. 2, str. 121—122. 741 i 11. PASIGRAFIJA Slokar Ivan: Slovenski pasigrafi. — XX/1972, št. 3, str. 169—172. 742 XI. ZALOŽNIŠTVO IN TISKARSTVO Brumen Nikica: Tiskarne v Pomurju. Pregled ti- skam v Murski Soboti, Lendavi, Gornji Rad- goni in v Ljutomeru. [S si.] — IX/196I1, št. 2, str. 82—92. 743 — Knjigarne in papirnice v Pomurj«. — XIX/1971, št. 2, str. 105—109. 744 Glej popravek k tekstu XIX/1971, št. 3, str. 191. Gerlanc Bogomil: Založništvo, periodični tisk in knjigotrštvo v mestu in okraju Ljubljana v le- tu 1961. [S si.] — X/1962, št. 1, str. 42—47. 745 Reisp Branko: Mayrjev Catalogus librorum, prvi v Ljubljani tiskani knjižni katalog, spet v evi- denci. — X/1962, št. 1, str. 59—61. 746 — Mandelčevi ljubljanski tiski v knjižnici Na- rodnega muzeja v Ljubljani. [S 3 si.] — Xl;'1963, št. 1, str. 51—56. 747 ,—. Doslej neznani knjigotrški prospekt o izidu Vodnikovih Pesmi za pokušino. — XIII/1965, št. 2, str. 78—83. 748 — O najstarejših tiskanih uradnih razglasih v slovenščini. [Z i si.] — XV/1967, št. 2, str. 91 —94. 749 — Branko Bercio, Tiskarstvo na Slovenskem. Zgodovin- ski oris. Ljubljana, Odbor za proslavo 100-letnice gra- fične organizacije na Slovenskem 1969. — X.VII1/I970, št. 1, str. 60—61. 75« Sorn Jože: (Sto trideset] 130 let Blasnikove tiskarne. Ljubljana 1959. — VII/1959, št. 1, str. 56. 751 Vatovec Fran: Ob stoletnici »Slovenskega naro- da«. — XVI/1968, št. 3, str. 145—149. 752 ^ XII. TURIZEM, TURISTIČNI KRAJI Borisov Peter: Zdravilišča in kopališča na nek-- danjem Kranjskem. [S si.] — XVI/1968, št. 1, str. 45—58. 753 (Koloini Danijela] Kološni Danijelo in Milena Osjak: Pavel Kunaver, Skocijanske jame. Kulturni in na- ravni spomeniki. (Zbirka vodnikov). — XV/1967, št. 1, str. 63. 754 — Stane Peterlin, Triglavski narodni park. Kulturni in naravni spomeniki. (Zbirka vodnikov). — X,V/1967, št. 1, str. 63. 755 Korošec Branko: Beseda, dve o Steinbergovera in dru- gih opisih Cerkniškega jezera. [S si.] — XV/1967, št. 1, str. 11—22. 756 Omerzu Kozika: France Planina, Poljanska in Selška dolina. Zbirka: Slovenske pokrajine 2. Ljubljana 1962. — XII/1964, št. 2, str. 143. 757 Rezek Adolf: Rogaška Slatina in Zrinjski [S si.] — X/1962, št. 3, str. 172—184. 758 Nove ugotovitve o nastanku zdravilišča ln hkrati o zdravljenju hrvatskega bana Petra Zrinjskega 1665 leta. Savnik Roman: Iz zgodovine Postojnske jame. [S si.] — VI/1958, št. 3, str. 138—145; VIII/1960, št. 2, str. 99—110. 759 [Sotler Joško] j/s: Slike iz Brkinov. Brkini in tu- rizem. [Z 2 si.] — 1/1953, št. 2, str. 119—120. 760 stergar Janez: Blaž Singer. Vodnik na poti med Slo- venci na Koroškem (Turistični priročnik). Maribor 1970. Priloga: Koroška — Karta s slovenskimi in nemškimi krajevnimi imeni, 1 : 150.000, priredil Vladimir Klemenčič, Maribor 1971. — XX/1972, št. 1, str. 6]. 761 j 65 28 XIII. GEODEZIJA Kregar Vinko: Nekaj o geodeziji. — 11/1954, št. 3, str. 205—206. 762 i XIV. PROBLEMI ZGODOVINOPISJA Blaznik Pavle: Pota in vidiki slovenske krajev- ne zgodovine. fS 3 si.] — III/1955, št. 3, str. 145—150. 763 Grafenauer Bogo: Poglavitne poteze slovenskega zgodovinskega razvoja in položaja. Mesto kmečkih uporov v slovenski zgodovini. — XIX/1971, št. 3, str. 129—136. 764 Kranjec Silvo: Zgodovinske marginalije. — IX/1961, št. 3, str. 191—192. 765 Nekaj podatkov o netočnem pisanju v strokovni Mteraturi. i Marušič Branko: Dosedanje delo in bodoče nalo- ge goriškega zgodovinarja in zgodovinopisja. — XII/1964, št. 3, str. 145—151. 766 — Veliki tolminski punt v zgodovinski literaturi. — XIV/1966, št. 1, str. 8—11. 767 Savli Andrej: Vprašanja iz Primorske. [S si.] — 1/1953, št. 3, str. 159—16'2. 768 Prikaz vprašanj iz zgodovinskega in etnografskega področja, ki bi jih kazalo obdelati. XV. LEKSIKONI Kos Janez: Krajevni leksikon Slovenije. I, knjiga: Za- hodna Slovenija. S sodelovanjem Franceta Planine in Zivka Sifrerja ter 36 drugimi sodelavci pripravil in uredil Roman Savnik. Ljubljana 1968. — XVII/ 1969, št. 1, str. 60—61. 769 Savnik Roman: Ob nekaterih odmevih na prvo i knjigo Krajevnega leksikona Slovenije. — XVII/1969, št. 3, str. 190—191. 770 Odgovor na prispevek J. Kosa glej št. 769. Zorn Tone: Österreich Lexikon I-II, Wien-München 1966. — XIXyi971, št. 2, str. 124—125. 771 ; XVI. SIMPOZIJI IN ZBOROVANJA 1. ZBOROVANJA SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV Kresal France: XIV. zborovanje slovenskih zgo- dovinarjev v Novi Gorici od 9. do 13. septem- bra 1968. — XVI/1968, št. 3, str. 189—190. 772 Prunk Janko: Zapis z znanstvenega posvetovanja o OF slovenskega naroda. — XIV/1966, št. 2, str. 124-127. 773 — Poročilo o znanstvenem posvetovanju ob 50- letnici Oktobrske revolucije in 30-letnici usta- novnega kongresa Komunistične partije Slo- venije. — XVI/1968, št. 1, str. 61—e^. 774 2. ZBOROVANJA ZGODOVINARJEV JUGOSLAVIJE Marušič Branko: »Pazinski memorial^. — XIX/ 1971, št. 1, str. 49. 775 O zbrovanju od 26. do 27. septembra 1970. , 3. DRUGA ZBOROVANJA IN POSVETOVANJA Kos Janez: IV. zborovanje Arhivskega društva Slovenije na Ptuju (21. do 24. maja 1968). — XVI/1968, št. 3, str. 188—189. 776 Kos Janez: Tretje posvetovanje jugoslovanskih arhivskih delavcev. — XIX/1971, št. 1, str. 50. 777 Sorn Jože: Spomeniško Pomurje. Zbirka predavanj slovenskih konservatorjev in muzealcev na posve- tovanju od 27. do 30. septembra 1956 v Murski So- boti. — VII/1959, št. 1, str. 56. 778 Sumi Nace: Posvetovanje slovenskih konserva- torjev v Pomurju. — IV/1956, št. 2, str. 111. 779 , XVII. UREDNIŠTVO KRONIKE (Objave in obvestila) Uprava in uredništvo Kronike: [Naloga in pomen Kronike]. — 1/1953, št. 1, str. 1—2. 780 [Uredništvo Kronike]: Objava uredništva. Razpis fotonatečaja. — 1/1953, št. 1, str. 80. 781 — Objave uredništva. Navodila sodelavcem. Ob- letnice in jubileji. — 1/1953, št. 2, str. 152. 782 [Uprava Kronike]: [Prošnja za poravnavo zaosta- le naročnine, naznanilo o razprodani 1. št. I. letnika]. — 11/1954, ovitek št. 1. 783 [Uredništvo Kronike]: Narocnilwm in bralcem! — 11/1954, ovitek št. 2. 784 Napoved izhajanja zbirke knjig Knjižnica Kronike. Kot prvo delo: Milko Kos, Srednjeveška Ljubljana, topografski opis mesta in okolice. — [Prošnja vsem izdajateljem krajevnozgodovin- skih publikacij za izvod.] — III/1955, št. 3, str. 192; IV/1956, št. 1, str. 55; št. 3, str. 181; VA957, št. 1, str. 51. 785 66 29 Uprava Kronike: Obvestilo. — XI/1963, št. 2, str. 128. 786 Pregled dohodkov ln izdatkov za leto 1962. Uredništvo Kronike: Obvestilo. — XI/1963, št. 3, str. 192. 787 Obvestilo o zvišanju naročnine. Uprava Kronike: Obvestila. — XII/1964, št. 1, str. [80.] — 788 o odkupu nekaterih številk Kronike. Pregled do- hodkov in Izdatkov za leto 1963. Uredniški odbor Kronike: Obvestik». — XIII/1965, št. 3, str. 208. v 789 Obvestilo o zvišanju naročnine. [Uredništvo Kronike]: Kronika, časopis za slo- vensko krajevno zgodovino. — XV/1967, ovitek št. 2. 790 ObvestUo o ceni posameznih letnikov, o odkupu nekaterih številk Kronike ln o liaišlih knjigah zbirke Knjižnica Kronike. [Uprava Kronike] : Obvestilo uprave. — XVI/1968, ovitek št. 1. 791 o obračunu in plačevanju naročnine zasebnih in drugih naročnikov. — Naročnina — XVI/1968, oivitek št. 1. 792 Obvestilo o višini naročnine za Jugoslavijo in ino- zemstvo. [Uredništvo Kronike]: [Knjige Knjižnice Kroni- ke] — XVH/1969, ovitek št. 2. 793 Seznam knjig zbirke Knjižnica Kronike, ki so na zalogi. XVIII. REVIJE, PERIODIČNE PUBLIKACIJE IN ZBORNIKI 1. SLOVENSKE REVIJE IN ZBORNIKI Janša Olga: Bašev zbornik. Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta, 5. (XL.) letnik. Maribor 1969. — XVni/1970, Št. 3, Str. 179^:ai. 794 Marušič Branko: Brda, 25. maja 1958. Izdal odbor za po- stavitev spomenika Srečku Humarju. — VII/1939, št. 3, str. 191. 795 — Bukovica — Volčja draga v boju za svobodo. Izdal odbor za postavitev spomenika padlim v Bukovici — Volčji dragi, 1959. — IX/1961, št. 3, str. 192. 796 [Sorn Jože] J. S.: Celjski zbornik 1958. Celje 1958. — VI/1938, št. 2, str. 102. 797 — Celjsk zbornik 1959. Celje 1959. — VIII/1960, št. 2, str. 133. 798, — Celjski zbornik 1961. Celje 1961. — X/1962, št. 1, str. 64 799 [Otorepec Božo] B. O.: Celjski zbornik 1967. Uredil uredniški odbor, odgovorni urednik Gustav Grobel- nik. Celje 1967. — XVII/1969, št. 2, str. 117. 800 Stres Gvido: Celjski zbornik 1968. Odgovorni urednik Gustav Grobelnik. Celje 1968. — XVIII/1970, št. 1, str. 51—52. 8(11 — Celjski zbornik 1969—1970. Uredil urednišTci odbor, odgovorni urednik Vlado Novak. Celje 1970. — XIX/ 1971, št. 2, str. 122—123. 802 Vovko Andrej: Celjski zbornik 1971—1972. Odgovorni urednik Vlado Novak. Celje 1972. — XX/1972, št. 3, str. 184—185. 803 Janša Olga: Časopis za zgodovino in narodopisje. — 1. (XXXVI) letnik 1965, 2. (XXXVII) letnik 1966, 3. (XXXVIII) letnik 1967, 4. (XXXIX) letnik 1968. Ma- ribor. — XVII/1969, št. 1, str. 55—58. 804 — Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta, 6 (XLI) letnik, zvezek 1, 2. Maribor 1970. — XIXA971, št. 2, str. 121—122. S05 — Časopis za zgodovino in naravoslovje. Nova vrsta, 7. (XLII.) letnik, zvezek 1, 2. Maribor 1971. — XX/ 1972, št. 2, str. 113—115. 806 [Otorepec Božo] B. O.: [Devetdeset] 90-letnica grafične organizacije na Slovenskem 1868—1958. Zbornik sin- dikata grafičarjev Slovenije. Ljubljana 1958. — VI/ 1958, št. 2, str. 100. 807 Sorn Jože: Dolenjski zbornik 1961. Novo mesto 19S1. — Xyi962, št. 2. str. 127. 808 Marušič Branko: Goriški zbornik 1947—1957. Nova Go- rica 1957. — VII/1959, št. 1, str. 56. 809 [Sorn Jože) J. S.: Idrijski razgledi. Leto I. št. ,2. — IV/1956, št. 1, str. 53. 81« — Idrijski razgledi. L, IV., št. 1, 1959. — VII/1959, št. 1, str. 56. 811 [Vilfan Sergij] V:. Istrski zgodovinski zbornik. Leto I. Koper 1953. — 11/1954, št. 1. str. 71. 812^ Marušič Branko: Jadranski koledar 1939. — VII/1959, št. 3, str. 191—192. 813 — Jadranski koledar 1961 — X/1962. št. 1, str. 62. 814 Demšar Vincencij: Jadranski koledar 1970. — XVIII/ 1970, št. 1, str. 62—63. 815 Vidovič-Miklavčič Anka: Jeklo in ljudje. Jeseniški zbornik II, 1969. — XVIII/,1970, št. 2, str. 126—127. 816 [Sorn Jože] J. S.: Kamniški zbornik 1955. — III/1955, št. 2, str. 122. 817 [Lah Marija] M. L.: [Drugi] II. Kamniški zbornik 19S6. — IV/1936, št. 1, str. 54—55. 818 [Otorepec Božo] B. O.: [Četrti] IV. Kamniški zbornik 1958. Ljubljana 1958. — VI/1958, št. 2 str. 100. 819 Som Jože: Kamniški zbornik, VII. Kamnik 1961. — X/1962, št. 2, str. 127. 820 Janša Olga: Kamniški zbornik XII. 1969. — XVIII/1970, št. 1, str. 53—54. 821 Stergar Janez: Koroška in koroški Slovenci, zbornik poljudnoznanstvenih in leposlovnih spisov. Uredili: dr. Vladimir Klemenčič, dr. Janko Pleterski in dr. Tone Zorn. Maribor 1971. — XIX/1971, št. 3, str. 186—187. 822 Vidovič-Miklavčič Anka: Kranjski zbornik 1970. Kranj 1970. — XIX/1971, št. 1, str. 51—53. 823 Marušič Branko: Kulturni odmevi, št. 2, 1958/1959. [Pro- svstna revija, glasilo DPD Svoboda Ajdovščina 19?91. — VII/1959, št. 3, str. 192. 824 — Kulturni odmevi. Prosvetna revija, glasilo DPD Svoboda Ajdovščina. Leto 1/1938, št. 1. Ajdovščina 1958. — VII/1959, št. 3, str. 192. 825 [Som Jože] J. S.: Liboje, 25-letnica »Svobode« 1929— 1954. Liboje 1954. — ni/1953, št. 2, str. 122. 826 Vidovič-Miklavčič Anka: Litijski zbornik NOB, 1, Ljub- ljana 1969. — X.VIII/1970, št. 1, Str. 54—55. 827 [Som Jože] J. s.: Loški razgledi 1. Skofja Loka 1954. — III/il955, št. 1, str. 55. 828 [Otorepec Božo] C: Loški razgledi II — 1955, Uredil Branko Berčič. 1955. — III/1953, št. 3, str. 190—191. 829 — o.: Loški razgledi III — 1956. Skofja Loka 1956. — V/1957, št. 1, str. 50. S30 [Som Jože) J. S.: Loški razgledi IV. Skofja Loka 1957. — V/1957, št. 2, str. 100. 831 [Otorepec Božo) B. O.: Loški razgledi V — 1958. Ure- dil Branko Beroič. Skofja Loka 1958. — VI/1958, št. 2, str. 101—402. 832 Som Jože: Loški [razgledi] razredi, VI, 1939. Skofja Lo- ka 1959. — VII/1959, št. 3, str. 192. 833 — Loški razgledi Vni. — 1961. — X/1962, št. 1, str. 64. 834 Stukl Franc: [Deseti] X. letnik Loških razgledov. — XII/1964, št. 1, str. 77—79. 835 — Loški razgledi, XIV — 1967. — X.VI/1968, št. 1, str. 63. S3C 67 30 — Loški razgledi XV — 1968. — XVII/1969, št. 1, str. 59— 60. 837 — Loški razgledi XVI. 1969: uredil France Planina. — XVIII/1970, št. 1, str. 52—53. 838 — Loški razgledi XVII, 1970, uredil France Planina. — XIX/1971, št. 1, str. 57—58. 839 — Loški razgledi, XVIII. Skofja Loka 1971. — XX/197'!, St. 1, str. 56. 840 ISorn Jožel S.: [Osem sto] 800 let Mengša. Mengeški zbornik 1154—1954. I. del. Uredila A. G'orjup in I. Vi- dali. — 11/1954, št. 2, str. 145. 841 Janša Olga: Mengeški zbornik, II, del, 1. in 2. snopič. Mengeš 1969. — XVII/1969, št. 3, str. 187—189. 843 [Som Jože] S. J.: Moščanska kronika. 1. Ljubljana 1957. — V/1957, št. 2, str. 100. 843 Kos Janez: Narodna junaka MIlan Majcen in Janči Mevželj. (Milan Brezovar, Narodna junaka Milan Majcen in Janči Mevželj — Stefan Kuhar, Kmetsko mladinsko gibanje in Milan Majcen). Ljubljana 1971. — XX/1972, št. 1, str. 62—63. 844 Stergar Janez: Od kmečkih uporov do slovenske držav- nosti. Uredil Ivan Kreft. Maribor 1971. — XIX/1971, št. 3, str. 189—190. 845 Janša Olga: Póetowio — Ptuj. 69 — 1969. Zbornik raz- prav ob tisočdevetstoletnicl. (Ur. Vladimir Bračič). Maribor 1969. — XVIII/1970, št. 2, str. Ii25-^126. 846 [Sorn Jože] J. S.: Posavje I. Brežice 1957. — V/1957, št. 2, str. 100. 847 [Otorepec Božo) O.: Ptujski zbornik 1893—1953. Ptuj 1953. — 1'1953, št. 3, str. 215. 848 Stres Gvido: [Sedem sto dvajset] 720 let Ravne na Ko- roškem, uredil Marjan Kolar 1968. — XVII/1969, št. 3, str. 189—190 849 Sedivy Jan: Svet med Muro in Dravo. Uredil Viktor Vrbnjak. Maribor 1968. — XVII/1969, št. 1, str. 58— 59. 850 Stukl France: Varstvo spomenikov X, 1965, Steletov zbotnik. Ljubljana 1966. — XV/15«7, št. 3, str. 194. 851 Varstvo spomenikov XIII—XIV. 1968—1969. Ljubljana 1970. — XIX/1971, št. 3, str. 190. 852 Vidovič-Miklavčič Anka: Zbornik občine Grosuplje. G'ospodarska in zgodovinska kronika I. Grosuplje 1969. — XIX/1971, št. 1, str. 53—55. 853 [Otorepec Božo] O.: Zbornik Primorske založbe Lipe. Koper 1956. — IV/1956, Št. 2, Str. 112. 854 Sivec Janko: Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru. Uredil dr. Eman Pertl. Maribor 1959. — VII/1959, št. 3, str. 192. 855 Stukl France: Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. VIII. 1970. — XIX/1971, št. 2, Str. 123—124. 856 Jan";". Olga: Zborn'k za zgodovino naravoslovja in teh- nike, I; uredil Fran Dominko. Ljubljana 1971. — XX/ 1972, št. 2, str. 112—113. 857 Fischer Jasna: Zgodovinski časopis XXII, zvezek 1-2, Ljubljana 1969 — XVIII/1970, št. 1, str. 50—51. 853 [Sorn Jože] J. S.: Žetev svobode v Sladkem vrhu. Zbor- nik izdalo delavsko prosvetno društvo »Svoboda« sladki vrh ob razvitju društvenega prapora 29. aprila 1956. — IV/1956, št. 1, str. 52—53. 859 2. TUJE REVIJE IN ZBORNIKI Marušič Branko: Donge I'lsunz, nel quarantesimo anni- versario della fondazione della societa filologica friulana »G. I. AscoM«, a cura del comune di Gori- zia, Gorizia 1919—1959. — X/1962, St. 3, str. 192. 860 — Gorizia nel medioevo. Miscellaneo di studi storici in occasione del quinto centenario della concessione dei diritti civici a Gorizia. Gorizia 1956. — VII/1959, št. 3, str. 191. 861 — studi goriziani. Rivilsta della Biblioteca Governativa di Gorizia. Volume XI—XXIV (1948 do 1958). — VII/ 1959, št. 3, str. 191. 862 — »Studi Goriziani» Gennaio — giugno 1959, voi. XXV; Luglio — dicembre, 1959, voi. XXVI; Rivista della Biblioteca Governativa di Gorizia. — IX/1961, št. 1, str. 64. 863 — Studi G'orlziani, Rivista della Bibiiioteca Governa- tiva di Gorizia, voi. XXVII, gen. — giugno 1960; voi. —/XXVIII., luglio — decembre 1960. — X/1962, št. 1, str. 62—63. 864, XIX. DODATEK Gostinsko podjetje hotel Slon. — 11/1954, št. 1, str. 56. 865 Cinkarna metalurško kemična industrija Celje. — 11/1954, št. 1, str. [58]. 866 Papirnica Vevče Ljubljana. [Z 1 si.] — 11/1954, št. 1, str. [61]. 867 Letalska tovarna Letov Ljubljana. — 11/1954, št. 1, str. 65. 868 Kovačič Franc: Utensilia, tovarna tekstilnih po- trebščin, Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga III/1955, št. 1, str. 58. 869 »Gospodarsko razstavišče« Ljubljana. — Priloga III/1955, št. 1, str. 59. 870 Jančar Rudolf: Podjetje Inštitut za elektrozveze. [Z 1 si.] — Priloga III/1955, št 1, str. 6'0. 871 Gregorčič Alojz: Projektiranje elektroenerget- skih in prenosnih naprav v Elektroprojektu Ljubljana. — Priloga III/1955, št 1, str. 63. 872 Tiskarna Toneta Tomšiča, Ljubljana. — Priloga III/1955, št. 1, str. 67. 873 Tovarna čevljev »Zvezda« Ljubljana. — III/1955, št. 2, str. 117. 874 Tovarna optičnih in steklopihaških izdelkov Ljubljana. [S si.] — Priloga III/1955, št 2, str. 123. 875 Glavna zadružna zveza. Deset let rasti kmetij- skega zadružništva. — Priloga III/1955, št. 2, str. 124—126. 876 Ob 50-letnici »Vinoceta« v Ljubljani. [Z 1 si.] —• Priloga III/1955, št 2, str. 127—128. 877 Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS v Ljubljani. — Priloga III/1955, št. 2, str. 129 —130. 878 Instalacija Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga III/1955, št. 2, str. 130. 879 Les Ljubljana. [S si.] — Priloga III/1955, št. 2, str. 131. 880 Geodetski zavod LRS Ljubljana. [Z 2 si.] — Pri- loga III/1955, št 2, str. 132. 881 Agrotehnika, export-import, Ljubljana. Pet let v borbi za napredek vasi. — Priloga III/1955, št 2, str. 13'4—135. 882 »Silva« Gozdno in lesno gozdarstvo Fakultete za agronomijo gozdarstvo in veterino v Ljublja- ni. — Priloga III/1955, št 2, str. 135. 883 Parcer Karel: Ljubljana ob desetletnici osvobo- ditve. [Z 2 si.] — Priloga III/1955, št. 3, str. 193—195. 884 »Teol« tovarna tekstilnih, usnjarskih in pomož- nih sredstev. Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga III/1955, št 3, str. 196. 885 68 31 Delo Indusitrijskega biroja podjetja za izvoiz in uvoz industrijske opreme in naprav ter iz- gradnjo industrije, Ljubljana. — Priloga III/1955, št. 3, str. 198. 886 Tovarna kleja Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga in/1955, št. 3, str. 199. 887 Mineral. Industrija naravnega in umetnega kam- na. Ljubljana. [S si.] — Priloga III/1955, št. 3, str. 200—202. 888 Lesna predelovalna industrija Podpeč. [S si.] — Priloga III/1955, št. 3, str. 204—206. 889 Ljubljanske mlekarne. [Z 1 si.] — Priloga III/1955, št. 3, str. 206. 890 »Sončnica« tovarna jedilnih in tehničnih olj Vir- Domžale. [Z 1 si.] — Priloga III/1955, št. 3, str. 207. 891 Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga III/1955, št. 3, str. 208—209. 892 Elektrostrojno podjetje »Tiki« Ljubljana. — Pri- loga III/1955, št. 3', str. 209. 893 Kinematografsko podjetje Ljubljana. Deset po- vojnih let kinematografije v Ljubljani. [Z 2 si.] — Priloga III/1955, št. 3, str. 210—211. S9i A. V.: Tobačna tovarna v Ljubljani. [Z 1 si.] — Priloga III/1955, št. 3, str. 212—213. 895 Trgovsko podjetje na drobno in debei'o. Radio- Center. [Z 1 si.] — Priloga III/1955, št. 3, str. 213. 896 Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana, Obrat Tacen. [Z 1 si.] — Priloga III/1955, št. 3, str. 215. 897 Podjetje Mlinska industrija Ljubljana. [Z 2 si.] — Priloga III/1955, št. 3, str. 216. 898 [Narodni magazin LR Slovenije]. [S 3 si.] — Priloga IV/1956, št. 1, str. [56]. 899 Komunalna banka Ljubljana 60-KB-l. — Prilo- ga IV/1956, št. 2, str. [114]. 900 Tovarna Zlatorog Maribor. [Z 1 si.] — Priloga V/1957, št. 2, str. [101]. 901 Razvojna pot »Žičnice« Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga VII/1959, št. 2, str. [1]. 902 Nastanek in razvoj tovarne Saturnus Ljubljana- Moste — Priloga VII/1959, št. 2, str. [2—3]. S03 Deset let tovarne Volnenka. [Z 1 si.] — Priloga Vn/1959, št. 2, str. [5]. 904 Sonc Ivo: Papirnica Količevo ob 40-letnici KPJ. [Z 1 si.] — Priloga VII/1959, št. 2, str. [6—7]. 905 Železniški transport in naše gospodarstvo. [Z 1 si.] — Priloga VII/1959, št. 2, str. [8—9]. 906 [Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana]. Vsak državljan je potrošnik izdelkov. [Z 1 si.] — Priloga VII/1959, št. 2, str [10]. 907 Silva Ljubljana [Z 1 si.] — Priloga VII/1959, št. 3, str [1]. 908 V. M.: Lip Lesno industrijsko podjetje Ljubljana. Ob 40-letnici KPJ. [Z 1 si.] — Priloga VII/1959, št. 3, str [2—3]. 909 Tegrad, Ljubljana. — Priloga VII/1959, št. 3, str [4]. 910 Lek tovarna kemičnih in farmacevtskih proizvo- dov Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga VII/1959, št. 3, str. [5]. 911 Color tovarna barv in lakov Medvode. [S 3 si.] — Priloga VII/1959, št. 3, str. [6'—7]. 912 Razvoj in pomen komunalnega podjetja Ljub- ljanske mlekarne. [Z i si.] — Priloga VII/1959, št. 3, str. [8]. 913 Erjavec V.: Uprava cest OLO Ljubljana. (Kra- tek pregled razvoja). [Z 1 si.] — Priloga VII/ 1959, št. 3, str. [9]. 914 Življenjski in delovni jubileji, uspehi tolektiva »Ilirije«. [Z 1 si.] — Priloga VII/1959, št. 3, str. [10]. 915 Tobačna tovarna Ljubljana. [S 3 si.] — Priloga VII/1959, št. 3, str. [11]. 916 A. L. dr.: Odpad podjetje za promet z odpadki na debelo Ljubljana. Gospodarski pomen pod- jetja. — Priloga VII/1959, št. 3, str [12]. 917 Tovarna Karoserija v Ljubljani. [Z 1 si.] — Pri- loga VII/1959, št. 3, str. [15]. 918 Sap-Turist ob 15-letnici obnovitve cestnega pro- meta v Sloveniji. [Z 1 si.] — Priloga VII/1939, št. 3, str. [17]. 919 [Štiridesel:] 40 let dela in napredka kolektiva »KOT« tovarne kovinskega okovja Tacen, Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga VII/1959, št. 3, str. [18]. 920 Sočan Julij: Mestni zavod Razsvetljava Ljublja- na 1952—1960. [S si.] — Priloga VIII/1960, št. 1, str. [1]. 921 Korošec Vekoslav: Elektrika in naši kraji. [Z 2 si.] — Priloga VIII/1960, št. 1, str. [2—3]. 922 Razvoj in delo podjetja Industrijski biro v Ljub- ljani. — Priloga VIII/1960, št. 1, str [4]. 923 Razvojna pot Komunalne banke v Ljubljani. — Priloga VlII/196'0, št. 1, str. [4]. 924 Tonosa tovarna nogavic v Savljah. [Z 1 si.] — Priloga VIII/1960, št. 1, str [5]. 925 ' Kratka zgodvina razvoja tovarne vijakov na Vi- ču. [Z 1 si.] — Priloga VIII/l9eO, št. 1, str. [6]j 926 Telekomunikacije. Industrijsko podjetje za elek- trozveze Ljubljana — Pržan. [Z 1 si.] — Pri- loga VIII/1960, št. 1, str. [7]. 927 Zgodovina mestnega cestnega prometa v Ljub- ljani. [Z 1 si.] — Priloga VIII/1960, št. 1, str. [8—9]. 928 Tovarna detorativnih tkanin. [Z 1 si.] — Priloga VIII/1960, št. 1, str [10]. 929 B. M.: Razvojna pot tovarne »Utensilia« Ljub- Ijana-Rudnik. [Z 1 si.] — Priloga VIII/1960, št. 1, str [10]. 930 Tovarna pletenin Rašica Gameljne. [Z 1 si.] — Priloga VIII/1960, št. 2, str. [1]. 931 Smrkolj Darko: Elma tovarna elefctrornateriala Cmuče pri Ljubljani. [Z 2 si.] — Priloga VIII/1960, št. 2, str. [2]. 932 Nastanek in razvoj združenega podjetja »Teol — Oljarna« Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga VIII/1960, št. 3, str [1]. 933 69 32 Kremesec Rudi: Stol Kamnik ta\'ama upognje- nega pohištva. Ob 56-letnici obstoja in 10- letnici delavskega samoupravljanja. [Z 1 .si.] — Priloga VIII/1960, št. 3, str. [2—3]. 934 Nekaj vrstic o podjetju »Modelit« Kamnik. [Z 1 si.] — Priloga VIII/1960, št. 3, str. [4]. 935 Prizadevni delovni kolektiv gradbenega podjetja »Tehnograd« v Ljubljani. [Z 1 si.] — Priloga VIIi;i960, št. 3', str. [6]. 936 Razvoj od skromne obrti do velike tovarne Sumi. — Priloga VIII/'1960, št. 3, str. [61. 937 Ob 10-letnici samoupravljanja PTT. — Priloga IX/1961, št. 1, str. [1]. 938 Razvoj Ljubljanskega vodovoda po osvoboditvi. [Z 1 si.] — Priloga IX/1961, št. 1, str. [2]. 939 Javna skladišča Ljubljana. [Z i si.] — Priloga IX/19G'1, št. 1, str. [4]. 940 Agrokombinat Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga IX/1961, št. 1, str. [5]. 941 Tobačna tovarna Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga IX/1961, št. 1, str. [6]. 942 Rašica tovarna pletenin Gameljne pri Ljubljani. [Z 1 si.] — Priloga IX/1961, št. 1, str. [7]. 943 Tovarna trakov Totra Zgornja Hrušica pri Ljub- ljani. [Z 1 si.] — Priloga IX,/'1961, št. 1, str. [8]. 944 Klavnica Kranj. — Priloga IX/1961, št. 2, str. 12]. 945 Oljarica tovarna rastlinskih olj Britof pri Kra- nju. [Z 1 si.] — Priloga IX/1961, št. 2, str. [2]. 946 Indos industrija obdelovalnih strojev v Ljub- ljani — Moste. Ob bližnji 15-letnici .obstoja tovarne. [Z 1 si.] — Priloga IX/1961, št. 2, str. [3]. 947 [O ustanovitvi tovarne Iskra]. Revolucionarna tradicija se nadaljuje. — Priloga IX/1961, št. 2, str. [4]. 948 Lesni obrat Ljubljanski vrh v Verdu. —¦ Priloga IX/1961, št. 2, str. [4]. 949 M. Ž.: Metalka Ljubljana trgovsko izvozno in uvozno podjetje. [Z 1 si.] — Priloga IX/1961, št. 3, str. [1]. 950 Satumus Ljubljana — Moste. Ob 40-letnici ob- stoja in 20-letnici vstaje. [Z 2 si.] — Priloga IX/1961, št. 3, str. [2—3]. 951 [Petnajst] 15 let tovarne Lek. [Z 2 si.] — Priloga IX/1961, št. 3, str. [4—5]. 952 Jesih Stane: Elektro Ljubljana-mesto. — Priloga IX/1961, št. 3, str. [6]. 953 Plutal industrija plutovinastih izdelkov. Njen za- četek in razvoj. [Z 1 si.] — Priloga IX/1961, št. 3, str. [6]. 954 Na-rodni Ma-gazin Ljubljana. Ob 15-letnici ob- stoja. — Priloga X/1962, št. 1, str. [1]. 955 Mesna industrija Emona Zalog — Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga X/1962, št. 1, str. [2]. 956 Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. [S si.] —' Priloga X/1962, št. 1, str. [3—4]. 957 Tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje. — Priloga X/1902, št. 1, str. [6]. 958 Industrija naravnega in umetnega kamna Mine-' ral Ljubljana-Moste. [Z 1 si.] — Priloga X/1962, št. 1, str. [6]. 95C« Tovarna barv Color v Medvodah. [Z 2 si.] —' Priloga X/1962, št. 1, str. [7—8]. 960 Tovarna celuloze in papirja Vevče — Medvode. [Z 1 si.] — Priloga X/196'2, št. 1, str. [9— 10]. 961 Teol — oljarna Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga X/1962, št. 2, sitr. [2]. 962 Ob 10-letnici komunalnega podjetja Javna raz- svetljava v Ljubljani. [Z 2 si.] — Priloga X/1962, št. 2, str. [3]. 963 Kemična tovarna Moste — na prelomnici. [Z 1 si.] — Priloga X/1962, št. 2, str. [5]. 964 »Alko« v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. [Z 1 si.] — Priloga X/196'2, št. 3, str. [1]. 965 Montažno podjetje Toplovod ob petnajstletnici. — Priloga X/1962, št. 3, str. [2]. 966 Rekonstrukcija »Tiki-«. 150.000 električnih grel- oev-bojlerjev. [Z 1 si.] — Priloga XA962, st. 3, str. [3]. 967 Astra veletrgovina Ljubljana. Postopna a vztraj- na pot k napredku. [Z 1 si.] — Priloga XI/1963, št 1, str. [2—3]. 968 Satumus kovinska predelovalna industrija, em- balaža, avtooprema Ljubljana. [Z 1 si.] — Pri- loga XI/196'3, št. 1, str. [7]. 969 Proizvajalni kombinat Agromel Ljubljana. Ob nastanku proizvajalnega kombinata »Agro- mel«. [Z 1 si.] — Priloga XI/1963, št. 1, str. [8]. 970 Cementar industrija gradbenega materiala Ljub- ljana. [S si.] — Priloga XI/1963, št. 2, str. [1]. 971 Litostroj v letu 1963. [Z 1 si.] — Priloga XI/'1963, št. 2, str. [2]. 972 Podjetje »Chemo« import export Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga XI/196'3, št. 2', str. [3]. 973 [Petnajst] 15 let Reklamservisa. — Priloga XI/ 1963, št 2, 9br. [4]. 974 »Colorjeva« bogata paleta... [Z 2 si.] — Priloga XI/1963, št. 2, str. [5—6']. 975 Tovama celuloze in papirja Vevče — Medvode. Ob 120-letnici vevške papimice in 200-letnici medvoške tovame celuloze. [Z 2 si.] — Priloga XI/1963, št 2, str. [7—8]. 976 Tekstilka podjetje za izdelavo vate Ljubljana. — Priloga XI/1963, št. 2, str. [10]. 977 Tovarna elektroporcelana Izlake. [Z 1 si.] — Pri- loga XI/1963, št 3, str [1]. 978 Razvoj in perspektive Teol — Oljarne v Ljub- ljani. [Z 1 si.] — Priloga XI/1963, št 3, str. [2]. 979 Metalna Maribor tovarna težke investicij slce opreme. [Z 1 si.] — Priloga XI/1963, št 3; str. [3]. 980 Jugoslovanske železnice. [Z 1 si.] — Priloga XI/19e3, št. 3, str. [4]. 981 Agrokombinat Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga XI/1963, št 3, str. [4]. 982 70 33 Elektroprenos Ljubljana. Energetska osnova za industrializacijo mesta Ljubljane. [Z 1 si.] — Priloga XI/1963, št. 3, str. [7—8]. 983 Elektrarna Medvode. 10-lenica obratovanja. [Z 1 si.] — Priloga XII/1964, št. 1, str. [2]. 984 Elma 15 let obstoja. [Z 1 si.] — Priloga XII/1964, št. 1, str. [3]. 985 Vega nova tovarna apartov in instrumentov v Ljubljani. [Z 2 si.] — Priloga XII/1964, št. 2, str [1]. 986 Gradiš včeraj in danes. [S si.] — Priloga XII/1964, št. 2, str [2—3]. 987 Elektroprenos Ljubljana. Problem preskrbe Slovenije z električno energijo in posebej za- hodne Slovenije. — Priloga XII/1964, št. 2, str. [6]. 988 Teol — Oljarna. [Z 1 si.] — Priloga XII/1964, št. 2, str [7]. 989 Viba fihn podjetje za domači film. [Z 1 si.] —' Priloga XII/1964, št. 2, str. [9]. 990 IBE 1949—1964. Inženirski biro elektroproj ekt ob petnajsUetnici. [Z 2 si.] — Priloga XII/1964, št 3, str. [1]. 991 Splošno gradbeino podetje Grosuplje 1946—1964. [Z 1 si.] — Prilega XII/196'4, št. 3i, str. [3]. 992 Gramex (Cement — Opeka). [Z 1 si.] — Priloga XII/1964, št. 3, str. [4], 993 Tovarna Lek. [Z 1 si.] — Priloga XII/1964, št. 3, str. [4]. 994 Težmer servis za popravilo in izdelavo tehtnic, težnih in merilnih naprav. [Z 1 si.] — Priloga XII/196'4, št. 3, str [5]. 995 Petnajstletnica ustanovitve tiskaime Toneta Tomšiča. [Z 1 si.] — Priloga XII/1964, št. 3, str. [6]. 996 [Petinsedemdeset] 75. obletnica Mestnega vodo- voda Ljubljane. [Z 2 si.] — Priloga XIII/1965, št. 2, str. [1]. 997- Kratek oris razvoja kanalizacije v Ljubljani. [S 3 si.] — Priloga XIII/1965, št 2, str. [2]. 998 Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Ob 20-letnici osvoboditve in 15- letnici obstoja. [Z 1 si.] — Priloga XIII/1965, št. 2, str. [4—5]. 990 Ljubljanske mlekarne. [Z 2 si.] — Priloga X:ill/1965, št 2, str. [7]. 1000 Slikoplesk — Termcplast Ljubljana. — Priloga XIII/1965, št 2, str. [8]. 1001 Stane Jesih: Elektro Ljubljana. Elektrifikacija mesta Ljubljana in ostalega področja. [Z 1 si.] — Priloga XIII/1965, št. 2, str. [9]. 1002 Agroobnova gradnje in meliorizacije Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga XIII/1965, št 2, str [10]. 1003 Sora tovarna specializiranih mizarskih izdelkov Medvode. — Priloga XIII/1965, št 2, str. [10]. 1004 Puterle Franc: Spominski, zgodovinski slavnostni govor glavnega direktorja podjetja »Žito« v Ljubljani Franca Puterla svojemu kolektivu za praznik dneva republike 29. november. [Z 2 si.] — Priloga XIII/196'5, št. 3, str. [2^3]. Koteks Tobus import export. Ob 20-letnici svo- jega poslovanja. [Z 1 si.] — Priloga XIII/1965; št. 3, str [4]. 1006 IBE Inženirski biro elektroprojekt. Njegovi pro- blemi in delo. [Z 1 si.] — Priloga XIII/1965, št. 3, str. [5]. 1007 Metalka včeraj in danes. [S si.] — Priloga XIII/1965, št. 3, str. [6—7]. 1008 Srednjeročni načrt razvoja distribucijskih pod- jetij Slovenije v obdobju 1966—1970. — Pri- loga XIV/1966, št. 2, str [1]. 1009 Delavsko samoupravljanje v podjetju Gradiš Ljubljana na zadovoljivi višini. [Z 2 si.] — Priloga XIV/1966, št. 2, str [4]. 1010 Toplarna Ljubljana pred začetkom obratovanja. [Z 1 si.] — XIV/1966, št 2, str [5]. 1011 Šumi uspešno delo kolektiva. [Z 1 si.] — Prilo- ga XIV/1966, št 2, str [6]. 1012 Pust Tatjana: Ne samo v telegrafi]! in telefoniji, temveč tudi v poštnem prometu nove oblike in boljša kvaliteta. — Priloga XIV/1966, št 2, str [6]. 1013 Savske elektrarne podjetje za proizvodnjo in pre- nos električne energije. [Z 1 si.] — Priloga XIV/1966, št 2. str [7]. 1014 Cosmos inozemska zastopstva Ljubljana. Naša tr- govina gledana skozi konsignacijsko orizmo. [Z 1 si.] — Priloga XIV,'1966, št 2, str [8]. 1015 Dvajset let tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek. [Z 1 si.] — Priloga XIV/1966, št. 3, str. [1]. 1016 Jesih Stane: Elektro Ljubljana. [Z 2 si.] — Pri- loga XIV/196'6, št. 3, str. [2—3]. 1017 Revolucionarna rast Saturnusa. [S si.] —• Priloga XIV/1966, št 3, str [4—5]; XV/1967, št 1, str [1—2]. 1018 Zmaj Ljubljana. — Priloga XIV,/l966, št. 3, str. [6]. 1019 IBE Inženirski biro Elektroprojekt. Elektroener- getski objekti v SRS in IBE. [Z 1 si.] — Pri- loga XIV/1966, št. 3, str. [6']. 1020 Trideset let tovarne karoserij Avtomontaža Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga XV/1967, št 1, str. [3]. 1021 Savske elektrarne Ljubljana. Problemi proizvod- nje, prenosa in cene električne energije v osrednjem področju Slovenije se zaostrujejo. — Priloga XV/1967, št. 3, str. [1—2]. 1022 DES biro poslovnega združenja podjetij Za di- stribucijo električne energije v Sloveniji. Raz- voj elektrodistribucije v Sloveniji. — Priloga XV 1967, št 3, str [3]. 1023 Jesih Stane: Elektro Ljubljana. — Priloga XV/1967, št 3, str [4]. 1024 IMP Industrijsko montažno podjetje Ljubljana. Ob dvajseti obletnici. [Z 1 si.]. — Priloga XV/1967, št. 3, str. [5—6]. 1025 [Devetdeset] 90 let tovarne »Šumi«. — Priloga XV/1967, št 3, str. [8]. t026 Cestni sklad SR Slovenije. Vidiki pri načrtova- nju hitrih cest v Sloveniji in posebej hitre ce- ste Šentilj —Maribor—Ljubi j ana—Postoj na— 71 1005 34 Gorica. [Z 1 si.] — Priloga XVI/1968, št. 2, str. [1—3]. 1027 »Saturnus« in obrat v Zalogu. [S 3 si.] — Priloga XVI/1968, št. 2, str. [4—5]. 1028 [Sto petindvajset] 125 let papimičarstva na Vev- čah. [Z 1 si.] — Priloga XVI/1968, št. 2, str. [6]. 1029 Gosipodarslii razvoj tovarne Zmaj ob 40. oblet- nici obstoja (1927—1968). — Priloga XVI/1968, št. 2, str. [7] 1030 Komunalno podjetje Vič. [Z 1 si.] — Priloga XVI/1968, št. 2, str. [8]. 1031 Nova bolnišnica v Ljubljani. Gradnja prve eta- pe kliničnega centra. [Z 1 si.] — Priloga XVI/196'8, št. 3, str. [1—2]. 1032 Cestni sklad SR Slovenije. Vzdrževanje in re- konstrukcija cest. [Z 2 si.] — Priloga XVI/1968, št. 3, str. [3—5]. 1033 Deset let dela združene distribucije električne energije v Sloveniji. — Priloga XVI/1968, št. 3, str. [6—8]. 1034 [Sedemdeset] 70-letm jubilej bivše IVlestne elek-" trame ljubljanske. [Z 1 si.] — Priloga XVI/1968, št. 3, str. [8—9]. 1035 Združeno podjetje za PTT promet Ljubljana: Slovenija avtomatizirana. [Z 1 si.] —¦ Priloga XVI/1968, št. 3, str. [10]. 1036 Uspešna razvojna pot živilskega kombinata Žito Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga XVII/1969, št. 1, sitr. [1]. 1037 Toplama Ljubljana. — Priloga XVII/1969, št. 1, str. [2]. 1038 Cestni sklad SRS. Zelena luč za postopno iz- gradnjo hitrih cest v Sloveniji. [Z 1 si.] — Priloga XVII/1969, št. 1, str. [3—4]. 1039 Tovama aparatov in instrumentov, Ljubljana. Ob pomembnem jubileju. [Z 1 si.] — Priloga XVII/1969, št. 1, str. [6]. 1049 Elektrotehna. — Priloga XVII/1969, št. 1, str. [14]. 1041 Elma tovarna elektromateriala Ljubljana Črnu- če. Je res minilo že dvajset let? [Z 1 si.] —* Priloga XVII/1969, št. 2, str. [1], 1042 Poslovno zdraženje cestnih podjetij SR Sloveni- je. [Z 1 si.] — Priloga XVII/1969, št. 2, str. [3]. 1043 Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš, Centrala, Ljubljana. Obrat gradbenih polizdelkov Ljub- ljana. [Z 1 si.] — Priloga XVII/1969, št. 2. str. [4]. 1044 Yulon prva domača tovama poliamidnih vla- ken [Z 1 si.] — Priloga XVIl/196'9, št. 2, str. [4]. 1045 Izgradnja podjetja Teol. [Z 1 si.] — Priloga XVII/1969, št. 3, str. [1]. 1046 Poslovno zdmženje DES: Razvoj distribucije električne energije v Sloveniji. [Z 1 si.] — Priloga XVII/1969, št. 3, str. [4—5]. 1047 Jesih Stane: Elektro Ljubljana. Razvoj elektri- fikacije Slovenije. — Priloga XVII, 1969, št. 3, str. [6—7]. 1048 [Dvajset] 20 let veletrgovine IMercator import- export — Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga XVII/1969, št. 3, str. [9—10]. 1049 Plutal Ljubljana. Industrija plutovinastih izdel- kov. [S si.] — Priloga XVIII/1970, št. 1, str. [2—3]. 1050 Savske elektrarne Ljubljana. — Priloga XVIII/1970, št. 1. .str. [4]. 1051 Pust Tatjana: PTT pred obsežnimi novimi nalo- gami. — Priloga XVIII/1970, št. 1, str. [4]. 1052 Volnenka v drugem desetletju. [Z 1 si.] — Prilo- ga XVIII/1970, št. 3, str. [5]. 1053 Samoupravljanje v prometnem podjetju Sap Ljubljana. — Priloga XVIII/1970, št. 3, str. [5]. 1054 Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana. [S sl.i — Priloga XVIII/1970, št. 3, str. [6—7]. 1055 Jesih Stane: Sodobnejša elektrifikacija Notranj- ske. [Z 1 si.] — Priloga XVIII/1970, št. 3, str. [8—9]. 1056 Poslovno združenje DES Ljubljana: Podražitev električne energije v letu 1970. [Z 2 si.] — Pri- loga XVIII/1970, št. 3, str. [10—12]. 1057 Saturnus kovinsko predelovalna industrija Ljub- ljana. Statumus postal pomemben proizva- jalec svetlobne opreme za avtomobilsko in motomo industrijo. [Z 1 si.] — Priloga XVIII/ 1970, št. 3. str. [13]. 1058 Trgovsko ix>djetje Elektrotehna Ljubljana. — Priloga XVIII/1970, št. 3, str. [14—15]. 1059 [Osemdeset] 80 let ljubljanskega vodovoda. — Priloga XVIII/1970, št. 3, str. [17]. 1060 Nama. Srebrni jubilej trgovskega podjetja Nama, Ljubljana. [Z 1 si.] — Priloga XIX/1971, št. 2, str. [2]. 1061 BP. TC: Petindvajset let projektivnega podjetja Slovenija projekt. [Z 2 si.] — Priloga XIX/ 1971, .št. 2, str. [3]. 1062 Tovarna baterij in baterijskih naprav Zmaj Ljubljana. — Priloga XIX/1971, št. 2, str. [4]. 1063 Daljinsko ogrevanje v Ljubljani. — Priloga XIX/ 1971. št. 2, str. [6]. 1064 Mercator na 12. mestu v Jugoslaviji. — Priloga XIX/1971, št 3, str. [1]. 1065 O. V.: Ali bo starodavna »Šestica« doživela svo- jo dvestoletnico? — Priloga XIX/1971, št. 3, str. [1]. 1066 Ustanovitev združenega podjetja za distribucijo električne energije Slovenije. [S 3 si.] — Pri- loga XIX/1971, št. 3, str. [2—3]. 1067 [2užek Boris7: Srebrni jubilej Leka. Govor gene- ralnega direktorja na slovesni seji delavskega sveta. [S 3 si.] — Priloga XIX,/1971, št. 3, .str. [4—5]. 1068 Jesih Stane: V trboveljskem revirju nova RTP Potoška vas (Zagorje). [Z 1 si.] — Priloga XIX/1971, št. 3, str. [6—7]. 1069 Četrt stoletja Iskre. [Z 1 si.] — Priloga XIX/1971, št. 3, str. [8]. 1070 Ljubljanske mlekame se razvijajo v sodobno ži- vilsko-industrijsko podjetje. [Z 1 si.] — Pri- loga XIX/1971, št. 3, str. [9]. 1071 Srebmi jubilej »Teola-«. Ljubljansko podjetje »Teol« je tovarna za proizvodnjo pomožnfih sredstev, sintetičnih pralnih surovin, tehničnih 72 35 in jedilnih olj. Prav zato pa velja seči za četrt stoletja nazaj in orisati kratko »biografijo« našega jubilanta. [Z i si.] — Priloga XIX/1971, št. 3, str [10—11]. 1072 Ob 20-letnici nastanka in razvoja podjetja »Tiki« v Ljubljani. — Priloga XX/1972, št. 1, str. [1]. 1073 Jubilej ob 20-letnici »Javne razsvetljave« [Z 1 si.] — Priloga XX/1972, št. 1, str [2—3]. 1074 Opekama Radomlje. [Z 1 si.] — Priloga XX/1972, št. 2, str [1]. 1075 Spoland Tine: Razvojna pot podjetja Viator. [Z 1 si.] — Priloga XX/1972, št. 3, str [1—3]. 1076, DES združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije. Temeljna vprašanja di-" stribucije električne energije Slovenije. —' Priloga XX/1972, št 3, str [4—6]. 1077 Prvinšek Mihael: Razvoj potrošnje električne energije in uvedba službe za odjemalce na področju mesta Ljubljane. — Priloga XX/ 1972, št. 3, str [7]. 1078 Nov obrat komunalne energetike v Šiški. [Z 1 si.] — Priloga XX/1972, št 3, str. [8]. 1079 IMP Ljubljana 25 let. Velikan med montažnimi podjetji. — Priloga XX/1972, št. 3, str [8]. 1080 ' 73 C. IMENSKO KAZALO A. L. dr. 917 A. V. 895 Aichenberg von 215 Alboin (kralj) 203 Andonovski Hristo G. 238, 723 Antoljak Stjepan 200 Apfaltrer 49 Apih Elio 226 Arko Dragotin 165 Arzenšek-Kobe Katarina glej: Kobe-Arzenšek Katarina Aškerc Anton 50, 51 Attems 668 Aurenhammer Hans 643 B. M. 930 BP. 1062 Bagary Jožef 16 Barclay Isabel 159 Baš Angelos 100, 734 Baš Franjo 27, 28, 34, 71, 97, 98, 99, 211, 483, 794 Belec Borut 488 Benedik Franc 31ß Berčič Branko 750, 829, 832 Blasnik (tiskarna) 751 Blaznik Pavle 29, 38, 153, 377, 378, 379, 484, 763 Bogataj Ignac (Bogataj — Wagathei) 72'6 Bole Dušan 260 Bolta Lojze 101, 150 Boitin Elica 102 Bonač Vladimir 398, 590 Borisov Peter 753 Borojevič Svetozar 93 Borovnjak Jožef 264 Bourboni 489 Božič Božidar 591 Božič Branko 155 Bračič Vladimir 846 Branko Rudolf 658 Bras Ljudmila 735 Bratko Ivan 154 Brejc Janko 303 Brenk Kristina 724 Breskvar Silvo 618 Brezovar Milan 844 Britovšek Marjan 35, 312, 485 Brglez Janez 414 Brown Edvard 20 Brtonoelj Jože 415 Bruckmüller-Vilfan Irena glej: Vilfan Irena Brumen Niki 743, 744 Bučič Vesna 496 Bufon Zmago 42 Bullock Alan 311 Cankar Ivan 78 Cevc Anica 619 Cevc Emilijan 620, 621, 652, 675, 685, 686, 6'94 Ciceri Luigi 7 Cobelj Štefka 687 Colle Antoni de 580 Curk Jože 425, 472, 474, 622, 6'23, 624, 62'5 Curk-Mikl Iva glej: Miki Iva Cvetko Dragotin 626, 673 Carni Ludvik 317 Cepe Marica 318 Cermelj Lavo 272, 295, 319 Cemy Dragica 399 Čopič Spelea 680 Cremošnik Gregor 30 Darwin Charles 43 Demšar Vincencij 815 Dinklage 495 Dobida Karel 416, 660 Dobrovoljc France 58, 78, 417 Dobrila Pavel 307, 319 Dolar Janez Krstnik 632 Dolenc Matjainko 320 Dolinar Lojze 695 Dominko Fran 857 Druško\ič Drago 297 Dular Jože 31, 103, 224, 463 732, 733 Eggenbergi 84 Einaudi Giulio 226 Erberg 6'46 Erjavec V. 914 Erker 495 Fabjančič Vladislav 497 Fašalek Janez 12 Felaher Julij 273 Ferdinand (cesar 1519—1564) 572 Ferenc Tone 25, 321, 322, 323, 325, 336, 375 Femkorn Anton Dominik 643 Ficko Peter 418 Fischer Jasna 239, 240, 324, 325, 858 Fister Majda 104 Fodor Henrik 194 Gabor Jožef 265 Gabrovec Stane 127 Gec-Plesničar Ljudmila 168, 174, 175, 176, 177, 738 Geri Friderik 490 Gerlanc Bogomil 745 Gestrin Ferdo 32, 380, 381, 3'82, 419, 550, 551 Godina Ferdo 351 Golouh Rudolf 241, 242 Goreč Sonja 420 Gorišek Doroteja 106 Gorjup A. 841 Goršič Franc 53 Goršič France 53, 573, 574, 575 Grabrijan Dušan 688 Grafenauer Bogo 33, 195, 196, 22'5, 421, 764 Gašperšič Jože 52, 105, 128, 498, 499, 500, 501, 502, 503, 572 Granda Stane 107, 592 Grbec Marko 420 Gregorčič Alojz 872 Grobelnik Gustav 800, 801 Gruber Gabrijel 662 Gspan Alfonz 709 Gumilar Franc 108 Habjan Vlado 197, 422 Hauptmann Ljudmil 201 Hitler Adolf 311 Hojan Tatjana 109, 593 Höfler Janez 1, 423, 627, 628, 629, e^O, 631, 632, 633 Hömigk F. V. 481 Humar Srečko 795 Iljič Vladimir Lenin 35, 312 Inzko Valentin 293 Jagodic Marija 110 Jakopič Bogo 594, 595 Jan Ivan 349 Janez (sv.) 722 Jančar Rudolf 871 Janša Olga 243, 244, 2'45, 794, 804, 805, 806, 821, 842, 846, 857 Jarc Janko 31, 111, 112, 326, 327, 328, 335, 426, 634 Jeglič Anton Bonaventura 289 Jehnčič Zdravko 2l2 Jenko Jože 54, 57, 552, 553, 554, 555, 556, 557, 558, 559 Jeriha Avgust 6'35 Jeršek Davorin 329 Jesih Stane 953, 1002, 1017, 1024, 1048, 1056, 1069 Jordan František 596 Jug Jurij 113 Jurij (sv.) 704 Jurčič Josip 709 Juvančič Ivo 157, 330, 331 Kardelj Edvard 332 KasteHc Jože 709 Kavčič Janez 333 Kermauner Dušan 246, 247, 248, 274 Keršovan Ferid 383, 384 Kette Dragotin 469 Kiauta Boštjan 41, 636 Kidrič Boris 334 74 37 Kir (kralj) 12 Klemene Josip 167 Klemenčič Vladimir 761, 822 Klinec Rudolf 588 Klopčič France 114, 275, 276 Klun Albert 365, 366 Knafelj Luka 610 Knific Timotej 163 Knez Tone 115, 116', 160, 161, 162, 190, 426 Kobe — Arzenšek Katarina 117, 118, 249, 277, 424, 487, 504, 537 Kolar Marjan 849 Koloini Danijela 335, 425, 637, 754, 755 Kolšek Vera 150 Komelj Ivan 6'38, 692, 712 Koren Vlasta 119 Koropec Jože 198, 199, 385 Korošec Branko 505, 506, 756 Korošec Vekoslav 922 Kos Janez 2, 3, 4, 5, 6, 80, 81, 82, 83, 154, 155, 168, 213, 214, 278, 279, 336, 42'6, 769, 776. 777, 844 Kos Milko 32, 33, 413, 427, 441 Koschier 495 Koseiiski Jerzy 313 Kotnik Fran 736 Kovačič Franc 869 Kovic Breda 102', 639 Koželj Ivanka 250 Kraker Laura 253 Kranjec Silvo 36, 45, 597, 765 Kreft Ivan 845 Kregar Vinko 762 Kremesec Rudi 934 Kresal France 280, 281, 507, 772 Krpan Martin 568 Ksenofon 12 Kveder Dušan 612 Kuhar Lovro-Prežihov Voranc 297 Kuhar Stefan 844 Kulundžič Zvonimir 17 Kunaver Pavel 754 Kurent Tine 640 Kuret Primož 641 Kyovsky Rudi 251, 252, 337, 386 Lacko Jože 342 . Lah Marija 428, 736, 818 Lazar Jože 598 Leban Vladimir 121 Lenin glej: Iljič Vladimir Lenarčič Tine 429 Leveč Janez 613 Ličan Marina 642 Lisac Ljubomir-Andrej 599 Liška Janko 596 Logar Srečko 122 Ludvik Dušan 62, 84, 215, 430, 725 Luštek Miroslav 338, 339 Lužar Štefka 571 M. Z. 950 Maček Jože 85 Maček Gregor 659 Maderner Josef 374 Mach, (Machovi) 48 Maister Rudolf 612 Majcen Milan 844 Makarovič G. 709 Mal Josip 36, 123, 124, 156,158, 200, 201, 202, 643 Males M. 154 Mandelc Janez 747 Manzoni Domeniko de 253 Marko (sv.) 637 Marusigg Giovanni Maria 7, 116', 212, 644 Marušič Branko 7, 44, 216', 2'26, 245, 253, 254, 255, 261, 340, 341, 354, 588, 589, 644, 766, 767, 775, 795, 796, 809, 813, 814, 824, 825, 86'0, 861, 362, 863, 864 Marušič Ivan Marija glej: Ma- russig Giovanni Maria Maučec Matilda 342 Mazi Stanislav 530 Mayr Janez Krstnik 746 Medved Jakob 388 Melik Vasilij 256, 257, 258, 600 Menaše Ljerka 645 Mevželj Janči 844 Miki Iva 16'6, 169, 170, 171, 172, 425, 474 Mildavič Zvone 55 Miklavčič — Vidovič Anka glej: Vidovič — Miklavčič Anka Miklošič Franc 713 Miklošič Martin 56 Mikuž Metod 308, 343, 344, 346, 363, 376 Minafik Franc 508, 651 Mlinar Ivan 431 Mlinaric Jože 86', 426 Mohorič Ivan 509, 510, 511, 525, 533, 567 Mole Rudolf 51, 601 Mole Vojeslav 678 Mor Carlo Guido 203 Možina-Stele Melita, glej : Ste- le Melita Mravljak Josip 34 Mrzel Ludvik 432 Murko Anton 37 Murko Vladimir 40, 433 Mussolini Benito 331 Mušič Jurij 57, 282, 283, 284, 285, 309, 310 Mušič Marjan 43, 48, 646, 726 Napoleon Bonaparte 228 Napotnik Ivan 6'60 Navratil Janez 224 Nečak Dušan 286, 287, 288 Nedog Alenka 361 Nemanič Ivan 87 Neumann Wilhelm 304 Novak Anka 737 Novak Vilko 8, 194 Novak Vlado 802, 803 O. V. 1066 Ogrin Rafael 58, 59, 387, 410, 411, 434, 435, 436, 437, 560, 647, 648, 649, 650 Ogrin Simon 650 Omerzu Rozika 757 Orel Boris 568, 740 Orožen Janko 259, 438, 458, 459, 561 Osjak Milena 335, 425, 637, 754, 755 Ostanek France 12'5, 602 Ostrovška Mihca 36'0 Ostrožnik Mirko 6'03 Otorepec Božo 72, 73, 74, 75, 126, 127, 128, 173, 40O, 439, 440, 441, 442, 443, 444, 445, 446, 447, 448, 512, 651, 652, 800, 807, 819, 829, 830, 832, 848, 854 Ožura Jože 345, 346, 388, 488, 741 Pahič Stanko 164 Pahor Miroslav 129, 207, d76, 577, 578, 579, 580, 581, 582, 583, 639 Pahor Samo 653 Pan Christoph 157 Parcer Karel 884 Pavlic Slavica 130, 449, 604, 605 Perottus Nicolaus 135 Pertl Eman 855 Petelin Stanko 357 Peterlin Stane 755 Petkovšek Jože 647, 649 Petru Peter 190, 6'54 Fintar Rafael 450 Pirjevec Dušan 727 Pirkovič Ivo 204 Pivec-Stelle Melita, (Melitta) 61, 227, 451, 606 Planina France 450, 757, 769, 838 Plečnik Jože 684, 688 Plesničar Ljudmila glej : Gec — Plesničar Ljudmila Pleterski Janko 287, 294, 822 Polec Janko 38 Potočnik Alojz 452 Potušek Elica 131 Prasch 495 Prelovšek Damjan 655 Premrl Janko-Vojko 357 Prešeren France 347, 430, 637 Prešerni 434 Prunk Janko 26, 289, 773, 774 Prvinšek Mihael 1078 Pust Tatjana 1013, 1052 Puterle Franc 1005 Račič Božo 739 Raič Božidar 232, 264 Rakovec Franc — Reigersfeld 233 Raupach Vera 201 Regent Ivan 290, 291 Reisman Avgust 9, 489 Reisp Branko 2, 10, 11, 132, 205, 213, 214, 228, 607, 728, 746, 747, 748, 749, 750 Resman Franc 305 Ressel Joseph 39, 40 Rezek Adolf 758 Ribar Ivan 307 Ribar Ivo-Lola 332 Ribnikar Peter 389 Robba Francesco 648, 653 Robar Božo 566 Rozman Ksenija 656, 657, 722 Rozman Franc 12, 79, 159, 260, 261, 262, 291, 311, 376 Rudolf Branko 658 Rupar Draga 333 Rupel Mirko 213, 214, 218 Rutar Marija 133 75 38 Salimbeni Felice 59 Santonino Paolo 734 Saria Balduin 218 Savnik Roman 759, 769, 770 Scherer Anton 79 Schmidt Ferdinand 41, 42 Scopoli Giovanni A. 636 Sedej Ivan 637 Seidl Ferdo 43 Sentimer Florijan 60 Sever Jože 592 Serajnik Juša 659, 660, 661, 662, 707 Simončič Nevenka 333 Simonie Ivan 608 Simciniti Primož 13 Singer Blaž 761 Sivec Janko 855 Slabe Marijan 19i Slokar Ivan 44, 513', 514, 515. 516, 517, 518, 519, 520, 521, 609, 742 Smole Emil 192, 663 Smole Majda 49, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 6'9, 70, 96, 217, 229, 390 Smolej Slavko 5^2 Smolej Viktor 347 SmoUk Marijan 664, 665 Smrkolj Darko 932 Sočan Julij 921 Solar Joža 52 Sonc Ivo 905 Sotler Joško 760 Spinčič Ivo 134 Stanek Leopold 729 Stanič Nataša 135 Stefan Konrad 61 Steinberg Franc Anton 5, 756 Stele France 154, 674, 684, 689 Stele Melita 66'6, 680 Stele-Pivec Melita glej: Pivec- Stele Melita, (Melitta) Stepišnik Drago 741 Stergar Janez 348, 731, 761, 822, 845 Stergar Nataša 292, 349, 350 Stiplovšek Miro 367, 453, 610 Stopar Ivan 6 Straussi (bar. slikarji) 687 Stražar Stane 453 Stres Gvido 351, 611, 612, 732, 733, 801, 802, 849 Struna Albert 528 Sugar Peter 571 Sušnik Rudolf 613 Subarič Milan 262 Svetina Anton 584, 585 Svetina Tone 352 Sarf F. 709 Sasel Ančka 178 Sasel Jaro 173, 179, 180, 181, 182, 183, 184, 185, 186, 187, 188, 193 Savli Andrej 14, 15, 76'8 Sedivy Jan 37, 56', 218, 219, 230, 231, 232, 263, 614, 667, 850 Šetinc Marjetka 136, 52'3 Sifrer Zivko 769 Sijanec Fran 66'8 Sircelj Jože 348 Škafar Ivan 16, 264, 265 Škafar Stanko 490 Skaler Stanko 137, 190 ¦ Skrap Milko 292 Slander Slavko 367 Som Jože 17, 18, 28, 39, 40, 47, 54, 55, 76, 77, 88, 89, 138, 139, 189, 190, 220, 233, 266', 267, 353, 354, 355, 356, 357, 391, 392', 454, 455, 456, 457, 458, 459, 460, 461, 490, 491, 492, 512, 524, 525, 526, 527, 528, 529, 530, 531, 532 533, 534, 535, 536', 537, 538, 539, 562, 615, 669, 670, 671, 672, 673, 751, 778, 797, 798, 799, 808, 810, 811, 817, 82'0, 826', 828, 831, 833, 834, 841, 843, 847, 859 Spoland Tine 1076 Stolfa Milko 356 Strajnar Franc 393 Stukl France 140, 141, 462, 674, 675, 676, 6V7, 678, 679, 680, 681, 682, 683, 684, 685, 086', 687, 688, 689, 6'90, 691, 692, 693, 694, 695, 696', 697, 835, 836, 837, 838, 839, 840, 851, 852, 856 Šumi Nace 142, 659, 6'69, 681, 690, 693, 698, 699, 700, 701, 702, 779 TC. 1062 Tancik Ferdinand 234, 703, 704 Tartini Giuseppe 63'9 Teply Bogo 27, 143, 144 Terčak Stane 316', 362 Terpotitz Martin 2'59 Tišler Janko 353 Tomšič Tone 361, 873 Tosoni Peter 46 Tratnik Lojze 463 Tremel Ferdinand 397 Trofenik Rudolf 219 Trošt Janko 440 Trstenjak Anton 16 Tmbar Primož 218 Tumler Franz 157 Ude Lojze 287 Uhlirz Mathilde 158 Uhlif Hugo 492 Umek Ema 221, 235, 563, 564 Uprava Kronike 780, 783, 786, 788, 791, 792 Urbas, Tončka 145 Uredniški odbor Kronike 385, 780, 781, 782, 784, 785, 787, 789, 790, 793 Uršič Milena 6'0 V. M. 909 Valenčič Vlado 236, 2'68, 394, 395, 401, 402, 403, 404, 405, 464, 465, 466, 467, 46'8, 484, 490, 491, 540, 541, 542, 565, 586, 616, 705, 706 Valvasor Janez Vajkard 2, 4, 11, 213, 214 Vasic Ivan 469 Vatovec Fran 245, 269, 359, 752 Vavken-Serajnik Juša, glej: Serajnik Juša Veiter Theodor 408 Venera 174 Verbič Marija 19, 22'2, 396, 470, 543, 544, 545 Vesel Ferdo 696 Vetrih Maja 708 Vida Paolo 62 Vidali Ivan 841 Vidmar Josip; Stane 504 Vidovič-Miklavčič Anka 36'0, 361, 362, 363, 471, 546, 566, 567, 816', 823, 827, 853 Vilfan Irena 472, 473, 474, 486, 709, 710, 711, 712 Vilfan Marija 203 Vilfan Sergij 20, 21, 2'2, 29, 50, 81, 83, 88, 90, 206, 223, 397, 475, 493, 494, 547, 568, 812 Vilhar Srečko 98, 365, 366 Vipotnik Janez 364 Vischer Georg Matthäus 6 Vodnik France 678 Vodnik Valentin 748 Vodopivec Peter 207, 270, 293, 294, 312', 365, 366, 367, 476, 6110 Voje Ignac 30 Vončina Anton 91, 92, 477, 478 Vovko Andrej 295, 803 Vrabl Niko I. 713 Vraz Stanko 723 Vrbnjak Viktor 850 Vreča Oton 2'96 Vrhovec Ivan 45 Vrišer Igor 400 Vrišer Sergej 23, 146, 147, 148, 676, 683, 710, 714, 715, 716 Wester Josip 445, 479 Wurzer Bernhard 157 Wutte Martin 46 Wünsch W. 6'67 Zablatnik Pavle 730 Zadnikar Marijan 642, 672, 677, 682, 691, 697, 711, 717, 718, 719 Zelinfca Darinka 720 Zelko Ivan 2'08, 209, 210, 406, 412, 480, 548, 587, 72i Zois Žiga 24, 543 Zorn Jože 36'8 Zorn Tone 46, 271, 287, 297, 298, 299, 300, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 313, 314, 315, 369, 370, 371, 372', 373, 374, 407, 408, 409, 495, 549, 56'9, 771, 822 Zorzut Ludvik 149 Zrinjski Peter (ban.) 758 Zupane Ciril 350 Zupanič Ivo 494 Zwitter Anja 150 Zwitter Fran 47, 250 Zeleznikar France 240 Zevart Milan 316, 324 Zitko Salvator 722 Znidar Vincenc 617 Znidarič Marjan 151 Zontar Majda 152 Zontar Josip 93, 481, 482, 532, 562 570 Zontar Jože 24, 81, 83, 94, 95, 237 Žužek Boris 1068 76 39 Č. KRAJEVNO KAZALO Ajdovščina 824, 825 Barij 337 Bela Icrajina 326, 327, 32'8 Belmura 209 Benetke 576', 579 Beograd 707 Bistra pri Vrhniki 410, 424, 487 Bistrica pri Kamniku glej: Kamniška Bistrica Blej:aka kotlina 352 Bohinj 543 Bohinjsko jezero 722 Brda 795 Brdo pri Kranju 237 Brestanica 3'36 Brežice 127, 137, 612 Briški griči 356 Brkini 206, 760. Brno 596' Budimpešta 552 Bufcovica 796 Buzet 738 Buzinci 210 Celje lOi (mestni muzej) 150 (pokrajinski muzej), 197 (voj- na), 422 (sredi 15." st.), 438 (uprava), 459 (posestna, gradbena zgodovina), 538 (cinkarna), 622 (portali), 714 (barok), 797 (zbornik) 798 (zbornik), 799 (zbornik), 300 (zbornik), 801 (zbornik), 802 (zbornik), 803 (zbornik) Celovec 299, 370 Cerknišlso jezero 5, 756 Cmgrob 674 Cegeljše pri Tržiču 353 Dob 453 Dol pri Ljubljani 646 Dol pri Hrastniku 458 Dolenjska 115 (muzej), 116 (muzej), 127 (zgodovina), 154 (Zbirka Slovenija), 204 (frei- sinška posest), 378 (agrarna struktura), 387 (kmet), 808 (Zbornik) Dragomelj 446 Drava (Svet med Muro in Dravo) 851 Dravska banovina 314, 315 Dražgoše 349 Egida 177 Emona 165 (amf i teater), 173 (vodnik), 174 (insula), 175, (vrata), 176 (rimska plasti- ka), 181 (napis), 183 (kipi, re- liefi), 185 (napis) Frankolovo 362 Freisinška 204 (topologija po- sesti) Furlanija 7, 860 Gorenji Logatec 448 (jorenjsfca 152 (razstava), 154 (Zbirka Slovenija), 498 (žele- zarstvo), 553 (proga), 627 (glasba), 737 (razstava) Gorica 212 (črna smrt), 283 (boji), 6'44 (slikarstvo:), 860 (občina), 861 (15. str.), 862 (re- vija), 863 (revija), 864 (revija) Goriška 142 (muzej), 197 (kne- ževina), 245 (časnikarstvo), (okraj), 254 (časnik-oglednik) 354 (okraj), 269, (»Soča«), 520 (steklarska industrija), 588 (zgodovina), 589 (nadškofija), 766 (zgodovina), 809 (zbornik) Gorn.ja Radgona 743 Gornjegrajsko 736 Gradac v Beli krajini 509 Gradec 201, 507, 606, 667 Gradišče 350 Grad pri Slovenjem Gradcu 718 Gramozna jama 339 Grosuplje 853 Hrastnik 458 Hrastovlje 6'42, 672 Idrija 122 (mestni muzej), 222 (upor podložnikov), 440 (ru- darsko mesto), 544 (c'pkar- stvo), 545 (cincber), 617 (šol- stvo), 810 (zbomik), 811 (zbornik) Ig 184 Ilirska Bistrica 540 Ilirske province 234 Istra 197, 558, 812 Iška vas 398 Izola 577 Jarše 529 Javornik na Notranjskem 541 Jelovica 500, 502, 572 Jelšane 591 Jepa (Kepa) 305 Jesenice 99, 246, 816 Kamna gorica 128, 386 Kamnik 527 (podjetje Kam- nik), 612 (gimnazija) 817 (zbornik), 818 (zbornik), 819 (zbornik), 820 (zibornik), 821 (zbornik) Kamniške Alpe 205 Kamniška Bistrica 511 Karantanija 200 Karavanke 562 Klavže nad Idrijo 530 Kočevje 343, 471, 546, 6l2 Kočevsko 454 Količevo 536 Kolnica 128 Koper 98 (razstava), 192 (ob- zidje) 223 (glavar), 577 (sta- tut), 578 (apelacijsko sodišče), 580 (nota), 612 (gimnazija), 630 (glasba), 663 (loggia) Koroška 46 (zgodovinar), 151 (razstava), 195 (vojvoda), 202 (ustoličenje), 282 (borba za Korotan), 287 (plebiscit), 293 (Slovenci), 298 (Heimat- dienst), 300 (južna), 301 (na- rodni svet), 302 (jugoslovan- ska uprava), 304 (dogodki, dokumenti, slike), 348 (zna- menja), 373 (izseljenci) 409 (ljudsko štetje), 495 (goispoi- darstvo, narodopisje), 734 (itinerarij), 761 (vodnik, karta), 822 (zbomik) Korzika 365 Koseze pri Ljubljani 447 Koisitanjevica na Krki 86, 439 . Kotoriba 552 Kozjansltoi 736 Krakovo pri Ljubljani 394, 395 Kranj 163 (arheološka najdi- šča), 473 (vodnik), 6'12 (gim- nazija), 615 (tekstilna .šola), 737 (muzej), 822 (zbornik) Kranjska 2 (topografija), 4 (Slava Vojvodine), 5 (Cerkni- ško jezero) 49 (plemiška rodbina), 213 (Slava Vojvo- dina), 217 (kuga), 235 (kme- tijska družba), 244 (kolera), 249 (zgodovina RK), 270 (čr- ne koze), 411 (zgodovina dav- kov), 485 (kmetijstvo), 499 (žebljarstvo), 542 (steklarne), 594 (zavod za gluhoneme), 636 (Entomologi j a), 734 (iti- nerarij), 753 (turizem) Krnice v Poljanski dolini 379 Krog 210 Kropa 97 (kovaški muzaj), 105 (kovaški muzej), 128 (žeb- Ijarska kovačnica), 386 (de- lavsitvo), 415 (trg), 503 (žeb- Ijarska zadruga) Krško 444 Kučnica 412 Lendava 743 Liboje 826' Litija 827 Ljubljana 1 (knjižnice, arhivi), 13 (tisk), 18 (zgodovina-sred- nji vek), 23 (fotografije), 50 (Aškerc), 51 (Aškerc), 61 (licealna knjižnica), 88 (mest- ni arhiv), 90 (mestni arhiv), 94 (deželni arhiv), 95 (držav- ni arhiv), 100 (mestni mu- zej), 110 (etnografski muzej), 123 (mestni muzej), 134 (na- črt), 142 (načrt), 154 (Zbirka Slovenija), 175 (sevema emonska vrata), 187 (grad), 189 (zgodovina — geologija, arheologija), 197 (vojna), 220 (kmečki upori), 241 (delav- sko gibanje), 251 (delavski tisk konec 19. st.), 252 (stavke 1871—74), 267 (stavka 1902), 268 (tumarski dogodki), 270 (črne koze), 317 (CT KPS), 318 (NOB), 320 (ljudska oblast), 329 (plebiscitne ak- cije), 338 (razstava), 355 (NOB), 358 (kronika dogod- kov), 359 (festival), 400 (raz- voj prebivalstva), 401 (pre- 77 40 bivalstvo), 402 (družinski po- glavarji), 403 (prebivalstvo), 404 (prebivalstvo), 405 (etnič- na struktura prebivalstva), 413 (srednjeveška naselitev), 414 (zgodovina), 416 (mestna hiša), 417 (franooska), 419 (zgodovina 16. do 18. st.), 420 (zrak), 42'1 (pred naselitvijo Slovencev), 423 (pisarska delavnica), 428 (občina), 441 (topografski opis), 443 (vod- nik), 451 (1. 1848), 452 (raz- svetljava), 461 (zgodovina), 46'2 (galerija), 464 ^gradbeni razvoj), 465 (19. st.), 466 (re- gulacijski načrt), 467 (regu- lacijski načrt), 468 (regula- cijski načrt), 470 (Novi trg), 475 (zgodovina), 484 (agrar- no gospodarstvo), 497 (livar- ji), 504 (Vidmarjeva tovar- na), 505 (kositrarji), 513 (ma- jolikama), 514 (opekarne), 515 (orožarne, smodnik), 516 (tobačna industrija), 517 (so- litrame, smodnišnice), 518 (opekarne), 519 (kemična in- dustrija), 521 (bombažna in- dustrija), 524 (svilarstvo), 570 (nakladalni urad), 584 (deželni sodnik), 585 (pravna zgodovina), 586 (stavbni redi) 594 (Zavod za gluho- neme), 595 (gluhonemnica), 596 (univerza), 597 (gimna- zija), 598 (botanični vrt), 601 (dekliška šola), 609 (otroško zavetišče), 616 (stolica za kmetijstvo) 618 (licej), 619 (narodna galerija), 6'26 (Glas- bena matica), 630 (glasba), 633 (jezuitski kolegij), 648 (Robbov oltar), 652 (narodna galerija), 654 (grad), 655 (cu- krama), 6'57 (spomeniki), 653 (Gregor Maček), 662 ^Gm- berjeva palača), 664 (seme- nišče), 665 (glasba), 6'66 (raz- stava), 679 (secesija), 670 (na- rodna galerija), 671 (narodna galerija), 699 (urbanizem, arhitektura), 700 (baročna fa- sada), 702 (urbanizem, umet- nost), 704 (grad), 705 (stav- beništvo), 706 (stavbeništvo), 724 (mladinske igre), 728 (senčne igre), 745 (tiskar- stvo), 746 (knjižni katalog), 747 (tisk) Ljubljanica 563 Ljubljansko barje 492 Ljutomer 713, 743 Ljutomersko-ormoške gorice 488 Lobnica pri Rušah (reka) 508 London 202 Loško ozemlje 153 Loško — (snežniško gospostvo) 389 Maribor 9i (arhiv), 143 (pokra- jinski muzej), 144 (pokrajin- ski muzej), 145 (pokrajinski muzej), 146 (pokrajinski mu- zej), 147 (pokrajinski muzej), 148 (pokrajinski muzej), 324 (okraj), 442 (vodnik), 456 (go- spodarski razvoj), 477 (1. 1918/19), 478 (imena ulic), 590 (univerza), 614 (klasična gimnazija), 624 (mestni grad), 625 (veduta), f;58 (umetniška organizacija), 708 (likovno življenje), 710 (grad), 855 (bolnica) Mengeš 841, 842 Metlika 103, 127, 463, 732, 733 Mežiška dolina 388, 525 Milje 580 Moste pri Ljubljani 457, 843 Muljava 709 Mura 850 (Svet med Muro in Dravo) Murska Sobota 120 (pokrajin- ski muzej), 208 (jobagioni), 383 (banke), 480 (izvor), 587 (arhidiakonat), 612 (gimna- zija), 743 (tiskarne), 778 (zbomik) Negova 449 Nevlodunum 190 Notranjska 131, 154 Nova Gorica 772 Novi trg (Ljubljana) 470 Novo mesto 107 (prazgodovi- na), 111 (muzej), 112 (mu- zej), 127 (muzej), 160 (zgo- dovina), 161 (halštatske go- mile), 162 (figuralne situle), 426' (vodnik), 427 (zgodovi- na), 445 (spomini), 469 (Ket- te Dragotin), 476 (zgodovi- na), 479 (spomini), 592 (gim- nazija), 629 (glasba), 634 (sli- karstvo) Olimlje 651 Oševljek 350 Ormož 488 Pariz 240, 257, 258 Pazin 775 Piran 102 (mestni muzej), 207 (15.-18. st.), 432 (trg), 576! (solna pogodba), 577 (statut), 579 (uprava), 581 (statut), 583 (patriciat), 639 (trg) Planina 560 Pobrežje pri Mariboru 164 Pod j una 271 Podpeč 889 Pohorski dvor 199 Poljane 539 Poljanska dolina 455, 757 Porabje 194 Posavje 137, 847 Postojna 13i Postojnska jama 759 Pragersko 552 Prebold 537 Prekmurje (Pomurje) 8 (pis- mo), 119 (pokrajinski muzej), 120 (pokrajinski muzej), 180 (doneski k zgodovini), 384 (spomini), 399 (prebivalstvo), 408 (prebivalstvo), 587 (cerk- vena uprava), 717 (romanska arhitektura), 743 (tiskarne), 744 (knjigarne, papirnice), 778 (posvetovanje) 779 (posveto- vanje) Primorska 154 (Zbirka Slove- nija), 177 (rimska doba), 288 (1. 1918—20), 487 (razsta- va), 550 (pomorstvo), 551 (tr- govina), 768 (problemi zgo- dovine), 854 (založba) Ptuj 25 (posvetovanje), 108 (mestni muzej), 16'9 (rimski spomeniki), 170 (antika), 171 (antika), 186 (grad), 211 (grad), 425 (vodnik), 474 (zgodovina), 482 (trgovina), 612 (gimnazija), 623 (grad), 714 (barok), 776 (zborovanje arhivarjev), 846 (zbomik), 848 (zbomik) Ravne na Koroškem 849 Reka 559 Ribnica 390 Rog 335 Rogaška Slatina 758 Rudnik (Ljubljana) 930 Sardinija 365 Sava 56'4 Savinja 561 Savinjska (železnica) 557 Selo 682 Selška dolina 455, 757 Sevnica 166, 712 Sisak 554 Skopo 341 Sladki vrh 859 Slavnik 493 Slovenjebistriški 198, 385, 472 Slovenske gorice 9, 489, 494 Slovenske Konjice 714 Soča 285 Solkan 261 Stična 711 Šempeter pri Celju 167 Šentilj 263 Šentjanž 538 Sentjemej 433 Skocijanske jame 754 Skofja Loka 106 (muzej), 396 (1. 1827—30), 450 (Zbirka Slovenske pokrajine), 455 (vodnik), 828 (zbomik), 829 (zbomik), 830 (zbornik), 831 (zbornik), 832 (zbomik), 833 (zbornik), 834 (zbomik), 835 (zbomik), 836 (zbornik), 837 (zbomik), 838 (zbornik), 839 (zbornik), 840 (zbornik) Spitalič pri Konjicah 721 Štajerska IS« (razstava), 151 (razstava), 221 (kuga), 231 (narodni buditelji), 316' (NOB), 345 (NOB), 407 (av- strijska — ljudsko štetje), 506 (kositrarska obrt), 676 (baročni kiparji), 715 (ba- ročni kiparji), 734 (itinerarij) St. Peter na Krasu — Pivka 559 Št. Štefan 273 78 41 Tirolska (južna) 157 Tolmin 14, 133, 2'25, 767 Trbovlje 429, 458 Triglavski narodni park 755 Trnovo pri Ilirski Bistrici 236, 490, 6'04 Trojane 539 Trst 226 (18. st.), 272 (Narodni dom), 292 (mladina), 295 (proces), 319 (proces), 460 (18. st.) 493 (živinoreja), 582 (.sta- tut) Tržič 533, 540 Tuhinjska dolina 104 Turnišče 605 , Urh pri Ljubljani 339 Velenje 113, 418, 635 Velika Kaniža 552 Velikiovec 300 Vevče 512' Videm-Krško 444 Visoko pod Kureščkom 621 Vogrsko 340 Volčja draga 790 Vrba 637 Vrhnika 434 (Prešerni), 435 (zgodovina), 436 (mitničarji) 437 (rodbine), 491 (mlekar-. stvo), 555 (železnica), 560 (cesta) Wien 643 Zagorje 275, 526, 531, 538 Zagrad pri Prevaljah 179 Zagreb 599 Zaplaz 640 Zidani most 431, 554 Ziljska dolina (zahodna) 273 Železniki 128, 141, 386', 510 Žale 339 D. STVARNO KAZALO K DODATKU Bančništvo 900, 924 Energetika elektrcenergija 872, 922, 953, 983, 984, 988, 1002, 1009, 1014, 1017, 1022', 1023, 1024, 1034, 1035, 1047, 1048, 1051, 1056, 1057, 1067, 1069, 1077,' 1078 Gostinstvo 865, 1066 Gozdarstvo 883, 908, 999 Gradbeništvo gradnja 878, 879, 881, 910 935, 936, 957, 987, 992, 1010 montaža 1025, 1018 projektiranje 872, 923, 991, 1007, 1020, 1062 Industrija druga 954, 1050 elektroindustrija 871, 893, 927, 932, 948, 967, 978, 985, 1019, 1030, 1042, 1063, 1070, 1073 . filmska 894, 990 gradbeni material 888, 959, 971, 993, 1025, 1044, 1075, grafična 873, 996 kemična 866, 885, 887, 901, 911, 912, 915, 933, 952, 96'0, 962, 964, 965, 970, 975, 979, 989, 994, 1016, 1045, 1046, 1068, 1072 kovinska 86'9, 897, 902, 903, 907, 918, 920, 926, 930, 947, 951, 969, 972, 980, 1018, 1021, 1028, 1058 lesna 880, 889, 934, 949,10004, optična 875, 986, 1040 papirna 867, 905, 909, 961, 976, 1029 tekstilna 892, 904, 925, 929, 931, 943, 944, 958, 977, 1053, 1055 tobačna 895, 916', 942 usnjarska 874 živilska 877, 890, 891, 898, 913, 937, 945, 946, 956, 970, lOOO, 1005, 1012, 1026, 1037, 1071 Kmetijstvo, zadružništvo 876, 941, 982, 1003 Komunala 921, 939, 963, 966, 997, 998, 1011, 1031, 1038, 1060, 106'4, 1074, 1079 Obrt 995, 1001 Promet cestni 914, 919, 1027, 1033, 1033, 1043, 1054, 1076 mestni 928 poštni 938, 1013, 1036, 1052 zračni 868 železniški 906', 981 Trgovina 870, 882, 886, 896, 899, 917, 940, 950, 955, 968, 973, 974, 1006, 1008, 1015, 1041, 1049, 1059, 1061, 1065 Zdravstvo 1032 79 KAZALO OB DVAJSETLETNICI »KRONIKE« (Bogo Grafenauer)............39 KAKO JE NASTAL ČASOPIS ZA SLOVEN- SKO KRAJEVNO ZGODOVINO »KRONI- KA« (Sergij Vilfan).........41 A. UVOD..............43 B. VSEBINSKO KAZALO.......47 I. Zgodovinski viri in njihova nahajali- šča .............47 1. Zgodovinski viri.......47 a) Viri za starejšo zgodovino . . 47 b) Viri za novejšo zgodovino (20. stoletje) ......... 47 2. Biografije.......... 471 a) Biografije zgodovinarjev in dru- gih manstvenikov......47 b) Drugi življenjepisi.....48 c) Vse druge življenjepise glej pod ustreznimi obdobji in panogami 3. Bibliografije.........48 a) Poročila o zgodovinsikih pri- spevkih v slovenskem časopisju v rubriki Kronike Iz naših revij 48 b) Poročila o prispevkih krajevne zgodovine v slovenskem časopis- ju v rubriki Kronike Iz naših krajev..........48 c) Druge bibliografije.....49 4. Arhivi, biblioteke in muzeji ... 49 a) Arhivi.......... 49 b) Biblioteke......... 49 c) iVIuzeji in spomeniško varstvo . 49 II. Splošna in politična zgodovina (dela o vseh ali o večini obdobij)..... 50 1. Slovenska zgodovina......50 2. Zgodovina drugih narodov ... 51 III. Najstarejša zgodovina in arheologija 51 1. Prazgodovina evropskih ljudstev . 51 2. Rimska (in grška) zgodovina in ar- heologija .......... 51 3. Arheologija srednjega veka ... 51 IV. Srednji vek.......... 52 Slovenske dežele v srednjem veku . 52 V. Zgodovina od 16. do 18. stoletja ... 52 Slovenci ........... 52 VI. Zgodovina 18. in prve polovice 19. stoletja (do vključno 1849) .... 53 Slovenci ........... 53' VII. Obdobje od 1850—1914 ...... 53 Slovenci ........... 53 VIII. Od začetka prve do začetka druge svetovne vojne......... 54 1. Slovenci .......... 54 2. Jugoslovanski narodi med obema vojnama .......... 55 3. Drugi narodi......... 55 IX. Od začetka druge svetovne vojne dalje............. 55 1. Slovenci .......... 55 i. Jugoslovanski narodi...... 56 3. Drugi narodi........ 56 X. Posamezne zgodovinske panoge . . 57 1. Slovenska gospodarska in socialna zgodovina.......... 57 a) Splošna slovenska gospodarska in socialna zgodovina .... 57 b) Razvoj prebivalstva, štetje in popisi.......... 57 c) Zgodovina davkov...... 57 č) Kolonizacijska zgodovina ... 57 d) Zgodovina mest in trgov ... 58 e) Zgodovina poljedelstva, kmetij- stva in planinskega gospodar- stva ter socialni problemi na vasi........... 59 f) Zgodovina obrti, manufaktur, industrije in rudarstva na Slo- venskem ......... 59 g) Zgodovina prometa, regulacije rek in trgovine....... 61 2. Gospodarska in socialna zgodovina jugoslovanskih narodov .... 61 3. Pravna in upravna zgodovina . . 61 4. Cerkvena zgodovina...... 62 5. Zgodovina šolstva in pedagogike . 62 6. Umetnostna in glasbena zgodovina 6'2 7. Literarna Zgodovina...... 64 8. Zgodovina društev...... 65 9. Narodopisje......... 65 10. Telesna kultura....... 65 11. Pasigrafija......... 65 XI. Založništvo in tiskarstvo..... 65 XII. Turizem, turistični kraji..... 65 XIII. Geodezija........... 66 XIV. Problemi zgodovinopisja..... 66 XV. Leksikoni............ 66 XVI. Simpoziji in zborovanja.....66' 1. Zborovanja slovenskih zgodovinar- jev ............C6 2. Zborovanja zgodovinarjev Jugosla- vije ............66 3. Druga zborovanja in posvetovanja 66 XVII. Uredništvo Kronike (Objave in obve- stila .............6'6 XVIII. Revije, periodične publikacije in zborniki............ 67 1. Slovenske revije....... 67 2. Tuje revije in zborniki..... 68 XIX. Dodatek ........... 68 C. IMENSKO KAZALO........74 C. KRAJEVNO KAZALO.......77 D. STVARNO KAZALO K DODATKU ... 79 80 GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije ZA OBLETNICO OF SLOVENSKEGA NARODA in ZA PRAZNIK DELA L MAJ čestitajo gospodarske organizacije, zavodi in ustanove vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ter se priporočajo za nadaljnje sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju Obenem pa želijo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila Na avtomobilski cesti Vrhnika—Postojna pozdravlja direktor republiške skupnosti za ceste Ljub- ljana, ing. Lojze Blenkuš, ob navzočnosti gradbenih predstavnikov in novinarjev predsednika Ju- goslavije, maršala Tita in njegovo soprogo Jovanko, ki sta si ogledala to gigantsko delo v SR Sloveniji. Ob tej priložnosti je maršal Tito izrekel med drugim tudi tele besede: Od vas odhajam poln prelepih vtisov. Viadukt na »Ravbarkomandi« pri Postojni. Gradilo GIP GRADIŠ, Ljubljana 130 let Združenih papirnic Ljubljana (Papirnico Vevče^ Tradicija pri izdelovanju papirja na Sloven- skem je stara že skoraj 400 let. Kot povsod v Evropi so skoraj tri stoletja izdelovali papir ročno s pomočjo papirnih mlinov. Surovine zanj so bile krpe. Prvemu takšnemu mlinu, ki je bil zgrajen leta 1579 šest kilometrov vzhodno od Ljubljane, na desnem bregu Ljubljanice, nasproti fužinskega gradu, je sledilo približno še 7 mlinov na Slo- venskem. Mlin na Fužinah je deloval komaj 15 let. Protireformacija, ki je nekaj let zatem pri- čela izkoreninjevati protestantizem in njegove pridobitve, je pustila vnemar tako tiskarno kot papirnico in se opirala bolj na govorjeno be- sedo. Vse te mline je pozneje zasenčila za tiste čase modema tovarna papirja na Vevčah, zgra- jena 8 km vzhodno od Ljubljane na obeh bre- govih Ljubljanice. Slovenski trgovec in indu- strialec Fidelis Terpinc je organiziral konzorcij in z osnovnim kapitalom 300.000 goldinarjev ustanovil firmo z naslovom »Cesarsko kraljeva privilegirana mehanična tovarna olja, papirja in barvnega lesa«. Tako je v vevški papirnici 24. junija 1843 pri- šel na svetlo prvi papir, proizveden na stroju. To je bil za tiste čase silen napredek. S 70 de- lavci so napravili štirikrat več papirja kot kate- rikoli klasičen mlin ali dmgi manufakturni obrat. Temu obratu sta se kmalu po letu 1860 pridružila še obrata Coricane in Medvode. V letu 1870 so bili obrati prodani graški firmi »Leykam-Jasefsthal«. V začetku leta 1920, sko- raj dve leti po razpadu Avstro-Ogrske, pa je lastništvo prešlo v roke slovenske delniške družbe. Nad 75 »/o delnic je imela tedanja Ljub- ljanska kreditna banka. V mesecu maju 1945 je z osvoboditvijo lastni- štvo tovarne pridobilo socialistično osnovo in pod imenom »Papimica Vevče« postala narodna imovina. Od tedaj je proizvodnja iz leta v leto vidno naraščala, zlasti še od leta 1950, ko je upravljanje prešlo v roke delavstva. Odveč bi bilo opisovanje proizvodnega postop- ka. Dejstvo pa je, da sta tržišče in gradnja pa- pirnih tovarn v drugih republikah nujno vpli- vala na vrsto proizvodnje. Vedno manj je kla- sičnih papirjev za široko potrošnjo. Tovarna se je morala preusmerjati na izdelavo specialnih papirjev, izločiti iz svojega programa čimveč srednjefinih papirjev in preiti na boljše brez- lesne tiskovne papirje. Seveda vse v mejah, ki jih je dopuščal že skoraj zastareli strojni park. Glede na napredovanje tiskarske tehnike pa je tudi to postalo preskromno. Za visoko vredne tiske običajna gladkost površine tiskovnih pa- pirjev ni več zadostovala. Trg je pogrešal pre- in domačimi dobavitelji. V tovarni je danes nega stroja se je rodila že leta 1959, stroj pa je začel obratovati sredi leta 1968, čeprav se je gradnja pričela komaj dve leti prej. To je prvi stroj te vrste v Jugoslaviji. Doslej so tiskarji za svoje potrebe premazni papir uvažali. Danes papirnica proizvaja letno nad 10.000 ton pre- maznih in 25.000 ton »klasičnih« papirjev. Ne moremo pa mimo tega, da ne bi omenili bistvenih težav, ki spremljajo proizvodnjo. Sem je šteti zlasti pomanjkanje energije in delovne sile. Prvi problem bo kmalu rešen z zgraditvijo nove toplame, za katero se dogovarjajo s tujimi in domačimi dobavitelji. V tovarni je danes 930 delavcev, zaposlenih pri štirih papirnih stro- jih, premaznem stroju, pripadajočih dodelavnih strojih, v ročni dodelavi papirja, vzdrževanju in upravi. Pravkar pa se poraja nova faza v razvoju podjetja. Tovarna prehaja v svojih proizvodih do dokončnega oplemenitenja papirja — izdela- ve zidnih tapet. Dograjena je nova tovarna in tudi stroje za premazovanje in potiska vanj e že vgrajujejo. Nad 4,800.000 tapetnih rolic bo letna proizvodnja. S tem bo možno prekriti kar ca. 23 milijonov kvadratnih metrov zidne površine. Osnovni papir za izdelavo zidnih tapet bodo iz- delovali sami na enem od papirnih strojev, za kar je tehnologija že zdavnaj osvojena. To je vsekakor nov dosežek v stremljenjih kolektiva, ki ga ni mogoče obiti. Dolgoročni program raz- voja predvideva postavitev še enega papirnega stroja, brž ko bodo angažiranost ljudi in sred- stva to dopuščala. Pri vsem tem pa kolektiv ne pozablja nase. V zadnjih letih je zgradil dovolj športnih in re- kreacijskih objektov, skušal rešiti najnujnejša stanovanjska vprašanja z graditvijo stanovanj- skih blokov in podpiranjem zadružne gradnje. Urejena je družbena prehrana, otroško varstvo in varnost pri delu, skrb za vzgojo kadrov od poklicnih do visoke izobrazbe. Res je, da pri delu in ustvarjanju obstajajo konflikti ali celo nujna protislovja, brez katerih ni napredka. Vendar je vsak izmed članov ko- lektiva toliko razgledan, da skuša lastna stali- šča uskladiti z interesi podjetja, kolektiva in družbe. To pa je eden bistvenih pogojev samo- upravljanja. S takim prepričevanjem bo Papirnica Vevče lahko vstopila v 131. leto svojega obstoja. agroobnova PODJETJE ZA GRADNJE IN MELIORACIJE LJUBLJANA, ČRTOMIROVA 8 telefon 313126, 313 493 Agroobnova gradi vse vrste Icmetijskih objek- tov, objektov živilske predelovalne industrije ter stanovanjske, industrijske in poslovne ob- jekte. Hidro- in agromelioracijska dela, opravlja strojne in transportne storitve, vzdržuje in opravlja generalna popravila težke gradbene mehanizacije. Ob 20-letnici, ki jo je podjetje praznovalo lan- sko leto, je komaj kaj časa za majhen pregled na prehojeno pot, za oceno tega, kar smo storili. Verjetno je prav, da pogledamo, kaj smo do- slej dosegli in doživeli. Čeprav za dosežke pod- jetja obdobje 30 let ni veliko, nam je vendarle prineslo tudi raznovrstne rezultate in mnogo sprememb. Iz majhnega podjetja, ki je bilo usta- novljeno za obnovo kmetijstva smo se razvili v solidno gradbeno podjetje, ki danes gradi vse vrste zahtevnih gradenj. Od skromne mehaniza- cije smo se razvili v številnejšo in sodobnejšo, tako da smo sposobni prevzeti vse vrste ze- meljskih del ter opraviti najzahtevnejša hidro- melioracijska dela. Vse to so ustvarili strokovni kadri in delovni ljudje. Prehojena pot nam zagotavlja, da bomo tudi v bodoče uspeli, ker nas vodi tehnični napredek in skrb za delovnega človeka. Gradimo hitro in solidno. Prodajamo vrstne in atrijske hiše ter se za naročila priporočamo. KOMUNALNA ENERGETIKA LJUBLJAWil PODJETJE ZA PROIZVAJANJE IN PRODAJO TOPLOTNE ENERGIJE 61001 LJUBLJANA, TOPLARNIgKA ID Telefon 316 888 KEL (Komunalna energetika Ljubljana) je j podjetje, ki proizvaja in dobavlja odjemalcem ] toplotno energijo. KEL je nastala po odcepitvi j od Elektrogospodarstva oziroma Toplarne Ljub- i Ijana, s katero pa še najtesneje sodeluje. KEL ] je sedaj samostojna komunalna organizacija j posebnega družbenega pomena. S svojo dejav- \ nostjo KEL močno vpliva na življenje mesta ; Ljubljane; saj so znane splošne prednosti cen- : tralnega ogrevanja iz skupnega vira. Pri tem i velja na prvem mestu omeniti velik prispevek ; naše dejavnosti pri zmanjševanju čedalje bolj \ perečega onesnaženja ozračja, nadalje razbreme- nitev mestnega prometa pri transportu goriv in pepela in seveda ceneno, komfortno in zanes- ljivo oskrbo s toplotno energijo. Za naše odjemalce je KEL predvsem dobavitelj toplotne energije, in to za ogrevanje prostorov, za prezračevanje in klimatizacijo prostorov, za pripravo potresne tople vode, zlasti za indu- strijo pa dobavljamo tehnološko paro. KEL pa tudi skrbi za nemoteno delovanje priključka (priključne postaje in priključni cevovod). Za nemoteno delovanje internih toplotnih naprav i pa je dolžan skrbeti odjemalec sam oziroma ; upravljalec na toplotno omrežje priključenega : objekta. Pri tem je važno, da tako dobavitelj i kot odjemalec opravljata svoje obveznosti zado- i volj ivo in da po nepotrebnem ne posegata v tuje področje naprav oziroma dela. Z nadaljnjo toplifikacijo Ljubljane — to zah- ; teva izgradnjo dodatnega toplotnega omrežja \ kot tudi toplotnih proizvodnih objektov, bomo \ skušali še povečati vse prednosti, ki jih central- ¦ no ogrevanje iz skupnih virov prinaša mestu, i Tovarna baterij in baterij slcih naprav Zmaj praznuje v letu 1973 50-letnico obstoja. To je 50-letna tradicija, renome in garancija, da je tovarna uspešno poslovala ter da je njen odnos do potrošnika bil vedno korekten in lojalen. Starejši Ljubljančani se dobro spominjajo ime- na Hydra, ki je kot delniška družba bila usta- novljena 26. marca 1923 na Mestnem trgu 25, kasneje so se preselili na Miklošičevo cesto in od tu na Puntigamovo posestvo, Smartinska 28, kjer je še danes. Ime ZMAJ se na baterijah pojavi leta 1927. Tako smo Slovenci dobili prvo slovensko baterijo. Leta 1952 so v podjetju uvedli samoupravo. Dve leti kasneje pa so dobili že prva naročila iz tu- jine. Takrat so izvozili za več kot sto tisoč dolarjev letno, število zaposlenih pa se je po- večalo na 400. Leta 1956 se je tovarna razširila in zgradila obrat v Šentvidu pri Stični, kjer je dobilo za- poslitev 18 domačinov, zdaj pa jih je tam že sto. Zlati jubilej tovarne ZMAJ 50 let v tem obratu so začeli izdelovati polizdelke za potrebe baterijske proizvodnje v Ljubljani, kas- neje pa so začeli delati svetilke, ogljene gra- ; fitne izdelke in manganov dioksid, ki so ga prej ' uvažali. Danes lahko trdimo, da je s potrebami tržišča rasla tudi proizvodnja baterij. Glede na ; mehanizacijo in modernizacijo tovarne pa je i proizvodnja postala močnejša od potrošnje. Vse , to je vodstvu tovarne narekovalo, da svoje iz- i delke daje na voljo zunaj meja domačega tr- i žišča. S kvaliteto izdelkov so se uspeli plasirati ' na italijanskem, avstrijskem in madžarskem i tržišču. Tovarna je osvojila tudi dve izmed najboljših licenc v leclanchejevem sistemu od tvrdke Haweker-Siddeley in kot tretji na sve- tu rusko licenco sistema zračne depolarizacije pri 9 V baterijah. . Danes se na jugoslovanskem trgu pojavljajo i pretežno baterije leclanchejevega elektrokemič- ; nega sistema; podjetje pa teži za tem, da bi ; bila izbira baterij čim večja, ker le tako bodo ; lahko zadovoljili uporabnike baterijskih naprav. ; To bo mogoče le v novih proizvodnih prosto- i rih. Zavedajo se, da tega ne bodo mogli ures- : ničiti sami. Zato se pogovarjajo o pripojitvi k ] Združenemu podjetju Iskra. Pod okriljem več- j jega podjetja si bodo tako ustvarili še vidnejši i in trdnejši položaj na domačem in tujem trgu, večje razvojne možnosti in zagotovili večjo so- cialno varnost zaposlenih. Tako je tovarna prehodila 50 let razvojne poti ; in dosegla lepe uspehe, tako nadaljuje to pot ; in upa, da bo po referendumu še bolj uspešna. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS Gradbeno Industrijsko podjetje Gradiš, Ljubljana, je danes največje gradbeno podjeitje v Sloveniji in tretje v Jugoslaviji, kar je rezultat uspešnega sedemindvaj- setletnega dela na področju gradbeništva. Uspešno vključevanje nove tehnologije in organizacije dela na temelju dobro organizirane priprave dela ter posebne službe za razvoj je imelo za posledico uspeš- no delovanje kvalificiranih obratov za gradbene na- prave, polizdelke ali samo posameznih vrst gradbenih del. In ne samo uporaba sodobne tehnologije, temveč tudi skrb za izobraževanje že zaposlenih ter izboljševanje kadrovske strukture z novimi visoko kvalificiranimi flelovnimi močmi je pripomogla k delovnim uspehom podjetja. Da je razvoj vsakega podjetja odvisen od čim višjega Izobrazbenega nivoja delavcev, so uvideli tudi v Gradisu. Zanemarjena ni skrb za izobraževanje na delovnem mestu in sploh za izobraževanje odras- lih s pomočjo izrednega šolanja, prirejanja tečajev in raznih predavanj, kot tudi ne skrb za nove kadre. Največ sredstev za izobraževanje vlaga podjetje ravno za štipendiranje na srednjih, višjih in visokih šolah. Tako je bilo za leto 1972 planiranih za štipendije 720.500 dinarjev, ter za letošnje leto kar 931.400 din sredstev. V celoti je za leto 197S namenjenih 5.186.220 din sredstev za izobraževanje. Podjetje ima svoje poslovne enote doma m v tujini. Gradiš je prvo slovensko gradbeno podjetje, ki je pri- čelo z večjimi Investicijskimi posli v tujini. Ze leta 1964 je sklenilo prvo pogodbo z močnim nemškim part- nerjem, tj. podjetjem Philipp Holzmann A. G. v Frank- furtu/Maln. SoUdno poslovanje je imelo za rezultat ustrezni delovni in finančni uspeh ter renome pod- jetja. Ti rezultati so povečini nad povprečnimi uspehi slovenske gradbene operative in daleč nad povprečji jugoslovanskega gradbeništva. Za leto 1971 je podjetje ustvarilo za 623 milijonov dinarjev celotnega dohodka oziroma realizacija za omenjeno leto znaša kar 760 milijonov dinarjev, sam dohodek pa 211 milijonov di- narjev. Gradiš ima dobro notranjo organizacijo; posamezne enote tvorijo temeljne organizacije združenega dela, katerih medsebojne odnose ureja samoupravni spora- zum o združenem delu. V bistvu gre za urejanje stvari, ki so jUi v praksi uresničevali že pred tem. Ne- nehni razvoj samoupravljanja je garancija za uspeš- nost poslovanja v vsaki delovni enoti in podjetju kot celoti. Samoupravne pravice ne uživajo samo delavci, ki de- lajo na domačem terenu, temveč tudi Gradisovi delavci v tujini. Podjetje ima za delo v Nemčiji organizirano samostojno obračunsko enoto, v kateri delavci delajo in ustvarjajo dohodek In imajo vse samoupravne pravice. Take odnose je uvajalo že pred leta 1971 spre- jetim pravilnikom o pogojih, ob katerih smejo delov- ne organizacije pošiljati delavce na delo v tujmo. Osnovna Gradisova pogodba z nemškim partnerjem je postala vzorec vsem jugoslovanskim gradbenim pod- jetjem, ki ga je priporočila celo zvezna gospodarska zbornica. V letošnjem letu je gospodarska zbornica SR Slove- nije podelila delovnemu kolektivu Gradisa častno di- plomo za uspešno gospodarjenje in razvijanje samou- pravnih odnosov, njihovemu glavnemu direktorju inž. Hugu Keržanu pa nagrado Borisa Kraigherja. To je družbeno priznanje podjetju, ki ga uvrščamo med največje gospodarske organizacije v slovenskem pro- storu, s SAVSKE ELEKTRARNE LJVBLJANA SOINVESTITOR BODOCE JEDRSKE ELEKTRARNE KRŠKO Zaradi pomanjlcanja električne energije v Sloveniji in Hrvatski sta se vladi obeh repub- lik odločili, da bosta skupaj zgradili dve jedr- ski elektrarni, in sicer v Krškem v Sloveniji in v Prevlaki na Hrvatskem. V letu 1971 sta zato obe republiki podpisali sporazum o skupni gradnji, podjetji Savske elektrarne, Ljubljana, in Elektroprivreda, Za- greb, pa pogodbo o skupnih pripravah za grad- njo prve jedrske elektrarne v Krškem. K temu jih je vodila analiza, da ni drugih energetskih virov, da je v bližini odjem električne energi- je, da je jedrska energija najekonomičnejši, najbolj zanesljivi in najčistejši vir energije in da bo velikost elektrarne v danem času ustre- zala za delno pokrivanje potreb po električni energiji v Sloveniji in Hrvatski. Za Slovenijo ima to še poseben pomen, ker imamo domač vir goriva, uran na Žirovskem vrhu. V tem času sta omenjeni podjetji ustanovili delovno sku- pino v Krškem. Najprej je bil izveden razpis za dobavo opreme za jedrsko elektrarno. Ponudbe so do- stavila naslednja podjetja: General Electric, Westinghouse in KWU. KWU iz Zahodne Nem- čije je predložil dva različna tipa elektrarn z vrelnim oziroma tlačnim reaktorjem. Izvedena je bila celotna tehnična ocena po- nudb in sedaj v zaključni fazi tudi komercialno ovrednotenje teh štirih ponudb. Odločili bodo predvsem naslednji kriteriji: tehnična popolnost, referenčna elektrarna, funkcionalnost in kvali- teta, zanesljivost in varnost, cena in kreditni po- goji, udeležba domače industrije. Treba je poudariti, da je bila že v razpisu postavljena zahteva po udeležbi domače indu- strije v vrednosti SO"/» od uvožene opreme. Pri vseh dobaviteljih je predviden rok gradnje 60 mesecev od izdaje prednaročila. Rok gradnje je tako leto 1978. Problem formiranja kadrov za jedrsko elektrarno pa bo nastal, ko bosta podpisali obe podjetji dokončno pogodbo o gradnji in obratovanju jedrske elektrarne. Za elektrarno reda velikosti 600 MWe je potrebno 160 do 200 zaposlenih, od tega mora biti 20 do 30 ljudi na specializaciji v inozemstvu. Da bo imela jedrska elektrarna zagotovljeno gorivo, so Savske elektrarne in Geološki zavod Ljubljana podpisali sporazum o skupnem finan- ciranju pridobivanja uirana v Žirovskem vrhu. Ta rudnik bo v prvi fazi dajal 300 ton urano- vega koncentrata (rumeni kolač) na leto, kar zadošča za dve taki elektrarni za vso življenj- sko dobo (30 let). V času eksploatacije rudnika bodo opravljene raziskave na sosednjih področ- jih, ki bodo po sedanjih predvidevanjih bistveno povečali zmogljivost rudnika. Pri tem velja omeniti, da je treba uran še obogatiti in poslati na predelavo v gorivne elemente. Aranžma za to predelavo je možno skleniti z vsemi ponud- niki v takem obsegu, da bo tisti, ki bo izbran, odkupil višek urana; s tem denarjem pa se bo- do plačali stroški za predelavo urana v gorivne elemente. Eksploatacija se bo začela leta 1976. Z gradnjo nove termoelektrarne, plinskih elektrarn ter jedrske elektrarne Krško, delno pa tudi z uvozom iz sosednjih republik in inozem- stva namerava republika Slovenija pokrivati energetski primanjkljaj za obdobje 1974 do 1980. Ljubljansko slaščičarsko podjetje KONDITOR praznuje letos 20-letnico svojega obstoja Razvilo se je iz skromne obrtne delavnice do pomembnega gospodarskega podjetja. V tem času se je s svojim kolektivom in dobrim vod- stvom okrepilo, se širilo in večalo. Le z Izredno trdnim ln vztrajnim delom od začetka do danes si je lahko nakazalo pot v boljšo prihodnost. Tako si je podjetje sčasoma ustvarilo last- ne prodajalnice, ki jih danes obiskujejo z za- dovoljstvom ne le domači, temveč tudi tuji gostje turisti. V veliko zadovoljstvo so jim nji- hovi slaščičarski izdelki, posebno pa še daleč naokrog znani KONDPrORJEVI KROFI dalje orehove potice, šarlota in marmornati kolači, torte, keksi, čajno pecivo, napolitanke in še in še druge poslastice. Konditorjevi izdelki se servirajo na vseh javnih družabnih prireditvah, zabavnih in ples- nih večerih, raznih slavnostih, jubilejih, držav- nih praznikih, obiskih, kakor tudi za DEDKA MRAZA, ki mu nikdar ne manjka KONDITOR- JEVEGA peciva. Družbenim organizacijam, prirediteljem in drugim potrošnikom daje KONDITOR poseben popust pri večjem nakupu. S slaščičarskimi izdelki oskrbuje KONDITOR tudi hotele, restavracije, kavarne, bare, gostin- ska podjetja, bifeje, menze, mlečne restavraci- je, bolnišnice, potujoče jedilne železniške vago- ne, avione, avtobuse itd. V KONDITORJEVIH prodajalnah se servira tudi znana čudovita EKSPRESNA KAVA. Ob- iščite jih in prepričali se boste! Uredništvo in Uprava eKRONIKE se pridružuje- ta čestitkam za ta jubilej in želita podjetju v bodoče še mnogo delovnih uspehov. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA-LJUBLJANA Nudimo izdell^e iz marmorja, teraco plošče, iz- delke iz betona in umetnega kamna, pesek za teraco in dolomitni pesek za malte. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA GEOLOŠKA, HIDROGEOLOSKA IN GEO- FIZIKALNA RAZISKOVANJA — VRTANJE — RUDARSKA IN INZENIRSKO-GEOLOSKA DELA — KONSOLIDACIJA TAL — KONSTRUKCIJE VRTALNIH STROJEV Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj INDUSTRIJSKI BIRO podjetje za gradnjo industrijskih objelitov LJUBLJANA, Parmova 33 prevzema ln izvaja Inženiringe za izgradnjo ln rekonstrukcijo industrijskih objektov. Izdeluje razne projekte in ekonomske elaborate. URADNI LIST SR SIOVENIIE LJUBLJANA, VESELOVA 11 priporoča: dr. Stojan CIGOJ: ODŠKODNINSKO PRAVO JUGOSLAVIJE Razvojne tendence jugoslovanske judikature in primerjalno pravo dr. stojan Cigoj: ODŠKODNINSKA ODGO- VORNOST AVTOMOBILISTA IN ZAVA- ROVANJE dr. France Cerne: UVOD V EKONOMSKO VEDO I dr. Vilko Androjna: SPLOŠNI UPRAVNI POSTOPEK IN UPRAVNI SPOR Franc Sink: PRAVNI IZRAZI primerjalni, z decimalno klasifikacijo slovensko-srbohrvaško-francosko-nemško; izide junija 1973 Stanovanjski predpisi I, Zakon o združevanju kmetov s komentarjem. Zakon o notranjih za- devah, statut skupnosti pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja s komentarjem ter drugi predpisi s teh področij, aktualni Zp vsakodnev- no prakso. Predpisi o varstvu pri delu itd. Čestitamo za 27. april — ustanovitev OF slo- venskega naroda in za 1. maj — praznik dela! STA IVI P I L Ü K E za urade, trgovine in obrti izdeluje ln dobavlja solidno in po zmernih cenah podjetje Nasi. Marija Blejec, telefon doma 314 411 LJubljana, Nazorjeva ulica 3 Delavnica: Resljeva cesta 6, telefon 323 238 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF in za medparodni praznik dela — 1. maj GRADBENO r|^|7m|M7| PODJETJE J_ K^iVMMjjMjtP LJUBLJANA, Titova cesta 282 Telefon 343 281, 343 269, 343 298 — Izvajamo vsa dela na visokih in nizkih gradnjah — Poleg tega smo specializirani za izgradnjo minigolf Igrišč, kakor tudi drugih športnorekreacijskih objektov — Izdelujemo gradbene elemente (blokete) in jih prodajamo na drobno Pasarstvo GABRIJEL NOVŠAK LJUBLJANA Dolenjslca cesta 7 a Telefon 25 062 vam omogoča z dolgoletno prakso, s kvaliteto dela in dogovorjenim dobavnim rokom, obnovo vseh pa- sarskih predmetov v popravilo, galvaniziranjem in izdelavo po na- črtih ter vaših željah. * * * Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestita mo za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za praznik dela — 1. maj GALIS LJUBLJANA Lepodvorska ulica 23 a trgovsko podjetje z Igračami, galanterijskimi Izdelki In otroško konfekcijo na debelo Telefoni: direktor komerciala oddelek pletenin — blagajna skladišče 310 061 311 314 310 538 311 306 Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. VSAK DAN SVEŽA KAVA IZ LASTNE PRA- ŽARNE — VELIKA IZBIRA KVALITETNIH DE- LIKATES — SOLIDNA POSTREŽBA TEOL Ljubljana Zaloška cesta 54 Telefon: h. c. 311 522, direktor 316 642 izdeluje tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, sintetična lepila, detergente, sredstva za hlajenje v ko- vinski industriji ter proizvode na bazi etilenoksida. Imamo lasten servis za uvajanje naših izdelkov pri odjemalcih. Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj LJUBLJANA — PODMILSCAKOVA 24 Telefon: centrala 313 145, 313, 427 Proizvodne enote I tel. 317 848 Proizvodne enote II tel. 313 144 Proizvodne enote III tel. 313 427 Centralni obrati tel. 341 910 direktor tel. 314 361 tajništvo tel. 313 281 računovodstvo tel. 313 145 Specializirani smo za vzdrževalna dela, adap- tacije stanovanjskih, poslovnih in industrijskih zgradb ter uslug s področja gradbeno obrtniških del. Opravljamo tudi manjše industrijske in stanovanjske novogradnje. V svojih centralnih obratih dajemo na voljo vsem graditeljem in gradbenim podjetjem po konkurenčnih cenah mešanice betonov vseh mark, gotovo grobo malto za zidanje in ometa- vanje, acetilensko apno, ki je kot vezivo znatno cenejše od gašenega apna in gotovo armaturo po prinesenih načrtih, z nabavo polizdelkov pri našem podjetju gradite hitro m poceni. Vse Informacije dobite v centralnih obratih na tel. 341 910 Komunalno podjetj VIČ Ljubljana Uprava, tehnični sektor, služba za urejanje In oddajo stavbnih zemljišč LJUBLJANA, Vrhovnikova 2 telefon h. c. 61 261. 61 286, 61 288 direktor: 61 780 Pomožni obrati: Ljubljana, Viška cesta 58 in 65, telefon 61 328, 61 424, — gradi in vzdržuje ceste, — gradi manjše mostove, kanalizacijo, razne objekte itd.. — ureja mestna zemljišča, — opravlja strojne storitve po konkurenčnih cenah, — daje brezplačne tehnične informacije, — izdeluje in prodaja betonske izdelke. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. Delovni kolektiv čestita vsem svojim po- slovnim partnerjem, prijateljem in znan- cem za obletnico ustanovitve OF sloven- skega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj TRGOVSKO PODJETJE Telefon 311 650, 311 646 Drogerifa Ljubljana, Ulica Milana Majcna 12 sporoča cenjenim kupcem, da Ima v svojih po- slovalnicah v Ljubljani in Domžalah lepo izbiro daril, kot so damske maniklre, moške in dam- ske potovalne garniture, kopalni pribor, razpr- šilci za kolonjsko vodo, okrasni predmeti z bo- gato izbiro domačih in inozemskih kozmetičnih preparatov. Obiščite naš kozmetični salon »CU- TIS« v Pražakovi ulici 8. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila Izdelujemo tiskovine vseh vrst, kakor: VEČBARVNI TISK PLAKATE RAZGLEDNICE KATALOGE PROSPEKTE ETIKETE BROŠURE čestitamo KNJIGE za obletnico OF OBRAZCE in za praznik dela ITD. 1. maj! LJUBLJANA 11 U 11 1 11 I Titova cesta 25 a podjetje za promet z zobarskimi potrebščinami LJUBLJANA, Titova cesta 25 a Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila KERSNIKOVA ULICA 6 LJUBLJANA čestita ZA OBLETNICO OF SLOVENSKEGA NARODA in ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA — 1. MAJ Vsem voznikom motornih vozil pa želimo v majskih praznikih srečno vožnjo! TERMIKA LJUBLJANA, Kamniška cesta 25 vam nudi kvalitetne izolacijske materiale Zaščititi se pred hrupom, mrazom in vročino je želja vsakega sodobnega graditelja. Zato ne pozabite, da vam bodo naši materiali rešili vse zahteve po izolaciji. Materiale: TER VOL, PERLIT in tesnilne mase lahko kupite v trgovinah z gradbenimi materiali. Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA, Titova 37 Telefon 321 043 PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA — centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plin- ske instalacije, prezračevalne in klimatične naprave — električne naprave jakega ln šibkega toka, komandne in signalne naprave za Industrijo in komunalne zgradbe, — regulacije, — opravlja kalorične in električne meritve, — odliva v lastni livarni visokokvalitetne odlit- ke, ki jih po želji tudi obdela. Splošni projektivni biro v LJUBLJANI Kidričeva 1 čestita za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila Trgovsko podjetje na veliko in malo LJUBLJANA, Trubarjeva cesta 29 Telefon 316 441 — p. p. 478 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila LJUBLJANA, NAZORJEVA 511 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestltkano za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in znancem pa želimo v majskih praznikih mno- go prijetnega razvedrila. Za praznik dela — 1. maj čestitamo svojim potrošnikom, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem ter želimo še veliko delovnih uspehov Učne delavnice 8. O. p. O. ZAVOD ZA USPOSABLJANJE SLUŠNO IN GOVORNO PRIZADETIH LJUBLJANA, Bežigrad 8 Telefon: 312 049 TISKARSTVO: VEČBARVNI TISK PLAKATI RAZGLEDNICE KATALOGI PROSPEKTI ETIKETE BROŠURE KNJIGE OBRAZCI ITD. Naši specialni o d d e 1 k i : STROJNA STAVNICA ROČNA STAVNICA KNJIGOTISK KNJIGOVEZNICA TISKARNA, LITOGRAFIJA USNJENA GALANTERIJA In MODNA ŠIVALNICA Opravljamo vsa dela omenjenih strok solidno in po konkurenčnih cenah. Za naročila se pripo- ročamo! VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK ustanovitve OF slovenskega naroda in za med- narodni praznik dela — 1. maj Tovarna tekstilnih potrebščin Ljubljana ulensilia Dolenjska c.83 Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem za obletnico ustano- vitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. modna hiša v LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU je za poletno sezono pripravila bogato kolekcijo otroške, moške in ženske konfekcije. Izbirali boste lahko med umirjenimi klasičnimi in visoko modnimi modeli. Modna hiša vas vabi, da si ogledate tudi bogato izbiro mod- nega metrskega in dekorativnega blaga ter drugih modnih artiklov, ki so v prodaji v Modni hiši. Franc Žmuc pasarstvo Ljubljana, Vižmarje Tacenska cesta 96 Telefon 51 815 IZDELUJE VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA. TUDI ČASTITI DUHOVŠČINI SE PRIPOROČA SE POSEBEJ ZA IZDELAVO CERKVENIH PREDMETOV. Vsem poslovnim prijateljem znancem in vsem delovnim ljudem čestitamo za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za med- narodni praznik dela — 1. maj ZIVILSKI KOMBINAT ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN naSim poslovnim PRIJATELJEM ZA OBLETNICO USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA IN ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA 1. MAJ commerce Ijubljana, Jugoslavija ZASTOPSTVA, IZVOZ-UVOZ, SERVISI, KONSIGNACIJE 61000 LJUBLJANA, Titova cesta 81 Zastopamo tuje proizvajalce s področij : gradbene mehanizacije, mehanografskih sredstev, kemikalij, tekstila, gum, plastičnih mas ter agro-kemikalij INDUSTRIJA PLUTOVINASTIH IZDELKOV Ljubljana, Celovška 32 Telefon; 310 778 GRADBENIM PODJETJEM IN GRADITELJEM dobavljamo plošče za toplotno izolacijo stavb iz ekspandirane plute ter plutovinaste stenske obloge za notranjo opremo prostorov Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj ZA OBLETNICO OF SLOVENSKEGA NARODA IN ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA — 1. MAJ ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM Našim potrošnikom in poslovnim partnerjem želimo v. majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila! Telefon: 311 323 Izvoz 311 326 Uvoz Telegrami: Slovsad Ljubljana Poštni predal: 83/11 Telex: Ljubljana 31-370 Bančna zveza: 50100-601-10425 Hladilnici ZALOG PRI LJUBLJANI BOHOVA PRI MARIBORU Predstavništva in skladišča: MARIBOR — VOLČJA DRAGA— KA- NAL OB SOCI — KOPER — BEOGRAD — SUBOTICA — ZAGREB — BRCKO Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj DOMEWT LJUBLJANA Mestni trg 24 Telefon : h. c. 23 621 dir. 20 m Teleprinter: Domexim Centrala: Ljubljana, Mestni trg 24 Trgovine: v Ljub- ljani, Mestni trg 24, Trg revolucije 5, Cankarjeva 6, Titova 4, Gospo- svetska 10, Vodni- kov trg (»Na trgu«) — in sezonska trgovina na Bledu Odkupne postaje: Rašica, 2lri, Sovodenj, Cerkno, Hotav- Ije, Lucine, Javorje, Poljane, Gorenja vas, Trebija in Serica Zajema vso delavnost domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije / Izdelke nudi v bogati izbiri na domačem kakor tudi na tujem tržišču VSEM OBČANOM IN POTROŠNIKOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE V naših prodajnih enotah — VELEBLAGOVNICA PRI POŠTI, Ljubljana — BLAGOVNICA Skofja Loka — BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana — KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana — BLAGOVNICA, Kočevje — VELEBLAGOVNICA, Velenje dajemo na voljo najširšo izbiro blaga — za družino, — za stanovanje, — za gospodinjstvo, — za šport in rekreacijo — v samopostrežnih oddelkih živil vedno sveže delikatesne izdelke, živila vseh vrst, sadje in zelenja- vo, mleko in mlečne izdelke ter pijače vseh vrst Slovenija avto LJUBLJANA, Celovška 150 Export-Import in zastopanje tujih firm Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili, bicikli, nadomestnimi deli, gumami, splošnim in elektroavtomaterialom investicijsko opremo gradbenimi stroji in lovskim orožjem Servis in remont za motorna vozila Predstavništva: Beograd, Ul. 27. marta 34 Rijeka, Borisa Kidriča 58/a Novi Sad, Trg Svetozara Markoviča 5 Split, Tolstojeva 32 LJUBLJANA, DRAGA 41 Telefon: 55 366, 57 052 Podjetje za izdelavo in popravilo kmetij- ske in gozdarske mehanizacije Telex: 31271 Telegram: Agrostroj-Ljubljana, Ljubljana, p. p. 7/1, konstruira, projektira in izdeluje najsodobnejše naprave za namakanje z umetnim dežjem v sta- bilnem, polstabilnem in pomičnem sistemu. Z lastno mehanizacijo opravlja vsa melioracijska dela, servis kmetijske in gozdarske mehanizacije ter avtomobilov. Izdeluje epoksy smole in kite, odporne proti Icl- slinam in alkalijam za uporabo v strojni, grad- beni In živUski industriji. Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila, voznikom motornih vozil pa srečno vožnjo! CENTROMERKUR Ljubljana Vsem bralcem revije Kronike in vsem poslovnim prijateljem čestitamo za 1. maj, praznik dela! Priporočamo se za obisk! ČREVARNA Izvoz — Uvoz LJUBLJANA, POLJANSKA 95, tel. 321 155, 316 052 Industrija naravnih in umetnih črev — Parna topilnica loja Svojim poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem čestitamo za praznik OF 27. 4. in 1. maj Projekt-nizke zgradbe LJUBLJANA, Parmova 33 Telefon 312 029 Izdeluje projekte za vse vrste nizkih gra- denj : ceste, mestne ulice, mostove, via- dukte, predore, aerodrome, regulacije, me- lioracije, vodovode, kanalizacije, jezove, pregrade, črpalnice, čistilne naprave, in- dustrijske in druge visoke zgradbe. Opravlja geodetske izmere in ekspropria- cijske elaborate. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. TRGOVSKO PODJETJE KURIVOPRODAJA Ljubljana, Na jami 10 Telefon 55 695- vam daje na voljo v svojih poslovalnicah vse vrste kuriva in gradbenega materiala po konku- renčnih cenah. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF in za mednarodni praznik dela — 1. maj. LJUBLJANA, SMARTINSKA CESTA 64 Telefon 310 072) protektira avtomobilske plašče, izdeluje penaste profUe ln razne gumijaste tehnične predmete ter kolesa za sredstva notranjega transporta. Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim po- slovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila, voznikom motornih vozil pa želimo srečno vožnjo! Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Papirna galanterija SIMONČIČ LJUBLJANA, Razpotna 4 Telefon: 25-091 Telegram: Simončič Ljubljana TISKARSTVO: KOMERCIALNI TISK KATALOGI PROSPEKTI ETIKETE EMBALAŽA KOLEDARJI REKLAMNI KARTONI UMETNIŠKE REPRODUKCIJE čestita za obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partnerjem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila KOMUNALNO PODJETJE Kanalizacija Ljubljana, Ambrožev trg 7 Telefon 315 533, 322 738 projektira, gradi in vzdržuje javno kanalizacijsko omrežje ter naprave Delovna skupnost Kanalizacije čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim znancem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. INDOS industrija transportnih hidravličnih strojev LJUBLJANA-MOSTE Telefon: h. c. 313 82,2' komercialni oddelek: 311 09O, dir. 312 330 Tudi naš kolektiv se pridružuje čes titkam za obletnico ustanovitve slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1 maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. Obenem obveščamo poslovne prijatelje, da nudi za mehanizacijo notranjega transporta: BATERIJSKE VILIČARJE VE 600 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 1000 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 1200 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 1500 kp " BATERIJSKE VILIČARJE VE 200«'kp DIESEL VILIČARJE VD 1500 kp DIESEL VILIČARJE VD 2000 k p DIESEL VILIČARJE VD 2500 kp DIESEL VILIČARJE VD 320O kp Natančnejši komercialni kakor tudi tehnični po- datki so vam na razpolago v našem komercial- nem oddelku. PriBoroÄamn^e za KEMIČNA INDUSTRIJA JIJB DOL PRI LJUBLJANI proizvaja : SUHE BARVE: mineralne barve koksne barve organske barve fasadne barve cementne barve barve JUBOFLOR DISPERZIJSKI IZDELKI: STEKLARSKI KITI: EXTRA steklarski kit EGOJUBOSIT EGOMER EGO dur 30 EGO U special — JUBOCOLOR barve — JUBOCOLOR PASTE za niansiranje — JUPOL poldisperzijska barva — JUKOL impregnacija za podlago — JUBOLIN disperzij ski kit — JUBOLIT plastični omet LEPILA : JUBINOL 1 a, lepilo za lepljenje ultrapasa JUBINOL 3 a, lepilo za ultra pas JUBINOL 6 a, lepilo za lepljenje parketa in top- lega poda SIPROLIT, lepilo za siporeks in keramične plo- ščice TAPETOFIX, lepilo za tapete STYRONOL, lepilo za lepljenje styropornih plošč JUBONIL, poliuretanski premaz za tla Ljubljanski urbanistični zavod - LUZ LJUBLJANA, KERSNIKOVA 6, TITOVA 36 KIDRIČEVA 1 CANKARJEVA 1 Področje dela zavoda: — proučuje, raziskuje, razvija in izpopolnjuje metode in tehnike prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja; — izdeluje vse vrste dokumentacije s področja prostorsko planerske dejavnosti (regionalne prostorske plane za ožja območja in poseb- ne namene ter urbanistične programe in na- črte) ; — pripravlja kratko in srednjeročne načrte pro- storske ureditve mesta in naselij na podlagi družbeno gospodarskih načrtov; — izdeluje vse vrste dokumentacije s področja urbanistično načrtovalne dejavnosti (vse dele zazidalnih načrtov) ; — pripravlja predloge smernic za izdelavo lo- kacijske dokumentacije in izdeluje lokacijsko dokumentacijo; — opravlja zakoličenje in geodetska dela v zve- zi z izdelavo lokacijske dokumentacije ter geodetsko komunalna dela pri dokumentaciji za realizacijo zazidalne zasnove: — posreduje družbenim, političnim in drugim pravnim osebam strokovno pomoč in pripo- ročila v urbanističnih zadevah; — zavod opravlja svoje naloge samostojno ali pa organizira izdelavo teh nalog, pri čemer sodeluje z vsemi pristojnimi dejavniki na republiškem, mestnem ali občinskem nivoju; Ljubljanski urbanistični zavod čestita za oblet- nico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost, natančnost inekspeditivnost ljubljanska banka ljubljanska banka Ime, ki zagotavlja sodobno, učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje SPLOŠNO GRADBENO POD%JET%JE GROSUPLÜE Projektiramo in gradimo visoke ln nizke ter industrijske gradnje Čestitamo vsem našim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem ZA OBLETNICO USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA IN ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA — 1. MAJ Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partnerjem ln znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila Poslovni stanovanjski objekt v Grosupljem TEŽMER servis za popravilo tehtnic, težnih in merilnih naprav LJUBLJANA, GORNJI TRG 44 — Telefon 20 844 in Hrenova ulica 19 a — Telefon 20 171 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkpm za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj »INSTALACIJA« Ljubljana Kamniška ulica 48 a opravlja : Instalacije za vse tekočine in pline, montira : sanitarne naprave v zdravstvenih, gostinskih, stanovanjslclh m industrijskih objektih, izdeluje: projekte za vsa navedena dela. V ur Partizan Ljubljana Cestita vsem delovnim ljudem za praznik OF slovenskega naroda in mednarodni praznik dela 1. maj ZIMA - industrija ščetk 61001 ljubijana - trpinčeva 108 proizvaja sortirano ščetino, ščetke in čopiče. Cestita za obletnico ustanovitve OF ir praznik dela — 1. maj KOVINSKO PODJETJE UNITAS LJUBLJANA — CELOVŠKA CESTA 224 se priporoča s priznano proizvodnjo sanitarnih armatur in odlitkov barvnih kovin. »CHEMO EXPRESS« KEMIČNA ČISTILNICA ING. NE2A PENCA-SUSNIK LJUBLJANA VIDOVDANSKA ULICA 2, se priporoča, svojim cenjenim strankam pa želi vesele majske praznike tiskarna lOneta tomšieai LJUBLJANA, GREGORČIČEVA 25 a telefon: 20 552, 22 990, 22 940 v tisk sprejemamo: tiskovine vseh vrst, lepake, letake, prospekte, cenike, koledarje v eno ali večbarvnem tisku, leposlovne in znanstvene knjige, revije in bjrošure ofsettisk rototisk knjigotisk knjigoveznica tudi v vašem domu gospodinjstvi aparati VLA2ILNI LIKALNIK — ki omogoča vlažno in suho lil