Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK stran 1 Aktualno Slovenija z Ptujčani med redkimi izjemami z brezplačnim mestnim avtobusom  Stran 2 Ptuj, torek, 20. decembra 2022 Aktualno Ormož z Prodati poskušajo še eno stavbo za turizem  Stran 3 Podjetništvo Sp. Podravje z Energetsko potratni hlevi skrbijo rejce perutnine Letnik LXXV z št. 98 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Spodnje Podravje z Vedno več študentov ob študiju opravlja različna študentska dela Študij postaja previsok strošek Najbolj pereče so težave pri iskanju izjemno dragih nastanitev v študijskih središčih, predvsem v Ljubljani, in drastično višanje cen življenjskih stroškov. Vse več študentov se zato odloča za študij v Mariboru, ob študiju pa tudi dela. Več na straneh 6 in 7.  Stran 5 Izobraževanje Sp. Podravje z Katerim šolam lahko namenite del dohodnine  Stran 8 Politika Ormoško z Za koliko se bosta podražili voda in kanalizacija? Ljudje in dogodki Ptuj z Dobrodelni koncert za deklico, ki živi za trenutke torkova izdaja  Stran 12 Vlomi v Majšperku z Ptujske pekarne z Nika ostala brez denarja, nakita in občutka varnosti Kruh bo po novem letu spet dražji  Stran 24 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 3 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si  Stran 9 Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 20. decembra 2022 Slovenija, Podravje z Katere mestne občine zagotavljajo brezplačen prevoz potnikov Ptujčani med redkimi izjemami z brezplačnim mestnim avtobusom Približno 160.000 evrov bo Mestna občina Ptuj letos namenila za izvajanje za občane brezplačnih linij mestnega avtobusa. Vse kaže, da bo to v prihodnje še večji proračunski zalogaj. Ta strošek se je namreč od septembra naprej konkretno povišal, za približno tretjino. Je pa ptujska občina pri tem pravzaprav ena redkih, ki to boniteto ponuja na tak način. Med osmimi mestnimi občinami zraven Ptuja le še Nova Gorica zagotavlja brezplačen mestni promet za vse uporabnike pod enakimi pogoji. V zadnjih dveh letih je zaradi epidemije in okrnjenosti izvajanja strošek izvajanja mestnega avtobusnega prometa bistveno nižji kot sicer. Lani je znašal 47.490 evrov (z davkom), letos je planirana izvedba v višini 159.330 evrov. »Podražitev je bila znana ob izvedbi novega razpisa v septembru. Po veljavni pogodbi za leto 2022 do septembra je bil mesečni strošek prevozov v višini 12.348 evrov, za novo pogodbeno razmerje je mesečni strošek izvedbe 16.063 evrov, z davkom,« so odgovorili na Mestni občini Ptuj. Pogodba z izbranim izvajalcem je enoletna in velja do sredine septembra 2023. Ptujska občina sicer to možnost prevoza, ki je za občane popolnoma brezplačna, saj stroške krijejo s proračunskimi sredstvi, ponuja natanko sedem let. Tudi nekaj drugih mestnih občin po državi ima podoben sistem, a velika večina s pomembnimi razlikami. Le ena izmed sedmih primerjanih ne pozna takšnega sistema, kot velja na Ptuju. V času županovanja Mirana Senčarja se je sicer večkrat omenjala opcija, da bi del stroška (v obliki plačila vozovnice po simbolični ceni) krili tudi uporabniki, kar pa ni bilo izvedeno. V zadnjem mandatu to v mestnem svetu ni bil predmet razprave. Tudi v proračunu za naslednje leto so sredstva zagotovljena, kar pomeni, da bodo do nadaljnjega Ptujčani in drugi uporabniki še naprej lahko koristili to boniteto. Mestni avtobus je sicer več kot dobrodošla možnost prevoza po mestu, ki jo s pridom koristijo mnogi. V Celju brezplačno za otroke, upokojence in invalide V Celju je javni mestni avtobusni prevoz Celebus brezplačen za občane, mlajše od 6 let, upokojence, vojne veterane, invalide in starejše od 65 let, ki niso v delovnem razmerju in ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti. Enako velja za dijake in študente. Za invalide, ki niso brezposelni, nudijo 25 % popust na letno vozovnico, polna cena letne vozovnice znaša 100 evrov, mesečne 15, tedenske pet in dnevne en evro. „Mestna občina Celje je sicer v letu 2022 za delovanje javnih linijskih prevozov Celebusa, ki jih kot koncesionar izvaja podjetje Nomago, v proračunu namenila dober milijon evrov. Zagotavljamo šest linij, ki pokrivajo območje najgosteje poseljenih naselij v mestu, s povprečno 25 vožnjami na vsaki liniji, ki predstavljajo velik strošek za proračun,“ pojasnjujejo na MO Celje. Celjani torej brezplačne prevoze z mestnim avtobusom ponujajo, a ne za vse. V Kopru brezplačno le za imetnike “rdeče” vozovnice V Kopru brezplačne linije za vse uporabnike nimajo. Z Ministrstvom RS za infrastrukturo in prevoznikom sicer imajo sklenjeno tripartitno pogodbo, po kateri so od letošnjega junija do brezplačnih voženj z mestnimi avtobusi upravičeni upokojenci, imetniki Evropske kartice ugodnosti za invalide, vojni veterani ter starejši od 65 let, ki niso v delovnem razmerju.« Za koriščenje brezplačnih Foto: ČG Ptujčani so lahko zadovoljni. Brezplačen avtobus za vse uporabnike je nekaj, kar še zdaleč ni samoumevno. avtobusnih prevozov potrebujejo posebno rdečo vozovnico, ki stane tri evre. Izjema so tisti potniki, ki že imajo rdečo vozovnico (ta jim omogoča brezplačne prevoze z medkrajevnimi avtobusi po Sloveniji), saj se jim brezplačna vozovnica za koprski avtobusni promet samodejno zapiše ob prvi prijavi na avtobusu,« so pojasnili na MO Koper. Do subvencioniranega prevoza so upravičeni tudi dijaki in študenti. Cena avtobusne vozovnice v javnem prometu je sicer ugodna, deset evrov mesečno, enkratna vozovnica stane 0,8 evra. V Kranju mesečna vozovnica za 10 evrov V Kranju redne brezplačne linije nimajo, ponujajo pa možnost prevoza z električnim mini vozilom, ki vozi po starem mestnem jedru in Nova Gorica z občino Šempeter-Vrtojba enako kot Ptuj Mestna občina Nova Gorica in občina Šempeter-Vrtojba sta se povezali in vsem uporabnikom zagotovili brezplačen mestni prevoz. Skupni letni strošek izvajanja mestnega prometa za obe občini znaša nekaj manj kot 600.000 evrov (z davkom), 70 % krije novogoriška mestna občina, 30 % občina Šempeter-Vrtojba. 6SRåWRYDQHREĀDQNHLQREĀDQL 2EGQHYXVDPRVWRMQRVWLLQHQRWQRVWLYDP LVNUHQRĀHVWLWDPLQYDVYDELPQDSURVODYRNLER GHFHPEUDREXUL Y'RPLQLNDQVNHPVDPRVWDQX3WXM ga imenujejo Kranvaj. Prvenstveno je namenjen starejšim, potnikom z gibalnimi omejitvami. »Mestna občina Kranj sicer izdatno subvencionira mestni prevoz. Prebivalci in obiskovalci mesta se lahko za zgolj en evro vozijo in prestopajo med mestnimi avtobusi ves dan, cena mesečne vozovnice znaša deset, letne pa zgolj 90 evrov,« pravijo na MO Kranj. Maribor brez brezplačnega mestnega prevoza Tudi v Mariboru brezplačnega mestnega avtobusa ni, avtobusni promet pri njih izvaja javno podjetje Marprom. »Izjema so upokojenci, imetniki invalidske evropske kartice, vojni veterani in starejši od 65 let, ki so upravičeni do brezplačnega prevoza na podlagi državne vozovnice Slovenija. Izvajanje mestnega avtobusnega prometa sicer sofinancira Mestna občina Maribor, ki pokriva pretežni del stroškov, cenik vozovnic pa potrjuje mestni svet,“ pojasnjujejo na občini. Ponujajo pa brezplačen prevoz z mestnimi mini vozili Maister, ki vozijo znotraj območja za pešce in dela starega mestnega jedra. občanom in drugim obiskovalcem mestnega jedra,“ pojasnjujejo na občini. Ljubljana brez brezplačnih linij V Ljubljani brezplačnega mestnega avtobusa ne poznajo, po centru mesta, ki je zaprt za promet, sicer imajo zagotovljeno brezplačno obliko prevoza z vozili na električni pogon. »Brezplačen prevoz nudimo tudi na območju UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer je starejšim in senzorno oviranim osebam na voljo vozilo na električni pogon, Klinko Kavalir. Od aprila dalje omogočamo obiskovalcem pokopališča Žale brezplačne prevoze s Kavalirjem vsako nedeljo in ob praznikih,« so pojasnili na ljubljanski občini. Celoten strošek delovanja Klinko Kavalirja stane 400.000 evrov. Dženana Kmetec V Novem mestu zgolj po mestnem jedru minibus Leon V Novem mestu so brezplačni prevozi z mestnimi avtobusi z namenom spodbujanja trajnostnih obliki mobilnosti na voljo vsako leto septembra kot del programa Evropskega tedna mobilnosti, sicer pa redna brezplačna linija ni vzpostavljena. „Je pa v širšem mestnem jedru za prevoze vsakodnevno brezplačno na voljo električni minibus Leon, ki omogoča lažje in hitrejše transporte Ormož z Direktor Jakelj odhaja na Onkološki inštitut Bolnišnico prevzema Ksenija Vuk Kostanjevec Andraž Jakelj se poslavlja z mesta dosedanjega direktorja Psihiatrične bolnišnice Ormož, saj kot generalni direktor prevzema vodenje ljubljanskega onkološkega inštituta. Ormoška bolnišnica pa naj bi že dobila začasno vodjo. Do izbire novega direktorja bo to delo opravljala Ksenija Vuk Kostanjevec. »V četrtek sem prejel soglasje Vlade RS k sklepu o imenovanju za generalnega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana in istočasno soglasje vlade k sklepu o razrešitvi z mesta direktorja Psihiatrične bolnišnice Ormož,« je dejal Jakelj, ki je sicer že kot v. d. generalnega direktorja od konca julija na čelu omenjenega inštituta. Z mesta direktorja ormoške bolnišnice se tako poslavlja. »Svet zavoda je 9. decembra 2022 za čas do imenovanja direktorja na podlagi javnega razpisa imenoval vršilko dolžnosti direktorja Ksenijo Vuk Kostanjevec,« je še dodal. Predsednik sveta psihiatrične bolnišnice Bojan Šinko pa je dejal, da postopkov izbire novega direktorja še niso začeli. MH 1XåND*DMåHN 1 åN * Må N çXSDQMD0HVWQHREĀLQH3WXM Foto: arhiv Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK Aktualno torek z 20. decembra 2022 stran 3 3 Ormož z Kdo hoče Šterov zid in kako srečna bo občinska roka? Poskušajo prodati še eno stavbo za turistične namene Na boljše čase v Ormožu čaka kar nekaj objektov, večinoma v zasebni lasti. Poleg propadajočega nekdanjega hotela in šole Svetinje, ki sta sicer že pred časom dobila nova lastnika, a se dela še niso začela, občina prodaja še eno stavbo, prav tako z namenom razvoja turistične dejavnosti. Toda vprašanje, ali bo omenjena stavba tudi zares dobila resnega lastnika, ki bo v teh negotovih časih pripravljen vložiti precejšen kup denarja in razvijati dejavnost … Na občini Ormož so do torka do polnoči zbirali ponudbe za več kot 100 let staro večstanovanjsko stavbo (med domačini poznano kot Šterov zid) z zemljiščem v Malem Brebrovniku, kjer so bila nazadnje neprofitna stanovanja. Kot so zapisali v opisu, je objekt na atraktivni turistični točki s prelepim razgledom na Krajinski park Jeruzalemsko-Ormoških goric. V stavbi, ki je bila obnovljena leta 1980, so štiri stanovanja v velikosti med 60 in 70 kvadratnimi metri. Izhodiščno ceno so postavili pri 150.022 evrov. Čeprav naj bi interesenti za nakup obstajali, pa do roka niso prejeli niti ene ponudbe. Cena in poslovni načrt To je bil že drugi neuspešen poskus prodaje. Občina želi, da novi lastnik v objektu razvije turistične kapacitete s čim višjo kategorijo. Kot je sicer razvidno iz objavljene dokumentacije, cena ni bila edini kriterij za izbiro ponudnika, pač pa je obvezen sestavni del ponudbe poslovni načrt, iz katerega bi bila razvidna skladnost načrta s cilji prodajalca. Razmerje med kriterijema je bilo enako: 50 % za višino ponujene kupnine in 50 % za skladnost poslovnega načrta s cilji prodajalca. »Turizem je v občini Ormož ena perspektivnejših dejavnosti, ki ima še veliko neizkoriščenega potenciala. Predmet prodaje stoji na destinaciji Jeruzalem Slovenija. Glede na lego, bližino vinske ceste in tega, da v tem delu ni več zazidalnih parcel, želimo nadgraditi, kar nam primanjkuje na področju turizma – to so nočitvene kapacitete s čim višjo kategorijo. Sredstva, ki bodo pridobljena s prodajo stavbe, bodo namenjena izključno za gradnjo večstanovanjskih objektov v sodelovanju z investitorji,« je dejal župan Danijel Vrbnjak in nadaljeval, da bo omenjeni objekt zahteval precejšnja finančna vlaganja. Prodajo bodo ponovno poskušali pomladi, kakšna bo izhodiščna cena, pa ni znano. Negotovi časi tudi v turizmu Čeprav se bo v prihodnje morebiti našel kupec s poslovnim načrtom, pa je vprašanje, ali bo tudi zares vlagal in razvijal turistično dejavnost. Pri tem občina praktično nima vzvodov. Potencialni kupec bi se sicer po zagotovilih župana z nakupom stavbe obvezal, da bo v določenem časovnem obdobju začel obnovo (v nasprotnem primeru bo občina stavbo odkupila nazaj), a tudi to ne more zagoto- Foto: arhiv občine Ormož Občina zdaj prodaja še to, nekoč stanovanjsko stavbo za turistične namene. viti, da bo do vlaganja in začetka nove dejavnosti tudi zares prišlo. Še posebej v teh negotovih časih, ko je precej neznank tudi v turizmu – od pomanjkanja kadra, vprašanj glede plač, energetske krize, višjih cen itd. Poleg omenjenih stavb še naprej propadajo tudi nekateri drugi objekti, ki so v zasebni lasti v samem centru občine. Eden takih je nekdanje slovito gostišče in poslovni center Cvetko, o njegovi lepši prihodnosti pa za zdaj ni sliša- ti nič določenega. Na drugi strani pa je opaziti kar nekaj obetavnih premikov v zadnjem letu – od hiše Pep’s, hotela Sibon Wine&Spa Resort Jeruzalem, do dvorca Jeruzalem z novim najemnikom ... Monika Horvat Vrbnjak: »Začetek obnove hotela in stare šole prihodnje leto« Foto: MH Nekdaj eminenten hotel v centru Ormoža kljub spremembi lastništva še vedno čaka na svojo priložnost. V občini Ormož je sicer kar nekaj stavb, ki še vedno čakajo na (zamujeno) turistično priložnost. Osrednja je nedvomno nekoč eminenten ormoški hotel, ki kljub novemu lastniku še naprej klavrno propada v samem središču mesta. Stanko Kočevar, ki je omenjeno stavbo odkupil od DUTB, sicer še vedno zagotavlja, da bo uresničil načrte glede obsežne obnove propadajočega objekta in vzpostavil zdravstveni center z vsaj štirizvezdično hotelsko ponudbo. O spremembah glede načrtov ni slišati. Ker nočitvenih kapacitet na Ormoškem prav gotovo primanjkuje, bi dejanska obnova hotela nedvomno bistveno spremenila stanje na področju turistične ponudbe in doprinesla k razvoju turizma kot celoletne dejavnosti. Še vedno pa ni prišlo tudi do napovedane obnove nekdanje osnovne šole Svetinje, ki je pred tremi leti dobila novo lastnico, uspešno podjetnico Bernardico Viher Gašparec. Propadajoč objekt na izredno atraktivni turistični točki sredi Ljutomersko-Ormoških goric je od občine odkupila za 75.000 evrov. Izbrana ponudnica je v poslovnem načrtu navedla, da je njen interes preureditev objekta v butični hotel z vsaj štirimi zvezdicami, a doslej se ni zgodilo še nič. »Po naših informacijah naj bi se začele konkretne aktivnosti glede stare šole v prihodnjem letu. Tudi lastnik hotela je potrdil, da bo začel prihodnje leto z rekonstrukcijami. Upamo, da se bo to tudi uresničilo. Nujno bo treba popestriti kulinarično, v prvi vrsti pa na področju novih nočitvenih kapacitet,« je še jasen Vrbnjak. Poleg omenjenih stavb še naprej propadajo tudi nekateri drugi objekti, ki so v zasebni lasti. Eden takih je nekdanje Foto: MH Tudi stara šola kljub novi lastnici še sameva. slovito gostišče in poslovni center Cvetko, o njegovi lepši prihodnosti pa za zdaj ni slišati nič določenega. Spodnje Podravje z Podražitvam hrane ni videti konca Kruh bo po novem letu še dražji Informacije proizvajalcev in trgovcev v živilski panogi kažejo na nov val podražitev. V Ptujskih pekarnah in slaščičarnah za januar napovedujejo zvišanje cen kruha, pekovskih izdelkov in slaščic. Nadaljuje se namreč trend višanja vhodnih stroškov, pri katerih obstoječa prodajna cena izdelkov več ne bo vzdržna. Z enormnim povišanjem stroškov so se v ptujski pekarni, enako kot vsa druga podjetja, srečali že letos. „Leto 2022 smo začeli z drastičnim povišanjem stroškov energije. Cena elektrike se je dvignila za 500 odstotkov, zemeljskega plina za 400 in kurilnega olja za 100 odstotkov. Temu so takoj sledila povišanja cen skoraj vseh vhodnih surovin, embalaže in prevozov. Poudariti moram, da ni šlo za normalne podražitve, temveč za res visoke premike cen surovin, embalaže ter prevozov med 40 in 100 odstotki. Trend dvigovanja cen se je nadaljeval skozi celotno leto. Novembra se je kvas podražil za 70, jajca (melanž) za 80, sladkor 70 in marmelada za 40 odstotkov. Ob vseh naštetih podražitvah surovin, energentov in storitev se nam je vidno povečal strošek dela,“ je letošnje cenovne cunamije, ki so jih občutili v Ptujskih pekarnah, opisal direktor Igor Ranfl. Z višjimi prihodki pokrivali višje stroške Foto: ČG Direktor PPS Igor Ranfl je poudaril, da so že leto dni v vrtincu nenehnih podražitev dobaviteljev, od energije do surovin, embalaže in prevozov. Kljub vrsti podražitev pri dobaviteljih je ptujska pekarna v minulem obdobju za svoje izdelke poskušala ohranjati enako ceno, izvedli so le nekaj manjših korekcij, kjer je bila sprememba cene neizogibna. „Skozi celotno leto smo se trudili, iskali notranje rezerve in cene naših izdelkov povišali res samo z nujnimi popravki. V zahtevnih razmerah smo ravnali zelo odgovorno, nastale situacije nismo izkoriščali Foto: ČG za neupravičene dvige cen izdelkov, kar se bo seveda poznalo tudi pri letošnjem poslovanju in doseženem rezultatu. Računamo, da bo realizacija za okoli 25 odstotkov višja od lanske, a moram pojasniti, da so bili vsi višji prihodki namenjeni pokrivanju ekstremno visokih cen energije, surovin, embalaže in prevozov.“ Cene pri dobaviteljih še kar rastejo Nič kaj obetavne tudi niso napovedi za začetek naslednjega leta. „Pričakujemo ponovni drastični dvig cen energije, predvsem električne (za skoraj sto odstotkov). Prav tako že imamo napovedane višje cene nekaterih surovin: moke, kvasa, dodatkov za polpečene in zamrznjene izdelke. Tako za januar načrtujemo dvig cen kruha, pekovskih izdelkov in slaščic. Za koliko odstotkov bomo cene dvignili, se še nismo določili, saj čakamo na cene dobaviteljev, med katerimi so nekateri že naznanili podražitve.“ Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK Politika 4 torek z 20. decembra 2022 Gorišnica z Po 20 letih ključi občine v druge roke Slovenske gorice z Od absolutne večine do pisane palete strank Kolar prevzel županovanje Povsod ne bo lahko vladati Komaj 34-letni Borut Kolar je v minulih dneh uradno začel voditi občino Gorišnica. Njene ključe mu je po dvajsetih letih predal bivši župan Jožef Kokot, ki se je iz politike umaknil zaradi zdravstvenih težav. Med slovenjegoriškimi župani dva gotovo ne bosta imela nobenih težav pri uresničitvi svojih ciljev, saj vsi svetniki v občinskem svetu pripadajo njuni listi oziroma stranki. To sta neodvisna županja Svetega Andraža Darja Vudler Berlak in NSi-jev župan Svete Trojice David Klobasa; prva na letošnjih lokalnih volitvah sploh ni imela protikandidata, drugi pa je svojega, Zdravka Lipiča, prepričljivo premagal. Andraški občinski svet sicer šteje sedem, trojiški pa 11 svetnikov. Premagani stari politični mački Z udobno večino bodo župansko žezlo prihodnja štiri leta vrteli dolgoletni trnovski župan Alojz Benko ter nova županska obraza: destrniška Vlasta Toplak Tetičkovič in juršinski Robert Horvat. Benko, ki se je protikandidatov na volitvah v prejšnjih mandatih že skoraj odvadil, je moral letos premagati kar dva, med drugim celo svojega direktorja občinske uprave. V sedemčlanskem občinskem svetu je pet SLS-ovih, torej njegovih svetnikov, dva sta iz vrst SDS. Toplak Tetičkovičeva, ki je bila »kandidatka« Franca Pukšiča ter SDS-SLS naveze, je prehitela stara politična mačka Branka Horvata in Roberta Simoniča, od 11 sedežev v občinskem svetu pa jih s svojimi svetniki osvojila sedem. Potem ko je že v prvem krogu ugnal oba dosedanja podžupana: Vesno Krampelj in Alojza Hergo, je novi župan Juršincev postal neodvisni Robert Horvat, prav tako dosedanji svetnik. Če je morda kazalo, da bo vse gladko steklo v občinah Lenart, Benedikt in Cerkvenjak, kjer so občani na volilnih lističih lahko obkrožili samo ime dosedanjega župana, očitno ne bo tako enostavno. Kajti v tamkajšnjih občinskih svetih bo Foto: Občina Gorišnica Novi gorišniški župan Borut Kolar in člani občinskega sveta Prva ustanovna seja je potekala v pozitivnem vzdušju. Ob svečani primopredaji je Kokot novoizvoljenemu županu zaželel veliko uspehov in mu namenil sledeče besede: »Na občini vas čaka precej dela in upam, da boste uspeli realizirati vse tiste projekte, ki ste jih pred izvolitvijo obljubili občanom. Predajam vam ključ naše občine; vodite jo dobro in jo imejte tako zelo radi kot jaz vsa ta dolga leta.« Kolar se mu je zahvalil za predano delo in dejal, da se bodo tudi v naslednjih štirih letih trudili za nadaljnji razvoj občine: »Hvala za uspešno vodenje in trdne temelje občine.« Čestital je novoizvoljenim članom občinskega sveta: »Smo dobra ekipa in vem, da bomo konstruktivno sodelovali.« V tem mandatu bo v občinskem svetu sedelo deset svetnikov in ena svetnica, večine nima nobena izmed strank. Največ, pet, je predstavnikov SDS (Daniel Munda, Miran Černesl, Gregor Visenjak, Milko Štrucl, Denis Kolarič), dva sta iz SD (Denis Kolarič in Matej Munda), po eden iz NSi (Peter Bezjak) in SLS (Anja Pignar) ter dva neodvisna (Boštjan Kolar in Evgen Muhič). Od enajstih svetnikov jih je kar osem novih. EK Foto: SD Med občinskimi sveti v Slovenskih goricah je po novem najbolj pisana zasedba v lenarškem, kjer ima župan Janez Kramberger od 15 svetnikov le štiri svoje. 10#œ,- 4#1#* stran 4 “Vsak more in mora nekaj storiti, da preživimo to dolgo zimo, vsak nekaj zase in eden za drugega,..” (Tone Kuntner) 202 Franjo Rozman predsednik v prihodnje sedela pisana mešanica strank, zato bodo najbrž morali novi stari župani pokazati kar nekaj politične spretnosti. Kljub le enemu svetniku brez koalicije Lenarški Janez Kramberger je sicer kandidiral kot neodvisni kandidat, a s podporo SLS, ki pa so ji volivci namenili samo štiri od 15 mest v občinskem svetu. Štiri svetnike je dobila tudi SDS, tri Gibanje Svoboda, dva svetnika sta neodvisna, po enega pa imata NSi in SD. Če bo v Benediktu sestavil koalicijo iz strank z desnega političnega pola, bo verjetno lažje vladati SLS-ovemu županu Milanu Repiču, ki ima po novem od devetih svetnikov le štiri svoje, po dva sta iz vrst SDS in NSi ter eden iz Gibanja Svoboda. Koalicije pa ne bo sklepal Marjan Žmavc v Cerkvenjaku. Na volitvah je nastopil kot neodvisni kandidat, dobil pa samo enega svetnika; ostalih sedem namreč pripada NSi-ju (5) in SDS-u (2). »Karte so se nekoliko premešale, prav tako se je sestava občinskega sveta pomladila. Koalicije tudi v tem mandatu ne bom sestavil, saj smo se dogovorili, da se v našem občinskem svetu, ne glede politične kandidature, ne bomo delili po strankah, ampak bomo vsi delali v korist občine,« pravi Žmavc. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo torek z 20. decembra 2022 stran 5 5 Podravje z Kljub višji odkupni ceni nižji izkupički perutninarjev Energetsko potratni hlevi skrbijo rejce perutnine Reja perutnine je v zadnjih letih postala ena donosnejših kmetijskih panog. Zaradi energetske draginje, ki je cene ogrevanja dvignila tudi za 30 %, cene krmil za 60 %, naj bi nekateri rejci že razmišljali, da v času najhujše zime ne bi vhlevljali piščancev, a teh je po besedah Liljane Štalcer Zupanič, direktorice Perutninarske zadruge Ptuj, malo. Prvih šest dni mora biti hlev ogrevan na vsaj 32 stopinj Celzija, nato se temperatura z dnevi znižuje do 22 stopinj Celzija, ko se s 40. dnem tudi zaključi t. i. turnus. Sledi od 14 dni do tri tedne premora, nato ponovna vhlevitev, je okvirno časovnico in temperaturno razporeditev povzel rejec perutnine Zvonko Erbus iz kraja Pleterje. »Stroški ogrevanja se razlikujejo glede na energent, največ rejcev je bilo kurilno olje dražje tudi za 40 %). »Ob vseh podražitvah je do neke mere tudi vprašljiva ekonomska upravičljivost reje piščancev. Na podlagi analize stroškovnika za leto 2022 so se stroški reje piščancev brojlerjev na račun višjih cen energentov v tem letu povečali za 30 %. Posamezni rejci, ki redijo piščance v starejših, energetsko potratnih hlevih, kjer pričakujejo veliko porabo energentov, se od- nebnim in ekološkim zahtevam. Nekateri rejci so že ukrepali, nekateri še razmišljajo. Seveda so vse investicije odvisne od posameznika, glede na potrebe, želje in predvsem zmožnosti.« V Perutninarski zadrugi si želijo, da bi se čim več rejcev odločilo za energetsko sanacijo hlevov ali novogradnje objektov, predvsem v smeri samozadostnosti (sončne elektrarne, drugi viri ogrevanja). A kot ugotavljajo, Foto: Črtomir Goznik Večina hlevov za rejo perutnine je starejšega datuma in potrebnih energetske obnove. Foto: Pexels Perutninarska zadruga Ptuj: • 196 članov rejcev piščancev, od teh je 151 aktivnih; • v 181 hlevih so zadružniki v letu 2021 vzredili 64,3 % proizvodnje v Perutnini Ptuj oz. 17,3 milijona piščancev brojlerjev ali 39.673 ton žive teže. ogreva hleve na plin in kurilno olje, nekateri še na drva. Poraba seveda niha od zunanjih temperatur, tako je povprečna poraba okrog 1.500 litrov kurilnega olja na turnus, ob hudi zimi dosežemo tudi dvakratnik. Namreč če hlev ogrevamo, ga moramo tudi zračiti zaradi dovajanja kisika,« je pojasnil. Zaradi višjih stroškov ogrevanja je seveda zaslužek rejca nižji, a kot pravi Erbus: »Preživeti moramo. Na srečo nam je bila naklonjena razmeroma dolga in topla jesen, dosegli pa smo tudi boljšo ceno za vzrejene živali.« Zemeljski plin za negospodinjske odjemalce je po podatkih statističnega urada v dobrem letu in pol dosegel 2,5-kratnik cene, enako električna energija, kurilno olje je zaradi vladne regulacije v primerjavi z začetkom leta 2021 sedaj dražje za 25 % (pred regulacijo ločajo, da v času najhujše zime ne vzrejajo piščancev. Vendar je teh rejcev zelo malo,« je zaupala direktorica perutninarske zadruge. O popolni opustitvi reje zaradi energetske draginje rejci ne razmišljajo, razen tisti, ki nimajo naslednikov. Večina objektov je starejšega datuma Višje cene energentov po žepu še toliko bolj udarijo tiste rejce, ki imajo starejše hleve in takšnih je večina. »Starost objektov je tja do 40 let in tudi več. Večina objektov nima primerne izolacije, sistemi ogrevanja so izpred let in temeljijo predvsem na ogrevanju s plinom in kurilnim oljem. Zavedamo se, da je nujna posodobitev objektov in opreme ter tehnologije v perutninarstvu in s tem prilagoditev pod- druge Ptuj, teh je 151, proizvede Perutnina Ptuj. Po podatkih Štalcer Zupaničeve se je cena krmil v slabem letu zvišala za skoraj 60 %, ob tem pa dodaja, da se je zadrugi s Perutnino Ptuj, ki je hkrati tudi kupec vzrejene perutnine, uspelo dogovoriti za dvig osnovne cene za kilogram vzrejenega piščanca. »Za štiri zimske mesece, od novembra do februarja, pa smo dosegli še dogovor za energetski dodatek. Na ta način nekako blažimo vse podražitve vseh materialov in energentov in za zdaj v dani situaciji ohranjamo stabilen ekonomski položaj naših rejcev,« je sklenila direktorica zadruge Liljana Štalcer Zupanič. Mojca Vtič Krčenje reje perutnine ni v načrtu V Perutnini Ptuj ocenjujejo, da so se stroški reje piščancev v primerjavi z lanskim letom (okt 22/dec 21) zvišali za okrog 21 % po kg vzrejenega piščanca, v enaki meri so se povišali tudi stroški reje kokoši. Višji stroški reje so se prenesli v višje stroške mesa in izdelkov ter posledično višje prodajne cene. Toda kot zagotavljajo v Perutnini, so višje stroške porazdelili po celotni verigi, tako da končni kupci niso bili deležni celotne podražitve. »Pri reji kokoši predstavlja največji strošek energentov električna energija. Pri reji brojlerjev stroške energentov nosijo rejci in smo jim glavnino višjih stroškov tudi priznali. V letu 2023 načrtujemo več projektov sončnih elektrarn, ki nam bodo zagotovili delno samooskrbo in s tem manjšo odvisnost od volatilnosti cen na trgu električne energije,« so povedali in dodali, da krčenja reje zaradi višjih stroškov ne načrtujejo. gradnja novih farm na dvoriščih oziroma v strnjenih naseljih ni vedno mogoča oziroma ni sprejemljiva za okolico in se rejci srečujejo z velikimi težavami. »Za umestitev objektov v prostor si zato želimo sodelovanje in podporo na državni ravni in lokalne skupnosti – občin, predvsem pri urejanju postopkov v skladu z zakonskimi določili. Nove farme na primernih lokacijah so tudi okoljsko sprejemljivejše, zagotavljajo manjše vplive na okolico.« Cene krmil višje tudi za 60 odstotkov Najvišji strošek v reji perutnine pa predstavlja krma. Vojna v Ukrajini je v nebo pognala cene poljščin in s tem krmnih mešanic oz. krmil. Vsa krmila za rejce, ki sodelujejo pod okriljem Perutninarske za- Foto: Črtomir Goznik Reja perutnine je kljub vsem podražitvam še vedno donosna kmetijska panoga. oglas_EFAC-PE-MB-voscilo-2023_stajerski-tednik_137x200_12-2022.indd 1 14/12/2022 16:56 Štajerski TEDNIK 6 torek, 20. 12. 2022 V središču COLOR CMYK stran 6 torek z 20. decembra 2022 Spodnje Podravje z Vedno več študentov ob študiju opravlja različna študentska dela Študij je vse večji strošek, za nekatere celo prevelik Ob letošnjem mednarodnem dnevu študentov je marsikdo opozoril na nezavidljiv položaj, v katerem se je ta generacija znašla. Najbolj pereče so težave pri iskanju nastanitev v študijskih središčih, predvsem v Ljubljani, in drastično višanje cen življenjskih stroškov. Vse več jih zato ob študiju tudi opravlja priložnostna dela, saj je obseg štipendijske politike prenizek. Foto: Sta/M24 Največji finančni zalogaj študentov iz Spodnjega Podravja, ki študirajo v Ljubljani, je nastanitev. Foto: Primož Lavre Maribor: za dvoposteljno študentsko sobo od 83 evrov navzgor V Mariboru se subvencionirane cene študentskih domov razlikujejo glede na kategoriji doma in seveda glede na to, ali gre za enoposteljne ali dvoposteljne sobe, študentom pa so v nekaterih domovih na voljo tudi apartmaji in garsonjere. Cene v enoposteljnih sobah se začnejo pri 87,75 evra, najdražje pa stanejo 156,24 evra. Garsonjera za eno osebo stane 184,55, cena apartmaja pa se začne pri 184,55 evra, najdražji pa je na voljo 414,39 evra. Cenik dvoposteljnih sob je podoben; najnižja cena za študenta v dvoposteljni sobi znaša 83,22 evra, za najdražje bo treba odšteti 156,24 evra mesečno. Apartmaji za dva študenta stanejo 207,19 evra. V Ljubljani so razlike v cenah (in ponudbi) med študentskimi domovi manjše; najcenejša enoposteljna soba bo študenta (oz. starše) stala 88,86 evra, najdražja pa 136,10 evra mesečno. Cene apartmajev pa se gibljejo od 116, 83 do 139,19 evra mesečno. Na območju Upravne enote Ptuj je bilo v študijskem letu 2021/2022 okoli 2.200 študentov in študentk. Večina jih študira na fakultetah v Mariboru ali Ljubljani. Tisti, ki se odločijo, za bolj oddaljena univerzitetna središča, morajo vzeti v zakup tudi precej višje mesečne stroške. Za študente, ki študirajo v Ljubljani, je največji finančni zalogaj nastanitev. Mesečne najemnine pa so se letos še dodatno zvišale. Za bivanje v enoposteljni sobi pri zasebniku je treba odšteti okoli 300 Skoraj 500 nas je, ki smo v letu 2022 86.000 članom zagotavljali poti brez skrbi, bili prva izbira varnosti z 1.000.000 opravljenimi storitvami v 30 centrih po Sloveniji, se na številko 1987 oglasili 115.000-krat, pomoč na cesti nudili 30.000-krat, bili z AMZS aplikacijo nepogrešljiv sopotnik 520.000 voznikom, v varnejši jutri pospremili 15.000 udeležencev programov varne vožnje in vseskozi spodbujali naše motošportnike in kartiste pri nizanju izjemnih dosežkov. Varnost se začne pri nas. Včeraj. Danes. Jutri. Vedno skupaj na poti. Srčno 2023. AMZS Ptuj, Ormoška c. 23, T: 02 749 3534 evrov na mesec in k temu dodatno prišteti še stroške, ki lahko znašajo med 50 in 100 evrov. Dražje so tudi dvoposteljne sobe – še v lanskem študijskem letu jo je študent lahko najel za okoli 200 evrov na mesec, v ceno pa so bili všteti tudi stroški, sedaj toliko znaša samo najemnina. Ob vsem tem pa je treba dodati še, da se odda praktično vse, tudi tiste najdražje nastanitve, saj je študentov veliko več, kot je v Ljubljani na razpolago postelj. Najugodnejše je bivanje v študentskih domovih, ki na mesec stane okoli sto evrov. Ker je študentski dom treba plačevati tudi med poletnimi počitnicami, študentje letno zanj plačajo okoli 1.000 evrov, najemniki sob v stanovanjih pa morajo za 10-mesečno bivanje odšteti do 3.500 evrov. Žal pa v študentskih domovih ni prostora za vse študente, saj je število postelj omejeno. Letos je v terciarno izobraževanje vpisanih okoli 65.100 študentov, v študentskih domovih pa je na voljo nekaj več kot 11.500 ležišč, številka pa se v zadnjem desetletju Štajerski TEDNIK stran 7 V središču torek z 20. decembra 2022 ni prav bistveno spremenila. Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) opozarjajo, da so prenizko število študentskih postelj in težave iskanja stanovanja “posledica dolgoletnega zanemarjanja področja in nenadzorovana rast cen na trgu, ki je posledica splošnega katastrofalnega stanja na stanovanjskem področju”. In dodajajo: “Ker za študente ni dovolj prostora v domovih, se še povečuje COLOR CMYK torek, 20. 12. 2022 7 Število študentov v občinah in na 1.000 prebivalcev v letu 2021: pritisk za najem na trgu, kjer je ponudba za študente manjša, cene pa rastejo.« Država sicer skuša višino najemnin pri zasebnikih reševati s subvencioniranjem postelj pri zasebnikih, a subvencija znaša zgolj 32 evrov. So pa za letošnje študijsko leto zamrznili cene stanarin za bivanje v študentskih domovih, dodatna sredstva zaradi podražitev pa bo zagotavljala država. Občine Foto: Sta/M24 Študentka Janja Orovič ob študiju opravlja še različna priložnostna dela. Za sobo tudi 300 evrov na mesec, brez stroškov Foto: ČG Strošek prehrane sicer nekoliko omilijo študentski boni, vendar je treba za kakovosten dnevni obrok doplačati tudi do 4 evre. Zato študentje največkrat posežejo kar po sendvičih ali burekih Predraga stanovanja in prehrana Tudi v Klubu ptujskih študentov (KPŠ) opozarjajo na bivanjsko problematiko mladih. Zelo jih skrbi, da bodo nadaljnje podražitve še dodatno otežile življenje vseh študentov v Sloveniji. V zadnjih nekaj letih ponovno opažajo porast študentov (njihovih članov), ki študirajo v Mariboru. »Ne moremo z gotovostjo zatrditi, da je razlog za to odločitev draginja, vendar pa verjamemo, da za marsikoga res je,« je povedala Lucija Sevšek, predsednica KPŠ in dodala, da v Ljubljani na študentski dom čaka več kot 1.000 študentov in študentk. »Stanovanja v Ljubljani so (pre)draga in verjamemo, da za veliko večino nedostopna, saj je ob študiju težko zaslužiti dovolj za kritje vseh stroškov. Ocenjujemo, da so se najemnine zvišale za okoli 50 odstotkov. Medtem ko je prej študent za najem sobe moral odšteti približno 200 evrov, je zdaj cena okoli 300 evrov. Zraven tega pa so večinoma stroški obračunani glede na porabo. Študentsko življenje pa se je na splošno podražilo tudi zaradi dviga cen osnovnih življenjskih potrebščin. Po naših ocenah povprečen študent, ki študira v Ljubljani in biva pri zasebniku, mesečno za življenjske stroške odšteje vsaj 500 evrov. V primeru, da biva v študentskem domu, pa okoli 350 evrov.« V času epidemije covid-19 je veliko gostincev prenehalo ponujati študentsko prehrano. Z novim letom se bo sicer subvencija za študentski bon z 2,82 evra dvignila na 3,5 evra, najvišja možna cena obroka za ponudnike pa se bo sorazmerno s sedmih evrov dvignila na devet evrov. »Zaradi tega je število ponudnikov ponovno zraslo, vendar pa je očitno, da se vse cene dvigujejo, študentje pa se moramo nekako prilagoditi trenutnim razmeram,« je dodala Sevškova. Pričakujejo več povpraševanja po socialni pomoči Klub ptujskih študentov vsako leto izvede razpis za enkratno socialno pomoč, s čimer pomaga socialno ogroženim študentom in dijakom. Vrednost enkratnega zneska znaša 200 evrov neto na osebo. Vsako leto podelijo pet socialnih pomoči. Letos nameravajo to število povečati, saj glede na stanje ocenjujejo, da bo povpraševanje večje v primerjavi s preteklimi leti. Socialno ogroženim dijakom vsako leto pokrijejo stroške učbeniškega sklada, povezujejo pa se tudi z dobrodelnim Leo klubom Ptuj. Julija Menoni, študentka psihologije v Ljubljani, že štiri leta živi v najemniškem stanovanju, ima svojo sobo, zelo zadovoljna je tudi z lokacijo. Zaradi vse višjih stroškov ogrevanja jo je stanodajalka letos obvestila, da bo plačevala nekoliko višjo najemnino na mesec. »Veliko mojih sovrstnikov poroča o dvigu cen mesečnih najemnin. Še večji problem je za študente prvih letnikov, ki nujno potrebujejo študentsko stanovanje, ki pa jih skorajda ni ali pa so zelo draga. Cenovno ugodna stanovanja na dobrih lokacijah pa se po navadi oddajo prej kot v eni uri.« Pri plačilu vseh stroškov ji pomagajo starši, nekaj pa prispeva tudi sama, saj je že od začetka študija zelo aktivna in opravlja najrazličnejša priložnostna dela. Bodoča komunikologinja Zala Veselič je na sobo v enem izmed ljubljanskih študentskih domov čakala dobrega pol leta. Sobo pri zasebniku je začela iskati že konec avgusta: »Septembra in oktobra so že vsa stanovanja po ugodnih cenah in na dobrih lokacijah zasedena. Imela sem srečo in našla res prijetno sobico v eni izmed stano- vanjskih hiš za 280 evrov na mesec s stroški vred. Marca letos sem se preselila v študentski dom, sobo si sicer delim s še eno študentko, s katero se dobro razumeva. Mesečni strošek za najemnino pa se mi je precej znižal, saj za sobo plačujem okoli 100 evrov.« Tudi Zala opravlja vsa mogoča priložnostna dela, dodatni zaslužek ji ob vseh podražitvah vsekakor pride prav, eden izmed pomembnih razlogov za to odločitev pa je tudi nabiranje delovnih izkušenj. Število študentov Ptuj Hajdina Kidričevo Markovci Gorišnica Dornava Juršinci Zavrč Cirkulane Majšperk Ormož Podlehnik Videm Destrnik Trnovska vas Sv. Andraž Žetale Slovenska Bistrica Maribor Celje Ljubljana 793 118 223 109 160 85 62 46 64 126 412 50 174 84 44 35 42 973 3.300 1.651 10.578 Število študentov / 1.000 prebivalcev 34 30 34 27 38 30 25 31 27 31 35 27 31 32 32 29 32 37 29 34 36 Vir: SURS Največ bonov je koriščenih v pekarnah Žita Vse dražja pa je tudi prehrana. Ta strošek sicer nekoliko omilijo študentski boni, vendar je treba za kakovosten dnevni obrok doplačati tudi do 4 evre. Subvencija se bo s prihodnjim letom zvišala z 2,82 na 3,50 evra na obrok. »Žal ugotavljamo, da se največ štuFoto: Sta/M24 dentskih bonov koristi v pekarJulija Menoni, študentka psihologije, je zadovoljna z najemniškim stanovanah Žita za obroke, ki niso najbolj njem v Ljubljani. zdravi in hranilni (sendviči, bureki). To pa zato, ker ni treba prav nič bolje. Tudi porcije so se marsikje koliko cenejši, še posebej za tiste, doplačati. Upamo, da bo na tem precej zmanjšale, saj ponudniki s ki živijo doma. Janja Orovič, štupodročju prihodnje leto, ko se trenutnimi cenami nabave hrane dentka ekonomije, se večkrat na bo dvignila subvencija bona, kaj več ne morejo shajati,« je povedala teden z avtomobilom vozi v MariJulija Menoni, ki je tudi študentska bor. Največji strošek torej predstainšpektorica za prehrano. Vse tri vlja prevoz. Prehranjuje se doma sogovornice zatrjujejo, da se stro- oz. na študentske bone. Za študij v ški iz meseca v mesec povečujejo, Mariboru se ni odločila zaradi nižjih tudi za številne interesne dejav- stroškov, ampak zato, ker je mesto nosti oz. športne aktivnosti. Zelo že dobro spoznala v času srednje»Skozi mesec poskušam veliko njunih sovrstnikov si je zato šolskega izobraževanja, o študiju na različne načine čim več ob študiju poiskalo še dodatno v Ljubljani ni nikoli razmišljala. Veprivarčevati: vozim se s delo. Predvsem zato, da lahko živi- sela je tudi, da je v zadnjem času kolesom, zelo priročna je tudi jo dostojno življenje in si privoščijo vedno več možnosti za študentsko uporaba mestnih koles BicikeLj, saj vse tisto, kar je bilo pred leti še čis- delo, tudi urna postavka se je zviletna naročnina znaša samo 3 evre to normalno – kosilo z juho, solato šala. »Med predavanji je včasih kar Foto: osebni arhiv za neomejeno izposojo. Študentske bone in glavno jedjo, telovadbo, kavico precej prostih ur in tisti čas poskuunovčim tam, kjer ni potrebno doplačilo, velikokrat pa si hrano s prijatelji, obisk koncerta, muzeja, šam čim bolj izkoristiti, tudi z dodaprinesem od doma. Tudi gradiva, ki jih potrebujemo za študij, razstave … tnim delom. Z zaslužkom si lahko so v veliki večini dostopna preko spleta. V Ljubljano in domov se sama delno pokrijem stroške ali pa Študij v Mariboru je voziva skupaj s sestro in z nama se vedno še kdo pelje. Prevoz od tudi privoščim kaj takega, česar si cenejši Ptuja do Ljubljane se je nekoliko podražil, s 5 na 6 evrov, nekateri drugače ne bi mogla,« je povedala zaračunajo tudi več,« je povedala študentka Zala Veselič. Študij v Mariboru je za študente Janja. s ptujskega območja vsekakor neEstera Korošec Študentje skušajo čim bolj varčevati So poti, ki vodijo v nove kraje, so poti na katerih se marsikaj doživi, so poti, ki vodijo v nova spoznanja in so poti, ki vodijo v srca ljudi. Vesel božič in srečno ter zdravo novo leto 202! vam želi Avtohiša Terbuc AVTOHIŠA TERBUC www.ahterbuc.si Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 torek z 20. decembra 2022 Spodnje Podravje z Dodaten finančni vir za šolske in vrtčevske sklade Del dohodnine po novem tudi šolskim skladom Letos prvič lahko ob koncu leta del dohodnine oz. 0,3 odstotka namenimo tudi šolskim in vrtčevskim skladom. Te novosti so izjemno veseli na številnih osnovnih šolah v Spodnjem Podravju, ki so na seznamu upravičencev za leto 2022. Osnovne šole s sredstvi šolskega sklada pomagajo mnogim družinam v stiski in omogočajo vsem otrokom, da se lahko udeležujejo taborov in šol v naravi. Skladi predstavljajo pomemben vir denarja, ki ga šole namenjajo za posodabljanje učnih pripomočkov in opreme, za izboljšanje kakovosti pouka in za interesne dejavnosti šolarjev. Sredstva, ki jih namenjata šoli državna in občinska blagajna, namreč zadostujejo samo za izvedbo najosnovnejše šolske dejavnosti. Zakon tako omogoča, da se do največ 0,3 odstotka donacije posameznega rezidenta iz namenitve dela dohodnine za posamezno šolsko leto lahko nameni šolskemu skladu oz. skladu vrtca, ki je uvrščen na seznam upravičencev do donacij iz naslova dohodnine. Pogoje za uvrstitev na seznam upravičencev so izpolnile vse tiste osnovne šole in vrtci, ki so šolske sklade ustanovili do 31. decembra 2021 in njihove statute uskladili v skladu s spremembami zakonodaje. Šole so nato morale do februarja letos šolskemu ministrstvu posredovati še izjavo o šolskem skladu, kjer so navedle tudi datum njegove ustanovitve. Pri oddaji vlog kar nekaj napak Kot so sporočili iz Ministrstva za finance, so zavezanci že začeli oddajati zahtevke za namenitev dela dohodnine šolskim skladom oziroma skladom vrtcev, a so pri tem zaznali nekaj napak. »Večina zavezancev oddaja star obrazec. Nekateri nanj ne vpišejo, kateremu skladu želijo nameniti del dohodni- Osnovne in srednje šole v Spodnjem Podravju, ki so na seznamu upravičencev: Gimnazija Ptuj, OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Sveta Trojica, OŠ Benedikt, OŠ Cirkovce, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ dr. Ljudevita Pivka,Vrtec Gorišnica, OŠ Hajdina, OŠ Ivanjkovci, OŠ Kidričevo, OŠ Ljudski vrt, OŠ Majšperk, OŠ Markovci, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Podlehnik, OŠ Sveti Tomaž, OŠ Velika Nedelja, OŠ Videm, OŠ Žetale. ne, ampak vpišejo le davčno številko in naziv šole, vrtca oz. šolskega centra. V primeru, da ima taka šola več skladov, Finančna uprava RS ne more vedeti, kateremu skladu posamezne šole oz. šolskega centra je zavezanec želel nameniti del dohodnine za donacije,« so zapisali. Kar nekaj je tudi primerov, ko namesto 0,3 odstotka odmerjene dohodnine želijo nameniti cel odstotek, kar pa ni v skladu z zakonom. Vodstva šol so zato starše že obvestila o pravilni izpolnitvi obrazcev, predvsem pa so jih napotila na elektronsko oddajo preko sistema eDavki. Donacija za zavezanca ne predstavlja stroška, saj gre za del dohodnine, ki bi se sicer plačal v proračun. Vodstva šol so starše že pozvala k izpolnitvi ustreznih obrazcev Na seznamu upravičencev je šolski sklad OŠ Hajdina, ki j izpolnil vse pogoje (ustrezna prilagoditev internih aktov). »Skrajni čas je že bil, da nam je država to omogočila. Vsekakor so šolski skladi upravičeni do teh sredstev, saj z njimi pomagamo številnim otrokom iz nekoliko manj spodbudnih okolij, hkrati pa zmanjšujemo prispevek staršev za stroške šol v naravi, plavalnih 65(ý121292/(72 Foto: ČG Nedavne spremembe zakonodaje omogočajo tudi šolam, da pridobivajo sredstva iz donacij dela dohodnine. tečajev, ekskurzij, izletov in drugih aktivnosti,« je povedal ravnatelj Mitja Vidovič. Do sedaj je obrazce v fizični obliki oddalo okoli 100 staršev, nekaj sredstev si obetajo še od vseh tistih, ki si bodo vzeli nekaj minut in vlogo oddali preko sistema eDavki. Iz tega naslova si obetajo več kot 1.000 evrov, že sicer pa je hajdinski šolski sklad med višjimi, saj na letni ravni v povprečju preko raznih akcij in donacij zberejo okoli 15.000 evrov. Da je ta sprememba zakonodaje res zelo dobrodošla, zatrjujejo tudi številni drugi ravnatelji in ravnateljice. Njihova želja je, da bi se čim več staršev, starih staršev in drugih sorodnikov odzvalo njihovim prijaznim pozivom. Z vsakim dodatnim evrom lahko otrokom omogočijo še bolj kakovostno osnovnošolsko izobraževanje, predvsem pa vsem dostopno. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK stran 9 Politika torek z 20. decembra 2022 9 Ormož z Predlog Komunale o višjih cenah vseh komunalnih storitev Žetale z Druga seja v desetih dneh Najbolj bi se podražili voda in kanalizacija Občinski svet zavihal rokave Ormoški novoizvoljeni občinski svet čaka prva večja odločitev, ki jo bodo občani precej občutili – na četrtkovi seji bodo namreč na mize dobili predloge za nove, višje cene vseh treh komunalnih storitev; oskrbe s pitno vodo, kanalizacije ter ravnanja z odpadki. Predlog pa vsebuje tudi višjo občinsko subvencijo, s katero bi nekoliko ublažili predlagano podražitev. Glavni razlog za višje cene je povišanje stroška elektrike. Največji dvig je tako na storitvah, kjer je delež elektrike največji – pri čiščenju odpadnih voda in pri pitni vodi. »V 2021 je bil strošek električne energije 115.867 evrov, plan za 2023 je 417.883 evrov. Kljub temu da se na nivoju države sprejemajo ukrepi za povračila stroškov, bo večinski delež povečanih stroškov električne energije odpadel na uporabnike storitev, kar povzroča spremembo cene,« je Komunalno podjetje Ormož ekstremen dvig stroška elektrike pojasnilo v elaboratu o oskrbi s pitno vodo. Prav tako se zvišuje omrežnina, kar je posledica večje vrednosti infrastrukture zaradi investicijskih del. Povprečno gospodinjstvo, ki porabi 12 m3 vode, bi glede na sedanjo ceno (brez občinske subvencije) za vodo plačalo štiri evre več. 42 evrov za vodo in kanalizacijo Predlog predvideva tudi precej višje cene odvajanja in čiščenja Foto: MH Nov občinski svet bo že na drugi redni seji odločal o višjih cenah vseh treh komunalnih služb. Foto: Simona Bek odpadnih voda. Poleg ekstremne rasti stroškov elektrike je razlog prav tako v višji vrednosti omrežja zaradi rekonstruirane in nadgrajene čistilne naprave, ki vpliva na višino omrežnine. Glede na izračun komunalnega podjetja bi položnica za kanalizacijo za gospodinjstvo ob porabi 12 m3 (brez upoštevanja občinske subvencije) narasla za dobrih 6 evrov. Gospodinjstvo bi tako za obe službi (vodo in kanalizacijo) mesečno plačevalo skupaj 49 evrov, kar je v primerjavi z zdajšnjimi »golimi« cenami (brez občinske subvencije) okoli 10 evrov več. Da bi občina ublažila povišanje, predlaga višjo subvencijo za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti. S predlagano višjo subvencijo bi se mesečna položnica za vodo glede na sedanje cene ob porabi 12 m3 povišala za dobre 3 evre na 18,4 evra, za kanalizacijo pa za okoli 4,4 evra na 23,4 evra. Povprečno gospodinjstvo bi tako ob porabi 12 m3 – če se bo s tem strinjal občinski svet – za obe storitvi plačalo okoli 7,5 evra več oz. skupaj približno 42 evrov. Predlog pa predvideva tudi zvišanje cene za odpadke zaradi splošnih rasti stroškov. Cena 120-litrske posode za mešane komunale odpadke bi se povišala za 32 centov na 10,6 evra, za 120-litrski zabojnik bioloških odpadkov pa za kar 2 evra na okoli 8 evrov. Svetniki bodo nove cene obravnavali na četrtkovi seji. Monika Horvat Markovci z Milan Gabrovec je nastopil svoj četrti županski mandat Nesoglasno že na prvi ustanovni seji Markovski župan Milan Gabrovec, ki vodi občino že od leta 2010, je pred dnevi nastopil svoj četrti mandat. Na prvi konstitutivni seji je bil tudi uradno potrjen za župana. Prav tako je svoje delo začelo 11 novoizvoljenih svetnikov, med katerimi pa najverjetneje ni pričakovati pretirane soglasnosti. Ob prevzemu novega mandata je župan Gabrovec povedal, da bo občino vodil preudarno, vestno in odgovorno. Zahvalil se je vsem volivkam in volivcem za zaupanje in čestital novoizvoljenim svetnikom in svetnici: »Vaša dolžnost je, da delate dobro, saj je v veliki meri od vas odvisno, kako se bo razvija- Žetalski svetniki so se sredi decembra sestali že na drugi seji, kjer so imenovali in potrdili člane občinskih in vaških odborov ter drugih za delovanje občine pomembnih organov. la naša občina. Prepričan sem, da niso potrebne prav nobene delitve, ampak je pomemben samo skupen cilj – napredek naše občine.« Gabrovcu, ki je ponovno kandidiral kot član stranke LDS, je tokrat uspelo, da bo najverjetneje imel v občinskem svetu večino. Štirje svetniki so iz stranke LDS (Dani- jel Kekec, Milan Črnivec, Zvonko Črešnik, Matej Bezjak), dva iz SLS (Daniel Korošec in Tamara Pilinger Korošec) in eden iz SD (Zlatko Bratuša), na neodvisnih listah so kandidirali štirje novoizvoljeni svetniki (Danilo Kostanjevec, Aleš Forštnarič, David Gabrovec, Daniel Vrtačnik). Ponovno se je v občinski Foto: občina Markovci Župan Milan Gabrovec in novoizvoljeni člani občinskega sveta Vesel božič in srečno 202 svet uspelo uvrstiti samo Kekcu, Črešniku in Korošcu. Že na prvi seji svetniki z deljenimi mnenji Na ustanovni seji pa je bilo treba imenovati tudi člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Šest svetnikov je za člane omenjene komisije podprlo Davida Gabrovca, Zvonka Črešnika in Tamaro Pilinger Korošec, pet pa jih je glasovalo proti. Danijel Korošec je podal drugi predlog, vendar o njem niso glasovali. To je najverjetneje edini primer ustanovne seje v Spodnjem Podravju, kjer svetniki niso bili enotni. Estera Korošec Svetniki in svetnica z županom Antonom Butolenom Nova oz. stara svetniška ekipa z županom Antonom Butolenom na čelu ni izgubljala časa za formalnosti, saj se bo še pred božičnimi prazniki sestala že na tretji seji. »Obravnavali bomo rebalans proračuna, govorili o vrednosti točke za izračun NUSZ … in da lahko te vsebine obravnavamo, potrebujemo imenovane in delujoče odbore,« je pojasnil župan Butolen. Na drugi seji so imenovali tudi predsednike vaških odborov. Praksa je, da predsednik postane svetnik, ki je bil v nekem kraju izvoljen. »Vaški odbori so posvetovalno telo, ki ga skličemo, preden se sprejema proračun, ali ob izvajanju projektov na terenu. Že zdaj lahko povem, da bodo vaški odbori sklicani v začetku januarja, ko bomo govorili o pripravah na gradnjo širokopasovnega omrežja. Iz podjetja Rune so namreč napovedali, da se bo gradnja začela prihodnje leto, več naj bi izvedeli še ta mesec,« je še dejal župan. Butolenu, ki tudi na tokratnih volitvah ni imel protikandidata in je na čelu občine že sedmi mandat, bo pri vodenju občine pomagal podžupan ter neodvisni svetnik Matjaž Kopše, drugi neodvisni svetniki so še Franc Vogrinc, Ema Vogrinc, Nejc Sakelšek in Janez Vodušek ter dva svetnika iz vrst SDS Franc Cep in Anton Furman. Mojca Vtič Želimo Vam blagoslovljene božične in novoletne praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Novo leto naj zaznamujejo zdravje, sreča in zadovoljstvo. Vse dobro v letu 2023! Mestni odbor NSi Ptuj Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 20. 12. 2022 Kultura 10 torek z 20. decembra 2022 Ptuj z Nastop godalnega oddelka Cirkulane z Dobrodelna prireditev otrok Nastopilo 50 mladih glasbenikov Dlan išče dlan Približno 50 mladih glasbenikov se je predstavilo na decembrskem nastopu godalnega oddelka Glasbene šole Karola Pahorja. Obiskovalcem so skupaj z mentorji pripravili pravo praznično glasbeno poslastico. Foto: DK Nastop je potekal v koncertni dvorani Glasbene šole Karola Pahorja, ki pa se je ponovno izkazala za premajhno za vse poslušalce mladih glasbenikov. Mladi godalci, ki delujejo pod mentorstvo bratov Filipa, Jerneja in Simona Petra Feguša ter Vite Tement, so pripravili raznolik in pisan nabor skladb, s katerimi so se tokrat predstavili. Za poseben glasbeni vložek je poskrbel godalni orkester, ki se je letnemu času primerno predstavil z dvema skladbama, Jingle bells in Koračnica. Na klavirju je mlade glasbenike spremljala Marjeta Urbanič Rudolf. Predstavili so se tako prvošolci kot starejši učenci. Tovrstni nastopi so odlična priložnost, da pokažejo, kaj vse znajo in česa vse se ob vaji lahko še naučijo, tako tisti najmlajši kot mladi, a bolj izkušeni glasbeniki. Tudi tokrat se je potrdilo, da je, kar se tiče inštrumentov, violina daleč najbolj priljubljeno godalo. DK stran 10 OŠ Cirkulane-Zavrč je po dveh letih ponovno organizirala božično-novoletno prireditev Dlan išče dlan. Otroci obeh vrtcev in osnovnih šol so združili moči in na odru pričarali čarobno zimsko pravljico. Obiskovalci, ki so uživali v prijetnem glasbenem večeru, so zapolnili večnamensko prireditveno dvorano v Cirkulanah do zadnjega kotička. »Hvaležni smo vsem, ki so prišli na prireditev, pokukali na praznični bazar, odnesli domov izdelke otrok in nas tako ali drugače podprli pri prizadevanjih. Ob pogledu na polno dvorano nam je bilo resnično toplo pri srcu,« je povedala ravnateljica Suzana Petek. Vsa pričakovanja je presegel tudi praznični bazar; stojnice so bile obložene s prazničnimi izdelki, ki so jih izdelali učenci s pomočjo učiteljev. Obiskovalci so jih lahko odnesli domov, v zameno pa prispevali svoj prostovoljni prispevek za delovanje šolskega sklada. »Današnji večer je za nas prav poseben. Združili smo toplino in radost prihajajočih praznikov ter simbolno toplino stiska rok,« je dejala Petkova in vsem zaželela vse dobro v prihajajočih prazničnih dneh. Njenim željam se je pridružila tudi Destrnik z 120 let kulturnega udejstvovanja Začelo se je z bralnim društvom Kulturno društvo Destrnik je pred dnevi v Volkmerjevem domu kulture proslavilo visok jubilej. Foto: OŠ Cirkulane-Zavrč Otroci iz Zavrča in Cirkulan so pripravili nepozaben praznični večer. županja Antonija Žumbar. V bogatem kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca in šole obeh lokacij ter številni gostje (Ve- seljaki, Vivere, Lejla Bečirovič, Štajerski frajtonarji, Misticizem …). Najmlajši so se v svojih točkah zelo potrdili in dali vedeti, kako zelo so pogrešili nastopanje. Ob odhodu domov so obiskovalce pričakale prve letošnje snežinke. Estera Korošec »Zapišite si v srce, da je vsak dan lahko najboljši dan v letu.« Ralph Waldo Emerson ]⠘ÌÓ³Ìĉœâ‰ýÓʹͲʹ͵ ý‰Ëċ ų ³߉c âËVíò¿ϡ oglas_stajerski_tednik_voscilo_90x50_TP_1312_22_A.indd 1 Foto: KK Visok jubilej destrniške kulture so proslavili s proslavo v Volkmerjevem domu kulture. Čeprav so se prebivalci s kulturo ukvarjali že veliko prej, je kulturno udejstvovanje postalo uradno pred 120 leti, natančneje 27. aprila 1902, ko so na Destrniku ustanovili Gospodarsko bralno društvo. Člani so organizirali bralne urice in si posojali knjige, nato počasi polnili društveno knjižnico ter prirejali razne igre, zabave in pevske nastope. Malo pred drugo svetovno vojno, leta 1937, so ustanovili Prosvetno društvo bratov Reš, kot Kulturno društvo Destrnik pa je bilo registrirano 17. avgusta 1978. Skozi zgodovino so v društvu delovale različne sekcije, danes pa so aktivne Moška komorna skupina, Otroška folklorna skupina in Likovna sekcija, na katere je predsednik Simon Fridl zelo ponosen, kakor tudi na status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, ki ga je KD Destrnik letos dodelilo Ministrstvo za kulturo. Na prireditvi v počastitev jubileja so nastopili člani omenjenih sekcij, otroški pevski zbor OŠ Destrnik in posamezniki, kot gosta pa so medse povabili pisatelja in dramatika Toneta Partljiča. SD Vesele božične praznike in srečno novo leto 2023 Medicina Vivamed Dr. Kanlič Odprt vpis pacientov 13/12/2022 12:37 Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve torek z 20. decembra 2022 stran 11 11 Vitomarci z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Prevladovale so mlajše pevke in pevci V večnamenski kulturni dvorani v Vitomarcih so 14. decembra za lep praznični decembrski večer slovenske pesmi in glasbe poskrbeli mladi pevski talenti iz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, POŠ Vitomarci. Pri tem so imeli močno podporo tudi v občinstvu, ki je toplo pozdravilo vsak njihov nastop. Tako pevci kot občinstvo so komaj čakali, da bodo lahko predizbori ponovno potekali z občinstvom. Obiski nastopov to tudi dokazujejo. Občina Sveti Andraž je med tistimi občinami, ki je že vrsto let zvesta projektu, saj se zaveda, kako pomembno je, da mladi razvijajo svoje talente. Tudi ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirko Žmavc je vselej med tistimi, ki budno spremljajo njihove nastope, jih spodbuja, da se kar najbolje izkažejo s svojim pevskim talentom. Še posebej pa ga veseli, da se na tem Sponzorji so bili: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, H BIT, IT rešitve, Silkem in Sazas. odru pojejo slovenske pesmi, da se ohranijo slovenska besedila. To je tudi čar te prečudovite zgodbe projekta Otroci pojejo slovenske Peli so: Vid Šijanec 2. r., pesem Sreča na vrvici (Marjeta Ramšak), Maj Kostanjevec in Gal Šilec, 2. r., pesem Če mam pa tebe (Dejan Vunjak), Julija Potočnik in Izabela Rižnar, 2. r., pesem To mi je všeč (Nina Pušlar), Kaja Ilešič in Gabrijela Krepša, 3. r., pesem Poljubi me za božič (Nika Zorjan), Iza Škerbec, 3. r., pesem Ne bodi kot drugi (Ditka) ter Zala Černel in Lana Lozinšek 4. r., pesem Zate dovolj (Nika Zorjan) v mlajši kategoriji, v starejši pa Hana Kovač, 6. r., pesem Tople oči (Nina Pušlar) in Neja Pučko 6. r., pesem Tople oči (Nina Pušlar). Sponzorji prireditve   pesmi in se veselijo. Zahvalil se je vsem, ki so zaslužni za ta projekt. Učiteljica Anita Grajfoner Šamperl, ki je mlade pevce OŠ Cerkvenjak-Vitomarci pripravljala na nastop, je povedala, da ji je nov pristop na odru z voditeljem Daliborjem Bedenikom v vlogi učitelja in pevci kot učenci zelo všeč, saj je otrokom zelo prijazen. Vzdušje je zelo sproščeno in prijetno. „Tudi nov način razglasitve rezultatov zelo podpiram, saj je veliko manj stresen za otroke kot tudi za njihove starše. Opažam, da se na naši šoli za tekmovanje odločajo predvsem mlajši tekmovalci, ki po mo- Foto: Črtomir Goznik Pevke in pevci OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, POŠ Vitomarci jem niso tako močno obremenjeni s tremo. V pripravah na tekmovanje se osredotočam na pevske sposobnosti vsakega posameznega tekmovalca. Otroci so različni in imajo različne pevske dispozicije, zato potrebujejo različne pristope in metode dela. Seveda pa je zelo pomembno, da vadijo doma, sami Iza Škerbec, 3. r., POŠ Vitomarci, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Vesela sem, rada pojem, nisem pričakovala zmage. Letos sem prvič pela v tem projektu, igram tudi klavir. Za nastop sem se odločila sama. Moji domači so bili že pred nastopom prepričani, da mi bo uspelo. Všeč so mi pesmi, ki jih pojeta Ditka in Nika Zorjan.“ Foto: ČG ali ob pomoči staršev,“ je še povedala. Iz POŠ Vitomarci bosta na polfinalnem odru zapeli Iza Škerbec iz mlajše kategorije in Neja Pučko iz starejše. Vsi nastopajoči so v spomin na nastop v 9. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo prejeli majice. Njihove nastope s krajšimi povzetki pa si je mogoče dan po prireditvi, po objavi rezultatov v oddaji Mozaik Podravja, ogledati tudi na Facebook profilu Radia Ptuj in spletnih omrežjih. MG Neja Pučko, 6. razred, POŠ Vitomarci, pesem Tople oči (Nina Pušlar): „Uvrstitev v polfinale tudi v starejši kategoriji je nov izziv in priložnost, da bom še nadgrajevala pevsko tehniko, saj je petje v tej kategoriji nekoliko trši oreh. Pesem, ki sem jo izbrala, mi je Foto: ČG bila izmed vseh najbolj všeč, zlasti še melodija. Zavedam se, da bo nadaljnje tekmovanje še večji zalogaj, saj bo konkurenca zelo velika. Zato pa bom veliko, veliko vadila.“ Cerkvenjak z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 9. sezona Obetavni pevski nastopi V Domu kulture v Cerkvenjaku je 15. decembra potekal zadnji predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v letu 2022 v okviru 9. sezone. Potekal je kot še ena praznična prireditev veselega decembra. Prazniki pa so sicer vselej, ko na oder stopijo mladi talenti. Tudi tokrat je bilo nadvse prijetno in veselo. Razveseljivo je, da je bilo v dvorani tokrat veliko mladih, sošolcev in prijateljev pevk in pevcev, ki so že našli izziv v tem projektu. Kot kaže pa se jim bodo že v 10. sezoni pridružili novi, saj je med njimi za petje na odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, veliko zanimanja, zlasti še v mlajši kategoriji. Tudi tokratni nastop je nastal v sodelovanju družbe Radio-tednik Ptuj, občine Cerkvenjak in OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, ki se je predstavila s pevskimi talenti iz matične šole Cerkvenjak. Mladi pevci so razveselili s svojimi nastopi, na katere jih bo spominjala tudi majica z logotipom projekta. Tudi v novi sezoni zmagovalca v mlajši in starejši kategoriji čaka lastna pesem. Peli so: Filip Vrbovšek, 3. r., pesem Sreča na vrvici (Marjeta Ramšak), Nuša Borko in Tinkara Kocuvan, 4. r., pesem Poljubi me za božič (Nika Zorjan), Špela Germič, 4. r., pesem Največ (Klara Jazbec), Vita Koren, 4. r., pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), Severina Stefania Uršič in Evelin Zorko, 4. r., pesem Ljubi, ne ljubi (Nika Zorjan), Nina Lorenčič, 5. a-r., pesem Dan ljubezni (Pepel in kri) ter Stella Horvat in Lara Lajh, 5. b-r., pesem 1000 let (Maraaya) v mlajši kategoriji ter Nena Kocuvan, 7. r., pesem Daj se nasmej (Bepop) in Tisa Korenjak in Pia Podgoršek, 7. r., pesem Nasmeh življenja (Nika Zorjan) v starejši. Sponzorji prireditve   Sponzorji so bili: občina Cerkvenjak, H BIT, IT rešitve, Silkem in Sazas. Pri nastopih sta mlade pevske talente ob starših in drugih sorodnikih, učiteljih, mentorjih, spodbujala tudi ravnatelj Mirko Žmavc in župan Marjan Žmavc, ki jim je ob tej priložnosti namenil veliko zelo navdihujočih besed. Čestital Foto: Črtomir Goznik Pevci OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matične šole Cerkvenjak. jim je za pogum in zaželel čim boljšo uvrstitev. Skozi projekt se s petjem slovenskih pesmi izkazuje tudi domoljubje. „Odkar ga podpiramo, se je na našem odru izkazalo precej nadebudnih pevcev v obeh kategorijah, ki so bili uspešni tudi v nadaljevanju tega Vita Koren, 4. r., pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela, da mi je uspelo, veliko mi pomeni. Pojem dve leti, pri izbiri pesmi mi je malo pomagala mama. Lepo je bilo, prvič sem sodelovala v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi Foto: ČG in se veselijo. Zelo rada imam pesmi, ki jih pojejo Nina Pušlar, Nika Zorjan in Ditka. Kako bo naprej, ne vem, potrudila se bom.“ projekta in na nekaterih drugih tekmovanjih. Brez podpore občin in drugih sponzorjev to ne bi bilo mogoče. Nekje je treba začetki, najbolje na domačem odru. Verjamem, da bodo nekateri, ki so letos sodelovali, nekoč stali tudi na večjih odrih, morda tudi na Evrovi- ziji,“ je povedal župan. V polfinalu bo matično šolo Cerkvenjak v mlajši kategoriji predstavljala Vita Koren, ki je zapela pesem Ne bodi kot drugi. V starejši je uspelo Neni Kocuvan s pesmijo Daj se nasmej. MG Nena Kocuvan, 7. r., pesem Daj se nasmej (Bepop), zmagovalka v starejši kategoriji: „Veliko mi pomeni, da sem se uvrstila v nadaljevanje tega tekmovanja. Nisem pričakovala, tudi prvič sem stala na odru tega projekta. Četudi sem čutila nekaj treme, se je vse dobro Foto: ČG izteklo. Sicer pa že od prvega razreda pojem pri pevskem zboru. Pesem sem si hitro izbrala, se ji posvetila. Kako bo naprej, bomo videli, prepuščam se toku.“ Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 12 stran 12 torek z 20. decembra 2022 Ptuj z Dobrodelni koncert za Barbaro Od vina do srca Deklica, ki živi za trenutke Dobrodelna akcija Od vina do srca je povezala vinarja Tilna Sedlaka, skupino Infected, Klub ptujskih študentov, Kavarno Bodi in CID Ptuj, kjer je 10. decembra potekal dobrodelni koncert za Barbaro. Mladi vinar Tilen Sedlak je prvi vinski kralj Jeruzalemsko-Ormoških goric, po poklicu zdravstveni tehnik, po srcu pa vinogradnik in vinar. Z Barbaro, dekletom, ki mu želijo pomagati z nakupom novega avtomobila, prilagojenega za prevoz oseb na invalidskem vozičku, je povezan že od nekdaj. Spoznal jo je v Zavodu Dornava, kjer je bil nekaj časa zaposlen. Dogodek v CID-u je bil tako nova zgodba vina v okviru dogodkov Vino kot življenje, ki mu je bila dodana dobrodelna nota. „Barbara mi je dala veliko. Sicer ne govori, a z očmi pove vse. Ko smo želeli s Klubom ptujskih študentov narediti nekaj dobrega, mi je bila prva misel Barbara: presenetimo jo. Barbara pred tem ni vedela za dogodek. Na dan koncerta sem jo obiskal v zavodu, ji povedal, da se gre danes zabavat. Njeno veselje je bilo nepopisno, tudi k frizerju smo jo peljali. V veliko čast mi je, da sem lahko na tem dobrodelnem dogodku delil zgodbo z Barbaro,“ je povedal Tilen Sedlak, ki še vedno dela v zdravstvu, z ljudmi Za pomoč Barbari Vsi, ki želijo biti del še ene prijazne decembrske zgodbe, lahko za nakup vozila za Barbaro prispevek nakažejo na transakcijski račun: SI56 0420 2000 0866923, Turistično društvo Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč, namen: za Barbaro. Prispevke bodo zbirali do konca decembra. Transakcijski račun pa je objavljen tudi na socialnih omrežjih. s posebnimi potrebami v Avstriji. Ob tem pa se je z vsem srcem predal tudi vinu. Sprva so dogodek načrtovali kot zabavo za Barbaro, saj je december mesec veselja, ljubezni, različnih darov, prijaznosti, večje odprtosti do ljudi v težavah. Ko pa so uvideli, da je družina v težavah, da je njihov avto, s katerim so se vozili po Barbaro v zavod, ki ni prilagojen za prevoz osebe na vozičku, v okvari, so se odločili, da se bodo potrudili z dobrodelnim projektom in skušali zbrati denar za novo vozilo, prilagojeno za tovrstni prevoz. Na ta način želijo pomagati Barbari in družini oz. deklici, ki vse nas uči, kaj je v življenju pomembno; ki živi za trenutke. Barbarini starši ničesar ne prosijo. Srčni ljudje, ki poznajo njihovo zgodbo, so začutili, da je to pravi trenutek za dober namen in pomoč. Oče se je z letošnjim letom invalidsko upokojil, kar je dohodek družine še zmanjšalo. Znašli so se v stiski, Tilen ni želel stati ob strani, Foto: Črtomir Goznik Dobrodelne prireditve se je udeležila tudi Barbara, deklica s cerebralno paralizo, ki ne govori, občuti in vidi pa vse, živi za trenutke. Na fotografiji z vinogradnikom in vinarjem Tilnom Sedlakom in Mojco Prigl, ki je brala poezijo. Zgodba v okviru dogodkov Vino kot življenje je namreč povezana tudi s poezijo. spodbudil je aktivnosti, k sodelovanju povabil lokalne akterje, zgodba je dobila krila. Skupaj z vsemi darovalci upajo, da bo cilj dosežen. V akcijo bodo poskušali pritegniti čim več srčnih ljudi, ki lahko darujejo na transakcijski račun TD Zavrč s pripisom za Barbaro. Skupna želja vseh pa je, da bi s podobnimi akcijami oz. projekti lahko pomagali še več ljudem v stiski. Če bo vsak daroval vsaj nekaj evrov, lahko osrečijo še več ljudi v stiski. „Barbara je čudovita oseba, ki z očmi pove, kaj misli“ Natalija Jurgec, najstarejša Barbarina sestra, na koncertu je bilo več družinskih članov, tudi sestra Petra in Natalijin partner Aleksandar, je povedala, da je Barbara čudovita oseba, ki z očmi pove, kaj misli. „Naša komunikacija z njo poteka preko njenih oči. Nismo pričakovali tega, vsa zahvala Tilnu Foto: Črtomir Goznik Povezal nas je čut za sočloveka Predsednica Kluba študentov Ptuj Lucija Sevšek, ki se je takoj odzvala Tilnovi dobrodelni akciji pomoči Barbari, je povedala:„S Tilnom sva se že nekaj časa pogovarjala o sodelovanju. Odločila sva se za dogodek v decembru, ki je že tradicionalno dobrodelen mesec, v katerem naj bi izvedli lokalno dobrodelno akcijo, ki bo povezala vino, kulturo, glasbo in kulinariko in s katero bi polepšali december Barbari, 19-letnemu dekletu s cerebralno paralizo. En lep trenutek smo ji želeli pričarati tudi mi vsi skupaj. O Tilnovem poznavanju zgodbe Barbarine družine, saj je bil tudi njen negovalec v Zavodu Dornava, pa smo vsi skupaj izvedeli za njihovo stisko in se brez pomisleka odločili, da jim bomo pomagali v stiski, da bodo lahko čim večkrat Barbaro obiskali v domu in jo odpeljali med domače,“ je povedala predsednica. Foto: Črtomir Goznik Na dobrodelnem koncertu je zaigrala skupina Infected, ki redno sodeluje v srčnih zgodbah. in vsem, ki so se potrudili za ta čudovit dogodek, ki je povezal toliko srčnih ljudi, mladih ljudi, ki imajo čut za sočloveka. Prepričani smo, da bo namen dosežen, veselimo se. V naši družini nas je osem, šest otrok, mama in oče. S partnerji in nečaki pa nas je še več. Naši Barbari posvečamo vso pozornost in ljubezen. Zasluži si najboljše.“ Ko gre za dobre zgodbe, še posebej pa dobrodelnega značaja, ptujska skupina Infected z največjim veseljem vedno sodeluje, je v njenem imenu povedala Taja Islamović. Takšna zgodba je tudi dobrodelni koncert za Barbaro Od vina do srca. „Sploh pa nam je v veselje, ker se ta zgodba dogaja doma, na Ptuju, ker že nekaj časa nismo igrali. Tu je Barbara, s katero pa se tudi že poznamo, skupaj smo bili že na enem dogodku. Zato je vmes tudi nekaj nostalgije.“ Na dobrodelnem koncertu, ki je imel vinsko-kulinarični značaj, je sodelovala tudi kavarna Bodi. Z veseljem smo se odzvali na prijazno povabilo Kluba ptujskih študentov, je povedal Marko Kolarič. Pridružujejo se dobrodelnosti, ves izkupiček dobrodelnega večera so namenili Barbari. V tem lepem dogodku so se povezali dobri ljudje, ki so stopili skupaj za praznike, da bi bilo iskric v očeh deklice Barbare še več. MG COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 Robert Pevnik »Za popolno zadovoljstvo nam manjkajo tri točke« Stran 14 Rokomet Ljubljana takoj nakazala namero Stran 14 stran 13 Mali nogomet V zimski ligi MNZ Ptuj neporaženi le še dve ekipi Stran 15 Odbojka Na zimski odmor s pričakovano zmago Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet z NLB liga, 13. krog Ormožani »zmrznili« v Ribnici Riko Ribnica – Jeruzalem Ormož 38:24 (18:13) JERUZALEM: Balent (8 obramb), Skledar, Zemljič; Munda 1, Pungartnik 5, Bogadi 1, Fergola, Vincek, Žuran, G. Hebar, Šulek 1, Krabonja, Čirović 4, Cirar 6 (4), Kolmančič 3 (2), Škrinjar 3. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Riko 1/1; Jeruzalem 10/6. IZKLJUČITVE: Riko 8; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Sandro Meštrić (Riko Ribnica). Rokometaši Jeruzalema so pred gostovanjem v Ribnici pričakovali vse kaj drugega kot končno zamrznitev na –14 (38:24). Le do 4. minute je bil izid izenačen (2:2), ves preostali del tekme pa so na igrišču prevladovali izjemno razpoloženi domačini. V 1. polčasu sta odlično branila oba vratarja. Na strani Rika Sandro Meštrić in na strani Jeruzalema Tomislav Balent (oba po 8 obramb). Nerešljiva uganka za obrambne igralce iz Prlekije je bil v 1. polčasu Ivan Laljek, ki je vinarjem natrosil kar sedem zadetkov. V 20. minuti je prednost Ribničanov narasla na +5 (12:7). Minuta odmora je odlično zalegla gostom, ki so v 25. minuti znižali zaostanek na –2 (13:11). Sledila je minuta odmora domače klopi, s katero je bil prekinjen kratek uspešen niz Jeruzalema. Go- stitelji so na odmor odšli z delnim rezultatom 5:2 in visokim vodstvom s +5 (18:13). V 2. polčasu je sledil potop ormoške barke ... Vratarji Rika so še naprej pridno zbirali obrambe (skupaj 17 obramb), na drugi strani je za Ormožane le še dve obrambi zbral Aleš Zemljič. Razigranemu Laljeku sta se v domači ekipi pridružila še Gašper Hrastnik (8 zadetkov) in Uroš Miličević (6 zadetkov) in upanja na zimsko pravljico s srečnim koncem je bilo za NLB liga REZULTATI 13. KROGA: Riko Ribnica – Jeruzalem Ormož 38:24 (18:13), Trimo Trebnje – LL Grosist Slovan 39:36 (21:20), Sviš Ivančna Gorica – Gorenje Velenje 26:42 (12:24), Urbanscape Loka – Koper 23:28 (14:13), Maribor Branik – Krka 26:25 (12:12), Dobova – Krško 22:28 (9:13), Celje Pivovarna Laško – Slovenj Gradec 29:23 (13:11). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 2. TRIMO TREBNJE 3. GORENJE VELENJE 4. RIKO RIBNICA 5. KRKA 6. SLOVENJ GRADEC 7. KOPER 8. JERUZALEM ORMOŽ 9. URBANSCAPE LOKA 10. DOBOVA 11. SVIŠ IVANČNA GORICA 12. LL GROSIST SLOVAN 13. MARIBOR 14. KRŠKO 13 12 13 11 12 10 12 8 13 8 13 6 13 6 13 4 12 3 13 3 12 1 13 2 13 2 13 2 0 0 1 1 0 2 1 2 3 1 5 2 2 2 1 2 1 3 5 5 6 7 6 9 6 9 9 9 24 22 21 17 16 14 13 10 9 7 7 6 6 6 Ormožane konec. Prednost v prid Dolenjcev je strmo naraščala in je v 43. minuti prvič znašala +10 (23:13). Varovancem trenerja Boruta Mačka je tudi v končnici tekme šlo vse od rok, na drugi strani četi trenerja Saše Prapotnika ni uspevalo prav nič. V 55. minuti je Riko dosegel gol za najvišjo prednost na tekmi, +15 (36:21). Tekma se je končala z gladko zmago domačih s +14 (38:24). Glede na razplet tekme pričakovano veselje rokometašev Ribnice, ki so rezultatsko odlično oddelali prvi del sezone. Na drugi strani je pri Ormožanih čutiti razočaranje ob hudi zamrznitvi na –14. Vinarji so prvi del sezone končali pri štirih zmagah, dveh remijih in sedmih porazih, kar jim prinaša trenutno 8. mesto z le štirimi točkami naskoka pred mestoma, ki vodita v ligo nižje. Obeta se napeto nadaljevanje drugega dela prvenstva, ki se bo začelo s sosedskim derbijem 4. februarja proti Mariboru, neposrednim konkurentom za obstanek v ligi. Uroš Krstič Nogomet z SP Katar 2022 »Messi« vstopil med božanstva Argentina je v fantastičnem finalu, šele po streljanju enajstmetrovk, premagala Francijo in po 36 letih znova postala svetovni nogometni prvak – tretjič v zgodovini. Hrvaška je v tekmi za tretje mesto premagala največje presenečenje prvenstva Maroko in osvojila bronasto medaljo. Argentinska reprezentanca je v finalu od začetnega sodnikovega žvižga silovito napadla francoska vrata in takoj dala vedeti, da jo zanima le prvo mesto. Messi in Di Maria sta v sredini prvega polčasa, v razmiku samo desetih minut, francosko obrambo dvakrat spravila na kolena. »Galski petelini« so bili nemočni kot še nikoli, »gaučosi« so dominirali v vseh prvinah nogometne igre. In ko je deset minut pred koncem tekme že kazalo, da morajo Argentinci le še zaključiti tekmo in dvigniti zlati kipec, je kot strela iz jasnega, ob pomoči Thurama, „udaril“ Kylian Mbppe in v dveh minutah izničil prednost Argentincev. To je argentinske nogometaše povsem „presekalo“ in do konca rednega dela tekme so bili Fran- cozi boljši nasprotnik. Podaljški so prinesli novo nogometno rapsodijo in finale za zgodovino. Najprej je ponovno Messi povedel Argentin- ce v vodstvo, nato pa je Francoze zopet rešil najboljši strelec turnirja Mbappe, ki je dosegel drugi zgodovinski hat-trick svetovnih prvenstev Foto: Črtomir Goznik Tomislav Balent (Jeruzalem Ormož) »Ko zamrznemo, zamrzne cela ekipa« Gašper Hebar, Jeruzalem Ormož: »Čestitam Ribnici za zasluženo zmago. V prvem delu smo se dokaj dobro držali, nato pa v drugem delu zelo popustili; pokopali sta nas pomanjkanje koncentracije in slaba realizacija. Nasprotnik je kaznoval vse naše napake in visoki poraz je bil neizbežen. Zdaj je treba v slačilnici strniti glave in dobiti pokalno tekmo proti Črnomlju. Zmaga nam prinaša uvrstitev med osem najboljših pokalnega tekmovanja.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalem Ormož: »Razočaranje ob visokem porazu je veliko. Prav zanimiva je ta naša zgodba in ima že dolgo brado: ko zamrznemo, zamrzne cela ekipa in prav to se nam je zgodilo v Rib- nici. V 1. polčasu nas je še reševal vratar Balent, v 2. polčasu pa je sledil popolni razpad sistema. Zgrešeni zicerji, štiri sedemmetrovke, tehnične napake, obramba luknjičasta na vseh straneh – poraz je bil neizbežen. Imamo še pokalno tekmo proti Črnomlju, ki jo moramo dobiti, saj igramo proti 1. B-ligašu. Glave vseh nas bodo morale biti na pravem mestu, da ne doživimo novega šoka v obliki poraza proti nižjeligašu.« Ivan Laljek, Riko Ribnica: »Za slovo od leta 2022 smo ugnali vedno neugodno ekipo iz Ormoža. Na zadnji tekmi v Novem mestu so nam zagodle težke noge in utrujenost po številnih tekmah v kratkem času. Tokrat smo od začetka do konca odigrali kot znamo in nasprotniku nismo pustili trohico možnosti za uspeh. Čestitke soigralcem za odlično predstavo. Tudi v drugem delu prvenstva želimo igrati vidno vlogo pri vrhu slovenskega rokometa.« (prvega je leta 1966 dosegel Anglež Geoff Hurst, op. a.). Ko je bilo »srhljivke« v podaljških končno konec, so tretjič v zgodovini prvenstev o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. V tej loteriji živcev in čustev so bili srečnejši in spretnejši Argentinci in Messi si je končno nadel sij nogometnega božanstva. Morda mu je tokrat, tam zgoraj, zaploskal tudi legendarni Maradona … Hrvati osvojili že svojo tretjo medaljo Hrvaška nogometna reprezentanca je z goloma nove hrvaške nogometne zvezde Gvardiola in Oršiča popolnoma zasluženo osvojila bronasto medaljo, potem ko je v tekmi za tretje mesto premagala reprezentanco Maroka. Izkušnje so bile na strani naših sosedov, ki so na krilih neumornega kapetana Luke Modriča in stratega Zlatka Daliča tako osvojili že svojo tretjo medaljo na svetovnih prvenstvih in samo potrdili, da spadajo med tri najboljše reprezentance zadnjega desetletja. »Družina«, kot so na koncu dobili Hrvaški nogometaši so se veselili bronaste medalje. ime naši južni sosedi, so bili ob prihodu domov kljub mrzlemu vremenu deležni velikega sprejema v Zagrebu. Hrvaški selektor Dalič je zmago namenil legendarnemu in bolnemu trenerju Čiru Blaževiču, ki je s »kockastimi« leta 1998 prav tako osvojil bronasto odličje. Maročani so največje presenečenje turnirja in novi športni heroji celotne Afrike, so tudi prva afriška država, ki se je uvrstila Zaključna obračuna: - tekma za tretje mesto: Hrvaška – Maroko 2:1 (2:1): - finale: Francija – Argentina 5:7 (3:3, 2:3, 2:2, 0:2 – po 11-metrovkah). Prejemniki individualnih nagrad: Messi je končno osvojil lovoriko, ki mu je edina manjkala v njegovi zbirki. - najboljši strelec: Kylian Mbappe (Francija) – 8 zadetkov; - najboljši nogometaš: Lionel Messi (Argentina); - najboljši vratar: Emiliano Martinez (Argentina); - najboljši mladi igralec: Enzo Fernandez (Argentina). med štiri najboljše reprezentance na svetu, zato si zaslužijo aplavz na odprti sceni. Mirno lahko zapišemo, da je bilo 22. svetovno nogometno prvenstvo zanimivo in atraktivno in da smo spremljali dobre nogometne predstave. Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 Šport 14 Nogomet z Robert Pevnik, trener Aluminija »Za popolno zadovoljstvo nam manjkajo tri točke« Nogometaši Aluminija (39 točk) po jesenskem delu sezone zasedajo 2. mesto na lestvici 2. lige, pred njimi je le ekipa Rogaške (43). Na 18 odigranih srečanjih so zabeležili 12 zmag, 3 remije in 3 poraze, pri čemer so dosegli 32 zadetkov in jih 14 prejeli. Oceno tega dela sezone je podal trener Robert Pevnik. Kakšna bi bila kratka ocena jesenskega dela sezone? R. Pevnik: „Po temeljiti analizi lahko rečem, da smo lahko na koncu tega dela sezone v veliki meri zadovoljni z rezultatom, ki smo ga dosegli. Za popolno zadovoljstvo mi manjkajo tri točke, k temu pa bi dodal še to, da smo prejeli pet golov preveč. 'Izgubljene' tri točke bi lahko dobili kjerkoli, ne nujno na zadnji tekmi z Rogaško (poraz 1:2, op. a.), ampak že prej, morda proti Beltincem (2:2) ali Dobu (3:2) v gosteh ali npr. proti Triglavu doma (0:1). Treba je upoštevati dejstvo, da je bila ekipa pred sezono na novo sestavljena in da je v povprečju najmlajša izmed trojice moštev, ki se borijo za vrh (Rogaška, Aluminij, Krka). Zadovoljen sem z napredkom v igri, je pa res, da ti mladi igralci še ne morejo držati istega ritma skozi vseh 90 minut, kar je moja velika želja. Prav zaradi tega smo še 14 dni po končani sezoni ostali v tekmovalnem ritmu – igrali smo tekmi z našimi mladinci in hrvaškim prvoligašem Gorico – in smo nad- COLOR CMYK Foto: Črtomir Goznik Robert Pevnik: »Hitro bomo začeli igrati močne pripravljalne tekme, dogovorjeni smo že z Mariborom, Celjem, Domžalami, hrvaško Gorico, Muro, Ilirijo in generalko z Rogaško. Morda bomo od katerega dobili rezultatsko klofuto, a nič za to, za napredek potrebujemo močne tekme.« grajevali stvari. V kakšnih 60 % igralnega časa je bila igra na zadovoljivi ravni, imeli smo dinamiko, agresivnost in moč, ki je tekmeci niso mogli spremljati, na detajlih pa bo še treba delati. Če nam bo v pripravah to uspelo izboljšati, potem se lahko kljub naši mladosti spomladi zgodi marsikaj.“ S to ekipo ste ciljali proti vrhu že na začetku sezone, čeprav je bila zvečine skupek novincev. R. Pevnik: „Trener mora verjeti v svoje delo in igralce, ki jih ima na voljo. Ponosen sem na opravljeno delo celotnega strokovnega štaba in vseh igralcev. Zahvaljujem se tudi navijačem, ki nas spremljajo, in klubu, torek z 20. decembra 2022 ki mladim fantom omogoča takšne odlične pogoje za delo. Verjamem, da se lahko spomladi dokaže še več mladih in da bo imel klub od tega koristi, kar se je v preteklosti že dogajalo.“ Ena od vaših napovedi pred sezono je tudi bila, da boste v obrambi čvrsti, da do polovice sezone pričakujete manj kot deset prejetih zadetkov. Po natančno polovici sezone (15 tekem) bi bil ta cilj izpolnjen (10 golov). R. Pevnik: „To je bil eden od ciljev in z igro v obrambi sem zvečine zadovoljen – pri tem imam v mislih delo celotne ekipe v obrambi. Lahko povem, da sem imel v mislih deset prejetih golov po vseh tekmah jesenskega dela, tako da lahko prav v teh nekaj več prejetih golih iščemo izgubljene tri točke.“ Vlečni konj ekipe je bil Nik Marinšek: kako ocenjujete njegov prispevek? R. Pevnik: „V celoti je upravičil zaupanje kluba in svojih soigralcev, pokazal je, da ima nekaj več! Prevzel je kapetanski trak in na igrišču s svojimi igrami in doseženimi goli pokazal, da je pravi vodja te ekipe. Osebno verjamem, da bo tudi spomladi nosil dres Aluminija, v isti sapi pa mu tudi želim, da v primeru dobre ponudbe izkoristi to in unovči svoje odlične igre. Verjamem pa, da bi mu naslednjih šest mesecev tukaj koristilo, da bi postal še boljši igra- lec, da bi bil še bolj odločen in pozitivno predrzen. Lahko povem tudi to, da sem se pri njegovih trenerjih v mlajših selekcijah pozanimal o njem, vsi pa so potrdili, da je bil že takrat dober strelec, prava desetica. To je bilo tudi vodilo pri odločitvi, da mu namenimo novo vlogo v ekipi, ki jo je povsem upravičil.“ Zelo dobro ste odigrali praktično vse derbije v sezoni, zalomilo se vam je le v zadnjem krogu proti Rogaški doma. R. Pevnik: „Rogaška je izkušena ekipa, pa smo vseeno prevladovali do 60. minute. Žal mi je te izgubljene tekme, tudi športne sreče takrat nismo imeli. Da smo bili dobri v derbijih, pa je po mojem mnenju v tem, da smo igrali precej močnih pripravljalnih tekem. V tistih srečanjih smo dobili čvrstost, čeprav nam kdaj tudi ni bilo lahko proti kašnemu močnemu tekmecu.“ Jeseni je bilo odigranih 18 krogov, spomladi jih sledi le še 12. Kako gledate na to nesorazmerje? R. Pevnik: „Temu se poskušamo prilagoditi. O tem smo razmišljali že pred jesenskimi pripravami in smo jih tako tudi nastavili. Iz tega razloga bomo tudi priprave na spomladanski del sezone (začne se 5. marca, op. a.) začeli zgodaj, že 9. januarja, le nekaj dni za prvoligaši, ki začnejo sezono že 11. februarja. Hitro bomo začeli igrati močne pripravljalne tekme, dogovorjeni smo že z Mariborom, Celjem, Domžalami, hrvaško Gorico, Muro, Ilirijo in generalko z Rogaško. Morda bomo od katerega dobili rezultatsko klofuto, a nič za to, za napredek potrebujemo močne tekme.“ Le Banić in Skiba z vsemi nastopi vseh 1620 igralnih minut. Le Banić in Daniel Skiba sta zaigrala na vseh 18 tekmah. Sledi jima četverica, ki se je občasno znašla v začetni enajsterici, v glavnem pa je imela status igralcev, ki vstopajo s klopi za rezervne igralce. V zadnji peterici najdemo mlade igralce, za katere iz kluba trdijo, da so njihova prihodnost, a so v tej sezoni prejemali zgolj drobtinice igralnih minut. Igralne minute v jesenskem delu sezone 2022/23: Pogled na igralne minute in odigrane tekme med igralci Aluminija razkriva, da se je trener Robert Pevnik zvečine naslanjal na 12 igralcev, ki so odigrali 14 tekem in več jesenskega dela sezone v 2. ligi. Prvi na vrhu tega seznama je Tibor Banić, ki je med vratnicami preživel v celoti Rokomet z 1. B DRL (m) Ljubljana takoj pokazala namero Moškanjci-Gorišnica – Ljubljana 32:38 (14:19) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl 1 (3 obrambe), Kroflič (3 obrambe), Brodnjak; Hrupič 10, Ozmec 7(3), G. Trunk 6, T. Bedrač 2, Žnidarič 1, Tement 1, Zupanič 1, Geč 1, N. Bedrač 1, Leben 1, Pandor, Belšak, Lorenčič, Zorli, Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 8/3; Ljubljana 6/4. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 4 minute; Ljubljana 16 minut. Ekipe v 1. B državni ligi so enakomerno razdeljene v zgornji in spodnji del lestvice, v vsakem je po sedem ekip. V zgornjem je izjemna gneča, sedmerico ločijo le pičle štiri točke razlike, zato si te ekipe spodrsljajev proti tekmecem iz spodnjega dela praktično ne smejo privoščiti. Tudi Ljubljana si ga v Gorišnici ni smela. Strelski pohod gostov v Gorišnici sta začela Ormožana v dresu Ljubljane, Vid in Jure Lukman, ki sta zabila pet od uvodnih šestih golov svoje ekipe. Gostje so takoj nakazali, da jih na Štajerskem zanimata le osvojeni točki in so to podkrepili z vodstvom 1:4 (4. minuta) in 4:8 (9. minuta). Najvišjo prednost na tekmi so si priigrali v 23. minuti, ko je bilo 10:17. Tudi v drugem delu je bila najvišja razlika v prid Ljubljančanov sedem golov, proti koncu tekme pa so oslabljeni domačini (manjkal je tudi kapetan Nejc Šandor) zmogli toliko moči, da so skoraj „zakuhali“ končnico. V 50. minuti je na semaforju pisalo 27:31, tri minute kasneje je vratar Ranfl z golom čez celo igrišče zadel za 29:33. Gostje so z minuto odmora vendarle umirili poskus domačinov in na dokaj miren način zaključili tekmo. V domači zasedbi je Denis Hrupič dosegel deset golov, pri gostih sta jih Jure Lukman in Arijan Kovačič zabila po sedem, Vid Lukman je dodal štiri. Prvenstvo v 1. B-ligi se bo nadaljevalo v začetku februarja. JM 1. B SRL (m) REZULTATI 13. KROGA: Moškanjci-Gorišnica – Ljubljana 32:38, Sevnica – Alples Železniki 39:32, Grosuplje – Črnomelj 43:26, Mokerc-Kig – Frankstahl Radovljica 30:35, Škofljica – Dol TKI Hrastnik 34:27, Butan Plin Izola – Herz Šmartno 28:26. Tekma Velika Nedelja – Jadran Hrpelje-Kozina je bila prestavljena na 28. 1. Foto: Črtomir Goznik Gostje iz Ljubljane so v Gorišnico prišli po tri točke, kar so s suvereno predstavo tudi izvedli. 1. BUTAN PLIN IZOLA 2. LJUBLJANA 3. RADOVLJICA 4. ŠKOFLJICA 5. DOL TKI HRASTNIK 6. GROSUPLJE 7. MOKERC - KIG 8. VELIKA NEDELJA 9. HERZ ŠMARTNO 10. ČRNOMELJ 11. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 12. JADRAN HRPELJE 13. SEVNICA 14. ALPLES ŽELEZNIKI 12 12 13 13 13 13 13 12 13 13 12 12 13 12 9 9 9 8 8 8 8 5 4 4 4 3 2 0 2 1 1 2 1 0 0 1 2 2 0 1 0 1 1 2 3 3 4 5 5 6 7 7 8 8 11 11 20 19 19 18 17 16 16 11 10 10 8 7 4 1 stran 14 Zamujena priložnost? Nekaj pripomb se od navijačev vendarle sliši, ena od glavnih je ta, da je v ekipi premalo igralcev iz lastne nogometne šole. Po izpadu iz prve lige se je zdela idealna priložnost, da domači mladinci dobijo več priložnosti, a tega ni bilo v takšni meri, kot s(m)o pričakovali. R. Pevnik: „Se strinjam, da je v klubu treba postaviti natančne smernice in prioritete glede tega, a v smeri uveljavitve mladih je bilo vendarle veliko storjenega, saj je v ekipi veliko mladih: Marinšek je letnik 1999, Brest 2002, Frešer in Jovan 2001 … Če bi se v klubu dogovorili za prioritete v tej smeri, da bi npr. dva mladinca konstantno dobivala priložnost, ne glede na vse, s tem seveda ne bi imel težav. Cilji kluba so najpomembnejši. Bodo pa mladi dobivali priložnost, potrebujejo še ene močne priprave in nekaj pripravljalnih tekem, pa bodo pripravljeni na napore članskega nogometa. Gre samo za vprašanje časa, potrebna pa je potrpežljivost.“ Jože Mohorič Tibor Banić Tomislav Jagić Tin Martić Nik Marinšek Daniel Mikolaj Skiba Marko Brest Gašper Jovan Hrvoje Crnčec Rok Frešer Luka Koblar Jakov Katuša Andraž Borovnik Sandro Zukić Gal Gorenak Jaka Bizjak Matija Munić Žan Baskera Rok Schaubach Tim Ciganović Luka Marković Nejc Medved Tai Kmetec Maj Pavli Anej Dukarić Nana Kofi Babil 1620 1517 1514 1487 1453 1364 1253 1247 1167 1139 855 680 703 565 498 441 101 63 47 43 24 14 0 0 0 18 17 17 17 18 17 17 15 16 14 15 17 9 12 12 13 11 5 7 3 8 3 0 0 0 Strelci za Aluminij: Foto: Črtomir Goznik Tibor Banić je za Aluminij v celoti odigral vse tekme jesenskega dela sezone v 2. ligi. 12 zadetkov: Nik Marinšek; 5 zadetkov: Daniel Mikolaj Skiba; 3 zadetki: Marko Brest, Tin Martić; 2 zadetka: Andraž Borovnik, Jakov Katuša, Rok Frešer; 1 zadetek: Tim Ciganović, Luka Koblar, Tomislav Jagić. Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž) Na zimski odmor s pričakovano zmago Slovenska Bistrica II – ŽOK G.S.V. Ptuj 0:3 (-12, -13, -12) ŽOK G.S.V. PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Hentak, Koren, Sivčevič; Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Ptujske odbojkarice so v povprečju zelo mlade, a tokrat so imele na drugi strani odbojkarske mreže še mlajše nasprotnice iz druge ekipe Slovenke Bistrice. Več skupnih treningov in tekem ter predvsem njihova igralska kakovost jim je zato prinesla pričakovano gladko zmago. Osnovno vprašanje pred tekmo je bilo, kako se bo ptujski vrsti upirala ekipa Slovenske Bistrice? Mlade in nadobudne domače odbojkarice so se izkazale z borbenostjo, ki se je zrcalila skozi njihovo nepopustljivo igro v polju. Ptujčanke so imele v uvodnem nizu nekoliko slabši sprejem in so težje realizirale napade, a so niz suvereno dobile 12:25. V dru- gem nizu so vse igralke solidno oddelale svoje naloge in so se držale dogovorjenega igralnega načrta trenerke Eve Vedlin Gojčič, kar je vodilo do rezultata 13:25. V tretjem nizu so gostje na uvodu popustile in dovolile, da so jim Bistričanke rezultatsko sledile do izida 8:9. Sledila je serija 3. DOL – vzhod (ž) REZULTATI 9. KROGA: Slovenska Bistrica II – ŽOK G.S.V. Ptuj ŠD Bistrica 0:3, Črna – Uniforest Prebold 3:0, Slovenj Gradec – KEA Šempeter 1:3, Celje – Svolley 3:0. Tekma Murania Lendava – Kajuh Šoštanj je bila prestavljena. 1. KAJUH ŠOŠTANJ 2. MURANIA LENDAVA 3. KEA ŠEMPETER 4. CELJE 5. ŽOK G.S.V. PTUJ 6. SLOVENJ GRADEC 7. ČRNA 8. SVOLLEY 9. PREBOLD 10. S. BISTRICA II 8 8 9 9 9 9 9 9 9 9 7 7 7 5 5 5 5 2 1 0 1 1 2 4 4 4 4 7 8 9 23:5 21:5 21:14 19:13 18:15 17:12 16:12 8:21 5:24 0:27 22 21 18 16 16 15 15 6 3 0 petih uspešnih servisov Vite Hentak (8:14), ki je dobro igrala tudi v napadu. Z boljšo igro so nato Ptujčanke brez večjih težav osvojile tudi tretji niz z rezultatom 12:25. Ob Hentakovi je tokrat igralsko izstopala Ema Hren z odlično igro v obrambi, medtem ko so vse ostale igralke z dobro igro dodale svoj delež k zmagi. Ekipa ŽOK G.S.V. Ptuj v tej sezoni bolje igra proti močnejšim kot proti lažjim tekmicam, kar se je videlo tudi na tekmi v Slovenski Bistrici. Z zmago je zaključila s tekmami v letu 2022, kratko oceno je strnila trenerka Eva Vedlin Gojčič: „Zadovoljna sem s petim mestom po tem delu sezone. Ekipa je odigrala večino tekem na želenem nivoju, ima pa še kar veliko prostora za napredek. Mislim, da so ekipe pri vrhu te lige objektivno močnejše od nas, a ne glede na to bomo v drugem delu tekmovanja šli na vsaki tekmi na zmago. Želja je, da še napredujemo za kakšno mesto na prvenstveni lestvici.“ David Breznik COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 Šolski šport, šah, rekreacija torek z 20. decembra 2022 Šolski šport z Šah 3. Tibor Veber (Breg) 4. Rene Kodrič (Poljčane) 5. Maks Mai Kokol (Hajdina) 6. Gregor Krošel (Poljčane) 7. Timi Sterkuš (Laporje) 8. Matic Šmigoc (Hajdina) 9. Erik Robnik (Črešnjevec) 10. Svit Gomboši (Breg) Dva prvaka iz OŠ Ljudski vrt, po eden iz OŠ Cirkovce in OŠ Črešnjevec V Večnamenski dvorani v Spuhlji je potekalo območno tekmovanje osnovnih šol v šahu. Organizator je bil Zavod za šport Ptuj, izvajalec pa Šahovsko društvo Ptuj. Mladi šahisti in šahistke so bili razdeljeni v štiri skupine, najštevilčnejša je bila konkurenca pri starejših fantih U-15, kjer je nastopilo 44 igralcev. Vsi zmagovalci so bili zelo prepričljivi in so slavili s polnim izkupičkom. Dveh naslovov so se veselili na OŠ Ljudski vrt, njihova učenca Zoja Pin- tarič in Tilen Kovačec sta bila najboljša med mlajšimi dekleti in starejšimi učenci, po enega pa na OŠ Črešnjevec (Ana Marija Krajnc med starejšimi učenkami) in OŠ Cirkovce (Tom Crnjakovič med mlajšimi učenci) Rezultati: - učenke do 12 let (letnik 2011 in mlajše, 16 nastopajočih): 1. Zoja Pintarič (Ljudski vrt) 2. Zarja Gomboši (Breg) 3. Alisa Beranič (Kidričevo) 9 7 6,5 4. Eva Medik (Ljudski vrt) 5. Vita Prelog (Markovci) 6,5 6 - učenke do 15 let (letnik 2008 in mlajše, 6 nastopajočih): 1. Ana Marija Krajnc (Črešnjevec) 2. Brina Šalabalija (Črešnjevec) 3. Nives Jakolič (Destrnik) 5 4 2,5 - učenci do 12 let (letnik 2011 in mlajši, 40 nastopajočih): 1. Tom Crnjakovič (Cirkovce) 2. Maksim Kaiser (Kidričevo) 9 7,5 7 6,5 6 6 6 6 6 5,5 - učenci do 15 let (letnik 2008 in mlajši, 44 nastopajočih): 1. Tilen Kovačec (Ljudski vrt) 2. Luka Rečnik (Sp. Polskava) 3. Elias Bender (Mladika) 4. Mihael Kukovec (Ljudski vrt) 5. Klemen Žolnir (Makole) 6. Jan Čurkovič (Ljudski vrt) 7. Nik Vajngerl Matija (Destrnik) 8. Matic Sep (Črešnjevec) 9. Lem Merčun (Majšperk) 9 7,5 6,5 6 6 6 6 6 6 UR 15 Šahovski kotiček 26. decembra božičnonovoletna turnirja Z dvema turnirjema, ki bosta v ponedeljek, 26. decembra, ptujski šahisti zaključujejo izredno bogato tekmovalno in organizacijsko sezono. Tokrat so se v organizaciji Šahovske akademije BMP in ob sodelovanju s Šahovskim društvom Ptuj odločili za odprti mednarodni turnir, na katerem ni omejitev pri mednarodnem ratingu, drugi, t. i. B-turnir, pa je namenjen članom šahovskih krožkov in začetnikom z ratingom do 1300 točk. Za oba turnirja so za najboljše pripravljene lepe denarne in praktične nagrade. Prijavnina znaša 20 evrov za A in 15 evrov za B-turnir in vključuje malico in vodo. Odigranih bo sedem krogov švicarskega sistema, uradno odprtje pa bo ob 9. uri v prostorih Šahovskega društva Ptuj, Belšakova 22a, Budina. Štajerska kadetska liga: tretje mesto učencu OŠ Breg Ptuj Foto: Črtomir Goznik Najboljše v kategoriji deklet do 15. leta starosti Foto: Črtomir Goznik Najboljši v kategoriji fantov do 15. leta starosti Foto: Črtomir Goznik Najboljše v kategoriji deklet do 12. leta starosti Mali nogomet z Zimska liga MNZ Ptuj: neporaženi le še dve ekipi Člani REZULTAT 1. KROGA: KMN Draženci – ŠD Draženci 4:0. REZULTATI 3. KROGA: Hajdina – VD Mont & Metal projekt 0:3, KMN Draženci – ŠKD Sestrže 6:2, Robotehnika d.o.o. - ŠD Draženci 5:2. Prosta je bila ekipa ŠD Selan. REZULTATI 4. KROGA: VD Mont & Metal projekt – Robotehnika, d. o. o. 3:3, ŠKD Sestrže – Hajdina 1:4, ŠD Se- Foto: Črtomir Goznik Najboljši v kategoriji fantov do 12. leta starosti lan – KMN Draženci 6:1. Prosta je bila ekipa ŠD Draženci. 1. VD MONT & METAL 2. ROBOTEHNIKA. 3. KMN DRAŽENCI 4. ŠD SELAN 5. HAJDINA 6. ŠD DRAŽENCI 7. ŠKD SESTRŽE 4 3 4 3 4 3 3 2 2 2 2 2 0 0 2 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 2 3 3 13:5 16:7 12:9 25:10 14:14 4:17 6:28 8 7 7 6 6 0 0 Veterani REZULTAT 2. KROGA: KMN Tomaž – ŠD Selan 50+ 7:1. 1. KMN TOMAŽ 2. CLUB 13 3. ŠD SELAN 50+ 4. ORMOŽ 5. ŠD HAJDOŠE 1 1 2 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1:3 0 1 7:1 4:3 7:8 4 1:6 3 3 3 0 0 JM Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme veteranov KMN Tomaž - ŠD Selan Rekreacija z 10 novoletnih turnirjev v občini Ljutomer Foto: Črtomir Goznik Ekipi VD Mont & Metal projekt in Robotehnika, d. o. o., sta se v derbiju kroga razšli z remijem. Športna zveza Ljutomer bo v dneh od 20. decembra 2022 do 4. februarja 2023 pripravila 10 novoletnih turnirjev – v namiznem tenisu (20. decembra na Cvenu, 26. decembra v Ljutomeru, 2. januarja pri Mali Nedelji), v odbojki (26. decembra v Ljutomeru), v streljanju z malokalibrsko puško (26. decembra v Presiki), v ribolovu (26. decembra na Moti), v šahu (26. decembra na Moti), v hokeju na ledu (30. decembra v Ljutomeru), v badmintonu (7. januarja v Ljutomeru) in v futsalu za veterane (4. februarja v Ljutomeru). (NŠ) stran 15 Medtem ko je bil 3. krog kadetske lige Spodnjega Podravja v organizaciji Šahovskega društva Ptuj prestavljen, pa so tekmovanje nadaljevali mariborski organizatorji Štajerske kadetske lige. V tretjem krogu se je v treh starostnih kategorijah zbralo več kot 70 mladih, med njimi tudi trije učenci OŠ Breg iz Ptuja. Med njimi je bil s tretjim mestom najboljši Svit Gomboši v konkurenci do 9 let. Po 27 udeležencev se je pomerilo v konkurenci do 12 in 15 let. V slednji Ptujčani nismo imeli svojega predstavnika, zato pa je odlično nastopil Tibor Veber v konkurenci do 12 let, ki je s petimi točkami zasedel peto mesto. Pomembno zmago je dosegel v petem krogu, ko je premagal prvega nosilca. Med 17 udeleženci v konkurenci do 9 let sta nastopila dvojčka Gomboši, Svit in Zarja, oba učenca OŠ Breg. Po sedmih krogih je Svit s petimi točkami osvojil odlično tretje mesto, njegova sestra Zarja pa je bila peta. Vsi omenjeni trije mladi šahisti vse bolj dokazujejo, da se razvijajo v dokaj zanesljive tekmovalce, tudi po zaslugi pridobivanja šahovskega znanja pod vodstvom glavnega trenerja ŠD Ptuj MM Danila Polajžerja. Vrstni red U9 (17): 1. Edvard Kaloh (OŠ Montessori Maribor) 6,5 točke, 2. Jakob Krajnc (OŠ Limbuš) 6, 3. Svit Gomboši 5 … 5. Zarja Gomboši 4 (oba OŠ Breg Ptuj) ... Vrstni red U12 (27): 1. Alojz Skarlovnik (OŠ S. Gradec) 5,5 točke, 2. Danijel Ringbauer (Avstrija) 5,5, 3. Maksim Krajnc (OŠ Limbuš) 5,5 … 5. Tibor Veber (OŠ Breg Ptuj) 4 točke … Silva Razlag Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 Na sceni 16 COLOR CMYK stran 16 torek z 20. decembra 2022 Največja zabava te zime - Kurentovanje 2023 Karnevalsko dogajanje bo v velikem stilu odprla Ceca Kurentovanje na Ptuju in v okolici pomeni peti letni čas – čas, ko je utrip življenja drugačen in v celoti prilagojen noremu pustnemu vzdušju. Vsi, od najmlajših do najstarejših, se prepustijo zabavi in druženju ter našemljeni sodelujejo pri ohranjanju bogate tradicije, s tem pa sovpada še izjemno razpoloženje ob najboljših glasbenih gostih v karnevalski dvorani. Vse skupaj poteka ob izjemni domači kulinariki in izboru najboljših lokalnih vin. V sklopu Kurentovanja 2023 se bo med 3. in 20. februarjem zvrstilo devet dogodkov. Noro pustno vzdušje bo postavljeno v Karnevalsko dvorano Campus Sava Ptuj, ki bo za potrebe Kurentovanja zasijala v razširjeni podobi. Bogato pustno dogajanje se prične 2.februarja ob polnoči s kurentovim/korantovim skokom – mističnim dogodkom, ko si ob polnoči ob soju ognja kurenti prvič nadenejo zvonce in z glasnim zvonjenjem pričnejo odganjati zimo in zlo. Po izročilu se je bilo včasih dovoljeno šemiti samo odraslim fantom. Od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede, so hodili v skupinah po domači in sosednjih vaseh, v spremstvu hudiča, ki je na domačiji ukradel kak par klobas. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo celo prihajajoče leto. Če se je kurent povaljal po tleh, na dvorišču domačije, tisto leto sreče tam ni bilo. V drugi polovici 20. stoletja so pričeli kurenti/koranti v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na Kurentovanju ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma in na tujem. Danes je okoli tisoč kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine; največ je fantov in mož, precej pa tudi deklet in žena. Takoj v začetku veselega pustnega dogajanja bo širša javnost spoznala tudi Vino Mistik - mistično vino, pri katerem je vsak letnik poseben, drugačen in mističen, saj vsako leto grozdje iz enega vinograda pridelajo in donegujejo po različnih tehnoloških postopkih. 3.februarja bo na Ptuju vrata odprla tudi Kurentova hiša. Na uvodnem večeru tokratnega Kurentovanja bo v petek, 3.februarja, za zabavo poskrbeFoto: Instagram la ena izmed najpomembnejših predstavnic srbske popularne glasbe in simbol turbo folk glasbe Svetlana Ražnatović, bolj znana po vzdevku Ceca. Na glasbeni sceni je prisotna že vse od leta 1987, v svoji karieri je krasila naslovnice vplivnih evropskih in svetovnih medijev, med njimi tudi The New York Timesa. Tudi v Sloveniji je bila večkrat umeščena na lestvice najbolj iskanih oseb na spletu, njeni koncerti pa so vedno razprodani - koncert na Ušću je denimo obiskalo 150.000 njenih oboževalcev. O Cecini priljubljenosti pove veliko tudi podatek, da ji je njen oboževalec Zoran Vasić posvetil pesem s 5400 verzi, ki jo je pisal dve leti. Ceca ima med drugim ogromno spletnih sledilcev, ki jo dobesedno obožujejo. Vstopnice za otvoritveni koncert, kot ga na Ptuju še ni bilo, koncert kraljice Balkana Cece, je že moč kupiti, na voljo so tudi že vstopnice za Rock večer s Siddharto in drugimi rockerji ter vstopnice za Galama večer s kraljem zabave Draženom Zečićem. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol, vstopnica za Kurentovanje pa je lahko tudi lepo božično darilo – podarite svojim najdražjim karnevalsko vstopnico za stojišče v parterju, ki stane 99 evrov, in omogoča vstop na vse prireditve v karnevalski dvorani. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj Foto: ČG Skrinja domačih viž — Ansambel Razplet.JPG Veseli december s polko Zimski čas Ansambel Razplet, ki ima sedež v Spodnjem Leskovcu v občini Videm, je na slovenski narodno-zabavni sceni od leta 2017. Odkar so skupaj, igrajo v zasedbi: Timi Kmetec (bas, kitara, kontrabas, bariton), Žiga Kmetec (kitara, električna kitara, vokalist), Aljaž Hliš (vokalist, klaviaturist) in Damjan Klemenčič (harmonika, bobni, vokalist, vodja ansambla). Sicer pa so vsi štirje fantje prekaljeni glasbeniki, prepričljivi s štiriglasnim fantovskim petjem, bili že pred tem na odrih v drugih ansamblih. So eden tistih narodno-zabavnih ansamblov, ki na nastopih vselej nosijo narodno nošo, ker se tudi s tem poklanjajo narodno-zabavni glasbi in vsemu, kar je z njo povezanega. V decembrsko pravljico, ki jo poosebljajo tudi trije dobri de- cembrski možje, darila, sneženi mož, veselje in uživanje na snegu, kot tudi vračanje v pravljični svet otroštva, so člani ansambla Razplet vstopili z veselo polko Zimski čas, ki bo zagotovo ena od tistih skladb, ki si jo bodo ljubitelji narodno-zabavne glasbe in veselega decembra pogosto zavrteli. Timi, Žiga, Aljaž in Damjan pa si tudi želijo, da bi si jo ljudje zavrteli tudi ob krašenju domov in praznične smreke, da bi bili čarobni trenutki letošnjega decembra nekaj, kar bodo še dolgo pomnili. Glasbo je ustvaril harmonikar in vodja ansambla Damjan Klemenčič, besedilo je napisal Matjaž Vrh. Da je pesem dobila pravo zvočno obliko, je za njeno produkcijo in priredbo poskrbel Bojan Lugarič. Pesem in videospot si je mogoče ogledati na YouTube kanalu, vrtijo pa jo tudi radijske in TV-postaje. Z najnovejšo skladbo Zimski čas razpletovci tudi končujejo svoje letošnje glasbeno ustvarjanje, ne pa še tudi nastopov, do konca decembra jih bo še nekaj. Vsem ljubiteljem narodno-zabavne glasbe in vsem srčnim ljudem pa želijo v novem letu veliko zdravja in sreče. Prijatelji v glasbi in v prostem času so letos imeli veliko nastopov na zasebnih in javnih prireditvah, gostovali pa so tudi na radijskih in TV-postajah. Leto 2022 je v njihovi mladi glasbeni zgodbi zapisano kot zelo delovno, zadovoljni so, da so bili uspešni v svojem glasbenem poslanstvu in širjenju dobre volje in veselja med ljudmi. Letos so se z lastno skladbo Med vinogradi uspešno predstavili tudi na 53. festivalu NZG Ptuj 2022. Ljud- Foto: zasebni arhiv Ansambel Razplet je so jo lepo sprejeli, vzeli za svojo, kar jim veliko pomeni, je najlepši kazalnik, da delajo dobro. Sicer pa so že doslej bile vse njihove pesmi dobro sprejete, kot Starši, spomnite se name, Sanjač, Res, čutim še te, Deklica zala, Omahljivka, Kdo je boljši itd. Ob svoji glasbeni zgodbi pa še naprej ostajajo tudi vinogradniki, ki kletarijo vino Razplet. V leto 2023 vstopajo veselo in polni pričakovanj. Ljubitelje narodno-zabavne glasbe bodo razveselili z novimi skladbami, ki jih že pripravljajo. Prav ustvarjanje lastne glasbe je ena od njihovih prioritet, ob kako- vostnem izvajanju glasbe. Čim prej pa si želijo izdati tudi svoj prvi CD. Sprva so ga načrtovali že v letu 2021, a jim je korona preprečila te načrte. Njegovo izdajo bo pospremil samostojni koncert, na katerem bodo tudi predstavili vse posnete skladbe. MG Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 Nasveti torek z 20. decembra 2022 Pravni nasvet Razmišljanje vnaprej Pred nami je najbolj nori čas v letu. Tudi vreme nam letos to govori, če tega ne vemo sami. Zemlja mora počivati. Nekoč je za to poskrbel sneg, danes pa menimo, da jo lahko kar celo zimo izkoriščamo in brskamo po njej. Pa ni tako. Tudi v rastlinjaku ji dajte mir vsaj do konca januarja. To ne pomeni, da ne smete vrtnin pospravljati, pomeni pa, da ne sejemo ali sadimo v zemljo. Nič več vprašanj, kaj še lahko sadim v rastlinjak … Tudi vi želite imeti mir, ko počivate, a ne? To je čas, ko pospravljamo stanovanja, iščemo nove recepte, razmišljamo o prijateljih, družini, kaj bi jim kupili za božično darilo. Kaj naj torej pišem o vrtu. Mogoče le nekaj misli za razmislek v naslednjem letu. Zgodba adventa na vrtu Ne pozabimo na naše vrtne prijatelje Zadaj prihaja tudi čas, ko ne smemo pozabiti na naravne prijatelje na vrtu. Prav gotovo ne smemo pozabiti na tiste ptice, ki ostanejo z nami tudi pozimi. Letos jim sicer še ni hudega, pa vendar je treba tudi njim občasno dokazati, da bodo imele pri nas vedno hrano, ko jo bodo potrebovale. Če smo nanje mislili pri zasajanju vrta, potem imamo sicer na vrtu še nekaj rastlin, ki imajo zanje užitne plodove. Naj naštejem pet grmičkov, ki so pozno jeseni in zgodaj pozimi pomembni za naše ptice. Prvi je glog, ki ga uvrščamo tudi med zdravilne grme, seveda tiste- stran 17 17 Zeleni nasvet Pred nami je zadnja adventna nedelja. Advent je čas upanja, pričakovanja in potrpežljivosti. Vas te tri besede kaj spomnijo tudi na delo na vrtu? Upanje: sejemo, sadimo zato, da bi nekaj pridelali. Vedno upamo na najvišji pridelek. Pričakovanje je včasih že tisto, ki pridelek zniža, saj ne znamo biti potrpežljivi in silimo rastline k nečemu, česar niso sposobne dati. In najpomembnejša beseda, ki si jo vrtičkarji lahko vzamete iz tega časa – potrpežljivost. Te nam pa na vrtu pogosto manjka. Čim prej posaditi, ojoj soseda ima že cel vrt obdelan in posajen, hitro, hitro hitro, zakaj moj paradižnik raste tako počasi. Se prepoznate v teh besedah? Narava ima svoja pravila, svoje zahteve; ko jih skušamo premagati, prehiteti, se na koncu vedno obrne proti nam. Zato je zame, pa naj nam advent kot praznik kaj pomeni ali ne, adventni čas tudi zelo poučen za delo v vrtu. Vsak konec tedna prižgemo eno svečko več in na koncu je stanovanje svetlo. Tako na vrtu pridelamo vedno več, enostavneje in naravi prijetneje, če počakamo in damo naravi čas, da se ogreje, da se dan podaljša, preden začnemo s setvijo in sajenjem. Ko rastline posadimo, jim dajmo čas, da najprej razvijejo močan in razvejan koreninski sistem, ne silimo jih k prehitri rasti in prehitremu cvetenju. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Odstop terjatve (cesija) Pred nekaj meseci mi je gradbeno podjetje na hiši opravilo različna dela. Računa še nisem v celoti poravnala, moja obveznost pa ni sporna. Zdaj sem prejela opomin za plačilo od tretje osebe, ki trdi, da moram plačati njej in da je zdaj ona upnik. S tem nisem nikdar soglašala. Kaj naj storim? Vaš prvotni upnik – gradbeno podjetje, ki je opravilo dela, je morda svojo terjatev, ki jo še ima do vas, preneslo na tretjo osebo. Če je tako, gre za odstop terjatve oziroma cesijo, v pogovornem jeziku tudi prodajo terjatve. Odstop terjatve pomeni, da je terjatev prenesena s prejšnjega na novega upnika. Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim (ki potem postane novi upnik), prenese nanj svojo terjatev. Ni mogoče prenesti le tistih terjatev, katerih prenos je z zakonom prepovedan, tistih terjatev, ki so povezane z osebnostjo upnika, in tistih terjatev, katerih narava nasprotuje prenosu na drugega. S prenosom terjatve preidejo na prevzemnika kot novega upnika tudi stranske pravice, kot je na primer pravica do obresti. Foto: MP Danes pri nas lahko kupite tudi lep bezeg s temnimi listi, ki ima vse odlične lastnosti bezga iz narave. ga, divjega. Tudi na vrt lahko posadite kakšno rastlino, ki je celo lepša od tiste v naravi. Naravni glog pa je lahko sestavni del lepe, pisane žive meje na vrtovih, kjer je seveda dovolj prostora. Naslednje, tudi zelo lepo drevo, je jerebika. Zadnja leta so zelo moderne katalpe. So hitrorastoča drevesa, ki rastejo v naravno lepi, dežnikasti obliki. Jerebika ima vse te lastnosti, le da nam jeseni rodi tudi užitne, dekorativne rdeče jagode, ki so pticam zelo kakovostna hrana. Jerebike so pred nekaj leti, ko smo panično sekali sadovnjake zaradi ognjevke, nekako izgubile svoj čar. Zdaj, ko vidimo, da ni uničevanje tisto, kar lahko naredimo v boju s to resnično nevarno bakterijo, je čas, da jih spet vrnemo na naše vrtove. Bezeg je za večino Štajercev plevel, ki ga je treba iztrebiti. Le malokdo se zaveda njegovih zdravilnih lastnosti. Zdravilen je tako za nas, cvetovi dajejo osvežilno poletno pijačo, plodovi pa sok, tako poln z antioksidanti, da ga sploh ne smemo veliko spiti naenkrat. Namesto bezga raje sadimo goji jagode, pa aronijo in še veliko zelo eksotičnih, novih rastlin, ki k nam prihajajo iz tujine. Zakaj se vedno sramujemo tistega, kar raste v naravi okoli nas, v naši bližini, zanimivo pa je vse tuje, eksotično? Foto: MP Jerebika jeseni zažari s svojimi plodovi, ki so užitni za nas, še bolj pa za divje ptice. Foto: Pravni nasvet Foto: MP Glog je lahko zelo različen. Tudi tako lepa okrasna drevesa najdemo. Bezgovi listi in cvetovi so uporabni tudi na zelenjavnem vrtu, saj odganjajo polže, voluharje, lahko jih uporabljamo tudi v pripravkih proti boleznim. Plodovi, jagode pa so tudi odlična hrana pticam pevkam pozimi. Če vas moti divji bezeg, lahko posadite nove sorte s temnim listjem, ki jih spomladi dobite kot okrasne balkonske rastline. Gre prav tako za grmaste trajnice, njihove jagode pa so zelo zdrave in užitne. Naslednji grm pa je pravi predstavnik prihajajočih praznikov – to je bodika ali ilex. Ne pozabite, večina teh okrasnih grmov je dvodomnih, kar pomeni, da moramo na vrtu posaditi dve rastlini, moško in žensko. Samo na ženski nas potem vsako jesen razveselijo rdeče jagode. Zanje vam bodo izredno hvaležni kosi. Kosi pa poleti pospravijo zelo veliko gosenic in škodljivih ličink, tudi strun na vrtu. Tisti, ki imate radi kaj nenavadnega, lahko kupite tudi grmičke s pisanim listjem. Tudi trdoleska je v jeseni zelo lepa s svojimi pisanimi plodovi, ki jih ptice pozimi rade pospravijo. Trdoleska je rastlina v številnih oblikah, od pokrovnih grmov do okrasnih plezalk in tudi dreves. Le zadnja imajo plodove, zato pazite, kaj boste kupili, če želite imate tudi hrano za naše ptičke. Ptice, posebej taščice, imajo zelo rade tudi plodove bršljana. Vsak jih seveda nima, tudi tukaj bo potrebno nekaj znanja vrtnarja, da nam proda takega, ki cveti in tudi rodi. Poleg omenjenih so odlična ptičja hrana tudi plodovi divje trte, ognjenega grma, češmina, okrasnih jabolk, pa nešpljice in brogovite. Vsi pa so tudi lepi in zelo uporabni v okrasne namene. Upam, da ste zanje pustili tudi kakšno odcvetelo sončnico, polno semen. Tudi druge suhe enoletnice, ki so proti koncu jeseni naredile seme, so lahko primerna hrana za ptice. Naj povem, da ptice pozimi potrebujejo več energije, zato bodo zelo hvaležne za kakšno maščobo – loj, mast po kolinah. Poleti vam bodo vračale s petjem in predvsem odstranjevanjem škodljivcev s sadnega in okrasnega drevja. Želim vam lepo zadnjo adventno nedeljo, mir, razumevanje in radost v družini, vsekakor pa vsega tega ne bodo prinesle petarde, rakete in drugo pokanje, pred katerim že zdaj trepetam tudi jaz. Kaj šele uboge divje živali. Miša Pušenjak Pri terjatvi iz naslova oprave gradbenih del ne gre za terjatev, ki je ne bi bilo mogoče prenesti. Drugače bi bilo le v primeru, če bi se z gradbenim podjetjem v pogodbi, ki ste jo sklenili kot potrošnica, dogovorili, da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega. V primeru takšnega dogovora (ki naj bo zaradi dokazovanja po možnosti v pisni obliki) terjatve ni mogoče veljavno prenesti na drugega in prenos nima pravnega učinka. Drugačna je ureditev v primeru gospodarskih pogodb – takrat prenos kljub morebitnemu drugačnemu dogovoru učinkuje. Gospodarske pogodbe so tiste, ki jih sklepajo med seboj gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki, pa tudi pogodbe, ki so v zvezi z občasno pridobitno dejavnostjo drugih pravnih oseb. Če ste pogodbo z gradbenim podjetjem (najsi bo v obliki gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika posameznika) sklenili kot fizična oseba – potrošnica, potem ne gre za gospodarsko pogodbo in bi bilo mogoče prenos dogovorno prepovedati. Bi pa bilo treba to storiti vnaprej, pred prenosom. Za veljaven prenos terjatve ni potrebna dolžnikova, torej vaša, privolitev, vendar vas mora odstopnik (prvi upnik) o odstopu obvestiti. Za vas ni pomembno, ali je bil prenos odplačen ali neodplačen, bistveno je vprašanje, kdo je novi upnik in komu morate plačati, da bo vaša obveznost prenehala. Po seznanitvi (na kakršenkoli način) z odstopom terjatve lahko svojo obveznost veljavno izpolnite le prevzemniku terjatve (novemu upniku). Če pa bi plačali prvemu upniku v času, preden ste bili o odstopu obveščeni, in za odstop niste vedeli, bi svojo obveznost že veljavno izpolnili. Iz vprašanja izhaja, da vas prvotni upnik ni obvestil o odstopu, temveč je to storil novi upnik – prevzemnik terjatve. Glede na to ste z odstopom seznanjeni in v skladu z zakonom ne morete več veljavno izpolniti svoje obveznosti s plačilom prvemu upniku – izvajalcu gradbenih del. V izogib vsakršnemu dvomu o odstopu terjatve pa je smiselno o izvršenem odstopu povprašati še prvotnega upnika (izvajalca gradbenih del) in od njega po možnosti pridobiti še pisno potrditev. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 Ljudje in dogodki 18 COLOR CMYK stran 18 torek z 20. decembra 2022 Ptuj z 25 let društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije Brez sommelierskih znanj ni uspešnega vinskega turizma Društvo vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije je 7. decembra v klubu Gemina XIII. na Ptuju praznovalo 25 let svojega delovanja. Letos mineva tudi trideset let od prvega sommelierskega izobraževanja v Mariboru. Društvo nadaljuje poslanstvo Društva gostinskih delavcev, na temelju katerih se je tudi razvilo. Osnovni cilji delovanja so povezani z dvigom kulture omizja in kulture vina, je povedal predsednik društva Rober Puklavec, ki je na tej funkciji devet let. V skoraj vseh restavracijah in gostilnah v Sloveniji imajo zaposlenega vsaj enega sommelierja, ni pa morda aktiven član in ne nosi vedno svetlo zelene sommelierske suknje. Samo v hotelu Primus jih je najmanj pet, ki jih gostje sicer redno srečujejo, a ne vedo, da so tudi sommelierji. Pri zeleni barvi vztrajajo, ker je to barva narave in vina, nekateri bi jih sicer raje videli v suknjičih drugih barv, modri, rdeči, črni. Ponosni so na opravljeno delo, na številne projekte, ki so jih uspeš- no izvedli doma in na tujem, kot na strokovna srečanja s sommelierji v Italiji, Avstriji, na Češkem in Slovaškem. Skupaj z vabljenimi gosti so na svečani večerji izkazali spoštovanje vinu in vsem zaslužnim. Za častno članico društva so ob jubileju razglasili Mojco Tancer Verboten, ji podelili značko in plaketo. Društvo vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije je še zlasti zelo aktivno na strokovnem področju. Posebno skrb namenja prenosu znanj in vsebinam za razvoj sommelierstva. Pomembno poslanstvo društva je tudi povezovanje sommelierjev, nadgrajevanje znanja in skrb za osveščanje širše javnosti o pomenu kakovostnega druženja vina in hrane. Sommelier je most med vinogradniki, vinarji in potrošniki „Dobro izobraženi sommelierji so pomemben dejavnik in pokazatelj razvitosti vinorodnih dežel. Društvo Sommelier Slovenije je pomemben partner in verifikator strokovnih vsebin za izobraževanja Sommelier.si Academy, ki poteka pod okriljem SloVino Instituta. Izobraževanja za ljubitelje in profesionalce potekajo večkrat letno v Mariboru in Ljubljani ter občasno tudi na drugih koncih Slovenije. Ponosni smo na predavateljsko zasedbo, ki predstavlja sam vrh vinske stroke. Sommelierji smo s svojim profesionalnim delom pomemben most med vinogradniki, vinarji in končnimi potrošniki. Dobra razvitost in razširjenost sommelierskih znanj sta tudi predpogoj za uspešne zgodbe vinskega turizma,“ so še posebej poudarili člani društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije na svečani večerji ob njegovi 25. obletnici ustanovitve v klubu Gemina XIII. na Ptuju. V svoje vrste vabijo vse, ki jih zanimata hrana in vino Foto: Črtomir Goznik Ob jubileju so sommelierji nazdravili s sivim pinotom, letnika 92, saj letos mineva tudi 30 let od prvega sommelierskega izobraževanja. V tem času se je tudi veliko spremenilo na področju gostinstva in postrežbe, zakonodaje, načina pridelave vina, na splošno načina življenja. Člani društva se srečujejo ob različnih priložnostih, na vinskih sejmih, festivalih in drugih prireditvah kakor tudi pri praktičnem nabiranju znanja v vinogradih, kleteh in restavracijah. V svoje vrste želijo pritegniti vse, ki jih zanimata vino in hrana, da postanejo sommelierji. „Naša želja je tudi, da bi čim več ljudi poznalo Slovenijo kot kulinarično-vinsko destinacijo. Zato se Foto: Črtomir Goznik Robert Puklavec, predsednik Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije: „Društvena sommelierska uniforma v svetlo zeleni barvi, ki simbolizira vino in naravo, je prepoznavna in spoštovana doma in v svetu.“ Sedež društva je v Ljubljani, večina članov pa prihaja iz Štajerske. „To pa predvsem zato, ker se je prvo sommeliersko izobraževanje začelo na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Zato je bilo tudi več slušateljev s tega območja. Prvi slušatelji so bili tudi gostinski delavci iz vse Slovenije, ki pa se niso aktivneje vključevali v delo društva. Sommelier je oseba, ki v restavraciji, gostilni, povezuje kuhinjo, vinarja in gosta; predlaga, katero vino se najbolje ujame z določeno jedjo,“ pove Puklavec, inženir vinogradništva, ki prideluje grozdje in vino, se druži z gostinci in je sommelier že 18 let, sicer ne bi mogel svetovati gostincem pri izbiri vina k določeni hrani. Znanje vinskega svetovalca je nadvse pomembno pri prodaji vina. tudi trudimo, da bi izobrazili čim več mladih oz. ljubiteljev hrane in vina, da bi vedeli čim več o kulinariki in vinih, gostinstvu, tudi postrežbi, kulturi obnašanja v prostoru, kar je vse sommeliersko delo,“ pa je o načrtih društva povedal Robert Puklavec. Sommeliersko izobraževanje na več področjih bo januarja 2023 potekalo tudi na Ptuju. Zainteresirane so povabili v izobraževanje za sommelierja prve stopnje, sommelierja ljubitelja ter v izobraževanje senzorike in retorike. MG Ptuj z Začetek Ptujske pravljice Božiček je v mesto pohitel Ptujsko mestno jedro je v ponedeljek – čudovito okrašeno – pričakalo uradni začetek Ptujske pravljice, ki bo združila vse, kar decembra potrebujemo za odlično vzdušje: Božička, dedka Mraza in teto Zimo, dobro glasbo, pester animacijski program in pestro ponudbo v prazničnih hiškah. Če k temu dodamo še vrtiljak in drsališče, je dogodivščina zagotovljena. Božiček se je na Slovenski trg pripeljal v ponedeljek ob 17.30. Dogodek je organiziral ptujski Zavod za turizem skupaj s Planinskim društvom Ptuj in njihovim alpinističnim odsekom. “Zabavno in kreativno bo tudi vse preostale dni v decembru, zato si želimo, da čim več ljudi obišče naše prelepo mesto,« pravi direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. Božiček bo letos stacioniran v Miklošičevi ulici, kjer ima svojo re- 1DMGRPRESUD]QLNLKGLåL SRSULVWQLKGRPDĀLK GREURWDKNLMLKSULSUDYOMDMR PDUOMLYHLQVUĀQHURNH QDåLKORNDOQLKSRQXGQLNRY 9HVHOERçLĀWHU]GUDYR LQVUHĀQR Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj 2EPRĀQDHQRWD.*=63WXM ZZZNJ]SWXMVL 'DQ]DYRGDMXQLM PDM 0LQRULWVNLVDPRVWDQ Ptuj 6ORYHQVNL YLQRJUDGQLåNR YLQDUVNLNRQJUHV 3WXM ²DSULO 7XPSHMHYLGQHYL 'RPLQLNDQVNL IHEUXDU VDPRVWDQ3WXM +RWHO3ULPXV3WXM zidenco (nekdanji prostori Zlatarne Celje) in bo sprejemal tudi vso pošto. Od tega tedna bo pestro tudi na Mestnem trgu in v Miklošičevi ulici, ob popoldnevih bodo izvaja- Foto: DK Na Zavodu za turizem Ptuj obljubljajo, da bo program, ki bo izveden v drugi polovici tega meseca, razgiban, zanimiv in pester. li animacijo za otroke. Ti se bodo družili z bratoma Malek in njihovimi animatorji, pa tudi z ekipama Arbadakarba ter Piki Poki. Damjana Golavšek, Lea Menard, Murat in Jose ter še nekateri drugi bodo izvedli otroške predstave, kot po navadi pa bodo praznične nastope izpeljali tudi ptujski osnovnošolci. 26. decembra v najstarejše slovensko mesto prihajajo še dedek Mraz in teta Zima s spremstvom. December bo tudi glasbeno obarvan, program pripravljajo zadnje tri večere tega leta. Drsališče, vrtiljak, lepo okrašeno mesto in raznolika ponudba v prazničnih hiškah skupaj z zanimivim in pestrim programom za otroke in odrasle je nekaj, zaradi česar se zagotovo decembra splača obiskati staro mestno jedro Ptuja. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki torek z 20. decembra 2022 19 Studenice z V pričakovanju praznikov Dornava z Praznična zabava ZUDV Žive jaslice se vračajo Tanja Žagar je bila pika na i Po dveh letih covidnega premora se žive jaslice in s tem zgodba o rojstvu Jezusa vračajo v Studenice, kraj pod Bočem, kjer izvira topli potok in spokojno stoji nekdanji samostan. Turistično društvo Samostan Studenice je žive jaslice prvič uprizorilo pred 20 leti in kljub skoraj 100 ponovitvami 2.000 let stare zgodbe zanosa članom društva ni zmanjkalo. Ustavile so jih le covidne omejitve. »Sedaj po dveh letih pa nestrpno čakamo na bližajoče se praznike. Celo člani društva so rekli, da če kaj letos izpeljemo, so to žive jaslice,« je dejala predsednica društva Maja Bračko. Namreč šele ko nekaj izgubiš ali nečesa ne moreš izvesti, se zaveš, kakšnega pomena je neka oseba, stvar, dogodek. In ta občutek so izkusili tudi člani društva, glede na odzive pa tudi obiskovalci. »Celo leto že prejemamo vprašanja, ali žive jaslice letos bodo ali ne, resnično je odziv že sedaj izjemen.« Tako kot pretekla leta bo tudi na letošnji uprizoritvi sodelovalo okrog 120 članov društva, od tega jih bo približno 80 nastopilo v igri, preostali so si razdelili druge vloge. »Žal bo letos nekaj manj živali, saj zaradi ptičje gripe ne smemo imeti perjadi, bomo pa ta primanjkljaj FOTO: Milan Sternad Štiri uprizoritve v treh dneh skušali nadomestiti s kakšno ovčko ali kozo več. Zgodba se začne sredi Studenic. Trg je predstavljen kot Betlehem v malem. Hribček proti staremu gradu simbolizira betlehemske poljane, kjer so v preprostih hiškah prenočevali pastirji, na vrhu gradu pa je urejen hlevček, kjer Marija z Jožefom povije svojega novorojenega sina. Na živih jaslicah boste sprva prisluhnili zgodbi, ob koncu zgodbe pa je možen še ogled hlevčka z družinico,« je potek živih jaslic v Studenicah povzela Maja Bračko. Studeničani tudi letos načrtujejo izvedbo štirih uprizoritev, in sicer na božični večer ob 22. uri, nato pa ob 17. uri na božič in štefanovo, 26. decembra, ob 14. uri pa bodo izvedli tudi prilagojeno uprizoritev živih jaslic, namenjeno gibalno oviranim obiskovalcem. Mojca Vtič Sv. Trojica z Tradicionalna razstava Tudi letos žive jaslice Od 23. decembra do konca meseca med 16. in 20. uro bo v trojiški samostanski kleti na ogled najmanj 20 ročno izdelanih jaslic. Med njimi je tudi pet velikih jaslic, ki jih pripravljajo trojiška naselja, svoje izvirne jaslice pa bodo poleg posameznikov dodali še člani domačega društva vinogradnikov in upokojencev, manjkali pa ne bodo niti izdelki najmlajših iz trojiške šole in vrtca. Med udeleženci bo tudi letos najštevilčnejša ekipa iz mariborskega Kulturnega društva Studenci. Kot pravi Lara Loparič, direktorica Zavoda za turizem Sveta Trojica, je edini pogoj za sodelovanje na tradicionalni razstavi, ki si jo v božičnem času vsako leto ogleda množica ljudi od blizu in daleč, da so jaslice ročno izdelane; razstavljavci lahko prinesejo tudi stare jaslice ali pa slike oziroma izdelke, ki so tako ali drugače povezani z božičem. Pri pripravi jaslic iz trojiških naselij sodeluje vsaj po 15 ljudi, tako da bo vsega skupaj za razstavo, ki se razprostira na površini 400 kvadratnih metrov čudovitega ambienta Foto: arhiv občine V uprizoritvi živih jaslic na Trojiškem trgu bosta Jožef in Marija tudi letos od vrat do vrat iskala prenočišče. pred nekaj leti restavrirane samostanske kleti, ustvarjalo okrog sto ljudi. »Pred samostanko kletjo že stojijo jaslice v naravni velikosti, ki jih je kot vsako leto izdelal domačin Franc Ferlinc z družino. Tudi letos na Trojiškem trgu organizi- ramo Zimsko pravljico z lokalnimi ponudniki in bogatim kulturnim programom, člani turističnega in kulturnega društva pa bodo 25. in 26. decembra postavili žive jaslice. Lani, ko so jih pripravili prvič, so bile odlično sprejete, zato jih bodo po- novili. Ker se predstava, na kateri Jožef in Marija od hiše do hiše iščeta prenočišče, odvija na dolžini 200 metrov, torej po celem Trojiškem trgu, menim, da gre za največje žive jaslice v državi.« SD Zavrč z V organizaciji občine in društev več prazničnih dogodkov Letos na dvorcu tudi žive jaslice V občini Zavrč se bo do konca leta zvrstilo več prazničnih dogodkov. Med drugim vabijo tudi na ogled živih jaslic. Tradicionalno medgeneracijsko srečanje je bilo v nedeljo v Kulturni dvorani v Goričaku. Torkovo (današnje) popoldne je rezervirano za odprtje dveh razstav na završkem dvorcu – Zelena meja in Splavarjenje skozi čas. Isti dan, ob 17. uri, bo o svojih doživetjih v Libanonu pripovedoval Srečko Štajnbaher, dolgoletni vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Naslednji dan, v sredo, organizirajo Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava je v dornavski kulturni dvorani priredil prednovoletno srečanje uporabnikov, njihovih staršev in zaposlenih. Zbrane, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, je obiskal in s sladkimi dobrotami obdaril Božiček. Foto: Občina Zavrč Lepo okrašena okolica dvorca v Zavrču obisk Božička pred občinsko zgradbo in nato še pred dvorcem. V petek, 23. decembra, pa bo na terasi dvorca v Zavrču prikaz živih jaslic v izvedbi članov KUD, cerkvenega pevskega zbora in učencev osnovne šole, in sicer ob 17.00 in 18.30. Leto bodo zaključili s prazničnim druženjem občinskega sveta, predsednikov društev in poslovnih partnerjev Pri Veseliču. EK Foto: MZ Božiček je razveselil uporabnike Zavoda. „Res upam, da bo današnje druženje zabava v pravem pomenu besede. Zbrali smo se iz vseh naših enot, v veselje nam je, da vas gostimo. Hvala vam, da nam zaupate. Vsi, ki prihajamo v to hišo, prihajamo z dobrimi nameni. Želim, da bi bilo skupnih druženj več in bi se stkale pristne vezi. Epidemija nas je za dve leti razdružila, a nam je hkrati dala priložnost, da razmislimo, kaj v življenju šteje. Trdno smo prepričani, da je pomemben vsak posameznik, najprej moramo poskrbeti sami za sebe. Seveda so pomembni tudi družina, prijatelji, služba … Želim vam lepe in mirne praznike ter veliko osebne sreče, zdravja in potrpežljivosti. Vsak od nas ima v sebi moč, da premika gore. Vsi skupaj lahko gradimo mostove. Čakajo nas zahtevni časi, a niti najmanj ne dvomim, da ne bi bili kos izzivom,“ je v nagovoru zbranim dejala v. d. direktorice Zavoda Ivanka Limonšek. Dodala je še pomenljivo misel, ki jo je prebrala pred dnevi: „Bil sem žalosten, ker nisem imel čevljev. Potem pa sem videl nekoga, ki ni imel nog.“ Zbranim je dobrodošlico izrekel novi dornavski župan Matej Zorko. „Tukaj je vaš dom, vsi smo Dornavčani, že vrsto let bivamo v istem kraju in živimo v sožitju. Sam vam lahko rečem tudi dragi sosedje, saj nas ločita samo dve hišni številki. Vesel in zadovoljen sem, da ste se odločili za organizacijo tega druženja v tem prekrasnem božičnem ambientu. Želim vam prijetne praznike in lep konec leta. Veselim se sodelovanja z vami vsemi.“ Da je bilo druženje popolno, so poskrbeli Božiček in škratinji, nato pa je sledila nepozabna zabava s Tanjo Žagar, ki jo publika zaradi njene srčnosti enostavno obožuje. MZ Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 20. decembra 2022 Piše: Mateja Toplak z La dolce vita, Toskana Gelato “Sladoled po deset, kdor ga kupi, se zastrupi, kdor pa ne, pa umre.” (otroška izštevanka) “Alora, no, no, no,” je ponavljal Nicolo, Italijan, ki sem ga spoznala ne enem od družabnih dogodkov. Da tega pa res ne smem jesti, je trdil, ko sem z odprtimi usti strmela v vrsto sladolednih banjic in je sla- Foto: Mateja Toplak Če želite uživati v vrhunskih okusih sladoleda, morate Firence obiskati spomladi, ko se tam odvija Festival sladoleda (Gelato Festival). Takrat se z novimi okusi predstavijo sladoledarski mojstri iz vse Italije! Lahko jih poskusite in celo glasujete za svojega favorita — zmagovalec bo nadaljeval svojo pot v finale Gelato Festival World Masters, ki velja za najprestižnejši sladoledarski dogodek na svetu. doledar v roki že držal kornet, da bi sprejel moje naročilo. Menda v Firencah obstaja sladoled za turiste in sladoled za domačine. Sladoled, ki ga ne smem jesti, in tisti, ki ga moram jesti. “Moram?” sem vprašala Nicola. Zavil je z očmi in me potegnil v ulico, stran od nasmejanega sladoledarja. Nicolo pravi, da če želim spoznati Italijo, moram vedeti vsaj eno: kako prepoznati dober sladoled! Čeprav Italijani radi trdijo, da so prav oni izumili to poletno osvežitev, pa ni čisto tako. Že okoli leta 200 n. š. naj bi na Kitajskem namreč obstajal “sladoled” z mlečno kremasto strukturo, nekakšna mešanica zamrznjenega mleka in riževega pudinga. Prav na to kremasto sladico naj bi v 13. stoletju naletel beneški trgovec Marco Polo na svojem potovanju po Kitajski (in po vrnitvi v domovino je sladoled predstavil svojim rojakom). Italija se lahko torej zahvali slavnemu srednjeveškemu popotniku, da je še dandanes znana kot dežela najboljšega sladoleda. Težko je sicer vedeti, ali gre za sladoledni mit, ki se prenaša iz generacije v generacijo, a Nicolo je bil Foto: Mateja Toplak Nihče ne ve zagotovo, od kod izvira ideja o sladoledu. Čeprav prebivalci Firenc trdijo, da je sladoled izumil prav njihov rojak. tako prepričan o tej teoriji, da me je odpeljal v posebno sladoledarno na obrobju mesta, tako skrito, da je turist zlepa ne najde. Gre za sladoledarno Gelateria Badiani, kjer strežejo sladoled buontalenti, na osnovi jajčne in stepene smetane. Gre za patentiran recept izpod rok firenškega arhitekta, gledališkega oblikovalca, vojaškega inženirja in umetnika Bernarda Buontalentija, ki tradicionalno velja za izumitelja sodobnega sladoleda. Firenški vojvoda Cosimo I. de Medici naj bi v 16. stoletju zahteval bogat banket v čast španske delegacije in Buontalenti je za to priložnost izumil novo sladico: sorbet iz ledu, soli (za znižanje temperature), limon, sladkorja, jajc, medu, mleka in vina (vse sestavine poznajo lastniki recepta, Gelateria Badiani). Ta njegova hladna krema je bila aromatizirana z bergamotko (vrsta citrusa) in pomarančo ter velja za predhodnico sodobne firenške kreme. Buontalenti naj bi celo izdelal nekakšno ročno metlico za stepanje smetane, bil je tudi strokovnjak za ohranjanje ledu; projektiral je nekaj hladilnic: tako v firenškem vrtu Boboli kot na območju parka Cascine ob reki Arno. Še danes obstaja ulica, ki se imenuje Via delle Ghiacciaie (v prevodu »ulica ledenikov«), ki je svoje ime dobila prav po kleteh, prekritih z izolacijsko pluto in lesenimi ploščami – ter s sistemom palic, ki prepuščajo odmrznjenemu ledu, da odteče navzdol. “In?” je vprašal Nicolo, ko sem ustnice namočila v sladoled. Vame sta zrli tudi prodajalki v belih predpasnikih. “Mmm, buona,” sem zacmokala, Nicolo pa je plosknil in jima nekaj rekel. Vsi smo se zasme- jali, čeprav jaz nisem ravno vedela, kaj je smešno. IN KAKO PREPOZNATI DOBER SLADOLED? • prvi kazalnik je ta, da (vsaj v Italiji) ne bo okrašen z dežnički, sadnimi dekoracijami ali čokoladicami in keksi • upoštevati je treba višino sladoleda (naj ne izgleda kot sladoledna gora!) — če je namreč sladoled nakopičen previsoko in se ne topi, pomeni, da je poln emulgatorjev (in bo brez okusa) • mora biti naravne barve (brez barvil) • ne sme biti presvetel • mora biti prave konsistence, torej srednje trd • mora biti svež, narejen iz svežega mleka in smetane ter brez konzervansov. Foto: Mateja Toplak Meni najljubši okus, ki je istočasno tudi eden najbolj priljubljenih okusov v Italiji, pistacchio (okus pistacije). Je zgodovinski muzej v Kobaridu, ki je bil ustanovljen leta 1990 z namenom ohranjanja, raziskovanja in predstavljanja prve svetovne vojne, še posebno soške fronte. Odprtje muzeja je bilo 20. oktobra 1990, ki se nahaja v Mašerovi hiši, ki nosi letnico 1739. V muzeju je podrobno predstavljena 12. soška bitka, imenovana tudi »čudež pri Kobaridu«. Pred muzejem sta postavljena top in granata. Na hodniku v pritličju je nekaj spomenikov padlih avstro-ogrskih in italijanskih vojakov na soškem bojišču. V muzeju je predstavljena tudi maketa bližnjih vrhov, na katerih so označene žičnice, pešpoti, mulatjere in meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Lepo je predstavljena tudi kaverna, v kateri je vojak, ki piše pismo svojemu očetu. V sobi z uniformami so uniforme različnih narodov. Razstavljena je tudi večja zbirka orožja; pištole, puške, granate … V muzeju se nahaja tudi multivizijska soba, kjer je na ogled krajši film, ki predstavlja soško fronto in bolj natančno opisuje dvanajsto soško bitko. ABHAZI - Čerkezom sorodno ljudstvo na zahodnem Kavkazu, ASPIRATOR - priprava za izsesavanje ali vsesavanje plinov, STREPTOKOK - skupek kokov v obliki verige KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 21 Iz studia Radia Ptuj z Podravje na moji dlani – božično darilo na vsaki dlani 9HOLNDERçLĀQDGREURGHOQDDNFLMD Podravje na moji dlani - Naj bodo prazniki lepi za vse ERĺLÉQRGDULORQDYVDNLGODQL Tudi letos smo v družbi Radio-Tednik Ptuj združili moči z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Rotary Clubom Ptuj ter Lions Clubom Ptuj in pripravili zdaj že tradicionalno akcijo Podravje na dlani – božično darilo na vsaki dlani, s katero bomo poskrbeli za nasmeh otrok iz socialno ogroženih družin Spodnjega Podravja. Pošlji SMS z besedo NADLANI ALII NADLANI5 • Tuš marketi: Špic Markovci, Haložanka Zavrč, Kea Destrnik in Ptuj, Osojnikova cesta; • Supernova Ptuj; • Qcenter Ptuj, Puhova ulica; • Gostilna Muršič Ptuj, Gostilna Čelan Slovenja vas, Hotel Roškar Hajdoše in restavracija Gastro Ptuj. Sodelovati je moč tudi s pošiljanjem SMS-sporočil – SMS s ključno besedo NADLANI ali NADLANI5 lahko pošljete na številko 1919, tako boste darovali en ali pet evrov ter postali iskren prijatelj otrok v stiski. Svoj delež dodajajo tudi gospodarstveniki, organizacije in društva, ki vsako leto oddajo poslovna voščila na Radiu Ptuj – del zbranih sredstev od poslovnih čestitk namreč tudi letos namenjajo akciji Podravje na moji dlani – božično darilo na vsaki dlani, v želji po čim več zbranih sredstev pa pripravljamo tudi licitacijo izjemno cenjenega dresa Slovenske nogometne reprezentance s podpisi vseh reprezentantov. Naše celodnevno radijsko druženje bomo jutri sklenili okoli 18. ure, ko bomo razglasili zbrani znesek, v studiu pa se nam bodo pridružili tudi predstavniki organizacij, ki že vrsto let sodelujejo v našem dobrodelnem projektu. nš na 1919 Hvala! S tvojo SRPRĀMRERGDULOR WXGLQDWLVWLGODQL NMHUVLFHUQHELELOR Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel <<< < <<< << << <<< << < << < << < --------------- Denar €€€ €€ €€ €€€ € €€ €€€ €€ €€€ €€ €€€ € Lepi spomini ne bledijo! Zdravje › › ››› ›› ›› ››› › ››› ›› ››› ›› ››› œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 20 do 26. decembra 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do petka, 30. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanca Tednikove nagradne razrezanke sta: Mija-Jakob Ovčar, 2310 Slovenska Bistrica Nagrado prejmeta po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Telefon: __________________ Foto: ČG www.tednik.si Prostovoljni prispevkiVH]ELUDMRYWUJRYLQDK-DJHU*RULćQLFD.LGULËHYR 0DMćSHUNLQ3WXM7XćPDUNHWLĆSLF0DUNRYFL+DORĚDQND=DYUË.HD'HVWUQLN in Ptuj, Osojnikova cesta; Supernova Ptuj; Qcenter Ptuj ter v restavracijah *DVWUR3WXM0XUćLË3WXMÊHODQ6ORYHQMDYDVLQY+RWHOX5RćNDU+DMGRćH Sudoku z Sudoku 6 9 8 8 1 7 3 2 8 5 6 3 9 4 5 7 2 8 7 3 6 2 stran 21 Za kratek čas torek z 20. decembra 2022 Nasmeh ne pride samo zaradi daril, ki jih s pomočjo te akcije prejmejo otroci, nasmeh na obraz narišemo tudi staršem. Ne samo, da jim odvzamemo del skrbi, poskrbimo tudi za prehranske in higienske pakete v njihovih družinah. Vse to skupaj čar božiča še osvetli in ljudem daje upanje na boljši jutri. Z manj skrbmi se namreč vsaka družina lažje spoprime z izzivi, ki so pred njimi. Pred nami je zaključek akcije, ki jo bomo sklenili s celodnevnim dogajanjem v studiu Radia Ptuj. Jutri, 21. decembra, bomo v programu Radia Ptuj ves dan praznično in dobrodelno razpoloženi. V studiu bomo gostili različne glasbene goste in skušali pričarati nepozaben predbožični dogodek. Letos bo druženje spet lahko potekalo v živo, zato smo izjemno veseli, da bodo z nami številni gostje, ki so pripravljeni pomagati – Erosi, Il divji, Modrijani, Tanja Žagar, Dejan Vunjak, Nastja Gabor in Boštjan Konečnik. V studiu bodo zapeli, z nami poklepetali in tako še popestrili že tako prijeten dan. Še do jutri je prostovoljne prispevke moč oddati na vidnih mestih trgovskih poslovalnic po Spodnjem Podravju. Prodajalne: • Jager Gorišnica, Kidričevo, Majšperk in Ptuj; COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 Poslovna in druga sporočila 22 COLOR CMYK stran 22 torek z 20. decembra 2022 Lepi spomini ne bledijo! 9HOLNDERçLĀQDGREURGHOQDDNFLMD Podravje na moji dlani - ERĺLÉQRGDULORQDYVDNLGODQL Pošlji SMS z besedo œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Izžrebanci, ki prejmejo Avenin paket presenečenja (nagradna igra v Štajerskem tedniku, 3. 12. 2022), so: • Daniel Bec, Sakušak 24, Juršinci NADLANI ALI NADLANI5 • Mia Plejnšek, Gradišče 8, Sveti Tomaž • Terezija Pišek, Krčevina pri Vurbergu 154e, Ptuj • Anica Klemenčič, Zg. Hajdina 1, Hajdina • Ida Kolarič, Dragovič 28b, Juršinci • Marjana Stupan, Žice 71e, Loče • Alenka Polajžer, Nadole 6, Žetale • Andrej Rajšp, Dobrava 15b, Ormož 9 1 9 1 a n Podjetja - vaših darov bomo veseli z nakazilom na TRR: SI56 0215 0001 8478 105 - Rotary klub Ptuj. Informacije na 030 33 55 55. Hvala! S tvojo SRPRĀMRERGDULOR WXGLQDWLVWLGODQL NMHUVLFHUQHELELOR Proostovoljni prispeevkiVH]EL i LUDMRYWUJRYLLQDK-DJHU*RULćQLFD.LGULËHYR 0DMćS ćSHUN HUNLQ3WX UN LQ LQ3WXM7XććPDUNHWLĆSLF0DUNRYYFL+DORĚDQND=DYUË.HD'HVWUUUQQQLN in Ptuj, Osojnikovaa cesta; SSuupernova Ptuj; Qcenter Ptuj ter v restavracijah restavracijaah *DVVWUR3WXM0XUćLLË3WXMÊH ÊHOODQ6ORYHQMDYDVLQY+RWHOX5RćNDU+DMGRćH Q 6ORYHQM 6ORYHQMDYDVLQY+RWHOX5RćNDU+DMGRć RćH • Pia Plejnšek, Gradišče 8, Sveti Tomaž • Tatjana Kostanjevec, Bukovci 116b, Markovci. Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Nagrajenci lahko svoj paket prevzamejo v trgovini Avena, PE Ptuj, Vegova ulica 2e na Ptuju, vsak delovnik od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 COLOR CMYK Oglasi in objave torek z 20. decembra 2022 Umrli so Mali oglasi PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Umrli so: Dragica Adam, roj. Lorber, Majšperk 2b, roj. 1957 – umrla 7. decembra 2022; Leopold Rodošek, Žetale 59, roj. 1953 – umrl 10. decembra 2022; Matilda Tratnik, roj. Lesjak, Tržec 44, roj. 1948 – umrla 10. decembra 2022; Matilda Kacijan, roj. Korže, Breg 51, roj. 1926 – umrla 11. decembra 2022; Konrad Vela, Ptuj, Panonska ul. 5, roj. 1943 – umrl 12. decembra 2022; Terezija Vogrinec, roj. Vidovič, Ptuj, Prešernova ul. 9, roj. 1936 – umrla 13. decembra 2022. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka … Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. IZ NO ŠTEV VE ILKE www w.re .repor repor porter te .si ter si RAZNO 23 Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil dragi sin, brat in stric Leopold Rodošek rojen 27. 10. 1953 IZ ŽETAL 59 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. Posebej se želimo zahvaliti družini Gajšek-Štajnberger, PGD Žetale in reševalcem ZD Ptuj, gospodu župniku Cirilu Čušu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Stanku Gajšku. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči mama Rozina in sestra Brigita z družino ZBIRALEC kupi stare figurice Pez in Kinder, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Plačilo dobro. Inf. na mobitel 068 185 000. OZADJE SPODLETELEGA UDARA Kdo je skušal strmoglaviti Roberta Goloba in razbiti Gibanje Svoboda KUPIM nakladalko, starejšo, lahko tudi v okvari, in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 031 424 684. NOVA AFERA V ZDRAVSTVU Energetska sanacija UKC Ljubljana smrdi do neba! KUPIM traktor Ursus, Zetor, Deutz in ostale znamke v kakršnem koli stanju in ostale kmetijske stroje. Tel. 070 519 447. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 66. letu zapustil naš dragi ata in dedek KUPIM za traktor Zetor 25/11 hladilnik, spodnji preklop za prikolico in druge dele. Tel.041 261 676. IZ HRASTOVCA 3, ZAVRČ INTERVJUJA Robert Bahčič, rektor Marijine bazilike na Brezjah Uroš Štefelin, eden najbolj znanih slovenskih kuharjev PRODAM novi električni štedilnik, 4 plošče. Tel. 040 345 488. ALLMATIC HYPER 400 in HYPER ER 600 ALLMATIC SO400 do 350 kg / 3 m ALLMATIC PLUS L 735 € 510 € 415 € do 250 kg / 2,5 m ALLMATIC MAXIARTK 670 € 480 € 379 € do 300 kg / 3 m do 300 kg / 4,5 m do 3,5 m do 500 kg / 5 m "! ! !   ( &! ! & &     & $! !   ,  $%   %! !% (!$mý ($& ALLMATIC MOVEO 600 BENINCA BULL 5M BFT DEIMOS 400 359 € 299 € 309 € 229 € do 650 65 kg do 600 kg do 500 kg ALLMATIC BIG ALLMATIC KALOS TURBO 550 € do 400 kg d 430 € do 2200 kg d do d o 600 kg "  uý !$ %&$ 4m mm m 5m mm m 21 ,70 € ,20 € ,60 € 40 ,20 € 103 x 250 cm 123 x 250 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm ,30 € 103 x 250 cm 123 x 250 0 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm infoline: 040 974 470 / 33 ,70 € 42 ,80 € 53 ,40 € 030 479 955 / ,40 € VWHE VWH W EHU EHU Y Y    FP FP F 030 464 480 / VWHE VWH W EHU EHU Y Y    FP FP ,00 € VWHEHU VWH E Y EHU Y   FP FP ,40 € VWHEHU Y FP 27 ,70 € 030 360 630 &!"!,$ý   "&,'! !!$(  ..7KHOPD 72%<+HOHQD 779 € 5DGH.RQÎDU7(3 949 € PRÎN: Î   N: PRÎN: Î  N: 72%<+HOHQD 72%<+HOHQD 1149 € PRÎN: Î  N: 62/(&URDWLFD 1099 € 62/(,QVHUWRYORĿHN 1299 € PRÎN: PRÎ Î  N: 1149 € PRÎN: Î  N: PRÎN: &!"!(! &!"! &! ! !( !(! !( (! (!      "&,"$!"  &$ !!$(  www ww w.kiipk pkop kop p.s .si si www.kipkopshop.si NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, 126,/&, TOBY H 15 TOBY H 24 TOBY H 20 1799 € 1899 € PR RÎN: : 2099 € PRÎN: : PRÎN: ( (  u  $ $ !! !  (!  ( ( $& MODEL KIPROL55 MODEL KIPROL77 INDUSTRIJSKA ROLO KKBIO +,7527(.2Í$ 739 € u! u! u! 839 € u! 1990 € 1990 € %     %    $ $ u  ( ( $ & 6(.&,-6.$'9,ľ1$ swiss made SEKCIJSKA INDUSTRIJSKA 6(.&,-6.$'9,ľ1$= VGRAJENIM OSEBNIM PREHODOM SEKCIJSKA STRANSKA www.dvizna-vrata.si u! 839 € u! ENOKRILNA VHODNA DRSNA VRATA u! 839 € PERGOLE 1414 € u! 640 € (&252Í1$ 300 x 300 u! DVOKRILNA KK ECONOMIC 40 u! 999 € 9,//$$97/(' 300 x 300 1495 € DVOKRILNA KK CLASSIC 44 u! 2399 € 4549 € 1414 €  ! & u    $u 6 0 0 x 3 00 1220 € 9,//$$97/(' 300 x 400 (&252Í1$ 300 x 400 2749 € u! 5249 € 2499 € Od njega se bomo poslovili v četrtek, 22. decembra 2022, ob 13. uri na pokopališču v Zavrču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Molitev za pokojnika bo v župnijski cerkvi v Zavrču v sredo, 21. decembra, ob 17. uri. Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v dobrodelne namene. Vsi njegovi najdražji prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si JOYTECH AC 600 OSMRTNICA Slavko Rihtarič " !! !   ( &! &    &$ $ ! ,  $  (!$ (!$mý ($& TERRIER 200 :LƅUHDG\ stran 23 www.montaznagaraza.si Štajerski TEDNIK torek, 20. 12. 2022 Kronika 24 COLOR CMYK stran 24 torek z 20. decembra 2022 Majšperk z Že drugi vlom v dobrem mesecu, sumljiv srebrn opel starejšega letnika Nika ostala brez denarja, nakita in občutka varnosti »Nisi oropan le premoženja, temveč tudi občutka varnosti,« je dejala Nika iz kraja Stogovci, katere hiša je bila v začetku decembra tarča vlomilcev. Ne gre za osamljen primer. Podlehniški policisti so namreč na območju Majšperka v dobrem mesecu obravnavali dva vloma v stanovanjski hiši ter poskus vloma v poslovni objekt. Foto: PU Preiskanih le slaba petina velikih tatvin Statistika preiskanosti vlomov žal ni na strani žrtev. Lani je na območju PU Maribor znašala 17 odstotkov, kar je dober odstotek več kot leto prej. Zato Policija poziva k previdnosti in občanom svetuje, da so pozorni na nenavadne okoliščine (na primer morebitno ogledovanje hiš) in pojave vozil, ki so jim nepoznana, tako tujih kot naših registrskih oznak. »Če občani zaznajo takšne okoliščine, svetujemo, da si zapišejo registrske številke vozil in o tem obvestijo policijo. Obenem pa ne smemo pozabiti na samozaščitne ukrepe, posebej v času, ko se začne mračiti ali kadar nikogar ni v stanovanjskih hišah, na primer alarmne naprave in kamere, osvetljava zunaj in znotraj in podobno.« Policisti pozivajo prebivalce, naj bodo pozorni na nenavadne okoliščine, Nika pa izpostavlja opreznost za srebrnim avtom, znamke Opel, ki naj bi se pred vlomom večkrat peljal mimo hiše. Iz opisov na družbenem omrežju sodeč gre za srebrn avto, tipa limuzina, znamke Opel, starejšega letnika in tujih registrskih označb, domnevno madžarskih, v avtu pa naj bi sedela moška temnejše polti. Avto s tovrstnim opisom je bil opažen v več krajih v občini Majšperk in tudi občinah Spodnjega Podravja. Nika domneva, da sta se ravno v tem avtu prevažala vlomilca oz. za zdaj še neznani storilec kaznivega dejanja, ki je 9. decembra med 13. uro in 21. uro pristopil do stanovanjske hiše ter skušal z neznanim trdim predmetom vlomiti skozi leseno okno, nato je odšel na zahodni del stanovanjske hiše,kjer je z neznanim predmetom vlomil skozi okno, vstopil v notranjost, ki jo je pregledal in odtujil več zlatnine in gotovine,se glasi policijsko poročilo. »Druge vredne stvari vlomilcev niso zanimale,« je dejala Nika in dodala: »Policija se trudi in prei- Foto: arhiv M24 Na družbenem omrežju Facebook je Nika iz Stogovcev delila svojo izkušnjo in izpostavila, da naj bi bila storilca dva, prevažala pa naj bi se v srebrnem oplu madžarskih registrskih označb. Glede na odzive sodeč je bil ta avto opažen v več krajih v občini Majšperk pa tudi v ostalih občinah Spodnjega Podravja. skuje primer s pridobljenimi dokazi, vendar se bojim, da bodo ti dokazi premalo.« Pred vlomom dvakrat opazila isti avto, ki se je počasi peljal mimo hiše Vlom v hišo je opazila šele, ko se je odpravljala spat, saj je vlomilec prebrskal le nekatere prostore. »Nemudoma sem poklicala policiste, ki so opravili celoten pre- gled, preverili, ali je kje mogoče najti dokaze. Dodala je, da je pred vlomom dvakrat opazila opisani avtomobil, ki se je počasi peljal mimo hiše, ter da je imela občutek, da nekaj ni v redu, vendar pa nikakor ni mogla pričakovati, da bo postala žrtev vlomilcev. Nika je svojo izkušnjo delila tudi na družbenem omrežju, saj upa, da bi se informacija razširila med ljudi in bi tako lažje našli storilca. Namreč z vlomom nisi oropan le premože- nja. »Dom je prostor, kjer naj bi se počutil varno; ko se enkrat to prelomi, ne veš več, kje iskati varen prostor, kje se še lahko počutiš varno.« Letos so policisti Policijske postaje Podlehnik obravnavali devet kaznivih dejanj velikih tatvin, v katerih so storilci vlomili v stanovanjske hiše. V vseh primerih so storilci iskali in v večini primerov odtujili denar in nakit. Mojca Vtič Ptuj z Objekt v Dravski ulici 18 delno zaščitili Streho prekrili zgolj s folijo Padajoči strešniki z objekta v Dravski ulici 18 in inšpekcijska odločba, po kateri je bilo treba stanje urediti, so razlog, da je bila streha s te stavbe pred nekaj meseci popolnoma odstranjena. Vse doslej je še bolj propadala, zamakala, saj so jo pustili povsem odkrito. Pred nekaj dnevi so sicer namestili folijo, ki naj bi ščitila pred nastajanjem nadaljnje škode, a vse to so kozmetični popravki. Na občini si namreč še vedno prizadevajo za rušitev. Leta je trajalo, da je vodstvu ptujske občine uspelo dokazati, da je odstranitev stavbe nekdanjega Koteksa najboljša možna opcija za ureditev tega dolgoletnega problema. A rušitev zgolj tega objekta vodilnih na občini ni zadovoljila. Želijo namreč odstraniti še preostale tri objekte v tej liniji, vse do Dravske ulice 18, in tako to območje celovito urediti. V skladu z inšpekcijsko odločbo so julija odstranili nevarnost (padajoči strešniki) z objekta v Dravski ulici 18. To so sicer nameravali reševati sočasno z odstranitvijo objektov, vendar od Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS (ZVKDS) oziroma pristojnega ministrstva niso imeli soglasja za tak poseg, torej rušitev. A na občini še vedno vztrajajo. Čeprav so sledili ukrepom, ki jih je predlagala inšpekcijska služba in so streho odstranili, so prepričani, da je to le parcialna rešitev in da je odstranitev objekta edina možnost za celovito urejanje tega dela mesta: »Inšpekcijska odločba o sanaciji strehe v Dravski ulici 18 je še vedno odprta. A zaradi zaščite pred vremenskimi vplivi zime in izpostavljenosti pospešenemu propadanju objekta, pa tudi ker smo še vedno v sodnem postopku glede soglasja za odstranitev objekta, smo se odločili, da objekt začasno zaščitimo. Seveda pa si še naprej prizadevamo objekt porušiti in se potem v celoti ter konceptualno lotiti urejanja tega dela mesta.« Dženana Kmetec Foto: DK Seveda to, da je objekt prekrit zgolj s folijo, ne pomeni celovite rešitve pred zamakanjem. Ako se zmrzlina grudna ne otaja, še prosinca hujši mraz postaja. Rojstva: Polona Divjak, Brengova 50, Cerkvenjak – deklica Nika; Katja Stoklas – deček Luka; Ardinela Bašić – deklica Asja; Anja Kurnik Lindental – deček Aleksander; Katja Janžekovič – deklica Katarina; Nina Koderman – deklica Mia; Katja Kirbiš – deček Kevin; Katja Šket – deček Izak. Poroke – Ptuj: Vladimir Irgl, Lancova vas 54a, in Špela Koprivšek, Vrhnika, Ljubljanska c. 16; Ilija Šimunić, Ptuj, Ulica 25. Maja 12, in Maja Lukačič, Ormož, Gregoričeva ul. 1; Miran Muršec in Aleksandra Vuzem, Dornava 126. Danes se bo od jugozahoda pooblačilo, nekaj jasnine bo v severnih krajih. Po nižinah bo ponekod dolgotrajna megla. Na Primorskem in Notranjskem bo popoldne občasno rosilo ali rahlo deževalo. Predvsem v višjih legah bo zapihal jugozahodnik. Jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 1 do 6, ob morju do 9 °C. OBETI: V sredo bo večinoma oblačno, po nižinah severovzhodne Slovenije pa precej megleno. Napoved za Podravje Vir: ARSO