TRST, sobota 7* marca 1959 teto XV. . Št. 57 (4211) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Te!.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini [j1 It, 37-338 MONTECCHI it. S, II. imL TELEFON 13411 IN 94431 — Poiftil predal 559 — UPRAVA* UL SV FRANČIŠKA m u — *^0V: 8zr£^rV?°RIC^ Ulica S- P(el,UC0 *-“■ - Tel' 33^ - OGLASI <* »«> 12 30 in <5 15 4o M. - TU M - GTO - _ mm Vlžlne v Strmi enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda. NAROČNINA: meseCna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 ur. letno 1000 Ur -FLRJ: v tednu 10 d m, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-92», tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Senatorji izglasovali Segniju zaupnico jvsemi klero-monarho-fašističnimi glasovi zaupnico je glasovalo 143, proti pa 97 senatorjev - Fašisti so Ploskali Segniju, katerega trditve je senator Sand temeljito pobil s čitanjem besedila sporazuma Gruber-De Gasperi Hly ^ ri201 v 1 Sli , k'-** Utami''Kar ne 01 S?1 0bšir^.;v Poslanski zbor- «5Šf* in tni^ro?ramu precej i? 0 danes dol§0časna, je jn ,m*d Segnijevim Ki? tudi med >dŽoJroVvami d° tj"’1 nič klstvu sicer ni po-Uii,o°Ve«a. kar ne bi IStni S trjum : , tudi med glaso- ~1 ?rizoroVvami do razbur‘ S\ i?,Qril .lrneie in ostreje je branju v° i.u^n°tirolskem K fc1*' in aro ie odgovarjal tt^8l°v govor mentirani zna' ?Sotu Vv avstrijskem težave oi?oi zadevi. Toda «^0, mnra natančno preti?0^1 See?° ugotovit,;* da tjtlov, t8,n.1 »vreči niti e-lil ae ip d ve- Predsednik k , "a že V nastavno posta-IJniiuti nan° stališče, da S notran? vprašanje eno-Se:. za £litično vpra-i; tijskih ,fz. 0 od trditve £Vso zaa avnikov, ki ho-> ®arod„d Y° Postaviti pred da itaif* 0rUnte v pnme-2*?°v0ri ‘Ja,nsko - avstrijski finega tem ne bi imeli Ani f* .Tazultata. dnehejal’ da se v *»tiilstenja vrazplamtela “goto, italiio zvezi z zatrje-jj) epske pok^S-lm zatiranjem »s’ 9 ‘Visoiajme>>- Ko ie de* ,‘n bo0k.° Poadižje ostale VUJe,. fašistov tlSS- '« italijanska jJ' :»f * \t».°stne»a e njihovega na-k ter8a značaja in kultur-S tisnko p°darskega raz-liklji ^ti v Poadižje pa ne (n, Jošti v 1? kl umetni nemili .ristali,- eri bi se manj-^b.bkljaf^raia. da bi tako k|, nje na iz stvarnosti. ;resel]evanje pa jam- »i,* da hi . ^it.krekei renil z očesom je \ S da L Povsem netočno kili> kot ; viada storila ce-kpaj; ®.Zlfjl°sti v bo-, * k svv' blejal je nam- f N i,vlsda i obveze itali-j U^au^nila u dvojezič-* l\ k"Pr;ivL kakor tudi gle-V <1 •*> d V °*6 sploh. Ni-t I K^il,* b: ne more dovo- M (S?1 ieziv * sodržavljani !* W n« V a obračali ne-(( jS, 5 UraHUj°- vlado, da bi razburilo fašističnega senatorja Ferrettija. Tudi predstavnik francoske manjšine v Dolini Aosta, senator Chabod, je izjavil, da bo glasoval proti zaupnici vladi, ker vlada noče pristati na zahteve prebivalstva Doline Aosta. Monarhistični senator Massari je priznal škodo, ki so jo fašisti povzročili na Južnem Tirolskem. Za Cesara Battistija pa je rekel, da je «šel na vislice, medtem ko so drugi mirno sedeli v avstrijskem parlamentu«, kar je zelo razjezilo demokristjane. Rekel je nato, da je kriv Scelba, če danes «bivši nacistični Gau-leiter in epuriranec sedi v senatu kot predstavnik južno-tirolske Volkspartei». T* Dunaja poročajo, da je zaradi včerajšnjega fašističnega atentata na sedež Avstrijskega kulturnega zavoda v Rimu prejelo avstrijsko veleposlaništvo v Italiji nalog, naj vloži v palači Chigi protestno noto. Prosvetni minister Drimmel pa je ukazal, naj zavod preneha z delovanjem, ker ni dovolj poskrbljeno za varnost avstrijskih državljanov in za goste v zavodu. Glede nadaljnjih ukrepov pa bo minister Drimmel poročal na prihodnji seji vlade. Togliatti je zaradi atentata na spomenik Battistija poslal Liviji Battisti solidarnostno brzojavko. Pod njegovim predsedstvom- je bila danes seja vodstva KPI. Na seji so sklenili, naj Togliatti na prihodnjem zasedanju centralnega komiteja, ki bo 10. t. m., poroča o 21. kongresu KP ZSSR. Pajetta pa bo poročal o notranjem političnem položaju. V krščanski demokraciji pa je sedanje četvorno vodstvo zelo zaskrbljeno, da se ne bi vrnil Fanfani, kot ga silijo njegovi pristaši in levica KD iz vseh krajev države. Zato je J>aje sklenilo, da se bo za njegovo vrnitev tudi samo zavzelo in ga vključilo v svojo igro o enotnosti stranke. Seveda je težko reči, če bo Fanfani pristal na vlogo človeka, ki je odstopil zaradi tega, da bi rešil enotnost, sedaj pa da bo zopet prevzel vodstvo iz istega razloga. Tudi Pastore je govoril v tem smislu danes v mestu Lecce. «Fanfani, naj ponovno prevzame svoje mesto v organizaciji, kajti izkoristiti je treba vse najboljše demokrist-janske ljudi#. Sam Fanfani pa iimiimiiititiiiiiiitiiimiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiii Debro odpotuje spet v Alžir PARIZ, 6. — Predsednik francoske vlade Debre bo odpotoval v Alžirijo in bo tam ostal 23. in 24. marca. Njegovo potovanje je v zvezi s francoskim programom o gospodarskem razvoju Alžirije. Iz Kaira javljajo, da je predsednik alžirske vlade Fer-hat Abas odpotoval danes iz Kaira v Saudovo Arabijo na vabilo kralja Sauda. Domneva še vedno molči, hkrati pa se nenehno posvetuje: danes z Andreottijem, Pastorejem in levičarjem Sullom, v prihodnjih dneh pa verje*no še s Scelbo, Pello in Gonello. Prihodnja seja poslanske zbornice je sklicana za 11. t. m. Vodstvo CGIL, ki se je včeraj sestalo in poslušalo poročilo glavnega tajnika Novelle, je danes nadaljevalo razpravo o tem poročilu. Govoril je tudi zvezni tajnik Foa. Po govorih ostalih diskutantov je bila sprejeta resolucija ki bo objavljena jutri. A. P Aretacije v Keniji NAIROBI, 6. — Policija je včeraj preiskala stanovanja članov stranke ljudskega kongresa, ki jo vodi Tom Mboya. V stanovanju tega so aretirali neko osebo. Davi je policija prepovedala izhajanje lista «Uhuru» in desničarskega tednika »The In- dependent#. Ravnatelja lista cUhuru#, ki je glasilo stranke ljudskega kongresa, so aretirali. Zadevno poročilo vlade pravi, da so to odredili «v jinteresu ohranitve javnega reda«. Poročilo dodaja, da je list »Uhuru« poveličeval tiste, ki so organizirali Mau-mau, medtem ko je list «The Inde-pendent« objavil članke, ki bi lahko motili javni red, ter karikature, ki so hujskali na rasno mržnjo. Poleg tega je policija preiskala sedež zveze dela za Kenijo ter zaplenila več dokumentov. Pozneje se je zvedelo, da so aretirali 34 Afričanov. Med njimi sta tajnik stranke ljudskega kongresa v Nairobiju Ma Sammy Maina in glavni tajnik stranke Joseph Ma-tenge. NOVI DELHI, 6. — Predsednik indijske vlade Nehru je na tiskovni konferenci izjavil, da je bil Mac Millanov obisk v Moskvi koristen in da je pripomogel k zmanjšanju napetosti. Javorški pri Colombu RIM, 6. — Italijanski minister za industrijo in trgovino Emilio Colombo je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Mihaila Javorškega. Minister Colombo se je zadržal več časa v prisrčnem razgovoru z jugoslovanskim veleposlanikom o gospodarskih' vprašanjih, ki zanimajo obe državi. «»—— Novinarji FLRJ pri Pelli in Mediciju RIM, 6. — Zunanji minister Pella je davi sprejel v palači Chigi ob navzočnosti podtajnika Folchija in drugih funkcionarjev skupino jugoslovanskih časnikarjev, ki so na obisku v Italiji. Spremljal jih je jugoslovanski poslanik Javorški. Pella je časnikarjem izrekel dobrodošlico, odgovorila pa sta mu Javorški in vodja delegacije Papič. Časnikarje je pozneje sprejel tudi minister za prosveto Medici in se z njimi dolgo razgovarjal. Obrazložil jim ja italijanski šolski sistem tudi v zvezi z novim programom. Proces v Peči proti albanskim vohunom PEC, 6. — Pred okrožnim sodiščem v Peči se je danes nadaljevalo zasliševanje obtoženih albanskih vohunov in prič. Vsi obtoženi so priznali točnost obtožnice. Proces se nadaljuje. Predsednik FLRJ se je včeraj vrnil v domovino O obisku afroazijskih dežel in o protijugoslovanski go n j i Navdušen sprejem v Skoplju - Danes popoldne pa bo Tito v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Navdušeno pozdravljen od prebivalstva Djevdjeiije, Titovega Velesa, Skopja in vseh ostalih postaj na poti od Djevdjeiije do Skopja, je prispel maršal Tito s soprogo in člani jugoslovanske delegacije v domovino. Med prvimi je pozdravilo predsednika Tita prebivalstvo Djevdjeiije, kamor je pred- sednik Tito prispel okrog 13. ure in kamor so mu prišli naproti Aleksander Ran-kovič, Lazar Koliševski, predsednik sabora Makedonije, predsednik skupščine Veselinov, Koča Popovič, Gošnjak in številni drugi jugoslovanski visoki funkcionarji. Tito je pred železniško postajo pozdravil prebivalstvo Djevdjeiije in izrazil zadovoljstvo, da se je vrnil v domovino. Po kratkem pristanku je modri voz nadaljeval pot proti Skopju, toda vlak se je moral ustaviti v Titovem Velesu, kjer je nad 10.000 prebivalcev čakalo na postaji, da bi pozdravili Tita. V Skopju je predsednika republike pozdra. ............................................................. miiiiiiiiiihuiii..m.. Mac Millan 19. marca v Washingtonu da poroča o svojih v Pojasnila glede izjave o nenapadanju - Nasprotja med stališčem Anglije ter Bonna in Pariza - Eisenhovverjevo posvetovanje z voditelji kongresa LONDON, 6. — Uradno so javili, da bo Mac Millan odpotoval 17. marca z letalom v Washington na razgovor s predsednikom Eisenhowerjem. Z njim bo odpotoval tudi Selwyn Lloyd. 18. marca bosta prispela v Ottawo in od tu bosta 19. marca odpotovala v Wa-shington. Naslednjega dne se bodo začeli razgovori z Eisenhowerjem o Mae MHlanovem ' potovanju v Moskvo in o mednarodnem položaju. Mac Millan bo v ponedeljek odpotoval v Pariz in se bo naslednjega dne vrnil v London. V četrtek pa bo obiskal Bonn, kjer se bo razgovarjal z Adenauerjem še v petek. Tudi Bela hiša je sporočila, da se bosta Eisenhower in Mac Millan razgovarjala o Berlinu, o Nemčiji in o Mac Millanovih razgovorih v Moskvi. Uradni predstavnik Bele hiše Hagerty je izjavil, da se ne predvideva vab.ilo nobenega drugega zahodnega predsednika vlade na te razgovore. Izjavil je, da ne more povedati, ali bodo po razgovoru Mac Millana in Eisenhovverja sklicali konferenco najvišjih predstavnikov zahodnih držav. Danes popoldne se je Eisen-hower sestal z republikanskimi in demokratičnimi voditelji kongresa in se z njim razgovarjal o Nemčiji in Berlinu. Po seji je demokratični senator Johnson izjavil: «Nikakor se ne misli popustiti pred pritiskom, vendar pa smo pripravljeni in želimo iskati vse poti miru« Predsednik predstavniške zbornice Sam Bayburn pa je izjavil, da so na seji dolgo govorili o Berlinu in Nemčiji, jo, da bo Ferhat Abas govoril I in je dodal: «Rezultat je, da s kraljem o materialni pom o- smo enotni. V tem vprašanju či arabskih držav Alžiriji. • ni strank.« Na vprašanje, ali Eisenho-wer predvideva kako akcijo kongresa, je odgovoril da ne. Rayburn je nato izjavil, da je sedanji položaj nevaren in da bi bilo neumno, če ne bi te-go upoštevali. Dodal pa je, da mu ni znano, da bi kongres vsaj za sedaj pripravljal kakršno koli pobudo 'kakor na pr. izglasovanje resolucije o Berlinu. Prav tako ni vlada zahtevala od kongresa nobene pobude. V istem smislu so se izjavili tudi drugi senatorji in predstavniki, ki so dodali, da bodo ZDA ostale odločne, vendar pa bodo pustile odprta vrata ,za morebitna pogajanja. Predsednik sepatnega zunanjega odbora senator' Ful-bright je po radiu izjavil, da mora konferenca na najvišji stopnji postati normnlen inštrument pogajanj. Dodal je, da bodo ZDA, s tem da bodo Sovjetski zvezi vedno odgovarjale z «ne», dale vtis, da se bojijo Moskve, ali pa da nimajo nič povedati »To pa ni res, je dodal, povedati imamo mnogo stvari. Ne verjamem, da jih povemo zelo dobro. Ne verjamem, da jih povemo učinkovito za ostali svet.« Na kosilu, ki so ga priredili njemu na čast v Belfastu, ie Mac Millan izjavil; »Kakor veste, se v Moskvi nismo spo- l,t«°.v»l» Jn fako dejansko ifcJe n„:8 ede vnrašani. za j,IV' PriltM6 vf>n,šanj, za JV * »a o ? -Italija. Kot V„’ ko l>aVaia*^gni vedno zelo II % ttiu 6 določbe usta- t! SjeJu p0 drugi strani eno mpri-Sa ?t>t* lr°lce, drugo pa l,Vfu'tl v ?a Tržaškem. Oo-^S,k.^Ski Sloveniji N t sedni' b argumen-i bov.ditve K.a vlade je nie-S iužnn*ahkoto teme,i'-itNi i® iziJ r.olski senator iSj Izjav* J v sv°ii gla' ti K *ska ' a bosta oba \>1 77'natorja - Sand IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIHIIIIIIinllllllllMIlllllllllllllllHUlllllllllllHHIIIIIHMIIIIIMIIIHlIllinaiHIIIMIIIIlMIIIIIIIIUIIHIINNNIIIHIIIIIUIIIIIim Dolg razgovor De Gaulla s poslanikom Vinogradovom Ugibanja o pomenu ttettlanka - Izjave von Eckardta o razgovorih Adenauerja in De Gaulla kV' vlaj Slasovala proti S LVe i,: • Poudaril je da 'S^tile . ,, nikakor ne ti^ts' Vn-,. rešttvi južnoti- ShN b* Nat0 ie t j«1"1' i» *i 1® Pariškega Jšjj _.ela doka- i&kSr"2 iju resnici a-< da je itali- K?hvl» Jo!01' Sand dejal. lii,,*iiirržaviUizno,iroici vedno Poudaril ie *W ,lranie >n nje-' kar je strasno PARIZ, 6. — Predsednik republike De Gaulle je sprejel danes sovjetskega poslanika v Parizu Vinogradova, ki ga je spremljal svetovalec poslaništva Erofejev. Njun razgovor je trajal skoraj eno uro. Razgovor je vzbudil veliko^ zanimanje v pariških političnih krogih. Predstavnik sovjetskega poslaništva je pozneje izjavil, da sta De Gaulle in Vinogra-dov g vorila o mednarodnih vprašanjih, predvsem pa o francosko - sovjetskih odnosih. Na vprašanje, ali je bilo gt> vora o nenapadalni pogodbi med Francijo in SZ, je predstavnik odgovoril, da ne more nič povedati o tem. V zvezi s tem razgovorom se postavljajo v političnih krogih številne domneve. Nekateri trdijo, da je sovjetski poslanik sporočil začudenje svoje vlade in zaskrbljenost zaradi tesnega sodelovanja med Parizom in Bonnom. Os Pa-ris-Bonn po mnenju Moskva lahko negativno vplivu na francosko-sovjetskc odnose. Drugi pa trdijo, da je Vinogradov sporočil francoski vladi predlog za sklenitev nenapadalne pogodbe med obema oržuvuma, kakor je sovjetska vlada ie predlagala Mae Mil-lanu. Znano je, da je De Gaul. le 10. decembra 1944 podpiaal v Moskvi nenapadalno pogodbo med SZ in Francijo za dobo 20 let’ Po sklenitvi pa: riških, sporazumov o nemški oborožitvi pa je sovjetska vlada maja 1955 to pogodbo odpovedala. Teh domnev pa u-radno niso potrdili. Predstavnik predsedstva republike je sporočil, da sta De Gaulle in Vinogradov govorila o nemškem vprašanju in o drugih mednarodnih vprašanjih ter da Vinogradov ni predlagal sklenitve nenapadalne pogodbe. Prav tako ni prinesel nobenega pisma Hruščeva za De Gaulla in tudi ne vabila De Gaullu, naj obišče Moskvo. Vsekakor se poudarja, da je današnji razgovor važen, ker je do njega prišlo takoj po sestanku De Gaulla z Adenauerjem in pred Mac Millano-vim obiskom v Parizu. Moskovska »Pravda« pravi v zvezi z razgovori Adenauerja in De Gaulla, da so nemški voditelji, ki »se kakor ognja bojijo vsake omejitve mi-litarizacije Zahodne Nemčije«, našli v Parizu podporo. List itodaja, da nikakor ni res, da je namen sedanjih francosko-nemških odnosov okrepiti mir. V Bonnu je predstavnik za-hodnonemške vlade von Ek-kardt izjavil predstavnikom tiska, da so razgovori De Gaul- la in Adenauerja omogočili »ugotovitev enakih pogledov obeh vlad glede mednarodnega položaja in posebno glede Berlina 'ter glede zadnje sovjetske note«. Dodal je. da A-denauer in De Gaulle nista naklonjena »razredčenju sil«. Med Francijo in Zahodno Nemčijo ni nobenih nasprotij in to je zelo važno tudi zaradi Borlina. Von Eckardt je dodal, da hoče Sovjetska zveza s svojimi predlogi razbiti zahodno fronto in da se morajo zahodne vlade temu u* preti. »Pričakujemo, da Mac Millan pride v Bonn Medtem se posvetovanja z našimi zavezniki nadaljujejo. Volja za konferenco s Sovjeti obstaja. Toda Moskva ravna samovoljno, ko hoče, da se Poljska in CSR udeležita konference zaradi tega, ker ju je Hitler napadel. Iz istega vzroka bi imele pravico udeležiti se tudi Nizozemska, Belgiia in druge države. Namen Moskve je o-mejiti dnevni red konference in hoče, da bi na njej govorili samo o vprašanjih, ki so ji pri srcu, kakor Berlin in mirovna pogodba, ne pa o vprašanjih, ki so Zahodu pri srcu, kakor združitev, razorožitev in varnost«. Na koncu je von Eckardt iziavil, da je potrebno obnoviti solidarnost v vrstah NATO. razumeli o nobeni zadevi, toda kar se tiče razorožitve, se je nekaj napredovalo pri razpravljanju o mogočih idejah«. »O velikih vprašanjih evropske varnosti, Nemčije in Ber-.ina smo ugotovili, da ,ie’naše stališče zelo lazlično Vendar pa menim, da so laili razgovori koristni. S lem da smo poglobili poznavanje medsebojnega stališča, ?ino morda odprli pot za širša pogajanja. Prepričan sem, da mora do teh pogajanj priti, če hočemo preprečiti nevaren poo-žaj. V prihodnjih mesecih bomo storili vse mog- če, da nas razgovori, ki sp se zaceli v Moskvi povedejo še dlie«. Zatem je Mac Miiian izja vil, da je bil glavni rezuuat njegovega potovanja, da so se pred njegovim odhodom iz Moskve prepričali o potrebi urejevanja sporov s pogajanji. Omenil je nato tri glavne točke skupne izjave, ki jo .e predlagal v Moskvi; 1. Britanska in sovjetska vlaia morata ravnati v skladu z duhom in črko listine OZN. 2. Nobena od njih ne sme škodili pravicam, obveznostim in interesom druge. 3. Na podlagi teli dveh točk se morajo nasprotja reševati s pogajanji in ne i silo »Taka uradna izjava, je' dodal Mac Millan, ne hi škodi la obstoju obrambnih zavezništev Zahoda, ki se bodo o-hranila ves čas, ko se bo čutila potreba«. Na koncu je Mac Millan izjavil; »O tej izjavi bodo še drugi razgovori Na vsak način mislim, da so Sovjeti razumeli, v kakšnem duhu sem jim predlagal podpis te izjave«. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da Velika Britanija sprejema ponudbo Hruščeva, da se odloži prenos sovjetske oblasti na vzhodnonemške oblasti kot koncesija daljšega časa za pogajanja. Dodal je, da včerajšnji govor Hruščeva v Leipzigu ne kaže sprememb v bistvu sovjetske politike. Predstavnik je tudi izjavil, da so neutemeljene vesti, da Velika Britanija želi konferenco najvišjih še pred konferenco zunanjih ministrov. Izjavil je tudi, da bo Velika Britanija in njeni zavezniki razpravljali o sovjetskih pogojih, da bi se konference zunanjih ministrov udeležili tudi predstavniki Poljske in CSR. Možnost izjave o nenapadanju s SZ pa bouo obravnavali pozneje med Moskvo in Londonom. Toda ti razgovori se niso še začeli. Sestanek med Mac Millanom in Eisenhowerjem bo odločilen za določitev zahodnega stališča pri prihodnjih pogajanjih s SZ. To je mnenje angleških političnih krogov, kjer ne prikrivajo zaskrbljenosti zaradi morebitnih sporov med stališčem Velike Britanije ter stališčem Bonna in Pariza. V Londonu so mnenja da bo ne glede na Mac Millanove razgovore v Bonnu in Parizu zadnjo besedo o zahodnem stališču izrekel Eisenhower. Pri tem pa upajo, da bo Mac Millan usnel prepričati Eisenho-verja, da bo njegova odločitev odražala tudi stališče angleške vlade. Znano je, da Velika Britanija ne zavrača morebitne demilitarizacije in »razrtsdčenja« sil v Srednji Evropi. Današnje izjave zahodnonemškega predstavnika von Eckardta pa potrjujejo, da se bonnska vlada ne strinja s stem stališčem. Pri tem jo podpira tudi pariška vlada, ki dobiva od Bonna podporo glede gospodarskih vprašanj. _______ Zadnji znaki s «Pionirja» WASHlNGTON, 6. — Ameriške poslušalne postaje so danes izgubile stik z umetnim planetom «Pioneer IV«. Posiu-šalna postaja družbe «Gcneral Electric CO» je registrirala ob 17.30 po srednjeevropskem času zadnje znake planeta, ki so bili zelo šibki. Po zadnjih računih je bil «Pioneer», ko so ujeli njegove zadnje znake, oddaljen od Zemlje 660.000 kilometrov Njegova hitrost je bila 6.400 km na uro. Po podatkih, ki so jih do sedaj izračunali na podlagi radijskih sporočil planeta, so s precejšnjo natančnostjo ugotovili tir planeta okoli Sonca. Tir je nekoliko večji kakor Zemljin in pot «Pioneer-ja« okoli Sonca bo trajala približno trinajst mesecev. Baterije akumulatorjev na «Pio-neerju« so teoretično imele delovati 80 ur, dejansko pa so delovale še več. Podzemeljska raketa za kopanje tunelov MOSKVA, 6. — Moskovsta radio javlja, da so izdelali izredno veliko podzemeljsko raketo, ki jo uporabljajo za kopanje predorov. Sprednji del rakete vsebuje tekoče gorivo in stisnjen zrak. Aparat sprošča močne plamene, ki uteko- . činijo vse, kar dobijo pred se- i dalje izjavil, da je laž in ne-boj, in raketa napreduje ter I smiselna trditev albanskih in pušča za seboj okrogel rov. | bolgarskih listov, da je zato vilo nad 200.000 ljudi iz Skopja, Kosmeta in okolice Skopja. Na pozdrave prebivalstva je Tito izjavil, da imajo narodi, ki jih je obiskal, veliko zaupa, nje do narodov Jugoslavije. To zaupanje je rezultat dostojanstvenega ir dosieunega načelnega stališča Jugoslavije v mnogih mednarodnih vprašanjih. Dejal je, da je prejel vabilo, da obišče še pet azijskih in afriških držav toua dg je moral ta vabua odkloniti, ker bi bilo to prenaporno. Ta vabila potrjujejo, da Jugoslavija ni izolirana, ka kor trde njeni »Kritiki«, tem več da je vedno ooij povezana z neodvisnimi urzavami A-zije in Afrike :n njihovimi narodi. Jugoslavijo in te narode povezujejo 4sti interesi, iste težave, cilji in stremljenja. Narodi teh držav imajo globo.io zaupanje v Jugoslavijo, ker je v zunanji politiki dosledno branila njinove inte. rese in ker jim je stalno pomagala. Ti narodi vedo, da bo Jugoslavija tudi v bodoče nesebično na njihovi strani. Ti narodi vedo prav tako, da Jugoslavija ni bogata država in da jim ne more dajati takšne pomoči, kot bi jim jo mogle dati velike sile, toda tem narodom je bolj važna moralna podpora ki jim jo Jugoslavija vedno daje, zato ima v teh državah takšne pozicije, da jih nikakršno obrekovanje in kritike ne morejo uničiti. V zvezi z Grčijo je Tito izjavil, da prijateljstvo met Jugoslavijo in Grčijo predstavlja temeljni kamen miru na Balkanu. V zvezi z napadi na Jugoslavijo med njegovim potovanjem je Tito izjavil, da so ti napadi sramotni. Medtem ko se Jugoslavija trudi, da v državah Azije in Afrike propa" gira načela miroljubne aktivne koeksistence, ko se trudi, da tem narodom vlije zaupanje v druge narode, se ji podtika, da želi zastrupljati odnose teh držav z vzhodnimi državami. Nedavni govor En-vera Hodže je podoben vojno-hujskaškim govorom Goebbel. sa. Jugoslavija je vedno želela in verjela, da je na Balkanu ustvarjena trdna osnova bodočega miru. «Toda,» je izjavil Tito «neki Enver Hodža ima danes v Tirani vojnohuj-skaške govore, obrekuje in širi laži o Jugoslaviji. Jugoslavija obžaluje albansko ljudstvo, da ima tako žalostno u-sodo, da mu takšni ljudje sede na hrbtu. To je sicer stvar albanskega ljudstva, toda Jugoslavija ne more dovoliti, da se proti njej neodgovorno rav-na, kot to dela Enver Hodža.« Tito je poudaril, da so trditve Envera Hodže, da želi Jugoslavija skupno z Grčijo razdeliti Albanijo, najnavadnejše obrekovanje, laž in idiotizem. Tito je nasprotno ugotovil, da albanski voditelji, skupno z Enverom Hodžo izvajajo iredentistično politiko in postavljajo zahteve do Makedonije in Kosmeta. Toda Jugoslavija ne bo dovolila, da se kdorkoli dotakne tega, kar je bilo stoletja njeno. Predsednik republike je na- obiskal Združeno arabsko republiko, da bi Naserja sprl s Sovjetsko zvezo. »Predsednik Naser in vlada Združene*arub-ske republike nista od mene slišala niti ene betede proti Sovjetski zvezi ali pa proti kateri urugi državi,« je izjavil Tito. «Usti, ki širijo takšna obrekovanja pr- ti Jugoslaviji, ne mislijo dalje od svojega nosu. Oni mislijo, da bo laž dolgo ostaia, toda laž ima kratke noge; danes še posebno.« Tito je opozoril ljudstvo Makedonije da ni potrebno, da se vznemirja zaradi teh napadov, kajti bolgarsKo in albansko ljudstvo nista sovražnika narodov Jugos.avije, /sa nesreča jc, da voditelji v teh državah delujejo po navodilih od zunaj. Pokvarjene ljudi namreč ni težko usmeriti v določeno smer. »Ko bi ti ljudje imeli vsaj malo poštenja, bi se uprli tem navodilom,« je poudaril Tito. Tito je nadalje poudaril, da Enver Hodza ne bi mogel ničesar storiti sam. Ne bi si drznil biti vojni hujskač danes na Balkanu, ko se vsi truuijo, da se zmaj ša napetost v svetu. Ob koncu je Tito poudaril, da bodo narodi Jugoslavije vzdržali tildi te napade. »Mi bomo na te napade odgovorni, ko bo potrebno, in tako kot bo potrebno toda nikdar se ne bomo spustili na raven na Kateri so oni, ker bi to bilo nedostojno Zo vo.iitcije n: za narode Jugoslavije.« Predsednik Tito bo prispel v Beograd jutri popoldne o-krog 16. ure, 'kjer ga bo na trgu pred železniši-o postajo pozdravilo prebivalstvo Beograda. Tudi druga mesta, kot Vra. nje, Leskovac, Ni.š pripravlja-o slovesen sprejem predsed roku T.tu Vso iele.rnsKe po s aje od 'jevcVlije do Beo ;trada so krašeno / zastavami in z tlenjem Predsednik Tito je danes ostal v Skopju Predsednik« Tit« so v Solu nu danes ziutraj pozdravili odposlanec grškega kialja admiral Vandoris, predsednik vlade Karamanlis in druge visoke fitške osebnosti. Maršal Tito je obiskal v Solunu oficirski klub. položil venec na grobove padlih srbskih vojakov v pivi svetovni vojni in na spomenik padlim grškim vojakov III. korpusa. V oficirskem klubu je Tito izjavil grškim novinarjem, da so gr-ško-jugoslovanski razgovori potekali v prijateljskem ozrač. ju. Ponovno so potrdili, da obstajajo prijateljski odnosi ki se bodo tudi nadalje razvijali. «Naš sestanek s predsednikom vlade Karamanlisom,* je izjavil Tito, «po našem dolgem potovanju bo zelo koristen za naše nadaljnje prijateljske odnose. Naši razgovori so potekali v popolnem medsebojnem razumevanju.« « Izjave D. Kunca BEOGRAD, 6. Na današnji tiskovni konferenci je Drago Kunc v zvezi z izjavo predsednika romunske vlade Kiva Stoike grškima listoma »Mirna« in «Nea», da je njegov predlog o posvetovanju šefov balkanskih držav še vedno aktualen, izjavil, da je predsednik Tito v odgovoru Kivi Stoiki 13. septembra 1957 poudaril, da se je Jugoslavija vedno zavzemala za razvoj prijateljskih odnosov z vsemi državami ne glede na njihovo družbeno ureditev. Zato jo predlog o posvetovanju šefov vlad balkanskih držav Jugoslavija ocenila kot koristnega. »To je tudi danes stališče Jugoslavije,# je poudaril Kunc. Na vprašanje, ali ima kaj dodati uradni izjavi državnega tajništva za zunanje zadeve Jugoslavije o govoru Enve-ra Hodže, je Kunc izjavil, da se trenutno proučuje to vprašanje v celoti in storjeni bodo koraki v zvezi z nevarno pustolovsko in hujskaško politiko, ki jo zadnje čase vodi albanska vlada proti Jugoslaviji. Kunc je nadalje izjavil, da se države sovjetskega tabora -s političnimi napadi in izzivanji vedno bolj vmešajo v notranje zadeve Jugoslavije in izvajajo pritisk nanjo. Taka politika je v nasprotju s politiko koeksistence, ki jo te države zagovarjajo. Dogodki v Njasi podobno kot dogodki v Belgijskem Kongu kažejo, da so kolonialne metode preživele.-.fijrebuje-na in okrepljena narodna zavest narodov Afrike zahteva priznanje njihovih upravičenih zahtev po samoupravi in neodvisnosti. V zvezi z razgovori Mac Millana in Hruščeva v Moskvi je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve izjavil, da je pomembno, da sta se Mac Millan in Hruščev v skupnem poročilu izrekla za odstranjevanje nesoglasij s pogajanji in ne s silo. B B. KIIHIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIItltlllllllllMIllUIMnilliilltlllllinillllllllllMMIIlUiniltllllllllllllllllllll« Conrad srečno preletel pot iz Chicaga do Rima Letel je z majhnim enomotornim letalom 34 ur in preletel brez pristanka razdaljo 8000 kilometrov RIM, 6. — Davi je na letališču Ciampino pristalo letalo «Piper Comanche«, s katerim je 55-letni ameriški pilot Max Conrad brez pristanka preletel pot od Chicaga do Rima. Iz Chicaga je odpotoval ob 21,50 v sredo in je pristal v Rimu davi ob 7,47. Conrad je izjavil, da med svojim potovanjem ni imel težav. Pot med Chicagom irt Rimom je preletel v 33 urah in 55 minutah. Lindbe^g je pre- milMIliailllllllllllllllllllllllllllllllillliiiitllllllllllllllllMIIIIIMIIIHIIItMIIIHfMlltlllllllllllllMiillliillMliiMiiiiiiifti,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!, iiuttl,,,,,,,,! Zdravica Hruščeva na čast Kruppu Včeraj je Hruščev obiskal več paviljonov na velesejmu v Leipzigu in je v svojem govoru ponovi! sovjetsko stališče glede Nemčije LEIPZIG, 6. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je davi obiskal na velesejmu Kruppov paviljon. Spremljala sta ga predsednik vzhodnonemške vlade Grotewohl in pomočnik zunanjega ministra Zorin. V paviljonu je Hruščeva sprejel eden od voditeljev Kruppovega podjetja. Ob tej priložnosti je Hruščev izrekel zdravico na čast Al-friedu Kruppu. Ko je popil kozarček konjaka, je zaprosil navzoče voditelje, naj sporočijo njegove pozdrave in voščila Alfriedu Kruppu. Pozneje se je zvedelo, da je družbo Krupp prehitelo angleško podjetje »Vickers-Arm-strong« pri sporazumu s SZ za zgraditev kemijske tovarne. Pogodba se nanaša na vrednost dveh milijonov šter-lingov in je bila podpisana pred nekaj dnevi v Moskvi. Hruščev si je v paviljonu o-gledal model naprav za izdelovanje umetnih vlaken, ki jih je dobavila družba Krupp Sovjetski zvezi, Izjavil je, da je zelo zadovoljen s sporazumom o teh napravah. Hruščev je obiskal tudi jugoslovanski paviljon kjer je navzočim izjavil: «Sporočite moje pozdrave maršalu Titu in recite mu, da hočemo živeti skupno v miru.« Hruščev bo odpotoval iz Leipziga jutri popoldne v vzhodni Berlin, kjer bo ob 21. uri govoril na velikem zborovanju. V vzhodnem Berlinu bo ostal tudi v nedeljo, v ponedeljek pa bo odpotoval v Rostock ob Baltiškem morju. V ponedeljek zvečer ali v torek se bo vrnil v Moskvo. Na sprejemu v sovjetskem paviljonu, ki so se ga udeležili številni poslovni ljudje, je Hruščev v kratkem govoru izjavil, da sovjetski sedemletni načrt odpira široke možnosti za trgovinsko izmenjavo med SZ in Zahodom. Izjavil je tudi, da SZ noče uvajati politike gospodarske izolacije in je očital zahodnim državam, da so uvedle embargo na trgovino s SZ. Sporočil je tudi, da namerava SZ kupiti orodne stroje iz Švice, Zahodne Nemčije in Velike Britanije. Sprejel je tudi predlog nekega švicarskega industrijca, da se v Moskvi organizira razstava strojev, ki se izdelujejo v tujini. Hruščev si je ogledal tudi švedski, e-giptovski, iraški paviljon in druge. Nocoj je Hruščev ponovno govoril na sprejemu, ki ga je priredil sovjetski poslanik njemu na čast v sovjetskem pa viljonu velesejma. Ponovil je, da bo SZ podpisala ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če bodo zahodne države odklonile sklenitev take pogodbe. Pripomnil je še, da bodo druge države, ki so trpele zaradi nacističnega napada, storile isto. Za njim je kratko govoril vzhodnonemški ministrski predsednik Grotevvohl in ponovil, kar je rekel Hruščev. V diplomatskih krogih v Leipzigu izjavljajo nocoj, da bo Hruščev predsedoval prihodnji teden v vzhodnem Berlinu konferenci komunističnih voditeljev Vzhodne Evrope. Sestal se bo z Gomulko, z No-votnyjem in z Ulbrichtom. Vzhodnonemški ministrski predsednik je na zadevno vprašanje izjavil, da je »tak sestanek zelo verjeten«. Na sestanku bodo govorili o stališču sovjetskega bloka na konferenci zunanjih ministrov o Nemčiji. Poleg tega bodo razpravljali o sklenitvi ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo, če zahodne države odklonijo podpis take pogodbe z obema Nemčijama. Domnevajo, da bo konferenca v nedeljo ali v ponedeljek. letel pot iz New Yorka do Parizu približno v 32 urah m je preletel 3400 km. Ni š« znano, ali je Conrad postavil nov rekord enomotornih letal za razdaljo. Zdi pa se, da j« potolkel prejšnje rekorde, ker je razdalja med Chicagom in Rimom več kakor 8000 km. U-radm rekord pripada Ameri-.Čantl Billu Odomu ki je leta 1949 preletel z enomotornim letalom pot od Honoluluja do Tgterbora, t. j. razdaljo 7977 km. Za ugotovitev rekordov pa je' poleg kilometrov treba upoštevati tudi moč motorja, težo letala, smer, porabo bencina, čas itd. Letalo «Piper Comanche« ima moč 250 HP in je široko približno 12 metrov. V njem je prostora za štiri osebe. Toda Conrad je ostale tri sedeže uporabil za dodatne rezervoarje za bencin. Letalo je le-telp s povprečno hitrostjo 260 km na uro, To je že 50. Con-radov polet čez Atlantik. Do sedaj je preletel skupno 40.000 ur. Ob pristanku je bilo v letalu bencina še za šest ur letenja. Conrad je odpotoval iz Chicaga s 1500 litri bencina, ki bi zadostovali za 40 ur letenja. Med letenjem si je Conrad krajšal čas s tem, da je sviral na ustno harmoniko in je sestavil tudi dve pesmi. Conrad ima deset otrok in je naučil leteti več ko 3000 ljudi. Medtem javljajo iz Milana, da namerava Maner Lualdi le. teti v nasprotni smeri kakor Conrad. z enakim letalom kakor Conrad bo skušal sam preleteti brez pristanka pot od Rima do New Yorka, ki je ni še nihče preletel. Pot naj bi trajala približno 37 ali 38 ur. Letalska nesreča CHERRY POINT, šalo pristati s pomočjo instr® mentov, je padlo na močvirn* to področje v bližini lefalsk« ga oporišča Cherry Pont » Severni Karolini. Pri nesr* či je bilo 12 mrtvih. R so se štiri osebe. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 7. mar« Vreme včeraj: ftojvišja temperatura 12,8, n a/n ižja 10,8, zračni tlak 1014,7, veter IS lem na uro severozahodnik, vlaga 90 odat., morje miirno, temperatura morja 10.2 stopinj«. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 7. mar« Tomas h Sonce vzide ob 6.36 in' zajion?uiii 17.58. Dolžina dneva U.zz. ,0. vzide ob 5.17 in zatone ob Jutri, NEDELJA, I. marU J aoez ^, Seja tržaškega občinskega sveta Acegat bo predložil načrt za ureditev Ulice Giulia Predlog za posredovanje župana za rešitev spora pri RK Odbornik za javna dela je izjavil, da bodo ukinili pokopališči v Skednju, na Katinari ter morda tudi v Barkovljah Na sinočnji seji tržaškšega občinskega sveta je bilo vsaj začasno rešeno vprašanje Ul. Giulia. Resolucija, ki so jo predložili svetovalci Dulci, Se-nigaglia in Lonza (MUIS), je bila sprejeta z večino glasov, saj so zanjo glasovali vsi prisotni svetovalci razen komunistov in socialistov. Svetovalec dr. Pincherle (PSI) je pred glasovanjem sicer predlagal nekaj sprememb, vendar jih je župan zavrnil, češ da pomenijo predlagani popravki isto, kar je občinski svet' že odklonil. Sledilo je glasovanje o predlaganih spremembah resolucije, vendar je večina predlog odbila. Popravki, ki jih je predlagal dr. pin-eherle, so se v glavnem ha-fiašali na komisijo, ki bi morala sklicati tehnike za proučitev vprašanja Ul Giulia in ureditve mestnega prevoza. Resolucija, ki so jo predložili svetovalci MUIS, v glavnem zahteva, da upravni odbor ACEGAT in tehnična komisija v roku 6 mesecev predložita občinskemu svetu dokončno rešitev, komisija občinskega sveta pa naj se sestavi, če bi bilo to potrebno. Komunistični in socialistični »vetovalci so glasovali proti predvsem zaradi tega, ker menijo, da se ta komisija ne bo nikoli sestala, ker to ni v interesu upravnega odbora in torej ni nobenega jamstva za ustanovitev komisje, ker predvidevajo, da bodo prej ali slej -tramvajske proge ukinili in jih nadomestili z avtobusi in trolejbusi in tudi zaradi tega, ker nočejo prevzeti odgovornosti za strošek postavitve premičnega tira, ki bi znašal ka^ih 46 milijonov lir, - Sedaj bo t'orej treba počakati šest mesecev in potem bomo videli, kaj, oziroma kakšno rešitev bo predložil u-pravni odbor ACEGAT za ureditev Ul. Giulia in prevozne službe. Občinski svet je nato obravnaval vprašanje preimenova-Trga sv. Katarine v Ul; n.ia Silvio Benco, in sicer v poca-s‘itev lO-letnice smrti tega za-služnega Tržačana. Vsi občinski svetovalci so poudarili njegove zasluge in izjavili, da bodo podprli predlog občinske uprave o preimenovanju omenjenega trga. Svetovalec ing. Braun (KPI) pa je pri tem opozoril občinski odbor, da ni pokazal take vneme, ko j p šlo za resolucijo svetovalca Calabrie, ki je predlagal, da bi nekatere ulice imenovali po padlih junakih odporniškega gibanja, ki so bili odlikovani z zlato medaljo. To je poudaril tudi svetovalec Tei-ner (PSI), ki je dejal, da ne gre delati diskriminacije med mrtvimi in je ponovno predlagal. da bi stadion pri Sv. Soboti imenovali po zaslužnem tržašktm jportniku Pinu Grezarju. Predlog o preimenovanju Trga sv. Katarine v Trg Silvio Benco je bil nato soglasno sprejet, medtem ko bodo o resbiučiji svetovalca Calabrie razpravljali najprej načelniki političnih skupin. V začetku seje je župan dr. J ranzil obsodil atentat na spomenik Cesara Battista v Tri-dentu, potem pa je svetovalec Borghese (FN) opozoril tudi na tržaški obali zgradili skupino «motelov» za uslužbence omenjene ustanove. Posebno važna pa je bila njegova intervencija glede položaja pri Rdečem križu. Svetovalec Dulci je predlagal, da naj župan posreduje pri komisarju RK, in sicer z namenom, da se prepreči stavka ,n reši vprašanje reševalne službe v Trstu tako v korist prebivalstva kot v korist prizadetih uslužbencev. Svetovalca Dulcija je podprl tudi odv. Puecher (PSDI), ki je predlagal tudi intervencijo pri dr, Palamari, medtem ko je svetovalec Radich (KPI) opozoril župana, da je resolucijo o položaju RK v Trstu predložila njegova skupina že 20. februarja, a do sedaj o njej ni še bilo govora. Zupan Franzil je dejal, da se v glavnem strinja z izvajanji svetovalcev, toda po njegovem mnenju bi bilo treba rešiti vprašanje deficita Rdečega križa na kak drug način in ne z odpusti. Med odgovori odbornika za javna dela Geppija pa naj o-menimo predvsem onega, ki zadeva pokopališča. Odbornik Geppi je namreč izjavil, da bodo po odobritvi regulacijskega načrta povečali površino pokopališča pri Sv. Ani, zato pa bodo ukinili pokopališči v Skednju in na Katinari in morda tudi onega v Barkovljah, medtem ko bodo pokopališči v Križu in na Opčinah premestili drugam, vse-Kakor izven naselij. Pokopa-lišči na Kontovelu in Proseku pa bi tudi ukinili in napravili novo pokopališče za obe vasi. Omenimo naj še, da je zagotovil postopno izvajanje del za ureditev vaških poti v Križu ter da bodo v kratkem dokončani načrti za gradnjo nove javne pralnice v Ulici Pondares, ki bo veljala 30 milijonov lir. Med razpravo o predlogih občinskega odbora pa je odbornik Geppi še obrazložil prošnjo Italijanske trgovske banke, ki namerava na Trgu stare mitnice zgraditi visoko palačo, ki bi presegala višino določeno v gradbenem pravilniku. Palača naj bi bila namreč visoka 35 metrov, in estetsko ne bi odgovarjala, kot je poudaril že sam odbornik za javna dela. Po daljši razpravi je občinski svet predlog zavrnil, češ da ni moč iti proti pravilniku, ki velja za vse enako ■-----k»—— Odhod ladje «Waternian» S pristaniške postaje 'je včeraj okrog 13. ure odplula v Avstralijo ladja «Waterman» s katero je odpotovalo 550 e-migrantov; 280 italijanskih državljanov, od katerih jih je 125 iz Trsta, Vidma, Padove, Gorice, Benetk in Trevisa; 170 beguncev in 100 posameznih emigrantov. Ladja bo 9. t. m. dospela v, Pirej, kjer se bo vkrcalo še 300 potnikov. «»-------- ZAPRTA CESTA Zaradi popravljanja greznic bo del ceste pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji od hišne št. 651 dalje zaprt od 9. t. m. do konca del. NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA Ženska sekcija vljudno vabi na osrednjo proslavo mednarodnega praznika žena ki bo v nedeljo 8. marca ob 16. uri v dvorani na stadionu iPrvi maj* — Strada di Guardiella 7. Pri kulturnem programu sodelujejo: 1. «Najmlajši» prosvetnega društva «Ivan Cankar*. 2. Solisti Ketty Ford, Dario Zlobec, Fani Kerševan, pri klavirju G. Demšar in Savina Valetič. 3. Tržaška folklorna skupina «Rade Pregare* s sloven- skimi narodnimi plesi. 4. Baletna skupina PD «Ivan Cankar* pod vodstvom Adriiana Vilesa ter Selma Micheluzzi. 5. Trio iz Doline in duet Dario in Darko z Avsenikovi- mi skladbami. Na pobudo in željo vaških predstavnic Neodvisne socialistične zveze in Zveze demokratičnih žena bodo skupne proslave 8. marca v sledečih krajih: na PROSEKU - KONTOVELU danes 7. marca 1959 ob 20.30 v dvorani na Kontovelu v LONJERJU danes ,7. marca 1959 ob 20.30 uri v Prosvetnem društvu v DOLINI danes 7. marca 1959 ob 20. uri v Prosvetnem domu. Prireditve bodo obsegale pester kulturni program. Po programu prosta zabava. V Borštu in Saležu pripravljajo vaške žene družabne večere. Seja občinskega sveta v Nabreiini Svetovalci odobrili obračun za leto 1957 Zvišanje prispevka za šolski patronat Sinoči je bila v Nabrežini Ob zaključku seje so sveto- seja občinskega sveta, ki je razpravljal o nekaterih upravnih zadevah in odobril občinski obračun za leto 1957. Najprej so občinski svetovalci o-dobrili nekatere sklepe upravnega odbora; nato je prišla na dnevni red dodelitev občinskega zemljišča uradu za de-io, da bi zgradili v Nabrežini sedež za urad za namestitve. Po krajši razpravi so svetovalci sklenili, naj občinski tehnični urad prouči zadevo ter določi kraj in površino zemljišča, ki bi ga občinska uprava izročila uradu za delo. O zadevi bodo odločali pozneje. Ker so zdaj novi predpisi glede občinskega prispevka za šolski patronat, je moral občinski svet tudi o tem razpravljati. Prej je devinsko-na-brežinska občina dodelila v svojem proračunu vsako leto 80.000 lir za šolski patronat, odslej pa bo morala prispevati nad 200.000 lir letno, to je na vsakega prebivalca po 50 lir, kakor doiočajo novi predpisi. valci potrdili dosedanje predstavnike devinsko - nabrežia-ske občine v plenumu konzorcija za zdravniško - tehnično - veterinarsko službo. Sestanek odbora trgovinske zbornice •iiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiitiiiiii ifiiiiiiliiifttiiiiiiiiaii«>*»ai»i**><«*»»afvaailBIMIIMaai>>allalltailuvlll>ltfllltflvt>tll>>>vaillllvav>vfinuv*vvv,a>VIBtvvvvMtVfatl>a>tvvv>av*fV>VCMtvlM>Btlltatt Prvj Jan prizivne razprave proti škedenjskim antifašistom Spor med obrambo In zasebno stranko o veljavnosti odloka 190 dr. Palamare Zasebna stranka zahteva, naj ustavno sodišče razsodi, ali je odlok 190, s katerim je dr. Palamara uveljavil cl. 6 memoranduma, zakonit; sodišče pa si je pridržalo pravico, da izreče svoje mnenje kasneje - Danes nadaljevanje razprave odbornika za javna dela n* slabo stanje Ul. Pantera in na vprašanje mestne čistoče Svetovalec Dulci (MUIS) pa je vprašal župana, oziroma izrazil željo, da bi župan interveniral pri predsedniku E NIC poslancu Matteiu, da bi Skupščina študentov filozofske fakultete Študentje obsojajo reakcionarne spletke Včeraj j« bila izredna sl&ip-ščina ltud#ntev filozofske fakultete, kf so razpravljali o najnovejših dogodkih na tržaški univerzi in soglasno odobrili resolucijo, v kateri odobravajo »astop tajnfctvn ter poudarjajo, da morajo še naprej veljati v študentovskem življenju na univerzi demokratična načela. Poleg tega obsojajo ravnanje nekaterih študentov, ki nasedajo podlim spekulacijam zainteresiranih krogov. Obenem pa vabijo u-niverzitetno oblast, naj upošteva željo študentov in orno- Včeraj se je začela razprava o prizivu proti krivični obsodbi škedenjskih antifašistov. Porotno prizivno sodišče si je po večurni debati pridržalo pravico, da se kasneje izjasni o zakonitosti ali nezakonitosti odloka 190 generalnega vladnega komisarja dr. Palamare, ki uveljavlja čl. 6 memoranduma. Debata se je razvila takoj po predsednikovi obrazložitvi dejanja, ki se je končalo 4. novembra 1945. leta s smrtjo Filippa Aleccija iz Catanie in leta kasneje z aretacijo in obtožbo sedmih škedenjskih antifašistov. Porotno sodišče ki je sodilo Skedenjcem, je 14. avgusta 1956. ieta izreklo krivično razsodbo, s katero je obsodilo Josipa Rutarja, Ivana Hrovata, Marija Prunka in odsotnega Giulia BenSija na 20 let zapora in ker je moralo priznati politično obeležje dejanja je apliciralo pomilostitveni odlok iz 1953. leta. Iste obtožbe pa je sodišče oprostilo, vendar samo zaradi pomanjka. nja dokazov, Mira Stepančiča, Benjamina Sancina in Vinka Plečnika. Tedaj porotniki niso hoteli sprejeti predloga obrambe, ki je zahtevala aplikacijo odloka št. 190 generalnega vladnega komisariata. S prizivnimi vlogami, ki so jih zagovorniki antifašistov vložili po izreku krivične razsodbe, so hoteli odvetniki o-svetliti tedanji politični položaj in s tem dokazati da je bila tedanja borba antifašistov v najtesnejši zvezi z rešitvijo vprašanja Tržaškega ozemlja, zaradi čtsar bi morali na podlagi čl. 6 Memoranduma preki. niti postopek, katerega bi ne smeli niti začeti. Ta člen oziroma odlok 190, ki uveljavlja ta važen del ita-lijansko-jugoslovanskega sporazuma, je bil in je še vedno trn v peti odvetnikoma zaseb- goči redne volitve na univerzi .................. ummmnmiMimi...miiiiiimiimiiifimmiiiimiiimimiiiiinnmmiiii./>••■<....... "".... Po sestanku sindikalistov t gen. komisarjem Začasno odložena stavKa uslužbencev Rdečega Križa Danes dopoldne bo na Uradu za delo sestanek za rešitev spora Danes ob osmih bi se mo- benca in to celo pod pogojem rala začeti protestna stavka uslužbencev RK za nedoločen čas. Toda sinoči je sindikalna organizacija sporočila, da je stavka začasno odložena, ker je bil za danes dopoldne no sklican sestanek na Uradu za delo za rešitev spora. Do sklicanja tega sestanka je prišlo po včerajšnjem razgovoru sindikalnih predstavnikov ter zastopnika uprave RK z »r, Falamaro. Sindikat uslužbencev RK j« prej izdal poročilo, v kate-Tem poudarja, da je prišlo do napovedi stavke, ker komisar Rdečega križa Galantino ni spoštoval dogovorov s sindikalnimi predstavniki, da bi se s predstavniki uslužbencev prej posvetoval glede vprašanja okrnitve reševalne službe RK in znižanja števila osebja, Sindikalna organizacija pripo. minja tudi, da je vložila vse sile za mirno ureditev spora in izraža priznanje Uradu za delo, ki se je zavzemal za rešitev tega vprašanja. Spričo takega ravnanja in trme komisarske uprave je kazalo, da je stavka edini izhod za uslužbence in sindikalno organizacijo. Kakor smo že poročali, je sindikalna organizacija stavila kot pogoj za nadaljnja pogajanja, da bi u prava zagotovila prejšnje sta-nje; to pomeni, da bi morali preklicati odpust 6 uslužbencev. Vodstvo RK P* J* >*Ja' vilo, da bi, sprejelo spet na delo le dva odpuščena usluž- da bi sindikalna organizacija predložila imena dveh drugih uslužbencev, ki bi jih vodstvo pozneje odpustilo. O zadevi smo pred dnevi že podrobno poročali. Čudno in nerazumljivo se nam zdi da vodstvo RK še vedno vztraja na svojem stališču glede odpustov in okrnitve reševalne službe, ker je tako očitno, da pri tej ustanovi primanjkuje osebje in je slišati že dalj časa na ta račun hude pritožbe. Višje oblasti bi'morale ukreniti vse potrebno, da ne bi bila prizadeta ta ustanova. Upati pa je, da se bodo zdaj pristojni krogi zganili ter rešili celotno vprašanje RK v Trstu. ■«*——. riodičnih poviškov; vključitev v delovno pogodbo določbe o izredni dokladi; primerno klasifikacijo delavcev glede na njihovo zaposlitev; ureditev vprašanja upokojitve, da bi upokojeni delavci dobili poseben dodatek poleg pokojnine INPS; zvišanje doklade delavcem, ki so zaposleni pri nepretrganih izmenah; izboljšave glede letnih dopustov ter delovnih oblek. Delavci Esso Standard zahtevajo novo Predstavniki • pristaniških delavcev na prefekturi Ker bo v kratkem zapadla veljavnost dosedanje delovne pogodbe za osebje, ki je zaposleno pri čistilnicah #Esso Standard Italiana*, je enotni tovarniški odbor čistilnice «Es-so Standard* pri Sv. Soboti te dni predložil ravnateljstvi! zahteve delavcev glede nove delovne pogodbe. Omenjeni odbor zahteva med drugim zvi. šanje minimalnih prejemkov za uradnike in delavce za 5 odstotkov; postopno znižanje delovnega urnika ob enakih prejemkih, da bi prišlo do 40-urnega delovnika; zvišanje pe- Včeraj dopoldne je približno 500 uslužbencev raznih pristaniških družb demonstriralo na Trgu Unitš po zborovanju v Domu pristaniških delavcev. Na omenjenem zborovanju je sindikalni predstavnik te stroke obrazložil delavcem razmere tržaškega pristanišča in padec pomorskega prometa. Nato so pristaniški delavci odšli na Trg Untta in štiričlanska delegacija je šla na prefektuio k dr. Caponu. Delegati so izrazili zaskrbljenost delavcev in zahtevali, da bi vlada dodelila Javnim skladiščem večjo podporo, da bi lahko kljubovala konkurenci drugih pristanišč. Dr. Capon je zagotovil, da se bodo obla sti kot do sedaj tudi vnaprej zanimale za tržaško pristanišče. ne stranke, katerima gre za obsodbo antifašistov in s tem za možnost, da dosežejo nadaljevanje pravde na civilnem področju zaradi ureditve finančnih vprašanj, ki vedno sledijo v takih primerih. Zato so bile njune sile tudi včeraj naperjene v dokazovanje, da memoranduma ni mogoče upoštevati. Sicer je predsednik sam sprožil to vprašanje, ki bi ga morali preliminarno rešiti. Teza debate naj bi bila zakonitost ali nezakoni. tost Palamarovega odloka, in če se lahko ta odlok aplicira na dejanje, katerega so Ske-denjci obtoženi. Odvetnika zasebne stranke nista bila zadovoljna s to formulacijo ker sta hotela doseči od sodišča izjavo, da je Palamarova zakonodajna pravica, ki mu je bila poverjena z dekretom predsednika republike, protiustavna. Zato naj bi bila zahteva obtožencev in njihovih zagovornikov po aplikaciji »tako imenovanega memoranduma* že vnaprej obsojena na neuspeh zaradi ustavne nezakonitosti. V Trstu, je nadaljeval odv. Nardi, je komisar, ki vlada mestu’. Italijanski zakoni se zato morajo ustaviti v Devinu. Nekatere nato objavijo v celoti, druge le delno v Uradnem vestniku. Julija 1956. leta je vladni komisar objavil tudi odlok 190, na podlagi katerega se je zasebna stranka znašla v kaj čudnem položaju: vlada ali njen predstavnik se je odpovedal pravici do kaznovanja, meščani pa se morajo odreči pravici po zahtevi povrnitve škode, kar se po navadi lahko zahteva tudi po pomilostitvenem odloku. Po obrazložitvi posledic mirovne pogodile in trditvi, da »Italija ni nikoli izgubila suverenosti niti nad cono B, ki jo upravljajo Jugoslovani*, je odvetnik izrazil mnenje, da je beseda memorandum spravila marsikaterega v zmoto. Po njegovem pomeni memorandum šele predlog za sporazum. Del tega že izvajajo in zaradi tega nastajajo ustavne komplikacije. Zaradi tega memorandum ne sme in ne more postati del italijanske zakonodaje, razen seveda preko parlamenta. Odločbe memoran. duma so ostale brez odmeva ne morda ker jih Italija noče iivajati, pač pa zato, ker se ne morejo brez potrditve parlamenta spremeniti v zakon Memorandum zato ni državni zakon, ker ni bil ratificiran in tudi ne more biti ratificiran. Ker tudi v Trstu veljajo ustavne določbe, ne smejo uiti akti, ki jih podpisuje generalni vladni komisar, v hasprot-ju z državnimi zakoni. Tu je bil objavljen v Uradnem vestniku odlok 190, ki krši ne le ustavne, temveč tudi odločbe javnega prava. Za zaključek svojega neprepričljivega govo. ra je odvetnik predlagal da bi akte poslali ustavnemu sodišču, češ da obstaja »utemeljen razlog protiustavnosti od-loka 190». Tožilec se je seveda, kot je bilo pričakovati, pridružil tezi zasebne stranke. «Mi smo na strani zasebne stranke,* j/ u-vodoma brez posebnega prepričanja izjavil, «še posebno ker dejanje, o katerem se raz-pra zija, nima nobene zveze z razlogi za aplikacijo Palamarovega dekreta. Porotniki pa lahko smatrajo odlok za protiustavnega, pa čeprav brez posebnih utemeljitev razlogov*. Zato se je tudi on pridružil predlogu zasebne stranke, da se zadevo preda v nadaljnji postopek ustavnemu sodišču. Obramba, za katero je spregovoril odv. Kezich, se temu predlogu ni protivila pa čeprav je za njo Palamarov odlok, katerega je podpisal na podlagi pravice, ki mu jo je podelil predsednik republike, zakonit. Sicer, je pripomnil, je zasebna stranka s to tezo že vnujirej priznala, da ie borbo na tem terenu izgubila. Predstavnik zasebne stranke se je skliceval, da bi morali porotniki aplicirati Palamarov odlok «v imenu italijanskega ljudstva*, ki o zadevi ni obveščen. To ni res, ker je tedanji predsednik vlade Scelba že nekaj ur po podpisu lon-donskega sporazuma obvestil parlament, da se bodo italijanske čete vrnile v Trst in da sta se obe vladi obvezali, da ne bosta kazensko postopali proti osebam ki so bile zapletene v dejanja, kii so v zvezi z rešitvijo vprašanja Tržaškega ozemlja. Pravice dr. Palamare zato ni mogoče šele po petih letih spraviti v dvom in zahtevati, da zadevo prouči ustavno sodišče. Govori se, da je memorandum kos papirja, «chiffon de papier a la Bismarck* in da nima nobene vrednosti. In vendar, glej ironijo, so italijanske čete prišle v Trst prav na podlagi 51. 2 tega »papirja*. Pojdimo zato počasi s takimi besedami, ker je treba memorandum smatrati za zelo resno zadevo! Sicer, je nadaljeval odv. Ke_ zich, se je ustavno sodišče u-kvarjalo z vprašanjem proti- sarja. Vprašanje je sprožil tr-žaški pomirjevalni sodnik. U- stavno sodišče pa je z razsodim Im. ra. „ Odbor trgovinske zbornice je na svoji seji ponovno proučil načrt zakona o industrijskih olajšavah na vsem tržaškem področju. Razni odborniki so dali več predlogov v zvezi z investicijami IRI Predsednik dr. Caidassi pa bo ponovno posredoval, da se začne to vprašanje reševati racionalno. Odbor je nato prerešetal načrt dogovora, ki ga je predlagala pokrajinska turistična ustanova glede službe «aliska-fov» ter potrdil finačno udeležbo trgovinske zbornice pri tej pobudi, hkrati pa zavrnil omenjeni načrt. Odbor je nato sprejel ukrepe o povečanju žborničnih u-slug obrtnikom kakor tudi o udeležbi obrtnikov na vsedržavni razstavi obrti v Florenci. Potem je vzel na znanje delo, ki so ga razni organi zbornice opravili od zadnjega sestanka dalje. Končno je odbor izrazil svoje zadovoljstvo nad prihodom dr. Fritza Hellwiga, predsednika komisije za gospodarsko politiko pri nemškem zveznem parlamentu, ki bo predaval o temi; »Nemško gospodarstvo v pričakovanju Skupnega evropskega tržišča. bo št. 108 z dne 8. julija 1957. leta zavrnilo vlogo Imamo pa tudi dokaze, da je porotno sodišče že večkrat a-pliciralo Palamarov odlok in s tejn priznalo ustavno zakonitost aktov generalnega vladnega komisarja. Zadnji primer aplikacije imamo v razsodbi, izrečeni 29. novembra lani v korišt Marcella Antonija obtoženega umora Bmiliu Berga. minija, do česar je prišlo 3. novembra 1945. leta, to je dan pred škedenjskim dogodkom. Za aplikacijo memoranduma tudi v tem primeru ni torej nobenih ovir in težkoč. Ce pa bi bilo sodišče v dvomu, naj akte pošlje ustavnemu sodišču. Tudi za tamkajšnje sodišče i-ma obramba dovolj argumentov za dosego cilja. Porotniki pa so praktično zavrnili zahtevi zasebne stranke in tožilca, ker so z odlokom, ki ga je prečital predsednik, odredili nadaljevanje razprave, češ da je treba za aplikacijo čl. 190 dokazati, da je bil škedenjski dogodek iz 1045. leta v najtesnejši zvezi Obisk predstavnikov nemških turističnih uradov v Kopru Predstavniki turističnih u-radov iz Zahodne Nemčije so včeraj prišli v Koper, da se z jugoslovanskimi predstavniki pogovorijo o turističnih razmerah v zeverozahodni I stri »pričo predvidenega večjega dotoka nemških turistov v te kraje. Nemški gostje so si v spremstvu zastopnikov gostinske zbornice in potovalnih uradov ogledali Portorož, Sv. Lucijo, Savudrijo in Umag. «»------- SNG v TRSTU V nedeljo 8. t. m. ob 15. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk* v KRIŽU Marija Holkova PEPELKA V nedeljo 8. t. m. ob 17, uri na KONTOVELU Leopold Lahola MADEŽI NA SONCU V sredo 11. t. m. ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera JOSIP TAVČAR Pekel je vendar pekel fantazija v dveh dejanjih ustavnosti zakonodajne pravi- z borbo za rešitev vprašanja ce generalnega vladnega komi- [ Tržaškega ozemlja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHinmHiiMmiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiii Seznam porotnih razprav v mesecih maju in juniju Maja te bo porotno sodišče preselilo v Gorico, junija pa bo zasedalo v Trstu Pred dnevi smo objavili seznam razprav, ki bodo aprila letos pred tržaškim porotnim sodiščem. Maja meseca pa se bodo porotniki preselili v Gorico; kjer bodo razprave v tamkajšnjem sodnem poslopju. V Gorici bo vsega skupaj pet procesov, in sicer: 5. maja: Albino Sobani in Arturo Napoli t- podkupovanje državljana in nezakonit prehod meje; obramba odv. Sfiligoj in Devetag; 9. maja: Umberto Pellegri-no, Giuseppe Grassetti, Bruno Percon in Bruno Musina — podkupovanje državljana, vohunstvo in nezakonit prehod meje ter klevetanje; obramba odv. Devetag, Pascoli, Blessi; 15. maja: Vinicio E'ontanot, Bruno Mlninel in Spartaco Romano — umor in rop; obramba — odv. Panizzo in De De-naro; HO. maja: Antonio Benvenu ti Bruno Meniš, Mario Ga gliardi in Anteo Benvenuti — kratenje osebne svobode, roparski napadi in vlomi v tuja stanovanja; obramba odv. P. Sardos, Blessi in Devetag, Junija meseca pa se bo po rotno sodišče ponovno sestalo v Trstu. Na seznamu je pet razprav. Prva bo 4. junija proti Glaucu Zugnaniju in Francu Corazzi. Prvi je obtožen ropa in posesti orožja, drugi pa zatajevanja. Zagovarjala bosta odv. Amodeo in Coen. Ostale razprave so: 8, junija,- Hans Koeding vohunstvo; obramba odv. Mo- ro; 12. junija,- Agnese Agiresi — nepremišljeni umor; obramba odv. Strudthoff; . , 15. junija,- Antonio Visigna-ni — poskusni umor; obramba odv. Morgera; 19. junija; Augusto Mosetti — spolzka dejanja, posilstvo umor in krvoskrunstvo. Sodišču bo vedno predsedoval dr. Rossi, zapisnikar pa bo Magliacca. — «» * Nesreči na delu 19-letni Gianfranco Marassi iz Šentjakobske ulice ni imel sreče pri delu; v tovarni O-rlon v žaveljskem industrij-skem pristanišču, kjer je bil NATEČAJ ZA DAVKARJE Finančna intendanca sporoča: V zvezi z odlokom z dne 16. decembra 1958 ministrstva za finance je tukajšnji prokurator republike razpisal izpitni natečaj o usposobljenosti za opravljanje funkcije davkarja za leto 1959. Pismeni izpiti bodo v prostorih državnega pravdništva 24. marca ob 9 uri, ustni pa 26. marca ob 17 uri. Prošnje za vpis je treba poslati tajništvu državnega pravdništva do 20. t. m. «»------- O Ob prisotnosti župana, odbornika za javna dela ter drugih oblasti bo danes na Kjadi-nu okrog poldne posebna ceremonija za pokritje stanovanjskih stavb INA-Casa, ki jih je zgradilo neko gradbeno podjetje iz Tržiča C KAHNA OBVHHTILA zaposlen, se je s stružnico ranil v palec desne roke in je moral v bolnišnico. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v 10 ali 30 dneh na II, kirurškem oddelku. Se manj sreče je imel 19 letni Giuseppe Baron iz Ul, del Veltro, ki bo ostal ravno tako kot Marassi lo do 30 dni na istem oddelku splošne bolnišnice. Baron je delal v ladjedelnici Sv. Marka. Okoli 9.30 je hodil po , notranjosti ladjedelnice in j« »radi nepalijivdkti stopil na kup apna. Pri tedll je padel in kar je najhuje, je s prsmi priletel naI oster kos železa, ^rl tefls s« je tako U-dažil, da so zdrSvfliKi mnenja, da ima nekaj reber zlomljenih) ----- m i ■««<—« Slike s prireditve najmlajših prosvetnega društva «1. Cankar* ki Je bila v nedeljo 1. t. m. dvorani na stadionu »Prvi maj* so na ogled v uredništvu »Primorskega dnevnika*. Otrok se je potolkel Genovefa Lazar por. Jerman iz Ul. Flavia 10 je včeraj popoldne spremila z rešilnim av-tolobilom v bolnišnico svojo 6 let staro hčerkico Marijo. Po nudeni zdravniški pomoči je hčerko odpeljala domov, kjer bo sama pazila nanjo. Jermanova je izjavila, da se je hčerka potolkla zaradi padca med igro s prijateljico na stopnišču hiše, v kateri je njuno stanovanje. «»- -- Narodna In študijska knjižnica priredi v torek 18. t. m. ob 20 30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Roma 15-11., predavanje. Predaval bo dr. Vojislav DJurie, docent umetnostne zgodovine na beograjski univerzi o srbskem modernem sli. karstvu. Predavatelj bo svoja izvajanja ilustriral t skioptičnimf slikami. Osebe: Jurij Maček, biy-ši pek - Jožko Lukeš; Marta, bivša žena Jurija Mačka - Štefka Drol-čeva; Belizar, zlodej, peklenski načelnik - Mo-dest Sancin; Boltizar, njegov pomočnik - Miha Baloh; Kleopatra - Mira Sardočeva; Patrizia Bogdana Bratuževa. Dekleta - Nerina Drašiče-va, Nora Jankovičeva, Savina Remčeva. OGLEDALO monolog dr. Julij Zajec Stane Raztresen Krstna predstava Režija in kreacija odrske podobe JOŽE BABIC Pri realizaciji so sodelovali — komponist PAVLE MERKU’ — scenograf J02E CESAR — asistent režije ADRIJAN RUSTJA Prodaja vstopnic od ponedeljka 9. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. čelo In orkester, J*:?« lodije, lepi gUsovi,16. #81 tedna: Corrado Aiv*v’ noge* 16.20 Veseli dolinski n j Ci in t hr ki Vzh, Hoč miri ft; (lav » t ttvj; 4ih vlad 4eja Vice Ih) T( Hm: vrni 16.40 Kavarniški kod jj Plesna čajanka; l71'o% 0d*>i;S siavnih mojstrov, 18-puHan-S>J nsjmlajše: Radislav ^ (I Martelanc: »Bilo je natoG» Zena povodnega !if beni varietč; 19 00 Se* p* slušalkami; 19.25 v W 20.00 Spori; 20-30hl -Emil 20.40 Nastopa ' ^ ^ m ,č»; 21.00 /t*”1"!! jt i» radijska veseloigra, k J 0 pisal Roderick »i«1«^ poje Tonv Dallara rt «1 camipiom*: 22 w w je: Tri simfonične »55 0 Ruski narodni Pleslv»5ter; e Maietti in njegov orkes-Nočni ples. THST 16 30 12.10 Tretja stran; ‘»-j 55 S» vanje o «Walkuer»n peš foničnl koncert; 2i.w Maldorora. u II. PROGRAM )(j 10.15 Poje Teddy R«J on, ona in tretji, h #9 na ploščah; 16.00 ^ ot^ 21.00 Puccini: »Turandot v 3 dej. RADIO koper Jjf Poročila v italijaBiC 17.15, 19.15. 22.30. ,30, IF Poročila v slov-15.00. oreiioSa'! 5.00-6.15 ih 7.00-7.15 P’ flj 7.15 Glasba za dobro J ^1* j Glasba po željah; a« f " nasveti; 13.45 Pope v on tu in tam: 14.30 m« jjjjj; j hiri Tfoo ttno 04 Utr •li »lili tih V irbr Uvi tosi i stik Od tu in tam; zornik; 14.40 OperR^KeiJ5 15.20 Dalmatinske Tcr,ny Bennet, Mary m Aiden, Nat King CoW Como; 17.30 Glasbeni 18.00 Baletna pl*' ljubitelje jazza; RL; 22.15 Plesna 8lasu SLOVENIJA 7.1 m. 282.1 m. J17V, »čila: 5.00. 6.00.^ )l' 17-00. 327 Poročila: 5.00, 10.00, 13.C0, 15.00. 22 00, 22.55. . .. j.30 K) 8.05 «Mladina pWe»- a|a|a»J plesni orkestri; 9.00 H za nižjo stopnjo; ^ 9.tv g jj FTi razne instrumente; ^ mladinskih brigad.^ - vam ustregli s tole 11.00 Blaž Arnič: 11.30 Poje Pat 1^0 fgjf Z fč: Sim^V izpod zelenega Poh?rJ ^ijO norske in sopransse )5 »n Zabavni intermezz«,^ v g«, "a reportaža — ob's fi^i g* skem muzeju šalci čestitajo '4U30jMj j'", sfm 15.30 S knjižnega trgali*! j venska pesem od Zene Neodvisne socialistične zveze iz Križa vljudno vabijo na danes - 19. oddaja- ,,, gj 16 45 Iz albuma zabav J 17,10 Od Mozarta “^20vorl'i(< ga; 18.00 Jezikovni. P0*^: f b“i IO.L/Ur Jtč-m jun «A i Igra pihalna godba Okno v svet: KruPP^ } kaži, kaj znaš!, J1 zvoki; 22.15 Oddaja r)r“ 1 jence: 23.10 V plesn«11 (Mia fena ki bo danes 7. mar ca 1959 od 20. uri v Prosvetnem domu «Albert Sirk» v Križu Kulturni program obsega sledeče točke: 1. VAŠKI PEVSKI ZBOR 2. ZENSKI DUET 3. RECITACIJE 4. BALET 5. VAŠKI ORKESTER Po kulturnem programu bo ples do 4. ure zjutraj. RADIO SOBOTA, 7. marca 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez- obvezno, drobiž od vsepovsod in,. 2ivljenja in usode: «Publlcist VValter Lippman*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kultu re; 12.55 Orkester Armando Scia scia; 13.30 Lahke melodije; 14 45 Beneška fantazija; 15.00 Bocche rini: Koncert v B-duru za violon. 1................... mit ■■ m »u.........1......................tu 1 um, »■■ 1 m 1 itm uti »n ■■■..........1111 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 6. marca 1959 se je v TreMi rodilo 10 otrok, umrlo Je 12 oseb. porOk pa je bilo 11. POROČILI SO SE: trgovec Ma. rlo Lupidi in gospodinja Lulgia Clarl, mehanik Marcello Vienne in šivilja Jolanda Angeli, Ind. iz, vedenec Glancarlo . Cozzarin in Zastrupitev z gobami Gobe, ki jih je ftt-letna Lui-gia Sussel por. Veronese iz Ul. Caprin dobila v dar od neke prijateljice, so morale biti precej nevarne, če so ji povzročile želodčne krče. Ve-ronesejeva si je gobe pripravila za večerjo, a kmalu zatem so se začeli pojavljati znaki zastrtlpljenja. Do polnoči je mirno prenašala krče in jih je skušala odpraviti s čajem, a pet minut kasneje se je premislila in se je odpravila v bolnišnico. Zdravniki so jo iz previdnosti pridržali in so mnenja, da bo okrevala v nekaj dneh. O Vsi gradbeni delavci, ki ži-vijo v stanovanjski stiski naj se javijo na sindikatu gradbene stroke v Ulici Pondares 8 vsak dan od 18. do 19., razen v sobotah, zaradi važnih sporočil, učiteljica Luciana 'Venturi, mlinar Luigi Numerat! in šivilja Giuliana Suiti, uradnik Luka Jereb in gospodinja Emilia Milau-di, uradnik Carfo Zat-ti in uradnica Vanda Moze, prodajalec Giuseppe Tagltavla in prodajalka Marlsa Cluffarin, mehanik Guldo Rados in šivilja Francesca Moretti, »trojnik Antonio Radovaz in gospodinja Angela Graniero, tiskar Stelio Siriigaglia in tiskarka Grazia Perentin, zastopnik Fabio Scrigner in tiskarka Celestina Mennuni. UMRLI SO; 81-letnl Jacopo Mario RicCardo Levi 74-letna Isa-bella Quafta vd. Russo, 35-letnl Luclano Gašperini, 88-letna Elvira Capello, 58-letnt Alessandra Hatzopulos, 43-lctna Vloletta For. tin por. Silil, 75-lrtna Maria Se-meraro vd Giacobelli, 45-letnl Mario Tellini, 49-1 ©tni Guglielmo L,nda, 75-l«tna Lucia Vamerln, 85-letni Ferdinande Bremlc, 88-ietna Gloseffa Škerl por. Orelli. 1»---------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltella ' ............... M 42; Depangher, Ul. ■ Sari Glusto 1 AJla Madonna del mare. Largo Piave 2; Zarietti, Testa d’oro, Ul Mazzini 43; dr. Mlanl, Barkovlje Nlcoll, Skedenj. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-aj- niije cene, v drugem naj višje, v 3. prevladujoče) pomaranče; Valute Milan Rim Zlati funt 5950.— 6200,— Marengo . , . 4575,— 4700 — Dolar .... 619 — 622 — Frank franc 123 — 126 — Frank švlc. . , 143 — 145,— Sterling . . 1725 — 1750,—' Dinar . , 79,— 81 — Šiling . , . 23.75 24.25 Zlato .... 704 — 706- Zah. n, marka 148.75 149.75 «tarocchi» »rdeče* »more* . . . . «9vetle» . ... . limone ........... mandarini I. , . manaarlm II. . . jabolka:. »abbondanza* I. »gbbondanza* II. »delizla* i. , »delizla* II. . . »imperatori* I , »morgenduft* . . hruške pesa .............. artičoke (1) . . . cvetača z listi ohrovt . m, zelje ...........t cikorija ...,*» repni vršički ; s k čebula . , . . » , koromač . . . * razna solata krompir . , zeleni radič rdeči radič špinača . . motovilec 118 188 153 71 153 112 123 153 147 36 77 71 77 106 94 118 165 121) 65 106 77 pclnoti- telkv.w>s$ 14.00 Šolska “rai,or<$la’ fi __i otroke; 18.30 P ,9.1(1 jj1 Pouk francoščine: U TV; 19.30 Lahka * gg« ^ Svet v avtomobilu-. ^.00 ^ čila; 21.00 Musichi«rei118i zakiadORVT»vn^Gggvl(^ 18.00 Mladinska Ijana; 20.00 TV dnev-grad: 20.30 Deset 1« ^ ierov Radia Beogra VERDI ^ V ponedeljek točno %o<^. Wagner: «Watkuera», g ti za parter in lože >'.^pja rije. Nadaljuje se nic pri gledališki f- TEATRO NU® Danes ob 21. ur*\a , Giacomo — «Assufl ^ ven abonmaja. . ' Jutri ob 17. ufi: medije. Abonma v ‘ pusti ENAL. Ezcelslor 15.30: , ta», R. Russel l" Technirama Fenice. 16.00: «lzz|v„ enice. l6.uo: n "rfi mestu*. R. Taylor’,Jind -f« Nazlonale. 16.0p: *jaL j. Aldebaran. 16.30: * y M (,] strehi*, R. TAyl<%|0l>W,y-' Udebaran 16.30. u M I da», J. Mc Crea, nemascope. a' U? 'jJg CanrTeohnicoidL * rf i...n» tein' rtVa*1 *!.£»• IIUUd.KUin.. . - Arlston. 16.00: 1(1 Jtjl > or. rfjf Aurora 15.30: »Va-Tpe« P. Cushing in \n vedano mladini. Garibaldi. 16.00: ‘T^eSS® c.e», G." Ralli, p' .ČerVi;;cihem^;«&j Ideale. 16.00: »Morn j, be», A Clfarle" ’ g, in R. Salvatori. m, j Impero. 16.30: v scher. Ob 21.“ Halla. 16.00: »Da»va„ V* semarie*, Heter .^t j Moderno. 16.°°: jn«S*| Kway», Alec Oungoi S. Marco. l«00^ f, K Freeman. Ob 2l,-„ije Savona 16.00^ gaiv»l 29 36 29 12 24 22 83 118 106 47 71 59 22 59 41 47 83 71 88 153 118 53 77 64) 20 100 25 18 83 65 47 73 65 59 71 65 36 59 53 36 77 65 30 41 32 29 83 65 25 700 125 29 57 37 125 438 250 188 500 375 63 130 94 188 438 375 Večina blag« se prodaja po prevlad, cem (3. stolpec)., sr* * <• i G. Moll, B. i Ta ran to. ITI7 J. Viale. 16.00: &. G Ford. S. foA fjf Vittorlo Veneto. 1(t, Kp življenja*, M- C t Belvedere. lS.*Jt,0r, ..k/ Flynn. Techmc0‘ ^eiJjMi i Marconi. 16.00: gret*, J Gabln. M nalni film .mazel it -» ‘ Masslrao. 16.00: Burhholz In O- .« color Noj7'cine. l3,3^ Technicolor. Odeon, 16.00: mark In D. K..,ož)oS'taa Radio, 16.00; in J. Collins. C nicolor' „ / KINO V m Verdi: »Grešniki ^,1 M. Carnet, i. ‘ o*1 Evropa »Krvava^-VOKa: »Je dovoli«" — 3 — 7. marca 1959 . kolonializmu so dnevi šteti... Afrika se K »o ni ln*nt Prebuja. ur ... ,vec »mo fraza. Poit «VOlj,tva in “Pora s»rt,zaiei dru^ *»■ Vthodne Af l, Sredn^ in •točim ' NajPrei- 3e , *io v do tedaj iut* Gobčku Afrike, v Bel-Kongu. — —■ Javne 8* mesta Jfl 1. Ni , Ltr--' L, Je tedai ne Po ulicah * t»u’~ , Leopoldvilla Kvjjj K*i. Uradno *h d Wad> VH&O obljubil, na vecie neodvisnost pra- Bel- vmiti upadov H kakih ---------- so ugo- Jih dom-mrt‘Vlh ln 257 ranje' tedaj nedoločeno in f!itin ceiu Kon*a' tifti S„io.nedolo^en’mi in ,!to-^Ubami se ni mogel ®*r v to deželo. Do je prišlo nato v Mati j« -'d, sl° kilometrov Sotnd“POldvillar Ta™ so doli; in naPadli sedeže obla- fc novia " Nat0 P™10 »illu nemirov v Leopold- kjtr -- n8'° v Elisafcethvillu, V n aret'rab 450 oseb. iib,[?'k!e® februarju je tSviliu . vav upor v Braz-toskee' r.avnett mestu Frankih „ Konga. Uradna stati- “ttvih i*VlVda ie bil° 150 l«n0°Kr°g 200 ranjenih Ch °dctv- V nepolnih treh v Ura,0 z.^ravnilvi bolnišnice tUr»kih2aVillU izvr^ili 180 ki-i.lldn Posegov v primerih Ždi j*nien'K črncev. ,se' da so n p rr» i tv -ucip da 50 nemiri, ki so iko 2V Zaieli Centralno afri-viada ,Z°,’ i° i6 angleška aaPori , , nov'la z veUkimi ,s{io 19&3, izzval' naj" lillil« ? fbljenost med kolo-ki 1 z uporom v Nja-jpJai } *Premljajo nemiri v "‘iPoinemK ie ogroženo "Kov 7i nelše področje rud-Kljub 3 8 -*n diamantov. Angleži °^a^eniem, ki so jih P' W8li z letali v Nia' ^Pgre«. . nke Nacionalnega ^ kont ^.fr‘eanov še nada-Pbti Drn.r°?‘rajo letališča in r- Bana rit&nski Tanganiki. P*lneEa ,* m stranka Nacio-n*jlevat» ft8resa Afričanov Ce#train °dcepitev Njase od "itilo briške zveze in stavka *°dvisnost. politična V(lno h Rodeziji še P°tSnerr,ara z'ra dela na o-SH nanaSiPU in hidroelek- a • 400oPraVah na relc‘ Zam-ki dni delavcev odklanja, K*dtem Za n'zlte plače, t'#)0,toin„.fa. se gibanje za /tl tun; in neodvisnost 'M ju na druge dežele. L*to «.bevarnostjo in H *“**«» obsega ki ga Jridnjj gibanja v k*lo#ia? Vzh°dni ™e oblasti Afriki, pečajo z mislijo, da bi reorganizirali Centralno 'afriško zvezo z u-»tanovitvijo dveh posebnih državi flatnreč^ držatfe drncev in države belcev, da bi tako pre»-prečili širjenje nemirov in zavarovali svoj obstanek v najbolj bogatih predelih afriškega kontinenta. To je zamisel, katere uresničenje v Južnoafriški uniji je že davno napovedal predsednik Verwoed. Uveljavljanje te zamisli v Centralni afriški zvezi bi obsegala dve Rodeziji; Severno in Južno, ki bi sestavljali državo belcev; protektorata Nia-sa in Barotselund pa državo črncev. Dr. Banda in ostali voditelji gibanja za osvoboditev in neodvisnost dežel tega področja se odločno upirajo uresničenju te zamisli. Z namenom, da bi prepreči-, it nadaljnje nemire in upor 'er omogočile uresničenje zamisli o ustanovitvi dveh držav, so kolonialne oblasti v teh poslednjih dneh sprejele vrsto ostrih ukrepov proti, domorodcem. V Južni Rodeziji so proglasili stanje pripravljenosti, predsednik vlade Edgar Whitehead je objavil razpust stranke Nacionalnega kongnt sa Afričanov.' Aretirali so nšd 500 ljudi, med njimi voditelje in pripadnike stranke. Vsakršno sestajanje več kot treh o-seb je najstrože prepovedano. Toda medtem ko Francozi in Belgijci skušajo na Vse" nŽči-' ne s. silo preprečiti in onemogočiti nove nemire, vsak v. svojem delu Konga, medtem ko angleške kolonialne oblasti v Centralni afriški zvezi pozivajo vse belce, da se u-prejo «rastoči nevarnosti črnskega nacionalizma« — je izbruhnil upor v bivši italijanski koloniji Somaliji, ki bi po sklepu Združenih narodov morala postati neodvisna prihodnje leto. V glavnem mestu Mogadisku je prišlo do nemirov, v katerih je bilo več mrtvih in ranjenih. Tudi iz Bugande prihajajo vesti o nemirih, V Keniji, kjer so pred dvema letoma zadušili v krvi gibanje Mau-Mau, se razvija neo-Mau-Mau. V preteklem januarju je prišlo do nemirov tudi v Tanganjiki. Nacionalna stranka zahteva sestavo vlade Afričanov in čimprejšnjo dosego neodvisnosti. Tanganjika odkrito podpira borbo v Njasi. Tudi nacionalno gibanje v Zanzibaru zahteva neposredno neodvisnost. Dva tisoč žena črnk je pred w% i ....... tli —----------------- tu v Gr Zvei*r J« Društvo slovenskih srednješolcev prire- (JSli j **°rčičevi dvorani »Večer Beneške Slovenije* it Re. Predavali so dijaki iz Beneške Slovenije in sicer Viljem Cerno, Marija Blažuto, Norma Bononi in Rihard Florjančič nekaj dnevi demonstriralo v Pretoriji (Južnoafriška unija) proti nečloveškemu ravnanju oblasti in nevzdržni segregaciji. Pri tem je bilo med demonstranti mnogo hudo ranjenih. Na afriškem kontinentu ni moč več govoriti o »nevralgičnih točkah«, kakor to skušajo še vedno zatrjevati kolonialne oblasti. Vrenja, ki je sedaj zajelo Afriko od njenega severa do skrajnega juga, ni moč več z ničemer zaustaviti. Spoznanje, da sta rasna segregacija in izkoriščanje nevzdržna, in željo, da je boljša smrt, kakor tako življenje, čutijo prebivalci vseh krajev in' vseh dežel velikega črnega kontinenta. To je napoved popolnega zloma kolonializma, začetek vedno intenzivnejše borbe za svobodo in neodvisnost vseh dežel in vseh narodov najdlje zasužnjenega kontinenta na svetu. Tega gibanja in borbe ni moč več zaustaviti z nobenim sredstvom in z nobenimi umetnimi tvorbami in delitvami držav ja prebivalstva. -AS ' V Gornjem Poadižju se stopnjuje borba Južnih Tirolcev za njihove pravice. Na njihovih protestnih zborovanjih se pojavlja tudi vklenjeni tirolski orel in napisi; eS.O.S. — Volk in nota (Ljudstvo v stiski kliče na pomoč) VLOGA FOSFORA V RASTLINSKEM Pa poskusimo enkrat posnemati smotrnost nemških poljedelcev Bralci kmetijskih člankov so že mogli opaziti, kako ti stalno opozarjajo na pravilno zalaganje zemlje s hranilnimi snovmi ne le orne zemlje, ampak tudi senožeti. Ob vsaki priliki namigujemo na zimsko oranje in gnojenje z dobrim hlevskim gnojem in pomožnimi ali umetnimi gnojili, pojasnjujemo kako s tem omogočimo uspešno rast in rodnost rastlin. Radi bi vsakomur vcepili pravilno razumevanje za štiri nujno potrebne redilne snovi (hra-nine): fosfora, dušika, kalija in apna (drugih snovi je v zemlji navadno dovolj) ter poznanje vloge drobno-živk (bakterij), ki jih z domačim gnojem dovajamo zemlji. Današnji članek pa je namenjen vlogi fosfora, oziroma njegove kisline v rast- linskem življenju in s tem tudi v življenju živali in ljudi. Njegova vloga je izredno pomembna. Vzemimo naš organizem; brez te snovi bi z okostjem, mišicami in možgani ne bilo kaj prida. V naši hrani pa je te snovi verjetno premalo in se nekatera mladina zlasti v svoji prvi razvojni dobi ne more normalno razvijati. Seči je treba po pripomočkih — zdravjjih, ki vsebujejo fosfor (n. pr. fos-fosina). Enako večkrat trpijo na pomanjkanju te snovi živali, ker je v krmi v dobi razvoja ne dobe v zadostni količini in so zaradi tega slabotne v kosteh (kostolomnica) in mišičevju. A človeštvo in živalstvo se hrani z rastlinami, in sicer neposredno (ko se hrani z rastlinami) ali pa posredno (ko se hrani z me- iniiitiiiiiniiiiiiiimiiiiimiiftiiiiimNiHiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiii NA VIDIKU JE NOV ŠKANDAL, KI BO DVIGNIL PRECEJ PRAHU špekulacije aa račun «nagrad» za izvoz moke v tujino Moka, ki je bila prijavljena za izvoz, je ostajala doma, izvozniki pa so služili lepe milijarde, seveda na račun države in poštenih državljanov Ladja «Audentia» je tovorna ladja z nosilnostjo 1400 ton. Lani sredi maja je priplula v CiVitavečchio, kjer je r.-krcala 1400 ton peška. 19. maja je dvignila sidro in odpluli proti Savoni, kjer' je vkrcala 500 ton moke. Od tod jo valovi pripeljejo v Neapelj, kjer je, carinskim organom rečeno, da je priplula prazna in da namerava vkrcati 1500 ton moke za Tanger v Severni A-friki. Od tod dejansko 27. maja zvečer odpluje proti Tan-gerju, kamor prispe 81. maja. V Tanger ju izkrca 825 ton' moke in naslednjega dne 1, junija spet odpluje iz afriškega pristanišča, da bi po štirih dneh in pol prispela v Neapelj »prakna«.' Kdor bo to prebral in začel kontrolirati številke, se mu to zdelo, da nekaj ni v redu, da je vmes morda tiskovna pomota, ali da pisec članka podatkov ni kontroliral. Toda kdor je imel v rokah carinske deklaracije, je te podatke točno povzel in bi morali torej držati, seveda, če bi bilo vse v redu. Kajpak bi kljub temu nekaj ne držalo, saj bi ladja z nosilnostjo J400 rim mogla vzeti na krov še kako tono in bi ji to ne škodovalo ali jo spravljalo v nevarnost. Toda 600 ton bremena nad deklarirano nosilnostjo 1400 tor. je vendarle preveč, ker bi se tako preobložena ladja morala potopiti. Toda ladja »Auden-4ia» se ni potopila. Niti njenega kapitana niso zaslišali zaradi »primanjkljaja« 675 ton moke, saj je iz Neaplja odplul z deklariranimi 1500 tonami, v Tangerju pa je izkrcal le 82.5 ton (če seveda ne prištejemo sem še onih 500 ton, ki jih je vkrcal v Savo- ni). Da bi vso to čudno zgodbo in zmešnjavo v zvezi z ladjo «Auden!ia» pojasnili, bomo o-pisali zadevo, ki grozi, da spravi na dan nov velik milijardni škandal, ki se bo pridružil številnim škandalom, ki se po vojni drug za drugim kar vrstijo. Da bi nam bilo laže razumeti, bomo stopili nekoliko nazaj v razvoj italijanskega gospodarstva. V času vojne in še nekaj pred njo so oblasti uvedle obvezno oddajo poljedelskih pridelkov, da se zagotovi prehrana prebivalstva. V času vojne in prva leta po njej je to bilo nujno in imelo ustrezne pozitivne uspehe. Nato se je vojna končala in italijansko podeželje je začelo dajati toliko žita, da ga je bilo dovolj in včasih celo preveč. Potemtakem bi obvezna oddaja bila odveč, toda oblasti so se več ali manj posrečeno držale načela, da je treba kmečkega proizvajalca zaščititi in zato so obvezno oddajo le omejile, tako da so odkupovale le določene viške žita, ki so jih vrgle v prodajo, ko so se zasebne zaloge skrčile in so cene naglo naraščale. Ko smo rekli, da je bil ta odkup več ali manj posrečen, smo mislili na to, da bi v naši družbeni ureditvi veleposestniki prav gotovo ne pridelovali toliko žita, če bi cene bile prenizke. Vendar je ta državni poseg šel včasih tako daleč, da se je v državnih zalogah nabrala tolikšna količina žita, da niso vedeli več, kam z njim. In tedaj je italijansko ministrstvo za trgovino sklenilo z nekaterimi državami Sret> njega vzhoda sporazum, da bo i njimi zamenjavalo višek "'aauniiniiiiiiiiniiiiniiiimumuiiiiiiiiNiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiMHiHiKiiiiiiMiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiHiiMiM« humorist art buchwald nima dlak na jeziku Moritz in njegovi gosti ^'|lpar* p°Pularni hu- ^raue~izdaie *New S rid • Tribune«, Art tj,'1*'*! i.3e členil nekoliko 'h ‘ ni«' Mor'tz in iivlje-"> » • Odpotoval je O1 člankov na n,ejn nalin opisal to •kali , J*arodno letovišče. Vi ^lon.1 *n° le na neka- li SitUChU'r,ld piše; njepovih re-Hj ■'»§,n Piše; S >! febru*lVen mesrc 2a februarja so 1 _______________ % Pulil«, Vol,tvah odbili ie-Pavico s 654.924 P'0,‘ 322.306. predstavnik 'I i*®8 dr„i?'l0',IjCT'ep« ame• *dit, t’a' ki ima glav Kfr*i Leili< ‘la »e žene ^ !'! v §d “oiitev. sem se m . « • *la proučim, S.”1 W°„m d*j“n*ko *0<>- i i do mo0lo priti v treh kaito• >- H »Ir, rišeri HU' (|, *ell, Stavros Niar-h os, Tina Onassis, Arturo Lo-j.ez, Gianni Agnelli, grof Theo Rossi, princesk Soraja in sir Gordon Kichards. Stopili smrt torej v vaški bar hotela «Palucev, da bi se razgovarjali z nekaterimi kmeti. Kmetje, vsi v črnili oblekah in večernih toaletah, so bili zapleteni v tipično kmečke vogovore in ugibanja o dogodkih dneva, kakor je to v navadi v vsaki švicarski vasi. Neki kmet je dejal; «Me-ve se ne tiče, koliko stane petrolejsku ladja v Franciji. Ne bom plačal ta ladjo več kot 16 milijonov 900.000 dolarjev, in to je moja zadnja b esedals Zenska pri sosedni mizi Je dejala; sMoja priljubljena jed je kuhan krompir in kaviar; oboje ima okus po temlji in morju.« Mož, ki je sedel zraven nje, Je rekel; vDejal setr. ti, da ne nosi teh draguljev, dokler jih ne zavarujem.» eOprostite, sem ga vprašal, ali mi morete povedati, zakaj je Švica glasovala proti ženski volilni pravici?« eSvica?» — in dvignil je obrvi. «Kje je že to, zlt vraga /» Poskušali smo pri neki drugi mizi. Tv je nekdo govoril: •Ne tiče se me, kar pravite. Menim, da so gume za sneg na Jaguaru zelo grde.s Vprašal sem tega človeka, če bi želel, da njegova žena glasuje na tajnih volitvah. Odgovoril je; «Ona dela vse drugo tajno, za mo’im hrbtom, pa more tudi tu!» nO kakšnem glasovanju go-t ori mladenič?« «Oh, mislim, da govori o glasovanju za ie enega predsednika našega ekskluzivnega kluba.* eS tem ne bo nič ?.e eden je zadosti. Pritožil se bom jutri zaradi tega tajniku.» Končno smo srečah človeka, ki je priznal, da je v našem primeru proti ženskam. «.Sem proti temu, da bi ženska imela volilno pravico. Ženino mesto je pri njenih otrocih na njeni jalitih Bila je že peta zjutraj, ko »e je gneča v baru — kakor v vsaki drugi švicarski vasi ob tem času — začela redčiti... Drugi Buchtoaidoo članek ni tako duhovit, zato pa ni nič manj zanimiv. Gre namreč za intervju s književnikom ThoTtonom Wilderom, ki je bil tedaj tudi v St. Moritzu. Z Buchutaldom sta stara ivanca. «Obstaja razlika med bogatimi in onimi, ki žive le, da bi se zabavali — je dejal VVilder — na nesrečo pa ti poslednji vedno gledajo čez ramp v upanju, da bodo zabavo našli nekje drugje,« «V preteklosti bogatašev m mučil problem produktivnosti, Tedaj so imeli neko notranje mistično prepričanje, d a so otroci bogov in nihče n. dalje raziskoval. Toda v 20. stoletju ni več mistike “in tud i privilegiji po rojstvu a-li po drugem se izgubljajo. Ne glede na to, koliko denarja imajo, jim je vedno potrebno, da jih nekdo vedno prepričuje — v glavnem časopisi m revije — da so oni nekdo.« svojega tako imenovanega mehkega žita, ki je primeren za kruh, za njihovo trdo žito, ki je primernejše za izdelovanje testenin in to v odnosu dveh kilogramov italijanskega žita za en kilogram njihovega «trdega» žita. Ker to še ni zadoščalo in ker je I-talija izvažala žito kljub temu, da so njeni mlini preživljali krizo, so leta 1956 sklenili, da bodo (kot nekatere druge države v Evropi) zače-1' izvažati namesto žita moko iz državnih zalog dveh milijard kilogramov. Hkrati s tem sklepom je bilg izdana tudi uredba o nagrajevanju vseh tudi privatnih izvoznikov mok« v tujino, In tako ,č vsak • italijanski izvoznik moke za en cent izvožene moke v tujino po ceni svetovnega tržišča im tl pravico v domovini kupiti dva cenla moke po favorizirani' ceni. Ta nagrada, ki znpša eno tretjino tržne cene, je bila deloma upravičena, deloma pa je služila kot spodbuda za čimvečji izvoz preobilice žita, oziroma moke. Do tu ni nič kaj posebnega niti novega, saj si vsaka država skuša kakorkoli pomagati pri izvozu artikla, ki ga je doma preveč. Toda stvar je šla po drugač-ni poti kot so si mislili tisti, ki so te določbe izdali. Namesto da bi se — na račun izvoza — na domačem trgu o-pažalo zmanjšanje ponudbe in ustrezna ustalitev ali celo zvišanje cen, je bilo moke vedno več in to v tolikšni meri, da lastniki mlinov zmletega žita niso mogli nikakor' prodati. Iz tega je nujno sledilo vprašanje, ali so Italijani nenadoma skrčili potrošnjo kruha in testenin ali pa moka kljub nagradam in kljub carinskim prijavam o izvozu ne gre v tujino. In v zveii t tem se je vprav državni konzorcij mlinov lotil tega vprašanja temeljito in o tem 2, novembra 1957 predložil medministrskemu odboru za žito dolgo poročilo, v katerem je bilo med drugim rečeno; »Danes lahko trdimo, da obstaja sleparija velikega obsega... Ni naša dolžnost, da to razkrinkamo, toda naša sveta pravica je, zahtevati zaščito... Zato zahtevamo učinkovito intervencijo oblasti, da sleparijo ugojovi in da zlorabo prepreči...« To pismo je nujno prišlo v roke dr. Fasqualu Barracanu, tajniku omenjenega odbora za žito. To se pravi prav tistemu, ki )e dajal dovoljenja za izvoz žita po zgoraj omenjenem preferenčnem postopku. Tega visokega državnega funkcionarja pa zadeva ni motila in odgovor na gornje pismo se je • glasil, da so vse prijave in vsi dokumenti v zvezi z izvozom moke V redu. Drugi funkcionarji pa so v zvezi s tem ponovili isto, da se proti temu -ne da nič, ker da so prijave v redu in če je kaj vmes, naj se za to pozanima policija. Ko vae urgence ntso uspele, so predstavniki državnega konzorcija mlinov prevzeli vlogo policije in začeli slediti čudežni zadevi «tolikšnega izvoza žita«, ki pa na domačem tržišču ni imela nobenega u-činka. In dokončno so ugotovili, da moka dejansko ni šla v tujiho, pač pa je ostajala doma, izvozniki pa so dobiva- li nagrado za izvoženo moko, ki tujine nikoli ni videla. In s kupom dokumentov so se predstavniki omenjenega konzorcija pojavili pred tedanjim ministrom za poljede'-tvo Mariom Ferrari-Aggradijem. Ta je staro prakso in omenjene nagrade prekinil in tudi obljubil, da se bo v stvar poglobil. Ko so se predstavniki državnega konzorcija mlinov lotili na lastno pest vloge policajev, so zbrali veliko zelo zanimivih podatkov. Sledi so jih pripeljale v Neapelj in po carinskih prijavah so ugotovili velo «lepe» stvari. Na osnovi odredbe o nagradah za izvoženo žito je bilo iz Italije v določenem obdobju »izvoženih« 69.920 ton moke. Toda ladje, Jci so to moko odpeljale v tujino, so v namembnih tujih pristaniščih izkrcale le 26.070 ton moke. Kam je torej šlo ostalih 44.930 ton moke? Po že prej omenjenem ključu je za vsako tono izvožene moke dobil izvoznik dve toni žita doma po preferenčni ceni, to se pravi, da je država za ustreznih 89,860 ton moke (44.930-krat 2) pri preferenčni ceni izgubila 2 milijardi 979 milijonov lir, kajti razlika med tržno in preferenčno ceno znaša 3316 lir za cent. To so podatki le za določeno obdobje, za prvo prijavo tedanjemu ministru Aggradi-ju. Minister je baje skušal priti zadevi do kraja. Toda ob koncu oktobra lani so neka' t.eri visoki funkcionarji preskočili celo kompetenco ministra samega in s 1. novembrom se je tovrstno »preferenčno trgovanje« nadaljevalo in to kljub temu, da so predstavniki konzorcija mlinov zbrali dokaze, da je bilo — seveda le po carinskih prija vah — »prodanih« v tujino 1.400.000 centov moke, ki je seveda ostala doma, na kate' «i pa so izvozniki zaslužili 8 milijard in pol lir. Veliko bi še mogli pisati na račun tega. Navesti bi' morali še vrsto imen, ki se s tem dobičkanosnim poslom ukvarjajo. To bo verjetno prišlo v javnost v prihodnjih dneh, vendar bomo zaključili še z tnim podatkom. Ladja «Au-dentia«, katere zgodbo smo v začetku opisali, ima še kakih 40 «sester«, ki se ukvarjajo z isto zadevo. So to povečini manjše trgovske ladje, ki plo. vejo pod tujimi zastavami, ki v Neaplju vkrcavajo moko le na videz, samo na carinskih prijavah in se več ali -manj prazne sprehajajo iz pristanišča v pristanišče, «izvozniki» moke pa na račun tega služijo milijarde, ki jih italijanski davkoplačevalec mora plačevati v državne blagajne. som). To pa pomeni, da če ni v rastlinski hrani dovolj te snovi, je ne dobimo dovolj niti mi. Brez nje pa ni tvorbe beljakovin, teh za rast in telesni obstoj tako potrebnih snovi, in tvorbe sladkorjev in škroba; brez fosforne kisline ni listnega zelenila in ni mogoča asimilacija ogljikove kisline. Vsi mladi rastlinski deli, ki tvorijo beljakovine, vsebujejo fosfor; spričo te-gs dejstva je zadostna zaloga lahko topljive fosforne kisline za razvoj mladja izredno važna. Ona pospešuje razvoj korenin — katerih važnost je vsakomur znana — in zorenje. Kako izredno pomembno nalogo ji je narava dodelila, pove že samo dejstvo, da se ta snov nabere zlasti v onih rastlinskih organih (delih), ki skrbijo za nadaljnje življenje dotične rastline: v cvetju in plodovih (seme, gomolji). Zastonj je pričakovati dobro letino niti po količini niti po kakovosti pridelka, če ni zemlja zadostno preskrbljena s fosforom. Spričo tako važne vloge te snovi v kmetijstvu je že nemški kemik Just pl. Lie-big dejal, da se stanje kmetijstva katere koli dežele meri po uporabi fosfatov. Po drugi svetovni vojni pa so preiskali tla v 10 evropskih državah (Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Holandska, Italija, švedska, Norveška, Švica in škotska) in ugotovili naravno uboštvo v teh zemljah na fosforni kislini, kar da je bistveni vzrok razmeroma še vedno pičlega donosa. Rešitev vprašanja fosforne kisline je torej za evropsko kmetijstvo in boljšo prehrano prebivalstva ena najvažnejših. Nemci se že dolgo let, posebno pa po drugi svetovni vojni, izredno zanimajo za to zadevo, proučujejo učinkovanje te snovi v različnih zemljah pri različnih rastlinah, vpliv časa in u činek fosfornega gnojenja, vpliv tega gnojenja na rodovitnost tal, učinkovanje na razvoj korenin itd. (O tem nam nudi zanimive podatke nemško pisana knjiga «Vrednost in učinek gnojenja s fosforno kislino v nemškem poljedelstvu«, ki jo je leta 1956 izdal Poljedelski poskusni zavod proizvajalcev Tomaževih fosfatov (Založba Tellus Eosen). Čeprav je v primeri s prejšnjim stoletjem količina fosfora v zemlji (seveda nemški) narastla, vendar se poljedelci tega gnojila v primeri z drugimi gnojili še premalo poslužujejo. V letu 1954—55 so ga dali zemlji v obliki hlevskega gno.ja D3, v obliki umetnih gnojil pa 2'3 (pa primerjajmo to z našim gnojenjem!). Z neštetimi poskusi v raznih zemljah so dognali važnost apna pri učinkovanju fosforne kisline v dotični zemlji. Na zemlji, siromašni na apnu, je bil pridelek krompirja večji za • odat., na zemlji bogati na apnu, pa za 18 odst. Kolikokrat smo rekli, da je naša zemlja revna na fosfora in apnu, in to nedvomno mnogo bolj ko* nemška. Veljalo bi toraj u-poštevati pravilo; Gnoji ■ fosforom in apnom! Takemu gnojenju bi odgovarjala Tomaževa žlindra, seveda trošena v pozni jeseni (v zimi), ker je počasi topljiva. če si Nemci prizadevajo, da svojo zemljo s fosforom čimbolj dobro založijo, tembolj je tega potrebna naša zemlja, če smo ali šele bomo gnojili- s hlevskim gnojem, dodajmo na vaakth 1000 kv. m zemlje še kakih 40 kg superfosfata, če pa zemlja hlevskega gnoja ne dobi, potrošimo na to površino kakih 80 kg mešanega gnojila. Iz vsega navedenega »ledi, da je treba temu vprašanju posvetiti še mnogo pozornosti. t J. F. za vse Francoski tehniki so izdelali nov svinčnik, ki ima novo snov namesto grafitne mine in kemičnih barv. Novi svinčnik pušča na kovinah in tudi na steklu jasno sled, ki jo je težko »brisati. Z -njim je mogoče pisati pod vodo in v ter#i, ker se sngv^sveti, tako da je tjena sle Kazen; 31 mesecev zapora Včeraj se je pred sodniki zopet pojavil 28-letni Romano Amorese iz Ul. Brass 32, ki je bil v preteklosti že večkrat obsojen zaradi protizakonitih dejanj. Lani je sodišče cbsodilo Amoreseja, da mora biti Vsak večer ob 23. uri doma. Letošnjega 6. februarja so se agenti zglasili na njegovem domu opolnoči, a ga riso naili. Po eni uri iskanja ■o ga našli v pivovarni «Au-rcra« v Ulici Carducci, kjer je pijan nadlegoval goste. Ko je Amorese zagledal policiste je iz žepa potegnil nož ir jim pričel groziti. Policisti so poklicali pomoč in po dolgem času jim je uspelo Arno-teseja vkleniti in spraviti v zapor. Na včerajšnji sodni razpravi je Amorese dejal, da se je tistega večera opil, in da ni vedel kaj dela. Sodniki pa mu niso verjeli in so ga obsodili na dve leti in sedem mesecev zapora ter na dve ieti posebnega nadzorstva. Predsednik: dr Storto, sod-rika: dr. Cenisi in dr. Gelcich; državni pravdnik: dr. Mancu-so. zapisnikar Omeri, uradni nič pomagal in prijavljena je bila sodnim oblastem zaradi tihotapstva. Včeraj jo je sodišče obsodilo na 20.400 lir de' name kazni. Roditeljski sestanek nižje srednje šole Jutri ob 10.30 bo v prostorih nižje srednje šole A slovenskim učnim jezikom v Ulici Randaccio roditeljski sestanek na katerega so vabljeni vsi starši irj vzgojitelji otrok, ki to šolo obiskujejo. «» --------- branilec odv. SfihgoJ. Zaradi jugoslovanskih cigaret 20.400 lir globe Tretjega maja 1958 ob 11. uri zjutraj sta financarja opazila sumljivo kretanje ljudi v stavbi štev. 23 v Ulici Garzt-rolli, ki j« poleg bloka pri Rdeči hiši. Izvedla sta v sta novanju 60-letne gospe Karoline Černigoj, por. Lenardi, preiskavo in našla v njenem Stanovanju devetdeset cigaret jugoslovanskega izdelka znamke »International*. Gospa Lenardi je izjavila, da ji je er garete daroval neki sorodnik iz Jugoslavije, a ta izgovor ni Prekinjen promet na cesti proti Gradiški Ukradel kolo in ga shranil v Trstu Ob treh ponoči preteklega 27. decembra so policaji aretirali na Trgu Belvedere v Trstu 36-letnega Luigija Negra iz Podbrda v Benečiji, ki se je ob pozni uri nekoliko sumljivo obnašal. Preiskava je dognala, da je imel Negro v žepih, poleg drugih stvari, tudi odrezek blagovnega skladišča na tržaškem kolodvoru, in ko so policisti šli pogledat prtljago, so dognali, da je Negro shranil žensko kolo, ki je bilo prejšnjega dne ukradeno v Gorici gospe Viktoriji Ron-celj por. Stanta, bivajoči v Raštelu štev. 15. Negro je izjavil, da je kolo našel v neki hišni veži in da ga je spravil po železnici v Trst. Zaradi te tatvine (Negro je bil prej že trinajstkrat obsojen) so ga sodniki obsodili eno leto in šest mesecev zapora ter na plačilo 15 tisoč lir kazni. Sporočilo ministra Tognija Same za števerjanske šole državni prispevek Minister Togni je sporočil podtajniku zakladnega ministrstva Sehiratiju, da je izdal dovoljenje za izplačilo držav-rega prispevka v znesku o-koli pol milijarde lir na podlagi zakona št. 645 od 9. avgusta 1954 za gradnje šolskih poslopij na področju goriške pokrajine. Od tega bodo plačali 1,8 milijona lir za u' reditev šol v Steverjanu na Valerišču. Kino v-Gorici CORSO. šeste n C 'OR 'O 'Uk Pred 22. kolom nogometnega prvenstva Po 14-dnevnem odmoru zopet borba za točke Dva derbija na vrhu in na dnu: Inter-Fiorentina in Triestina-Torino Po štirinajstdnevnem premoru (med katerim pa so i-talijanski nogometaši odigrali kar tri mednarodne tekme), se bo jutri nadaljevalo državno prvenstvo s kompletnim programom v vseh glavnih ligah. Za večino moštev je bil ta odmor dobrodošel, ker so se lahko odpočila in izlečila rane, ki pa jih zaradi ostrih borb v zadnjih kolih ni bilo ravno malo. Nekaterim pa so se seveda odprle tudi nove rane, predvsem tistim ki so dala iz svojih vrst po več reprezentantov. Med te nesrečnike spada v prvi orsti Samp- Totocalcio št. 27 Alessandria-Milan 2 X Bari-Genoa 1 Bologna-Padova I X Inter-Fiorentina 1 X 2 Juventus-Roma 1 I.anerossi-Napoli X Lazio-Spa! X 1 Sampdoria-Udinese 1 Triestina-Tal. Torino 1 Como-Reggiana 1 X Palermo-Atalanta X 1 2 Cremonese-Spezia 1 Salernitana-Cosenza 1 Zenit-Modena-Messina IX Varese-Sarom Rav. 1 doria zaradi poškodbe Berna- scaniia m Sarttja, Juvenius zaradi hujše poškodbe Boni-pertija in Corradija, Fiorenti-na zaradi bolezni Cervata in še nekatere druge enafstorice. Toda to so pač bolj ali manj normalni pojavi v vsakem prvenstvu, s katerimi je treba računati in biti nanje tudi pripravljen. Borba v A ligi je praktično že stopila v odločilno fazo, če-prav je do konca prvenstva še precej kol. Najbolj zanimiva je seveda ona za obstanek v ligi, ker se vsak izmed kandidatov zu izpad dobro zaveda, kako težko se je povrniti vanjo. In ker sta med lemi kandidati tudi Triestina in U-dinese. ki sta že prehodili križevo pot vračanja, je razumljivo, da se nanjo nočeta več povrniti in da se bosta zagri zeno borili za vsako točko Med najvažnejšimi tekmami 22. kola bo prav zaradi tega direktno srečanje med Trie-stino in Torinom, t. j. dveh poslednjih enajstoric na lest vici. Triestina igra na svojem 1 nje, kako se bo končalo sre-igrišču in pred svojim občin- I Čanje med lntdrjem in Fioren-stvom in ima zaradi tega do- tino v Milanu. Sestavljavcem ločeno prednost kar pa je le relativnega pomena, saj je prav Triestina v letošnji sezoni izgubila na svojih tleh že marsikatero srečanje. Večjo težo, toda v negativnem smislu, utegne imeti za tržaško mo. štvo odsotnost Tortula Brunaz-zija in morda tudi Szokeja. Zaradi tega bodo morali ostali igralci vložiti v igro podvojen napor, če bodo hoteli izvleči pozitiven rezultat, ki ie za rešitev tudi nujno potreben. Torino je nevaren nasprotnik, ne morda toliko zaradi kakšnih posebnih kvalitet, kot predvsem zaradi dejstva, da je tudi sam prav tako zainteresiran na pozitivnem rezultatu. Na srečo (za Triestinr. namreč) pa je tudi on v težavah glede sestave formacije, ker ne bo nastopil nedisciplinirani Arce, poleg njega pa zelo verjetno tudi ne Grava in Ar-mano, s čimer se odsotnosti na eni in drugi strani nekako izenačijo. Prav zaradi tega pa je možen vsak rezultat in odločila bo le večja borbenost in požrtvovalnost. V mnogo težjem položaju kot Triestina je Udinese ki bo gostovala v Genovi proti Sampdoriji. Neodločen rezultat bi bil zanjo že zelo velik uspeh, vendar se zdi, da je pri sedanji formi Genovežanov kljub odsotnosti obeh titular-nih srednjih krilcev skoraj ne. dosegljiv. In ker je tudi zelo malo možnosti, da bi se mogla Alessandria na lastnem igrišču uveljaviti proti Milanu, i-ma Triestina lepo priložnost, da si z zmago znatno izboljša položaj in odpre lepše perspektive. Končno bosta za nadaljnji razvoj na dnu lestvice važni tudi dve derbi srečanji med Barijem in Genoo ter med La. ziorn in Spalom. Vse te štiri enajštorice domujejo namreč v preddverju kritične cone in poraz bi bil za vsako od njih enako nevere n Sredino lahko mirno presko. čimo, pač pa poglejmo, kaj nam jutrišnje kolo obeta za vrh, kjer je borba za prvo mesto še povsem odprta. Za Milan smo že dejali, da se bo po vsej verjetnosti vrnil iz Alessandrie če ne z dvema pa vsaj z eno točko, mnogo težji pa je odgovor na vpraša- športne stave svetujemo da upoštevajo vse tri možnosti, vendar pa smo mnenja, da bi neodločen rezultat zadovoljil be strani in morda še najbolj tretjo, to je Milan. Končno bo važno še srečanje med Juventusom in Rorno, ker nudi turinskemu moštvu priložnost, da se povrne v krog ožjih kandidatov za najvišja mesta, vendar pa bi tudi uspeh Rome ne predstavljal posebnega presenečenja, ker PORTLAND, 6. — Eddie Machen je sinoči prvič nastopil odkar je izgubil s k. o. proti Ingemarju Johanssonu pusvunegu na Švedskem. Po točkah je , - , . je treba upoštevati, da bo mo-.premagal Amerikanca Jacka i upnih m prav . p : ral Juventus nastopiti znatno Johnsona. Razsodba sodnikov nih napa^ov S e p •> | je bila soglasna. I rezultat 23.0 sam zadosten do imuMH»»iiiimmnuitwMiUHmiMwmmwmnim*i»iHM»»HHniH*nii»»HHH»MMwiMiinnn»miMHi—HMHWtitwii*inn i okrnjen. Pokrajinska uprava poroča da bo cesta iz Gorice v Gra disko zaprta za promet danes popoldne od 14. do 17. ure od gostilne Fogolar do gostilne Marega zaradi popravljanja ceste. Promet bo usmerjen po občinski cesti Ločnlk-Farra Za povezavo Gradeža Trstom in Benetkami 16.30: «Krčma sreče«, I. Bergman Juergens, barvni film v Ci-nemascopu. VERDI. 16.30: »Indiscreto«, C. Grant in I. Bergman, barvni film. V1TTORIA. 17.15: »Blatna stena«, T. Curtis in S. Poifier. CENTRALE. 17.00: »Kalifornijsko zlato«, V. Mayo in R. Scott; barvni film. MODERNO. 17.00: »Omar Khayam», barvni film. Titularci Triestine v Sesljanu Na sedežu pokrajinske ustanove za turizem v Ul. Diaz je bil sestanek pod predsedstvom Angela Milana, katerega so se udeležili tudi predstavniki Gradeža, pokrajine, trgovinske zbornice in drugi. Vsi prisotni so se st-.njali s predlogom, da bi se hitri motorni čoln, ki bo poleti vzdrževal zvezo med Trstom in Benetkami u-stavljal tudi v Gradežu, ker bi imelo znano letovišče ob laguni od tega zelo gospodarske koristi. *»- velike Včeraj so pod okriljem nad-zorništva za kmetijstvo predvajali v Doberdobu filme o sodobnem kmetijstvu. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 12 stopinj ob 12.30, naj nižjo pa 9,4 stopinje ob 1.40. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel 26; tel. 33-49. Edini dvom Szoke bo lahko igral Intenziven trening Torina v Tržiču Szoke bo igral proti Torinu. Tako so včeraj odločili tehniki in klubski zdravnik dr. Nuciari, ki je Szokeja pregledal. S tem je odpadel edini dvom glede formacije in trener Trevisan je že sinoči odvedel v Sesljhn 12 igralcev vključno s Puio, ki pa bo samo rezerva. Proti Torinu bo Triestina potemtakem nastopila v naslednji postavi: Rumich; Brach, Simoni; Tu-lissi, Bernardin, Rimbaldo; Del Negro, Szoke, Bresolin, Massei, Santelli. GORIŠKE NAPREDNE 7.ENE IN DEKLETA vabijo poleg mož in fantov tudi vse prijatelje in znance na Veselo družabno popoldne ki bo v nedeljo 8. marca Gorici ob 16. uri. Vsi so dobrodošli! v Prosvetni dvorani v Odsotni bodo Bandini zara di udarca v stegno, Degrassi ki še ni popolnoma prebolel influence in Tortul, ki je še vedno v postelji z mrzlico. Včeraj popoldne so imeli titularci na občinskem stadionu poslednji trening, po njem pa so odpotovali v Sesljan, kjer bodo ostali do nekaj ur pred začetkom tekme. • • • Tudi enajstorica Torina, ki je že od predvčeraj v Tržiču, je imela danes na igrišču Ul. Cosulich dokaj intenziven trening, ki je trajal uro in pol. Danes dopoldne bodo trenirali še tisti igralci, ki niso v najboljši fizični kondiciji in pa Armano, ki bo prispel danes, vendar samo v svojstvu rezerve. Najverjetnejša postava Torina za srečanje s Triestino, bo naslednja: Vieri; Cancian, Fartna Bearzot. Ganzer. Bonifacl Crippa, Mazzero, Virgili, Mar-chi, Bertoloni. KOŠARKA Stock brez Jurmana danes v Varese Moška košarkarska vrsta Stock odpotuje danes v Varese z devetimi igralci. Manjkal bo seveda Montgomery in pa Jurman, ki je v postelji z influenco. Proti Ignisu bo nastopil Stock v naslednji postavi: Damiani, Cavazzon, Natali, Magrini, Zaccharia, Steffe, Pe-rissinotto, Gavagnin, Ruprecht. Ženska vrsta Stock bi morala jutri odigrati tekmo z vrsto S. Marinella, ki pa je odstopila od tekmovanja. Vrsta Stock bo zaradi tega zmagala brez borbe z rezultatom 2:0. BOKS Zmaga Machena Svetovno prvenstvo v hokeju na Italija izgubil9 tudi v drugi tet«! Katastrofalen poraz Švice proti PRAGA, 6. — Ce je včeraj češkoslovaška reprezentanca proti švicarski zaigrala odlič; no, je danes kanadska proti istemu nasprotniku naravnost navdušila in obenem nedvomno potrdila, da v borbi za pito vo mesto najbrž res ne bo i-mela enakopravnega nasprotnika. Njena igra proti Švicarjem je bila vrhunska ekshibicija hokeja in vsak gol zase, ki ga je dosegla, je bila prava mojstrovina tehnike vsakega posameznega igralca in popolne vigranosti celotnega moštva. Švicarji kljub požrtvovalnosti niso mogli prepričiti katastrofe in vse kar so lahko naredili, je bilo nekaj brez- Rolcsarska dirka Pariz-Nica-Rim Van Daele zmagovalec 3. etape in prvi v splošni klasifikaciji DANAŠNJI P hogram Bratislava: PoljS^j, Švica in CSR • Brno: Vzh. Nem^, Norveška m of fjo- Ostrava: Italija ska in Švedska Nemčija. kaz velikanske like med obema mos ^ jg V B skupini sP_o<,o{0» segle pričakovano zmas jj Vzhodni Nemčiji, v. kjer je vprašanje drug^(0# nalista bilo najbolj »eg.- * i bilo najovu -pa je Italiia.doživela^. ^ hodni Nemčiji ze < in si tako zapravila ,e> jrave podlage, vendar niso ugovarjale in nekatere so se celo zahihitale. gosposka popisala in pobrala žito za vojaške to to to.lko, »o,to« to p* stava določala za vsakega člana družine. žagarju so hoteli pustiti le toliko žita, kolikor ga je pritikalo njemu samemu, češ da Je družina v zaledju in ime tam pravico do svojih deležev. Žagar je ugovarjal, da se družina morda kmalu vrne, če se fronta pomakne cez reko; ce pa m iK *» družina rajši odpove deležem v zaledju in bo živela ob domačem pridelku. Po mnogem prerekanju in dokazovanju si je resu vsaj četrtino žetve. Tedaj je v mestu zaprosil, naj ga pustijo za pol tedna k družini. »Težko bo kaj,* je dejal suh, čemeren, plešast gospod z naočniki, »župani morajo biti na svojem mestu.* žagar ni odnehal. Potrkal je še na nekaj vrat. Končno so mu ugodili. Drma žito ni bilo varno. Vsak dan bi lahko strel porušil hišo ali jo zažgal, kakor se je nekaterim že zgodilo, še nevarnejša pa je bila domača vojska. Razni oddelki so svojevoljno rekvirirali in odnašali, karkoli se jim je zdelo. Za blago so dajali pisano potrdilo, včasih pa niti tega ne. Pritožbe brezimenskih ovadb so poveljniki radi odklanjali. «Pustite me s tem,* je nekoč zamahnil polkovnik v žagarjevi hiši. »Vojska je prva. Saj imate potrdila. Država bo vse plačala.* žagarju je bilo hudo in sladko obenem tisto jutro, ko je naložil svoj pridelek na voz in se napotil v zaledje. Hudo ob misli, da zapušča dom brez gospodarja. Ali najde, ko se vrne, vse tako, kakor je zdaj? Hišam, ki sq jih lastniki pustili same in zaklenili, se je rado zgodilo, da so vojaki vdrli vanje in zagospodovali v njih. Mnogim so razkrili strehe, izruvali tramove in podove, sneli okna in vrata, pobrali pohištvo in druge lesene ali železne dele ter odpeljali vse v jarke in zakope nad reko ali v železniški predor onstran mosta. Tam so si z gosposko udobnostjo urejevali svoje postojanke. Ali bi to ne zadelo tudi njegovega doma, če bi se poveljstvo medtem preselilo drugam? In kaj bo z vasjo, če se fronta prav te dni premakne, pa ne na zapad? Kaj bodo ti ljudje sami in zbe- gani počeli? Dovoljenje za odhod so mu dali le na pol. »Pojdite,* so rekli, »toda na svojo odgovornost. Ml o tem nič ne vemo. Če se kaj zgodi, boste odgovarjali vi.« Kaj če se res kaj zgodi? Naj li tvega in gre ali naj ostane? Sklenil je, da pojde, ker mora iti, naj se zgodi karkoli. In ko se je, tako odločil, je bil vesel, da odhaja k svojim dragim, kolikor mu jih je še ostalo. Nekaj mesecev jih ni videl in že se mu zdi, da so od tedaj pretekla leta in leta. Teh malo mesecev se je v vasi več zgodilo kakor prej ves čas njegovega županovanja. Zdaj se je prav živo zavedel, koliko mu je usoda vzela s tem, da je izpod njegove strehe. odvedla bitje, ki je njegovim otrokom dalo življenje in jih izredilo. V tem času zapuščenosti je znova prebral vse tri svežnje starih pisem na omari in zdaj se mu Je ob odhodu zdelo, da mu dušo polni isto radostno pričakovanje, s kakršnim se je pred davnimi leti vrnil od vojakov, da popelje svojo nevesto pred oltar. Ker do zadnjega dneva ni natanko vedel, ali bo mogel iti ali ne, ni bil ničesar pisal, županja je vedela samo, da bo skušal priti, ko bo žetev pospravljena, in je čakala jjodrob-nejše napovedi. »Ti?« je obstala, ko ga je zagledala z naloženim vozom na cesti pred hišo. Z vnučico v naročju Je pohitela k njemu in mu stisnila roko: «Moj fant se vrača iz vojne. Toliko si pridelal — in vse sam?« se je čudila vozu. »Dobri ljudje so mi pomagali,« je odvrnil in ji vzel otroka, ki je z ročicami lovil njegove brke. Tisti večer je bil žagar srečen in zadovoljen kakor že dolgo ne. štiri najdražja ženska bitja Je imel pri večerji okrog sebe, ženo, hčerko, nevesto in vnučico. Pripovedovanja je bilo toliko, da so še dolgo po večerji, ko so vnučico odnesli spat, sedeli za mizo in kramljali. Pogovarjanja se je bilo nabralo za vrsto večerov, povedati pa je bilo treba vse v enem samem. ženske so se rade krotile in z veseljem poslušale dragega gosta, ki je moral največ govoriti in odgovarjati na nešteto vprašanj, županja mu je sedela nasproti, se tiho smehljala in ga neprestano gledala. Nevesta Je na ozkem koncu mize nekaj šivala, dvignila včasih oči od igle k tastu in vzdihnila Tinica se je pritisnila ob očetovo levo ramo ter ga po njem ltakor nekdaj v najzornejši mladosti večkrat pobožala. Obenem ga je često prekinjala z vprašanji; »Kaj pa vrt, očka? — Ali so moje rože pošahnile? — In brajda? — Steza k vodi, pravite, Je zasuta? Kod pa zdaj hodijo prat? — In šola? — In župnišče? — Kaj pa Žulinovi? - Ali Trčičevo še stoji? — In Lokvarjevl — ?» Vse vaške družine je naštevala. Komaj ji je oče odgovoril na eno vprašanje, je že zastavila drugo. »Ti pa si mnogo radovednejša, nego si bila doma,« se je nasmehnil oče. »Vojna je tudi njo predramila. Fanta ji je ^ j sposkega, s srebrnimi zvezdami,« je potožila mati- i> »Mama!« je zaprosila Tinica, kakor bi ne mar9 o tem govori. »Mama, mama —,» je vzdihnila županja. »Ko slušala, bi bilo vse drugače. Le glej, da ne bomo vS1 ., ti in mi.» A «Saj ni nič res,« je Tinica mirila očeta, ki ji i, & pogledal v oči. »Mati vidi brž strahove, če se K j pošali z mano.« p0v »Pošali, da — to je prava beseda,« je nagl° županja. »No, kaj pa je?« je pogledal žagar ženo in h^e*' ti- »Naj ti sama pove — materi noče,« je rekla »Saj ni nič res, kar vi mislite,« je tajila Tin)®^*9^ »Jaz vem le to, da je tukaj že nekaj deklet $o zaradi vojne. Zato ml s temi sladkači ne govori. ^ peljivci. Ne delaj nam sramote.« itp0, »Nič ne verjemite,« je hitela hči. »Mati vidi j Je belo.« . <> »Da je moralo tako priti!« je vzdihnila županj ' J izgubljene piške se tiščimo tu. Kdaj se vrnemo?* vp^ »Saj res, kaj pravite, oče? Kdaj se vrnemo?* j® J1 tudi nevesta. , je ‘ »Kdaj? Kdaj?« Je kimal Žagar zamišljeno. ve pa — kdo ve?« »že jutri?« so se začudile ženske. »Ni drugače, še to sem si na pol ukradel * »Tudi Jože obeta, da pride, pa ga le ni,» nevesta. »Ej, naši so komaj odšli. Tako kmalu jim ne pusta. Kaj pišejo?« Je vprašal Žagar, jp JL ■* Tinica je prinesla s police nekaj vojnih dopishlc Je r list žagar je potegnil iz notranjega žepa Ivanov obiska in ga ponudil ženi: