NO. 42
Ameriška Domovi ima
''iw.
V" ;y-■ ■., ,;*■>■ ;w Mr;
AM€mCAN IN SPIRIT F0R€16II IN UNGUA@€ ONif
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 2, 1965
SLOVCN1AN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXIII — VOL. LXill
Sihancik m vnema za nevtralnost ICantMie, Laosa in Ji;?!, ¥ie!nama
PNOMPEH, Kamb. — Čim bolj se približuje čas, da bo Kambodža postala neposredni sosed kitajskih komunistov, tem bolj se kambodžanski princ Sihanouk vnema za nevtralnost ne samo svoje dežele, ampak tudi Laosa in Vietnama. Že parkrat je razlagal, naj bi se vse tri o-ftenjene države združile in postale nevtralne pod kontrolo tabo komunistov kot protikomunistov. V ta načrt noče vključiti 'Severnega Vietnama, ker tam Madajo komunisti in jim Sihanouk ne verjame, da bi se mogli preleviti v nevtralce.
Da je Sihanouk res zaverovan v svojo idejo, je pokazal te dni. Sklical je namreč voditelje raznih političnih strank in struj iz Južnega Vietnama, Laosa in Kambodže na posebno konferen-co, kjer jim je hotel prodati Sv°j načrt. Konferenca bi se mo-rala vršiti ta teden in se verjetno bo, toda Sihanouk je koncem Poteklega tedna objavil svoj govor, ki ga bo imel na konfe-renci, in sporočil uradno njego-y° vsebino vsem prizadetim državam, tudi Kitajski in Ameriki- Zanimivo bo. kako bodo ko-nnuiisti iz Južnega Vietnama, Kaosa in Kambodže reagirali na Sihancukove ideje.
kuala lumpur, Mai. —
khada je pripravila 24 strani ob-Se§ajočo “belo knjigo’.’ “Izpo-stavljena zarota” in jo včei’aj predložila parlamentu, ko se je 2bral na petdnevno zasedanje. V Mej trdi, da je najmanj 8 vodilih članov parlamentarne opo-z^C!je vključenih v zaroto, povedano z Indonezijo, proti vladi lalezije in celo proti obstoju sa-Malezijske federacije.
. Oblasti so še v januarju pre-Kle tri vodnike parlamentarne °Pozicije in jih obdolžile zarote Proti vladi in njihove zarotni-no povezave z Indonezijo. Vsi še v ječi. Bela knjiga vlade L ni, da so se vodniki zarote zbi-^ali na posvete v Kairu, Bang-°ku, New Delhiju in Tokiju, 2adnji pomemben sestanek pa bil določen v Karačiju v pre-eklem januarju. Tam naj bi bi-a sestavljena “malajska begunca vlada”.
Kot glavne zarotnike navaja knjiga vodnike zahodu so-^ azno usmerjenih slkupin, kot kanmalajska islamska stran-a> Narodna konvencijska stran-. a in še nekatere. Dober del jih 6 Povezanih v “Socialistični
Novi grobovi
Cecilia Vatovec
V nedeljo zjutraj je preminula na svojem domu na 5190 Stanley Avenue Cecilia Vatovec, roj. Ba-buder, stara 64 let, doma iz Materije na Primorskem, od koder je prišla sem pred 40 leti. Bila je vdova po 1. 1959 umrlem Antonu, s. katerim sta imela trgovino na E. 93 St. do leta 1957. Pokojna je bila članica Društva Na Jutrovem št. 139 SNPJ, Dru-,čiva Danica št. 34 SDZ in Gospodinjskega kluba pri SDD na i-'rince Ave. Zapustila je sinova dr. Edwarda (Evansville, Ind.) in Johna (pri letalstvu, trenutno na let. oporišču Ala Magorda, N. JVIex.), vnukinji Karen in Lindo ter vnuka Josepha. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz Ferfolievega pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Jean Jakopič
Včeraj je umrla v bolnišnici sv. Družine 52 let stara Jean Jakopič, roj. Kozel, z 20220 Ard-\vell Ave., hčerka pok. Anthony-ja in pok. Mary, roj. Bojc, žena Viktorja, mati Linde Adams, dvakrat stara mati, sestra pok. Marie Somrak, Frances Bell, Anne Macks in pok. Anthony j a. Pokojna je bila članica SDZ št. 9. Pogreb bo v četrtek ob 9.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Križa ob desetih, nato na Kalvarijo.
Frank Kužnik
Po dolgi bolezni je umrl včeraj na svojem domu na-3586 E. 81 St. 84 let stari rojak Frank Kužnik, rojen v Ajdovcu na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 64 leti. Pred upokojitvijo je bil zaposlen pri Gluntz Brass Co. Zupustil je ženo Mary, roj. Citar, sinove Johna, Charlesa in Antona Kramer, Franka in Lawrenca Kužnik, 11 vnukov in vnukinj ter po pol brata Antona Strojina (N. Madison, O.). Sinova Louis in William sta umrla pred leti. Pokojni je bil član Društva Naj sv. Imena pri Sv. Lovrencu in Društva Bled št. 20 SDZ. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v četrtek ob 9.30 v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, nato na Kalvarijo.
Črna, ne bela knjiga
Predsednik sovjetske vlade Kosygin je označil ameriško belo knjigo o Vietnamu za “črno”, ker so v njej opisana “zla ameriška dejanja”.
LEIPZIG, Vzhod. Nem. — [Predsednik vlade Sovjetske zveze A. Kosygin je bil tu navzoč pri odprtju tukajšnjega svetov-
Televliija kriva vladna kriza m nizozemskem
CLEVELAND, O. — Goli slučaj je nanesel, da se je “televizijska kriza” začela istočasno v Ameriki in na Nizozemskem. Razlogi zanjo si pa nasprotujejo kot noč in dan.
Na razmere pri treh naših glavnih televizijskih podjetjih se že dolgo časa slišijo ostre pritožbe. Televizijske oddaje se go-;no znanega velesejma. V razgo-mijo samo za dobičkom in dolar-jvoru s časnikarji je označil “be-|ju podrejajo vse kulturne in u-;lo knjigo"’ o Vietnamu, ki so jOjmetniške vidike. Ameriško ob-jV nedeljo izdale Združene drža- činstvo je tekme med tremi pod-j ve, za črno, “ker umazanih de-j jetji že sito in zahteva od fede-janj Amerikancev v Vietnamu racije, naj napravi red. Federa-ni mogoče dati v belo knjigo”.! cija je porabila sedanje spore “Če nekdo pobija žene in otro- pri CBS, da poskusi spraviti teke, ki so brez obrambe, ter goni j levizijske sporede na kvalitet-žene in otroke iz njihovih do-jnejšo višino. Vsi ji želimo veli-mov, tega ni mogoče spraviti v,ko uspeha, belo knjigo , vsaj ne v tako, ki, ]sja Nizozemskem je ravno na-bi jo svet smatral za belo... ;roke_ Tam sta samo dva televi-je dejal Kosygin in nato zago-Jzjjsi-a “kanala”, ki jih pa izrab-tavljal, da bodo ti ameriški nastopi združili proti Združenim državam vso, ne samo jugovzhodno Azijo.
Kosygin ne misli na obiske
na Zahod	,	. v
Predsednik vlade Sovjetske ^rat1 zel°	.§ledavcK
zveze je trdil časnikarjem, da trenutno nima nobenih načrtov za kako potovanje v zahodne države, posebno ne v Francijo in v Zahodno Nemčijo. Dejal je, da je sedaj na De Gaullu vrsta, da pride na obisk v Sovjetsko zvezo. Ko so mu časnikarji rekli, da se v Moskvi govori, da je sprejel povabilo za obisk v Bonnu, je Kosygin odgovoril:	Kaj
mislite, ali vem jaz boljše to, kar mislim, ali govorice v Moskvi?
Izjava Kosygina, da trenutno nima namena sprejeti vabila kanclerja Erharda za obisk v Zahodni Nemčiji, služi verjetno v prvi vrsti pomiritvi Vzhodne Nepočije, ki se vedno boji kakega neposrednega sporazuma med Moskvo in Bonnom na njen račun.
— Okoli eno petino vseh produktov v deželi so “kapitalne dobrine”.
— Okoli eno petino produkcije v ZDA| zavzemajo kapitalne dobrine.
Iz slov. naselbin
GARY, Ind. — Rojak Frank Lozier z 1956 W. 12 St. bo v četrtek dopolnil 75 let. Sorodniki in prijatelji mu čestitajo in želijo še mnogo srečnih let!
Ija par zasebnih podjetij. Podjetja pa niso usmerjena na dobiček, zato močno poudarjajo kulturne naloge televizije in ne dopuščajo “k o m e rcijalizacije”. Programi so zato postali veliko-
ki jih je par milijonov in so tudi volivci, pa zahtevajo več razvedrila in bi tudi prenašali nekaj “komercijalizacije”.
V vsem tem je bila huda debata v ministrskem svetu. Ker se ministri niso mogli sporazumeti, je vlad^spodala demisijo. Po nizozemski navadi bo kriza zelo dolga; pravijo, da lahko traja par mesecev. "
S0SEDSTVENE SOLE SO V SKLADU Z USTAVO DEŽELE
Zvezno vrhovno sodišče je odločilo, da sosedstve-ne šole niso v nasprotju z zvezno ustavo, če tudi so v njih sami beli ali sami črni otroci. Taka dejanska segregacija ni v nasprotju z zakoni, ker “črni otroci nimajo ustavne pravice, da hodijo beli otroci z njimi skupaj v šolo”.
WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je včeraj zavrnilo pritožbo proti odločitvi prizivnega zveznega sodišča, da dejanska segregacija v šolah ni v nasprotju z načelom usfave, če ni do nje prišlo na osnovi akcij državnih ali krajevnih oblasti, ampak le na temelju naselitve prebivalstva v raznih okoliših. Prizivno sodišče je priznalo, da ustava prepoveduje segregacijo v šolah na temelju rase, pa ugotovilo, da ustava ne ukazuje integracije v javnih šolah-“Črni otroci nimajo ustavne pravice do zahteve, da morajo beli otroci biti z njimi skupaj v šoli,” pravi razsodba prizivnega sodišča, ki jo je Vrhovno zvezno sodišče pustilo ve-Ijati.	-
Do razprave je prišlo, ko se je	I'SlCS 0h*O“
skupina staršev v Kansas Cityju j pritožila proti razdelitvi šolske-1 ga okoliša, na osnovi katere je j prišlo do skoraj popolne dejan-j ir-adni inžinilM s0 končal1 študi
jezero Erše js izvedljiv!
WASHINGTON, D. C.
Ar-
Sedma flota bo pazljivejše nadzirala obale Vietnama
WASHINGTON, D. C. — A-meriška 7. flota je do nedavnega držala večji del svojih sil v formozanskih in filipinskih vodah, pred časom pa je premaknila središče svojega delovanja v Južno Kitajsko morje, od koder pazljivo sledi dogodkom v obeh Vietnamih, Severnem in Južnem.
Sedaj ji jebila po vsem sodeč naložena naloga, naj strogo pazi na obalni promet med Severnim in Južnim Vietnamom. Pokazalo se je namreč, da Severni Vietnam pošilja večji del orožja in vojnih potrebščin v Južni Vietnam po vodi in ne po kopnem.
ske segregacije v dveh višjih šolah. Šolski odbor je potegnil mejo med šolskima okolišema po sredi ceste, na katere eni strani žive večinoma črni, na drugi pa beli. Skupina črnih staršev se je pritožila, češ da je šolski odbor odločal po političnih vidikih in s tem utrdil dejansko segregacijo v šolah. Sodišče je to obtožbo zavrnilo in odločilo, da je šolski odbor potegnil meje šolskega okoliša “v dobri veri” in z vidika prikladnosti. Prizivno zvezno sodišče je odločitev nižjega sodišča potrdilo in včeraj je Zvezno vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo proti tej odločitvi.
Odločitev Zveznega vrhovnega sodišča o ustavnosti “sosed-stvenih” šol, oziroma šolskih o-kolišev je važna za prenekatero mesto, kjer so črni vodniki priganjali k integraciji okoliških šol s tem, da naj bi bele otroke vozili v šole v predelih naseljenih pretežno s črnci, črne otroke pa v šole v pretežno beli okolici. Mesto New York se je jeseni kljub protestom belih staršev v omejenem obsegu odločilo za tak način šolske integracije.
Naglo bitje žile
CINCINNATI, O. — Novorojenčkom bije žila od 130 do 140-krat na minuto.
ronti”
da
Alad
a trdi v beli knjigi tudi,
Hdonezija zopet zbira moč-G v°jaške enote v bližini meja Rezije
,ie:
v soglasju s Sukarno-načrtom o “strtju Malezi-
^•"edsedrak avstrijske publike Scbaerf umrl
je LNAJ, Avstr. — V nedeljo st Urnrl na bolezni jeter 75 let Predsed-Iai!k Avstrijske re-i’v dke Adolf Scbaerf, do svoje iQ-^^ve za predsednika leta So°-t' nesP°ren vodnik Avstrijske balistične stranke.
Vremenski prerok pravi:
<3n^n0 ok^a^no in milo. Popol-e verjetnost težja. Najvišja mPeratura 45.
Vietnamski budisti postali nevtralci ?
CLEVELAND, O. — Nov na- ško misijo, da potom naborov čin gverilskega vojskovanja tra- nabero okoli 100,000 novih voja-ja v Južnem Vietnamu komaj kov, razburil moške mladine v dobrih 10 dni, pa je sajgonske Južnem Vietnamu, posebno pa budiste zadel v živo. To so viet- v Sajgonu. Saj se ta red boji že namski komunisti hitro izrabili cela leta, da bi moral iti v boj j in ustanovili novo strujo v bu- proti komunističnim gverilcem, dističnem gibanju in jo posta-j Zato tudi tako vneto demonstri-vili pod vodstvo budističnega ra po Sajgonu in pomaga u-redovnika Thich Quang Liena.'stvarjati kaos. Dokler bo vladal Nova struja je objavila svoj ma-jkaos, ne bo naborov. Zato bodo nifest. V njem izraža željo in novo strujo med budisti najbolj zahtevo, naj se tako Amerikanci' vneto podpirali vsi tisti mladi iz Južnega Vietnama kot Kitaj- budisti, ki jim grozi vojaška ci in drugi tujci iz Severnega, služba. Teh pa je samo v Sajgo-umaknejo, da se bosta oba dela nu na deset tisoče.
Vietnama mogla med seboj spo-
razumeti brez vsakega pritiska od zunaj. Struja se posebno jezi na poslanika ZDA M. Taylorja.
Vsebina manifesta hitro izda pravega avtorja:	komunistično
Fronta ji smrdi
Človek razume njihov položaj. Na fronto nočejo. Ako bi jih kdo — na primer dosti močna koalicija vlade in generalov — prisilil v vojaško suknjo, si po
propagando, ki ie hitro zavohala	^	v.
tj .	. v	njihovem mnenju najlažje po-
dva pojava in jih zeli izkoristiti
za sebe, kolikor se pač da.
Mladina v glavnem mestu noče v boj
Težko si je predstavljati, da ne bi načrt sajgonskih generalov, ki so se dogovorili z ameri-
magajo iz nevarnosti, ako pre-bežijo čim preje na komunistično stran. Vedo pa, da jim ta korak more pomagati samo kratek čas. Komunisti vse prebežnike z veseljem sprejmejo, s še večjim veseljem jih pa zopet vtak-
nejo v vojaške suknje za boj Strah pred ameriškimi bom-proti sajgonski vladi in ameri- bami nevaren za gverilce škim “svetovalcem”. Ponovila' Drugi pojav, ki ga je sprožila bi se torej igra, ki so jo titovci nova podoba državljanske vojne, s takim uspehom igrali cela leta'je pa preplah prebivalstva na v jugoslovanski državljanski1 deželi. Dogodilo se je dosedaj vojni. Kdo bi torej mogel zame-1 samo parkrat, da so bili takoj riti sajgonski mladini, da se hi- bombardirani tisti kraji, kjer so tro vname za vsako politiko, ki ,86 rdeči gverilci pokazali v večjo varuje pred fronto. Da bi poljih oddelkih. Novica o teh bom-
tej poti padla pod komunistični diktaturo, na to ne misli in se morda tega tudi ne boji.
Združene države zavračajo novo strujo
Nova struja med budisti po-
bardiranjih se je raznesla kot blisk po deželi, prebivalci so hitro spoznali, da so prišli z dežja pod kap:	pojav gverilskih čet
pomeni zanje nevarnost bombardiranja. Zato bodo skušali stane torej lahko nerodna za-1 gverilcem na vse načine dopo-ameriško politiko v'
drega za Južnem Vietnamu. Zato je ameriška misija v Sajgonu takoj rekla, da se z manifestom ne strinja. Povabila pa je voditelj nove struje na razgovor. Ni namreč verjetno, pa vendarle
možno, da za strujo in manifestom tiči tudi skrita želja severnih vietnamskih komunistov, da po tej poti zvedo, kaj misli A-merika o politični krizi v Južnem Vietnamu.
vedati, naj se umaknejo, od koder so prišli. Strah za življenje jim bo dal pogum, da bodo gve-ditelje'Dkem govorili z večjo odločnostjo kot do sedaj, ko so se jim v glavnem samo dobrikali. To bo seveda po svoje vplivalo tudi na moralo med gverilskimi četami. Kakšne politične posledice pa utegne to imeti, se še ne da oceniti.
jo o načrtih prekopa med reko Ohio pri Rochestru, Pa., in jezerom Erie pri Painesvillu. Prekop naj bi bil velikega gospodarskega pomena za severovzhodni Ohio in za del Pennsyl-vanije, preprečil bi poplave in dal nove možnosti za razvedrilo in zabavo na bregovih umetnega jezera ob gornjem teku Grand River.
Izvedba načrta bi stala preko bilijon dolarjev, — vzdrževanje prekopa pa letno pri sedanjih cenah preko 8 milijonov. Za prekop in njegovo gradnjo se najbolj žene kongresnik Michael J. Kirwan, demokrat iz Youngs-towna, načelnik odbora za dodeljevanje denarja za domače potrebe dežele. Ta pododbor bo med glavnimi, ki bodo o gradnji prekopa v Domu odločali. Kong. Kirwan je izjavil, da upa, da bo Kongres gradnjo odobril. Vsekakor bo o tem razpravljal še tekom sedanjega zasedanja.
—-----o-------
Zadnje vesti
MONTREAL, Can. — Včeraj je prišlo do strahovite eksplozije in požara v stanovanjskem bloku s 24 stanovanji. Od teh je bilo 18 popolnoma uničenih. Doslej je bilo ugotovljenih 23 mrtvih in okoli 50 ranjenih, 5 oseb pa še vedno pogrešajo. WASHINGTON, D. C. — Predsednikov tiskovni tajnik Reedy je priznal, da je dobila Bela hiša vabilo iz Moskve za obisk Johnsona v Sovjetski zvezi in da je ta vabilo načelno sprejel. Predsednik sovjetske vlade Kosygin je včeraj v Leipzigu v vzhodni Nemčiji, kamor je prišel ob odprtju pomladanskega velesejma, dejal, da hi bil Johnsonov obisk “zelo prijeten.” Bela hiša je nekaj ur nato izjavila, da predsednik ZDA še vedno misli na izmenjavo obiskov z vodniki Sovjetske zveze tekom letošnjega leta, če seveda vietnamska kriza ne bo dalje poslabšala odnosov med obema velikima silama.
SAJGON, Juž. Viet. — Danes sc ameriške in južno vietnamske letalske sile znova bombardirale vojaška oporišča v Severnem Vietnamu.
W ASHINGTON, D. C. — Po vesteh iz Pentagona je na poti v Južni Vietnam en ojačen bataljon marinov (okoli 1,500 mož). Njegova naloga bo čuvati važna vojaška oporišča, ki so posebno izpostavljena napadom rdečih gverilcev.
Iz Clevelanda in okolice
Pustni torek—
Danes je Pust, jutri bo Pepelnica, začetek 40-danskega posta. Letos je bil predpust nenavadno dolg, saj smo že v marcu, prvem mesecu pomladi!
Rojstni dan—
Mrs. Mary Sedmak z 876 E. 200 St. bo jutri obhajala v krogu svoje družine svoj 80. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! Iz bolnišnice—
Mrs. Tina Jagodnik s 15226 Holmes Avenue se je vrnila po hudi operaciji iz bolnice domov in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli.
Mrs. Theresa Kožuh s 13116 Astor Avenue se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, karte in darila. Pozdravi iz Arizone—
Rojak Frank Kozar, ki je imel dolgo let gasoiinsko postajo na Suerior Avenue, pošilja svojim prijateljem pozdrave iz Grand Canyon parka v Arizoni. Piše, da se je napotil proti severu in da ge bo popeljal proti Kanadi.
Nova državljanka—
Mrs. Marta Hozjan z 1280 E. 59 St. je včeraj uspešno napravila državljanski izpit. Za priči sta ji bili znani rojak August Pintarich Sr. in njegova hčerka Mrs. Anne Kozinski. Čestitamo!
Pogreb—
Pogreb pok. Matilde Rugel bo jutri ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev Matere Božje v Chardonu, kjer bo ob desetih pogrebna sv. maša.
Črni učitelj odpuščen—
Superintendent clevelandskih šol Paul W. Briggs je včeraj odpustil učitelja Donalda Freeman, ko je preiskava dognala in je tudi sam priznal, da je sodeloval pri akcijah za “ustvaritev mladoletnih kadrov za revolucijo.” Freeman je sodeloval pri glasilu “Black America.”
Volivci bedo odločili—
Mestni svet je sinoči po dveh urah debate odločil s 24:7, da naj pride predlog za uvedbo mestnega dohodninskega davka na volivnico pri primarnih volitvah 4. maja letos. Župan je predložil, naj bi mesto uvedlo 0.75 G davka na dohodke za kritje naraščajočih stroškov mestne u-prave.
Seja—
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Pred sejo bo tajnik pobiral asesment.
Carniola Hive 493 T. M. ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue. Tajnica bo pobirala asesment od C. do 7. ure.
Strahovi v rimskih katakombah - navadni tatovi 1
RIM, It. — Kmetje, ki nabirajo gobe v rimski okolici in pri tem poslu pridejo tudi blizu katakomb, so že dolgo časa slišali čudne glasove iz katakomb. Prva njihova misel je bila, da v katakombah “straši”. So takoj opozorili policijo na te “strahove”.
Pokazalo se je, da so tatovi, ki so se specijalizirali v krajah avtomobilov, izbrali katakombe za skladišča za nakradene avtomobilske rezervne dele. Policija je hitro poskrbela, da ni več strašilo in da katakombe ne bo-
ft
r
SMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 2, 1965
nmm§m Bmmvsm
mmsk •?-«
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece ir Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
o^SUfa, 83	No. 42 Tues., March 2, 1965
Doba molka Združenih narodov
Leta 1945 se Združeni narodi niso rodili brez porodnih bolečin. Povod zanje sta bila dva svetovna nazora, ki sta si diametralno nasproDna. Amerika se je vnemala za neke vrste naddržavno centralo, ki bi skrbela za mir, in je bila za ceno tega ideala pripravljena žrtvovati nekaj svoje suverenosti. Rusija je mislila samo na interese mednarodnega komunizma, ki so bili takrat poosebljeni v njej. Zato ni hotela videti v Združenih narodih nekaj, kar bi bilo postavljeno nad državami, ampak samo orodje za svojo lastno politiko. Pot do kompromisa je bila težavna, kompromis pa tak. da je bolj koristil komunistom kot svobodnemu svetu-Vsa oblast v ZN je bila dejansko prenesena na Varnostni svet, tam so pa komunisti imeli veto pravico. Glavna skupščina ZN je bila samo mesto za besedne boje med diplomati članic ZN. V razvoj mednarodne politike ni mogla nikoli posegati.
To se je pokazalo že 1. 1948. Generalna skupščina se je morala omejiti na debate, Varnostnemu svetu je pa ruski komunistični delegat Višinski že na prvih sejah zadal prvi usodni udarec z dosledno uporabo veto pravice. Zato je Varnostni svet mogel igrati samo enkrat svojo pravo vlogo: Moskva ga je pred začetkom korejske vojne bojkotirala, kar mu je omogočilo, da je pooblastil Ameriko za akcijo v korejski krizi. Rusi so takrat napravili napako, ki jo gotovo še danes obžalujejo.
Ker je bil Varnostni svet radi veto pravice ubit, je ameriška diplomacija pozneje skušala prenesti del pristojnosti Varnostnega sveta na generalno skupščino. To se ji je tudi posrečilo. Ameriško veselje je bilo takrat veliko, zato pa ni bilo tudi manjše razočaranje, ki je sledilo par let pozneje. Sprejemanje raznih afriških “držav” vrat na nos je ustvarilo v generalni skupščini večino, ki se je pokazala za nezmožno, da bi posegala v mednarodne krize. Samo enkrat se je zgodilo, da so Združeni narodi zopet igrali svojo odločilno vlogo: ob sueški krizi. Pa še takrat samo zato, ker sta se stališči Amerike in Rusije vsaj deloma krili, kar pa je istočasno pomenilo tudi političen in diplomatičen poraz Anglije in Francije. Posledice tega čutimo še danes. De Gaulle ne da na ZN počenega groša in zahteva rekonstrukcijo, Anglija se pa za ZN meni samo takrat, kadar išče tam kake svoje koristi. Ker zahodne Nemčije ni v ZN, japonska in Italija pa ne prideta do veljave, so Združeni narodi postali politično in diplomatsko bojišče za Ameriko in Rusijo. O usodi trenja med Ameriko in Rusijo pa naj odloča azijsko-afriški blok! Tako je bilo do nedavnega stanje v ZN preprosto: v Varnostnem svetu niso mogli o mednarodnih krizah ničesar sklepati radi ruskega veta, v generalni skupščini se pa azijsko-afriška večina ni mogla in znala uveljavati, je kvečjemu samo govorila.
Razumljivo je, da tako stanje v ZN ni moglo dolgo trajati. Rusi in Francozi so se tako prevzeli, da niso hoteli plačevati prispevkov, ki jih je generalna skupščina določila pravomočno v smislu svojih pravil in pravilnikov. Tudi 11 drugih držav je zaostajalo s plačevanjem prispevkov. Združeni narodi so lezli v denarne težave. Ker so mislili, da so težave prehodnega značaja, so si pomagali s posojilom. Vse je začelo kazati, da bodo denarne težave ZN zmeraj bolj lezle na breme naše dežele. Tedaj pa je naša administracija napravila načelen sklep:	kdor ostane predolgo
dolžen ZN, naj zgubi avtomatično glasovalno pravico, kot je to zapisano v paragrafu 19 pravil ZN. Amerika pa tako dolgo ne bo plačevala nobenih prostovoljnih prispevkov, dokler zaostankarji ne poravnajo svojih zapadlih obvez.
Ameriški sklep je močno razburil vse diplomate pri ZN, toda ni jih spravil v obup. So bili prepričani do zadnjega. da bo Amerika popustila. To se pa ni zgodilo do lanskega 1. decembra, kar je spravilo generalno skupščino ZN v globoko organizacijsko krizo. Generalna skupščina ni namreč mogla začeti z glasovanjem o predlogih, ker bi Amerika že pred prvim glasovanjem zahtevala, naj države zamudnice avtomatično zgubijo glasovalno pravico, dokler ne plačajo svojih dolgov. Na generalni skupščini se je začel žalosten cirkus, ki je traja! cele tri mesece. Generalna skupščina je zasedala in ni zasedala, da je glasovala in ni glasovala, kot pač obrnete duh pravil in smisel paragrafa 19. Diplomacija ZN si je izmislila “glasovanje” v predsednikovi sobi, glasovanje potom molčanja, itd. Zadovoljila se je z dolgočasnimi uvodnimi govori načelnikov delegacij posameznih članic, kar je pomenilo očitno ubijanje časa. Ko je vsega tega zmanjkalo, si je pomagala z začasnimi počitnicami. Med tem se spor okoli paragrafa 19 ni premaknil z mrtve točke.
Sredi februarja je mala Albanija eksplodirala svojo politično bombo. Zahtevala je v smislu pravilnika glasovanje o njenem predlogu za prehod na reden dnevni delovni red. Po pameti je bilo albanskemu predlogu težko u go yard jati, ubiti ga je pa bilo treba. Zato je Amerika napravila “izjemo” od svojega načelnega stališča. Pristala je na glasovanje in poudarila, da je to izjema, ker je predmet o gla-
sovanju “proceduralnega značaja”. V našem tajništvu niso naj Bog vsem povrne, želiva pa, menda bili vsi za tako taktiko, ker so jo smatrali za kapitulacijo in ne samo za začasen umik. Kaj bo na to rekel naš senat, bomo šele videli.
Diplomatje ZN so bili te ameriške taktike tako veseli, da so odložili zasedanje za pol leta na 1. september. To se pravi: generalna skupščina se je odpovedala sedaj tudi pravici do debate, kot seje preje pravici do glasovanja.
To je ustvarilo v Združenih narodih sledeče stanje:
Varnostni svet je ohromel radi zlorabe veto pravice po Moskvi, generalna skupščina se pa boji lastne sence in se je zato potopila v molk, da ne sproži boja med Ameriko in Rusijo, ki bi utegnil spraviti v nevarnost celo obstoj ZN.
Letos poleti bodo ZN praznovali 20-letnico svojega obstoja. Ker nimajo denarja, so jim njihovi prijatelji oskrbeli sredstva za skromno proslavo v San Franciscu. Sedaj pa še te ne bo moglo biti, ker je generalna skupščina odgodena do 1. septembra.
Tako so nam za 20-letnico Združenih narodov ostali samo še spomini nanje, pa tudi veto pravica v Varnostnem svetu in — molk v generalni skupščini.
BESEDA IZ NARODA
K&ViOE SD SV. VIDA
CLEVELAND, O. — V CERKVI SE GODE VELIKE REČI. Nihče drugi kot današnji ljubljanski nadškof dr. Jože/ Pogačnik je zapisal to ugotovitev y svojem letošnjem novoletnem pismu svojim duhovnikom.
Prihodnjo nedeljo, 7. t. m., bodo vpeljali v bogoslužje katoliške Cerkve domači materinski jezik še po tistih škofijah po svetu, v katerih se to doslej ni zgodilo. Kot je znano, se je v clevelandski škofiji vsaj kar se angleščine, slovenščine, hrvaščine in morda še glede katerega
delež tudi dobra slovenska mla^ dinska knjiga.
ŠTEVILO UČENCEV VIDOV-SKE ŠOLE. — V letnem poročilu vidovske župnije za lansko leto mnogi zlasti pogrešajo naslednjih dveh podatkov: 1. koliko župljanov šteje župnija, odnosno koliko je družinskih skupnosti v njej, in 2. koliko je mladine na vidovski osnovni šoli.
V vidovskih novicah preteklega tedna je bilo povedanih nekaj besed o “Memories of 1964-65”, ki jih je izdala pred kratkim uprava osnovme šole pri Sv. Vidu. Vsaj tukaj bi bilo pričakovati, da bodo navedeni med drugim številčni podatki o vi-
drugega jezika tiče, to zgodilo dovski šokki mladini Da bi ze na prvo adventno nedeljo v tekočem cerkvenem letu. Zgodovina Cerkve bo nekoč pokazala, kako dalekosežnega pomena je bila ta važna odločba se-
šel do teh podatkov, je kronist na temelju tam priobčenih slik mladine, ki obiskujejo šolo, ugotovil, s tem da je preštel vse slike, naslednje številčno stanje: 8. a razred: 18 dečkov in 18 de-_	.	, ,	klic, skupaj 36; 8. b razred: 19 in
16, skupaj 35; 7. a razred: 18 in 21, skupaj 39; 7. b razred: 16 in
danjega 2. vatikanskega kvenega zbora.
cer-
sko nadškofijo velja tudi za vse druge škofije po svetu, tudi za ameriške in kanadske, kar je v tej zvezi še nadalje zapisal ljubljanski nadškof in kar bodi zaradi svojega velikega pomena tukaj ponatisnjeno, namreč:
“Naš in prihodnji rod duhovnikov ima zgodovinsko nalogo, da izvede odloke vatikanskega zbora. Večkrat se vprašujem, ali smo v naši nadškofiji, po izobrazbi in po duhovni višini, tej nalogi dorasli. Ali vsaj pripravljati se moramo nanjo in se ji v preprostosti srca posvetiti. Ne smemo biti rod, o katerem bi pisala zgodovina, da je odpovedal in ni razumel znamenja svojih časov. Vglabljajmo se v koncilske odloke, jih bomo že kako dobili, pa tudi ne opuščajmo stalnega študija teoloških disciplin.”
“Glede božje službe smo prav zdaj pred novimi in sekularno (za stoletja) važnimi nalogami.” — Tudi to so besede iz istega pisma 1 j u b 1 j anskega nadškofa. Dajmo jih ponovno premišljevati! Ne pozabimo, da Cerkev in njeni služabniki nikoli ne govore praznih besed!
Post je tu. To je čas posebnih božjih milosti. Naj bi prav vsak izmed nas v letošnjem postnem času opravil vsaj po eno skromno žrtev v to!
Bog je dober. V veliki Njegovi zemeljški družini ga imamo ravno Njegovi slovenski otroci tudi toliko prositi osebno zase in za svoje najbližje kakor tudi za one doma in za vse naše po svetu. Storimo to! Dokažimo, da so dorasli času in nalogam, ki jih prinaša s seboj!
NEDELJSKA DOMAČA ŽUPNIJSKA PRIREDITEV v šolski dvorani pri Sv. Vidu, ki so jo pripravile vse vidovske cerkvene organizacije, je uspela. Pokazala je, kako tesno je združena
18,	skupaj	34;	6.	a	razred:	19	in
17, skupaj	36;	6.	b	razred:	17	in
21, skupaj	38;	5.	a	razred:	21	in
23,	skupaj	44;	5.	b	razred:	20	in
19,	skupaj	39;	4.	a	razred:	20	in
20,	skupaj	40;	4.	b	razred:	18	in
21,	skupaj	39;	3.	a	razred:	19	in
21, skupaj	40;	3.	b	razred:	22	in
20, skupaj	42;	2.	a	razred:	20	in
29, skupaj	49;	2.	b	razred:	22	in
28, skupaj	50;	1.	a	razred:'	19	in
25, skupaj	44;	1.	b	razred:	21	in
24,	skupaj 45; otroški vrtec, dopoldanski, 26 in 18, skupaj 44; otroški vrtec, popoldanski, 23 in 20, skupaj 43.
Po tej preglednici šteje osnovna šola pri Sv. Vidu v tem šolskem letu 358 dečkov in 380 deklic, skupaj 738 šolskih otrok. Najmočnejši je 2. razred, ki šteje v obeh oddelkih 42 dečkov in 57 deklic, skupaj 99 otrok, številčno najšibkejši pa je 8. razred, ki šteje 37 dečkov in 35 deklic, skupaj 72 otrok. To in še mnogokaj drugega nam pove ta preglednica; še več pa bi nam, če bi jo mogli primerjati s podobnimi preglednicami, recimo, za preteklih 10 let. Videli bi, ali napredujemo ali nazadujemo. — Zunanje šolske aktivnosti zadnjih nekaj let vsekakor govore za to, da pri Sv. Vidu močno napredujemo, saj smo dobili veliko novo šolsko dvorano z nekaj drugimi prostori, konvent za se-stre-učiteljice in sedaj smo na tem, da oskrbimo šolo še z dobro oskrbljeno šolarsko knjižnico.	Kronist
da bi vsi doživeli svoje lastne zlate poroke. Zahvaljujeva se tudi Klubu slov. upokojencev na Holmes Avenue, ko nas je predsednik Kluba predstavil zbornici z najlepšimi ganljivimi besedami ter nama čestital. Po seji so nama v čast pripravili okusno večerjo.
Nisva mislila, da imava toliko prijateljev. Ne bova vas pozabila do groba. Še enkrat vsem naj lepša hvala
Frank in Josephine Kocin ----------o------
Up©k9jefii®@m ¥ ItidMta
Euclid, O. — Maškaradna veselica Kluba slov. upokojencev v Euclidu je minila, o njej bomo poročali drugič podrobnejše. Sedaj je na vrsti kartna veselica 4. marca!
Najprej bo redna seja, po njej bo malo prigrizka, nato pa se bo začela mesečna zabava z igranjem kart. Vsak naj orodje prinese s seboj. Seja se bo začela točno ob dveh v SDD na Recher Avenue. Tisti, ki nam ni do igranja kart, se bomo lahko zabavali s petjem.
Na svidenje!
Frank Rupert
VESTI
Myala z!ai§por8«»@¥
Cleveland, O. — Tem potom se želiva zahvaliti vsem našim prijateljem, našim otrokom in njih družinam za voščijine karte, darila in vse, kar je bilo v
zvezi z najino 50-letnico zakon vsa vidovska župnijska skupnost skega živvljenja. Vse je poteklo
•okrog svojega dušnega pastirja g. župnika msgr. Alojzija Baznika. — Čisti dohodek od prireditve pojde za novoustanovljeno šolsko knjižnico. Ob tej priložnosti bodi vnovič izražena živa želja vsega slovenskega delal
tako lepo in častno, da postane človek ginjen. Božja dobrota nama je naklonila, da sva dočakala ta dogodek in ga preživela v krogu naših prijateljev in naše družine.
Rada bi doživela priložnost,
župnijske skupnosti, da najde v'da bi vsem povrnila Ijubeznji-novi šolarski knjižnici primeren i vost in dobroto. Če jo ne bova,
Pevski zber Triglav
Cleveland, O. — Pevci zbora Triglav se lepo zahvaljujejo vsem, ki so prišli na njegovo veselico 20. februarja. Lahko zapišem, da je bilo več drugega naroda kot Slovencev. Žalostno je, da je za prireditve slovenskih društev tako malo zanimanja med nami. Pevski zbor Triglav je edini slovenski pevski zbor na zahodni strani mesta, edina kulturna organizacija v tem delu mesta in vendar ga Slovenci tako malo podpirajo.
Lepa hvala vsem, ki ste delali in darovali! To so zavedni pevci, ki radi pomagajo. Mrs. Ličen je darovala $3. Niso mogli na prireditev, pa so poslali svoj dar: A. šubelj $5, Mr. in Mrs. A. Hočevar $5, James Lekan $2, Frances Zakely $2, Ferfolia pogrebni zavod je oskrbel vstopnice. Od navzočih so darovali: John Magovac galon vina, Rudi Livek darila, Mr. in Mrs. T. V. Stepic umetno rožo, Joseph Peresutte steklenico žganja, in $3, Jennie Gerk steklenico žganja. Vsa ta darila so nam prinesla lepo pomoč.
Hvala vsem, ki ste vzeli listke ta večer, in darovalcem, pa tudi pevcem!
Hoyerjevi fantje so povoljno igrali, da se je vse vrtelo.
Hvala za oglaševanje po radiu R. Menartu od sporeda “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije”.
Sedaj se pripravljamo za koncert, ki ga bo zbor Triglav podal prvo nedeljo v maju.
Anna Jesenko, poročevalka
■ z . ■?:
Grad v Soteski bi radi popravili
Grad v Soteski ob Krki na Dolenjskem je že močno razpadel in le malo upanja je, da bi ga mogli ohraniti ali obnoviti. Za sedaj mislijo le na obnovo grajskega stolpa, ki naj bi bil “privlačnost” za tujce.
Premog dražji za 23%
V začetku preteklega meseca je zvezna vlada dovolila rudnikom, da lahko povišajo cene premoga do 23 odstotkov.
Ali bomo lahko brez obrtnikov?
“Dolenjski list” piše 14. januarja letos: Iz dneva v dan ugotavljamo, da v Beli Krajini primanjkuje obrtnikov in da cene obrtnim uslugam naglo naraščajo. Najti mizarja, pleskarja, zidarja, sodarja ali šiviljo ni lahko. Število obrtnikov se v registru pri občinskih skupščinah Črnomelj in Metlika manjša, potrebe pa večajo. Kje so vzroki za to? ... Cene nekaterih obrtnih uslug v zadnjem času presegajo že vse meje.. . Ker ni obrtnih mojstrov, tudi ni vajencev, zato tudi v bližnji prihodnosti ne morejo pričakovati izboljšanja na tem področju.”
Pisec poročila se zavzema za ustanovitev javnih obrtniških delavnic, ki naj bi skrbele tudi za izučitev potrebnega obrtniškega naraščaja.
Olajšave za tujski promet
Jugoslovanske oblasti pripravljajo nove predpise za vstop in izstop iz države ter za bivanje v njej za tuje državljane. Po ncvem bo mogoče posameznikom in skupinam ostati nekaj dni v Jugoslaviji tudi, če nimajo potnega lista in vize. Tujci, ki se bodo^ustavili v Jugoslaviji s tranzitno vizo, bodo to lahko podaljšali brez težav za 7 dni bivanja tam, če bodo pa hoteli, pa tudi do enega leta.
Jugoslavija hoče, da jo obišče čim več tujcev in da puste ti tam čim več denarja. Že sedaj je mogoče dobiti vize za vstop in izstop na sami meji. Z vrsto evropskih in drugih držav je Jugoslavija sklenila dogovore o medsebojni ukinitvi viz.
Lani se je obisk tujcev v Jugoslaviji povečal po uradnih podatkih za 55%, tja je prišlo okoli 4 milijone tujih državljanov, od' tega 2.5 milijona turistov. Letos bi radi to število še povečali in dobili od tujskega prometa vsaj 100 milijonov dolarjev.
Oriišivo Pr@$¥° Irea Jezusovega št. 112 ICšlJ
CLEVELAND, O. — Tem potom naznanjam članstvu društva Presv. Srca Jezusovega št. 172, da odhajam aprila na obisk v Jugoslavijo. V moji odsotnosti me bo nadomestovala v tajniškem poslu bivša dolgoletna tajnica društva, zdaj predsednica Terezija Lach, 13110 Crossburn Ave., Cleveland, Ohio 44135, telefon št. CL 1-7365. Tajniške posle pri društvu bo vodila od 1. aprila do konca junija, ko se vrnem. V tem času naj se člani v vseh ozirih bolezni, operacij in drugih slučajev obrnejo nanjo, kjer bodo solidno postreženi.
Že lansko leto sem bil namenjen iti v Jugoslavijo s skupino, kot je bilo to že oglaševano, kar sem pa moral odložiti zaradi knjige “Po severu in jugu,” ki je bila tiste čase dotiskana. Tako mi ni kazalo iti in sem odložil za letos.
Zakaj sem izbral ta čas? Zaradi Velike noči, ker bi rad obhajal ta najbolj veličastni praznik v letu v domači rojstni hiši na Prevalj u ter v župni cerkvi
sv. Vida v Preserju ter se predvsem udeležil velikonočne procesije v jutru Velike nedelje in preživeti velikonočno dobo v svojem rojstnem kraju.
Pred petimi leti 1960 sem napravil tako potovanje na sever, kjer sem obiskal slovanske brate, Ruse, Poljake in Čehe. To pot želim posvetiti moj obisk rojstni domovini Jugoslaviji. Tako sem si izbral predvsem Veliko noč; pri spominu na prvo Veliko noč, ko so mi zamenjali kikeljco za hlače, v katere so me oblekli. Oče so mi za to priliko, iko sem šel z njimi v cerkev sv. Vida “Boghka kušnt” kupili klobuk s peresi. Pri spominu na ta dogodek in dogodke mladih let sem si izbral Veliko noč. Potujem seveda sam in želim biti pri potovanju bolj prost. Je lepo v veliki druščini, kot gredo navadno, a jaz si želim na potovanju prostosti. Kako bo, ne vem, ker je pač vse v božjih rokah.
Člane pa prosim, da tisti, ki na asesmentu dolgujejo, čim hitreje poravnajo, da oddam začasni tajnici Tereziji Lach knjige z vsemi računi povsem v redu, da ne bo nepotrebnih komplikacij.
Pozdrav	Jože Grdina

uta«
Obmejni pas bodo opustili
Vse od prevzema oblasti ob koncu vojne so vzdrževali v Jugoslaviji ob meji poseben 15 km širok pas ozemlja, kamor je bil vstop ljudem, ki niso bili tam doma, skrajno omejen. Sedaj so prišli do prepričanja, da ta obmejni pas ni več nujno potreben. Napovedujejo, da ga bodo skoraj ukinili in pustili od njega le še 100 m širok pas neposredno ob meji, pa tudi v tem pasu se bodo lahko naseljevali in tam živeli ljudje. Doslej so smeli iti tja le lastniki zemlje to obdelovat pod skrbnim nadzorom obmejnih straž.
Napovedujejo, da bodo uvedli za jugoslovanske državljane, ki žive stalno v tujini, nove potne liste z veljavnostjo 10 let, namesto sedanjih 3.
Ogromen primanjkljaj v zunanji trgovini
Po uradnih podatkih je Jugoslavija tekom leta 1984 prodala v tujino blaga v skupni vrednosti $892.4 milijone, od tam pa ga uvozila v skupni vrednosti $1,321.6 milijonov. Primanjkljaj znaša torej 429.2 milijona dolarjev, kar je vsekakor ogromna vsota. Ta vsota tudi pove, zakaj vrednost dinarja tako naglo pada!
Največ zaposlenih s 30 do 40 tisoč dinarji
V kočevski občini zaslužijo ljudje povprečno največ od 30 do 40 tisoč dinarjev na mesec. V ta zaslužek je všteto vse, tudi nadure, nagrade, premije in boleznine, ne samo plače. V industriji so se osebni dohodki zvišali od januarja do oktobra lani za povprečno blizu 50% od 38,491 na 56,920 dinarjev, v kmetijstvu za 21.4% od 35,212 na 42,753 dinarjev mesečno.
Po podatkih Dolenjskega lista od 14. januarja je največ v gospodarstvu zaposlenih ljudi v kočevski občini zaslužilo od 30 do 40 tisoč dinarjev (okoli tisoč), 64 oseb pa je zaslužilo mesečno po nad 100,000 dinarjev. Izpod 25,000 dinarjev na mesec je v preteklem oktobru zaslužilo na Kočevskem le še 1.2% zaposlenih, med tem ko jih je-v januarju lani zaslužilo izpod te vsote še 31.3%.
Povečanje plač in zaslužkov je bilo nujno zaradi velikanskega povečanja cen, inflacija je lani v Jugoslaviji naravnost galopirala. Tako je zelo malo verjetno, da so zvišanja plač prinesla tudi kako dejansko porast kupne moči delavstvu in usluž-benstvu.
Ciganov se branijo
Prebivalci Cegelnice so poslali občini v Novem mestu posebno izjavo, podpisano od 46 vaščanov, v kateri protestiraj« proti temu, da bi dobil neki cigan pravico zgraditi v njihovem naselju svojo hišico. Neki Ivan Zoran v “Dolenjskem listu” 14. januarja letos Cegelčane zaradi tega hudo prijema, češ da nimajo do ciganov pravega odnosa. Nato piše o reševanju “ciganskega vprašanja”, ki prizadeva novomeški občini hude težave. Njegovo reševanje je trd oreh, ker domačini ciganov pač nočejo sprejeti v svojo sredo.
Dragi stroji večkrat počivajo
Na letni konferenci Zveze komunistov v ljubljanskem podjetju “Litostroj” so se spraševali, kako to, da se podjetje ni o-mejilo na manjše število proizvodov, kar bi omogočilo boljšo izrabo strokovnega osobja, pa tudi strojev. Tako se sedaj dogaja, da “ vi s o k o produktivni stroji niso zadostno izkoriščeni ali pa sploh niso v pogonu”. Hoteli so vedeti, “kdo je osebno odgovoren za investicije v sredstva, ki so bila draga in za katere že plačujemo anuitete, so pa zaradi neizkcriščenosti nerentabilna?”
SMEEIŠKA' ETOITOYINS,"
KANADSKA DOMOVINA
•svojo pisarno in javili zaplem-
Priznanje In zahvaša ¥ sfe¥a
TORONTO, Ont. — Kar na ti-J10 in nekako mimogrede je od-SeT Zvedeli smo, da ga bomo 25ubili, rekel nam je “zbogom,” stisnil vsakemu posebej roko in Se odpeljal. Ni bilo ne časa ne Prilike, da bi mu tudi mi povedli, kaj nam je tedaj ob slove-Su ležalo na duši in mu odkrili, je njegovo bivanje med nami opustilo v srcih globlje in bolj | '■■ajne vtise, kot bi na prvi po-Sied žgledalo.
Štiri leta je prebil med nami Slovenci v Torontu č. g. S. Bolj-C. M. Ni zavzemal visokih P°ložajev, saj je bil zadnji ka-P'an. Ni prirejal veselih snidenj 111 bučnih manifestacij, a srno Vendarle čutili in to neprestano, Negovo navzočnost. Ob žalostih prilikah je bil z nami žalo-Sien, ob veselih se je veselil. Ču-smo, da je bil č. g. Stanko °ljka med nami duhovnik, pov-&Gcl duhovnik, vedno duhovnik
iti
samo duhovnik. Videli smo ga
h
115 prireditvah in smo bili ve-Se^> da smo imeli duhovnika ied seboj. Ves prosti čas je bil 119 nogah; od hiše do hiše je ^iskoval Slovence in jim pri-^šal obiske duhovnika. Okrog kiegove spovednice smo se dre-kiali jn njegove govore smo podali k0t žejni in lačni božjega .rnha. In on ga nam je dajal v /-obilju: v pisani in govorjeni es&di, v razgovorih in na obi-Sk'b. Nihče ni pritegnil toliko J'ooz in fantov na duhovne vaje '°1 on v lanskem decembru.
Nisem najbolj upravičen pi-£aN o njem, ker sva v vseh šti-letih komaj dvakrat kaj več govorila. Enkrat nas je obiskal 119 domu, drugikrat pa sva se Sročala na duhovnih vajah. Kaj je pomenil, je izrazil na duhovnih vajah zrel mož in bru-^ski oče, ko se mu je zahva-devai s solzami v očeh: Gospod, lV3la Vam, da ste me spravili 139 duhovne vaje!”
kov je bil dober, ker so ga tudi njihove duše skrbele; molil je zanje, ker je bil tudi zanje posrednik pred Bogom.
Da je bila taka ravna pot, pot za dušami z razdajanjem duhovnosti težka, to bi nam mogel povedati samo on. Mi smo to samo slutili. Da so ga pa prav zaradi te in take poti ljudje imeli radi, pa pove dejstvo, kako številno so se ljudje od njega poslavljali.
Ob slovesu smo čutili, da nam je bil res to, kot drugi jeziki imenujejo duhovnika: father — oče. In česa moderni zdomci bolj pogrešajo kot občutka, da nekdo kot oče bdi nad njihovo duhovnostjo in nad duhovnimi problemi?!
Naj bodo te skromne besede priznanja in zahvale nadomestilo, ker se ob slovesu v dvorani ni oglasil noben vernik, da bi odhajajočemu duhovnemu o-četu povedal, kar je vsem ležalo na srcu..	P- Markeš
Hišni ihm Iraniinke In paggpnke s!®¥» iiipisii
TORONTO, Ont. — V nedeljo, 21. februarja, je imela Hranilnica in posojilnica slov. župnij svoj letni občni zbor. Bil je to osmi redni občni zbor. Iz poročil ravnateljstva in drugih odborov je bilo razvidno, da je to najhitreje rastoč in najbolj popoln denarni zavod Slovencev v Kanadi, čeprav je šele 7 let in tri mesece star. Samo kratek izvleček iz po-
ročil že to nakazuje:
Kapital je samo v zadnjem letu naraste! za skoro $300,000.00. Samo 19 tisočakov je manjkalo do prvega milijona. Denarni promet je znašal nad 4 in pol milijona dolarjev, kar je za eno tretjino več kot v letu 1963. Stroški so se kljub povečanju obrata in preureditve pisarn samo malenkostno dvignili. Od vsega kosmatega dobička so bili člani v eni ali drugi obliki lani deležni 66.60% vsega dobička. Vsota izdanih posojil se je od prejšnjega leta skoraj podvojila. Bilo je nad 600,000 dolarjev posojil, tako osebnih kot na nepremičnine.
Osebni čekovni računi so bili obrestovani po 3%. Vsem, ki so redno odplačevali posojila, je bilo vrnjenih 20% plačanih obresti. Občni zbor je izglasoval 4% dividende in na hranilne vloge in ustanovitev rezervnega fonda. Vsi odborniki, ki jim je potekla poslovna doba, so bili ponovno izvoljeni in so s tem dobili potrjeno zaupanje članstva. Občni zbor je potrdil tudi spremembo pravil, ki govori o spremembi poslovne dobe, tako da se bodo dejanska leta poslovanja ujemala s poslovnimi dobami. Tekoče poslovno leto bo zaključeno točno ob osmi obletnici Hranilnice in posojilnice slov. župnij.
Občni zbor se je na kratko spomnil tudi 100-letnice rojstva dr. Janeza E. Kreka. Med “srečne” člane je razdelil nekaj izvodov okrožnice “Mati in učiteljica.”	Predsednik: P. M.
prilagoditi
škofiji.
razmeram v
svoji
Newtorontske novice
Župnija Brezmadežne je se- stir j a iSlovencev v montrealski
tel
Brez hrupa in nevidno je ple-
^od nami vezi trajnega zna-
^9Ja, čeprav (ali pa morda prav ^ °-) se ni navezaval na nobe-j0 lupino ali strankarsko opre-‘GUtev. Zamrli tpcfn rmi ni bilo
smeri in
.	-v. Zaradi tega mu
efc>a spreminjati ne ,G Menjavati sodelavcev. Isto-9sno je podpiral vsako dobro fei° in iniciativo. G. S. Boljka eti nami ni iskal ne sebe ne Seonih pristašev. Neprestano pa ^ 3°vil božje pristaše, iskal je in jim kot duhovnik pri-'•sal samo duhovnost. Ni reče-; da je imel med nami samo ^telje. Bili so tudi nasprot-h a nanje ni kazal s prstom s Se zaradi njih ni pritoževal in jih ni ustvarjal, če je dobil rik"0 ^aljive vsebine, ni zanjo ce zvedel. Tudi do nasprotni
pcrtatp fill
V Slovenijo z ladjo od $329.25 v °l)e smeri. — Isto tudi za p °l)isk Vaših sorodnikov.
STROKOVNA potniška pi-na, zastopniki vseh važnih
*Vl°nskih
/aipopoi:
in ladijskih družb z
tcm‘ '^nejšimi uslugami od fo-
Za P°ini list d0 vsc':l
itd ^art’ naietia avtov, hoteli 2er 1" Za dobra mesta 1965 re-lrajte čimpreje brezobvezno!
j, iRRANTSKS CENE za avion ana—Toronto, Can. $267.60.
9 Vas ntev
^ napravimo prošnjo za vse-^abavimo karto, predvsem Za ^NO obvestimo o prihodu. °oisk sorodnikov sedaj skraj-
Šan
Postopek.
ial?isma izven Toronta odgovar-isti dan!
VTISKI BANKOVCI, TRAV-
CHEQUES, KOVČKI, VI-
171'
;KE KNJIGE IN PLOŠČE.
daj v neposrednih pripravah na slovensko .bogoslužje pri sv. maši. Prvo tako poizkusno mašo smo imeli z učitelji in otroki slovenske šole. Kako moramo biti Slovenci hvaležni Bogu, ko po dvajsetih letih strašnega u-darca za slovenski narod doživljamo celo v tujini zmagoslavje slovenske besede. Kako. so se pred 25 leti šopirili nemški nacisti! Ko so izgnali z Gorenjske in štajerske vse slovenske duhovnike in slovensko zavedne izobražence, nosilce slovenske kulture in slovenske besede, so že upali, da je napočil čas, ko bo utihnila slovenska beseda na lepi slovenski zemlji in onemela mila slovenska pesem. Sedaj pa slovenske besede niso poveličali le slovenski kulturni u-stvarjavci, ki so napisali v izseljenstvu tako lepe slovenske knjige znanstvene in leposlovne vsebine, da se lahko merijo z naj višjimi vrhovi kulturnih u-stvarjavcev v domovini; poveličala je slovensko besedo: tudi Sv. Cerkev, ko pri vseh slovenskih službah božjih slovenski duhovniki opravljajo sveto daritev v slovenskem jeziku; slovensko ljudstvo pa sredi tujih jezi kcv skupaj s svojim duhovnikom v slovenskem, jeziku soda-ruje sv. mašo in se preko slovenskega jezika najtesneje povezuje z mašnikom, ki opravlja daritev sv. maše. Videli bomo pred oltarjem slovenske može in slovenske fante, ki bodo razlagali svojemu ljudstvu sv. mašo in jim glasno brali božjo besedo. Tako je Bog, za ceno deset-tisočev slovenskih mučencev, ki so darovali svoja življenja za vero in za boljšo bodočnost slovenskega naroda, blagoslovil Slovence in jim omogočil, da ga v slovenskem jeziku poveličujejo pri najsvetejšem opravilu na zemlji — pri daritvi sv. maše.
nadškofiji, je v pismu jasno povedal, da bo po papeški okrožnici Exul Familia, imel dušno-pastirsko pravico nad vsemi
In še nekaj sem doživel v zvezi s predstavitvami. V nedeljo, 14. jan., po zadnji maši, ko sem pripravljal otroke na prvo sveto obhajilo, me pridejo klicat, da me čaka v veži 6 Slovencev iz Montreala. Ker me je eden že prejšnji večer po telefonu klical in zahteval, da preč. g. J. Časi, C.M., ostane v Montrealu, me je postalo kar malo strah. Spomnil sem se namreč na dogodek, ki sem ga kot mlad bogoslovec doživel pred ljubljansko stolno cerkvijo. Takrat je bil pokojni škof dr. Gregorij Rožman prvič na obisku v Združenih državah in je pravico nastavljanja in odstavljanja slovenskih duhovnikov za tisti čas poveril generalnemu vikarju in proštu Ignaciju Nadrahu, ki je bil tedaj tudi naš semeniški ravnatelj. Prestavil je preč. g. Franca Novaka s kapla-nije v Cerkljah pri Krškem za kaplana na neko drugo župnijo. Ljudje so ga v Cerkljah zelo radi imeli. Najbolj pogumni kmetje so skenili, da gredo na škofijo in da bodo odločno zahtevali, da g. F. Novak ostane pri njih za kaplana. Slišali pa so, da je prošt Nadrah odločen mož. Zato so drug drugemu dajali poguma, da morajo vztrajati pred proštom Nadrahom za vsako ceno. In da bi imeli še več poguma, so se tudi krepko podprli z vinom. Generalnega vikarja so pričakali v veži semenišča, ko je ravno prihajal iz stolne cerkve. Radoveden sem bil, kako se bo izteklo, ko sem preje poslušal pogovor kmetov in prošta Nadraha poznal. Komaj je prošt Nadrah vstopil v vežo, so ga obstopili in v zboru zahtevali: “Mi zahtevamo, da nam pustite g. .kaplana Novaka.” Prošta je osupnilo in je odločno zahteval, naj odidejo. Tedaj je tisti, ki je bil najbolj vinjen, stisnil pest in zagro-
minjajo in kako se da tudi še danes ljudske množice navdušiti, pa tudi razdražiti, da se Jezusova cvetna nedelja in veliki petek ponovita v malem. Ko sem vse to razmišljal, sem znova uvidel, kako prav je, da duhovnikov ne nastavljajo in prestavljajo ljudske množice in glasovanja, ampak cerkvena oblast po svojem lastnem preudarku. G. Časlu je ostala sladka zavest, da je odšel iz Montreala k Mariji Pomagaj v Toronto s pohvalo kardinala Legera, da je dobro skrbel za Slovence v Montrealu in zlasti dobro finančno uspel, ko je pustil novemu župniku le dobrih $6,000 dolga. Gotovo pa čaka novega župnika g. Boljka v Montrealu še veliko dela, saj so Slovenci komaj z lanskim Božičem dobili svojo cerkev z dvorano.
L. Ambrožič, st.:
Kak® $m Mifljal dsnia komignistlisi© rsvsS-isoš!®
(Dalje)
Ko smo vedeli že za trdno, da smo tik pred koncem, se je naša postojanka preselila iz Dobrove na Vič v tovarno Vinocet. Vsi ti prostori so bili prazni in se je tako vsa 162 mož broječa četa lahko nastanila v njih. Prvič je bila že pripravljena za na pot in na oba kraja je bolj priložen odhod z Viča kot z Dobrove. Takrat smo še vedno upali, da bomo šli proti Italiji ne proti Avstriji. Pa tudi proti zadnji je bolj priložna pot z Viča kot z Dobrove čez Podutik proti št. Vidu. Drugič je bilo dobro za ljudi, da so videli, da gre za res ter da jih domobranci ne bodo in jih ne morejo več čuvati. Naj
inagnali nazaj proti Trstu. Denar jod koder je daljave le dobrih jso domobranci takoj odpeljali v j 100 km ali 65 milj.
(Dalje sledi)
------------—
CBS-TV dobila novega predsednika
NEW YORK, N.Y. — V nedeljo je nepričakovano “odstopil” predsednik Columbia Broadcasting System televizijske mreže, vodilne izmed treh velikih televizijskih družb v deželi.
James T. Aubrey je bil na čelu CBS televizijske mreže štiri leta. V tem času je bila ta vodilna in njeni programi so bili najbolj priljubljeni pri gledalcih. Aubrey je bil popoln gospodar in vodnik celotnega programa in je hladno pošiljal one v pozabo, ki jim je javnost odrekla naklonjenost. Ko je začela priljubljenost CBS programov lani padati v tekmi z ostalima dvema glavnima televizijskima mrežama NBC in ABC, je Aubrey izvedel obsežne spremembe. Sedaj je bil po vesteh iz poučenih krogov odpuščen. Kaj je bilo temu vzrok, še ni znano.
Aubreyja je nasledil 38 let stari John A. Schneider, dosedanji upravnik ene izmed radio-TV oddajnih postaj CBS.
Žemke dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo za 3 odrasle, nič otrok, lahko ostane ali gre domov zvečer. $40 do $45. Dobra priporočila. FA 1-9043.	(44)
Ženska dobi delo
Za kratke ure dela v kuhinji restavracije na 928 E. 72 St. v bližini St. Clair Avenue. Kličite 361-9320.	(46)
Slovenci v montrealski nadškofiji, čeprav so sicer nekateri vpisani v krajevno župnijo. Lahko bo poročil vsak slovenski par,|zil: “Gospod prošt, sedaj pa gre pokopal vsakega Slovenca, krstil | zares, ali nam pustite g. kapla-slehernega slovenskega otroka, na ali pa bo kri tekla.” Prav done da bi moral vprašati za dovo-j besedno to so rekli, zato mi je Ijenje tistega župnika, v čigar/ako ostalo v spominu. Piošt pa župniji so tisti Slovenci. Dovolj:se je po vojaško obrnil, jim poje, da si za tisto opravilo žele kazal vrata in s hitrimi koraki slovenskega duhovnika, in on odšel. Tako so ostali sami v vestne slehernemu Slovencu v montrealski nadškofiji ustreči. ie kil prestavljen.
V Torontu pa imamo to oblast
|bo na domobranski štab, a je bilo že prepozno. Niso več redno poslovali, ker so se že tudi odpravljali na odhod in morda nekateri že odšli.
Avtomobile, orožje in drugo so odpeljali Nemci, ki so kar hitro zvedeli za vso zadevo. Vendar po denarju ni bilo nobenega povpraševanja. Gotovo za tega niso vedeli, drugače bi navalili na postojanko in odnesli milijone, ker so imeli tisti dan položaj še v rokah.
Kar se tiče “fašistov”, se iz njihovih papirjev ni dalo razvi-deti, da bi to: bili. Pač se je pa dalo sklepati, da je to neka odprava italijanskih komunistov, ali pa čisto navadna tolpa roparjev, ki bi se radi skrili nekje v Ljubljani. Morda so imeli v Ljubljani kake zveze in niso pričakovali, da jih bodo domobranci tako energično zadržali na bloku. Baje so bili zelo razočarani in hudi, a končno so bili zelo zadovoljni, ker so se lahko odpeljali živi nazaj in da niso prišli v roke Nemcem, kateri bi jih gotovo ne spustili. Ker sem imel dovolj skrbi za družino, da, jo lepo pripravim za na pot, se za ta denar nisem vec brigal in za njim povpraševal. Mislil pa sem, kaj vse bi se dalo napraviti s tem denarjem, če bi se v drugem času in drugačnih razmerah dobil.
Takrat so vsi partizani odšli proti Trstu in Primorju. Tako je bil popoln mir pred njimi. In tistih par dni sem se že upal o-stati čez noč doma. Zvedeli smo že tudi, da ne bo mogoče bežati proti Trstu in Italiji, kamor smo si vsekakor bolj želeli, kakor proti Avstriji in morda celo Nemčiji. Vendar smo se sedaj morali sprijazniti s to mislijo. Želja, da bi se nekje v Italiji srečali z zapadnimi silami in se prijateljsko objeli, kakor so si nekateri predstavljali, nam je splavala po vodi. Kdor ni ver-
se vsak odloči, ali ostane doma
na milost in nemilost komuni-[iel radijskim poročilom in zlasti
[ži; vsi žalostni so odšli in kaplan morda je
stom ali naj gre z nami v tujino. Tretjič je bilo treba tudi blokovim prehodom posvetiti ■več pažnje, Iker bi se lahko zgodilo, da bi nam partizani skupaj z Nemci napravili kak nepredviden škandal ali pa morda tudi vsak posebej kako neumnost z orožjem, municijo ali čemurkoli.
Ko sem prišel nekega jutra, bilo predzadnji dan,
le nad Slovenci, ki so v sloven-
jali en dan prej, v pisarno, sta Hvala Bogu, moj strah je bil ležala na mizi dva velika kovč-prazen. Ko sem jih po sestanku ka, v katera je bila obrnjena
sko župnijo vpisani, in nad tisti-j Društva N.LJ. sprejel, so mi ze-mi Slovenci, ki uradno niso vpi-|lo lepo začeli razlagati, zakaj bi sani v nobeni župniji, pa žive na'g. Casla radi obdržali v Mont-ozemlju torontske nadškofije, realu. Bili so sami dobri prek-Tudi glede slovenskega bogo-j murski Slovenci, ki sem jih že služja pri maši se zdi, da bo v'poznal z misijonov. Res lepo, da Montrealu za Slovence v celoti1 se tako zavzamejo za svojega
tako kot je v Sloveniji, medtem, ko se po naj novejši nadškofovi določbi moramo v torontski nadškofiji glede uporabe slovenskega jezika ravnati po določbah kanadskih škofov. Tako bodo o-stale pristopne molitve in molitev pri darovanju še v latinšči-
župnika. Razložil sem jim, da sem jaz v primeru s kardinalom kakor kaplar v vojski v odnosu
vsa pozornost kamandanta Sil-vota in vseh drugih, kar se jih je takrat tam nahajalo. Kovčka sta bila kak meter in petindvaj set centimetrov dolga ter kakih 70-80 cm široka in visoka. Iz fantov in mož so odsevala tako različna čustva, da nikakor 1 sem mogel vedeti, za kaj gre. Vprašal sem, kaj je pravzaprav
do generala, in da lahko tako Inastalo. Nekdo mi je dejal, od-kardinal kakor višji redovni pri obe ti skrinji, pa boš videl.
predstojnik naredi prestavitev, ne da bi župljanom in sebi podrejenim duhovnikom povedal,
dasi jih bodo v Sloveniji mo- zakaj, in da sta to prestavitev
lili v slovenščini.
naredila kardinal Leger in naš
Slovenski dušni pastir v Mont- višji predstojnik, in da naj se-
v^I- JAVNI NOTAR.
SLO-
vRNs’
Norld travel
service ltd.
rp 258 College St.
J^to 2b	WA 3-4868
realu je neke vrste misijonski župnik in cerkev sv. Vladimirja slovenski misijon, medtem, ko sta v Torontu obe slovenski župniji pravi župniji v naj ožjem smislu besede, le da sta narodni, zato je tudi dušni pastir na teh župnijah res župnik s pravicami le nad svojimi župljani. Kajti v angleško govorečem delu Kanade kanadski škofje niso hoteli v celoti urediti, dušnega pastirstva
daj to odločitev kot dobri katoličani vdano sprejmejo. Eden je še želel vedeti, če bi ljudsko glasovanje še kaj zaleglo, ako bi preč. g. ČaSl dobil večino. Tn ko sem jim povedal, da v Cerkvi ni te navade, so se vdali in šli. Dasi sem v začetku nastopil neprijazno, češ, če bo pest odločala, bom takoj premagan, bili so postavni in močni, mi je bilo nazadnje zelo žal vsake neprijaz-
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Tri neopremljene sobe in kopalnica, zgoraj. Furnez. Samo odraslim. Kličite EX 1-5553.	(—45)
za novonaseljence po papeški o-Jne besede; kajti ljubezen do svo-krožnici Exul Familia. Prav je, jega dušnega pastirja jih je vo-
da Slovenci v Kanadi to vedo,
Dasi imamo Slovenci svoje središče v Torontu, je vendar za Slovence v Montrealu z duš-nopastirskega vidika bolj sodobno urejeno. Ko mi je namreč montrealski 'kardinal Leger poslal dekret za preč. g. Boljka, ki je bil nastavljen za dušnega pa-
da . se ne
1 trebnem vznemirjal, češ v Montrealu pa slovenski župnik tako dela, zakaj ne bi tudi. slovenski župnik v Torontu. Na teh primerih se lepo vidi, kako smo povsod odvisni cd krajevnih škofov in kako veliko oblast imajo na
dila. Precej solza so potočili, ko
bo potem kdo po nepo- je bilo nekaj dni za tem slovo in
sprejem novega župnika g. Boljke in brata Cirila. Prišel sem v Montreal že nekaj dni po slovesu. Kar me je ganilo, obema: prejšnjemu in novemu župniku so poklonili dar. Ob razgovoru
Odprl sem pokrove in kaj sem videl? V prvem je bilo naloženo od vrha do dna, tesno kar se je dalo, tako da je bil popolnoma ves prostor porabljen, v paketih po sta bankovcev v italijanskih lirah. Paketi so bili v približnem sorazmerju po 10, 20, 50, 100 in 1000 lir. Istotako je bilo tudi v drugem kovčku, le s to spremembo, da so bile tu notri nemške marke. In ravno tako nabito do vrha in izrabljen ves prostor. Nikdar še nisem videl toliko denarja na kupu, V vsakem posebej je bilo napisano, koliko vsebuje denarja. Bile so ogromne številke, a sem jih pozabil. Vem le, da je šlo v težke milijone.
Ta denar je bil preteklo noč odvzet neki petnajstorici, morda šestnajstorici italijanskih fašistov, ki so se pripeljali sem od Trsta s sedmimi avtomobili, polnimi različne robe, orožja in denarja. Po sili so hoteli priti z vso to robo v Ljubljano. Pa so
z: njimi sem dobil globlji pogled jim domobranci odvzeli pet av-v njihovo srce. Spoznal sem, ka- tomobilov, orožje in denar, z
ozemlju svoje škofije, da morejo celo papeška navodila po svoje ko se človeška čustva hitro spre-'dvema avtomobiloma
takrat Kuharjevim govorom, ta je še vedno upal, kako nas bodo oni reševali vsi prepričani, da smo: njihovi zavezniki.
Zapustil sem domobrance in se odpeljal domov k družini, da se počasi pripravimo za odhod v tako nesigurno bodočnost. Niti najmanj si nisem mogel predstavljati, kaj nam prihaja naproti. A vedel sem, da bežati moramo. Doma nas čaka le smrt, otroke pa popolnoma brezverska šola in vsestranska baraba-rija. Predobro sem se zavedal, da je moja velika in prva dolžnost, da jih odpeljem ven iz tega, daleč proč, kamor tolika hudobija ne sega in jim dati možnost, da postanejo lahko dobri in pošteni Slovenci. Kako bom mogel to storiti, sem položil v božje roke.
V glavnem smo že tisti večer vse pripravili na voz, zasigurali konje in šli k počitku. Koliko je bilo spanja, se več ne spominjam. Zjutraj smo s pripravami nadaljevali. Zaklal sem prašiča in ga razkosal. Ker ni bilo časa, da bi se . meso ohladilo, sem ga popoldan še gorkega nasolil, zmetal v škaf in odnesel na voz, da smo ga odpeljali seboj. Ko so bile težje reči na vozu, sem naročil, naj, pripravijo še ’ podrobnosti, nato sem se pa odpeljal v Ljubljano pogledat, kak šen je tam položaj. In videl sem mnogo preplašenih ljudi, ki so v težki skrbi pričakovali bližnjih dogodkov. Skrbelo jih je, kaj bodo storili Nemci pred odhodom in v strahu so pričakovali, kaj bo, ko bodo; partizanske horde navalile v mesto. Vse se mi je zasmililo in kar hitro sem se obrnil nazaj proti domu. Mimogrede' sem se še oglasil v domobranski postojanki na Viču pri “Vinocetu”. Bilo je vse pripravljeno za odhod. Z Dobrove je prihajala zadnja patrulja. Pohitel sem domov, da se tudi mi čimprej odpravimo na pot. Ker vsak trenutek zamude bi bil lahko nesreča. Lahko se vsak čas so jih pa začno vračati partizani iz Trsta,
Hiša naprodaj
Krasna enodružinska, moderna, preproge in zavese, klet in garaža, lep vrt, na 1015 E. 62 St. severno od St. Clair Ave. Kličite 881-4654.
(—42)
Lastnik prodaja
V Euclidu, dvodružinska hiša, enodružinska hiša in velik lot. Vse 3 parcele, ena pri drugi, v fari sv. Kristine. Vse za $37,900. Kličite KE 1-3697.
(43)
Naprodaj
Veliko zidano poslopje za dve trgovini na E. 200 St. Vprašajte na 756 E. 200 St. KE 1-1980.	(44)
V najem
3 čiste, neopremljene sobe, kopalnica, porč, se odda paru ali eni ženski za nizko najemnino na 1159 E. 76 St. Kličite EX 1-9777.	—(2,5,9 mar)
Bungalow naprodaj
Zidano pročelje, 41% sob, 2 spalnici in kopalnica na prvem, klet, garaža, krasen sadovnjak in pikniški prostori, 65 x 475 v Wickliffe na Rockefeller Rd. $18,900.
LAKELAND REALTY KE 1-6681	IV 1-S08S
(2,5 mar)
Hiša naprodaj
Blizu E. 185 St., prostorna hiša, 4 spalnice, krasen dvojni lot z drevesi, klet, nova dvojna garaža. Samo $16,600.
PENA REALTY 620 E. 222 St. AN 1-2300
26 feb, 2 mar)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA,
r
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG
L
Jagnje je vrgel v potok, sedel na tla, odpel veliko suknjo, in vzel otroka v naročje. Bila je na videz mrtva. Nobenega znaka življenja ni bilo videti na njenem posinelem, ozkem obrazu ali na zaprtih očeh, ležala je trda in nezavestna na njegovih rokah. Naenkrat se je vse njegovo čustvovanje do nje popolnoma izpreme-nilo. Iz nenaklonjenosti zadnjih par let se mu je razvila nenadna, neizmerna ljubezen do tega navidez mrtvega otroka. čutil je, da bi v tej strašni zimski noči rad dal svoje lastno življenje, da le zopet oživi te mrtve poteze in ude. Nemočnost, zapuščenost t e male izgubljenke, spomin na njeno žalostno usodo je tako močno vplival nanj, da je zajokal kot otrok. In potem je molil, kot še nikoli prej, naj ji Bog vrne dušo, katero je poklical k sebi. Napol blazen je tolkel z malimi rokami ob
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
EXCLUSIVE FBUMSE
Amazing new liquid plastic coating used on all types of surfaces interior or exterior. Eliminates waxing when applied on Asphalt Tile, Vinyl, Linoleum, Vinyl Asbestos, Hard Wood, & Furniture. Completely eliminates painting when applied to Wood. Metal, or Concrete surfaces. This finish is also recommended for boats and automobiles.
m COMPETITION
As these are exclusive formulas in demand by all businesses, industry and homes. No franchise fee. Minimum investment — $300. Maximum investment — $7,000. Investment is secured by inventory. Factory trained personnel will help set up your business.
For complete details and descriptive literature write:
(HEM-PUSTf(S & PAIN! CORPORATION
1828 Locust, St. Louis 3, Mo.
(43)
REAL ESTATE FOR SALE
INDIANA
FOR SALE BY OWNER Brick home on Michigan St., New Carlisle, Indiana. Close to schools, churches and South Shore station. Downstairs has large entrance hall, living-room with fireplace and built-in book shelves, dining room, all carpeted, extra large walk-in closet, large kitchen with custom built wood cabinets, bath. Second floor has two large bedrooms with walk-in closets and another with custom-built vanity and wardrobe, half bath and large hall. Full basement. Oil heat. Lot 134x40, landscaped.—Reasonably priced. Immediate possession. Phone 654-3542 or write P. O. Box 457, New Carlisle, Indiana. (43)
svoji dlani, drgnil in ogreval ude, dihal v okameneli obraz, ki so ga močile tudi njegove solze. Dolgo časa (v njegovem strahu so se mu zdela leta) se ni prikazalo nobeno znamenje življenja in že mu je hodilo na misel, da leže zraven nje in da ju najdejo skupaj mrtva, naj ne more nihče re-■či, da ni storil svoje dolžnosti, ko je naenkrat zapazil, da se je drobna roka odmeknila od vročega stekla svetiljke. Podvojil je svoj napor, pri-meknil svetiljko bliže in razlil njeno blago toploto po malih udih in črez nekaj časa se je umeknila škrlatna barva na licih nežni rdečici. Odprla je oči in trudno vprašala:
“Kdo je to? Ali je to Owen?”
Te besede on ga zadele kot nož. Vedel je, kako se je otrokovo srce, ki ga je sam odbil od sebe, nagibalo njegovemu boljšemu bratu; in sedaj, v prvem trenutku zavesti, se je nehote takoj pojavilo čuvstVo zaupanja.
“Ne. Jaz sem—Donal! Ali me ne poznaš, Nodlag'?”
“Zakaj me tepeš, Donal? Kaj sem ti storila?” Kajti še vedno je drgnil in tolkel drobne roke. Toda ta mala prošnja mu dela neizrečeno težko.
“Saj te hočem samo segreti, Nodlag. Ali me sedaj poz-najš?”
‘‘Poznam te. A kje je Owen? Jaz pojdem z Owe-nom domov.”
Donal ni rekel ničesar. Vzel je svetiljko, dvignil otroka, ga tesno stisnil k sebi, da bi ga toplota oživila, in dejal:
“Okleni se z rokama mojega vratu, Nodlag, in ga ne izpusti. Bog in Njegova blažena
j Mati naj me okrepčata, da pridem do doma, toda bojim se, da bova jaz in ti ležala, preden se zdani, v mrzli postelji.”
Zadnji dogodki, ki so ga tako zelo pretresli, so napeli vse njegove sile, toda sedaj je čutil, da mu zopet naglo pešajo. Začel se je bati, da ne bo zmogel teh gričev in dolgih snežnih polj pred seboj, polnih zametov, ki so vsak trenutek naraščali. In te strašne snežinke, ki so padale tako molče, tako neslišno, tako neusmiljeno, so ga slepile, mu težile pleča in ovirale korak. V njegovem naročju je ležalo breme, ki je postalo še bolj leno in nemočno, ko je Nodlag zaspala. Toda ljubezen, čista, nesebična ljubezen, zlasti ljubezen, ki vzraste iz črne korenine sovraštva, je čudovita reč. Donal je čutil, kakor da ga neka moč naprej potiska in od njega prevzema delo rešitve. In šel je dalje, dalje, dvigal je noge kakor stroj, a vendar varno iskal poti, kajti dobro je poznal ceno bremena, katero je nosil, in čuvstvo časti se je umeknilo močnejšemu nagonu ljubezni. Toda narava je narava, in ko je stegoval naprej prosto roko ter slepo tipal pred seboj, delal velike, dolge korake ter se varoval razpok in jam, je opazil, da mu glasovi odgovarjajo, toda zbledlo se mu je od mraza, napora in lakote. Bil je na obtožni klopi in sodnik si je del na črno glavo kapo ter se pripravil, da proglasi smrtno obsodbo, ker je umoril Nodlago, kar se dvigne iz zemlje ženska postava, črno oblečena, ter besno mahaje z rokami ustavi sodnika. Tedaj so mu začele luči sodne dvo-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
WORK AND PLAY IN SUNNY FLORIDA
RNs
Immediate openings on all tours for floor duty, operating room, IV, medical and surgical intensive care units. Must be eligible for Florida licensure. Excellent personnel policies. Highest salaries offered in non Govermen-tal Hospital in the State of Florida.
Cali personnel 532-3611 after 9 a. m. weekdays.
WRITE OR WIRE
it. Sinai Hsspiia! of Oreafer filmi
4300 Alton Road Miami Beach, Florida
(42)

V Sl A3 SPO&HSi
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Vincent Maljevac
ki je preminul 2. marca 1964.
S cvetjem Tebi grob krasimo v trajen, ljubek Ti spomin.
Misel ena nas tolaži: da za Tabo bomo šli, tja, kjer večno bo plačilo, ki ga zdaj uživaš Ti!
Žalujoči:
TILLIE, OLGA in FRANCES KOCHEVAR — hčere LUDWIG — sin VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O., 2. marca 1965.
rane .bliskati in švigati pred očmi. žena se je obrnila k njemu in zakričala: “Donal! Donal! Nodlag! Nodlag!” Nato se je začelo vse vrteti, čutil je, kako je neko breme padlo z njega, potem se je začelo dvigati in potapljati in on sam je v splošnem strahu in polomu padel mrtev na obraz.
XIII. poglavje.
SVATOVŠČINA IN SVARILO
Luči, ki jih je Donal videl v svojih blodnjah, so bile svetiljke mož, kateri so se po brezuspešnem iskanju po gorah vrnili domov in katere so potem poslali, da najdejo njega; glasovi so bili klici njegovega brata Owena in hlapcev. Ko se je zbudil iz omotice in blodenj, je zapazil, da leži na blazinah na kuhinjski klopi. Ko se mu je začel vračati spomin in se je domislil dogodkov pretekle noči, se je nenadoma obrnil in rekel:
“Nodlag?”
“O hvala Bogu,” je dejala mati, ki je pristopila, “zopet si pri sebi.”
“Nodlag?” je ponovil nestrpno. “Kje je Nodlag?”
“Vse je dobro. V postelji je, pa ji ni nič hudega.”
Donal je obmolknil. Dali so mu nekaj požirkov mleka in žganja. Toda dolgo časa n? mogel jasno spoznati preteklih dogodkov in blodne sanje so ga še vedno nadlegovale.
‘ Kdo je naju rešil? Kje sva bila?”
“Bila sta prav blizu,” mu je odgovorila sestra, “v jarku na koncu cerkvenega polja. Pa kar je, je. Sedaj se moraš poboljšati in postati prav priden dečko, zakaj še nikoli prej nisi bil tako blizu smrti.” “Ali je bilo tako hudo?” “Pa še kako! Klatil si vse mogoče neumnosti.”
“čutil sem, da se mi je zbledlo, preden sem padel. To so bile čudne reči, prav zelo čudne.”
“Bolje bi bilo, da greš sedaj v posteljo,” je rekla mati. “Saj je že za vse nas čas, da bi šli.”
“Koliko je ura?” je vprašal Donal.
‘‘Ravno štiri. In hlapci morajo že ob petih vstati.” Naslednji dan je bil popolnoma zdrav, samo na hrbtu in na plečih so ga mišice močno bolele. Oče mu ni rekel ničesar, temveč ga je samo gledal S'svojimi ostrimi, drobnimi očmi in mu krepko stiskal roko, kar je govorilo več kot vse besede. Mala Nodlag je ležala bolna v sobi. Vsled prehlaje-nja so se ji lahko vnela pljuča, in ko je Donal stopil k njej, jo je tresla mrzlica. Toda gledala ga je s svojimi velikimi, svetlimi očrni in molčala. Krepkega moža je ta pogled tako pretresel, da je trepetal. Zavest, da jo je on rešil, je še okrepila veliko Iju-
MALE HELP
TURRET LATHE SPECIALISTS
Opportunities are now available for fully qualified men. Retirements are opening up many jobs in our organization giving a new employee the opportunity to quickly gain seniority.
Must be able to do complicated set-ups and work to close tolerances. Only men seeking a permanent future need apply.
We are located near summer and winter vacation area. Good working conditions.
Kindly write or apply in person
Mr. B. D. Hardy, Pers. Director
HOUDAILLE INDUSTRIES
HYDRAULIC DIVISION
537 East Delavan Avenue	Buffalo, New York
An equal opportunity employer.	(43)

PRI POUKU ■— Kitajski poljski delavec uči domačina na otoku Zanzibarju v vzhodni Afriki orati s traktorjem. Rdeča Kitajska je na Zanzibarju od izgona sultana lani dosegla močan vpliv, četudi se je otoška republika združila s Tanganjiko v federacijo Tanazijo.
bežen, ki se mu je nanovo porodila v tej noči in ob onem zametu, kjer jo je našel.
“Jagnje sva izgubila, Nodlag,” ji je rekel. “Potok ga je odnesel. Našel sem ga mrtvega v tvojem naročju, ko sem te izkopal iz snega.”
“Ali je bilo mrtvo?” je vprašala težko dihaje.
“Da in mrzlo in trdo kot kamen. Toda jaz ti dam drugega, ko se pozdraviš.”
“Sedaj te je Donal že drugič rešil, Nodlag,” ji je dejala mati. “Omožiti se boš morala z njim, če ga maraš ali ne.”
“Ona neče mene,” se je šalil Donal, “temveč Owena. Ni mi hotela verjeti, da sem jo jaz rešil iz snega in potoka.” Velike, svetle otrokove oči so se še vedno upirale vanj.
Nato je storila nekaj lepega. Odrinila je preč gorko pijačo, katero ji je ponujala gospa Connors, in prosila Donala, naj ji jo on da. Držal je kozarec ob njenih ustnicah in ona je željno pila. Toda roka mu je trepetala. Ko ji je mati obrisala usta z robcem, je Nodlag pomignila z roko.
‘‘Pripogni se,” je rekla mati, “nekaj ti hoče povedati.” Veliki mož se je sklonil in Nodlag mu je položila svojo vročo roko okrog vratu in ga stisnila tesneje k sebi. On je pritisnil svoje ustnice na njena vroča usta in odšel vun, da se izjoka dodobra.
(Dalje prihodnjič)
• Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
mmm parcels express coupoRATiog«
45 West 45th Street
Tel.: CI 5-7711
NEW YORK, N.Y. 10036
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POŠLEGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
7© - LET - 70

nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA

SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki.	H
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in h mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške pod- // porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
>;
)
KONTROLNO SREDIŠČE — Slika kaže podzemno kontrolno središče ameriškega Strategičnega letalstva v bližini Omahe v Nebraski. Iz njega je mogoče vsak čas doseči zvezo z vsemi letali Strategičnega letalstva, pa tudi z Belo hišo in Pentagonom.
ČE SE SEUTE
izpolnite ta v/drezek m ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov; ..................
Moj novi naslov: ...................
MOJE IME: ..........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J
L