Stev. 205. mam T Mnbllan!, v Četrtek, dne 9. septembra 1909. leto XXXVII. s= Velja po pošti: s Za oalo leto napre] . K 26'— za pol leta » . » 13'— za četrt > » . » 6-50 ia en meseo » , » 2-20 ia Nemčijo oeloletno » 29*— ta ostalo Inozemstvo » 35'— b V upravništvo: s U oelo leto napre) . K 22-40 sa pol leta > . » 11-20 na četrt » » . » 5-60 ca en meseo » . » 1*90 Za pollljanle na dom 30 v, na mesec. — Posamezne itev. 10 v. Inseratl: i i Enostolpna petltmta (72 mm): sa enkrat...... po 15 v sa dvakrat.....» 13 » sa trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . , » 0 » V reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust. vsak dan, Izvzemil nedelje ia praznike, ob 5. uri popoldne. Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisnu ae ne mm sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. mm Političen list za slovenski narot L Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah itev. «. ~wm tm Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaolje. m - Upravnlikega telefona itev. 188. ■ Današnja številka obsega 6 strani. K Meja med Kranjsko in Hrvaško. Med Kranjsko in Hrvaško je nekaj pre-pornih krajev ob meji, pri katerih ni določeno, kam spadajo. Največji ozemlji, za kateri bo treba določiti, ali spadati k Cis- ali Transilvaniji, sta Zumberak ob metliškem in Marin-dol ob črnomaljskem sodnem okraju. O tem se je obravnavalo svoj čas, »Slovenec« je priobčil pred leti mnogo zgodovinskih podatkov, zlasti pokojni kan. Klun se je trudil, da bi Zumberak in Marindol pridobil za Kranjsko. Ni le vprašanje politične samopridnosti, ki naj tu odločuje, ampak tudi vprašanje ljudske koristi. Vsaj volivno pravico morajo dobiti nekje prebivalci, in določeno mora biti tudi po zakonu, kam plačujejo davke, odkod se imajo nadejati podpore. Doslej jih je našel samo birič in sicer kranjski in hrvaški, drugače so bili pozabljeni, kakor da ne bi bili vredni, da se kdo zanje zmeni. Tudi v to vprašanje mora priti jasnost. So pa še — in to je manj znano, še razni drugi kraji, koder se ne vč za mejo. Ti so: 1. Med občino Drašiči pri Metliki in med Vivodino. 2. Med Veliko Dolino (okraj krški) in Landučem. 3. Med Drago (okraj kočevski) in Pre-zidom. 4. Med Babnim poljem pri Ložu in med Čabrom. 5. Neki otok v Kolpi pri Kotu (okraj črnomaljski). Komisija, obstoječa iz zastopnikov obeh interesiranih dežel in državnih polovic, je obravnavala o meji med Drago in Prezidom prošli teden na licu mesta. Zadeva se je v medsebojnem sporazumu uredila tako, da pripade nekaj nad polovico spornega teritorija Kranjski, drugo pa Hrvatski. Tako se je Kranjska razširila za kakih 70 ha zemlje in je pridobila dva kmeta. Druge točke pridejo v kratkem v obravnavo, najprej svet pri Veliki Dolini. Glede Zumberka in Marindola se vrše pogajanja med avstrijsko in ogrsko državno vlado. Napredujoča krščanska misel. n. Poročamo dalje o 56. nemškem katoliškem shodu. Občni zbOr »Volksvereina«. Občni zbor največje in uzorno organizirane izobraževavne centrale nemških katoličanov »Volksverein fiir das katholi-sche Deutschland«, se je vršil 31. avgusta.. Nameni, naloge ln uspehi. iJrvi predsednik »Volskvereina«, Brandts, izvaja v svojem otvoritvenem govoru sledeče misli: »Volksverein« se je ustanovil leta 1890. Iniciativo je dal nepozabni Windt-horst, ki pa prvega občnega zbora ni uča-kal. Kaj je »Volksverein« za nemške katoličane? On je njihov veliki socialni vzgojitelj. Kar je pa glavno je pa to, da »Volksverein« ni samo društvo za ljudstvo, ampak pravo ljudsko društvo, ker omogoču-je vsakemu možu iz ljudstva aktivno sodelovanje. Zoper starokopitneže, katerim »Volksverein« nI zadosti katolišk. Predsednik nato namiguje na izvest-ne starokopitneže, katerih tudi na Nemškem med katoličani ne manjka in ki so nedavno »Volksverein« hoteli osumničiti, da je premalo katolišk. Brandts poudarja: »Volksverein« hoče vzgojiti moderne ljudi v najboljšem pomenu besede, da bodo zahtevam novodobnega gospodarskega in državnega življenja popolnoma zadostili in jih umeli, to pa na'podlagi ver-skonravnib načel, ki so označena v § 1. pravil; zato »Volksverein« napade na religiozne temelje družbe in države zavrača potom apologetike: apologetike naše vere in apologetike dejanja. Isto misel je poudaril kardinal Ferrari iz Milana, ko je na nedavnem evharistiškem kongresu v Ko-linu dejal, da je metoda nemških katoličanov edino prava. Kardinal je dejal, da se religiozna zavest v ljudstvu trajno najbolj vzdržuje, če se opira na dobro organizirano socialno akcijo. Isto je naglašal kardinal Fischer in postavil »Volksverein« vsem za zgled. Katoličani iz vseh delov sveta obiskujejo M. Gladbach, da prouče to našo na'lepšo organizacijo. »Volksverein« hoče vzgojiti može, ki se bodo lahko na vseh polj h modernega prosvetnega in pridobitnega življenja znali uveljaviti in povsod stali na prvih mestih, kar se tiče vestnosti, značajnosti in LISTEK. Z ozirom na napade svobodomiselnega časopisja na krščanska načela v naši mladinski organizaciji, priobčujemo sledeči odgovor F. Terseglava, ki je bil objavljen v zadnji »Mladosti«; I. "Tvojo voljo izvršujem v svojem srcu, o Gospod, in da to Tvojo postavo v svoji notranjosti izpopolnjujem, to je moja slast; p a t o m i ni zadosti — jaz Tvojo nravico oznanjujem javno v velikih zborovanjih — ti veš, o Gospod, da ne krotim svojih ust, če imam oznanjati Tvojo slavo. In Tvoje pravičnosti in postave ne zapiram v svojem srcu, ampak na g I a s govorim pred v s e m i o Tvoji resničnosti in o blagru, ki je v Tebi — ne skrivam Tvojih milosti in v velikili zborovanjih oznanjam Tvojo besedo!« Psalm 40. Zakaj sem postavil to geslo iz svete knjige starega zakona na čelo temu čianku ? V Mirnu — ni dolgo tega — sem zbranim bratom Orlom iz celega Primorja go- voril o krščanstvu, kakor sem bil od mi-renskega odseka naprošen. In glej, oglasila se je cela šuma liberalnih in tudi nekaj neliberalnih glasov in padli so po nas, češ, mi oznanjamo nekrščanska načela. Pa ne mislite, da tem ljudem odgovarjam. Jaz odgovarjam le iz neke notranje srčne potrebe, da bi bratom še bolj razodel skrivnostno lepoto krščanske misli, katero naši nasprotniki tako nekrščan-sko umevajo. In to je tudi za nas, dragi bratje, silno potrebno! Zakaj? Ker krščanske misli sami v vsej njeni globokosti ne doumevamo, ker imamo sami večkrat o njej ne rečem krive, ampak nedostatne pojme. Za nas torej pišem, ne za naše kle-vetnike, naj bodo liberalci ali bogzna kaj še drugega. Zakaj sem v Mirnu pravzaprav govoril o krščanstvu, trdni vezi naše organizacije? Na to sem že v Mirnu odgovoril, vsega pa nisem povedal. Naš zgledni in marljivi brat Vuk, predsednik ondotnega Orla, je Zvezi pisal, naj jaz prevzamem za tečaj ta govor — on mi je celo dal predmet mojemu govoru — bilo je to prvič, da sem govoril čisto po naročilu drugega. In zakaj je brat Vuk to želel? Dejal je nekako takole: Ni izključeno, da ima naša organizacija nekaj naraščaja, ki ga ni v naše vrste toliko prignala resničnost in lepota krščanske misli in njena moč, marveč želja po tem, da se pokažejo, se pošteno razveseljujejo in delajo v vrstah . tistih mladeničev, ki ne kriče samo, ue ! veselja do poklica. Na ta način se bodo najlažje premagala stremljenja nasprotnikov krščanstva, če bomo katoličani na vseh poljih javnega življenja uspešno z nasprotniki v praktičnem socialnem delu tekmovali. Tako se bo doprinesel najtrdnejši dokaz, da je katolicizem princip napredka. »Volksverein« gradi stavbo katoliške Nemčije z lepilom previdnosti, granitom razuma in železom značaja. Proti starostrujarjem. Zato se »Volksverein« bojuje zoper starostrujarje. ki se boje katoličanstva v dejanju. »Volksverein« s svojim aktivnim in odločnim delom za uveljavljenje krščanskih idej in principov na vseh poljih nikakor ne ovira ali otežuje poglabljanja verskega čustva, 'kakor sanjajo starostru-jarji, marveč samo nasprotno! Starostru-jarji pa so pač v nevarnosti, da zanemarjajo duševno iniciativo in zapadejo pasivnosti. Starostrujarji sploh ne vedo, kaj hočejo. Tako n. pr. se boje, da bi se katoli-čanstvo ne »razblinilo«, če delujemo v socialnih rečeh skupaj s protestanti. »Volksverein« ima na svoji strani episkopat in duhovščino, s katero bodo laiki kakor doslej delali neumorno naprej na poti, začrtani od početnikov krščanskega gibanja! Gromovito odobravanje. Drugi del Brandtsovih izvajanj je bil namenjen 10 starokopitnežem, na čelu jim laik, poslanec Bitter, ki so se zadnjič v Kolinu zbrali in kovali intrige zoper »Volksverein«, povdarjajoč, da slednji ni zadosti ali v ptavem zrnislu katolišk. Desetorica teh Šlthežev se je silno blamirala in je zdaj ta stvar pri kraju. Letno poročilo »Volksvereina« za 1908 09. Koncem junijal908 je »Volksverein« štel 610.428 rednih in 135 dosmrtnih članov, koncem junija 1909 pa 624.876 rednih in 150 dosmrtnih, skupno torej 625.029 članov. Narastek znaša 14.066, pisateljske moči centrale pa so se povišale od 16 na 18. V »Volksvereinshausu« je vsegaskup znanstveno, trgovsko in tehniško delavnih 121 oseb. Na deželi ima »Volksverein« zdaj 46 tajništev. Posebno pa se zadnji čas socialno giblje katoliško dijaštvo. Uvedle so se krajevne konference, na katerih se zaupniki »Volksvereina« posvetujejo o aktualnih gospodarskih, socialnih in apolo-getičnih problemih. Zadnji čas so se ustanovili takozvani »Pfennigsblatter«, brošure o alkoholizmu, stanovanjskem vprašanju, tuberkulozi itd. Tajništva imajo obenem nalogo razširjati tiskovine »Volksvereina«, so torej nekaka kolportaža za ljudsko literaturo. »Volks- plešejo in prerajajo vse svoje življenje, ' ampak resnično delajo na duševni in gmotni povzdigi slovenskega ljudstva. Za ta naraščaj je potreba vzgoje, ki bo segala prav do dna njihovih src in njihove voije: treba je v njih učvrstiti fundament, ki ga ima vsak človek že po svoji naturi: krščansko zavest. Saj jc neovrgljivo resnično, kar je dejal veliki poznavalec ljudske duše, Tertullian: Duša človeška je že po svoji naturi krščanska. V tem našem naraščaju je treba to naturno blagost in dobroto ogreti s popolno krščansko zavestjo, da ne bodo v bojih življenja omagali; treba jim je pokazati, da je Kristus vzor vseh vzorov, predvsem pa vzor krepki in ognjeni mladeniški duši, da je greh najhujši sovražnik človeške nature in da je le v praktičnem, dejanskem krščanstvu podano jamstvo tako za obstoj posameznika kakor cele naše organizacije. Dobro! Toda rekel bo ta ali oni — krščanstvo, ki ga vi oznanjate', ni pravo. Krščanstvo je vera ljubezni, ponižnosti in krotkosti, ne pa tiste sovražnosti in neizprosnosti, kakor jo vi učite. Dragi bratje! Krščanstvo je vera ljubezni, je vera odpuščanja, krščanstvo pa je obenem tudi vera odločnosti, vera sovi aštva do slabega, vera neizprosnosti, kadar gre za najvišje vzore krščanstva: Boga, posmrtnost in duševnost! * * * verein« je razširil tri milione agitacijskih tiskovin in štiri milione letakov. Manjših knjig je razposlal 530.000. Od organizacije »Volksvereina« in od njegovega založništva se je vsegaskup leta 1908/09 razposlalo 13 milionov tiskovin, od obstoja »Volksvereina« sploh pa okoli 123 milf-onov. Socialnoznanstvena knjižnica šteje 23.000 zvezkov. Listov ie 583, od teh 86 dnevnikov. lOtedenskega narodno - gospodarskega kurza se je udeležilo 42 delavcev in 11 dam ter gospodov. Počitniški kurz jeseni 1908 je štel 300 udeležencev. Februarja se je vršil prvi socialni tečaj za trgovce in prvi specialni tečaj za kmečke gospodarje — stalna udeležba 128 gospodov in 100 poslušalcev, ki so prišli po en dan. Komunalno - političnega kurza se je vdeležilo 150 oseb. Shodov »Volksvereina« se je vršilo 2314, k 382 je poslala govornikov centrala. Vsegaskup je bilo do 3000 javnih shodov. »Volksverein« je dajal ustanove za laike in duhovnike, ki so šli študirat na vseučilišče nacionalno ekonomi-jo. Od pohval je omeniti v prvi vrsti ona Svetega Očeta, ki je obenem predsedniku podaril svojo sliko in visoko povzdigoval »delo »Volksvereina« za duševno in socialno blaginjo ljudstva.« Za Dolenjsko 1 Vse vre, vse se giblje. Gorenjci, No-tranjci, Goričani in Štajerci že trdno plavajo v idealnih, dalekovidnih in slovenski narod osrečujočih orlovskih višinah — le uboga dolenjska stran je pozabljena, zapuščena in osamljen a. Zadnji čas je torej, da prileti Orel na našo plat, zaščiti vrlo dolenjsko mla-dež in jo pod svojim okriljem s sabo potegne v svoje sinje in jasne višine. To svojo važno nalogo hoče Orel že letos 12. septembra izvršiti potom velikega sestanka dolenjskih in drugih slovenskih mladeničev v Šmartnem pri Litiji, srcu okuženega litijskega okraja. Samoobsebi je umevno, da se v tem oziru ne bo pustil ovirati niti od najneugodnejšega vremena, ampak šel bo na svoje važno delo, pregnal s peroti svojih zvišenih ciljev, dušne in telesne moči, vse megle surovosti in alkohola, ki uničuje že precejšnji del naše dolenjske mladine. Vsled tega vabimo na ta važni sestanek vse somišljenike, ne Ie fante litijskega okrožja in njega bližine, ampak tudi stare in mlade obojega spola daljnih slovenskih krajev, da pohite k nam z zastavo ali brez Kdor krščanstvo gleda samo od ene strani, od strani ljubezni, prizanesljivosti in odpuščanja, ta je kakor pajk, ki sedi v sredi svoje mreže in je medtem že pozabil na vse druge niti, ki izven središča tečejo na vse strani. In niti krščanstva se ne končajo kakor se konča v krogu pajče-vina, marveč segajo iz središča človeških src do neba v nedosežno neskončnost . . . Krščanstvo, če rabim drugo primero, ni kakor mrtvo telo, ki se davnost nemščine v njej! Vlada primorana priznati korektnost Čehov na Dunaju. Baron Bienerth je nasproti češkima poslancema Durichu in Kratochvilu izjavil, da priznava korektnost, ki so jo dunajski Čehi ob priliki izgredov ves čas kazali. Poročilo dunajskega policijskega ravnateljstva povdarja korektno obnašanje češkega prebivalstva, zlasti v desetem okraju. /: j Izvrstno! ■Reiclispost« poroča o »Massenbumm-Iu«, ki so ga aranžirali nemški .naeidpajci na Dunaju proti Čehom, takole: »Die Deutschen waren in Massen — ziTHause geblieben!« ln\ »Fremdenblatt«, veleoficielno glasilo vlade, 7. t. m. vnr-Pič obsoja protičeško gonjo na Nižjdatf-strijskem. Nekoliko pozno sicer. Jako značilno pa je, da »Fremdenblatt« še do danes ni označ'l stališča vlade, kar se tiče zahteve krščanskih socialcev, da se lex Axmann sankcionira. Mi smo mnenja, da bi vlada pač že danes lahko vedela, da je ta zahteva zanjo nesprejemljiva, ako noče, da ustvari casus belli za Slovane v celi monarhiji. Dr. Cookov tekmec. — Auierikanec Peary odkril severni tečaj. — Boj za prvenstvo Vest o dr. Cookovem odkritju severnega tečaja je vzbudila po celem svetu veliko presenečenje. Dan 21. aprila 1908 se je že proslavljal kot višek v zgodovini polarnega raziskovanja. Toda par dni po tej vesti se je pojavila druga, da je veliki polarni raziskovalec Robert E. Peary isto-tako odkril severni tečaj in sicer leto pozneje kot dr. Cook, namreč 6. aprila 1909. Vest o obeh dogodkih je padla v enem tednu kakor bomba med svet. Gotovo je, da je Pearyjevo odkritje zelo otenmilo dr. Cookovo slavo, da postavilo celo v nevarnost. Dr. Cook je baje odkril severni tečaj v družbi dveh Eskimov, ki sta kaj slabi priči zanj. Tudi ni mogel imeti veliko znanstvenih aparatov s seboj! Peary pa je odkril severni tečaj s številno družbo, v kateri so bili tudi drugi učenjaki. Amerikanec Peary je nastopil svoje polarno potovanje dnč 17. julija 1908, ne-toliko pozneje kot je nameraval, ker mu e manjkalo takrat še 125.000 K. Za vožnjo so rabili ladjo »Roosevelt«, ki jo je vodil kapitan Robert A. Bartlett. Vsega moštva Pearyjevega je bilo 20. Vest o caryjevi ekspediciji je vzbudila v Ameriki veliko senzacijo. Ameriški listi so izdali posebne izdaje. Pearyja pričakujejo v Ne\v Yorku tekom desetih dni. Gotovo je to, da je Peary izvrstna znanstvena priča, ako so dr. Coockove izpovedbe resnične. Kot se poroča, je dr. Coock popolnoma mirno sprejel vest o Pearyjevem odkritju in je baje izjavil, da bo mogel eary samo potrditi njegove izjave in mora vsled tega izginiti napram njemu potem vsak skepticizem. Druga vest pa poroča, da je kapitan Bartlett Pearyjeve adje »Roosevelt« izjavil, da Peary ni našel na severnem tečaju nobenega sledu o dr. Coocku. Neki londonski polarni raziskovalec Sir George Mares, pa pojasnjuje dvojno odkritje na ta način, da je namreč dr. Cook zvedel od Eskimov o Pearyje-vem odkritju ter je potem hitel domov, da bi proglasil odkritje za svoje. Dalje pa se zopet iz Kodanja poroča, da je samo slučaj, ker je dr. Cook prej prišel v Evropo, ker je parnik .Hans Egede', ki je dr. Cooka pripeljal, odšel letos slučajno 14 dni prej v polarne kraje kot druga leta in bi dr. Cook v nasprotnem slučaju ne mogel že poročati o svojem odkritju. Tako stojimo pred veliko množico zmedenih vesti, katere bo mogel pojasniti samo čas. Iz New Yorka se poroča, da je Peary brzojavil iz Indian Harbour ,da se naj dr. Cookova poročila ne vzamejo za resna. Oba Eskima, ki sta spremljala dr. Cooka, sta povedala, da dr. Cook ni prepotoval nobene posebne dalje proti severu in se Sploh ni znatno oddaljil od trdne zemlje. Tudi drugi Eskimi istega rodu izpovedu jejo podobno. Peary je sedaj na potu v pristanišče Battle Harbour na južno vz hodni strani Labradorja. Od tamkaj bo Pea'ry poročal posameznosti svojega odkritja. V znanstvenih krogih se pričakuje velikega boja za čast odkritja severnega tečaja. Po poročilih ima Peary s seboj tudi mnogo znanstvenega materiala. Dr. Cook je svoje zap;ske iu fotografije izročil rektorju kodanjskega vseučilišča ter prosil za komisijo učenjakov, ki b njegova opazovanja in preiskovanja o se vernem tečaju preiskali in potrdili resničnost. Dr. Cook pride v soboto v Bruselj v spremstvu kapitana Trolle, člana Ericksonove ekspedicije. Dr. Cook je brzojavil v Bruselj mednarodnemu polarnemu biroju, da bo v soboto po svojem prihodu v Bruselj imel prvo oficijelno predavanje o svoji ekspediciji na severni tečaj ter bo dokazal, da se mu je posrečilo resnično doseči severni tečaj. Dr. Cook izjavlja tudi. da so vse dosedanje vesti o njegovem odkritju nezanesljive. V Bruse-Iju se bo dr. Cook sešel tudi s svojo ženo ter se mu bo tamkaj izročila tudi zlata svetinja bruseljske geografske družbe. V ponedeljek jc imel dr. Cook v Ko-danju prvo predavanje o svojem polarnem potovanju. To predavanje pa je vzbudilo veliko razočaranje v znanstvenih krogih, ker je dr. Cook povedal; sajno splošnosti, ne pa dokazov, katere svet pričakuje. Razpoloženje občinstva koncem predavanja je biio zelo hladno. Od predavanja je vse z napetostjo pričakovalo točnih znanstvenih dokazov o njegovih opazovanjih in odkritju, ne pa opisovanja pogojev in nevarnosti polarnega potovanja. Njegovo predavanje je bilo malo prepričevalno, ker je ravno najvažnejše točke odkritja severnega tečaja prešel z vidnim namenom. Ko je še na koncu govora iz-avil, da znanstvenih podatkov zato ni navedel, ker bodo natiskani v knjigi, ki izide v par mesecih, je bilo občinstvo popolnoma razočarano. Listi celo pišejo, da se dr. Cook zato ni spustil v podrobnosti, da bi mogoče ne prišel v nasprotje z bližnjimi Pearyjevimi poročili. Iz Kodanja pa se javljajo tudi glasovi, ki zagovarjajo dr. Cooka. Dr. Cook nima namreč od svojega prihoda niti minute prostega časa, da bi se mogel pripraviti na znanstveno predavanje. Tudi ni vedel, da bo moral že v Ko-danju govoriti pred znanstvenim svetom. Pri banketu, ki je sledil predavanju, je rekel dr. Cook, da ga veseli Pearyjev uspeh in ne dvomi nad njegovim uspehom. Ne more pa soditi, jeli so Pearyjeva poročila resnična ali ne. Peary je v tem slučaju dosegel severni tečaj po čisto drugem potu. To je za oba dovolj časti. Dr. Cook je tudi izjavil, če je rešnično Peary odkril severni tečaj, potem je moral dobiti njegove sledi. Na ta način bo tudi lažie dokazal kot kak drug polarni raziskovalec resničnost njegovega odkritja. Dr. Cook se tudi ne čudi, da sam nI našel sledu o Pearyjevi ekspediciji, ker je bil Peary pozneje na tečaju in ker se tudi v arktičnih pokrajinah ne sreča lahko drug drugega. — Poroča pa se tudi iz Kodanja, da je kapitan Sverdrup z dvema astronomoma preiskusil dr. Cookova astronomič-na merjenja. Strokovnjaki so prišli do zaključka, da so dr. Cookova merjenja znanstveno nepobitna in so dokaz, da so dr. Cookove trditve prave. Iz Kristijanije se tudi poroča, da se je Nansen, znani polarni raziskovalec, branil izreči svoje mnenje o dr. Cooku, dokler ni poučen o posameznostih. Čudno se mu zdi samo to, ker je dr. Cook zagrebel na severnem tečaju svoje poročilo v led in zasadil na njem zastavo, ker se led vedno premika in je težko, da bi se ta kraj kdaj našel. V New Yorku pričakujejo prihod Pearyja in dr. Cooka 20. t. m., kjer se bo razvil boj med obema tekmecema. Peary ima sicer to dobroto, da celo dr. Cookovi prijatelji ne dvomijo nad njegovimi uspehi, medtem ko se dr. Cooka dolži od nasprotne strani sleparstva nad znanstvenim svetom. Kot razvidno, stojimo pred vprašanjem, kdo je pravzaprav odkril severni tečaj, ali dr. Cook ali Peary, ali pa — nobeden. Soditi ne moremo, ker nihče še ni podal znanstvenih dokazov, Od Pearyja je došlo samo par brzojavk. Ako Peary ni našel sledu o dr. Cooku, s tem še ni rečeno, da ni odkril severnega tečaja. Dokazati pa bo Pearyju lažje, ker je imel s seboj strokovnjaško družbo, dr. Cook pa ne. CESARSKE VOJAŠKE VAJE NA MORAVSKEM so se pričele okolu Velikega Mezeriča. Kot gošt našega cesarja se jih udeležuje tudi nemški cesar. Naš cesar je na pozdrav župana v Velikem Mezeriču odgovarjal Češki. Pri dohodu v Iglavo je nemškega cesarja tamošnji nerriški župan demonstrativno pozdravljal »auf der deutschen Sprachinsel«. VOJSKA V MAROKU. Španci korakajo proti E1 Arba, kjer je pričakovati odločilne bitke. Med potjo jih ni pred jedjo umil? Lahko bi bil Kristus to vprašanje prezrl, lahko bi se bil tudi umil. kakor je častitljiva judovska navada velevala, saj je Kristus te navade tudi spoštoval! Ali se ne spomnite, kako jc nekemu farizeju celo očital, da mu ni, ko je prišel k njemu, nog umil? Pa vendar, topot je Kristus v sveti jezi vzkipel, ker je videl za vprašanjem farizeja, zakaj se ni umil, grdo zlobo in h i n a v š č i n o. Ii; je vstal in dejal tistemu farizeju, ki ga je k sebi povabil in je zagromel proti svojemu pogostitelju z žgočo ironijo: »Seveda — vi farizeji skrbno pazite, da so vaše sklede in kozarci odzunaj čisti — vaša notranjost pa je polna roparstva in zlobe. Bedaki! Mislite, da je zadosti, če dajete miloščino — potem se vam zdi vse čisto. Toda gorje vam, farizeji! Podobni ste grobiščem, črez katera ljudje stopajo, pa jih ne vidijo.« In ko ga je nato farizej opomnil, da pred ljudstvom sramoti ljudske učenike, je Kristus še silnejše povzdignil svoj glas: »Še hujši ste, kot pravim . Gorjč Vam — saj ste celo tako hinavski, da delate spomenike prorokom, katere so vaši predniki umorili, dasi te umore odobravate!« In Gospod, ki je priporočal ponuditi sovražniku obedve lici, jc. ko ga ie hlapec velikega duhovnika udaril, istega dostojanstveno odvrnil: Kakšno pravico imaš, da me biješ? Iu istotako se sveti Pavel ni dal od rimskega uradnika telesno kaznovati, ampak se sklical na to, da je rimski podanik, ki ne sme biti bičan. In zdaj me vprašaš, kako to? Ali ni to nasprotstvo, ali se to ne pravi, enkrat tako, drugikrat drugače govoriti, enkrat tako deiati, drugikrat ravno nasprotno? O ti majhni pajček, ki čepiš zapreden v svojem pajčjem svetu, ki ne sega dalj kakor vid tvojih drobnih očesc iu sluh in' vonj tvojih pritlikavih čutil! Prijatelj: duh krščanstva je, ki ga moraš spoznati in vase sprejeti, posamezne evangeljske besede ti krščanstva ne bodo odkrile! Krščanstvo ni samo v evangeliju nove zaveze, ampak njegove predpodobe in njegova predznamenja so že v stari zavezi — segajo od dobe očakov tam na kaldej-skili puščavah pa do bratov Makabejcev — in krščanstvo sc tudi ne konča s skrivnim razodetjem apostola Janeza, ampak sega preko mučencev in svetih škofov, učenikov nemških in slovanskih narodov -r- preko sladkih zamaknjencev in bogo-Ijubcev srednjega veka — preko hladnih in treznih organizatorjev kakor je bil Karol Boromejski — preko demokraških svetnikov, očetov revežev in sirot, Filipa Neri in Vincenca Pavlanskega — preko svetih kronanih glav in grofov — tja do današnjega dne, ko delajo za krščanstvo možje ljudski, možje ognjeviti, možje napredni. Tukaj, vidiš, se javlja duh krščanstva, ne v eni sami besedi, v enem samem stavku, ki ga iztrgaš iz Kristusovega življenja. Pa poglej nazaj v dobo, ko je izvoljen narod, na čelu mu največji mož cele dobe pred Kristom, velikan Mojzes, blodil po arabskih puščavah, da dospe v izvoljeno deželo. Ali ni bil Mojzes ljubljenec Gospodov, predpodoba Izveličarja? Ali je mar prizanašal sovragom svojega naroda, sovragom edino prave vere? Zagnal je v nepopisnem srdu table z božjo postavo med svoje ljudstvo, ki je njegovega brata Arona pregovorilo, da mu je dovolil uliti zlato tele in okoli njega razuzdano plesati. Iu pred zapeljivci ljudstva je Gospod velel zemlji, da se odpre in požre duhovnike odpadnike Datana, Kore in Abi-rona. In — ali ni Gospod Jezus Kristus izrečno dejal, da ni prišel judovsko postavo prelomit, ampak jo izpopolnit? In res -duha Božjega, ki veje v teh postavah, naš S Gospod sploh ni mogel razveljaviti. Zdai ' pa prouči te postave — ali ti r.e veje iz vsake vrstice nasproti odločnost, neizprosnost in brezobzirnost, ako je treba izkoreniniti brezverstvo, malikovavstvo ter pregreho? Boga imate za mehkotnega — ki stisne eno oko. kadar zlo delate in ljudstvo odirate ter zapeljujejte — in kako pravi psalm ?: »Glas Gospodov prekolje cedre na Li-banu — glas njegov bruha ognjene žarke. »Glas Gospodov pretrese puščavo, glas njegov poniede listje z dreves. (29) »Naši očetje so nam pripovedovali, kakšna velika dela si v onih dneh storil -s svojo roko si ljudstva pregnal, si jih pokončal in nas naselil. »S Tvojo pomočjo smo zabodli naše sovražnike, v Tvojem imenu smo jih pohodili. (44) »Tvoje puščice so ostre, celi narodi padejo, od njih zadeti, ker so sovražniki Gospodovi; «kajti pravico ljubiš, krivico, pa sovražiš.« (45) In zdaj s tem primerjaj, kako je Sin Božji glasno in jasno učil, da kdor vsega ne sovraži, kar ni njegovo, kdor ljubi mater in očeta, ženo in sestro, ki niso Gospodovi, ta ni vreden njegov učenec biti, ta ni pravi naslednik Kristusov. In na oljski najjadfi sovražnik, katerega so pa večino-riia srečno dbili. i Danes nam došlo najnovejše poročilo se glasi: (Pariz, 9. septembra. »Eclair« poroča iz Melile, da so predprošlo noč Mavri nenadoma napadli 'španski oddelek, ki je spremljal proviantno četo, in ugrabili več kamel, pušk in živil. Španci so se proti jutru umaknili nazaj, popustivši na mestu vse svoje mrtve in ranjence. SRBSKI LIST ZAHTEVA ODSTAVLJE-NJE KRALJA PETRA. Iz Belgrada poročajo: V nekem članku, kjer je govora o sedanji srbski krizi, pravi »Pravda«, da ima položaj, ki je nastal v Srbiji od umora zadnjega Ob-renovičev in do poklica dinastije Karag-jorgjeveičev ter dogodkov po aneksiji Bosne in Hercegovine, na sebi znak sramote, ki ga ne more zbrisati nobena vlada, pa naj si bode na čelu iste 'Novakovič ali kak drug državnik. Edina pomoč 'je, da se premeni osebo, ki je na čelu države. Na celem' svetu vodi zunanjo politiko do-tični vladar. A Srbija nima takega vladarja. Srbija je danes bolnik, ki ga more ozdraviti samo odločna sprememba, to je, samo sprememba dinastije zamore prinesti rešitev za Srbijo. Ta članek je povzročil velikansko senzacijo, to tembolj, ker je »Pravda« glasilo napredne stranke, to je stranke dr. Novakoviča, sedanjega ministrskega predsednika. GRŠKI KRALJ SE VENDERLE ODPOVE PRESTOLU? Grški kralj Jurij noče biti kralj, odvisen od milosti častnikov. Ker so častniki izsilili odstranitev princev iz armade, se kralju nič kaj varno ne zdi v deželi. Baje je kralj Jurij že sporočil angleškemu kralju, da se v kratkem odpove grškemu prestolu. Angleške diplomatične kroge to jako skrbi, ker smatrajo, da je kralj Jurij edini, ki .je sposoben vzdržati na Grškem mir in red. 1500 OSEB ARETIRANIH NA ŠPANSKEM. Iz Londona poročajo, da je zadnje dni bilo na Španskem aretiranih 1500 oseb, ki so osumljene zarote proti vladi. Aretiranih je tudi mnogo višjih častnikov. RUSINI. Na posvetovanju zastopnikov obeh rusinskih strank je bilo sklenjeno sestaviti skupni izvrševalni odbor galiških Rusinov. Darovi. V SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV. 312. Janez Vidovic, stolni kanonik, Celovec, 20 K. 313. Fran Demšar, državni in deželni poslanec, Češnjice, 20 K. 314. Jernej Podbevšek, kaplan, Cerknica 20 K. 315. Gregor Jakelj, župnik v pokoju, Za-poge, 20 K. 316. Peter Gorjup, kaplan, Sevnica, 20 K. 317. Anton Teul, župnik, 20 K. 318. Anton Kaplan, župnik v Medgorju, 20 K. 319. Anton Jamnik, župnik na Selih. 20 K. 320. Bralno društvo pri Kapeli, 20 K. 321. Franc Švara, kaplan, Devin, 20 K. 322. Dr. A. Brecelj v Gorici, 20 K. 323. Jožef Kolarič, župnik v Šmartnem na Paki, 20 K. 324. Janez Vidovic, stolni kanonik, Cc-lovec, 20 K. XXX Nadalje so poslali?" _ Ivan Čebula, drž. stražmojster, Sv. Križ pri Litiji, 4 K. — Davorin Agrež, kaplan. St. Janž, 5 K. — M. Kostelic, župnik, Dol pri Ljubljani, 10 K. — Franc Štular, učitelj, Pehova vas 2 K 20 v. — Josip Grašič, župnik, Beram, 10 K. — Franc Zaje, fin. svetnik, Spod. Šiška, 3 K. — Apolonija Peršah, Ljubno na Šta'ersketn, 4 K 60 v. — Franc Dimnik, župnik, Begunje, 2 K. — Jakob Fon, vikarij v Kredu 10 K. Še enkrat prosimo: Porabite tekom tedna še vse neizpolnjene položnice in jih odpošljite! XXX Za slovensko dijaško zvezo so daro-' vali ob priliki velikega sestanka v Ljubljani: dr. Ivan Svetina 4 K; župnik Avg. Šinkovec 4 K, dr. And. Karlin 10 K, Stanko Premrl 5 K, Fr. Kimovec 5 K, dr. Josip Lesar 10 K. kanonik Ivan Wolf 10 K, župnik Josip Kosec 10 K, generalni vikar J. Flis 20 K. dr. Jos. Srebrnič 10 K, kaplan F. P. 5 K; deželni poslanec Ivan Zabret 10 K; dekan Ivan Murovec 2 K; knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič 150 K; dr. Ivan Šusteršič 50 K; župnik Karol Le-nasi 20 K; deželni poslanec Anton Kobi 10 K; Josip in Rozina Habe 12 K; dr. Li-čan 10 K; državni in dež. poslanec Demšar 20 K; župnik Blazij Grča 3 K; knez in nadškof ekscelenca dr. Sedej 30 K, dekan Kržišnik nabral 13 K; župnik M. Meško 5 K; p. superior Al. Žužek 5 K; prošt Ivan Sajovic 4 K; kanonik dr. Cekal 2 K; dr. Avgust Levičnik 10 K; dekan Lavrenčič 10 K; spiritual Al. Stroj 10 K; kanonik Sušnik 5 K; prof. Evgen Jarc 20 K; Neimenovan 200 K; škof Ivan Stariha 10 K; kanonik Kajdiž 10 K; Neimenovan 100 K; g. Volta nabral 60 K. — Vsem častitim darovalcem naj bo na tem mestu izrečena najprisrčnejša zahvala. Pripomogli ste nam, da je bil naš sestanek veličastna manifestacija katoliške akademične mladine za katoliško in narodno misel. Bog povrni stotero! IREDENTA V TRENTU. Zadnje iredentovske demonstracije v Trentu povodom cesarjevega obiska v Ti-rolah, utegnejo prinesti dalekosežnih posledic. Ker so kolovodje iredentovcev za-jedno glavni vodje v »Unione gimnastica«, ie vlada že dala zapreti nekoliko njih. Sledile so številne preiskave, tudi v uredništvu lista »Alto Adige«. Zaprte osebe varuje vojaška oblast zelo strogo. Zaplenjene so tudi neke fotografične negative, ki baje zelo kompromitirajo dotične fotografe. Oblasti so tudi prepovedale »U. G.« nošenje društvenega kroja, ki da je podoben uniformam v biižnjem kraljestvu. Dnevne novice. '+ Volivno gibanje na Goriškem. Glasilo agrarne stranke »Kmečki glas« proglaša, da so se kompromisna pogajanja, katera so agrarci tako liberalcem kakor S. L. S. ponudili, kar se tiče slednje, razbila. Kakor pravi »Glas«, sta se namreč takozvana stara in nova struja v S. L. S. zložili in bosta pri volitvah enotno nastopili. Zato je agrarna stranka za splošno skupino postavila samostojne kandidate, in sicer dr. Frankota, odvetnika v Gorici, Antona Križniča, župana v Kanaiu, in Alojzija Štreklja, državnega poslanca rz Komna. — Danes imajo liberalci v Gorici shod svojih zaupnikov. »Glas« nič ne pove, ali so agrarci z njimi sklenili kompromis ali ne. Ako je res, da je v vrstah S. L. S. edinost, je to le pozdraviti. gori naš Gospod v veliki molitvi ljubezni, predno je odšel, da ga križajo, za enega ni molil in je tudi izrečno rekel, da zanj ne moli — za svet, ki njegov nauk sovraži! In vi hinavci, ki drugim priporočate, kar sami ne delate, vi vidite Jezusa Kristusa samo milega, s sladkimi besedami na ustnih, vidite ga, kako je Magdaleni položi) na grešno čelo svoje svete roke — ne vi dite pa, kako je s svetim zaničevanjem pogledal Heroda, čeprav je bil kralj — Heroda, ki ni bil samo pohotnež, kakor je bila pohotnica Magdalena, ampak tudi odiralec ljudstva, mehkužneš in priliznjenec. Njega ni Jezus pogledal, ni mu niti na njegova vprašanja odgovoril — smatral ga ni vrednega, da bi ga sploh opazil. Mari ste vi morda Magdalene — ali niste sami Herodi? In vi, grdi obrekovalci, ki Gospoda zrete pred seboj le, kako je odpuščal, sc ne spomnite, kako ga apostol slika v svojem »Razodetju«: »Glej, na oblakih pride in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli — in mnogi bodo nesrečni zaradi njega!« Iti veste tudi, kako ga apostol nadalje slika? »Prsa so bila obdana z zlatim pasom, oči pa kakor ognjeni bliski. Noge kakor razbeljena ruda in glas kakor bobnenje mnogih voda. In iz ust mu je visel meč, oster in na dve strani nabrušen.« In Gospod Jezus v apostolovem »Razodetju« takole govori zoper krivoverce in zapeljivce ljudstva: »Dela krivovercev sovražim; spokori se, če nc sc bom zoper tebe bojeval z mečem svojih ust! Pokončal bom njih otroke in vse občine naj spoznajo, da sem jaz tisti, ki vsem po njihovih delih vračam. In kdor premaga svet in njegova kriva dela ter pri meni vztraja, temu bom dal moč, da bo nad njim vladal z železnim žezlom in moje sovražnike bo stri kakor lončeno posodo.« (2, 1—29.) Vi farizeji — mar mislite, da je Kristus samo tam, kjer ga vi vidite? Ce zapazite na strani evangelija tolikointoliko, kar se zdi vam v prilog, pa ne obrnete prihodnje strani, kjer je zapisana sodba nad vami. Ali menite, da ni bil duh Gospodov tudi v tistih, ki so šli za čast Njegovo v križarske vojske z mečem v roki? Ali mar ni Božja roka vodila nežnih rok svete Device Orleanske, ko jc podila pred seboj sovražnike svoje domovine in z njihovo krvjo osvobojala svojo Francijo? In čc ie dovoljeno in prav za dom kri liti. naj ne bo dovoljeno napeti vse moči duha in besede, uporabiti sredstva vseh organizacij in naprav, ki jih imamo na razpolago, da uničimo protiverstvo? (Dalje prihodnjič.) + OH1 na Č4šk6m. Minole dni se je vršil v Vyškovu prvi shod čeških Orlov. Pri javni telovadbi jc sodelovalo 350 članov. občinstva je bilo do 3000. Govoril je državni poslanec Šramek, ki jc povdarjal narodnostno stališče Orlov in izrekel željo, da v ljudstvu narodna zavednost nikdar ne ugasne. Deželni poslanec Konečny je naglašal, da bo boj proti če-skim krščanskosocialnim organizacijam dobrodošel edinole Nemcem. Vsa prireditev, ki so se je udeležili mnogoštevilni de-egati iz Moravske, se je zaključila v najlepšem redu. . + Vsenemški poštni uradniki. Včeraj. 8. t. mes., je bil zbor zveze nemških postnih uradnikov v Mariboru. V vabilu na shod je tudi ta-ie stavek: »Nemški poštni uradniki! Časi so resni in našemu narodu groze od vseh strani nevarnosti, zato morajo vršiti posamezni poklici v svojih področjih plemensko (volkisehe) delo. Vsak službe prosti nemški pojštni uradnik iz Koroškega in Štajerskega mora gledati, da se udeleži shoda v Mariboru.« Ako se s slovenskimi strankami na poštnih uradih surovo postopa in se jih šikanira, se torej pravi, da dotični nemški poštni uradniki izvršujejo s tem svoje »deutsch-volkisch« delo! Dolžnost vsakega Slovenca je, da tudi on izvršuje svoje narodno delo in se na poštnih uradih poslužuje povsod in izključivo samo svojega jezika in te nemške šoviniste pouči, da v naši službi in na naših tleh ni mesta za vsenemške hujskače in zarotnike v državnih uradih, katere vzdržujemo s slovenskim davčnim denarjem za slovenske državljane. '+ Javne telovadbe v Šmartnem pri Litiji se udeleže odseki: 1. Ljubljana, 2. St. Vid nad Ljubljano, 3. Šmartno pod Šmarno goro, 4. Vič pri Ljubliani, 5. D. M. v Polju, 6. Dol pri Ljubljani, 7. Krka, 8. Trbovlje, 9. Radeče pri Zidanem mostu, 10. Kamnik, 11. Mengeš, 12. Šmartno pri Litiji. + Nov naskok Mažarov na Bosno. Namen mažarske agrarne banke za Bosno postaja vedno jasnejši. Sedaj se je ustanovila v Ternešvaru »Banka za kolonizacijo in zakup«, katere namen je Mažare naseljevati v Bosni. Na kak način se bo to izvrševalo, je jasno. Ta »državna akcija« Mažarov je popolnoma prozorna. Bodoči bosanski deželni zbor mora tu odločno poseči vmes! + Predavanje o starostnem zavarovanju je 5. t. m. priredilo društvo »Tabor« v Loškem potoku. Predavatelj gosp. Škulj je v razumljivem, poljudnem govoru raz-ložij, ves vladni načrt in obenem omenjal spremembe, katere nameravajo naši poslanci. Navzočih je bilo veliko število kmečkih gospodarjev in ves mnogoštevilni shod se je izrekel za zavarovanje. — Bralno društvo v Naklem pri Kranju priredi v nedeljo 12. septembra ob pol štirih igrokaz: »Posestrimi« s petjem, tamburanjetn, šaljivo pošto in prosto zabavo. — Iz Črnomlja. — Značajna doslednost naših liberalcev se je pokazala v krasni luči dne 5. septembra. Takrat ko je naš mladi 'črnomaljski »Orel« slavil svojo zmago ob največjem navdušenju našega priprostega ljudstva, — takrat se je zgo- nekaj neverjetnega rta strani naših liberalcev; združili so se v Črnomlju sedaj z Kočevarji; liberalec ne drži besede, ne pozna doslednosti, bodisi v narodnem, bodisi v kateremkoli drugem oziru. Liberalci so priredili dne 5. t. m. zvečer kgjicert — pri Kočevarju Lacknerju. Koliko so upili vedno proti gospodu Lacknerju po »Belokranjcu«, še pred mesecem dni po »Slovenskem Domu«, kjer so očitali istemu gospodu, da ščuje k sirovim napadom na liberalce, z metliškimi Sokoli vred so včasih vpili po črnomaljskih ulicah: s Kočevarji ven! Cesarske slavnosti se niso hoteli udeležiti, ker se je vršila pri Kočevarju Lacknerju itd. itd. — in sedaj, sedaj ko je Orel dvignil svoja krila, sedaj se je skril Sokol — v mehkužno trsje, — Rinže . . . Sokole, sokole! Tvoja pesem, bojna pesem — se glasi od sedaj naprej: Vom Rinžequeir zum Kulpenstrand — soli unser Lied ertonen. — Orel je prevzel stražo na naši narodni meji — in Orel bo čuval svoj narod! — Grdo se usti ob vsaki priliki liberalni posojilniški sluga Korže. Opozarjamo slavni odbor posojilnice, da bo naše potrpežljivosti konec: Vaša posojilnica in nje gospod sluga živita od-Ijudstva! Zapomnite si to! Kar je govoril Korže 5. t. m. pri Petranu. presega pa že vse meje. — Višnikar je dobil v Črnomlju 62 glasov. Zanj je najbolj agitiral nadučitelj Setina, ki sicer zelo ljubi krompirjeve počitnice med šolskim letom. — Vojaški izgredi na Notranjskem. Iz Begunj pri Cerknici se nam poroča: Do letos so se vojaki 27. pešpolka tukaj precej dostojno vedli, letos so pa kar nestrpni. Na angeljsko nedeljo ponoči so razbili v Begunjah št. 59, okno in hoteli s silo v hišo vdreti, da je vsa družina v strahu klicala na pomoč. — V nedeljo 5. t. m. ob polnoči so nekega posestnika v gostilni pri »Tišleriu« tako z bajoneti osu-vali, da zdaj v velikih bolečinah zdihujc v $stelji. Tudi nekateri Ncftnci 47. pešpolka- so se zelo divje obnašali. Cele noči so nu-|i in preklinjali po Bezuljaku. Končno so -j.'h fantje s kamenjem' nagnali. Naj bi vojaška oblast tukajšnjim vojakom ne pustila cele noči rogoviliti. • — V mučnem položaju pod Golico. Zadnji četrtek je bil na Golici zapadel pe-denj debel sneg. ki je ležal skoro tri dni in je segal nekako od vrha do 1400 metrov nadmorske višine. Iz Kopršarjeve hiše sc je lepo videlo, kako je hišnik Kadil-nikove koče začel okrog devetih dopoldne po najkrajšem potu drčati v dolino. Uro kasneje pa se je pojavila pod v^hom na razpotju, ki vodi navzdol proti nemški koči, velika temna lisa. S kukalom se je dognalo, da tvori liso v snegu 17 volov, ki ne morejo naprej, ker jim pot zapira silna strmina, proti nemški koči pa voli očividno niso hoteli iti. Pastarica občine Planina pod Golico se je bila namreč nekoliko zamotila, takrat pa so jo bili voli iz staje pobrali in krenili po sneženi gazi, kjer je prej hišnik navzdol drčal. Ko sc pri stiku nemške koče prične še hujša strmina, se je žival ustavila, ker ni mogla naprej, nazaj pa tudi ne, ker bi vsak tak poizkus žalostno ponesrečil. Pastarica se je trudila, da bi jih spravila na nemško pot, toda žival je ni hotela ubogati in je trdovratno silila pod strmino in se ozirala nazaj, od koder je bila prišla. V silni stiski je začela pastarica klicati na pomoč. Na Planini so jo kmalu opazili m odpravilo se je nekaj vaščanov. da preprečijo nezgodo. Najprej so zapeljali na složno nemško pot vola vodnika, za njim so pognali nekaj tovarišev, nator pa je prostovoljno sledila ostala družba. Šele pri nemški koči so bili vsi iz nevarnosti in pastarica se je globoko oddahnila, ker je srečno odvrnila pretečo škodo in nevarnost. — Otvoritev prenovljene Triglavske koče se je izvršila 8. t. m. ob lepem vremenu in obilni udeležbi. Ze v soboto zvečer se je zbralo na Kredarici do 50 hribo-lazcev in hribolazkinj, ki so udobno prenočili deloma v novih krasno opremljenih sobah, deloma pa na skupnem ležišču. Proti jutru so pa prihajali turisti, ki so porabili krasno mesečno noč za pot. Na vse zgodaj je bilo že čez 40 hritoolazcev na vrhu Triglava. Ko so ob 11. uri došli tudi domačini iz Bohinja, pričela se je sveta maša, ki jo je daroval v kapelici' društveni odbornik, katehet Janko Mlakar. Pri maši je pel cerkveni zbor, kr se je kar v hipu sestavil. Slovesnost je tudi poveli-čalo streljanje, katero so oskrbeli vrli bohinjski fantje — brez možnarjev. Zavrtali so namreč kar skale in pokalo je, da je odmevalo daleč po dolinah. Po maši je imel katehet Mlakar kratek nagovor in nato je blagoslovil novi del Triglavskega doma. Po cerkveni slovesnosti je predsednik osrednjega odbora S. P. D. dr. Fr. Tonyn-šek z navdušenim nagovorom otvoril Triglavski dom. V svojem govoru je omenjal med tistimi, ki so pripomogli k krasni stavbi, inženirja Skaberneta, Aljaža, Po-žganca, Mraka in delavce, ki so izvršili stavbo. Nato je katehet Mlakar izročil vsem navzočim Aljažev pozdrav. Po ofi-cielnem deju slavnosti se je razvila v prostorni obednici jako živahno življenje. Šele proti 3. uri popoldne so začeli zapuščati gostje gostoljubni planinski dom. ki dela .vso čast osrednjemu odboru S. P. D. — Vseh udeležencev je bilo precej nad sto. — Siovenski zrakoplovec. V goriških listih čitamo: G. E. Rusjan, znan dirkač društva »Gorica« v Gorici, je konstruira'1 zrakoplov, katerega so mu potem napravili v Milierjevi tvornici v Turinu. Laški listi iz Italije hvalijo ta zrakoplov, da je lahek in gibljiv, ter utegne biti porabljiv bolj kot kak drugi. G. Rusjan se mudi v Turinu že nekaj časa. Brata Josip in Edvard Rusjan sta sinova znanega goriškega sodarja Rusjana; imata 25 oziroma 23 let. Rusjana sta Slovenca. Laški listi ju slikajo za Italijana; neki list je pripovedoval celo, da je Rusjan do rodu Anglež. Rusjanov je v goriški okolici polno. — Samomnor policaja. V Trstu se je včeraj ustrelil policist Ivan Skočjaj, doma iz Materije. Mož je oženjen in ima eno hčerko. Vzrok je baje neka ženska. — V Jadranskem morju sedem morskih volkov ujetih. Pretekle dni so ujeli v morju pri Istriji ribiči z mrežami za tune sedem morskih volkov, in sicer enega velikega in šest malih. Veliki je bil 5Vz metrov dol. Ribičem so naredili na mreži za 2000 K škode, Dobili so od vlade primerno nagrado. — Dolgoletne tatvine na poštni progi Dunaj-Trst. Poštni sluga Franc Skromer, ki sc že več let vozi s poštno ambulanco Dunaj-Trst, je od 1. 1903 poneveril več denarnih pisem v skupni vrednosti 50.000 kron, ki jih je porabil za nakup dragocenosti. Kupil je tudi lepo hišo v neki nižje-avstrijski vasi. Tatu so aretirali . — Mati prodala za šest kron zamorcu otroka. Iz Trsta poročajo: Neka Marija Zamparo, pristojna v Videm, je pretekle dni prodala svojega nezakonskega, dva meseca starega otroka Ano nekemu neznanemu zamorcu, ki se je izjavil, da bo vzel otroka s eboj v Aleksandrijo. Vsled očitanj otrokovega očeta, je mati naznanila vso zadevo policiji, ki dosedaj ni našla sledu niti o zamorcu niti o otroku. Črnec je dal nečloveški materi šest kron za otroka. — Tržaški župan. Cesar je potrdil izvolitev dr. Alfonza Valerio za tržaškega župana. — Poročil se je v Trstu gospod Rudolf Dubčnik z gdčno Katjušo Požar. — Rauchove šolske knjige. Ban Rauch je iz šolskih knjig na Hrvaškem dal odstraniti vse one pesmi, ki imajo hrvaški narodni značaj. — Prepovedan shod. Zagrebška policija je prepovedala shod, katerega je za včeraj napovedal v Zagrebu poslanec šurmin. — Samoumor na vojaških vajah. Na vojaških vajah v Hrenovkah si je neki rezervnik, rodom Štajerc, pognal krogljo skozi usta v možgane in je ostal na mestu mrtev. Kaj je nesrečneža gnalo v smrt, je neznano. — Dvoboj radi zadnih tržaških volitev. Minuli torek se je vršil dvoboj med glavnim urednikom »Lavoratora«, Angelom Lanza, in Alojzijem Federzonijem (prijateljsko ime Giulio de Frenzi), ured-nikom»Giornale d' Italia«, radi ostre polemike, ki je nastala med obema v listih »Resto del Carlino«, »Squilla« in »Tempo« zbog nastopa socialistov pri zadnjih tržaških deželnozborskih volitvah. Federzoni je bil ranjen na glavi. — Zopet poizkušen dvojni samoumor ,v Trstu. Marija Tome, l/letna deklica, ki se je 6. t. m. hotela zadušiti z oglikovim plinom skupaj s svojim zapeljivcem Ati-Jijem Chiussi v njegovi sobi, je včeraj ob 6. uri 30 minut umrla v bolnišnici. Ker pa je iz poizvedb policije izšlo, da je Chiussi bržkone priganjal deklico k samoumoru, češ, da hoče umreti skupaj ž njo, je oblast njega, nahajajočega se v opazovalnici, proglasila aretiranim in odstopila akte državnemu pravdništvu. — Pododbor Slovenske dijaške zveze za Be^o Krajino se je konstituiral dne 5. t. m. sledeče: cand. iur. Martin Malnerič, predsednik, eksp. akad. Marko Težak, tajnik. abiturient Anton Plevnik, knjižničar in blagajnik. Za obmejne Slovence je nabral g. M. Težak na slavlju črnomaljskega Orla 6 K. — K zadnjim srednješolskim imenovanjem. V času od 29. junija do zadnjih imenovanj z dne 31.velikega srpana je bilo razpisanih 49 mest na srednjih šolah, kamor so tudi lahko upravičeno kompeti-rali slovenski prosilci, izprašani za nemški in slovenski učni jezik. Na posamezne stroke se je omenjeno število razdelilo sledeče: verouk 2. klas. filolog 4, mod. filolog. 18, historična skup. 5, matemat. skupina 7, prirodopisje 8, risanje 1. telovadba 4. Od vseli razpisov je odpadlo na kranjske srednje šole pet mest in sicer: a) na slovenske 4, b) na nemške 1. V tem terminu je bilo število slovenskih prosilcev precejšnje (poročevalcu javljenih 25 prosilcev za 14 mest), nekaj jih je prosilo izven Kranjske. — Z imenovanji od 31. vel. srpana se je zasedlo 29 gori navedenih mest, od teh pri nas a) na slovenskih zavodih 4, b) na nemških nič. — V celem je bilo izdanih 126 imenovanj, ki se raz-dele sledeče: 40 profesorjev je bilo na lastno prošnjo premeščenih, (Slovenec 1: K. Hočevar iz Kočevja v Ljubljano), 11 provizoričnih gimnazijskih učiteljev je dobilo definitivna mesta (Slovenec 0), 51 suplentov je dobilo definitivna mesta (Slovencev 5 in sicer pridejo na novomeško gimnazijo: prof. Kand. dr. Ažman, supl. na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, dr. Janko Lokar in suplent na realki v Ljubljani dr. V. Sarabon, supl. na slov. girnn. vzporednicah fvan Bračko istotje. supl. na gimn. v III. okraju na Dunaju Fran Skok na gimn. v XVII. okraj), 24 suplentov je dobilo provizorična mesta (Slovenec 0). — 2e v drugem terminu razpisani mesti: a) za klasično filologijo na nemški gimnaziji v Ljubljani in b) za moderno filologijo v Gorici, nista zasedeni, kljub temu, da so se oglasili kvalificirani prosilci. Ljubljanske novice. Ij Poročil se bo 23. septembra gospod dr. Erich Eberl z gdčno. Ano Ločnikar iz Viča. Ii Eden najbolj zapuščenih krajev v Ljubljani so tako imenovane Prule. To je kraj, kjer bi imela stati obrtna šola; kljub * temu, da se tu vrši precejšnji promet, imajo vse ulice le štiri že znane leščerbe. Torej ni čuda, da so nočni kravali na dnevnem redu. Vodovje steka se vse v ulico Sredno. Res umestno ime! Ta ulica služi tudi obenem za odkladanje smeti in pomij, voda iz te ulice nima odtoka in se voda po večdnevnem solnčnem vremenu usuši z groznim smradom, dočim so neke ulice žc popolnoma zazidane, o 'kaki kanalizaciji sploh ni govora. Ker zadnji Čas vlada metoda, da je za odpravo takih nedostat-kov potreba posebnega občinskega sklepa, pozivljemo tem potom občinske zastopnike. ua zopet skiičejo oučajne se- stanke. da se pogovorimo o uspehih, ki sta jih gg. občinska svetnika Likozar in Bergant dosedaj imela za naše Prule. lj Društvo dobrodelnih gospej dija<-kom v pomoč naznanja, da preskrbi tudi za deklice dobra in zanesljiva stanovanja. Oglasi pri predsednici gospej Franji Eberl, Miklošičeva cesta 6. lj Poneserčen borilec z biki. Atlet Et-tore Tiberio, ki je nastopal tudi lansko leto v Ljubljani, se je ponesrečil v Inomostu. Pri predstavi si je kot zadnjo točko pustil vpreči na roke dva vola, ki ju jee s svojo močjo vedno potegnil nazaj. Naenkrat se je odtrgala veriga in Tiberio je odletel z vso močjo na kamniti tlak. Zlomil si je kost v golenici ter tudi dobil bržkone težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. lj V preiskovalnem zaporu je pridržalo deželno sodišče trgovca Skerlja iz .Dolenjske ceste, ker je na sumu, da je napravil goljufivo krido. Ij Odlikovanje. Deželni predsednik baron Schwarz je izročil poljdelskima delavcema Gregorju Megliču in Jožefu Zupanu pri Sv. Katarini častni svetinji za 40-letno zvesto službovanje. lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je daroval preč. g. Karel Jančigar, župnik v pok. v Ljubljani, 20 K. Bog plačaj! Živeli posnemovalci! lj Nasilnež. Ko je hotel na Cojzovi cesti stražnik legitimovati 291etnega brezposelnega dimnikarskega pomočnika Antona Gottwalda, se eje ta zagnal vanj in le s težavo ga je stražnik obvladal ter odve-del v zapor. Gottwalda so izročili zaradi hudodelstva javnega nasilstva deželnemu sodišču. Štajerske novice. š Shod poslanca Piska. Iz Spodnje Polskave nam poročaio: Poslanec PiŠek je imel 5. septembra tukaj v gostilni gospoda Hrastnika dobro obiskan shod. ki se je vršil v najlepšem redu, dasi je tukaj hudo nemčursko gnezdo. Gospod poslanec je govoril zelo stvarno o raznih gospodarskih vprašanjih in omenil, da je obstrukcija v državnem zboru preprečila več kmetijstvu naravnost sovražnih postav. Gospod deželni poslanec Peter Novak je govoril o nalogah bodočega štajerskega deželnega zbora z ozirom na kmetijstvo. Soglasno so bile sprejete resolucije: 1. Odobrava se odločen nastop poslancev »Slovenskega kluba« v državnem zboru in se jim izreče popolno zaupanje. 2. Slovenski poslanci naj deluje o na to. da bo država prispevala 50 odstotkov za ljudske šole. 3. Poslanci naj odločno nastopijo zoper uvoz tuje živine in mesa. 4. Potegnejo se naj za zdatno podporo za one kraje, ki so letos prizadeti po suši in toči. š »Slovenskega psa lahko vsak ustreli, ne da bi bil zato kaznovan,« kričal je ob napadu na slovenskega trgovskega sotrudnika meseca malega travna O. Deutschbauer v Ptuju. Za to zlo, ki vpije do neba in razburja narod, je dobil — dva dni zapora. š Na osemrazredni zasebni dekliški šoli šolskih sester v Celju, s pravico javnosti, bode zapisovanje učenk dne 12.. 13. in 14. t. m.: vzamejo se učenke tudi na hrano in stanovanje. š Državni poslanec dr. Benkovič se je podal na Dunaj, da na pristojnih mestih ožigosa razmere na okrajnem glavarstvu v Brežicah in zahteva primernih ukrepov. š Umrl je Jakob Janežič, tovarnar v Grižah. š Umrl >je v Celju vpokojeni davčni oficijal Ferdinand Stuss, star 71 let. š Za Woschnaggov mandat iščejo že naslednika. Eni hočejo imeti dr. Arnbro-vSchitza — tudi pristni German — nekateri obrtnika, drugi pa zopet vojniškega' dr. Pevca, ki ima pa tudi to smolo, da nima ne nemškega imena, ne nemške krvi. Tudi za mladega odvetnika dr. Zanggerja (Cankarja), toda luidomužneži pravijo, da hi dr. Zanggerja utegnilo ubiti neko usodepolno pismo, ki se nahaja v rokah Slovencev. Tu bi pa ne prišla v poštev le narodna, ampak osebna čast. ker bi si utegnil celo državni pravdnik mustače zasukati. § Poročil se je v Gradcu odvetniški kandidat Ernst Ambroschitsch, z gdčno. Erno Scblacher, hčerko veleposestnika. š Nagloma umrl je v Celju davčni ofi-cial Ferdinand Stuss, star 71 let. — Umrl je v Mariboru gostilničar Jožef Laufer. š Umrl je v Celju vpokoieni stotnik Du Nord, star 73 let. Bojeval se je tudi v papeževi armadi. BREZKONČNA NEMŽKONACIONALNA GONJA. Nemški nacionalni hujskači ne nameravajo pustiti Dunaja v miru. »Zveza Nemcev na Nižjem Avstrijskem« sklicuje velikanski shod »nemškega Dunaja« v ro-tundi. Drugo veliko zborovanje je v ro-tundi nameravano na dan otvoritve nižje-avstrijskega deželnega zbora. Na tem zborovanju se bo zahtevalo sankcionira- nje lex Kolisko-Axmann. Seveda je ta nemški »Bund« pozabil, da je rotunda last trgovskega ministrstva, o katerem ne vemo, če bo upalo dati rotundo na razpolago nemškim hujskačem, kljub temu, da je šef trgovinskega ministrstva dr. Weiskirch-ner. Toda ne glede na to, je rotunda že oddana celo leto v najem odboru, ki pripravlja tamkaj za prihodnje leto mednarodno lovsko razstavo. Torej velja kot izključeno, da bi ta odbor oddal rotundo v hujskaško svrho proti drugim narodom. Razne stvari. Ruski car dela za tri ljudi. Ruskemu carju je došla vloga, da so nekateri mladi častniki preveč obremenjeni z delom. Ruski car je odgovoril: »Jaz delam za tri ljudi, naj mladi gospodje delajo vsaj za dva Človeka. Biilowov sluga morilec. Iz Mersebur-ga poročajo, da se je slugi kneza Biilowa zmešalo. Ustrelil je svojega starega očeta in svoja dva otroka, nato se je pa obesil. Nov škandal v Rusiji. — V Turke-stanu je uganjal general Dudarov neverjetne reči. Dobival je denar za baterijo, katera je bila samo na papirju. Denar je porabljal v svoje namene ter živel razkošno s svojo ženo. Da bi bil varen, se je zvezal s prejšnjim šefom Turkestana, da sta si delila rublje. Slednjič je prišla vsa reč na dan. General Stossel veletržec s čajom in hišni posestnik. Iz Moskve se poroča: Nekdanji poveljnik portarturske trdnjave, general Stossel, se je po carjevem pomi-loščenju stalno naselil v Moskvi. Za časa preiskave je Stossel tožil, da je največja sirota, a sedaj je naenkrat stopil kot družabnik v najstarejšo in največjo čajno tvrdko v Rusiji, to je tvrdka Vasilija Per-lova in sinov. Letni promet te tvrdke je znašal več miijonov rubljev, a ob času rusko - japonske vojske je dospela na rob propada. Upniki so postavili tvrdko pod posebno upravo, da bi prišli do svoj.h terjatev. Vendar to ni nič pomagalo in so pasiva dosegle vsoto dveh in pol miijonov rubljev. Zaradi tega so hoteli upniki postaviti tvrdko v konkurz. V tem času je k tVrdki pristopil — gotovo ne brez velike glavnice — Stossel kot tihi kompanjon in upniki so se zadovljili s pogoji, ki jih jim je stavila tvrdka rešena bankerota. Nadalje se tudi poroča, da je Stossel kupil desetnadstropno hišo v Sadovajski ulici v Peterburgu. Skriven podzemeljski hodnik v bel-gradskem konaku. Ko je bil leta 1903 umorjen v Belgradu srbski kralj Aleksander s svojo soprogo, se je mnogo govorilo o skrivnem podzemeljskem! hodniku, ki vodi iz kraljevskega dvorca. Kralj bi se lahko rešil, če bi ne pustil par dni prej zazidati tisti hodnik, ker se je bal. da bi ravno po tem hodniku vdrli v dvor zarotniki. Takrat se ni verovalo vestem o podzemeljskem hodniku. Sedaj pa se je dognalo, da je ta hodnik v resnici bil. Delavci pri kanalizaciji so prišli na sled hodniku, ki je štiri metre pod zemljo. Vest o podzemeljskem hodniku se je hitro razširila po Belgradu in se mnogo o tem govori. * Dr. Leop. Lenard: »Nemščina brez učitelja« ali »Slovensko-nemška slovnica za samouke«. Založila Katoliška bukvama. Cena 1 K 20 h, po pošti 1 K 30 h. Razmere prisilijo večkrat naše rojake, da morajo po svetu. Mnogo si jih služi kruh med Nemci na Dunaju, na Vestfalskem, v Gradcu itd. Gori navedena slovnica je pisana z namenom, da bi takim trpinom nekoliko pomogia olajšati osodo. Samo ustno občevanje ne zadostuje, da bi se kdo "kolikor toliko pravilno naučil tujega jezika. Zato je treba književnih pripomočkov. A naše šolske slovnice so za to skoraj nerabne, ker so razumljive samo, ako jih razlaga učitelj. Druge slovnice, ki bi "bila rabna brez učitelja, lahko razumljiva in ne predraga, pa doslej nismo imeli. Gori navedeno delce ima namen, da odpomore tej potrebi in pride na pomoč našim sočutja za-islužujočim trpinom. Naslanja se radi lažje razumljivosti in večje enostavnosti kolikor mogoče na Sketa in Wilomitzerja, toda ima vedno pred očmi slovenskega preprostega delavca. Na znanstveno oceno ne računa, svoj praktični pomen bo pa kolikor toliko dosegla, ker nimamo dru-.gega boljšega dela te vršite. Vsem Slovencem, ki se hočejo učiti nemščine za vsakdanje potrebe in nimajo višje izobrazbe, se ta slovnica najbolje priporoča kot najboljši in skoraj edini knjfževni pripomoček. Telefonska in brzojavna poroUla. BIENERTHOVE KONFERENCE. Dunaj, 9. septembra. Bienerth je nadaljeval danes konference v zadevi zasedanja češkega deželnega zbora. Dopoldne je bil zaslišan dr. Pergelt, popoldne pridejo k Bienerthu češki agrarci. Iz vladnih krogov se čttje, da se konference ugodno razvijajo. CESARSKE VOJAŠKE VAJE. Veliki Meserič, 9. septembra. Vodstvo vojaških vaj je v Ternavi, kamor sta se danes odpeljala tudi oba vladarja. Vreme je krasno. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je napram časnikarjem izjavil, da vest o njegovih izjavah glede Ogrov ni resnična. K VELEIZDAJI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Inomost, 9. septembra. Uredniške prostore lista »Alto Adige« v Tridentu je oblast zaprla in natančno preiskala. Isto se jc zgodilo s stanovanjem glavnega urednika. V poslovnih prostorih neke triden-tinske tvrdke so našli podzemski hodnik, ki vodi h prostorom menjalnice »Banca cooperativa« in ki je bil napolnjen s papirji ki so bili zaplenjeni. Pri hišnih preiskavah radi tatvine v »Banci cooperativa« so našli materijala, ki dokazuje, da se ukradeni denar ni porabljal v zasebne ampak v iredentovske namene. Preiskave vodi zato vojaška oblast. GROF STERNBERGOV PREDLOG. Dunaj, 9. septembra. Grof Sternberg namerava z ozirom na zadn'e dogodke staviti v parlamentu predlog, naj se Dunaj proglasi za pokrajino vseh avstrijskih dežel, na kateri imajo vsi jeziki avstrijskih narodov enake pravice. NESREČA V DUNAJSKI OKOLICI. Dunaj. 9. septembra. Dva vlaka parnega tramvaja med Dunajem in Modlin-gom sta danes trčila skupaj. Ranjenih je 16 oseb. CAR NIKOLAJ ODPOTUJE NA KRIM. Peterburg, 9. septembra. Car Nikolaj in carica sta z otroci odpotovala na Krim. V Peterburgu so odkrili zaroto, ki je nameravala v policiste preoblečene revolucionarje pri carjevem odhodu utihotapiti med policiste in izvršiti atentat. Pri aretiranih revolucionarjih so dobili policijske uniforme in bombe. Aretiran je tudi sin nekega generalnega majorja. KDO JE ODKRIL SEVERNI TEČAJ? London, 9. septembra. Včeraj so videli parnik »Roosevelt«, na katerem je Peary ob južni obali Labradorja. Včeraj zvečer ie parnik došel v zaliv Reg. London, 9. septembra. Cook je brzo-javil ameriškim listom, da čestita Pearyju. Boljša sta dva rekorda kot noben. Peary je po drugem potu dosegel severni tečaj in bo opis te poti velike važnosti. Peary ne pride v Brusek ampak se iz Hamburga direktno odpelje v Ameriko. SMRTNI PADEC AVIATIKA LEFEBRA. Pariz, 9. septembra. Nesrečna smrt 311etnega aviatika Lefebra je napravila na vse kroge globok vtis. Lefebre je preizkušal dva nova aeroplana tipa' Wright-Ariel. S prvim je izvršil mirno pOizkuŠnjo vožnjo, pri drugem je šlo spočetka tudi gladko, a nato je stroj naenkrat se začel nevarno zibati in je takoj na to s hruščem priletel na zemljo, kjer ie ostala od njega Je podrtina. Lefebre je pri padcu prilete1 s sencem na železni del in ostal mrtev. Izvid gda. drja. Josipa Parza, praktičnega zdravnika na Dunaju. Gospodu J. Serravallo v Trstu. Prijazno mi poslana preizkušnja Vašega Serravallovega kina-vina z železon mi je povodom neke rekonvalescence p( influenci prišla prav v dobro in bom t; Vaš izdelek v primernih slučajih še več krat rad porabil. Na D u n a j u , 29. oktobra 1908. 292 M (30) Dr. Josip Par z. | Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, sred. zraCni tlak 736-0 mu C rt O Čas opazovanja Stanje barometra v mrn Temperatura po Celziju VetrovJ Nebo Padavina v 24 urah 7 9. zveč. 7338 135 sl. jvzh. del. obl. 01 8 7. zjutr. 34-8 100 sl. svzh. megla 2. pop. 350 22-2 sr. jzah. jasno 8 0. zveS. 36-3 15-5 sl. jzah. jasno o 7. ijutr 36 7 14 1 brezvetr. * O 2. pop P6'7 24 2 sr. jzah. Srednja predvčerajšnja temp. 13-10 norm. 16 Srednja vCerajšnja temp. 15;9°, norm. 15-90. TKŽSE CRl^E. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 9. septembra. Pšenica za oktober .... . 13- Pšenica za maj 1910 . . . Rž za oktober 1. 1909. . . . . 9 Oves za oktober..... . 9' Koruza za september 1909 . . 7 Koruza za maj 1. 1910 . . . . 7" Efekti v:--- Katoliško narodno dijaštvo se zahvaljuje najprisrčnejše vsem, ki so na kakor-šenkoli način pripomogli k tako sijajno uspelemu sestanku v Ljubljani. Posebno pa se moramo zahvaliti preč. g. kanoniku dr. Jos. Lesarju, ravnatelju semenišča, stolnemu kanoniku g. dr. Andr. Karlinu, vodji Alojzijevišča, prečastitemu predstoj-ništvu samostana očetov lazaristov, pre-latu Andr. Kalanu, vodji Marijanišča, pred-stojništvu dijaškega konvikta, čast. pred-stojništvu Lichtenthurnovega zavetišča, ki so nam blagohotno prepustili svoje zavode za čas našega sestanka in omogočili spraviti dijaštvo pod streho. Hvala lepa tudi vsem cenjenim družinam, ki so sprejele za te dni brezplačno naše tovariše pod streho, pred vsem prisrčna hvala g. župniku Kalanu! Iskreno se zahvaljujemo slov. glasbenemu društvu »Ljubljana«, ki je z umetniško dovršeno pesmijo tako zelo povečala sijaj našega sestanka — predvsem vrlemu gospodu pevovodji! Hvala lepa neznanemu gospodu, ki je naročil in plačal zk komerz godbo »Slovenske filharmonije«! Ravno tako slav. uredništvu »Slovenca«, ki nas je pri pripravah za sestanek vedno podpiralo in točno priobče-valo vse naše oklice in poročila! Hvala vsem, ki so nas počastili s svojo udeležbo — slovensko katoliško narodno dijaštvo vam je vsem hvaležno! Za katoliško-narodno dijaštvo: cand. iur. Marko Natlačen, stud. iur. Stanko Masič. 111. shod Marijinih kongresacil. Na Dunaju, 6. sept. 1909. Nedelja, najsijajnejši dan kongregacij-skega shoda, je imel prelep, ganljiv začetek v jutro ob 7. uri pri skupnem obhajilu vseh sodalov! Prostorna cerkev »Am Hof« je bila skoro premajhna za veliko množico zvestih Marijinih sinov in hčera — nad 4000 jih je prišlo! In vse se je vršilo v vzornem redu. V osredju možje, mladeniči, dečki vseh stanov z bliščečimi zastavami in z znaki Marijinimi na prsih! — V stranskih ladjah verno ženstvo — od najodličnejše dame do priproste delavke! In vse je navdajala le ena želja, le eno hrepenenje — sprejeti Gospoda — in s tem vnovič utrditi zavezo ljubezni in zvestobe do idealov krščanstva! Vzpla-menel je ogenj navdušenosti do vrha, ko je govornik p. Kolb S. J. z znesenimi besedami spodbujal p.oslušalce k neomaje-memu zaupanju do Matere Marije. »V isti cerkvi smo, pred isto sliko, kjer je nekoč molil nedolžni mladenič sv. Stanislaj, v, bližini iste sobice smo, kjer se mu je prikazala Devic Devica!« In zadonelo je iz tisočerih grl: Tvoji smo. Tvoji na veke, o Marija! — Kakor sveta prisega so odmevale besede od častitljivih starodavnih zidov in zrosilo se je vsako oko, strepetalo sleherno srce ob velikosti tega trenutka. Ob 10. uri je bilo zborovanje predsednikov in vodstev Mar. družb. Župnik Epp (Tauberbischofsheim) je predaval zelo praktično o razmerju med predsednikom kongregacije in magistratom, ravnatelj meščanske šole F. Moser je govoril o razmerju med magistratom in člani, župnik msgr. Stober pa o zaprekah v vodstvu Marijinih družb. Vsa predavanja kakor tudi sledeča debata, so bila prav praktična. Ob 3. uri popojdne se je vršila velika procesija k sohi Matere Božje »Am Hof«. P. Abel je prejšnji večer rekel, da mora biti to impozantria manifestacija, in res je bila. Med slovesnim zvonenjem zvonov častitljive stolnice sv. Štefana se je pomikala dolga procesija — blizu 5000 Marijinih sinov in hčera — pod vodstvom eksc. škofa dr. Marschalla k Marijini podobi »Am Hof.« Tam je pričakoval sprevod sivolasi kardinal Gruscha. Vodja procesije je prinesel Najsvetejše iz cerkve na pripravljeni altar, in tamkaj so se molile lavretanske litanije. Tisočglava množica je odgovarjala, da je hrupno odmevalo od hiš, ki oblegajo trg. Posvetili smo se še Materi Božji in prejeli zakramentalni blagoslov. Nato se je vrnila procesija v prestolno cerkev, kjer se je zapela zahvalna pesem. Vršilo se je vse v lepem redu, tudi občinstvo, ki je gledalo to krasno manifestacijo katoliškega mišljenja in življenja, se je obnašalo zelo dostojno. Zvečer ob 7. uri je bilo slovesno zborovanje. Takoj v začetku je podelil g. pomožni škof dr. Marscliall papežev blago-siov i>o izrecnem naročilu sv. Očeta. Prvi govornik, ravnatelj Moser, je slikal pomen kogregacije in Marijinega češčenja za družino. Med govorom je poročevalca vedno navdajala misel: takii- učiteljev, ki tako globoko pojmujejo življenjske probleme, ki imajo tak zmisei za potrebo l;udske duše, nam daj Bog! Fiat, fiat! — Drugi govornik je bil župnik Knebel iz Mannheima, ki si je bil že po svojem govoru v soboto pridobil srca vseh. Govoril je iz svoje prakse o pomenu kongregacije za dušeskrbje. — P. Boihsl S. J. je v sklepnem govoru povzel poglavitne misli vseh predavanj in spodbujal na delo, ki ga čas nujno zahteva. Danes v ponedeljek smo napravili skupno božjo pot v Klosterneuburg h grobu sv. Leopolda. P. Fischer S. J. nam je dal na pot še lepe opomine, da gojimo krščanstvo v srcu, da ga uveljavljamo v javnosti in tako pripomoremo, da se vrne mir in ljubezen v širno avstrijsko domovino. Lepi so bil,i ti dnevi. Dal Bog, da ob-rode obilo sadu! Nos cum prole pia benedicat Virgo Maria. Rogaški Styria-vrelec Zdravilna voda proti Zdravniško oteklini v želodcu ln -:--—; Izborni krCem, Brigthovemu priporočena 1 - vnetju ledvic, katarom zdravilni V grlu in krhlju, v želodcu . ., in črevih, diatezi, zaprtju, Učinki 1 M 1538 boleznih na jetrih itd., itd. 2475 sprejme 3~l Hnton Štira, čevlj. mojster, Sp. Šiška. se kol naravna amiznavoda rvflmfeinkoi zdravilna voda zoper teikode organskega dihanja in loper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča. Zalivala. 2501 Za vse izkazano srčno sožalje povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga in očeta, gospoda Ivana Simonič c. kr. sodnega sluge deželnega sodišča kakor tudi za spremstvo dragega nam pokojnika k večnemu počitku in za darovanje prekrasnih vencev, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebej pa se Se presrčno zahvaljujemo velerodnemu gospodu dvornemu svetniku Josipu Pajku in časti-tim gospodom uradnikom deželnega in okrajnega sodišča, nadalje g. oskrbniku deželnega sodišča Juliju Rabitschu in tudi g. kaplanu Barletu. Zahvala bodi tudi g. društvenikom „Certifikatlsta" in pa njegovim stanovskim tovarišem sodišča ter kaznil-niškemu osobju, ki so izkazali ranj-kemu tovarišu zadnjo čast. Bog bodi obilen plačnik! L) ibljana, 9. septembra 1909. Žalujoča rodbina. iz boljše hiše, sprejmeta se na hrano in stanovanje. Kje, se izve v trgovini oljnatih barv Brata EberI, Miklošičeva cesta št 4. ali pa Ble/weisova cesta št. 1., parter, vrata št. 2. 2428 3-1 Šolska stavba. Občina Pleterje in krajni šolski svet v Zdolah želita oddati pri stavbi tretjega šolskega razreda ljudske šole na Zdolah vsa zidarska, tesarska in mizarska dela potom dražbe, ki se vrši na Zdolah, dne 20. septembra 1909 od 2. do 3. ure popoldne pri občinskem uradu, načrt in proračun je na ogled pri podpisanem uradu, in pri dražbi je položiti 10°/o vadija. Županstvo Pleterje, dne 2. septembra 1909. Martin Pajdaš 1. r.f 2495 1—1 župan. ki obiskuje tukajšne šole iz boljše hiše >t s stara 14 do 16 let, se sprejme na stanovanje In hrano ter družbo domače hčerke-šolarice. Glasovir v prosto porabo. Naslov se izve pri upravništvu ..Slovenca". 2480 2-1 OD 12. DO VŠTETEGA 19. SEPTEMBRA T. L. BODE V PRITLIČJU »NARODNEGA DOMA« V LJUBLJANI GRAFIČNA RAZSTAVA RAZSTAVLJENE BODO UMETNE REPRODUKCIJE SLIK, UMETNA TISKARSKA DELA IN AKCIDENCE DOMAČIH IN TUJIH TVRDK, VSE IZVEDENO PO NAJNOVEJŠIH NAČINIH. ODPRTO OD 9. DOP. DO 6. ZVEČER BREZ PRESLEDKA. VSTOP. 40 VIN. ZA OSEBO. RAZSTAVNI ODSEK DRUŠTVA TISKARJEV NA KRANJSKEM. 2493 4-1 za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča Lav. Schwentner, knjigotržec v Ljubljani. ■ V* I v;Vl-ti i "•■•AL £«1- V Sv. Jakoba trg št. 2 ordinira zopet 2492 3-1 pridna, poštena, z dobrimi spričevali, gre tudi k otrokom. Nastop lahko že 15. septembra. Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod šifro: »Gospodinja". 2452 3-1 Sprejme se več gospodov na ===== hrano in stanovanje event. se odda po jako nizki ceni eni ali več družinam brez otrok ========== več sob z vso opravo ali tudi brez oprave. Vinko Orešnik, restavrater v hotelu „Vega", Sp. Šiška. 2460 3-1 2491 10-1 Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših ===== barv ===== za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fine oljnate barve sa študije, akvarelne trde la tekoče, tempera barve t tubah, pastelne barve. Baznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in alumininm v listih. ŠtampiUJske barve. Oglje za risanja. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko> platno la papir. Palete, škaUle za štndije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: Najnovejši slikarski vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, ===== prstene in rudninske barve. == :: Priznano najboljše in najizdatnejSe :: = oljnate barve = za pleskarje, stavbne ln pohlitene mizarje . In hišne posestnike Itd, . ■ :: priporoča t: Hdolf Hauptmann Prva kranjska tovarna ol|natlb barv, Ilraežev, lakov In steklarskega klela. . Prodaja najboljšega mizarskega .. lima r^NI po najnlii oeal, ===== karbolineja : samo boljše vrste,: gipsa alabastra ln stokatnrnega sa podo-2961 barje ln zldar|c. 1 Ustanovljeno 1832. :: Zahtevajte cenike! * :: cez3000 kom. jesenske in zimske obleke za gospode in dečke od K10*— višje, čez 1000 kom. površnikov in ra glanov od K12 — višje, čez 3000 pelerin od K 8 — višje, čez 15.000 kom. najnovejše konfekcije n za dame in deklice kakor jopice, paletoti, mantiije, pelerine, kostume, krila in bluze. (J. utstTStr Prou domala slovensko pivovarna Tslefo« i«. 210. L AUER-I UuMJana, Mlm ulice štev. IZ, imim Prost ogled! t Do 15. septembra 11, prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtov, prtičev, žepnih robcev, kravat, švi- Prillka je zelo , , • • ugodna samo carskih vezd, nogavic in perila. proti takojšnjemu plačilu. Anton Šare, Sv. Petra cesta 8 izdelovanje perila in oprem za neveste. Nad 25 let dobro idoča pekarija v lepem kraju na Gorenjskem, kjer je tudi letovišče in pride tudi 800 do 1000 tujcev na leto, se da takoj pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod JPekarija". 2365 (t) Krepak deček, poštenih starišev, se sprejme za mesarskega vajenca. Kje, pove upravništvo »Slovenca«. 2339 (t) P roda se hiša v kateri je več stanovanj in dve prodajalni, na dobrem prometnem prostoru v Ljubljani. Pogoji ugodni. Kdor želi pojasnil, naj se obrne na naslov: Hiša 12, posterestante Ljubljana, ali pa na upravo ..Slovenca". 2435 6-1 Letnik 2353 Pri ces. kr. poštnem uradu na Kranjskem sprejme se v ki dobi po dovršenih izpitih, za par oziroma več let pri tem uradu službo kot pomočnica (Postgehilfin). Kje? pove c. kr. poštni urad Ljubljana 5, (Vodmat). (3-i) 2454 346 41-0 Steckenpferd-iilpi-miečno-mik Najmilejše milo za kožo kakor proti pegam! -Dobiva se povsod!- s iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 200—400, 700, 1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki ceni Ljubljana, Šelen-burgove ulice 6. Fran Casdo Proda se naše,Družinske pratike1 e ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami', prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovinah flnt. Krisper, Vaso Petričič in Iv.Koren-čan; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva", v Celju: Zvezna trgovina. Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratikl pod ugodnimi pogoji ceno in za nizko 1913 1 • v na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. m Povodom začetka šole priporoča itieina trgovina F. I* KS za dijake in dijakinje perilo, klobuke, čepice, majice, nogavice, rokavice, dežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, gumbe, moderce, telovadne črevlje i. t. d., i.t. d. Jkm. TI! Priporoča stavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem «voje izborno moreno pivo iS* k Odvetnik dr. I Šturm 2481 vljudno naznanja, da je 3-1 otvoril odvetniško pisarno v Črnomlju. Naznanilo prodaje. Upniški odbor konkurzne mase Viktor Škerlja, trgovca v Ljubljani in na Igu je sklenil, da pusti prodati premoženje Viktorja Škerlja na javni sodni dražbi. Sodna dražba se bode vršila dne !0. septembra dopold. ob 9. uri na Rudniku št. 24 in se bode potem nadaljevala prihodnje dneve na Igu. Prodajalo se bode razno špecerijsko blago, blagajne, črevlji, vino, vozovi ter sploh v špecerijsko trgovino spadajoče blago. Prodajalo se bode posamezno v partijah ali skupno. 2462 3—t Upravitelj konkurzne mase: dr. Fran Hovak, odvetnik v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3. gg Katoliška Bukvama v Ljubljani > Ima ¥ zalogi * ■ a šolske knjige za vse šole9 ljudske, obrtne, meščanske in srednje šole v najnovej. izdajah. tfjgr Seznamke predpisanih učnih knlig oddaja brezplačno. Bukvama je založila in v lastni tiskarni tiskala sledeče učne knjige: Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole z 21 slikami, vez. K 2 20. Matek Blaž, Aritmetika in algebra za srednje in višje gimnazijske razrede. I. del broš. K 220. Matek Blaž, Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede, I. del broš. K 2—. Mazi Josip, Geometrijski nazorni nank za prvi razred srednjih šol, vez. K 1"—. Pajk Milan, Zemljepis I. del, vez. K 1-80. Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2"80. Stroj Alojz!), Liturgika. Nauk o bo-gočastnih obredih sv. katoliške cerkve s 40 slikami, vez. K 1'40. Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk I. knjiga, vez. K 2'80. Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica, vez. K 3'—. Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica, vez. K 3 50. O E) El Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini, broš. K — 80. Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmagerjeve izdaje, vez, K 190. Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. 1. del od Pohlina do Prešerna, broš. K 2-—, vez. K 2 50. Jeršinovič Anton, Livijev komentar, broš. K —-60. Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu, broš. K —'80. Katoliška Bukvama v Ljubljani. ca ca Podružnice Spljet, Celovec Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 in Trst DelnI&ka glavnica -K 3,000.000. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih B/25% K^r Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzi. Podružnice SpSfet, Celovec tn Trst Rezervni fond K 300.000.