i 1 3 -08- 1883 1 7'1 Št. 216(14.612) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600____ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1300 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 PETEK, 13. AVGUSTA 1993 /' BCIKB di CREDrro Dl TR,ESTE ____ITALIJA JE SPREJELA DODATNE IZREDNE VARNOSTNE UKREPE_ Vojska na meji Veleposlanik Solari: Ta ukrep ni naperjen proti Sloveniji Martin Brecelj RIM - Pri izvajanju izrednih italijanskih ukrepov za zavarovanje pred notranjim in zunanjim terorizmom bo zlasti vzdolž italijansko-sloven-ske meje sodelovala tudi italijanska vojska. Ta sklep so včeraj sprejeli v Rimu, in sicer na sestanku visokih predstavnikov notranjega in obrambnega ministrstva ter glavnih štabov obrambe in vojske. Sestanek sta vodila notranji minister . Nicola Mancino in obrambni minister Fabio Fabbri, na ujem pa so posvetili posebno pozornost položaju ob meji z »bivšo Jugoslavijo«. »Na zahtevo prefektov pokrajin, ki mejijo z bivšo Jugoslavijo, bodo v varnostnih operacijah uporabljah tudi oddelke 4. in 5. armadnega zbora,« piše agencija ANSA v svojem sorazmerno kratkem sporočilu s sestanka. Vojake uaj bi na najbolj izpostavljenih mejnih prehodih spremljali Stoiki sodne pobcije. Na sestanku, so namreč poudarili, da so na severovzhodni drža-vm meji »v zadnjem času ugotovili vse veC poskusov nezakonitega prehoda ljudi ter ne- zakonitega uvoza orožja in razstrehva«. Ansina novica je takoj močno odjeknila, saj pomeni uporaba vojske v varnostnih policijskih operacijah za italijanske razmere res izreden ukrep, še posebej, Ce gre za operacije ob državni meji. Obrambni minister Fabbri je uporabo vojske v varnostnih operacijah vzdolž italijansko-slovenske meje napovedal že 8. junija letos na izrednem varnostnem »vrhu« v Trstu. Slovensko zunanje ministrstvo je napovedane italijanske ukrepe ocenilo za nerazumne in v nasprotju s tistim, kar je bilo rečenega med nedavnim sestankom na gradu Strmol. Slovenski obrambni minister Janez Janša pa je v izjavi za TV med drugim dejal, da ga moti predvsem dejstvo, da se govori o meji z bivšo Jugoslavijo in da se ne uporablja veljavna terminologija. Janša je menil, da je to enako kot Ce bi v Sloveniji govorili o meji z bivšo fašistično Italijo. Minister Janša je tudi povedal, da razpolaga z informacijami, po katerih naj bi Italija pričela nameščati vojsko že sinoči. V uredništvu smo za pojasnilo opisanih ukrepih zaprosili Sefa italijanskega veleposlaništva v Sloveniji Lucija Solarija (kihov kratkem s predajo akreditivov tudi formalno prevzel mesto veleposlanika). Dejal je: »Gre za nujne notranje ukrepe proti terorizmu in proti tihotapstvu, ki jih terja trenutno stanje. Ti ukrepi nikakor niso izraz nezaupanja do Republike Slovenije, s katero nas vežeta prijateljstvo in volja po sodelovanju. To voljo je na torkovem srečanju na Str-molu poudaril generalni sekretar zunanjega ministrstva veleposlanik Bottai, potrjuje pa jo tudi skorajšnji obisk ministra Andreatte v Slovenij. Izrecno želim poudariti, da je bila današnja meja med Italijo in Slovenijo že pred časom zgled sodelovanja in prijateljstva; bila je odprta v preteklosti in odprta mora ostati tudi sedaj, ko ločuje dve državi, la sta zasnovani na istih vrednotah demokracije in se sklicujeta na iste evropske ideale.« Vodja bosanskih Srbov grozi Evropi z jedrsko vojno ŽENEVA, SARAJEVO - »Na svetovnem trgu ni težko kupiti jedrskega orožja in ničesar ne moremo izgubiti.« S temi besedami je voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič zagrozil Evropi z jedrskim napadom, navaja današnji dunajski Der Standard. Zahodni pritisk na bosanske Srbe se namreč še vedno krepi in Radovana Karadžiča, ki je še v četrtek dopoldne v Ženevi zatrjeval, da se je njegova vojska umaknila z Igmana, so postavile na laž tiskovne agencije in predstavniki OZN v Bosni. Očitno nezadovoljna mirovna pogajalca Owen in Stoltenberg sta zaradi tega Karadiča poklicala na zagovor. Zaradi srbskega zavlačevanja z umikom bosanski predsednik Izetbego-vič ni hotel sesti za pogajalsko mizo s Karadžičem in Matejem Bobanom. Srbski Častniki, ki ostajajo na Igmanu, trdi- jo, da bodo planoto nad Sarajevom zapustili Sele tedaj, ko bodo Združeni narodi temu območju zagotovili nevtralnost. Srbskim silam okrog Sarajeva še naprej grozi zahodno bombardiranje. Poveljnik sil ZN za Bosno general Briquemont se je o tem v Vicenzi pogovarjal s častniki Nata. Za Sarajevčane pa je bil Četrtek zagotovo dan novega upanja, saj je po mesecu dni v mesto pripeljal konvoj s pogonskim gorivom, prebivalci pa pričakujejo tudi konvoj s pomočjo. Evropske države si vse bolj prizadevajo za čimprejšnjo evakuacijo ranjencev, ki naj bi jih po vesteh iz Visokega komisariata ZN za begunce prepeljali na zdravljenje na Švedsko, Irsko in v Veliko Britanijo, kamor so v Četrtek že prepeljali 20 ranjencev. (Agencije) TURNEJA JANEZA PAVLA H. Papežv Denverju Ameriški katoliki protestirajo DENVER - Papež Janez Pavel H. je prispel v Združene države Amerike, da bi ameriški mladini odsvetoval seks, mamila in rock’n’roll, med obiskom mednarodnega mladinskega festivala v Denverju pa se bo prvič srečal tudi s predsednikom Billom Clintonom. Tiskovni predstavnik duhovnega očeta katoliške cerkve je novinarjem že v sredo namignil, o čem se bo papež pogovarjal z ameriškim predsednikom: Janez Pavel H., ki ostro obsoja razdelitev sveta na bogate in popolnoma obubožane ter zavzeto napada dobičkarsko usmerjenost sodobnega sveta, je prepričan, da bi moral razviti ameriški sever poskrbeti za revščino, ki jo je videl med svojim obiskom na jugu v Jamajki in Mehiki. Že v Mehiki je Janez Pavel H. podprl pravice in kulturo posameznikov ter etničnih skupin »od Ala-ske do Tierre del Fuego.« »Vse je odvisno od vpra- Bill Clinton Janez Pavel II. Sanj, ki jih bo postavil predsednik, sveti oče je pripravljen svetovati o vsem,« je dejal predstavnik za tisk Joaquin Na-varro-Valls. Morda bo Bill Clinton še poslušal papeževe nasvete, poznavalci pa dvomijo, da jih bo upoštevala mladina, ki jo bo v Denverju predstavljalo 250 tisoč udeležencev mladinskega festivala iz 70 držav - in ameriški katoličani nasploh. Kot so pokazale naj-novejše raziskave javnega mnenja, večina ameriških katolikov sicer spoštuje osebnost papeža Janeza Pavla H., nasprotujejo pa njegovim stališčem o umetni prekinitvi nosečnosti, ločitvi zakona in spolnosti. Tudi del ameriške katoliške cerkve ne soglaša s papeževimi prepričanji, zato so v Denverju že napovedali demonstracije proti izključitvi žensk, homoseksualcev in ločencev iz cerkvenega službovanja. (Agencije) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Nova deželna vlada: še polemike v DSL Deželni tajnik DSL Rufflno je včeraj ostro kritiziral deželna svetovalca svoje stranke Matas-sija in Budina, ki nista glasovala proti odboru Severne Lige. Rufflna je podprl tudi vodja tržaške komponente demokratičnih komunistov Tonel. stran 2 Konec meseca 16. Kraška ohcet Na sedežu Podjetja za pospeševanje turizma v Trstu so včeraj predstavili 16. Kraško ohcet. Na njej se bosta 29. t. m. poročila vzgojiteljica Mirjam Maver iz Boljunca In podjetnik Davorin Grgič s Padrič. Seveda pa bo ohcet kot običano trajala več dni In bo obsegala vrsto spremnih prireditev. stran 3. V duhu musicala zaključek festivala S koncertom, na katerem sta orkester in zbor gledališča Verdi s solisti izvajala izbor skladb Iz slavnih broadwajskih musicalov, se je v sredo zvečer v Trstu zaključil letošnji mednarodni festival operete. stran 3 Poostreno nadzorstvo tudi na Goriškem Tradicionalni ognjemet ob velikem šmarnu v Gradom bo letos najbrž odpadel. Priporočilo v tem smislu so včeraj gradeškemu županu dali z goriške prefekture, kjer so razpravljali o ukrepih proti nevarnosti terorističnih dejanj. Govor je bil o poostrenem nadzorstvu na meji, ki ga že izvajajo, o nadzorstvu letališča, prometnih vozlišč in drugih morebitni nevarnosti izpostavljenih objektov. stran 6. /• Prost favorit V nedeljo bo na dirkališču Hungarorlng pri Budimpešti velika nagarada Madžarske v formuli ena. Poznavalci ocenjujejo, da bo vnovič zmagal Francoz Alain Prost, ki ga na poti do zmage lahko kvečjemu ustavi ok- vara. stran 11 Napovedanega izjemnega zvezdnega Spektakla sicer ni bilo, nekaj več utrinkov kot običajno v noči sv. Lovrenca pa je vendar bilo, kot priča tudi tale teleobjektiv (AP) ZVEZDE / IZJALOVLJENE NAPOVEDI Razočaranje po prečuti noči RIM - Tudi astronomi se včasih zmotijo. Linija kometa Swift Tuttle, ki bi nam bil moral v noči na četrtek podariti izredno ploho »padajočih zvezd«, je bila najbrž rahlo premaknjena glede na tisto, ki so jo bili izračunali in napovedali astronomi. Milijoni ljudi, ki so v Ameriki, Evropi in Aziji lep del noči sv. Lovrenca preživeli z »nosom navzgor« so bili tako bolj ali manj razočarani in namesto z zvezdnim šektaklom, kakršnega ni bilo že dolgih 130 let, so se morali zadovoljiti z običajnimi redkimi zvezdnimi utrinki. Posledice napovedovanja in torej reklame za izjemno predstavo »umirajočih zvezd« so bile v noči sv. Lovrenca vsekakor zelo otipljive. Ogromno ljudi se je odpravilo iz velikih mest, kjer bi jim razsvetljava ovirala pogled v nebo, in se napotilo na najbližje in po možnosti zatemnjene razgledne točke. Okrog Rima, na bližnjih obalnih območjih in na planotah rimskih gradov je bil na primer promet nenavadno živ vse do prve zore in marsikje je prišlo tudi do občutnih zastojev. Podobno je bilo tudi v okolici ostalih velikih mest in v turističnih središčih, kjer so gostje noč praktično prebedeli. Razočaranje je bilo včeraj ob zori seveda precejšnje, morda še največje prav med astronomi. Marsikateri med njimi je sicer optimistično napovedal, da bi do pojava lahko prišlo dan kasneje, medtem ko so njihovi bolj pesimistični (ali bolj natančni?) kolegi že pred časom opozarjali, da bi do izjemne sv. Lo-vrencove noCi utegnilo priti Sele prihodnje leto. Letos naj bi namreč Zemlja za nekaj tisoč kilometrov - kar je v zvez-doslovju sicer samo za las - »zgrešila« predvideno srečanje z žarečo sledjo, ki jo komet Svvift Tuttle pušča v višini med 80 in 100 kilometri nad zemeljsko površino. DISCOVERV SPET OSTAL NA TLEH NASA nima sreče Tokrat je prišlo do okvare pri merjenju temperature kisika CAPE CANAVERAL -Ameriška vesoljska ladjica Discovery je ponovno ostala na tleh. To je v treh tednih že tretji ponesrečeni poskus izstrelitve. Voditelji NASE so sporočili, da je ladjica ostala nepoškodovana, nepoškodovani pa so tudi vsi člani posadke. Včeraj je, kot kaže, prišlo do okvare pri napravi za merjenje temperature kisika v eni izmed treh komor za gorivo. Di-scovery bi morali izstreliti nekaj po 15. uri po italijanskem času. Odprava bi morala trajati devet ali deset dni. Ponesrečena poskusa sta bila 17. in 24. julija. Roj meteor je izstrelitev zakasnil še za dober teden. Posadka Disco-veryja (kdaj bo šel v vesolje ni znano) ima nalogo, da namesti za kar 363 milijonov dolarjev vreden satelit, ki bi moral krožiti okrog zemlje približno dve leti. Odprava bo tudi opazovala zvezde. VeC na 7. strani ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Petek, 13. avgusta 1993 PO ZAUPNICI NOVI DEŽELNI VLADI Kam gre Liga? Polemike v DSL Budin in Moffassi tarča političnih kritik TRST - Zadržanje Dežele Pietro Fontanini gajanja v skupščini pa deželnih svetovalcev je torej v marsičem raz- po njegovem pomenijo Miloša Budina in Gior- ličen od Umberta Bossija hud udarec za celotno gia Mattassija, ki nista in zato DSL ne sme DSL glasovala proti zaupnici apriori zapreti vseh vrat Tonel ne kritizira sa-novemu odboru Severne Ligi, kar pa delajo Ruffi- mo Budina in Mattassija, Lige, kot je uradno nare- no in somišljeniki. ampak tudi svetovalca, dila njuna svetovalska Deželni tajnik v svoji ki nista glasovala o zau-skupina, je sprožil pravi izjavi celo izreka soli- pnici, ker sta bila na do-politični potres v De- darnost svetovalcem pustu. To je po njego-mokratični stranki levi- DSL, ki so glasovali pro- ' vem izredno hudo, ker je ce. Proti njunemu sta- ti Fontaniniju in ki so se DSL popolnoma alterna-lišču je včeraj ostro na- zaradi tega znašli v ve- tivna Ligi tudi s kultur-stopil deželni tajnik El- likih težavah, »kar ne nega zornega kota. V vi o Ruffino, iz Trsta pa odgovarja tradiciji in re- DSL je notranja dialek-se je s polemično noto snemu zadržanju velike tika, kot podčrtuje To-oglasil Claudio Tonel, vsedržavne stranke kot nel, bistvenega pomena, nekdanji pokrajinski taj- je DSL«. Zadržanje Mat- zato imajo vsi pravico nik KPI in trenutno tassija in Budina po do svobodnih gledanj, krajevni vodja notranje mnenju Ruffina ni mo- ne morejo pa odražati li-komponente demokra- goče na noben način nije, ki je v popolnem tičnih komunistov. opravičiti, saj sta ravnala nasprotju s strankino To, kar najbolj razd- v nasprotju z uradnimi usmeritvijo. Ce sodimo vaja voditelje DSL je po- strankinimi stališči, po tej Tonelovi izjavi po litološka analiza Severne Deželni sekretar vztraja imela ”afera“ Budin-Lige v deželni stvarno- na stališču, da je pro- Mattassi posledice tudi sti. Ruffino in Tonel, ki gram deželne vlade sk- na razmere v tržaški imata za sabo večino strankinega vodstva, sta - podobno kot vsedržavni tajnik Achille Occhet-to - prepričana, da je Liga konservativna, če že ne desničarska politična sila. Torej stranka, ki je v vsakem primeru, popolnoma alternativna DSL. Budin in Mattasssi (na njunih stališčih je npr. tudi sen. Darko Bratina) pa sta mnenja, da ima Liga - posebno v Furlaniji - tudi pozitivne krajevne značilnosti in da hoče, kot sicer DSL, popolnoma obračunati z dosedanjim političnim sistemom. Predsednik rajno pomanjkljiv, do- DSL. CGIL čaka na dejanja nove deželne vlade TRST - Sindikalna zveza CGIL bo novo deželno vlado ocenila po njenih dejanjih, čeprav programska izjava predsednika Fontaninija ne vzbuja velikega optimizma. Deželni tajnik CGIL Graziano Pasqual je v tiskovni izjavi podčrtal, da so sindikati pričakovali več konkretnih obvez za premostitev gospodarske krize in so tudi upali, da se bo nova koalicija pred oblikovanjem odbora posvetovala z vsemi družbenimi komponentami. Pasqual obžaluje, da tega ni naredila. CGIL bo vsekakor sporazumno z ostalimi sindikalnimi organizacijami zaprosila predsednika Fontaninija za skupno srečanje, do katerega naj bi prišlo v začetku prihodnjega meseca. V rubriki Odmevi je Primorski dnevnik 2. avgusta z velikim poudarkom in mastnim naslovom prek šestih stolpcev objavil članek, v katerem slovenski poslanec Janez Kocijančič polemizira s svojim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Stranko SSk se ta polemika tiče bolj posredno, vsaj s formalnega vidika in prepričan sem, da jo bosta prizadeta slovenska politika sama razčistila. Oglašam pa se zato, ker se pisanje g. predsednika Združene liste Kocijančiča glede SSk odlikuje po svojem izredno površnem in omalovažujočem prijemu. Ocene, ki si jh je dovolil g. Kocijančič na račun naše stranke, lahko namreč zavajajo slovensko javnost, tako matično kot zamejsko, v napačno ocenjevanje političnega položaja Slovencev v Italiji. Takšnih ocen smo bili člani SSk v preteklosti redko deležni in če jih že takrat nismo sprejemali, jih bomo toliko manj danes, ko g. Kocijančič predstavlja le eno izmed političnih strank v matici. G. Kocijančič v svoji polemiki z ministrom Peterletom ocenjuje, da »večji del Slovencev v Italiji namreč voli demokratične (Sic!) politične stranke večinskega naroda«. Pri tej svoji ugotovitvi bi lahko vsaj zamenjal pridevnik »demokratičen« s pridevnikom »levičarski«, kar predvsem na Tržaškem in Goriškem bolj odgovarja stvarnosti. To tudi zato, ker bi njegova izvajanja lahko razumeli kot namig na to, da SSk ni demokratična. Morda je to le spodrsljaj, ki izhaja iz nekoč ustaljene prakse. Mimo tega pa je zelo vprašljiva njegova ocena političnega opredeljevanja Slovencev v Italiji. Ce namreč g. Kocijančič ocenjuje volilne rezultate, je tedaj treba predvsem upoštevati konkretne številke. Pogljemo torej, kaj le-te pravijo. PISMO RAFKA DOLHARJA laiiiniBiiniM 0 reprezentativnosti SSk in o zastopanosti slovenske manjšine SSk je na letošnjih junijskih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini prejela okrog 10 tisoč glasov, ki so jih gotovo oddali skoraj izključno slovenski vo-lilci. Kaj pa Slovenci v drugih strankah? Slovenski kandidat DSL za deželne volitve na Tržaškem Miloš Budin je prejel 3 tisoč preferenčnih glasov, slovenski kandidat iste stranke za deželne volitve na Goriškem Mario Lavrenčič pa nekaj manj kot 800. Slovenski kandidat SKP za deželne volitve na Tržaškem Sergij Lipovec je požel skoraj 600 glasov, slovenski kandidat iste stranke na deželnih volitvah na Goriškem Edi Maligoj pa 101 glas. Te preferenčne glasove lahko imamo vsaj v dobršni meri za izraz slovensko politično osveščenih volilcev DSL in SKP. Koliko drugih takšnih volicev je glasovalo za ti dve stranki ter še za PSI, ki je na Tržaškem kandidirala Daria Tersarja in ki jo kljub vsemu lahko imamo za levo usmerjeno stranko, pa je veliko vprašanje. Prav tako je vprašanje, koliko politično osveščenih Slovencev voli še za druge nelevičarske stranke. Osebno se nagibam k domnevi, da jih veliko, vendar nobena analiza glasov, ki se kolikor toliko hoče držati na realnih tleh, me ne more privesti do zaključka, da SSk »ni med najbolj reprezentativnimi slovenskimi skupinami«, še zlasti če upoštevamo volil-ce, ki se na volitvah na spoznaven način opredeljujejo kot Slovenci. To so dejstva oziroma številke. Dejstvo pa je tudi, da je DSL izvolila Miloša Budina v deželni svet in Darka Bratino celo v senat, medtem ko SSk zdaj nima izvoljenega predstavnika niti v pokrajinskem svetu. V skadu s tem, kar sem gori ugotavljal, pa velja poudariti, da je bil Budin iz- voljen v deželni svet, kot je sam povedal, ob izdatni podpori italijanskih volilcev, ki so glasovali za njegovo stranko. Isto velja še v večji meri za Bratino. Ta podatek ni povsem razviden iz izvajanj g. Kocijančiča. Najbrž pa ne bo odveč, če predsednika združene liste opozorim tudi na to, da Slovenci v DSL in v drugih vsedržavnih strankah niso sprejeli predloga SSk, da bi na zadnjih deželnih volitvah nastopili s skupno listo, pa tudi, da je potem DSL zavrnila volilno povezavo s SSk, kar bi z lahkoto omogočilo izvolitev drugega Slovenca v deželni svet. DSL pa je z volilno povezavo omogočila izvolitev kandidata italijanske republikanske stranke (PRI), ki je do Slovencev tradicionalno negativno usmerjena. Politična ironija je hotela, da je zdaj republikanec član deželne vlade, Budin pa, čeprav je podpredsednik deželnega sveta, v opoziciji. Da SSk ni izvolila svojih predstavnikov in da je sploh danes veliko manj Slovencev v izvoljenih telesih, kot jih je bilo pred junijskimi volitvami, pa je tudi in predvsem rezultat za nas krivične volilne zakonodaje, ob kateri se moramo vsi globoko zamisliti. Nanašam se na večinski volilni sistem oziroma na razne volilne »pragove«, ki jih v zadnjih časih v Italiji vsevprek uvajajo. Ob tem se namreč postavlja neko načelno vprašanje, ki ne zadeva niti same SSk in njene reprezentativnosti, temveč celotno slovensko manjšino. Gre za pravico do zastopanosti v izvoljenih telesih, ki danes velja za eno izmed temeljnih pravic avtohtonih manjšin in ki jo na primer Slovenija že zagotavlja italijanski in madžarski manjšini. SSk se za uveljavitev te pravice v primeru Slovencev v Italiji že dalj časa odločno poteguje na različnih ravneh, in to, žal, brez večjega razumevanja nekaterih drugih komponent naše manjšine, kot je tudi precej osamljena v zahtevi po internacionalizaciji tega in drugih perečih vprašanj naše narodnostne skupnosti. V tem smislu je SSk zastavila tudi svoj zadnji volilni nastop, ki je že potekal po novih volilnih pravilih. Dejstvo, da ni uspela izvoliti nikogar, bi morali izkoristiti vsi za to, da bi opozorili na objektivno težke in krivične razmere, v katerih se celotna naša skupnost nahaja. In o vsem tem gorovi spomenica, ki jo je SSk izročila ministru Peterletu ter jo posredovala širšim mednarodnim političnim in diplomatskim krogom. Prepričani smo namreč, da bo Italija lažje in pravičneje urejala ta vprašanja, če bo mednarodna javnost z njimi seznanjena. Seveda pa je tudi resno vprašanje, kaj storiti, dokler ne bo Slovencem v Italiji zajamčena minimalna zastopanost v izvoljenih telesih. SSk se je doslej vedno potegovala za to, da je bila kolikor mogoče neposredno soudeležena pri javnem upravljanju in da je torej svoje glasove kolikor mogoče politično »vnovčila«. To tudi v zavestni alternativi do slovenskih glasov, zaupanih bivši KPI, ki so bili v večjih upravah praviloma shranjeni v »zmrzovalni skrinji« opozicije. Toda to je seveda muzika preteklosti. Bodoča koristna uporaba glasov slovensko osveščenih volilcev pa je muzika bodočnosti, ki jo bo morala SSk, kakor sploh vsa slovenska manjšina šele prav intonirat. To ob zahtevi po minimalni zajamčeni zastopanosti in sploh po reševanju drugih vprašanj Slovencev, za kar bo tudi pomoč g. Kocijančiča dobrodošla. Rafko Dolhar deželni podpredsednik SSk NOVICE ŠOLSTVO / MEDTEM KO JERVOL1NOVA BRANI UKREP KRIZA / V ENEM SAMEM LETU JE BILO OB SLU2BO 400.000 LJUDI Enimont: zaslišali milanskega sodnika MILAN - Namestnik državnega tožilca Gerardo D’Ambrosio je včeraj približno dve uri zasliševal vršilca dolžnosti predsednika milanskega sodišča Diega Curtoja v zvezi z odmevno afero Enimont. Dr. Curtd je novembra 1990 poveril podpredsedniku zavoda Banca commerciale italiana odv. Vin-cenzu Palladinu nalogo, da na račun sodstva prevzame nadzor nad 80 odstotki delniškega paketa kemijske joint-venture Enimont oziroma 40 odstotkov Montedisonovih delnic, ki so jih bili zaplenili na zahtevo Enija, in 40 odstotkov Enijevih delnic, ki jih je ta ustanova sama izročila sodišču. V teku je bil pač odmevni boj med Enijem in Monte-disonom za nadzorstvo Enimonta. Odv. Palladino je za svoje nadzorno delo, ki je trajalo samih 22 dni, zaslužil 4, 5 milijarde lir - 2, 5 milijarde je dobil od Montedisona, 2 pa od Enija. Ne samo, del zaslužka so redno fakturirali, drugi del pa položili na bančni račun v tujini. Sodnikom se je zdelo to preveč in od tod zaprtje Palladina ter preiskava o tem, ah ni morda dr. Curtd počej kaj nezakonitega. Novo jamstveno obvestilo Citaristiju RIM - Javni tožilec Vittorio Paraggio, ki vodi preiskavo o domnevnih nepravilnostih pri italijanski pomoči državam v razvoju, je zahteval novo parlamentarno pooblastilo za sodni pregon zoper bivšega upravnega tajnika KD Severina Citaristija in to zaradi korupcije oziroma kršitve zakona o finansiranju strank. Citaristi naj bi skupaj z nekdanjim upravnim tajnikom PSI Vincenzom Balzamom prejel med 1985. in 1987. letom od bratov Lodigia-ni nekaj milijard lir podkupnine, da bi jima zaupala gradnjo cest v Somaliji in vodovoda v Tanzaniji. Od včeraj svobodne cene kruha in mleka RIM - Včeraj je začel polnopravno veljati sklep medministrskega odbora CIPE o sprostitvi cen kruhu, mleku, gnojilom in cementu, ki jih je država strogo nadzorovala od julija 1974. Pravijo, da bo nanje še naprej pazila. Pester konec tedna v videmski pokrajini VIDEM - Ta konec tedna bo v videmski pokrajini izredno pester z gledališkimi predstavami in glasbenimi nastopi. Danes bodo v Huminu ob 21.30 tečajniki mednarodnega centra za komunikacijo uprizorili Frančiškov Cantico delle creature. V Vidmu bo ob 21. uri v kraju Giardini del Torso nastopil trio Frizzi-Comini-Tonazzi, spored pa je še ovit v temo. V Lignanu bo v Areni Alpe Adria v gosteh skupina Rats - Indiani Padani. V okviru pobude Montagna amica bo danes v Saurisu orgelski koncert mojstra Claudia Zinuttija, na Trbižu bo nastopil orkester Paradise, v Clautu bo igrala furlanska skupina I cini, v Barcisu prirejajo večer z ljudskimi plesi, v Cimolaisu je na vrsti “top dance”, v Pianca-vallu pa bodo danes odprli razstavo tradicionalnega hribovskega obrtništva. Plaz kritik na račun ukinjanja razredov Kaos ob začetku novega šolskega leta? RIM - Vladni zakonski ukrep, ki že s prihodnjim šolskim letom ukinja okrog 56 tisoč razredov na italijanskih osnovnih ter nižjih in višjih srednjih šolah je naletel na pravi plaz polemičnih komentarjev. Nerazumljiva se zdi predvsem naglica, s katero je bil ukrep izdan in ki bo imela eno samo posledico: popoln kaos ob odprtju novega šolskega leta. Vsedržavno združenje staršev AGE na primer obžaluje, da je do tako drastičnega ukrepa prišlo v trenutku, ko se je na šolskem področju šele ustvarjala klima sodelovanja in predhodnega sodelovanja z namenom, da bi se pomanjkljivosti šolskega sistema ne zvračale vselej in samo na bremena učencev in njihovih družin. Tajnik šolskega sindikata CGIL pa ugotavlja, da so sindikati sicer soglašali s potrebo po ureditvi in krčenju organikov in da so v ta namen že pred osmimi meseci dali vrsto predlogov, na katere pa vlada sploh ni odgovorila. Drugih komentarjev ne bi citirali, vsem je bila vsekakor skupna ugotovitev, da improvizirani vladni ukrep ne bo pripomogel k bistvenemu varčevanju, ampak bo le še zaostril že tako boleče probleme italijanske šole. In kaj pravi k vsemu temu ministrica za šolstvo Rosa Russo Jervolino? Predvsem zavrača kritike, saj je bil ukrep že leta 1992 obrazložen sindikatom, bil pa je izveden z dekretom, da bi »preprečili negativne posledice na začetek šolskega leta«. Rezanje je bilo pač potrebno, pravi Jer-volinova, mi smo le skušali to rezanje izvesti na najmanj boleč način. Vsekakor pa se je vlada istočasno obvezala, da bo izvedla nekatere pomembne reforme na šolskem področju, kot so podaljšanje šoloobvezne dobe, reforma višje srednje šole in uresničenje avtonomije šolskih organov. Za ministrico se je treba izogibati »netočnostim in časopisnim pretiravanjem« ter se zavzela za »racionalno soočenje o tem, kako najti pot za usklajevanje nujnosti racionalizacije izdatkov z zagotavljanjem kvalitete šolskih storitev.« PO NAPOVEDI PREDSEDNIKA PRIZIVNEGA SODIŠČA Za procese o podkupninskih aferah bo milansko sodišče dobilo okrepitve MILAN - Na milanskem sodišču so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da bodo v lombardsko glavno mesto kmalu poslali nove sodnike, da bi lahko v razmeroma kratkem času izvedli procese proti 800 obtožencem v zvezi z raznimi podkupninskimi aferami. Sporočilo o prihodu »okrepitev« je dal predsednik prizivnega sodišča Pietro Pajardi, ki je v zadnjih mesecih večkrat nastopil tako pri pravosodnem ministru Consu kot pri Višjem sodnem svetu z opozorilom, da milansko sodišče ne bo zmoglo vseh procesov v zvezi s podkupninskimi aferami, če ne bo primerno opremljeno. Vseh obtožencev, samo v Milanu, je namreč doslej 800 (med temi je tudi bivši tajnik PSI Bettino Craxi), za drugih 150 oseb pa so dejansko že izvedli paktiranje, ki ga predvideva novi po-stopnik, tako da bi sodni postopek proti njim lahko v zelo kratkem času izčrpali. Sam Pajardi je v zvezi z napovedjo okrepitve organika izrazil prepričanje, da bodo milanski sodni organi lahko opravili svoje delo »v rokih, ki jih vsi priča- kujejo od sodstva«. Glede postopka za premestitve sodnikov k milanskemu kazenskemu sodišču pa so včeraj pojasnili, da jih bodo zbrali tako znotraj samega milanskega sodnega okrožja, kot tudi iz drugih okrožij. V prvem primeru bo izbira v nepopsredni pristojnosti predsednika porotnega sodišča, v drugem primeru pa bo moral premestitev pooblastiti Višji sodni svet. Roki za premestitve bodo kar se da skrajšani, tako da bi sodniki, lahko začeli svoje delo že v drugi polovici septembra. Naraščajoča brezposelnost je problem za demokracijo Delavci izpričali čut odgovornosti, zdaj naj ga še vsi drugi Delavcev ne gre v nedogled izžemati (foto Križmančič) Drago Gašperlin TRST - Maja letos je bilo število zaposlenih v velikih industrijskih podjetjih sirom po Italiji za 5,8 odstotka manjše kot leto dni poprej in za 0,2 odstotka nižje kakor v letošnjem aprilu. Z drugimi besedami: v enem samem letu so se vrste zaposlenih zredčile kar za 400.000, a samo med aprilom in majem tekočega leta je bilo ob službo približno 14.000 ljudi! Tako govorijo številke, tako se glasi statistika, ki je resda suhoparna, pogostokrat relativna, Cesto celo nezanesljiva, to pot pa presneto stvarna. Tudi zaradi tega, ker smo žuveč mesecev priče neprestanemu in čedalje hlast-nejšemu seganju po redni ali izredni dopolnilni blagajni in po mehanizmu tako imenovane mobilnosti, ki nista nič drugega kot umetno podaljševanje delavčeve agonije pred dokončnim odpustom z dela. Vse to ni pravzaprav nobena novost za Italijo, tega in podobnega smo že nekaj desetletij vajeni, toda zdaj zadobiva pojav drugačne, širše, še bolj zaskrbljujoče razsežnosti. Vzporedno s porastom brezposelnosti se namreč sistematično slabijo mezde in plače. Osrednji statistični zavod Istat je izračunal, da se je povprečni kosmati osebni dohodek v industriji zmanjšal v prvih petih mesecih tega leta za 0,3 odstotka, medtem ko se je stopnja inflacije počasi, a neizprosno dvigovala. Se tako spretna aritmetična akrobatika, s kakršno se radi pečajo mnogi velepodjetniki, nas ne bo prepričala, da cena dela hitreje raste od življenjskih stroškov in da so pri oblikovanju cene dela odločilni ravno stroški za uslužbenca (plača, socialne dajatve idr.). Confindustrii pač ni po godu, da pri iskanju odgovornosti brskamo med njenimi člani, v resnici pa letijo tudi iz vrst priznanih ekonomistov številne kritike na račun »premalo podjetnega podjetništva«, ki da zanemarja tehnologijo in na ta način italijanskim proizvodom in storitvam omejuje možnosti prodiranja na svetovno tržišče. Pa še marsikaj bi se dalo marsikomu očitati, na primer pretirano zaslužkarsko slo, pač v logiki najbolj neizprosnega kapitalizma, po kateri je profit cilj, pa tudi sredstvo za povečevanje profita. Nasprotniki lanskega julijskega sporazuma o ceni dela med CGIL, CI-SL in UIL ter vlado in Confindustrio nas prepričujejo, da je zdajšnjega socialnega zaostrovanja kriv prav in edinole ta dogovor. Mi jim ne dajemo kar tako v celem prav. Klestenje delovnih mest je predvsem posledica dolgotrajne krize, ki ni samo italijanska, ampak mednarodna. Kvečjemu je sporazum o ceni dela k temu klestenju prispeval svoje! Vprašati se je namreč treba, kaj bi se zgodilo, ko bi se bili delovni ljudje na nedavnih glasovanjih izrekli proti sporazumu. To bi pomenilo blokado celovitega državnega sanacijskega programa oziroma finančnega zakona, na katerem ta program sloni. To bi pomenilo, skratka, neznansko poostritev družbeno-gospo-darske stiske v trenutku, ko se nahaja Italija na robu prepada zaradi moralnega vprašanja ob izbruhu podkupninskih afer. Kam bi nas to pripeljalo, ne vemo, gotovo pa bi še bolj spodkopalo temelje demokratične ureditve v državi. Delovni ljudje, ki so 70-odstotno podprli sporazum o ceni dela, so torej dokazali globok čut odgovornosti: v zameno za izgubo premične lestvice, ki jim je zagotavljala uravnavanje prejemkov glede na rast draginje, so pridobili možnost demokratičnih pogajanj o delovnih pogodbah na podjetniški ravni, čemur je veleindustrija žolčno nasprotovala, saj je zahtevala centralizacijo pogajanj. Dejansko so več izgubili, kot pridobili, toda po svojih močeh so prispevali k reševanju potapljajoče se barke. In ravno tu je srž problema. Delavci, upokojenci, brezposelni so dali vse, kar so mogli, dovolj so se žrtvovali in zdaj naj opravijo svojo dolžnost državni upravitelji-to žrtev naj upoštevajo ob vsakem odločitvenem koraku, kajti vrvice se ne da nategovati v nedogled. Zdaj imajo na plečih presneto veliko odgovornost - odgovornost za ohranitev demokracije. TRST Petek, 13. avgusta 1993 3 PREDSTAVITEV / 16. IZVEDBA NASE NAJVECJE ETNOGRAFSKE IN FOLKLORNE PRIREDITVE SV. LOVRENC / SVETNIKOVE SOLZE PRIVABILE PRAVO MNOŽICO Na Repentabru že tečejo priprave na Kraško ohcet Na njej se bosta 29. t. m. vzela Mirjam Maver in Davorin Grgič Z leve proti desni: Egon Kraus, Gianfranco Orel, ženin in nevesta (Foto KROMA) Konec tega meseca bo na Repentabru ponovno zaživela Kraška ohcet. Na njej se bosta v nedeljo, 29., poročila 29-letna vzgojiteljica Mirjam Maver iz Boljunca in 33-letni podjetnik Davorin Grgič s Padrie. Po zdaj že ustaljenem sporedu in v skladu s starodavnim kraškim običajem pa se bo ohcet pričela že nekaj dni poprej, točneje v sredo, 25., z uradno otvoritvijo v Kraški hiši v Repnu. Vse kaže, da se bo letošnja izvedba, ki bo že 16. po vrsti, lepo zapisala v anale te naše najveCje etnografske in folklorne prireditve, saj so priprave stekle skrbno in o pravem Času, pri njih sodeluje na desetine zavzetih ljudi, pa tudi zanimanje je zanjo veliko. Letošnjo Kraško ohcet je predstavil včeraj na tiskovni konferenci na sedežu Podjetja za pospeševanje turizma v Trstu predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus, prisotni pa so bili tudi ženin in nevesta ter podpredsednik Podjetja Gianfranco Orel. Slednji je v uvodnem pozdravnem nagovoru pohvalil pobudnike te prireditve, ki se obnavlja vse od leta 1968 in predstavlja v naši pokrajini eno najveCjih atrakcij tudi s turističnega vidika. Kraus pa je podrobneje spregovoril o sporedu. Kot rečeno, bo uradna otvoritev 16. Kraške oh-ceti v sredo, 25. t. m. Naslednjega dne bo fantovščina v Repnu in dek-liscina na Colu, nato pa zadnji ples ženina in neveste v ledih stanu v Repnu. V petek bo ženin pel podoknico, v soboto pa bodo prevažali balo z nevestinega doma na Colu na ženinov dom v repen-ski Kraški hiši. Vrhunec pa bo ohcet seveda dosegla v nedeljo, 29., ob 10. uri, ko se bosta Mirjam in Davorin poročila v cerkvi na Tabru. Sledilo bo po- ročno kosilo v bližnji restavraciji in naposled veliko slavje na repenskem trgu. Prireditelji predvidevajo, da se bo zlasti nedeljskega sporeda udeležilo na tisoče ljudi (predlanskim jih je bilo okrog 7 tisoč), kar bo zahtevalo tudi velik organizacijski napor. Poleg restavracij in gostiln v bližnji in daljnji okolici bo v samem Repnu obratovalo 12 osmič in kioskov. O-smice bodo imeli domačini Zvanovi (St. 22), Batkovi (št. 32) in Jakopin (št. 15), poleg tega pa Se SK Brdina, SK Devin, Lovsko društvo Doberdob, Župnijska skupnost Repentabor, SD Polet in SD Zarja. Kioske na repenskem trgu bosta u-pravljala KD Kraški dom in NK Kras. Kot je običaj, bo v Kraškem muzeju razstava kraških vin, v Kraškem muzeju in v Kraški hiši pa bodo razstavljali izdelke umetnostne obrti Lesnina Bor (les), Tomaž Caharija (kamen), Pavel. Hrovatin (kamen), Gabrijela Ozbič (keramika), Magda Starec (tkanina), Zlata kapljica (zlatnina) in Zlatama Malalan (zlatnina). Predsednik Kraus je spomnil, da Kraško ohcet prireja zadruga Nas Kras v sodelovanju s KD Naš dom iz Repna in z Občino Repentabor ter pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti, poudaril pa je, da prireditev v resnici omogoča kakih 150 prostovoljcev s svojim nesebičnim delom. V okvim priprav velja posebej omeniti noše in še zlasti obleki ženina in neveste. Ženin bo oblečen v tradicionalno krasko praznično nošo, nevesta pa v brežansko, saj je doma iz Boljunca. Slednja je povedala, da se z vprašanjem obleke ukvarja že od januarja. Najprej je s pomočjo izvedencev in Skedenjskega etnografskega muzeja natančneje določila, kakšna mora obleka pravzaprav biti, potem pa so jo začeli šivati. Dela je veliko, saj obleka še danes ni povsem dokončana! »Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da se z Mirjam vzameva zares,« je na srečanju s časnikarji rekel ženin. »Važno je seveda, da prireditev lepo uspe, za naju pa je še važnejše, da najino življenje v dvoje uspe,« je pristavil_______— Noč padajočih zvezd razgibala poletni Trst Največ gneče je bilo v smeri proti Bazovici in Pesku Letošnji sv. Lovrenc je obljubljal ploho »padajočih zvezd«, a obljube ni držal, ker je Zemlja -kot pravijo astronomi - za samo nekaj tisoč kilometrov »zgrešila« srečanje z žarečim repom kometa Svvift Tuttle. »Zgodilo se ni niti približno to, kar smo pričakovali,« so včeraj kar po vrsti priznavali astonomi, čeprav to seveda ne pomeni, da Lo-vrenčevih solza - kot padajočemu zvezdnemu prahu pravi ljudsko izročilo - sploh ni bilo. »Pojav je bil pod pričakovanji,« priznava astronom Marco Messerotti s tržaškega Astronomskega observatorija, »čeprav je bilo med drugo in tretjo uro ponoči videti precej padajočih delcev intenzivne svetlobe. Mogoče je, da je šel roj meteoritov mimo kako uro kasneje od predvidene, na primer ob sončnem vzhodu, ko pojava ni bilo mogoče opazovati.« Toda vrnimo se v noč sv. Lovrenca, ko so se tudi Tržačani množično odpravili proti razglednim točkam in dodobra obljudili obronke kraške planote. Komaj se je stemnilo in še naprej do pozne noči je bil promet po vsej pokrajini nenavadno živahen, največ gneče pa je bilo v smeri proti Bazovici in Pesku. Najti je bilo treba primerno visoko in temno opa-zovališče, za ostalo pa je poskrbela kar narava: za izredno jasno nebo, ki ga je bil nekaj ur prej oznanil čudovito rdeC sočni zaton, in za lunino zaspanost, saj je je preteklo noč prebudila komaj okrog štirih. Pogoji so bili torej skoraj idealni, povrhu pa za opazovanje pojava niso bili potrebni kaki posebni pripomočki, saj je bil odveč tudi - sicer za opazovanje neba zelo dobrodošel -teleskop. Kot so nas dneve prej poučili strokovnjaki, je bilo treba zreti proti severovzhodu, medtem ko je bilo izražanje želja ob »zvezdnih utrinkih« povsem fakultativna zadeva. Za tako »bivakanje«, ki je za najbolj vztrajne trajalo kar precej ur, so se mnogi Tržačani temeljito pripravili. S seboj so prinesli stolice ali celo ležalne stole in okrepčilo v obliki osvežilnih napitkov in obloženih kruhkov. Dolgih 130 let pričakovan astronomski pojav, ki so ga sredstva javnega obveščanja vztrajno napovedovala in mu torej napravila veliko reklamo, je tako marsikomu prišel kot naročen za preživetje nekoliko drugačnega poletnega večera. Noč sv. Lovrenca je že sicer med ljudmi precej popularna, tokrat pa je k množičnemu doživljanju pojava prispevala ne samo izjemnost pričakovanja, ampak tudi dejstvo, da veliko ljudi preživlja počitnice doma in si privošči samo enodnevne izlete na bližnje plaže. Kakorkoli že, tistim, ki jim padajočih zvezd ni bilo dano videti, je jutro prineslo olajšanje: iz prvih poročil so izvedeli, da je pojav praktično zatajil... Pojav zvezdnih utrinkov pod pričakovanji - nekateri so zato gledali drugačne zvezde.,. ^OKOLJE / DEVIN-NABRE2INA Zeleni še naprej proti obrtni coni Deženi svetovalec Paolo Ghersina napoveduje »razčiščenje« zadeve Deželni svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina je prejel v vednost pismo izrednega komisarja de-vinsko-nabrežinske občine, ki je v bistvu odgovor na telegrame, so jih bili zeleni razposlali v minulem tednu. Vse skupaj zveni kot zmerjanje - trdi svetovalec - glede na težo argumentov, naznanjenih v telegramih. Zgodba je na kratko taka: gospodu Mitriju, ki stanuje na obronku Nabrežine, zaprtem med železnico in obrtno cono, kar na lepem ni bilo več mogoče priti do doma (razen po neudobni poti čez progo), saj so dostopno cesto zasuli z materialom, ki so ga izkopali pri delih za obrtno cono. Se več, Mi-trijev avtomobil je pri tem ostal blokiran. »Zakaj se dela za cono nadaljujejo, čeprav je na dlani, da se bo prej ali slej izkazalo, kako je bilo dovoljenje Občine Devin-Nabrežina nezakonito glede na določila deželnega urbanističnega načrta in na veljavne zaščitne norme?« se sprašuje Ghersina. Deželni svetovalci Zelene liste so se s tem vprašanjem obrnili na prefekturo, državno pravdništvo in na devin-sko-nabrežinskega komisarja, v odgovor pa so -kot rečeno - v vednost prejeli pismo, s katerim je komisar, doktorica Neri, zaprosila konzorcij za obrtno cono, naj poskrbi za odstranitev materiala z zadevne ceste. Ghersina ob tem napoveduje, da bo sprožil akcijo za razčiščenje vse zadeve. POŽAR / ZARADI HUDE SUŠE Okoli Medje vasi se je včeraj spet razplamtel ogenj Požar tudi v gozdiču pri Fernetičih Ko je pozno predsi-nočnjim že vse kazalo, da je številnim gasilcem, prostovoljcem in elanom gozdarske službe le uspelo ukrotiti silovit požar, ki je v sredo popoldne zajel okolico Medje vasi ter opustošil veliko borovega gozda in travnikov, se je ogenj vnovič razplamtel. To pripisujejo tudi izjemni suši in seveda gošči nad bližnjo železniško progo Trst-Benetke, v kateri se je sila težko kretati. Včeraj pozno popoldne je bilo na delu kakšnih trideset ljudi. Gašenje je vodila gozdarska služba, pri njem so seveda spet sodelovali prostovoljci, gasilci pa so dobavljali vodo helikopterju nekega zasebnega podjetja, ki jo je že drugi dan zapored zlival na pogorišče. Ogenj je poškodoval, kot vemo, tudi krajevno telefonsko napeljavo, ki je do večera še zmerom niso vzpostavili. Z deželnega centra za protipožarne službe, ki odgovarja na zeleni številki 1678-43044, so nam ob zaključku redakcije povedali, da so plameni v okolici Medje vasi pod nadzorstvom gasilcev. Na celotnem področju pa bodo pristojna telesa vzpostavila neke vrste nočno dežurstvo, da ne bi slučajno prišlo do neprijetnih presenečenj. Požar je včeraj znova izbruhnil pri Fernetičih nedaleč od državne meje. Zublji so uničili oziroma poškodovali približno pet hektarov gozda. OPERETA / V SREDO JE BIL ZAKLJUČNI KONCERT Z musicalom veder zaključek festivala Navdušenje številčnega občinstva NOVICE Kritika vladnega odloka o šolstvu Po davčni reformi in zdravstvu je sedaj na vrsti šola - vlada torej vztraja na poti ustvarjanja zmede in škode. Tako meni tajnik tržaške federacije DSL Stelio Spadaro, potem ko je vlada izdala odlok o drastičnem krčenju števila razredov. Odlok bo hudo oškodoval delo tako šolnikov kot dijakov ter privedel do zamud pri začetku šolskega leta. Spadaro je zato mnenja, da mora vlada čimprej umakniti odlok ter predstaviti program, ki bo predvidel pametno uporabo re-surzov. Vpisovanje na tečaj KZE Krajevna zdravstvena enota prireja tečaj tehničnega operaterja za socialno skrbstvo. Vpisovanje bo od 16. avgusta do 16. septembra. Vpišejo se lahko vsi tisti, ki so dopolnili sedemnajsto leto do 31. decembra šolskega leta, v katerem začne tečaj, ki imajo diplomo nižje srednje šole in ki razpolagajo z zdravniškim potrdilom o umskem in telesnem zdravju. Dodatne informacije na tajništvu šole Ascoli v Ul. Stuparich 1 (tel. 3992441/2) vsak dan, od 8. do 12. ure, razen ob sobotah. Maša na Pečah Konec tedna bo veliko verskih svečanosti ob praznovanju Marijinega vnebovzetja. Osrednje praznovanje bo v nedeljo na Repentabru. Omeniti pa velja tudi verski obred, ki bo jutri ob 18. uri, na predvečer velikega šmarna, v cerkvici na Pečah pri Boljuncu. NATO / NADZOROVANJE MORJA PRED BIVŠO JUGOSLAVIJO Včeraj priplula izločevalna ladja ZDA Njen poveljnik opravil vljudnostni obisk pri prefektu in komisarju občinske uprave Včeraj se je zasidrala ob pomolu VI izkrcevalna ladja Ponče iz sklopa ameriškega šestega bro-dovja, ki pod okriljem sil Nata nadzoruje morje nasproti bivše Jugoslavije. Na njej je okoli 1.000 mož posadke in 500 marincev, pri nas pa bo po agencijskih vesteh ostala do ponedeljka. Njen poveljnik Daniel T. Sherrange je v spremstvu vodje marincev D. E. VVattsa takoj opravil vljudnostni obisk pri prefektu Lucianu Cannarozzu, brž zatem pa tudi pri komisarju tržaške občinske uprave France-scu Larosi. Za zaključek musical: letošnji mednarodni festival operete se je od svojega številnega in zvestega občinstva poslovil z veselimi in z optimizmom prežetimi napevi slovitega musicala Richarda Rodgersa »The sound of mušic«. Temu delu, ki je doživel tudi izredno uspelo filmsko varianto (režiser Rober Wise, v glavni vlogi pa Julie Andr e ws), je bila namreč namenjena druga polovica koncerta, ki je v sredo zvečer v dvorani Tripco-vih zaključil letošnji festival. Sloviti Broadway slavi namreč letos prvo stoletje svojega radoživega delovanja, zato je tudi gledališče Verdi želelo vključiti v letošnji program nekaj utrinkov iz največjih glasbenih uspešnic, ki je imajo veliko zaslug, da je Broadway postal »naj- slavnejša avenija na svetu«. Sicer pa je bil musical tokrat zelo živo prisoten v Trstu: do izraza je prišel že na otvoritvenem gala koncertu, višek je dosegel z odlično novo postavitvijo Cabaret-ja, precej prostora mu je bilo odmerjeno na spremnih pobudah, in končno je tudi zaključna nota pripadla njemu. V izbor so prišla dela Richarda Rodgersa (Ca-rousel in The sound of mušic), Colea Porterja (izbor melodij in Kiss me Kate), Oscarja Štrausa (The chocolate soldier), Jeromea Kerna (Shov Boat - slovito 01’ man river je moral baritonist Keith Bu-terbaugh takoj ponoviti) in Victorja Herberta (Nau-ghty Marietta). Slavne skladbe so pod vodstvom dirigenta Lii Jiaja izvajali orkester in zbor gledališča Verdi (pripravila ga je Ine Meisters), Mladinski zbor mesta Trst (Goro dei pic-coli cantori della citta di Trieste, vodi ga Maria Su-sovsky) in kot solista sopranistka Jane Barthe-lemy in baritonist Keith Buterbaugh. Posamezne točke je povezoval Ugo Maria Morosi, ki je mogoče nekoliko upočasnil ritem predstave, vsekakor pa je ob koncu požel zaslužen aplavz, ko je eno izmed utrjenih zvezd sredine magične noči namenil vsem, ki v bližnji Bosni trpijo zaradi vojnih grozot. Kljub temu, da se je program nekoliko zavlekel, je bilo občinstvo navdušeno, še posebej, ko so na oder stopili še mladi tržaški pevci (na sliki) in z ostalimi nastopajočimi odpeli optimistične Rodgerso ve note iz »The sound of mušic«, (bip) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Folostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG TRST Petek, 13. avgusta 1993 KONCERT / OB MARIJINEM PRAZNIKU Haler-Tomljanovič Zasluženo priznanje na Repentabru Očarljivi dialog med flavto in kitaro AMBASADOR TURIZMA CRESA IN LOŠINJA za Egona Krausa Dolgoletna plodna dejavnost Aurore ______ZDRAVSTVO_____ Pobuda za izboljšanje zobozdravstva Brezplačni pregledi občanov Ivan Florjanc Flavtistka Mateja Haler in kitaristka Klara Tomljanovič bosta imeli jutri, 14. avgusta, ob 20.30 na Repentabru celovečerni koncert. Koncert prireja župnijska skupnost v sklopu tradicionalnih praznovaj Marijinega praznika. Obe se prvič predstavljata tržaškemu občinstvu, čeprav sta si v ostalem slovenskem prostoru ustvarili že dokaj trdno ime. Flavtistka Mateja Haler (rojena leta 1962 v Ljubljani) trenutno živi v Frei-burgu, kamor je prišla na podiplomski študij na tamkajšnjo Visoko šolo za glasbo k prof. N. Deliusu. Dodatno se je še izpopolnjevala pri profesorjih Alanu Marionu, Aureleju Nicoletu, Pierru Ives Artandu, Robertu Aitkenu. Sedaj deluje pretežno kot solistka, obenem je članica Aventure - ansambla za moderno glasbo (pred kratkim je bil tudi v Ljubljani) ter v raznih orkestrih ter komornih sestavih po Evropi in Ameriki. Družinska zveza s sodobnim slovenskim skladateljem Urošem Rojkom ji je dala še dodaten pečat ljubezni do sodobne glasbe, kar je razvidno že iz programa samega. Kitaristka Klara Tomljanovič (rojena leta 1969 v Novem Mestu) je študijska in občasno tudi koncertna sopotnica Haler j e ve, je študirala pri večjih znanih kitaristih, kot so T. Šegula, P. Pe-trinjak, in I. Novak. Po končani AG v Ljubljani nadaljuje študij na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri prof. Sonji Prunnbauer. Nastopa tudi v komornih sestavih, kot npr. s sopranistko Sabine Massolow ter flavtistko H. Haller. Udeležila se je tudi več mednarodnih kita-rističnih festivalov in natečajev pri svetovno znanih kitaristih kot so Alex-sander Franci, Costal Cotsiolis, Hubert Koppel, Emilio Cordeio, Alvaro Pieri. Do tu naša dolžnost, da ju posamič- no predstavimo tržaškemu občinstvu, dolžnost, ki je dobrodošlica obenem. Sami pa se bosta predstavili preko izbire programa in avtorjev, ki jih želita posredovati. Prvi del programa je klasično zasnovan, vendar že z odločno usmeritvijo v naše stoletje. Nepogrešljivemu J. S. Bachu (Sonata v d-molu, BWV 977 - za flavto in kitaro) sledijo skladatelji, ki nam stojijo časovno skoraj pred vrati: C. Debussy (Syrinx - za flavto solo), M. de Falla (Homenaje a Debussy - za kitaro solo), H.Villa-Lobos (Distribution des fleurs - za flavto in kitaro). Drugi del programa pa bo za marsikoga zanimivejši in obenem zahtevnejši, popeljal nas bo v svet sodobnikov. Japonec Toru Takemitsu (r. 1930) se nam bo predstavil s skladbo Tovvard the Sea I (1981) - skladba za kljunasto flavto in kitaro. Timbrična struktura skladbe je neke vrste trdno okostje zapolnjeno s tišino: prava podoba - meso, kri in duša skladbe je namreč v tišini, pojmovani ne kot nekakšen negativ zvoka, ampak v tišini kot nosilcu vsebine. Kontemplacija zazena? Lahko tudi. Argentinec Astor Piazzolla (r. 1921) nam bo postregel Histoire du Tango - za flavto in kitaro, skladba vzeta iz obsežne zbirke Balad in preludijev, ki jih je skladatelj ustvarjal iz ljubezni do »el puebla« - neke vrste konstanta vseh la-tinskoamerikancev. Slovenski rojak Uroš Rajko, ki se je sorazmerno že zelo dobro uveljavil v mednarodnih krogih, pa bo stopil pred nas s skladbo Elegija per Hugo - za flavto in kitaro. Sobotni koncert v naši privlačni romanski cerkvi Marije Vnebovzete na Repentabru zato obeta svojevrstno doživetje, tako v glasbenem kot duhovno osebnem pogledu. Ambasador turizma Egon Kraus (foto KROMA) Biserka Simoneta Pred kratkim je bil lastnik turistične agencije »Aurora viaggi« Egon Kraus na predlog turističnega podjetja UTP »Jadranka« imenovan za Ambasadorja turizma Cresa in Lošinja. »Aurora viaggi« je vzpostavila turistično povezavo z Malim Lošinjem že leta 1967. Otok je zelo privlačen, zaliva Cikat in Sunčena uvala sta izredno lepa, mestece je ohranilo svoj starodavni videz, narava naokoli je čudovita. 2e leta 1848 sta bila Veliki in Mali Lošinj proglašena za klimatski zdravilišči. Oba otoka sta namreč poraščena z borovimi gozdički, ki segajo vse do morja. Vonj iglavcev se prepaja z vonjem morja; tako nastaja poseben vonj, za katrega mnogi trdijo, da je zdravilen. To je tudi karakteristika otoka. Prebivalstvo je izredno prijazno in odprto. Osebje, ki je zaposleno na turističnem področju, v hotelih, gostilnah, kavarnah in turističnih agencijah, je kvalificirano, to pa je bistveno za dobro počutje gosta. Morje, ki obdaja otok, je izredno čisto, poleg tega ima gost mož-not krajših izletov na otoke, ki se nahajajo v neposredni bližini. Leta 1969 je »Aurora Viaggi« navezala stike s tamkajšnjo turistično agencijo UTP »Jadranko«. Spočetka so ti stiki potekali le po profesionalni liniji, profesionalnost pa se je kmalu prelila v iskreno prijateljstvo, ki se je ohranilo do današnjih dni. Tržaška agencija se je zavzela za turistični razvoj otoka tudi v zadnjih dveh letih, ko so se druge italijanske agencije umaknile s poslovnega obzorja na Lošinju. Kljub vojnemu stanju je tiskala prospekte za bivanje na Lošinju, prirejala tiskovne konference in skušala z ugodnimi cenami doseči kar naj večji obisk otoka. To je storila predvsem z namenom, da kljub kritični situaciji ime Lošinja ne bi šlo v pozabo. Egon Kraus je izjavil, da je naslov Ambasadorja turizma Cresa in Lošinja predvsem priznanje agenciji »Aurora viaggi«, ki je izpolnila pričakovanja turističnih delavcev Lošinja. »V upanju, da bo vojno stanje čimpej končalo in da bo zavladal mir,« je še dodal Kraus, »bomo skušali še povečati preliv italijanskih gostov na Lošinj. Prepričani smo namreč, da je otok z vsemi svojimi karakteristikami nadvse vreden kateregakoli gosta.« Neva Lukes Trst je bilo eno od mest, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija OMS izbrala za predmet raziskave o zobnih obo-lenjihso. Zobozdravniki in drugi zdravstveni delavci s področja zdravljenja zobovja in ustne voltine so namreč opravili brezplačne preglede na določenem številu prebivalcev našega mesta, ki so bili pismeno obveščeni o možnosti te zdravstvene storitve. Vse je potekalo v prostorih zobozdravniške službe v glavni tržaški bolnišnici. Tisti, ki so prejeli obvestilo za tak brezplačni pregled zobovja in ust, so se morali preko tlefona javiti in se dogovoriti za dan in uro pregleda. Izbrani pacienti so tako prihajali na preglede ob določeni uri. Kakih sedem do osem zobozdravnikov jih je nato čakalo v veliki ambulanti, kjer so jim z radiografijo pregledali stanje zob, čeljusti in ust in jim nato ob koncu zelo preciznega pegleda povedali, kakšno je stanje njihovih zob in čeljusti in kaj morajo storiti, da to stanje popravijo, če je seveda potrebno pomoči. Pregledi so bili izredno podrobni, prepleteni z vrsto številk različnih kodeksov in drugih programskih pravil. Pacient sicer ni dobil v roke nobenega pisnega podatka, niti radiografije, pač pa mu je specialist posredoval vse podatke v zvezi s stanjem in zdravjem njegovih zob, čeljusti, grla itd. Vsekakor hvalevredna pobuda, ob kateri smo bili priče, če se lahko tako izrazimo, zanimivemu, po svoje tudi prijetnemu dogodku. Med pacienti, ki so čakali na ta brezplačni pregled, je bila tudi Kitajka iz Hongkonga, ki živi v našem mestu. Med vprašanji, ki jih je moral specialist postaviti pacientu je bilo tudi naslednje: »Ste kdaj opazili, da je postala vaša koža rumena?« Specialist, ki je že tako imel težave s prevajanjem v angleščino, je ostal pred tem vprašanjem bez besed. No, na vsak način gre za zelo pomembno in koristno pobudo, ki bo dala organizatorjem vsaj delno sliko o tem, kako skrbijo Tržačani za svoje zobe, kakšno je v glavnem stanje in kaj bi bilo treba storiti, da bi se razne pomanjkljivosti na področju zdravstva zob in ust popravile in izboljšale. CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. avgusta 1993 in zapadlostjo 1. avgusta 2000. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 5,25% bruto, bo izplačan 1. februarja 1994. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 9,40% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 16. avgusta. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. avgustom: ob vplačilu (19. avgusta) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. ŠD SOKOL in SKD I. GRUDEN priredita Energično je prik- 13. -14. -15. avgusta rical na svet velik na društvenem igrišču v Nabrežini Aleksander PRAZNIK PIVA Veselju Patrizie in Sadka se pridružuje in Čestita Ob hladnem pivu bo poskrbljeno za jedi na žaru; Slovenska socio-pe- zabavala vas bosta ansambla Happy day in Krt. dagoska služba VČERAJ-DANES Danes, PETEK, 13. avgusta 1993 RADA Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.14 - Luna vzide ob 1.06 in zatone ob 16.54. Jutri, SOBOTA, 14. avgusta 1993 MAKS VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,9 stopinje, zračni tlak 1018,7 mb narašča, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Roberta Bradamante, Pietro Antonio Plet, Erik Rebeschini, Lorenze Malattia, Matteo Nigri, Isabel Manghisi, Nicoletta Tupputi, Leonardo Blason, Samuele La Penta in Virginia La Penta. UMRLI SO: 85-letni Fede-rico Napp, 67-letni Manlio Gloria, 57-Ietna Gianna Ce-covini, 82-letni Edoardo Verginella, 95-letni Edgardo Zeppi, 88-letna Teresita Viezzoli, 72-letni Luciano Corossez, 71-letni Angelo Corossez, 86-letna Celestina Minut, 85-letni Michele Bi-netti, 86-letna Eleonora Fra-giacomo, 52-letni Giorgio De Baseggio, 85-letna Maria Sancin, 63-letna Maria Marin, 84-letna Cristina Ober-snel, 79-letni Antonio Franca, 82-letna Veglia Merzek, 78-letni Giuseppe Nicolosi. U LEKARNE Od ponedeljka, 9. do nedelje, 15. avgusta 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 727089), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. '573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »Guardia del corpo«, i. Whitney Houston, Kevin Costner. EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.30, 20.20, 22.15 »Come l’acqua per il cioccolato«, r. Alfonso Arau. NAZIONALE 2-16.30, 18.00, 19.20, 20.40, 22.15 »FernGully - Le avventure di Zak e Crysta«, risani film. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.30, 20.20, 22.15 »II segreto di Maurizia«, i. Maurizia Paradiso, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 18.00, 21.15 »La belle historie«, r. Claude Lelouch. GRATTACIELO - 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I tra-sgressori«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmbv - ob 21.15 »Biancaneve e i sette nani«, prod. Walt Disney. EDEN - 15.30 - 22.00 »Avidita orale«, pom., pre- povedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Lake Conse-e - Un uomo e due i«, r. Zalman King, prepovedan mladini pod 14. letom. T d ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. GRAD SV. JUSTA - Poletno predvajanje filmov -21.30 »Un giorno di ordina-ria follia«, i. Michael Douglas. RADIO - 15.30 - 21.30 »Intimita bestiali di mia mo-glie«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE TABOR '93 - 25 let SKD Tabor - Prosvetni dom -Opčine- V nedeljo, 15. t. m.: ob 10. uri IV. slikarski ex tempore za otroke, ob 15. mi odprtje kioskov, ob 18. uri koncert GODBENEGA DRUŠTVA iz Nabrežine, dirigent Sergio Gratton, nagrajevanje slikarskega ex tempore in ob 20. mi ples z ansamblom Taims ter v ponedeljek, 16. t. m.: ob 17. mi odprtje kioskov in razstav , ob 18. uri koncert MUJA DOC BAND, dirigent Renzo Muscovi in ob 20. mi ples z ansamblom KRT. Ogledi razstav vsak dan od 18. do 20. me. ŠD ZARJA - Bazovica vabi na tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK jutri, 14. in nedeljo, 15. t. m. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Ples z ansamblom Happy day. Delujejo dobro založeni kioski. □ OBVESTILA POLETNO SREDISCE Sklad Mitja Cuk - Prosvetni dom na Opčinah od 16. do 27. avgusta 1993. Vpisovanje še danes, 13.8.1993, med 9. in 12. mo na Narodni ul. 126, OpCine. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta do 14. t. m. FOTO SKUPINA iz Idrije vabi fotoamaterje iz FJK na drugi fotografski ex tempore, ki bo 21. in 22. t. m. v Idriji. Pravilniki na razpolago v Tržaški knjigami od 17. t. m. dalje. OBČINA ZGONIK bo tudi letos organizirala od ponedeljka, 6. do nedelje, 19. septembra 1993 14-dnevno letovanje v zdravilišču Dobrno (SLO) za osebe bivajoče v občini stareješe od 60 let. Zainteresirani naj se javijo v občinskih uradih do najkasneje 14. t. m., kjer bodo izpolnili prijavnico in dobili podrobnejše informacije. Na osnovi dogovora z občino Repentabor lahko prebivalci s stalnim bivališčem v zgo-niski občini izberejo tudi med poletnim letovanjem, ki ga organizira omenjena občina. Prispevek posameznika bo določen na podlagi družinkih dohodkov, zato vabimo zainteresirane naj predložijo pokojninsko knjižnico in davCno prijavo. Odstotek, ki ga bo zgoniška občina prispevala za kritje predvidenih stroškov, bo enak, ne glede na izbrani kraj. Morebitno razliko v ceni bo vsak udeleženec doplačal sam. ZDRUŽENJE PROMUSI-CA-CAPPELLA CIVICA TRST sporočata, da 15. t.m. zapade rok za vpis v Seminar glasbene interpretacije italijanskega komornega petja in nemškega lied. Informacije dobite pri Cappelli Civi-ci - Trst, Ul. Imbriani 5 (tel. 636263) ali Ass. Promusica - tel. 55174. SK BRDINA sporoča, da bo odhod za priprave na Pohorju v ponedeljek, 16. t. m., ob 7. mi iz trga Brdina. SK BRDINA sporoča vsem staršem atletov in prijateljem, da bo sestanek dne 18. t. m., ob 21. mi na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah. MALI OGLASI OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci št. 22. OSMICO je odprl Stojan Stubelj v Saležu. OSMICO je odprl Miro Lamica, Dolina 233. Toči Črno in belo vino. PRODAM motorno kolo bravo, 50 kub. in motorno kolo KTM, 350 kub., dvotaktni motor. Tel. 228547. PRODAM šivilna stroja singer in necchi. Tel. 228547. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234. RESNA, profesionalna inštruktorica plavanja s šestletno izkušnjo nudi individualne in skupinske lekcije plavanja. Tel. št. 425220. ISCEM knjige za prvi letnik zavoda Žiga Zois. Tel. št. 327339. NUJNO išCem inštruktorja tehničnega risanja za 2. razred geometerskega oddelka DTTZ Žiga Zois. Tel. št. 299319 v večernih mah. ISCEM SODELAVCA, tudi v prostem Času, za razvoj svoje dejavnosti. Tel. 040/251148. RIBOGOJNICA AGROIT-TICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. št. 228297. PODJETJE v obrtniški coni Dolina zaposli vanjence/ke. Tel. št. 228530 od 13. do 17. me. + Zapustil nas je naš dragi Mario Matijacic Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu. Žalostno vest sporočajo: žena Marija, sinovi Claudio, Danilo in Giovanni, hči Adriana, snahe, zet, vnuki, družine Scalise, Danieli in Trevisan ter ostalo sorodstvo. Kontovel, 13. 8. 1993 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi oCeta izreka iskreno sožalje svojima članoma Danilu in Ivu Matijacicu moški pevski zbor Vasilij Mirk Prosek-Kontovel GORICA Petek, 13. avgusta 1993 JAVNI RED / VRH VARNOSTNIH SIL NA PREFEKTURI ČETRTKOV SEJEM / SPREHOD MED STOJNICAMI NOVICE Odpoved ognjemetov in nadzorstvo na meji Razlogov za paniko ni, a nadzor so vseeno poostrili Pregledi na mejnih prehodih so te dni precej strožji (foto Studio Reportage) Na sejmu se vsak prelevi v trgovca Kljub poletju gneča na tradicionalnem sejmu, kjer se srečujejo kupci z obeh strani meje JuruPauk Marko Marinčič Veliki šmaren se obeta v znamenju poostrenih varnostnih ukrepov proti nevarnosti terorizma. Razlogov za paniko ni in odgovorni za javni red zagotavljajo, da konkretnih znakov nevarnosti atentatov pri nas ni, da pa so pospešili delovanje vsega "nadzorno-varnostnega aparata zato, da bi kljubovali generični nevarnosti v primeru angažiranja sil Nato pakta v bosanski vojni. V ta okvir sodijo ukrepi, ki so jih vCeraj sprejeli na različnih ravneh: iz Rima je namreč prišla vest o uporabi vojske za nadzorstvo na vzhodni italijanski meji, goriška prefektura pa je iz varnostnih razlogov priporočila odpoved tradicionalnega ognjemeta ob velikem šmarnu v Gra-dežu in naslednjega dne v Škocjanu. O tem je bil govor na “vrhu” odgovornih za službe javne varnosti vCeraj dopoldne na prefekturi. Sodelovali so funkcionarji uprave za notranje zadeve, predstavniki raznih policijskih sil in vojske. Kot nam je povedal namestnik šefa kabineta dr. Spoldi, gre sicer za rutinski sestanek odbora za javni red, ki pa je v današnjih okoliščinah mednarodne napetosti bil posvečen prav obravnavi varnostnih vprašanj. Odpoved ognjemetov so samo “priporočili": zadnjo besedo imata vsekakor župana, ki naj bi o tem odločala danes. Drugih javnih manifestacij zaenkrat ne bodo odpovedali: v Gradežu naj bi se torej redno odvijale vse druge poletne prireditve, prav tako bo v nedeljo v Gradišču ptičji sejem in konec meseca v Gorici folklorna parada. Povsem neutemeljene so govorice, Ceš da bi te prireditve odpovedali, ker se nanjih zbirajo velike množice. Po drugi strani pa je res, da se v teh dneh iz- vaja strožje nadzorstvo na meji, kot se je lahko prepričal vsakdo, ki je te dni potoval skozi mejne prehode na Goriškem. O kakih bombah ni vesti, paC pa so se v mrežo poostrene kontrole ujeli kupci cigaret, žganih pijač in drugega “tihotapskega” blaga. Nekemu avtomobilistu so tako te dni zaplenili kar 24 konfekcij zavojčkov cigaret. Policijske enote, ki so povečale nadzorstvo na prometnih vozliščih, zlasti na ronškem letališču in na vseh drugih morebitni nevarnosti izpostavljenih mestih, delajo v teh dneh s poostrenim ritmom. Dopustov sicer še niso preklicali, paC pa so del pisarniškega osebja premestili k operativnim službam. Vojska sama skrbi za nadzorstvo vojašnic, po včerajšnjih rimskih odločitvah pa naj bi odslej, na morebitno zahtevo prefetur, nadzorovala, obmejni pas zlasti izven naselij. Bolj kot za dejansko nadzorstvo gre najbrž za demonstrativni ukrep, ki naj vsekakor ne bi bil tako očiten kot ob vojni v Sloveniji, kot so razporedili tanke ob meji. »Poglejte te majice, za 5 tisoC lir jih dajemo, prav zares so zastonj. Gospa, pridite sem, vzemite majico za moža!« je v ita-lijan-šCini, ki ni skrivala narečja iz Veneta, vpil plavolasec na sejmu vCeraj v Gorici. Vprašal sem ga, kako mu je ime, zagledal je svinčnik in notes, se zasmejal: »Ah, vi Časnikarji!« in dodal, naj ga klicem Paolo. Kot vrtavka se je obrnil in šel na drugo stran prodajnega avtomobila in spet zaCel vpiti, da pri njemu dobijo vse zastonj. Nekaj metrov daleC sta dva Arabca: »Iz Maroka sva, a imava sedaj vse urejeno, saj izdajava tudi raCune, že veC let sva v Italiji, mi smo rojeni trgovci!«. Prodajata očala vseh vrst in vseh barv. Pride k prodajni mizi gospa, po naglasu slišiš, da je Slovenka, povpraša po moških očalih, predraga se ji zdijo, zato ji Said pokaže tista, ki stanejo samo deset tisoC lir, skorajda popolna kopija Ray Ban oCal so, in ko vidi, da je za gospo preveč, ji samo porogljivo reče: »Veste gospa, takih, ki bi bila zastonj, pa nimam!« Srečam Maro iz Vipavske doline, z nečakom je prišla pogledat na sejem v Gorico, kot so to poCeli že njeni stari oCetje in starši: »Kupimo tisto, kar se splaCa, saj veš, kako je. Ampak sedaj morava po sestro, ki ima triletnega Gašperja s sabo, njega ne zanima sejem, ampak voda sredi parka in ptici, kanarčki posebno.« »Ti, a veš, da sem že vse kupila, kar sem mislila in mislim tudi, da vsega tega sploh ne bom rabila!« se smeje 40-letna Novogoričanka, Nives ji je ime. Ko jo vprašam, zakaj potem kupuje, prešerno reče. »Saj sem vendar prišla na semenj!« Tako je v ljudskem vrtu in na trgu Battisti vsak drugi četrtek. Ljudje si ogledujejo vse mogoCe stvari, kupijo, kar je treba in večkrat tudi stvari, ki jih ne rabijo. Sejem priCa, da je v vsakem človeku nekaj trgovca, saj spominja na pradavno trgovanje med ljudmi, ko so zamenjevali blago za blago, nato pa kupovali za denar. Mimoidoči mi v narečju pove, da je on pristen Goričan, saj so njegovi od nekdaj v Gorici in tudi to, da kupuje vedno na sejmu: stvari, da so cenejše, ampak ni to glavni razlog, glavno je, da se sprehodiš, da si med ljudmi in lahko tudi kaj pobarantaš, skušaš zbiti ceno. Množica ljudi, med njimi najveC Slovencev z onstran meje, tudi kakšen Kraševec je vmes, “pero“ in “ma“ ter “bom bom“ ga izdaja, slišiš tudi Furlane, goriško narečje in tu pa tam tudi kak: »Gledaj ovo, gledaj, vidi ti malo-ga, kako skače.« Ozrem se in vidim hrvaško družino, besede je spregovoril malček, ki se je ustavil pred igračko, majhen prašiček je preskakoval oviro. Naprej grem in srečam slovenskega parlamentarca iz Ajdovščine, gospod Geržina je v bermuda hlaCah in vsa družina je z njim, žena Alenka Čaka, na jesen bo prišel še en elan družine na svet: »Ja, saj veš, počitnice so tu, pa smo prišli, nekaj bomo seveda kupili.« In grej o gledat copate za Matica, nona Rezka se smeji ob strani. Korak naprej prof. Livio Semolič kupuje, ravnokar se je zagorel vrnil iz Grčije. »Kaj kupujem? Ja kopalke za novo sezono vendar,« se mi ironično posmeje. Ljudje kupujejo Čevlje, kot na mravljišču je, trgovci so zadovoljni, niti eden se ne pritožuje, pri torbicah mi pravi možakar: »Jaz vzamem vse, od čekov do slovenskih tolarjev, samo da prodam!« Prihodnji sejem bo 2. septembra na istem kraju. Kot vedno. Zgledno dejanje goriških gasilcev Goriški gasilci so dobrodoleni škofijski ustanovi Caritas v teh dneh izročili večje število bonov za brezplačni nabavo jestvin v trgovinah iz mreže DESPAR. Tudi gasilci iz Gorice so namreč skupaj s kolegi iz drugih krajev 21. junija pomagali gasiti velikanski požar v skladišču trgovin DESPAR v Vidmu. V zahvalo za prizadevno delo jih je vodstvo prodajne mreže nagradilo s priložnostnimi brezplačnimi boni za nakupe v njihovih trgovinah. Goriški gasilci pa so te nakupne bone podarili goriški Caritas z namenom, da jih ta organizacija uporabi za nakup vsega potrebnega za otroke v vojni na bivših jugoslovanskih tleh. Res pohvale vredno solidarnostno dejanje so goriški gasilci utemeljili z razlago, da je zanje zadostno plačilo zavest, da so dobro opravili svoje delo in da jih prebivalstvo zaradi tega ceni in spoštuje. Direktor Caritasa Ruggero Dipiazza se je prisrčno zahvalil za zgledno radodarnost. Izpiti za posrednike na Trgovinski zbornici Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da bodo izpiti za poslovne posrednike 28. in 29. septembra letos. Prošnje za sodelovanje pri izpitnih preizkušnjah morajo interesenti poslati na naslov Trgovinske zbornice v Gorici najkasneje do 8. septembra letos. Pokopali Elia Demarchija Mnogi domačini iz rajona ter znanci in prijatelji, ki jih je imel po vsem mestu, so se vCeraj na Rojcah poslovili od Elia Demarchija, predsednika tamkajšnjega rajonskega sveta že od vsega začetka in priljubljenega organizatorja kulturnih in drugih dejavnosti. Demarchi je, kot smo proCali, umrl zaradi kapi tik preden bi dopolnil 61. leto starosti. Na sliki (foto Studio Reportage) prenos posmrtnih ostankov pokojnika iz cerkve na Rojcah. NOČ PADAJOČIH ZVEZD / ROJ METEORJEV Mnogi prebedeli noč z očmi uprtimi v nebo Tudi na Goriškem veliko zanimanje za pojav Pri observatoriju v Fari je bilo kot v kinu, z nebom namesto platna (foto S. Reportage) Noe padajočih zvezd, kakršna se po zagotovilih astronomov ne bo ponovila vsaj naslednjih sto in veC let, je bila tudi na Goriškem ena med najdaljšimi noCmi v letu za mnoge, ki so bedeli in zrli v nebo do poznih nočnih ur. Vsakoletno srečanje z rojem meteorjev v noCi sv. Lovrenca je namreč letos spovpadalo z izrednim .srečanjem z repom zvezde repatice, kar je močno pomnožilo število delcev, ki ob srečanju s plastmi zemeljske atmosfere zagorijo in dajejo videz padajoče zvezde. Resnici na ljubo je bil marsikdo nekoliko razočaran, saj je po napovedih, da bo v Času največ) e intenzivnosti nebesnega pojava mogoče slediti padanju tisočih zvezdnih utrinkov na uro, morda pričakoval kaj veC. V resnici je bilo treba kar napenjati oci in stegovati vrat in le občasno se je na nebu zasvetil utrinek in sprožil med skupinami gledalcev vzklike»Glej jo, glej jo... si jo videl? «ali nezadržne »Oooh«občudovanja. Marsikdo je po-tihem izražal vrsto želja, ki naj bi se mu izpolnile in ni pustil, da bi mu romantično atmosfero izničilo nespoštljivo sosedovo zabavljanje, Ceš»Kaj zvezde, Srbi so to, Srbi«. Utrinkov, zlasti v poznejših noCnih urah, vse dokler se ni dotlej čudovito jasno nebo nad Gorico nekoliko zameglilo, vsekakor ni manjkalo in tudi opazovalcev ne. V mestu so se mnogi podali na grad, kjer je še sredi noči kar mrgolelo ljudi, ali na druge bližnje vzpetine, ne toliko da bi bili “bližji nebu”, temveč da bi se umaknili mestnim lucern in bolje opazovali zvezde. V Gradežu so se mnogi turisti izjemoma tudi ponoči z nosom kvišku zadržali na plaži, precej rado-vedžev se je podalo na Kras in na druga za opazovanje primerna mesta. Se posebej gre omeniti astronomski observatorij pri Fari, kjer so elani tamkašnjšega krožka predsinoCi in tudi sinoči, ko naj bi se pojav ponovil četudi v nekoliko manjši meri, vabili na skupinsko opazovanje. Na povabilo se je odzvalo na desetine navdušencev, ki so poleg samih zvezdnih utrnikov imeli priložnost za “odkrivanje” zvezd stalnic, ozvezdij in drugih nebesnih teles ob strokovni pomoti in razlagi elanov observatorija. POLETJE / SKUPNOST ARCOBALENO Večerno srečanje v parku z oporečniki in etnično glasbo V nedeljo bodo obiskali zapornike V okviru petkovih večerov, ki jih združenje Arcobaleno pripravlja na svojem sedežu v ulici sv. Mihaela 38 pod imenom Poletje v parku, bodo danes imeli ob 20.30 srečanje na temo Mladi in mir: služenje vojaščine ali oporekanje zaradi vesti? Na večeru bodo sodelovali mladi oporečniki, ki niso hoteli odslužiti vojaškega roka in so zato raje delali kot civilni prostovoljci v javnih in zasebnih ustanovah. Med srečanjem bodo igrali elani ansambla Estensione Est. Gre za skupino šestnih glasbenikov, ki so se združili pred tremi leti in izvajajo zelo značilno glasbo: ponujajo namreč nakakšno sintezo različnih kultur in zvrsti et- nične glasbe in s tem tudi vizijo sožitja in miru še posebej na tukajšnjem območju, kjer se srečujejo različne narodnosti in kulturni tokovi. Na prazniku v parku skupnosti Arcobaleno v Ul. sv. Mihaela bo deloval tudi dobro založen brezalkoholni bife, kuhar pa bo poskrbel za jedi na žaru. Skupnost Arcobaleno ima v prihodnjih dneh v programu tudi prireditev za zapornike v goriški kaznilnici. V nedeljo, 15. avgusta, bodo namreč pripravili praznik ob velikem šmarnu v ulici Barzellini 8 v Gorici, ko bodo postregli z lubenico in sladoledom vsem, ki se želijo pridružiti srečanju od 14. ure dalje. Kljub poletnemu času se je včeraj na četrtkovem sejmu kar trlo kupcev (foto Studio Reportage) j i»*»rl j J Jnj FILMSKI VEČERI / DO NEDELJE VRTIJO AMERIŠKE USPEŠNICE Grad nadomešča zaprte kinodvorane Edina kinodvorana na Goriškem deluje v Gradežu - Kino Vittoria posodablja opremo Ljubitelji filma, ki se ne zadovoljijo s poletno televizijsko ponudbo ali z gledanjem videokaset, temveč hrepenijo po nenadomestljivem Čaru velikega zaslona, imajo po množično obiskanih večerih festivala Sergio Amidei v tem koncu tedna priložnost gledanja ameriških uspešnic minule sezone na goriškem gradu. Štiri filmske večere z Oskarji, kot so poimenovali prireditev, prireja občinska uprava v sodelovanju s kulturnim združenjem Amidei. Niz štirih večerov se je začel sinoči z letošnjim vrhun- cem Disneyjeve produkcije risanim filmom»La bella e la bestia«. Nocoj bo na sporedu film Clin-ta Eastwooda»Gli spletati«. Jutri in v nedeljo bosta sledila še filma« Dra-cula«Francisa Ford Cop-pole in»Proposta inde-cente«z Robertom Redfordom. Vse filme predvajajo pod šotorom na gradu, vstopnica za posamezno predstavo pa stane 5 tisočakov. Filmski večeri na gradu so vsekakor dobrodošli, saj bodo pomagali vsaj nekoliko omiliti popolno poletno kinematografsko zaporo v mestu. Vse tri goriške kinodvorane so namreč v teh dneh zaprte zaradi dopusta: kino Corso bo spet odprl že kmalu, kino Vittoria bo odprl predvidoma pred koncem meseca in to s pomembnim prese- nečenjem za obiskovalce, kar zadeva tehnološko izboljšanje kvalitete predvajanj, o Čemer bomo še pisali. Drugače je z zaporo Verdijeve dvorane, ki naj bi trajala nekaj dlje: sprva je pravzprav bilo predvideno, da bodo kino zaprli zaradi obnove poslopja, ki naj bi trajala vsaj tri leta, ker pa so morali začetek del odložiti (najbrž do začetka prihodnjega leta) bo po vsej verjetnosti vsaj jeseni kino spet deloval. Tudi v Tržiču sta obe dvorani Cez poletje zaprti. Kdor želi v kino, ima zato v tem Času v naši pokrajini na voljo edinole eno redno kinodvorano. To je kino Cristallo v Gradežu, ki ga je poskusno prevzela slovenska družba Transmedia (ista, ki upravlja kino Vittoria v Gorici) in ki je po šestletni zapori ponovno zaživel z odličnim uspehom. KINO GORICA VITTORIA Zaprto zaradi dopusta. CORSO Zaprto zaradi dopusta. VERDI Zaprto zaradi dopusta. GRADEZ CRISTALLO 20.30-22.30 »Proposta indecen-te«. Rež. Adrian Lyne, igrata Robert Redford, De-mi Moore. Prepovedan mladini pod 14. letom. H OBVESTILA SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA sporoča, da bodo njihovi uradi zaprti zaradi dopusta od 16. do 21. avgusta. KOMISIJA ZA SOCIALNA VPRAŠANJA PRI POKRAJINSKEM ODBORU SKGZ v sodelovanju s Krožkom za kulturno, športno in podporno udejstvovanje iz Trsta (KRUT) prireja 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci od 22. septembra do 2. oktobra 1993. Za podrobnejše informacije in prijave se zglasite na sedežu SKGZ v Gorici. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do 31. avgusta odprta samo ob sredah od 15. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje po naslednjem urniku: vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18 ure. LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29'. avgusta zaprta zaradi dopusta. POKRAJINSKI MUZEJ na goriškem gradu je odprt ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 15. do 19. ure, ob praznikih in nedeljah pa deluje nepretrgoma od 9. do 19. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je urad zaprt zaradi dopusta do 27. avgusta. H IZLETI SEKCIJA VZPI-ANPI DOL/JAMLJE priredi 28. avgusta avtobusni izlet v mestece Asolo v Venetu ter obisk nekaterih drugih zanimivosti v okolici (Marostica, Bassano del Grappa, Maser). Prijave sprejemajo Ettore Moro, Karlo Kobal in Mario Croselli. Zadnji rok za prijavo je 18. avgust 1993. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča urnik odhoda avtobusov za piknik na Mašunu v nedeljo, 15. avgusta: prvi avtobus ob 7. uri iz Sovodenj skozi Standrež, drugi ob 7. uri od gost. Primožič v drev. XX. septembra skozi Pogoro in Standrež. Društvo nadlaje sporoča, sporoča, da bodo od 6. do 10. septembra letos organizirali šestde-nevni izlet na Bavarsko, v Miinchen in v okolico, kjer si bodo ogledali bavarske gradove in druge znamenitosti. RAZSTAVE V POKRAJINSKEM MUZEJU NA GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725 in 1915 “Svetleča nit“ ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka. I ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. F.lli Rosselli 23, tel. 410340 POGREBI Ob 11. uri Edita Jo-vanCic iz splošne bolnišnice v bolniško kapelo in na glavno pokopališče. SVET Petek, 13. avgusta 1993 NOVICE Oktobra vrh dvanajsterice BRUSELJ - Predsedniki držav in vlad Članic Evropske skupnosti naj bi se 29. oktobra v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, ki bo posvečeno gospodarski in monetarni uniji, je izjavil belgijski ministrski predsednik Jean Luc Dehae-ne. Na vrhunskem srečanju, ki bo potekalo le, Ce bodo maastrichtski sporazum ratificirale vse Članice ES, bodo voditelji dvanajsterice sprejeli ukrepe, ki naj bi omogočili prehod v drugo fazo evropske gospodarske in monetarne unije, ta pa je predvidena za začetek prihodnjega leta. Na srečanju naj bi rešili tudi vprašanje Evropskega monetarnega inštituta, ki je predhodnik bodoče evropske centralne banke. (Reuter) Kršenje pravic madžarske manjšine BRATISLAVA - Pripadniki madžarske manjšine so v vaseh na jugu Slovaške zaprli ceste in s tem protestirali proti odločitvi slovaške vlade o odstranitvi dvojezičnih cestnih tabel. Slovaška vlada je junija sprejela sklep, po katerem so imena slovaških krajev napisana tudi v madžarščini, sredi naslednjega meseca pa je sprejela sklep, po katerem naj bi v madžarščini napisana imena odstranili. Madžarska manjšina, ki ima na Slovaškem 60 tisoč pripadnikov, je vlado premiera Mečiarja obtožila, da je tako že drugič prekršila manjšinske pravice. (Reuter) ANC proti De Klerku JOHANNESBURG - Mladi voditelj Afriškega narodnega kongresa (ANC) Peter Mokaba je na zborovanju v Tembisi, kjer se je zbralo veC kot pet tisoC privržencev ANC, pozval, naj svoje orožje raje uperijo proti predsedniku De Klerku ter policijo in vojsko izrinejo s Črnskih območij. »Ne pozivam k rasistični vojni, paC pa v boj proti sovražniku,« je glasno govoril Mokaba. Južnoafriška policija pa je sporočila, da je med akcijo v črnskih naseljih Kathelong, Tokoza in Tembisa, kjer so bili spopadi minuli teden najhujši, našla 225 trupel. (Reuter, Telefoto: AP) Vrnitev izgnanih Palestincev JERUZALEM - Okoli 200 od 400 izgnanih Palestincev, ki jih je Izrael izgnal na jug Libanona, se bo lahko sredi septembra vrnilo, je sporočilo izraelsko obrambno ministrstvo. Sporazum z ZDA, ki so ga sklenili februarja letos, doloCa devetmesečni rok za vrnitev 60 do 80 izgnanih Palestincev. Izrael pa je dovolil, da se na zasedena ozemlja vrne še 127 pregnancev. Izvršni komite Palestinske osvobodilne organizacije pa je v četrtek sklenil, da ne bo sprejel ponujenega odstopa treh predstavnikov palestinske pogajalske skupine na bližnjevzhodnih pogajanjih: Ašravi-jeve, Huseinija in Erakata. Komite je sklenil tudi, naj se izboljša sodelovanje med pogajalci z zasedenih ozemelj in vodstvom PLO. (Reuter) NOVI POVELJNIK VOJSKE ZDA General za balkanski vihar General »Shali« je pripravil obračun s Srbi v Bosni Potomec ruskega generala iz caristiCnih Časov in emigrant iz Poljske John Shalikashvili bo vodil vojaško operacijo Združenih držav proti Srbiji, Ce se bodo v VVashingtonu odločili zanjo pozno jeseni po upokojitvi junaka iz zalivskega viharja Colina Powella in Ce bodo kandidata predsednika Billa Clintona v senatu potrdili za voditelja ameriškega generalštaba. Generala »Shalija«, kot ga vsi imenujejo, je ameriški predsednik izbral za voditelja najpomembnejše vojske sveta, ker je »potomec družine, ki je bila ujeta v križišču etničnih in nacionalnih napetosti, kakršne divjajo tudi danes«. Družina generala, ki naj bi s silo uredil Balkan, je zbežala iz Poljske pred prihodom sovjetske vojske leta 1944. Johnu Shalikashviliju ne primanjkuje vojaških izkušenj. Kot vojaški svetovalec vlade južnega Vietnama je sodeloval v vietnamski vojni in nato hitro napredoval v ameriški vojaški hierarhiji vse do poveljnika zavezniških sil v Natu. Po spopadu zahodnih držav z Irakom je vodil operacijo za zaščito Kurdov. Ko ga je lani Bela hiša poslala na sedež Nata v Bruselj, pa je hkrati iz VVashingtona dobil še nalogo, naj pripravi nadte za morebiten letalski obračun ameriške vojske v Bosni in Hercegovini. »-Upam, da nam nikoli ne bo treba posredovati v Bosni,« Clinton s sedanjim poveljnikom oboroženih sil in s kandidatom za novega (Foto: AP) je po objavi kandidature nja.« General Shali je v za- kom pri občutljivem notra- povedal general Shalika- Cetku leta nasprotoval Ciin- njepoliticnem vojaškem shvili. »Ne smemo si dovo- tonovemu predlogu za vo- vprašanju, saj je prepričan, liti napak, toda rešitev je jaški obračun s Srbi, seda- da mora ameriška vojska pripravljena, Ce tisti, ki se nji naCrti pa mu očitno bolj vsaj deloma odpreti vrata bojujejo v Bosni, ne bodo ugajajo. Poleg tega soglaša homoseksualcem in žen- spremenili svojega vede- z ameriškim predsedni- skam. (Reuter) RUSIJA / PRED VROČO POLITIČNO JESENJO Jelcin napoveduje za oktober predčasne volitve Parlament si je priboril večja pooblastila pri imenovanju štirih ključnih ministrov v vladi MOSKVA - »Cas za odločno akcijo se je približal. Predčasne parlamentarne volitve morajo biti letos jeseni. Ce parlament tega ne bo sprejel, bom volitve razpisal sam.« S temi besedami je ruski predsednik Boris Jelcin napovedal neusmiljen boj proti konservativnemu parlamentu, ki ovira vladne gospodarske reforme, predsednik pa ga po zdaj veljavni ustavi ne more razpustiti pred letom 1995, dokler poslancem ne poteCe mandat. Volitve naj bi bile oktobra, spomladi pa želi Jelcin razpisati tudi predsedniške volitve. Opazovalci menijo, da bodo poslanci z odločanjem o tem najverjetneje počakali do pomladi, saj menijo, da se bo do tedaj nezadovoljstvo ljudi zaradi gospodarskega razsula še povečalo. Parlament je v četrtek izstrelil še en strel v dolgotrajnem boju s predsednikom. Poslanci so namreč sprejeli sporno ustavno spremembo iz decembra lani, ki povečuje pooblastila parlamenta pri imenovanju najpomembnejših ministrov v vladi: notranjega, zunanjega, finančnega in obrambnega, predsednika pa postavlja skorajda v vlogo protokolarne figure. Da prepirov še ne bo konec, kaže obtožba Hasbula-tova. »Nekateri v vladi skrivajo resnico popolnega političnega in gospodarskega poloma. Prav zato nenehno zganjajo paniko, histerijo in nasilje ter ves Cas išCejo svoje nasprotnike,« trdi Hasbulatov. Jelcin pa vraCa udarec. Vladi je ukazal, naj ne upošteva proračuna, ki ga je parlament sprejel 22. julija. Proračun, ki so ga poslanci potrdili in ki »tehta« kar 22 milijard dolarjev, je enkrat večji, kot ga je načrto- vala Jelcinova vlada. »V nobenem primeru ne bom podpisal sklepa o tako visoki proračunski porabi, ki lahko povzroči samo propad denarnega sistema, popolno razvrednotenje rublja in gospodarski zlom države,« pravi Jelcin. Posledice prepiranja med parlamentom in predsednikom Čutijo predvsem lokalne vlade, ki so nezadovoljne zaradi dogajanja v Kremlju, ter ljudstvo, ki ga še v najboljšem primeru Čaka zategovanje pasu in najverjetneje povsem apatično spremljanje neplodnega prepiranja med sprtimi »ščurki« in »blazneži«, ki v medsebojnem obtoževanju uporabljajo široko paleto sočnih žaljivk in metaforičnih izrazov. Morda pa bodo deležni celo kakšnega pretepa med poslanci. (J. P. in agencije) Jelcin napoveduje parlamentu oster boj (Telefoto: AP) FILIPINI / ROJSTVA, POLITIČNI SPOR Vojna duhovnikov Cerkev je kljub demografski eksploziji proti kontracepciji David Botlol / AFP MANILA - Razprava med vplivno katoliško cerkvijo in filipinsko vlado o kontroli rojstev, ki se je razvnela v zadnjem letu po zavzetem propagiranju kontracepcijskih sredstev, se je prevesila v odkrit spopad, ki pušCa le malo možnosti za spravo med dvema taboroma. Oglasil se je celo doslej molCeCi manilski nadškof kardinal Jaime Sin, ki se je pridružil burni razpravi in sodelavce predsednika Fidela Ramosa označil za neumne. Tako je reagiral na sporočilo iz predsedniške palaCe, ki je stališče duhovščine označilo za »zastarelo«. »Poslušajte Boga, ne pa ljudi,« je dejal kardinal svojim vernikom. Fidel Ramos, ki je prvi protestantski predsednik države z veC kot 80 odstotki katolikov, je izzval ostre kritike cerkve, ko je od svoje izvolitve pred letom dni vpeljal program množičnega širjenja različnih kontracepcijskih sredstev, zlasti v okviru boja proti aidsu. Stopnja demografske rasti znaša na Filipinih 2, 5 odstotka na leto in je najvišja v neko-munisitcnih državah jugovzhodne Azije. V tem ritmu bi se prebivalstvo, ki trenutno šteje 64 milijonov, v tridesetih letih podvojilo, ocenjujejo izvedenci. Filipinsko duhovništvo je objavilo pastoralno pismo, ki so ga prebrali v vseh cerkvah in ki vernike poziva, naj »skupaj branijo cerkveno doktrino o kontracepciji, sterilizaciji in splavu«. Pismo naroča zdravstvenim delavcem, naj »zavrnejo sodelovanje pri tovrstnem praktičnem delu, tudi Ce jim to ukažejo nadrejeni«. Predsednik Ramos je prejšnji teden odgovoril z izjavo, da delavci, ki nasprotujejo njegovemu programu, »lahko odstopijo«. Število zdravstvenih delavcev, ki jih vlada zaposluje pri načrtovanju družine, je z 10.000 pod diktaturo Ferdinanda Mar-cosa padlo na manj kot 200 pod vlado Corason Aquino (1986-1992), ki je bila goreča katoličanka, zdaj pa se je znova povzpelo na kakšnih sedem tisoč. Minister za zdravstvo dr. Juan Flavier je predlagal kompromis, naj tisti zdravstveni delavci, ki nasprotujejo kontracepciji, razširjajo za cerkev edino sprejemljivo naravno metodo kontrole rojstev. Na njegov predlog se niso ozirali in polemika se je zmeraj bolj razplamtevala. V soboto je tudi škof Jesus Varela, predsednik škofovske komisije Filipinov za vprašanja družine, zatrdil, da cerkev ni za konflikt, a ji je predsednik Ramos napovedal vojno. Duhovščina je doslej najhuje napadala dr. Flavi-erja, ministra, ki ni nagnjen h konformizmu in ki tudi sam duhovito popularizira kondome, da bi dal svojim rojakom »možnost izbire«. »Se nikoli doslej ni bilo toliko slišati o kondomu, pravzaprav bi moral biti hvaležen svojim obrekovalcem,« je dejal z nasmehom pred kakšnim mesecem, ne da bi se sploh oziral na pogoste pozive iz konservativnih krogov, naj odstopi. Medtem ko je predsednik Ramos odločen, da uveljavi svojo politiko kontrole rojstev, bo očitno železna roka cerkve pokazala, kolikšen je njen dejanski vpliv v tej deželi. Zdi se namreč, da po petih stoletjih ideološke dominacije cekve njena moC usiha. EVROPA VČERAJ IN DANES (12) V ozadju stare celine je boj za oblast Foto: Srdan Zivulovič Evropska skupnost noče prepustiti naključju vprašanja, katere države bodo imele čast, da postanejo nove Članice. Na prvi pogled je to videti jamstvo uspešnega in učinkovitega delovanja razširjene Evropske skupnosti. Vendar se pod površjem bije boj za oblast in moC. Francija si želi zagotoviti, da bo tudi v Evropski skupnosti z več Članicami obdržala maksimalno število svojih dosedanjih »domen«. Zaveda se, da je pred vstopom Avstrije, Finske, Norveške in Švedske država z največ vzgona. Vrsta, ki se nabira za Članicami Efte, vključuje Malto, Ciper, Turčijo in (v tehničnem smislu, saj je njena prošnja zamrznjena) Švico, Ce ne štejemo vzhodnoevropskih držav, ki svojih vlog formalno še niso vložile. Skrb velikih držav, pri Čemer Velika Britanija ni izjema, je, da bodo vsi skupaj na izgubi, Ce vse prosilce sprejmejo v svoje vrste, preden spremenijo obstoječe predpise in zakone. Glavne teme, ki zahtevajo korenite spremembe, Ce bo Evropska skupnost razširila svoje članstvo, in kot jih našteva angleški tednik The Economist, so: 1. Ministrski svet. Volilni predpisi, ki trenutno urejajo delovanje ministrskega sveta, dajejo neprimerno težo majhnim državam. Nemčija ima deset glasov, en glas za 8 milijonov ljudi. Luksemburg ima dva glasova, vsakega za 190 tisoč ljudi. Ce bi glasove delili po veljavnem načelu, bi v 20-clanski Evropski skupnosti država s petino prebivalstva v skupnosti dobila polovico glasov v ministrskem svetu. Ena od možnih rešitev je pravilo »dvojne večine«: odločitev je v tem primeru sprejeta le, Ce jo podpira večina držav Članic in Ce v teh državah živi večina prebivalstva Evropske skupnosti. Spremeniti bo treba tudi sistem ko- lobarjenja, ki velja za predsedujoče ministrskega sveta. Abecedni red predsedujočih bi pomenil dolg niz majhnih evropskih držav (na primer Latvija, Liechtenstein, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta...). Ce bi male države vedno nasledile eno izmed petih največjih, bi v trojki prejšnjega, sedanjega in bodočega predsedujočega vedno sedela tudi ena velika država. 2. Evropska komisija. 2e zdaj prevelika, ima 17 Članic, dela pa le za deset. Države bodo morale opustiti avtomatično pravico do svojega komisarja (v primerih velikih držav celo dveh komisarjev). Majhne države želijo obraniti moC komisarja. Velike države jo hočejo preveriti, Čeprav se ne morejo zediniti, kako naj bi to storile. Federalistična Nemčija pravi, naj to nalogo opravi Evropski parlament. Medvladni Francija in Velika Britanija se bolj zaneseta na ministrski svet. 3. Demokracija. Vsi se strinjajo, da je ni dovolj, nihče ne ve, kako bi je lahko bilo veC. Maastrichtska pogodba je kot bumerang udarila evropske vlade, francoski, nemški in ostali parlamenti zdaj temeljito pregledujejo zakone Evropske skupnosti. Zmagovec Maastrichta je Evropski parlament, ki si je izboril volilno pravico za imenovanje komisarja in pravico veta na nekatere zakone. Federalistično usmerjena Nemčija verjame, da lahko Evropska skupnost dobi dodatno injekcijo demokracije, Ce Evropskemu parlamentu vlijejo še veC moči. Velika Britanija in Francija zagovarjata stališče, da bo veC demokracije prikapljalo le skozi demokratično izvoljene vlade, ki delujejo prek ministrskega sveta. Ce bo prevladalo naCelo »variabilne geometrije«, se bo evropskemu parlamentu slabo pisalo, saj se ministrski svet novim razmeram lažje prilagaja, sklepčnost parlamenta pa bodo v mnogih primerih motile ali celo preprečevale države, ki v občasna zavezništva in sodelovanja ne bodo vključene. , Problem je v tem, da volilci v državah Evropske skupnosti ne vedo veliko o ministrskem svetu. Kljub občasnim vdorom televizijskih kamer in gneče novinarjev, ki se med odmori rinejo v sejno dvorano, ministrski svet v glavnem deluje za zaprtimi vrati. Odprte seje ministrskega sveta, ki bi deloval kot zgornji dom parlamenta, bi bile ena možnih rešitev. Ce bi se vlade le dale prepričati, da opustijo tanCico skrivnostnosti, ki jim je tako všeč. 4. Zunanja politika in politika varnosti. VeCjo učinkovitost na tem področju zahtevata tako Francija kot Nemčija - to bi sicer lahko bilo sijajno zavezništvo, Ce bi se le znali dogovoriti o načinu in sredstvih. Maastrichtska pogodba predvideva, da je zunanja politika medvladna zadeva. Nemčija si želi, da bi bila bolj skupna. Njeno videnje skupne zunanje politike vključuje komisarja, ki bi ga volil Evropski parlament in bi prevzel funkcijo predstavnika zunanje politike Evropske skupnosti, o vsaki zunanjepolitični akciji bi se izrekli z glasovanjem, tako kot glasujejo o gospodarskih. Poleg tega si Nemčija želi ustanoviti majhno vojaško silo Evropske skupnosti (recimo 20 do 30 tisoč vojakov), ki bi jo financirali iz skupnega proračuna, uporabljali pa bi jo Združeni narodi. Francija se zavzema, da bi te stvari ostale na strogo medvladni ravni. Temu stališču se pridružuje tudi Velika Britanija. 5. Imigracije, mamila, kriminal. Ma- astrichtska pogodba tudi ta vprašanja postavlja na medvladno raven. Nemčija ima tudi tu možnost večinskega preglasovanja. 6. Podpore. Evropska skupnost naj bi se na tem področju vmešala le, Ce bi bilo to nujno potrebno. Do maastrichtske pogodbe je bilo treba vsako vlogo opravičiti z razlago, zakaj je potrebna pravna osnova tudi na ravni Evropske skupnosti. Ta pogoj je imel negativne učinke, saj je na vlade deloval nekoliko zastrašujoče. Tudi Evropska komisija, ki jo pogosto obtožujejo drobnega vmešavanja, je podporam naklonjena. V Bruslju pravijo, da se želijo osredotočiti le na pomembne posamezne probleme in jih učinkovito odpraviti. Hkrati obtožujejo posamezne vlade, da lobirajo za svežnje nepomembnih pravil, ki ščitijo njihove posebne interese. Večina vlad zahteva natančnejšo opredelitev subvencij, kot jo določa maastrichtska pogodba. 7. Jeziki. Evropska skupnost uporablja trenutno devet jezikov, kar je drago in hkrati neobvladljivo. S sprejetjem novih Članic bo potreba po racionalizaciji na tri ali štiri jezike postala neizogibna. Morda se bo originalna verzija Evropske skupnosti izkazala za skoraj neskončno prilagodljivo. Vendar je že zdaj jasno, da bo večina njenih skupnih zakonov, predpisov in uredb potrebna drastične poenostavitve, saj je v nasprotnem primeru navadni Evropejci ne bodo razumeli. Morda pa celo to ne bo dovolj. V tem primeru bo treba Evropsko skupnost popolnoma preoblikovati. Tedaj bo Cas, da maastrichtsko pogodbo zamenja nova ustava. In tedaj bo Cas, da Evropska skupnost opusti znani arabski pregovor, da psi lajajo, karavana pa gre dalje. (Konec) Piše: Ana Kovač LJUDJE IN DOGODKI Petek, 13. avgusta 1993 7 ZDA / 2E TRETJI PONESREČEN POSKUS V TREH TEDNIH Tri sekunde pred poletom ponovno ustavili vzvratno štetje za Discoveryja Vesoljsko ladjica bi morala ponesti v orbito 363 milijonov dolarjev vreden komunikacijski satelit - Tokratna odprava bi morala trajati devet do deset dni - Z vesoljci vse v redu Beth Dicke? / Reuter CAPE CANAVERAL -Tri sekunde pred ključnim trenutkom so računalniki ponovno ustavili izstrelitev ameriške vesoljske ladjice Disco-very. NASA, ameriška vesoljska agencija, ni takoj pojasnila razloga za to zamudo, izjavila je le, da je vesoljska ladjica nepoškodovana, prav tako vseh pet astronavtov posadke. To je bil že tretji ponesrečeni poskus izstrelitve v treh tednih, odpravo pa so tudi odložili zaradi roja zvezdnih utrinkov, ki ga je za seboj pustil komet Svvift-Tuttle. Prejšnji dve izstrelitvi, 17. oziroma 24. julija, so odpovedali zaradi mehanskih probel-mov. Roj meteor je izstrelitev zakasnil še za dober teden, končno pa je NASA izjavila, da so doslej imeli smolo, vendar je tokrat ladjica Di-scovery pripravljena. V sredo so prekinili priprave na izstrelitev zaradi manjše okvare, ki pa so jo strokovnjaki vesoljskega centra Ken-nedy takoj popravili. Predstavnik ameriške vesoljske agencije Bruce Buckingham je zatem naglasil, da so na izstre-lišCu ladjico preskrbeli z gorivom. Tehniki so v nekaj manj kot treh urah napolnili zunanji tank Discoveryja z 2.400 milijoni litrov goriva, mešanice tekočega vodika in kisika. Buckingham je zatem dejal, da je vse v najlepšem redu in da so tudi vremenske razmere ugodne. Posadka, ki jo je vodil astronavt Frank Culbertson, se je že vkrcala in se začela pripravljati na izstrelitev. Vesoljsko ladjico bi v Četrtek morali izstreliti ob 15.10 po italijanskem Času. Odprava bi morala trajati devet ali deset dni. V tem Času je posadka imela nalogo namestiti 363 milijonov dolarjev vreden satelit Advanced Communications Technology Satelli-te, ki bi moral krožiti okrog zemlje dve leti in opravljati trgovske raziskave. Odprava je tudi imela nalogo, po nekajdnevnem opazovanju zvezd z nemškim ultravijoličnim teleskopom, napravo zopet pripeljati na zemljo. Poleg tega bi morali tudi preizkusiti opremo, ki jo pripravljajo za posadko, ki bo decembra morala popraviti vesoljski teleskop Hubble. Ko pa se je že začelo vzvratno štetje, je prišlo do manjše okvare pri napravi za merjenje temperature kisika v eni izmed treh komor z gorivom. Fotografi tudi tokrat niso prišli na svoj račun, čeprav so se zelo temeljito pripravili (Telefoto AP) Zakaj so se miši pognale v smrt? PEKING - Maja in junija je na travnih predelih Xinjianga, dežele na skrajnem zahodnem robu Kitajske, prišlo do velike morije miši. Pri vsem je bilo najbolj osupljivo, da se je na tisoče miši samih ubijalo. Zakaj so se miši odločile za kolektivni samomor ostaja še vedno skrivnost. O Čudnem pojavu poroCa kitajska tiskovna agencija »Nova Kitajska«, ki prinaša pričevanja krajevnih pastirjev. Bili so naravnost zaprepadeni, ko so v vsaki vodi od potoka do mlake do vodnjaka na površini, ki obsega deset tisoC kvadratnih kilometrov, našli mrtve miši. V tisti pokrajini živi »rumena miš«, ki se je v zadnjih dveh letih preveč razmnožila, zato so med morebitne vzroke za množični samomor vključili tudi poskus za ponovno vzpostavitev naravnega ravnotežja. Druga hipoteza govori o skrivnostni bolezni, tretja pa o možnosti, da so miši zaznale nevarnost kakšne katastrofe, npr. potresa. NOVICE V Teksasu izvedli smrtno obsodbo HUNTSVTLLE (ZDA) - V torej zjutraj so v zapora v tem teksaškem mestu usmrtili Davida Lee Hollan-da, ki so ga obsodih na smrt, ker je med ropom v banki leta ’85 ubil dve ženski. Hollanda, ki je bil star 58 let, zaposlen pa je bil kot varnostni agent v neki banki, so zastrupih. Na smrt so ga obsodbi na prvostopenjskem sojenju, proti obsodbi pa Holland ni hotel vložiti priziva. Do dvojnega umora je prišlo v kraju Fort Arthur v Teksasu, kjer je Holland oropal krajevno hranilnico, pri tem pa ubil direktorico in blagajničarko bančnega zavoda. Nato je skušal uničiti televizijske posnetke, ki so pričali o njegovem početju, s plenom - vsega je ukradel osem tisoC dolarjev (pribbžno trinajst milijonov tir) - pa si je kupil osebni avtomobil. Dvema turistoma prerezali vrat v Parizu PARIZ - Pod lopo nekega skladišča, v katerega spravljajo vrtnarsko orodje, v malem parku v skrajni sevemo-vzhodni periferiji francoskega glavnega mesta je včeraj na vsezgodaj občinski vrtnar našel dve truph s prerezanima vratoma. Ugotoviti so, da gre za dva Češka turista - imen niso posredovati - ki sta se v prepričanju, da gre za miren kotiček zatekla v park, v katerem je tudi omenjeno skladišče, da bi tam prenočila v spalnih vreCah. Zaenkrat ni znano, kako je prišlo do krvavega dogodka, prebivalci tistega področja pa pravijo, da se ponoči ni zgodilo nic posebnega. Samomor z žago NEW YORK - Samomoril se je z električno žago. Do tega zaključka so po nekajmesečnem preverjanju vseh elementov prišli preiskovalci in izjaviti, da se je 27-letni gozdar Richard Possehl maja letos samomoril s svojo električno žago. Prvi izsledki dogodka, do katerega je prišlo v kraju Trackee na severa kalifomije, so namreč navedli krajevne preiskovalce, da so govoriti o umora. Vendar pa na električni žagi, ki je očitno prežagala vrat nesrečnemu Possehlu, ni bilo drugih prstnih odtisov razen gozdarjevih. Zato so preiskovalci prišli do zaključka, da se je brezposelni gozdar samomoril in to na naCin, ki se ga ni še nihče poslužil. Pri San Franciscu se je zemlja spet tresla NEW YORK - V kraju San Jose, ki je le nekaj kilometrov stran o San Francisca, se je zemlja za nekaj sekund spet tresla. Strokovnjaki so povedati, da gre za »tresljaj« pete stopnje Richterjeve lestvice, občutili pa so ga v nekaterih predetih samega mesta in v krajih Monterey in Santa Cruz, ki so nekaj nad sto kilometrov daleč od kalifornijske metropole. ITALIJA / TISKOVNI URAD LETALSKE BAZE GRE NOVINARJEM ZELO NA ROKO Umirjeno vzdušje v mestecu Aviano ob letališču, $ katerega vzletajo F16 V Pordenonu ni proste hotelske sobe, saj so vse zasedli ameriški piloti AVIANO - V pičlih tridesetih minutah vojaško letalo, ki vzleti z vojaške baze NATO v Avianu doseže 1000 kilometrov oddaljeno Sarajevo. V prejšnjih dneh in noCeh so ameriška in britanska letala večkrat letela nad Bosno, vsako od njih je bilo v akciji štiri do pet ur, med ak- Marko Waltritsch zelo radodarna s podatki. Povedo tudi koliko topov, strojnic in raketometalcev ima vsako letalo, da ima vgrajene tudi naprave za merjenje v temi. Ko prebiraš vse te podatke ugotoviš tudi, da si nekatera cijo je priletelo nazaj nad Jadran in tam na-tankalo gorivo, ki so ga pripeljala letala iz Tra-panija na Siciliji. Ameriška in angleška letala, ki operirajo v Avianu, kot francoska, ki imajo svoj začasni domicil v Rivoltu brizu Codroipa, letijo že vec dni v polni bojni pripravljenosti. Da je na letališču v Avianu sedaj 12 letal »F 16« (pravzaprav eno manj, saj je eno teh v sredo padlo v Jadransko morje), 12 »A 10«, osem »Fa 18«, štiri »Ec 130« in tri »Avvacs«, ni nobena skrivnost, saj je služba za odnose z javnostjo teh imen že bral v poročilih o vojnah na Falklandskem otočju ali v Kuvajtu in se hote ali nehote zgroziš. Kljub temu pa se ameriški letalci dobro zavedajo, da tokrat »posel« ne bo lahek, če bodo vrhovi OZN in NATO odločili, da je treba udariti po Srbih. »Dobro vemo, da imajo Srbi precejšnjo ofenzivno moC, in da je sama konformacija terena v Bosni takšna, da lahko ustvari določene probleme,« je v izjavi za tisk dejal kapetan Shawn K. Mecham, odgovoren za stik z javnostjo v letalski bazi. Povedal je tudi, da so piloti pripravljeni na najhujše, pa čeprav ne bo nihče med njimi tožil, da ne pride do vojaške akcije Ce se sprte strani v Bosni zmenijo o mira. V Avianu pravijo, da letalci niso vražje verni. V ameriških letalih »Ec 130« posadka šteje 13 mož, v » A w a c s « pa 17. Kaj ko bi ukaz za akcijo prišel danes, v petek, 13. avgusta, ali pa v torek, 17. avgusta? Najbrž bolj zaradi varnosti letenja teh vojaških letal kot pa zaradi strahu pred možnimi teroristi je bila odpovedana nedeljska prireditev italijanske akrobatske skupine »Frec-ce tricolori« nad kopališčem Lignano. Vsako leto je na veliki šmaren tja prihitelo dodatnih 200.000 ljudi, da bi videlo znana italijanska letala. Letos jih ne bo, predvsem zaradi tega, ker je prav pred Ligna-nom koridor za vojaška letala iz Aviana. Letoviščarji so v teh dneh, prav tako kot tisti ob obali Istre, večkrat Culi »bang« vojaških letal. Vrh vsega pa je francoska bojna eskadrila loci- rana na letališču Rivolto, kjer domujejo »Frecce tricolori«. Tudi večernega streljanja raket ne bo tisti veCer v Lignanu. Iz Aviana in Pordenona še nekaj beležk. Med 1. svetovno vojno je na bližnjem letališču Comi-na bila baza takrat komaj nastale italijanske avija-cije. Se prej je tam bilo civilno letališče. Pet pilotov je v malih letalib v soboto, 7. avgusta, hotelo iz drugih krajev Italije priti nad Pordenon v spomin na 83-letnico ustanovitve te šole, ki so jo v teh dneh počastil tudi s posebno znamko. Letalci so prišli »skoro« do Pordenona, kajti ameriško vojaško letalo jih je s posebnimi znaki opozorilo, da morajo takoj »izginiti«. Počasna letala so se umaknila, kar se da hitro. V Avianu pa vsi ljudje le niso tako mirni. Na zvoniku domaCe farne cerkve je dva dni razo-bešen velik napis »Mir sada«. V samem Pordenonu so ustanovili škofijski odbor z enakim naslovom, ki namerava izvesti širšo mirovno akcijo. V Avianu protestirajo tudi pristaši stranke komunistične prenove. »Naše prebivalstvo se nima kaj bati terorizma, bolj bi bilo treba misliti na onesnaženje zraka s kerozenom, ki smo mu priča v teh dneh,« je napisano v letaku te stranke. Medtem ko bo v teh dneh v Avianu in na Piancavallu že tradicionalni mednarodni folk- lorni festival, v Pordenonu, v parku Galvani, pa bo na velikošmarno nedeljo zveCer igrala ameriška vojaška godba Ga-laxy pop, rock in coun-try glasbo, so se v nepredvidenih težavah znašli organizatorji vsakoletnega festivala nemega filma. Letos naj bi festival bil od 9. do 16. oktobra kot vedno v Pordenonu. Najavljenih je kakih 600 filmskih delavcev in novinarjev iz vsega sveta. Zanje pa letos ni penoCišCa. Letalci NATO so zasedli vse hotelske sobe tja do konca decembra, kam stlačiti filmarje? Pripravljalni odbor je apeliral na prebivalce, naj sprejmejo goste, ki bodo v Pordenon prišli iz vseh koncev sveta. V podobnih težavah se bodo znašli organizatorji Pordenon-skega sejma, ki bo kaj kmalu, od 4. do 12. septembra. Prisotnost ameriških letal je v Aviano privedla mnogo radovednežev (Foto M. VValtritsch) Radarska letala AVVACS so v sodobni letalski vojni neprecenljivega pomena (Foto KROMA) KULTURA Petek, 13. avgusta 1993 IZ TUJINE Čokoladni kralj opreza za Rusijo MOSKVA - Ruska akademija umetnosti je med svoje vrste sprejela tudi dva nemška državljana: Irene in Petra Ludvviga, znana aachenska zbiratelja umetnin in mecena. Ob tem so v ruskem veleposlaništvu v Bonnu poudarih, da sta zakonca Ludvvig »znatno prispevala« h kulturni izmenjavi med obema državama. Znamenita zbirka Ludwig, ki je na posodo v številnih svetovnih muzejih, se ponaša tudi z izjemno dragocenimi umetninami sodobnih ruskih slikarjev in kiparjev. Čokoladni kralj, kot imenujejo Petra Ludvviga, je lastnik tovarne Čokolade, precejšen del svojega dobička pa že dolga leta namenja nakupu umetnin. Znana je tudi njegova zbirka del modernističnih umetnikov, predvsem Picassa, ponaša pa se tudi z redkimi deh ameriškega popumetnika Andyja VVarhola. Zakonca Ludvvig sta že dolgo aktivna tudi v Rusiji: pred nekaj leti sta Puškinovemu muzeju ponudila del svoje zbirke sodobne umetnosti, v zameno pa naj bi se nova zgradba muzeja, ki bi jo morati zgraditi, da bi razstaviti sposojena dela, imenovala po njiju. Vendar je bil to račun brez krčmarja: ruske oblasti niso zbrale dovolj denarja, da bi zgradile novo muzejsko zgradbo - še več, zaradi pomanjkanja denarja propada tudi stari del Puškinovega muzeja. Kdo ve, morda se bosta Čokoladni kralj in kraljica zadovoljila tudi s Častnim Članstvom v ruski akademiji umetnosti. (A. K.) Dela Gauguina in bretonskih slikarjev RIM - Približno trideset del Paula Gauguina in sedemdeset platen njegovih bretonskih prijateljev slikarjev iz PonfAvena in Le Pouldla je razstavljenih v starem samostanu Saint-Benin v Aosti do 7. novembra. Razstavo, ki jo organizira regija doline Aosta v sodelovanju z družbo Muse iz Bologne, je posvečena šoti iz Pont Avena. Dela Emilla Bernarda in Paula Serusiera, najpomembnejših prijateljev Gauguina iz bretonskega obdobja, so še posebej dokumentirana na razstavi. Katalog je v treh jezikih in objavlja tudi eseje največjih kritikov Gauguina. Med temi je umetnostni zgodovinar Jean Marie Cusinherche, ta je zaslužen za rekonstrukcijo Le Pouldlske Buvette de plage, ki je gostila Gauguina in njegove prijatelje slikarje. (ANSA) Dražba avtorskih pravic HONG KONG - Pekinški Časopis New Evening Post je objavil novico, da bo kitajska vlada 8. septembra dala na dražbo vse avtorske pravice sodobnih kitajskih književnikov. Dražba, prva te vrste na Kitajskem, bo zajemala avtorske pravice za dela številnih pisateljev, med katerimi sta dva nekdanja kulturna ministra. Te dražbe se bo udeležila tudi filmska zvezda Liu Xiaoping, in sicer zaradi svoje knjige Od filmske zvezde do milijonarke. Komite, ki organizira dražbe, pojasnjuje to svoje dejanje s tem, da žeti zaCeti s trženjem tudi na področju bterature. (Reuter) ____RECENZIJA / GLEDALIŠČE ZATO IN JEAN PAUL SARTRE_ Ni čas za junake, čas je za ljudi Peter Tomaž Dobrila Poletna gledališka nedejavnost je vesoljno Slovenijo zvabila v starosto slovenskih mest, na Ptujski grad, kjer so v grajski kleti mladi gledališčniki, zbrani V skupini Zato, postregli z igro francoskega eksistencialista Jeana Paula Sartra Zaprta vrata. Po naznanitvi s fanfarami so nas po strmih stopnicah povabib nekaj metrov pod zemljo, v enigmatičen prostor, ki je dišal po gorilnem špiritu. Pekel. Tudi gledališke liste dobivamo iz rak ognjeno našemljene protagonistke predstave, ki nas s pogledom povabi v drugi svet, med njene stranke. To postanemo tudi mi. Vrata se treskoma zaloputnejo in izhod ni veC mogoč. »Tukaj smo. Cas je, da se ustavimo. Razgledamo, kje smo. Kdo smo. Zakaj smo. Kaj misbjo drugi o nas. O naših ponarejenih obrazih. Obrazih, za katerim je skrita želja. Zelja, da bi ljudem nekaj pomenili. Hrepenenje po tem, da bi nas nekdo imel rad. Zlo, ker smo bih zavrnjeni,« pravijo trije glavni junaki oziroma antijunaki Garcin, Estelle in Ines. Pod vodstvom Franca Mlakarja, v prevodu Drage AhaCiC, režiji in scenografiji Sama Strelca ter dramaturgiji Romane Ercego-vic, ki je uredila tudi gle- dališki list, postanejo Zaprta vrata tragiCno-srhljiva zgodba treh, ki sebe imenujejo odsotni. Ko ostajajo v praksi zunanjega sveta, potrebujejo laž in sprenevedanje za funkcioniranje, vendar kaj kmalu ugotovijo, da izhoda ven ni, da so namenjeni, da bodo drug drugemu rablji; tisti, ki bodo slekli masko in nastavili obraz resnici. Znotraj treh medosebnih odnosov se tako plete troje življenjskih zgodb, nastalih v zadnjih trenutkih, v iskanju vzroka, zakaj si tukaj, v prvih lažeh in kasneje bolečem odkrivanju osebne tragike, ki se konca sprva konfliktno, kasneje odrešujoče. Pesek kot nešteto zrn, spletenih v življenjskih zgodbah in bela kreda kot premaz za obrat - očiščenje. En sam obraz vseh. Polni obešenjaškega humorja in Čistih ironičnih igralskih krokijev se Gregor Gec v vlogi Garcina, Vojko BelšCak v vlogi Ines in Nešo Tokalič v vlogi Estelle prebijajo skozi zapleteno strukturo Sartrovega eksistencialistiCno-ab-surdnega dela. Samo Strelec je našel krasen dom v štirih prostorih kleti in uspel ustvariti igro, ki nas po začetni sceni dialoga med Garcinom in sobarjem - igra ga Urša VuCak -poskra vase in niti najmanj ne dolgočasi. Tukaj so za- nimive scenske rešitve, odlična interakcija med igralsko ekipo in za nameček izjemna igra študentov AGRFT-ja. Hkrati pa še Človeška, enourna dolžina predstave, ki v vsem tem Času zna peljati gledalca do končne katarze, ko Estelle potegne pištolo in ustreli Ines ter se odkrije resnica: »Kako naj umrem, ko pa smo vsi že mrtvi?« Do spektakularnega konca z nekaj ognja po zidovih in tleh. Ni Cas za junake, Cas je za ljudi. Igralci vsak na svojem vrtu dokazujejo, da so zelo obetavni, še posebej pa izstopa Nešo Toka-bč kot Estelle. Včasih žensko zapeljiv, drugič ljubosumen in grob, potem nagel in obupan, ZeleC ljubezni. Na trenutke morda malce pretiran, izumetničen, a kljub temu moramo priznati pravo igralsko stvaritev. Ob tem nikakor ne gre zmanjševati ostalih dveh, ki suvereno izpolnita zastavljena lika, krhkega, sramežljivega Garcina, ki se ves Cas trudi, da bi pokazal maCo sliko in racionalno lezbične Ines kot »tour de force« obratov v igri, medtem ko ima sobar bolj epizodno vlogo, za katero je Urša VuCak deležna vseh simpatij. Zanimivo je, da je režiser poskrbel za še dodatne konstelacije in nekatere vsebinske premike, ko je postavil dva moška v Zen- izpeljati Čvrsto zasnovan ktov, postmodernističnih stava, ki je dovolj intri- ski vlogi, edino žensko pa dramaturški lok, ki ostaja izpadov, avantgardistične gantna in zanimiva, je po- v moško. S tem je odprl veren Sartrovi predlogi. patetike, spektakelske na- temtakem neke vrste slo- nekatere nove horizonte in Tak recept se je že nickoh- pihnjenosti ah obilne pro- venski poletni gledališki dal igralcem možnost, da kokrat pokazal za zanimi- dukcije, to je debele finan- hit, ki vsaj malce uspeva Belšak, Geč in Tokalid v Sartrovih Zaprtih vratih (Foto: Stanko Zebec) so se še bolje izpeljali v vega, seveda Ce so sposo- Cne podpore in ostalih namočiti sušna poletna metafizične like, kot tudi, bnosti igralske ekipe do- pretencioznih nagnenj. ustvarjalna tla, Ptuju pa da so dodobra izkoristili puščale tovrstni manever. Ostaja v časih, ki smo jih morda prebija led vrnitve nekaj obratov in jih z igral- Bih smo priče eni boljših še imenovali tradicional- njegovega nekdanjega sta- skbni sposobnostmi preše- predstav, ki se je letos no gledališče, z glavno tuša, ki je bil v 60. in 70. dlah iz tragike v obešenja- zgodila na mlajših odrih v oporo v igralcu in koketi- letih eno od središč slo- ški humor in pri tem uspe- Sloveniji. Sicer nima s se- ra z modernostjo preko venskega avantgardnega li od začetka do konca boj obilice specialnih efe- drugačnih posegov. Pred- teatra. Velika premija 1979: Adriena ši motava Trinajsti grafični bienale v Ljubljani je leta 1979 pokazal, da se v grafičnem snovanju spet nekaj dogaja, da je zapihal nov veter z vonjem po nostalgiji in rafinirani sentimentalnosti. Poprejšnji bolj ah manj značilni mednarodni grafični slog se je razkrojil v množico regionalnih, osebnih in celo načrtno neuvrščenih stilov. Staro vizijo grafičnega učinka, ki je vključevala dobro obhkovan motiv, tehnično popolnost in neza-vezujoče sporočilo, so zamenjale osebne mitologije in vračanje na klasične grafične tehnike. Fotografija se je zaCela umikati risbi, klasične tehnike so začele izpodrivati velike formate, v grafiko se je vrnila krajina s pridihom romantike in misticizma. V tem novem ozračju je mednarodna žirija iz množice umetnikov, ki so razstavljal na 13. bienalu, dodebla veliko nagrado Čehinji Andrieni Simotovi za njene barvne globoke tiske. Slikarka'in grafičarka Adriena Simotova se je rodila leta 1926 v Pragi in pripada srednjemu rodu sodobnih Čeških umetnikov. Osnovno zanimanje njenega umetniškega ustvarjanja predstavljajo usode posameznikov, skozi katere umetnica slika sodobno resničnost. Od kolorizma in Čutnosti je prešla na občutljivejše področje, področje človekove duševnosti. Skozi človekove notranje boje, v dvojnosti med željami in možnostmi, v nihanjih med upanjem in obupom, resničnostjo in sanjami in skozi človekove najglobje občutke osamljenosti, odkriva umetnica meje bivanja. Njena vsebinsko še tako boleCa dela, vseskozi preveva občutek optimizma, občudovanje človekovega poguma, njegove duhovne moCi v premagovanju življenjskih nestalnosti: umetnica nikoh ne podleže skepticizmu. Njeni motivi so zahtevni in niso samo zapisi ah izpovedi, ampak tudi sporočila. Njeni grafični listi izražajo napetost med upodobljenim in idejo, ki nam jo umetnica hoCe podati in so zato pomensko, večplastni. Simotova razmišlja o človeškem življenju, omejenim z radostjo dejanj in gotovostjo smrti. Meditira o Človekovi identiteti, ki jo oblikujeta prostor in Cas, v katerih se Človek giblje in izraža. Mešane ali kombinirane tehnike, ki jih uporablja, da bi kar najbolj jasno izrazila svoje sporočilo, ustrezajo večplastnosti dojemanja njenih sporočil. Kompozicije njenih kombiniranih grafik, ki nastajajo s tiskanjem obdelanih barvnih plošč se zde, kot da so zgrajene iz njenih izkušenj. Umetnica v svojih kompozicijah pogosto prebije z okvirom omejeno polje in poseže v prostor. Skupaj s prostorskimi razmerji, ki jih podaja z barvnimi vrednostmi, je v ospredju njenega snovanja mogočna, občutena Črta, ki preveva volumen upodobljenega, včasih tudi v ritmu prekinjenih ali pikčastih Crt; učinek podobe umetnica še poveCa z zoperstavljanjem barvnih površin belini grafičnega lista. Učinek njenih grafik je izredno subtilen. Kot da bi govorila s tihim in blagim glasom, ki naj zakrije ostrino izraženih misli; navidezna idila, za katero se skriva tragedija. Ljudi z njenih podob ne poznamo, pa so nam vendarle tako znani. Govorijo o ranljivosti, Čakanju, ljubezni, samoti, o vseh najlepših in najgrenkejših stanjih človekovega obstajanja. Ne glede na to, kaj je na njenih grafičnih listih dejansko »vidno«, pa je treba razumeti njen izraz vedno predvsem kot metaforo duhovne izkušnje notranjega procesa. Breda Škrjanec Adriena Simotova: Merjenje prostora, 1978 RECENZIJA / STINGOV SKLEPNI ITALIJANSKI KONCERT Prijetno presenečenje Aleš NValtritsch VIDEM - Kronike z zadnjih koncertov niso bile navdušujoče, glasbeni kolegi so se večkrat zgražali nad njegovin načinom delovanja, saj je lani globoko polemiziral s svetom rock glasbe. Tako smo se tudi z določeno mero radovednosti podali na zaključni koncert italijanske turneje angleškega glasbenika Sfinga, ki je bil pred dnevi na lepem prostoru vile Manin v Codroipu, nedaleč od Vidma. Tudi sam sem bil nekoliko skeptičen, ker me njegov nastop v Veroni pred dvema letoma ni bil popolnoma prepričal. Tokrat pa sem ostal skupaj s 6 tisoč drugimi zelo ugodno presenečen. Sfing je dokazal, da je krizo (sicer milo) popolnoma premostil in da je še vedno vreden posluha. Koncert se je zaCel s hiti iz zadnjega albuma Ten Summoneris Tales (deset zgodbic sodnih obveščevalcev), v katerem se Sting ironično loti vere, religije in pravice in to na poseben način. Profesor iz Nevvcastla si je za to delo sposodil znane povesti iz Canterburyja, največjega angleškega srednjeveškega pesnika Geoffreya Chaucerja. Cha-ucerjevo delo je polno humorja, globokih razmišljanj, Človeške topline in razumevanja človeške osebnosti in prav take so tudi kratke Stingove nekaj minutne zgodbice. Nastop je Sting začel s skladbo If I Ever Lose My Faith In You, v kateri se Sting poigrava s svetniki in z misti-fikacijo religije in politi- ke: »Lahko bi ti rekel, da sem zgubil vse zaupanje v znanost, v napredek, v sveto cerkev, v televizijo in v politike. Ce bi pa zgubil še zaupanje vate, mi ne bi preostajalo prav nič drugega«, nadaljeval s skladbo Faith Of Hope, ki so sledili še trije komadi z zadnje plošče, in sicer funky skladba Heavy Co-uld No Rain, s country tempom izvedena Love Is Stronger Than Justice in Seven Days. Na precej enostavno postavljenem in dobro razsvetljenem odru (veCer so tudi snemali in ga bodo jeseni predvajali na neki italijanski zasebni TV postaji) so Stinga zelo dobro spremljali kitarist Dominic Miller, klaviaturist David Sancious in bobnar Vin-nie Colaluta. Koncert so štirje glasbeniki nadaljevali s skladbo Beatlov (A Day In The Life), letošnjo Fields Of Gold in že so bile na vrsti skladbe slavnih Police, katerih izvrstni vodja je bil Sting dolga leta. Čudovito zaigrane Synchronicity, Ev‘ry Lit-tle Thing She Does Is Ma-gic in njihova prva uspešnica Roxanne so vnele občinstvo. Triptis novih povesti It‘s Probably Me, Shape Of My Heart in dramatična Saint Augustine In Hell (Sprostite se, privo-SCice si cigaro: pri nas dobite elane višjega sodišča in propadle svetnike, škofe in nadškofe, slavne odvetnike, računovodje in glasbene kritike: vsi so tu, v peklu, nikoli se ne boste počutili same, vsaj tukaj ne). In ponovno je bilo na vrsti potovanje v svetlo preteklost: Straight To My Heart, raggae verzija skla- dbe Englishman In New York, mojstrsko zaigrana King Of Pain in Bring On The Night/VVhen The VVorld Is Running Dovm so zaključile uradni del nastopa. Sting pa ni mogel zapustiti navdušene publike po borih osemdesetih minutah nastopa in tako se je po kratki pavzi spet prikazal na odru. Zelo ritmična She‘s Too Good For Me, Epilogue (Nothing ‘Bout Me), ki jo je skupaj s Claptonom napisal za film Letal VVheapon 3, in pretresljiva izvedba ene najlepših ljubezenskih skladb svetovne rock sce- ne, Every Breath You Take so predstavile uvod v konec koncerta, ki ga je Sting zaključil z občuteno izvedbo skladbe Fragile. Gordon Matthevv Sum-mer, to je njegovo pravo ime, je v vili Manin dokazal, da bo v prihodnosti še vedno igral primarno vlogo na svetovni glasbeni sceni. Dober izbor skladb, zelo uigran bend in spretno izvajanje tu pa tam zelo rafinirane glasbe so dejstva, ki jih bomo doživljali tudi v prihodnje, vsakič ko nam bo angleški gentelman ponudil možnost obiskati njegov koncert. Za zdaj se bomo morali zadovoljiti z jesenskim predvajanjem tega nastopa in s čudovitimi ploščami. NAPOVEDI PRIREDITEV Petek, 13. avgusta 1993 GLEDALIŠČA SLOVENIJA Ljubljana križanke Andrej Anabaptist Rozman: TARTIF, režija Vito Taufer, igrajo: Miloš Battelino, Ivan Godnič, Željko Hrs, Dario Varga, Jožef Ropoša, Uroš Maček, Robert Prebil, Andrej Rozman, Janez Škof, Niko Gorsic, Ivan Sikora, Stefan Marcec, Sandi Mikluž, Franci Plestenjak, Daniela Pietrasanta (torek, 24. 8., ob 20.30, 900 SIT). Po motivih baleta Bertolta Brechta: LUNA NAD MISSISSIPPIJEM - RAZPRODAJA GREHOV, Opera in balet SNG Maribor (petek, 27. 8., ob 20.30, 900 SIT). Johann Strauss: NETOPIR, Opera in balet SNG Ljubljana. »Tempora mutantur« bi lahko rekli za pojav operete na odru osrednjega slovenskega gledališča. Opereta je glasbeno-gledalisko delo lahkega, zabavnega značaja. Glasba operete hoče biti všečna in priljubljena, stilno naslonjena na zabavno glasbo. Na oder pripelje ljudi, značaje in dogodke iz vsakdanjega življenja in največkrat se spravi na nezdrave družbene pojave in jih zasmehuje. Lahkoživost, zaljubljenost vase, zakonska prevara doživijo svojo kritiko in razgaljenje tudi v Netopirju. Sam naslov operete ne pomeni nič mi-sterioznega ali okultnega, ampak le maskeradno preobleko glavnega junaka, ki zaradi svoje lahko-živosti ni ne tic ne mis, ne soprog ne ljubimec (torek, 21. 8., ob 20.30,1800,1200 SIT). CELJE Anton Novačan: HERMAN CELJSKI, SLG Celje. V avtentičnem prostoru pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in znova odigrala začetek svojega konca... Režija: Franci Križaj, igrajo: Janez Bermež (Herman II. Celjski), Bogomir Veras (Friderik), Renato JenCek (Herman mlajši), Milada Kalezič (Barbara, ogrska kraljica), Darja Reichman (Veronika Deseniska, Friderikova žena) in drugi. Predstava je bila v okviru mednarodnega poletnega festivala sprva predvidena na ljubljanskem gradu (Četrtek, 26. 8., ob 20.30 na celjskem Starem gradu). POSTOJNA Ciklus Monodrama in avtorska poezija: ŽELJKO VUKMIRICA, Naročena resničnost (Četrtek, 19. 8., v atriju Instituta za raziskovanje Krasa, Titov trg 1). PORTOROŽ AVDITORIJ Johann Strauss: opereta NETOPIR, gostovanje SNG Ljubljana. Solisti, zbor in orkester Opere in baleta pod vodstvom dirigenta Igorja Švare (sobota, 28.8., ob 21.00, letno prizorišče). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST grad sv.justa Poletne prireditve V nedeljo, 15. t.m., ob 21. uri - nastop Agite Brasil. V Četrtek, 19. t.m., pa bo na gradu skupina Ara Ketu. miramarski grad Luci in zvoki Jutri, 14. avgusta, ob 21.00 in 22.15 v italijanščini - predstava Luci in zvoki, ki jo organizira Turistična ustanova - Trst. Ponovitev predstave v torek v angleščini (ob 21.00) in v italijanščini (ob 22.15) in v Četrtek ob 21. v nemščini in ob 22.15 v italijanščini. REPENTABOR Ponovitev predstave SREČANJE danes, 13. avgusta na dvoriSCu župnijske cerkve na Repentabru. ZaCetek ob 21. uri. MILJE POLETNI PUST IN OTROŠKO GLEDALIŠČE Ob 19. uri pa bo v dvorani občinskega sveta dr. Luigi Camerlengo, komisar tržaške prefekture, nagradil najboljs miljske športnike. Jutri, 14. t. m. ob 21. uri na Trgu Marconi nastop plesne skupine Club Diamante. LIGNANO ARENA ALPE ADRIA V ponedeljek, 16. t. m., ob 21. uri baletni predstavi »Carmen« in »Bolero«. V ponedeljek, 30. t.m., ob 21.00- gledališka predstava »Preludio a un bacio», ki jo predstavlja skupina ITT Theatre. TRINAJSTO PRAŠE (Foto: M. Morčun) Skupino TRINAJSTO FRASE, ki jo sestavljajo IGOR CVETKO, ROMAN RAVNIC in TOMAŽ RAUCH, letos praznuje peto obletnico svojega delovanja. V tem času so trije entuziasti uspeli iztrgati pozabi več avtentičnih ljudskih skladb, ki so jih med drugim izdali tudi na dveh kasetah. Značilnost njihovega igranja je, da ves svoj repertoar, ki zajema predvsem instrumentalno plesno glasbo celotnega slovenskega prostora, izvajajo na način, kot so to počeli pravi slovenski ljudski godci v preteklosti. Z njihovim delom avtentična slovenska ljudska glasba ne ostaja več trinajsti prašiček, ki je zato, ker ima njegova mama samo dvanajst seskov, obsojen na smrt. Skupina TRINAJSTO FRASE nastopa v sklopu 3. Okarina et-no festivala po vsej Sloveniji, danes zveče bodo ob 21. uri zaigrali v KUD-u France Prešeren v Ljubljani, jutri pa gostujejo pri prireditelju festivala - v gostišču Okarina na Bledu. P. Tašker, B. B. Bogataj Danes, 13. t. m., ob 21. uri bo na Trgu Marconi predstava s Karaoke, kijoorganizira diskoteka Paradiso iz Trsta z animatorji Radia Punto Zero. KOROŠKA SLOVENIJA CELOVEC Mestno gledališče Danes, 13. t.m., ob 20.00 -Franz von Suppe: Boccaccio (opereta). Ponovitev v torek, 17. hm., ob 20. uri. V Četrtek, 19. t..m, ob 20.00 - Andrevv Lloyd VVebbr: Jesus Christ Superstar (rockopera v angleščini). BISTRICA PRI PLIBERKU Pri gostilni Loser v Šmihelu Jutri, 14. t.m., ob 19.00: Koncert na trgu. Prireditelj občina Bistrica.' DOBRNA Promenadna sobota z Vladom Kreslinom (sobota, 21. 8., ob 19. uri, ploščad zdraviliškega doma Dobrna). Plesni nastopi Plesnega kluba iz Slovenj Gradca (vsak večer od ponedeljka, 23. 8., do petka, 27. 8. v dvorani Zdraviliškega doma Dobrna in v Kavami). PORTOROŽ avditorij FILMSKE USPEŠNICE - FREDDVJEVA SMRT, grozljivka v trodimenzionalni tehniki (danes, 13.8., ob 21.30, letno prizorišče). FILMSKE USPEŠNICE - SRAMOTA, erotična krimi drama. RADISE Pred kulturnim domom: v nedeljo, 15. t.m., zbirališče ob 6.00 - Društveni izlet iz Koroške v Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Ko očetova ljubica postane sinova izvoljenka... Režija Luis Malle, glavne vloge Jeremy Irons, Miranda Richardson in Juliette Binoche. Nominacija za Oscarja 93 (nedelja, 15. 8., ob 21.30, letno prizorišče). Koncert: OTO PESTNER - 25 LET ZLATIH POPEVK. Pod vodstvom JOŽETA PRIVSKA ga bo spremljal zabavni orkester LIGHT SUMMER z najboljšimi slovenskimi glasbeniki, ki so se zbrali prav za to priložnost. Gostje večera bodo NEW SWING QUARTET in ANIKA HORVAT (sobota, 14.8., ob 21.00, letno prizorišče). POSTOJNA Lovska veselica, razvedrilna prireditev (nedelja, 15. 8. na parkirišču pri Postojnski jami). Strmca - srečanje kmetov (nedelja, 22. 8.). ROGAŠKA SLATINA Plesno-zabavna prireditev Rogaška noc (sobota, 14. 8.). Večer slovenske folklore z akademsko folklorno skupino Študent iz Maribora (petek, 20. 8., ob 20.30, Kristalna dvorana). VELENJE PRESMENTANE CITRE, kak' milo pojo, 4. srečanje slovenskih citrarjev (danes, 13. 8., ob LJUBLJANA POLETJE V STARI LJUBLJANI Koncert: VITALIJ OSMACKO, kitara in vokal in SASA OLENJUK, violina. Glasbenika muzicirata skupaj že dalj Časa. Izvajata mske ciganske ljudske pesmi ter popularne ruske pesmi, ki izvirajo iz ruske tradicije (sreda, 18. 8., ob 21. uri, atrij Trubarjevega antikvariata). KRIŽANKE 41. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Koncert: Folklorna skupina TURIEC iz Slovaške s slovaškimi ljudskimi plesi in pesmimi (nedelja, 15. 8., ob 20.30, 600 SIT). Koncert: BUDIMPESTANSKI KOMORNI ORKESTER (sreda, 18. 8., ob 20.30) ODPADE! KUD FRANCE PREŠEREN Koncert: TRINAJSTO PRAŠE in AF-TERHOURS (danes, 13. 8., ob 21.00). Koncert: URFAHRANER AUFGEIGER (Avstrija) in MAKVIRAG (Madžarska) v sklopu 3. Okarina etno festivala (sobota, 14. 8., ob 21.00). BLED Koncert: UHRFAHRANER AUFGEIGER (Avstrija) in MAKVIRAG (Madžarska) v okviru 3. Okarina etno festivala (danes, 13. 8. ob 21.00, gostiSCe Okarina). Koncert: AFTERHOURS (Anglija/Irska) in TRINAJSTO PRAŠE (sobota, 14. 8., ob 21.00, gostiSCe Okarina). CELJE Koncert: VOLODJA BALZALORSKV, violina, CHRISTOPH THEILER, klavir; program: L. Janaček, C. Debussy, E. Grieg (torek, 17. 8., ob 20. uri, koncertna dvorana glasbene Sole). PORTOROŽ PIRANSKI GLASBENI VEČERI Koncert: orgelski koncert OLIVERJA EISENMAN-NA iz Švice. Svetovno znani organist bo izvajal dela Kucharja, Mendelssohna, Rheinbeigerja, Bos-sija, Eisenmanna, VremSaka, Rehma in Regerja (danes, 13. 8., ob 21.00, portoroška cerkev). RADENCI V glasbenem paviljonu zdraviliškega parka pripravljajo vsak teden glasbene koncerte in operet- RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA ne melodije (ponedeljek, sreda in sobota od 17.00 do 19.30 in ob nedeljah od 10.00 do 11.30). LAŠKO 5. GRAJSKE POLETNE PRIREDITVE Koncert: ORKESTER PUELLARUM PRAGENSIS Enkraten ženski godalni orkester že četrt stoletja nadaljuje s svojo aktivnostjo. Zaslužil je zavidljiv uspeh tako doma kot tudi v svetu. Našemu občinstvu se bo predstavil z deli Suka, Ebna, Šostakoviča in Mihelčiča (danes, 13. 8., ob 20.30). RADOVUICA 11. FESTIVAL RADOVLJICA Koncert: TRIO UCCELLINI, ki ga sestavljajo Vincent van den Ende, kljunasta flavta, Job ter Haar, violončelo, Rien Voskuilen, čembalo. Izvajali bodo dela Frescobaldija, Vivaldija, Corel-lija in drugih baročnih skladateljev (ponedeljek, 16. 8., ob 20.30, Graščina, vstopnice v predprodaji 2500 SIT, uro pred koncertom 3000 SIT). Koncert: CLEMENCIC CONSORT, ansambel za staro glasbo z avtentičnimi instrumenti (sreda, 18. 8., ob 20.30, GraSCina). ROGAŠKA SLATINA Klavirski recital ANTUNA KRALJEVIČA (torek, 17. 8., ob 20.30, Kristalna dvorana). TRŽIČ DALIBOR PRIMOŽ MIKLAVČIČ, orgle, program: Bruhns, Dupre, Miklavčič, Bach (sobota, 14. 8., ob 18.30 v župnijski cerkvi v Tržiču). TOMAŽ MEGLIC, orgle in BOJAN BONE, trobenta; program: Buxtehude (sobota, 21. 8., ob 18.30 v župnijski cerkvi v Tržiču). 19. uri, terasa Name). SLOVENIJA LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN mednarodni lutkovni festival Lutkovna skupina US, Ljubljana: ČRVIVA ZGODBA (četrtek, 19. 8., ob 19.00). Gledlisee lutk in figur TOEPENEUS iz Belgije: PAPIRČKI (torek, 24. 8., ob 19.00). Lutkovno gledališče NAIVNI DIVADLO (Češka): O KUŽKU, KI NI ZNAL LAJATI (Četrtek, 2.9., ob 19.00). MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1 Lutkovno gledališče Zagreb, Grimm: MOTO VILKA (sreda, 25. 8., ob 19. uri v atriju gradu). Gledališče lutk in figur TOEPENEUS iz Belgije: PAPIRČKI (četrtek, 26. 8., ob 19. uri). Lutkovno gledališče Maribor, Darka Ceh: STOPI-CLJAJ (petek, 27. 8., ob 19.00). Lutkovno gledališče KAMNICA, Kipling: RADOVEDNI SLONČEK (sobota, 28. 8., ob 19.00). POSTOJNA Gledališče Ciciglej: MANČEK SCRKLJANCEK. (sobota, 14. 8., ob 11. uri v atriju muzeja). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPCIHE Prosvetni dom - 25 let SKD Tabor V nedeljo, 15. t. m., ob 18. uri koncert Godbenega društva iz Nabrežine pod vodstvom Sergia Grattona. V ponedeljek, 16. t. m., ob 18. uri koncert orkestra Mu j a Doc Band pod vodstvom Ren-za Muscovija. LIGNANO Arena Alpe Adria Danes, 13. t. m., ob 21. uri koncert skupine Rats. Jutri, 14. t. m., ob 21. uri koncert skupine Lovelace. Vstop prost. V torek, 17. t.m., ob 21. uri: Bungaro in Tosca - koncert. V četrtek, 19. t. m., ob 21. uri koncert skupine Furio's Fiesta. V petek, 20. t.m., ob 21.00: Koncert- Dedalo. V soboto, 21. t. m., ob 21. uri koncert kantavtorja Ligabue. V nedeljo, 22. t. m., ob 21. uri koncert Amedea Minghija. V ponedeljek, 23. t. m., ob 21. uri koncert skupine Les Bohemiens Flambb. Za 27. avgusta napovedan, koncert Enrica Ruggierija ODPADE. VIDEM Giardino del Torso Danes, 13. avgusta, bo nastopila skupina Friz-zi-Comini-Tonazzi: Meglio suonare che ... 28. avgusta ob 21. uri bo na sporedu skupina Mirili Folk. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM Razstava SLOVENSKI MITI IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Razstava bo na ogled do 28. avgusta. Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija). MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23 Na ogled so tri razstave: ponovno odprtje razstave slik JANINA KLEMENČIČA: POPOTNA FOTOGRAFIJA (do konca avgusta), Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem ter Plakati in razglasi 1914-1918. MESTNA GALERIJA Pregledna razstava fotografij BOŽIDARJA DOLENCA bo na ogled do 20. avgusta. MODERNA GALERIJA 20. Mednarodni grafični bienale. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17 Razstava slik igralke METE VRANIC bo na ogled do 1. septembra. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik, unikatnega stekla in nakita UMETNIKOV IZ UKRAJINE bo na ogled do 3. septembra. GALERIJA INSULA, Gosposka 1 Skupinska razstava AVTOPORTRET V GRAFIKI. GALERIJA PIC LEK, VerovSkova 57 Razstava olj in akvarelov MARJANE ARTICEK bo na ogled do 20. avgusta. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava likovnih del Članic in elanov društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane bo odprta do 8. septembra. GALERIJA TIVOLI Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A. R. PENOK, DIMCE NIKOLOV). BLED HOTEL ASTORIA Razstava akademskega slikarja JOŽETA SLAKA - DOKE bo na ogled do 4. 9. CELJE GALERIJA KOMPAS Razstava slik BOŽIDARJA ŠČURKA bo na ogled do 31. avgusta. KRANJ GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI V galeriji v Prešernovi hiši je razstava slik in objektov slikarja KARLA KUHARJA. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je III. MEDREGIONALNA LIKOVNA RAZSTAVA. KOSTANJEVICA NA KRKI LAMUTOV LIKOVNI SALON Razstava izbranih slik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA in FERDO VESEL (do 31. 8.). MARIBOR NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska 30 Razstava likovnih del ZDRAVKA KOKA-NOVICA . MORAVSKE TOPLICE GALERIJA HOTELA AJDA Do 20. avgusta so na ogled pasteli Lidije Fišer z Raven na Koroškem. MURSKA SOBOTA POKRAJINSKI MUZEJ V galeriji Pokrajinskega muzeja bo do 30. 8. na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KIRALVA. GALERIJA KULTURNEGA CENTRA MIŠKO KRANJEC Razstava kipov mesečnikov akademskega kiparja MIRKA BRATUŽA iz Gornje Radgone bo na ogled do konca avgusta. ROGAŠKA SLATINA Do 20. 8. si lahko v razstavnem salonu ogledate razstavo slik ZLATKA GNEZDA. SEŽANA V Galeriji AVGUSTA ČERNIGOJA je odprta zbirka tega znamenitega tržaškega slikarja. GRAD SNEŽNIK Razstava slik v oljni tehniki na temo Kruh, svet in kozmos akademskega slikarja DARKA SLAVCA bo odprta do 29. avgusta. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA ' Razstava slik in risb MILOJKE BOZOVICAR bo na ogled do 20. avgusta. GALERIJA IVANA GROHARJA Razstava fotografij JANEZA BOGATAJA. LIKOVNI SALON CELJE Do 1. 9. bo na ogled razstava slikarskih del IONA GALA PLANINCA..... IZOLA GALERIJA ALGA Razstava slik in tekstila MATEJE BENE-DETTI. KOPER GALERIJA LOŽA Razstava del prekmurskega slikarja MARJANA GUMILARJA, dobitnika letošnjega rem-brandtovega cekina. GALERIJA LOŠKI GRAD Razstava slik SANDRA PEČENKA. VELENJE Liri Razstava IV. slikarske kolonije diplomantov Akademije za likovno umetnost Ljubljana v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik. VELIKE LAŠČE GALERIJA NA TRUBARJEVI DOMAČIJI Otvoritev razstave slik BERNARDE ŠMID. V kulturnem programu ob otvoritvi bosta sodelovala pevka Alenka Smidrin kitarist Andraž Kalan (danes, 13. 8., ob 20.00) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni Soli za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet. TKB - AGENCIJA MITNICA V razstavnih prostorih razstavlja najnovejSa matericna dela Deziderij Švara. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERT Se jutri, 14. avgusta, razstavlja slikarka Adriane Scarizza z naslovom Azzurro: soffio vitale. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik rob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviSCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. OPČINE Prosvetni dom Do 16. t. m. je na ogled razstava »Poslika- ne panjske končnice« iz Čebelarskega muzeja v Radovljici. V prostorih Prosvetnega doma je tudi razstava knjig in kaset ter sejem rabljenih knjig. Razstava bo odprta od 18.00 do 20.00. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA SCHNITZER Do 3. septembra so na ogled dela koroških umetnikov 1955 - 1985. RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere-re« G. Herolda in W. Buttnerja. GALERIJA MOHORJEVE KNJIGARNE Stane Jarm razstavlja svoje akvarele in kipe. GALERIJA CARINTHIA Do 29. avgusta razstavlja Nicolaus Moser. KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA (Burggasse 8) Do 5. septembra razstavljata Cornelius Kolig in Camera Picta.’ Škofijska rezidenca I (Mariannengasse 2) Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«. Urnik: 10/17. galerija ars temporis (Herrengasse 14) Dp 15. septembra je na ogled razstava »Replay«. ROŽEK GALERIJA SIKORONJA Do 29. avgusta bodo na ogled.slike umetnika Janeza Bernika. BOROVLJE PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.oktobra 1993. Po dogovoru je možen tudi ogled v skupinah. PLIBERK VVERNER BERG-GALERIJA Odprta je vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00. SLOVENIJA - AVSTRIJA Petek, 13. avgusta 1993 TRGOVINA Z OROŽJEM / DOPISNA »VOJNA« SE NADALJUJE UČBENIKI / 2E NA ZALOGI Vnaprejšnje obtožbe ustvarjajo izredno ozračje Janša je ponovno pisal Kučanu - Podpora obrambnemu ministru Knjigarji nočejo delati velikih zalog, zato učbenike naročajo sproti - Prednaročila so sprejemali že maja LJUBLJANA - Ministrstvo za obrambo je včeraj javnost seznanilo z vsebino dopisa, ki ga je poslalo predsedniku države Milanu Kučanu. V njem se sprašuje, kako je mogoče, da so bili v tedniku Mladina objavljeni deli zapisnikov dveh lanskih junijskih sej Sveta za obrambo,ko pa obrambno ministrstvo teh gradiv ne more dobiti kljub temu, da jih je zaprosilo. Iz Urada predsednika republike je namreč ministrstvo dobilo odgovor, da je »zaradi razširjene prakse nepooblaščenega razpolaganja in neustreznega ravnanja z zaupnimi dokumenti in podatki« dostop do njih mogoč le v primeru, če ministrstvo za obrambo določi svojega pooblaščenca, ki naj bi dokumentacijo pregledal v predsednikovem uradu. Ministrstvo za obrambo zdaj trdi, da jezaradi tega bila vlada prisiljena državnemu zboru poslati nepopoln odgovor na vprašanja skupine poslancev o orožju. V zvezi s tem ministrstvo za obrambo sprašuje urad predsednika države, ali so navedbe v Mladini avtentične. Če so na kakšen način in na podlagi katerega predpisa so bila novinarjem posredovana gradiva z oznako državne skrivnosti in ali bo odgovorna oseba Kučanovega urada podala kazensko ovadbo zoper znane storilce kaznivega Borut Meško dejanja. Navsezadnje pa ministrstvo zanima, kdaj bodo pooblaščeni organi in poslanci državnega zbora lahko dobili dokumentacijo, ki »je očitno na voljo celo nekaterim novinarjem«. Sredi včerajšnjega popoldneva pa se je kabinet ministra za obrambo oglasil še z enim sporočilom. V njem je zavrnil »neresnice«, ki jih je v svoji zadnji številki objavil hrvaški Globus. Le ta namreč piše o pogovoru Globusovega novinarja z visokim, a neimenovanim uslužbencem veleposlaništva in funkcionarjem vlade Bosne in Hercegovine na Dunaju. Ta je očital Janši, da naj bi za orožje »pobiral visoke provizije, ne samo za tranzit ilegalnih pošiljk čez Slovenijo, temveč tudi za njihovo preprodajo«. Sogovornik Globusovega novinarja je tudi izjavil, da naj bi na mariborskem letališču odprli samo nekaj zabojnikov z orožjem in da so bili kalašnikovi, ki so jih pokazali novinarjem, le del pošiljke. Dragocenejši del naj bi predstavljalo orožje, ki naj ga slovensko obrambno ministrstvo ne bi moglo nabaviti na zahodnoevropskem trgu, saj »nima dovolj močnih poslovnih zvez«. V enajstih zabojnikih, ki so jih odprli na letališču, naj bi bilo 6000 pušk SAR, 280 pištol bereta 92 F, 320 raket NIL 56 in 14 raketnih lan-serjev. Po trditvah Globusa pa naj ta pošiljka ne bi tja prišla septembra lani, ampak šele pozneje, ko so se bo-sansko-hercegovski logistični centri na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani znašli pred težavo, kako bi orožje spravili v Sarajevo in Zenico, saj so bile poti prekinjene zaradi spopadov med Hrvati in Muslimani. To orožje naj bi pred prihodom ministra za obrambo v Maribor zaplenile specialne enote vojske. Septembra naj bi sicer na mariborskem letališču pristajala letala neke madžarsko-ukrajinske družbe, z orožjem, vrednim 14, 2 milijona dolarjev, kar »ustreza specifikacijam, ki Hofmann je star znanec zahodnih obveščevalnih služb LJUBLJANA - Dunajski dnevnik Kurier je v včerajšnji številki objavil nove podrobnosti o 51-letnem Dieterju Hofmannu, ki je osumljen, da je sodeloval v aferi z orožjem na mariborskem letališču. Kurier piše, da je Hofmann, ki je zaradi domnevnega vohunjenja in drugih prestopkov v priporu na Madžarskem, zahodnim obveščevalnim službam dobro znan. 2e pred leti se je približal krogu oseb, ki so sodelovale pri humanitarni pomoči za Rusijo, ne da bi Christine Vranitzky, žena avstrijskega kanclerja, ki je akcijo vodila, za to sploh vedela. Hofmann je namreč organiziral prevoz pomoči s tovornjaki in letali. V očeh mnogih je veljal za njenega osebnega varnostnika. Zaradi svojih popotovanj v Kijev se je Hofmann pod lupo zahodnih obveščevalnih služb prvič znašel že leta 1972. Od tam je prinesel dolgovalovno radijsko postajo, s pomočjo katere je na dokaj neobičajen način ohranjal poslovne stike. Dve leti kasneje je Hofmann zbudil pozornost zaradi intenzivnih stikov s sovjetskim državljanom Vladimirjem Fedorovičem, osumljenim, da je agent sovjetske tajne službe KGB. Leta 1976 je nek sovjetski državljan Hofinannu ponudil denar zato, da bi priskrbel konstrukcijske načrte. V zadnjih dveh desetletjih je Hofmann veljal kot izvedenec za Vzhod. Nazadnje so ga obveščevalne službe spremljale leta 1989, ko se je pojavil v družbi tedanjega češkoslovaškega vojaškega atašeja Aloisa Žaka. Tudi po koncu hladne vojne je Hofmann ohranjal nekdanje zveze, sicer pa imajo po trditvah Kurierja tudi drugi »poslovneži«, vpleteni v slovensko trgovino z orožjem, sloves nekdanjih obveščevalcev. (B. M.) Anita Zmahar so jih slovenske oblasti pokazale javnosti«. Vendar naj bi to orožje že januarja letos nek bosansko-herce-govski »logistik« brez vednosti svoje vlade odpeljal z letališča in ga preprodal. Zadnji tovor z orožjem naj bi prevzel bosanski Srb Milovan Pejnovič, ki ga je hrvaška policija zajela, nato pa zamenjala za svoje ujetnike. In vendarle s tem še ni konec včerajšnjih dogodkov, povezanih z imenom slovenskega obrambnega ministra. Tako je protest na mariborskem sodišču včeraj spodbudil tudi podporo Janezu Janši. Oglasila se je Slovenska domoljubna stranka, ki je obsodila »napad« mariborskih sodnikov, saj meni, da bi bilo orožje namenjeno ekstremni slovenski levici: če ta na volitvah ne bi uspela, bi »udarila po mladi slovenski demokraciji«. »Pogrom«, ki so ga po mnenju te stranke sprožili sodniki, naj bi preusmeril pozornost slovenske javnosti ob odkrivanju dosjejev »različnih zločincev in udba-šev«. Kot kaže, se je tako že začelo ustvarjati ozračje »državljanske nestrpnosti«. Medtem, ko nekateri dvomijo v neoporečnost mariborskih sodnikov in jim očitajo udbovsko preteklost, pa so drugi prst uperili v obrambnega ministra, ki naj bi s spretnim manevrom prikril promet z orožjem. LJUBLJANA - Se dobri trije tedni so do začetka novega šolskega leta in šolarji skupaj s starši primerjajo sezname, ki so jih dobili na šolah, s tistim, kar že imajo. Torba je dobra še lanska, tudi zvezki so še ostali, nekaj potrebščin je naš šolar podedoval od starejših. Torej potrebujemo le še učbenike. Včasih smo tudi učbenike prenašali iz generacije v generacijo, zdaj pa se dogaja, da si niti otroci, ki so dve ah tri leta narazen po starosti, ne morejo sposojati knjig drug od drugega. In še manj delovnih zvezkov, saj jih zadnja leta v šolah uporabljajo kot učbenike, v katere pišejo, in so potem za ostale seveda neuporabni. Knjigarne nabavljajo učbenike po navodilih zavoda za šolstvo, starši pa kupujejo po seznamih, ki jih dobijo otroci na šolah. Zato lahko prihaja tudi do razlik na seznamih, že zaradi različnih tujih jezikov (nemščina ali angleščina). Nekateri učitelji zahtevajo poleg obveznih tudi dodatna gradiva. Za ta pa je malo verjetno, da jih bodo učitelji brezpogojno zahtevali, če vedo za cene. Kroženje ogljika v naravi, ki ga priporočajo za osnovnošolce, stane brez davka 913 tolarjev. Kot so nam povedali v mariborski Cankarjevi zalo- žbi, pa gre le za plastifici-ran kartonček v velikosti majhnega šolskega zvezka, torej približno format A5. Sicer pa komplet obveznih učbenikov za prvi razred OS stane okrog 7500 tolarjev, potem pa se cena stopnjuje. Za sedmošolca boste potrebovali že več kot 20 tisoč, za osmošolca prek 25 tisoč - seveda brez priporočenih gradiv. Knji- garne imajo prodajne akcije, kjer nudijo čimbolj ugodne pogoje nakupa. Ena takih je Modri Janez, akcija, ki jo že nekaj let pripravlja Državna založba Slovenije. Kot pravijo v knjigarnah, pa letos prodaja po katalogu Modrega Janeza upada. Starši se znajdejo vsak po svoje in manj kupujejo v kompletu, čeprav so cene povsod enake in zajam- čene vsaj do septembra. V Mladinski knjigi od maja poteka podobna akcija pod naslovom Hura za glavco, ki zna. V maju poberejo prednaročila, učbenike pa dostavijo do 15. avgusta. Tudi za srednješolce je večina učbenikov že na prodajnih policah, še posebej za prve letnike. Po izkušnjah prodajalcev v knjigarnah pa učbenike za srednjo šolo dijaki večinoma kupujejo šele v začetku septembra. Razen berila za četrti razred so na voljo vsi učbeniki (foto: Žiga Živulovič/ TRIO) AVSTRIJA / SLOVENSKA NARODNOSTNA SKUPNOST AVSTRIJA / BORZA Katoliška Ceikev hoče imeli večji vpliv v narodnostnem sosvetu Poleg dr. Inzka naj bi Cerkev zastopal še dr. Marketz Avstrijski šiling bo ostal vezan na nemško marko Demanti Avstrijske narodne banke KOROŠKA / VOLITVE 1994 Bo Haider sploh kandidiral? Zernatto za volitve 8. marca Manj vlakov, večja točnost CELOVEC - V razpravo okoli sestavu in učinkovitosti narodnostnega sosveta za koroške Slovence se je zdaj vključila tudi Cerkev. Škofijski ordinariat v Celovcu je naslovil na Urad zveznega kanclerja prošnjo, da naj bi bila v bodoče v narodnostnem sosvetu koroških Slovencev zastopana 2 člana katoliške Cerkve. Ne glede na to, da Urad zveznega kanclerja glede števila zastopnikov Cerkve v narodnostnem sosvetu še ni odgovoril, je Škofijski ordinariat imenoval v sosvet dosedanjega člana sosveta dr. Valentina Inzka in konzi-' storialnega svetnika dr. Jožeta Marketza, vodjo slovenskega Dušnopastir-skega urada. Ordinariat je tako odgovoril na pismo Urada zveznega kanclerja. Obe osebi je predlagal za sosvet škofiji Slovenski pastoralni odbor. Naslednja poslovna doba sosveta se bo začela 4. sep- tembra letos, za 6. oktober pa je načrtovana ustanovna seja novo imenovanega sosveta. Kot smo poročali, Narodni svet koroških Slo- Sedanji član Cerkve v sosvetu za Slovence dr. Valentin Inzko pozitivno ocenjuje pomen in ugled sosveta. vencev zaenkrat še ni imenoval v sosvet novih članov, ker so pri NSKS mnenja, da so sklepi sosveta brez učinka. Predsednik NSKS Matevž Grilc je zato napovedal razgovor z zveznim kanclerjem Vranitzkym. Na vprašanje o učinkovitosti narodnostnega sosveta pa je sedanji član Cerkve v sosvetu Valentin Inzko v intervjuju za cerkveni list krške škofije »Nedelja« dejal: »V prvi vrsti moramo krepiti moč sosveta s svojo dejavnostjo. Glede tega so bili storjeni v sosvetu v preteklih štirih letih koraki, ki so pomagali utrjevati pomen in ugled sosveta v avstrijski javnosti. Mnenja sem, da je treba vnesti idejo o reformi sosveta v sosvet sam«. NEW YORK/DUNAJ - Avstrijska narodna banka je tudi včeraj odločno demantirala vse govorice o moprebitni devalvaciji avstrijskega šilinga. Do hujših zapletov je prišlo že v sredo, ko je borzna služba v Združenih državah Amerike trdila, da obstajajo načrti, po katerih naj bi bil avstrijski šiling v bodočnosti ne več tako tesno vezan na nemško marko kot doslej. Predsednica Avstrijske narodne banke Schaumayer je v izjavi za javnost poudarila, da ni nikakršnega vzroka za devalvacijo avstrijskega šilinga in zagotovila, da Avstrija tudi nima namen spre- meniti svojo »dosedanjo uspešno monetarno politiko«. S tem v zvezi je tudi poudarila, da so avstrijski narodnogospodarski podatki celo boljši od tistih v Nemčiji. Govorice o baje načrtovani devalvaciji avstrijskega šilinga oz. špekulacije, ki so nato sledile na deviznem trgu, so Avstrijsko narodno banko stali nad eno milijardo nemških mark! Generalni direktor Avstrijske narodne banke Wala pa je dogajanje okrog šilinga in nemške marke komentiral takole: »Trg je na govorice reagiral preveč nervozno in občutljivo«. (I.L.) r AVSTRIJA / RAZPRAVA O SPREMEMBI ZAKONA O OMEJITVI ŠTEVILA TUJCEV SE NADALJUJE Močan odpor proti izgonu tujcev DUNAJ /CELOVEC -Avstrijski Zeleni, dobrodelna organizacija Karitas ter Cerkev so napovedali pomoč tujcem, katerim zaradi zaostrene zakonodaje grozi izgon iz Avstrije. Tako je državni poslanec Zelene alternative v avstrijskem parlamentu, Johannes Voggenhuber, napovedal, da se bo njegova stranka odločno uprla grozečemu izgonu tujcev in dejal, da so med njimi tudi družine, ki že več let žive v Avstriji. Kot smo včeraj poročali, 103.000 tujcem resno grozi izgon iz Av- strije, ker je njihova stanovanjska površina manjša od 10 kvadratnih metrov. Novi restriktivni zakon o pravici bivanja v Avstriji namreč določa, da mora biti stanovanjska površina nad 10 kvadratnih metrov na osebo. Te številke je objavil dunajski pooblaščenec za integracijska vprašanja Koch in se pri tem skliceval na podatke Centralnega statističnega urada. Karitas, Cerkev, Zelena alternativa in druge humanitarne organizacije odločno zahtevajo spremembo zakona, v zadnjih dneh pa so tudi predstavniki ljudske stranke, med njimi predsednik Busek in generalna sekretarka stranke Ingrid Korošec, namignili, da bi po potrebi podprli tozadevno zahtevo. Očitki kritikov so, da je zakon, ki velja od 1. julija letos naprej, »popolnoma neizvedljiv in nečloveški«. Direktor avstrijske Karitas Schiiller in poslovodja Zelene alternative Pilz sta začetek tedna zahtevala moratorij in nov zakon, ki bo tujcem bolj naklonjen ter tudi izvedljiv. Socialdemokratski no- tranji minister Franz Lo-schnak kljub ostri kritiki še ne vidi potrebo po spremembi zakona. V oddaji »Okrogla miza« v sredo zvečer na avstrijski televiziji je poudaril, da je uresničitev zakona stvar zveznih dežel in ne ministrstva. Menil je tudi, da določitev glede spornih 10 kvadratnih metrov ni obvezna in da je prepuščeno zveznim deželam, ali se držijo tega »priporočila« ali ne. Menil je tudi, da je število inozemcev, ki bodo morali zapustiti Avstrijo znatno nižje od 100.000. Zakon o omejitvi bi- vanja tujcev v Avstriji zagovarjajo tudi - čeprav iz drugih razlogov - Haiderjevi svobodnjaki, ki so za nakatere zvezne dežele zahtevali totalno zaprtje meja za tujce. S še posebej radikalnimi zahtevami je nastopala FPČ na Dunaju in v drugih vzho dnoavstrij skih zveznih deželah. Po najnovejši statistiki je na Dunaju od novega zakona prizadetih okoli 58.000 tujcev, v Nižji Avstriji 14.600, v Zgornji Avstriji 13.900, v zvezni deželi Salzburg 6.100, na Tirolskem 5.100, na Predarlskem 4.100, na Koroškem 800, na Štajerskem 400 in na Gradiščanskem 100. Gemot Steiner, pristojni uradnik pri koroški deželni vladi, je izključil »evakuacije« beguncev iz bivše Jugoslavije, katerih je na Koroškem trenutno okoli 3000. Tujih delojemalcev pa je med 7.000 do 12.000. Velika večina od nih ima veljavno delovno dovoljenje, tako da tudi na tem področju ni pričakovati večjih komplikacij, je poudaril uradnik pri koroški deželni vladi. (I.L.) DUNAJ - Nov vozni red Avstrijskih železnic (OBB) za zimsko polletje 1993/94 predvideva občutno redukcijo števila vlakov. Ta ukrep je včeraj na tiskovni konferenci napovedal novi direktor podržavljenega podjetja Drax-ler. Po njegovih izjavah bodo predvsem opustili vlake v poznih nočnih urah oz. vlake, ki vozijo brez strojevodij. Draxler je hkrati priznal, da reforma voznega reda oz. uvedba takoimeno-vanega »Austrotak-ta»ni imela zaželjen uspeh: stroški so se povišali za skoraj 20 odstotkov, število potnikov pa se je zvišalo samo za štiri. Cilj novega voznega reda zato ne bo še večja hitrost in povečanje števila vlakov, marveč njihova točnost. Direktor je še dejal, da se podjetje -kljub naraščanju dohodkov na področju potniškega prometa - trenutno nahaja v »težkem gospodarskem položaju«. Vzrok za to da je svetovna gospodarska kriza, le-ta pa ima svoje negativne posledice tudi za Avstrijske železnice. Konkretno je Drax-ler omenil tovorni promet, kateri je v zadnjih mesecih nazadoval kar za 10 odstotkov. Ivan Lukan CELOVEC - Deželno-zborske volitve na Koroškem bodo morda že 6. marca prihodnjega leta. Po mnenju koroškega deželnega glavarja Christofa Zernatta naj bi bile čim-prej, volilni boj pa razmeroma kratek. Deželni glavar je hkrati pozval predsednike ostalih strank v koroškem deželnem zboru, naj se pridružijo temu predlogu. V pogovoru za televizijsko oddajo »Koroška danes« pa je Zernatto kot predsednik ljudske stranke tudi poudaril, da ČVP v deželnem zboru ne namerava podpreti Jorga Haiderja pri volitvah za deželnega glavarja, tudi če bi svobodnjaška stran- ka postala najmočnejša na Koroškem. Kot znano, je klubski predsednik FPČ Strutz predlagal sporazum med SPO, OVP in FPČ, po katerem naj bi bil za novega koroškega deželnega glavarja izvoljen kandidat tiste stranke, ki bo na naslednjih volitvah zbrala največ glasov in tudi sedežev v deželnem zboru. Kandidatura Haiderja za koroškega deželnega glavarja je medtem postala vprašljiva. V zadnjih dneh je slišati, da šef FPČ, ki je tudi v Avstriji vsebolj izolirana, resno razmišlja o tem, ali bi sploh še nastopil pri koroških deželnozborskih volitvah. Kandidatura J. Haiderja pri deželnozborskih volitvah spomladi I. 1994 je v zadnjih dneh postala vprašljiva. ŠPORT Petek, 13. avgusta 1993 STUTTGART / SP V ATLETIKI FORMULA ENA / V NEDELJO VELIKA NAGRADA MADŽARSKE NOVICE Rekordno število 1862 tekmovalcev STUTTGART - Na Četrtem svetovnem prvenstvu v atletiki, ki se bo danes začelo v Stuttgartu in bo trajalo do nedelje, bo nastopilo rekordno število 1862 športnikov iz 189 držav. Prijavljenih je 1125 tekmovalcev in 737 tekmovalk, poleg njih pa bo v Stuttgart prišlo še 900 uradnih spremljevalcev. Morda najbolj »zdesetkani« bodo na svetovno prvenstvo prišli Britanci. V njihovih vrstah bodo manjkali odlični atleti: evropskega prvaka na 400 metrov Ro-gerja Blacka je onemogočila virusna infekcija, olimpijski prvak na 1500 metrov iz leta 1988 Peter Elliott si je poškodoval ahilovo tetivo, podobno se je primerilo dolgoprogašu Eamonu Martinu ter tekaCu Cez ovire Jonu Ridgeonu, branilka naslova na 10.000 metrov Liza McColgan pa si je poškodovala mišice. Nazadnje si je pred dnevi poškodoval nogo še šprinter David Grind-ley, ki je bil v Ziirichu na 400 metrov drugi za Michaelom Johnsonom. (Na sliki maskota prvenstva) 0 končni uvrstitvi lahko odloča že dober Start Alain Prost je tudi tokrat glavni favorit - Danes prvi uradni trening BUDIMPEŠTA - Letošnje svetovno prvenstvo dirkačev v formuli 1 je tako rekoC rezervirano za Alaina Prosta. Tudi na veliki nagradi Madžarske ne gre pričakovati nič drugega kot zmago malega Francoza. Edino, kar lahko prepreči Prostovo zmagoslavje, je okvara motorja, Čeprav je treba poudariti, da počasna proga, kakršna je v Budimpešti, Proštu ne ustreza. Po štirih jalovih dirkah brez zmage Ayrton Senna upa, da se bo konCno lahko prebil iz Prostove sence in da mu bo v nedeljo na enajsti letošnji dirki uspel hat-trick za veliko nagrado Madžarske. Senna, ki ni okusil slasti zmage od velike nagrade Monte Carla v maju, nujno potrebuje zmago, da lahko vsaj upa tudi na naslov svetovnega prvaka. Prost je nanizal štiri zaporedne zmage od skupno sedmih in vodi s 27 točkami naskoka pred Brazilcem. Vendar Francoz dobro ve, da se bo moral presneto potruditi za svojo 52. zmago, kajti Senna je na 3.968 kilometra dolgi progi, v nedeljo bodo dirkači morali prevoziti 77 krogov, v zadnjih petih letih kar trikrat zmagal. Dirkališče je izredno ozko in prehitevanje je skoraj nemogoče, tako da bodo kvalifikacije še zlasti pomembne. »Tako je kot v Monaku. Moraš biti na prvem štartnem mestu in še dobro štartati... Proga je zares počasna,« pravi Alain Prost. Da bi si povečal možnosti za zmago, je Francoz, ki je letos izjemno slab na Startih, v Silverstonu treniral predvsem Start, na koncu tridnevnega testiranja pa je bil tretji najhitrejši med vozniki vseh vodilnih moštev. »Alain je simuliral vseh deset dosedanjih startov,« je o testiranjih povedal Renaultov inženir Bruno Mauduit. »Podoben preizkus je med sezonama 1991-92 opravil Riccardo Patrese, kar je pokazalo dobre rezultate. Lani je Patrese nekajkrat bolje štartal tudi od Mansella... Ljudje velikokrat pozabijo, da Alain lani sploh ni tekmoval. Ni si izbral najbolj pravega Časa za počitek, kajti tehnologija je v zadnjem letu napredovala bolj kot v zadnjem desetletju,« je dodal francoski strokovnjak. Povsem nepričakovano se je v Silverstonu pojavil tudi Senna. Brazilec se je za testiranje, ki je bilo »zelo plodno«, odločil predvsem zato, da bi se cim bolje pripravil na veliko nagrado Madžarske. Dirkališče ima veliko posebnosti in veliko zahteva od Alain Prost favorit avtomobila, predvsem motorja. Ge dosedanji dosežki kaj veljajo, bo Brazilec tudi tokrat skušal ogroziti Prosta in njegovega moštvenega kolega Damona Hilla, ki se skuša znebiti slabih spominov na dirki v Silverstonu in Hockenheimu, ko je obakrat vodil in nato moral odstopiti. Presenetil bi lahko Michael Schumacher z Benetton Fordom, najhitrejši na zadnjih testiranjih v Silverstonu, ki si prihodnje leto obeta še boljše dosežke, saj se v avtomobilističnih krogih širijo govorice, da bo tu- di Benetton v prihodnji sezoni dobil Renaultove motorje. Madžarski organizatorji so že pred Časom na veliko vabili na ogled dirke. Na panojih, ki so posuti po vsej državi, je lanski zmagovalec Ayrton Senna, prav v Budimpešti pa si je Nigel Mansell z drugim mestom že privozil naslov svetovnega prvaka. Na tretji stopnički je pred letom dni stal Gerhard Berger. Avstrijec bo letos težko ponovil izvrstno uvrstitev, saj je ferrarijev motor vendarle nekoliko šibkejši od lanskega hondinega. Avstrijec je bil že nekajkrat blizu visoki uvrstitvi, vendar pa je zaradi lastne napake ali okvare, tako kot na zadnji dirki v Hockenheimu, odstopil. Vprašanje pa je, Ce bo Tirolec sploh dirkal na Hungarorin-gu. Pred dnevi so mu namreč na univerzitetni kliniki v Innsbrucku operirali komolčni sklep. Z roko v mavcu se je Tirolec resda udeležil poskusnih voženj v Maranellu, ni pa znano, Ce bo lahko vzdržal napore in dobro poldrugo uro vozil svoj bolid. VN Madžarske ilUNOAiKMNG Lewis ohranil formo z dopingom? ŽENEVA - Po pisanju švicarskega tednika iz Lausan-neja »L’ Hebdo« je sloviti ameriški atlet Carl Levvis vsa ta leta ohranil odlično formo, ker je jemal prepovedana sredstev. Po pisanju tednika naj bi Levvis uporabljal hormone, ki se jih ne more ugotoviti niti s pregledom krvi. Ta tip hormona, ki je genetsko fabriciran, se uporablja za zdravljenje otroške pritlikavosti (nanosomije). Se pa lahko uporablja tudi kot sredstvo za ojačanje mišičevja. Stranski efekt tega hormona je pretirana rast spodnje Čeljusti. Gerald Gremion, specialist za športno medicino, je pristavil, da je očitno, da je rast Čeljusti pri ameriškem atletu nenavadna, treba pa je ugotoviti, ali je to že prirojeno ali ne. Xavier Blanc, trener ženevskih šprinterjev, pa o tem nima najmanjšega dvoma: »Dovolj je, da pogledamo sedanje Levvisove fotografije in tiste, ko je bil star 20 let. Njegova usta so povsem drugačna.« Po mnenju Levvisovih kritikov pa ne bomo nikoli izvedli, Ce je »King Carl« dosegel svoje uspehe z dopingom ali ne. »Potrebno bo najmanj pet let, preden bomo lahko spoznati ta hormon,« meni Laurent Rivier, odgovorni pri antidoping laboratoriju v Lausanneju. Avstrija: Sturm Graz še vodi DUNAJ - Nogometaši Sturm Graz (Gradec) so presenečenje avstrijskega nogometnega prvenstva. Ekipa iz Štajerske vodi tudi po v sredo odigranem Četrtem kolu v 1. avstrijski nogometni ligi. Novinec je tokrat pred domačo publiko - prišlo je 8000 navijačev - premagal dunajski Sportclub s 3:1 in je edino neporaženo moštvo deseterice. V dunajskem derbiju je Austria pred skoraj 20.000 gledalci prepričljivo premagala Rapid s 3:0, SV Salzburg (trener Oto Barič) pa je po senzacionalni zmagi nad dunajsko Austrio tokrat presenetljivo izgubil proti VfB Modting z 1:2. (I.L.). REZULTATI: Rapid Dunaj - Austria Dunaj 0:3, Sturm Gradec - Sportclub 3:1, SV Salzburg - VfB Modting 1:2, VSE St. Polten - Vorwarts Steyr 3:1-, Admira-VVacker - FC Innsbruck 0:0 . VRSTNI RED: 1. Sturm Gradec 7, 2. Modting 6, 3. Casino Salzburg 5, 4. Austria Dunaj 4, 5. St. Polten 4, 6. Innsbruck 4, 7. Admira VVacker 4, 8. Rapid Dunaj 3,9. Vorvvarts Steyr 2,10. VViener Sportclub 1. Poraz Couriera CINCINNATI - Jimu Courieru bo povratek na teniški prestol spodletel. V 2. kolu ATP turnirja v Cinicinna-tiju je izgubil proti Stoltembergu, njegov rival Sam-pras pa je premagal rojaka Sheltona. Pomembnješi izidi 2. kola: Edberg (Sve) - Hlasek (Svi) 6:4, 6:3; Flach (ZDA) - Lendl (ZDA) 7:6, 2:6, 6:2; Gil-bert (ZDA) - Korda (Ceš, 6) 6:3, 6:4; Volkov (Rus) -Cerkasov (Rus) 6:3, 6:3; Stoltenberg (Avs) - Courier (ZDA, 2) 3:6, 6:4, 6:4); Sampras (ZDA) - Shelton (ZDA) 7:5, 6:2, Stich (Nem) - Mansdorf (Izr) 6:2, 6:3; Bryan (ZDa) - Krajicek (Niz, 8) 4:6, 6:4, 6:1; Chang (ZDA) - Nestor (Kan) 6:3, 7:6; Medvedev (Ukr) - Ma-sur (Avs) 6:3, 6:4; Agassi (ZDA) - Reneberg (ZDA) 6:3, 6:2; Feireira (J.Afr, 14) - Tarango (ZDA) 6:2, 6:4,- - NOGOMET / ZA 1. AMATERSKO LIGO Zarjani že na delu za novo sezono Novi trener moštva je Nevio Bidussi Zarja je prvo naše nogometno društvo, ki je že začelo s pripravami za prihodnjo sezono. Bazoviški nogometaši, ki so pred časom odigrali prijateljsko trening tekmo proti Triestini, so pričeli priprave pod vodstvom novega trenerja Nevia Bidussija, ki je lani treniral pri Primorju. Bidussi je zamenjal Gior-gia Pongracicha, ki bo treniral eno od mladinskih ekip pri San Sergiu. Čeprav je prezgodaj dajati oceno o moči ekipe (»kupo-prodajna« borza je še v teku, pa tudi kakovost ostalih tekmecev v ligi je še neznana), je na dlani, da ima bazoviška Zarja tudi za letošnje prvenstvo 1. AL kar Čedno ekipo. Res je, v matični klub Koper se je vrnil odlični vezni igralec Volje, prosti pa so ostali: Donaggio (stopper), vratar Milani (verjetno ho prestopil k Ponziani), Demicheli (napadalec), Speranza (vezni igralec) in Maraš si (libero), trener Bidussi pa ima na razpolago vrsto zelo dobrih nogometašev, ki sta se jim pridružila še napadalec Ra-valico (Portuale, ki je lani igral pri Vesni) in vezni igralec Podrecca (Primorje). V vratih je Robert Kočevar pravi steber. VeC kot solidna je tudi obrambna vrsta. Tu so: Sandro Antonie, Peter Struklej in Paolo Tognet-ti. V vlogi »libera« bi lahko igral Damjan Fonda. Na sredini igrišCa so Marko Ferluga, Robert Kalc in Mitja Žagar, v napadu pa Egon Fonda, Massimo Vrše, Fabio Ju-rincic in Pavel Gregorič. Bazoviško društvo bo imelo tudi pestro mladinsko dejavnost: eno mladinsko in dve zaCet-nikiški ekipi. Priprave naših moštev Za nogometaše naših društev se počitnice iztekajo, večina bo s pripravami zaCela prihodnji teden. Promocijska liga Juventina 18.8.; Primorje 16.8. 1. amaterska liga Vesna 16.8.; Zarja 9.8. 2. amaterska liga Gaja 23.8.; Kras 16.8.; Primorec 16.8.; Sovodnje 17.8. 3. amaterska liga Breg danes; Mladost 25.8. r 1993/94 Poleg borovcev tudi Kontovelci v D ligi? Italijanska košarkarska zveza je objavila seznam ekip, ki bodo v prihodnji sezoni nastopile v prvenstvu D lige. Le-te so: Isonzo Senators Gorica, Ar-te Gorica, Polisporti-va Linus Porcia, In-ternazionale Milje, Bor Radenska Trst, Barcolana Trst, SGT Trst, Pallacanestro Caritfi di Villorba (Treviso), Hesperia Conegliano Veneto, Vittoria Roncade, Basket Spresiano (Treviso), C. Sedia Basket Como di Ro-sazzo, Gemona Basket, Basket Marti-gnacco, Sporting Club Virtus Udine, Beretich Portogrua-ro. Možnost nastopa v D ligi ima od naših ekip, poleg Bora, tudi Kontovel, čeprav je lani izpadel iz če-trtligaške konkurence. Kaže, da bo v prihodnji sezoni zanesljivo odstopil Roncade, pa tudi pri sestavi te skupine naj bi prišlo do spremembe. Zato je tudi eno mesto v tej, D skupini prosto. Kontovel pa ima cas do konca tega meseca, da se prijavi za to prvenstvo. Naj omenimo, da bodo borovci zaceli priprave za Cetrtoli-gaško prvenstvo v ponedeljek, 16. t.m., Kontovelci, neglede Ce bodo nastopili v promocijski ali D ligi, pa 19. trn. MOTOCIKLIZEM / KATEGORIJA OPEN Edi Rupel je v Varanu pokazal napredek Kmalu nastop tudi v kategoriji superbike? V Varanu pri Parmi je bila v nedeljo druga dirka, veljavna za »Trofejo estate« v motociklističnem razredu open, v katerem za Mags team tekmuje tudi ProseCan Edi Rupel. Pred mesecem dni je na prvi tekmi, prav v Varanu, kot debitant zasedel solidno osmo mesto na lestvici. Tokrat je presenetil tudi najveCje optimiste, saj je bil že na treningu za sekundo hitrejši in je tako štartal v drugi vrsti s sedmim najboljšim Časom. Med dirko pa je bil še hitrejši in je z odlično vožnjo dosegel konCno Četrto mesto. Soliden krstni nastop je opravil tudi Trebenc Livio Colarig na yamahi. Mags teamu je Colarig izredno koristen, saj se med drugim v klubu ukvarja tudi z nehvaležnim birokratskim delom. Po tekmi je bilo zadovoljstvo v taboru Mags teama res veliko, saj Rupel izredno hitro napreduje, Ce pomislimo, da prvič »kroti« 130-konjske motorje in to v zelo ostri konkurenci. Naj omenimo, da sta druga dva predstavnika Mags tima Faccio in Chiapello zasedla drugo in osmo mesto in da na začasni lestvici po dveh dirkah vodi prav Faccio. Glavno pozornost voditelji kluba Fabia Abbrescia, Mauro Mau-ri in Danilo Stoka ter sponzor Koimpex vsekakor namenjajo Ruplu. Ob prirojenih lastnostih, ki so mu na tekmovanjih v veliko oporo, kaže Rupel nepričakovano zrelost in sposobnost koncentracije, ki je pri mladih dirkačih redka. Po besedah Danila Stoke bo Rupel že v kratkem tekmoval za sam vrh v tej kategoriji, medtem ko bi lahko opravil prve tekme tudi v zahtevnejši kategoriji superbike. Z dobrimi rezultati v Varanu si je Rupel namreC priboril dovoljenje za grand prix nastope v državnem in svetovnem prvenstvu, tako da se mu odpirajo možnosti za še večji razvoj. (S.M.) ' Tekmovalec Mags teama Edi Rupel Gariand namesto Kukoča TREVISO - Devetindvajsetletni, 188 cm visoki play maker VVinston Gariand, kijev minuli sezoni igral za NBA moštvo Houston Rockets, je podpisal enoletno pogodbo a italijanskim prvoligašem iz Trevisa Benet-tonom. Društvo, ki je Kukočevemu odhodu navkljub skupaj z bolonjskim Knorrom glavni favorit v boju za naslov prvaka, je pred tem že najelo tudi dosedanjega Američana cantujskega Cleara Paceja Manniona. Senčne in sončne plati Triestine V prijateljskem srečanju z Giorgonejem, ki bo v novi sezoni igral v C-2 ligi, je Triestina igrala neodločeno 1:1, tekma pa je pokazala, da poškodovanega Labar-dija ne bo kar tako enostavno zamenjati. Tržačani so biti v prvem polčasu, ko sta obe enajsterici nastopiti popolni, boljši, a številnih priložnosti za gol niso znati konkretizirati, posebno nespreten pa je bil mladi Marsich, ki naj bi Labardija zamenjal v prvenstvu, dokler ne bo okreval. Kljub premoti Tržačanov so v vodstvo prešli gostitelji iz Castelfranca Veneta, ki so sedem minut pred iztekom polčasa izkoristili nepazljivost tržaških branilcev in povedli z Borgobel-lom. V drugem polčasu sta oba trenerja poslala na igrišče tudi ostale igralce, samo srečanja pa zato ni bilo več tako zanimivo. Čast Tržačanov je rešil napadalec La Rosa, ki je deset minut pred koncem izenačil z bele pike, potem ko so gostitelji v kazenskem prostora zrušili Sottitija. Trener Buffoni je lahko zadovoljen z igro svojega moštva. Vse bolj jasno je, da režiser Romano, kljub 33 letom starosti, šeni za staro šaro, saj je tudi v Castelfrancu poskrbel za nekaj odličnih podaj. Kakovost obrambne vrste je še precejšnja neznanka, napad pa bržkone ne ustreza ambicijam društva po uvrstitvi moštva v končnico za napredovanje v B ligo. Primer Zeibini RIM - V italijanskem moštvu, ki bo sodelovalo na svetovnem atletskem prvenstvu v Stuttgartu ne bo metalca diska Luciana Zerbinija. V sporočilu je Fidal napisala, da je bil atlet podvržen takoimenovani »nenapovedani« protidoping kontroli s pozitivnim rezultatom. Zerbinija zdaj Čaka še protianaliza. Obvestila SK BRDINA sporoča, da bo odhod za priprave na Pohorju v ponedeljek, 16. t. m., ob 7. uri iz trga Brdina. SK BRDINA sporoča vsem staršem atletov in prijateljem, da bo sestanek dne 18. t. m., ob 21. uri v sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah. KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo zbor igralcem Članske ekipe v ponedeljek, 16. t.m. ob 19. uri na stadionu »1. maj« v Trstu. KOŠARKARSKI KLUB BOR IN CICIBONA obveSCa, da bo v torek, 17. t.m. ob 18.30 zbor vseh igralcev letnikov od 1973 do 1976. 12 Petek, 13. avgusta 1993 GOSPODARSTVO X FRUCTAL / ODKUP BRESKEV Nekaj sadja tudi iz uvoza Vladaje z uredbo zaščitila le primarno pridelavo Artur Lipovž AJDOVŠČINA - Te dni v Fructalu dokončujejo odkup in predelavo industrijskih breskev. Od potrebne kobcine - več kot 3000 ton -bodo doma, pretežno na Vipavskem, odkupili med 1500 in 1700 ton. Razliko bodo morali uvoziti kljub dodatni sezonski 20-odsto-tni carini na uvoz svežega sadja. Z njo je vlada enostransko zaščitila primarno pridelavo, živilski industriji pa je Se poslabšala pogoje, saj jo je izenačila s trgovino, ki uvaža konzumno sadje za prodajo. NajveCja napaka uredbe je, da ne ločuje med industrijskim in konzumnim sadjem. Ministrstvo za kmetijstvo je v odgovor Fructalu zapisalo, da vztraja pri svojih ocenah o količinah sadja v Sloveniji, ki bistveno odstopajo od izkušenj podjetja. Podjetje in panoge naj tudi ne bi bile prizadete zaradi dajatev, saj predelava teče v drugi polovici avgusta in v septemru, ko bodo dodatne carine potekle. Zato naj ne bi imele posledic na konkurenčnost domaCe industrije, ki je nezaščitena pred dum-pinškim uvozom. Človek bi menil, da je vladnim možem najbolj pri srcu uvozna trgovina, medtem ko je proizvodnja iz neke druge zgodbe ah pa sodi pod nikogaršnje ministrstvo. Kot je povedal komercialni direktor v Fructalu Miran Božic, so uvozili iz Madžrske okoli 800 (?) ton marelic, kar je za okoli 300 ton manj od potreb zaradi slabšega pridelka. Kmalu se zaCne tudi predelava hrušk, ki jih bo doma verjetno dovolj, od sredine septembra pa bodo predelovati jabolka. Bo domačih breskev premalo? (Foto: A.P./TRIO) SUŠA / OGROŽENE SO TUDI RIBE Ribiči opozarjajo Nezakonito črpanje vode se je v zadnjih letih razširilo predvsem na bregovih Sore, no Kočevskem in Ajdovskem LJUBLJANA - Suša je številne pridelovalce že prisilila, da so zaceli posevke namakati tudi z nezakonitim Črpanjem vode iz vodotokov. S pomočjo močnejših Črpalk se tako lahko naCrpa tudi do 30 litrov vode v sekundi. To Črpanje pa znižuje že tako nizko količino vode v odprtih vodotokih, zato je Ribiška zveza Slovenije poleg republiškega vodnogospodarskega inšpektorata o tej težavi obvestila tudi kmetijsko ministrstvo. »Prav tako prihaja do občasnega praznjenja tolmunov v manjših potokih s traktorskimi cisternami,« pravi Dušan Bravničar, predsednik odbora za pospeševalno dejavnost pri Ribiški zvezi Slovenije. Zakon o vodah izrecno poudarja, da mora v primeru odvzema vode za vec kot 10 odstotkov minimalnega pretoka po zakonu o vodah za vodno gospodarstvo pristojni republiški upravni organ izdati vodnogospodarsko soglasje. V zakonu je tudi določeno, da Črpanje ne sme ogrožati vodnega življa. Nezakonito Črpanje vode se je v zadnjih nekaj letih pojavljalo predvsem na področju Sore, na Kočevskem in v okolici Ajdovščine. Prav tako pa prihaja do tega na Primorskem, delu Gorenjske - predvsem pod Kamniškimi al-pami in v Savinjski dolini, Čeprav tu že imajo akumu- Irena Pirman SISTEM EVROPSKIH MEDVALUTNIH RAZMERIJ Najnovejše spremembe niso čudežno zdravilo ES se bo moralo spopasti tudi z globoko zakoreninjenimi vzroki svoje recesije - časa je malo BRUSELJ - Dejanski zlom evropskega Sistema medvalutnih razmerij v minulem tednu je soočil 12 držav Članic z enim najbolj usodnih vprašanj, s katerim so se srečali doslej: ati sploh hoCejo še naprej ostati Članice kluba. Čeprav pomeni odločitev o velikem razponu nihanja tečajev znotraj tečajnega mehanizma nedvomno udarec načrtom ES o enotni valuti, kakršna je začrtana v maastrichtskem sporazumu ali celo za tesnejšo Evropsko unijo, bo vseeno omogočila koristen Cas za nabiranje moči po veC kot letu dni omahovanj in nasprotujočih si mnenj. Temeljni problem starega Evropskega menjalnega mehanizma je bil v tem, da je države silil v poskus, da bi svoja vse bolj usihajoča gospodarstva spraviti v sklad z Jeremy Lovell/Reuter gospodarsko stvarnostjo v vsaki državi posebej in šele na tako vzpostavljenih izhodiščih pripraviti svojo pot za vrnitev k stabilnosti in rasti, ki sta obe ključni za denarno unijo. Vseeno pa najnovejše spremembe znotraj sistema niso Čarobno zdravilo za vse težave. ES se bo morala namreč spopasti tudi z globoko zakoreninjenimi vzroki svoje recesije, pri Čemer ima za ta izziv na voljo le šest mesecev. Sporazum, ki ga je s svojim rokovnikom uresničevanja enotne valute do leta 1997 ali najkasneje do leta 1999, predstavil predsednik Evropske komisije Jacques Delors junija v Kobenhavnu, je prav tako začrtal vizijo prihodnje Evrope z vsaj nekaterimi načini njenega uresničevanja. Obveščeni krogi namigujejo, da sije 17 komisarjev ES izmenjalo kar precej argumentov o tem, ali naj se spričo ta hip precej depresivnega gospodarskega vzdušja oprimejo strategije kriterijev konvergencnosti, ali naj se preprosto držijo rokovnika za uresničitev enotne valute. Posledica te odločitve bo vsekakor ta, da se bo rokovnik premaknil za leto ali dve - za koliko, ne ve nihče natančno - in zato sprašujem: »Ati to sploh kaj spremeni pri temeljnih usmeritvah?« Popuščanje pri Časovnih rokih, pa bi gospodarstvom omogočilo, da pridejo k sebi v skladu s svojim lastnim ritmom, ne da bi izgubiti z oči končni cilj zares uporabne enotne valute. POLJSKI DOLG / POGAJANJA V SLEPI ULICI Poljaki očitno ne pristajajo na pogoje, ki jih ponujajo komercialne banke LONDON - Pogajanja o restrukturiranju poljskega dolga komercialnim bankam, ki znaša 12,3 milijarde dolarjev, so se znašla v mrtvi točki. Ni jasno, kdaj se bodo nadaljevala oziroma zakaj jih je Poljska v minulem mesecu tako dramatično prekinila, kot se sprašujejo bančniki. Po uvodnem predlogu o zmanjšanju dolga, ki so ga pripravili bančniki, je poljski glavni pogajalec Krysztof Krovvacki izjavil, da na tej osnovi ne more izoblikovati izhodišč za nadaljevanje pogajanj, ki jih je zatem tudi zapustil. Bančniki izjavljajo, da so zaenkrat pripravljeni pristati na to, da se za ostala plačila in trgovinske ugodnosti v višini 1,1 milijarde dolarjev vključijo v predlog odkupa dolgov, ki jih je predlagala Poljska. Pogoji za ta odkup dolgov sicer še niso določeni, vseeno pa bančniki pritiskajo na Poljsko, naj vztraja pri tej zamisli, saj vedo, da je to ena izmed poti, s pomočjo katere bi ta država obranila še znosno mero odplačevanja zmanjšanih dolgov. Bančniki so predlagali menjavo dolga za eskontne obveznice, ki bi poljski dolg zmanjšale za tretjino, potencialno zmanjšanje pa bi preseglo celo 40 odstotkov, Ce bi bil odkup uspešen, so prepriča- ni bančniki. Ni jim jasno, kaj je napeljalo Krovvackega, da je zapustil pogajanja in bančnike zaprosil, naj znova razmislijo o svojih predlogih. Vse veC je znamenj, da je hotela vlada pri pogajanjih doseči zmanjšanje dolga pod 50 odstotkov, saj bi v nasprotnem primeru stranka prve ministrice Hanne Suhocke 19. septembra utegnila izgubiti svoje glasove pri parlamentarnih volitvah. Poljska je tudi sicer dosledno vztrajala pri zmanjševanju komercialnega dolga za 50 odstotkov, ker bi bilo le takšno zmanjšanje v skladu s pogoji Pariškega kluba. (Reuter) lacijske zbiralnike za namakanje. V zadnjih 14 dneh do tega prihaja celo na Notranjskem in Dolenjskem, čeprav sta ti dve pokrajini imeli dovolj dežja. »Glavna težava takšnega črpanja je v tem, da ob stalnem ali občasnem Črpanju pride do krajše ali trajne osušitve potokov,« je nadaljeval Bravničar. »- Prav tako so ogroženi tolmuni, kjer se v tem sušnem obdobju ribe koncentrirajo. Zavedamo se, da na Krasu morajo namakati in akumulacijske zbiralnike potrebujejo. Na Ribiški zvezi nismo proti zbiralnikom, smo pa proti namakanju iz odprtih vodotokov, Čemur nasprotujejo tudi opravljene anali- ze.« Sicer pa so glede na količino vode za namakanje primerne samo Sava, Drava in Mura, vendar pa so te reke preveč onesnažene. Nenadzirano namakanje ogroža tudi nekatere vrste rib. Že tako občutljive salmonide, ki živijo v manjših vodotokih, pomanjkanje kisika zelo hitro prizadene. Ko pade ko- Zivljenje v rekah je ogroženo (Foto:Srdan 2ivulovid/TRIO) litina kisika pod štiri miligrame na liter, pride do zadušitve v nekaj minutah. »V okolici Ajdovščine je ogrožena soška postrv, ki že tako spada med ogrožene vrste. Ribiška zveza je zato organizirala akcijo, s pomočjo katere naj bi se z ekstenzivno vzrejo v manjših potokih ta vrsta ohranila. Postopek poteka tako, da se v potokih najprej polovijo roparske ribe, nato pa se v izpraznjen prostor naseli zarod ali mladice do pet centimetrov. Ko te Cez dve leti odrastejo in dosežejo velikost do 15 centimetrov, se jih polovi. Enako kot skušajo soško postrv ohraniti v jadranskem porečju, skušajo tudi potočno postrv v Črnomorskem porečju,« je še dejal Bravničar in predlagal, naj bi v primera nujnosti namakanja ustrezno ministrstvo izdalo dovoljenje, s pomočjo katerega bi se nadzirala količina odvzete vode. Podatke o tem, kdo pravzaprav v najveCji meri nezakonito Črpa vodo, je težko dobiti, ker črpanje večinoma poteka ponoči oziroma zjutraj. »Pravzaprav lahko reCemo, da je odvisno od poguma posameznika, koliko si upa načrpati,« dodaja Ivan Ste-felj, republiški vodnogospodarski inšpektor. Kako bodo na prepoved reagirali kmetje, katerih pridelek je odvisen prav od namakanja, pa je verjetno že druga zgodba. PREKMURJE / ČUDNO SEME IZ NEMČIJE Po prekmurskih poljih »se širi« pekoči vonj paprike Namesto sladke paprike so zrasli nekakšni pekoči feferoni LENDAVA - Na vseh poljih, kjer naj bi v teh dneh dozorela sladka paprika vrste »babura šaro-kšari«, raste paprika, ki je podobna feferonom in je pekoča. NajveC sadik pekoCe paprike raste na območju Lendave, Hotize, Beltinec in Crenšovec. Posamezni pridelovalci imajo tudi po vec kot 10.000 sadik. ABC Pomurka ZP Pa-nonka Semenarstvo Murska Sobota si je 1. januarja 1993 pridobila deklaracijo o kakovosti za uvoz semena paprike šarokšari. Seme je bilo uvoženo iz Nemčije. Kmetijski zavod Maribor je opravil preizkus semena 28.10.1992 in ugotovil, da je seme zdravo. Boris Hegeduš Seme so prejeli kooperanti pomurskih zadrug, nekateri večji specializira-ni pridelovalci zelenjave, seme pa je bilo tudi v drobni prodaji. Precej so ga prodali na Dravskem polju. Skoda bo velika, ker paprike ne bo mogoCe prodati. Uvoz poteka dokaj zapleteno. Blago je ABC Pomurka Zunanja trgovina pripeljala zapečateno. Povabiti bodo pooblaščenega inšpektorja iz Ljubljane ati pooblaščenega iz inštituta v Maribora. Inšpektor naj vzame vzorce, narediti pa mora paralelna vzorca za vegetacijski del in kako- vost semena. Panonka oziroma njena enota Semenarstvo je a-teste dobila, tako da je seme lahko dala v promet. Drugi del vzorca bi inštitut moral poslati v Ljubljano, kjer bi morali narediti aprobacijo na sor-tnost. Tu pa se lahko zatakne, ker zakonsko ni določeno, v kakšnem Času mora biti aprobacija v Ljubljani opravljena. V Ljubljani tudi ne hranijo vzorcev originalnega semena, npr. »babure šarokšari«. S pomočjo vzorcev bi lahko že zgodaj primerjati sorte. Zavod pa ni niti dolžan pisno pošiljati odgovorov. Prav v tem je, po oceni vodje oddelka za uvoz semen pri Zunanji trgovini ABC Pomurka, Jeriča, bistvo nastalih težav. Ime tujega dobavitelja je poslovna skrivnost in je zapisno le v dokumentaciji. Iz deklaracije je razvidno le, da je blago »uvoženo iz Nemčije«. Uvoznik zdaj Čaka, da iz skladišča v Hamburgu pošljejo vzorce semena za vegetacijski poizkus. Uvoznik pa opozarja, da je v Sloveniji 38 uvoznikov semen in da je do zamenjave blaga lahko prišlo v naši državi. Vsekakor bodo morati prizadeti predložiti deklaracije, kaj so sejati. Skoda ne bo majhna, zapleti s pekočo papriko pa se bodo nadaljevati na sodišCu. BORZA Naboizi kotirajo nove prednostne in redne delnice ___________Jani Braune Z včerajšnjim dnem sta pričeli na bom kotirati redna in prednostna delnica hipotekarne banke Brežice. V zadnjem tednu pred koračijo sta na OTC trgu dosegli cene med 5000 in 5300 SIT, današnja povprečna borzna tečaja pa sta bila 5678 tolarjev za redno in 5876 tolarjev za prednostno deklico. Delnice pripadajo ustanovitveni emisiji banke, laježev celoti vpisana in vplačana. V sekundarnem prometu je 300.000 rednih in 79.500 prednostih delnic. Pri obveznicah je največjo rast tečaja v zadnjem tednu spet dosegla obveznica nekdanjega PTT podjetja Nova Gorica (tečaj 97.0; porast dve odstoti točki}. Ker so se vsa PTT podjetja v državi združila v eno, nam rast tečaja te obveznice lahko služi za »študijski primer«. Na borzi namreč kotirata še obveznici PTT Ljubljana in PTT Celje. Sedaj ko je izdajatelj (zavezanec) pri vseh treh obveznicah en sam, ni več nikakršnega razloga, ki bi vplival na bistveno različne donosnosti njegovih obveznic. Donosnost (do dospetja) obveznice PTT Nova Gorica je še pred mesecem dni presegala 19 odstotkov letno, sedaj pa je s porastom tečaja padla pod 16 odstotkov ter se s tem približala drugima dvema poštnima papirjema. Prve revizije so se nekoliko zavlekle LJUBLJANA - Služba družbenega knjigovodstva se je uštela v predvidevanjih, kdaj bodo končane prve revizije lastninjenja, je priznal namestnik generalne direktorice SDK Bogomir Spiletič. Načrtovali so namreč, da bodo poročila o prvih revizijah, ki so jih, resnici na ljubo, lahko začeli opravljati šele po 6. juniju, ko so bila sprejeta merila za oceno oškodovanja družbenega premoženja, pripravljena že do konca julija, vendar-ni tako. V poročilih o revizijah lastninjenja, bo prikazan model lastninjenja, ocena morebitnega oškodovanja družbenega premoženja in predlogi, kako položaj razrešiti. Približno 100 poročil o revizijah je že v končni fazi, je dejal Spiletič in dodal, da tesno sodelujejo z družbenim pravobranilcem samoupravljanja, da bi našli tako obliko, ki bo tudi pravobranilcu omogočala nadaljnje ukrepanje, če podjetja ne bi poravnala škode z odločbo SDK, hkrati pa poskušajo poenotiti in dvigniti kakovost poročil po podružnicah. Več bo znanega sredi septembra. (A. R) Papriko se laže proda kot pekoče feferone (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) NOVICE Delnice GEA College d.d. razprodane BOHINJ - GEA College, d.d. obvešča vse zainteresirane za nakup delnic H. emisije, da je bila celotna emisija prodana prednostnim upravičencem še pred začetkom javne prodaje, ki je bila sicer predvidena za 12. avgust 1993. Vsem interesentom se zahvaljujemo za zaupanje, ki so ga izkazati s svojim interesom za nakup delnic in so na ta način želeti podpreti razvojni program podjetniško izobraževalnega centra GEA College, d.d. (GEA College, d.d, direktor Viljem Pšeničny) Največ blaga kupimo z gotovino LJUBLJANA - Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko je promet trgovine na drobno v prvem letošnjem trimesečju znašal nekaj manj kot. sto milijard tolarjev. To je 10 odstotkov manj kot v zadnjem lanskem trimesečju in 61 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največji mesečni zaslužek je trgovina na drobno ustvarila v marcu (37,3 milijarde tolarjev), najmanjšega pa v februarju (30, 5 milijarde tolarjev). Največ blaga so v omenjenem obdobju prodale trgovine na drobno z mešanim blagom (33,5 milijarde tolarjev), sledijo trgovine z neživiti (20,8 milijarde tolarjev), trgovine z naftnimi derivati (19, 5 milijarde tolarjev), trgovine z živili (15,9 milijarde tolarjev). Najmanj pa so prodale lekarne (4,8 milijarde tolarjev). V trgovinah na drobno so največ blaga prodali za gotovino, kar za 73 milijard tolarjev, na virman za 23,1 milijarde tolarjev, na potrošniško posojilo pa za 310 milijonov tolarjev. Promet trgovine na debelo je v prvem letošnjem trimesečju znašal 100,4 milijarde tolarjev, kar je glede na zadnje lansko trimesečje pet odstotkov več, glede na enako obdobje lani pa 32 odstotkov več. (STA) Žetev na Ptuju je končana PTUJ — V ptujski občini so v začetku avgusta končati z odkupom letošnjega pridelka pšenice. Kljub slabim napovedim sedaj ugotavljajo, da je pridelek glede količine in kakovosti podoben lanskemu. V kmetijskem kombinatu Ptuj so s pridelkom zadovoljni, saj so nažeti skoraj 9000 ton zlatega zrnja. Zrnje s kombinatovih njiv je v glavnem prve kakovostne stopnje s povprečno vlažnostjo 13 odstotkov. S tem so se bistveno znižati tudi stroški sušenja, saj so zrnje večinoma le prevetriti. V kmetijski zadrugi pa so načrtovanih 2600 ton krepko presegli, saj so odkupiti 3350 ton pšenice. K temu je veliko prispevala nekoliko boljša cena pšenice, saj so za prvi kakovostni razred dobiti 24 tolarjev za dragega pa 23. Ptujskim kmetovalcem tudi zagotavljajo, da bodo plačilo za pšenico dobiti najkasneje do 15. avgusta. Na žalost je potrebno ugotoviti, da je kar 80 odstotkov pšenice zasebnikov uvrščene v drugi razred. Zasebniki si namreč niso mogli privoščiti dodatnih stroškov za dokazovalne analize, pa tudi razlika v ceni je bila letos minimalna. Vendar so zaradi take uvrstitve dobiti kar bi milijone tolarjev manj. V ptujski občini lahko upajo, da bo v naslednjem letu količina pšenice z zasebnih njiv naraščala in da bo država poskrbela za pošteno plačilo. (S. 2.) TEČAJI Petek, 13. avgusta 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 12. avgusta 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 69,75 70,54 9,30 9,96 6,85 7,40 Avtohiša* 69,80 70,20 9,91 9,97 7,35 7,42 Ažur 70,00 70,50 9,88 10,04 7,30 7,54 AMTK plus Ljubljana 70,00 70,70 9,85 10,00 7,40 7,65 Banka Vipa 70,11 70,53 9,80 9,97 7,30 7,41 Bobr Trzin 70,00 70,35 9,90 10,00 7,30 7,50 Bobr Fužine 70,00 70,35 9,90 10,00 7,30 7,50 Burin club Rojčeva 70,15 70,55 9,75 10,00 7,30 7,55 Burin club Rimska 70,15 70,50 9,88 10,00 7,30 7,55 BTC Sežana 69,30 70,30 9,60 9,95 7,10 7,37 BTC Ljubljana 69,65 70,55 9,60 9,99 7,20 7,65 Bela vrtnica Ljubljana 70,00 70,70 9,90 10,05 7,20 7,45 Come 2 us* 70,15 70,60 9,85 10,00 7,25 7,45 Creditanstalt Nova Banka 69,90 70,60 9,80 10,05 7,30 7,60 Dom Kaffe Domžale* 70,00 70,35 9,90 10,00 7,25 7,50 Emona Globtur* 69,85 70,80 9,87 10,00 7,28 7,47 Eros Ljubljana 70,20 70,50 9,90 10,00 7,30 7,50 Eros Kranj 70,15 70,45 9,93 10,00 7,30 7,45 Firadas Idrija 69,90 70,75 9,75 10,15 7,35 7,45 Golfturist Domžale 69,70 70,50 9,90 10,00 7,15 7,60 Hida 70,20 70,30 9,92 9,96 7,33 7,40 Hram Rožica Mengeš 70,00 70,35 9,92 10,00 7,15 7,50 Ulrika Slovenj Gradec 69,80 70,50 9,40 9,94 7,31 7,39 Ulrika Postojna 70,02 70,28 9,70 9,97 7,20 7,40 Ulrika Sežana 70,15 70,35 9,81 9,95 7,32 7,39 llirika Jesenice 70,10 70,25 9,79 9,87 7,22 7,39 Invest Škofja Loka 70,00 70,45 9,89 9,99 7,20 7,48 Idila Sečovlje 70,00 70,70 9,75 10,05 7,15 7,49 Klub Slovenijales 70,20 70,60 9,90 10,05 7,35 7,55 Komercialna banka Triglav 69,70 70,70 9,62 9,99 6,70 7,60 Kompas Hertz Celje* 70,05 70,40 9,85 10,00 7,25 7,45 Kompas Hertz Velenje* 70,00 70,50 9,85 10,00 7,25 7,45 Kompas Hertz Idrija* 70,10 70,60 9,85 10,00 7,25 7,45 Kompas Hertz Tolmin* 70,10 70,60 9,85 10,00 7,25 7,45 Kompas Hertz Novo mesto* 70,10 70,60 9,85 10,00 7,25 7,45 Kompas Hertz Krško* 70,10 70,60 9,85 10,00 7,25 7,45 Kompas Hertz Bled* 70,10 70,60 9,85 10,00 7,25 7,45 Kompas Hertz Nova Gorica* 70,10 70,60 9,85 10,00 7,25 7,45 Kompas Hertz Maribor* 70,10 70,60 9,85 10,00 7,25 7,45 Kompas Fintrade 70,20 70,32 9,80 9,99 7,25 7,59 Kompas Holidays 70,05 70,28 9,80 9,98 6,70 7,36 j-B d.d. Ljubljana 69,85 71,40 9,87 10,14 7,28 7,56 LB Dolenjska Banka NM 69,80 70,80 9,91 10,05 7,40 7,50 LB Kreditna banka MB d.d.* 69,10 70,40 9,60 9,96 7,30 7,66 LB Splošna banka Celje LB Komercialna banka NG 69,30 69,80 70,45 70,75 9,50 9,80 10,02 10,18 7,20 7,31 7,50 7,48 Liberfas* 69,85 70,45 9,67 9,92 7,18 7,38 Moneta Invest 70,15 70,25 9,91 9,95 7,33 7,42 Ma Vir 70,10 70,50 9,80 10,00 7,20 7,60 Madai Nova Gorica* 70,00 70,50 9,82 9,95 7,34 7,44 Media Ljubljana* 70,10 70,50 9,92 10,00 7,25 7,45 Niprom 1, Niprom II 70,20 70,40 9,90 10,00 7,30 7,45 Otok Bled 69,70 70,40 9,84 9,96 7,15 7,34 Petrol Ljubljana* 70,20 70,30 9,85 10,00 7,25 7,50 Rigal Solkan* 70,10 70,60 9,82 10,03 7,32 7,45 Rigal Kobarid* 70,10 70,60 9,82 10,03 7,32 7,45 Rigal Obutek* 70,10 70,60 9,82 10,03 7,32 7,45 Rigal Diskont* 70,10 70,60 9,82 10,03 7,32 7,45 Rigal Vrhnika* 70,10 70,60 9,82 10,03 7,32 7,45 Poštna banka Slovenije* 68,54 70,40 9,25 9,90 6,90 7,34 Probanka Maribor 69,60 70,50 9,65 10,00 7,23 7,55 Publikum Ljubljana 70,25 70,30 9,93 9,97 7,30 7,38 Publikum Celje 70,03 70,29 9,80 9,95 7,25 7,55 Publikum Krško 69,80 70,50 9,65 9,90 7,35 7,50 Publikum Maribor 69,90 70,20 9,88 9,95 7,25 7,53 Publikum Metlika 69,90 70,60 9,80 9,95 7,30 7,65 Publikum Mozirje 69,90 70,46 9,83 10,01 7,35 7,54 Publikum Novo Mesto 69,90 70,60 9,80 9,95 7,30 7,65 Publikum Tolmin 70,07 70,55 9,80 9,91 7,28 7,40 Publikum Sevnica 69,95 70,45 9,85 10,00 7,20 7,47 Publikum Šentilj 69,30 70,30 9,60 9,96 7,25 7,53 Publikum Šentjur pri Celju 70,00 70,29 9,80 9,95 7,30 7,55 Publikum Trebnje 69,80 70,60 9,85 9,95 7,35 7,65 Publikum Žalec 70,05 70,35 9,80 9,94 7,30 7,60 Roja Ljubljana 70,10 70,35 9,88 9,97 7,30 7,50 7,38 7,45 7,30 7,60 Shalaby Koper Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* Slovenijaturistžel. p. MB* Slovenska Investicijska Banka 70,00 70,30 69,75 70,05 70,40 70,65 70,80 70,60 9,60 9,80 9,60 9,80 9,90 10,10 9,90 10,00 7,15 7,15 6,60 7,25 Slov. hran. in pos. Bled 70,15 70,38 9,85 9,98 7,20 7,39 Slov. hran. in pos. Kranj 70,15 70,38 9,85 9,98 7,30 7,39 Sonce 70,15 70,40 9,84 10,00 7,20 7,49 SKB Banka d.d.* ** 69,80 70,20 9,91 9,97 7,37 7,44 SZKB d.d. 70,00 70,39 9,87 10,00 7,10 7,56 Špacapan Komen 70,11 70,56 9,80 9,97 7,30 7,41 Tartarus Postojna 68,54 70,32 9,41 9,94 6,99 7,38 Tentours Domžale 70,00 70,40 9,80 10,00 7,10 7,50 Tori 70,00 70,60 9,83 10,10 7,40 7,65 Upimo 70,15 70,25 9,90 9,95 7,35 7,45 Tečaj velja danes:' Zaračunavajo provizijo: * * MENJALNICA 1111 ) V Pokrita tržnica Ljubljana menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte in guldne VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 156 z dne 12. avgusta 1993 — Tečaji veljajo od 13. 8. 1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 81,4965 81,7417 81,9869 Avstrija 040 šiling 100 993„2496 996,2383 999,2270 Belgija 056 frank 100 327,2161 328,2007 329,1853 Kanada 124 dolar 1 91,6582 91,9343 92,2098 Danska 208 krona 100 1707,7156 1712,8542 1717,9928 Finska 246 marka 100 2035,1414 2041,2652 2047,3890 Francija 250 frank 100 1990,7624 1996,7527 2002,7430 Nemčija 280 marka 100 6988,8097 7009,8392 7030,8687 Grčija 300 drahma 100 — 50,2325 50,3832 Irska 372 funt 1 — 163,9601 164,4520 Italija 380 lira 100 7,4081 7,4304 7,4527 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,9000 — Japonska 392 jen 100 116,2589 116,6087 116,9589 Nizozemska 528 gulden 100 6201,8697 6220,5313 6239,1929 Norveška 578 krona 100 1604,6307 1609,4591 1614,2875 Portugalska 620 escudo 100 68,2806 68,4861 68,6916 švedska 752 krona 100 1476,3860 1480,8285 1485,2710 Švica 756 frank 100 7873,5929 7897,2848 7920,9767 Velika Britanija 826 funt šterllng 1 176,6072 177,1386 177,6700 ZDA 840 dolar 1 120,0677 120,4290 120,7903 Evropska Skupnost 955 ECU 1 133,5422 133,9440 134,3458 Španija 995 peseta 100 84,7044 84,9593 85,2142 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 13. AVGUSTA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV I 5. OKTOBRA 1993: 1.300,000 675,742 694,131 1.369,873 103,9603% 106,7894% 105,3748%, 100,000 67,574 69,413 136,987 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 12. AVGUST 1993 vSLTzal 00 HRD menjalnica nakupni prodajni A banka 2,65 3,40 llirika Slovenj Gradec 2,75 3,30 llirika Postojna 2,75 3,30 llirika Jesenice 2,75 3,30 Libertas 2,50 3,20 Hida Ljubljana 2,70 3,10 Shalaby Koper 2,00 3,30 Moneta Invest 2.85 3,05 Invest Škofja Loka Slovenijaturistžel pos. Ljubljana 2,50 2,80 3,30 3,65 Otok Bled Tečaj velja danes: 2,42 3,20 12. AVGUST 1993 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1590,00 1635,00 nemška marka 931,00 951,00 francoski frank 265,00 274,00 holandski gulden 825,00 850,00 belgijski frank 43,50 44,95 funt šterling 2350,00 2420,00 irski šterllng 2165,00 2230,00 danska krona 228,50 235,50 grška drahm^ggggggjj 6,50 7,25 kanadski dolar 1215,00 1250,00 japonski jen 15,40 15,90 švicarski frank 1045,00 1075,00 avstrijski šiling 132,00 136,00 norveška krona 213,50 221,00 švedska krona 197,50 203,50 portugalski escudo 8,80 9,60 španska pezeta 11,20 12,10 avstralski dolar 1083,00 1120,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 13,00 13,50 hrvaški dinar 0,20 0,45 ZVEZA BANK CELOVEC 12. AVGUST 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,9000 12,4000 kanadski dolar 9,0500 9,4500 funt šterllng 17,4500 18,2500 švicarski frank 776,5000 806,5000 belgijski frank 32,1500 33,4500 francoski frank 196,5000 204,5000 holandski gulden 612 0000 636 0000 nemška marka 690,0000 716,0000 italijanska lira 0,7250 0,7650 danska krona 168,5000 175,5000 norveška krona 158,0000 165,0000 švedska krona 145,5000 155,5000 finska marka 199,5000 209,5000 portugalski escudo 6,7000 7,1000 španska peseta 8,3500 8,8500 japonski jen 11,4000 11,8000 slovenski tolar 9,70 10,30 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,00 pa za 1 enoto v 0,080 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 12. AVGUST 1993___________________V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1590,00 1635,00 nemška marka 934,00 950,00 francoski frank 265,00 275,00 holandski gulden 824,00 840,00 belgijski frank 43,50 45,50 funt šterling 2350,00 2400,00 Irski šterllng 2170,00 2220,00 danska krona 228,00 235,00 grška drahma 6,60 7,40 kanadski dolar 1215,00 1255,00 švicarski frank 1050,00 1068,00 avstrijski šiling 131,80 135,00 slovenski tolar 13,15 13,65 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 13. avgusta 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija šiling frank 100 100 1001,2354 2006,7683 1005,4990 2015,3138 Nemčija marka 100 7045,0000 7075,0000 Italija lira 100 7,4677 7,4995 V.Britanija funt 1 178,0272 178,7853 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pr tečaje na 1 1 konkre trgu de 121,0331 Eiiih poslih je mo; 'viz oz. poseben c 121,5485 !no odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 70,30 70,65 SKB Banka d.d. DEM 70,43 70,70 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih ooslih ie možno odstopanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 12. avgusta 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 70,30 70,70 Bank Austria DEM 70,25 70,60 UBK banka DEM 70,10 70,55 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM TF so dolo niči Banke lije poveč Jjajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 70,30 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in naku no kupovati račun carir 1 11n staregc 4241,9787 i deviznega varče 4254,7429 vanja. 4267,5041 NARODNA BANKA MAKEDONIJE 14. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 205,08 205,70 206,32 Kanada dolar 1 18,33 18,38 18,44 Francija frank 100 428,75 430,04 431,33 Nemčija marka 100 1442,65 1447,00 1451,34 Italija lira 100 1,57 1,58 1,58 Švica frank 100 1607,69 1612,53 1617,37 R. Hrvaška dinar 100 — 1,01 — Jugoslavija dinar 100 — 100,0026 — R. Slovenija tolar 100 — 20,81 — ZDA dolar 1 23,48 23,55 23,62 Petek, 13. avgusta 1993 RADIO TV SLOVENSKI PROGRAMI It SLOVENIJA 1 Safari, 5/13 del češke nadaljevanke Grič, ponovitev angleškega filma, VPS 1025 Že veste?, VPS 1225 Poročila Umetniški večer, ponovitev, VPS 1305 Samorastnik Prežihov Voranc, ob 100. obletnici rojstva, dokumentarni film Boj na požiralniku, TV igra, VPS 1400 Zmigaj se, športna oddaja za mlade TV dnevnik 1 Svetilo, ponovitev angleške dokumentarne oddaje, VPS 1810 Znanje za znanje, učite se z nami, VPS 1840 TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Zaradi enega čevlja umor, ameriški film, VPS 2025 TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova Srhljivke, ameriška nanizanka, 4/12, VPS 2225 Ciklus filmov P. De Broca: Lepljiva Julie, francoski film, VPS 2330 Video strani 6 r SLOVENIJA 2 Gozdarska hiša Falkenau, ponovitev 10/13 dela nemške nanizanke Sova, ponovitev Novopečeni princ z Bel-Aira, 9. del humoristične nanizanke Srhljivke, ameriška nanizanka, 3/12 Dnevnik 2 Tisočletje: Dotik brezčasja, 6/10 del ameriške dokumentarne serije Moški, ženske gosti: Jože Snoj, Damjan Ovsec, s. Vida Žabot, dr. Tatjana Zorko. Zdravje je fizično, je duševno je duhovno. Kako uravnovesiti vse tri razsežnosti v posamezniku in kako v družbi? Slovenci smo zdrav narod, dokler se ne bomo cenili dovolj, ne bomo samozavestni in ne bomo ljubeči do sebe in drugih. Kako nas zdravi Njegov pogled? O tem bo tekla beseda v oddaji Moški, ženske, ko jo vodi Manca Košir. Koncert ansambla Musiča Antiqua Kristjani: Vera in strah, 4/13 del angleške dokumentarne serije Video strani »fiiUu; ’ . š k KANALA MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Pobesneli robot, ponovitev ameriškega filma Drugačen svet, ponovitev 224. dela Ruske tržnice na Poljskem, ponovitev Poročila Teden na borzi Tilt, ameriški film, režija: Rudy Durand Zakaj nisi z mano?, 5. del igrane dokumentarne nanizanke - Pet minut Poročila Drugačen svet, 225. del ameriške nadaljevanke Ada se seli, Ben in Carter pa pomagata. Marley namerava v New York, pa Donna ne pusti. Catlinov primer je končno zaključen in Cass obišče Cecile. CMT Video strani ® koper 18.00 Radovedni TaCek: Gobe; Poletni studio 2 ® RAI 1 Jutranja oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Film: Piccola posta Dnevnik 1 Nan.: Versilia ’66 Vremenska napoved Variete: Buona fortuna Dnevnik 1 Nan.: In viaggio nel tempo Dnevnik in Tri minute Film: Pianura rossa (vojni, VB ’54) Film: La bella di Roma (kom., It. ’55) Nogomet: Memorial Ceravolo Dnevnik 1 Vreme, dnevnik, šport Film: 11 nodo alla cra-vatta (kom.,It. ’91, i. P. Bauchau, D. Boccardo) Dnevnik 1 Nogomet: Memorial Ceravolo, finale Dnevnik in vreme Rubrika opolnoči in film Scandalo di notte i | RAI 2 Nan. in risanke Oddaja za najmlajše Nan.: Furia Rubrika o vrtnarstvu Nan.: Amore e ghiac-cio, 11.35 Lassie, 12.10 L’arca del dottor Bayer, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik in vreme Scanzonatissima Nad.: Quando si ama, 14.30 Santa Barbara Film: In difesa di un amore (krim., ’90) Ristorante Italia Dnevnik 2 iz Milana Nan.: Hill Street, 18.30 Un caso per due, vmes šport Vreme, dnevnik, šport Variete: 11 grande gio-co delToca Dnevnik in vreme Šport: boks, tenis Film: Detective (dram., Fr. ’85) 4 | RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Vivere il mare Kratke vesti Knjiga na dan Avtomobilizem 1 Deželne vesti,dnevnik Drobci jazza Šport: motociklizem, atletika, tenis, 16.15 IP v plavanju Film: Brevi amori a Palma di Majorca (’59) Šport in vreme Dnevnik, deželne vesti Nogomet: Lazio-San Paulo Dnevnik ob 22.30 Film: La congiura de-gli innocenti (krim., ’55, r. A. Hitchcock) Dnevnik in vreme _____TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.25_ TV debut Roberta Mitchuma ZARADI ENEGA ČEVLJA UMOR BS Ameriški barvni film Zaradi enega Čevlja umor je nastal po romanu Eriča Bercovicija »So Little Cause for Caroline«, ki ga je za film priredil scenarist Felix Culver, režiral pa VVilliam Hale. Schillman, eden najboljših policajev, že nekaj Časa živi v samoti, saj ga je zasebno življenje tako prizadelo, da je zapustil službo. Kljub temu ga lastnik cele verige igralnic v Nevadi prepriča, da se loti nenavadnega primera. Njegova mlada žena je izginila neznano kam, pri tem pa je bilo poneverjeno kup denarja. Schillman se odpravi na pot in kmalu po pristanku v Los Angelesu izsledi pogrešano ženo. Toda kako! Pri tem odkritju je hkrati priCa krutega dogodka. Po njegovem odhodu je ženska priletela iz visokega nadstropja stolpnice na cesto in se ubila. Scillman je prepričan, da je bila zapletena v afero z igralnico, vendar kako dokazati umor. Na sliki: Robert Mitchum in Angie Dickinson. S J RETE 4 Nanizanke Nad.: Marilena, 9.40 La ragazza del circo, Soledad, Love Boat Kviz: Gioco delle cop-pie, nato nad. Celeste, 13.00 Sentieri TG 4 vesti Sentieri, 14.30 Mila-gros, 15.30 Quando ar-riva 1'amore Aktualno: Lui lei l’al-tro, Ceravamo tanto amati, 17.00 La verita TG 4 vesti Nan.: Colombo, vmes (19.00) dnevnik Nad.: La signora in rosa (i. J. Rodriguez) Film: La mia gelosia (kom., ZDA ’62, i. S. MacLaine), vmes (23.30) dnevnik ® Koper i $] CANALE 5 IB Na prvi strani Nan. in film La mera-vigliosa Angelica Nan.: Sposati con figli Kviz: Sl o no Dnevnik TG 5 Aktualno: Forum Nan.: Časa Vianello, 15.00 Pappa e ciccia, 15.30 Otto sotto un tetto Otroški variete Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Nan.: Lucky Luke (i. Terence Hill) Variete: Gommapiuma Aktualno: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Nan.: Časa Vianello # TELE 4 Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Življenje v gozdu, dokumentarna oddaja Master turnir slovenskega satelita v tenisu, neposredni prenos iz Portoroža N.Y.P.D„ serijski film Radovedni TaCek: Dvorana; Poletni studio 2 Primorska kronika Tv dnevnik Telenovela NoCni sodnik, am. tv nanizanka Tm v srcu, 3/4 del italijanske nadaljevanke Igrajo: Anne Canovas, Roberto Petruziello in drugi; režija Giovanni Fago TV dnevnik Folkfest '92 Zaradni njega, ameriška komedija, 1946, igrajo: Deanna Durbin, Charles Laughton, režija: Richard VVallace [□MF Avstrija 1 Hrvaška 1 Poročila VVaittapu, 4. del serije za otroke Superbabica, ponovitev 8. dela Poročila Poletni šolski program Vulkani Kamčatke, Gobe, Slikarstvo H Beverly Hills, 90210 Poročila m Luč svetlobe, 29. del B Mikser M Zgodbe iz Monticella, 191. del Poročila ‘Alo, ‘Alo, 1/17 angleške humoristične nanizanke Roseanne, 12/20 del am. humoristične nan. Občutek za smrt, 6. zadnji del, ponovitev Poročila Clementina, 7/13 del francoske otroške nad. Poročila Santa Barbara, 480. del Dnevnik 1 Sidney Pollack, dokumentarna oddaja Jeremiah Jonson, ameriški barvni film, 1972 Dnevnik 2 Slika na sliko ■ < t> ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Poliziotto a 4 zampe, 14.15 Riptide Film: Robinson Cru-soe, la vera storia Variete: Unomania Nan.: Ultraman, 18.00 Adam 12, 18.35 T.J. Hooker, vmes (17.55) šport Kviz; Campionissimo Nogomet: Padova-Ju-ventus (prijateljska) Šport: American Gla-diators Variete: Models & Fan-tasies Nan.: Voci nella notte Odprti studio, pregled tiska, šport Cas v sliki Brat Martin, ponovitev avstrijskega filma Tri ženske, serija Iti ] Hrvaška 2 VValtonovi: Izjemen dan Vsemu smo kos, ame- TV koledar riški film, 1979 Zgodbe iz Monticella, Mapetki: Sneguljčica serijski film in sedem mapetkov Dnevnik 1 Cas v sliki Šport Umor je napisala, seri- Stuttgart: svetovno ja atletsko rpvenstvo, Evropski policaji prenos otvoritve Bangkok Hilton, 3 del, Cro Pop Rock zadnji, avstralske na- Psihiatri, serijski film, daljevanke, 1989 5/7 Igrajo Nicole Kidman, Rekvijem za vodnarja, Denholm Elliott in nemški film, igrajo: drugi Max Herbrechter, Co- Opičje norčije, ameri- rinna Kirchoff, režija: ška komedija, 1986 Ulli Stepha Izbira orožja, pon. Horoskop francoskega filma Videostrani Poročila ramp Avstrija 2 TisoC mojstrovin Lipova ulica, Prijava Čudovite slike iz živalskega sveta: Majhni velikani Policijska postaja: Umor Milijonsko kolo, igra Cas v sliki/vreme Atol Bikini, Izgubljeni raj Šiling, gospodarski magazin Gospod Bean, humoristična oddaja s komikom Rovvanom Atkinsonom Prince - Pod Češnjevim mesecem, ameriški glasbeni film, 198 Off chart, glasba, ki je ne najdeš na lestvicah uspešnic @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Dallas, 138. del serije Rayeva razprava Formula 1, trening na Hungaroringu Dnevnik Strast in oblast, 49. del avstralske serije Svet denarja Letni kolobarji, za upokojence Večerna pravljica Dnevnik Dallas, ponovitev 138. dela Panorama, Svetovna politika Donizetti, Don Pasquale, vesela opera Dnevnik Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1 23.20 LEPLJIVA JULIE, francoski barvni film Julie je namreč dekle, ki ne zna sama preživeti, a je toliko prebrisana in otroško prepričljiva, da si vedno najde »dobro partijo«. Prilepi se uspešnemu bančniku in ga očara, da ne more več brez nje. Glavno vlogo zeleno oke »izgubljenke« igra Marlene Jobert (na sliki). TV SLOVENIJA 2 20.05 TISOČLETJE, ameriška dokumentarna serija DOTIK BREZ CASJA. je naslov četrtega dela, kjer spoznavamo nerazumljiva človeška hrepenenja, iskanje smisla in večen beg iz vsakdanjosti v nekaj lepšega, bogatejšega, naši duši in sanjam mogoče bližjega. Vendar kje je pravi odgovor na vsa naša iskanja, sanje in hrepenenja? Morda med mehiškimi Indijanci, ki jim duhovnost pomeni toliko, da vsako leto romajo v 500 km oddaljeno l/Virikuto, kjer nabirajo Peyote, halucinogeno snov, ki jo imenujejo hrana bogov. Ali pa morda vrač iz plemena Na-vajo, ki vabi svete duhove v duše ljudi s pomočjo slikanja, prepevanja in »hoje v lepoti«. r/' RAI 3 22.45 TEŽAVE S HARRVEM, ameriški barvni film, 1983 Na travniku vaščani odkrijejo truplo Jenni-fer jev ega drugega moža. Morilec je morda starček, ali bogaboječa starejša gospodična, ali celo žena. Vsi trije skrivajo truplo, vendar šerif zasluti, da se nekaj dogaja. Režija Alfred Hitchcock (na sliki), igrajo Edmund Gwenn, John Forsythe, Shirley MacLaine (njena prva filmska vloga). RAI 1 14.00 RDEČA NIŽINA, ameriški film, 1954 Angleški pilot, čigar žena je umrla med nemškim bombandiranjem Londona, ponovno odkrije v birmanskem pragozdu smisel življenja in ljubezen. Film je režiral Robert Par-rish, ki je dolgo sodeloval z John Fordom kot asistent aii montažer. Igrajo: Gregor/ Pečk (na sliki), Von Min Than, Bernard Lee. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Za in proti; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5,'95,3; 96,9:97,7: 98,9; 99,9; MHz) 6.30.7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Pogled v zvezdno nebo; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Coun-try glasba; 11.35 Obvestila; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio Študent. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Igramo in pojemo; 13.05 Glasba; 13.40 Glasbena tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; .16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Koncertni solisti; 18.05 Maria Callas; 19.33 Koncert; 20.55 Nokturno; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7,00 Kronika; 7,30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8,45 Servisne informacije; 9,45 Modri val na plažah, vreme; 11.00 Sou-venir d'ltaly; 11.30 Hladno, toplo, vroče; 12.00 Tropi-cana; 12.30 Osmrtnice; 13.00 Jagode in podoknice; 13,30 Poročila; 15.00 Glasbeni desert; 15.15 Kaj je novega?; 15.30' Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Na vročem pesku; 16.45 Napovednik; 17.30 Dnevnik, osmrtnice; 18.00 Na vročem pesku, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15,12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci zgodovine; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Histra mea; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.45 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Ran-devous; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zapojmo v avgustu; 14.32 Turistične informacije; 14.45 Zvoki diskotek; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16.45 Koncerti in turneje; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Sveži folk. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 8.40 Soft mušic; 9.15 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 9,40 Potpuri; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Vojna in mir (32. del); 11.45 Orkestri; 12.00 Razglednice iz Srednje Amerike; 12.20 Slov. lahka glasba; .12.40 Tržaški oktet; 12.50 Orkestri; 13.20 Števerjan '93; 13.30 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice, nato Made in ltaly; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Antonin Dvoržak; 18,00 Kulturni dogodki; 18.30 Rock zvezde; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška 18.10-19.00 20. Iz ljudstva za ljudstvo: Š. Martinjak "Pri Prangarju", "Kmečki koledar" - "Domača pratika"^/ / A IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 14.00 MTV Summertime; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 18.00 The Puise with Swatch the Soul of MTV; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Rockumentary: Erič Clapton; 21.00 Unplugged: Erič Clapton; 23.00 Ponovitve; 00.00 Video, vodi Marijine; 00.30 The Puise with Swatch SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Card Sharks; 11.30 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 12.30 E Street; 12.30 Trije so družba; 14.00 Sokolov greben; 15.00 The Immigrants, 4. zadnji del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 19.00 Games World; 19.30 E Street; 20.30 Polna hiša; 21.00 Rokoborba; 22.00 Code 3; 22,30 Kposure; 23.00 Star Tfek: The next generation; 00.00 Ulice San Francisca PRO 7 05.30 Serije;08.55 Srčni fant z dvema damama; 9.25 Reming-ton Steele; 13.50 55 dni v Pekingu, drugi del ameriškega filma, 1962,17.05 Risanke: The Real Ghostbusters/Charlie Brovvn/Kremenčkovi; 19.25 Ro-seanne; 20.15 Aligator, italijanska grozljivka, 1989; 00.45 Strašilo, novozelandska kriminalka, 1982; 03.15 Poročila, 03.20 Tenis, loparji in pištole, ponovitev PREMIERE 07.00 Romeo; 14.15 Lovci na izgubljeno svetilko, risanka; 15.25 Frankie and Johnny, ameriški film, 1991; 19.00 Klasične risanke, 22.10 Coopersmith, ameriški film, 1991; 22.40 Peklenska pomaranča, britanski kulturni film, 1971; 04.55 Hiša živih mrličev, ameriški film, 1988 EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Konjeniš- tvo; 10.00 Svetovno prvenstvo v atletiki; 19.30 Športna poročila; 20.00 Motošporf, tedenski magazin, 21,00 Rokoborba, Svet. prvenstvo iz Lavrika, ženske; 23.00 Svetovno prvenstvo v atletiki, prenos iz Stuttgarta, otvoritev SATI 09.15 Ponovitve serij; 20,15 Su-perman 4 - Svet na robu propada, ameriški film, 1987; 23.00 Dekleta, stezniki, milijonarji, ameriški erotični film, 1991 SAT 3 20.00 Čudoviti svet: Havaji, Voda in ogenj; 22.50 Maček Fritz, ameriška rinsanka; 00.05 Promet, ameriška risanka, 1973 RTL 22.15 Hardball in Gomez lil. ameriški akcijski film MOVIE CNANNEL 21.00 Toy Soldiers, ameriški film, 1991, režija: Daneil Petrie ZNANJE - RUBRIKE Petek, 13. avgusta 1993 Pisalo se je leto 1935 Drugi New deal Cilj tako imenovanega drugega New deala ni bil zgolj zdraviti simptome, bolezenske znake propadanja ameriškega gospodarstva, temveč napasti korenine zla. Rooseveltova vlada je bila konkretna. Maja leta 1935 so ustanovili Upravo za javna dela, ki naj bi pomagala odpreti delovna mesta vsaj za del od osem do deset milijonov brezposelnih. Do konca leta je uprava zbrala 2,7 milijona ljudi in zastavila velikanski program javnih del od gradnje cest do zdravstvene službe. Štirinajstega avgusta istega leta je bil sprejet zakon o socialnem zavarovanju, ki je uvedel sistem pokojnin, nadomestil za brezposelne, denarne pomoči nesposobnim za delo in revnim ter sistem javne zdravstvene oskrbe. Sprejeli so dogovor, naj Državna uprava za mladino mladim ljudem iz socialno šibkih družin preskrbi tako honorarno delo, ob katerem jim ne bo treba prekiniti Šolanja. PREBLISK Naposled je delo Se najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje. (G. Flaubert) V J FIZIKA / STERNEN VVILLIAM HAVVKING (1) Navdušenost nad delom ■ volja, duh in telo genija teoretične fizike Dare Kovačič »Leta 1965 sem bil študent raziskovalec in sem ves obupan stikal za problemom, s katerim bi dopolnil svojo diplomsko nalogo. Dve leti pred tem sem dobil diagnozo, da imam amiotrofiio lateralno sklerozo in da imam pred seboj le še leto ali dve življenja. V takšnih okoliščinah se mi je zdelo delo pri diplomski nalogi nekam nesmiselno - zanj bi mi tako in tako zmanjkalo Časa, sem si mislil. No, dve leti sta minili, meni pa ni bilo dosti huje. Pravzaprav se mi ni ne vem kako slabo godilo, pa še zarodi sem se z nadvse prijetnim dekletom Jane Wilde. Da pa bi se lahko poročil, sem potreboval službo, in da bi dobil službo, sem potreboval diplomo.« S. W. Hawking Začetki kariere Mož, ki je tako začel svojo znanstveno pot, je, Ce ne najvecji, pa gotovo najbolj slavljeni fizik po Einsteinu, ime mu je Stephen VVilliam Hawking. Star je 51 let in je že 19 let privezan na invalidski voziček. Zbolel je za amiotrofiio lateralno sklerozo (ALS ali Lou Gherigov sindrom), najpogostejšo vrsto bolezni motornih živčnih celic osrednjega živčnega sistema, ki uravnavajo mišično dejavnost, tako da pride do zmanjševanja mišic in pešanja njihove moči vse do negibljivosti, medtem ko druge telesne sposobnosti niso prizadete. Opremljen je z računalniškim sistemom za sporazumevanje, kajti že 8 let ne more govoriti. Je profesor na Lucasovi katedri univerze v Cambridgeu, ki jo je nekoč vodil Isaac Nevvton. Veliko potuje, kljub bolezni se udeležuje kongresov in posvetov po celem svetu, njegova javna predavanja so razprodana in ljudje so pripravljeni čakati nekaj ur, da pridejo do vstopnic. Njegova knjiga Kratka zgodovina Časa, ki je izšla 1988 leta, je prevedena v 37 jezikov (leta 1990 tudi v slovenščino) in prodana v pet in pol miljona primerkov. Režiser Erroll Morris je lani po knjigi posnel film, ki je hkrati biografski oris in razlaga njegovih idej. Rodil se je toCno 300 let po smrti Galilea, 8. januarja 1942 v Oxfordu. V osnovno šolo je hodil v mestecu St. Albans, 30 km severno od Londona. Bil je počasen za uCenje in branje in njegovi učitelji so obupavali nad njegovim rokopisom. Ko je imel 12 let, sta menda dva njegova prijatelja stavila za vrečko bonbonov, da ne bo iz njega nič. Danes o tej stavi sramežljivo govori, da ne ve, ali je bila izplačana ali ne in kako je bila določen zmagovalec. Njegov oCe je bil zdravnik in je raziskoval tropske bolezni. Želel je, da bi tudi sin študiral medicino, toda pri 17 letih se je Stephen odločil za študij fizike v Cbcfordu. Predmet ga je zelo zanimal, vendar se ni pretegnil, delal je povprečno eno uro na teden in študij končal z najvišjo oceno. Potem je vpisal doktorski študij teoretične kozmo-logije na univerzi v Cambridgeu. Takrat se je dogajalo tisto, kar opisuje v uvodnem odstavku. Leta 1965 se je res poroti! in v zakonu imel tri otroke Roberta, Lucy in Timmyja. Tako je živel zadovoljno ob pomoči in podpori družine. To mu je omogočilo tudi uspeh v poklicu, v raziskovalnem delu v teoretski fiziki, za katerega je »na srečo potrebna le glava« kot pravi sam. Po 25 letih zakona se je poleti 1990 odselil od žene v na novo najeto stanovanje s svojo negovalko Elaine Mason. Menda je bil eden razlogov za to osebno odločitev tudi globoko nasprotje v temperamentih in življenjskih nazorih: Jane je zelo verna, Stephen pa je agnostik ali kar ateist, iz odlomkov v Kratki zgodovini Časa pa bi lahko sklepali, da je neke vrste abstraktni znanstveni panteist. Črne luknje in usoda vesolja Glavni predmet njego- vega raziskovanja in razmišljanja so črne luknje, lastnosti časa ter nastanek in razvoj vesolja. Teh problemov se loteva s poskusi združitve dveh osnovnih fizikalnih teorij sveta, splošne teorije relativnosti, ki pojasnjuje makroko-zmos, in kvantne teorije, ki razlaga mikrokozmos. Prvo odmevno razpravo (poleg doktorske disertacije) je skupaj z Rogerjem Penro-seom dokončal leta 1970. Na temelju mnogih empiričnih in teoretičnih spoznanj, posebej Einsteinove splošne relativnostne teorije, sta matematično dokazala, da je vesolje nastalo po velikem poku v določenem času iz stanja singularnosti (posameznosti, edinosti), neskončne gostote mase in energije, v katerem ne velja noben fizikalni zakon. Začelo se je pred kakimi 15 milijardami leti s kataklizmično eksplozijo zbite snovi, ki se je v velikem poku (»big bang«) zaCela spreminjati in širiti in se razširja še zdaj, tako da je vesolje vsako milijardo let večje za 5 do 10 odstotkov. Že prej so na osnovi splošne relativnostne teorije domnevali (matematični dokaz je izvedel prav Penrose), nekatera opazovanja pa posredno potrdila pojav, ki je začetnemu stanju vesolja podoben, le da je Časovni potek obrnjen in ne gre za eksplozijo temveč implozijo. Ogromne zvezde (vsaj S. W. Hawking (Foto: Jim VVilson; upodobitev Richard Tuschman) trikrat večje od našega Sonca) ali cela ozvezdja in središča galaksij se ob določenih pogojih ob koncu svoje življenjske dobe začnejo sesedati vase, sila težnosti prevlada vse druge sile in vsi delci se zbijejo v neskončno gosta jedra snovi. Iz njih nic ne more uiti, niti najhitrejše v vesolju -svetloba in druga elektromagnetna valovanja -, dogaja se prav nasprotno, vse, kar se znajde znotraj kritične razdalje, pade vanje. Zato jih je fizik John VVheeler slikovito imenoval črne luknje. Prav Črne luknje so postale glavni predmet Havvkingovih teoretičnih raziskav. Leta 1973 je predpostavil, da Crna lu- knja ni tako Cma in da so poleg zunanjih učinkov velikanske težnosti na bližnja telesa (npr. naCin kroženja dvojnih zvezd, od katerih je ena domnevna Cma luknja ali rentgenski valovi, ki jih oddajajo hitro krožeči razžarjeni plini) še drugi znaki, ki kažejo na nekaj, Cesar po definiciji skoraj ni mogoče opaziti in ne dokazati. Pokazal je, da Cma luknja oziroma njena zunanja meja seva elementarne delce. Če se na tem območju pojavi par snovi protidelec in delec, npr. elektron in pozitron, se lahko zgodi, da en delec iz para pade v Črno luknjo, drugi pa odpotuje navzven v prostor, tako se ne moreta na običajni način uničiti medsebojno. Od daleC se zdi, kot da luknja seva elektrone, ki pa v resnici nastajajo v njeni okolici. Protidelec se v luknji uniči z nekim delcem in tako je mase Črne luknje vedno manj, manjše Črne luknje popolnoma izhlapijo, večje pa se lahko počasi manjšajo, Ce se ne hranijo z drugo snovjo znotraj kritične razdalje. Ta pojav so kasneje imenovali Haw-kingov učinek ali Haw-kingovo sevanje. Čeprav so bile Cme luknje za mnoge le drzna domneva, jim je Havvking posvetil vrsto let, na morebitno življenjsko zmoto pa gleda z značilno samoironijo. Med prvimi možnimi primeri Cme luknje je bil vir sevanja X-1 v ozvezdju Laboda (ali latinsko Cy-gnus), in z ameriškim sodelavcem Kipom Thome-om je šel stavit, da tam Črne luknje ni. Ce bi bilo tako, bi bilo njegovo delo sicer zaman, dobil pa bi v tolažbo 4 letne naročnine revije Private Eye. Ce pa bi se pokazalo, da je tam res Crna luknja in bi se Havvkingove hipoteze potrdile, potem bi dobil kolega enoletno naročnino na revijo Penthouse, kar bi Havvking z najvecjim veseljem plačal. Tedaj, leta 1975 je bila verjetnost obstoja Cme luknje Cygnus X-1 80-odstotna, 1987 je bila 95-odstotna, zdaj pa si morda že skupno ogledujeta revijo Penthouse. OD OTOKA DO OTOKA (5) Barbara B. Centa Na valovih Jadranskega morja (nadaljevanje) Silba je prazna in tiha. Galebi so pozabili vreščati in vonj soli se meša z vonjem po rožmarinu. Sreča barv in vonjav. Iluzija raja. Ali celo raj. Ustnice so temno rdeče od drobnih murvinih plodov, dolgo krilo je zaostalo za priletno ženico in neka vrata se škripaje zapro. Mi smo preostali »asas-sini«, zaprti v paradiž, kamor se bomo želeli vsaj še enkrat vrniti in okusiti neznosno lahkost bivanja na morju. Drugi dan na Silbi. Sah, vino in voda, hrana, pogovori in pogledovanje v nebo. Brezno slabega spomina vsrkava besede in njihove pomene. Zgodbe o smrti, ki je vrnitev k Stvarniku, o ljubezni in prijateljstvu, o neulovljivi minljivosti trenutka. Tukaj in sedaj. Padlo je nekaj kapelj dežja. Nevihta je bila višje v Kvarnerju in tudi veter se je Cez noc obrnil. Morje se je ohladilo in dvignila se je njegova gladina. Danes piha maestral. Sonce nekaj trenutkov žge, kasneje ga prekrijejo nežni oblaki. Lidija, ki dela v bifeju Sabina, bo priredila fotografsko razstavo. Lastnik ji plača sto mark in hrano ter stanovanje. Pravi, da ji to zadostuje. Vojna je in glasba -Gipsy King - vlada v prostoru. Spanci delajo drugače. Z nočjo »Los Gatos« nedolžno začnejo z zgodnjim »paseo«. Reklama pravi, da je to lokalna verzija pijače pred večerjo. Toda »paseo« se razvije v »cha-teo« ali tako imenovani nočni obhod barov. Takrat v Avstraliji »white pointer«, morski pes, napade mladoporočenca in Kitajci se, kot so se nekoC Dalmatinci z ladijsko progo Genova -New York, ki se je imenovala »Red Star«, na begu pred revščino, v iskanju izgubljenega raja, dotaknejo obale Severne Amerike. Potovanje po morju (27.300 kilometrov) »Golden Ven-ture«, je za njimi in sprejela jih je obalna straža. »It was a long Journey...« Ko izplujemo iz Silbe sonce pripeka in vetriču bi zgolj pogojno lahko rekli maestral. Na Valu-nu običajno vzdušje. Potem daleč v daljavi zagledam otok, ki je drugačen od ostalih otokov, ki smo jih srečali v plovbi. Zut. Rumeni otok. Da, prav ta beseda ga najbolj opiše. Tam je vhod v kraljestvo luna-tikov - v Kornate. Vpljujemo v Virsko morje in na levi pustimo za seboj otok Ist. Nekje na polovici otoka Molata, pri majhnem »isolottu« Tovarnjak zasidramo barko in se okopamo. Nadaljujemo med Sestrunjem in Tunom velikim skozi Srednji kanal v Ižki kanal in mimo Iža ter Rave nazaj v Srednji kanal. Tam je še otok Lavadara in na koncu Dugega otoka, ko ne levi pustimo G. Abo in Katino, zavijemo v zaliv TalašCice. Doline morja so rahlo zlovešče, Čeprav si ni težko predstavljati njho-ve oazne lepote, ko v bonaci miruje gladina morja in je prehod iz enega v drugo vodno kraljestvo podoben neslišnemu drsenju iz ene razkošne dvorane v drugo- V enem od zalivov se je vgnezdila hiša. Ljudje sedijo pod tendo in za trenutek se v zraku zavoha dim. Jugo je zaCel Zadar, mesto v »senci« dalmatinskih otokov pihati močneje in padlo je nekaj težkih dežnih kapelj. Mimo otočka Korotan in okoli rta Ra-knic zavijemo v zaliv Skolj. Za dvema miniaturnima otokoma, na koncu dolgega, dobro zaščitenega zaliva, vržemo sidro. Nismo edini. Tri jadrnice so^še zasidrane v tej pravljici. Zjutraj po »marendi« se kopamo in okoli poldneva divgnemo sidro. Približujemo se Komatu in pozno popoldne bomo dosegli našo najjužnejšo točko, tako imenovano »ulitma Thule«. Kornatski arhipelag sestavlja osem otokov, 109 otočkov in 30 nadmorskih Ceri. Najsta- rejše ime Komata lahko najdem v zapiskih Konstantina Porfirogenta iz leta 950. On ga imenuje Grebeno. Današnje ime izhaja iz italijanske bre-sede »corona« ali krona. Otoki so tako kot krona »incoronati« ali okronani. NekoC so bili porasli z gozdovi. Toda v sredini prejšnjega stoletja je ogenj, ki je divjal štirideset dni, uničil gozdove. Veter je zanesel iskre iz otoka na otok in po tem požaru se vegetacija na otokih ni nikoli vec obnovila. Zgodovino Kornatov so pisali »mali« ljudje: ribici, pa-satirji in težaki, ki so se od nekdaj borili z naravo za golo življenje. Ribe, ki jih je tu še vedno v izobilju, se lovijo na različne načine. S »parangalom«, ki ga vlečejo po morju. Na eni uzici je tudi do deset trnkov. Na »panu-lo«, ko trnk vlečejo za čolnom. Hitrost čolna mora biti seveda prilagojena hitrosti ribe, ki je plen ribi, ki jo lovimo. Na »sviču«, to je nočni lov ob kamnitih stenah otokov z acitilensko lampo in harpuno. Ta lov se imenuje tudi »na osti«. Poleti »kocarijo« -z močnimi motornimi čolni vleCejo po morskem dnu velike mreže. In seveda pred mrakom na dno polagajo »vrše« in klasične ribiške mre- že. Kornati, pravzaprav ves Zadarski arhipelag naj bi nastal sredi kamene dobe, približno deset tisoč let pred našim štetjem. S pomočjo radiokar-bonske metode so ugotovili, da se je zadnja ledena doba končala pred 11000 leti. Zaradi otoplitve naj bi takrat nastal severni Jadran z otoki. Baba pravi, da se je začelo ob Kaspijskem morju. Točneje na južnem delu Kaspijskega morja. Tam je planina Meru in od tam se je zaCela selitev proti severu, kamor je peljala severna zvezda. (nadaljevanje jutri) KRIŽANKA Vodoravno: 1. kemijski znak za tulij, 3. vrsta francoskih preprog, 7. ime armenskega skladatelja HaCaturjana, 9. angleški filozof in ekonomist iz 19. stoletja (-John Stuart), 10. težka žoga za krepitev telesnih mišic, 12. mesto ob slovenski obali, 13. Prešernova pesem, 14. italijanski avantgardni skladatelj (Luigi), 15. Abrahamova žena po bibliji, 16. mesto na Koroškem, 18. ime nekdanjega albanskega diktatorja Hodže, 21. pripadnik evropskega keltskega Ijudsdtva, 24. nekdanji francoski teniški igralec (Yannick), 26. feredži podobna muslimanska halja, 27. glavno mesto Litve, 28. poroštvo, jamstvo, 30. usloCen strop, 31. francoski pisatelj (Emile), 32. ime humoristke Eržišnik, 33. kratica za atletski klub. Navpično: 1. posebej zavarovan prostor v banki za hranjenje denarja, 2. podoba matere božje z Jezusom, 3. star Citroenov avto, 4. slap v Logarski dolini, 5. udeleženec sinjske viteške igre, 6. omlatena žitna stebla, 7. ime nekdanjega libanonskega predsednika Džemajela, 8. južnoameriško drevo, kvilaja, 11. kemijski znak za kalcij, 15. mesto ob izlivu reke Mirne v Savo, 17. kratica za neznanec, 19. antična maloazijska pokrajina, 20. krmna in zdravilna zelika metuljnica, 21. eksil, pregnanstvo, 22. nemški pisatelj (VVilhelm), 23. ime ameriškega filmskega igralca Flynna, 25. mestece pri muenc-hnu (iz Crk ARAH), 27. začetnici slovenskega slavista in etnologa Novaka, 29. luka v Izraelu. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 XV ‘BJaN X°q° ‘BhoueieS ‘eu{iy\ ‘rez ‘qe -on ‘oo j j ‘jaAug ‘ouAug ‘eieg ‘ouon ‘uiug ‘bjozi ‘equpipaui ‘ptjAj ‘uieiv ‘seib ‘jnj, :ouabjopoa Aaussra VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE 16 Petek, 13. avgusta 1993 EVROPA / POGOSTI PREHODI FRONT ALPE JADRAN / SONČNO, V ALPAH NEVIHTE Vremenska slika: Nad zahodno, južno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Nevihtna fronta je dosegla Alpe in se bo hitro pomaknila naprej proti severovzhodu. Pred njo priteka k nam v višinah topel in nekoliko bolj vlažen zrak. C A sredlSCe sredISCe ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 14/27 TRST....... 21/27 CELOVEC....... 13/24 BRNIK...... 13/25 MARIBOR....... 15/27 CELJE...... 13/27 NOVO MESTO.... 14/27 NOVA GORICA.. 17/29 MUR. SOBOTA... 13/26 PORTOROŽ..... 17/26 POSTOJNA...... 10/26 ILIRSKA BISTRICA. 8/27 KOČEVJE...... 11/27 ČRNOMELJ......- 13/27 SLOV. GRADEC.. 12/25 BOVEC...... -/- RATEČE....... 10/23 VOGEL.........- 12/16 KREDARICA..... 8/9 VIDEM........ -/28' GRADEC........ 14/24 MONOŠTER...... 14/24 ZAGREB........ 16/26 REKA....... 22/28 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... 16/19 STOCKHOLM..... 11/19 K0BENHAVN..... 13/18 MOSKVA........ 12/23 BERUN............. 18/19 VARŠAVA....... 6/19 LONDON........ 14/21 AMSTERDAM..... 16,- BRUSEU............ 16/21 PARIZ............. 23/24 DUNAJ............. 10/23 M0NCHEN....... 10/22 ZuRICH............ 11/23 ŽENEVA........... 11/26 RIM............... 21/30 MILAN............ 19/29 BEOGRAD....... 10/24 BARCELONA..... 22/28 ISTAMBUL...... 19/- MADRID........ 22/36 LIZBONA.......... 18/34 ATENE............. 23/31 TUNIS............. -/33 MALTA............. 23/30 KAIRO............. 23/39 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 5,59 in zaSlo ob 20.14 Dan bo dolg 14 ur in 15 minut. Luna bo vzšla ob 01,01 in zaSla ob 16,53. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Dvojčka, v elementu zraka. Dan je primeren za razmnoževanje bršljink, pelargonij in vrtnic s podtak-nencL TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA lezera: Blejsko 23°C, Bohinjsko 22°G jadransko morje: Portorož NP, Koper 24°C, Trst NP, Crik-venica 22,3°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 23°C, Hvar 23,7°C, Vis 23,9°C, Opatija NP, Reka NP. Reke: Mura (G. Radgona) 14,8°C, Sava (Radeče) 16°C, Sava Radovljica NP, Savinja (Laško) 16°C, Ljubljanica (Moste) 17,6°C, Bistrica (Sodražica) 14,2°C, Sora (Suha) 16°C, Gradastica (Dvor) 14°C, Iška (Iška) NP. PLIMOVANJE Danes: ob 1.53 najnižje -36 cm, ob 9,03 najvisje 16 cm, ob 13.39 najnižje 1 cm, ob 19.16 najvisje 29 cm. lutri: ob 2.28 najnižje -46 cm, ob 9.18 najvisje 25 cm, ob 14.31 najnižje -8 cm, ob 20.09 najvisje 36 cm. Slovenija: Sončno bo, pro- Sosednje pokrajine: Tudi ti večeru v severozahodnih v sosednjih pokrajinah bo krajih posamezne nevihte, prevladovalo sončno vreme. Najvišje dnevne temperatu- Popoldne na avstrijskem re od 26 do 31 °C. ■ Koroškem ter v alpskem de- lu severne Italije nevihte. V Sloveniji: Obeti: V soboto se bo nadaljevalo V nedeljo bo še sončno in sončno in vroče vreme. vroče, popoldne bodo v gorskem svetu posamezne nevihte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Iz Savinjske doline sporočajo, da se je 12. avgusta začelo obiranje hmelja. Zato je promet oviran. TOČA Poškodbe na rastlinah Andrej Sušnik Toča je neugoden vremenski pojav, ki se najpogosteje pojavlja v toplem delu leta, to je v vegetacijskem obdobju večine kmetijskih rastlin. Skoraj vedno v kmetijstvu povzroči večjo ali manjšo škodo. Obseg škode je odvisen od intenzivnosti in trajanja toče ter velikosti zrn, še bolj pa od vrste rastlin, sortnih lastnosti, stanja rastlin ter vremenskih razmer pred točo in po njej. Toča povzroči na rastlinah mehanske poškodbe. Poškoduje listje in na ta način zmanjšuje fo-tosintetsko površino, rani ali uniči reproduktivne organe rastlin in plodove, kar neposredno vpliva na zmanjšanje ali celo na popoln izpad pridelka. Poškodbe povzročijo tudi močno sekundarno rast -»podivjanost«, ki rastlino zelo oslabi. Poleg neposrednih pa nastajajo tudi za posredne poškodbe po toči. Poškodovane rastline laže napadejo rastlinske bolezni, saj rane pomenijo enostaven vhod za bolezenske klice. Oslabljene rastline so manj odporne proti poleganju in lomljenju, poškodovani plodovi so slabše kakovosti in zato manjše tržne vrednosti. Občutljivost rastlin na poškodbe po toči se spreminja med razvojnim obdobjem. Pri pšeni- ci in koruzi, pa tudi pri ostalih poljščinah se občutljivost lahko razdeli v tri obdobja. V prvem obdobju rasti manjše poškodbe lista ne vplivajo odločilno na zmanjšanje pridelka, zelo kritično pa je obdobje cvetenja in oplodnje. V obdobju dozorevanja je občutljivost zelo različna tako med vrstami kot tudi med sortami. Letos je toča pri nas že kar nekajkrat zahtevala svoj davek. Najhuje je bilo 18. julija v severovzhodni Sloveniji, ko je toča z vetrom klestila po sadjar-sko-vinogradniških okoliših radgonske in soboške občine. ( X Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce rf M M <&L M J? v OVEN 21-3/204: Danes bodo vaše misli posvečene najrazličnejšim zvezam in odnosom. Nekateri Ovni bodo prav danes srečali osebo, ki jim bo krojila lep del prihodnosti. BIK 21-4/205: Iz minute v minuto bolj ugotavljate, pod kakšno srečno zvezdo ste rojeni, saj se vse odvija v vaše veliko zadovoljstvo. 2e dolgo niste bili tako srečni. DVOJČKA 215/21-6 : Prihajajoči vikend in načrtovano potovanje sta očitna razloga za vaše dobro razpoloženje. Poskusite se izogniti vsakršnim pogovorom na temo politike ali religije. RAK 225/22-7 : Današnji dan je veliko bolj naklonjen vašim finančnim predlogom, zato vam bo morda prav danes uspelo najti pravo oporo, saj sami načrta ne morete izpeljati. LEV 23-7/235 : Začetek dneva vsekakor ni nekaj takega, kar bi obešali na veliki zvon. Na vsak način pa pazite, da po jutrišnji obljubi ne boste partnerja ponovno razočarali. DEVICA 245/22-9 : Po sicer počasnem in umirjenem začetku se bodo dogodki vrstili brez vašega vpliva, vendar ugodno. Privoščili si boste prijetne trenutke v družbi s sodelavci. TBTTNICA 239/22-10: Ce ste se doslej uspešno izogibali Amorjevi puščici, vedite, da boste danes tarča prav vi. Prav hitro vam bo jasno, da vam je pravzaprav lepo. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Vse dejavnosti bodo danes mnogo bolj plodne in rezultati bodo očitni. Celo v družinskem krogu boste dobiti velikodušno podporo, vendar raje ne hitite s spremembami. STRELEC 23-11/21-12 : Današnji dan boste preživeli aktivno in dinamično, zvečer pa se boste udeležili družabnega dogodka, kjer bodo besede o ljubezni še povečale vaše dobro razpoloženje. KOZOROG 22-12/20-1 : Čeprav je zdaj očitno ugodno obdobje za izboljševanje domačega okolja, ne bi smeli zanemariti dejstva, da so vaše rezerve že precej načete. Odločajte se previdno. VODNAR 21-1/19-2 : Ne bodite trmasti in ne vztrajajte pri svojem, ko so vam v službi vendarle jasno nakazali, da ne delate prav. Raje poskusite zatreti želje po spremembi. RIBI 20-2/203: Zmagovalen in samozavesten nastop lahko na vaš bančni račun priloži zajeten kupček denarja. Pozabite na težave in sanjajte o čem lepem. OBISK / DANES SE BO SESTAL Z AMERIŠKIM PREDSEDNIKOM BILLOM CLINTONOM r PEKING / GOSPODARSKI UKREPI Papež pozval Mehikance naj bolj skrbijo za indiose MERIDA - Tudi tretji dan obiska na ameriški celini je bil za papeža na moč naporen. V Mehiki, kamor je priletel z Jamajke, je Janez Pavel II. na prostrani ravnici Xo-clan, kot se s starodavnim nazivom Mayev imenuje predmestje metropole, maševal pred pol milijona indiosov. Le-tem je tudi sicer v bistvu posvetil tridnevno gostovanje pred včerajšnjim odhodom v Združene države Amerike, kjer ima v načrtu snidenje s predsednikom Billom Clintonom in svečano odprtje svetovnega shoda mladincev, ki ga bo sam sklenil pojutrišnjem, za veliki šmaren. To je bil tretji papežev obisk v Mehiki v štirinajstih letih in mehiški predsednik Carlos Balinaš si ga bo prav dobro zapomnil. Prvič, ker je razvil sv. oče povsem drugačno tezo o tem, kako gre graditi novi svetovni red, kot pa jo zagovarjajo oblasti v Ciu-dad Mexicu. In drugič, ker predstojnik katoliške Cerkve ne verjame prav posebno uradni verziji o majskem umoru kardinala Juana Jesusa Posadasa v Guadalajari. Kakor je znano, zatrjujejo preiskovalci, da je bil po pomoti ubit, da so ga preprosto zamenjali za prekupčevalca z mamili (!), v Vatikanu in seveda v samih mehiških cerkvenih krogih pa so glede tega precej skeptični. Odnosi med Sveto stolico in mehiško vlado so po obojestranskem zatrdilu sicer dobri, celo zelo dobri, to pa ne more - Papeževo srečanje s prebivalci vasice Izamal na polotoku Jukatan in (spodaj) varnostni ukrepi v Meridi (telefoto AP) ublažiti razlik med njima v zunanjepolitičnih zadevah. Predsednik Sa-linas se je postavil na stališče, da se mir in varnost na svetu ne branita s poseganjem v notranje zadeve drugih držav, papež pa je še v ponedeljek poudaril »evangelijsko dolžnost človekoljubnega vmešavanja« in pri tem navedel primer Bosne ter Somalije. Opazovalci so to raztolmačili kot blagoslov Vatikana vojaškemu napadu na srbske položaje okoli Sarajeva, o čemer bosta Janez Pavel II. in Bill Clinton danes prav gotovo govorila v coloradskem Denverju. Toda povrnimo se k indiosom. Papež je odločno napadel neoliberi-stično politiko Mehike, katere glavni cilj da je zaslužkarstvo in amen. Tak sistem peha iz-rinjence in reveže v še večje siromaštvo, a žrtve tega so čedalje bolj ravno mehiški in drugi indiosi - potomci nekdaj vi-sokokulturnih ljudstev Guarani, Aymara, Maya, Quechua, Nahualt, Mix-teco, Araucano, Yano-mani, Guajiro, Inuit, Apache in tako naprej od Aljaske pa do Ognjene zemlje. Življenjska raven mehiškega prebivalstva se je v poslednjih letih odločno poslabšala kljub »milijardnemu programu solidarnosti«, ki ga je sprožil predsednik Salinas, je dal razumeti papež in pozval pristojne oblasti, naj se v bodoče bolj zavzemajo za socialno pravičnost. mz: - ' ■ w j? ■ JH w 18 ^ Na Kitajskem stanovanja le za petičneže PEKING - Gospodarske reforme kitajske vlade, katerih namen je premostiti sedanje krizno stanje, pa tudi omejiti državni monopol v številnih gospodarskih panogah, so že imele konkretne učinke in so globoko zarezale tudi v vsakdanje življenje Kitajcev. Da se omejimo le na gradbeni sektor, je na primer doseglo že neverjetne razsežnosti trgovanje z nepremični-nami:popraševanje z dneva v dan raste, tako za nakupovanje kot še zlasti za najem stanovanj, kar je tudi posledica živahnega gospodarskega razvoja države. Na tržišču se pojavljajo nove gospodarske realnosti, ustvarjajo se nova delovna mesta in to povzroča mobilnost delovne sile oz. množične selitve. Delavci, menedžerji in funkcionarji se selijo bliže novim delovnim mestom in si seveda najprej skušajo zagotoviti streho zase in za družino. Zaradi pomanjkanja ustreznih zakonov, ki bi urejali vprašanje cene najemnin, so te prepuščene uvidevnosti oziroma poštenosti lastnikov, ter seveda zakonu popraševanja in ponudbe: povpraševanje pa je tolikšno, da so najemnine izredno poskočile ter se višajo z meseca v mesec.Pogod-be ne presegajo enoletne dobe, v zadnjem letu pa je srednja cena narasla že skoraj za 30%. Najbolj presenetljivo pa je, da morajo tujci odšteti za povsem normalna stanovanja izredno vi- soke najemnine, s katerimi bi v največjih evropskih mestih imeli na razpolago luksuzne apartmaje. V modernem centru »China VVorld«, ki so ga pred leti zgradili prav zaradi velikega popraševanja stanovanj, so takoj napolnili vseh 448 razpoložljivih mest, na seznamu pa je že novih 120 najemnikov. V podobnem centru »Lido« so takoj oddali vseh 318 stanovanj, vsak teden pa imajo kar 20 novih interesentov. Tudi izredno luksuzni center, ki ga je zgradila Lufthansa, je že v celoti napolnjen (151 stanovanj). V nebotičniku »Capital Man-sion«, so v vseh petdesetih nastropjih vsi uradi že oddani v najem, čeprav so cene izrazito visoke: 50 dolarjev za vsak kvadratni meter. Največ pa je treba odšteti za najemnino manjših hišk s pagodasto streho, kjer je mesečna tarifa kar deset tisoč dolarjev. Zaradi takega stanja se je marsikdo opredelil za odkup stanovanja ah manjših hišk, tudi v tem primeru pa so cene dokaj visoke, in se sučejo od 800 do 2.500 dolarjev na kvadratni meter. Take vsote pa so dostopne le kitajskim kapitalistom in velikim kapitalistom iz Hong Konga, Japonske ah Singapurja, ki so že odkupili vse, kar se je kupiti dalo, tudi še nedokončana poslopja. Na oglasih in reklamnih vložkih so ponudbe le za hiše in stanovanja, ki jih bodo dogradili po letu 1994.