Poitni urad Celovec 2 — Verlagspostamf Klagenfurt 2 Izhaja v Celovca — Erscheinungsorl Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov 1 Letnik XVIII. Celovec, petek, 29. marec 1963 Štev. 13 (1088] Po dobrih štirih mesecih trdovratnih pogajanj: Nova zvezna vlada brez velikih sprememb V sredo popoldne je zvezni prezident dr. Schari zaprisegel novo zvezno vlado pod vodstvom kanclerja dr. Oorbacha. S tem je konec ugibanj okoli novega državnega vodstva in mnogi se sprašujejo, ali je bilo res vse to potrebno, kar se je v zadnjih Ilirih mesecih odigravalo pred in za kulisami koalicijskih pogajanj. Kajti v sodelovanju med obema velikima strankama — dVP in SPO — ni prišlo do bistvenih novosti in tudi sestav nove vlade ne kaže posebnih sprememb. Torej bi spet lahko ugotovili, da ie bilo sicer veliko hrupa, ostalo pa je v glavnem vse pri starem: obe vladni stranki, ki v zadnjih mesecih nikakor nista varčevali v medsebojnih očitkih, sta se spet vsedli za skupno mizo in bosta družno upravljali državno krmilo. Novo zvezno vlado sestavljajo naslednji člani: 9 Od OVP — dr. Altom O o > b a c h , kancler; dr. *,ani K o r I n e k . finančni minister; dr. Heinrich D r i m -••I, prosvetni minister; inž. Eduard Hartman n, minister za kmetijstvo in gozdarstvo; dr. Fritz B o c k , frgo-v,l»ki minister; dr. Karl Schleinzer, obrambni mlni-*tar; dr. Otto Kranzlmayr, državni tajnik v notranjem ■tnistrstvu; dr. Ludwig Steiner, državni tajnik v zu-"•"iem ministrstvu; dr. Franz Hetzenauer, državni tajnik v pravosodnem ministrstvu, in dr. Vinzenz K o I z i -n a , državni tajnik v trgovinskem ministrstvu. 9 Od SPtf — dr. Bruno Pittermann. vicekanc-tar in hkrati minister za podržavljena podjetja; dr. Bruno ^ r e i s k y , zunanji minister; Franz O I a h , notranji mi-nister; Otto P r o b s t, minister za promet in elektrogospodarstvo; dr. Christian Broda, pravosodni minister; Anton P r o k s c h , minister za socialno upravo; Eduard ^ o i k h a r t, državni tajnik v trgovinskem ministrstvu, 'B Otto R 6 s c h , državni tajnik v obrambnem ministrstvu. Novih članov vlade je torej skupno sa-pet, pri OVP finančni minister Korinek, je za dosedanjim ministrom Klausom pre-nehvaležno nalogo, da spravi pod streho proračun, pri katerem Klaus niti v lastni Stranki ni našel razumevanja, ter državna tajnika Hetzenauer in Kotzina, katera si je CtVP priborila s tem, da je pri zadnjih volitvah dobila dva mandata več; pri SPO pa Notranji minister Olah, ki je. zamenjal dose-danjega ministra Afrifscha, o katerem je že Pri njegovem imenovanju prevladovalo mne-nie, da pomeni le prehodno rešitev, ter mi-nister za promet in podržavljena podjetja Pfobst kot naslednik bivšega Waldbrunner-tQi kateri je odstopil že pred volitvami in Postal drugi predsednik parlamenta. Torej res malo sprememb, ne samo glede Personalne sestave nove vlade, marveč tudi v zvezi z novim koalicijskim paktom med V Zahodni Nemčiji se bojijo resnice 2vezi s sedanjim procesom pred sodiščem \ Koblerizu proti vojnemu zločincu Heuserju, 2nJe °^t0^en sodelovanja pri umoru več kot v 0-000 sovjetskih državljanov med' zadnjo o,no, sta po dolgotrajnih intervencijah dobi-* tahodnonemsko vizo tudi dva sovjetska Javnika, da bi sodišču predložila dokumente, ^ so velikega pomena za to razpravo. Toda al se je zgodilo, ko sta omenjena pravnika P^Pfla v Zahodno Nemčijo? Oblasti v Bonnu oba sovjetska pravnika proglasile za »ne-zeleni osebi« in ju pozvale, naj takoj za-srJtlta Zahodno Nemčijo, ker »sodni organi at/ajo za nezaželjeno njuno nadaljnje bi-Vanje,r. sb^a u^rcP> H se le za zahodnonemško vlado ^Vnenil v mučno politično afero, ima se-ra svoje ozadje. Sovjetska pravna strokov-Pra Sta ‘me^a namen, da bi poleg nastopa bo sodiščem v Koblenzu tudi posebnemu odej ru la proučevanje nacističnih vojnih zlo- obema strankama. To dejstvo je seveda posebno boleče za OVP, katera je že v volilni kampanji in tudi med sedanjimi poga- janji vedno spet poudarjala svoje zahteve, »v katerih pod nobenim pogojem ne more popustiti". Zaradi teh zahtev je prišlo v o-kviru stranke odnosno njenega vodstva do ostrih nasprotij, ki so privedla tako daleč, da nekateri komaj sestavljeni vladi prerokujejo le kratko življenjsko dobo, češ da tako imenovano „reformersko" krilo nikakor ne more pristati na »kapitulacijo" pred SPO. Vsekakor je dejstvo, da OVP s svojimi močno pretiranimi zahtevami ni mogla prodreti, marveč se je morala sprijazniti s stvarnostjo, ki so jo ustvarile zadnje volitve. Med zahodnimi državami se množije nesoglasja Kadar zahteva mednarodni položaj, na Zahodu zelo radi in glasno govorijo o „ne-razdružljivi’ enotnosti. Toda ta »enotnost" je vse prej kot enotna, kajti med zahodnimi državami se nesoglasja nevarno množijo in so prav v zadnjem času zavzele že tako obliko, da bi nadaljnji tak razvoj v doglednem času lahko privedel do splošne razprtije. Treba si je ogledati le razvoj, ki ga je sprožil neuspeh Velike Britanije na bruseljskih pogajanjih za sprejem v EGS in kateremu je kmalu nato — kot nekakšno povračilo — sledila zavrnitev sprejema 18 bivših francoskih kolonij. Med nekdanjima najožjima zaveznikoma — Veliko Britanijo in Francijo — je prišlo zaradi tega do močne ohladitve medsebojnih odnosov, ki sega tako daleč, da francoski zunanji minister niti ni hotel na kosilo k svojemu britanskemu kolegu. To pa še ni vse, kar razdvaja »enotni" Zahod. Komaj je Zahodna Nemčija na pritisk Amerike prelomila pogodbo s Sovjetsko zvezo o dobavljanju cevi za naftovode, se je oglasila Velika Britanija, kii je izjavila, da se ne smatra vezano na tozadevni sporazum med članicami NATO in bo zato ona preskrbela Sovjetski zvezi zaželjene cevi. Končno pa sta se proti ostalim članicam EGS postavili še Italija in Zahodna Nemčija, ko sta na sobotnem zasedanju, kjer naj bi realizirali januarski soglasni sklep o vskla-ditvi žitnih cen, odgovorili z „ne". Po vsem tem seveda ni čudno, da nesoglasja prevladujejo takorekoč na vseh zahodnih konferencah in sestankih. V znamenju nesoglasja je potekala dvodnevna konferenca finančnih ministrov šestih držav članic EGS v Baden-Badenu in senca nesoglasja je zastirala petdnevno zasedanje »ev- ropskega parlamenta' v Strasbourgu, medtem ko so sestanek sveta zahodnoevropske unije, ki bi moral biti 29. in 30. marca v Bonnu, sploh odpovedali, ker je francoski zunanji minister že vnaprej povedal, da je pripravljen priti na sestanek le pod pogojem, da na njem ne bodo razpravljali o problemih EGS in o ustanovitvi skupne a-tomske sile NATO. Tako enoten je v resnici »enotni" Zahod, s katerim ima čedalje večje težave tudi Amerika, kateri še ni uspelo najti zdravila, s katerim bi lahko uspešno zdravila staro bolezen Evrope. Volilna kampanja za prezident-ske volitve se je začela Kampanja za volitve zveznega pre-zidenta, se je tokrat začela v precej nenavadnih okoliščinah: medtem ko sta se obe veliki stranki še prepirali o novi zvezni vladi, so bili javnosti že predstavljeni tudi kandidati, med katerimi bodo volivci lahko izbirali na volitvah 28. aprila. Prav zaradi dolgotrajnih vladnih pogajanj je čas za volilno propagando občutno skrčen in bodo morale posamezne stranke zdaj pohiteti, kar razumljivo vpliva na njihovo razpoloženje. Posebno živčnost je opaziti pri OVP, katero očitno še močno zaposluje udarec, ki ga je utrpela pri vladnih pogajanjih. Le tako je namreč razumeti njeno zadržanje ob nedavnem obisku zveznega prezidenta dr. Schdrfa na Koroškem. Z utemeljitvijo, da je prišel dr. Schdrf le kot kandidat SPO, (kakor da bi bila dva Schdrfa — eden zvezni prezident, drugi pa kandidat za zveznega prezidenta!) se OVP-jevski predstavniki demonstrativno niso udeležili ofi-cielnih sprejemov, obrambno ministrstvo, ki ga vodi OVP-jevski minister Schleinzer, pa je prepovedalo sodelovanje na sprejemu zveznega prezidenta celo vojaški godbi, čeprav je zvezni prezident hkrati tudi najvišji poveljnik oboroženih sil. S takim ravnanjem si OVP gotovo ni pridobila simpatij med prebivalstvom, ki bo na bližnjih volitvah odločalo med dr. Schdrfom kot kandidatom SPO, inž. Raabom kot kandidatom OVP in dr. Kimmlom kqt kandidatom Evropejske fedciuHstične st ranite As^itrije. *■ 1 a d e Razprava o delu jugoslovanske Jugoslavija bo ostala zvesta politiki mirne koeksistence Zvezna ljudska skupščina v Beogradu je več dni razpravljala o delu vlade v zadnjem letu. Poleg poročil o posameznih področjih je po temeljiti razpravi odobrila tudi poročilo o zunanji politiki Jugoslavije, ki ga je podal državni sekretar -za zunanje zadeve Koča Popovič. Popovič je v svojem poročilu naglasil, da je pospešitev procesa dekolonizacije na svetu eno od najbolj pomembnih dejstev v razvoju mednarodnih odnosov, ker je ta proces hkrati tudi najširša osnova za uresničenje politike miroljubne koeksistence, ki je po svojem bistvu usmerjena na odstranjevanje osnovnih virov mednarodne napetosti in nestabilnosti. Zato je razumljivo — je dejal Popovič — da je Jugoslavija podpirala in podpira protikolonialno borbo narodov in ima z novo-osvobojenimi državami toliko skupnega pri mednarodnem delovanju. Dogodki in izkušnje zadnjih let so jasno pokazali, da je prav aktivna borba za odstranjevanje vseh oblik za- te Cev v Eudtvigsburgu predložila dokumen-j(y zločinski dejavnosti nekaterih funkcionar-f dobi nacizma. Med materialom, ki sta J* Podložila sodnim oblastem, je namreč do-iaha1’ obtožuje državnega sekretarja v sQtl°fnoncmškem ministrstvu za gospodarsko Hi?°V«nje Vialona, bivšega funkcionarja ^crjeve okupacijske oblasti v Rigi. ra' U*ai b>a >e Bonn zelo občutljiv, saj je sko-stL Vsak dosedanji večji proces proti naci-tekf‘m vojnim zločincem opozoril na »pre-Za,°st’ VSaj enega člana AUcnauerjeve vlade. res°- se y Zahodni Nemčiji tudi tako bojijo kak‘Ce' l‘ste resnice, ki čedalje bolj jasno kaže, fnočn0 je današnji zahodnonemški resori*? zentenjen z dediščino Hitlerjevega »ti-letne8a ra,ha*. Manifestacija za mir in razorožitev V nekaterih evropskih državah, kot na primer v Angliji, Zahodni Nemčiji, Danski itd., so v zadnjih letih že večkrat priredili zborovanja in druge demonstracije, na katerih so mnogi tisoči ljudi protestirali proti atomski bombi in proti oboroževalni tekmi. Letos bo taka manifestacija tudi pri nas v Avstriji, in sicer na velikonočni ponedeljek 15. aprila pod naslovom »Pohod za mir In razorožitev" Iz Modlinga na Dunaj. Pripravljalni odbor za izvedbo te manifestacije, v katerem so znani predstavniki kulturnega in znanstvenega življenja, je objavil poseben razglas, iz katerega povzemamo tudi naslednje misli: Že več let prirejajo v številnih deželah in kontinentih, v Evropi, Aziji, Ameriki in Avstraliji manifestacije, katerih se udeležujejo mnogi tisoči ljudi, ki jim je jasno, kako katastrofalne posledice lahko ima oboroževalna tekma in razvijanje atomskega orožja. Avstrijci smo sicer v srečnem položaju, da nimamo atomskega orožja in ga tudi ne proizvajamo. Toda s tem ni rečeno, da nas ta razvoj ne bi prizadel, kajti: £ možnost samouničenja človeštva je zadeva vsakega človeka, Q radioaktivni oblaki se ne menijo za državne meje, 0 tudi dežele kot Avstrija, ki ležijo med dvema blokoma, lahko postanejo bojišča, 0 na podlagi naše nevtralnosti in geografske lege nam pripada posebna naloga in obveznost, da posredujemo med nasprotniki ter prispevamo k odstranjevanju vojne nevarnosti in medsebojnega nezaupanja. Grozeči položaj, v katerem se je znašlo človeštvo, torej neposredno zadene tudi nas, saj smo sredi njega In sredi obveznosti, ki jo nam nalaga. Zaradi tega bo letos tudi v naši državi velikonočni pohod In kolona, ki se bo pomikala skozi našo deželo, bo le del velike mirovne kolone, kajti istega dne bodo tisoči v različnih državah demonstrirali za isti cilj — za ohranitev miru! tiranja in vmešavanja v mednarodnih odnosih eden bistvenih pogojev za ohranitev miru na svetu. Govoreč o vprašanjih razorožitve je Popovič dejal, da na tem področju ni bil dosežen noben napredek, zato ni drugega izhoda, kot da se z utrditvijo koeksistence ustvarijo začetni pogoji za začetek razorožitve. »Mi sodimo - je poudaril - da so napredne sile na svetu dovolj narasle in da so sposobne potisniti in izolirati napadalne činitelje. Politika Jugoslavije je bila in bo ostala politika aktivne koeksistence, ki je naletela na široko razumevanje in omogoča, da si pridobi širok krog prijateljskih držav in da razvija odnose in stike s številnimi drugimi državami. V svojem poročilu ie Popovič govoril tudi o odnosih Jugoslavije do drugih držav in ugotovil, da je Jugoslavija kot socialistična država posebno zainteresirana na razvoju sodelovanja z drugimi socialističnimi državami, s katerimi se njeni odnosi stalno izboljšujejo. Toda Jugoslavija ne sodi, da bi se zboljšanje odnosov z vzhodnimi državami moralo razvijati na račun odnosov z državami na Zahodu, marveč je tudi nadalje pripravljena sodelovati z zahodnimi državami v želji, da bi se s skupnimi napori premagale nekatere nastale težave, ter je prepričana, da je to mogoče doseči v skupnem interesu. V tej zvezi je Popovič zlasti navedel čedalje boljše odnose med Jugoslavijo ter sosednima državama Italijo in Avstrijo in poudaril, da so ti odnosi v veliki meri odvisni od reševanja manjšinskega vprašanja v teh dveh državah. Ko je govoril o problemih gospodarskega sodelovanja, je Popovič opozoril predvsem na diskriminacijsko politiko, kot prihaja do izraza v Evropski gospodarski skupnosti. Vendar je Jugoslavija tudi na tem področju dosegla pomembne rezultate, hkrati pa se je resno trudila, da bi razvila gospodarske odnose tudi z državami v razvoju, katerim je nudila široko pomoč v njihovih prizadevanjih za razvoj gospodarstva in s tem za utrditev neodvisnosti. Ob koncu je Popovič poudaril, da je Jugoslavija s svojo politiko aktivne koeksistence položila izpit, in sicer v okoliščinah, ki niso bile lahke. »Že to je samo po sebi dovolj, da lahko rečemo, da se bomo še nadalje dosledno ravnali po tej politiki in po načelih, na katerih ta politika temelji.« 8 — Štev. 13 (1088) OEtlvavsiventi podoba sveta Na mednarodni konferenci o znanstvenih in tehničnih problemih v Ženevi, o kateri smo poročali tudi v nosem listu, so med drugim razpravljali tudi o vprašanjih zdravstvene zaščite na svetu. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Marcolino Gomes Candau iz Brazilije, je na seji, posvečeni problemom zdravja in prehrane, postregel z naslednjimi vznemirljivimi podatki: Na malaričnih področjih sveta živi okoli 380 milijonov ljudi, ki so okuženi z malarijo, vendar nimajo na voljo uslug organizirane zdravstvene zaščite, niti še ni načrtov za melioracije močvirnatih zemljišč, kjer se v glavnem zadržujejo prenašalci malarije. Po približnih podatkih živi po svetu 10 milijonov gobavcev in nad 4,5 milijona žrtev fram-bezije (tropične malinovke); po vsem svetu je 400 milijonov ljudi s trahomom, 200 milijonov ljudi trpi za filariazisom, 20 milijonov za onhocerciazosom, v nekaterih deželah pa zboli 30 do 40 odstotkov prebivalcev za bilhar-zijo (filariazis, onhocerciazis in bilharzija so tropske bolezni, ki jih v glavnem povzročajo črvi). S prizadevanjem svetovne organizacije v boju zoper malarijo se je sicer posrečilo v nekaj letih skrčiti število bolnikov za 100 mili- Važno za delavske upokojence Celovška podružnica pokojninske zavarovalnice za delavce bo imela tekom meseca aprila uradne dneve v naslednjih krajih: v Šmohorju 3. aprila (Hauptstrafje 172), v Št. Vidu ob Glini 10. aprila, v Spittalu ob Dravi 18. aprila, v Wolfsbergu 23. aprila in v Beljaku 25. aprila (Kaiser-Josef-Platz 1). Uradne ure bodo vedno od 8. do 12. ure. jonov, vendar današnje stanje glede zdravstvene zaščite na svetu terja še mnogo širše mednarodne ukrepe. Menijo, da bi polovico tropskih bolezni lahko izkoreninili, če bi prebivalstvo pilo čisto pitno vodo. Toda na omenjeni ženevski konferenci so navedli tudi ugotovitev, da okoli 70 odstotkov svetovnega prebivalstva ni ustrezno in zadovoljivo preskrbljeno s pitno vodo in da 85 odstotkov izmed treh milijard ljudi, kolikor nas je zdaj, uporablja najprimitivnejše metode za odstranjevanje smeti in odplake. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije je na konferenci tudi izjavil, da je »napredek, ki so ga dosegli v zdravstveni zaščiti, precej pod dejanskimi možnostmi*. Dejal je, da so mnoge izmed bolezni, ki jih je v glavnem mogoče preprečevati, endemične na tistih področjih sveta, ki se zdaj razvijajo. Predlagal je načrt, ki obsega štiri točke: podrobno proučiti probleme, s sistemom »zdravstvenega planiranja* organizirati osnovno zdravstveno pomoč prebivalstvu, nadzorovati in po možnosti zatreti nalezljive bolezni, usposabljati medicinske strokovnjake in znanstvenike. Na podlagi tega predloga so se na ženevski konferenci zedinili, da bi tudi na tem področju izdelali obsežen načrt za mednarodno sodelovanje in pomoč državam v razvoju. Svetovna zdravstvena organizacija se je sklenila povezati z vladami držav članic, da bi skupaj sestavili desetletni program za zatiranje bolezni in za izboljšanje zdravstvene zaščite nasploh. Po tem programu naj bi leta 1970 prišel na vsakih 10.000 prebivalcev na svetu po en zdravnik, na vsakih 5000 po ena bolničarka in en sanitetni tehnik, na vsakih 1000 prebivalcev po ena oseba iz pomožne sanitetne službe in na vsakih 250.000 prebivalcev po en sanitetni inženir. Anketa iz afriških držav je pokazala, da bi bilo treba vsako leto izšolati novih 1000 zdravnikov, če bi hoteli, da bi vsaj do leta 1982 prišel en zdravnik na 10.000 prebivalcev. Da bi uresničili ta ptogram, bi potrebovali na leto približno eno milijardo dolarjev. To je res veliko denarja, toda če pomislimo, koliko milijard gre vsako leto za oboroževanje, potem se nam zdi, da bi morala biti na razpolago tudi potrebna sredstva za zaščito zdravja. Generalni direktor Candau je zahteval, naj bi sestavili »načrt zdravstvene zaščite«, s pomočjo katerega bi vlade držav članic OZN vsako leto povečale sredstva za zdravstveno zaščito za 10 do 15 odstotkov. Sredstva so temeljni pogoj za izvajanje slehernega izmed teh načrtov, je dejal in pozval vlade, naj upoštevajo dejstvo, da so »večji krediti za programe narodnega zdravja dejansko investicije v gospodarsko blaginjo dežel*. 29. marec 1963 Po lanskoletni amnestiji v Jugoslaviji: Čedalje več emigrantov ureja odnose z domovino Kakor znano, je jugoslovanska Zvezna ljudska skupščina pred enim letom razglasila eno izmed doslej najširših amnestij, saj je zajela več kot 150.000 ljudi, večidel v tujini, katerim je omogočeno, da uredijo odnose s svojo staro domovino in se spet lahko imenujejo Jugoslovani. Ta amnestija je bila posledica konsekventne politike, ki jo Jugoslavija izvaja že leta, ter izraz humanizma, s katerim hoče nova Jugoslavija omogočiti vsem državljanom jugoslovanskega rodu, da laže in preprosteje uredijo vsa svoja neurejena vprašanja v odnosu do domovine. Po enem letu lahko rečemo, da je naletel ta ukrep na velik odziv med jugoslovanskimi emigranti širom sveta. Približno 50.000 emigrantov se je obrnilo na jugoslovanska diplomatska in konzularna predstavništva v tujini ter na pristojne organe v Jugoslaviji s prošnjo, da bi uredili vprašanja glede svojih odnosov do Jugoslavije. Lani je prišlo na zasebni obisk v Jugoslavijo več kot 3000 emigrantov, medtem ko se je do konca oktobra nad osem sto ljudi iz zahodnih držav spet vrnilo domov v Jugoslavijo. Seveda pa te možnosti rvi dal samo lanskoletni zakon o amnestiji, marveč je že pred njim dobilo blizu 90.000 Jugoslovanov dovoljenje, da obiščejo svojce v emigraciji, medtem ko je kakih 10.000 emigrantov dobilo jugoslovanske potne liste. Na podlagi amnestije so bile emigrantom in patriotskim organizacijam jugoslovanskih izseljencev dane široke možnosti, da kot lojalni državljani držav, v katerih živijo, postanejo činitelj, ki prispeva k boljšemu razumevanju med jugoslovanskimi narodi ter narodi in državami, v katerih žive in katerih gostoljubnost uživajo. Zato pa je čedalje večji odziv emigrantov, da bi uredili svoj odnos z Jugoslavijo, močno vznemiril in poseb- no vplival na aktivnost tašističnega dela emigracije. Amnestija je namreč ločila sovražni del emigracije od tistih, ki jih je v bistvu zapeljal Jugoslaviji sovražni del emigrantov, povzročila pa je celo razpad posameznih emigrantskih organizacij. Čedalje bolj 'izolirani zdaj sovražni emigrantski vrhovi skušajo s pomočjo raznih fašističnih organizacij, ki so močno podobne francoski OAS, s provokacijami ovirati izvajanje amnestije. Njihova aktivnost je zelo raznolika: sega od propagande proti amnestiji, preko groženj, pritiskov in fizičnih napadov na tiste, ki žele izkoristiti amnestijo, in na jugoslovanske državljane v tujini, vse do zločinskih atentatov na jugoslovanska diplomatsko-konzularna in druga predstavništva, kot se je na primer zgodilo v Bonnu in v Chikagu. Prav gotovo, da takšna zločinska kazniva dejanja škodujejo tudi meddržavnim odnosom. Tudi države, v katerih se to dogaja, čedalje bolj uvidevajo, da jim prinaša taka dejavnost le neprijetnosti (in škodo. To je uvidela celo Zahodna Nemčija, ki je — kakor smo poročali tudi v našem listu — pred nedavnim razpustila eno izmed teh organizacij. osiROKerosveru NEW YORK. — Več kot sto dni je bil New York brez svojih velikih časopisov, ker so tiskarji stavkali, da bi si tako priborili izboljšanje svojega položaja. V teh dneh je bila stavka zaključena s polnim uspehom tiskarniških delavcev, medtem ko v gospodarskih krogih že računajo, kakšno Škodo je povzročila posameznim panogam gospodarstva. Skupno jo cenijo na okoli 140 milijonov dolarjev: 101,2 milijona dolarjev Škode so utrpeli izdajatelji časopisov, 29 milijonov kanadski dobavitelji časopisnega papirja, 11 milijonov prodajalci časopisov. BEOGRAD. — Jugoslovanska komisija za ustavna vpraSanja je predložila zvezni ljudski skupSčini osnutek ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije in je pričakovati, da bo skupSčina obravnavala osnutek nove ustave v začetku aprila. Osnutek ustave je bil sestavljen na podlagi javne razprave, ki je trajala nad Štiri mesece. Več kot 70.000 zborovanj se je udeležilo nad 6 milijonov državljanov, ki so razpravljali o novi ustavi, kakih 300.000 pa jih je prispevalo predloge in mnenja. D2AKARTA. — V Indoneziji je priSlo do katastrofalnega izbruha vulkana Agung. Po nepopolnih podatkih je ob tej nesreči zgubilo življenje nad 1500 ljudi, okrog 250.000 prebivalcev pa je zbežalo z ogroženega območja. Indonezijski predsednik Sukamo je izbruh vulkana razglasil za .nacionalno nesrečo* in pozval javnost, naj vsakdo stori vse, da bi pomagali tisočem, ki so v nesreči izgubili dobesedno vse. AL2IR. — Alžirska vlada je objavila dekret, s katerim bo priSla celotna imovina Evropejcev, ki so od-Sli iz Alžirije, pod administrativno upravo alžirske države. Formalno bodo imeli lastninsko pravico do te imovine !e vedno prejšnji lastniki. Evropejci so pustili v Alžiriji približno milijon hektarov najboljie zemlje ter približno 500 večjih in manjših industrijskih podjetij. LJUBLJANA. — Med nedavnim obiskom v komisiji za verska vprašanja LR Slovenije je generalni vikar ljubljanske nadfkofije dr. Josip Pogačnik sporočil, da je bil imenovan za pomožnega škofa ljubljanske nadškofije. V razgovoru s predsednikom komisije Borisom Kocijančičem je bila poudarjena obojestranska želja pa nadaljnjem utrjevanju dobrih medsebojnih odnosov. Podražitev se bo še nadaljevala Inštitut za proučevanje gospodarstva je v svojem zadnjem poročilu spet ugotovil, da so se življenjski stroški znatno povišali: številne vrste blaga so se podražile, dohodki pa so v glavnem ostali na stari višini. Pri tem pa je inštitut upošteval le razvoj letošnjega februarja, toda val podraževanja se nemoteno nadaljuje in se bo, kakor vse kaže, nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih. V teku štirimesečnih pogajanj o novi vladi sta se namreč obe vladni stranki sporazumeli o ukrepih, ki bodo nujno imeli za posledico nove podražitve. Konkretno je bil dosežen sporazum o podražitvi mleka za 40 grošev pri litru, masla za 1,60 šil. pri kilogramu in sladkorja za 80 grošev pri kilogramu, kruh naj bi se podražil za 60 grošev pri kilogramu, podražilo pa se bo tudi pivo, ker bo zvišan davek za 20 grošev na liter, zvišanje izravnalnega davka pri uvoženem blagu pa bo povzročilo podražitev cele vrste potrošnega blaga, da niti ne govorimo o nameravanem zvišanju davka na promet. Vsaka konkretna podražitev ima po starih izkušnjah prej ali slej za posledico podražitve tudi na drugih področjih. Podoben razvoj tudi tokrat ne bo izostal in je treba računati s tem, da bo šiling, o katerega stabilnosti je bilo že toliko govora, v prihodnjih tednih in mesecih spet postal »manjši«, kar bo razumljivo najbolj prizadelo tiste sloje prebivalstva, ^ ki so morali že doslej računati z vsakim grošem. BONN. — Vodja kričanskodemokratske skupine v zahodnonemškem parlamentu in bivši zunanji minister^ Heinrich von Brentano je več dni bival v Ameriki, kjer je imel razgovore z vodilnimi funkcionarji ameriškega zunanjega ministrstva in s člani kongresa. Po izjavah diplomatskih krogov je bila njegova misija tokrat v tem, da prepriča ameriške predstavnika o neokrnjeni privrženosti Zahodne Nemčije prijatelj-* stvu in sodelovanju z ZDA ter da potrdi popolno lojalnost Bonna do NATO. Po teh razgovorih je Brentano izjavil, da mu je v precejšnji meri uspelo zmanjšati ameriško zaskrbljenost in sumičenja glede fran-cosko-nemškega sporazuma. PRAGA. — Prvi sekretar CK KP Češkoslovaške An-tonin Novotny je napovedal nov sedemletni plan gospodarskega razvoja Češkoslovaške, ki bo — kakor tudi naslednji letni plani — izdelan v skladu s potrebami krepitve in poglabljanja mednarodne socialistične delitve dela v okviru sporazuma o gospodarskem sodelovanju med vzhodnoevropskimi državami. Maslo za mazanje strojev Oblasti Evropske gospodarske skupnosti računajo, da bo v njenem območju prišlo letos do pomembnih viškov masla. Pravijo, da ga bo kar 100.000 ton ali 10.000 vagonov preveč. Čer 12 let, to Je leta 1975, pa pričakujejo, da bo imela EGS 400.000 ton masla preveč in se bojijo, da zanj tudi po najnižjih cenah ne bodo našli kupca. Spričo tega razvoja so se v EGS pričeli bavitl z naravnost noro mislijo, da bi bilo treba maslo denafurirati in ga namesto za človeško prehrano uporabiti za mazanje strojev ali za proizvodnjo mila. Ta oblika preprečevanja .poplave" trga z maslom bi letos stala okoli pol milijarde mark, leta 1975 pa že 2 milijardi mark. Ali vodilni krogi EGS res ne vedo, kam z maslom! — To vprašanje se vsiljuje, če pričnemo o teh načrtih podrobneje razmišljati. Prav gotovo je tudi v državah EGS odstotek prebivalstva, ki si ne more privoščiti zaželjene količine masla, še zelo velik. Prav gotovo pa je tudi, da bi si ga ta del prebivalstva rad privoščil, če bi ga dobil po primerno nižji ceni. Toda s podobno .senzacijo" je tudi že v Avstriji postregla mlekarska industrija. » Razlika je le v tem, da je ta industrija maslo raje po močno znižani ceni izvažala, namesto da bi ga dala po isti ceni domačemu prebivalstvu. V EGS pa ga nameravajo raje prodati za 2 marki kot mazilo strojev, samo da ga ne bi bilo treba nekoliko ceneje dati na razpolago revnejšim slojem prebivalstva, menzam in šolskim kuhinjam. Nekateri ljudje imajo pa res čudne .socialne" nazore! Na zagrebškem velesejmu letos še več tujih držav Za spomladanski mednarodni velesejem v Zagrebu, ki bo od 12. do 21. aprila, se^je razen številnih domačih razstavljavcev že doslej prijavilo 17 evropskih, azijskih in ameriških držav. Medtem ko je na lanskem spomladanskem zagrebškem velesejmu vključno Jugoslavije sodelovalo 15 držav, so za letoš-njo prireditev najavile udeležbo Avstrija, Češkoslovaška, Danska, Vzhodna Nemčija, Francija, Finska, Indija, Italija, Liechenstein, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Sovjetska zveza, Združene države Amerike in Zahodna Nemčija, možno pa je, da se bosta prijavili tudi še Bolgarija in Velika Britanija. Veliko število udeležencev iz tujih držav, ki raste od leta do leta, dokazuje, da tudi spomladanske zagrebške prireditve postajajo vse bolj znano in zanimivo mednarodno tržišče za prodajo industrijskega blaga in surovin. V sejemskih dneh bo v velesejemskih paviljonih vrsta prireditev in razstav. Hkrati z mednarodnim sejmom blaga za široko potrošnjo bodo priredili še III. mednarodni sejem prehrane in opreme za prehrambeno industrijo, II. mednarodni sejem lesa in opreme za lesno industrijo, II. mednarodno razstavo »Medicina in tehnika«, VII. obrtniški sejem, VIII. razstavo merilne in regulacijske tehnike ter avtomacije, razstavo turizma in še revijo sodobnega oblačenja. Poleg tega pa dajejo sejemskim prireditvam velik pomen še razne strokovne manifestacije, kot so seminarji, predavanja in posvetovanja, ki omogočajo, da strokovnjaki izmenjajo svoje izkušnje, ki so proizvajalcem v veliko pomoč pri uvajanju novosti v proizvodnji, v prizadevanjih za izboljšanje kakovosti in pri prodaji blaga. WASHINGTON. — Komisija za revizijo programa pomoči Amerike tujini je v poročilu, ki ga Je pred* ložila predsedniku Kennedyju, predlagala, naj se se* danjl program pomoči nadaljuje tudi naslednja tri leta. Poročilo vsebuje tudi priporočilo, naj se voja* !ka in ekonomska pomoč nekaterim državam zmanjia ali popolnoma ukine. Tako zmanjšanje pomoči Je ko* misija zahtevala zlasti v primeru Španije In Portugalske, »katerima daje Amerika več, kot znaša ustrezno nadomestilo”. SASEBO. — V Sasebu na Japonskem je bilo zborovanje v znamenje protesta proti pristajanju ameriških jedrskih podmornic v tem pristanišču. Na koncu zborovanja so sprejeli deklaracijo, v kateri je rečeno, da se bodo prebivalci Saseba uprli .z zelo ostrimi ukrepi*, če bi japonska vlada dovolila ameriškim podmornicam pristajati v tem pristanišču. Protestnega zborovanja se je udeležilo okoli 7000 ljudi* RIO DE JANEIRO. — Te dni bo v Riu de Janelro kontinentalni kongres solidarnosti s Kubo. KongresO se bodo udeležile napredne osebnosti iz Brazilijo In drugih držav Latinske Amerike, pričakujejo p* tudi goste z drugih kontinentov. Zaradi tega kongresa je prišlo do gotove napetosti v odnosih med Brazilijo in Ameriko in je Washington s svojimi znanimi oblikami pritiska skušal kongres sploh onemogočiti* Vendar to očitno vmešavanje Amerike v notranje za-deve drugih držav ni rodilo uspeha. MADRID. — Španski diktator Franco je šele pred nedavnim nastopil proti trditvam, da bi bil njego* režim nedemokratičen. Toda po izjavi vojnega te* žilca španske vojske je bilo v zadnjih šestih leti* 78 procesov proti ljudem, ki so bili obtoženi »podfal-ne dejavnosti”, kar znese povprečno 13 procesov P0 leto. Čeprav Je vojni tožilec to število imenoval »n0* znatno”, procesi dovolj jasno govorijo, kako .dem*' kratičen”v Je sedanji režim v Španiji. 2ENEVA. — UNESCO je sklical konferenco, na k0‘ feri bodo proučevali vprašanja razvoja tiskovni!1 agencij v Afriki. Na konferenco so povabljeni pr*d' stavniki 33 afriških dežel in opazovalci iz najveČj1*1 svetovnih tiskovnih agencij. Konferenca bo od 1* 6. aprila. MOSKVA. — Direktor moskovskega astronomski0 inštituta Martinov je sporočil, da je avtomatska »oljska postaja .Mars-1”, ki so Jo Izstrelili lani 1* n° vembra, oddaljena od Zemlje 98,836.000 kilometre*' 19. junija pa naj bi prispela na Mars. Radijska **•' za s postajo še vedno deluje, kar je po oceni M0,< tinova Izreden uspeh sovjetskih radijskih tehnik0^ Polet .Marsa-1” po Izjavi Martinova ni le znons**0 nega, marveč tudi praktičnega pomena za boda potovanja na Mars. Štev. 13 (1088) — 3 ti a b ^ 'ii u * u Slovenski prosvetaši iz Trsta so z velikim uspehom gostovali v Beogradu 29. marec 1963 Brez knjige tudi danes ni izobrazbe Tolikokrat ponavljana hvalnica knjigam izzveni v sedanjem času včasih smešno. Smešno zategadelj, ker nam knjiga danes ne pomeni več tisto, kar nam je nekoč, ko smo jo pogrešali, jo iskali, se trgali zanjo, ko nam je bila vse hkrati: za pouk in razvedrilo, v uteho in zabavo. Za knjigo je potreben čas, potrebna je zbranost, sedanji način življenja pa gre mimo obojega. Značilnost našega časa — tako je povsod, ne le pri nas — je, da knjigo lahko kupiš ne le v knjigarni, ampak pri kiosku na ulici, na kolodvoru, jo vzameš s sabo na potovanje, jo bereš ali ne, samo začneš brati in nehaš, ko si na cilju, jo pozabiš ali celo od-vržeš. Toda za branje nam je potrebna zbranost, tišina, te pa v avtobusu ni, na vlaku tudi ne, pri odprtem oknu spet ne, tudi v sobi jo je težko najti, ker se od nekje vreščeče oglaša popevka iz radia. In vendar si ne moremo misliti sedanjega sveta brez knjige, brez dobre knjige, brez zbranosti ob njej, brez tistih ur ob njej, ki nam v sedanjem hrupu največkrat pomenijo najlepša doživetja. Naša kultura temelji na knjigi. Knjiga ohranja spoznanja in dognanja prejšnjih rodov in jih posreduje dalje. Nove ideje, nova spoznanja, odkritja moremo spoznati in širiti samo s knjigami. Brez knjige si ni niogoče misliti sedanje znanosti. Izsledki velikih znanstvenikov najdejo pot do nas samo po knjigi. Pri sedanjem splošnem napredku na vseh področjih znanosti, tehnike, kemije, gospodarstva, industrije itd. imamo seveda pred očmi predvsem laboratorije in aparate, toda rezultate poizkusov, študij in dognanj moremo ohraniti samo v knjigah, sicer bi bilo vse to brez koristi in izgubljeno za zanamce. Razumen bralec bo našel v knjigah tudi znisli, ki vsebujejo globoko modrost. Važno je, da knjigo v miru in s premislekom moremo hrati. Radio, film, televizija nam v marsičem nadomestijo govorjeno besedo, njeno lepoto in globino pa občutimo najbolj, kadar smo ob knjigi sami, tihi in zbrani. Od knjige k avtomobilu — zaskrbujoče vprašanje našega časa in razmer tudi pri nas. Ljudje se odrekajo knjigi, otrokom, družini, stanovanjski in osebni kulturi samo zato, ker nočejo »zaostajati«, ker hočejo iti vštric s sodobno množično civilizacijo, ki ji je edini eilj — avto. Če je bila v prejšnjem stoletju 'n deloma še v razdobju med obema vojnama knjiga in izobrazba širokih plasti merilo nase kulturne razvitosti, je danes neizobraženost in motorizacija prav gotovo tudi znamenje nase civilizacije. Človek tem več velja, čim bolj-s0stinske gospodarske organiza- Clen us k| J^avni organi in organizacije, Prihajajo v svojem delu v stik z občani, uporabljajo dvojezične obrazce (formularje — op. ured.) za vse občane. Uporaba dvojezičnih obrazcev je obvezna zlasti v matični službi, občinski dohodarstveni službi, zdravstveni službi, službi varstva dela in socialnega varstva, službi socialnega zavarovanja, na občinskem sodišču in v drugih službah, ki redno prihajajo v stik z občani. Obveznost uporabe dvojezičnih obrazcev v službah iz prejšnjega odstavka se nanaša zlasti na: — osebne legitimacije in matične listine; — davčne in druge obvezne prijave občanov; — odločbe, potrdila, obvestila in druge akte, namenjene občanom; — vloge, za katere so predpisani obrazci; — druge listine, ki so namenjene občanom, oziroma s katerimi se občani obračajo na državne organe, pa se zanje uporabljajo obrazci.« Člen 149 »Državni organi, delovne organizacije, ki poslujejo s strankami, ter politične in druge družbene organizacije uporabljajo v svojem poslovanju dvojezične pečate in žige.« Člen 150 »Zagotovljena je dvojezičnost sodnih in drugih postopkov. Kazenski in upravni kazenski postopek se vodita v narodnem jeziku obtoženega občana, vsi drugi postopki, v katerih nastopa ena stranka, pa v narodnem jeziku občana-stranke. Postopki, v katerih nastopata dve ali več strank, od katerih je ena občan italijanske narodnosti, se vodijo v slovenskem i n italijanskem jeziku.« Člen 151 »Sodni zapisniki v postopku, v katerem nastopa občan italijanske narodnosti kot edina stranka, se pišejo v italijanskem jeziku. V italijanskem jeziku se pišejo tudi vsi drugi zapisniki v postopkih, v katerih sodelujejo družbeno-poli-tične organizacije z območja občine italijanske narodnosti. Zapisnik o uradnih opravilih, pri katerih je ena od strank občan italijanske narodnosti, se piše v slovenskem in italijanskem jeziku tako, kakor je uradno opravilo potekalo.« Člen 152 »Upravni organi, sodišča in drugi organi, ki izdajajo uradne akte v zakonito določanih postopkih, morajo te akte izdajati občanom italijanske narodnosti v o b e h jezikih. V primeru iz prejšnjega odstavka se oba akta štejeta za izvirna.« Člen 153 »Zakonska zveza med občani italijanske narodnosti se sklepa v italijanskem jeziku.« Člen 158 »Razglasi na oglasnih deskah državnih organov in drugi javni razglasi in naznanila državnih organov ter družbeno-političnih in drugih organizacij ter javni plakati, ki se razobešajo na dvojezičnem območju občine, morajo biti dvojezični. Vsako javno naznanilo ali obvestilo, ki ga organi in organizacije iz območja občine objavijo v lokalnem časopisju in je namenjeno vsem občanom, mora biti objavljeno v o -b e h jezikih.« Člen 159 »Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov morajo biti objavljeni v obeh jezikih. Občina skrbi za to, da je tudi vsako drugo obveščanje občanov takšno, da omogoča seznanitev obeh narodnostnih skupin.« Ob teh določilih res lahko ugotovimo, da je manjšinsko vprašanje v Jugoslaviji vzorno rešeno in mislimo, da bi taka manjšinska zakonodaja lahko služila za vzor fudi drugim državam. Predvsem pa bi si jo morali nekoliko bliže ogledati tisti, ki tako radi govorijo o .vzorni" rešitvi manjšinskega vprašanja pri nas v Avstriji. Pri tem moramo še pomisliti, da uveljavljajo tako manjšinsko zaščito v Jugoslaviji brez predhodnega .ugotavljanja manjšine" in ne glede na število pripadnikov manjšinskega naroda v posameznih občinah, predvsem pa brez tozadevnih obveznosti, ki bi izhajale iz kakšne mednarodne pogodbe. Po vsem tem nam postane le še bolj jasno, da manjšinsko vprašanje v naši državi še zdaleka ni rešeno tako, da bi res mogli govoriti o enakopravnosti in da bi manjšine lahko u-spešno Izpolnjevale plemenito vlogo mostu med sosednimi narodi in državami. SPZNAZ' Kaj so preusmeritvene skupnosti? Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je lani izdelalo smernice za subvencije in pocenjene agrarne investicijske kredite v svrho gospodarske preusmeritve v kmetijstvu. Z izdatnim pospeševanjem gospodarske preusmeritve hoče ministrstvo doseči, da bi bila čim večjemu številu kmetijskih obratov in kmečkih družin zagotovljena trajnejša eksistenca. Tako eksistenco pa je v danih pogojih le redko kje mogoče zagotoviti z zvišanjem cen za kmetijske pridelke, marveč jo je mogoče zagotoviti v prvi vrsti s stopnjevanjem dohodkov in z znižanjem proizvodnih stroškov, skratka z večanjem produktivnosti ljudi, ki delajo na kmetiji in z odgovarjajočo preusmeritvijo kmečke proizvodnje in gospodarjenja. Ti ukrepi pa so najbolj učinkoviti, če so izvedeni v skupnosti soseščine ali večjega števila kmetov na vasi oz. v občini. V ta namen kmetijsko ministrstvo priporoča ustanavljanje tako imenovanih pr e usmeritvenih skupnosti — Umstellungsgemeinschaften. Pod določenimi pogoji kmetijsko ministrstvo te skupnosti tudi posebno podpira s pocenjenimi krediti in subvencijami. Kmetijsko ministrstvo pravi, da je treba preusmeritvene skupnosti prvenstveno pospeševati v gospodarsko zaostalih krajih in področjih. Tozadevne smernice pravijo, da je treba kmetije v takih krajih preiskati, jim sestaviti potrebne preusmeritvene načrte in jim stati pri uresničevanju teh načrtov ob strani z nasveti in podporami. Ta naloga pripada pospeševalni službi kmetijske zbornice. Predpogoj za nastanek in delo preusmerit-venih skupnosti je, da se vsaj 50 °/o kmetov določenega področja ali kraja pismeno prijavi k sodelovanju v preusmeritveni skupnosti. Delo preusmeritvene skupnosti se prične s sestavo preusmeritvene ga načrta. Ta načrt mora vsebovati • opis obstoječih gospodarskih razmer na kmetijah, ki so se združile v skupnost, • utemeljitev vključitve v akcijo za preusmeritev, • opis zaželjenih oz. potrebnih ciljev preusmeritve, • opis potrebnih ukrepov za dosego teh ciljev, • čas oz. obdobje, v katerem naj bi bila preusmeritev izvedena. Člani skupnosti so obvezani, da sklenjeni načrt tudi v resnici izvedejo. Pri sestavi načrta pomaga skupnosti kmetijska zbornica s svojimi strokovnjaki, načrt pa mora odobriti kmetijsko ministrstvo. Za njegovo izvajanje dobi skupnost dodeljenega stalnega gospodarskega svetovalca, ki mora najmanj dvakrat na leto obiskati vsakega člana skupnosti in ki mu mora biti tudi drugače z nasveti na razpolago. V okviru preusmeritvenega načrta mora skupnost imeti za vsako leto odgovarjajoči letni načrt, iz katerega so razvidni v tem letu po vrstnem redu preusmeritvenega načrta predvideni ukrepi. Kot taki pa pridejo v poštev • zboljšanje transportnih pogojev do kmetije in na kmetiji potom tovornih in gospodarskih potov, žicnic, zložitve zemljišč itd., • elektrifikacija kmetij, osušitev ali namakanje zemljišč in zboljšanje oskrbe kmetij s pitno vodo, • zboljšanje gospodarske strukture kmetij potom dokupa zemljišč ali pogozditve zemljišč, ki v kmetijski rabi niso rentabilna, • mehanizacija gorskih in malih kmetij ter zboljšanje gospodarstva z gnojem, • zboljšanje gospodarskih in po potrebi tudi stanovanjskih poslopij, • preusmeritev rastlinske proizvodnje, kakor to odgovarja talnim in klimatskim pogojem, • intenzivacija gospodarskih panog in po potrebi uvedba novih, • zboljšanje načinov proizvodnje in obratovanja potom povečanja proizvodnje, produktivnosti in kvalitete rabe zemlje in živinoreje. Načelno so pospeševanja s strani države pri izvajanju letnih načrtov deležni le kmetje oz. člani skupnosti, pri katerih je razvidno, da v redu gospodarijo. Pospeševanje s strani države obstoja v prvi vrsti v pocenjenih kreditih. Kjer ti ne zadostujejo, so na razpolago tudi subvencije, oboje šele, ko so lastna sredstva skupnosti oz. njenih članov (denarna in naturalna) izčrpana. Višino subvencij določi kmetijsko ministrstvo, višina pocenjenih kreditov pa je določena z največ dvemi tretjinami skupnih stroškov. Kredite je treba vrniti tekom deset let. Kjer bi bili dodeljeni krediti in subvencije skupno, skupna vsota ne sme presegati dve tretjini skupnih stroškov. \AJ _ .. 1 1 Xa m n s ; 'J sfer i •...........* ■■ 1 Po živinorejskem zborovanju v Podravljah: Pomembna konferenca odbornikov tjt_> in zaupnikov SKZ o sedanjosti in bodočnosti naše vasi V ponedeljek je imela Slovenska kmečka zveza v Celovcu pomembno konferenco, kjer je obravnavala agrarnopolitični in agrarnogospodarski položaj fer vprašanja, ki so povezana s pofrebo preusmeritve kmetovanja in gospodarske preobrazbe vasi. V tem sklopu se je konferenca temeljito bavila s smotri in organizacijo tako imenovanih preusmeritvenih skupnosti, kakor jih povsod v državi z izdatnimi sredstvi pospešuje ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Konferenca pa je posvetila tudi posebno pozornost nalogam našega zadružništva ob sedanjem gospodarskem razvoju našega podeželja. Konference so se udeležili odborniki in zaupniki Slovenske kmečke zveze ter številni mandatarji v ustanovah koroške kmetijske zbornice in v občinskih svetih. Zastopane so bile takorekoč vse občine od Pod-kloštra do Pliberka. Referate na konferenci so imeli državni poslanec Josef Steiner, kmetijski svetnik ing. H. Krautzer od koroške kmetijske zbornice in poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu dr. Mirt Z w i 11 e r. Referata o organizaciji in poteku zložitve zemljišč in o organizacijskih vprašanjih dela Slovenske kmečke zveze sta bila zaradi obsežnosti podanih referatov in diskusije k njim odložena na poznejši čas. Konferenca, katere se je udeležilo blizu 80 večinoma mladih odbornikov in zaupnikov Slovenske kmečke zveze, je dala bogato gradivo za pristop k reševanju skrajno perečih vprašanj kmetijstva, kmečkih družin in vasi južne Koroške. Že januarski in februarski sestanki Slovenske kmečke zveze po vaseh so pokazali potrebo temeljitega obravnavanja vprašanj juž-nokoroškega kmetijstva in kmečkih družin sedaj, ko povsod v Evropi pričenjata na področju kmetijstva in organizacije njegove proizvodnje in vnovčevanja skupnost v soseščini alii na vasi prevzemati vlogo, ki je bila skozi dolga stoletja do zadnjih let stvar zasebne kmetije in njenega gospodarja. Ponedeljska konferenca SKZ je to potrebo v celoti potrdila in pokazala tudi v naših pogojih perspektive nadaljnjega razvoja naše vasi in potrebo po temeljiti modernizaciji miselnosti, ki korenini še marsikje po naših vaseh. Miselnost, ki je bila pravilna v večstoletnem obdobju vola in konja v kmetijstvu, je v industrijski družbi in na vrhuncu tehnične revolucije na vasi preživela in nikakor ne more biti več pravilna. Kdor zanika to dejstvo in mu trmasto postavlja nasproti svoje zastarele gospodarske nazore, si mora biti na jasnem, da bosta že bližnji čas in razvoj šla preko V sredo preteklega tedna smo se na šentjakobskem pokopališču poslovili od Stanta-čevega očeta Antona Kunčiča, ki nas je zapustil v visoki starosti 88 let. Rajni Stantačev oče se je leta 1908 priselil iz Rečice pri Bledu v Dravlje pri Št. Jakobu v Rožu, kjer je kupil štantačevo posestvo. V njem smo kmalu spoznali pridnega in veščega tesarja, ki nam je pričel delati tudi vozove in drugo orodje in ki je bil dober in ustrežljiv nasproti vsakomur. Njegovo posebno veselje pa so bile vsa leta čebele in čebelarstvo. njega in da je v največji nevarnosti, da pade pod njena kolesa. Ta bežno skicirana vsebina konference je razumljivo pokazala miz problemov, ki se jih morajo kmetje južne Koroške, odborniki in zaupniki Slovenske kmečke zveze, člani krajevnih kmečkih odborov in občinskih svetov lotiti, če hočemo: ■ obdržati kmetije v svojih rokah, ■ obvladati delo na kmetiji, ■ povečati produktivnost kmečkega dela, ■ pripraviti za trg tako blago, ki ga konzumen! zahteva in ki je v stanju ne le na domačem, marveč tudi na evropskem tržišču v kvaliteti in ceni vzdržati konkurenco drugih držav. Ni naš namen in tudi ni mogoče, da bi v tem poročilu šli v podrobnosti konference. Tudi prikazovanje težišč, na katere so se udeleženci koncentrirali, bi zavzelo preveč prostora. Vse to bo gotovo povedano na drugem mestu in ob konkretnih priložnostih. Eno pa se nam zdi ob koncu našega poročila bistveno: Številna udeležba predstavnikov južnoko-roškega kmetijstva potrjuje, da po naših vaseh in med kmečkim prebivalstvom prodira in se širi spoznanje potrebe skupnih nastopov in sodelovanja. Naši kmetje se pričenjajo v vedno večjem obsegu zavedati, da drugače naše kmetije in vasi zaradi splošne gospodarske zaostalosti v preteklosti ne bodo kos sedanjosti in bodočnosti, ki trka neusmiljeno na vrata vsake kmetije in ki terja sodelovanje in delitev dela v soseščini in skupnosti. Predhodni sestanki po vaseh, živinorejsko zborovanje v Podravljah in ponedeljska konferenca pa so tudi znamenja rastoče zavesti med našimi kmečkimi ljudmi, da se za njihove težave in za pot iz zaostalosti v preteklosti k potrebnemu napredku sedaj in v bodoče nihče ne bo brigal, če se za to ne bodo brigali sami, tako skupno kakor tudi vsak na svojem mestu in v svoji funkciji. Ker je bil vse svoje življenje narodno trden in neomahljiv, je moral leta 1942 tudi rajni Kunčič s svojo družino deliti trdo usodo slovenskih izseljencev. V taborišču si je žena nakopala trdovratno bolezen, kateri je potem v letih po svoji vrnitvi iz izseljenstva podlegla. Ob odprtem grobu se je od štantačeve-ga očeta poleg domačega župnika poslovil tudi predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer. Žalujoči družini naše iskreno sožalje. V SPOMIN SELSKIM ŽRTVAM Slovensko prosvetno društvo »Košuta" v Selah priredi v nedeljo, dne 31. marca 1963 ob 14. uri v gostilni »Pri žagi" predavanje Življenje in trpljenje koroških Slovencev Janko Ogris bo govoril o zgodovini koroških Slovencev od razpada avstro-ogrske monarhije do vrnitve izseljencev leta 1945, Hanzej V/eiss pa bo predvajal slike, ki jih je posnel v koncentracijskih taboriščih Dachau in Mauthausen ter na spominski proslavi ob 20-letnici izseljevanja v Celovcu. Na prireditev, ki bo posvečena spominu selskih žrtev, katerih muče-niške smrti pred dvajsetimi leti se bomo v kratkem spominjali, vsi prisrčno vabljeni. Odbor Slovensko prosvetno društvo »Danica" v Št. Vidu v Podjuni uprizori v nedeljo, dne 31. marca ob 2. uri popoldne pri Voglu v Št. Primožu znano Jurčičevo igro DESETI BRAT Igro bodo ponovili v nedeljo, dne 7. aprila ob 7. uri zvečer. OBVESTILO Zveza slovenske mladine v Celovcu ima v nedeljo, dne 31. marca 1963 s pričetkom ob 9.00 uri dopoldan v Dijaškem domu, Tarviser Strafje 16 svoj občni zbor in vabi vse člane, da se ga zanesljivo udeležijo. Sele - Kot Pomladi leta 1960 smo imeli »Pri žagi« prvič šofersko šolo, ker je tudi v naš prej tako tihi Kot pričela vdirati motorizacija. Tedaj nihče ni mislil, da bomo imeli v najkrajšem času pri nas že kar 10 osebnih avtomobilov. Danes pa kaže, da se bo to število kmalu povečalo. »Pri žagi« se je namreč pričel po večerih drugi šoferski tečaj, ki ga fantje in možje našega Kota, ki še nimajo avtomobilov, pridno obiskujejo. Tečaj vodi Zavrov Dolfej iz Šmarjete v Rožu. Vnetost za tečaj je taka, da v gostilni »Pri žagi« tudi čez dan ne slišiš skoraj kaj drugega kot pogovore o prometnih znakih, prometnih pravilih, križiščih in o tem, kako je šlo enemu ali drugemu pri prvih poskusnih vožnjah v Celovcu. Našim pridnim »učencem« želimo, da bi se pri izpitih kar najbolj uspešno odrezali. Medtem ko Foltej pri Zgornjem Maleju že sanja o avtomobilu, ki ga bo kupil, ko bo imel v rokah tisto zaželjeno izkaznico, pa premišljuje Albin pri Spodnjem Maleju, kakšen »voziček« bi kupil za svojo hčerkico, ki mu jo ie žena pretekli teden porodila v celovški bolnišnici. H temu veselemu dogodku ženi Miciji in Albinu iskreno čestitamo. Veselila se bosta tudi sinova Peter in Toni, ko bo mama pripeljala iz Celovca majhno sestrico. Nova telefonska številka uradov koroške deželne vlade v Celovcu Koroška deželna vlada in njeni u-radl v poslopju Arnulfplatz 1 (staro poslopje deželne vlade) fer v stolpnici In v poslopju Mief|taler Strafje Imajo od preteklega tedna naprej novo telefonsko številko. Vse urade v teh poslopjih je mogoče dobiti le na telefonsko številko Celovec 71-8-11. KOLEDAR Petek, 29. marec: Ciril Sobota, 30. marec: Janez Nedelja, 31. marec: Modest Ponedeljek, 1. april: Hugo Torek, 2. april: Frančiiek Sreda, 3. april: Rihard Četrtek, 4. april: Izidor Zahtevamo pravico javnosti za kmetijsko šolo v Podravljah! Slovensko šolsko društvo v Celovcu je pretekli teden pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju vložilo prošnjo za priznanje pravice javnosti kmetijski šoli v Podravljah. Prvo tozadevno prošnjo je leta 1956 vložila Slovenska kmečka zveza kot tedanji lastnik šole, vendar na prošnjo ni dobila odgovora, šele na Intervencijo zunanjega ministra dr. Kretskega, katerega so predstavniki koroških Slovencev ob razgovoru o izvedbi člena 7 državne pogodbe opozorili tudi na to nezdravo stanje, je kmetijsko ministrstvo lani odgovorilo, da pravice javnosti kmetijski šoli v Podravljah ne more podeliti, ker niso docela izpolnjeni tozadevni pogoji. Sedaj je Slovensko šolsko društvo, ki je medtem postalo lastnik šole, kmetijskemu ministrstvu sporočilo, da s strani šole ni več nobene ovire za priznanje pravice javnosti. Istočasno je šolsko društvo ministrstvo prosilo, da podeli kmetijski šoli v Podravljah pravico javnosti za desetletnico njenega obstoja. Slovenska kmetijska šola v Podravljah je bila namreč ustanovljena 14. maja 1953. Ob tej priložnosti sta se ravnatelj kmetijske šole Podravlje, ing. Franc E i n s p i e -I e r in tajnik Slovenske kmečke zveze Blaž Singer zglasila tudi pri prezidentu koroške kmetijske zbornice državnemu poslancu Gruberju, ki je obljubil svoje posredovanje pri kmetijskem ministrstvu In hkrati zagotovil kmetl|ski šoli v Podravljah tudi pomoč v drugi obliki. Dravlje pri št. Jakobu v Rožu PRVI OZNANJEVALCI POMLADI Peboan in Seegwun Ha travniku je bilo še mnogo snega in ko s<> se otroci v nedeljo popoldne igrali, so naredili sneženega moža. In kako je bil 'eP- Ponosno je stal tam in se smejal zlatemu sončku, ki ni moglo pokukati skozi flosle sive oblake. Nekega dne pa je zapihal topel veter in oblaki so pričeli bežati na vse strani. Ved-no manj jih je bilo. Sonček se je veselo sme-Jol In poščegetal porednega sneženega moto po njegovem širokem trebuščku. Sedaj pa se sneženi mož ni več smejal. Njegov prej tako veliki trebuh je postajal vedno manjši •n manjši. Vse naokoli se je že topil sneg In zelena travica je nastavljala soncu svoje mr*le listke, da jih pogreje. Sneženi mož je Pričel jokati. Debele kaplje so drčale po nje- Danes Danes muc beži pred miško, tiček nosi polžjo hiško, polžek v gozdu žvrgoli, psiček poje: kikiri!... Ovca pase zdaj volkove, ribica kot lev zarjove, veverica v zemlji spi, krt po drevju se podi... Ta poskočnica vesela, mislite, je — laž debela ali coper zlobnih vili ne — le prvi aprili Danilo Gorinšek govem trebuščku na tla. Ni bil več sneženi mož, ampak smešna kepa snega. Vse je bilo tiho. Nenadoma pa se je zaslišalo rahlo cingljanje: „cin, cin, cin, cin". Čez nekaj časa je umolknilo. Potem pa se je močneje razlegal drobni cin, cin, cin, cin. Tam, kjer je prej stal nerodni sneženi mož, je iz zemlje pokukal majhen, droban zvonček. Na glavi je imel belo kapo, obleko pa je imel zeleno. Veselo je pozvonil sončku: ..Cin, cin, ljubo sonce, kje pa so moji bratci zvončki!" Sonček pa se mu je posmejal in ni rekel ničesar. Zvonček je že hotel od žalosti zajokati, ko je nekaj zaslišal. „Tra-ra, tra-ra," se je razlegalo daleč naokoli. Zvonček se je razveselil svoje sestrice trobentice. Še enkrat je zatrobila: „Tra-ra, tra-ra!" Potem pa je hitro začebljala: „0, dragi zvonček, kaj si že vstal! laz sem pa mislila, da bom prva na tem zelenem travniku." „Dra-ga sestrica," se je oglasil zvonček, Jako sem te vesel. Bil sem že zelo žalosten, ko Svoje dni je živel nosorog. Imel je čudno navado, da je v vse vtikal svoj nos in se iz vsega norčeval. »Grbač! Grbač!" je dražil Velbloda. „Hej, ti preklal" se je posmehoval Žirafi. „Kam pa vi, stric debelokožec?' se je drl za Slonom. „Če vas takole gledam, res ne vem, kje je pri vas nos in kje rep." „Kaj pa hoče?" je sam pri sebi pomislil Slon. „S svojim rilcem sem čisto zadovoljen, le kako mu pride na um, da bi mogel biti moj rilec podoben repu?" »Sem mar grd " je pomislil velblod. »Ko bi imel na hrbtu še eno grbo, bi bil gotovo kar čeden." »Le čemu se zmrduje nad vsemi,” se je nekega dne oglasila Žirafa. »Ko bi le sebe videl . .." Prijatelji so nekje našli ogledalo in poiskali Nosoroga. Kakor hitro je ugledal Nosorog Noja, si ni mogel kaj, da ga ne bi zbodel: »Eh Noj, Noj, ti si mi res pravi! Še letati ne znaš, pa ti pravijo ptica!" Noja je bilo zaradi teh besed tako sram, da je takoj vtaknil glavo v pesek. »Poslušaj, prijatelj," je dejal Nosorogu Velblod in prišel bliže. »Mar misliš, da si ti lep?” »Seveda sem!” je zrasel Nosorog. »Pa še kako lep. Ali je med vami kdo, ki v to dvomi * »No, če to misliš, se pa poglej," je dejal Slon in postavil predenj ogledalo. ni bilo nikogar." »Otroka, otroka," je zašu-melo v sosednjem grmu, »ali sta mislila, da sta sama! Kaj sta name čisto pozabila!" se je oglasil grm. »Saj res, trobentica, poglej, tudi mačice so se prebudile," je dejal zvonček. »Oh, zdaj bo pa lepo, sonček sije in nas greje, pa tudi kar trije smo že tu," je rekla trobentica. »Veste kaj, mačice in trobentice," je rekel zvonček, »zdaj kmalu bodo prišli še drugi bratci in sestrice. Pričakujmo jih z godbo." Trobentica je takoj veselo zatrobila: »Tra-ra, tra-ra!" Tudi zvonček je zacingljal: »Cin, cin, cin, cin." Veter pa je pozibaval veje grmiča in ta je za-šumel... In res, kmalu je bila vsa trata polna rumenih trobentic in belih zvončkov. Vsi so se veselili toplega sonca in so veselo cingljali in trobili: »Cin, cin, tra-ra!" Tako je spet zaživel travnik, posut je bil s prvim pomladanskim cvetjem. Tudi on se je veselil toplih dni. Nosorog se je pogledal v ogledalo in se zakrohotal: »Ha-ha-ha! Ho-ho-ho! Kdo pa je ta žival, ki me tako zabodeno gleda? Kaj pa ima na nosu Ho-ho-ho! Ha-ha-ha!” Medtem ko se je gledal v ogledalu in se krohotal, so Žirafa, Slon, Velblod in Noj spoznali, da Nosorog mi le zloben, marveč tudi zelo bedast. Spogledali so se in sklenili, da se ne bodo več zmenili za njegova zbadanja. 000<>0^<>000<>0<>0<>0<><><>0<><>00 | fp&mlcuL it pfillcL 9 X Skrjanček poje, žvrgoli, X 9 pomlad veselo nam oznanja; 9 O pomladi vse se veseli, X X grm zeleni, drevo poganja. X 0 Prej v led vkovan, zdaj prost Šumija o X potok in se po polju vije; X X v njem družba ribic se igra, 9 9 in z neba gorko sonce sije. X X Cvetlice ob straneh cveto, 9 v zvončki, trobentice, zlatice; <> X po njih čebele med bero X X in v soncu plešejo mušice. 9 9 ]. Stritar X S X OO<>0OO0<>OO<>OO0OOOOOOOOOOOO<><>9O Indijanska pripovedka o zimi in pomladi Star mož je sedel v svoji koči ob zamrzli reki. Bilo je proti koncu zime in ogenj mu je skoraj ugasnil. Zdel se je zelo star in zelo zapuščen. Njegovi kodri so bili beli od starosti in tresel se je po vseh sklepih. Dan za dnem mu je mineval v samoti in slišal ni nič drugega, kakor grom nevihte, ki je pometala sveže zapadli sneg. Nekega dne, ko je njegov ogenj pravkar ugašal, se je približal lep mlad mož in stopil v njegovo domovanje. Lica so mu rdela od mladostne krvi, oči so mu živahno sijale in na ustih mu je trepetal nasmeh. Hodil je z lahkim in hitrim korakom. Okrog glave je namesto bojevniškega traku nosil venec mehke trave, v rokah pa je držal venec cvetja. »Ah, sin moj!« je rekel starec, »srečen sem, ko te vidim. Pridi noter. Pridi in pripoveduj mi o svojih dogodivščinah in katere tuje dežele si videl. Prebijva noč skupaj. Govoril ti bom o svojem junaštvu in o svojih junaških delih in o tem, kaj lahko storim. Ti pa boš ravnal prav tako in prijetno nama bo.« Potem je potegnil iz svoje vreče nenavadno kovano, starinsko pipo in ko jo je napolnil s tobakom, ki je imel nežen okus zaradi mešanice posebnih listov, jo je podal svojemu gostu. Ko je bilo obreda konec, je začel govoriti. »Pihnem,« je rekel starec, »in potok obstane. Voda postane trda in trdna kakor prozoren kamen.« »Dahnem,« je rekel mladenič, »in cvetice vzcveto na livadi.« »Stresem svoje kodre,« je odvrnil starec, »in sneg pokrije deželo. Listi padejo z dreves na moje povelje in moj dih jih odnaša. Ptice se vzdignejo z vode in odlete daleč v drugo deželo. Živali se skrivajo pred mojo sapo in celo zemlja postane tako trda kakor kremen.« »Stresem svoj venec,« je dodal mladenič, »in topli curki dežja padejo na zemljo. Rastline vzdignejo svoje glave iz zemlje in trepetajo od veselja kakor otroške oči. Moj glas pokliče ptice nazaj. Toplota mojega diha razklene reke. Godba napolni gaje, kjer hodim in vsa narava se razveseli.« Čez čas je začelo vzhajati sonce. Prijazna gorkota je zavela nad pokrajino. Starčev jezik je utihnil. Ščinkavec in modra ptica sta začela peti na slemenu šotora. Reka pred šotorom je začela mrmrati in vonj trave in cvetja, ki sta rasla, je nežno plaval v pomladanskem vetriču. Dnevna luč je mladeniču do kraja razkrila značaj njegovega gostitelja. Ko ga je zagledal, je spoznal ledeno obličje Peboanovo. Reke so mu začele teči iz oči in ko je sonce posijalo močneje, se je manjšal in manjšal, potem pa se je popolnoma stopil. Nič ni ostalo na kraju, kjer je gorel ogenj, razen majhne bele cvetlice z rožnatim robom — prve pomladanske rože. Sergej Mihalkov: Ogledalo Travniška kronika Po poročilih, ki sta jih prejemala oba konzula, je bil Sp°Pad med dunajsko vlado in Napoleonom neizogiben. •Odnosi med obema deželama se razvijao v nasprotni Jlr*eri od prisrčnih odnosov, ki se pred očmi ljudi spletajo ?a jezdnem potu nad Travnikom," je Daville dejal svoji f6ni in si tako privoščil eno tistih družinskih domislic, s Qterimi se možje z majhnim duhovnim stroškom in trudom Postavijo pred svojimi ženami, obenem pa se je vadil, Qko bo začel razgovor o tej neprijetni stvari z mladim es Fossesom. To ljubimkanje res ni moglo več dolgo Sati. Vtem pa je posegel vmes demon, ki se je imenoval "Potreba po vitezu", in je gnal Ano Marijo, da je iskala ,adih, duhovitih in krepkih mož, pa jih tudi odbijal od ^e, komaj je njen vitez kot človek iz krvi in mesa poka-človeške želje in zahteve — ta demon torej se je vme-Q| t°di sedaj in olajšal stvar Davillu in von Mittererju, če pn zadnjem sploh lahko govorimo o kakem olajšanju, je, kakor je moralo priti: trenutek, ko je razočarana na Marija z grozo in gnusom pustila vse skupaj, ušla in se zaprla v hišo, polna studa do sebe in vsega na svetu, preganjana od misli na samomor in potrebe, da muči moža ali kogar koli drugega. Ta nenavadno topli konec marca je pospešil razvoj dogotkov in sprožil krizo. V nekem sončnem jutru so spet topotali konji po ravni poti med golim leščevjem. Ano Marijo in des Fossesa je omamljala lepota in bistrina jutra. Pognala sta konja vsaksebi v galop, pa se spet srečavala zamaknjena in zasopla; žvrgolela tople besede in pretrgane stavke, ki sta jim le sama poznala smisel in pomen, od katerih je pa še bolj divje zaplata po žilah kri, vzburkana od ježe in jutranje svežine. Ana Marija je kar sredi pomenka ošvrknila konja, se zapodila v besnem galopu prav na konec pota in pustila razburjenega mladeniča sredi neizgovorjene besede, nato pa se je v koraku vrnila in nadaljevala pomenek. Ta igra je oba utrudila. Skakala sta s konj kot skušena jezdeca, se shajala in spet razhajala kot krogli, ki se nepretrgoma privlačita in naglo odbijata. Njuno spremstvo je zaostalo. Sluge in kavazi des Fossesa in Ane Marije so složno jezdili svoje nizke konjiče. Niso sodelovali v tej gosposki zabavi niti se pomešali med seboj. Čakali so, da se gospodarja znorita in utrudita, pa se bodo vrnili domov. V tem čudnem lovu sta se des Fosses in Ana Marija nenadoma srečala na koncu ravne poti, na kraju, kjer naglo zavije in postane kamnita in grapava. V tem okljuku stoji skromen borov gozdič. Na koncu so bila drevesa podobna črni stlačeni gmoti, tla pod njimi so bila rdečkasta in suha od odpadlih iglic. Des Fosses je nenadoma razjahal in svetoval Ani Mariji, naj pride in si natančneje ogleda gozd, ki spominja, kot je zatrdil, na Italijo. Beseda Italija je konzulko premotila. Vzela sta v roke povodca, gazila z nogami, otrplimi od jahanja, gladko igličasto preprogo rjaste barve in zašla nekaj korakov v gozd, ki se je zgoščal in zapiral za njima. Ana Marija je težko hodila v škornjih, pridvigujoč s prosto roko dolgi rob črnega jezdnega krila. Neodločno se je ustavila. Mladenič je govoril, kakor bi hotel zmotiti tihoto gozda in pomoriti sebe in njo. Gozd je primerjal s svetiščem ali čim podobnim. V presledkih besed pa so ostale praznine in tišine, napolnjene s kratkimi vročimi dihi in pospešenimi utripi src. Zdaj je »mladi konzul" ovil njen in svoj povodec okrog debla; konja sta mirno stala in podrhtevala z mišicami. Ana Marija se je izmikala in preplašeno in nerodno drsela po debeli preprogi igličevja. Toda prej kot se je mogla rešiti ali spregovoriti, je zagledala zardeli mladeničev obraz tik ob svojem. Sedaj ni govoril ne o Italiji ne o svetišču. Velika rdeča usta so se molče približala njenim. Zenska prebledi, razpre oči, kot bi se nenadoma prebudila, hoče ga odriniti, zbežati, toda kolena ji klecnejo. Njegova roka jo že objema okrog života. Zavpila je kot človek, ki ga zahrbtno in brez obrambe ubijejo: »Ne! Nikar!" Oči so se ji zaobrnile. Spustila je dolgi rob krila, ki ga je dotlej krčevito pridržavala, in omahnila. Zginil je poznani svet, besede in sprehodi, konzuli in konzulati. Zginila sta tudi sama v klopčiču, ki se krči in zvija na gosti, hrsteči blazini igličevja pod njima. Des Fosses je objel omrtvelo žensko in jo stiskal k sebi kot s stotimi nevidnimi rokami. Sline se mešajo s solzami, kajti ona joka, in s krvjo, ki nekomu curlja iz ustnic. Toda ne moreta narazen. To pravzaprav ni več dvoje ust. Ta objem od sle ponorelega mladeniča in razvnete ženske ne traja niti minuto. Ana Marija se nenadoma zdrzne, oči ji postanejo še večje, kakor bi zagledale prepad in grozo, vrne se ji zavest in nepričakovana moč; razkačeno pahne e — Štev. 13. (1088) Ko je pomlad prišla: Potrebna nam je splošna prenovitev Prvi topli žarki pomladnega sonca odkrijejo, da nam je polt v dolgih zimskih mesecih precej trpela. Na prvem sprehodu v samem kostimu tudi opazimo, da naša linija ni več brezhibna, kakor je bila videti v zimskem plašču. Potrebna nam je torej splošna prenovitev. Za lepoto bomo poskrbeli s shujševalnimi dietami in s posebej skrbno nego kože. Lepotno nego pa je zmeraj treba dopolniti tudi z zdravstveno nego, zlasti še sedaj, spomladi. Spite mnogo in ne bojte se, da bi vsak kratek poldnevni spanec oropal nočnega spanja. Če se počutite živčne in razburjene, se kljub temu smehljajte. Za nekaj časa se odpovejte mastnemu mesu, klobasam, mastni hrani sploh, slaščicam in alkoholu, skratka vsemu, kar je težko prebavljivo in povzroča v telesu strupene snovi. Poskusite! Hiter sirov narastek 5 kosov belega kruha, 20 dkg edamskega sira, 10 dkg lunke ali kake salame, slanine ali mesnih ostankov, 2 Jajci, pol litra mleka, 4 dkg drobtin, 3 dkg margarine ali 2 dkg olja, sol paprika. Kruh sir in meso zrežemo na kocke, ki jih med seboj zmeiamo in denemo v pomaščeno kozico. Jajci razžvrkljamo z mlekom, solimo in malo papriciramo. Vse skupaj zlijemo na kocke v kozici. Potresemo z drobtinami, polijemo z oljem ali obložimo s koščki margarine. Pečemo 30 do 40 minut. Serviramo s solato. Madžarska haluška Četrt kg moke, 1 jajce, tol, slano voda; 5 dkg suhe slanine, osmina lifra kisle smetane, četrt kg skute. Iz moke, jajca, soli in vode naredimo trdo in gosto lesto. Iz primerno osulenih krp zrežemo 4 cm iiroke krpico In jih skuhamo v slanem kropu. Krpice pa lahko nadomestimo tudi s kupljenimi rezanci, ki pa morajo biti dobre kvalitete. Slanino zrežemo na kocke in jo pre-cvremo. Ocvirke poberemo, v mast pa denemo odcejene krpice. Previdno jih prepražimo (ne smejo biti premehko kuhane). Zložimo jih v plitvo skledo In polijemo s pogrelo, razžvrkljano smetano. Skuto že prej pretlačimo, jo malo solimo in zdenemo v obliki venca okoli krpic. Po krpicah potresemo gorke ocvirke. Jed damo na mizo z zeleno solato, kislim zeljem, repo ali tudi s paradižnikovo omako. Vaše felo se mora po dolgih zimskih mesecih odpočiti in osvežiti. Za to poznamo izvrstno sredstvo: POMLADNO KURO Zjutraj, takoj ko vstanete, si pripravite skodelico čaja iz velikega stebelca timijana in ene žličke pirikinih koreninic. Okoli desetih spijte drugo skodelico tega čaja. Pred jedmi popijte kot aperitiv pol vinskega kozarca kaduljinega ali rožmarinovega vina, ki si ga lahko sami pripravite po naslednjih receptih: Kaduljino (žabljevo) vino. V drogeriji kupite 80 gramov kadulje in jo osem drvi dolgo namakajte v litru težkega črnega vina. Po potrebi dodajte sladkorja. Kaduljino vino preganja znano pomladansko utrujenost in je dobro sredstvo proti pobitosti. Rožmarinovo vino pripravimo na podoben način. Nekaj vejic rožmarina (zelenega ali suhega) dobro sesekljamo in namakamo tri dni dolgo v tričetrt litra črnega vina. Iz rožmarina si lahko pripravim«} tudi čaj, ki je zlasti na mestu spomladi. Računamo 3 do 4 grame rožmarina na četrt litra kropa. Sedaj se vrnimo k dnevnemu sporedu [naše pomladanske kure! Sredi popoldneva zopet spijte skodelico timijanovega čaja. Preden greste spat, zaužijte izmenoma en večer pol čajne žličke žgane magnezije z vodo, vsak drugi večer pa skodelico zgoraj omenjenega čaja. POMLADNE JUHE Nikakor ne zamudite priložnosti, da ne bi pomladi kuhali izvrstnih pomladnih juh! Če si potrebna zelišča naberete na sprehodih v naravo, vas bo priprava jedi veljala komaj kaj več kakor nekaj dela. Tu vam zaupamo izvrsten recept: Pošteno pest koprive, regrata, kislice in nekaj peteršilja ter janeža kuhajte precej dolgo v slani vodi. Malo preden juho postavite na mizo, ji dodajte čisto malo moke. Če ljubite spremembo, poskusite še z mešanico koprive, regrata, kislice in krebu-Ijice. Kaj „menijo“ o vas vaši nohti a Drobni in lomljivi nohti pomenijo indokrvnost, pomanjkanje beljakovin ; aii Pa ie vzr°k ,emu pogosto pranje perila. Priporoča se zdravljenje z grozdjem, arzenom, vitamini in jetrnim ekstraktom. 9 Zelo mehki nohti so vzrok pomanjkanja rudninskih snovi v organizmu. Zdravijo se z zdravilom sestavljenim iz kalcija, fosforja in arzena. ® Pr°9e In podolžne brazde navadno nastajajo zaradi procesa staranja, saj se redko opazijo pri mladih ljudeh. Zdravimo jih z določenimi hormoni. a Nohti, ki se lomijo v plasteh. Lomljenje nohtov je najbrž v zvezi s po-manjkanjen kalcija ali prepogostega striženja. Nohte zdravite s kalcijem in z uporabo pilice za nohte. a Bele lise na nohtih povzročajo mehurčki zraka med nohtnimi klicami. Vzrok temu je slaba prehrana nohta ali neka poškodba. Pojav se zdravi z arzenom, kalcijem in vitamini. a Nohti z dvignjenimi robovi nastanejo zaradi prepogoste uporabe laka, zaradi nečistoče ali zaradi prepogoste uporabe manikirnlh instrumentov. Mali nasveti ■ Kar priznajte, tudi vam se je že zgodilo, da ste dvakrat solili jed. Poskusite rešiti kosilo na ta način: posodo z jedjo pokrijte z zelo gosto tanko in vlažno krpo in jo trdno zavežite ter napnite. Na krpo nasujte malo drobne soli in pustite nekaj časa. Sol s krpe bo povlekla iz jedi odvečno sol. Poskusite, rezultat vas bo presenetil. ■ Poskusite še en način proti izpadanju las: zmešajte deset žlic ruma, pet žlic olivnega olja, en rumenjak in žlico sladkorja v prahu. S to mešanico si namočite lase, preden operete glavo. Mešanica mora priti prav do lasnih korenin, da bo učinkovala. Po možnosti jo pustite učinkovati 1 do 2 uri. Potem glavo operite kot navadno. Popoldanski počitek Zdravniki menijo, da se je po kosilu zelo koristno za nekaj časa odpočiti, in to duševno in telesno. Tisti, ki bolehajo na srcu, imajo težave z želodcem in jim je tak počitek celo neogibno potreben. Ni treba, da redno ležete, lahko se odpočijete tudi na divanu ali naslonjaču. Niti ni dobro po kosilu zaspati, ker spanje otežkoča prebavo. Počitek naj traja od pol ure do največ poldruge ure. Daljši popoldanski počitek bi le povzročil, da bi ves ostali del dneva bili leni. Počitek je koristen tudi otrokom. Seveda ne bomo zahtevali od njih, da bodo mirno sedeli, kot to znajo odrasli. V tem času pa naj le bodo manj živahni, naj ne skačejo in tekajo takoj, ko so vstali. Najlaže je, da otrok takrat morda riše ali podobno. Seveda ne bomo rekli, da ni gibanje otroku potrebno; toda ne po kosilu. Njegova kravata Za kravate so moški prav posebno občutljivi. Saj je kravata tudi edini del moške obleke, pri kateri moški lahko svaj malo razvije svojo fantazijo. Lepa gladka in čista kravata je zato želja vsakega moškega. In to željo mu lahko izpolnimo. Treba je le malo skrbi: Če moški dan za dnem nosi isto kravato, se ne sme čuditi, če kravata kmalu izgubi svojo obliko. Zato naj nosi več kravat, ki si jih redno izmenjuje. m Zvečer je treba kravato skrbno položiti preko stolovega naslonjala. Očiščeno kravato ovijemo okoli čiste steklenice in vse skupaj ovijemo še s frotirko. Čež nekaj časa bo frotirka popila večino vlage in nato lahko kravato previdno — s hrbtne strani — zlikamo. Razumljivo je, da steklenice z ovito kravato ne dajemo niti na sonce niti preblizu peči. Najlaže negujemgo kravate iz kemičnih snovi. Te lahko enostavno operemo in jiih niti ni treba likati, ker postanejo same od sebe zopet gladke in lepe. Smeli bet zdravilc Dr. Gaylord Hauser, eden največjih ameriških strokovnjakov za estetiko, je izjavil, da je lahko vsaka ženska lepa. Ženska lepota ni problem in jo je mogoče doseči na enostaven način. Ob tej priliki je Hauser dejal: — Če hočete biti lepi, bodite predvsem srečni. Ne razburjajte se, bodite hladnokrvni, razumni in nikdar ne zgubljajte živcev zaradi vsake malenkosti. Navadite se, da se znebite vseh skrbi in da ne postanete suženj svojih živcev. Če hočete biti lepi, se naučite smejati. Vsaka ženska lahko shujša in tako olepša svoj zunanji videz, vendar ne bo lepa, če se ne bo navadila, da bo vesela in se smejala. Rekli boste, da se ni lahko smejati ob tolikih skrbeh, ki jih srečujete vsak dan. To je s res. Toda zavedati se morate, da ni treba ta tovor skrbi neprestano nositi s seboj. Potrudite se, da se znebite vseh težav, ki vas spremljajo v življenju, in skušajte si oddahniti. In nikoli ne pozabite, da je smeh morda najboljše zdravilo. V funkcionalnem pogledu smeh stimulira možgane, poveča število rdečih krvnih telesc in pomaga vašim jetrom, da se borijo proti strupom, ki grozijo, da bodo oškodovali vaš organizem. Smeh razširja krvne žile. Skozi vaše telo kroži večja količina krvi in s tem postanete lepši. Vaš obraz postane zapeljivejši. Nikar ne glejte na življenje kot na nekaj žalostnega. Nihče ne trdi, da je življenje lahko. Vendar tudi prehudo ni. Čeprav je življenje težavno, ima vendar svoje lepote. Največja lepota v njem pa je smeh! Zato se navadite, da se boste smejali! Navadite se, da boste veseli! Navadite se, da boste zabavni! Navadite se, da boste prijetni! Vprašanje veselja, optimizma in smeha je povezano predvsem z vašo voljo. Čim močnejša je vaša volja, tem bolj boste ritem svojega duševnega življenja podredili svoji volji. Tako se boste lahko vzgajali k temu, da boste veseli in optimistični. In s tem boste rešili enega največjih problemov v svojem življenju! Če boste veseli, boste vedno lepi, vedno privlačni, vedno zabavni in vedno prijetni v družbi! Vašo zunanjost pa bo predvsem polepšala ljubezen. Nikoli ne pozabite na temeljno resnico; ljubezen je bistveni faktor lepote. Če ljubite, boste mnogo lepši. Z gosti pri mizi Imate goste na kosilu, pa ne veste, kako bi jih razvrstili. Kot gospodinja, jih morata razvrstiti za mizo, in tako ste posadili skupaj zakonski par, brata in sestro, zaročenca in zaročenko. Ali je to prav? Rekli bi, da ne. Sestre in brate ter starše ne posadite skupaj. Toda oba zaročenca naj le bosta skupaj. Majhni otroci, ki jim je še potrebna pomoč pri jedi, naj sedijo pri materi. !n no-voporočenci? Leto dni jih ne ločite, potem pa nikoli ne posadite moža k ženi. omamljenega fanta, ga buta s pestmi v prsi, naglo in besno kot jezen otrok, in vpije pri vsakem udarcu: „Ne, ne, ne!” Velika omamljenost, pred katero je vse podlegalo, je bila razbita. Kakor nista vedela, kdaj sta omahnila na tla, tako sta stala spet na nogah, ne da bi vedela, kako sta vstala, Ana Marija je besno hlipala, si popravljala klobuk in lase, des Fosses je pa zmeden in neroden otresal z njene črne obleke suhe borove iglice, ji dal bič in ji pomagal, da je prišla iz globeli. Konja sta mirno čakala in pogledovala nazaj. Odšla sta na cesto in zajahala prej, kot so mogli spremljevalci opaziti, da sta sploh poskakala s konj. Mladenič bolj rdeč kot po navadi, je mežikal v bleščeče sonce. Ana Marija je bila povsem spremenjena. Ustnice je imela tako brezkrvne, da so ji izginevale v bledem obrazu, oči pa nove, nenadoma prebujene, s črnim kolutom okrog zenic, da je bilo še teže kot prej gledati v njihov globoki sijaj. Ves obraz ji je zabuhnil, dobil poteze odurne jeze in brezmejnega studa do sebe in vsega okrog, kot bi bil že od nekdaj postaran in zanemarjen. Des Fosses, čeprav ni tako zlahka izgubil prisebnosti ne hladnokrvnega, prirojenega zaupanja vase, je bil zares zmeden. Počutil se je neprijetno, sluteč, da to ni spogled-Ijivost ne običajni strah ženske iz višjih krogov pred sramoto in škandalom. Nenadoma se je sam sebi zazdel manjši in slabotnejši od te bolnice, ki sta ji njena čudaška narava in ogorčenost bili dovolj, da živi v njima kot v samosvojem svetu. Vse se mu je zazdelo spremenjeno, premaknjeno, vse okrog njega in v njem samem, celo sorazmerja lastnega telesa. Tako sta se za vekomaj ločila ta dva zimska jezdeca, dotlej prisrčna ljubimca s Kupila. Von Mitterer je takoj spregledal, da je med njegovo ženo in novim neusojenim vitezom prišlo kot pri tolikih prejšnjih do kritičnega preobrata in da bo sedaj zadivjalo hišno neurje. In res, že po dveh dneh popolne osamitve, brez hrane in besed, so se začele scene, brezvzročnega očitanja in rotitve (Josip, za božjo voljo...!"), ki jih je polkovnik predvidel, pa mirno in bolestno sklenil, da bo potrpel do konca kot vedno. Tudi Daville je hitro opazil, da des Fosses več ne jezdari z gospo von Mitterer. To mu je ugajalo, ker je bil tako rešen nadležne dolžnosti, da bi govoril s tajnikom in ga opomnil, da mora pretrgati sleherni tesnejši stik z avstrijskim konzulatom. Vsa poročila so potrjevala, da se odnosi med dunajskim dvorom in Napoleonom ostrijo. Daville jih je bral preplašeno in prisluškoval, kako okrog hiše tuli huda marčna južna sapa. Ob tem času je »mladi konzul” posedeval v svoji zakurjeni sobi in požiral jezo na Ano Marijo, posebno pa nase. Zaman je tuhtal, kako bi si pojasnil vedenje te ženske. Toda kakršne koli že so bile razlage, ki jih je našel, vse so mu vzbujale občutje razočaranja, sramu in užaljene nečimrnosti, hkrati pa še pekočo bolečino zbur-kanih in neutešenih želja. Spomnil se je — prepozno — svojega ujca iz Pariza in nasveta, ki mu ga je dal neki dan v Palais Royalu, kjer je večerjal z neko igralko, znano po svojem čudaštvu. »Vidim, da si se pofantil in začel lomiti vrat kot drugi. Tako mora biti in naj bo! Samo tale nasvet ti dam: beži pred prismojeno babol" In celo sanjalo se mu je o tem pametnem in dobrem ujcu. Sedaj, ko je to ljubimkanje na tako bedasto smešen način pogorelo, je kot prebujen sprevidel vso moralno ogabnost svojega »smukanja” okrog zrele in prifrknjene avstrijske konzulke, kateri sta ga trenutna nemoč, da bi se premagal, in ta travniška puščoba tako klavrno pahnili v naročje. Povračala pa se mu je v spomin tudi letošnja »živo slika” na vrtu z Jelko, dekletom iz Dolca, ki jo je bil čisto pozabil. In zgodilo se mu je nekajkrat v eni sami noči, da je nenadoma planil s stola ali iz postelje, v glavo mu je butnila kri, oči so se |pu zmeglile in vsega ga je prevzel občutek sramu in besa na samega sebe, občutek, ki je pri mladih ljudeh lahko tako živ in močan. Stal je sredi sobe in si očital, da se je vedel ogabno in bedasto, hkrati pa ni nehal iskati razlag za svoje neuspehe. »Kakšna dežela je to? Kakšno ozračje?" se je vpraševal. In kakšne so to ženske? Gledajo milo in krotko kot rože iz trave ali strastno (skozi strune harfe), da se človeku srce taja. Ko pa ubogate ta proseči pogled — potem nekatere padajo na kolena, zasučejo položaj za sto osemdeset stopinj, rotijo vas z umirajočim glasom in žrtvenim pogledom, da se človeku kar stemni, da ga prevzama žalost in zapusti volja do življenja in ljubezni, spet druge pa se branijo kot pred hajduki in mlatijo okrog sebe kot angleški rokoborci". Tako je razmišljal v nadstropju nad Davidom in njegovo spečo družino mladi »konzul” in trpel svojo skrivno bolečino, dokler je ni premagal in je začela toniti v pozabo kot vse bridkobe mladosti. (Se nadaljujt) ČEBELNJAK Dolgo je že, ko smo zagrebli deda, v spominu je marsikaj zabrisano. In vendar se m' zdi, da mi ni treba žalovati za zabrisa-nim, saj vedno svetleje vstaja v njem tisto, kar me bo spremljalo vse življenje. Spomin je samemu sebi najpravičnejši sodnik. Komaj so mi naredili prve hlače, že sem sedel na njegovih kolenih pred čebelnjakom. Za njim se je vzpenjala sončna reber. Pokrivila jo je komaj za izprano rjuho debela plast zemlje; ni mogla preživljati Jjudi, ki so si postavili kočo v njenem vznožju. Ded se je vse življenje oblačil v rjavo žametasto obleko, nosil žametast klobuk, ki 9° je na poletje zamenjal s slamnikom, kar je bila edina sprememba v njegovem oblačenju. Počasi, z malone posebnim, obrednim navdihnjenjem, je vlekel pipo, in še danes vidim oblačke tobaka, kako so se polagoma zakolobarili in se nato nad čebelnjakom zlivali z nebom, pa je pravzaprav čudno, da se je ta podrobnost še čez leta ohranila V mojem spominu. Prav tako se čudim, da sem kot razigran otrok lahko dolge ure mirno sedel na klopi; le kdaj pa kdaj sva spre-9ovorila besedo, zrla sva na široko cesto, k' se je niže v dolini zgubljala v vas in od *am dalje v svet, prisluškovala čebelam, ki s° oživele na pomlad. Če se postavlja moj spomin s kakšno posebno vrednostjo, po-*6m je to prav gotovo čudovito šepetanje čsbel, k0 se pomladi pripravljajo za polet v svet, v sonce, v oblake, v krošnje dreves, v iskanju novega življenja, novega rojstva, ljubezenskega zanosa — simfonija, ki ji do ^ones še nisem našel pravega naslova. Prebivala se je čez čebelnjak v veter, v šumeli® v bližnjih gozdovih, v pojoči spomla-“anski zrak, v razposajeni potok, ki je te-*6' pod čebelnjakom, med ptice, ki so se spuščale k nama, da, tudi suhe deske čebelnjaka, v katere se je upiralo toplo son-Ce> so imele pomembno vlogo v tem velikem orkestru ... Še majhen otrok sem po-znal vse čebele v najinih panjih (nikoli ne °m vedel, kdaj me je ded tega naučil), Jahko bi jih poklical po imenih, kadar bi l1" zagledal na cvetici sredi polja, vedel Češki aforizmi * So hiše, pri katerih ne pride sonce niti do tretjega nadstropja: tako kot nekateri zdravniki. * Pri nekaterih ljudeh je maslo na Stavi trajnejše kot v hladilniku. * Čudovito bi bilo, ko bi samo ljubezen šla skozi želodec. * Staramo se takrat, ko nam pridne tisto, kar nas je nekoč vznemirjata, presedati. * Tisti, ki ni postal slaven, bo postal morda važen. * Pogodba je pismen ddgovor dveh poštenjakov, ki se vzajemno su-"ilčita glede nepoštenosti. * So ljudje, ki verujejo v vesoljni j^tap. Spoznamo jih po tem, ker imata predpotopno mnenje. * Materialist veruje v tisto, kar vl-d>> Idealist pa vidi tisto, v kar veruje. * Mnogi ljudje vidijo nebesa tam, kjer je prepovedano sadje. * Avtomobil je pri mnogih spremenil način življenja, pri mnogih pa nailn umiranja. . * Velika večina ljudi ne mara ve-kih jezikov, ljubijo jih le tedaj, ko s° Posušeni. Zehanje je treba oceniti kot ob-taktivno kritiko, ki jo neposredno Iz-f«ža|o usta jo poslušalcev. * Tisti, ki se smeje slabi šali, je °žen tudi drugih zločinov. sem, kateri panj bo naslednji rojil, na katerega bo treba še zlasti paziti. In potem se je zgodilo prvič, da deda nekega dne nisem več našel ne pred kočo ne v rebri in ne pred čebelnjakom. Zgodilo se je namreč, da sem ga zaman čakal tudi naslednje dni, tedne, mesece, leta. Že prej je večkrat zginil, ne da bi komur koli povedal, kakšne opravke ima. Domači so bili tega že vajeni, zato jim njegovi nenadni odhodi niso bili nič posebnega. Največkrat je odšel v sosednji trg v tovarno, izdeloval jim je zaboje, v katerih so pošiljali daleč v svetu znane čevlje. Potem so začeli šušljati, da se je odpravil v Ameriko. Meni je pomenila takrat Amerika nekaj takega kot deveta dežela. Mati je nekaj časa še odgovarjala na moja večna vprašanja: »In ded, kdaj se vrne?" Kaj kmalu pa se je naveličala in nisem dobil nobenega odgovora več. Postopal sem okrog čebelnjaka — medtem so si moji vrstniki gradili mlinčke in spuščali papirnate ptice v reko — vendar se je čebelnjak (in svet okrog njega) zavijal v puščobno samoto, začel sem se ga izogibati, ko da si ga želim ohraniti v prvotnem spominu. Vrnil se je tako znenada, kakor je bil odšel. Zdelo se mi je, da se je postaral, in tudi jaz sem medtem že prerasel kratke hlače. Nekaj časa sva se obnašala, ko da se prej nisva poznala, ko da nisva imela čebelnjaka, iz deda je moral spuhteti duh tujine. Potem je bilo spet kot nekoč, čeprav se je ded postaral in sem jaz prerasel kratke hlače, bila je topla stena čebelnjaka, bili so oblački njegove pipe, bila je simfonija veličastne tišine. In nekega dne sem ga vprašal — pokukal sem že v šolsko učenost in sem se najbrž hotel z njo postaviti pred njim — zakaj je pravzaprav romal v Ameriko. Iz pogovora domačih sem zvedel, da se ded iz devete dežele ni vrnil prav nič bogatejši. V svoji otroški sebičnosti sem mu pot zameril, še posebej zato, ker me je pustil samega pred čebelnjakom. Najprej me je pogledal, čez lica mu je za hip zdrsnila ostrina, nakar je zamrmral nekaj takega kot: »Mlad si še... Ko odrasteš, boš spoznal ... Človek je vse življenje razpet med domom in svetom ... Mlad si še ... Ko odrasteš ..." Nekaj let pozneje sva na jesen spet nekega dne slonela ob toplem čebelnjaku. V spominu ni natančne razpredelnice časa, leta se strnejo v en sam trenutek in en sam trenutek lahko pomeni leta. Zato ne vem natanko, kaj je bilo vmes, prispodoba o čebelnjaku živi še danes v meni kot razsežnost, ki ji ne izmeriš začetka in ne konca. »Fant," je nenadoma rekel, nikoli me ni poklical po imenu, »fant, čebele so za letos opravile svoje delo ..." Spreletelo me je nekaj neznanega, mrzlega, ne da bi se tega prav zavedal, njegove besede so trpko zadišale po slovesu, pa mi je vprašanje samo zraslo na ustih: »Ded, da ne mislite ... da ne mislite spet odpotovati?" »Jutri," je rekel, ne da bi me pogledal. Kar sem storil naslednji trenutek, sem kasneje obžaloval. Morebiti bi se lahko opravičilo s tem, da sem bil takrat komaj nekoliko večji otsok. Spoznanje, da bo že naslednjega dne odpotoval in da ga najbrž spet ne bom videl nekaj let, me je tako prizadelo, da sem ga otroško zaneseno zgrabil z obema rokama in nerodno zajecljal: »Ded ... Ne smete ... Ostanite ..." Sunkovito se je osvobodil iz mojega prijema, njegov obraz je dobil trdo nabrušene poteze. Sele po dolgem premolku, ko sem že ves zlezel vase od kesanja, da sem mu uprizoril svojo bolečino na način, ki ga nisva bila vajena, je dejal: »Fant... Spoznal boš ... Daljave so si izmislili ljudje ... Ni daljav ... Vseeno je, greš k sosedu ali v Ameriko ... In tudi slovo so ljudje naredili pretresljivo ... Čimbolj se temu privadi, drugače boš težko živel... Fant... Vseeno je, greš k sosedu ali v Ameriko, greš k sosedu ali v grob ..." Še danes ne vem docela, če je imel ded v vsem prav, spoznal pa sem, da je v življenju človeka toliko slovesov, da je dobro, če jih moreš jemati kot običajen vsakdanji dogodek. Ko se je čez leta znova nenajavljen vrnil, sem hodil že v mestne šole. Šepal je na levo nogo, zdrobil mu jo je stroj v neki detroitski tovarni. Toda iz njegove pripovedi nismo zvedeli skoroda ničesar, šele mamin bratranec, pri katerem je ded stanoval, nam je v pismu opisal nesrečo. Pisal je tudi, da si je ded onkraj luže postavil čebelnjak, ki da je bil natanko tak, kakršnega je imel doma, da pa ga je nekega dne čez noč podrl, a si tega nikakor nismo znali razložiti, je tožil bratranec, nam se je zdel čebelnjak prav imeniten. Ker sem zdaj prihajal domov le v počitnicah, sva z dedom redkeje posedela pred čebelnjakom. Vedno bolj sem čutil, da najin svet malone ne premore več nekdanjih velikih, tihih ur, da samo še prisluškujeva njihovemu skrivnostnemu tiktakanju v odmevu preteklosti. Med letom je bil ded veliko zdoma, po več mesecev je ostajal na morju in prodajal tujcem čipke, a jih je vnovčil le toliko, da se je skromno preživljal; v tujcih je duhal neumrljivo privlačno tujino, nato pa se je vračal, ker ni mogel živeti brez doma. Nekaj pozneje so mi poslali v mesto pismo maminega bratranca. Čudno, nisem bil prav nič presenečen, ko sem iz pisma zve- G A R A C Y L Sonny gre K domačemu življenju sodi kakšna živalca, se mi zdi. Torej smo kupili mladega papagaja, vsega zlatorumenega. Z njim seveda u-dobno kletko z raznimi igračami v njej. Vendar uporablja papagaj kletko le ponoči — podnevi ima na razpolago vse stanovanje — vključno pogrnjeno mizo. V surovo maslo kljuva razne vzorce, poskuša od vsega, kar vidi, kar mu ni všeč, pa meče z mize itd. Imenujemo ga Sonny in zdi se nam zelo ljubek. Prodajalec nam je zagotovil, da se nauči govoriti kar koli hočemo. Zato ga vsa družina nenehno poučuje: »Sonny je priden«, »Poljubček« in podobne nesmisle. In če slučajno kaj zaščebeta, vsi navdušeno zatrjujejo, da je dejal: »Sonny ima sladko ženico«. Vse to vodi do resnih družinskih sporov, posebno če se meni zdi, da ni Sonny ničesar dejal, temveč samo ščebetal tja v tri dni in da nas je prodajalec prevaril. Toda končno moram pod pritiskom utihniti. Zdi se mi prijetno, če tako majhna ptica pogumno in predrzno ščipa tako veliko bitje, kot sem jaz, v uho, me moti pri branju s tem, da mi sede na knjigo in pri jedi tako, da mi okljuva vsak grižljaj, ki ga nesem v usta. Od koga drugega si tega ne bi dovolil, toda pri tej rumeni kepici perja — kaj naj človek stori, kot da se smeje. Samo med popoldanskim spancem ostanejo med menoj in živahnim Sonnyjem vrata zaprta. Sicer bi gotovo med mojimi lasmi iskal iluzije in me ščipal za nožne palce. In prav ob taki uri je nenadoma prišel iz sosedne sobe do mene silen hrup. Prva jeza me je minila in obšel me je strah. Skočil sem pokonci in bos obstal onstran vrat. Kakšen pogled! Pod svetilko na stropu je prhutal, se zaletaval in zibal v divjem klobčiču ^muholovec, okrog njega pa je kričala vsa družina v divjem poskakovanju kot kakšno indijansko pleme: »Sonny!« V takšnih primerih se pokaže moja sposobnost naglih odločitev. Skočil sem na stol, segel po muholovcu — in se prilepil nanj. Pomagal sem si z levico, da bi rešil desnico: uspelo je. Le da je zdaj bila prilepljena levica. To sem poskusil še večkrat izmenoma, medtem ko se je vreščanje Sonnyja in ostalih sočustvujočih razvilo v divje rjovenje. Vse sem jih prekričal in zahteval mir in škarje. Pričelo se je panično iskanje. V dveh minutah so bile vse sobe s kuhinjo vred v divjem kaosu, predali z vsebino na tleh — toda Škarij nikjer. (Kasneje smo ugotovili, da smo dali vse škarje v brušenje.) Divjal sem, toda še vedno prilepljen. Končno sem presekal gordijski vozel: sunko- del, da je bil ded medtem spet v Ameriki, presenetilo pa me je sporočilo: Komaj se je ded v Ameriki izkrcal iz ladje, si je po nekaj dneh (zadnji besedi je bratranec dva-krakrat podčrtal) kupil karto za prvo ladjo, ki se je vračala v Evropo ... In bratranec nadaljuje v pismu, da mu je s tem postavil ded novo uganko, saj ga je bil pričakal v pristanišču z veselo novico: Ded je pred leti kupil z bratrancem nekaj zemljišča in ga ob svoji vrnitvi pustil njemu v upravljanje. Na tistem zemljišču so medtem odkrili nafto. Zdaj bi ded šele začel živeti, je pisal bratranec in se kar topil ob mislih na svojo srečno bodočnost, končno bi se mu dobro godilo, ded pa ni hotel slišati o tem, da bi ostal, kratko malo ni hotel, čakal je samo na odhod ladje, ki ga bo nemudoma odpeljala nazaj v Evropo. Večkrat sem prebral pismo, a sem si ga znal razložiti le na pol, čeprav sem si do mišljal, da poznam deda bolje kot drugi. V trenutku pa sem spoznal, da se moram nemudoma odpraviti domov, če želim še kdaj posedeti z njim pred čebelnjakom. Vendar sem bil prepozen. Ležal je že na parah, ko sva se spet videla. Zadnjikrat. Po slovesu na vaškem pokopališču sem se sam sprehodil do čebelnjaka. Bil je lep, sončen dan, v panjih je šumelo kot nekdanje dni. Sedel sem na staro klop in se naslonil na toplo, leseno steno. Strma reber nad čebelnjakom je ozelenela, topli vetrovi so se mehkobno spuščali v dolino, vse do široke ceste, ki se je skozi trg izgubljala v svet... In ko se je kot nekoč oglasila neznana, skrivnostna simfonija vsega, kar me je tisti trenutek obdajalo in se dopolnjevalo s prizvokom spomina, sem začutil, da sem doma, razumel sem, zakaj se je ded tokrat tako naglo vrnil ... na limanice vito sem odtrgal vražji muholovec in se s stolom vred prebrnil na hrbet (še tri dni kasneje sem lahko sedal samo s previdno pomočjo gumijaste blazine). Klobčič iz muholovca in Sonnyja sem pri padcu instinktivno držal kvišku. Tako sem z vso silo tresnil na tla. Zakričal sem od bolečine, ostali od strahu. Samo Sonny ni kričal. Njemu je vzelo govor — kolikor lahko pri njem sploh omenjamo govorjenje. »Vzemite mi vendar to svinjarijo iz rok!« sem vzdihnil. Trije pari rok so segli — in v hipu tvorili z mojimi rokami žilavo-lepljivo zmešnjavo. Bili smo videti kot parodija na Laokontovo skupino. Zmagovalec je ostal Pitt, naš najmlajši. V njegovih umazanije vajenih rokah je ostal končno ves lepljiv klobčič — verjetno zato, ker so bile že prej lepljive. Previdno s prsti, pincetami in medsebojno pomočjo smo poskušali rešiti Sonnyja. Ubogi ptič — niti koščka dolgega lepljivega traku ni bilo, ki bi se kakorkoli nekje nanj ne prilepil. Čeprav smo še tako oprezno ravnali, je moral pustiti vsaj tretjino svojega lepega perja. Kako naj spravimo ostanek perja v red? Z bencinom? Ptič bi zaradi bencinskih hlapov gotovo poginil. Torej mogoče s kopeljo v olju? Položili smo ga v skodelico olja, toda Sonny se je tam do kraja zbudil in v prepričanju, da mu gre za življenje, začel divje kljuvati okrog sebe in mi srečno razmesaril prst. Sicer pa olje vpliva ugodno. Toda ne vpliva na lepilo. Vsa bivša pernata lepota je še kar naprej lepila in Sonny je bil videti kot oskuben in naboden ptič. Nismo vedeli, kaj naj storimo. Tedaj smo se odločili za enostavno kopel v milnici. Zdaj je Sonny verjetno razumel, da mu hočemo dobro in se ni več branil. Pri tem je izgubil še poslednja peresa iz repa in ko je tako osusen končno čepel na dnu svoje kletke brez zanimanja za ostali svet in najbolj sveže lističe solate, ki smo mu jih dali v tolažbo, je bil sicer skoro popolnoma gol — a tudi skoro čist. Upali smo, da bo sčasoma tudi to minulo in da mu bo perje vendarle spet zraslo. Po tej hudi bitki sem se oddahnil in v hipu, ko sem hotel vzgojno zarohneti: »Kateri bedak pa je sploh obesil ta prekleti muholovec?« sem se naglo zaustavil, ker sem se megleno spomnil, da sem to bil jaz. Tako sem dejal — ker sem že imel odprta usta — samo: »No, torej!« in se bosonog vrnil k svojemu zapuščenemu ležišču. Spotoma sem stopil nehote še enkrat na na tleh ležeči ostanek muholovca — toda za preklinjanje mi je enostavno zmanjkalo moči... Tridnevno tekmovanje je pritegnilo rekordno število gledalcev Za tii dni — od petka do nedelje — je bila Planica spet prizorišče velikega tekmovanja, na katerem so se zbrali najboljši smučarski skakalci sveta. Hkrati pa je bila Planica v teh dneh tudi zbirališče rekordnega števila gledalcev, saj so samo na nedeljski prireditvi našteli okoli 40.000 obiskovalcev. Letošnjih planiških prireditev so se udeležili tudi številni ljubitelji športa iz obmejnih pokrajin Koroške in Italije, kajti jugoslovanske oblasti so za to priložnost dovolile prekoračitev meje brez vize. Med častnimi gosti na nedeljski prireditvi je bil tudi predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito s soprogo. Tekmovanje se je začelo v petek s poskusnimi skoki. Brez resne konkurence je Norvežan Brandtzeag osvojil prvo mesto s prekrasnim skokom 120 metrov, ki je spravil nad 10.000 gledalcev do viharnega navdušenja. Izvrsten vtis je zapustila tudi vzhodnonemška četvorica Bockeloh, Klemm, Recknagel in Kurth, ki vsi so v brezhibnem slogu preskočili »magično" mejo stotih met- rov. Prvi ocenjevalni dan je bil v soboto. Spet so se posebno dobro izkazali tekmovalci iz Vzhodne Nemčije. Zmagovalec dneva Bockeloh je dosegel 117 metrov, za njim pa so se zvrstili njegovi rojaki Kurth, Recknagel in Klemm. Ihle iz Zahodne Nemčije je sicer dosegel dolžino 120 metrov, vendar je z rokami podrsal po snegu. Junak prvega dneva Brandtzaeg v soboto niti sto metrov ni dosegel, je pa kljub temu osvojil 5. mesto, Na 7. mesto se je uvrstil kot najboljši avstrijski tekmovalec Golser (101 m), medtem ko je prejšnji dan junior Schiffner z o-svojitvijo 6. mesta poskrbel za pravo senzacijo. Najboljši Slovenec — Eržen — je bil enajsti, toda pri skokih v nedeljo ni imel sreče in se zato v skupni oceni ni mogel plasirati na boljše mesto. Posebno smolo pa je imel v soboto svetovni rekorder Slovenec Šlibar, ki si je pri hudem padcu pretresel možgane in zlomil več reber. Višek letošnjih planiških prireditev je bil v nedeljo. Medtem ko je bilo v soboto kakih 15.000 gledalcev, se jih je v nedeljo zbraio okoli 40.000, ki so navdušeno spremljali tekmo med najboljšimi skakalci sveta, kateri se vsako tretje ieto zberezo v Planici. Kar štiridesetkrat so merilci zabeležili več kot sto metrov, čeprav tekmovalna komisija zaradi sobotnega padca Šlibarja ni dopustila spusta z najvišje točke zaleta. Ve- liki mojster mamutskih skakalnic Helmut Recknagel, ki je še pred leti osvojil vsa prva mesta v Kulmu, Obersdorfu in Planici, je moral svoj položaj tokrat prepustiti boljšemu tekmovalcu: njegov rojak Bockeloh, ki je zmagal že v soboto, je tudi na nedeljski prireditvi s sijajnim skokom 121 m brez težave pustil za seboj vse ostale tekmovalce in si suvereno pridobil naslov letošnjega planiškega zmagovalca. Tudi naslednja tri mesta so si osvojili vzhodnonemški skakalci — Klemm, Recknagel in Kurth. Po skupni oceni sobotnih in nedeljskih skokov so se na prvih desetih mestih zvrstili naslednji tekmovalci: 1. Bockeloh, Vzhodna Nemčija, (463,6 točke); 2. Klemm, VN, (435 točk); 3. Kurth, VN, (430,8 točke); 4. Recknagel, VN, (422,4 točke); 5. Brandtzaeg, Norveška, (407,8 točke); 6. Przybyla, Poljska, (395,1 točke); 7. Palčevski, Sovjetska zveza (393,3 točke); 8. Thoma, Zahodna Nemčija, (393 točk); 9. Happle, Zahodna Nemčija (386,9 točke) in 10. Peter Lesser, Vz. Nemčija (384,3 točke). Najboljši avstrijski tekmovalec Golser je zasedel 18. mesto z oceno 367,8 točke, najboljši Slovenec odnosno Jugoslovan pa je bil Pečar, ki si je z oceno 364,8 točke osvojil 21. mesto. — Vrstni red po sodelujočih državah pa je naslednji: Vzhodna Nemčija, Zahodna Nemčija, Avstrija, Finska, Jugoslavija, Norveška, Italija, Poljska itd. Velika mednarodna prireditev v Planici je mimo in bo svetovno znana Bloudkova skakalnica šele v treh letih spet privabila elito smučarskih skakalcev ter desettisoče gledalcev. Prihodnje leto je na vrsti spet Obers-dort, kjer Slovenec Šlibar skupno z Nemcem Lesserjem še vedno drži absolutni svetovni daljinski rekord s skokom 141 metrov. NOGOMET Celovška Austria je izgubila na Dunaju V drugem kolu spomladanskega dela državnega prvenstva je celovška Austria podlegla na Dunaju proti drugoplasirani Admiri z 2:4. Napad celovškega moštva je bil silno nerazpoložen in se je pravilno vigral šele proti koncu tekme, ko pa je že zmanjkalo časa, da bi mogel doseči vsaj neodločen rezultat. Daleč najboljši na igrišču je bil Vukas, ki je prav po žonglersko preigraval nasprotno o-brambo in enkrat sam potresel mrežo dunajske ekipe, enkrat pa je po grobem prekršku nad njim v kazenskem prostoru Hohenberger uspešno realiziral enajstmetrovko. Proti izpadu iz državne lige se bo v naslednjih tednih odvijala borba, med devetimi mo- štvi, med katera spada tudi celovška Austria. Zato se bo morala v nedeljo, ko bo na domačem igrišču sprejela precej slabo ekipo SVS Linz, z vsemi silami boriti za obe točki, saj ji bosta nujno potrebni za nadaljnji obstanek v prvi državni ligi. Ta teden vam priporočamo: Izbrane knjige za otroke Tone Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 96 str. ilustr. kart. ČUDEŽNI STUDENEC, slovenske pravljice, 108 str. ilustr. kart. Josef Lada: BAVBAVI IN POVODNI MOŽJE, 124 str. ilustr. kart. Vesna Parun: ČUDEŽNA SKRINJA, 56 str. ilustr. kart. France Bevk: PASTIRCI PRI KRESU IN PLESU, 64 str. ilustr. br. Josef Čapek: O PSIČKU IN MUCI, 80 str. ilustr. kart. KAMEN RESNICE, slovenske pravljice, 136 str. ilustr. kart. Frank L. Baum: ČAROVNIK IZ OZA, 168 str. ilustr. kart. Bogomir Magajna: V DEŽELI PRAVLJIC IN SANJ, 200 str. ilustr. ppl. Marija Vogelnik: BABICA JE NAJMLAJŠA, 152 str. ilustr. kart. France Bevk: OB MORJU IN SOČI, 136 str. ilustr. ppl. Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA, 272 str. ilustr. ppl. Prežihov Voranc: ČEZ GORO K OČETU, 48 str. ilustr. kart. Jurij Oleša: TRIJE DEBELUHI, 160 str. ilustr. ppl. Leonard VVoolf: VAS V DŽUNGLI, 240 str. ilustr. ppl. Vid Pečjak: ŽIVALI V UKRIVLJENEM ZRCALU, 84 str. ilustr. ppl. Jules Verne: V 80 DNEH OKOLI SVETA, 192 str. ilustr. ppl. France Bevk: PISANI SVET, 132 str. in slik. priloge, ppl. Ela Peroci: MAJHNO KOT MEZINEC, 128 str. ilustr. ppl. Rudyard Kipling: POGUMNI KAPITANI, 200 str. ilustr. br. Langus: POTOVANJE V TISOČERA MESTA, 192 str. ilustr. br. Božo Škerlj: PALME, PIRAMIDE IN PUŠČAVE, 92 str. in slik. priloge, ppl. SLIKANICE za najmlajše: • SNEGULJČICA • PEPELKA • MOJ VLAK, vsaka samo \ Najlepše darilo: MLADI VEDEŽ, otroški leksikon, 164 str. bogato ilustr. ppl. „Naša knjiga”, Celovec, Wulfengasse 29 15 24 34 28 21 20 27 29 26 28 32 24 23 36 17 18 28 22 16 15 16 šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. šil. 9 šil. 96 šil. I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00. 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 30. 3.: 8.00 Naš hišni vrt — 8.15 Glasba Michaela Haydna — 11.40 Od plošče do plošče — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 »Večne ceste", roman — 15.50 Za filateliste — 16.30 Sirni pisani svet — 17.00 Veseli konec tedna z glasbo — 18.25 Ljudske pesmi — 19.20 Mešano za vas — 20.15 Filharmonični koncert. Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00* Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 « UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHr Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro —- 5.10 Nekaj domačlfr — 8.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Od tod In ondod — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Nedelja, 31. 3.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke se vrstijo — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Priljubljene viže — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.00 Šport — 19.45 Godba na pihala — 20.10 »človek, ne jezi se". Št. Janž — Kotmara vas 1:1 V prvi prijateljski tekmi letošnje sezone sta se v Št. Janžu razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (0:0) ekipi Št. Janža in Kotmare vasi. Gostom je šele dve minuti pred koncem tekme uspelo, da so iz enajstmetrovke dosegli izenačenje. Svojo prvo letošnjo tekmo v o-kviru prvenstva bo šentjanška enajstorica imela v nedeljo v Št. Pavlu, kjer bo v tamkajšnjem moštvu po vsej verjetnosti našla premočnega nasprotnika. Ponedeljek, 1. 4.: 8.15 Glasba mojstrov — 13.05 Glasba Johanna Straussa — 13.30 Majhne melodije avstrijskih komponistov — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Oddaja za mladino — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Citati in razumeti — 20.30 Vesela oddaja za 1. april — 21.00 Operetni koncert. Torek, 2. 4.: 8.00 Zveneči jutranij pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert pri kavi 18.25 Če mene vprašate ... — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 XY ve vse — 20.15 »Mrtvaški ples", slušna igra — 21.20 Pesem za lahko noč. Sreda, 3. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba Johanna Gansbacherja — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predstavljamo vam: Mladi talenti igrajo — 16.00 Glasba zate — 17.00 Glasba, ki se nam dopade 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dobro premišljeno, dobro narejeno — 20.15 Komorna glasba. četrtek, 4. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Koroški avtorji: Lorenz Mak — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Ljudske pesmi — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 5. 4.: 8.00 Zveneči jutranij pozdrav — 8.15 Komorni koncert — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert pri kavi — 18.15 Pestro mešano —■ 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Štirje proti štirim — 21.00 Jugoslovanski komponisti sedanjosti. II. PROGRAM Sobota, 30. 3.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Mi igramo — 15.15 Vsaka stvar ima dve strani — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Zabavna glasba — 18.00 Vseh devet — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Pariški ABC — 20.'00 Avstrijska Hit-parada — 21.00 Strauss vam igra. Nedelja, 31. 3.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.15 Pester glasbeni spored — 11.15 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Orkester Yoska Gabor — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Ljudska glasba — 16.00 Glasba iz vsega sveta — 18.00 Majhen orkester radia Dunaj — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže. Sobota, 30. 3.: 9.25 Narodne iz Štajerske — 9.40 Neka) glasbe ob delu — 12.15 Ansambel in solisti Milana Stanteta — 13.30 Vedri ritmi — 14.04 S simfoničnimi plesi po domovini — 14.35 Voščila — 15.15 Malo instrumentov, veliko glasbe — 15.40 Moški zbori J. B. Foersterja —■ 16.00 Vsak dan za vas — 17.50 Z lokom po strunah' — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Z junaki iz Verdijevega »Don Carlosa’ — 18.45 Okno v svet- — 20.00 Vesele in domače — 20.15 Satirični kabaret — 5 21.15 Za konec tedna — ples. Nedelja, 31. 3.: 8.00 Mladinska radijska igra — 8.38" Pripravljamo se na mladinske pevske revije — 9.05 Za dopoldansko razvedrilo — 10.00 Se pomnite, tovariši . . • — 10.30 Matineja narodno-zabavne glasbe — 11.50 Nekaj veselih ritmov — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Voščila —-15.15 Godala v ritmu — 16.00 Humoreska tedna — 16.20i Orglice s popevkami in prijetnimi melodijami — 17.05 Hammond orgle — 17.15 Radijska igra — 18.30 Šport — 20.00 Izberite svojo melodijo — 21.00 »čudaki obiščejo' opero ..." . Ponedeljek, 1. 4.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.30 — Z orkestrom Mantovani po Evropi — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke se vrstijo — 19.30 »Pametni’ in »Pripovedka o vojaku", prenos iz Dunaja. Torek, 2. 4.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudska glasba — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 15.30 Glasba Franza Zellweckerja — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih —- 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke na tekočem traku — 19.30 Sreča na trinajstega — 20.00 Operetni koncert. Ponedeljek, 1. 4.: 8.05 Skladatelj Matija Tomc — 8.25 Veselo v novi teden — 8.55 Za mlade radovedneže —* 9.45 Indonezijske narodne pesmi — 12.15 Dalmatinske narodne pesmi — 12.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.35 Voščila — 15.15 Zveneče kaskade — 15.40 Literarni sprehod — 17.45 Vedri ritmi — 18.00 Jaz mam po konjča belega ... — 20.00 Skupni program JRT — Studiev Zagreb — 20.45 Novo v znanosti — 22.15 Naš nočni kaleidoskop. Torek, 2. 4.: 8.05 Iz Gotovčevega »Era* — 8.40 Igrcr ansambel Jožeta Privška — 9.25 Nekaj glasbe ob delu — 9.45 Poje Mariborski ženski vokalni kvintet — 12.15 Kvintet bratov Avsenik s pevcema — 12.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.35 Pevski zbori rudarskih krajev —-15.15 Trikrat pet — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Narodi v svojih pesmih: Južni. Slovani — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Za godala frr. pihala — 20.15 Radijska igra. Sreda, 3. 4.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Prosimo, [Aav prijazno — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Kontrasti — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Popevke na tekočem traku — 19.30 Haldl Tenagerjil — 20.15 Pester večerni spored — 21.10 Temza-Donava. Sreda, 3. 4.: 8.05 Odmevi iz slovanskih dežel — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Zvočni mozaik —• 10.45 Človek in zdravje — 12.15 Slovenske narodne —* 13.SO Ob zvokih zabavne glasbe — 15.15 Moderni plesni ritmi — 17.05 Od Žile do Kolpe — 17.40 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Prvi večerni ples — 18.461 Ljudski parlament — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Melodije na tekočem traku. četrtek, 4. 4.: 8.20 Ob glasbenem avtomatu — 9.25« V gosteh pri zagrebških opernih pevcih — 12.15 Kvintet »Niko Štritof’ — 12.30 V paviljonu zabavne glasbe — 13.30 Novost v našem arhivu — 14.35 Voščila — 15.15 Hammond orgle v ritmu — 15.30 Turistična oddaja —’ 17.05 Glasba iz Talijinega hrama — 18.10 Naš plesni kornet — 18.45 Kulturna kronika — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Plesna orkestra Les* Brown in Max Greger — 21.00 Literarni večer. Petek, 5. 4.: 8.05 Pariško veselje — 8.42 Malo instrumentov, veliko glasbe — 9.25 Samospevi iz nemška romantike — 9.45 Godba na pihala — 10.15 Stara zgodba, stara glasba — 12.15 Igra nam trio Avsenik — 12.45 Pet pevcev, pet popevk — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov —’ 15.15 Napotki za turiste — 15.45 Jezikovni pogovori —r 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.301 Melodije v večernem mraku — 18.45 Iz naših kolektivom — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.00 Lahka glasba — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Od popevke do popevke. TreLevizua Četrtek, 4. 4.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Znani orkestri — 14.35 Vsa pota k tebi — 15.30 Avstrijski komponisti — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Od plošče do plošče — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Pozor, snemanjeI — 21.00 Majhna zgodovina začimb. Sobota, 30. 3.: 15.00 Glasba sveta, II. del — 16.00 Th* Grand National — 16.30 Moderna ročna dela — 18.30 Kaj vidimo novega? — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Poročila — 20.00 Kratki film — 20.15 »Ubogi JonatanV opereta. Nedelja, 31. 3.: 17.00 Za otroke od 11. let: Fury, zgodba konja — 17.30 Svet mladine — 18.00 Otroci iz NagO' sakija, japonski film — 18.50 Sedem dni časovnih dogajanj — 19.15 Zanimalo vas bo — 19.30 Družina Lelini — 20.15 »K majhni sreči". Petek, 5. 4.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Godalni orkester Wilhelm Dumka — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Popevke — 19.30 »Carinik Matevž", slušna igra — 20.30 Majhen večerni koncert — 21.25 Tretje znamenje SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 30. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 31. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 1. 4.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Biljana je platno belila ... — 18.00 Športni obzornik. Torek, 2. 4.: 14.15 Poročila, objave. Iz ljudstva za ljudstvo. Sreda, 3. 4.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. Četrtek, 4. 4.: 14.15 Poročila, objave. O ptičjih selitvah. Petek, 5. 4.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Umetne pesmi. Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine na Koroškem. Ponedeljek, 1. 4.: 19.00 Šport — 19.25 Zabeleženo vas — 19.30 Poročila — 20.00 Kratki film — 20.15 Anek' I doto povratnikov ob koncu 2. svetovne vojne. Torek, 2. 4.: Leteča policija ISAR 12 — 19.25 Zabel®' ženo za vas — 19.45 Samo z menoj, Vilma Degischer 00 20.05 Kratki film — 20.15 Enaindvajset — 21.00 MoP* tura brez čara. Sreda, 3. 4.: 17.00 Za otroke od 5 let: Pavliha — 17*^ Za otroke od 11 let — 18.00 Za družino: Pri zdraV' niku rož — 18.55 Tip-revija — 19.00 Slike iz Avstrije 00 19.25 Zabeleženo za vas — 20.00 Kratki film — 20-1 »Lepi konec tedna", televizijska igra — 21.35 Kje žuli čevelj? Četrtek, 4. 4.: 18.55 Tip-revija — 19.00 Šport — 1?'2* Zabeleženo za vas — 20.00 Kratki film — 20.15 Vari®t®" variete — 21.00 čuda živalskega sveta. Petek, S. 4.: 18.55 Tip-revija — 19.00 Trg za kon»‘ tedna — 20.00 Kratki film — 20.15 »Magdalena", igro* Izdajatelj, lastnik In založnik: Dr. Franc Petek, Veliko*** Uredništvo In uprava: Celovec - Klagenfurt, Oaion»***T gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janeži** ^ govorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska zalolnllk* tiskarska družba z o. J. Drava. Celovec - Borovlje. — pisl naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt Postfach 124.