Št. 214 (16.559) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-1— 1r>** -o tki/ni u tiskarni . ^,^020000 ,a številka. Bil je ^e^Evrop. ... TRST - Ul. Mont©' ' ^ -v ^ _____________ jim GOkr' jol-Tc ČEDAD Ul. R - i či. 0432/731190 jdlta, Internet; http/www.primorski.it/ e^noil redakap&pi,, Msid.it Z500 LIR POŠTNINA PlAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Art 2, comma 21111, legge ■ Rliale di Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 ____ TRST-NABREŽINA ■I SESLJAN - BAZOVICA - DOMJO ■F SOBOTA, 11. SEPTEMBRA 1999 RIM / SKLEP NAČELNIKOV SKUPIN NA VIOLANTEJEV PREDLOG Zaščitni zakon: nadaljevanje v ponedeljek, 20. septembra Prihodnji teden pa bo intenzivno delal »odbor devetih« RIM - Poslanska zbornica bo v ponedeljek, 20. in v torek, 21. septembra na plenarni skupščini obravnavala zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine. Tako so na predlog predsednika Luciana Violanteja sklenili načelniki poslanskih skupin, ki so tudi določili koledar zasedanj zbornice do prvega oktobra. V pričakovanju sklepne razprave v skupščini bo prihodnje dni v poslanski komisiji za ustavne zadeve intenzivno zasedal t.i. »odbor devetih«. Poročevalec Maselli je na sredini umestitveni seji odbora predložil zadnja dopolnila levosredinske koalicije k zaščitnemu osnutku, o katerih se bodo sedaj izrekli elani »odbora devetih«. Na 3. strani RUSIJA / PO KRVAVEM ATENTATU V PREDMESTJU MOSKVE Glavni osumljenici so islamski gverilci Ruske oblasti se na vse načine trudijo pomiriti vse bolj prestrašeno javno mnenje MOSKVA - Izpod ruševin sivega poslopja v pre-mestju ruske prestolnice so potegnili že 90 trupel, v Moskvi in po vsej državi pa se stopnjuje bojazen pred novimi atentati, ki bi bili lahko uperjeni tudi proti jedrskim centralam. Ruske oblasti se zato krčevito trudijo pomiriti javno mnenje, medtem ko so storilci še vedno popolna uganka. Za zdaj je jasno le to, da gre za atentat, Čeprav so sumi o islamskih gverilcih glede na še vedno nemirno CeCenijo in vojno v Dagestanu veC kot utemeljeni. Na 11. strani •;v- r*f "• •**>*=:V ;.c VZHODNI TIMOR / UMIKAJO SE TUDI PREDSTAVNIKI ZN Pred nasiljem samo beg, papežev poziv k pomiritvi SIDNEY - Pred nasiljem se srečnejši lahko zatečejo v Avstralijo, drugi pa v zahodni del otoka. Z letalom v Sidney je včeraj odšla tudi skupina domačih uslužbencev Una-meta, v Diliju je »simbolno« ostalo okrog 50 predstavnikov ZN. K ustavitvi nasilja je vCeraj pozval tudi papež Janez Pavel H. v pismu vernikom in škofom Vzhodnega Timorja. Početje indonezijske vojske in odnos vlade v Džakarti je obsodil tudi ameriški predsednik Clinton. Včeraj je poveljnik indonezijskih vojaških sil, general VViranto pristal na prihod mednarodnih sil,-vendar ko bo pravi Cas. Na 11. strani Sibska opozicija spet v ofenzivi BEOGRAD - Vodja srbske opozicijske Demokratske stranke Zoran DjindjiC je napovedal, da bo vlada jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča odstavljena na miren in demokratičen naCin. DjindjiC je tudi zavrnil ugibanja o morebitni državljanski vojni. Opozicija je napovedala splošno stavko in cestne zapore za 21. september. Protesti ne bodo prenehali, dokler ljudje ali Miloševič ne bo poražen. Na 11. strani Olj 2: pogovor z Aleksijem Križmanom TRST - O problemih, ki jih bo izključitev iz seznama območij za prihodnji šestletni program evropskega sklada Cilj 2 povzročila re-pentabrski občini, smo se včeraj pogovarjali z županom Aleksijem Križmanom. Po njegovem mnenju se je deželna uprava kratkovidno odločila za Črtanje majhnih in »obrobnih« občin, Čeprav so ravno te tiste, ki morajo imeti prednost pri teh programih. Ce se ne bo nic spremenilo, se bo Občina obrnila na upravno sodišče in Ce bo treba, tudi na Bruselj. Na 14. strani Terminal Fernetiči ima novo upravo TRST - Na včerajšnji skupščini delničarjev družbe, ki upravlja tovorqj terminali na Fernetičih je bil izvoljen nov upravni svet, katerega ■ predsednik je Giorgio Maranzana, novi trije člani pa Ivo Sirca (za Repentabor namesto župana Križmana), Marco Vascotto in Livio Maraspin. Občino Trst bo še naprej zastopal Igor Dolenc, za upravitelja pa je bil predlagan miljski župan Dipiazza. Na 14. strani V Gorici odpirajo vse več gradbišč GORICA - Župan Valenti je vCeraj s ponosom predstavil zajeten inventar javnih del goriške občine. Trenutno izvajajo ali zaključujejo 56 posegov, v programu pa imajo še drugih 78 v skupni vrednosti, ki se približuje 200 milijardam lir. Dela zadevajo okolje, ceste in druge infrastrukture, športne, šolske in kulturne objekte in urbanistične posege v starem mestnem jedru. Na 13. strani Vilenica včeraj obiskala Čedad SEŽANA - Po dopoldanskem srečanju s furlanskimi pisci v Čedadu so se udeleženci Vileni-ce ’99 udeležili gala veCera, na katerem so predstavili letošnjo nagrajenko, švicarsko pisateljico Erico Pedretti. Na veCeru je igral Marko Feri. Na 3. strani iuj/vo r\ t 1 • l Reklamni oglas Raziskovalci so preizkusili novo pilulo Pomaga pri hujšanju V teh dneh je že naprodaj v italijanskih lekarnah MILAN - Raziskovalci so sestavili formulo novega dietetičnega inte-gratorja v piluli, ki je prijavljen pri ministrstvu za zdravstvo in ki skupaj z nizkokalorično dieto omogoča uspešen boj s prekomerno težo. Ta ocena je podprta z rezultati kliničnega testiranja 40 prostovoljcev, tako da so nov proizvod primerjali z drugim brez etiket. Prostovoljci v skupini, ki je jemala izdelek z glavno sestavino, so v mesecu dni shujšali do 5,8 kg. Novi izdelek se imenuje »Li-neControl« in italijanskim lekarnam ga dobavlja družba Axio. Ni zdravilo in tudi ni povzročil stranskih učinkov. V skladu s stopnjo debelosti ima izdelek oznako blag, zmeren ali moCan. ITALIJA / MINISTRSKI SVET Vlada za oporečnike in sile javnega reda RIM - Na eni strani 51 milijard lir dodatnega finansiranja civilne službe vojaških oporečnikov, na dragi pa skoraj 7 tisoč novih pripadnikov sil javnega reda: to sta osnovni številki glavnih včerajšnjih sklepov ministrskega sveta. Civilna služba bo z dodatnimi sredstvi lahko redno delovala do konca leta, vlada pa bo pripravi- la zakonski predlog o novi civilni službi po skorajšnji profesionalizaciji vojske, ko mladim ne bo treba veC izbirati med vojaško suknjo in alternativno civilno službo. Za boj proti organiziranemu kriminalu pa bodo v kratkem dodelili policiji nadaljnih 2.761 mož, karabinjerjem 2.600, fi-nanci pa okrog 600. Na 2. strani Kučan odprl mednarodni celjski obrtni sejem CELJE - Predsednik Slovenije Milan Kučan je dopoldne slovesno odprl 32. Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju. V desetih sejemskih dneh se bo na skupno 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo nekaj več kot 1800 razstavljalcev iz 28 držav. Na 14. strani Ul. Cicerone 8 Tel. 662111 Fax: 634301 brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja antnniD ^RE POOBLAŠČENA DELAVNICA CIVILNE MOTORIZACIJE I V ^ REVIZIJE V TEKU DNEVA ZA2EUENA REZERVACIJA samo v Trstu v Ul. Flavia 120 Tel. 040/281166 RIM / SKLEPA D'ALEMOVE VLADE RIM / POROČEVALEC JE SEN. MITJA VOLČIČ Civilna služba in novi policaji Obveznosti za oporečnike in javni red V komisiji zelena luč za tristransko enoto Enota sodi v okvir sodelovanja z Ljubljano in Budimpešto RIM - D’Alemova vlada je na običajni petkovi seji odobrila vrsto sklepov, med katerimi izstopata dva: dodatno finansiranje civilne službe vojaških oporečnikov v znesku 51 milijard lir in ojačanje sil javnega reda s skoraj 7 ti-soC novimi pripadniki. Civilna služba je.bila pred tem, da mora prekiniti delovanje, ker so izčrpali vsa sredstva, ki so bila dodeljena za letošnje leto. Z dodatnim finansiranjem je vlada omogočila, da bodo rrffa-di vojaški oporečniki opravljali svoje družbeno koristno delo do konca leta. Postavlja pa se vprašanje, kaj bo s civilno službo po postopni profesionalizaciji vojske: v obdobju petih let bodo odpravili vojaški nabor in ne bo treba več izbirati med vojaško suknjo in alternativno civilno službo. Ministrica za socialno solidarnost Ture o je napovedala, da bodo prenovili zakon, tako da bodo mladim še vedno nudili nekatere ugodnosti, Ce se bodo odločili, da posvetijo civilni službi krajše obdobje svojega življenja. Zakonski predlog bodo izdelali v sodelovanju z organizacijami civilne službe, je dejala ministrica. Glede na vedno zahtevnejši boj proti različnim oblikam organiziranega kriminala pa je vlada odredila, da občutno ojači sile javnega reda: v kratkem bo nastopilo službo 2.761 novih policistov, 2.600 karabinjerjev, 600. mož pri finančni straži in gasilcih, Cez čas pa bo natečaj za nadaljnih 600 mest pri policiji. V kratkem bodo natečaji tudi za več tisoč novih mest v državni upravi. RIM - Senat bo v prvem branju v prihodnjih dneh ratificiral sporazum s Slovenijo in z Madžarsko o ustanovitvi multinacionalne vojaške enote, za kar je dobil zeleno luC od komisije za zunanje zadeve. O ratifikacijskem sporazumu je poročal senator Demokratične levice Mitja Volčič, medtem ko je vlado zastopala podtaj-nica na zunanjem ministrstvu Patrizia Toia. Slovenski senator je v svojem uvodnem poročilu podcral razloge za ustanovitev meddržavne vojaške enote, ki predstavlja nedvomno korak naprej na poti skupne evropske obrambne strategije. Projekt pa ni zgolj vojaški oziroma obrambni projekt, ampak sodi v okvir številnih skuppih pobud treh držav na različnih področjih, pri Čemer je VolCiC omenil tudi stalna prizadevanja Italije za Čimprejšnji polno- pravni vstop Slovenije v Evropsko unijo in tudi v atlantsko vojaško zavezništvo. Poveljstvo vojaške enote, ki formalno še ni bilo umeščeno, bo na osnovi sporazuma pripadalo Italiji s sedežem v Vidmu. Vsaka od treh držav bo prispevala svojo enoto, medtem ko bo italijanska vojska odgovorna za oskrbo in za logistiko, tudi topniški bataljon bo italijanski. Multinacionalna enota, ki se bo združila le v primeru potrebe, bo lahko uporabna v okviru, Zahodnoevropske unije - UEO (vse dokler bo slednja obstajala) in pakta NATO, prišla pa bo tudi v poštev za mirovne akcije OZN. Uporaba enote, je podčrtal še VolCiC, bo možna le ob soglasju zainteresiranih držav in to v prvi vrsti na evropskih tleh; italijanski, slovenski in madžarski vojaki bodo lahko skupno sodelovali tudi pri humanitarnih misijah izven naše celine. Dosmrtni senator Giu-lio Andreotti je povedal, da ne nasprotuje tej pobudi, ima pa precejšnje pomisleke nad stalnim naraščanjem vsakovrstnih vojaških dogovorov in to tudi izven institucionalnih okvirov. Italijanski parlament mora dogovor Cimprej ratificirati, Ce ne drugo, ker sta Slovenija in Madžarska to že naredili. Giovanni Russo Spena (SKP) je utemeljil svoje nasprotovanje temu meddržavnemu dogovoru, v katerem se širitev Evropske unije prepleta s širitvijo NATA, medtem ko bi morali biti zadevi povsem ločeni. Multinacionalna vojaška enota je po njegovem preživela tudi v luči zadnjih tragičnih dogajanj na Balkanu. Predsednik komisije Giangiacomo Migone (LD) se je deloma strinjal s pomisleki Andreottija in senatorja SKP, na zadevo pa je treba po njegovem gledati predvsem v luči utrditve odnosov med Italijo in državami srednje in vzhodne Evrope. To velja še posebej za Slovenijo, s katero je imela Italija, je dejal, dolgoletni spor, ki se sedaj na sreCo rešuje v obojestransko korist. Vladna podtajnica Toia, ki pripada Ljudski stranki, je podobno kot Migone izpostavila politični pomen tega sporazuma v okviru utrjevanja odnosov z Ljubljano in Budimpešto. To sodelovanje je doslej obrodilo konkretne sadove na področju prometnih povezav, v zadnjem času pa tudi v boju proti organiziranemu kriminalu. Zunanje ministrstvo je prepričano, da bo lahko italijan-sko-slovenska-madžar-ska enota še kako koristna zlasti za mirovne in človečanske misije OZN. Sandor Tence Ciampi stopil k protestnikom NEAPELJ - Predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi je med obiskom v Neaplju prekršil protokol: na trgu se je približal skupini t.i. organiziranih brezposelnih, ki so glasno zahtevali zaposlitev, in se z njimi na kratko pogovoril ter jim zagotovil svojo podporo, tako da so mu na koncu protestniki zaploskali. Na srečanju na županstvu je Ciampi naglasil, da se gospodarski položaj izboljšuje, kar vliva upanje v povečanje zaposlitve, ki pa ne sme biti umetno napihnjena. Predsednik se je dotaknil tudi vrste drugih problemov, od potrebne institucionalne in volilne reforme, ki bo s politično stabilnostjo pripomogla pri ekonomski uveljavitvi države, do predloga, da Italija vloži veC sredstev pri razvoju pomorskih povezav vzdolž polotoka, saj ni mogoCe misliti na nove avtocestne povezave. Cjtta della Cglzgturg PITTARELLO Cesta Videm - TriceSimo KORZO ITALIA, 25 REANA del ROIALE (UD) TRST ex Beltrame RIM / POSLANSKA POT ZAKONSKEGA OSNUTKA ZA ZAŠČITO SLOVENSKE MANJŠINE INTERVJU / EZIO GOŠNJAK Prihodnji teden intenzivno delo v »odboru devetih« Zbornica bo razpravo o predlogu nadaljevala 20. septembra »Vita cattolica« je pozorna za širše dogajanje Vodstvo videmskegatednika je prevzel beneški Slovenec Moaiost izbire med italijansko in dvojezično osebno izkaznico RIM - Prebivalci narodnostno mešanih občin tržaške, goriške in videmske pokrajine bodo lahko v bodoče zahtevali dvojezične osebne izkaznice. Takole predlaga poročevalec našega zaščitnega zakona Domenico Maselli v popravku, ki ga je obrazložil na umestitveni seji tako imenovanega »odbora devetih« poslanske komisije za ustavna vprašanja. ObCani bodo lahko, Ce bo Masellijev popravek seveda sprejet, odslej imeli na voljo dve izbiri: ali le osebno izkaznico v italijanščini ali pa osebno izkaznico v italijanščini in v slovenščini. Na osnovi odredbe zavezniške vojaške uprave so dvojezične osebne izkaznice trenutno obvezne le v Devinsko - nabrežinski, Dolinski, Zgoniški in Repentabrski občini, drugod izdajajo občanom samo italijanske izkaznice. Sedaj bodo povsod, kot rečeno, lahko izbirali. To rešitev, ki uživa podporo levosredinske koalicije, je med avdicijami v pristojni poslanski komisiji svojCas predlagal tudi tržaški župan Riccardo Illy. Ta Masellijev predlog uživa tudi podporo poslanca Nacionalnega zvezništva Roberta Menie, ki je na vsebino amandmaja opozoril v včerajšnjem tiskovnem sporočilu. Desničarski parlamentarec v skoraj zmagoslavnih tonih opozarja, da bodo v Dolini, Devinu - Nabrežini, Zgoniku in Repnu občani odslej lahko zahtevali osebne dokumetne tudi samo v italijanskem jeziku. Menia pa namerno pozablja na najpomembnejšo plat medalje, to se pravi, da bodo vsi občani narodnostno mešanega teritorija treh pokrajin imeh pravico do osebne izkaznice v italijanščini in v slovenščini. Potem ko se je njegova obstrukcija v pristojni poslanski komisiji vsebinsko in politično dejansko izjalovila, skuša sedaj Menia izkoristiti vsako najmajšo priložnost, da se predstavi kot zadnji zagovornik italijanstva Trsta. To v zvezi z osebnimi izkaznicami se nam vsekakor zdi njegov politični avtogol. Menia si mora očitno zavarovati hrbet v svoji stranki na Tržaškem, kjer mu marsikdo glasno oporeka in se obenem izogniti klavrni vlogi, ki jo je igral pri sprejemanju okvirnega zaščitnega zakona za jezikovne in narodne manjšine. Menia je proti temu zakonu, kot znano, osamljeno vodil parlamentarno obsrukcijo, medtem ko so njegovi somišljeniki ta zakon celo podprli ali pa so se v konCnem glasovanju vzdržali. S.T. RIM - Poslanska zbornica bo v ponedeljek, 20. in v torek, 21. septembra na plenarni skupščini obravnavala zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine. Tako so na predlog predsednika Luciana Violanteja sklenili načelniki poslanskih skupin, ki so tudi določili koledar zasedanj zbornice do prvega oktobra. Kar zadeva naš zakon bo šlo v bistvu za podaljšek splošne razprave, ki se je zaCela v petek, 23. julija in na katero so se naknadno prijavili poslanci, ki na julijski seji niso bili pripravljeni na poseg ali pa jih sploh ni bilo. Do tega trenutka so se k besedi prijavili Mar-co Boato (zelena lista), Karl Zeller (SVP), Luciane Caveri (Union Valdo- taine), Maria Celeste Nardini (SKP) in širtje poslanci Nacionalnega zavezništva. Ce bo na ponedeljkovi seji izčrpana splošna razprava, se bo zbornica dan kasneje (torek, 21.9) konCno lotila posameznih Členov in ocene amandmajev. Odobritev zakonskega osnutka poslanca Dome-nica Masellija je predvidena za konec septembra ali za prve dni oktobra. V pričakovanju sklepne razprave v skupščini bo prihodnje dni v poslanski komisiji za ustavne zadeve intenzivno zasedal t.i. »odbor devetih«. Poročevalec Maselli je na sredini umestitveni seji odbora predložil zadnja dopolnila levosredinske koalicije k zaščitnemu osnutku, o katerih se bodo sedaj iz- rekli elani »odbora devetih«. Zanimivo bo videti, Ce bo tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia tudi v tem telesu do konca vztrajal pri svojih rušilnih popravkih. Druga polovica septembra bo tudi v senatni skupščini v marsičem posvečena manjšinski problematiki. V Času, ko se bo zbornica ukvarjala z Ma-sellijevim osnutkom, bo v senatu tekla beseda o zajamčenem zastopstvu, ladinske manjšine v tridentinski pokrajini, nekaj dni kasneje pa bodo senatorji končali obravnavo zaščitnega zakona za jezikovne skupnosti, ki od blizu zanima tudi našo manjšino, posebno Slovence videmske pokrajine. S.T. IZOLA / VČERAJ SVEČANA PROSLAVA Delamarisovih 120 let Na slovesnosti je bil prisoten tudi predsednik vlade Janez Drnovšek IZOLA - Izolski Delamaris je vCeraj praznoval pomemben jubilej: pred 120 leti so v Izoli napolnili prvo ribjo konzervo, danes pa Delamaris, dedič te tradicije, kot se je izrazil predsednik uprave Vojko Maver, letno izdela skoraj 23 milijonov kosov pločevink. Osrednje prireditve v Izoli sta se med drugim udeležila tudi predsednik vlade Janez Drnovšek in podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Premier Drnovšek je Čestital vodstvu Delamarisa in ob tem poudaril, da je 120 let zelo dolga doba za obstoj nekega podjetja, saj so se v tem Času zgodile velike pohticne in gospodarske spremembe. Delamaris je Sel skozi različna obdobja vzponov in padcev, a mu je uspelo prebroditi težko obdobje in končno je dosegel uspešen razvoj. Vsaka vlada je zadovoljna, da ima tako uspešna podjetja, je nadaljeval Drnovšek in ocenil, da je Delamaris vzgled tudi drugim podjetjem v regiji in državi. Po besedah direktorja družbe Vojka Mavra so v zadnjih letih s finančno disciplino in boljšim nadzorom nad poslovanjem dosegli pomemben preobrat v uspešnosti poslovanja. Ob polletju je imelo podjetje, sicer edina tovarna ribjih pločevink v Sloveniji, za 1, 127 milijarde tolarjev prometa, kar je za 22 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. Povečali so tudi dobiček, ki ga je bilo ob polletju za 40 milijonov tolarjev. Obletnico so v Delamarisu zaznamovati še z vrsto drugih dogodkov. Tako je julija Martin Strel plaval simbolnih 120 kilometrov od Kopra do Benetk, avgusta so izdati knjigo o zgodovini ribiške industrije in ribištva v Izoli z naslovom 120 let iz morja v konzervo, prenovili so celostno grafično podobo izdelkov, odprti novo industrijsko prodajalno in zaceli z gradnjo spomenika ribištvu. (STA) SPOZNAVANJE FURLANSKE IN BENEŠKE STVARNOSTI Gostje in prijatelji Vilenice obiskali Čedad V večernih urah je bil v kulturnem centru Srečka Kosovela večer z nagrajenko Eriča Pedretti ČEDAD, SEŽANA - Izteka se vileniško dogajanje. Po Četrtkovi okrogli mizi, na kateri so domači in tuji intelektualci razmišljali o preteklosti in perspektivi Trsta, je včerajšnji dopoldanski spored mednarodnega literarnega srečanja potekal v znamenju spoznavanja furlanske stvarnosti. Tematskemu premiku na zahod je sledila tudi organizacijska odločitev za samo dislokacijo prireditve. Celotna skupina gostov in prijateljev Vilenice je zatorej včeraj zapustila kraško planoto in se odpravila v Čedad. Književniki so v nekdanji langobardski prestolnici obiskali muzeje, se seznanili s furlansko glasbeno tradicijo in poezijo ter se srečali z avtorji, ki opevajo lepoto te ravninske dežele. Petkov dan pa se ni zaključil z obiskom srednjeveškega mesteca ob Nediži. V večernih urah je bil v sežanskem kulturnem centru Srečka Kosovela na vrsti še gala veCer s predstavitvijo Eriče Pedretti, letošnje nagrajenke Vilenice. Pisateljica, rojena leta 1930 nemško govorečim staršem na Severnem Moravskem, od koder je ob koncu druge svetovne vojne morala bežati, živi in dela v francoskem delu Švice. Za svoja dela, ki izhajajo pri reno-mirani založbi Suhrkamp, je bila večkrat nagrajena. Med drugim je leta 1984 prejela nagrado Ingeborg Bachmann in leta 1996 nagrado Marie Luise Kaschnitz. Kot sama pravi, je s pisanjem začela, ko je ugotovila, da o nekaterih izkušnjah ne more govoriti. V njenih delih se odraža doživljanje vojne, bega iz Češkoslovaške ter spopada z novo domovino. Zaradi te vsebinske podstati njena proza posreduje občutke strahu, jeze, obupa, a tudi lepote, ljubezni in hrepenenja. V prvencu, kratkem proznem delu Nenevarno, prosim (1970) kot tudi v vseh ostalih svojih delih, avtorica ne sledi tradicionalnim prostorskim in Časovnim pripovednim strukturam. V Spremembi ali Uničenju otroka Karla in drugih oseb (1977) tematizira denimo spremembe, ki se dogajajo vsakemu Človeku in se posebej v pripovedalcu med pisanjem. Omeniti tudi velja, da se je Pedrettijeva ponovno lotila tematike vojnih grozot ob iztekajočem se tisočletju, ki prinaša s sabo nove spopade in krize. Iz strahu, da se ljudje iz zgodovine ničesar ne naučijo, je tako nastal roman Najožja domovina (1995), prepričljiva literarna upodobitev nečesa, kar se zdi daleč, a je kljub temu zelo aktualno. Njena zadnja knjiga nosi naslov Kukavičje dete ali Kar sem ji na vsak način še hotela povedati (1998). V utemeljitvi za prejetje nagrade Vilenica piše, da se “Pedrettijeva ne pusti ujeti v nacionalne okvire in tudi v svojih delih vedno ostaja odprta za različnost in drugačnost”. Podčrtana je pa tudi njena pozornost pregnancem, brezdomcem in tistim, ki so jih oropali “najožje domovine” ter onim, ki se ne pustijo vpeti v rutino in mehanizme”. Včerajšnji predstavitvi nagrajenke občinstvu je sledil koncert zamejskega kitarista Marka Ferija. Drevi, s preselitvijo vile-niškega dogajanja “pod zemljo” se bo torej zaključilo letošnje srečanje literatov. V objemu Čudovite vileniške jame se bo odvijala podelitev tokratne Velike nagrade. Svečanost bo med drugim popestrilo izvajanje vokalne skupine “Vinika”. Matej Caharija VIDEM - Vest, ki je znana že kaka dva tedna, se je vCeraj tudi formalno udejanila na straneh videmskega škofijskega tednika La Vita Cat-totica. Časopis prinaša v simbiozi dva uvodnika; prvi nosi podpis novega odgovornega urednika, beneškega Slovenca Ezia Gošnjaka, drugi pa podpis dosedanjega, gospoda Duilia Corgnalija, ki po 22 letih urednikovanja sprejema v okviru škofije druge odgovornosti. Po ustaljeni praksi je zamenjava v vrhu zabeležena tudi s sporočilom upravnega sveta založniške hiše, ki je novega odgovornega urednika imenoval na predlog videmskega nadškofa msgr. Battistija. Tako je prišel v vrh vplivnega videmskega tednika prvi laik, kajti doslej so Časopis voditi le duhovniki. Hkrati pa je novi direktor tudi aktiven in zaveden Slovenec, doma iz Matajurja v občini Sovodnje. Z njim smo se srečati na sedežu v Vidmu, med pripravami na novo številko tednika. Prvi laik in prvi Slovenec na takem položaju. To kar nekaj pomeni. S kakšnimi občutki si sprejel to imenovanje? "Seveda sem zelo zadovoljen, kajti gre za veliko profe-' ~ sionalno priznanje. Pri tedniku sem zaposlen devet let in sem si ob Duitiu Corgnatiju nabral dragocene izkušnje. Cor-gnati je duhovnik, a je hkrati strasten novinar, ki je vodil tednik celih 22 let. Se vedno pa bo ostal v našem sistemu komunikacije, ostaja v vodstvu založbe in se bo zlasti posvetil dejavnosti kot škofijski vikar za kulturo". Kaj se spreminja s prihodom laika in Slovenca na Celo Časopisa? "Kar se tiče vsebinske zasnove ni razlogov za spremeb-me. Naš Časopis je globoko zakoreninjen med ljudmi in ima že 73 let tradicije. Je tudi najbolj bran tednik v videmski pkrajini, kar pomeni, da ima velik vpliv. Nadaljevali bomo z delom na podlagi profesionalnosti, uredniške avtonomije, s primernimi tehničnimi oprijemi in računajoč na trdno ekonomsko podlago. Laikov pa je v dejavnostih Cerkve vse veC, ker je duhovnikov manj. Dejstvo, da sem Slovenec, pa je bilo vedno cenjeno kot dodatna kvaliteta in se ni ob to nikoli nihCe spotikal. Nasprotno, s prihodom nadškofa msgr. Battistija se je videmska Cerkev zelo zavzela za Slovence in ta usmeritev se je utrdila. Časopis je seveda pozoren tudi do furlanšCine, ki je živa in občutena med ljudmi". Koliko držijo trditve nekaterih časopisov, da spada menjava v vodstvu tednika v širšo preureditev cerkvenih struktur, ker je na vidiku prihod novega škofa? ”Te spremembe so nekaj povsem vsakdanjega in so bile načrtovane že vsaj pred dvema letoma. Za nikakršne korenite spremebe ne gre, ampak za normalen razvoj stvari v znamenju kontinuitete". Ce prav razumem, ste po konceptu na tržišču, kot časopis in ne kot glasilo škofije. Kaj pravzaprav pomeni biti "katoliški tednik"? ”Mi smo katoliški Časopis v smislu našega pogleda na svet, in to se odraža v našem pisanju. To pa ne pomeni pisati le o cerkvenih stvareh. Škofija že ima svoje glasilo, La Vita Cattolica pa hoče biti širok in kar se da celovit Časopis, informativni tednik, ki pokriva celotno območje videmske pokrajine, oziroma območje, za katero je pristojna videmska nadškofija". Na kakšne prihodke pa lahko računate in kolikšna je vaša naklada? "Tednik je gospodarsko povsem avtonomen in sloni na dveh virih: prodaja in reklama, ki prispevata nekako vsak polovico skupnega dohodka. Izhajamo v približno 20.000 izvodih, vsaka številka pa obsega od 40 do 48 strani. Količina strani je pogosto odvisna od reklamnega priliva, za katerega ocenjujemo, da je kar dober, saj je tednik razširjen po vsej pokrajini". Tak, menedžerski pristop odraža stil vodenja Duilia Corgnalija in zagotavlja tedniku potrebno profesionalnost ter avtonomijo. Lastnik časopisa je škofija, vendar smo po računih samostojni, škofiji celo plačujemo najemnino za prostore. Sicer pa so naša trdna podlaga tudi naročniki, ki jih je kakih 15.000 in to število je v naraščanju". Prve novinarske korake si naredil pri beneškemu verskemu listu Dom. Sedaj pa se govori o njegovi ukinitvi... ”Tam sem se res naučil prvih poklicnih veščin in v veliko pomoC mi je bil Giorgio BankiC. Bila bi velika škoda, Ce bi Dom po toliko letih nehal izhajati, zato si lahko samo želim, da bi se našle primerne rešitve". Lahko ob tvojem prihodu pričakujemo še večjo pozornost do naše skupnosti? ”To je za usmeritev videmske nadškofije nedvomno temeljna vrednota. Naša dežela je mozaik kultur, ki morajo vse uživati spoštovanje in ovrednotenje. To je pastoralna linija, ki bo šla naprej in to problematiko bo naš tednik tudi ustrezno poudarjal, tako kot jo je tudi doslej. Izredno pomembno pa bo krepiti tudi sodelovanje s Slovenijo in Koroško, kar je eden izmed ciljev, ki sem si jih postavil. (D. U.) ŽARIŠČE Pogledi za prihodnost Nadja Maganja Duhovna obzorja, soočenje z vprašanji, ki nas resnično vznemirjajo in ki so del nas, našega vsakdana, pogled iz oči v oči, pozornost do sogovornika, ki je različnih misli in nazorov, srečanje s prijatelji in znanci, klepet pod Šotorom. Vse to nam je tudi letos nudila Draga, ta forum slovenskih intelektualcev, ki predstavlja - tako danes kot včeraj -enega izmed najpomembnejših povezovalnih členov civilne družbe iz vseh »treh Slovenij«: zamejske, matične in zdomske. Letošnja Draga je bila vsebinsko bogata in za zamejskega človeka še posebno zanimiva, saj sta bila dva popoldneva posvečena tukajšnji stvarnosti. Kot izhodišče za to razmišljanje bi vzela izvajanje štirih mladih raz-pravljalcev, ki so podali svojo sliko o manjšini na otvoritvenem večera. Vsi štirje so izhajali iz lastnega izkustva, zato so bila podajanja zanimiva in so se med sabo dopolnjevala. Za marsikoga je bila njihova analiza manjšine dokaj pesimistična, osebno bi jo ocenila kot izredno stvarno. Nekaj pa sem pri vsem bogatem nizanju pogledov vendarle pogrešala. Če želimo izdelati skupno manjšinsko strategijo, si moramo biti predvsem na jasnem, kaj je tisto, kar nas razdvaja, in kaj tisto, ki nas povezuje. Le na trdnih temeljih lahko gradimo našo prihodnost. Ne gre tukaj za kak pesimistični ali optimistični pristop do našega življenja, ampak za vprašanje, koliko smo sploh sposobni iti vase, se soočati s tisto stvarnostjo, ki je manjšino ves povojni čas ločevala. In v tem vidim našo moč. Bufon pravilno ugotavlja, da je pri nas še vedno izredno prisotna močna polarizacija. Vendar ne gre le za obstoj dveh krovnih organizacij. Polarizacija je predvsem prisotna v naših glavah in v našem čutenju. Ves povojni čas smo bili razdeljeni na »bele« in »rdeče« (pravilneje bi bilo omeniti oznake, s katerimi je bila katoliška stran marsikje obravnavana do pred kratkim: beli fašisti, domobranci, desnica itd.). Ta delitev pa se ni pojavila, kot trdi Bufon in kot je razumel dopisnik ljubljanskega Dela, z demokratizacijo Slovenije in z delitvijo prispevkov matice dvema krovnima organizacijama, in ne več le eni. Vse to moramo imeti jasno pred očmi, če želimo začrtati smernice za prihodnost! Zamejski Slovenci se ločujemo predvsem na dveh ravneh: glede ideologije in glede vizije slovenstva. Pohtično, čeprav to večkrat radi pozabljamo, smo skoraj enotni, saj se večji del Slovencev prepoznava v levosredinski koaliciji. Na ideološki ravni pa je ta delitev še vedno močno prisotna, saj se kaže v ocenah preteklih zgodovinskih dogodkov pri nas in v posledicah dolgoletnega izvajanja dejanske oblasti v manjšini. Italijanski somišljeniki levosredinskega bloka so pokazali zadnja leta velik politični premik (tudi v Trstu), saj so se začeti soočati s problemi, ki so biti do pred kratkim domena le desnice in ideološke obravnave: fojbe, novi pogledi na zgodovino, bolj odprt pristop do slovenske stvarnosti, novi stiki z vzhodnimi in južnimi sosedi itd. Pri slovenski levici (v mislih., imam predvsem Leve demokrate, ki bi morali biti po načelnih vsedržavnih izbirah za to veliko bolj dostopni) pa ostaja pri starem. Le s težavo pronicajo v javnost drugačne analize naše pretekle stvarnosti. Zato je bilo tudi v Dragi razmeroma malo predstavnikov »drugega tabora«, ki bi se lahko vključiti v debato in jo dopolnjevati. Kultura dialoga je tudi pri nas velik problem. Ne gre le za dialog med dvema različnima »taboroma«, ampak sploh med nami, tudi med tistimi, ki morda enako mislijo. Slovenski človek je v bistvu zadržan, bolj zaprte narave, boji se izpostavljati svoje poglede. Kako bolj živ in zanimiv je tudi naš dnevnik, če se pojavljajo v njem mnenjske rubrike in pisma bralcev! Ideološka razdvojenost! Ta nam je bila po vojni v bistvu vsiljena od zgoraj in uvožena iz matice. Res je, da so biti primorski Slovenci že v začetku tega stoletja politično razko- sani na tri stranke. Vendar so znati v težkih in usodnih trenutkih odstraniti nesoglasja in ločevanje ter se skupno boriti za svoje pravice, za svoj obstoj. To se je zgodilo v obdobju fašizma, ko so se Slovenci strnjeno uprti zatiralcem. Naše bazoviške žrtve so prvi antifašistični junaki v Evropi. Ti mladi so žrtvovali svoja življenja, medtem ko so se drugi mladi po Evropi navduševati za fašistično in nacionalsocialistično vizijo sveta. Gotovo smo imeti tudi v naši sredi odpadnike. Vendar je zgodovinska resnica, da se je primorsko ljudstvo strnjeno in plebiscitarno borilo proti fašizmu pred vojno in med njo. Na Tržaškem nismo doživljali revolucije, ki je povzročila v osrednji Sloveniji toliko gorja ampak je naš človek - od kmeta, izobraženca in delavca do duhovnika - sodeloval v boju za osvoboditev Primorske. Namesto da bi bili ponosni na to epopejo in v njej videli združevalno moč, se še vedno obmetavamo z ideološkimi grehi. Polpretekla zgodovina lahko postane resnično močen povezovalni člen, če ne bo več domena tistih, ki so jo ves povojni čas krojili po svoje. Tudi glede vizije slovenstva bi lahko prišli do skupne govorice! V Dragi je bil govor o tako imenovani »sivi coni« slovenstva, ki je izredno široka, saj zaobjema tiste ljudi, ki živijo na robu manjšine, del mešanih zakonov, ljudi, ki na novo odkrivajo svoje slovenske korenine itd. Tem je treha posvečati veliko pozornost, ker jim lahko narodna skupnost veliko nudi in obenem predstavljajo zanjo velik potencial. Vendar ne na škodo trdnega jedra slovenstva. Tega je treba tudi stalno utrjevati, ker je brez tega jedra manjšina obsojena na propad. Področja delovanja so zelo široka. Od posameznika naj bo odvisno, na katerem področju naj deluje. Zato je vsakršno medsebojno obtoževanje o naprednosti, zvestobi in nezvestobi slovenstvu, pravovernosti Cisto odveč. Ce nam bi prišlo to v zavest, bi marsikatera kritika odpadla. Vinograd je velik, delavcev pa malo. SEŽANA Kras bogatejši za naravoslovni muzej Odprli so ga v Botaničnem vrtu - Poleg geološkega dela zbirke razstava fotografij Kras je bogatejši za naravoslovni muzej, galerijo in multimedijski prostor, ki so ga pred kratkim odprli v Botaničnem parku, v katerega je znana trgovska družina Scaramanga.posajala rastline iz različnih koncev sveta (listavce iz Japonske in Severne Amerike, iglavce iz Azije in Evrope, rastline iz Sredozemlja). Osnovni namen zbirke je izobraževanje, osveščanje in promocija Krasa. Poleg geološkega dela zbirke s kameninami in fosili dr. Bogdana Jurkovška in dr. Tee Kolar Jurkovšek z Geološkega zavoda Slovenije so odprti razstavo fotografij Drevesa Krasa avtorja dr. Roberta Brusa in fotografij Botaničnega vrta avtorice Vilme Colja. »Ena izmed dejavnosti sedanje KSP Sežana kot delniške družbe, ki je bila ustanovljena že leta 1957 in se je v svoji 40 letni zgodovini srečevala z vrsto reorganizacij, je tudi urejanje botaničnih vrtov. Upravljanje z Botaničnim parkom v Sežani se je pri tem podjetju pričelo z letom 1961 in traja še danes. Konec 80. in v začetku 90. let je bil Botanični park v nezavidljivem stanju, saj je osrednji objekt parka - pahnarij intenzivno propadal. Nič boljše se ni godilo obema manjšima steklenjakoma in tudi danes prenovljenemu gospodarskemu objektu, vljučno z celotno kamnito ograjo parka. Leta 1992 se prične prenova objekta. V naravoslovnem delu objekta načrtujemo v doglednem času postaviti poleg že odprte muzejske zbirke iz geologije še muzejsko zbirko krasoslovja in arheologije. Urediti naj bi tudi zbirko herbarijskega tipa, za avtohtone drevesne vrte Krasa, ki jo pripravlja dr. Robert Brus iz Biotehnične fakultete - oddelka za gozdarstvo«, je ob odprtju objekta v slavnostnem govora dejal direktor sežanskega KSP Franko lu-lita. Poudril je še, da bodo k sedanjemu obsegu parka priključiti še del parka, ki je bil leta 1948 odrezan ob priliki izgradnje železniške proge Dutovlje - Sežana in s tem se bo park z enega hektarja povečal za 0, 3 haktare. Celotna strategija upravljanja parka je vključevanje tega objekta v širši kompleks mesta, predvsem zelenih površin. Posebno poudarek bo dan ohranjevanju osnove urbane, hor-tikulutme in arhitekturne zasnove parka. Le tako se bo mogoče oddolžiti prvotnemu lastniku (tržaško trgovsko - ladjarski družini Scaramanga), ki je približno pred več kot 100 leti ob svoji vili Mirasasso v Sežani pričela posajevati pripeljana drevesa in grmovje z različnih koncev sveta v kamniti kraški svet, za katerega je značilna pusta in divja narava, kamen pa predstavlja predvsem njeno čarobnost. Ob odprtju so si številni obiskovalci ogledati park in video-film v Botaničnem parku v Sežani, ki ga je izdalo podjetje za filmsko in video produkcijo Kino Svečina. V kulturnem programu je sodeloval gledališki igralec in režiser Aleksij Pregare. Besedilo in foto: Olga Knez UtfHJlAl iz Vodomet pri Sv. Jakobu Tokrat objavljamo kar dva »utrinka«, ki sicer nimata nič skupnega, razen tega, da sta pač vsak po svoje zelo zanimiva. Iz bogate in neizčrpne fotografske zakladnice Maria Magajne smo potegnili na dan posnetek iz parka, ki ga imamo kot redakcija Primorskega dnevnika kar pred nosom. Avgusta leta 1950, ko ga je Magajna posnel, je park zgledal popolnoma drugače... V njem so čofotali in preganjali poletno pripeko Šentjakobski otroci. "N Kdo sta dekleti v noši? /z zapuščine fotografa amaterja Emilia Candellarija je prišla na dan ta slika menda iz leta 1949. Vsakogar, ki bi prepoznal ti dve dekleti v nosi ali kako drugače ugotovil kje in kdaj je bila ta slika napravljena, je naprosen, da sporoči odbornici SKD Grad - Bani na tel. 040212403, ali, da se javi na Sagri, ki bo te dni pri Banih. H BAZOVICA / OBLETNICA Jutri osrednja svečanost v spomin na bazoviške junake V počastitev spomina Štirih žrtev fašističnega nasilja, Zvonimirja Miloša, Lojzeta Valenčiča, Franca Marušiča in Ferda Bidovca, je tudi letos, ob 69-letnici njihove ustrelitve, Odbor za proslavo bazoviških žrtev pri Narodni in Studijski knjižnici koordiniral niz svečanosti, ki so se začele že v nedeljo z mašo zadušnico v bazoviški cerkvi in nadaljevale s ponedeljkovim polaganjem vencev na pokopališču pri Sv. Ani ter včerajšnjo slovesnostjo ob spomeniku v Prešernovem gaju v Kranju v priredbi občinske uprave. Osrednja svečanost pa bo jutri na gmajni pri Bazovici. Ob 15. uri bo ob spomeniku na kraju ustrelitve nastopil zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontove-la, govorili bodo Vojko Mijot v imenu Odbora, David Malalan na predlog stranke SSk in predstavnik ANED in ANPPIA. Častno stražo ob spomeniku bodo imeli elani Slovenske zamejske skavtske organizacije in elani organizacije slovenskih tabornikov v Italiji Rodu Modrega vala. 2e zjutraj, z odhodom ob 9. uri, bo tradicionalni spominski pohod v priredbi planinskega odseka SZ Sloga. SZ Sloga prireja tudi mednarodna odbojkarska turnirja za moške in ženske ekipe za Pokal bazoviških junakov. Turnirja bosta danes in jutri v občinski telovadnici v Repnu, o Čemer poročamo na športni strani. POLEMIKE / DEŽELNI NAČRT ZA ZDRAVSTVO 2000-2002 Občine in Cgil kritično o zdravstvenem načrtu V sredo soočenje na konferenci županov tržaške pokrajine Perspektive javnega zdravstva so v ospredju zanimanja, potem ko je pristojni deželni odbornik predstavil srednjeročni načrt za obdobje 2000-2002: tudi glede tega se očitno pripravlja spopad med krajevnimi upravami in' deželno vlado, kot se je že zgodilo glede Cilja 2 in trgovinskih licenc, da se omejimo samo na zadnja primera. V sredo bo konferenca županov tržaške pokrajine, na katerem bodo zbrali opazke krajevnih uprav. In kaže, da teh ne bo manjkalo, saj na nedavnem srečanju deželnega odbornika Ariisa s tržaškim odbornikom Pecol Cominot-tom, ki je zastopal tudi ostale občinske uprave, niso rešili odprtih problemov, nasprotno. Pripombe deželnemu naCrtu, ki jih te dni pripravljajo, so tako formalnega kot vsebinskega značaja. Med prve spada dejstvo, da se deželni upravitelji niso držali predpisa letošnjega dekreta o reformi zdravstva, po katerem bi se morali predhodno posvetovati s krajevnimi upravami, pa tudi niso upoštevali zakonskega določila o ukinitvi dvojnikov (za primer naj veljajo nekoordinirani dvojniki medicinskih fakultet v Trstu in Vidmu). Med bolj vsebinskimi kritikami pa je dejstvo, da nova finančna porazdelitev ne sloni na do- sežkih in pomanjkljivostih prvega srednjeročnega načrta. Sploh je deželni predlog abstrakten in odmaknjen od konkretnih potreb, zaradi Cesar poleg vsega drugega ustvarja tudi nepotrebna in škodljiva nasprotovanja med sosednjimi območji. Prav občinam, ki so prevzele večji del socialnega skrbstva, krati prispevke in torej omejuje možnost, da z občinsko oskrbo na domu prispevajo k potrebnemu zmanjševanju Stroškov za zdravljenje v bolnišnicah. Kritika torej ne leti na politiCno-idejni pečat desnoredinske deželne vlade, pac pa na dejstvo, da je načrt zapoznel, nejasen, v nasprotju z dekretom o reformi zdravstva, da ne upošteva izkušenj dosedanjega načrta in da so zmanjševanje stroškov in prihranki na storitvah (n.pr. veC tisoč sprejemov na leto manj v tržaški bolnišnici) samo nakazani, ni pa nadomestnih storitev. Z vprašanjem zdravstvenega programskega naCrta se je ukvarjalo tudi deželno tajništvo sindikata Cgil. V poročilu je Roberto Treu oporekal deželnemu odbomištvu, da ni analiziralo pomanjkljivosti pri realizaciji prvega triletnega načrta. Čeprav so zastavljeni cilji v glavnem pravilni, jih sama dežela postavlja v dvom z napovedanim zmanjševanjem finančnih sredstev in pomanjkanjem nadomestnih storitev. To velja Se posebej za razvoj oskrbe na domu in v domovih za ostarele: Ce teh storitev in struktur ne bodo razvili, potem je povsem nedosegljiv cilj, da bi zmanjšali Število sprejemov v bolnišnicah. Načrt je pomanjkljiv tudi z vidika varstva zdravstva pri delu, premošCanja čakalnih dob za analize in specialistične preglede, pomoči prizadetim, medtem ko bodo predlagane krčenja prizadela predvsem Šibkejše sloje, je dejal Treu. Tajništvo Cgil je odobrilo stališče, v katerem ugotavlja, da so v deželnem načrtu prevladali delni interesi omejenih krogov, pri načrtovanju zdravstva pa bi bilo treba upoštevati predvsem potrebe prebivalstva, in zato ovrednotiti vlogo krajevnih uprav in sindikalnih predstavništev pri določanju krajevne zdravstvene politike, razviti službe za zdravstvo pri delu in za izboljšanje okolja, prenoviti dogovore z univerzama in z raziskovalnimi zavodi, racionalizirati storitve v posameznih bolnišnicah kot tudi v krajevnem in v deželnem merilu, in nenazadnje ovrednotiti vlogo vsega zdravstvenega osebja ter Se posebej nadoknaditi pomankanje bolničarjev. __________AVTOMOBILIZEM / DANES VOŽNJA OD GRLJANA DO MILJ_______________________________ Jutri dirka starinskih avtomobilov do Obeliska Na krajšem odseku nekdanje dirke Trst - Opčine se bo pomerilo 35 najlepših italijanskih vozil. Pripravljajo se izredni dnevi za ljubitelje starih avtomobilov: danes popoldne bo 35 avtomobilov vozilo od Grljana do Milj, jutri bo spet zaživela dirka Trst - Opčine, Cez teden dni pa bo na Drevoredu 20. septembra razstava starih avtomobilov in motornih koles. Najlepsi športni avtomobili italijanske proizvodnje od 20-ih do 60-ih let se bodo zbrali danes popoldne v Grljanu, od koder bodo ob 15. uri krenili na pot, ki jih bo prek cest na Krasu, torej mimo mesta,..peljala do Milj. Najbolj zanimiva pa je seveda jutrišnja dirka, ko bodo ob 10. uri avtomobili Startali proti Obelisku od kamnoloma Faccanoni. Drugi krog dirke bo stekel na isti progi ob 11. uri, ob 12. uri pa bodo vozila pripeljala na Trg Unita, kjer bodo na ogled do večera. Gre za sedem skupin po pet avtomobilov vsakega od najbolj znanih italijanskih proizvajalcev: Alfa Romeo, Bugatti, Fiat, Ferrari, Lancia, Osca in Mašerah. Dirko je priredilo zduženje »Club dei 20 alVora« v sodelovanju s turistično ustanovo. (Na sliki: pokal dirke je na ogled na avtomobilu proizvajalca Cisitalia, ki sicer ne bo tekmoval na dirki). HITRA CESTA / TEŽAVE V PROMETU Prevrnjena cisterna pri Trebčah Šofer le lažje ranjen - Nesrečo verjetno zakrivila počena guma ARETACIJA / V NEKI BANKI Tujca sta razpečevala ukradene potovalne čeke Perujska državljana David Carbajal Caceres in Gustave Jara Mendoza sta si nakopala celo vrsto obtožb, od prekupčevanja z ukradenim blagom do kršenja določil o Čekih in podobno, za zapahe pa ju je dejansko spravila nezaupljivost in previdnost neke uradnice. Agenti so prijeli najprej 33-letnega Jaro Mendoza. Moški se je predstavil v neki agenciji CRT v srediSCu mesta, vprašal je, Ce mu zamenjajo traveller’s cheque v vrednosti 50 dolarjev, ki so ga izdali pri American Express. Blagajničarki se je moški zdel nekam sumljiv in se je odločila, da preveri veljavnost potovalnega Čeka, istočasno pa je obvestila kvesturo. Agenti so tujca ustavili ter našli kuverto, v kateri je bilo se 30 takih Čekov in ameriški potni list na ime ameriškega državljana Avi-noana Butela. Kaj kmalu so prijeli Se pajdaša, 42-let-nega Carbajala Caceresa, ki se je potikal v bližini. Agenti so ugotovili, da so Čeke pred nekaj dnevi ukradli nekemu kanadskemu državljanu, Butelov Pptni list pa je bil skupaj s fotografskim aparatom, ki so ga našli pri aretirancih, ukraden že julija. Oba tujca sta doma iz Lime, sedaj živita v Milanu, s policijo pa sta že imela opravka. Ogled Labodnice Rajonski svet za Vzhodni Kras in Societa Adriatica ui Speleologia organizirata danes ob 9. uri (zbira-iisce pred cerkvijo v Trebčah) voden ogled Speleo-loskega centra v Trebčah (bivša stavba smetarske službe na opuščenem odlagališču), kjer bodo prikazali delo raziskovalnega centra in načrte za Jamo Labodnico. Na hitri cesti so včeraj zjutraj znova imeli velike težave, saj so jo morali zaradi prometne nesreče delno zapreti za več ur. Tokrat se je prevrnila cisterna, ki je prevažala plinsko olje. Vozila je v smeri Tržiča, ko se je v višini odcepa za Trebče iz prevrnila na bok, pri čemer se je Šofer na srečo samo lažje ranil, ugotovili so mu le nekaj prask, zato pa se je pošteno ustrašil. Na asfalt je začelo odtekati plinsko olje, tako da so cesto morali zapreti, kar je seveda povzročilo precej preglavic in zastojev v prometu, ki so ga zaceli preusmerjati že pri križišču nad Katinaro. Kaže, da je šofer izgubil nadzor nad težkim vozilom, ker je počila ena od sprednjih gum. Na kraj so poleg osebja službe 118 in Anasa prišli Se nabrežinski karabinjerji, mestni redarji, prometna policija in kar štiri gasilske ekipe. Razmere so se normalizirale Sele po nekaj urah, ko so odstranili cisterno in počistili cesto. NOVICE Danes konec sezonskih razprodaj Tržaška občina sporoča, da danes konca obdobje, ko so dovoljene sezonske razprodaje. V trgovinah oblačil, obutev in športnih artiklov ne bodo smeli imeti posebnih razprodaj in promocij za obdobje 40 dni po koncu sezonskih razprodaj, tj. do 23. oktobra. Koncerti Umberta Lupijo Drevi ob 18.30 bo na trgu pred cerkvijo pri Campa-nellah (Ul. Modiano) nastopil Umberto Lupi, ki bo predstavil izbor znanih tržaških pesmi. Jutri ob 18.30 pa bo Lupi nastopil na Trgu Unita. Začasno zaprtje Od ponedeljka do petka bo zaradi obnovitvenih del zaprt občinska izpostava na Kjadinu (Ul. dei Mille 16). Najbližja izpostava je v Ul. Giotto 2. Raziskava o kajenju in alkoholu v Melari V ponedeljek bodo v velikem štirikotnem stanovanjskem bloku pri Melari izvedli javnomenjsko raziskavo o alkoholu in kajenju. Gre za pobudo Zdravstvenega podjetja v sodelovanju s tremi organizacijami prostovoljcev, ki meri k ugotavljanju življenskih navad prebivalcev najveejega stanovanjske koncentracije na Tržaškem. Zbrani podatki bodo prispevati k določanju zdravstvene ponudbe na podlagi navad (in razvad) potrošnikov. Prostovoljci, ki bodo nosili razpoznavno izkaznico, bodo delili po stanovanjih polo s 14 vprašanji; računajo na vsaj 1.500 odgovorov, ki jih bo treba oddati - seveda anonimno - v žare, ki jih bodo postaviti po hodnikih štirikotnega bloka. Novi umiki uradov za cepljenje Pri treh okrajih preventivne enote v Trstu kot na sedežih v Miljah in v Dolini bodo z namenom, da izboljšajo ponudbo in bolje uredijo poslovanje, s 13. septembrom spremeniti urnike za cepljenje, bodisi mladoletnikov kot odraslih, in za cepljenje, ki služi za zdravstveno ter delovno knjižico. V nekaterih dneh delajo samo po predhodni rezervaciji (telefonsko ali neposredno na sedežu). Telefonske številke pa so naslednje: Okraj 2 na Trgu pri Sv. Jakobu 13/a: tel. 040-774795 in 040-369110; okraj 1 na Videmski cesti 19; tel. 040-418752; sedež v Nabrežini 108/d tel: 040-200429; sedež na Opčinah, Proseska cesta 28/a: tel. 040-2158143; okraj 3 pri Vahnauri 65/a: tel. 040-811366; sedež v Miljah, Ul. Battisti 6: tel. 040-3994916; sedež v Dolini 462: tel. 040-227096. SKR zbira podpise Stranka komunistične prenove nadaljuje akcijo zbiranja podpisov peticije proti sramoti zlatih honorarjev in beraških plač, krožek SKP Gramsci bo zbiral podpise danes, 11. septembra pred bolnišnico Magdalena od 9. do 13. ure, v ponedeljek, 13. septembra v Ul. Doda (Coop), krožek SKP Kras bo zbiral podpise v ponedeljek, 13. septembra, od 18.30 do 21.00 v društveni gostilni na Kontovelu. Sobota, 11-. septembra 1999 TRST NOVICE Preklicali stavko pri ACT Sindikalne organizacije Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltra-sporti, Faisa-Cisal, Rdb-Cub in oddelek prevoznikov pri Act so preklicale stavko, ki je bila napovedana za sredo, 15. septembra. Do preklica stavke je prišlo, potem ko je direkcija konzorcialno prev ozno podjetje ACT sporočilo, da je upravni svet sklenil, da sprejme sporazum z dne 9. julija. Zimski umik avtobusov Zimski umik avtobusov bo stopil v veljavo 13. septembra, nove umike pa delijo v uradu za stike z javnostjo v Ul. D’Alviano 15. Urad bo odprt tudi danes od 8.30 do 13.30, običajno pa je odprt od ponedeljka do Četrtka od 8.30 do 15.30, v petkih pa od 8.30 do 13. ure. V omenjenih urah odgovarjajo tudi na zelCeno Številko 800-016675, nudijo podatke o posameznih progah, umikih, vozovnicah, najdenih predmetih itd. V Medjo vas preko zelene številke Od ponedeljka, 13. septembra, bo povezava prog 43 in 44 za Medjo vas (in obratno) zagotvoljena preko ustreznega klica, in sicer na zeleno Številko 800-016675 ah pa na Številko 040-7795283/4. Vpisi na univeizo Na inženirski fakulteti so rok za vpise in morebitne prehode med posameznimi tečaji podaljšali do 30. septembra. Nespremenjen pa ostaja rok za vpis za diplomo v inženirski informatiki (teledidakticni teCaj), in sicer 1. december. Prefekt Michele De Feis bo podelil priznanja Tržaški prefekt Michele De Feis bo 22. septembra ob 10.30 v vladni palači izročil priznanja »za zasluge italijanske republike«. Priznanja je nedavno podelil predsednik republike zaslužnim meščanom, ki so se izkazali na civilnem, socialnem in kulturnem področju. Jutri sklep »Spolka« tudi s skupino »Stu ledi« V Boljuncu se bo jutri zaključila prva izvedba manifestacije »SPOLK - Šport & Folk (Un Carso da vi-vere - Kras, ki ga gre živeti)«, ki jo je priredilo italijansko zdmženje šport za vse (UISP) skupaj s Kraško gorsko skupnostjo in združenjem »Macon-do«. Ob 9.30 se bodo ob priložnosti »odprte meje« podali po Glinščici na slovensko stran (pohod bodo ponovili ob 16. uri). Ob 11. uri bosta v BotaCu nastopila skupina »Stu ledi« in Denis Novato, ki bosta nastop ponovila ob 19.30, ob 21. uri pa bo »veliki finale« z dvema kubanskima umetnikoma, Robertom Gasconom in Juanom Carlosom. Od ponedeljka Note Timave V štivanski cerkvi se bo jutri zveCer začel letošnji, že 12. glasbeni niz Note Timave. Koncerte prireja združenje Punto musicale pod pokroviteljstvom devonsko-nabrežinske občinske uprave in ob podpori Dežele FJK, tržaškega podjetja za turistično promocijo, deželnega sedeža RAI in vladnega komisariata za FJK. Na prvem koncertu, ki se bo kot vsi ostafi začenjal ob 21. uri, bo nastopil pianist Olaf John Laneri, ki bo igral Scarlattija, Beethovna in Chopina. Drugi gost glasbenih srečanj v Stivanu bo violinist Črtomir Siškovic, ki bo v ponedeljek, 20. septembra podal program s skladbami Tartinija, Bacha, Prokofjeva, Kreislerja in Ysayeja. V okviru niza bodo nastopih še skupina Accademia di San Rocco - Venezia (27. septembra), kitarista Adriano Del Sal in De Biasi Marco (prvega oktobra) in glasbeno-pevska skupina, ki bo izvedla Rossinijevo delo »Petite Messe SoleneUe« (4. oktobra). Glasba v Miramam Danes in jutri se lahko po miramarskem parku sprehodite ob spremljavi glasbe. Gre za 15. izvedbo pobude Glasbeni sprehodi, ki jih prireja skupina Opera Giocosa del FVG. Oba dneva se bo glasbeni sprehod začel ob 15.45 pri Jezercu labodov, obšel bo nekaj najzanimivejsih postaj v parku in se ob 18.15 zaključil v malem pristanu. Skupino vodi Severino Zannerini, glasbi pa lahko vsak obiskovalec prisluhne zastonj. Drevi ob 20.30 pa bo v prestolni dvorani koncert iz niza, ki ga organizira deželno skrbništvo za kulturne in naravne dobrine v sodelovanju s tržaškim konservatorijem »Tartini«, nastopil kvartet flavt, pianistka in trio prečnih flavt. Basquiotova razstava na ogled še nekaj dni V Revoltellovem muzeju se izteka razstava del Basquiata, ki je pritegnila veliko pozornosti, zato je vodstvo muzeja sklenilo, da ob zaključku skuša zadostiti povpraševanju. Tako bo do zaprtja razstave vsak dan ob 17.30 voden obisk, danes bo muzej odprt do polnoči, jutri pa bodo po vodenih ogledih ob 11. in 12. uri na terasi ponudili aperitiv, izjemoma bo prihodnji teden muzej odprt tudi v torek, v Četrtek, 16., pa bodo 'stop omogočili samo (prijavljenim) Solarn. DANES Srečanje z operno pevko Raino Samo z vabili Danes popoldne ob 18. uri bo v krožku uslužbencev zavarovalnice Generali srečanje s priznano sopranistko Raino Kabai-vansko, kateri bodo jutri ob isti uri, vendar v hotelu Savoia Excelsior, podelili letošnje mednarodno nagrado operete. Gostjo bo predstavila Lihana Ulessi, nakar bo o svoji umetniški poti spregovorila sopranistka, v ilustracijo pa bodo predvajali videoposnetke z njenimi najuspešnejšimi interpretacijami. Danes bodo tudi odprli razstavo Gesta petja (II gesto del canto), ki sta jo pripravila Giulia Zuccheri in Andrea Stanisci, razstava bo na ogled do 18. septembra. Za današnje srečanje je potrebno vabilo, ki ga lahko zainteresirani dvignejo v tajništvu krožka. POSVET / V OKVIRU SPOLKA 99 Zaščita manjšin zagotavlja varnost Srečanje žal potekalo ob zelo skromni udeležbi V okviru SPOLK 99 je bilo v Četrtek zvečer v gledališču F. Prešerna v Boljuncu na sporedu predavanje o jezikovnih manjšinah, ki ga je kulturno društvo Mediterraneo Folk Club priredilo z namenom, da seznani predvsem mlade s položajem jezikovnih manjšin v Italiji in Evropi. Žal pa se na vabilo društva ni odzvalo veliko poslušalcev, morda zaradi organizacijskih nerodnosti ali pa zaradi tega, ker postajajo take teme za mladino danes vedno manj zanimive. Na predavanju so svoje mnenje podali prof. Silvo Devetak, direktor Evropskega centra za etnične, regionalne ter sociološke študije na univerzi v Mariboru, prof. Michele Gan-gale, profesor literature ter r - s » & g fp* p gs | k f SPOROČILO KZ Obnoviti bo treba pogodbe o služnosti za bencinovod Pred 21 leti je bil sprejet dogovor o služnosti za traso bencino-voda, ki ga je rafinerija Aquila tedaj speljala po celotnem ozemlju Brega in Krasa, vse do kraja Visco. Pri pogajanjih za odškodnine lastnikom je tedaj Kmečka zveza, v dogovoru z občinskimi upravami Devin - Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, opravljala vlogo posrednika in pogajalca v imenu lastnikov zemljišč, vseh treh omenjenih občin. Dogovorjena je bila služnost za rok 21 let, ki se sedaj izteka, zato je treba služnost septembra obnoviti. Namesto nekdanje Aquile je sedaj za obnovitev pristojno podjetje Silone, ki pošilja zainteresiranim na dom ustrezna pisma. Odbor Kmečke zveze je tudi za to priložnost sprejel obvezo za koordinacijo pogajanj glede obnove služnosti. Posamezni lastniki so seveda povsem svobodni, da se odločijo ali za posamezna ali za skupinska pogajanja, vendar iz dosedanjih izkušenj izhaja, da so bila skupna pogajanja glede služnosti vselej uspešnejša. Zato Kmečka zveza vabi lastnike, ki so prijeli pismo podjeta Silone in željio, da jih zastopa Kmečka zveča, naj to sporočijo bodisi podjetju kot uradom zveze. »Poletje na Opčinah« še danes in jutri Druga izvedba pobude »poletje na Opčinah« se izteka. Danes (z odprtjem ob 18. uri) bo v komprenzoriju občinske izpostave v Dober-dobski ulici 23 ples z orkestrom »I Mirage«, jutri (odprtje ob 11. uri) pa veliki finale z »Witz Orchestrom« in tombolo. Jutri ob 18. uri bodo predstavili tudi knjigo Vesne Guštin »Je več dnevou ku klobas«, prisotna bo tudi avtorica. Od 9. do 12. in od 17. do 19. ure je možen tudi ogled razstave, na kateri so zasebne fotografske zbirke Furlana in SosiCa, posvečene starim Opčinam. Razstava bo odprta do konca septembra. pripadnik albanske manjšine Arbresh v Kalabriji, dr. VValter Citti, tajnik italijanskega odbora za pravne študije o imigraciji in elan krožka Istria ter esejist in novinar Ace Mermolja. Skoraj vsi predavatelji so izhajah iz misli, da so v obdobju, ko se Evropa širi in vključuje vedno večje število različnih narodov in manjšin, zaščitni zakoni nujno potrebni za sožitje na tako širokem območju. Prvi je spregovoril prof. Citti, ki je orisal splošno stanje italijanskih manjšin in poudaril važnost razlikovanja obmejnih, zgodovinskih manjšin ter tistih, ki so na določenih območjih postale večinske skupnosti (Furlani ter Sardinci). »Pomembno je, da Evropska skupnost toCno opredeli manjšine, drugače ima vsaka država možnost, da sama doloCa, katera skupnost dobi status manjšine in katera ne. Obstoj nekaterih manjšin v Evropi je zaradi pomanjkanja zaščitnega zakona torej ogrožen«, je med drugim dejal prof. Citti. Tudi prof. Devetak je v svojem govoru podčrtal, da se mora okrepiti politična volja za reševanju manjšinskih problemov: zaščitni zakoni zagotavljajo varnost manjšinam, saj nastajajo s Sirjenjem Evrope nove različnosti in s tem narašča nevarnost konflik-tualnosti, kot zgovorno dokazuje balkanska kriza. Prof. Devetak je tudi avtor knjige Pravica do različnosti, v kateri poudarja važnost prevzgoje evropskega človeka, ki mora sprejeti dejstvo, da ima tudi pripadnik druge skupnosti pravico do enakopravnosti. Prof. Ace Mermolja se je v svojem posegu osredotočil na tržaško stvarnost: »Zaščitni zakon za Slovence v Italiji bi morali pripadniki italijanske skupnosti sprejeti z veCjo odprtostjo, saj je od drugačnih, odprtejših odnosov odvisen vsestranski razvoj mesta. V zavesti mesta pa je še premočno prisotna zgodovinska preteklost.« Prof. Gangale je predstavil skupnost Arbresh v Kalabriji, ki je v Italiji prisotna v sedmih deželah. Obstoj te skupnosti je danes zelo ogrožen predvsem zaradi pomanjkanja zaščitnega zakona in šolskih struktur. V svojem uvodu je omenil slovenskega pisatelja Alojze Rebulo, ki je v romanu V si-bilnem vetru spoznaval širši svet skozi kraška znamenja. Sožitje nudi tako pripadnikom različnih narodov in etnij možnost spoznavanja novih obrazov in predvsem novih obzorij. V razpravi, ki je sledila, so se nekateri dotaknili zlasti problema vzgoje ter poudarili nujnost, da je treba tako otroke kot tudi odrasle vzgajati v duhu strpnosti. Le tako bo mogoče graditi Evropo različnih, vendar v slogi, sožitju in medsebojnem spoštovanju. E.C. KRIŽ / OD ČETRTKA Priljubljeni Oxis ponovno odprt Poleti so lokal obnovili in ga preuredili po latinskoameriškem, mehiškem navdihu Kriški Oxis velja že nekaj let za eno najbolj priljubljenih večernih shajališč slovenske mladine na tržaškem Krasu. Že od vsega začetka sta se nova upravitelja Igor in Lili, skupaj s sodelavci izkazala predvsem s simpatijo in iznajdljivostjo. Oxis v Križu je tako postal skoraj obvezna in priljubljena postojanka v vikendovskem večernem tavanju, postal je pač prostor, kjer - v dobrem in slabem - najdeš vsakogar. Sicer naveliCanje vzbujajočo vsakdanjsot sta Igor in Lili uspešno popestrila s priložnostnimi »feštami«: za Hallovveen, za pust, za praznik irskega zavetnika sv. Patrika, na Silvestrovo. Oxis je nato postal tudi privilegirana izložba za mlade in nadebudne glasbenike in glasbene skupine, saj so skozi vso zimo, vsak Četrtek v Oxisu nastopale v živo več ali manj znane rokerske skupine. Konec julija je Oxis zaprl vrata: za dopust, seveda, pa tudi zaradi obnove. Po šestih poletnih tednih pa je priljubljeni meetingpoint v Četrtek ponovno odprl svoje duri in se zvestim obiskovalcem predstavil v povsem novi preobleki latin-sko-ameriškega stila. "Pravzaprav smo se zgledovali po mehiškem slogu, kar se odraža predvsem pri izbiri pohištva in originalne opreme", sta povedala Igor in Lili. Nov, južnoameriški zasuk bo obenem že v kratkem obogatil jedilni list z mehiškimi specialitetami, seveda ob latinskoameriških melodijah. Vsekakor pa mlada upravitelja zagotavljata kontinuiteto v tradicionalni ponudbi obloženih sedvicev in pijač, pa tudi glasba po še naprej dovolj raznolika. Oxis naj bi se v kratkem tudi preimenoval, za sedaj pa novo ime ostaja... kriški "top se-cret". (igb) BAZOVICA / PRIHODNJI TEDEN GROPADA / DANES NASTOP SKD Lipa se pripravlja na proslavo stoletnice Osrednja proslava bo prihodnjo nedeljo Motorična plesna šola se predstavi Vodila jo je Petra Križmančič - Za drevišnji nastop pripravili splet raznih plesnih točk Prihodnji teden bo v Bazovici vrsta pobud, ki bodo obeležile stoletnico društva Lipa. Za pester program je poskrbel odbor SKD Lipa pod pokroviteljstvom ZSKD. Najprej bodo v sredo v bazoviški kinodvorani predstavili knjigo o zgodovi- ni in delovanju društva, ki jo je napisal Iztok Pečar. Publikacijo bo predstavil ravnatelj NSK Milan Pahor, zapela pa bosta Zenska pevska skupina V. Vodnik iz Doline pod vodstvom Tatjane Jercog in MePZ Primorsko iz MaCkolj pod vodstvom Tonega Baloha. V Četrtek bodo elani vaškega Mladinskega krožka na istem prizorišču ponovili veseloigro v narečju Dr. Za-vrtenik, s katero so nastopili na mavhinjskem festivalu in ki jo je spisala in zrežirala Tatjana KATINARA Proslava 60-letnice posvetitve kapelice Katinaro je že premočno preplavil mestni cement, toda v njej še vedno živi stara duša slovenske vasi. Le-ta bo spet prišla nekoliko do izraza jutri na verski slovesnosti, na kateri bodo obeležili 60-letnico posvetitve kapelice, posvečene Mariji Kraljici miru. Slovesnost se bo pričela ob 9.30 s procesijo od katinarske župne cerkve do kapelice. Ob 10. uri bo pred slednjo masa, ki jo bosta darovala domači župnik Anton Žužek in škofov vikar za Slovence Franc Vončina. Kapelica Marije Kraljice miru stoji ob cesti, ki s Katinare pelje proti Rov- tam, in sicer blizu nekdanje Speticeve gostilne. Vsi najbrž ne vedo, kako je nastala. Leta 1939 jo je postavil domačin Marcelo Nadlišek 11912-1993). Nikomur ni razodel, zakaj oziroma Cernu je to storil. Po vsej verjetnosti se je tako zaobljubil v stiski. Povedati je namreč treba, da je bil Nadlišek najstarejši od šestih otrok v družini, ki je med prvo svetovno vojno in za Časa fašizma marsikaj hudega pretrpela, od izgan-stva do vsestranskega pomanjkanja. Potem pa si je s pridnim delom opomogla. Marcelo je med drugim prišel do svoje trgovine v mestu. Na Katinari se je uveljavila navada, da je pri kapelici Marije Kraljice miru maša vsako prvo nedeljo po 8. septembru. NekoC so semkaj prihajale tudi procesije za Sv. rešnje telo. Marijin kip so nosila dekleta v narodnih nošah. Ob letošnji 60-letnici nameravajo obuditi tudi to staro navado. In tako bo jutri, kot že uvodoma rečeno, tudi procesija, in sicer z narodnimi nošami. Pristavimo naj, da je družina Nadlišek, zlasti Marcelova vdova gospa Berta Gerdol, poskrbela, da je bila kapelica ob jubileju obnovljena. Turko. V petek se bo občinstvo ob 20. uri zbralo v Bazoviškem domu, kjer bodo ob petju Mešanega kvarteta Rož iz Koroške, otvorili razstavo domačih ustvarjalcev. Uro zatem bo pod šotorom, ki bo stal na vrtu bazoviške gospodarske zadruge, natopila folklorna skupina kulturnega društva Man-draC Demont iz Kopra. Naslednjega dne, to se pravi veCer pred glavno slovesnostjo, bodo prišli na svoj raCun mladi. Njim bo namenjen žur in nastop glasbene skupine. Nedeljsko osrednjo proslavo bo otvoril sprevod, ki bo štartal ob 15.30 na začetku vasi pri Sajsnikovih in ki bo peljal do prireditvenega prostora na dvorišču gostilne Pri Lipi. Medtem se bodo udeleženci sprevoda poklonili padlim pri vaškem spomeniku. Prireditelji vabijo narodne noše iz sosednjih vasi naj se priključijo sprevodu nastopajočih. »Pri Lipi«, to se pravi na kraju, kjer je bilo pred sto leti ustanovljeno pevsko društvo Lipa, bodo nastopili Otroški pevski zbor Slomšek pod vodstvom Zdenke KrižmanCiC, Mladinski pevski zbor Bazovica pod vodstvom Xenje Brass in MePZ Lipa pod vodstvom Tamare Ražem. Za živahen glasbeni dodatek pa bo poskrbelo Godbeno društvo Prosek, za napovedovanje pa bo zadolžena vaška mladina. JPC Danes ob 18. uri bo v Zadružnem domu v Gropadi pomembna prireditev. Predstavili se bodo namreč mladi udeleženci letošnje Motorične plesne šole, ki jo je od 6. do 10. septembra z veliko ljubeznijo in veseljem vodila Petra KrižmanCiC; pri delu pa so ji pomagali sodelavci in pomočniki; Erika Gregori, Elvia Zobec, Valentina Gojca, Massimiliano Taverna in Ivica Stok, s katerimi smo se na kratko pogovorili in ki so nam povedali: »Ze lansko sezono KD Skala iz Gro-pade, katerega del je tudi naSa Motorična plesna Sola, smo zaključili z lepo prireditvijo v mesecu maju (slika je iz te prireditve). Tokrat pripravljamo program, ki smo ga imenovali "Zaplešimo družabno”. Vsak dan smo vadili, in sicer v dveh skupinah. V prvi skupini, ki jo sestavljajo učenci osnovne šole, se bodo udeleženci naše tokratne šole predstavili s plesnimi točkami, ki bodo gledalca spominjali na mehiško, na glasbeno ritmično jutro, pa na kavbojske plese, vse do pristne slovenske polke in še do latinskoameriških plesov. Druga skupina srednješolcev se bo predstavila s plesi od plesnih davnin do današnjih dni, med katerimi bodo plesalci prikazali magični ples boga Shive iz Indije, pa plese iz Časov trubadurjev, do angleškega fokstrota, latinsko ameriških plesov, tržaškega mamba, vse do futurističnih, torej modernih plesov. Zelo smo se trudili in trdo delali, da bi prikazali obiskovalcem, kaj smo v letošnjem intenzivnem plesnem tednu ustvarili. Z najmlajšimi smo s plesnim korakom "odpotovali” v Sirni svet, saj vsako ljudstvo pleše po svoje. Z večjimi smo se lotili bolj zahtevnega programa, ki bo zajel utrinke simbolnega, religioznega in živalskega primitivnega giba, vse do dvornega baleta, kjer se začenja razvoj prvih družabnih plesnih obik, do najmodernejših plesov.« Naš razgovor je potekal, ko so mladi plesalci zaključevali vaje, Petra KrižmanCiC pa je bila Ze kar utrujena. Pa vendar si vsi želijo in obetajo uspeh, saj je prav ples govorica telesa, je gibanje v zvoku, ritmu, govoru, glasbi in v tišini, kot je zapisala duša Motorične plesne šole Petra KrižmanCiC. N.L. PO RADIO OPČINE Tudi v novi sezoni Zrno v eter - Radijski glas ZSKD Ge želite zvedeti, kako so preživeli poletni Cas po naših kulturnih društvih, danes popoldne, nekaj minut pred 17. uro, pozorneje prisluhnite oddajam Radia OpCine. Z novo sezono se namreč začenjajo tudi redna srečanja z nizom Zrno v eter - Radijski glas Zveze slovenskih kulturnih društev. Ze veC je oddaja na sporedu vsako drugo soboto, ob 17. uri, ponovitev pa na naslednji dan, v nedeljo dopoldne od približno 9. ure dalje. Zrno v eter od vsega začetka vodi Rinaldo Vremec, sicer pokrajinski predsednik ZSKD za Tržaško, tokrat pa v vlogi radijskega voditelja, ki mu gre tudi zasluga, da se dejavnosti včlanjenih društev ZSKD primerno in redno predstavljajo po valovih Radia OpCine. Sobotna oddaja gre vselej v živo, zato se po telefonski zvezi na številki 212658 Lahko vsakdo vključi v pogovor in srečanju z gostom doda svoje misli. Na ZSKD pa bodo z veseljem sprejeli ponudbe elanov posameznih društev, da se med oddajanjem Zrna v etru spregovori o tej ali oni pobudi oz. temi, seveda tesneje vezani na dogajanje v stvarnosti naše ljubiteljske kulturne dejavnosti, (dam) TeCaji slovenščine Uprava občine Dolina sporoča, da bo tudi letos organizirala v občinski knjižnici v Boljuncu in v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Trsta tečaj slovenščine. TeCaj se deli na dve stopnji: za začetnike in za tiste, ki so že sledili lekcijam v prejšnjih letih. Zainteresbani se lahko vpišejo v tajništvu občine Dolina v uradnih urah - tel. 040 8329244. Tudi Devinsko-nabrežinska občinska uprava prireja tečaje, in sicer angleščine, nemščine in slovenščine. TeCaji bodo v prostorih nabrežinske osnovne šole, zaCeb se bodo oktobra, končali pa maja prihodnjega leta. Prijavnice so na razpolago v uradu za šolstvo in kulturo v nabrežinski knjižnici (Nabrežina 102) od ponedeljka do Četrtka od 9. do 12. ure, ob petkih od 9. ure do 11.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. ure do 17.30. H NA STADIONU 1. MAJA h V ponedeljek prva lekcija akrobatskega rock’n’rolla V ponedeljek, 4. oktobra ob 18.30 bo na Stadionu prva lekcija akrobatskega rock’ nTclla za učence od 6. do 14. leta. Otroke in mladino bomo na tem tečaju skušali vpeljati v očarljivi svet izredno atletskega plesa, ki se ob vztrajni vadbi lahko spremeni v atraktiven šport. Sole akrobatskega rock’ nTolla so razširjene po vsej Evropi in tekmovanja v tej zvrsti so pri nas dosegla viSek v letih od 1988 do 1993, ko sta postala svetovna prvaka Slovenca Bojan Horvat in Simona Turk. TeCaj, ki bo potekal v pridrebi društva S. Škamperle, bosta vodila Marco in Sabrina, oba izkušena in navdušena plesalca. Marco plese 10 let, Sabrina Sele 5, toda že pred tremi leti je začela poučevati akrobatski rock’n’roll pod mentorstvom učitelja Fabia. Ker zadeva ta ples posebno prožnost telesa bodo otroci prvih 30 minut telovadili in s stretchingom raztegovali mišice, tako da se bodo v preostali uri lahko postopno naučili osnovnih korakov. V igri bodo osvajali gibčnost in šele, ko bo vsak plesni par dovolj zrel, ko bosta njegova psihična in fizična kondicija za to pripravni, bodo zaceli z akrobatskimi figurami, sveda pod skrbnim nadzorom. Od 4. oktobra torej vsak ponedeljek in sredo od 18.30 do 20. ure v dvoranici Skameprle na Stadionu 1. maj! Vse možne informacije dobite od 7.30 do 8. ure in 21.30 do 22. ure na tel. 040-53420 oz. od 9. do 18. ure na tel 0038666-549588 pri Sabrini. Za vpis pa se zglasite v fitness dvorani na Stadionu ob torkih od 20.15 do 21. ure (tel. 040-351669). 8 Sobota. 11. septembra 1999 TRST VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 11. septembra 1999 MILAN Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.25 - Dolžina dneva 12.48 - Luna vzide ob 22.45 in zatone ob 12.27 Jutri, NEDELJA, 12. septembra 1999 GVIDO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,2 stopinje, zračni tlak 1024,2 mb raste, vlaga 48-odstotna, veter 11 km na uro zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje. I j LEKARNE Od ponedeljka, 6. do sobote, 11. septembra 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 040 772148), Ul. Curiel 7 (tel. 040 281256). Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7, Trg Venezia 2. Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 e nekaj centimetrov loči za levkemijo bolnega otroka od radosti življenja. Toliko, kot je dolga popkovina. Pri zdravljenju mnogih vrst otroške levkemije lahko medicina zdaj računa na zelo močnega zaveznika. To je kri iz popkovine, ki predstavlja zelo dobro alternativo za presaditev kostnega mozga. Pri tem pa ima dve prednosti: je takoj na razpola- < cn LD 1- 0 ! 1 < go in ne zahteva popolne kompatibilnosti. Kri iz popkovine lahko daruje vsaka mama ob porodu. Dovolj je, da dovoli odvzem, takoj ko se popkovina prepreže. In vse to brez travm in anestezije. Ko boš čakala na rojstvo svojega otroka, se spomni na to obvestilo. In spomni se na združenje ADISCO, ki je nastalo zato, da bi vse bodoče matere seznanilo, kako koristna je lahko preprosta gesta. Daruj svojo popkovino in nekemu otroku boš rešila boš življenje. Y Associazine D O N A T R I C I I T A L I A N E S A N G U E C O R D O N E Ombelicale tel. 06/4402955 NA TRGIH TVOJEGA MESTA SE BOMO DOBILE V SOBOTO, 1 1. SEPTEMBRA TRST: Ulica delleTorri POD POKROVITELJSTVOM PREDSEDSTVA REPUBLIKE Trg Venezia 2 (tel. 040 308248). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.00 »Le parole che non ti ho detto«. EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »En-trapment«, r. Jon Amiel, i. Sean Connery, Catherine Zeta-Jones. EXCELSIOR AZZUR- RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Libero Burro« r. - i. Sergio Castellitto, Chiara Mastroianni. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15, 24.15 »La mummia«, i. B. Fraser. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.15 »Instinct« r. John Turtel-taub, i. Anthony Hopkins, Guba Gooding. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E allora mambo«, r. Lucio Pellegrini, i. Luca Bizzarri, Luciana Littizzet-to, 24.00 »Go - una notte da domenticare«. c NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »VVild Wild West«, Barry Sonnenfeld, i. Will Smith, Kevin Kline, Kenneth Bra-nagh. NAZIONALE 2- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Guardami«, r. Davide Ferrario, i. Elisabetta Ca-vallotti, Flavio Isinna. NAZIONALE 3 - 15.30 »Madeline, il diavoletto della scuola«, produkcija Disney; 17.00, 18.45, 20.30, 22.20, 24.00 »Cruel intension«, r. Sam Wei-sman, i. Steve Martin, Gol-die Hawn. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00, 24.00 »Fino alPinferno« i. Jean Clode Van Damme. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hallovven, venti anni dopo« i. Jamie Lee Curtis. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10, »Uni-versal soldier« i. Van Damme. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »II dolce ru-more della vita«, r. Giuseppe Bertolucci, i. Fran-cesca Neri in Rade Ser-bedzija. Mitja danes fantovsko slavi! Saj prostosti ostane mu samo Se 8 dni. Martina naj zaenkrat potrpi, saj obljulbjata si, da ljubila se bosta za vse dni. Tisti, ki vaju imajo radi Danes, 11. septembra 1999 praznuje na Proseku svoj 90. rojstni dan nas dolgoletni organist in zborovodja Milko Cibic Iz srca se mu zahvaljujejo za njegovo požrtvovalno delo in mu Čestitajo pevci proseškega cerkvenega pevskega zbora Nas Mario ima danes 60 let. Da bi bil vedno zdrav in vesel ter da bi ga z nami Se dolgo, dolgo let pil, mu iz srca voščijo Adele, Silvana, Vesna, Edi, Marino, Sergio, Stefano ter vsa Kmečka zveza E3 ČESTITKE Danes se poročita DEBORAH in ROBERT. Mnogo sreče, ljubezni in medsebojnega razumevanja na skupni življenjski poti jima želi SKD Primorsko - MaCkolje. Danes slavi 60-letnico rojstva MARIO GREGO-RI. SKD Barkovlje mu iskreno Čestita z Zeljo, da bi Se mnogo let sodeloval pri pokušnjah vin in s tem siril kulturo dobrega pitja. ALEKSIJA vse najboljše za dnaSnji praznik. Kdo smo pa mi, ugani sama ti. POZOR, POZOR! Prostih je Se nekaj mest za izlet v Posočje, ki ga organizira SKD Primorsko, jutri, 12. septembra. Vabljeni ste vsi, ki se nam želite pridružiti. Pokličite na tel. St. 040-232114. ij PRIREDITVE 51. MARIJANSKI SHOD NA OPČINAH bo jutri, v nedeljo, 12. septembra. Vodil ga bo msgr. Franc Vončina. Shod se bo pričel ob 15.30 v openski cerkvi, od koder bo ob 16. uri krenila procesija po vasi, nato bo maša na prostem za cerkvijo. Sodelovali bodo Združeni pevski zbor ZCPZ, Godbeno društvo Prosek, skavti in narodne noše. Shod bosta pripravili dve kulturno-verski prireditvi. Vabljeni! SKD LIPA iz Bazovice vabi na praznovanje 100-letnice ustanovitve. V sredo, 15. septembra ob 20.30 v župnijski kinodvorani bo predstavitev knjige o delovanju društva. Sodelujejo DP S V. Vodnik iz Doline in MePZ Primorsko iz Mackolj. V Četrtek, 16. septembra ob 20.30 v zupnjijski kinodvorani igra v narečju Doktor Zavrtanik v izvedbi elanov MKB, tekst in režija Tatjana Turko. V petek, 17. septembra ob 20. uri v Ba-zovskem domu otvoritev razstave domačih ustvarjalcev. Sodeluje Kvartet Roz iz Koroške. Ob 21. uri, na vrtu GZB pod šotorom, nastop folklorne skupine MandraC Delmont iz Kopra. V soboto, 18. septembra na vrtu GZB pod šotorom, Zur za mlade. V nedeljo, 19. septembra na dvorišču gostilne Pri lipi osrednja proslava - sodelujejo OPZ Slomšek, M1PZ Bazovica, MePZ Lipa in Godbeno društvo Prosek. Vabljeni! 3 ŠOLSKE VESTI UČITELJI COS SEMPO- LAJ obveščajo, da bo začetna maša jutri, 12. septembra, ob 10.30. OBČINSKA UPRAVA ZGONIK obvešča, da bo občinski otroški vrtec v Gabrovcu zaCel delovati v ponedeljek, 13. septembra 1999. Urnik bo naslednji: 13. in 14. septembra do 12. ure brez kosila; s 15. septembrom bo delovanje steklo z običajnim urnikom. S prvim dnem odprtja vrtca bo začela delovati tudi služba Solabusa z ustaljenim urnikom, medtem ko imajo starSi možnost, da pripeljejo otroke v vrtec Ze ob 7.30. UČITELJI OS NABREŽINA obveščajo, da bo začetna Šolska maša v torek, 14. septembra, ob 8.30. UČITELJI OS DEVIN obveščajo, da bo začetna Šolska masa v sredo, 15. septembra, ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA SOLA SV. CIRILA IN METODA obvešča, da se bo pouk, tako na sedežu pri Sv. Ivanu kot na katinarskem oddelku, začel v sredo, 15. septembra ob 8. uri in zaključil ob 11.30. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo na sedežu zavoda knjižni sejem rabljenih učbenikov v sredo, 15. septembra od 8.30 do 10. ure. Vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB sporoča, da se bo pouk na vseh osnovnih Šolah ravnateljstva - J. Ribičiča - K. Široka, I. Grbca, M. Grego-riC-StepanCiC in vrtcih (Sv. Jakob, Sv. Ana in Skedenj) začel v sredo, 15. septembra 1999 ob 8. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA obvešča, da se bo pouk na šolah in otroških vrtcih nabrežinskega ravnateljstva zaCel v sredo, 15. sep- tembra s sledčim urnikom: Osnovna Sola Vir-gila Sceka v Nabrežini od 8.do 13. ure, OS Karel Strekelj Jurčič v Devinu od 8.10 do 12.40, OS Stanka Grudna v Sempo-laju od 8. do 12.30, OS Lojzeta Kokoravca v Sa-ležu od 8.10 do 12.40 s kosilom, OS 1. maja 1945 v Zgoniku od 8.15 do 12.45 s kosilom. Otroška vrtca v Devinu in Mavhinjah od 8. do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da se bo pouk na vseh osnovnih šolah in vrtcih pričel v sredo, 15. septembra 1999 s sledečim urnikom: vsi otroški vrtci od 8. do 12. ure, OS Bevk - Opčine od 8. do 13.15, OS Sirk - Kriz od 8. do 13.15, OS Černigoj - Prosek od 8. do 13.15, OS Gradnik - Re-pentabor od 8. do 12. ure, COS Tomažič - Trebče od 8.15 do 12.15, OS Kajuh -Gropada začetek ob 8.10, OS Trubar - Bazovica začetek ob 8. uri. DTTZG ŽIGE ZOISA namerava v Šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen zeli zavod predhodno ugotoviti, Ce v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega teCaja in Ce bi bilo za to tudi dovolj interesentov. VeCerna Sola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili študij na katerikoli višji šoli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka. Interesente vabimo, da do 15. septembra 1999 kon-taktirajo tajništvo zavoda in sicer vsak dan od 9. do 13. ure na tel. št. 040-567144 ali 040-54356. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je objavljen na oglasni deski Deželnega šolskega urada razpis izrednega natečaja za dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih Šolah. Prošnje sprejema pristojni Pokrajinski Šolski urad (Trst ali Gorica) do 25. septembra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je na oglasni deski tržaškega pokrajinskega šolskega skrbništva objavljen razpis izrednega natečaja za dosego usposobljenosti za poučevanje na slovenskih osnovnih Šolah in otroških vrtcih. Prošnje sprejema tržaško šolsko skrbništvo do 9. oktobra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske šole. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301, posluje ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30. LUCI/05 NOVI FIAT PUNTO Vabilo Danes, 11. in jutri, 12. septembra predstavitev velike novosti ob stoletnici Fiat-a in novega tisočletja NOVI FIAT PUNTO Vabimo Vas, da se nam pridružite. Pričakujemo Vas na našem sedežu v Ul. Flavia 104: nazdravili bomo in - če si boste zaželeli - ga boste lahko poskusili. Koncesionar FIAT Lucioli TRST - Ulica Flavia 104 Neprekinjeni urnik 9.00 - 20.00 Js/LUCIOLI ■> ŽUPNIJA SV. JERNEJA Z OPČIN in ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA vabita ob 51. MARIJANSKEM SHODU na Koncert Marijinih in Slomškovih pesmi v pričakovanju beatifikacije škofa A. M. Slomška Nastopa ZDRUŽENI ZBOR ZCPZ - dirigent EDI RACE Danes, 11. septembra ob 20.30 v župni cerkvi na Opčinah. ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na tradicionalno ŠAGRO POD KOSTANJI pri Banih Danes, 11. septembra ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom KVINTET Ml Jutri, 12. septembra ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17. uri koncert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, ob 19.30 ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET in Braco Koren. Ples bodo o tvorili pari v nošah DELOVALI BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI H3 OBVESTILA SRENJA BORST-ZA-BREZEC-JEZERO obvešča, da se bo danes, 11. septembra od 8. ure dalje vršila prostovoljna akcija za popravilo poljskih poti. Vabljeni vsi uporabniki, dobimo se na običajnih zbirnih mestih. TABORNIKI RODU MODREGA VALA se zberejo jutri, v .nedeljo, 12. septembra ob 14.30 v popolnem kroju na bazoviški gmajni. SZ SLOGA vabi jutri, v nedeljo, 12. septembra 1999 svoje, elane in prijatelje planince na tradicionalni spominski pohod bazoviških junakov. Zbirališče v Bazovici ob 9. uri. 60. OBLETNICA po- stavitve kapelice Kraljice miru pri Spetiču na Kati-nari. Jutri, v nedeljo, 12. septembra ob 10. uri bo slavnostna sv. maša, katero bo vodil škofov vikar msgr. Franc Vončina. Zbrali se bomo ob 9.30 v cerkvi na Katinari, od koder bo krenila procesija s kipom Kraljice miru. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča dijake in starse, da bo v ponedeljek, 13. septembra odprta z normalnim urnikom, od 8.30 do 13. ure in od 15.30 do 19.30. STROKOVNA SLUŽBA KMEČKE ZVEZE vabi svoje elane vinogradnike na strokovno srečanje o trgatvi in obdelavi mosta. Srečanje, ki bo v ponedeljek, 13. septembra ob 20. uri v razstavni dvora- ni Zadružne kraske banke na Opčinah, bo prilika za posodobitev strokovnih pristopov in njihove prilagoditve izrednim pogojem letošnje trgatve. Predaval bo ing. Iztok Klenar priznani enolog Zadružne kleti v Kopru. MePZ IGO GRUDEN obvešča stare in nove pevce, tla bo prva vaja ženskega zbora v torek, 14. septembra ob 20.30. Toplo vabljeni nove cla- MoPZ F. VENTURINI vabi svoje pevce, dobrodošli so seveda novi pevci, na prvo vajo, ki bo v torek, 14. septembra ob 20. uri v domu A. Ukmar - Miro pri Domju. MePZ RDEČA ZVEZDA obveSCa vse stare in nove pevce, da bo prvo srečanje v torek, 14. septembra ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - TREBČE prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za vpisovanje in morebitne informacije bo sestanek v torek, 14. septembra ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. 70-LETNIKI Z OPČIN, OD BANOV IN S FERLU- GOV so vabljeni v torek, 14. septembra ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčine, da se pomenijo o skupnem praznovanju. GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje za novo Šolsko leto 1999/2000. Tudi letos prirejamo taCaje pihal, trobil, tolkal za otroke od 8. leta starosti in pripravljalni teCaj, ki je na- SDZPI/03 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1999/2000 V mesecu septembru bodo zaceli tečaji: MARKETING NA INTERNETU (400 ur) ADMINISTRATOR OMREŽJA (400 ur) za brezposelne, ki so dokončali višjo srednjo šolo do 25. leta starosti OFFICE AUTOMATION (400 ur) za brezposelne nad 18. letom starosti □ obiskovanje in didaktični material sta brezplačna □ predvidena je štipendija □ v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa TeCaje je odobril Deželni odbor in jih finansirajo: Evropska komisija HM Evropski socialni sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo I I Avtonomna dežela Furlanija-Julijska Krajina LmJ Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ____ Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 menjen otrokom od 5. do 7. leta starosti, kjer se malčki približajo svetu glasbe. Urnik vpisovanja: do 15. septembra, vsak dan od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure v prostorih Babne hiše v Ricmanjih št. 64. Za informacije tel. 0335-6186006 ali 0348-2257195. ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA -PROSEK - obvešča vse upravičence, da na sedežu odbora lahko do srede, 15. septembra 1999, od 19. do 20. ure, predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA IZ OPČIN obvešča vaščane, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah v sezoni 1999/2000, da vložijo prošnje do srede, 15. septembra 1999 v tajništvu občinske izpostave na Opčinah, Doberdobska ul. 20/3, po naslednjem urniku: ponedeljek - sobota od 8.30 do 12. ure. Interesenti morajo imeti bivališče na Opčinah. MOŠKI PEVSKI ZBOR UPOKOJENCEV IZ BREGA prične s svojimi rednimi vajami v Četrtek, 16. septembra ob 20. uri v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu. Dobrodošli so tudi novi pevci. SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom - v četrtek, 16. septembra, bo vpisovanje in začetek telovadnih tečajev po običajnih urnikih. Pohitite z vpisi! PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem GLASBENE MATICE organizira glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije na tel. St. 040-228333 ob uri obedov. KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju s KMEČKO ZVEZO in ZVEZO NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV, pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK vabi na strokovno predavanje Trgatev 99 in obdelava mošta. Srečanje bo v petek, 17. septembra ob 20. uri v prostorih KD RdeCa zvezda v Saležu. Predaval bo agrarni ing. Dušan Plesničar iz specializirane trgovine za vinogradništvo in vinarstvo Trs iz Komna. Vabljeni vsi, ki se ukvarjajo z vinogradnoištvom. OBČINA DEVIN NA- BREŽINA prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki bodo v prostorih osnovne šole v Nabrežini od oktobra ’99 do maja 2000. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za šolstvo in kulturo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, Nabrežina 102, tel. 040/2017371, od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure, od petkih od 9.00 do 11.30 ter ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30, do sobote, 18. septembra. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ vabi na Praznik komunističnega tiska v Ljudski dom v Podlonjerju. V soboto, 18. septembra ob 20. uri ples s skupino Trio Ada, v nedeljo, 19. septembra ob 18. uri koncert TPPZ Finko Tomažič, srečanje s tov. Sergiom Facchi-nijem - tajnikom SKP in občinskim svetovalcem Igorjem Cancianijem, ples s skupino Trio Ede-ra. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in SLOVEN- SKA PROSVETA vabita svoje elane, prijatelje in vse, ki bi se radi v nedeljo, 19. septembra udeležili beatifikacije škofa A. M. Slomška v Mariboru, da se Cimprej prijavijo na tel. št. 040-370846. MLADINSKI ODSEK RDECA ZVEZDA prireja v nedeljo, 19. septembra za vse ljubitelje narave in zabave »Tekmovalni pohod«. Vpisovanje skupin bo 19. septembra od 8. do 9. ure v društvenih prostorih SKD RdeCa zvezda v Saležu. Odhod pa bo ob 9.30. Za morebitna pojasnila je na razpolago Daša (tel. 040 229374) ob torkih, sredah in Četrtkih, od 15. do 17. ure. V DEVINU je nastal nov mladinski mešani zbor. Ce ljubiš petje in zabavo, se nam pridruži. Pričakujemo te v ponedeljek, 20. septembra ob 20.30 na sedežu devinskih zborov. Za informacije tel. na št. 0347-5798481 ali (po 18. uri) 0347-1042154. KD S. ŠKAMPERLE prireja tečaj AKROBATSKEGA ROCK’N’ROLLA za otroke in mladino od 6: do 14. leta, ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 20. ure od 4. oktobra dalje. Vse možne informacije dobite od 7.30 do 8. ure in od 21.30 do 22. ure na tel. št. 040-53420, oz. od 9. do 18. ure na tel. 00386-66-549588 pri Sabrini. Za vpis pa se zglasite v fit-ness dvorani na Stadionu ob torkih od 20.15 od 21. ure (tel. 040-351669). ŽENSKI KOORDINACIJSKI ODBOR ima sedež v Trstu, na Trgu Lar-go Barriera St. 15, L nadstropje, tel. 040/363336. Dobite nas vsak torek in petek od 9.30 do 11.30 za informacije o socialnih problemih žensk. Dobivamo se tudi ob Četrtkih popoldne ob 16. uri, da prebijemo skupaj kakšno uro s kreativnim delom. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM grozdje v zgoniski občini. Tel. St. 040-2296038. PRODAM večjo količino stare opeke (tavelle). Tel. St. 040-575145 ali 040-54390. NUJNO kupim ali si sposodim naslednje knjige: Ciril Kosmač »V gaju življenja«, Breda Oblak »Z glasbo po svetu«, učbenik za glasbeno vzgojo za VI. razred (DZS), J. Kerr »Quando Hitler rubd il coniglio rosa« (Šansoni). Tel. St. 040-828251. KUHARJA/ICO nujno isce Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici za stalno zaposlitev. Informacije v popoldanskih urah na tel. St. 0481-533495. ŽELELI bi kupiti približno 15 kg fig za marmelado. Lahko jih naberemo sami. Tel. St. 040-380047 (v večernih urah). PRODAM Alfa 155, 1800 kubikov, s klimatizacijo, v odličnem stanju. Tel. St. 040-291076. PRODAM Fiat Uno, 5 vrat, v dobrem stanju, letnik 91. Tel. St. 040-229586. DARUJEM 6-krilno omaro, dolgo 3 m, visoko 2,40 m, in posteljo, ki meri 1,40 za 1,90 m, z žimnico (Jogi), vse v zelo dobrem stanju. Tel. st. 040-212055. PRODAM projekcijsko platno za diapozitive Fins junior 130, za 50.000 lir. Tel. St. 040-2907003 po 20.30. PRODAM prtljažnik za smuCi model Fapa, za 100.000 lir. Tel. St. 040-2907003 po 20.30. PRODAM propeler za motor 70 konjskih moči, za 100.000 lir. Tel. St. 040-2907003 po 20.30. NUDIM VARSTVO za otroka. Tel. št. 00386-67-31229. PRODAM knjige za vse razrede jezikovnega liceja. Tel. St. 040-228404. KUPIM knjige za I. razred zavoda J. Stefan - oddelek za elektroniko. Tel. St. 040-228404. PRODAM grozdje na trti (malvazija - približno 6 stotov). Tel. št. 040-228146. PRODAM Y 1.2, letnik ’96, svetlo sive metalizi-rane barve, prevoženih 51.000 km, v odličnem stanju z opravljenim servisom. Cena po reviji »Quattroruote«. Tel: St. 040-412804 ali 0335-6552056. PRODAM Peugeot 205 1100, letnik 90, v dobrem stanju. Zanimiva cena. Tel. na St. 040-228103 od 19. do 20. ure. PRODAJAMO stroj za odstranjevanje grozdnih pecljev, znamka Cianga-no, za 150 kvintalov grozdja na uro. Tel. št. 0481-884097. PRODAM belo grozdje (malvazija). Tel. St. 0481-78066. UVOZNO-IZVOZNO podjetje iz TržiCa isce izkušeno knjigovodkinjo z znanjem angleščine in poznavanjem komputerja (VVindovvs, program Spring...). Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Drev. XXIV. Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro »Knjigo-vodkinja«. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-??Q?53 LEGHISSA ARMAN- DO je odprl osmico v Nabrežini Kamnolomi 3,5/Z. MARIO IN ONDINA Gruden imata odprto osmico v Saniatoci 17 do 19. septembra. AGROTURIZEM BAJTA - Slavko in Magda Škerlj - v Bajti pri Saležu št. 108 je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih in torkih. Tel. 0368-7567251 ali 040-229331. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. St. 040-200898. SKERK BORIS je v Praprotu odprl osmico. V KRIŽU sta Srečka in Boris spet odprla osmico, kjer točita pristno domačo kapljico in nudita dober prigrizek. PURIC Emil, Repen 15, toCi belo in Črno vino. SREČKO ŠTOLFA, Salež 46, ima odprto osmico do 13. septembra. DREJCE FERFOLJA je odprl osmico v Doberdobu. Toči belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. Odprti smo vsak dan. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic. ZVONIMIR LORENZI je v Lonjerju odprl osmico. Toči belo in Črno vino. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima Ivan TerCon v Mavhinjah St. 42. Toči Črno in belo vino in nudi domač prigrizek. PRISPEVKI Ob obletnici smrti dragega Antona Pavletiča darujejo Zena Marija in otroci 50.000 'lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel in 50.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Nerea Tulliacha darujejo družine Antonie, Zuba-lic, Žerjul in Žerjal 200.000 lir za gradnjo Sportno-kulturnega centra v Lonjerju. Ob 10. obletnici smrti nepozabnega očeta Marjota Malalana (Blinkov) daruje hci Lidija z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob obletnici smrti Paola Fonde darujejo sestri Svetka in Pepka 100.000 lir za MePZ Lipa iz Bazovice. V spomin na strica Gi-gita Guština darujejo Justa, Armida in Danci 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na dragega oCeta Milana Švaba daruje sin Igor 200.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 100.000 lir za cerkveni pevski zbor od Novega sv. Antona. Ob priliki 29. srečanja Cibicev (na Cibicijadi) so ’ udeleženci darovali 900.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel, 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 100.000 lir za FC Primorje. Ob smrti oCeta Vinka Suhadolca daruje sin Peter 500.000 lir za MoPZ Tabor. Namesto cvetja na grob Vinka Suhadolca daruje družina Graziano Simoniti 500.000 lir za župnijo sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grob Vinka Suhadolca daruje družina Suhadolc 500.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na strica Lojzeta Gustinija darujeta Eda in Draga 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V drag spomin na Sonjo Pahor por. Budin in na Olgo Faganel vd. Lakovič darujejo Ivanka, Alenka in Danica Colja 2 5.000 za Občinsko knjižnico v Saležu - Oddelek za orientalske jezike in 25.000 lir za Krut. V spomin na prijatelja in soseda Bruna Doljaka darujeta Edvin in Stanko 30.000 lir za Vaško skupnost Praprot in 20.000 lir za Sempolajski cerkveni pevski zbor. V spomin dragi mami daruje Nives 50.000 lir DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072; s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. za vzdrževanje kriškega spomenika, padlim v NOB, 50.000 lir za SD Mladina, 50.000 lir za SD Vesna, 50.000 lir za DPZ Vesna in 50.000 lir za MPZ Vesna. V spomin Vitorje Jelen darujeta Alba in Luci 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Bruna Doglio darujejo družine Doglia, Frandoli in Berlot 100.000 lir za SD Kontovel. Namesto cvetja na grob dragega strica Franca Fabjana darujejo Ida, Adrijana in Silvana 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Bruna Doljaka in Bredo Turci-novic Pieri darujeta Pepi in Marta' Zidarič 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. 11. 9. 1989 11. 9. 1999 Ob 10. obletnici smrti dragega Angela Rolicha se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi Nabrežina, 11. septembra 1999 ii$ f| f| t,l| m Tfc JB* g, ®j ^ - gf m:U:tkw BšMEMJmsm 1* ^6p %ll L« _____BENETKE / FILMSKI FESTIVAL SE ZAKLJUČUJE_ Danes popoldne podelitev nagrad Včeraj predstavili retrospektivo »balkanskega« filma Kot etnolog se je že od vsega začetka najraje posvečal raziskovanju slovenskih obrobnejših krajev, njegova izrecna ljubezen je bila že od davnega Rezija, kateri je namenil veliko časa, ki ni bil strogo delovno zaznamovan: dr. Milka Matiče-tova, ki je včeraj slavil 80 let, poznamo pri nas predvsem kot etnologa, raziskovalca ljudskega rezijanskega pesemskega in pripovednega izročila. V Rezijo je hodil z družino na počitnice in ob večerih, ko so domačini imeli več časa, snemal njihove pripovedi in pesmi. V tem času sodelavci Instituta za slovensko narodopisje pri SAZU obdelujejo Matičetove magnetofonske trakove in ponovno ugotavljajo, da je v letih z neznansko zavzetostjo zbral izredno veliko dragocenega gradiva. Nekaj zbranega je Matičetov sam obdelal in izdal v dveh pomembnih publikacijah: izbor rezijanske lirike je izšel leta '71 z naslovom Rožice ziz Rezije, leto kasneje pa Se živalskih pravljic Zverinice ziz Rezije. Posvečal se je tudi drugim področjem, tako je npr. napisal tudi študijo Zvezdna imena in izročila o zvezdah med Slovenci. Matičetov je objavil še veliko drugih knjig, v slovenščini, italijanščini in nemščini pa še eseje, razprave in poljudne članke, vsega je objavil nad 250 strokovnih del, prejel je tudi številna priznanja in nagrade. Bil je tudi urednik ali pa je sodeloval pri številnih revijah. Zaradi količine in kakovosti njegovega znanstvenega dela uvrščajo Milka Matičetova med utemeljitelje slovenske folkloristike in med najbolj zaslužne strokovnjake, ki so Inštitutu za slovensko narodopisje dali trdne znanstvene temelje. Milko Matičetov se je rodil 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu, gimnazijo je dokončal v Gorici, klasično in moderno filologijo pa je študiral na univerzi v Padovi, dokler ni leta ’43 pristopil k partizanom. Po drugi svetovni vojni se je najprej zaposlil v Slovenskem etnografskem muzeju, od leta ’52 do upokojitve leta ’85 - vmes je promoviral z zagovorom folklorne študije Sežgani in prerojeni človek - pa je delal v Inštitutu za narodopisje pri SAZU. Na beneškem festivalu se prižigajo še zadnje iskre navdušenja ob prihodu priljubljenih zvezdnikov, kot je npr. ameriški igralec mlajše generacije Brad Pitt (f. AP), ki nastopa v filmu »Fight Club« (predvajali so ga sinoči). Zato pa narašča pričakovanje o nagradah, žirija, ki jo - tako pravijo - s trdo roko vodi, sicer nasmejani Emir Kusturica, se je sestala sinoči po zadnjih predstavah, njene odločitve pa bodo znane šele ob današnjem podeljevanju nagrad, ki se bo pričelo ob 18.45. Do sklepnega in baje prvega sestanka v polni zasedbi naj bi žirija imela precej deljena mnenja o predstavljenih filmih. Znano pa je, kdo bo dobil nagrado za življensko delo, letos sta nagrajenca dva, in sicer režiser Martin Scorsese in igralec }erry Lewis. Včeraj so na festivalu predstavili retrospektivo filmske produkcije z območja nekdanje Jugoslavije, ki jo bo uredil Sergio Grmek Germani. Gre za prvo stalno dejavnost, ki jo bienale namenja filmski umetnosti. Retrospektiva, je poudaril Grmek Germani, naj bi dokazala, da ima balkansko območje, na katerem je zadnja leta prišlo do krvavih dogodkov, veliko ustvarjalno moč, ki prerašča zemljepisne in državne razsežnosti. Retrospektiva bo na sporedu spomladi v Benetkah, v pokušino pa so včeraj predvajali Ciganko Voje Nanoviča iz leta ’53 in kratko-metražni film bratov Manaki iz leta ’11. MILAN / VČERAJ ODKRILI LEONARDOV KIP Veličina bronastega konja V imenu utrjevanja prijateljstva med Italijo in ZDA: v tem duhu je izve-nela včerajšnja slovesnost v parku milanskega hipodroma, ki ga od včeraj krasi tudi sedem metrov visoki in skoraj devet metrov dolgi bronasti konj (f. AP). Največji konjski kip na svetu so izdelali po načrtih Leonarda da Vincija, ki ga je projektiral pred približno pol tisočletja. Zahteven projekt so izvedli s finančno podporo ameriškega bogataša Charlesa Denta (realizacija je stala 6 milijonov dolarjev), ki se je tako želel pokloniti italijanski ustvarjalnosti. Teatro Contatto: 13 »drugačnosti« Mesto, ki ne šteje niti sto tisoč prebivalcev, se lahko ponaša kar s tremi gledališkimi sezonami, ki se nikakor ne prekrivajo, temveč se dopolnjujejo. Tako so na četrtkovi tiskovni konferenci, na kateri so orisah tokratno ponudbo sezone »Teatro Contatto« poudarili predstavniki centra Centro servizi spet1 tacolo (CSS). Ze pred časom so namreč v Vidmu predstavili bolj tradicionalno zastavljeno ponudbo sezone »Teatro club«, znana pa je že tudi gledališka in glasbena sezona, ki se bo odvijala v novem gledališču Giovanni da Udine. Pri slednji center CSS, ki je s svojimi zamislimi uvedel delovanje v tem novem in funkcionalnem gledališču, sedaj samo delno sodeluje, prav upravljanje gledališča oz. prirejanja sezone v njem je namreč povzročilo žolčne polemike v videmskem občinskem svetu. Sezona Teatra Contatto obsega 13 predstav, ki jih bodo v glavnem prikazali v gledališču. Pretežno gre za inovativne predstave ah vsaj za nekoliko neobičajne postavitve, takšna usmeritev je že od vsega začetka vodilo centra CSS pri zasnovi sezone in tudi pri pripravi lastnih produkcij. Za otvoritev sezone so povabili Lea De Berardinisa, ki bo sam nastopil v novi predstavi Past Eve and AdanTs. Prvega tujega gosta bodo gostili sredi decembra, ko bodo nastopili francoski gledališčniki iz Belforta. Glasbeno oz. plesno zastavljena sta nastopa afriških glasbenikov Les tambours de Brazza in hip-hop skupine Aktuel Force. Center bo predstavil tudi nekaj lastnih postavitev. NOVICE Umrla švedska plesalka in koreografinja Birgit Cullberg V Stockholmu je v 92. letu starosti umrla plesalka in koreografinja Birgit Cullberg, ki je bila ena osrednjih osebnosti skandinavskega plesa v 20. stoletju. Rodila se je v Nykoepingu, po študiju na filozofski fakulteti pa je postala baletna plesalka. Pri Nemcu Kurtu Jossu in Američanki Marthi Graham je študirala moderni ples. Po letu 1940 je začela pripravljati svoje plese, ki so izražali njen smisel za satiro in humor. Leta 1950 je za neko zasebno skupino pripravila plesno koreografijo z naslovom "Gospodična Julija", ki jih je prinesla svetovno slavo. To koreografijo so kasneje prevzele še številne druge plesne skupine. Koreografija temelji na literarnem delu Augusta Strinberga in ima močno psihološko osnovo. Ker se je Cullbergova zanimala predvsem za dramatično plat plesa, ni v nobenem izmed svojih baletov uporabljala abstraktnih figur. Njena dela so imela pogosto literarno osnovo ali pa so bile njihove korenine v ljudskih legendah. Med letoma 1952 in 1957 je bila Birgit Cullberg koreografinja Kraljeve opere v Stockholmu; posvečala se je predvsem ženskim likom, pri katerih je razgalila njihove notranje boje. Med drugim je. pripravila koreografije za balete Romeo in Julija, Adam in Eva ter za delo Evridika je mrtva. Leta 1967 je ustanovila Balet Cullberg, ki ga je vodila kar 20 let. Omenjena skupina je leta 1969 prejela zlato zvezdo na mednarodnem plesnem festivalu v Parizu. Cullbergova je leta 1978 pri 70. letih nastopila v predstavi Soweto, kjer je upodobila revolucionarno mater, koreograf pa je bil eden izmed njenih treh otrcjk, sin Mats Ek. (STA) II dolce rumore della vita Režija: Giuseppe Bertolucci Igrajo: Francesca Neri, Rade Ser-) bedžija... Najnovejši Bertoluccijev film, ki so ga v teh dneh predstavili na beneškem festivalu, je sam režiser označil kot “film o lažeh in ; materinstvu". Povezovalna nit treh epizod, ki sestavljajo film, so namreč prav laži, ki : spremljajo glavno junakinjo Sofio (Francesca Neri) in njeno doživljanje materinstva, s V prvi epizodi najde Sofia, mlada nadebud-j na igralka, ki beži pred velikim Ijubezen-; skim razočaranjem, zapuščenega otroka v f stranišču na vlaku. Ker prave matere ne ; more najti, se odloči, da bo malega Bruna ; (poimenuje ga tako, ker je bilo prav Bruno : ime moškemu, s katerim je imela ljubezensko razmerje, a je nato odkrila, da je homo-j seksualec) vzljubila in vzgojila kot lastnega otroka. Pet let kasneje, in že smo pri drugi : epizodi, se Sofia, že uveljavljena gledališka ’ igralka, slučajno sreča z Brunom starejšim (igra ga srbski igralec Rade Srbedžija). V njej se naenkrat razraste občutek prevaranosti in želja po maščevanju; Brunu namigne, da bi lahko otrok, ki jo spremlja, bil njegov j sin. V tretji epizodi, še nekaj let kasneje, O lažeh in materinstvu Bruno mlajši očita Sofii, za katero misli, da je njegova prava mati, da mu ni dovolila spoznati očeta, ki je medtem umrl... FILMI PO TV Inviati molto speciali Igrata: Julia Roberts in Nick Nolte Sobota ob 20.50 - Rai 1 Novinarja dveh konkurenčnih časopisov sledita manj pomembnim vsakodnevnim novicam, odkrijata pa veliko ilegalno zaroto ... in ljubezen. I laureati Režija: Leonardo Pieraccioni Igrata: L. Pieraccioni, Gianmarco To-gnazzi Ponedeljek ob 21.00 - C anale 5 Prvi celovečerni film uveljavljenega toskanskega režiserja pripoveduje o štirih univerzitetnih študentih, ki se v življenju posvečajo vsemu...samo študiju ne. I ragazzi venuti dal Brasile Igrata: Gregory Pečk in Laurence Olivier Sreda ob 00.10 - TMC “Lovec na nacistične kriminalce" odkrije, da se skupina neuravnovešenih znanstvenikov ukvarja z neverjetnim projektom: genetsko ustvariti skupino mladih Hitlerjev in tako osvojiti svet. VIDEOKASETE Na police mestnih videotek prihajajo v tem mesecu filmi, ki so v minuli sezoni želi velik uspeh po kinodvoranah vsega sveta. Tako si je na primer na domačem ekranu že mogoče ogledati SHAKESPEARE IN LOVE, film zmagovalec sedmih oskarjev, ki bo gotovo navdušil vse romantične duše in ne samo te. Film je namreč tudi originalen, ironičen in inteligenten, za kar imajo velike zasluge tudi odlični igralci, ki v njem nastopajo: Gwyneth Paltrow, Judy Dench, Joseph Fiennes in Geofjrey Rush. Tudi drugi veliki zmagovalec letošnjih oskarjev ( prejel jih je kar pet) SAVING PRI-VATE RYAN je že dostopen na videokaseti. Izvedenci pravijo, da vsebuje film “najbolj krutih 25 minut", kar smo jih do sedaj lahko videli v vojnih filmih. Prav gotovo pa je film zanimiv dokument o tistem 6. juniju 1944, ko so se ameriški vojaki izkrcali v Normandiji. SNEMANJA Gillian Anderson, znani detektiv iz serije X-files se je odločila, da se bo preizkusila tudi v drugačnih, morda zahtevnejših vlogah. V teh dneh se tako nahaja na Škotskem, kjer je režiser Teren-ce Davies začel s snemanjem svojega na-novejšega filma The House of Mirth. Scenarij je povzet po istoimenskem romanu Edith VVharton in je ambientiran v New Yorku iz začetka stoletja, kjer se mlada bogatašinja odloči, da ne bo nikoli zapadla vabam “prave" ljubezni, temveč se bo poročila z nekom, ki ima veliko denarja in vplivno vlogo v družbi. Prepričana je, da ji bo to zadostovalo... pd RUSIJA / URADNO NAŠTETIH 90 SMRTNIH ŽRTEV ESKPLOZIJE V PREDMESTJU MOSKVE NOVICE Potrjen teroristični atentat, o storilcih pa le ugibanje Ruske oblasti mirijo državljane - Odgovornost islamskih gverilcev? MOSKVA - Zdaj je skoraj gotovo, da je bila eksplozija v glavnem mestu Rusije, ki je terjala najmanj 90 človeških žrtev, delo teroristov, čeprav je istovetnost storilcev še vedno zavita v temo. Krvavi atentat je nedvomno najhujše teroristično dejanje v postkomunistični Rusiji. Vse bolj dezorientirano prestolnico in tudi državo, ki je ne muci le atentat v Gurjanovi ulici, ampak tudi vse bolj brezizhodna vojna na Kavkazu in finančni škandali z vpletenostjo Kremlja, skušajo oblasti po najboljših močeh pomiriti. »Rusija se ne pusti ustrahovati in nihče je ne bo spravil na kolena,« je izjavil premier Vladimir Putin, ko se je prek televizijskih zaslonov obrnil na državljane. Izvedenci za razstrelivo so med ruševinami razstreljenega poslopja našli sledi močnega eksploziva, reševalci pa sestavljajo dokončen seznam žrtev. Premier Putin je pohitel z naznanilom novega protiterorističnega načrta, katerega podrobnosti so seveda tajne. Vendar ni skrivnost, da bo posebna 'pozornost posvečena jedrskim elektrarnam, ki so po besedah državnega, sekretarja za atomsko energijo Fjodorova že »zelo vame« in deležne »dodatnih varnostnih ukrepov«, kar »stoodstotno izključuje možnost«, da bi postale naslednji cilj teroristov. Moskva torej začenja resno jemati v poštev »političnega sovražnika«, ki ga premier opredeljuje kot »zvitega, predrznega, per- fidnega in krvoločnega«. Moskva in Rusija sicer nista prvič žrtvi terorističnih zločinov - mafijskih in političnih -, vendar ni nikoli noben napad imel take ra-sežnosti kot atentat na nedolžne ljudi v noči na četrtek. Kaj je zločincem storilo anonimno poslopje v predmestju je tudi velika uganka. Ce je torej šlo za atentat, je njegovo najbolj logično ozadje islamsko, saj so ravno islamski gverilci edini prevzeli odgovornost za ta napad. Včeraj so namreč telefonhali na tiskovno agencijo Interfax in dejali, da je bil atentat potreben, ker mske oblasti niso upoštevale prvih svaril: bombe v Dagestanu s 64 žrtvami in nedavnega napada na trgovski center v bližini Kremlja. Varnostniki zvezne policije med preiskavo na prizorišču atentata (Ap) BEOGRAD / MANIFESTACIJA NAPOVEDANA ZA 21. SEPTEMBER Opozicija se pripravlja na ofenzivo Prepričana je, da policija in vojska ne bosta branili Miloševiča za vsako ceno BEOGRAD - Vodja srbske opozicijske Demokratske stranke Zoran Djindjič je napovedal, da bo vlada jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča odstavljena na miren in demokratičen način. Djindjič je tudi zavrnil ugibanja o morebitni državljanski vojni. Po Djindjičevem mnenju bodo protesti, cestne zapore in splošna stavka, napovedani za 21. september, zbrali veliko množico nezadovoljnih ljudi, ki so pripravljeni odstaviti Miloševiča na miren način. Protesti ne bodo prenehali, dokler ljudje ali Miloševič ne bo poražen. Ne vojska ne policija se ni pripravljena v Miloševičem imenu boriti proti ljudstvu, je dejal Djindjič. Ta sicer ni želel komentirati obtožb Vuka Draškoviča, da želi Zveza za spremembe spodbuditi državljansko vojno, ki bi pripeljala do posredovanja enot zveze,NATO. Koordinator Zveze za spremembe in predsednik Krščansko demokratične stranke Vladan Batič je tudi zavrnil ugibanja, da prihaja v opozicijski koaliciji do razhajanj. Nekdanji guverner jugoslovanske Narodne banke in s strani opozicije predlagani predsednik prehodne vlade Dragoslav Avramovič pa je izjavil, da je MiloševiCeva vlada v težavnem gospodarskem položaju. Medtem pa je Miloševič je včeraj sprejel odstavljenega predsednika Republike srbske Nikolo Poplašena. Po poročanju jugoslovanske državne agencije Tanjug sta se Miloševič in Poplašen pogovarjala o povezovanju bosanskih Srbov s Srbi v ZRJ. Miloševič je izrazil zadovoljstvo nad uspešnim sodelovanjem srbskega visokega političnega vodstva in srbskimi predstavniki v BiH. Poudaril je, da je enotnost Srbov v težkih trenutkih najboljše zagotovilo za varovanje nacionalnih interesov. Poplašena je junija s predsedniškega položaja odstavil nekdanji visoki civilni predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Carlos We-stendorp zaradi domnevnega nasprotovanja Daytonskemu mirovnemu sporazumu iz leta 1995. Nedavno je Poplašen, tesen zaveznik Miloševiča in namestnika jugoslovanskega premiera Vojislava Šešlja, svoje poveljstvo in predsedniške urade preselil iz Banjaluke v Bijeljino v bližini meje z ZRJ. (STA/AP) Izvedenci tudi v drugo kritični do Evropske komisije BRUSELJ - Neodvisni izvedenci, ki so izvedli preiskavo glede dela Evropske komisije, so bili tudi v včeraj objavljenem drugem poročilu do te institucije Evropske unije kritični. Kot je znano, je po objavi prvega poročila, ki je komisijo obtožil finančnih in drugih nepravilnosti, marca odstopila celotna bruseljska ekipa s predsednikom Jac-quesom Santerjem na čelu. V poročilu, ki je nadgradnja prvega, se v nasprotju s prvotnimi napovedmi izvedenci niso poglobili v odgovornost posameznih funkcionarjev, temveč so ob ugotovitvi o "številnih pomanjkljivostih" v delovanju evropske administracije predlagali imenovanje posebnega neodvisnega tožilca, ki bi preiskal zagrešene nepravilnosti na strani posameznikov. Izboljšati je po mnenju izvedencev treba predvsem transparentnost dela komisije in njeno dolož-nost, da odgovarja Evropskemu parlamentu. Strokovna skupina je dosedanje korake v smeri trdnega kodeksa za člane Evropske komisije pozdravila, a ocenila, da niso zadostni. Treba jih bo podkrepiti z ustreznim pravnim okvirjem in predvsem jasno opredeliti verigo odgovornosti. (STA) V Indiji danes drugi del parlamentarnih volitev NOVI DELHI - Indijski volilci bodo danes znova odšli na volišča, saj bo dragi del parlamentarnih volitev potekal v osmih od 26 zveznih držav, med dragim tudi v Maharashtri na zahodu in v nemirnem Kašmirju, na severa. 150 milijonov vo-lilcev bo izbiralo 123 poslancev v 123 od 543 volilnih okrožjih na volitvah, ki jih označuje naraščanje napadov med hindujskimi nacionalisti sedanjega premiera Atala Beharija Vajpayeeja in opozicijsko Kongresno stranko Sonie Gandhi. (STA/AFP) Nemški general na čelu Kforja BRUSELJ - Na priporočilo poveljnika sil zveze NATO za Evropo generala Wesleya Clarka bo z 8. oktobrom nemški general general Klaus Reinhardt, danes poveljnik zavezniških kopenskih sil za srednjo Evropo, na položaju.poveljnika mirovnih sil KFOR nasledil britanskega generala Michaela Jacksona, sicer poveljnika zavezniških evropskih enot za hitro posredovanje, so sporočili z zveze NATO. Vzporedno z zamenjavo na čelu KFOR bo tudi pristojnost za mirovne enote s poveljstva sil za hitro posredovanje prenesena na poveljstvo kopenskih sil za srednjo Evropo. (STA) Preoblikovanje OVK: doslej | registrirali 10.600 članov PRIŠTINA - Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je doslej registrirala 10.600 elanov Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Registracija spada v sklop procesa razorožitve OVK, ki naj bi se predvidoma končal 19. septembra. Kot je v Prištini povedal vodja misije OIM Lucas DalLOglio, je 70 odstotkov pripadnikov OVK odložilo uniformo, preostali del pa Se naprej deluje v policijskih in varnostnih enotah. (STA/AFP) VZHODNI TIMOR / PRED NASILJEM BEG V AVSTRALIJO ALI V ZAHODNI DEL ATENE / VČERAJ PORODNE NOV SUNEK Z otoka se umikajo tudi predstavniki ZN Včeraj je k ustavitvi nasilja pozval tudi papež - Clinton kritičen samo v besedah Tla Atike se še niso umirila Doslej našteli 100 mrtvih, 33 ljudi pa še pogrešajo SIDNEY - Z Vzhodnega Timorja se umikajo tudi Združeni narodi, včeraj so namreč s Številnimi dragimi Dili zapustili tudi ti-morski uslužbenci Uname-ta (predstavnik ZN na Timorju), tako da je v Avstra-liji vse več vzhodnotimor-skih beguncev. Kot je povedal glasnik ZN David VVimhurst, so iz varnostnih razlogov sklenili, da prepeljejo v Avstralijo domače uslužbence predstavništva, medtem ko je v Di-hju ostalo približno’ 50 funkcionarjev dragih narodnosti in policistov. Njihova prisotnost pa je glede na silovitost in brutalnost napadov, ki niso prizanesli niti mednarodnim institucijam, bolj simbolne narave, vsekakor je njihova naloga, da branijo ljudi, ki so se zatekle na območje predstavništva ZN. Proti nasilju in napadom na cerkvene predstavnike in institucije pa je včeraj svoj glas povzdignil tudi papeč Janez Pavel H., ki je na škofe in vernike riški predsednik Bill Clin-Vzhodnega Timorja našlo- ton, ki je indonezijsko vla-vil posebno poslanico. O do in vojsko pozval, naj nesprejemljivosti dogajanja ustavita nasilje; vsekakor na Vzhodnem Timorju je pa ZDA ne bodo sodelova-včeraj govoril tudi ame- le v okviru morebitne mednarodne vojaške mirovne misije. Pripravljenost na sodelovanje je namreč včeraj izrazil minister avstralske vlade John Hovvard v imenu države, ki že v kontretnem veliko pomaga prebivalcem Vzhodnega Timorja. V severnem delu države se je namreč zbrala že prava kolonija, v Avstralijo pa se je zatekel tudi nobelov nagrajenec za mir Jose RA-mos-Horta. Ob kopici tragičnih novic, saj število žrtev in beguncev stalno narašča, pa se je včeraj utrnilo tudi majhno upanje: poveljnik indonezijskih vojaških sil general VViran-to je po pogovorih z delegacijo OZN izjavil, da ne nasprotuje prihodu mednarodnih sil na Vzhodni Timor, vendar pa po njegovem Se ni napočil trenutek. Zaenkrat pa bodo dopustili delovanje raznih humanitarnih organizacij Na telefoto Ap nadškof Belo, ki je pred nasiljem pobegnil na tuje h. c; ■ : ATENE - V Atenah se da še niso umirila. Včeraj popoldne so zaznali nov potresni sunek z močjo 4, 3 po Richterjevi lestvici. Žarišče potresa je bilo tako kot v torek na območju 20 kilometrov severno od grške prestolnice. Število smrtnih žrtev torkovega potresa z močjo 5, 9 po Richterjevi lestvici se je po najnovejših podatkih povzpelo na 100, pogrešajo pa Se 33 oseb. Grški predsednik Kon-stantinos Stefanopulos pa je včeraj v Atenah sprejel tinske reševalce in se jim zahvalil za pomoč. Dejal je, da sta katastrofalna potresa, ki sta prizadela Turčijo in nato Se Grčijo, zbližala obe državi. Grška vlada pa je danes odobrila 245 evrov mesečne denarne pomoči družinam, ki so sprejele na dom ljudi brez strehe nad glavo po torkovem potresu. Na telefoto Ap: icona na edinem delu pravoslavne cerkve, ni se ni zrušila. NOVICE DOBERDOB / RAZPOKE NA STENAH STAVBE GLASBA / NATEČAJ L1P1ZER APT na čelu začasne zveze štirih javnih avtobusnih podjetij Predsedniki avtobusnih podjetij APT Polli, AMG Milocco, Saita Barbiero in tržaškega ACT Bomiso so včeraj podpisah pogodbo o ustanovitvi začasnega združenja podjetij, ki bo konkuriralo za dodelitev koncesije javnih prog v goriški pokrajini. Vodilno vlogo bo prevzelo pokrajinsko podjetje APT, ki bo zastopalo tudi druge partnerje in v njihovem imenu sklepalo pogodbe v primeru pridobitve koncesije. Združenje podjetij bo delovalo za Cas koncesije, ki je predvidena za desetletno obdobje, zainteresirana podjetja pa bodo pri upravljanju prog nastopala pod okriljem APT-ja. Sejem umetniške obrti in sprehod na Kapelo Rajonski svet za Svetogorsko Četrt in Placuto prireja jutri, 12. septembra, dve prireditvi. Na območju ulic sv. Ivana in Ascoli bo od 9. ure dalje prodajni sejem obrtniških in umetniških izdelkov. Jutri dopoldne bo, tokrat zadnjic v letošnji poletni sezoni, prost prehod meje pod Kapelo. Rajonski svet bo organiziral skupinski sprehod do cerkve na Kostanjevici. Udeleženci naj se zberejo ob 9. uri na Komu. Odhod bo ob 9.30. S sabo je treba imeti veljavno osebno listino. Izbor Miss Gorica ’99 v petek v novogoriškem Park hotelu V igralnici Park hotela v Novi Gorici bodo v petek, 17. septembra, izbirah Miss Gorica 99. Prireditev, za katero vlada precejšnje zanimanje, bo vodila Alessia Merz. Večera se bodo udeležili znani predstavniki medijskega sveta, med drugimi tudi komika, ki nastopata v televizijski oddaji »Quelh che il calcio« Malandrino in Veronica (Padre Buozzi in Marcolino). Večer prireja goriška agencija Altea. Otroški vrtec ostaja začasno neuporaben Na občini razmišljajo o selitvi v bližnjo šolo ali po zo daljši čas v Rupo - Interpelacijo SSk Nocoj zadnje tekmovalne preizkušnje Včeraj tudi posvet o violini Novo šolsko leto se je v Doberdobu začelo v znamenju nepričakovanih težav, zaradi katerih so morali včeraj začasno prekiniti dejavnosti v otroškem vrtcu, kjer so letos poskusno anticipirali začetek šolskega leta že na 6. september. Težave so se pojavile v Četrtek zjutraj, ko je kuharica zagledala na nosilnih stenah poslopja razpoke, ki jih še dan prej ni nihče opazil. Takoj so opozorili občino in župan Lavrenčič je iz varnostnih razlogov prepovedal uporabo poslopja. Malčki so dopoldan preživeli na dvorišču, od včeraj pa so doma, ker je vrtec začasno zaprt. Poslopje so seveda takoj pregledali občinski tehniki. Včeraj sta bila na ogledu tudi župan Lavrenčič in poverjena ravnateljica Brajnikova. Poslopje trenutno ni uporabno, dokler gradbeni tehniki ne opravijo vseh potrebnih izvidov za ugotovitev vzroka razpok. Za to bodo potrebovali vsaj dva tedna. Takrat bo znano, ali razpoke ogrožajo stabilnost poslopja, kar bi seveda terjalo korenito popravilo stavbe in dolgotrajno selitev vrtca ali pa gre za manjši problem, rešljiv v krajšem Času. Zupan nam je povedal; da skušajo najti rešitve za obe varianti. Kratkotrajna rešitev bi lahko bila selitev vrtca v dve učilnici bližnje osnovne Sole (v tem primeru bi ostal odprt problem kuhinje, ki je doslej delovala v stavbi vrtca). V primem potrebe po dolgotrajni selitvi pa bi vrtec s kuhinjo vred najbrž preselili v nekdanjo šolo v Rupi. Sovo-denjska občina je že dala privoljenje. Odločitev bo padla v prihodnjih dneh, ko napoveduje župan v ponedeljek ali torek sestanek s starši. Dotlej vrtec ostaja zaprt. Občinska svetovalska skupina SSk je v zvezi z dogodkom naslovila županu (in tisku) interpelacijo, v kateri očitajo upravi, da kljub opozorilom SSk na sejah 29.6. in 9.8. letos, ni pravočasno poskrbela za potrebna obnovitvena dela na poslopju vrtca. Zupan odgovarja, da predvidena dela (obnova strehe) nimajo nobene zveze s problemom, ki zadeva stene stavbe in se je prvič pojavil te dni. Koncert v planinski koči V okviru niza glasbenih prireditev »Note in rifu-gio« v priredbi goriškega združenja »Musiča aper-ta« bo danes koncert v planinskem zavetišču »Elio Boni« v skupini Marmarole, v pokrajini Belluno. Ob 15. uri je napovedan koncert dua Samar (flavta) Tortora (kitara). Nadškof Bommarco se poslavlja Goriški nadškof - zdaj apostolski administrator -Bommarco se poslavlja od goriške cerkvene skupnosti. Tako se je ob Marijinem prazniku udeležil tradicionalnega romanja na Barbano, zvečer pa se je v oglejski baziliki srečal s elani pastoralnega sveta. V nagovom se je elanom sveta zahvalil za sodelovanje ter priporočil naj po tej poti nadaljujejo tudi z novim škofom. Kakor smo že poroCah je bil na Celo Goriške cerkve imenovan msgr Dino De Antoni, ki bo posvečenje prejel 15. trn., 26. septembra pa bo uradno prevzel vodenje nadškofije. Fotografska razstava na pošti Tudi goriška poštna uprava bo sodelovala pri dobrodelni akciji »30 ur za življenje« z zbiranjem sredstev za zdravstevne raziskave in pomoč obolelim. V tem okviru bodo skušah pritergnih pozornost javnosti tudi s kulturno ponudbo: na glavni goriški pošti so vCeraj odprh razstavo priznanega fotografa Amalda Grundnerja, ki je zaslovel s posnetki s potovanj po ekzotiCnih državah, tokrat pa ponuja podobe, obraze in fotografske vtise iz Pariza. Razstava bo na ogled do 24. septembra. Aretirali vodnika, ovadili tatico Agenti letečega oddelka so v Četrtek v Gorici areti-rali 21-letnega srbskega državljana P. A. Obtožen je, da je pomagal štirim Romom pri ilegalnem prehodu Cez mejo. VSodstvu so zaradi poskusa kraje ovadili tudi 46-letrio D. M. Zenska je v trgovini DM na Verdijevem korzu nasproti ljudskega vrta skušala ukrasti nekaj kozmetičnih pripomočkov, a so jo pri tem zasaCih. Pomoli o sredstvih Objektiva 2 Deželni odbornik za finance Ettore Ro-moh je prejšnji veCer na zasedanju skupščine Teritorialnega pakta za Goriško zagovarjal izbire deželne uprave glede razmejitve območij, ki bodo imela do leta 2006 pravico do evrospkih prispevkov Objektiva 2. Pakt je svojcas zahteval potrditev ugodnosti za vsa območja na Goriškem s skupno 85 tisoC prebivalci, ki so že doslej bila deležna ugodnosti. Romoli je dejal, da to ni bilo mogoCe, saj je EU rezala Italiji tretjino prispevkov, zato je morala dežela tudi na Goriškem Črtati območja s skupno 14 tisoC prebivalci. Gre za predele na Tržiškem, ki v manjši meri kot drugi ustrezajo kriterijem EU, za katere pa bodo vsekakor skušali zagotoviti vsaj nekaj nadomestnih sredstev. GASILCI./ SKUPNA SIMBOLIČNA VAJA Mavrica nad državno mejo Goriški in novogoriški gasilci sodelujejo v akciji »Rainbov/ 2000« Goriški in novogoriški gasilci so včeraj z vodnimi curki ustvarili nekakšno vodno kupolo Cez mrežo, ki označuje državno mejo pred severno železniško postajo (na sliki - foto Bum-baca). Sončni žarki so skozi vodne kapljice pričarali mavrico, ki naj bi simbolično povezovala obe prijateljski mesti. Skupna gasilska vaja, ki je pritegnila pozornost mimoidočih, je bila nekakšna generalka večje podobne manifestacije »Rainbovv 2000«. Ta bo 10. junija prihodnjega leta, ko bodo gasilci na 24 točkah državnih meja vzdolž nekdanje železne zavese praznovali 10. obletnico od padca politične pregrade, ki je nekoC delila Evropo od Baltika do Jadrana. Akciji, ki bo v naših krajih zajela slovenske in italijanske gasilce tudi na Tržaškem (podobno vajo so pred kratkim imeli pri Lazaretu), so se rade volje pridružili tudi gasilci obeh Goric in izrazili željo po še drugih priložnostih sodelovanja. Na 18. mednarodnem violinskem natečaju Ro-dolfo Lipizer bo nocoj ob 20.30 v deželnem avditoriju še zadnji od treh finalnih koncertov, na katerih se šesterica najboljših letošnjih udeležencev tekmovanja poteguje za prve nagrade (na sliki - foto Bumbaca). To so Yi-Jia Susanne Hou (Kanada), Akiko Ono (Japonska), Rodion Zamuruev (Rusija), Gabriel Nikolas Adorjan (Danska), Lisa Oshima (Japonska) in Oleg Kaskiv (Ukrajina). Žirija bo po nocojšnjem nastopu zadnjih dveh ob spremljavi državne filharmonije Moldove pod vodstvom Ovidiuja Balana sestavila končno lestvico. Nagrade bodo podelili jutri ob 20. uri, ko se bo šesterica najboljših ponovno predstavila s krajšim programom na koncertu zmagovalcev, tokrat gotovo v bolj sproščenem vzdušju. Ob natečaju je vCeraj bil v pokrajinskih muzejih na gradu tudi mednarodni posvet o violinski glasbi, ki je bil letos posvečen predbachovskemu avtorju J. P. von VVesthoffu. Zasedanje je vodila predsednica žirije tekmovanja Tere-sa Procaccini, sodelovali pa so ugledni muzikologi in violinisti iz številnih evropskih držav. NOVI FIAT PUNTO. NOVI ROD. ODKRIJTE GA T f. IN 12. agu ZASTOPNIK GORICA: ulica Terz'Armata 119, tel. 0481.520830 TRŽIČ: ulica IV novembra 33, tel. 0481.481725 S.p.A. aano GORICA / JAVNA DELA ZA 196 MILIJARD LIR Občina odpira vse več gradbišč Trenutno izvajajo ali zaključujejo 56 posegov, v programu pa imajo še drugih 78 " Goriški župan Gaetano Valenti, odbornik zajavna dela Enzo Spagna in načelnik tehničnega urada Igna-zio Spano so včeraj na srečanju z novinarji predstavili zajeten program javnih del, ki jih trenutno izvajajo ali imajo v kratkoročnem programu na občini. Inventar je kar zajeten, saj obsega skupno nic manj kot 134 posegov. Od teh jih je 56 v teku ali v zaključni fazi, za 38 posegov financiranih iz bilanc do vključno leta 1998 se pripravljajo na začetek del ali pa je Se v teku načrtovalni postopek, v programu pa je še nadaljnjih 40 posegov, ki jih bodo financirali v okviru proračuna 1999. Skupna vrednost veseli navedenih del je blizu 200 milijard lir: vrednost del, ki so že v teku, znaša 37 milijard, kar 159 milijard pa bodo veljali posegi, ki jih bodo Se zaceh izvajati. Tako zajeten zalogaj gre pripisati raznim dejavnikom. Po eni strani namreč župan Valenti ugotavlja, da se po petih letih upravljanja končno začenjajo uresničevati nekateri naCrti njegove uprave, ki sta jih doslej zavirali tako počasnost, upravnih postopkov kot začetniške težave. Prav tako naj bi se v kratkem zaceli izvajatinekateri že dolgoletni načrti (sanacija Korna, 3. del avtoporta, zahodna obvoznica in vstopi v mesto, parkirišča), ki iz raznoraznih razlogov Se čakajo na uresničitev. K temu gre prišteti Se posebna financiranja za julijej leta 2000, za tisočletnico Gorice leta 2001 in za posodobitev Športnih objektov za mladinske igre Alpe ja-dran, ki bodo v Gorici junija 2000. Po vrednosti investicij izstopajo posegi za ureditev Korna (41 milijard), greznic in preCiSCevalnih naprav (12 + 10 mld) in hi-drogeolosko sanacijo na desnem bregu Soče od St-mavra in Pevme do podg-gore (skupno skorja 4 mld). Za jubilejno leto urejajo turistično postojan-sko na mejnem prehodu pri Standrežu (700 milijonov) in Škofijski muzej na Korzu Verdi (4, 5 mld). V programu je zadnji sklop del (11,2 mld) za Verdijevo gledališče, ki ga nameravajo otvoriti z novoletnim koncertom leta 2001. V kratkem se bo zaCel nov sklop del za obnovo zavoda Lenassi (3, 6 mld); obnovili bodo stavbe osnovnih Sol pod Kapelo in Ul. Codelli ter srednje Ascoli (skupno skoraj 6 mld). Vec kot 10 milijard je namenjenih Športnim objektom: občinske bazene že obnavljajo, v kratkem bodo Se atletski stadion, telovadnici v Standrežu in CONI na Rojcah in druge objekte. Za vpadnice v mesto imajo na voljo 15 milijard, skoraj Se toliko pa bodo potrosili za prenovo cest in pločnikov, nova parkirišča, razsvetljavo in obnovo paSerele Cez SoCo. Za avtoporto bodo startali s 30 milijardami, dodatnih 17 pa naj bi pridobili v naslednjih letih v sklopu državnega programiranja, kamor je bli vključen ta načrt: dotlej se hiš na Jere-mitiscu ne bodo dotaknili, za naprej pa Se iščejo v dogovoru s krajani najmanj bolečo rešitev. Zanimiv je načrt mehanske povezave Travnika z grajskim gričem: denar je obljubila dežela, v kratkem pa bodo razpisali natečaj za najboljšo ureditev. GORICA / JUTRI DOPOLDNE Soška regata od Solkana do Podgore Praznik občine Nova Gorica V veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica bo danes ob 11. uri slovesnost ob novogoriškem obcin1-skem prazniku. Uvedel jo bo slavnostni govor Zupana Crtomira Špacapana, sledila bo podelitev priznanj MO za leto 1999 in kulturni program. Po prireditvi v Novi Gorici bo ob 13.30 se uradno odprtje ceste Lok-ve-Lazna, ki mu bo sledila družabnost na Lokvah. V sklop prireditev ob občinskem prazniku Nove Gorice sodi tudi odkrtije spomenika partizanskemu komandantu Albertu Jakopiču - Kajtimirju, ki bo jutri ob 1-5. uri na Trnovem, in vec Športnih prireditev. Posebnega pomena je gotovo tudi v luči Čezmejnega sodelovanja Soška regata, v priredbi KK Silec in KK Soške elektrarne. Priredili jo bodo jutri s startom ob 11. uri pri Čolnarni KK Soške elektrarne v Solkanu. Udeleženci bodo preveslali približno 8 kilometrov dolgo progo do loCniskega mosta, kjer bo cilj na desnem bregu SoCe in kamor naj bi glavnina udeležencev priveslala do 13. ure. Zatem bo na sedežu KD Paglavec v Podgori družabnost z nagrajevanjem. Prijave sprejemata organizatorja, zamudniki pa se lahko prijavijo eno uro pred startom v Solkanu. Tako kakor na lanski in prejšnjih regatah velja tudi letos pravilo, da morajo biti Čolni nepotopljivi, udeleženci pa nositi rešilne jopice. Jutri bo tudi tradicionalni kolesarki juriš na Lokve: start bo ob 10. uri iz Solkana. »ALPE ADRIA PUPPET FESTIVAL« Lutke tudi na internetu Danes tudi skupščina Državne zveze gledališč figur Nocojšnjo zaključno predstavo »Alpe Adria Puppet Festivala« skupine Theatre en vol z igro »Lassii le ah non hanno ruggine« (ob 21. uri na notranjem grajskem dvorišču) bodo neposredno prenašali tudi po internetu. Prvič si bo lutkovno igro mogoCe ogledati preko računalnikov v neposred- nem prenosu po vsem svetu. Danes bo ob 14. uri v Bratuževem centru tudi skupščina Državne zveze gledališč figur, ob 19. uri pa bo v centru predstava »Piume«, ki zaključuje uspešni »Lov na pravljice« v Coroninijevem parku. Na sliki (foto Bumbaca) s pred-sinoCnje predstave Peter in volk V Gabrjah praznik sovodenjskih krvodajalcev Društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje prireja jutri Dan krvodajalca. Prireditev bo v Gabrjah, v prostorih KD Skala s pričetkom ob 9.30. Ob 10. uri bo na dvorišču društvenega sedeža masa, pela bosta otroški in mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela. Ob 11. uri bo skratek nastop godbe na pihala iz VileSa in komemoracija pred spomenikom padlim v NOB v Gabrjah. Zatem bo na sedežu KD Skala Se kulturni spored, ki ga bosta oblikovala Zenski pevski zbor vrtca iz Škofje Loke ter citrar Tomaž Plahutnik. Podelili bodo priznanja zaslužnim elanom. Jutrišnji praznik bo obeležil tudi pomemben dogodek: udeleženci srečanja si bodo namreC lahko ogledali obnovljeni sedež krvodajalskega društva. Društvo krvodajalcev iz Sovodenj se v zvezi s poročilom o nedavnem obenem zboru opravičuje Sari Devetak, ki je na obenem zboru pozdravila v imenu otroškega in mladinskega zbora Vrh sv. Mihaela, ker je njeno ime po pomoti izpadlo iz članka. H ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA KLASIČNI LICEJ »P. TRUBAR« in UČITELJIŠČE »S. GREGORČIČ« sporoča, da še bo šolsko leto pričelo v sredo, 15. septembra, s poukom od 8.25 do 11.25. Po pouku bo v avditoriju šolskega središča masa za dijake, ki se je želijo udeležiti. SREDNJA SOLA L TRINKA sporoča, da se Šolsko leto začne v sredo, 15. septembra. V Gorici bo Šolska maša ob 8.30 v cerkvi sv. Ivana. Učenci, ki ne obiskujejo verouka, naj pridejo v Solo ob 10. uri. V Doberdobu se ucenci zberejo v Soli ob 8.30; nato bo Šolska masa v župnijski cerkvi ob 9.30. Po masi bo za vse dijake pouk do 12. ure. OS L. ZORZUTA na PleSivem obvešča, da bo Šolska masa v sredo, 15. septembra, ob 9.30. Pouk bo od 8. do 12.30. OS P. VORANCA v Doberdobu obveSCa, da bo Šolska maša v ponedeljek, 13. septembra, ob 9. uri. Pouk bo od 8. do 13. ure. OS P. BUTKOVICA -DOMNA v Sovodnjah in OS VRH obveščata, da bo šolska masa v ponedeljek, 13. septembra, ob 8.30. Pouk bo od 8. do 13. ure. OS ROMJAN obveSCa, da bo Šolska masa v sredo, 15. septembra, ob 9.30 v Doberdobu. Pouk bo od 8.30 do 12.40. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da se bo pripravljalni teCaj za dosego usposobljenosti za poučevanje na osnovnih Šolah in v vrtcih pričel 24. septembra ob 15. uri v prostorih OS Otona Zupančiča. GLASBENA MATICA obveSCa, da je v teku vpisovanje v S. 1. 1999/2000 na sedežu v ulici Croce 3, vsak dan od 9. do 12. ure (tel. 0481-531508). GLASBENA MATICA GORICA obveSCa, da bo vpisovanje za S. L 99/2000 v podružnici v Doberdobu v sredo, 15. septembra, v sobi GODBE (MuCeniška ulica, 6) od 18. do 19. ure. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je v teku vpisovanje v S. 1. 1999/2000. Informacije nudi tajništvo v jutranjih urah (tel. 532163 ali 547569). Pouk se bo začel 13. septembra. 3 OBVESTILA KRMIN / NOCOJŠNJI SPORED Vino miru 1999 Jutri praznik grozdja s sprevodom vozov V Krminu bodo danes in jutri glavne prireditve v okviru pokrajinskega praznika grozdja. Med številnimi prireditvami (razstave, sejem, ples in drugo) današnjega sporeda bo najpomembnejša drevi ob 20. uri na prireditvenem prostoru katoliškega centra v Ul. Poz-zetto, kjer bo letošnja prireditev Vino miru. Organizatorji praznika bodo tudi tokrat odposlali vladarjem držav celega sveta steklenice vina miru, ki je sad kar 400 svetovno znanih vrst grozdja, ki jih gojijo v Krminu v t.i. vinogradniku sveta. Nocojšnjo prireditev bo uvedel nastop 30-clanske glasbene skupine Mitoka Samba, ki izvaja afroku-bansko glasbo. S skupino in sodelovanjem dijakov Zavoda združenega sveta iz Devina želijo Se izraziteje zaznamovati multiet-nicni značaj praznika. Podelili bodo tudi priznanja Zlato zrno predsedniku Udineseja Gianpaolu Poz-zu, industrijcu Mariu Carraru ter zadrugama gradeških ribičev in gojišč v Rauscedu. Jutri se bo praznovanje v Krminu nadaljevalo s praznikom grozja, vinskimi razstavami in drugimi prireditvami. Osrednja bo ob 15.30 ko bo po krmin-skih ulicah sprevod alegoričnih vozov na temo trgatve, mažoretk in godb (sodeluje tudi godba Kras iz Doberdoba). Med zanimivostmi naj omenimo »največjo polento na svetu« ob 17. uri in večerni nastop brazilskih plesalk sambe. A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA Šolsko leto 1999/2000 V mesecu septembru bosta začela tečaja: OFFICE AUTOMATTON (400 ur) za brezposelne nad 18. letom starosti TURISTIČNI OPERATER (400 ur) za brezposelne, ki so dokončali višjo srednjo Solo do 25. leta starosti SZ DOM obveSCa, da se bodo v sekciji orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike pričeli kmalu redni treningi. Vpise sprejemajo od 20. septembra do 1. oktobra v telovadnici Kulturnega doma ali na tel. 0481-33288 vsak ponedeljek, sredo in petek, od 15.30 do 17. ure. DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČA nujno išče kuharico/kuharja za stalno zaposlitev. Informacije v popoldanskih urah na tel. 533495. □ obiskovanje in didaktični material sta brezplačna □ predvidena je štipendija □ v sklopu teCajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Tečaje je odobril Deželni odbor in jih finansirajo: Evropska komisija Bi Evropski socialni sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo 0 Avtonomna dežela Kurlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 0481/81826 \M PRIREDITVE KSD VIPAVA priredi jutri tekmovanje za 4. Mednarodno trofejo Vipava‘99 v umetnostnem kotalkanju na kotalkarski plošči na Peci od 9. do 20. ure. Deloval bo buffet. SGZ prireja v ponedeljek, 13. t.m., ob 19. uri GOSPODARSKI PRAZNIK 1999 v gostilni Koršič v Steverjanu. Prijave in informacije na sedežu SGZ tel. 0481/537386 in 0481/536667. KINO GORICA VUTORIA 1 17.50-20.00-22.10 »Instinct - Istinto pri-mordiale«. A. Hopkins. VUTORIA 3 18.20-20.10-22.00 »Libero Burro«. Neposredno s festivala v Benetkah. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Entrap-ment«. S.Connery in C. Zeta Jones. Modra dvorana: 17.45- 20.00- 22.15 »La mummia«. Rumena dvorana: 18.00- 20.00- 22.00 »Sperduti a Manhattan«. S. Martin in G. Hawn. TRZIC EKCEI.SIOR 18.00-20.00-22.00 »Wild Wild West«. W. Smith, K. Kline in K. Brana-gh- ČEDAD RISTORI jutri: 16.00-18.30-21.00 »La mummia«. VUTORIA 1 in EXCEL-SIOR v četrtek, 16. septembra, opolnoči: posebno predvajanje filma »Star wars ep. 1 - La minaccia fantasma«. g______________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško priredi v nedeljo, 26. septembra, izlet z obiskom Kobarida, ogledom •vojnega muzeja z vodičem, s kosilom, zabavo in tombolo v restavraciji v Čezsoči. Na razpolago samo en avtobus (53 mest). Vpisovanje pri poverjenikih ali na sedežu društva se zaključi 19. septembra. Ul ČRPALKE Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske Črpalke: GORICA ESSO-U1. Aquileia40 MONTESHELL - Trg Mu-nicipio 20 AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO-TigUnita MEDEA ESSO - Most na Birsi TRZIC AGIP - Ul. Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV. novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO-TigLiberta STARANCAN ERG - Trg Repubblica 2 KRMIN AGIP - Drevored Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN-SREDIPOLJE IP - Ul. HI Armata 58 I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Ul. Faiti 13/A, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI DANES iz Gorice: 9.30, Amedeo Vendramin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v LoCniku. Iz Tržiča: 10.00, Eurino-me Gogola vd. de Simone na glavnem pokopališču; 10.30, Maria Lucia Furlan por. Per-co iz splošne bolnišnice v cerkev v Sredipolju in na pokopališče v Foljanu. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faksi 02/8646 5358 Sobota, 11. septembra 1999 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 CILJ 2 / STALIŠČE REPENTABRSKEGA ŽUPANA ALEKSIJA KRIŽMANA Nočemo milosti, ampak pravico, ki nam jo zagotavlja Evropska unija Če ne bo zadostoval priziv na upravno sodišče, se bomo obrnili na Bruselj TRST - Ena od treh v celoti izključenih občin iz seznama območij, ki bodo vključena v program evropskega strukturnega sklada Cilj 2 za obdobje 2000-2006, je v tržaški pokrajini tudi Repentabor. Z županom Aleksijem Križmanom (na posnetku) smo skušali razvozlati uganko, zakaj se je to zgodilo. »Dežela je popolnoma spregledala pravila oziroma kriterije za sestavo seznama območij, ki bodo vključena v program Cilj 2. V njenem prvem sklepu, s katerim' je določila smernice, so bile vključene vse občine, ki so že dosedaj sodelovale v programu. Le teden pozneje pa so bile nekatere občine izključene. Kaj se je v teh nekaj dneh zgodilo, si lahko le predstavljamo,« pravi repen-tabrski župan, ki sklepa, da je prišlo najbrž do razhajanja med odborniki. »Potegovali so se pac za kraje, kjer so bili izvoljeni. V enem tednu namreč tako zahtevnega vprašanja ni mogoCe podrobno premisliti in se načrtno odločiti. To je za strukturo, kakršna je Dežela, zelo hudo, saj potrebuje za podobne stvari tudi deset let, kot kaže primer Kraškega parka.« Iz vsega tega je mogoče sklepati, da je bilo pri Cilju 2 kratkovidno odločeno Črtanje majhnih in »obrobnih« občin, Čeprav so ravno te tiste, ki morajo imeti prednost pri tem načrtovanju, saj je pro- gram namenjen prav takim območjem, opozarja Križman. Tako izpade, da je bil upoštevan kriterij 10-kilometrske oddaljenosti od meje, območja tik ob meji pa so izpadla. »Kje je logika tovrstne leopardove kože?« se sprašuje repen-tabrski župan, ko ugotavlja, da je njegova občina izpadla, zgoniska je vključena, devinsko-na-brežinska spet ni in dober-dobska je. »Tragično, bi rekel,« pribije. neposredno na Evropsko komisijo, da preverimo, ali je ta Evropa res taka, kot si jo zamišljamo. To ni grožnja, to je naša odločitev.« Glede obnašanja deželne uprave se župan Križman ne skriva za prstom: »Nočemo milosti, ampak pravico. Njihov naCin delovanja se sam kvalificira. Vse, kar se na deželni ravni dogaja, kaže na krhkost te večine, ki izvira iz nesložnosti. Obtožbe predsednika deželne uprave o pobtiCnem izbra-bljanju problema nimajo osnove. Mi ne instrumen-tahziramo, ampak skrbimo za interes našega ozemlja.« Dežela obljublja nadomestne prispevke po posebnem programu za postopni izstop iz Cilja 2 (Phasing out). »Četudi bo do tega prišlo, bomo prikrajšani za eno leto, saj program Phasing out traja le pet in ne šest let kot Cilj 2. Ne razumem, zakaj je bilo to narejeno, po kakšnih merilih. Glede na to, koliko je kdo porabil? Pa saj denarja ne uporablja lokalna uprava, ampak posamezniki in podjetja, ti pa gledajo, kje imajo ugodnejše pogoje za svoje dejavnosti in investicije,« pravi repentabrski župan, s katerim smo se ustavili tudi pri konkretnih posledicah izključitve za dejavnosti v občini. »Brez tega instrumenta bodo najbolj trpele gospodarske pobude domačinov (na področju kamnoseštva, obrti, kmetijstva in turizma) ter tovorni terminal na Fernetičih. Upoštevati je treba, da bo Cez dve, tri leta imela Slovenija na voljo struk-tumi sklad Cilj 1 (ki zagotavlja dvakrat veC sredstev kot Cilj 2) in takrat bi šb lahko v skupne projekte, kar pa ne bo mogoCe, ker bomo mi medtem končati tudi nadomestni program.« Konkurenca, ki bo že sedaj med sosednjimi občinami, se bo torej takrat vnela tudi med območji na tej in oni strani meje. »Podjetja se bodo odločala za prehod na sežansko stran, in to je razumljivo,« pravi Križman. Posebno poglavje pa je najveCja gospodarska struktura v občini, tovorni terminal na Fernetičih. Brez finansiranja iz programa Cilj 2 si je težko zamisliti njegov preustroj, ki je nujno potreben v perspektivi vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Zato je Aleksij Križman na to opozoril na sinočnji skupščini delničarjev družbe Terminale Inter-modale Fernetti, ki upravlja strukturo na Fernetičih. Novemu upravnemu svetu je namreč priporočil, naj se loti tega vprašanja in naj ustrezno ukrepa, kar je podprl tudi predstavnik Občine Trst Igor Dolenc. (V.B.) Zamenjava v vrhu tovornega terminala Fernetiči TRST - Tovorni terminal na Fernetičih ima od včeraj novega predsednika, saj je skupščina delničarjev na to mesto imenovala dosedanjega člana upravnega sveta Giorgia Maranzano. Med dosedanjimi člani so bili potrjeni Se Igor Dolenc (Občina Trst), Carlo Rossi, Attilid Lombardo, Emanuele bo Nigro, Roberto Prio-glio in Diego Umer, medtem ko so novi upravitelji Ivo Sirca za Občino Repentabor (doslej jo zastopal župan Aleksij Križman), Marco Vascotto (Pokrajina) in Livio Mara-spin (pristanišče). Največja novost pa je vsekakor predlog pokrajinske uprave za imenovanje milj-skega župana Roberta Dipiazze na dolžnost pooblaščenega upravitelja, kar bo moral na prvi seji potrditi nov upravni svet. CELJE / ODPRT BO DO 19, SEPTEMBRA Predsednik Kučan odprl mednarodni obrtni sejem Na sejmu je letos 1.800 razstavljalcev iz 28 držav - Poleg razstavnega programa vrsta spremljajočih dejavnosti CELJE - Predsednik Slovenije Milan KuCan je dopoldne slovesno odprl 32. Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju. V desetih sejemskih dneh se bo na skupno 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin (od tega 39.000 pokritih) predstavilo nekaj več kot 1800 razstavljalcev iz 28 držav, ki jim je letos na voljo nova sejemska dvorana z 11.000 kvadratnih metrov uporabnih površin. Predsednik države se je v svojem govoru vprašal, ati je država dovolj naklonjena podjetniškim pobudam, ki so temelj učinkovitega razvoja malega gospodarstva. Novega razvojnega zagona po njegovih bešedah ni mogoCe pričakovati, Ce ne bo temeljil na razvojnih pobudah slovenskih podjetij in podjetnikov in Ce država za uveljavitev teh pobud ne bo ustvarjala naklonjenega institucionalnega in materialnega okolja, jim dajala opore" ter jim z ureditvijo finančnega in bančnega sistema omogočala sodoben finančni servis. "V svetu globalnega trga in tekmovanja pa brez razvojnega zagona ne bomo vzdržali, " je dejal predsednik KuCan. Za malo gospodarstvo namreč velja, je poudaril, da je najbolj dinamičen del slovenskega gospodarstva, ki pa po opozorilih nekaterih poznavalcev izgublja dinamiko in optimizem, ki ju je imel v začetku devetdesetih let. Celjski sejem je zato dobrodošla priložnost za udejanjanje podjetniške svobode in poslovnih pobud, Slovenija pa bi lahko po njegovem mnenju svojo bogato izkušnjo razvijanja malega gospodarstva koristno uporabila v okviru svojih prizadevanj v paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Organizatorji najveCjega gospodar-sko-poslovnega .dogodka v Sloveniji so Celjski sejem, Obrtna zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Poleg razstavnega programa, ki letos med drugim obsega strojno, kovinsko, lesnoobdelovalno opremo, stavbno pohištvo, živilsko ponudbo, veletrgovino, Čistilno tehniko, domačo in umetno obrt, opremo za dom, pa tudi predstavitev tujih zbornic in podjetij, so pomemben del MOS tudi spremljajoče dejavnosti - okrogle mize, strokovna srečanja, konference, predavanja. Poleg nosilnih tem bo sejem spremljala Se cela vrsta drugih priredi-tev.Med temi naj omenimo ponedeljkovo srečanje nemških in slovenskih podjetnikov, v okviru katerega bosta predstavljeni slovenski gospodarski organizaciji v Avstriji in Italiji. Sejem, ki ga je lani obiskalo 235.000 obiskovalcev, je odprt vsak dan od 9. do 19. me, vključno do nedelje, 19. septembra, ko ga bodo zaprti ob 18. mi. (STA) V petek dan FJK CELJE - V petek, 17. septembra, bo na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju tradicionalni dan posvečen obrtništvu Furlanije - Julijske krajine in Tržaške pokrajine. Trgovinska zbornica v Trstu prireja ta dan, v sodelovanju s pokrajinskim obrtnimi združenji SDGZ, Confartigianato in CNA, skupni obisk sejma z avtobusom. Obiska se bodo udeležiti tudi razni zastopniki tržaških krajevnih oblasti, z deželnim odbornikom za obrt Renzom Tondom na Čelu. Predvideno je tradicionalno skupno srečanje obrtnikov iz Slovenije in FJK ter srečanje delegacije iz naSe dežele s slovenskim ministrom za malo gospodarstvo in tmizem Jankom Razgorškom ter vodstvom Obrtne zbornice Slovenije oz. celjskega sejma. Obrtniki iz F-JK si bodo nato ogledati sejem, na katerem je več razstavljalcev iz Italije in naše Dežele, ki so zastopani v skupnem standu ESA. Po obisku sejma je, ob povratku, predviden skupni postanek v znameniti pivnici Ravbar v Domžalah. Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse obrtnike in druge elane in podjetnike, da se udeležijo brezplačnega potovanja v Celje. Odhod z avtobusom: Trg Oberdan (Trst) ob 6.00, mejni prehod Fernetiči (tal. stran) ob 6.30. Povratek predviden med 23. in 24. uro. Za prijave in druge informacije naj interesenti pokličejo organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-362949) in to Cimprej, saj so razpoložljiva mesta omejena. TEČAJNICE S CI/DZI— 1 0. 8.06 (R) Tržič (8.36), Gorica (9.01), Videm (9.36) -nadaljuje za 824 (R) Vdem (7.27), Tržič (8.09) - iz Pontebbe preko Cetvinjana. Benetke. 8.38 (R) Vdem (7.10), Gorica (7.45), Tržič (8.09) - 8.13 (D) Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm (9.33) -m. 8.43 (D) Vdem (7.36), Gorica (8.00), Tržič (8.21) - “'“'iz Saab. 9.13 (IR) Tržič (9.37), Gorica (9.57), Vdem (10.21) nadaljuje za Benetke. 9.13 (R) Vdem (7.45), Gorica (8.19), Tržič (8.44) -m. 10.06 (R) Tržič (10.35), Gorica (10.59), Vdem (11.35) -l**1. 9.48 (IR) Videm (8.41), Gorica (9.05), Tržič (9.26) iz Benetk. 11.13 (IR) Tržič (11.37), Gorica (11.57), Videm (12.21) nadaljuje za Benetke. 10.39 (D) Videm (9.23), Gorica (9.52), Tržič (10.14) - “' iz Benetk, iz Tržiča v 11.40 (R) Tržič (12.09), Gorica (12.33), Vdem (13.08) - Trst pelje samo ob sobotah. 12.06 (R) Tržič (12.35), Gorica (13.00), Vdem (13.37) -<**1. 1128 (R) Vdem (10.10), Gorica (10.44), Tržič (11.09) - “*’. 12.13 (R) Tržič (12.40), Gorica (13.03), Vdem (13.32) - “'nadaljuje za Be- 1234 (IR) Vdem (1127), Gorica (11.51), Tržič (12.12) iz Benetk netke. 13.38 (R) Vdem (12.10), Gorica (12.44), Tržič (13.09) - “*'. 12.40 (R) Tržič (13.09), Gorica (13.34), Vdem (14.11)-1*"'1. 13.42 (D) Vdem (12.23), Gorica (12.54), Tržič (13.17) 13.13 (IR) Tržič (13.37), Gorica (13.57), Vdem (1421) nada(ije za Benetke. 1423 (R) Vdem (12.46), Gorica (13.25), Tržič (13.51) - m"m. 1323 (R) Tržič (13.52), Gorica (14.17), Vdem (14.54)-“L 14.34 (IR) Videm (13.27), Gorica (13.51), Tržič (14.12) iz Benetk 14.06 (R) Tržič (14.35), Gorica (15.00), Videm (15.36) -m. 15.13 (R) Vdem (13.41), Gorica (14.18), Tržič (14.45) -mm. 14.13 (D) Tržič (14.38), Gorica (15.00), Videm (15.30) -n. 15.41 (R) Videm (14.13), Gorica (14.48), Tržič (15.12) - “*'. 14.35 (R) Tržič (15.04), Gorica (15.29), Videm (16.06) - l*,w. 15.45 (D) Vdem (14.26), Gorica (14.57), Tržič (15.20) - 15.13 (IR) Tržič (15.37), Gorica (15.57), Vdem (16.21) nadaljuje za Benetke. 15.46 (R) Vdem (14.13), Gorica (14.51), Tržič (15.15) - (*lls. 16.06 (R) Tržič (16.35), Gorica (17.00), Vdem (17.36)-,**1. 1624 (IR) Videm (1527), Gorica (15.51), Tržič (16.12) iz Benetk 16.10 (D) Tržič (16.35), Gorica (16.58), Vdem (1728)-l*,|,|l‘’. 17.39 (R) Vdem (16.23), Gorica (16.51), Tržič (17.14) -m iz Benetk. 16.38 (R) Tržič (17.10), Gorica (17.36), Vdem (18.15)-1*1. 17.40 (R) Vdem (16.12), Gorica (16.46), Tržič (17.11) -. 17.13 (IR) Tržič (17.37), Gorica (17.57), Vdem (1821) nadalje za Benetke. 1821 (R) Vdem (16.48), Gorica (17.25), Tržič (17.52) -m. 1728 (R) Tržič (17.54), Videm (18.40)-“'prekoCervinjanado Pontebbe. 18.34 (IR) ■ Vdem (17.27), Gorica (17.51), Tržič (18.12) iz Benetk 17.40 (R) Tržič (18.09), Gorica (18.33), Videm (19.09) - “'nadaljuje za Be- 1921 (R) Videm (17.49), Gorica (1826), Tržič (18.54) - “l 18.06 (R) Tržič (18.35), Gorica (19.00), Videm (19.36) - nadaljuje za Co- 19.42 (D) Vdem (18.23), Gorica (18.54), Tržič (19.17) -". negliano. 2028 (R) Vdem (18.55), Gorica (19.32), Tržič (19.59) - 18.13 (D) Tržič (18.38), Gorica (19.01), Vdem (19.29) - “-nad*jezaCo- 2024 (R) Vdem (18.56), Gorica (19.31), Tržič (19.57) - “'™ iz Benetk negliano. 20.34 (IR) Vdem (19.27), Gorica (19.51), Tržič (20.12) iz Benetk 18.40 (R) Tržič (19.09), Gorica (19.34), Vdem (20.11)-1*1"1™ 21.45 (D) Vdem (2027), Gorica (20.58), Tržič (21.21) - “i iz Benetk 19.13 (IR) Tržič (19.37), Gorica (19.57), Videm (20.21) nadaljuje za Benetke. 22.04 (D) Videm (20.40), Gorica (21.15), Tržič (21.37). 20.10 (D) Tržič (20.37), Gorica (21.00), Vdem (21.29). 22.34 (IR) Vdem (2127), Gorica (21.51), Tržič (22.12) iz Benetk 21.13 (IR) Tržd (21.37), Gorica (21.57), Videm (2221) nadaljuje za Benetke. 0.56 (R) Videm (23.27), Gorica (0.02), Tržič (0.27) iz Benetk Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.07 (E) iz Ženeve, preko Benetk v Ljubljano in Zagreb do Vinkovcev 6.50 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane in nadaljuje do Benetk 12.09 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 9.42 (E) prihaja iz Ljubljane - “’ (ne vozi 25.6.) 16.52 (E) Ljubljana - “’ (ne vozi 25.6.) 17.20 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane nadaljuje do Benetk 23.39 (E). Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 20.02 (E) prihaja iz Vinkovcev, Zagreba preko Ljubljane do Benetk in nadaljuje do Ženeve IC - lnterdty E-ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R - Deželni vlak ES - Eurostar Italia bus - nadomestni a 131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. 1,1 - vozi do 3.7. in od 6.9. 151 - vozi od 5.7. do 4.9. ” - vozi ob delavnikih samo do 3.7. in od 6.9., ne vozi ob sobotah. - ne vozi ob nedeljah in praznikih. - vozi samo ob nedeljah in praznikih • u<-i oainv vu i icudjai i ni cu.i iir\n i. vozi samo ob predprazničnih dneh. 1,1 - ne vozi ob sobotah. 81 - vozi ob sobotah in praznikih. TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI EDINOST GLASILO POLITIČNEGA BROŠTVA „*r ZA PRIMORSKO. V prejšnjh dneh se je v naših krajih mudil Garibaldi, borec za združeno Italijo. Trst mu je ob tej priložnosti pripravil veliko slavje, v sredo je bila na trgu Sv. Antona Novega celo demonstracija njemu v čast. Poročevalcu Edinosti ne gre v račun, da so Tržačani Generalu izkazali tolikšno pozornost najbolj pa ga seveda motijo tisti vzkliki "Evviva Italia!", ki so se razlegali po mestu. "Garibaldi jim je božanstvo! Na ramah so ga nosili, lizali so mu obraz, poskušali svoje moči na njegovih koščenih rokah celo klečali so pred njim ter sklepali roke kakor pred Mesijo. Kaj za Boga pa je storil ta mož za Trst, da ga tako slavi? Ali nam je s čarovito palico kje na Krasu, po katerem je romal, odprl neusahljiv, toliko potreben vodovod? Ali je zagotovil dela in jela neštetim delavcem in natakaricam, ki so jih dajali gospoda ob kruh?" Tudi po njegovem odhodu je duh Garibaldija še vedno prisoten, na straneh Edinosti, ki ga nadalje obtožuje, da je Garibaldi skupaj z raznimi "prijatelji" Avstrije "napadel našo domovino in jo oropal krasnih pokrajin". Pisec se zadrži le ko bi se lahko razpisal na račun vseh tistih, ki so pridrveli v pristanišče, da bi pospremili gosta na ladijo a komplimente prepusti raje nositeljem dvatisočletne kulture. Čeprav je bil odhod paribroda "Bulga-rija" napovedan za 6. uro so se že ob 4. uri začeli v pristanišče stekati "poznani irredentisti, z več ali manj zakrivljenimi nosovi". Toda njegovi pozornosti ni moglo ujiti na videz nepomembna malenkost in sicer riganje osla, ki si je ob ravno ob odhajkanju cenjenega gosta privoščil riganje po pristanišču. Zanimiv podlistek gosti v tem tednu naša Edinost, ki marsikdaj izkaže pozornost ženskemu vprašanju. Spet se nam iz Ljubljane oglaša Ivanka, ki je zapisala svoj pripetljaj v neki mestni kavami ko je šla s prijateljico “nota be-ne, brez kavalirjev" na kavo. “Da to ni lepa navada naših žensk pričali so radovedni pogledi in sarkastični smehljaji na obrazih privilegiranih možkih obiskovalcev kavarn. Na obrazih maloštevilnih dam pa je bilo čitati celo zgraženje in mrko obsojanje." Toda kar je najbolj zbodlo Ivanko, je skrb natakarja, ki jima je nemudoma poiskal za ženske primerno branje,"Fli-gende Blatte". Ženski pa sta prišli v kavarno, da bi prelistali politične časopise , toda očitno še vedno premalo žensk kaže zanimanje za politično in družbeno dogajanje. »Zakaj ženske še vedno zamujajo tako lepo priložnost, da bi se seznanile z življenjem v svetu, samo zaradi predsodkov in umetne apatije do vsega resnega? Kaj se naše ženske še niso povzdignile na ni-veau, s katerega bi našle spoznanje, kaj je frivolnost in kaj samozavest, kaj značajna samostojnost?" TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI 4 PRIMORSKI DNEVNIK V .».o.,,— Nasi ljudje so se množično odzvali vabilu odbora za proslavo bazoviških žrtev, ki je v nedeljo spet zavzela bazoviško gmajno. “Tisoč najzavednejših so se poklonili spominu bazoviških mučenikov in potrdili svojo pripravljenost boriti se vztrajno in dosledno po poti, ki je zapisana s krvjo nas ih najboljših sinov. Neomajno zvestovo borbi za nacionalne in socialne pravice je naše ljudstvo priseglo na grobovih bazoviških junakov. Ideali bazoviških herojev in težnje demokratskega ljudstva se Se niso izpolnile. Bazovica prepojena s krvjo slovenskih sinov, še ni svobodna. Partizanska pesem, ki zahteva maščevanje Bazovice, je še vedno naša bojna pesem. Tujci in imperialisti Se gospodarijo na naši zemlji...” Žalno svečanost je izoblikoval cerkveni obred in govori tovarišev Dekleve, Petronia, Stoke, Laurentija in seveda polaganje vencev. V noči med 4. in 5. septembrom pa so fašistični elementi porušili dva drogova za zastave ob bazoviškem spomeniku in odnesli slovensko in italijansko zastavo s peterokrako. “V sredo se bo moral naš urednik že tretjič zagovarjati pred višjim vojaškim sodiščem zaradi nespoštlji- vega in škodljivega pisanja v škodo anglo ameriških oboroženih sil”. Naš urednik se bo moral zagovarjati, zaradi Članka z dne 30. avgusta, v katerem je poročal o pretepu nekaterih delavcev, v službi pri anglo-ameriških vojaških edinicah, ki jih je vojaška policija pretepla, med zasliševanjem zaradi domnevne tatvine bencina. Vojaška uprava je seveda zanikala pretep, za katerega ostajajo dokaj trdni dokazi, saj so se morali delavci zateci po pomoč v bolnišnico. Odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje že poziva ljudstvo s tega ozemlja, da se še tesneje strne okoli svojega glasila. To je namreč že t?-etji poizkus ekonomsko uničiti naš edini dnevnik. Piva podobna obsodba je padla pred tremi leti, ko je moral PD plačati 200.000 globe, lani pa so mu pri drugi obsodbi določili nezaslišano vsoto denarja 2.800.000 : “Krivičnost te edinstvene globe je občutilo tedaj vse demokratično tržaško ljudstvo in skoraj ves znesek za njeno plačanje do-borvoljno prispevalo.” Omenjeni dogodki so zaenkrat razburili vso demokratično javnost, sicer pa bo treba počakati na to, kako se bo obravnava odvijala. VUELTA Olanu šesta etapa Španski as je ohranil vodstvo SALAMANCA - Španski kolesar Abraham Olano (ONCE) je zmagovalec Šeste etape kolesarske dirke Po Španiji. Na 46, 4 km dolgem kronometru v okolici Sala-mance je drugo mesto osvojil Nemec Jan Ullri-ch, tretji pa je bil Olanov rojak Angel Casero. V skupnem seštevku je vodstvo obdržal Olano. VRSTNI RED ETAPE: 1. Abraham Olano (Spa) 53'32"; 2. Jan Ullrich (Nem) po 57"; 3. Angel Casero (Spa) po 2'17; 4. Igor Gonzalez Galdeano (Spa) po 2T8; 5. VVilliam McRae (ZDA) po 2'41. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Olano 4.41'57"; 2. Ullrich po 1'07"; 3. I. Gonzalez Galdeano po 2'33"; 4. Casero po 2’54"; 5. Cuesta po 3T7". AVTOMOBILIZEM / TRENING Navdušenje ■ ■ navijačev ... ne za Ferrarijeva pilota, temveč za Trullija in Zanardija MONZA - Drugi dan prostega treninga za jutrišnjo dirko za Veliko nagrado Italije v formuli 1 sta kar dva italijanska pilota med prvimi tremi uvrščenimi. V prvi preizkušnji je bil najhitrejsi Aleši, v drugi uri treninga sta bila Williamsa najbooljSa: Ralf Shcuma-cher je dosegel najboljši C as z 1:24, 507, Zanardi pa je bil tretji z 1:24, 823. Drudi najboljši čas je dosegel Trulli na proštu (1:24, 692). Ferrariji so bili včeraj skoraj katastrofalni: Irvine je dosegel le 16. čas (1:25, 897), Sal pa 17. (1:25,931). Vse kaže pa, da so se favoriti včeraj »skrivalia, saj tudi McLarnova pilota nista ravno blestela. Hakki-nen je dosegel Sesti rezultat (1:25, 931), Coulthard pa osmega (1:25, 347). Po prvem dnevu trenin- NOVICE Trst resno kandidira za kolesarsko DP leta 2000 za profesionalce TRST - Tržaški podžupan in odbornik za šport Roberto Damiani je potrdil, da bo Trst kandidiral za organizacijo italijanskega cestnega prvenstva za poklicne kolesarje leta 2000. Glede proge je Damiani dejal, da se ogrevajo za rešitev, ki naj ne bi bila »izključno kraška«. »Nič ni še določenega, vendar bi želeli cilj postaviti na nabrežju pred Trgom Unita,« je še povedal Damiani. Za tržaško rešitev sta se zavzela tudi deželni odbornik Salvador in predsednik deželnega odbora kolesarske zveze Dal Grande. Vaterpolo: »azzurre« evropske prvakinje PRATO - Z včerajšnjo zmago v finalu za 1. mesto proti Nizozemski po podaljških z 10:9 (3:1, 2:3, 1:2, 2:2, 1:0, 1:1) je Italija osvjila naslov evropskih prvakinj. Tekma je bila izredno napeta. Najboljša strelka je bila Alluccijeva, ki je dala 3 zadetke. Danes v A ligi tri tekme ga je bilo navdušenje med italijanskimi navijači veliko, toda ne zaradi Ferra-rijev, temveč zaradi domačih pilotov Trullija in Zanardija. Trulli je po treningu izjavil: »Prepričan sem, da bo najboljši na uradnih trenin-gib dosegel Cas, ki bo boljši od današnejga vsaj za sekundo. Zato bo tudi težko ohraniti sedanje pozicije.« Zanardi: »Moje tretje mesto je vsekakor dober rezultat. Lahko bi dosegel celo najboljši Cas, vseeno pa sem zadovoljen.« McLarnov manager Ron Dennis je bil zelo rezek: »Po dirki v Spa v našem taboru ni bilo trenj. Tu v Monzi želim 16 točk kot želim osvojiti to Veliko nagrado in tudi svetovno prvenstvo.« Eddie Irvine je bil po treningu dokaj zbegan »Nisem jezen, ampak moje vozilo ne gre, kot bi želel,« je dejal Ferrarijev pilot Irvine. V središču pozornosti v Monzi pa včeraj niso bili piloti, temveč nogometna asa Ronalde in Vieri, ki sta si prišla ogledat treninge. Za oba nogometaša je bilo navdušenje, sicer med navijači formule 1, izredno. Ronaldo je izjavil: »Ljubim ta šport in sem bil vedno strasten navijač Senne. Zelo sem zadovoljen, da sem danes tu.« Ronaldo se je ustavil na kosilu pri Wil-liamsu in se je srečal z brazilskim pilotom Rubensom Barrichellom, za katerega tudi navija. Christian Vieri, ta Cas verjetno najboljši nogometni napadalec na svetu, je bil navdušen: »Vedno sem si zelo želel, da bi spoznal ta svet, saj nikdar v življenju nisem bil na dirkališču formule 1.« ATLETIKA / FINALE ZLATE LIGE V Munchnu bodo spet delili bogato »denarno pogačo« Po točkah vodijo Barmasai, Szabova in Mutolova MUUNCHEN - Po izredno naporni in dolgi sezoni bodo atleh še enkrat skušali pokazati najboljše na finalu Grand Prbca danes na olimpijskem stadionu v Miinch-nu. Najboljši bodo med seboj razdelili »denarno pogačo« v višini 3, 388 milijona ameriških dolarjev. Po svetovnem prvenstvu v Sevilli, sedmih mitingih za zlato figo ter 21 nastopih za Grand Prix prve in druge kategorije bo najboljših osem tekmovalcev v 18 izbranih disciplinah (10 moških, 8 ženskih) nastopilo Se na finalu Grand Prbca. Skupna zmaga v finalu je vredna kar 200.000 dolarjev, posamična po disciplinah pa 50.000. »Težko bo. Sezona je bila izredno naporna in komaj Čakam, da je bo konec in da se bom lahko vrnil domov,«' meni TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA V polfinalu tudi Pioline in Martin Zelo razpoloženi Francoz je doslej šestkrat odigral podaljšano igro in vsakič zmagal NEW YORK- Francoz Cedric Pioline in American Todd Martin sta se uvrstila v polfinale letošnjega četrtega največjega teniškega turnirja za Grand Siam v New Yorku. Prvi je v četrtfinalu premagal Brazilca Gustava Kuertna s 4:6, 7:6 (8), 7:6 (14) in 7:6 (8), drugi pa Ceha Slava Dosedala s 6:3, 5:7, 6:4 in 6:4. Polfinalna para sta tako: Andre Agassi (ZDA/l) - Jev-genij Kafelnikov (Rus/3) in Cedric Pioline (Fra) - Todd Martin (ZDA/7). Dvoboj med Francozom (na sliki) in Brazilcem je bil dolg kar tri ure in pol, Pioline pa je vse svoje nize dobil v podaljšanih igrah. »V teh trenutkih vselej poskušam igrati agresivno. Ce se v podaljšani igri le malce povlečeš v ozadje, potem ima tekmec priložnost za napad,« je Francoz komentiral prepričljive igre v po-daljasanih igrah na odprtem teniškem prvenstvu ZDA. Kot zani-movost velja omeniti, da je Francoz na tem prvenstvu doslej igral že šest podaljšanih iger, prav vse pa so se končale v njegovo korist. V drugem Četrtfinalnem dvoboju je sedmi nosilec, American Todd Martin, brez večjih težav strl odpor Ceha Slava Dosedala. Martin je z odličnimi začetnim udarcem (dosegel jih kar 22 asov, mnogi od njih pa so imeli hitrost veC kot 205 km/h) v štirih nizih ugnal trenutno 95. igralca na svetu, pred polfinalnim dvobojem s /S B ‘ V ’■ 'i ■ & ' -Ž. ' Piolinom pa je dejal: »V New Yorku sem si že večkrat ogledal njegove predstave in moram priznati, da ga še nikoli doslej nisem videl igrati tako dobro. Francoz je v sijajni formi, telesno odlično priprvaljen, z raznovrstnimi udarci pa izjemno nepredvidljiv. Obeta se zanimiv dvoboj dveh izkušenih igralcev.« VVilson Kipketer, ki se je med tednom z zmago v zlati ligi obogatil za 500.000 dolarjev, zdaj pa raCuna na novih 250.000. Na enak način razmišlja tudi Romunka Gabriela Szabo, ki je s Kipketrom delila nagradni sklad. V moški konkurenci v točkovanju za Grand Prix vodi tekaC na 3.000 m z zaprekami Kenijec Bernard Barmasai, ki je letos zbral že 87 točk. Kipketer zaostaja za tri točke, v boju za prvo mesto pa je tudi grški metalec kopja Kostas Gat-sioudis s 85 točkami. V ženski konkurenci sta s po 84 točkami v vodstvu Romunka Gariela Szabo (3.000 m) in Mozambičanka Maria Mutola. Omenjeni tekmovalci računajo, da bodo na mestih za zmagovalce zamenjali lani najboljša Maricana Hidrama El Guerrouja in poškodovano ameriško šprin-terko Marion Jones. Zmagovalce tekmovanja za Grand Grix bo izračunala Mednarodna atletska zveza. Za navijače in ostale ljubitelje atletike je proces namreč prenaporen. V skupnem seštevku veljajo osvojene točke na vseh tekmovanjih. To pa ne pomeni, da bi Szabova in Mutola, Ce bi v soboto zmagali, dobili enako število točk. IAAF bi njuna časa primerjala na madžarskih tablicah in šele tam bi bilo jasno, katera je zmagovalka Grand Prbca. Szabova se s tem ne obremenjuje preveč. »V karieri mi pravzaprav manjka le se olimpijska zmaga,« pravi Romunka, ki ima misli že usmerjene v Sydney. Dnevno bo v pripravah na olimpijske igre za zlato pretekla tudi do 33 kilometrov. RIM - Danes bodo igrah tri anticipirane tekme 2. kola italijanske nogometne A fige. Ob 15. mi bo Udinese doma igral proti Piacenzi, Reggina pa proti Fiorentini. VeCema tekma (ob 20.30) bo v Bariju, kjer bo domaCe moštvo igralo rptoi Lazim OSTALI JUTRIŠNJI SPORED (15.00): Cagliari - Juven-tus, Milan - Perugia, Parma - Bologna, Torino - Venezia, Verona - Lecce, Roma - Inter (20.30). Slovenski kajakaši srebrni SEU D’URGELL - Slovenski kajakaši so na ekipni tekmi na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v španskem Seu d‘Urgehu zasedb drugo mesto (116,12). Miha Stricelj, Fedja MamšiC in Andraž Vehovar so zaostali le za Nemčijo (114, 52), tretja pa je bila Češka (116, 29). Trije slovenski kajakaši so se uvrstih v nedeljski finalni nastop, Slovenija pa je dobila najveCje možno število Cohiov v kajaku za olimpijske igre leta 2000 v Sydneyju: dva. Se v Četrtek pa so si slovenski športniki priborih še po eno kvoto v kanuju in Zenskem kajaku. Miha Stricelj je bil v kvalifikacijah 11. (208, 80), 12. Fedja MaruSiC (210; 15), 13. Andraž Vehovar (210, 59), Andrej Nolimal pa 31, (217, 37). MamšiC je bil po prvi vožnji 7., Stricelj 14., srebrni z olimpijskih iger v Atlanti Vehovar pa 20. Johansson zahteva le polovico tujcev LUXEMBURG - Predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA) Lennart Johansson se je zavzel za omejitev neomejenega števila tujih nogometašev, sicer "državljanov" EU, v evropskih klubih. 'Vsaj polovica nogometašev v ekipi bi morala biti tudi rojena v državi, iz katere klub izhaja," pravi Johansson. 'Najboljša moštva imajo sedaj v ekipah po deset tujcev in kaj to pomeni za mlade, si lahko predstavljamo. Ce si ena ekipa prizadeva zgraditi mladega nogometaša, potem naj za to tudi dobi kasneje plačilo. Toraj tako, kot je bilo v navadi pred t.i. Bosmanovim pravilom," opozarja predsednik UEFA. Namizni tenis: krasovci v Novari Do začetka prvih tekem ekipnih prvenstev bomo morah pocakah do 25. septembra. Konec tedna pa bodo svojo prvo individualno preizkušnjo opravi-h krasovi tretjekategomiki. Novara bo torej prvi od štririh preizkusnih kamnov, ki jih bodo pingpon-gaši opravili do februarja. Najboljši med njimi pa si bodo pridobih pravico nastopa na državnem prvenstvu tretje in Četrte kategorije konec junija. V individualnem delu bodo nastopili: državna prvakinja med tretjekategornicami Jasmin Kralj (št. 54), Irena Rustja (št. 85), Martina Tretjak (št. 93), novopečene tretjekategomice Roberta Ridolfi (št. 115), Sara Sardo in Roberta Zavadlal. Simoneta je edini Krasov igralec s pozicijo tretje kategorije. V Novari pa bo nastopil posamično še An-drea Bertolotti. Le individualni rezultati štejejo za kvalifikacije na državnem prvenstvu, Kras bo nastopil še z moško dvojico, tremi ženskimi dvojicami in dvema mešanima paroma. J.J. ODBOJKA / EVROPSKO PRVENSTVO NA DUNAJU Češka najbolj presenetila DUNAJ - Češka, oziroma Češkoslovaška, dokler sta ti dve državni nastopali skupaj, ima izredno bogato in uspešno odbojkarsko tradicijo. V petdesetih in Sestedesetih letih so bili odbojkarji te države za vzgled prav vsem na svetu. Njihova odbojkarska šola je bila vodilna in posnemanja vredna. Glede tega pričajo številni uspehi tudi v mednarodni areni: dva svetovna naslova, 1956 in 1966 ter trije prvaki Evrope 1948, 1955 in nazadnje 1958. Potem pa je prišla, kot se Cesto dogaja, dolgotrajna kriza. Po srebrni medalji v Milanu leta 1971 je bila Ceska kar trikrat zapored 6. in samo v Varni leta 1981 se je povzpela za dve stopnički višje. Sele leta 1985 je bila 2. kateremu je sledila še bujsa kriza, saj je omembe vredno samo 6. mesto na evropskem prvenstvu pred dvema letoma. Za samostojno Cesko lahko rečemo, da kdor Čaka, tudi dočaka. Na 21. evropskem prvenstvu so varovanci trenerja Tresiaka prvor-stno prijetno presenečenje. V skupni B so imele - Nizomemska, Zvezna republika Jugoslavija in tudi Francija občutno veC nožno- sti za uvrstitev med Četverico najboljših, saj tako so bile napovedi pred pričetkom letošnjega evropskega prvenstva. Po tesni zmagi z Nizozemsko, so Cehi sprvili na kolena še Francijo in si stem odprli na stežaj uvrstitev med Štiri najboljše države v Evropi. Ce je Češka prijetno presenečenje, so Nizozemci še večje razočaranje. Prvi nastop s Francijo je pokazal, da so Nizozemci, branilci evropskega naslova in olimpijske zlate kolajne, le bleda senca nekdanje odlične Sesterke. Zadnji nastop z Zvezno republiko Jugoslavijo je bil za obe ekipi le gola formalnost, saj so bili Jugoslovani končno prvi v skupini, Nizozemci pa zadnji. Trener Zoran Gajič je poslal na igrišče povsem spremenjeno in dokaj pomlajeno postavo brez Vladimirja Grbiča, Vujoviča, Bapeža in Mestorja. Ne glede na to dejstvo, pa so »plavi« v prvem nizu pokazali odlično odbojko. V nadaljevanju ni bilo tako in s čimer so igralci Gerd-brandsa, kateremu se stolček vse boj maje, popravili popolno blamažo. Trener Gajič je po prvem delu letošnjega evropskega prvenstva povedal naslednje: »Glede na težave, ki smo jih imeli s pripra# vami in pomanjkanja vsaj dvajset težkih tekem z novimi pravili, sem povsem zadovoljen. NaS cilj je bil uvrstitev med prve štiri in zmago v skupini je za nas najveCje zadoščenje ter obemen tudi olimpijske igre najboljša spodbuda. Odslej bomo igrali povsem sproščeno«. V prvi skupini pa je bilo zanimivo samo zadnje srečanje med Italijo in Rusijo. Ostala dva tekmeca v tej skupini Bolgarija in dokaj povprečna Avstrija nista imeli kaj pokazati. Presenetljivo dobro so igrali Rusi. Italijanom pa se je začelo zatikati že na smem začetku, da je bil poraz neizbežen. Lahko pa reCemo, da prav niC ni Se izgubljeno in Sele danes se pričenja pravo 21. evropsko prvenstvo s tremi akterji prejšnjega in novincem CeSko. Današni spored: Za končni vrsti red od 5. do 8. mesta: ob 9.30 Bolgarija - Nizozemska, 12.00 Avstrija - Francija. Za končni vrsti red od 1. do 4. mesta: ob 16.00 Rusija - Češka: ob 18.30 Italija - Jugoslavija. Giani FurlaniC KOŠARKA / ITALIJANSKI POKAL Jadranovci namesto doma jutri v Čedadu Telovadnica »Ervafti« zaradi obnovitvenih del neuporabna - Čedajci so se okrepili Jadran Nuova Kreditna bo jutri igral v 2. kolu italijanskega pokala ligasev v Čedadu proti moCni domači ekipi, ki bo v tem prvenstvu igrala v B2 ligi, in to z velikimi ambicijami. To tekmo bi morali igrati drevi pri Briščikih, toda zaradi obnovitvenih del vsega Športnega centra »Ervatti« je Jadranovo vodstvo zaprosilo košarkarsko zvezo, da bi srečanje igrali v Čedadu. Jadranovega predsednika Stojana Kafola smo vprašali, kako bo vodstvo ukrepalo ob tem nastalem položaju? »Poleg Jadranove članske ekipe bodo velike težave tudi za vso ostalo dejavnost, ki se odvija v tej telovadnici. Tu mislim seveda na vse Kontovelove in Pole-tove ekipe, ki so trenirale in igrale v telovadnici. Jadranova ekipa bo igrala prvenstvene tekme C lige v telovadnici v Ul. Calvola v Trstu in bo imela tu dva treninga. Za ostale treninge iščemo nove prostore.« Ekipa je doslej igrala nekaj turnirskih in pokalnih tekem. Na vseh je izgubila. Kaj meni o tem predsednik? »Vse te tekme so bile kot nalašča za uigravanje ekipe, ki je letos močno pomlajena. Fantje pridno in požrtvovalno delajo pod vodstvom pravega strokovnjaka, kot je Peter Brumen, ki je še posebno uspešen z delom z mladimi. Ta čas je važno, da fantje delajo in napredujejo. Prepričan sem, da bodo z delom prišli tudi rezultati. Večino dosedanjih tekem smo igrali okrnjeni, brez Arene ali Oberdana, kar se je v ekipi zelo poznalo. Naš cilj v tem prvenstvu je uvrstitev po prvem delu med prvih osem ekip, kar nam bi omogočilo takojšnji obstanek v ligi. Upajmo, da bomo ta cilj tudi dosegli,« je še pristavil Kafol. Glede jutrišnjega nasprotnika, Civida-le, naj omenimo, da se je moštvo zelo okprepilo, sa je najelo kar pet novih košarkarjev. Ti so: Diviach (Italmonfal-cone), Milani (Fagagna), Salvador (Trivi-glio), Pezzarini (Castelguelfo) in Uliani-ch (Olbia). Cilj Cedajcev v B2 ligi je seveda napredovanje v višjo ligo. Jutrišnje srečanje med Cividalejem in Jadranom Nuovo Kreditno bo v Čedadu z začetkom ob 17.30. KOŠARKA K2 Šport: domovci zasluženo v finalu Drevi ob 21.00 proti Novi Gorici POLFINALE Dom Kmečka banka -Tolmin 79:63 (38:26) DOM: Bresciani, Faganel 14, Amborsi, Cej 12, Visin-tin 14, Franco 21, Covi 2, KristjanCič 8, Miseri 8, Cuz-zuccoli. Domovci so sinoči v polfinalu košarkarskega turnirja za Trofejo K2 Šport nepričakovano, toda zasluženo premagali Tolmince, ki so vodili le v začetku srečanja. V nadaljevanju pa so domovci odločno prejeli vajeti igre v svoje roke in zasluženo zmgali. Domovci so pokazali zrelo in učinkovito igro. DANAŠNJI SPORED Ob 19. uri, finale za 3. mesto: Tolmin - Italmonfal-cone Ob 21. mi, finale za 1. mesto: Dom Kmečka banka - Nova Gorica H KOTALKANJE h Jutri na Peči 4. pokal Vipava 85 kotalkarjev iz 13 društev Kulturno športno dmštvo Vipava bo jutri na Peci že 4. priredilo mednarodni miting v umetnostnem kotalkanju za Pokal Vipava '99. Na njem bo nastopilo 13 društev iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Prijavljenih je 85 kotalkarjev. Tekmovalo . se bo do kategorije jeu-nesse, največ prijavljenih pa je v najmlajših kategorijah. Vsako društvo se bo predstavilo s šestimi tekmovalci razen Vipave, ki jih bo imela 17, a ne bo konkurirala za pokal. Lani je zmagala novogoriška Perla. Pričetek tek-, movanja bo ob 9. uri, popoldne pa ob 15.00. Nagrajevanje okoli 18.30. ODBOJKA / DEŽELNI POKAL NOGOMET / MEMORIAL BORIS HUSU Na šlarlu le Valovi ekipi Število slovenskih šesterk, ki bodo sodelovale v deželnem odbojkarskem pokalu - ta se pričenja danes, se je letos drastično zmanjšalo. Nastopili bosta namreč samo obe Valovi šesterki. Vpisane so bile tudi Brežanke, vendar so se nastopom odpovedale, ker bodo s treningi pod vodstvom trenerja Stefanuta (v Dolino se vrača po enem letu) pričele šele v ponedeljek Soča in 01ympia se nista vpisali, Slogini ekipi bosta letos igrali v italijanskem pokalu, Naš prapor in Bor pa že tako tudi lani nista pokazala zanimanja za to tekmovanje. Moška vrsta Vala bo debitirala v Villi Vicentini na troboju s tamkajšnjim Vivilom, Torriano in Eltorjem. Val stopa v sezono v bistvu z istimi igralci kot lani, katerim so se pridružih še Rajan Grau-ner, Gregor Brisco, Manuel Devetak in drugi. Danes na klopi ne bo trenerja Zorana Jerončiča, ki je zaposlen s slovensko reprezentanco mladink. Manjkal bo tudi Aljoša Orel. Val bo danes igral le eno tekmo. Spored: 18.00 Torriana - Latterie Friulane Vivil, Eltor Tubac -Imsa, Latterie Friulane - Eltor. Dekleta bodo debitirala v bližnjem Ločniku. Veliko zanimanje kajpak vlada predvsem za igralski in trenerski debut ruske veteranke Safranove, nekdanje članice sovjetske reprezentance in dolgoletne italijanske prvoligašice. Nasprotniki valovk bosta Lucinico in Farm. Spored: 18.00 Arcoel Ločnik - Val Siderimpes, sledi Val Side-rimpes - Farra, sledi Farra - Ločnik Bazoviške žrtve: danes ženske, jutri moški, pohod, predstavitev Zbornika slovenskega športa Danes se bo v Repnu pričel dvodnevni Slogin odbojkarski turnir za Pokal bazoviških žrtev. Najprej bo na vrsti ženski turnir. Spored je sledeč: Ob 15. uri Sloga Nuova Kreditna - Kemi-plas Koper; sledi Kemiplas Koper - Odbojkarski klub Susak; sledi Odbojkarski klub Sušak - Sloga Nuova Kreditna. Po tekmovanju bo na vrsti nagrajevanje. Jutri bo v Repnu šer moški turnir. Spored: Ob 10.00 Sloga Mirna Eurospin - Mežica; sledi: Odbojkarski klub Portorož - Odbojkarski klub Rijeka. Ob 15.30: za 3. mesto, nato pa finale na 1. mesto. Tekmovanju bo sledilo nagrajevanje. Pred tem pa bo še uradna predstavitev Zbornika za sezono 98 - 99, ki ga je pripravil Branko Lakovič. Planinski odsek Športnega združenja Sloga pa bo jutri priredil tradicionalni pohod Bazoviških junakov, ki so vse od leta 1980 odvija na dan osrednje komemoracije. Planinci se bodo na pohod odpravili ob 9. uri. Pot jih bo vodila po tradicionalni smeri in sicer od Bazovice (izpred spomenika padlim v NOB) proti Jezeru, ob robu Doline Glinščice do Drage, nato preko Peska in Gročane čez dvolastiniški mejni prehod do Jermanca, kjer se bodo ustavili v novi koči, kot gostje Planiškega društva Sežana, ki koči tudi upravlja. Nato se bo pohod nadaljeval do vrha hriba Kokos odkoder se bodo po krajšem postanku vsi udeleženci spustili do Bazovske gmajne, kjer se bodo udeležili osrednje spominske svečanosti v času bazoviških junakov. Pohod je netekmovalnega značaja in primeren za vse ljubitelje hoje od najmanjših do najstarejših, najzvestejši udeleženci bodo tudi letos nagrajeni. Kdor je bil na pohodu dvakrat, bo dobil bronasto značko, udeleženec štirih pohodov srebrno, za šest pa je predvidena zlata značka. Vse, ki so bili na pohodu desetkrat, pa čaka posebno priznanje - delo umetnika Paola Hrovatina. Planinci športnega združenja Sloga pa seveda vabijo vse, ki jim je všeč naš Kras, da se pohoda udeležijo. (INKA) Največ doslej pokazala doberdobska Mladost Prihodnji teden v finalu še Primorje in Juventina Prvi del nogometnega memoriala Boris Husu je za nami. Poleg Primorja in Ju-ventine se je zadnji dan kvalifikacij v finale zasluženo uvrstila doberdobska Mladost, ki se je v skupini C pomerila z Vesno in Primorcem. Mladost je premagala obe oviri. Prva tekma med kriško Vesno in trebenskim Primorcem se je končala brez gola. Križani so nato po streljanju enajstmetrovk zmagali s 4:3. Treba je povedati, da so »plavi« nastopili s precej okrnjenim moštvom, tako da njihova igra ni bila tekoča. Nasprotno, Trebenci so se dobro branili in pripravili nevarne protinapade. Mladost je proti Primorcu že od vsega začetka pokazala dobro igro. Doberdobce je popeljal v vodstvo »bomber« Caiffa, rezultat pa se do konca tekme ni spremenil. V tretjem dvoboju med Križani in Doberdobci je po uvodnem golu Sirce kazalo, da bo Mladost potegnila krajši konec, a na koncu ni bilo tako. Doberdobci so najprej izenačili z Viturellijem in nato še povedli z odličnim Caiffo. Za tretji zadetek pa je poskrbel sam Vesnin branilec, ki je nesrečno poslal žogo v lastna vrata. Mladost je tako povsem zasluženo osvojila prvo mesto v skupini in se tako uvrstila v finalni del, na katerem bo Startala kot favorit, saj je med vsemi enajstericatni doslej pokazala najboljšo igro. (jn.g.) Vesna - Primorec 0:0 (4:3 po 11-m.) VESNA: Barbato, Bandel, Ceppa, Ber-tocchi, Malusa, Cappelli, Marinelli, Stan-cich, Sedmak, Sirca, Pertot. PRIMOREC: Martellani, Legisa, Gorana, Sebastianutti, Giraldi, Cocevari, Pa-gliaro, Sorrentino, Blanos, Savino, Nape-rotti. Primorec - Mladost 0:1 STRELEC: Caiffa. PRIMOREC: Martellani, LegiSa, Gorana, Sebastianutti, Giraldi, Srebemich, Pa-gliaro, Sardoč, Ban, Savino, Porro. MLADOST: Dimitrij Devetak, Kobal, Zin, Croci, Sita, Pellicani, Visintin, Sambo, Caiffa, Mania, Ferletič. IZKLJUČEN: Giraldi. Mladost - Vesna 3:1 STRELCI: Sirca, Viturelli, Caiffa, avtogol Germani. MLADOST: Sandi Gergolet, Kobal, Fontana, Gorjan, Sanzo, Pellicani, Viturelli, Sita, Mania, Caiffa, Peter Gergolet. VESNA: Barbato (Zanolla), Recidivi, Ceppa, Germani, Ribarich, Sedmak, Ma- rinelli, Bertocchi, Stancich (Lazzara), Apollonio, Sirca (Pertot). Vrstni red: Mladost 6, Vesna 2, Primorec 1. Drugi dan je minil v znamenju nekoliko presenetljive izločitve Zarje/Gaje, ki je po streljanju enajstmetrovk prepustila zmago standreski Juventini. Prav Juventina je tako zasedla prvo mesto v skupini in se uvrstila v finalni del tekmovanja. Najprej sta se pomerila Breg in Zarja/Gaja. Zmagala je vzhodnokraska Šesterico z golom Desteja po odlično izpeljani akciji. Zmaga »rumeno-modrih« bi lahko bila še bolj izdatna, a vratar Brežanov je kar nekajkrat preprečil, da bi se žoga zakotahla v mrežo. V dragem dvoboju so bolj sveži Standrežci pokazali boljšo igro od Brega in tudi pričakovano zmagali. Končni rezultat je bil 2:0 za Goričane. Strelca pa sta bila Braida in Gambino. Edino zlato priložnost je za »plave« imel Fabio Jurinčič, a je vratar »belo-rdečih« odlično posegel, najbolj pričakovano srečanje se je končalo brez zadetkov, nekoliko več od igre je imela Zarja/Gaja, vratar Cantarat pa je moral kar nekajkrat odlično poseči, da bi preprečil najhuje. Pri streljanju z bele točke so bili priseb-nejsi igralci Juventine, saj so kar vsi premagali vratarja »rumeno-modrih«. (jn.g.) Zarja/Gaja - Breg 1:0 STRELEC: Deste. ZARJA/GAJA: Jas Gregori, Longo, Martinuzzi, Karis, Štrukelj, Jan Gregori, Deste, Kalc, Derman, Cotterle, Sebastianutti. BREQ: Cecchini, Biondi, PraSelj, Sabini, Messina, Lupo, Asselti, Olenik, Jurin-cic, Vuk, Kermac. Breg - Juventina 0:2 STRELCA: Braida in Gambino. BREG: Postiglione, Biondi, PraSelj, Sancin, Švab, Lupo, Asselti, Olenik, Ju-rincic, Babudri, Kermac. JUVENTINA: Adragna, Kaus, Ripelli-no, Gomišček, Gismano, Bastiani, Kobal, Calandra, Peteani, Braida, Gambino. RDEČI KARTON: PraSelj. Juventina - Zarja/Gaja 0:0 (5:4 po 11-m) JUVENTINA: Cantarat, Kaus, Ripelli-no, Gomišček, Saveri, Tomasi, Kobal, Calandra, Peteani, Braida (Franchi), Devetak. ZARJA/GAJA: Jas Gregori, Zornada, Longo, KariS, Dussoni, Jan Gregori, Martinuzzi (Derman), Kalc, Deste, Borstner, Sebastianutti. do.omi iport Danes Sobota, 11. septembra 1999 ODBOJKA POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV ZA ZENSKE 15.00 v Repnu: nastopajo Sloga Nuova kreditna, Kemiplas Koper in OK Sušak DEŽELNI POKAL ZA MOŠKE 18.00 v Villi Vicentini: nastopajo Imsa, Torriana in Latterie Friulane DEŽELNI POKAL ZA ŽENSKE 18.00 v Ločniku: nastopajo Val Siderimpes, Lucirti-co in Farra KOŠARKA TURNIR K2 ŠPORT 19.00 v Gorici, Kulturni dom: za 3. in 1. mesto (ob 21.00) HOKEJ IN LINE MEMORIAL AGNUL 17.00 na Opčinah, Pikelc: nastopajo Polet, Versiba, Phan in Fianuna Jutri Nedelja, 12. septembra 1999 NOGOMET DEŽELNI POKAL 16.30 v Tržiču, Cosuhch: Fincantieri - Vesna; 16.30 v Trivignanu: Trivignano - Sovodnje; 16.30 v Zavljah: Zaule Rabuiese - Mladost; 16.30 v Trstu, Drevored Sanzio: Edile Adriatica - Breg; 16.30 na Opčinah, Vili. fanciullo: S. Andrea - Kras; 19.00 v Standrežu: Juventina - Spilimbergo ODBOJKA POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV ZA MOŠKE 10.00 v Repnu: nastopajo Sloga Mirna Eurospin, Mežica, Portorož in Rijeka (finalni tekmi od 15:30) KOŠARKA ITALIJANSKI POKAL 17.30 v Čedadu: Gesteco Čedad - Jadran Nuova kreditna ROLKANJE DRŽAVNO PRVENSTVO V STRMINI 10.00 v Peju: nastopa tudi SD Mladina HOKEJ IN UNE MEMORIAL AGNUL 10.00 na Opčinah, Pikelc: nastopajo Polet, Versiba, Piran in Fianuna UMETNOSTNO KOTALKANJE 4. MEDNARODNI POKAL VIPAVA ’99 9.00 na Peči: prireja KSD Vipava Obvestila SD VESNA vabi elane in simpatizerje na sestanek v ponedeljek, 13. t.m.ob 20.30 v prostorih doma A. Sirka v Križu. GIMNSTICNI ODSEK SZ BOR sporoča, da poteka vpisovanje in informacije za letošnjo sezono, za športno ritmično gimnastiko v društveni pisarni vsak dan v uradnih urah. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK SZ BOR obvešča, da se v septembru pričnejo treningi za lanske atlete in začetnike. Inf. na tel. St. 040-566466 od 12. do 14. ure. SZ SLOGA vabi jutri, 12. septembra 1999 svoje elane in prijatelje planince na tradicionalni spominski pohod bazoviških junakov. Zbirališče v Bazovici ob 9. uri. SZ JADRAN sporoča, da bo redni občni zbor društva v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v ponedeljek, 20. t.m. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. SD POLET organizira brezplačni tečaj kotalkanja za otroke od 4. leta dalje, od 13. do 27. septembra, vsak ponedeljek in petek od 16.30 do 17.30. Za informacije tel. St. 040-211758. SHINKAI KLUB obvešča elane in interesente, da so se pričela vpisovanja za tečaje: karateja stila Shotokan vseh stopenj in starosti, Tai chi cuana in samoobrambe. Informacije v telovadnici Silvestri, Naselje sv. Nazaria, Prosek ob ponedeljkih od 19.30 do 21. ure, ah na tel. št. 040-327342 ah 0338-7281332 . SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA - obvešča, da bo prvi trening za igralce letnikov 1988-1993 v ponedeljek, 13. septembra 1999 ob 17.30 na nogometnem igrišču v Dolini. Za informacije tel. na št. 040-228089 (Livio) ali 040-227044 (tajništvo društva v večernih urah). SK DEVIN obvešča, da so se zaceli kondicijski treningi za vse, pod vodstvom trenerja nase tekmovalne skupine. Zbirališče na klubskem sedežu v Slivnem ob torkih in petkih od 16. do 17.30. Informacije nudi tajništvo na tel. št. 040-2024017. ZSSDI sporoča, da je za društva (in tudi za posameznike) na voljo Zbornik slovenskega športa v Italiji 1998/99. Za informacije tel. 040-635627 (ali pri avtorju 040-213878). MLADINSKI ODSEK RDEČA ZVEZDA prireja v nedeljo, 19. septembra za vse ljubitelje narave in zabave »Tekmovalni pohod«. Za morebitna pojasnila je na razpolago Daša (tel. 040 229374) ob torkih, sredah in Četrtkih, od 15. do 17. ure. KOlljSke dirke piše: Giorgio Plettersech 1. dirka ( Firence): možnots baze ponuja konj Zaireska (1). Hitra Zambesi Bi (2) je v dobri formi, od skupine X si omembo zasluži Zombi Dei. 2. dirka (Albegna): Ruatar (2) je nesporen favorit. Dober voznik jamči za uspešen nastop konja The black (1). Rerenne (X) bi lahko presenetil. 3. dirka (Padova): Tully (1) ima vse možnosti za zmago. Ren and Toby (X) zasluži pozornost že zaradi svoje kon-stantnosit. Terrano Bray (2) bi lahko presenetil. 4. dirka (Rim, galop): naš favorit je Charian (X), Čeprav bo z najboljšo številko startal konj Top Capri (1). Socrate Tab (2) se bo gotovo boril s prvimi. 5. dirka(Livomo, galop): Ste-ge Set (1) izstopa po jahaču in teži. Prava d‘orchestra (X) je zelo soliden. Lady Miam (2) bo gotovo med prvuni. 6 dirka (Kopenhagen): največ možnosti ima Cooler (1). Canyon Garbo (X) je zelo perspektiven., lahko tudi zmaga. POzor na nedavnega zmagovalca podobne sheme Saratogo Boy (2) 1. — prvi 1 drugi X2 2. — prvi 2 drugi XI 3. — prvi 1 drugi X2 4. — prvi X drugi 12 5. — prvi 1 drugi X2 6. — prvi 12 drugi X GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA __________FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA_________________ TRST Gledališče La Contrada V teku je vpisovanje abonmajev za sezono 1999/2000 in sicer pri raznih podjetjih, krožkih, združenjih, sindikatih, Šolah, pri UT Ar TU in seveda v gledališču Cristallo. Informacije na telefonsko st. 040.390613. GORICA LUTKOVNI FESTIVAL Kulturni center »Lojze Bratuž« Danes, 11. septembra ob 19.00 »Perje«, Stalno gledališče FJK. Grad, dvorišče Lanzi Danes, 11. t. m., ob 21.00 »Tam gori peruti ne rjavijo«. ____________________SLOVENIJA_______________________ NOVA GORICA Kulturni dom Do 24. septembra je možen vpis abonmajev PDG za sezono 1999/2000. Urnik blagajne: vsak delavnik od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do 13.00. 22., 23. in 24. septembra ob 20.30 bo PDG podalo delo, David Ha-re: »Vprašajte Amy«. KONTRADA V KANALU Danes, 11. septembra ob 21.00 nastopa Primorsko dramsko gledališče z radoživo komedijo v domačem narečju »Muhca«. V primeru slabega vremena predstava odpade. ŠTANJEL Grajsko dvorišče Jutri, 12. septembra ob 19.30 bo SSG iz Trsta gostovalo z mladinsko predstavo Frana Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jasa Jamnik. KOPER V Četrtek, 16. septembra ob 10.00 in ob 19.00 bo v koprodukciji PDG in PPF predpremiera in nato premiera »Ostrzka«. V petek, 17. septembra ob 11.00 in 14.00 v koprodukciji PDG in PPF ponovitev »Ostržka«. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 18. septembra ob 16.00 v koprodukciji PDG in PPF bo na sporedu delo »Ostrzek«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski grad Danes, 11. septembra ob 21.00 bodo v okviru poletnih koncertov »Glasba v gradu« nastopili: Federico Brumat, Elena Spinetti, Alessia Civi-din - prečne flavte, Cristina Zonch - klavir, Tamara Giorgi, Maria Mauri, Elisabetta Boiti, Ma-nuel Staropoli - flavte. V soboto, 18. septembra ob 21.00 bo v okviru poletnih koncertov »Glasba v gradu« nastopila pianistka Maya Glouchkova. Danes, 11. in jutri, 12. septembra s pričetkom ob 15.45 se bodo odvijali glasbeni sprehodi po miramarskem parku. 0 Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da je v teku potrditev in nakup novih abonmajev za jesensko simfonično sezono in sicer pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Evangeličansko-luteranska cerkev 3. Mednarodni festival - komorni september V ponedeljek, 13. septembra ob 20.30 - Trio Me-lisande, Soha Ristič - harpa, Daniele Porcile -flavta, Benjamin Bernstein - viola. V Četrtek, 16. septembra ob 20.30 bo na klavir igral Roberto Turrin. V ponedeljek, 20. septembra ob 20.30 bo nastopil kvartet Jean Francaix. Nicola Mansutti - vio- lina, Elena Allegretto - viola, Francesca Favit -violončelo in Marco Bemini - oboa. Katedrala sv. Justa Glasbeni september -orgelski in pevski koncerti Jutri, 12. septembra ob 18.00, organist Simone Gheller. V ponedeljek, 13. septembra ob 20.30 nastopa moški pevski zbor sv. Justa z liturgično oglejsko glasbo. V nedeljo, 19. septembra ob 18.00 nastopa organist Fabio Macera. V ponedeljek, 20. septembra ob 20.30 glasba z latinskoameriških kolonij. V nedeljo, 26. septembra ob 18.00 nastopa organist Mario Perestegi. V ponedeljek, 27. septembra ob 20.30 nastopa organist Peter Bannister. Park Pontini-Basevi (Ul. Besenghi 2) Danes, 11. septembra ob 20.30 koncert zbora »Cappella Tergestina«. Jutri, 12. septembra ob 11.00 koncert Pihalnega orkestra Breg. V torek, 14. septembra ob 20.30, rock večer. Nastopajo: Thunderstrike (Heavy metal), Charge (Rock), Epicedon (Rock), Death Black (Rock). STIVAN Cerkev sv. Ivana 13., 20. in 27. septembra ter 1. in 4. oktobra vedno s pričetkom ob 21.00, bo 12. izvedba »Note del Timavo«. _____________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Casino Perla V Četrtek, 16. septembra s pričetkom ob 22.30 bo nastopil italijanski pevec Tony Dallara. Kulturni dom V torek, 21. septembra bodo imeli slavnostni koncert orkester, zbor in solisti Slovenicum. KANAL OB SOČI Cerkev sv. Marije Vnebovzete V petek, 17. septembra ob 20.30, bo v okviru Kogojevih dnevov ’99, imel koncert komorni zbor A VE. Andraž Hauptman - dirigent. Program: Grig, Kokkonen, Poulenz, Lebič. JAMA VILENICA Danes, 11. septembra ob 19.15 - podelitev Velike nagrade Vilenica in koncert vokalne skupine »Vinika« iz Brd. Stolna cerkev sv. Jurija V sredo, 15. septembra ob 13.00 bo v okviru mednarodnega festivala »Dnevi orgel v Istri«, nastopil Milko Bizjak. GRAD SOCERB Jutri, 12. septembra ob 18.00, koncert opernih arij. Nastopili bodo: Damjan Locatelli - bariton, Claudio Raffa - tenor, Paola Lazzarini - alt, Elisa Ulian - sopran, Cristina Allegra - sopran, Tamara Ražem - klavir. LJUBLJANA Križanke Festival opernega filma Danes, 11. septembra ob 19.30 otvoritveni koncert, ki ga bo imel orkester Johanna Straussa z Dunaja pod vodstvom Alfreda Pflegerja. Ob 21.00 bo orkester, zbor in balet Dunajske državne opere izvajal J. Straussovo delo »Netopir«. Režiser predstave: Otto Schenk, Dirigent: Karl Bohm. Jutri, 12. septembra ob 20.00 bodo dunajski filharmoniki in Zbor Dunajske državne opere izvajali Verdijevega »Rigoletta«. Dirigent Ric-cardo Chailly. V ponedeljek, 13. septembra ob 20.00, R. Wa-gner: »Lohengrin«. Izvaja Orkester in zbor Dunajske državne opere pod vodstvom Claudia Abbada. V torek, 14. septembra ob 20.00, W. A. Mozart: »Figarova svatba«. Izvaja Orkester in zbor Dunajske državne opere. Dirigent Claudio Abbado. V sredo, 15. septembra ob 20.00, A. Ponchielli: »La Gioconda«. Nastopajo: Orkester, zbor in balet Dunajske državne opere pod vodstvom Adama Fischerja. Cankarjev dom V petek, 24. septembra ob 20.00, v okviru Kogojevih dnevov ’99, - Simfoniki RTV Slovenije -Anton Nanut - dirigent, Silvia Markoviči - violina, Irena Baar - sopran. Program: Golob, Haca-turjan, Mahler. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: Postni efekti »Impresionizem in postimpresionizem - v svetu umetnosti«. Razstava odprta vsak dan razen ob praznikih od 8.30 do 19.00. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Vec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. LipanjePuntin Artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 15. septembra razstavlja Jill Mathis. Ogled razstave vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih od 11. do 13.00 in od 17.30 do 20.30. Palača Costanzi: razstava Pravoslavni v Trstu: Grki in Srbi v zgodovini Trsta. Razstava bo odprta do 24. oktobra. Urnik ogleda od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Muzej Sartorio: do 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Ljudska knjižnica (Ul. del Teatro Romano 7): v okviru razstave »Vzhodni kristjani« je ljudska knjižnica odprla razstavo z naslovom » Diony-sios Therianos: Moderni Grk v Trstu 18. stoletja«. Razstava bo odprta do 15. oktobra vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30. V občinski galeriji (Trg zedinjene Italije 4) je do 26. septembra na ogled fotografska razstava »Trst: tisoč obličij mesta - Informacija in znanost«. Urnik ogleda: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Tržaški fotografski krožek (UL Zovenzoni 4): 25. septembra bo ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Marka Jarca z naslovom »Na bregu Ljubljanice«. Razstava bo odprta do 2. oktobra in saicer v tednu od 18.00 do 20.00 ob nedeljah pa od 10.00 do 13.00. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MIUE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. BOUUNEC Se jutri, 12. septembra bo v gledališču France Prešeren fotografska razstava z naslovom »Fotografsko potovanje po 12 evropskih mestih med sožitjem, brezbrižnostjo in konfliktom«. Ogled možen od 18.00 do 22.00. GORICA V Dijaškem domu razstava risb, ročnih del in drugih izdelkov udeležencev Poletnega srediSCa. Na gradu je odprta razstava grafičnih del Francisca Goye iz ciklusa Grozote vojne. Ogled je možen vsak dan med 9.30 in 13. uro ter med 15.00 in 19.30. V pokrajinskih muzejih na gradu je do 24. oktobra na ogled razstava Osem milijonov razglednic, na kateri je na ogled zbirka 400 razglednic in dopisnic, ki prikazujejo Benita Mussolinija. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan od 10. do 19. ure. V razstavnih prostorih Avditorija je Se jutri, 12. septembra na ogled razstava o stoletni dejavnosti goriskega podjetja Abuja. Ogled ob delavnikih od 10.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. V nedeljo od 10.30 do 13.00. TRŽIČ Galerija »Alle antiche mura« (UL Rosselli 20) - Kraška obrt in figurativna umetnost. Do 15. septembra 1999 razstavljajo Oskar Beccia, Ivo Petkovšek, Bogomila Doljak, Lesnina Bor in Li-vio Peric. Urnik razstave: v tednu od 10. do 12. in od 18. do 21. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. _______________VENETO________________ BENETKE Palača Grassi: do 9. januarja 2000 odprta razstava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00. Palača Venier dei Leoni, (Dorsoduro 701): zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decembra vsak dan, razen ob torkih, od 11.00 do 18.00. VERONA Palača Forti, (Ul. A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2): od 19. septembra do 19. decembra bo na razstavi Alessandro Turchi. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. TREVISO Carraresijeva hiša, (Ul. Palestro 33-35): od danes, 11. septembra do 9. januarja 2000 razstava od Cezanneja do Mondriana. Urnik: ob torkih, sredah in Četrtkih od 9.00 do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto. _____________SLOVENIJA_______________ PORTOROŽ V Beli dvorani Avditorija razstavlja Konrad Peternelj. Urnik ogleda od 9. do 12. ure ob delavnikih in v Času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. KljuC galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriskega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. SEŽANA Kulturni center »Srečko Kosovel«: ob Vilenici 99, razstava slik akademskega slikarja Rudija Skočirja. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini nase mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana MuSiCa je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Tivolski grad - Galerija Tivoli: do 30. septembra je na ogled »23. mednarodni grafični bienale«. Urnik od torka do sobote od 10.00 do 19.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu -40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pesem mladih 1999: Mladinski pevski zbor nižje srednje Sole «S. Kosovel* - Opčine TV dnevnik, nato Utrip evangelija RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 RAI 1 Euronevvs Nan.: Odletela bom Otroški variete La Banda dello Zecchino (vodi Marco di Buono), vmes risanke Princesa Sissi in nan. Punky Brevvster Glasbena odd.: Super-stars - Novi baletni maraton Film: II figlio di Spartaco (pust., It. ’62, i. Steve Ree-ves, j. Semas, C. Gora) Vremenska napoved in dnevnik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea blu Dokumenti Variete za najmlajse: Poletni Disney Club, vmes risanke Aladdin Dnevnik Aktualno: Nabožna oddaja - A sua immagine Variete za najmljaše: Go cart, vmes risanke 9.00,10.30 dnevnik Film: II cucciolo (pust., ZDA ’46, i. Gregory Pečk) Film: Una vita di sgreti e di bugie (dram., ZDA ’93, i. C. Sellecca, K. Dobson) Nan.: Naš prijatelj Charly Dnevnik Športna odd.: Dribbling Film: Krakatoa est di Glava (pust, ZDA ’69, i. Diane Baker) Film: Questa e la vita (kom., It. ’54, r. M. Soldati, i. Totd, A. Fabrizi) Sereno variabile, vreme Aktualno: Nagrajevanje na filmskem festivalu v Benetkah Loto ob 8-ih Dnevnik TV film: Incidente mor-tale - A Fatal Affair (th-riller, Švedska ’93, i. K. Henriksson, S. Sauk) Nočni dnevnik Gledališče: Lu curaggio de nu pumpiero napuli-tano (kom., E. Scarpetta, i. E. De Filippo), vreme Nan.: Larv & Order RAI 3 Aktualno: Zgodovina, 8.30 Mediateka, 9.00 go-spodartsvo Šport: IP v veslanju Dnevnik, šport Avtomobilizem Fl: VN Italije (poskusne vožnje) Deželne vesti, dnevnik Film: Vessillo rosso Nad.: Vendetta d’ amore Pregled tiska TV film: II vizio di vivere (dram., It. ’88) ES medicine a confronto Dnevnik Aktualno: Italijanska kuhinja, 12.30 Kolo sreCe Dnevnik Aktualni odd.: Chi c’e c’e, 15.00 Sabato 4 Variete: 1, 2, 3, 4 Dokumenti o naravi Dnevnik in vreme Nan.: Ceste San Francisca (i. M. Douglas, Karl Malden) TV film: 11 ritorno di Sandokan (pust., It. ’96, i. K. Bedi, R. Power, 3.) Film: Mamma Roma (dram., It. ’62, r. P.P. Pa-solini, i. A. Magnani) Dnevnik, pregled tiska Film: Francesco, giullare di Dio (biog., It. ’50) CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi) Film: Ischia, operazione amore (kom., It. ’66, i. Walter Chiari, Peppino De Filippo) Teleprodaja Nan.: Papa Noe, 12.00 Vsi ljubijo Raymonda, 12.30 Robinsonovi Dnevnik TG 5 Variete: Finchš c’e Ditta c’e speranza Nan.: Prvi poljubi Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina Film: Tre moschettieri e mezzo (pust., ZDA ’93, i. David Hasselhoff) Šport: Champions Lea-gue Odprti studio Fatti e misfatti Šport studio magazine Risanke Nan.: Models Inc. Glasb, odd.: Rapido Variete za najmlajse, vmes risanke Risanke Šport: VVrestling Nan.: Miami Vice ■ Aktualno: Real TV Odprti studio, 19.55 Šport studio Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Nan.: VValker Texas Ran-ger (i. Chuck Norris) Film: Fuga di mezzanotte (dram., VB ’77, i. Brad Davis, Randy Quaid) Športna oddaja: Grand Prbc, 1.15 Šport studio Film: Satanik (dram., It. '68, r. P. Vivarelli, i. M. Konopka, J. Pegna) Nan.: Vsi v telovadnico # TELE 4 22.45 Dogodki in odmevi Dott. Chamberlain Mix kultura Zoom šport Film: La ballata della citta senza nome Kuhinja in kultura Nan.: Hai paura del (dram., VB ’34) lEffjj Film: Nessuno e perfetto Svet je lep buio? - Se bojiš teme? Športno popoldne: kole- (kom., It. ’81, i. Renato Ljubezen na podstrešju Nan.: Gospa v rumenem - sarska dirka po Španiji, Pozzetto, Ornella Muti) Osmrtnica za živega 17.00 Pit Lane. 17.15 Film: 11 tassinaro (kom., It. Vremenska napoved Dnevnik atletika ’83, r.-i. A. Sordi, Marilu (J) MONTECARLO , Vremenska napoved Tolo, Federico Fellini) Šport Dnevnik, deželne vesti Nan.: Jaz in mama, 19.00 Film: Inviati molto spe- Šport: Nogomet Dvakrat tri, 19.30 HiSa ciali - I love trouble Dok.: Živali na prizorišču Vianello 19.30, 22.45, 1.15 Dnev- (kom., ZDA ’94, i. Nick Šport: IP v nogometu Dnevnik TG 5 nik, 19.50 TMC Šport Nolte, Juha Roberts) Dnevnik in deželne vesti Variete: Paperissima Film: Follia d’ amore Dnevnik Vremenska napoved sprint (dram., ZDA ’91) Aktualno: Sera ta Tgl Variete: Pacem in terris - Variete: Momenti di glo- Nan.: ironside Dnevnik, pregled tiska, Tekmovanje tujcev v ita- ria (vodi Mike Bongior- Film: Samoa (pust., ZDA zapiski, izžrebanje lota lijanskem jeziku no) ’53, i. Gary Cooper) Film: 11 viaggio (dram., Dnevnik, pregled tiska, Film: Caramelle da uno SP v motociklizmu It-Fr. ’74, r. Vittorio De kultura, vreme sconosciuto )(krim.. It. Nan.: Toma Sica, i. Sofia Loren) Šport: vaterpolo ’87, i. Barbara De Rossi) Film: Alla larga dal mare Arancia o limone Fuori orario - Film: 11 NoCni dnevnik (kom., ZDA ’57, i. G. Ford) Film: Dolly’s Restaurant prato (dram.. It. ’79), La Paperissima sprint Nogomet: španska liga (dram., ZDA ’95) bella brigata (dram., ’36) Nan.: N.V.P.D SP v motociklizmu Slovenija 1 Napovedniki TV prodaja Zgodbe iz školjke, 8.30 Cofko Cof (ris. nan.) Pod klobukom Ris. nan.: Denver, poslednji donozaver Kino Kekec Film: Pika Nogavička (Švedska, r. Olle Olle Hellbom, i. Inger Nils-son, Susan Davis) Tedenski izbor Nan.: Čarobne v velemestu (ZDA, 9. ep.) Tednik Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Homo tu-risticus, 13.50 Duhovni utrip, 14.10 Petka Film: Na zahod (Irska, r. Mike Nervell, i. Gabriel Byme, Ellen Barkin) Pomp * Obzornik, vreme, šport Na vrtu Ozare Dok. serija: Obiskali smo... (Fr., 7. del) Risanka Dnevnik, vreme, Šport Utrip TV Genij Rolada Zgodbe iz Avstralije: Nastanek in odkritje sveta Poročila, vreme, šport Nanizanka: Pa me ubij (i. Laura San Giacomo, george Segal, 4. ep.) Nad.: Melissa (VB, r. Bill Anderson, i. Jennifer Ehle, Tim Dutton, Julie VValters, 5. del) Film: Lethal Tender (ZDA, r. John Bradshavv, i. Jeff Fahey, Kirn Coates) TV PRIMORKA 17.00 Videostrani, 17.00 Videospot dneva ■ Mipova akcija Film: Cossan Večerni klepet: dr. Karel Kuzman Glasb, odd.: Videotop Videostrani Tedenski pregled Duhovna misel Pred praznikom mestne občine Nova Gorica Obiskali smo...: Solkan Družina poje, Andraž, 2. Slovenija 2 7.45 8.00 8.40 8.45 10.30 11.00 12.00 13.40 14.00 14.25 17.00 19.00 20.00 21.25 22.30 23.00 0.10 1.25 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor: Video-ring Nan.: Noro zaljubljena (ZDA, 5. epizoda) 9.35 nadaljevanka: Učitelj (Fr., 11. del) TV prodaja SP v kajakih in kanujih na divjih vodah: slalom Igre brez meja: Maribor v finalu Nan.: Davov svet (ZDA, zadnja ep.) Nan.: Obljubljena dežela (ZDA, i. Garrett M. Brown, Gail Strickland, 5. epizoda) Atletika: Zlata liga (finale) EP v odbojki: polfinale Tenis: Grand Siam Film: Strah pred Črnim klobukom (glas. kom., ZDA, r. Rusty Cundieff, i. Mark C. Lavvrence) EP v vaterpolu: finale Trend, oddaja o mpdi in vizualni pop kulturi Sobotna noC: Damin Gambit, koncert Inxs - Live Baby Live, koncert Nanizanka: Sla (ZDA, 8. epizoda) K°Per 15.00 14.25 17.00 18.00 18.45 19.00 19.25 19.35 20.00 20.30 22.00 22.15 Euronevvs Atletika: Zlata liga Tenis: Flushing Meadovv Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kromka TV Dnevnik, vreme, Šport Jutri je nedelja Risanke Odmev Film: Zvezda Ria (pust., Nem. ’55, i. Maria Frau, Franco Andrei) TV dnevnik Tenis Vsedanes - TV dnevnik "N Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7,25 Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country mušic; 9.00 Ma-de in ltqly; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Črtice (piše J. Renko); 11.40 Glasba za vse okuse; 12.00 Iz Rezije; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 15.30 Zvoki šestih strun; 16.30 Slovenskih 7 not; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album: R. Strauss; 18.00 Dok.: Franc in njegovi. Druga serija Trst v zgodnjih petdesetih letih (M. Uršič, 10. del); 18.40 Potpu-ri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah;!7.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 9.45 Du, jes! 11.00 R. Koper na obisku; 12.30 ©poldnevnik; 13.45 Turistična poročila; 14.00 Glasba V^po željah; 14.45 Intervju; 16.05 Svežih 20, modrih, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18,00 Aktualna odd.; 19.00 Dnevnik; 19.30 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla singlea; 10.33 Na prepihu; 11.00 Agenda Evropa, izmenično Doroty in Aliče; 11.30 Med vrsticami; 11.45 Odkrijmo jih znova; 13.00 L'una blu, čestitke; 14.00 Martinino podstrešje; 16.00 Ob 4-ih; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport; 20.00 Večerni pr. RK. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 10.05 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost;!7.05 Mozaik; 18.15 Življenje kot izziv; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativa odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.35 Obvestila;! 3.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.35 Obvestila; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport, promet; 22.30 Glasba J. Webra. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.25 V podvečer; 20.30 Koncert; 23.50 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00-2.00(105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Tret Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 UT - 100 SIT Nafočnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG MEE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.25. Dolžina dneva 12.48. Luna vzide ob 22.45 in zatone ob 12.27. PLIMOVANJE Danes: ob 4.54 najnižje -53 cm, ob 11.16 najvišje 49 cm, ob 17.20 najnižje -38 cm, 23.11 najvišje 38 cm. . Jutri: ob 5.19 najnižje -47 cm, ob 11.39 najvišje 47 cm, ob 17.49 najnižje -37 cm, 23.41 najvišje 33 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............25 1000 m.............20 1500 m.............15 °c 2000 m............11 2500 m .............8 2864 m..............6 SL ^ 9/23 O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 12/26 O KRANJ OVIDEM 17/30 .N. GORICA 18/30 GORICA 18/30 O TRST 19/29 '.0 m i 14/27 PORTOROŽ O 19/29 . POSTOJNA o 12/25 KOČEVJE 'N° N. MESTO O ZAGREB 15/26 13/26 O y OPATIJA _ POREČ PA2,N O ° . ° / Im PEKA 19/29 V nedeljo in ponedeljek bo jasno vreme z jutrajno meglo po nižinah. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI.,,PA SE RES JE New York napovedal volno komariem NEW YORK - New York se v zadnjih dneh ubada s precej nenavadno nadlogo glede na zemljepisno lego mesta. Se. pred tednom dni je novica o množicah komarjev, ki prenašajo hudo možgansko bolezen, minila skoraj neopaženo, po smrti treh ljudi pa je zadeva postala precej bolj resna. Najbolj noro mesto na svetu, kot mu radi.pravijo domačini, je ob dobivanju bitke s kriminalom zdaj napovedalo pravo vojno komarjem, celotno območje mesta New York pa obletavajo helikopterji, iz katerih spuščajo insekticid. Bolezen z imenom "St. Louis Encefalitis" je dobila ime po mestu, kjer so jo leta 1933 prvič odkrili. V ZDA ni nekaj povsem neobičajnega, čeprav se je doslej pojavljala v toplejših južnih krajih, nikoli doslej pa Se ne tako visoko na severu. Povzročala naj bi vnetje možganov in smrt, pri Čemer pa so najbolj ogrožene starejše osebe in otroci. Mestne oblasti v New Yorku priporočajo prebivalcem, da se oblačijo v hlače in majice z dolgimi rokavi, kar ob še vedno visokih temperaturah in visoki stopnji vlažno- Odkrili kip Hermana Poločnika-Noordunga MARIBOR - Na mariborski univerzi so v Četrtek zvečer na aleji velikanov med slavnostno sejo lektorata odkrili doprsni kip svetovno znanega pionirja kozmonav-tike slovenskega rodu Hermana Potocnika-Noordunga. Kip, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, sta odkrila državna sekretarka za znanost in tehniko na ministrstvu za znanost in tehnologijo Verica Trstenjak in prorektor tehniške fakultete na Dunaju Franz Rammerstorfer. Herman Potočnik se je rodil 22. decembra leta 1892. Po osnovnošolskih letih, ki jih je preživel v Mariboru, je obiskoval avstro-ogr-sko vojaško šolo in leta 1913 postal inženir poročnik. Se naslednje leto je moral na fronto, kjer je deloval kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje. Potem ko so ga zaradi jetike leta 1919 upokojili, je na Dunaju začel študirati strojništvo ter leta 1925 postal inženir, strokovnjak za raketno tehniko. Do svoje smrti, štiri leta kasneje, se je popolnoma posvetil načrtovanju prodora v vesolje. Potočnik je v strokovnih krogih veljal za fantasta, resno so ga upoštevali le H. Oberth in njegovi sodelavci. Njegova knjiga Problem vožnje po vesolju, ki je v bistvu strateški naCrt za prodor v vesolje, pa je bila pravi učbenik W. von Braunu in njegovim sodobnikom. Slavnostne seje sta se poleg Zupana Maribora Borisa Soviča in rektorja mariborske univerze Ludvika Toplaka udeležila tudi ruska kozmonavta Jurij Baturin in Jurij Gidzenko in še veC kot dvajset od skupno 25 uglednih referentov iz ZDA, Rusije, Avstrije, Nemčije in Slovenije, ki so tudi včeraj, zadnji dan mednarodnega znanstvenega simpozija o Potočniku predstavljajo svoje znanstvene referate o Potočniku. (STA) sti ni nikogar razveselilo, kakor tudi ne priporočilo, da se pred odhodom iz stanovanj poškropijo s sredstvi za odganjanje komarjev . Mestni župan Rudolph Giuliani je v Četrtek komarjem dobesedno napovedal vojno z besedami: "Samo mrtev komar je dober komar in Cim veC mrtvih komarjev toliko bolje." Po ulicah Manhattana se prevažajo tovornjaki z insekticidom (telefoto Ap) , druga mestna območja, kot so Queens, Bfooklyn in Bronx pa škropijo iz helikopterjev ali ročno. To naj bi trajalo neprekinjeno do zmrzali, nato pa naj bi z njim nadaljevali spomladi. Strokovnjaki iz Centra za nadzor in preventivo bolezni se še vedno sprašujejo, kako je mogoče, da so komarji prišli do New Yorka, pri Čemer je eden možnih odgovorov, da so se okužili, ko so pili kri pticam selivkam. Slednje naj bi bolezen prinesle z juga in okužile komarje, ki nato bolezen prenašajo na ljudi. Bolezen encefalitis se ne konča nujno s smrtjo bolnika in ni nalezljiva, razen s piki komarjev. Doslej naj bi za njo zbolelo nekaj veC kot 50 ljudi, trije pa so umrli. (STA) Zelo hude obtožbe na račun papeža Pija XII NEY YORK - Knjiga z naslovom Hitlerjev papež Johna Cornwella, ki bo izšla oktobra, naj bi dokazala, da je bil papež Pij XII. - poglavar katoliške cerkve v letih od 1939 do 1958 - antisemi-tistiCno usmerjen. Med številnimi dokumenti, objavljenimi v novi knjigi, naj bi bilo med drugim pismo, ki ga je papež Pij XII. napisal kot vatikanski diplomat v Muenchnu in v katerem je pripadnike tamkajšnje judovske skupnosti opisal kot "umazane, vulgarne, s potuhnjenimi izrazi na obrazu". Avtor knjige naj bi prav tako navajal, da je papež v letih Hitlerjeve vladavine le enkrat in precej milo obsodil nacistični režim. Po trditvah Cornvvella naj bi Pij XII. tudi vedel, da nameravajo nacisti iz Rima odpeljati 1000 Judov, vendar ni storil ničesar, da bi to preprečil. Vatikanske oblasti izida Cornvvellove knjige niso želele komentirati, Ceš da ne poznajo njene toCne vsebine. Vatikan je sicer vse doslej zagovarjal dejanja Pija XII. in poudarjal, da je papež "na skrivaj" rešil življenja na tisoCe Judov. (STA/AFP) Pariz zbira sredstva za kip gen. De Gauila PARIZ - Pariški župan Jean Tiberi je pozval Francoze, naj prispevajo k postavitvi kipa nekdanjemu francoskemu predsedniku, generalu Charlesu de Gaul-lu. Po predvidevanjih bo kip krasil francosko prestolnico Pariz od junija leta 2000. Tiberi sicer ni izdal imena umetnika, ki bo naredil kip, po njegovih podatkih pa bo postavitev stala približno 3 milijone francoskih frankov (STA)