Poštama plačana « gotovini Leto LXI V Ljubljani, v soboto 18. novembra 19*53 Štev. 264 a Cena 130 Dir Naročnina mesečno 25 I Jin. za inozemstvi, 40 Din — ne-del|Rka izdaja celoletno 't> Din, za inozemstvo 120 Din ======= Uredništvo je » Kopitarjevi uL6/III SEOVENEC Telefoni oredništva: dnevna »lužba 2050 — nočna 2996, 2994 la 2090 ček. račun: Ljubljana št 10.trii) m 10.549 za mseraie; Sarajevo štv 7563 Zagreb štv 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2993 Izhaja vsak dan ljutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Nazaj v Ženevo Tik pred volitvami s0 v neki nemški opekarni napravili na ploskvi 7000 kvadratnih metrov mozaik iz opeke, ki je predstavljal zemljevid Nemčije. Druga vrsta opeke je kazala nekdanje cesarske dežele, ki jih je Nemčija izgubila v zadnji-vojni. Moto svojevrstnega mozaika: »Mi hočemo mir in enakopravnost!« Ne spominjamo se, ali je bil mozaik vložen v zemljo blizu poljske meje, vemo pa dobro, da ga je imela poljska diplomacija vselej pred očmi, tudi tedaj, ko se je morda pogajala z dvoličnim Stresemannom. Zakaj bi ga ne imela danes, ko sklepa pogodbo o nenapadanju s Hitlerjem, avtorjem knjige »Mein Kampf« in pro-povednikom maščevanja? Res je Hitler v zadnjem času bolj sladak, posebno pred malimi državami, toda katera diplomacija bi bila danes tako naivna, da bi za Hitlerjevim^ rožicami ne videla ljulike razdora med Francijo in Poljsko ter Malo antanto? Kateri diplomat bi ne zaslutil nemškega poskusa, da se še bolj osmeši »ženevska komedija« in s tem ošibijo prav male države, ki jim je Zveza narodov najočitnejši pečat enakopravnosti z velesilami? Poljaki prav dobro vedo, da bi Hitler s to sklenitvijo pogodbe o nenapadanju ali »vzhodnega Locarna« in s podpisom podobne pogodbe z drugo slovansko sosedo tik za svojim odhodom iz Ženeve rad pokazal, dn je Zveza narodov prav za prav odveč. Rad bi tudi izkoristil znano zagrenjenost Poljske proti Franciji, ki jo je iznenadila s paktom štirih, in potrkal na samoljubje mlade države ob Visli, ki si po pravici prisvaja vlogo velesile in si skuša kljub svoji francoski zunanjepolitični orientaciji vendar ohraniti več neodvisnosti v tem pogledu kakor Mala antanta? In vendar bi nas prav nič ne iznenadila morebitna vest o podpisu pogodbe o nenapadanju med Poljsko in Nemčijo, če Hitler ponuja premirje, je bolje, da ga Poljska sprejme, kakor da bi se dala postaviti pred svetom v luč militaristične države, ki mirovne ponudbe zavrača. Nikakor ne dvomimo, da bodo Poljaki prej vzeli tudi pripravam za pogodbe vsako protifrancosko ost, še posebno danes, ko so predstavniki francoskega naroda tako odločno poudarili pred vsem svetom vzajemnost Francije s svojimi zavezniki, da je minister Beneš smatral za potrebno, da se jim javno zahvali, še več, Francozi so zavrnili najnovejše ponudbe »Fiihrerja«, ki bi bil rad sklenil z njimi 'ločeno pogodbo in tudi prostovoljno priznal Franciji Alzacijo pod pogojem, da bi mu ta pustila prosto roko na vzhodu proti Poljakom. »Hvala lepa za takšen mir!« je vzkliknil predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu g. Berenguer. »Francija ni država, ki izdaja svoje zaveznike in preklicu je svoje obveze za to, da bi si zagotovila lažnivo in varajočo varnost.« Ali bi bila varnost, ki bi jo Poljaki prejeli iz Hitlerjevih rok, kaj drugačna? Staro dejstvo je, da novi diktatorji, k: komaj zagrabijo za žezlo, skušajo čimprej urediti odnose s svojimi sosedi in da so proti njim sumljivo popustljivi, samo da bi po pomirjenju z zunanjimi nasprotniki lahko uporabili vse sile proti notranjim nasprotnikom in da bi laže organizirali svojo diktaturo. Navadno se po takšnem pomirjenju zunanjepolitični kur/, diktatorja v resnici prav nič ne spremeni. Če bi bili Pol jaki spričo znanih imperialističnih načrtov III. cesarstva potrebni še kaj šole. potem bi lahko proučili zgodovino naše prijateljske pogodbe z najbližjim sosedom. Praktičnega pomena bi nova poljsko-nem-ška pogodba torej ne imela prav radi tega. ker svet ne zaupa Hitlerjevim miroljubnim besedam, pač pa vidi pred seboj dejstvo njegove Nemčije, ki se po šolah, na igriščih in v vo.jašnieali pripravlja na obračun. Mednarodni položaj se po sklenitvi takšnih pogodb ne izpremeni. Njihova vrednost je samo psihološkega značaja, kolikor nato pojenja napetost javnega mnenja v diktatorjevi deželi, ki sp navadno stopnjuje in pada na njegovo povelje, in tako trenutno popustijo strasti v obeh državah. Podobne pogodbe nam resničnega pomirje-nja ne bodo prinesle. Ključ do miru v Evropi ima danes Anglija? Prav kakor 1. 1914! Ko bi Nemci v usodnih trenutkih vedeli, da se bo Anglija ■ postavila proti njim, bi ne bili šli v vojno. In knkor se je Anglija I. 1914 težko odločila, tako tudi danes ni ino^oee določno reči. kaj bi storila v primeru vojne nevarnosti in kaj bo ukrenila zdaj glede razorožitve, s katero je tudi združena usoda Zveze narodov, od katere tudi tudi odvisi vprašanje vojne. Kakšno je daner njeno resnično stnlišče nasproti Zvezi narodov? Ali nasproti Nemčiji? Njeni predstavniki so v poslanski zbornici odločno izjavili, da ostane Anglija zvesta locarn-ski pogodbi, ki določa, da mora Anglija priti na pomoč Franciji v primeru, da jo Nemci napadejo. Toda kdo bo razsodil, ali so Nemei napadalci, ko se do danes po tolikšnih razpravah v Ženevi še niso mogli zediniti glede definicije napadalca. MacDonald je očivinno pripravljen nn nove koncesije nasproti Nemčiji in se sploh kaže velikega optimista, zaupa zopet v moč pakta štirih, o katerem trdi Paul-Boncour; da je bil pokopan v trenutku, ko je Nemčija izstopila 17, Zveze narodov. Toda konservativci, ki so dejansko gospodarji položaja, niso povsem Mac-Donaldovega mnenja; ti zahtevajo več odločnosti proti Nemčiji, nekateri celo zagovarjajo potrebo, da bi se sklenila protinemška obrambna pogodba s Francijo. Samo na dve bilki lahko naslonimo svoja ugibanja o bodoči angleški zunanji politiki: t. Angleži želijo mir; 2. Angliji se vidi premočna Francija prav tnko nevarnn kakor premočna Nemčija. Lloyd George, ki bi bil 1. 1918 najrajši dal obesiti Viljema, je med zadnjo razpravo v poslanski zbornici najbolj rohnel proti oboroževanju Francije, in ko je nekdo ugotovil, da je Anglija nn petem mestu za drugimi državami glede vojnega letalstva, je večina poslancev v skrbeh vzklikala: »čujtet čnjte!« Anglija je opustila politiko svojega »two powers standarda« (njene sile na morja Usodepolni dan v Španiji BSflHHHHHHHI S rdi t naval desničarskih strank na marksiste Jutri bo Španija volila J« »'"".».on«.- v°li!*v. bodo odločile avto- r ' n o m n e pokrajine in 6 milijonov ženskih glasov Martinez Barrios predsednik španske vlade Barcelona, 12. novembra 1033. V nedeljo 19. novembra gre Španija na volišče. Španski parlament je bil razpuščen po demi-siji Lerrouxjeve vlade 10. oktobra in Martinez Barrios je bil pozvan,"da sestavi volivno vlado, ki naj skrbi za to, da se bodo volitve izvršile v popolni svobodi. Stari, razpušoeni parlament (Cortes) je bil ta-ko-le sestavljen: Socialisti 114 poslancev, socialni radikali 56, republikanska akcija 36 Katalonci 43, avtonomisti iz Galicije 16, federalisti 17, radikali 96, neodvisni 16, napredna stranka 8. konservativni republikanci 15, Baski 15, krščanski agrarri 23, ostalih 18 poslancev ne pripada nobeni stranki. Celoten parlament šteje 470 poslancev. Za volitve prihodnjo nedeljo so se nekatere stranke združile na skupne liste, tako da dobimo sledečo sliko, ako navedemo število kandidatov, ki so jih jx>stavile posamezne liste. Na volišču nastopi skupno 17 političnih l^st s skupno 2.077 kandidati, ki sc bodo borili za 470 poslanskih mest Socialistična stranka je postavila 422 kandidatov, komunisti 245, radikalna stranka 200, radikalni socialisti 95, republikanska akcija 91, krščanski ag-rarci 91, konservativni republikanci 56, federalisti 39. monarliistične stranke 38 itd. Od početka španske republike so vladali v državi izključno levičarji, ki so v glavnem tudi izvedli revolucijo. V treh letih se je javno mnenje v mnogem spremenilo in zanimivo bo videti, če imajo revolucionarni levičarji še večino glasov za seboj, ali pa če je že prišel čas, da prevzame vodstvo Španije desnica. Zanimivo bo predvsem in ne samo za Španijo, ampak za Evropo usodepolno, če bo špansko ljudstvo odpovedalo zaupanje framason-sko-markhističnim ljudem in bo zahtevalo povratek k starim španskim katoliškim tradicijam, prenovljenim in pomlajenim v trpljenju in preganjanju. Desničarske stranke Prerokovanja so težka, posebno še za nas, ki stojimo sredi bojnega meteža in nam manjka pregleda, ki je zu presojo političnega položaja potre-ben. Po utisih, ki nam jih je prinesla volivna borba, pa vendar lahko rečemo, da se španski volivci bržkone ne bodo izrekli proti republiki. Monarhi«ti ne bo I o iztrebljeni. to pa je tudi res, kot so bili v revolucionarnih volitvah avgusta 1931. Revolucionarni val je izgubil na besnosti. lako smemo pričakovati, da bo v bodočem parlamentu sedela skupina, četudi mala skupina prepričanih monar-histov, ki se svojega prepričanja ne sramujejo in so nanj ponosni. Nekateri prerokujejo zmago desnice in imajo mnogo vzrokov za svoj optimizem, če prištevajo tudi Lerrouxjeve radikale med desničarske stranke. Lerroux je bil razvpit revolucionar, toda v treh letih levičarske vlade so se mu socialisti zagnjusili, tako da se on ž njimi ne bo vezal in bo pripravljen iskati stikov s strankami na desnici. Brez dvoma pa bo kot jeziček na tehtnici njegova stranka v bodočnosti igrala veliko vlogo. Lerrouxja smatrajo za neomejenega gospodarja aragonske in valenske pokrajine ter Kanarskih otokov. Kot tretja skupina pridejo v poštev oerarci, krščanska kmetska stranka, ki jo vodi Gil Robles. Pridružili so si celo vrsto manjših strančic tja do tako imenovanih Alfonzistov in nadarjenih pokret-nikov ljudske stranke Berere. Ta skupiua jiredstav-Ija katoliško mišljenje in ima nu svojem programa strogo načelno borbo proti marksizmu in se «a-vzcina za avtoritativno krščansko demokracijo na podlagi papeževih socialnih okrožnic. Dobri poznavalci političnega razjx>loženja trdijo, sodeč po velikih uspehih volivne propagande, da bo ta skupina predstavljala v bodočem parlamentu bržkone najmočnejšo manjšinsko stranko. Na skrajni desnici in neodvisno od »katoliške zajednice« nastopajo fašisti pod vodstvom sina generala Primo de Rivere. Njihov jx>kret pa je še slaboten in je dvomljivo, če bodo sploh nabrali 10 poslancev, kar je jk> zakonu za ustanovitev parlamentarnega kluba v Španiji potrebno. Levičarske stranke Levičarske stranke se v volivnem boju niso znašle in nastopijo v razpršeni fronti. Najbolj bodo udarjeni po dosedanjih utisih socialisti. Mnogo njihovih pristašev je zbežalo proti desnici, ker niso na noben način odobravali brezpravnega postopanja socialističnih vlad. Socialisti so oskrunili mnogo pravic in poteptali interese mnogih, ki so jih v revoluciji podpirali. Radikalni pristali pa so socialiste tudi zapustili in so se s podjioro komunistične internacionale organizirali v komunistični stranki. Diktaturi socialističnih boncev grozi torej prese-netljiv propad. Poleg socialistov nastopijo na levici, a kičeno od njih. čisti radikali, ki računajo na neokrnjeno moč v bodočem državnem zboru. Neznane postavke: Katalonija in ženske Politična [>orazdelitev bodoče Španije pa bo v mnogem odvisna od dveh novih činiteljev:l. položaj v Kataloniji in v novih avtonomnih pokrajinah in 2. ženska volivna pravica. V Kataloniji socialisti ne igrajo nobene vloge več. Macia se umika zmernemu Cambu, komunisti so tudi potisnjeni v ozadje. Macia, ki vodi levičarske radikale, je imel v španskem parlamentu 43 poslancev, a sedanje volitve mu bodo odvzele oblast in veliki zmagovalec zna po vsem. kar vidimo in slišimo, biti vodja desničarske lige Cambo. Baski bodo brez vsakega dvoma dali vse svoje glasove avtonomistom, to je desničarskim skupinam. Zagrebška vremenska napoved. Precej jasno s spremenljivo oblačnostjo, toplo in stalno. Dunajska vremenska napoved; Trajajofil topli zračni tokovi v nedeljo niso zelo verjetni. Z LUX-om br serne bila nesreča nikoli zgodilaJ Rabite za pranje vseh volnenih reči LUX, ne pa takJ-ne ali drugačne nezavite kosmiče I Potem ostane volna vedno mehka, in prožna^ Za vse volnene reči UJ-ll morajo biti tako močne kakor sile dveh drugih evropskih držav) in je jiristnlii na enakost z Ameriko: toda francoski imperij, oprt nn zaveznike, in morda tudi na Rusijo, se vidi Angležem prav tako nevaren kakor premočna Nemčija, ki bi lahko zahtevala nazaj kolonije. Če že ne moremo trditi, dn Anglija izigrava Francijo in Nemčijo drugo proti drugi, lahko rečemo, da podpira vselej šibkejšo izmed teh dveh proti drugi, če se Zveza narodov količkaj okrepi in še posebno, nko bi se Franciji posrečilo pripeljati v njo Rusijo, potem je jasno, da rabi Anglija Nemčijo v Zvezi narodov! Ak(> bi se Angležem ne posrečilo spraviti Nemcev na-naj v ženevo, potem je gotovo, dn bodo prav oni prvi pričeli rušiti 7.ve/o narodov. Danes smo še v razdobja, ko se Angleži trudijo, da bi Nemcem našli pot, ki bi jih pe- ljala v novo »palačo narodov«. Pot nazaj pelje samo po ovinku, skozi dvorane razorožitvene konference. Če bi se morala pogajanja vršiti izven Ženeve, potem imamo že iz MacDonaldo-vih ust zagotovilo, da je angleška vlada v stikih tudi s predstavniki malih držav, in v prvi vrsti s temi, da torej ne bomo postavljeni pred dovršeno dejstvo, kakor se je /godilo prav po Mac-Donaldovi zaslugi glede črtanja reparocij. To je že lep uspeh naše odločne politike enakopravnosti, ki je bila začrtana že v pravilih Zveze narodov. Pri njej vztrajamo odločno pod vodstvom Francije. Načelo enakopravnosti za vse, torej ne samo za Nemčijo in za velesile! Edino v tem načelu je dano resnično jamstvo za mir. Zntn nazaj k Zvezi narodov, ki io odklanjajo le tisti, ki sc bojijo javnosti doma in v sveiul Lojbč. Ženske bodo odločile ženske nastopijo prvič no volišču. Moških volivcev je 6.232.086, ženskih pa 6,710.489, torej več kot moških. Doslej so ženske bile politično zane-! marjene od vseh strank. Volivna borba, ki je v i teku, se bori za ženske glasove z velikansko silo. Nepristranski vtis pa je, da bo šel gros ženskih ! glasov v prilog desničarskih strank. Prihodnja nedelja je zgodovinskega pomena za bodočnost Španije. Zagreb „odbil" letalski napad Zagreb, 17. nov. c. Danes opoldne je bilo vaja za zračni nupad na Zagreb, in sicer na njegov centralni del v okolici Jelačičevega, Putni-kovega in Maroličevega trga. Nn teh trgih sc je nabralo okoli 30.000 ljudi, kateri 6o hoteli opazovati na|wd in obrambo. Glavni napad je bil na Jelačičev trg in tu se je zbralo največ ljudstva. ?.e |>rcd danim alarmom se je promet na Jelačičevem trgu težko razvijal. Na dani znak pa je promet popolnoma zastal. Kmalu so se pojavila letala v višini 1000 metrov in metala bombe. Na trgu so zažigali rakete in žarnice, nato pa zažgati improvizirano leseno kočo, napolnjeno s slamo, ki je zagorela z visokim plamenom. Bombe so padale druga za drugo. Kmalu so se pojavili gasilci in začeli gasiti, vendar pa improvizirane koče niso mogli |5oga-siti posebno hitro, tnko da so gasilci morali resno gasiti z mnogimi curki. Pojavili so sc bolničarji, skavti in sanitejci. ki so pobirali ranjence in ouiamljence ter jih prenašali na postajo za prvo [Kimoč. Vsi so imeli plinske maske. Po ponovnih napadih se je ugotovilo, da je bilo mesto ubranjeno. Prebivalstvo je z vidnim zanimanjem opazovalo vajo. Disciplina prebivalstva je bila na višini. Enaka vaja se je izvršila tudi ua Putnikovcm in Maroličcvem trgu. Narodna skupščina Belgrad, 17. nov. m. Na današnji seji Narodne skupščine se je nadaljevala razprava o |-oročilu odbora za proučevanje zakonskega osnutka o obvezni telesni vzgoji naroda. Pred prehodom na dnevni red se je prečitala interpelacija poslanca Božiča na ministra za gozdove in rudnike Matico radi afere gozdnega podjetja »Krivaja«. Minister za gozdove in rudnike pa je nato v imenu vlade izjavil, da zahtevane nujnosti ne more sprejeti. Prt glasovanju pa se je večina poslancev izrekla za nujnost. Nato sta še govorila poslanec dr. Kuntarič in dr. Miroslav Stojadinovič. Nato je odgovoril na opombe, ki so bile izrečene v teku debate, inihister za telesno vzgojo dr. Ilanžek, nakar sc je zakonski osnutek sprejel z aklamacijo v načelu in v podrobnostih. Prihodnja seja bo 23. t. tn. Na dnevnem redu je dopolnilo sporazuma h kliringu med našo kralievino in zvezno republiko Švico ter poročila zakonskega osnutka o pobijanju spolne bolezni. Izvoz sadja iz Slovenije Belgrad. 17. nov. AA. Državna kmetijska vzor na in kontrolna |K>staja v Ljubljani je poslala od seku za rastlinsko proi/vodn;o kmetijskega mini-] strstva o izvozu povrtnitie tn sadja meseca oktoDrv l t. I. Po tem poročilu se je iz področja tc poslaje iz-! vozilo krompirja 30.910 kg, zelja 10.000 kg, jabolk i pa 1,553.358 kg. labolk sc je izvozilo v Avstrijo 1 008.388 kg, v CSR 334.800 kg, v Nemčijo 210.500 leg in v Italijo 9670 ke. Sporazum med Washington, 17. nor. e. Po zadnjih sestankih ned Rooseveltom in Litvinovim, ki »o bili večkrat prekinjeni in so se zopet nadaljevali, je prišlo do popolnega sporazuma v vseh vprašanjih. Kakor se javlja iz Bele hiše, bo predsednik Roosevelt danes opoldne izdal poslanico na kongres, senat in ameriški narod. V tej spomenici bo objavil prisnanje in Rusijo Ali Rim - ali Ženeva Sovjetske Rusije 4« tat* ia vpostavitev diplomatskih odnoiajev med obema državama. Washington, 17. novembra, b. V političnih krogih se odločno izjavlja, da bo v petek zvečer ps končanih pogajanjih med Ameriko in Rusijo hres-pogojno sledilo uradno priznanje sovjetske Ru«gajanj, ki se vodijo s Poljsko. Znano je samo eno, da se pogajanja uspešno nadaljujejo in da bodo dovedla do popolnega sporazuma, ker poljska vlada vidi, da v Berlinu razumevajo vse njene zahteve v zvezi s stanjem na meji. Splošno naglašajo, da ugodni potek nemško-poljskiii razgovorov vsekakor pomeni začetek nove in boljše dobe v odnošajih med obema državama in veliko popuščanje napetosti v vzhodni Evropi. Rezek glas Krakov, 17. novembra, b. »IHustrcvvani Cur-rier Codzienny« se v uvodniku zelo skej>tično izraža glede bodočega razvoja nemško-poljskili odnosov in pravi: Poljska je vedno pripravljena z vsakomur, pa tudi z Nemčijo živeti v najboljšem prijateljstvu, zahteva pa. da so njeni sos.-di tako odkritosrčni, kakor je ona. Mir ali vojna, to je Poljski vseeno. Ona odklanja samo vsako laž in liinav-šfcino, ker to nasprotuje značaju poljskega naroda. Dr. Maniu zopet stopa v ospredje BulurreJt, 17. nor, m. Po ostavki, ki jo j« dal sedanji predsednik vlade Vajda Vojevod na položaj predsednika narodno-kmečke stranke, se v političnih krogih zelo ugiba o njegovem nasledniku. Oči ogromne večine pristašev te stranke se znova upirajo v Julija Maniua, za katerega pravijo, da je bila njegova taktika edino pravilna, ker se je sedaj tudi pokazalo, ko je Vajda Vojevod spravil najmočnejšo romunsko stranko ▼ položaj, ki pač ni zavidanja vreden. Vprašanje je saimo, če se bo dal Maniu pregovoriti od svojih prijateljev, da znova »topi na čelo narodno-kmetske stranke. Glede njegovega konflikta, ki ga j« imel z Vajda Voe-vodom, je znani radikakski prvak te stranke, Jonel Pop, izjavil v razgovoru z dopisnikom »Dimineace«, da Maniu nima kapric, ampak prepričanje, s katerim ni mogoče hoditi na trg. Pomirjenje bi pa pomenilo pogajanja. Iz te izjave Jonela Popa, ki je znan kot osebni prijatelj Maniua, se jasno vidi, da bo do pomiritve med Maniuom in Vajda Vojevodom prišlo le v tem primeru, če bi se Vajda Vojevod podvrgel Maniu. V primeru, da Maniu ne bi hotel sprejeti prošnje večine pristašev, bo verjetno jx>stal predsednik narodno-kmetske stranke sedanji podpredsednik Mihalace, ali pa bivši miniiter Miro- Denarna voina med Evropo in Ameriko London, 17. nov. b. Snoči se je v izvenborznem prometu naravnost senzacionalno jx>pravil dolarski tečaj in je dosegel napram funtu razmerje 5.20, medtem ko je o|x>ldne znašal uradni tečaj 5.35. V gosjiodarskih krogih so prepričani, da je pripisali porast dolarskega tečaja energičnim ukrejiom, ki jih je storila vlada Združenih držav proti begu kapitala iz USA. 1 i ukrepi pa bodo v teku današnjega dne še poostreni. V zvezi s tem poroča »Daily Herald«, da ni izključena valutna vojna med Združenimi državami na eni ter med Veliko Britanijo na drugi strani. Trdi se, da bo Roosevelt skušal, da postane svetovni diktator cene zlatu in da bo v mednarodnem merilu dosegel ono, kar mu je i/podletelo v Ameriki. Kljub vsem inflacijskim 1 ukrepom se mu je namreč izjalovila želja, da do- , seže ob katastrofalnem padanju dolarja zvišanje ! cen surovinam. Roosevelt namerava dalje prisiliti Francijo, da opusti zlati standard. Pri tem se opo- zarja, da je odtok zlata iz Irancoske narodne banke dosegel v zadnjih dneh naravnost alarmanten obseg. Na drugi strani pa se poroča, da je angleška banka sklenila, da se z vsemi sredstvi bori za frank ter je radi tega nakupila zadnje dni zlata za preko 100 milijonov frankov. Po kablovskilt vesteh je ostala cena zlata v Združenih državah že dva dni neizprernenjena na 33.56 za unčo. Radi tega so snoči nenadoma poskočile inozemske valute. Tudi dolar se je piopravil na evropskih tržiščih. Danes je noliral 3.04 napram včeraj 3.15, v Parizu pa je včeraj notiral 15.16. Funt je v glavnem ostal neizjiremenjen in v glavnem nolira 16.55, v Parizu 82.40, napram dolarju pa, ki se je medtem |x>pravil, pa je padel od 5.46 na 5.28. Washington, 17. nov. b. Popoldne je izšel dekret, ki prepoveduje prodajo dolarja za inozemske valute na vseh ameriških borzah. oboroževanja r posameznih državah, je stopfla r Angliji popolna sprememba v tem vprašanju in ne more se zanikati, da se je to zgodilo brez vpliva javnega mnenja, ki je prišlo do odločilnega izraza v tisku. Seveda se ta sprememba ne bo izvršila brez žrtev. Prva žrtev bo najbrže sam sir John Simon. Radi tega piie jutranji »News Chronicle«, da se ne more dvomiti, da bi se morala vlada, ki ;e prenaglo in nepremišljeno odobrila politiko sira Johna Simona, sedaj truditi, da se je osvobodi. Kako temeljito se je spremenilo stališče britanske vlade ▼ razorožitvenem vpraianju in njeno stališče napram Nemčiji, dokazuje najbolj izjava državnega tajnika Edena, ki ga splošno smatrajo kot naslednika Sira Johna Simona, katero je dal uredniku i agencije Reuter. V tej izjavi je poudaril, da ne mo-; re biti govora o politični izolaciji Nemci,e. Za ve-1 liko Britanijo je samo eno sredstvo; da obvaruje 1 Evropo pred vojno, to se pravi, da prepreči vsako vojno. Belgija se pripravlja Bruselj, 17. nov. b. Zunanji odbor zbornice je imel debato o mednarodnem položaju glede obrambe belgijskih meja. Debata se j« vodila r glavnem okoli vprašanja, če versaillska pogodb« S« vedno nudi garancije za varnost Belgije. Narodni poslanec Sonzot je izjavil, da absolutno ne verjame v uspeh akcije, ki jo odreja versaillska pogodb«. Samo ena rešitev je: da s« zavaruje belgijska meja. Liberalni narodni poslanec Owers je izjavil, da je vernost Belgije samo v izpolnjevanju oprem« in izvežbanosti belgijske vojske, kakor tudi utrdb, ki varujejo mejo. Že sedaj bi se morala zavarovati avtomatično intervencija Irancoske vojske za slučaj vojne. Večina »e je ob koncu i»razil.a za vpostavitev diplomatskih jjogajani s sovjetsko Rusijo. Nemške zahteve t 300.000 vojakov Pariz, 17. nov. c. List »L'Oeuvre« doznava iz privatnega vira, da je nemška vlada poslala predvčerajšnjim Mussoliniju noto, v kateri so točno označene nemške zahteve glede enakosti v oborožitvi. Mussolini je potem to noto včeraj odposlal v Pariz in London. V tej noti zahteva Nemčija povečanje efektivnega stanja državne brambe na 300 tisoč mož. Razen tega pa zahteva pravico oborožitve s tanki, letali in težkimi topovi- Nemčija zahteva to v količinah, ki naj bi se določile skupno z velikimi silami. O kontroli oborožitve pa t noti ni niti besedice. Vse te zahteve stavlja Nemčija samo za slučaj, če bi bile velesile pripravljene, da se tudi razorožijo. V nasprotnem slučaju pa si Nemčija glede oboroževanja pridržuje proste roke. Avtomobilska nesreča pri Zmajskem mostu Ljubljana, 17. nov. Noooj malo po 9 zvečer se jc pripetila na Zmajskem mostu pred Zanklom huda avtomobilska nezgoda. Trčila sta skupaj dva mestna avtomobila. Po Resijevi cesti je privozil s svojim avtomobilom mestni šofer g. Rudolf Koprivec. Istočasno pa je privozil po Sv. cesti od Marijinega trga drugi mestni šofer g. Gustav Jamnik. G. Jamnika so v popolni nezavesti jjrepeljali v bolnišnico, in ko to pišemo, se še vedno ni zavedel. Zanimivo je, da se je g. Koprivcu pred dvema mesecema pripetila podobna nezgoda. Tudi tedai se je zaletel v niegov avtomobil na vogalu Resljeve ceste in Komenskega uhoe neki motociklist, ki je vozil prehitro. Seveda je odnesel poškodbe le motociklist. Sklepi seje magistralnega g remija Ljubljana, 17. novembra. Danes popoldne je bila se|a magistratnega gre-mija. Odklonjene so bile razne prošnje za podelitev koncesij za gostilne in buffete. Dovolilo pa se je Ivanki Vrh in Mariji Mohorič, prvi Pred Skolijo št. 17, drugi v Florijanski ulici št. 3, da smeta v svoji mlekarni prodajati gostom tudi toplo kavo in čaj. — Vider Mariji, trgovki na Tyrševi cesti, se ! podeli dovoljenje za buffet. Na zahtevo poštne direkcije se napravijo na vseh zvoncih v Mestnem domu zaščitne naf>rave, ker je radio-kontrola ugotovila, da zvonci povzročajo velike motnje. — Ura koncem Miklošičeve ceste pred kolodvorom se bo popravila v teku tedna, kakor hitro dobi tvrdka Siemens nov materijah Mestni gradbeni urad je poročal o uspehu ofer-talne licitacije za oddajo zidarskih in težaških del za bežigrajsko šolo. Licitacije se je udeležilo osem ljubljanskih stavbnih podjetnikov: Ljubi,anska gradbena družba, Emil Tomažič, Slograd, M. Curk, Miroslav Zupan, inž. D^dek in arh. I.edl. — Najcenejši ponudnik je bila Ljublj. gradb. družba. Po daljšem razmotrivanju in raznih pojasnilih se je delo oddalo Ljublj. g r. družbi za ceno 3,558.769 Din. Tvrdki so se stavili gotovi pogoji glede zaposlitve domačih delavcev in glede meje za najnižje mezde. Podelijo se stavbna dovoljenjai Alojziju Pavlinu v Pleteršnikovi ulici; Andreju Taš-karju na Stari poti, Piu Radoniču na Stari poti, Martinu B#rbiču na Stari poti, Francetu Jevnikarju □a Vodmatskem trgu in A. Sušniku na Zaloški cesti; vse za napravo hišnih kanalizacij. — Mestni občini za zgraditev obrežnih ograj ob Ljubljanici. — Ernesti da Damo« za gradnjo drvarnic v Koryt-kovi ulici. — Zidarjevim dedičem na Tyrševi cesti št. 31 za provizorično prodajalniiko zgradbo med uvoznimi vrati poleg Gosjiodarske zveze. En prostor bo služil za trafikanla-invalida, ki mora svoj kiosk odstraniti z ogla lyrševe in Masarykove ceste radi izvršitve regulacijskega zaključka. — Justini ^estrovi za provizorično leseno ograjo ob poti na Golovec. — Ljubljanskemu Sokolu v Tivoliju za napravo ograje okrog telovadišča. Uporabna dovoljenja se izdajo: Francetu Nemcu za leseno hišo ob De-vinski cesti. — Ljubici Kurent za enonadsLropno hišo ob cesti v Rožno dolino na bivšem nemškem drsališču. — Simonu Noču za provizorno uporabo še nedovršene hiše v Kamniški ulici. — O. o. misijonarjem sv. Vincenca Pavlanskega za adaptirano dvoriščno poslopje na Taboru. Tečaj za gorske vodnike SPD priredi od 20. do 20. novembra tečaje za gorske vodnike v društvenih prostorih, Masarykova cesta, Dom grafikov, I. nadstr. s sledečim sporedom : V ponedeljek, dne 20. novembra ob 9 predpol- dne pozdrav predsednika SPD dr. Pretnarja Jo-sipa. Sledi dr. Turna Henrika predavanje o alpinizmu. Popoldne ob 14 predavanje prof. dr. Valter Bohinjca o geografiji in geologiji, s posebnim poudarkom morfologije. — V torek, dne 21. novembra ob 8 predpoldne predava dr. Reya Oskar o meteorologiji s poudarkom zračnih pojavov, tvo-ritev vlage, vetrov ter vodovja. — Popoldne ob 14 j>redava prof. dr. Savnik Roman o kartografiji in orientaciji. Praktične vaje po dogovoru na licu mesta bo vodil ing. Drofenik Herbert. V sredo, 22. novembra ob 8 predpoldne predava dr. Vraber Maks o rastlinstvu s posebnim poudarkom zaščitne'flore, medicinalnih in strupenih rastlin, o gozdovju in planem. — (Pojioldne ob 14 predava Kapus Vladimir o živalstvu, s poudarkom koristnih in škodljivih žuželk, ptičev in kač. o divjačini in lovu. V četrtek, dne 23. novembra ob 8 predpoldne dr. Brecelj Bogdan o somatologiji in higijeni. — Popoldne ob 14 isti predavatelj o prvi jKimoči za nezgodo s praktičnimi vajami. Zvečer predvajanje s skioptikonom o reševalni akciji. V petek, 21. novembra ob 8 predpoldne dr. Mrak Anton o nevarnostih in nezgodah v gorah. — Ob 14 popoldne Kveder Janez o zimski turistikl, posebej o smučanju in rabi orodja. V soboto. 25. novembra ob 8 prerlp. lludnik Stane o plezalni tehniki in rabi orodja. — Popoldne ob 14 dr. Mrak Anton o pravicah in dolžnostih gorskih vodnikov. V nedeljo, dne 2(5. novembra oh 8 predpoMne ali po dogovoru na licu mesta ob Turncu pod ftmarno goro praktično vaie o plezanju in reševa-niu Vodita gg. dr. Brecelj Bogdan in H"«lnik Stane. Vabijo se na sodelovanje plezalci T. K. »Skaloc in plezalnega odseka SPD. Zbor strokovnih društev denarnih zavodov Belgrad, 17. novembra, m. Včeraj je bQa kon-fereaica, na kateri so bila zastopana strokovna društva denarnih zavodov iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane in Novega Sada. Na konferenci je bil sprejet sledeči sklep: »Zastopniki vseh strokovnih društev denarnih zavodov iz vse države, zbrani na svoji konferenci y Belgradu 16. novembra letos, so sklonili, da naprosijo kraljevo vlado, da prej, prodno objavi kako uredbo, ali predan predloži kak zakonski osnutek narodnemu predstavništvu, ki tiče kmetski h dolgov, sanacije denarnih zavodov in kreditnih minusov sploh, blagovoli vprašati za mnenje tudi društva denarnih zavodov o vseh vprašanjih, ki jih misli uredba, odnosno zakonski osnutek obravnavati. Razen tega se je sprejel sklep, da se naprosi kraljevska vlada, da blagovoli vzeti na znanje, da je jiotrebno, da tudi predstavniki teh društev sodelujejo pri izdelavi teh uredb in zakonskih osnutkov in da bodo društva radevolje stavila na razpolago svoje predstavnike. Pravilno je, da se čuje samo mnenje najbolj merodajnih društev denarnih zavodov, ampak da se jim nudi prilika, da pokažejo svoje sodelovanje pri reševanju vseh vprašanj. ki najbolj tičejo kreditnih ustanov. Zastopniki teh društev so prosili tudi za sprejem pri predsedniku vlaed ter finnnčnem in trgovinskem ministru. Osebne vesti Belgrad, 17. novembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog prometnega ministrstva premeščeni: Pri direkciji državnih železnir v Zagrebu: Za ' kontrolorja jvostaje Sušak Ivan Berger, kontrolor postaje Osjek gl. liol.: za kontrolorja postaje Ban ja-t luka, mesto aMtija Filipič, kontrolor postaje Dnru-I var; za kontrolorja postaje Banjaluka, predmestje I Petar Radovič, kontrolor postaje Banjaluka, mesto. Pri direkciji državnih železnic ▼ Ljubljani: Za kontrolorja gradbenega oddelka Josip Tršar, višji kontrolor signalne sekcije v Ljubljani; za višjega pristava signalne sekcije v Ljubljani inž. Boris Ka-ris, vižji pristav gradbenega oddelka; za kontrolorja prometno-trgovinskega oddelka Matija Oun-pari, kontrolor strojnega oddelka; za kontrolorja strojnega oddelka Milan Dajsinger, kontrolor prometno-trgovinskega oddelkn; za kontrolorja postajo Dravograd-Meža Frančišek Sedej, kontrolor postaje Velenje; za kontrolorja jtostaje Bled-jezero Alojzij Cvar, kontrolor jx>staje Ljubljana gl. kol.; za kontrolorja postaje Škofja Ix>ka Adalbert Krulej, kontrolor postaje Trebnje na Doleniskem; za kontrolorja postaje Ljutomer Alojzij Korošec, kontrolor postaje Zidani most; za kontrolorja [X>staje Tezno Josip Florjančič, kontrolor jx>staje Sv. I^ovrenc na Pohorju; za kontrolorja postaje Velenje Rudolf Jeretin, kontrolor postaje Maribor gl. kol. Za prevoznega nadzornika s sedežem na postaji Ljubljana gl. kol. je postavljen g. Rudolf Likar, višji nadzornik 6. skupine prometno-trgov:nskega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani. Belgrad, 17. nov. m. Napredoval je v 4. pol. skupino dr. Josip Hebein, dosedaj primarni zdravnik v Leonišču v Ljubljani. Za pomožne davčne uradnike 9. pol. skupine so postavljeni: Maks Badjura v Šmarju pri Jelšah, Bartl Hanči v Dolnji Lendavi, Bedernjak Teodor v Ptuju in Bruno Dik v Gostivarju, vsi do sedaj davčni pripravniki. Seja vlade Belgrad, 17. novembra. AA. Danes dopoldne od 10—13 je bila seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik ministrskega sveta g. dr. Milan Sr^kič. Utrinki. BREZ PROTIDAJATEV V zvezi z umorom afganskega kralja poročajo o grozeči komunistični delavnosti v Afganistanu. Anglija je le zaprla svojo indsko mejo. »Osservatore Ilomano* na prvi strani posveča pozornost dogodkom v srednji Aziji. Vatikanski organ citira poročila listov, po katerih je moskovska radio postaja več večerov zaporedoma oddajala pozive naslednje vsebine: »Afganci dvignile se! Pot proti Indiji jc prosta. Vsepovsod se dviga proletariat. ! Kralj je umorjen, ker je bilo ljudstvo sito njegove ■ tiranske politike!* Istočasno navaja »Osservatore Romano< »Daili/ Talegraph*, ki prinaša oklic voditelja japonskih boljševikov: »Prisegamo boj ja-1 ponskemu imperializmu, ako bi se hotel obrniti j proti sovjetom. Da osvobodimo japonskega delavca, moramo vojno spremenili r meščansko vojno*. Temu pozivu docela odgovarja izjava Kaganoviča, i ki ga smatrajo za desno roko Stalina: »Japonci sc : bodo borili le proti veliki gospodi in burluaziji ; svoje dežele.* Vatikansko glasilo porablja Ic glasove, da opo-• zori. kako prav za prav Moskva razume pri svojih mednarodnih pogodbah ono mesto, ki govori o ne-rmcšavanjn v notranje razmere pogodbene drlave. Očividno se razumeva lo le tako, da se drugi ne smejo vmešavati v notranje razmere sovjetov. To opozorilo je mišljeno na adreso )Vnshingtona, ki se pravkar pogaja z Moskvo. VESELI FIG ARO Eden od srečnih, ki so pred nedavnim zadeli veliki dobitek li milijonov frankov v francoski loteriji, je tudi ie večkrat imenovani pariški brivec, ki je doma iz Tarascona v Julni Franciji. Taras-konce je kot svoje rojake le slavni pisatelj Daudel popisal kot vesele in zabavne ljudi. Srečni brivec je list domače gore, kajti takoj je napravil ustanovo, ki naj nudi dovolj sredstev, da se bo vsako leto po ulicah Tarascona in sicer na božični praznik, odigrala tekma s kravami. Brivec hoče s tem svojim rojakom napraviti veliko veselje in splošno zabavo, katere se bo mogel vsak udeležiti, ne da bi zalo plačal en sam cenlime. Pravijo, da je le vrste šport v Tarasconu zelo zaleljen in jako priljubljen in da je brivec dušo svojih rojakov prav v jedro pogodil. Tako se zdi, da je enkrat denar prišel v prave roke. Mož namreč hoče še naprej vršiti svojo brivsko obrt — in pravijo, da je njegova brivnica sedaj naravnost oblegana, ker vsak hoče, da ga obrije milijonar —, no drugi strani pa hoče z denarjem, do katerega je na tako lahek način prišel, napra viti veselje tudi drugim ljudem. Vsi bogatini ne delajo tako. NOVI SVETNIKI V nedeljo je sveti oče prisostvovul itiattju dekretov za kanonizacijo blažene Luise de Marillac, o potrjenju čudežev za kanonizacijo blalenega Pir-rottija in dekret o potrjenju čudežev za kanonizacijo blažene Marije Mihele iz kongregacije Svetega Zakramenta. Ob tej priliki je papel imel tudi govor, ki se nanaša na čednosti treh blaženih, ki jim bo Cerkev v najkrajšem času dala čast oltarja. Ko je posebej govoril o sadovih krščanske vzgoje, je posebno poudarjal, kako bi bilo treba obrnili pozornost ljudi na njeno važnost zlasti v času, »ko so množice tolikokrat pozvane, dn občudujejo predstave in prizore, ki ne kažejo samo tile, ampak brutalno nasilje in »e k temu vabi tudi mladina, ia se takih predstav in prizorov tudi tama aktivne udeležuje, spričo katerih ne le, da ne ntore ostati skromna, ampak ludi ne more ohraniti istega do-■■ sloja nt Iva in čara, ki je lastna leni*. 15 letnica L . . .. .L osvobojenja Maribora Maribor, 17. novembra. V težkih skrbeh so bili tiste dni pred 15 leti naši najboljši. V vseh je živela zavesi, da je tukaj veliki trenutek, v katerem se odločajo važne stvari. Ali bo Maribor ohranjen slovenski domovini? V raavratu dogodkov, ki so šli mimo, so bili v Mariboru sposobni slovenski možje, ki v pretresu položaja niso izgubili živcev in jasnega pogleda: predsednik Narodnega sveta blagopokojni dr. Karal Verstovšek, general Maister, njemu ob strani KRESIVAL bistveno cenefšL Sedaj samo Din. 32.— po steklenici. f Jakob Ftorijančič Kostanjevica Po našem okraju krožijo razne govorice glede bukove klade, ki je bila vržena ponoči 4. maja t. 1. v stanovanje šolskega upravitelja Kabaja Ludovika v Cerkljah ob Krki. Zato smatramo za svojo dolžnost, da o tem kratko poročamo G. kaplan Tomazin Matej iz Cerkelj in pos. g. Andoljšek Ivan iz Vel. Mra&evega sta bila usuiu-ljena, da sta nagovorila Srpčiča Alojzija iz Cerkelj in Gramca Franceta iz Gazic, naj vržeta v stanovanje šolskega upravitelja Kabaja v Cerkljah na-vrtano in s smodnikom najiolnjeno bukovo klado, kar je Grame ponoči 4. maja t 1. tudi izvršil. Vsi štirje so bili aretirani, Srpčič in Grame sta bila v preiskovalnem zaporu 34 dni, kaplan Tomazin 23 dni, Andoljšek Ivan l(i dni, deloma v Krškem, deloma v Novem mestu. Po temeljiti preiskavi je bilo kazensko postopanje proti kaplanu Tomazinu in posestniku Andoljšku ustavljeno, ker se je izkazalo, da nista bila nn zadevi prav nič prizadeta in popolnoma nedolžna, proti Urameu in Srpčiču je pa bila vložena obtožnica in je bil prvi obsojen na 3, drugi pa na dva meseca zapora. Ker je Časopisje svoječasno o tem zelo veliko pisalo in grdilo g. kaplana Tomazina, smatramo za svojo dolžnost, da o grdo okievetanih poročamo resnico in ovržemo razne neo&mmuie govorice. Maribor, 16. novembra. Kakor je »Slovenec« že včeraj poročal, je umrl pri Sv. Miklavžu pri lločah dne 15. novembra znani borec, bivši dolgoletni župan posestnik Jakob Florjančič. S Florjančičem je legel v prerani grob eden izmed najbolj izrazitih borcev za pravice našega naroda v mariborski okolici. Po vsej pravici ga lahko imenujemo vodjo naših kmetov na Dravskem polju. Florjančič je bil jeklen 7.nnčaj, ki ni prodajal svojega prepričanja za ktike trenotne dobrine ali časti. On ni klonil. Florjančič je bil zaveden in neizprosen Slovenec z dušo in telesom. Kot veren katoličan je vzgojil svoje otroke v krščanskem duhu. Njegov dom je bil dom molitve. Tudi v javnosti jc deloval za zmago krščanske misli vselej in povsod. FMorjančiča najdemo povsod tudi kot vzornega gospodarskega delavca. Pri vseh važnejših gospodarskih delih v mariborskem okraju ga vidimo, knko z odločujočo besedo gradi, deluje in agitira. Posebno kot župan občine Sv. Miklavž je storil toliko za napredek kakor menda nihče pred njim. Njegova posebna skrb je bil« za dobre ceste. Celih deset let je s posebno vnemo deloval kot agilni in inicijativni član mariborskega okrajnega zastopa oziroma cestnega od!>orn. Florjančičeva je bila ideja zgradba ceste nn Pohorje. Danes si lastijo zasluge za zgradbo te ceste osebnosti, ki niti blizu niso bile, ko je Florjančič v okrajnem znstopu skupno z g. dr. Leskovarjem in tovariši odločno nastopil in tudi uspel s predlogom za zgradbo ceste Sv. Miklavž—Hoče—Reka — Pohorje. In most pri Duplcku! Tudi tu je naš Florjnnčič deloval s tako vnemo na uresničenje tega velikega in važnega projekta, da zasluži posebno spominsko ploščo. Imel je še v mislih cestne zveze Dogoše—lloee. Sv. Marjeta—Do-brovci—Sv. Miklavž in več drugih. Tovorni kolodvor v Iloiah je bil še zadnji korak pred njegovo smrtjo za napredek domače okolice. Florjančič je bil tudi velik prijatelj ljudske prosvete. Kako skrb jo imel, ko se jc šlo za preureditev domače šole. Florjančiea najdemo tudi med prijatelji revežev. Noben siromak ni šel prazen oOsta nite lepo mirni, ne zgodi se vama prav nič žalegn.' Obenem sta se postavila pred duri sobe dva vojakn Zakaj „Zelena ffarda" Ti gardisti so nosili avstrijsko uniformo, na čepicah pa niso imeli slovenske kaka rde, ampak zeleno-beli znak, t. j. štajerski kokardni znak. Radi tega se jih je prijela oznaka »zeleni gardisti«. Utaborjeni so bili v Dravski vojašnici in sicer so bili nastanjeni v enem traktu slovenski bojevniki- i prostovoljci, v drugem pa nemški »zeleni« gardisti. Kmalu se je pokazalo, da so za »zelenimi gardisti« sile, ki bi rade priključile Maribor Nem- j ški Avstriji. Dan za dnem so bila na dnevnem redu kakšna izzivanja od strani teh zelenih gar- I distov, ki niso na zadnje izvrševali nobenih na-4 idil, ki so prihajala od Narodnega sveta s pok. dr. Verstovškom na čelu ozir. od generala Maistra. Slovenski meščani niso bili več varni pred nastopi teh gardistov. Tako so na pr. dne 15. novembra navalili na takratnega urednika »Straže« in »Slovenskega Gospodarja« ter dopisnika »Slovenca« Franja Žebota, ko je zjutraj šel čez Glavni trg v uredništvo na Koroško oesto 5, in ga kratkomnlo hoteli aretirati, češ da dela proti Nemcem. Kjerkoli se je pojavila slovenska družba, so gardisti smatrali za potrebno, da se obregnejo. Ako Je v tem ali drugem javnem lokalu zadonela slovenska pesem, je, kakor bi trenil, udrla v lokal zelena gardistična patrola in razglasila, da bodo gostilno dali zapreti, ako ne bodo nehali s slovenskim petjem. Razmere so se vsebolj zaostrovale. Nad vsem je bilo neko svinčeno vzdušje. Lok se je prenapel, ko je postalo čisto jasno, da so zeleni gardisti eksponenti Gradca, da vzdržujejo stalne kurirske stike s Celjem in iPtujem ter da nekaj pripravljajo... V tem trenutku je postalo jasno, da gre za to, kdo bo drugega prehitel. Tisti, ki so prehiteli, so bili Podpolkovnik Škrabar Usodna noč Takratni urednik »Straže« Franjo Žebot pripoveduje: »V petek popoldne, 22. novembra, ko sem končal s prihodnjo številko Straže«, sem opazil, da je vstopil v Cirilov« tiskarno general Mai- -f- Msgr. dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne, pri katerem se je zbiral Narodni svet v burnih prevratnih dneh. Malo pred 4 zjutraj, ko je nemška garda nič hudega sluteč, mirno spala, se je čisto po strogo določenem načrtu pričelo z razorožitvijo članov nemške garde. Najprvo so se Slovenci polastili straž ter zasedli vse izhode ter dohode in vzeli v roke telefon. V teku 10 minut je bila cela nemška garda popolnoma razorožena. Posebnih žrtev ni bilo. Eklino nemški poročnik Guggel se je skušal uipreti. Postal je divji, kričal je: »VVindische slovenski vojaki z generalom Maistrom na čelu, ki ! je že 21. novembra 1918 sporočil članom Narodnega | sveta, da je že skrajni čas, dn se nevarnost, ki preti | slovenskemu Mariboru, v zadnji uri prepreči in odstrani. Priprave so bile storjene, bližal se je trenutek odločitve. Dne 23. novembra je bil odločilni dan, ko naj se izvrši razorožitev zelene garde. Priprave Častnikom in podčastnikom, kateri so bili strogo zanesljivi in ki so bili določeni, da izvedejo razorožitev garde, je general Maister dal glavna navodila v petek, dne 22. novembra, malo pred 8 zvečer v pisarni Narodnega sveta. Častniki so v vojašnici porazdelili strogo zaupno nalogo posameznim napadalnim oddelkom . .. Bili so v svrho razorožitve izbrani močni in zanesljivi fantje in možje. je tretjič zaman opomnil, naj ostane mirno v sobi in je poročnik le hotel skozi duri, je naš stražnik sprožil. Nemški stotnik, ki je bil dogodku priča, je izjavil, da je Guggel provociral in je deloma sam kriv nesreče.« Maribor - naš! Meje - naše! Mariborčani so naslednje jutro, bila je sobota, z radostjo iu začudenjem brali Maistrov razglas na razgiasnjh deskah. V zmagoslavju so slovenske čete Drepevair narodne popevke, prihajajoč čez most in po Koroški cesli mimo Cirilove tiskarne. Po izvršenem nevarnem delu . .. Sedaj šele se je odvalil našim najboljšim težak kamen od srca; sedaj šele je zaživela zavest: Maribor je naš in ostane naš. Posledice te razorožitve so bile nedogledne: čez dva dni je padlo Špilje in so naše čete stale ob progi špilje Cmurek—Radgona ter jo obvladovale. Podpolkovnik Cvlra z nasajenima bajonetima, da preprečita vsak ubeg. Ko sta naša častnika odšla, je odprl poročnik Guggel duri in hotel iti ven, ne da bi rekel, zakaj i«, čemu. Naša stražnika mu nastavita bajonet in eden, ki zna nemški, mu reče, naj mirno notri ostane. Poročnik pa začne vpiti, češ, da nima ničesar zapovedovati. Zmerjal ga je s »Trottel, Zot-tel, windischer Bauer, Lausbub«. Naš stražnik ga opomni drugič, naj bo miren in gre nazaj, toda brez uspeha. Poročnik je vpil še hujše. Šele, ko ga Razorožitev Po 15 letih tega odločilnega dogodika slavi Maribor In z njim vrod vrli Maistrovi borci in vsi obmejni kraji znamenito obletnico. Dne 18. novembra je ob pol 19 slavnostna bakljada, nalo narodno veselje v Uni- 1 omu. V nedeljo, 1.9. t. m. ob pol 10 pa bo spominsko j slavje na Glavnem trgu, združeno z zahvalno službo božjo ter slavnostnimi govori. Še čvrsteje in krep-keje se bo v nas usidrala zavest: Naš Maribor, slovenski Maribor, jugoslovanski Maribor. General Rudolf Maister ster. Imel je zaupen pogovor z ravnateljem tiskarne blngopok.'msgi\ dr. Jerovškom. Proti večeru mi pove dr. Jerovšek, da bo nocoj celo noč tiskarna zaprta in zastražena. Stavci in strojno osebje tiskarne se celo noč ne bo smelo odstraniti: »Ako hočete, lahko ostanete tukaj. Jutri zgodaj bo nekaj posebno zanimivega.« Ali mene je bolj mikalo na ulico in k družini. V tiskarni sv. Cirila so celo noč stavili oklic generala Maistra, ki je bil drugo jutro zgodaj nabit po vseh ulicah. V tiskarni so v navzočnosti generala Maistra vršili stražno 9liižbo 1 častnik in 5 vojakov.« Dravska vojajnica — taborišče Zelene garde PETER GRASSELLI - UMRL Ljubljana, 17. novembra. Na mestnem magistratu je dane« zaplnpo-lala žalna zastava — za Petrom Graseelliji-m, prvim slovenskim županom v Ljubljani, ki je davi v visoki starosti umrl. Petra Grassellija, ki je iinel včasih eno prvih vlog v slovenskem javnem, zlasti političnem življenju, je današnja slovenska generacija najbolj poznala kvečjemu še kot častitljivega starčka, ki se je zadnja lota le redko pokazal na sprehodu, ki ga pa slovenska zgodovina le šteje med prve obnovitelje slovenstva Ljubljane. Saj je z njegovim imenom združen dogodek 1. 1882, ko si je Ljubljana po dolgem nemškem varuštvu zopet nadela slovensko lice tudi v upravnem oziru in si njega izvolila za prvega slovenskega župana. Peter Grasselli se je rodil dne 28. junija 1841 v Kranju, kjer je bil njegov oče Andrej trgovec. Pravne študije jc Peter Griissclli dovršil v Gradcu in se je leta 1865 |>oročil v Kranju z Marijo roj. Krisperjevo. Peter Grasselli je vse svoje življenjsko delo posvetil razvoju in osamosvojitvi Ljubljane. Trda je bila borba, ko je v družbi s tedanjimi voditelji slovenstva: Poklukarjein, Murnikom, Bloivvei-som, Svetcem. Klunom, Šukljetom, Višnikar-jem, dr. Kersnikom. Vošnjnkom in drugimi bojeval težak boj pod izrazito nemško zagrizenimi avstrijskimi vladami. Dva usjielia sta Čevljarji proti inozemsUi konkurenci Ljubljana, t7. nov. i ii . Jesen in začetek zime je redno začetek sezone za čevljarje. Žal pa naši čevljarji letos pričetka te sezone ne morejo biti veseli, zakaj prav v njihovi stroki se je zadnje čase silno razmahnila konkurenca inozemskih tvorniških izdelkov, ki s svojimi cenami skoraj onemogoča prodajo domačih obrtnih izdelkov. Obupno stanje čevljarske obrti je privedlo do današnjega protestnega 6hoda, ki je bil v Delavski zbornici. Dvorana Delavske zbornice je bila nabito polna ljubljanskih in podeželskih čevljarjev. Shod je otvoril predsednik ljubljanskih čevljarjev Jernej Perdnn, ki je pozdravil zastopnike raznih stanovskih korporacij ter vse zbo-rovalce. Povod današnjemu protestnemu shodu je os+ra konkurenca Bat'e čevljarskim mojstrom, posebno pa še namera, da ta tvrdka odpre novi podružnici v Mostah in v šiški. Čevljarji so proti temu sicer protestirali, toda oblasti so odgovorile, da so pravno proti nameri brez moči. V znak protesta so bile danes vse čevljarske prodajalne in delavnice zaprte. Drugi govornik Kristan je opisni desetletno borbo čevljarjev proti Bat'i, ki pa je bila brezuspešna. Čevljarski stan zahteva, da se Bat'i prepove ustanavljanje popravljalnic. Javnost ne sme dopustiti, da bi več desettisoč družin bilo zaradi ene same industrije ob obstoj. Govorili so nato še drugi govorniki, med drugimi tudi ta jnik zbornice za TOI dr. Pretnar, ki je povdarjal potrebo, naj domači trgovci, industrije! iu obrtniki &ložno nastopijo proti Bat'i bila pod nekoliko milejšo Taafeicvo vlado za slovenstvo tedaj posebno razveseljiva. Prvič je bil imenovan za deželnega predsednika Kranjske goriški rojak VVinkler in ob njegovi pod-|k>ri ter ob narodni zavesti večine Ijubljonskc-ga meščanstva je bil izvoljen za mestnega župana leta 1882 Peter Grasselli. Odločno narodne prepričanje in pa njegova nesebičnost sta se Slovencem toliko prikupili, da ga je Ljubljana poslala v parlament na Dunaj, kjer je imel odlično vlogo v Hohenvvnrtovem klubu, več volilnih dob pa je bil deželni po.slnnec, namestnik deželnega glavarja in tudi deželni odbornik. Čeprav je bil Slovenec, mu je že cesar Franc Jožef podelil več odlikovanj, med drugim tudi viteštvo. pa tudi vladar novo nastale Jugoslavije je priznal njegove zasluge za narodno delo, kralj Aleksander ga je odlikoval z redom sv. Save II. in III. reda ter z redom Jugoslovanske krone III. reda. Važno je tudi kulturno in družabno delo Petra Grassellija v njegovi mladosti. Bil je soustanovitelj Glasbene Matice in večkratni predsednik Slovenske Matice. Bil je pisatelj, prevajalec in časnikar. Urejeval in izdajal je tednik »Triglav« ter sodeloval pri vsem slovenskem časopisju. S pevcem Nollijem je napisal in prevedel več dram in veseloiger, ki so izšle v »Taliji«. Z Nollijem sta nnstopnln kot glavna igralca pri prvih slovenskih predstava h v Ljubljanski čitalnici. Peter Grasselli je bil junaški ljubimec. Po potresu 1S95 se je odpovedal časti l jubljanskega župana in nadaljnji politični kari-jeri, prevzel pn je vodstvo mestne užitnine, ki jo je vodil do leta 1922. Še prav na visoka leta se je stalno zanimal za politiko, napredek narodne zavesti in blagostanja, ter zasledoval vsak količkaj pomemben jnvni dogodek. Svoje otroke je vzgojil v odločno narodnem duhu. Od njegovih otrok ie sin dr. Mirko višji drž. tožilec v Ljubljani, Leon banski svetnik., najmlajša hčerka Anica nn živi nn Dunaju. Z osebo Petra Grnssolliin je odšla v večnost važna priča predzadnjih dob pred narodnim osvobo jen jem. Nioirove zasluge so zn slovenski narod in za slovenstvo Ljubljane zgodovinske in znto žaluiemo ob njesrovi krsti vsi Slovenci. Mesto Ljubljana bo njegov spomin počastila s tem. da bo njcovo truplo jutri dopoldne počivalo na mrtvaškem odru na magistratu. odkoder bo jutri ob nol 3 popoldne pogreb na pokopališče k Sv. Križu. Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje. Pokojniku nai svet! večna luč in naj uživa v večnosti plačilo za vse znsluee. ki si jih je pridobil v življenju za svoj narod! ter zahtevajo proli tej konkurenci enake odredbe, kakor jih je uporabila Nemčija in druge države. Več govornikov je opozarjalo na velike davke, ki jih morajo nositi čevljarski obrtniki V imenu domače industrije je ravnatelj tovarne »Peko« Kuster iz Tržiča zahteval zakon za maksimiranje proizvodnje čevljpv v posameznih tovarnah kakor en ima že Poljska. Govorili so šc zastopniki posameznih podeželskih okrožij, ki so opisnli obupne razmere, v katerih žive tamknišnji čevljarji. Določena je bila nato deputaeija. ki odi'le na bnnsko upravo ter tnm tolmači želje čevljarjev. Sprejeta je bila tudi ostra resulucija, naperjena proti inozemski konkurenci. Ka' bo danes? Drama: »Praznik cvctočih češenj«. Prcmijera. Izven. Opera: »Tosca«. Gostujeta gospa Zinka Kun-čeva in g. Ivan Franci. Izven. Znižane cene. Kino Kodeljevo: O.b 8: »Ljubezen v troje« (Georg Aleksander) in »Toni se maščuje« (Tom Mix) Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr Ramor, Miklošičeva cesla 20. ★ O Voseloigra »Roksi« na odru Rokodelskega doma. Veseloigra »Roksi« je zelo priljubljena našemu občinstvu. Po prvi uprizoritvi v Rokodelskem domu si je pridobila zopet toliko prijateljev, da bo gotovo predstava, ki bo jutri v Rokodelskem domu, razprodana. Zato prosimo, da si vsakdo oskrbi vstopnino v predprodaji, ali danes zvečer od (5—8, ali pa jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, št. 12. Pričetek predstave je jutri zvečer ob pol osmi uri. Zračni napad na Ljubljano Danes bomo Ljubljančani doživeli na zunaj sliko zračnega napada na belo Ljubljano. V prvih popoldanskih urah bodo priletela nnd mesto naša vojna letala in vse, kar bo sledilo, bo podnjalo verno sliko dogodkov, ki bi se razvijali ob resničnem napadu. Nihče naj ne misli, dn so te vaje nepotrebne, prav tako tudi ne, da so samo zato, da razburjajo mirne meščane in jih motijo pri njihovem delu. Nihče naj jih ne jemlje zu kakršnokoli slabo znamenje, ampak vsuk naj se zaveda, da so take vaje potrebne in vzgojne. Kako malo ljudi ve, kako naj se obnašajo v slučaju pravega napada. Malokomu je znano, da je na razjiolugo tudi primerna obramba in prva pomoč. In v ta namen, da se preizkusijo vse tiste moči, ki naj bi v resnem slučaju pomagale in reševale, so potrebne take vaje.. Ljudstvo se bo moglo samo prepričati, da sme zaupati obrambnim in varovalnim organizacijam, ob vaji sami pa nai vsak misli: Poskusil se bom obnašati tako, kakor če bi šlo zares. Današnja vaja ne l>0 ostala zadnja. In če so po drugih državah podobne vaje civilnemu prebivalstvu resna in poučna zadeva, |>otcm naj bodo tudi nam. Držimo se zato navodil, ki jih je objavil »Slovenec« že v četrtek. © Redna akademska služba božja pri oo. frančiškanih se bo pričela jutri. Ob 11 kratek nagovor, nato sv. maša. 0 Mohorjani. ki so naročili knjige pri Ljudski knjižnici na Miklošičevi cesti, jih dobe danes od 8 do 12 in 2 do 6. (Poštnina stane 3 Din. © Pretakanj« mleka po ljubljanskih ulicah. Pretakanje mleka jx> ulicah je iz higienskih ozirov najstrožje prepovedano. Kljub visokim kaznim še vedno nekatere mlekarice pretakajo po cestah mleko iz en« posode v drugo. Mestno tržno nadzorstvo bo v bodoče vsakega, ki ga zaloti pri pretakanju mleka, kaznovalo z najvišjo kaznijo, v ponovnem primeru pa se mu bo prepovedal uvoz mleka v Ljubljano. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. O Lutkarski odsek ceskoslovenske Obce v Ljubljani priredi jutri v nedeljo ob 16 v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Na sporedu večno lepa, krasno dekorirana igra »Robinson Cru-soe«. Gostje dobrodošli! © Življenje in smrt. Meseca oktobra je bilo v Ljubljani rojenih 144 živih otrok, med temi 71 fantkov in 73 punčk. Mrtvorojeni so bili 4 otroci. Umrlo pa je 67 domačinov (29 moških in 38 žensk) in 35 tujcev (18 moških in 17 žensk). V zavodih je umrlo 30 moških in 35 žensk. V zavodih umrli so že všteti v prejšnje številke. Smrtni vzroki so: 1 primer tifusa, 1 škrlatinka, 2 davice, 2 črevesnega vnetja, 6 jetike na sopilih, 1 druge jetike, 8 raka in drugih zlotvorb, 8 bolezni na srcu, 4 pljučnice, 1 bolezen na želodcu, 1 otroškega vnetja črevesja, 1 vnetje slepiča, 1 kile, 1 vnetja ledvic, 1 porodniške mrzlice, 2 drugih bolezni na porodu, 16 zaradi prirojene slabosti, 21 zaradi starosti, 3 zaradi nezgode in samomora, 18 zaradi drugih bolezni. 0 Tramvaj grade na Poljanski cesti Sedaj so pričeli obnavljati, oziroma graditi dvotirno tramvajsko progo že na Poljanski cesti in sicer pred Rdečo hišo ter nadaljujejo delo v smeri proti Krekovemu trgu. Novih tramvajskih tračnic pa še ne polagajo čez šentpeterski most in na Ambroževem trgu, ker je treba za šentpeterski most še posebnih statičnih računov, na Ambroževem trgu pa je zaradi hudega ovinka gradnja komplicirana. Ta dela pridejo pozneje na vrsto. Ko bo dvojni tir po Poljanski cesti položen, bo zaprla tramvajska družba od Vodnikovega do Ambroževega trga cesto ter razdrla stari tir. Ko bosta obe etapi, to je čez šentpeterski most in na Poljanski cesti, že dovršeni, prično z gradnja zadnje etape, to je od Vodnikovega trga do pošte, s čimer bo krožna proga zaključena. Ker grade krožno progo zadnje čase s pospešeno naglico, je upanje, da bo dovršena že do konca leta, če le ne bo nagajalo vreme. Mariborske vesti: Modernizacija mestne klavnice Pred tridesetimi leti je spadala mariborska mestna klavnica med najmodernejše tovrstne institucije ter je služila marsikateri stični zgradbi za zgled. Od tega pa je poteklo 6edaj ie dokaj časa, ko se v mariborski klavnici ni ničesar izpre-menilo ter je že zastarela. Druga mesta so nas z modernimi napravami za klanje živine daleč prehitela. Med temi omenjamo samo način klanja, ki se opravlja drugod z modernimi električnimi aparati, s katerimi sc pred klanjem živina omami, dočim vidimo pri nas še vedno, da razbijajo vajenci s sekirami po glavah govedi, v klavnici za drobnico pa niso redki slučaji, da dirjajo okrog svinje s smrtno rano na vratu te rse zgrudijo v kakem kotu šele, ko jim je odtekla kri. Proti dosedanjemu načinu klanja so nastopili že sami mesarji ter zahtevali v posebni vlogi na mestno občino, da se uvedejo tudi pri nas aparati za omamljanje živine. V kratkem se obeta tudi v tem oziru napredek klavnice. V načrtu je nakup električnega aparata, s katerim se bo omamljala drobnica (svinje, teleta in ovce) pred klanjem in sicer na ta način, da se jim spusti električen tok 3000 voltne napetosti skozi telo. Aparat sliči velikim izoliranim kleščam, s katerimi se dotakne klavec glave živali, ki jo tok bliskovito omami. Potrebno bi bilo še nekaj sličnega nabaviti tudi za klanje govedi. □ 15. obletnica! Danes, v soboto ob pol 19 zbirališče korporacij in društev (reditelj g. Franjo Luknarj: Državna cesta-Pokojninski zavod: Zastopniki oblasti, Zveza Maistrovih borcev, lpavčeva župa, dobrovoljei. rezervni častniki. — Dvorakova ulica: Narodna odbrana (viteške čete), sireljičke družine, lovsko društvo, aeroklub. — Vrstovškova ulica: Jadranska Straža, Nanos, CMD, Jugoslovanska matica in druga kulturna društva. — Tržaška cesta: gasilske čete. — Jadranska ulica: Obrtna društva, narodni železničarji, poštarji in druge strokovne organizacije. — Godbe naj se javijo pred Pokojninskim zavodom reditelju sprevoda. — Kolesarsko društvo Perun in druga kolesarska društva se zbirajo na vzhodni strani Kralja Petra trga, avtoklub, motoklnb Ruška cesla. — Jutri, v nedeljo, 19. t. m. oU pol 9 (redilelj g. Julij Gustin) zbirališče društev in korporacij na Glavnem trgu, kjer bedo reditelji odkazali posameznim društvom prostore. Q Nevarno ,'e zbolel g. Ivan Vogrin, župnik pri Sv Barbari v Halozah, sedaj stanujoč v Mariboru. Sobialom se priporoča v molitev. □ Prisrčen poslovilni veier so priredili naši mlnjši juristi štirim tovarišem, ki so te dni vzeli slovo od Maribora in sicer dr. Leonu Berlicu, ki odhaja k okrajnemu sodišču v Konjice, dr. A. Smaj-du, ki se je podal v Kranj. Maksu Ašiču, ki je premeščen k Sv. Lenartu v Šlov. goricah in I. Pure-bru, ki se je podal na svoje novo službeno mesto v Ormož. □ Žetev smrti. V Koroščevi ulici 33 je umrla v lepi starosti 76 let upokojena učiteljica Ivana Vadnou. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Nenadne in nepričakovane smrti je umrl šolski upravitelj v Svečini Josip Ber-ce v najlepši moški dobi. Na potu domov, ko se je vračal iz Maribora, ga je zadela kap in je bil na mestu mrtev. Bil je blagega značaja, po rodu Primorec, ki je moral zapustiti svojo ožjo domovino. Dober vzgojitelj, vzoren mož in oče. K zadnjemu počitku ga bodo spremili v nedeljo ob 8 dopoldne na svečinsko farno j>okopališ6e. — V splošni bolnišnici je umrl v zreli moški dobi 40 let znani mariborski ugledni trgovec Josip Videmjjek. Pogreb bo danes ob tričetrt na 16 na mestno pokopališče. — V 66. letu starosti je šla v večnost Jožefa Robaš, železničarjeva soproga. Pokopali jo bodo jutri, v nedeljo ob pol 15 na magdalenskem pokopališču. Rajnkim večni mir in pokoj! Žalujočim iskreno sožalje! □ Anor Anka je preselila trgovino klobukov v hišo slikarja Lorberja, Vetrinj9ka ulica 5. Se priporoča! □ Krasen umetniški lovski koledar za 1934 se dobi v tukajšnjih trgovinah s knjigami in papirjem. Izdaja: Leykam v Gradcu. Cena 22 Din. Izdelava je izredno okusna in umetniška. □ Strahovalci Slovenskih goric. Mali senat tukajšnjega okrožnega sodišča je sodi! včeraj stra-hovalce Slovenskih goric: Jakova Zvera in njegove tovariše, ki so v teku nekaj mesecev izvršili nič mani kot 14 večjih vlomov in tatvin ter napravili ljudem preko 35.000 Din škode. Zver je šele pred kratkim pobegnil iz prisilne delavnice ter si takoj, ko je prišel na svobodo, poiskal primerno družbo. Zbrali so se Zver, delavec Josip Vuk, viničarski sin Aloiz Bauman, oba že večkrat radi tatvin pred-kaznovana, dalje Martin Krajnc in njegov soime-n;ak Franc Krajnc. Družba je delala mnogo preglavice orožnikom, dokler jih niso polovili. Sodišče je obsodilo Zvera na 3 leta robije in 4 leta izgube častnih pravic, Vuka na 3 leta robije in 4 leta izgube častnih pravic ter na pridržek po prestani kazni, Baumana na 1 leto strogega zapora, Martina Kra,;nca na 6 mesecev strogega zapora ter Krajnca Franca na 6 mesecev strogega zapora, pogojno na 3 leta. Ktt1hirn: obzornik Praznih cvetočih črešeni Nocoj uo v drami premiera svetovno znano Klubun-dove igre »Praznik cvetočih črešonj«. Klabund si je pridobil ime vprav s predelavami kitajskih in j.ipuiiskih motivov. Uspel je zlasti s »Krogom s kredo«, ki je tudi nam znan. »Praznik cvetočih čre-šenj* proslavlja zmago ljubezni do človeka nad ljubeznijo do domov me. ldeino globoko zasnovano delo je tudi tehnično mojstrsko izvedeno. Prevod je napravil Fr. Albrecht, režijo Ciril Debevec,. Sodelujejo: ge. Vida Juvanova, šaričeva in Marija Vera ter gg.: Jan, Debevec, Gregorin. Skrbinšek, Potokar, Plut in Sancfn.. Slika: med glavno skušnjo: Vida Juvanova in Jan. Ob strani rež. Debevec. Soomin na stari Ptuj Za 40 letnico ptujskega Muzejskega društva, ki je v obdobju 40 let ogromno storilo za raziskovanje starega Poetovija in ustanovilo svoj lastni muzej, v katerem so zbrani premnogi arheološki in ke-snejši spomini, je posvečen zadnji zvezek »Časopisa za zgodovino in narodopisje« izključno (z ilustracijami vred) razpravam o mestu Ptuju, posebej pa »Muzejskemu društvu v Ptuju in Viktorju Skra-barju, neumornemu raziskovalcu Poetovija«. Razprave so prispevali naši odlični znanstveniki, kakor prof. dr. Matija M u rko , ki je v »Spominih na Ptuj« napisal nekaj zanimivih utrinkov iz svojega dijaškega in kesneičega življenja, posebno v zvezi z nekaterimi znanimi znanstveniki. Murko se vrača v svojo mladost s svežimi spomini, ki oživljajo ptujsko narodno in kulturno preteklost 70 in 80 let. — Franjo Baš obravnava v izčrpni razpravi »Historično geografski razvoj Ptuja« in sicer iz predrimske dobe do današnjih dni. Isti avtor prispeva tudi »Bibliotfrafio o Ptuju«. Dasiravno pa je la vestno zbrana, ni praktično urejena. Abecedni red avtorjev ne nudi hitre pomoči pri iskanju snovi iz raznih dob. Boljša bi bila razdelba po dobah in snovi in na koncu bi sledi! abecedni red avtorjev. — J. Kelemina je razložil izraz. »Haj-dina« iz znanih zapiskov ki izhaja iz davne preteklosti. — Dr. Balduin S a r i a razpravlja o »Novih raziskavanjih po stari Poetoviji« in sicer na prostoru dominikanskega samostana, nekdanjega Vojašniškega trga, in Mitrovcga svetišča na Vur-bergu pri Ptuju. _ Mihovil Abramič obravnava v -Opazkah n nekim spomenicima staroga Poetovija« nekatere predmete, naklen« v območju starega Ptuja; tako tolmači novi rimski napis, ki je bil v juniju najden, model za pogače, skulpture in | relijefe v ptujskih mitrejih itd. — Milko Kos prispeva v razpravi »K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo« zanimive podatke o kolonizaciji šta-jersko-ogrske meje med Dravo in Rabo, ki se je začela po opustitvi madjarskih pustošenj. — Fr. 11 e š i č razvija »Etimologijo imena reke Pesnice« in najde nekaj podobnih imen na Poljskem (Piašni-ca) — Hinko Druzovič razpravlja o krajevnem izvoru dveh pergamentov s koralnimi notami, ki sta najstarejša glasbena spomina slovenske Štajerske. — Konservator Fran Štele je prispeval dve razpravi, izmed katerih je zlasti pomembna in temeljita »K stavbni zgodovini dominikanskega samostana v Ptuju«, druga pa je: »Umetnostna zgodovina v Ptuju po vojni«. — Dr. Al. Remec je razgrnil mnogo zgodovinskih podatkov o prezidavi minoritske cerkve in samostana v Ptuju ob koncu 17. stoletja. — Zanimiva je pesnitev Jurija Haupt-maniča o kugi, ki je razsajala 17. stol. v Ptuju; to je iz latinščine prevedel Anton S o v r e. — Dr. Fran K o v a č i č piše o zgodov. možnostih, da bi postal Ptuj škofijski sedež, kakor je bil za rimske vlade. — Janko Glaser poroča o prvih ptujskih tiskih ! Viktor Skrabar je prispeval življenjepis in dela Simona Povodna, velikega raziskovalca ptujskih starin, a Fr. Kotnik ptujskega kronista, patra Ludovika Pečka. Končno je pokazal Anton Oven vpliv Ptuja na umetniško delo Ksaverja Meška. Tako nudi ta zvezek »Časopisa za zgodovino in narodopisje« v resnici bogat pogled v pretekli jn današnji Ptuj, katerega pa še poveča izbor krasnih ilustracij, ki so knjigi dodane. Mariborska gledališče: XYZ V tej Klabundovi trodejanki se obdeluje polje trikota: grofica Y, grol Z in tisti nesrečni X, ki re je najprej na prebrisan način vsilil ter uveljavil kot grof Z, bil potem razkrinkan kot goljuf, se zadovoljil z vlogo pokornega sluge pri Y in Z ter si i nazadnje priboril kot pravi ljubi enec mesto v tem ' čudovitem trikotu, ki se ob zaključku tretjega de- janja konkretno zoblikuje. Y — X — Z. So pri Klabundu stvari, ki so onstran vprašanja sprejemljivosti ali nespre emljivosti. Igra je izvirno zasnovana ter prirejena. Videli smo jo v Mariboru že ob zaključku predlanske sezone, ko smo imeli v gosteh Boženo Kralievo. Dujšina in Grkoviča. Bil je lep večer v našem gledališču. Pa tudi v sredo zvečer so nam mladi, nadarjeni ljudje od dramskega krožka zveze mladih izobražencev pripravili lepo, učinkovito in v vsakem oziru sprejemljivo igro. Vodstvo je bilo v rokah gledališkega igralca Maksa Furijana, ki je uprizoritvi dal pečat zlitosti in kompaktnosti. Najmočnejša je bila ig a v prvem in tretjem dejanju, dočim je bilo v drugem opaziti rahlo upehanost. Nesporen oderski talent skriva v sebi Branka Rasbergerjeva (Y); na nekaterih mestih v prvem in zadnjem dejanju 6e je brezdvomno uspela nad običajno diletantsko stopnjo ter zbujala'* vtis preizkušene gledališke igralke. Tudi Bu-tolen (X) je talent in 6e je zlasti v prvem dejanju učinkovito razmahnil. Bil pa je precej močnejši ob koncu sezone 1933 kot Oskar v »Strahovih« kakor kot X v tej Klabundovi trodejanki. Bilo bi treba še nekaj poizkusov, da bi bilo videti, v kateri smeri lahko najuspešneje usmerja svoj oderski talent. Pa tudi Tone Starec (Z) in Florjančič (sluga) sta z dobro pretehtano igro uspešno sodelovala pri tej predstavi, ki je zgovorno pričala o resnih umetniških prizadevanjih za oder sposobne mladine. —c Naši dramski Igravci bodo pokazali vilek požrtvovalnosti za procvit slovenskega Narodnega gledališča, ko bodo v nedeljo prvič, kar obstoja slovensko gledališče, v enem dnevu trikrat nastopili in sicer: ob treh popoldne bodo vprizorili v drami veseloigro »Okence«, v operi burko »Turške kumare«, zvečer ob 20 pa zopet v drami Shavovo »Sveto Ivano«. To je za tako majhen zbor dramskih igravcev. kakor ie naš. edinstven primer mat* Ijivosti, zmožnosti in požrtvovalnosti. Tam za turškim gričem P ab e rhi s poli v A n It a r o Na bolgarskih tleh. Tudi prijetnih stvari se človek naveliča, ako iih je preveč. Tako je bilo z našim potovanjem. Saj ni ravno neprijetno potovati v prvem razredu brzega ali ekspresnega vlaka — s sladko zavestjo, da se voziš zastonj. Toda, kar je preveč, je prevečl Pomislite: iz Ljubljane v Belgrad 11 ur, od tam do Sofije 13 ur, iz Sofije do Carigrada celih 23 ur in do Ankare še 16 ur! In nazaj ravno toliko. Tu so seveda vštele že kar obvezne ure zamud, s katerimi moraš računati takoj, ko se posloviš od Caribroda in pa neznansko dolgo čakanje na bolgarskih, grških in turških obmejnih postajah. Clo- Bolgarske kmetice vek postane nervozen. Razdraži ga sprevodnik, ki povpraša po vozovnicah, razjezi ga potnik, ki zvedavo poškili v kupe. Možgani ti otope. Mora biti že kaj posebnega zunaj, da se ti zljubi odpreti okno in opazovati pokrajino, življenje laka je bila približno naša družba, ko smo se po slovesu od Carigrada vozili proti bolgarski meji. Bila je noč. Vsak je dremal v svojem kotu in na nešteto načinov pioskušal, kako bi iztegnil svoje krače, da bi jih ne pomolil ravno svojemu sosedu pod nos. Edirne — Odrin! Pozdravljeno staro gnezdo, pozdravljeno pozorišče hrabrih bojev za svobodo balkanskih narodov! Za nas pomeniš zopet kapljo bridkosti. Ti si Scila, bolgarski Svilengrad pa Ka-ribda. Zopet bosta stisnila naše izsušene denarnice za par sto drahem, ki jih bo treba odšteti za preklicano grško progo. Naš kupe je izvoli! mojo osebico, da uredi zadeve z Grki, oziroma s Francozi, ki so lastniki te proge. Pometeino zadnje lire iz žepov. Treba jih je spremeniti v drahme. To ti z nedopovedljivo ljubeznivostjo napravi Grk, lastnik beznice, ki se ji pravi Kolodvorska restavracija. Drobiža nima, le debel denar! Zamenjati moraš več ko rabiš. Kako zamenjaš pri Grku, ni treba razlagati. Kupiš vozovnice. Ostane ti pest grškega papirja. Kaj češ ž njim? Greš zopiet h Cirku in zamenjaš drugič — v bolgarske leve. Odri le je drugič! Naročiš čašico pristnega grškega konjaka. Poživi te, kot bi piozobal pest vitaminov. Za sjximin še zavojček grških cigaret in steklenico vina. Dobro je grško vino; ni ga pokvarila še človeška zloba. Takega so menda srkali Homerjevi junaki. Ob taki kapljici bi človek kmalu doživel na lastni koži. kaj "j^mislil stari pevec, ko je svojim junakom prideva! epiteton otv^papeiaiv ali /. g jlapv' Sicer pa, zbogom Homer in Grška, morda se vidimo drugič! Vlak vozi po močvirni in zanemarjeni dolini reke Marice. Povsod vidiš žandarje, vojake, finan- Kaj pravite? Tam nn Hrvatskem trgu je bilo. Ljudje so postajali in opazovali delo na novi tramvajski progi. Na desni, proti Sent Petru vet skupin po 4 delavci s krampi, ki so enakomerno padati pod trat-nice in drobili gramoz. *Uudit...!< zavpije eden, ko se je s krampom po blatnih čevljih. «.... Ti ove krampove Tvoje.. .U zarohni drugi, ki mu je kramp obtital pod tračnico in je prišel iz takta. Srce ti zaigra veselja. Domačini so, ki so v težkih časih brezposelnosti našli dela, zaslužka in Icruha. Zopet je vse pomirjeno in izravnano. Tik, tek, lak, tok, pada orodje težakov in koplje kruh. Na levi, v Jeglitevi ulici, postavljajo lestve ob nove vodne droge in spenjajo nove vodne žice za eleklričm lok. »Longan's die Later oba!* slišimo v pravem prekkaravanikem narečju. »5majs?t's a pisl šotr ajneU, poveljuje drugi. tObr ciagn's doch, ciagn's doch, liom's ten goar ka frštond neU, se huduje tretji nad ljudmi, ki vlečejo žico in mrmrajo nekaj, kar je podobno krepki gorenjštini. Ti pa niso pri nas doma, prav gotovo ne! To so kvalificirani delavci, je odgovor radovednim gledav-cem. Aha! V teku dneva smo na lo zvedeli, da si je firma, ki je prevzela tramvajska dela in jih menda tudi pomagala financirati, izgovorila v pogodbi, da bo pri elektrotehničnih poslih rabila tudi svoje lastne kvalificirane delavce iz — tujine. Gospod urednik, povejte mi, kako je s lo retjo. Ali res trpimo pomanjkanje kvalificiranega in še visoko kvalificiranega elektrotehničnega osebja? To menda ne bo res, ko ste zadnjii pisali, da je samo pri nas nad jO inženjerjev brez službe. Zakaj pu potem naša nacionalna podjetja pristajajo na pogodbe, ki nam danes, danes prosim, gospod urednik, vsiljujejo tuje delavce. Kako imenujemo početje onih, ki kupne pogodbe izstavljajo v tuji valutO1 Če bi bili mi dosledni, bi tuja podejtja danes, danes prosim, gospod urednik, s hvaležnim srcem sprejela naša naročila in bi hvaležno sprejela naše kvalificirane delavce, ki bi bili ludi hvaležni. Če pa nimam prav, me pa podutite. Saj bom razumel! Da naj domačin vrti le kramp ludi nn svojih tleh! Jesenice Pevsko in glasbeno društvo »Aljaž« priredi v nedeljo ob 8 zvečer na odru Krekovega doma Schubert-Bertejevo opereto v treh dejanjih »Pri treh mladenkah«. Ilanerl poje gdč. Savinškova, Schubertova pa g. L. Noč. Prireditev obeta velik uspeli mladega glasbenega društva. V teku zadnjih dni je na Jesenicah zapadlo toliko snega, da so tovarniški delavci, ki stanujejo v bližnji in daljni okolici (nekateri prihajajo |x> več kot 15 km daleč) le s težavo ob pravem času prihajali na delo. Snežni plug, Ki je v stalni pripravljenosti poleg cestarske hiše, nemoteno sameva tam |x>d onim kozolcem, mesto da bi preoral sneg ter tako omogočil delavstvu, do bi moglo z manjšim naporom do svojih službenih mest. Eksplozije. V sredo dopoldne je v tovarni eksjilndirnl kotel-zbiralee za kisik. Pri tetn je v livarni napravili precej škode ter razbilo vsa okna. Človeških žrtev pa hvala Bogu ni bilo. carje, mejaše. V obmejnem ozemlju smo. V daljavi se na gorskem pobočju blesti ogromna črka B. Tam je bolgarska meja! Se petnajst, dvajset kilometrov se vozimo in v Svilengradu. obmejni bolgarski postaji obstojimo. Prijetno preseneti vsakega potnika prehod iz Turčije, oziroma Grčije v Bolgarijo. Tam je zemlja strašno zanemarjena. Redkokje vidiš površno obdelano polje. Povsod grmovje in divja pušča. Kot bi odrezal, izgine vse to, ko prestopiš bolgarsko mejo. Zdi se ti, kot bi prišel v skrbno obdelan vrt. Vsaka f>ed zemlje je naravnost vrtnarsko izkoriščena in obdelana. Vozimo se po najbogatejšem delu Bolgarije, jx> rodovitni dolini reke Marice, ki nas dolge ure zvesto spremlja. Narava se sicer že Eripravlja na zimsko spanje, vendar je vse še tako ujno in lepo, da se ti nehote izvije klic: kako lepo mora biti tu sjx>mladi in v poletju! Velik del ravnine pokrivajo vinogradi. Kmetje so v trgatvi. Dolge vrste deklet prepevajoč in vriskajoč obirajo bogato obložene trse. Previdno je treba trgati, najti grozdje ne bo šlo v prešo, ampak na inozemske sadne trge. Okrog 2500 vagonov grozdja so letos Bolgari izvozili! Kdaj bodo naši vinogradniki prišli do spoznanja, da je bolje prodajati sladko grozdje kot kislo vino? Med vinogradi se vrste obširne ploskve, obsajene s tobakom. Glavno obiranje tobaka je končano. Ljudje suše tobak, obešen v dolge vence, okrog svojih domov. Na polju samevajo gola stebelca s par listi in semenskimi glavicami. Vinograde in tobačne nasade jx>gosto presekajo obJirni, skrbno negovani rožni nasadi. Tudi ti so že dali gospodarjem svoje dehteče cvelove in njih plemeniti sok: rožno olje. Rožni grmiči žalostni samevajo. Le tu in tam gleda izmed rumenkastih listov zaostala cvetna glavica, kakor bi se s strahom ozirala na zasnežene vrhove Balkana, odkoder bo kmalu zapihala ledena burja in zamoril nežni cvet. Robovi in meje, koder bi človek pričakoval ničvredno grmovje, so zasajeni z murvami, ki dajejo hrano sviloprejkain. Okolice mest so odete z morjem krizantem. Da, Bolgari so vrtnarji, ki na celem svetu nimajo konkurence. Središče te krasne jx>kraiine je Plovdiv, starodavni Philippopolis. Že od daleč nas pozdravlja s svojih strmih gričev. Stotisoč prebivalcev ima v svojem okrilju. Je važno železniško križišče in industrijsko središče Radi bi si bili bolj natančno ogledali mesto, toda čas in suhe denarnice nam niso dovolile. Opazovali smo le življenje okrog kolodvora. Ena slika nam bo ostala dolgo v spx> minu: slovo armenskega katoliškega škofa od svojih vernikov. V Flcvdivu in okolici živi 6000 katoliških Armencev, ki so se rešili strašnega turškega klanja in uživajo sedaj na sicer gostoljubnih bolgarskih tleh grenek kruh beguncev. Tu imajo svojo cerkveno občino, svoje šole, svoja drušitva. Vse so-čuvstvuje z nesrečniki. Ravno one dni jih je obiskal njihov škof-mučenik. Stotine jih je prišlo na kolo dvor, da se poslove od častitljivega starčka. Vse se gnete okrog svoiega pastirja in mu poljublja roko. In ko se vlak premakne in sivi nadpastir dvigne roko v blagoslov, zajoka vsa osirotela čre-dica, ki ninia doma in domovine. In spomnili smo se sulic na Kemalovi zastavi: nacionalizem, lai-cizem . . Večer se bliža. Vozimo se po ozki dolini strmo navzgor. Okolica je polna toplih zdravilnih vrelcev. | Ob izvirkih nastajalo moderna kopališča. Vedno 1 nove stavbe rastejo iz tal. Vlak dirja po dolgem 1 klancu navzdol. Na ravnini smo ki jo v ozadju i obroblja morje luči — Sofija, bolgarska prestolica. Koledar Sobota, IS. novembra: Odon, opat; Roman, mu-čenec. 70 let Smoletove Minite Danes obhaja Minka Smole, priznana instruk-torica in vzgojiteljica v Skofji Loki, svojo sedemdesetletnico. Večji del svojega življenja je posvetila moški mladini iz Škofje Loke in njene okolice. Vsak dan med šolskim letom prihaja v njeno stanovanje nad Plantaričevo kavarno jx> trideset do štiri deset dečkov, da se pri njej uče. ona pa jih pri učenju nadzira ter jim pomaga, jih pohvali ali pokara, Kakor pač kdo zasluži Izmed mlajših škofje- Novi grobovi J V Stražišču pri Kranju je nenadoma umrl ob Bajželj, posestnik in trgovec. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne na farno pokopališče v Šmartnem. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje! + Na Viču je umrl včeraj ponoči poštni uradnik g. S v e t 1 i č Ivan, dober prijatelj našega lista. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne. Blag mu spomin — žalujočim naše sožalje! Celje PRECIZNA URA NUDI TRAJNO VESELJE Ostale vesti — Župnim uradom lavantinske škofije. Zadnjič ste prejeli neko pošiljaiev, kjer je manjkala franki-rana kuverta za odgovor. Vsem, ki bodo poslali sporočila, bomo poštnino piovrnili. Uprava Slov. gospodarja. — Polovična vožnja k mariborskim slavnostim ob 15. obletnici osvoboditve Maribora je dovoljena za čas inkluzivno od 18. do 24. novembra. Na od-hodni postaji se kupi cela vozovnica, s katero se potem gostie brezplačno vračajo domov. Na odhod-ni postaji naj si potem dajo vozovnico potrditi s' pečatom. Polovična vožnia je veljavna samo na področju dravske banovine. — »CERNETOV POSLOVNI KOLEDAR, POSLOVNI ADRESAR JUGOSLAVIJE 1934.« — Nesreča v gozdu. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali 26 letnega delavca Josipa Haceta iz Tunjic pri Kamniku. V četrtek dopoldne je sekal v drevje ter ga je pri delu oplazila veja in mu zlomila desno nogo. — V Šibeniku so vse ulice pod vodo. V Šibe-niku in okolici že dalj časa dežuje, tako da so močno narastle reke in potoki ter preplavila bregove. Poškodovanih je mnogo cest in potov in tudi v Šibeniku samem so vse ulice pod vodo, ki vdira tudi v kleti. Dežuje pa še vedno. — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdihovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. — 13 letna nevesta. Te dni je bil v Beranah sklenjen redek zakon. Vzela sta se diplomirani dijak trgovske akademije Bogdan Djanič in Košara Sajčič, ki je stara šele 13 let. Kosala je sirota in jo je vzgajal stric, ki je odklonil Djaniča, ko je prišel prosit za- Kosarino roko, češ, da mu tako mlade ne more dati. Bogdan pa ni odnehal in naposled je tudi stric pristal na ženitev. — Za liturgično gibanje, ki se je povsod v naših krajih započelo, je zelo primeren molitvenik »Red in pravilo maše — z vlogami«. Za V6e nedelje in praznike leta so zdaj masne molitve v skupnem molitveniku zbrane in v ličen ovitek povezane. Za vsakega vernika je to zelo primerna mašna knjižnica, ki jo lahko sam pri maši rabi in tako najbolj sledi liturgiji cerkve. Molitvenik se naroča v Misijonski pisarni v Ljubljani, Se-meniška 2-11. Cena molitveniku je 20 Din, pri naročilu 10 izvodov skupaj se dobi 1 izvod povrh. — Istotam se dobe tudi nevezane vloge za posamezne nedelje in praznike po 25 par, pri naročilu najmanj 20 izvodov pa po 20 Din. Vsak pa si lahko še posebej nabavi drobno knjižico »Red in pravilo maše« brez vlog po zelo ugodni ceni po 2 Din in pri naročilu 20 izvodov po 1.50 Din. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica od- & Vokalno instrumentalni koncert bo priredilo tudi letos na praznik narodnega Zedinjenja (TI). Pri koncertu bo sodelovalo okrog 90 pevcev iu pevk ter 30 godbenikov. ». UllSnilf. Cel|€, Cankarjeva 4 ima v zalogi pletenine iz navadne do najfinejše volne. - Naročila izvršuje po želji v 48 urah. & Plinski bombni napad. V Celju se bo vr.šii poizkusili plinski bombni napad v sredo, dne 22. t. in. v času od 2 do 4 popodne. Prihod bo naznanjal plat zvonu v vseh cerkvah iu piskanje tovarniških siren skozi 5 minut. Plinski alarm bodo naznanjali zaporedni udarci nu 3 zvonove v farni, evnngeljski in cerkvi sv. Jožefa, najprej na veliki, nato na srednji in končno na mali zvon. Konec plinskega najiada bo naznanjalo neprestano zvoneuje po vseli cerkvah in pisk tovarniških siren skozi 3 minute. Včeraj ob 2 popoldan so bili preizkušeni zvočni znaki za vežbo v zračnem napiidu na Celje. & Šport v nedeljo. V nedeljo ob pol 3 popoldne bo na G lazi j i prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Atletikom. Ptuj Nagle smrti je umrl Jakob Horvat, |>osest-ii i k v Mosteli |>ri Sv. Lovrencu v Slov. gor., star si-t let. Pokojni je bil znan in obče spoštovan posestnik in oče odvetnika dr. Antona Horvata v Ptuju. lil a p mu sponi i ii! Žalujočim naše sožalje! Stanje posestnika Alojzija Ferka iz Dr-stelje, ki je — kakor smo poročali — dobil s sekiro smrtnonevarne poškodbe na (tlavi, se je poslabšalo. Preiskovalni sodnik dr. Gorup se je radi tega moral [Kidati v bolnišnico, tla ranjenca zasliši. Napadalec je znan in se zasleduje. Si. Vid nad Ljubljano Dijaški dramatski krožek v zavodu sv. Stanislava v št. Vido nad Ljubljano vprizori v nedeljo, 11). novembra ob 4 popoldne dramatično legendo »Sv. Vid«. — V petih dejanjih se bo na zgledu mladega Vida pred vami razgrnilo življenje, boji in zmage prvih kristjanov. — Med odmori igra dijaški orkester, ki ga vodi prof. M. Tome. — Vstopnice bodo v predprodaji v soboto in nedeljo dopoldne v trafiki gdč. Ivanke Zakotnikove v St. Vidu: pred igro pa v zavodu. Cene sedežev: 10 Din, 8 Din. 6 Din: stojišče: 3 Din. Vsi prijatelji zavoda ter gledališča, [»osebno pa še Šentvidčani, najvljudneje vabljeni! Spod: pol loških mož in fantov jih je malo, ki bi ne bili vsaj ; ^tVteTo in^olViša kVvnTob^k par let deležni njenih instrukcij. Nekateri izmed K _ Avtor,odjetje Pečnikar naznanja, da je z - .., v , , -., . . .. - ,.,.,. - n,ivir.>u Ki c ■ KvumoJ mu iia,,|a. ua c njih so ze duhovniki, profesorji, razni uradniki al. | 15 nov ysle'd nefrekvence in sjabih Cest začasno pa zavzemajo druga važna tn odlična mesta. Vsi se še radi spominjajo, kako so se hodili k »Smo letovi trajli« učit; nekateri jo v znak hvaležnosti še lupatam obiščejo ali pa ji kaj pišejo. In ona t,, , - ir'lo ..... tudi zasluži, da so ji hvaležni, saj se z veliko ljubeznijo žrtvuje za svoje dečke Vzgaja jih v krščanskem duhu ter moli z njimi skupno, kadar pokliče zvon k molitvi. Glede izobrazbe ne zaostaja za drugimi loškimi damami, saj obvlada poleg slovenščine še več drugih jezikov in tudi v glasbi je dobro izvežbana. Čeprav je glede življenjskih potrebščin navezana le na dobrotljivost božje Previdnosti, vendar ima še vedno kak milodar za vse tiste siromake, ki potrkajo na njena vrata. Njena prijaznost in njena skromnost sta ji pridobili splošno spoštovanje pri loških prebivalcih. Za svoje nad 40 letno izobraževalno in vzgojno delovanje ni dobila do sedaj nobenega javnega priznanja, niti ji ni zagotovljena kaka pokojnina. Zato j prenehalo z vožnjo na progi Ljubljana—-Sušak, , ter na progi Novavas—Stari trg—Igavas. Dalje je , na progi Ljubljana—Grosuplje ukinjena vožnja z I odhodom iz Grosuplja ob 13.45, ter z odhodom iz Ljubljane ob 18.00 zvečer. — Ljubljanski reševalni avto je te dni izgubil nekje blizu Slovenske Bistrice in Konjic pločevinasto okroglo in ponikl.jano držalo za rezervno kolo. Za najditelja nima držalo nobene vrednosti, pač pa za reševalno postajo. Pošteni najditelj naj sporoči svoj naslov reševalni j>ostaji v Ljubljani. — Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju. bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz-Josef« voda izborno toli važno delovanje črevesa Naznanila 0 Služkinje! Obveščamo vse služkinje, da se prične poučni nemški tečaj za služkinje prihodnji četrtek, to je 23. t. m. ob pol 9 zvečer. Vršil se bo v »Služkinjskem domu«, Želimo, da se javijo vse dosedanje učenke in vabijo se tudi nove. — Po-selska zveza. Zadobrova-Sneberje. Na željo ljudstva se ponovi danes 18 nov. igra Martin Krpan ob 7 zvečer v gasilnem domu v Zadobrovi. — Gasilci. Naše dijaštvn J. K. a. d. »Danica« javlja, da bo njen redni scmestralni občni zbor dne 20. nov. ob 14 v lokalu »Danice«, Vegova 8. Dnevni red običajen. Cerkveni vestnih Kriianska moška in mladeniška kongregacija proslavi jutri v nedeljo svoj drugi družbeni praz-niik. V družbeni cerkvi križanski bo v to svrho zjutraj ob šestih sv maša z govorom in skupno obhajilo, zvečer ob 6 pa slovesen zaključek celodnevnega češčenja. Prosimo polnoštcvilnol Cerkev M. B. ▼ Križankah. Jutri, na praznik sv. Elizabete (redovna svetnica križniškega reda), celodnevno češčenje presv. R. T. Po pridigi (ob pol 11) slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa in hon. " ......Jos. Gruber. Po gradualu: »Ego vanje ni dobila do sedaj nobenega javnega pri znanja, niti ji ni zagotovljena kaka pokojnina. Zate ,____,__________ pa ji ob njeni sedemdesetletnici želimo, naj ji ljubi B. M. V , zložil Bog poplača vsa njena dobra in plemenita dela s sum panis vivus«, zloži! Ign. Hladnik; po ofertoriiu Ipm itn in nliratii fa li,,i: ____A • f>i ■ leni, da jo ohrani še tudi naprej čilo. svežo in zadovoljno ter ji po končanem'življenjskem trudu podeli pokojnino v nebesih. M. T. Anima Christi sanctifica me«, »loži! 1. Schweitzer. Po maši: »Sv. Elizabeta kneginja«, zložil p. Hugolin Sattner. Zadnja ligina tekma v Ljubljani Jutri se srečata na igrišču Primorja belgrojska Jugoslavija in ASK Primorje. Državno ligitio tekmovanje se po malem zaključuje. V Belgradu nastopita BSK. in Gra-djanski, v Zagrebu Concordia in Hajduk, v Ljubljani pa Primorje in Jugoslavija. Nas zanima predvsem tekma med našim reprezentan-tom in belgrajsko Jugoslavijo, ki bo brez dvoma ena najvažnejših tekem v zgodovini slovenskega nogometa. Na drugi strani bo pa to zadnja ligina tekma, ki jo bomo videli v Ljubljani v letošnjem državnem prvenstvu. Zato vlada za to srečanje izredno veliko zanimanje v vsej naši javnosti. Upajmo, da v nedeljo ne bo odšlo športno občinstvo razočarano z igrišča. Naši fantje |>a naj dokažejo, da je to zadnja tekma samo v tej sezoni — drugo leto se bodo pa s podvojeno silo vrgli v borbo v novem državnem prvenstvu. Čudno se nam zdi. da sodnik še sedoj ni določen, in to tembolj, ker se je običajno določil za take tekme že par dni |>rcjo. Pričakujemo pa, da bo poverjeno vodstvo te tekme sodniku, ki bo užival zaupanje obeh moštev. Vstopnice se dobijo že v predprodaji in sicer v trgovini Baragu v nebotičniku in v trgovini Banjai no Miklošičevi cesti. Da ne bo v nedeljo prevelikega navala pri blagajni, se cenj. občinstvu priporoča, da si jih preskrbi že v predprodaji. * Tekma moštev za pokal SK Ilirije. Službeno. Ker je slabo vreme onemogočilo odigranje drugega kola v nedeljo 12. t. m., se igra isto v polnem obsegu v nedeljo 19. t. m. Igrajo ob pol 9 igrišče Ilirija Reka : Slovan, sodnik g. Kušar, služba g, Dor-čec. Ob pol 11 igrišče Korotana Korotan : Grafika, sodnik g. Gaiič, služba g. Skalar. Tekma Ilirija 1 : Ilirija H se igra v torek ob 15. Igra se v vsakem vremenu v kolikor drugače ne odloči službujoči odbornik na licu mesta. Igrati je točno ob določenem času. ' ASK Primorjo (smučarska sekcija). Cdmna-stično-smučarske vaje se vrše odslej tudi ob nedeljah dopoldne od 10—12 v telovadnici na učiteljišču, tako, da se vrši tečaj sedaj dvakrat tedensko in sicer ob četrtkih od pol8—9 zvečer ter ob nedeljah od 10—12 dopoldne. Vsi udeleženci tečaja so opozarjajo, da se prične tečaj že z jutrišnjo nedeljo. Seboj je prinesti — kakor običajno — primemo tel. obleko in tel. čevlje. Začetek točno ob 10. Novi člani se sprejemajo istotam. SK Grafika. V nedeljo, dne 19. t. m. igra naša rezerva ob pol 11 pokalno tekmo z rezervo SK Korotana na Rakovniku. Postava moštva bo jutri v časopisih. ★ Protest Švice proti Romuniji, ki ga je — kakor smo že poročali — vložila švicarska nogometna zveza na FIFO v zadevi odigrati,ja izločilne tekme za svetovno prvenstvo, je dvignil v švicarski žtir-nalistiki precej prahu. Značilno je, da je celo švicarski tisk proli svoji nogometni zvezi, češ, bolj >nobeI« bi bilo, če bi vložila protest pred tekmo, in ne šele poleni, ko ni dosrgla zaželjenega uspeha. Pritožba je vložena radi igralca Baratkyjn. ki po tozadevnih pravilih Je ne bi smel igrati za Romunijo, ker je še lansko leto igral v madjarski reprezentanci. Sc vedno plavajo. V Kraljevem Gradcu !fal. republika) so se vršile pred kratkim nacionalne plavalne tekme, pri katerih je bilo postavljenih več novih čsl. rekordov in pri katerih so bili doseženi naslednji rezultati: 200 m prosto, dame: Freund 2:55.6: štafeta 3X100 m: P. T. E. Bratislava 3:45.6; štafeta 4X50 m prosto gospodjet Hagibov 1:55.9; 100 m prosto dame: Macenauer 1:23.9; 100 m prsno gospodje: Rrber 1:19.6, nov čsl. rekord; 400 m prosto gospodje; Getreuer 5:28.2; 200 m prsno dame: Hanke 3:17.9. nov čsl. rekord; 100 m hrbtno dame: Freund 1:26,6, nov čsl rekord; 100 m prosto gospodje: dr. Steiner 1:01.4, izenačen čsl. rekord, V vvaterpolu je premagal Hagibov—Brno z 5:0, Spar-ta—Brno 14:0, Hagibov—C. P. K 5:3. Kaj bi počel z glavnim dobitkom? Osem odkritosrčnih angleških odgovorov na gornje vprašanje Oni dan smo v »Slovencu« videli sliko družine francoskega brivca, ki je od veselja, da je zadel glavni dobitek, vsem obiskovalkam njegovega lokala tisti dan brezplačno napravil trajne kodre. To gotovo ni veliko, zato poslušajmo, kaj so na gorenje vprašanje velikega angleškega lista odgovorili njegovi naročniki. 1. Neka žena piše: Razume se, da bi me tak dogodek spravil v največjo ekstazo, a nc za dolgo. Privajena sem namreč mirnemu življenju v samoti, sama zase. Ko pa bi zadela glavni dobitek, bi me nadlegovali predvsem fotografi, reporterji, prihajali bi siromaki, oglašali bi se razni zavodi, oddaljeni ali cclo samo namišljeni sorodniki. Od vsepovsod bi dobivala pisane prošnje za posojila, goljufi bi skušali izvabiti iz mene čim več mogoče in tudi ženitbenih ponudb ne bd manjkalo. Postala bi nemirna in nezaupljiva in končno pričela morda celo vsevprek sovražiti Domišljala bi si, da vsak človek, katerega bi srečala, hlepi samo po mojem denarju. Niti resnično pomoči potrebnim ne bi verovala in ponoči bi se bala tatov. Tako bi premoženju sledilo prokletstvo, moje življenje bi postalo neznosno in da bi v meni zopet zavladal mir, bi ves denar podarila domu za bolne in siromašne služkinje. Bila bi zopet uboga, toda — srečna. 2. Drugi pravi takole: Prvo, kar bi storil, ko bi zadel glavni dobitek, bi bilo, da bi zbral vse avoje tovariše, prijatelje in druge, jih primerno oborožil, s posebnim vlakom prepeljal v London, nakar bi naskočili spodnjo zbornico. Vse državne poslance in lsnuhe bi pometali ven in jih pretepli, nakar bi sedli na mjihova mesta. Nato bi se pričelo. Ukinili bi vse zakone, ki favorizirajo veleposestnike in lorde, mižal bi davek na pivo in razne potrebščine, katere potrebuje delovno ljudstvo. Razveljavil bi zakon o ženski volivni pravici, možem bi dovolil, da smejo lenobne žene priganjati k delavnosti, prepovedal bi, da bi se tašče smele vmešavati v družinske zadeve. Denar za šolstvo bi se ne smel več nesmiselno razmetavati kakor se to dela dandanes s tem, da se šolska mladina uči brezkoristnih stvari, katerih nikdar v življenju ne potrebuje. Nato bi se umaknil ter živci v miru, seveda: vedno kanon poleg sebe. 3. Tretji takole misli: Nekje vzhodno Bornea je majhen otok, na katerem se v morskem vetru zibljejo palme. Ako bi zadel glavni dobitek, bi ku-pd ta otok ter pod strokovnjaškim vodstvom naselil tam toliko zapuščenih in zanemarjenih otrok, kolikor bi mi bilo mogoče. Pol leta bivanja na tem otoku bi otrokom vrnilo zdravje, imeli bi zadosti hrane, mnogo solnca in bili bi brez vsakih skrbi. Po šestih mesecih bi jih zamenjal z drugimi. Kaj bi imel od tega? Srčno zadovoljnost, da sem vsaj za nekaj časa otrokom dal vse, česar si otroška duša sploh more želeti. 4. Četrta bi tako napravila: Eno samo željo imam. oziroma bi jo imela, ako bi zadela glavni dobitek. Poiskala bi najboljšega zdravnika na svetu. kateri bi moral ozdraviti mojo bolno mamico. ^B*"skoraj deset let leži v postelji in noč in dan ječi radi bolečin. Hudo mi je, ko jo gledam tako trpečo in vzdihujočo. O, kako rada bi ji pomagala, pa ne morem, stara sem šele 16 let in skrbeti moram za svojo ubogo, dobro, bolno mamico. 5. Peti ni tako plemenit: Ako bi zadel glavni dobitek, bi predvsem kupil nekoliko dinamita in močno sekiro. Šel bi najprej po svojem stanovanju in razsekal mize in črvive stole, ranbil bi sliko tete Mice, ki »nas ne more«, z eno besedo, odstranil bi vse, kar mi že leta povzroča le nejevoljo. Nato bi prišel na vrsto dinamit. Šel bi v stanovanja vseh sosedov in razstrelil vse gramofone in radioaparate, ki so že toliko škodovali mojim živcem. Z veseljem bi vsem poravnal škodo, ki bi jo napravil, nato pa kupil jahto, s katero bi se odpeljal daleč, daleč venkaj na široko morje, tako da bi bil stotine kilometrov proč od radioaparatov in gramofonov, ki bd se spet pojavili v stanovanjih mojih sosedov. Najbrž pa bi bili vsi ti instrumenti še za nekaj stopinj močnejši ko oni, katere bi prej razdejal. 6. Šesti ima tole dobro volijo: Izšel sem iz ro-dovine za pravi ji v cev, moj oče je bil tak in tudi njegov oče je bil znan zapravljivec. Nii težkega ni bilo zame, da sem tudi jaz posnemal s\o'a prednika. Imel sem dober, da, skoraj sijajen zaslužek, a vse sem sproti zapravil Posledice so se kmalu pokazale. Dane« sem star 46 let in beračim za delo. Ako bi torej zadel glavni dobitek, bi po dobljenih izkušnjah pričel drugače. Zagotovil bi sebi in družini brezskrbno bodočnost, »pomnil pa bi sc tudi vseh prijateljev in dobrotnikov, katerri so mi na katerikoli način pomagali v moji brezposelnosti. Potem je tam doli pri Sydenhamu majhna bolnišnica, v kateri sva z ženo štiri težke ure čakala na izid operacije najinega sinka. Ta bolnišnica niima dohodkov in je v stalni krizi. Skušal bi po svojih močeh zmanjšati skrbi v< dstvu tega občekoristnega zavoda. 7. Tale je videti dobrega srca, ko pravi: Sem eden izmed onih, kd ne verujejo, da bi mogel denar osrečiti človeka. Vendar pa si želim glavnega dobitka, da bi poplačal neko dobru delo, kd mi ostane nepozabno. Pred dvajsetimi leti bi moral eden izmed uradnikov neke trgovske pisarne venkaj v skladišče ter tam ostati in trdo delati. Eden izmed teh dveh je bil moj oče, oni drugi pa njegov starejši tovariš, kd je bil pač upravičen, da kot starejši ostane v pisarni. Ta pa je vedel, da bd se slabo zdravstveno stanje mojega očeta ne skladalo s težkim delom in da bi najbrž postal brezposeln, zato se je žrtvoval, prijel sam za ročno delo, mojega očeta pa pustil za pisalno mizo. Moj oče je že uirarl, oni pa je še vedno pri svojem delu v skladišču. V majhen znaik hvaležnosti bi temu plemenitemu človeku in nj-agovi družini zagotovil brezskrbno življenje na stara leta. 8. Kakor tale osmi, bi storil mnogokateri, čeprav bi bilo to dejanje neplemenito: Nenadno bogastvo, ki bi mi ga donesel glavni dobitek, bi me najbrž nekoliko zmedlo. Napravi! bi tako, kakor večina drugih, ki bi prišli na tako lahek način do premoženja. Vtaknil bi v pest eno desetino glavnega dobitka ter sc podal v tujino, kjer bd poiskal razkošno zabavišče. Tu bi pil, jedel, igral, skupaj s tovariši, katerih bi mi ne manjkalo Ko bi mi denarja zmanjkalo, bi se vprašal, ali sem imel užitek, ali ga nisem imel. Ako bi se odgovor glasil na da, potem bi si dal poslati še ostali denar ter ga zabil v pol leta. Iz gornjih primerov je razvidno, kako različni ljudje so na svetu in kako različnih misli. Japonske šolarice se uriyo v vojni obrti. Japonci vadijo moško in žensko mladino v streljanju lei nočejo izveibatd ves narod za vojno. O najstarejšem zrakoploveti Dne 11. novembra je »Slovenec« poročal o »najstarejšem zrakoplovcu _ Japoncu«. Okrog leta 1733 je Japonec Kokič izumil zrakoplov. A vendar ni bil ta Japonec najstarejši zrakoplovec. To velja morda le za Japonsko. i Nočem govoriti o Tarenčanu A r h i t i , ki je izdelal v prvi polovici IV. stoletja pr. Kr. (okrog leta 370) goloba in ga napolnil s plinom (zrakom), tako da je vzletel. (To poroča Gelij v »Noctes atti-cae« v 2. stoletju po Kr.); pač pa moram omeniti jezuita Frančiška L a no, ki je vzbudil leta 1670 veliko pozornost s svojo idejo zrakoplova, ki naj bi ga nosile brezzračne pločevinaste krogle. To se razklada v njegovi knjigi »Prodromo«, izdani v Bresoid 1670. — S tem je dal pobudo za uporabo Arhimedovega principa. Leta 1709 je vzletel s takim zrakoplovom Portugalec Lovrenc G u s m a o vpričo kralja Ivana V. v Lizboni. Vzlet ni povsem uspel, ker je zadel ob neki napušč kraljevske palače. Ta izum so sprva zelo hvalili, pozneje pa zasmehovali; ker ga ni nihče zboljšal, so ga naposled pozaibdld Pol stoletja za Kokičem (1783) je pa napolnil Jacques Etienne Montgolfier v Annonayu na Francoskem balon z gorkim zrakom ter se vzdignil do višine 500 metrov. Znand sta tudd grški bajki o Dajdalu in Ikaru teir staronemška bajka o kovaču Wk>lantu. Vse tri nam dokazujejo, kako stara je želja človeškega rodu, da bi obvladal zrak kakor ptičii. E. K. Gospodična policijski častnik Leopard — kralj mode. Trgovci s kožuhovinami de- ! lajo reklamo za leopardovo kožo, katero bogatim j damam priporočajo za zimo. Na sliki vidimo plašč, i jopico in ovratnico iz leopardove kože. Dama, ki bo kaj takega nosila, pač ne bo mislila na soljudi, ki jih zebe. Nevaren blaznež Kakor poročajo iz Katovic na Poljsikem, se je v kraju Čelade blizu Katovic dogodila tale strašna tragedija: Mdhel Mazur, ki ima ženo in dva nepreskrbljena otroka, je te dolgo časa brez dela in brez vsakega zaslužka. Čeprav je star šele 28 let in je iskal službe vsepovsod, je vendar bil v največji bedi To ga je tako potrlo, da je nenadno znorel. Zgrabil je težko gorjačo in začel z njo udrihati po svoji ženi, po svojih otrocih in po svojih starših, ki pri njem stanujejo. Svojci, izmed katerih so nekateri prav hudo ranjeni, so mu komaj ušli ter obvestili policijo. Blaznež pa je medtem na drobne kosci razbil vse borno pohištvo. Ko je vdrla v stanovanje policija, je Mazur skočil skozi okno pritličnega stanovanja in zbežal na cesto, kjer je vsakogar, kogar je srečaj, s težko gorjačo treščil po glavi, šele po dolgem zasledovanju ga je policija končno prijela in ukrotila. Nesrečni Mazur je v svoji blaznosti hudo poškodoval deset oseb. Pred nekaj tedni je v mestu Stoke na Angleškem prišla, malo preden se je začela predstava, v ondotni veliki kino mlada dama v uniformi ženskega policijskega častnika. Bila je silno energična in je izjavila lastniku kina, da mora preiskati sumljive goste. Na njeno željo so morali začetek predstave za četrt ure odgoditi, da si je medtem gospodična policijski častnik lahko ogledala vse ženske, ki so prišle v kino. Končno je zagledala elegantno oblečeno damo, ki je nosila mnogo dragocenosti na sebi. Tiho jo je pozvala, naj gre za njo ter jo odpeljala v prazno sobico, kjer ji je pobrala vse dragocenosti. Potem pa je vso zmedeno žensko pustila tam, sama pa je izginila. Dva tedna nato se je gospodična policijski častnik oglasila pri bogati gospej in jo v strogem uradnem tonu vprašala, ali je njena hči doma. Hčere pa ni bilo doma. Uniformirana obiskovalka je povedala materi, da je njena hčd v raznih trgovinah napravila velike dolgove, ki jih ni plačala. Sedai so trgovci vložili proti hčeri ovadbo. Ona ima nalog, da njeno hčerko takoj aretira. Mati je bila kajpada vsa preplašena in je gospodično policijskega častnika s povzdignjenimd rokami prosila, naj jd ne dela sramote in naj hčere ne aretira. Rada bo plačala vse dolgove, kd jih je hčerka napravila. Uniformirana gospodična pa je izjavila, da tega ne sme storiti, ker s tem riskira svojo službo. Končno se je pa le udala in sprejela 10 funtov (blizu 3000 Din) odškodnine. Mati je biila vesela, da se je to uradovan,e tako srečno izteklo. Slednjič je gospodična policijski častnik prišla v veliko trgovino s tobakom, kjer je naročila veliko tobaka na račun policije. Trgovcu pa se je čudno zdelo, da mlada gospodična nima na sebi pravilne policijske uniforme, ampak le temnomodro bluzo s svetlimi gumbi. Njen odločni nastop izfejm-šenega trgovca nd mogel prevariti. Mož je gospodično policijskega častnika kratkomalo prijel in izročil policiji. Te dni je 16 letna Florenca Merwick _ tako se namreč piše — stala pred mladinskim sodiščem. Sedaj pa ni bila več tako samozavestna, kakor pri svojih policijskih nastopih. Pretakala je grenke solze in z njimi dosegla, da jo je sodišče sicer spoznalo za krivo, vendar ni izreklo nad njo nobene kazni. V teku prihodnjih dveh let mora biti deklič vsak dan ob devetih zvečer doma, Ako ne, tedaj zapade v pravi zapor. Sploh bi bilo za take mlade gospodične prav in dobro, ko bi bile v pravem času doma. Pa to ne velja le za Angležinje. »No, Iva, kaj vam pa je vedeževalka povedala?. »Veste kaj: povedala mi je, da bom še zelo srečna, preden umrjem. Rekla je, da se bo to tako gotovo zgodilo, da mi vrne denar, če ne bo res .... Pri kosilu. Mlada žena joče: »Menda si že vse pozabil, kaj nania je župnik govoril pri poroki Rekel je: Ljubezen vse veruje, ljubezen vse upa, ljubezen vse veže.« — »To je res! Ni pa rekel, da ljubezen vse poje.« Trii« romunski vojaški letalci bodo na športnih letalih v iužni dih pri Ai rilci. iredili skupen polet iz Kukarcšta v Kapstadt Dve sestri županji. (Jdstopivsi nadžupan v beth-nalu - Greenu pri Londonu izroča novo izvoljeni nadžupanji L. D. Penoley težko uradno verižico Za nadžunanjo stoji novo izvoljena županja Freda Penoley, ki pa je slučajno sestra nadžupanje. Za Angleže je to velika redkost. Pa tudi za nas. Rembrandt ukraden Iz Stockholma poročajo o ogromni tatvini, pri kateri so doslej neznani tatovi odnesli milijonski plen. Švedski inženjer Rasch je izdajal ogromne vsote za umetnine starih mojstrov. Te dni pa so neznani tatovi vlomili v njegovo stanovanje in mu odnesli slovečo Rrembrandtovo sliko »Jeremija objokuje propad Jeruzalema«. Samo ta slika je vredna 400.000 švedskih kron (nad tri milijone dinarjev). Neznani tatovi so sliko kaT izrezali iz okvirja. Inženjer Rasch je bil med vlomom doma in je spal. Tatovi so bili pa tako predrzni, da so prišli celo v inženjerjevo spalnico, prebrskali vse predale in z nočne omarice poleg spečega inženjerja pobrali vse dragocenosti Zanesli so se najbrž na trdno spanje avoje žrtve. Sodijo, da je dejanje izvršila mednarodna tatinska družba, ki je nekaj dni poprej vdrla v stanovanje vseučiliškega kanclerja, prejšnjega švedskega ministrskega predsednika Tryggerja. Domneva, da so ta vlom zagrešili mednarodni tatovi, se je uresničila. Kakor naknadno poročajo, sta v inženjerjevo stanovanje vlomila dva: nemški kovinar Ludvik Filip Blaach in Poli&k Woizdck Blaich, ki je 35 let star in že od meseca julija prebiva na Švedskem, je bil prijet v sredo dopoldne v Stockholmu. Njegova aretacija je bila precej burna, ker je morala policija streljati nanj. Poljak pa je medtem brez sledu izginil. Blaich je izjavil policiji, da je strokovnjak za dragocene kovine, medtem ko se Poljak Woizidk bolj razume na umetnost. Zato je tudd Rembrandtovo sliko vzel Poljak, on sam pe druge dragocenosti. In res so pri Bladchu našli ukradene dragulje, medtem ko o Rembrand-tovd sliki ni sledu. Blaich je tudi priiznal, da je bdi om tisti, kd je pred kratkim vlomil v stanovanje bivšega švedskega predsednika ministrskega sveta Tryggepustili. Promet je bil slab in je znašal na zagrebški borzi samo 100.000 7% invest. [X*. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 51.50 —55 (55), agrarji 27 den., vojna škoda 260 - 263, 12. 260—263, 6% begi. obv 36 den., 8% Bler. pos. j 37-41, 7% Bler. pos. 34- 39, 7% pos. DHB 46.5 d. ' — Delnice: Narodna banka 3750 den., Priv. agrar. banka 233—240, Imj>ex 50 den.. Trboveljska 100 do 120. Belgrad. Narodna banka 3760 —3850 (3750), i Priv. agr. banka 234-235 (234), 1% inv. pos. 52.50 1 bl„ vojna škoda 259.50- 200 (259.50), 12. 260- 261 (260, 259), 6% begi. obv. 37.10-37.15 (36.00), 8% Bler. pos. 37.50—$3.50, 7% Bler. pos. 33 -34 (33). Žitni trji Pri nadalje živahnem povpraševanju in kupčiji so ostale cene neizpremenjeue. Trgovina je živahna v vseh predmetih, le v stari koruzi jemalo zaključkov, ker je ponudba izredno slaba. Živina Mariborski svinjski sejem 17. nov. Pripeljanih je bilo 292 svinj; prodanih 104. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stare 100-115 Din, 7—9 tednov 120—150 Din, 3-4 mesece 200 250, 5—7 mesecev 350 400 Din, 8—10 mesecev 450- 560, 1 leto 600 do 750 Din, I kg žive teže 7—8 Din, l kg mrtve teže 9.50- 10.50 Din. Ptujski svinjski sejem 16. nov. jc bil razmero- ma dobro založen. Pripeljanih je bilo 208 rilcev, v. Cene: pršutarji 6.50—7 Din. pras do 12 tednov f>o kakovosti od 100—275 Din. Pri- med temi 68 prascev. polmastne 7—-8 Din za kg žive teže, prasci stari 6 hodnji svinjski sejetn bo v sredo dne 22. nov. Radio Programi Hadio-LiubUana/ Sobota, 18. novembra: 12.15 PloSče 12,45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.00 Plošče, stanje ceit 18.30 Zabavno predavanje (St. Biternik) 19.00 LjucUki nauk o dobrem in zlu (dr. Veber) 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.00 Šramelkvartet Dolui-šek 20.30 Fantje na vasi 21.00 Valčkova ura (Radio orkester in plošče 22.00 Čas, poročila, radiojazz. Nedelja, 19. novembra; 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (Pustišek) 9.00 Versko predavanje (dr. C. Potočnik) 9.30 Orgle (Blaž Arnič) 10.00 Prenos iz Maribora: Ob priliki proslave 15 letnice osvobojc-nja Maribora 12.00 Čas, reproducirana stara in moderna plesna glasba 12.30 Reproducirana instrumentalna glasba: koračnice 16.00 Iz sadjarstva in vrtnarstva III. (inž. Lukman 16.30 Citraiki klub »Vesna«, vmes reproducirana glasba 20.00 Operne arije s sprcmljevanjem radio orkestra [»je gosp« Pavla Lovšetova 21.00 Plošče 21 30 Cas, poročila 21.50 Koncert tamburaškega okteta 22.50 Reproducirana glasba. DrugI programu Nedelja, 19. novembra; Belgrad: 15.30 Tamburaški orkester 16.30 Arije h oper in operet 19.40 Violinski koncert 21.45 Koncert na ksilofonu — Zagreb: 14.45 Prenos s tekme Gradjanski—BSK 20.45 Koncert radio orkestra — Dunaj: 10.00 Klavir in orgle (Bach) 10.50 Klavirski koncert 14.00 Orkestralni koncert s solisti 15.30 Komorna glasba 17.00 Koncert pihalnega orkestra 19.00 Zborovski koncert 20.00 Narodna glasba — Brno; 18.00 Arije in romance 20.10 Vokalni koncert — London: 22.05 Orkestralni koncert — Praga; 9.10 Koncert za čelo 20.30 Trilogija o Napoleonu, Kyser — Rim; 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert 20.45 Koncert za harfo in petje (sopran). (Iz »Radio-Ljubljana«) i, :.: fe^j r- ■ ■ >■ ■ .V. V,,- v".. Aleksandra Kahmanova: Dijaštvo, ljubezen, 35 Ceha in smrt 23. aprila 1017. Začasna vlada se je z ganljivimi besedami obrnila na vojaštvo, naj nikar ne motijo prevozov. Vojaki namreč mečejo potnike iz vlakov, pobijajo okna in silijo strojnike, da vozijo tja, kamor zahtevajo. Vlada obeta vsem ubežnikom popolno ainne-•tljo. če se do 15. maja prijavijo, in celo zaradi prodaje erarične lastnine ne bodo kaznovani. Ta oklic je vzbudil pri vojakih veliko veselost; kolodvori in tudi mesto je polno ubežnikov. S častniki ravnajo vojaki strašno, skušajo jih žaliti, kjer le morejo. Vojak je pljunil častniku v obraz in je bil oproščen, češ, da ga je častnik izzival, ker je zahteval od njega, naj mu izkaže čast. častnik se je ustrelil in vojaki so govorili: »Je že prav, pes naj pogine kot pesU 24. aprila 1017. Današnje splošne dijaške skupščine ne boni pozabila svoj živ dan. Bilo je prvo zborovanje po revoluciji in razpoloženje na njem mi je bilo skrajno nevšečno. Razbrzdanost, la beseda označuje vse. Prva točka dnevnega reda je bilo vprašanje, ali imajo dijaki pravico, zahajati v profesorski zbor in glasovati. Zborovanju je predsedoval Gvozdjev, dijak z opičjim obrazom, namestnik p»ofesor Vere-Sčaginll Da je sploh semkaj prišel, se mi je zdelo Čudno, še bolj pa njegovo vedenje. Je to majhen mož z debelim trebuhom in velikansko plešo, prisodila bi mu petdeset let. Vedel se je silno uslužno, je bil z vsemi prijazeu, preveč prijazen in se je na vso moč prizadeval, da bi bil pri dijakih popularen. Začel je takole govoriti: »Moji veluepoštovani tovariši (besedo tovariši je posebno poudaril) dijaki! Zahvaljujem se vam za izkazano mi zaupanje. Prvikrat me je dijaški zbor izvolil v predsedstvo in ta dan mi ostane vse žive dni v spominu.« Priklanjal se je na vse strani kot glumee v cirkusu. Zgražala sem se in nisem mogla pojmiti, da more star profesor tako poniževalno loviti popularnost in to pred takšno druhaljo domišljavih zelencev! Pa pride še lepše. Nadaljeval je: »Neobhodno je jiotrebno, da so tudi tovariši dijaki navzočni pri zaprtih sejah profesorskega zbora. Ali morejo profesorji,« je vzkliknil vzneseno in razprostrl roke, »razumeti težnje in želje dijakov? Na Olimpu sede in niti ne slutijo, kakšno je razpoloženje dijaštva. Tovariši dijaki morajo biti zastopani v profesorskem kolegiju, da bodo popravljali napake tovarišev profesorjevi« Dijaki so kar tulili od navdušenja in razbijali s pulti. Za profesorjem je zahteval besedo Govorov, tisti, ki so bile vse dijakinje vanj zaljubljene in ga večina dijakov ni marala, ker je z njimi ravnal prestrogo in prešolsko. V snažni, brezhibno zlikani dijaški uniformi se je očitno odražal od večine dijakov, pri katerih je bila zdaj uioda, da so revolucionarno mišljenje dokazovali s tem, de so nosili rusko srajco. Iz klopi so nekateri zakričali: »Belosrajčnik! Svinja!« Govorov je pa začel, kot da m' slišal teh klicev: »Gospodu profesorju žal ne morem pritrditi.« »Tovarišu profesorju!« ie popravil profesor Ve-reščagin. »Gospodu profesorju,« je nadaljeval Govorov In besedo gospodu posebno poudaril, »žal ne morem pritrditi. Pregovor pravi: Posadi svinjo na stol, takoj bo skočila na mizo. Popolnoma sem prepričan, da dijaki ne moremo biti v profesorskem svetu. In če nas profesorji sprejmejo, sem prepričan, da bodo na zgubi samo dijaki. Čutili se bodo gospodarje, vsemogoče zahtevali in storili to, kar sem pravkar s pregovorom povedal. Prišli smo na vseučilišče, ne da profeserje poučujemo, ampak da se od njih učimo 1« Ko je končal, se je usedel. Dijakinje so ploskale, velika večino dijakov je pa začela strašno razgrajati. Najbolj je rjovel Utjakov, nerodni d: jck, ki vedno poseda v dijaškem uradu. Za njim je govoril Šapošnikov, tisti, ki ima Kristusov obraz. Penast je bil okrog ust in vsaka druga beseda je bila »revolucijska svoboda«. Iz njegovih besed bi se moglo sklepati, da se je zdaj sploh vse obrnilo, glavne osebe so dijaki, [»rofesorji se jim morajo pokoravati. Dijaki so doslej dovolj pretrpeli pod jarmom profesorjev, zdaj je Čas, da se list ob -no. Samo med dijaštvom je duh enakosti, svobivte in bratstva. Po dolgotrajnem odobravanju je bilo glasovanje. Z veČino glasov je bilo sklenjeno, zahtevati pripustitev dijakov v profesorski svet. Besedo zahtevati so podčrtavali. Druga točka dnevnega reda se je tikala izpitov. Zopet je prvi govoril Gvozdjev, ali pravilno rečeno, je rjovel in napenjal na vso moč svoje glasilke In hkrati tudi mišice na rokah: »Naši profesorji zahtevajo, da moramo v pičlem mesecu narediti izpite. Zdaj nI čas za izpite, med ljudstvo moramo, med delavce, med kmete, da jim pojasnimo, kaj jim je prinesla revolucija! Oblast bogatašev je na tleh! Začela se je oblast ljudstva I Ljudstvu moramo pomoči, ki še ne zna rabiti svobode, ne jia sedeti pri knjigah, pri neumnih ,špehih'l Življenje je naša knjiga, svoboda, enakost in bratstvo, to je naša vesti Maščevanje za vse, kar jo bilo včeraj, to je naše geslo v boju za jutri! Kdor naredi letos spomladi le en izpit, ga vpišemo v črno knjigo dijaštva, ga izključimo iz vseh naših društev in imena teh izdajalcev naznanimo vsem vseučiliščem!« Tedaj sem jaz vstala in rekla. »V imenu dijakov zgodovinsko-filološke fakultete izjavljam, da nas nihče ne more siliti, da 9° odpovemo izpitom, mesec dni jired terminom. Iz samih besed še ni nikoli nič nastalo. Študirali smo vso zimo in bomo izpite delali. Kdor hoče, gre lahko potem med ljudstvo. Kdor pa noče, bo dalji študiral, da bo pozneje služil ljudstvu z zalogo Tehničnega znanja, ne pa s praznim besedičenjem! Dovoljujem si namreč izreči nailo, da bo Rusi;« tudi še [»o revoluciji potrebovala učenjakov, zdia.' nikov, učiteljev ...« itd. Po mojih besedah so 5e hujše razgrajali. Ju-risti so kričali, da se pridružujejo zgodovinarjem in filologom, medicincl, ki so vso zimo postopali, so bili proti izpitom. Zopet je vstal Gvozdjev in obrnjen proti filologom, Je rjul: »Tovarlščll Med naa ge Je prikradla sodrgt egoistov pod vodstvom provokatorice! Ne poslušajte jih, ti so nasprotniki revolucije, zagovorniki bur-žuazije!« Ko sem dobila laskavi naslov provok.itircp. sem vstala in demonstrativno zapustila Ivo,-ano. Večina fiioiogov in jurislov »e ml ie pridružila. MALI OGLASI V maiib oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-tovanjski ogiasi Dio 2 — Najmanjši '.nosek is mali oglas Din 10'- Mali oglasi se pia ujejo takoj pn naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Qorko zimsko perilo, rokavice, nogavice dobite najceneje pri F. M. Schmltt, L|ubl|ana Pred Škofijo 2 Lingarjeva 4 Poior na racstavo in iiloibe I msm Mesarskega vajenca poštenih staršev, sprejme Ivan Baš, Kodeljevo pri Ljubljani._(v) Učenec dober računar, priden in pošten, se sprejme v trgovino z mešanim blagom v mesto na Gorenjskem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod 13488. v Trgovski vajenec iz poštene družine, se sprejme v specerijsko trgovino. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 13527. v 1 Mu/bodobe Prodajalka izvežbana v mešani trgovini se sprejme na deželi kot samostojna moč. Vložiti je kavcijo 10.000 Din. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Poštena« 13379. (b) Izurjene pletilje se iščejo. Zaslužek dober — služba stalna. — K. Soss, Mestni trg, (b) Služkinjo zdravo, pošteno in lepega vedenja, vajeno dobro kuhati in ljubiteljico otrok, sprejmem takoj. -Ponudbe s priporočili uglednih oseb je poslati na upravo »Slovenca« pod »Vestna in zanesljiva« št. 13547. (b) Prikrojevalka dobra moč v urezovanju pletenin, dobi stalno zaposlitev. Cenj. dopise na upravo »Slovenca« pod »Prikrojevalka« 13497. (b) Pletiljo za stalno delo iščem za takoj. Pismene ponudbe na Pletiona trikotaže, Sušak, Račkoga ul. 34. b Stanovanja Stanovanje center, lepa lega, solnč-no, 4—6 sob s posebnimi vhodi, popoln komfort, se odda za februar dobri stranki — po zelo zmerni najemnini. — Pojasnila: Dvorakova ulica 6/III — telefon št. 3314. (č) Opremljena soba se odda mirni, solidni osebi v Gledališki ulici št. 7-1., stanovanje št. 4. Posestva Kupim proti plačilu v gotovini posestvo 20 do 30 oralov na Gorenjskem oziroma Sp. Štajerskem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takojšnje plačilo 3« št. 13470. (p) Novozidana vila se odda za 500 Din mesečno. Pojasnila v upravi »Slov.« pod »Kresnica« št. 13548. (p) Manjše posestvo na katerem bi lahko redil 3 glave živine, kupim na Dolenjskem ali v ljubljanski okolici. Plačal bi z vložno knjižico Mestne hranilnice. —- Franc Miklavčič, Veliki Vrh 3, p. Nova vas pri Rakeku, p Objavo Poziva se dotični ki je spravil pred dvema mesecema voz mrve na Selu, Predovičeva ul. 5, da se zglasi do 22. t. m., sicer se mrva proda. — Oražem, Moste. (o) Nudimo vam v nakup zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Najmodernejše, od fine do oreproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji. Egidij in Karel Erjavec, zaloga pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), 5t. Vid nad Ljubljano. (š) JkU* lili Nogavice, rokavice id pletenin« Vam nudi * veliki izbiri aaiuiiodnetc id naiceneie tvrdka Kari Prelog Liubliana Židovska ulica in Stan trt (I) Krušno moko in V6e mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M ZORMAN Ljubljana Stari trg VI. Specialno iibiro modnih hlač in Dumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Jabolka zimska, okusna, po 4 Din kg franko vsaka postaja, povzetnc rn^oošilja- Po-stržin, Marmor. Gozdna ulica 56. U) Spuijalni Sd/npotl cAkgcvanep/avolas/te Specifalni šampon s. rs daje potemnelim lasem sijaj in svileno mehkoto. Ze prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6"— a za trikratno Din 12'—. Dobi se povsod. Suknja za 13—15 letnega fanta in zimski plašč za 14 letno deklico, vse dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Slomškova ulica št. 23-1., levo. (1) Zimska jabolka raznih vrst ter prvovrstna jabolka mošantke prodaja Gospodarska zveza v Liubljani Pozor! Nudim prima sveže in kislo zelje ter repo iz svoje že nad 30 let obstoječe tovarne po nai-ugodnejših cenah v sodih po 25. 50 in 100 kg. Ze lezničarii poseben popust. Tovarna kislega zelja Oražem, Moste pri Ljubljani. (1) Obrt Lanene tropine in druga krmila nudi najrenje veletrgovina žita in moke A VOLK. LJt BLJANA Resljeva cesta !i Zahvala Ob pretežki izgubi naše iskreno ljubljene, prerano umrle soproge, mame, stare mame, gospe Mine Rabičeve hotclirke in posestnice se vsem, ki so nas tolažili in z nami globoko sočuvstvovali ter spremili preblago mamo na njeni zadnji poti, najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g zdravniku dr. Marčiču, g. primariju Blumauerju, g. dr. Krajcu, čč. sestram v Leonišču, rodbini g. Mayer, g Jos. Luckmann, prečastiti duhovščini, vsem društvom za častno spremstvo, cerkvenemu zboru za prelepe žalostinke, gg. govornikoma za krasen govor, jeseniški sokolski godbi, vsem onim, ki so počastili blago pokojnico s krasnimi venci in nebrojnim cvetjem. Srčna hvala vsem, ki so v Leonišču tolažili našo nepozabno mamico. Prav vsem za vse tisočera hvala in Bog plačaj! Mojstrana, dne 16. novembra 1933. 2alu|o£i rodbini RABIČ in DERNIČ ter ostalo sorodstvo. J*i/LUe Ava iWit ix>u!!! }ie vporabljajte kakršnih-koli sredstev I po skoraj 200 letni preskušnji zahvaljuje sloves in uspeh svoji zobni kremi. Ul^lotimJUev ' D.ftecbmajoutCb ZEMUN moč in zdrauie potrebujeta, ako ju imaš. neue Dovršeno in enakomerno razvitje mišičevja, utrditev organizma, okrepitev, to je blagodejen učinek, ki ga lahko pričakuješ z uporabo pravega DIANA francoskega žganfa z vso sigurnostjo — — Dobi se povsod I Danes ob pol eni ponoči je Bog nenadoma poklical k Sebi po kratki bolezni našega skrbnega očeta, moža, brata, gospoda Svellič Ivana poštnega zvaničnika na Viču št. 7 Pogreb dragega pokojnika bo jutri v soboto 18. t. m. popoldne ob pol 4 na farno pokopališče na Viču. Vič, dne 17. novembra 1933. 2ena, otroci ter ostalo sorodstvo. Nai priznano izvrsten In Cisto domat izdelek. INSER1RAJTE V »SLOVENCU«! Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, dobri oče, sin, brat, svak in stric, gospod Jakob Bajzetj posestnik in trgovec danes, previden s svetotajstvi, nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 18. novembra ob pol 16 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Šmartnem. Stražišče pri Kranju, dne 16. novembra 1933. Helena, soproga; Jelica, Drago in Ivo, otroci; Apolonija, mati, ter rodbine Bajželj Ivan, Masterl, Greiner Matija, Donadini, Greiner Štefan in Benedik. Opozarjamo na .Mali oglasnih' v našem dnevniku - Poslužujte se ga ob vsaki pril ki! Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naš ljubi oče, soprog, brat in svak, gospod Josip Berce šolski upravitelj v Svečini sinoči nenadoma v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 19. novembra ob 8 dopoldne na tukajšnje pokopališče. Prosimo tihega sožalja. Svetina, dne 17. novembra 1933. ROZALIJA, soprogaj BOGDAN, OTON, sinova in ostalo sorodstvo. ' -■•-■. .. -. '-V .«. a Brez posebnega obvestila Prokop in Anica Grasselli ter rodbine Dr Mirko Grasselli. T-eon Grasselli in Peter Capek naznanjajo žalostno vest, da je njihov blagi oče, odnosno stari oče, gospod PETER GRASSELLI bivši ljubljanski župan, častni meščan ljubljanski, odlikovan z redoma sv. Save II. tn III. vrste In z redom jugoslovanske krone III. vrste danes sklenil svojo dolgo življenjsko pot in zatisnil svoje trudne oCf. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. novembra 1933 ob 1i25. uri pop. izpred Mestnega magistrata na pokopališče pri sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. novembra 1933. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubliana: Karel Cefc. "zdujatelj; Ivan K&Kuvee. 'Irodnik: Lojsc Goiobii.