N«jre2ji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - . • Za pol leta - - - - -Za New York celo leto -Za inozemstvo ček* leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 List slovenskih .delavcev T Ameriki. United S B liweH every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the PostOffice at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879 NO. 40. — ŠTEV. 40. TELEFON: COBTLANDT 2876 NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 17, 1928. — PETEK, 17. FEBBUABJA 1928. VOLUME XXXVL — LETNIK XXXVI Snovanje silnega premogovn trusta. SEIPEL0V OBISK V PRAGI - TRUST, KI BO OBSEGAL 89 DRUŽB BO PRODUCIAL 33,000,000 TON Priprave za velikansko konsolidiraiije proizvajanja premoga. — Ustanoviti hočejo družbe z letno produkcijo 33,000,000 ton premoga. — Uvodni kon-trakt so bili že podpisani. KONEC SPLOŠNE KMEČKE KRIZE NA RUSKEM Sovjetska vlada j e z vesel jem pozdravila konec kmečke krize. — Bogatejši elementi pre te. MOSKVA. Rusija, 16. febr. — Konceno je prišla .sovjetska administracija na da a-z odkritosrčnim priznanjem temeljnega faktorji, od katerega je odvisna usoda te dežele, — namreč z žitnim ozem- Pospeševatelji tega načrta, kojih načelnik je lzak(nem iu tudi stalia,e kmctov v ^ danjem času. Sovjetska administracija je predložila včeraj v Pravdi svojim pristašem naslednja dejstva: — 1. — Uspeh kampanje za sejanje žita ho določil napredek in tempo naše cele ekonomske konstrukcije v naslednjih dveh letih. Velikansko konsolidiranje ozemelj, proizvajajo-čih premog v južno-zapadni Virginiji, ki vključuje 89 družb s skupno letno produkcijo 33,000,000 ton, se nahaja v stanju razvoja ter se že vrše začetna pogajanja. Kot se je včeraj izvedelo, so že sklenili poskusne kontrakte, ki določajo ocen jen je lastnine različnih j lJeju- katero bodo obsejali kmet-druŽb. I j® v ^'ko^111 letu. To spravlja na površje kmečki problem v sploš- ^ „ k I TlAm in f » t-4oil T. Mann, predsednik Pocahontas Fuel Co., so ž* podpisali z različnimi družbami dogovore z določbo, da se ne bo za vršilo ocen jen je zemljišč, kojih so /le-ležba pri konsolidiranju je nameravana, če ne bo n veljavljena skupna soudeležba, ki bo predstavljala najmanj 28,000,000 ton. Ker je ta produkcijska kapaciteta že idatna nad-kriljena, se je že pričelo z dejanskim deli merjenja in ocenjevanja. Podpisanje dosedanjih kontraktov ne por.enia, da je bil konsolidacijski načrt že predstavljen v dejstvo. Ti kontrakti niso obvezni za podpisane družbe, kot je včeraj izjavil eden interesentov. Ti k jnti akti dajejo le inžinirjem ustanoviteljev konsolidacije polnomoč, da premerijo in ocenijo posestvo, Potem ko bodo inžinirji za vršili svoje delo, bo ostalo prepuščeno posameznim družbam, da sprejmejo ali pa odklonijo ocenjenje. Ce se bo zgodilo zadnje, se bodo vršila nato nadaljna pogajanja, da se doseže sporazum. ' r\ * J • »• • • .. t r i . t: m, Kj«?r sc Koiesja žito. jo oi oi- Osem in dvajset inzinirjev je izza I. februarja lo kaznovanje uslužbencev., -zaposlenih z ocenjenjem posestev 89 družb. Veli- ki niso mogli kalkulirati posledie S PANAMERIŠKE KONFERENCE Argentinski delegat je odsoten s havanske konference ter je baje tudi odstopil kot poslanik v Washing tonu. — Važen predlog je bil tudi brez njega odobren. Seipel se je posvetoval v Pragi z Benešem in Ma-sarykom glede varnostnega načrta. — Nekateri vidijo v tem nekak odpad od pangermanske ideje- — Avstrijski kancelar je namignil, da je le mlačen napram ideji združenja z Nemčijo. HAVANA, Cuba, i 6. februarja. — Dejstvo, da niso prišli dr. Honorio Pueyrredon in drugi argentinski delegati na jutranjo sejo komiteja panameri-ške unije, je do vedlo takoj do govorice, da je vložil dr. Pueyrredon že svojo demisijo kot predsednik argentinske delegacije. Prav tako se je sporočilo, da je odložil svoje mesto kot argentinski poslanik v Washingtonu. DUNAJ, Avstrija, i 6. feb. — Čeprav je kancc-lar Seipel ob različnih prilikah objavil, da je bil njegov obisk v Pragi neoficijelen, se je vendar posve-I toval skoro neprestano z zunanjim ministrom Benešem ter objavil ugotovila, ki kažejo njegovo stališče glede centralno evropskih odnosa j ev dcr polnejšega obsega, kot pa so ga dosedaj poznali njegovi rojaki. Glasi se da je demisijoniral vo-* ditelj argentinske delegacije, potem ko je bil včeraj zvečer kategorično obveščen od svoje vlade v Buenos Airesu, naj podpiše konvencijo panameriške unije. V odsotnosti argentinskega delegata je odobril komitej soglasno predlog, naj podpišejo konvencijo vsi soglašajoči delegati in naj se sporoči ratificiranja vladi Cube. 2. — Naš temeljni problem je bo nato poslala prepise konvenci- povečal poljedelsko produkcijo. 3. — Kampanja za jesensko se-tev ali ozimino je bila neuspešna. Opaziti je bilo pomanjkanje štirih je vsem ameriškim vladam. Te via de bodo nato s svoje strani sporočile cubanski vladi svoj sprejem ali pa odklonile predlog konven- milijonov hektarjev v obsejanein eije. ozemlju ruskega dela sovjetske 11- Kljub poroča 11 emu lsategorične-nije in opaziti je bilo tudi pomanj- povelju argentinske vla,i«» so kanje vsled klimatičnih razmer v j«* venklar glasilo, da je ostalo r. Puervrredon je vstrajal t r< i - 4. — Ne smemo dovoliti kine- 110 P™ svoji odklonitvi, da podpi-"tom, |da bi reagirali potom orne- kako ikonvencijo. ki bi ne vse-jitve obdelanega ozemlja vsled bo vala nikake omenitve potrebo, preobilne administracije v s rediš- da se zniža obstoječe pretirano vi-čili. kjer se kolekta žito. To bi bi- soke carinske ineje. ZAV0JEVANJE AFRIŠKEGA PLEMENA Angleški letalci so zlomili odpor domačinov. — Pleme je bilo zasledovane, ker je umorilo komisarja. ko število računskih revizorjev bo dne 20. februar-ia premotrilo stan je različnih družb. Podjetje je tako velikansko, da bodo uvodne ce-!značilno izpr-membo na boljše v i. it ve posestev zahtevale tri do štiri mesece. Obsta-iofInoSajih važnih mas kmetstva njih akcije. > Senatni komitej glasoval r>. — Medtem pa je očWidno. da za preiskavo glede meh- imamo jasno definirano krizo in i kega premoga. KAK T HUM, Sudan, 16. febr. — laved eno i .so izjavili, da bodo v prihodnji veliki vojni največ tr-neudcležeuei. V k&znilnih operacijah proti Nauer plemenom radi umora kapitana Fergusona, okr. komisara. ki so bile ravnokar zaključene. so največ trpeli neudele-ženi, a ti neudeleženci niso bila človeška bitja, temveč živali. V Sambe ozemlju je zlomilo obstreljevanje goveje živine Nauer plemena iz zraka odporno moč sovražnika, in predaje so postale splošne. Izolirane skupine mladih NADALJNI PROCES PROTI HICKMANU Kancelar se je pojkazal prvikrat Nemci, krvno in narodnostno, kot kot mož, ki jo le mlačen napram kateri koli >osed, a imajo mocru "auschiuviu" ali združenju Avstri- Jiacij ona List iena čustva ter -»„' prt je z Nemčijo. Nadaljni korak pro- več spominjajo svoje prejšnje » ti ohranitvi neodvisnosti Avstrije lik ost i. da bi se združili z Nemci, pa je storil, ko je izjavil, da ne na- razven v skrajni sili ali vsled nasprotuje gibanju za premeščenje oalravljive depresije. sedeža Lige narodov iz Ženeve na ___ Dunaj. j Enostavno dejstvo kancelarjeve-ga obiska v Pragi v tako prijateljskih odnosa j ih so razlagali tako prijatelji kot sovražniki združenja kot znak. da se pomika kancelar od nemškega načrta in da skuša uveljaviti tesnejše odnošaje s Čehoslovaško, ki nasprotuje odločno takemu združenju radi svoje pozicije in radi svojih ekonomskih interesov. Tisti proroki se niso motili, kajti dr. Seipel je šol daljše kot pa se je pričakovalo. V pogovorih je povdarjal dobre( LOC ANGE^Ca] lfi fH)r odnosaje med Avstrijo m Celioslo- ^ . .. . . ,_.„. - - .. - Drugi mori In i proces proti \\ dim- ni u Edvvardu Hickmanu radi u-mora lekarnarja Ivy Tomsa iz Los Angelesa je bil včeraj otvorjen. Državno pravdništvo zahteva smrtno kazen. . Predvčerajšnjim je bil Hickman Se bolj določno pa je njegovo radi um()ra Marian Parker jen na vešala. Smrtna kazen bo izvršena dne 27. aprila. V sedanjem procesu je šestnajstletni Welbv Hunt soobtoženi. Vsled svoje mladosti ne more biti obsojen na smrt. Njegov zasrovor-nik bo najbrž plediral, da je bil Proti Hickmanu so otvo-rili nov morilni proces radi umora lekarnarja Ivy Tomsa. vaško ter odobril načrte dr. Bene-ša za novo centralno evropsko in balkansko konferenco, da se pogaja o varnostnih pogodbah med skupinami sil, ki imajo skupne interese. ugotovilo, da ni preti načrtu, da se premesti Ligo na Dunaj, kaiti ta predlog smatrajo nasprotniki kot alternativo za "anschluss". Pristaši gibanja domnevajo, da bi Avstrija, z Dunajem kot glavnim stanom Lige. eskononisko iu financ Ja pa vrjetnost, da se bo razven že udeleženih 89,napPam *>vjetskim metodam, v ^^^JZfz^ meddržavno'!?" I™ bile zakljlldene 7 ustreli t vi j, I »i •] v 11. IV, .primera z razpoloženjem leta 1919. *ondmi ^mitej z«i meddržavno t>- piramide iz Daugkur. zgradbe i družb pritegnilo se nadaljne družbe. 1920 in 1921 * ^raj resolucijoL|jfi da ^ prLavi spomin ne mož. ki so prodrle skozi kordon, ..... — —--- ,------------- --- so istotaJco trpele vsled bomb ter okr™}* <• po*™ Najmoenej,, upl.v, cela. konsohdiranje bo najbrž kapitahzirano za 200 mili- ,astlUI) |>otreb To orožje j(, biIo Pennsylvaniji. Ohio in West Vir-L,- l llifeilj, u. mv{nc ,)0st0jaukc za ausel.Ia« so bil. ,n,luStr,;al.-i ion dolarjev ter bo predstavljalo letno produkcijo'.ako uspešno leta 1921 'da je bil "ln,jL v resoluciji « ,.....„.J... pangermam. Prvt so podp.ral 33,0000,000 ton. Nikolaj Lenin novo ekonomsko iM»litiko. Bojkot angleškega blaga. To naj se primerja z 9,1 29,000 tonami Pitts burgh Coal Co. v preteklem letu in 1 1,091,000 to- \ ami produkcije Consolidation Coal Co. leta 1 926, to je s proizvodi dveh največjih premogarskih družb v Združenih državah. j - r\i - ~ i! i.i i KALKUTA, Indija. 16. febr. — Obstaja možnost, da se bo ponudilo na denar-)V.sPričo prihoda Simon komisije nem trgu majhno množino obligacij, a sedanji naya indijske reforme, so prokiami-| črti ne določajo nikakega javnega financiranja. irani voditelji nacionalistov v Ben-, ^ ,, . . -1 v • I .1 v • 1. Jf?a!u bojkot angleškega hlapa. CJdkar se je pojavil načrt, je bilo čuti o celi vrstijvsied kate prisiljen sprejeti Veute^ Preiskavo obdolžit ve,, da so se za rotile Pennsylvania, Baltimore and Ohio in New York Central železnice, da ustavijo dobavo premoga družb, ki se jim ne pokore. čarovništva jo znaeilo padec ea- iiiay Jackso,m- odrezalo tem načrtom. TRi jkomisijo. kateri ne pripada nobense hotel oprijeti Indijec-!— P^pelerja. ki se je se ndno pre- Razpravlja se o nekem drugem konsolidiranju <] premogarskih družb v Hazard premogarskem po-jstvo. lju v K.entuckyu z letno produkcijo sedmih milijo- --- Seznam in ker delajo oblasti poda demoralizirajo prebival- Samomor mlade deklice. *2o-lctuo Litijo Steiike z iztočno 18. cesto je na&cl danes zjutraj njen oče zustrupljeno s plinom v ktihinji. Vse kaže. da je deklica izvrši!a samomor. Dosedaj ni bilo Smrt stoletnega starca. Sklenjeno je bilo tudi vprizori-fi v pondeljek, ko bo dospela komisija. demonstracije kot se jih je že "poprej vprizorilo v Madrasu in Bombayu. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Po« datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno se, ako boste vpoštevali naio ta-nesljivo ter točno postrežbo. najst potnikov je ušlo le z nfalcn- / kostnimi poškodbami. Eden obeh motorjev je naenkrat prestal, ko je delalo letalo velik ovinek. Vsled pritiska na vodo so i bila uničena tla kabine in aero-] Komisija je bila dosedaj odklo- ** }* V*0^1 Aesreco sa zapazili Sto iu eno leto stari August"^^ ^ celokupnega indijskega!^ —^ z nekega« A chisels jei^mrlvčera jv ^jem P-bivals^. M ,oče ^ ^J^^ I—, ^ega voditelj! stanovanju na Clove Road, West/1 ° Brighton, S. I. vsled srčne kapi. je takoj pristal. Prišli so tudi rao-j torni čolni ua pomoč ter rešili vse Tri ure porneje je umrla tudi'ti j e-doguAti, kaj jo je gnalo v jgova 74 let stara hčerka, Mrs. Ma- Iry Koch naroCaite se na •GLAS NARODA"! potnike, ki bi drugače utonili. Neki inšpektor, ki se je nahajal na krovu, je rekel, da~ni zadela pilo-krivda- Dmarji Bin. 1,000 ..........9 18.49 Din. 2,600 .........$ 45.75 Din. 5,000 ..........$ 01.00 Din. 10.000 ..........$181.00 Din. 11,110..........|300,00 Nakazila pm Imjraai ti rtrnilfi ti — Lire Lir 100 ............. I 5.90 Lir 200 ............. $114» Lir 300 ............. $18.05 Lir 600 ............. $27.75 Lir 1000 ............. $54.60 izrrftuJroM t POSEBNI PODATKI Pristojbina za tspla" fib ■Milium -iil-r J«t v JafslayiB hi Itallg cnaša feakw • » $23, aH DMk 11 M-Ur: il 128. saprej d« ISMl pa t mU Zrn vetje rrate f STATE BANK Ptmoe: OORTLANDT 4B87 HEW toke; 9. t GLAS NARODA (BLOYMNM PAILXJ Owned and Published by SLOYBNIO PUBLISHING COMPACT (A Corporation) Frank Safawr, prosidon*. B|v Loui* Benedik, treasurer. Place of bonneap of the corporation and addresses of above officer*. 82 Cortiandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NABODA" (Voice of the People) gLas naroda, 17. feb. 1928 via irredenta. NAJVEČJA BOLNIŠNICA NA SVETU K razpustu upravnih organov go-' riške Zadružne zveze Protidržavne cilje je zasledovala goriška Zadružna izveza po mnenju fašističnih listov, P*^ GoriSka Straža": — "Mi se iz zlasti se goriške "Vedette dell razumljivih razlogov ne bomo spu-I<š©iizqw, ki se je najbolj drla ob v vn „ , . • 1+a) • , \ . ganizaeije Bahlla poskrbi potre- jateljem. Zanj ni bilo oddanih niti štirideset, proti lljemu pa sečno plaeo, silno sdragi in jih lju- ^ materijal opremo in obra- Hvala tudi muzikantu Vinku jdje kličejo le v skrajni sili. Naj- forauje Do 05. marca ob priliki Janesu. Id je tako lepo igral m hujše je v tem pogledu menda v ^^ ohleUu^ lcstanovitve faii. harmonike. Najlepše je bilo ua ponikovski in svetolueijski občim. mQrajo bhi otvorjVlli kil,ema. konen, ko je mati že z doka i krep- tanu. G at 11 se je posvet«'»vaI z okrajni-najprej sinu Marku in njegovi' IM; zastopniki o delavskih nemirih j * in Mrs. V i rant. Mr.\- pitonu, ko so vstopili trije [ Ameriškim suhae,i.n bi bi nilo m Mrs. Mla- možje ter ga ubili z dvanajstimi Mr. "n streli. Mr. Janes. Mr. »to glasov. Zago vornik utonil. IZVEDENCI Za obisk na Ponikali, to je dve uri daleč, je računal zdravnik 900 lir. Če pride zdravnik iz Goriee. ne stane toliko. Pozivajo se občinski tografi organizacije "Iialilla''. Xo- kim glasom zapela slovensko zdravi, ogromni stroški! V Gorici nzaeijo takozvani Hallov proces v državi New Jer- ^^ da poskrbijo doioeitev je umrl fržni komlw ?ospoi] A1oj. ; potnine za 'Vtfaimito 1« Hfflfol't . _ Pred dobrim letom je vzbujal v ameriški javnosti veliko se sey. Nekako pred šestimi leti so našli na nekem samotnem ljudstvu! kraju grilo nakažeui trupli Rev. Halla in mlade cerkvene pevke. Precejšen sum je letel na Mrs. Hall in njene sorodnike, pa se je vse nekako zamotalo, in ni bil nihče obsojen. Par let zatem je državno pravdništvo izposlovalo novjnapi^ odpravil. ker so menda v1 jVico. Bog naj jo ohrani še dolgo let! Ed Arko. I i OTTAWA. III.. IG. februarja. — , Lee MeXeil Brou n. glaVni Zii^o-jvornik mladega Harrv Hilla. ki je obložen um< ra svoje matere, je : utonil včeraj popoldne v Fox Bi-ver. doeini ^o imeli porotniki v treba dati naslednji nasvet: — Zmernost jo lepa stvar in vsledtega bodite zmerni najpre.i v«-Posebno tedaj bodite zmerni, priporočate zmernost. Nekateri pravijo, da dva človeka na svetu ne mislita enako. To je le v gotovih ozirih resnično. Ely, Minn. misli. j svojih rokah ns^lo njegovega kil- j Ivo se ožetiiš in ti začno nositi zdravnike in prefekt'T.""™" - . "" 1 "j J' —----- jenta. i prijatelji poročna darila, se prepri- inaj stori svojo »dolžnost napram'1 ™ ^w!;!^' U na^lbilK' ^ bc] ' maloi nrmvn > nameraval postaviti so bili skoraj vsi enakih i 0 1 jKzen), znan cen gorislti okolici. 1 , . . . . , ..........I ' . e .. Kao oglasi. plot na svojem deželnem posestvu. Pred vojno sc se vrstne v goriških] y 1 , - ,1^1:1., 11 t • 1 •• .1 1 1 • 1» • ^ - ' ... - I cieiom j»ie se nekoliko dobra, ki lezi tik ob reki. Pri tem je iz- sl o venskih listih neprestane pri- „1: - ty. . r, , ^ , , 1 . „ . a11 u spraviti j Prišel je Don Renei in hrvatskej Tukaj na Ely ima m ki farmar kopno. , Od opaUjskth hotelirjev 'jako dobre prašie. Zadnji teden'posvetovali naprej gl Kako je v Istri. stane dva Kmalu se je posre-njegovo truplo na proces, češ, da je dobilo nove lieovrgljive dokaze. 'nasprotju z "naeijanalnim redom" zahtevajo fašisti znatno prispeva- sjm> imeli vrcme in o-0spoE li-1 Ililla Najvažnejši dokaz naj bi tvorila vizitka, najdena po-'y tožijo ljudje, ka- nje za po^digo. tujskega prometa nJa je živali Veu spusti,J ^i-] V^oznejši večerni uri s, je gla- Poročno dovoljenje dolarja. Moški, ki si nabavi poročno dovoljenje. ponava
  • roda i. odtise prsti Hallovtga svaka. |!iarja. Pridelali so malo vina pa še djetja napovedali, da so priprav- r, , , • ....... ..... , 'za to ni nobenega kupca ol, niko- Ijenit za prispevanje od vsake po- Za obrambo le pričal bivši mornariški izvedenec za T * . on t;,- ^t t™-* u 1 der. Številnim krajem so se s stra- stelje po JO Lir 111 od \sake kopa- edtise prstov, ki je prisegel, da prsti Hallovega svaka niso ni fa5ijev zagotavljala javna dela, liške kabine po 7 lir. Reška "Ve-plistili dot lenih odtisov. 'ali doslej jih ni. Po trgovinah ra- det ta" zahteva, da morajo posne- Tako bivši načelnik mornariški izvedenec sta 15ERLIX. Xemčija. 1H. febr — Oh. — je rekla knustna rojakinja. ki se je vrnila iz obiska v stari domovini. — Prav nič mi ni ugajalo. In kako neizobraženi <»o naj kdo reče. da nimamo dobre sorte prašičev tukaj na Ely! Ako jih Peter Zgaga kaj potre-'koalie^s^ Z ln ^ tUli buje. naj piše. |Jtiti ^ mrl/,bojnr odno5ajc. ™ ^oh ne znajo o- .... . |ti ljudje. Jaz jih ne lajkam. In rev-■stranke. ki pre pričali, da je Hickman duševno zdrav. Zagovorništvo je najelo slavne zdravnike, ki so pričali, da je Hiekman blazen. Koliko se je torej mogoče zanesti 11a vedo in znanost, kadar sta pozvani pred sodišče za pričo i nov -za pomoč Istri in ida se bo letošnjo zimo delalo vsevprek ter tla Potomci Avarov. se bedo razdelile podpore trpeče- Neka profesorica zgodovine ~a mu kmetu, pa je vse ostalo le praz- fforiSkeiu učiteljišču nei dijake ta- februarja. — Poslanci kmečke opo-j Koaklieija je razpadla, ko je pona obljuba. Istra strada, hira in kole: Slovenci so prišli na Goriško/icijfte stranke so se umaknili iOIa?° "»'•ividiio. da ni mogoče najti umira. šele po Napoleonovem padcu. Na-zbornice, v protest proti glasova-'"' benega dog< vora IlirfKa Bistrica pleše. CIVILIZACIJA Kaj je civilizacija i \ Na to \ijrašaige je dobro odgovoril nekdo v Boston H era idu Civilizacija je stanje, v katerem živeča generaeija plačuje dolgove prejšnje generacije s tem, da izdaja bon-Ue, katere bo morala bodoča generaeija plačati. Pogajanja med Poljako in Gdan&kom. Prekinjenje na paname-riški konferanci. PANAMA. 15. februarja. — ŽENEVA, Švica, iS. febr. — Kom kar Lige narodov v Gdan-*»kem. Van Hamei, je sporočil Ligi, da se je uvedlo med prostim m*-in Poljsko direktna obetata bo pananieriške unije. Tam je vedno zabava. Tc dni se jo vršil oficirski ples po hiicijati-' izbranega damakega komiteja.)teljl Uspel je sijajno. Reška "Vedet ta** • zaključuje svoje poročilo o - 110. So kar notri vtakne in HfVktr":-k<« odpre. |»a k-nr -amo i«rr«. fltro-oi pa poslnsajo ali j>a plešejo. Kriz božji, .klavir z rokami ijrrati! .Ta. saj pravim: uboga, i^onižna Jugoslavija. Stokrat rajši imam Ameriko. tukaj je vse na mašino. bde vladne Ta vladna šolska selila jili je Avstrija. Slovenci so "ju večine, soglasno s katerim je postave, potomci Avarov ... Razni "potom-jhil prejšnji ministrski predsednikj1mst«va oukoret v javnih šolah. Zdravniki priporočajo gorak Bolgar skl Krvni čaj za odpravo prehladov. Bolgarski Krvni Čaj je jako dobro družinsko zdravilo. Pijte ga vročega predno greste spat. Dober je zoper zaprtje, revmatizem. kisel želodec, slaba jetra in za izboljšanje krvi. Naprodaj pri vseh lekarnarjih, aH se ie branilo z vsemi štirimi. To-ra-' zavarovauo P° p«5^- vt*1Jta dnaainsku škatlja $1.25 aU 3 skatlje $3.18 ali C li so mu na harmoniko itd., končno se jim je posrečilo, da so ga spravili v letalo. Med vožnjo se je konj v novi situaciji prav dobro hitro znašel ter je zapustil aero-plan v Londonu povsem mirno. Skatelj ?5.U5. Naslov H. H. von Sclilick. Pres.. 200 Marvel Bldg., PiUsburgh, Fa, —Adv'L Hons. Marmaggi, biTOi papežev nuncij v Pragi, se po izjavi dr. Beneša ne vrne več v Prago. Njegova afera je likvidirana. nameravajo J^iet^zopet odpr^; viti, ker mu m Rusija m dorastla! PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja;« prav vsakdo priznava, da imajc: čudovit uspeK — MAU OGLASI v^Glaa Naroda" Tisti, ki misli, da bi mu morala biti žena prijateljica v zakonu, bi se moral s svojo prijateljico poročiti. * Število ločitev zakona se neprestano veča. Ljudje najbrž pozabljajo, la je olfar. pred katerim so sklenili zakon prostor za žrtve. Zadnjič, mene slučajno ni bilo v uradu, me je zopet prišel nekdo za jezik grabit. Kaj mislite, kdo da je bil ? Nihče drugi kot Dempsev va Downtowna. Tovariši so mi drugi dan povedali. da je tiskarna kar potenme-la. ko je vstopil. Če hrepeni po boju in po krvi, naj pride enkrat k meni na dom. Jaz sicer nisem fajtar, ampak ee 11a vsak način gleda za tmbel, bom maki musolinija podrezal. Samo povohal ga bo. pa se bo junaški Dempsev že v prvi runli opotekel. - /H',-J' * ' - "r > ? • ■ ' "T O LAS NARODA, 17. FEB. 1928 ALICE WJiKJHT: MOJA NOVA OBLEKA I ** Angelika, na vsak način moram It krojaču, da mi pomeri novo obleko, zelo sem je potreben," sem dejal oni (lan svoji ženki. "Kako si nespameten-1', je od-vmila Angelika kot po navadi, kadar imam kak predlog, ki bi bil zame koristen. "To je naravnost proč vržen denar. Ali ne ves, da so daitdsnt'A v konfekcijskih trgovinah dobi obleka izgotovljena, po kateri meri hočeš in to mnogo ceneje kot pa pri krojaču! Danes sem brala v časopisu, da je pri IHackeyu razprodaja • izgotovljenih oblek in Uruzega blaga. Vidiš, tu ima« priliko, da prihraniš lepo 4 ' t "/f dobro. Toda jaz m' n«- spoznajo pri nakupovanju takili .stvari," .seni pripomnil. "To že sama vem. Zato pa grem seveda teboj in sicer /godaj morava iti. ker v poznejših urah ic pri Hlackevu vedno gnječa, posebno še sedaj, ko iuia zimsko razprodajo." "Iti morava .skozi več oddelkov p red no prideva do moške konfekcije", mi je dejala Angelika, ko sva naslednje jutro okoli devete ure prišla v to velikansko trgovino, "in pa. nekatere stvari, ki jih nujno potrebujem, si boni tudi grede ogledala." iz tega svilenega oddelka naprej. Toda kaj, ko pa je pri Blackevu toliko oddelkov in .^.kozi vse je treba iti, akj se hoče priti do kon-f ek c ij.sk ega. |Sp- ; Prišla sva sedaj v oddelek za klobuke, ženske syveda. kjer so bili razstavljeni najnovejši modeli. Angelika je izbrala lep pariški k!o-bukček. jaz pa sem štel celih 42 šilingov. Nikoli bi ne bil verjel, da je takale majhna stvarca tako draga. Moje oko je sedaj opazilo velik napis "Ostanki", toda. opazila ga je žal tudi Angelika. "To pa res morava pogledati, John", mi je dejala moja. vedno za.se skrbna žc-niea. Tu so bile res cele gore raznih trakov, platna, svile, bat ista in ne vem kakšnih ostankov še. Da bi preje šla dalje, sem tudi jaz pomagal br>kati po kupu ter prijel nekako šerpo: "Glej, Angelika, če že hočeš res kupiti kak ostanek, vzemi tegale in pri tem sem vlekel za ilotično blago. Zdelo pa se mi je takoj, da nekaj ni v redu ter da se je moralo nekam zatakniti. Ko sem le še vlekel, se je izza mize prikazala rejena prodajalka, ka-i"ra je imela konec šerpe ovit o-kolu vratu. Grozila mi je, da me odda policiji. <"-eš. da sem nji re- ko sem izdal zadnji moj denar. Pet je bila ura. ko sva zopet stopila na ulico, obložena z zavoji in zavojčki. "Le pojdi domov," sem dejal Aitgeliki, "jaz imam še opravita. "Kam pa misliš?" "I, 'kam, h krojaču moram obleko jKnneriti." "Ah. glej no, saj res. Cisto sem pozabila, da ti je treba obleke. Toda nocoj ne hodi. bova izbrala iz-gotovljeno obleko ter tako prihranil denar." "Ne, nc." sem ji odvrnil, ko sem ji pomagal vstopati na tramvaj "nikdar več. -Te pa že mnog-) ceneje, ako grem h krojaču in oh — da bi bil le že šel in n«* poslušal tebe!" Ustavila se je pred gromado svilenih nogavic. 4* Poglej, poglej John, kako poceni so", mi je hitela gastoleti na uho. "Kaj misliš, ali, bi jih vzela pol ducata?" Nekaj sem pričel praviti, toda hitro me je ustavila, da toliko da mi ni pričo ljudi položila roko na u.sta ter velela prodajalcu naj jih zavije pol tncata. Mene je pa poslala k blagajni, da *am plačal. Stopata sva dalje ter prišla v oddelek za svileno blago. Oh. kako hitro je staknila crepe-de-chine, ki ji je bil povseči. Kupila je tri metre, seveda z mojim denarjem. Plačal sem. samo da bi šla kmalu Gotov način kako odpraviti bolečine v mišicah. N'lkilar no tr]*itt* lirbtoln*!« vsled prenapetih minic in sklOjtov. ki so posledica težkemu tlela, ali pa imajo kak «lru;j vzrok. l'i-fh*i«ite Johnson"« I teti Cn« hilioii oMiž na I mleti« inc&to. bo-lctHitft. imetje, t«kurel<«t—v* l>o skoraj nenadoma izirinU««. JuluiAti'g Red Cr«iss Iniicn! obliž fhi-dotuo kmn^a bolečine, ker zdravilo na ohližu uhnja skoz.i kožo naravnost na bolKJ d»*l tor pririK- takoj itelovaH. Na tisoče moških in žensk, ki težko delajo, smatra to z« nnjlx>lj priprost, nnjtiiiji in najhitrrjAi način, da hitro odpravijo i* sklopov okorelost. Ne trpite niti luinitU* daUe. Kupite Jolm-fttoru Ttisl Ctom ltHlittti otfUx v katerikoli lekarni. Od tnio»i trenutka, ko t:« boxte prilepiti, s* boste čudili nje-K»»Ti fndovlti u«pe&uoeti. —Ai)v't- ke I ostanek. Mnogo zgovornosti je bilo treba, predno sem .ii dopovedal. kaj sem mislil z besedo ostanek. Angelika pa je med tem postala lačna, zato je pričela siliti, da greva v restavracijo. Da je bil res že čas obeda, je kazala polna restavracija gostov. Tudi midva sva nekaj naročila, končno pa še nekaj, kar je bilo podobno kavi, čaju ali pa kakavu, okusa pa ni imelo po nobeni izmed tu navedenih stvari. Takele restavracije, v teh vele-prodajalnah so sicer praktične, to da du kaj se vse dobi v njih, je pa drugo vprašanje. Nato sva z An-geliko nadaljevala pot po oddelkih za rokavice, parfume, perilo in ne vem. kaj še, in povsod je bilo nekaj Angclik i všeč ter je morala i-Incti. Čim težje mi je postajalo srce, tem lažja denarnica. Zdelo se je. da je Angelika čisto pozabila, zakaj sva šla danes pravzaprav od doma. "Kaj pa obleka.'" sem rahlo o-inenil tako mimogrede. "Obleko!" je vzkliknila. "Ti pa res na vse misliš. Prav hvaležna sem ti za tvojo pozornost, Jolin. Zelo mi je potreba nove obleke, ki se ho skladala z klobukom, ki sem ga kupila." Zaman sem se branil. Angelika me je vlekla v drugi konce stavbe ter tam nad dve uri izbirala, predno je našla primerno obleko. Ta- Dr. Beneš o ciljih Male antante. Celioslovaški radio je pričel z I vrsto informativnih političnih predavanj. Prvo predavanje je imel dr. Beneš o ciljih Male antente. Dr. Bene« je za malo Ligo narodov srednje Evrope. Nikjdar ni bil cilj Male antante samo defenziven in to ni uiti danes. Mala antanta je postavila sebi to nalogo, da dvigne države Srednje Evrope v političnem in gospodarskem pogledu ter tako konsolidira položaj v srednji Evropi. Z okrepljenje demokratskega duha se ustvarja garancija za mir. Dr. Beneš je prepričan, da bo cilj Male antante tudi dosežen. ZA VLOGE NA SPECIAL INTEREST ACCOUNT 4( Obrestovan je se prične s prvim vsakega meseca. VARČEVANJE je za delavca največjega pomena. [Tekom življenja se pojavljajo nepriiike nenapovedano. Prihranki so v sili njegova edina pomoč, banka, kjer jih ima naložene, pa najboljše pribežališče. NALAGAJTE svoje prihranke varno in obrestonosno pri — SLOVENSKO AMER1KANSK1 OLEDAR za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nekaterim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Postavni prazniki v različnih drzavali. Slamnikarska obrt in slaver. ski slamnikarji. Hudičeva noga. Rojstni mcsec in značaj žen she. Naglica v modernem pro.ne tu. Kralj Ferdinand. Cesarica Chariot a. Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Bxjrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine V Idriji. Roka. O tobaku. To je K izmet. Kitajska. Rudar. Iz Rock Springs, Wyo. Mora, Y premogovniku. Strah. Naše stare korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govrrici. Sacco in Vanzetti. Kako sta umrla Sacco in Vcn-eetti. Resnice in rečenice. Šaljivke in nagajivke. Določbe o dedičinaK Najvarnejši način pošiljanja denarja domov je po brzojavu NE pošiljajte denarja v pii-uiili. Pisma niso hitrejša kot jih za morejo prevažati vlaki. Ta.ša žena in otr«x-i aii vaša tnali doma potrebuje takoj denar. Ko .ste plačani na plačilni da ti. pojdite v bližnji Western l'ni..n Telegraph urad ter jjošljite dt-nar po brzojavu. Eno uro zatem, ko ste plačali svoj denar v Western Union Telegraph uradu, l.o izplačan denar vaši družini. Western Union Telegraph n-rad je v vaši Nižini. Naši uradniki so posebno izvežl»ani. da vam dajo hitro in ujudno postrežbo. THE WESTERN UNION TELEGRAPH COMPANY Pred volitvami na Japonskem. Xe samo v Franciji. Nemčiji. Ameriki in najbrže v Angliji, temveč tudi na Japonskem bodo letos volitve. Japonske volitve pa bodo imele Še |»oseben pomen, ker bodo Japonci letos prvič volili na podlagi .splošne in enake volivne pravice. ki m* pa razteza le na moške. V jjlavnem se bo vodil boj med opozieionalno stranko MiiLseto h:! vladno Stjuaj. Prva j«1 bolj meščanska in trgovska stranka, drn- • uiajo denar. Padražilu je volivni boj v tej meri. da sedaj manjše stranke ne bodo mogle niti postavni kandidatov. Japonec ima poleg tega lo navado, da radikalno mi-sli. konservativno pa voli. Niti najina nje ga ne moti .da voli kandidata. ki ga zaničuje. Je pač tako, da čez no* ne more napredovati noben narod in tla tudi .splošna volivna pravica vi nobeno absolutno dobro. Kdo bo pri volitvah zmagal, ni Iz naslova na lista, katerega prejemate, je razvidiso, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fontana. A. Ilochrvar. San Francisco, Jueob LausLn. COI/JRAIM) Denver, J. Scbutte. Pucblo, Peter Cul i s, John Germ. Fr. Jane»b, A. Saftič. Salida. I.ouis Costelto. Walsenburg, M. J. Baynk. ga pa ima svojo glavno za.Jombo j "otovo- Tal Tanake skoraj gotovo na neznatno večino je zmagala vlad-1ks-milti. V tem .slnča.iu bo pač toli-na Sejuhaj in to predvsem v.sled j ko poslancev, koliko,- jih je za ve-svojih 4 * demokrat ičnili" oJredb, nepotrebnih, podkupljenih (hi je brezobzirno pognala iz .službi* vse uradnike, ki niso bili dovol j odločno za njo. Celo prof' -orji bili pristaši opozicijonalne Miu.se-to. Volitev se je udeležilo le odstotkov volivcev in ministrski predsednik baron Tanaka j<4 bil s tem rezultat un zelo zadovoljen.—Splošna volivna pravica je pač tudi na Japonskem le dekoracija in Japonska b > š" dolgo čakala, predno bo — mirna 15o>na. RESOLUTNA NEVESTA Sef-zdravnik zdravilišča za ž.iv-čno bolne v Parizu L'jni.s i'cllet'er jr poročil te dni mlado, šele n.'-ilavno [tromovirano zdravnico. Do poroke je prišlo poti prav nenavadnimi okoliščinami. ILLINOIS Aurora, J. Verlilch. Chicago: Joseph Blish. J. BerdC, Mrs. F. Laurich. Cicero. J. Faldnn. De Pue, Andrew Syillar. Juliet, A. Aazelc, Mary Baiubicb, J. Zaletel. John Kren, Joseph Urovat. La Salle, J. Sr*Iich. Mascoutah, Frank An^ustla. North Chicago, Anton K obal. < Springfield, Matija Barboricb. Sununit, J. Horvatb. Wsukegau, Frank 1'etkorAck. KANSAS » x ,,, ... , .. Girard. A;;ucs Močnik r „ .ll5 - , la l.harbom.r je b.Ia preje v Kansas City, Frank ž«Wr. splošno volivna praviea res ^ sluz- bolnic. Katere šef-zJravnik je dr. i Piltetur«, John Repovž. bi demokracije. To so bridko olj-J peIletier. bolniška strežnica. Mladij čutili tudi socialisti, ki so dobili t,nož ^ je v .[^Ma zaljubil in raz-f)d 1">(M) mandatov le 2S. V znatni MARYLAND Steyer, J. Kitzmiller. Fr. Vodoplrec. ,Tll,ivilo se jf med njima ljubezensko! meri je pripomogla k njih porazu. raxilll.rje. pellrtier je deklici cb-f njih rezeepljenost in p;i strah, da ijabil. da jo bo poročil. Pregovoril j MICHIGAN izgube vsled komunistične agitaci- ja je da ^ illskribirala na univer-1 ^ l Ko,be" 4 ._____ , , „.. • t-n 1 _ i Detroit, J. Barieh. Ant. Janezleh. je popularnost med dela\ci. Ko- Ko fcon^aia študije ter posta- J munistična stranka je s-veda ua la penetier-ova asistentka, ga je MINNESOTA Chisholm. Frank Oouže. A. Paniabt JapoiLskem prepovedana. \'olitve na Japonskem' se vrše spomnila n«i njegovo obljubo in zahtevala, da jo poroči. Dr. Pel le- na nat-in. ki bi delal ča.st tu^-li j tier ji je odgovoril, da jo poroči če madjarskim volitvam. Xi p*i še to-'napravi rigoroze in promoviia za doktorico. Dekle se je požnrilo in Eau de Cologne in črnci. Xeko zamorsko pleme na ozemlju Konga j*' priredilo nedavno prisotnim Evropejcem na čast tekmo lepotic. Evropejcem so poverili častno nalogo Inikov. Evropejci so zbrati vsakovrstne stare klobuke in obleke pa tudi moderne toaletne predmete kot barvilo za ustnice, puder in kolinsko vodo ter jih določili kot nagrade za Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peabeb Fr. Sek ila. j Eveleth, Louis CJouZe. Gilbert. Louis YeaseL j Hibbing, John PoTse. Virginia, Frank Hrvatich. jliko nasilja, kakor pa je glavno o- * rož je podkupovanje. To se vrši če- je pred dvema mesecema re> pro .sto odkrito iu določena je tudi fik- moviralo. Kljub temu pa zdravnik j MISSOURI sna taksa. Dokler ni imela Japon- *voje obljube ni hotel izpolniti. J z- j LoaiS- NabrgoJ- .ska splošne in enake volivne pra- govarjal se j.* da nasprotujejo za MONTANA vice, je bilo na Ja^nskem 3 mili- konu njegovi svojci, predvaem nje- Klein, John 11. Rom jone volivcev, od katerih pa so i- l>ogati stric, od katerega pri-meli volivno pravico le tisti, ki -< plačali najmanj li jene davka. Te 3 jene je plačal volivec običajo ob vpisu v volitvni imenik. Večinoma je plačala seveda te 3 jene strankči in p<»leg tega š* 2 jena volivcu k»)t nagrado, da je volil njenega kandidata. Ker je sedaj spi >-šna volivna pravica. odpadejo ti trije jeni in stranicama bo treba plačati volivcu mesto o le 2 jena. Toda strank» zaradi tepra no bo nič na boljšem, ker je vsled splošne volilne pravice naraslo, število volivcev za 10 milijonov. Majhne najlepše izamor-ke. Nagrajene črne -:ranke z.af > ne bnd;» dosegle p.v krasotic«* so bile silno vesele. ZgO-js^bnih uspehov, ker kdo jim ho dilo pa st* je nekaj nepričakovane-Klal denar /.v. toliko ntilijon-jv Vfi-ga. Zamorci se niso brigali tolikojlileev. za "dame', ki so dobile prve nagrfl-l Zmagali bo:lo morale pa še drug de. >kot za one. ki so dobile v to-!strošek. Vsak kandidat mora nam-lažbo sanut steklenn-iee kolinske vojreč deponiriiti gotovo vsoto in r-e de. Orni gospodje so prišli namreč ne dobi gotovega števila glasov. zapade deponira vsota v Washoe, L, Champa. NEBRASKA Omaha, P. BroUcrlek. NEW YORK Gowanda, Karl SternlsLa. Little Falls, Fraak Ma sle. prav hitro na to. tla vsebuje kolin-ska voda alkohol. Z:it<» so kolinsko vodo nagrajenim zamorkam odvze- li ter jo popili, nakar so odškodo- 1 totem korist države. Politična naobrazba ljudstva je na Japou-skem še zlasti na nizki vali jokajoče krasotiee z dokazi stopnji in zato je splošna volivna {ljubezni. j pravica v korist samo onim. ki ]- * ZADNJE BIVALIŠČE SLAVNEGA PISATELJA čakuje veliko dedščino in kateremu se radi tega ne sme zamoriti, ker sicer risk ra, da mu ne zapusti ničesar, ii ^podična Charbolier s»-, je navidezno v svoj > usodo ndula. | ndpoveala j-' službo ter ]>rekinila i OHIO z zdravnikom vse stike. j John Baiant, Joe Hiti. Pred par dnevi pa se je pripe-1 Cleveland, Anton Bobck, Charles tilo nekaj nepričakovanega. (»koli Kar linger, Louis Itudnan, Anton Bfcn- 1/1 m 1 1 • - j cich, Matb. Slapnlk. HJ. /večer se je pojavil v bolnici i eleganten mladenič z velikimi o-! čali na nosu ter izjavil, da hoče j govoriti z dr. Pelletierom. Kljub; temu. ua je dejal portir. da je dr. PeIletier y.e v postelji, .i«.- M*- E'i(^i privatno j OREGON* nova nje. Kaj se je 11a to zgodilo, se je izvedelo šele pozneje iz pripovedovanja zdravnika. Mladi mož j" vstopil v dr. Pelletierovo nico ter zdravnika, ki je že spal zbudil. X;ito je vrgel .svoj siroko-krajnik in svoja velika rK"aIa na inizf» .Tedaj je opazil dr. PeIletier ua svoje nemalo-začudenj", da je mladi ''mož"—njegova bivša nevesta. Mlada dama je potegnila iz žepa .samokres ter zagrozila zdravniku, da ga pri priči ustreli, če ne podpiše izjave, ki mu jo je držala z drugo roko pod n«>s. Z izjavo .se je imel dr. PeIletier zavezati. da b> ?>vojo bivšo nevesto poročil. Zadnja klavzula izjave se je glasila: "S tem potrjujem, da sem .se odločil brez vsakršne zunanje p resi je. da bom gospodično Charbolicr poročil." Zdravnik je ter izjavo podpisal. Medtem je a-larmiral vratar policijo. Gospodična Cliarbolier je bila aretirana. Pri aretaciji -se je izkazalo, da revolver ni bil nabasan. Zdravnik se je podal s stražnikom in aretiran-ko na policijo, kjer je dosegel, da so gospodično Charbolier takoj izpustili. Par dni pozneje je bila poroka. v SSf m®* - <-1 ^ VELIKA PRATIKA 1 fcosci in miatiii , OEKA 25c «0 prstik ; psfljite ali » Hardvja je v TTestminst i*ki t katedrali .poleg. groboi naj- NARODA" M* Nmr ¥«k Oregon City, J. K obla r. PENNSYLVANIA Ambrtdge, Frank Jnkvbe. Itossenver, I.emstuir. Meadow Landa, J. Koprlviek Midway, John ŽnsL Moon Kan, Fr. PodmiUek. Pittsburgh, Z. Jakahe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobleh, J. Gena, J. Pogačar. Presto, J. Demabar. Reading, J. Pezdlrc. Steeiton, A. Hren. Unity S t* lo okotifo. J. SkerU. SV. Scbifrer. West Newton, Joseph Joran. Wiliock, J. PetexneL UTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN ^ Milwaukee, Joseph Tratnik in Joe Koren. Kacine in ekoHee, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. Vest AUia, Fraak Skok. ;: ■ WYOMING ^ Keck Springs, Louis Tancher. Diamondrille. A. Z. Arko. ^ - -T Vsak aaslopoik bnia potrdilo 14 sro. to, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda** Je: Za eno leto 16.00; n pol leta £L0G; sa HM* mesce f2.00: sa Celit teta ti JO. JWsroCnlna m RwcpeLje |7. aa «eo ------— — GLAS NARODA, 17. FEB. 1928 ROMAM. Za Glas Naroda priredil O. F. [a centroma. I H (Nadaljevanje,) Resnična gospodinja Dorneeka je bila Diana Doraeek. Ona je I iia lastnica lepe, stare gospodske liiše ter celega obsežnega posestva. Diana je bila ie sedem let sirota, izgubila je oba stariša hitro drugega za drugim tekom neke epidemije logarja. Najprvo je umrla i.jcua mati in na dan njenega pogreba je moral tudi njen mož leči v i»wteljo, iz katere ni več vstal. lioto Doraeek je čutil, da ^e bliia njegov konec, kajti takrat je * ladalo pov-tod naokrog veliko umiranje. Le skrajno nerad se je poslovil od .sveta, kajti bil je še mlad ter je živel dotedaj le v solnčneM svitu »reče. Ker ni napravil še nobene poaJednje volje, je sestavil na da i, p redno je legel v jxMeljo, svoj testament, ker je vedel, da bi bila njegova mala hčerka brez pomoči Izročena vsem 11 prilikam življenja, če bi on hitro ne poskrbel za njeno bddočnost. Mali otrok bi ne mogel upravljati velikega, bogatega posestva, i Kzven nekega bratranca ni imel nikakili cadaljnih sorod ni kd v. Ta '■►ratranec pa je bil človek, kojega značaj Ln življenje sta ga mogla navdahniti le z zaničevanjem. Kazventega pa je vzel za ženo tudi neko žensko dvomljivega slovesa. Temu bratraneu bi za nobeno eeno i e zaupal svojega otroka in svojega posestva. lioto Dor neck pa je imel nekega prijatelja, kojega zvestobo, poštenost in dobrotljivost je preizkusil več kot enkrat. Ta prijatelj j v bil Herman Steinaeh. liavno malo pred tem časom je moral Herman Steinaeh prodati svoje, v bližini Dorneeka ležeče posestvo Buehenau. S skupiekom je plačal upnike. Ostala ni mu nobena druga izbira. Herman Steinaeh je to posestvo, katero so dobili njegovi predniki vsled poroke, že močno obremenjeno prevzel od svojega očeta ler ga ni mogel vzdržati, kljub poštenim prizadevanjem. S par tisoč markami, ki so mu še ostale, je odšel v bližnje mesto, kjer je obiskoval njegov edini sin gimnazijo ter hotel skušati, da dobi primerno mejsto, da preživi sebe in svojo družino. V svojih skrbeh za otroka se je spomnil sedaj Doto z Dorneeka svojega prijatelja ter ga pustil čim najhitrejše priti na Dorneek. Zaupno je položil vse. kar je moral zapustiti na svetu, v roke Hermana Hteinaeha. Prodno je umrl. se je še dogovoril /. njim. da mora Steinaeh s -voj ženo živeti v Dorneeku. da bo ostala njegovi hčerki domačija. Imenoval ga je varuhom svoje edine hčerke in upraviteljem svojega premoženja. Gospa Steinaeh je bila znana I>otu iz Dorneeka kot skrajno po-.stena in zmožna žena, čeprav je vedel, da je robata iu da zna. biti zelo odkritosrčna. Bi! je trdno prepričan, da ne more dati svoje hčerke nobenim zvestejšim in post enoj šini rokam. Herman Steinaeh se je zahvalil prijatelju za izkazano zaupanje 7 ginjenim srcem ter obljubil, da se bo teira izkazal vrednim. Go-vspOiI Dorneek mu je določil plačo ter omejil natančno njegove pravice. Predvsem ]>a j»- zabičal prijatelju, naj ne odpre vrat- Dorneeka »'liemu malo zaupanja vrednemu bratraneu ter .zadrži Diano od nje«r->. Pogodba mer! obema prijateljema je bila pravomoeno vklenjena in :Kvtarijalno podpisana, prav kot tudi testament Bota z Dorneeka. Kmalu nato pa je lioto umrl. Blagor Diane ter tudi vsa njena j»ose.st in njeno premoženje je ležalo sedaj v rokah Hermana in IJ^i-jrite Steinaeh, do njene polnoletnosti. Bile no v resnici zveste in dobre roke, katerim je poveril lioto 1 torneck vso svojo lastnino. Herman Steinaeh je postal Diani dru;ri. l jubezni poln! oče, zvest in nesebičen prijatelj. Zahvaljeval se je svojemu zamrlemu prijatelju iz srca. da mu je preskrbel nov delokrog. ] rinierno stališče v življenju. Takoj po smrti prijatelja '»e je preselil s svojo ženo v Dorneek ter vzel vajeti v .svoje roke. Svojega sina Lot ar j a je pustil v mestu, ker je moral ravnokar za vršiti gimnazijo. Lotar je hotel postati iu-/inir ter obiskovati visoko šolo. Sredstva, da omogoči sinu štidira-> j<\ je zaslužil sedaj Herman kot upravitelj Dorneeka. Diana je bila stara deset let, ko sta umrla oče in mati. Njeno osirotelo, ljubezni potrebno srcc, so je hitro oklenilo očma, ki je na-.šel pravi srčni ton za nebnega, tenkočutnega otroka, katerenui je u-j/rabP.a smrt iskreno ljubljene stariše. Robato obnašanje Brišite Spinach je najprvo zelo plašilo Diano. Nje se ni mogla tako lahko okleniti kot "strica Hermana". Teta Brigita ni našla pravega tona. da bi priklenila nase malo siroto. Vršila je sicer z veliko natančnostjo sveje dolžnosti, skrbela r-ajboljše za telesni blagor Diane, a v svojem srcu je nagromadila ta renska svojo ljubezen na razkošen način le za dva človeka — za svojega moža in za svojega sina. Vsled tega ni ostalo za druge ničesar. Diana je čutila to z instinktom svoje otroške duše m njeno srce se ni vsled tega nikdar tako iskreno odprlo teti Brigiti kot stricu 3 ft rmanu. Ko je ostal pred tremi leti Herman Steinaeh. vsled padca ^ kopja, ohromljen na obe nogi ter priklenjen na stol. je postalo njegovo razmerje napram Diani še bolj iskreno. Komaj se je Diana oddaljila od njegove strani ter storila vse, kar mu je mogla storiti ljubega, da mu olajša težko breme. Tzkazalo pa se je v najsvetlejši luči. kakšna močna, zmožna os*;-ba tiči v Brigiti Steinaeh. Energično in s trdno odločnostjo je vzela v svoji roki vajeti Dorneeka. ki so omahnile iz rok njenega moža. Z vnetostjo cele svoje osebe se je postavila na čelo Dorneeka. Brez počitka in oddiha je prevzela kot samoumevno najbolj težka dela. Njeni močni naravi se ni zdeia nobena stvar pretežka. Iz svojega vozička je vodil Herman Steinaeh sicer vse. a izvršujoča sila. njegova desna roka. pa je bila njegova žena. Ganljivo je bilo opaziti pri tem. kako ga je znala vedno ohraniti v veri. da bi bila brez njegovega vodstva brez pomoči. Nikdar bi ne smel priti na misel, da živi nekoristno življenje. Vedno je povdarja-!a. da more le pod njegovim vodstvom kaj doseči in nikdar ni storila ničesar važnega, ne da bi «e preje posvetovala ž njim glede do-1 ične stvari, čeprav j© postala kmalu tako zmožna, da bi lahko podala popolnoma sama svoje odločitve. Na ta način je postala Brigita Steinaeh odlična upraviteljica loosest i Diane. jM /i jSI;1-' Tega pa ni storila iz ljubezni do Diane. K temu jo je gnala Iju-baaen do njenega moža in sina. ČY bi moral namreč njen mož odložiti urad. potem bi tudi izgubila svoj dobri dohodek ter bi morala : lorebiti celo zapustiti Dorn?ek. Kaj pa bi nato postalo iz tega vsega? Od česa naj z . e nato in kako naj bi Lotar Študiral se naprej? 'f*i pomisleki so jo napotili, da je bresz obotavljanja stopila na mesto trojega moža. Vsakdo j^ moral nato občudovati to poguumo.^zmoz-ženako. ^ - (g' - C tli Od .sestanka državnega odbora centruma .so nekateri krogi, zlasti v inozemstvu pričakovali velikih .senzacij. Govorilo se je celo o tem, da je napetost v katoliški organizaciji Nemčije dozorela do razcepa, da bo dr. Marx dezavuiran. nakar bo moral podati ostavko celokupne vlade. Kot bodočega voditelja nemške katoliške stranke so napovedali bivšega državnega kancelarja dr. \Vir-tha. Ne pozna vali-i ustroja klerikalnih strank .so se tudi tokrat wtro ure-zali. Seja centrumovega v&edržav-uega odbora j** potekla v glavnem mirno in končala ,s kompromisom. Državni kancelar in .sedanji voditelj .stranke doktor Marx .se je brez oklevanja priznal k ustavi in sedali ji republikanski obliki države in s tem dezauvuiral svojo nedavno po prikritem nionarhizmu dišečo izjavo, ki so jo naeijonalei pozdravili z vzhičenjem. a mu je pri levem krilu eentruma. pri demokratih in pri socijalnih demokratih pripravila hudo zamero. Marx str je tudi zavzemal za loearn^ko politiko in se izrekel za energično izvedbo klerikalnega šolskega zakona. Konferenca .je končala s sprejetjem resolucije, ki zahteva, da se centrum zopet začenja pečati z reševanjem socialnih nalog. Ta izjava .se smatra kot koncesija strokovnim organizacijam. Izraža potreba močne enotnosti centruma, voditeljem izreka zahvala, ven- KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LJUBLJANI za leto 1927 so sledeče: VODNIKOVA PRAT1KA za leto 1938; HIŠA V STRUGI, povest: YLAJDKA IX M1TKA. opisi: VODNIKI IN PREROKI, (zgodovinska razprava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO &E NEKAJ IZVODOV CBNA VSEM ŠTIRIM 91.50 Kdor hoče postati član te družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto. — Mi sprejemamo naročnino do dne — 10. APRILA 1928. Naročila pošljite na: — "Glas Naroda" S3 Cortiandt Street, New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Header Sestavil Dr. F. J. KERN dar ni prišlo do običajnega izražanja zaupnice, ki ne bi naletela na enotnost. Tako .se jc i>; velikega lirnpa rodila neznatna miška. Katoliški cen-rum ni prijatlej načel in načelnik odločitev. Xj«'mu je kot vsem klerikalnim strankam glavno oblast kot orodje za dosego klerikalnih ciljev. Zato ostaja vedno enoten in >e prav nič ne beli glave. 1» i dr. Marx more biti danes [»roti Hindmburgu kandidat nemške! republikanske demokracije za državno predsedstvo in načelnik levo" usmerjene vlade, jutri pa se pod njegovim vodstvom formira o-stro desničarsko orijentirana koalicija z reakcijonarnimi nemškim naeijonalei. In nič ne bo oviralo dr. Marxa. da ponovno postavi kandida uro za predsednika levičarske vlade v družbi s socijalni-111 i demokrati! Druero vprašanje je seveda, če bodo demokrati in .socijalLsti marali za predsednika vlade, ki bi živela od njihove pomoči, moža s tako pisano politično polpreteklostjo. Zato je'eentrum poskrbel tudi za eventualnega Marsovega naslednika v osebi strokovnega voditelja Stegenvalda. ki se je zadnje čase iz taktičnih nagibov pre-orijentiral z de.suiee na zmerno levico. če. pa niti ta ne bo dovolj dober. preostane se vedno dr. Wirth, čigar republikaiLstvo in demokra-tizem je vzvišen uad slehernim sumom. Centrum pa mora v vsakem primeru ostati kompakten, najsi že vodi rekacijonarno ali demokratično politiko. Ta miselnost se je udejstvila tudi 11a sedanji seji vsedržavnega odbora. Sedaj je pričakovati, da beuUu.hlano, Cherbourg. Hamburg George \\'a5hington, Cherbourg, Bremen 29. marca: Berlin. Cherbourg, Bremen 31. marca: Saturnia. Trst Majestic, Cherbourg Arabia, Cherbourg Antwerpen Volendain. Boulogne sur iter, Rotterdam Republic, Cherbourg. Bremen Napeli, Genova Cherbourg Bremen Cherbourg, 22. marca: New Tork, Cherbourg Hamburg VEČNA URA TRIKRAT UMRL Xi vedno lahka ugotovitev smr "Če bi vedeli, koliko ljudi prido k nam s trditvijo, da «0 režili problem večne ure — perpetuuiu mobile ..." mi je dejala ena izmed akutno vodilnih osebnosti ženevske urar-kaloli- sko ter manifestirala pri tem previdou .skepticizem za vse take iznajdbe. Tudi za iznajdbo mla-de»a švicarskega inženirja Jeana Leona Reutterja. kateremu se je .posrečilo po desetih letih truda konstruirati uro. o kateri misli, da 'je ž njo rešil problem, ki ga skuša- SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot sa potovanje n« ogromnih parnlklh: PARIS 24. feb, — 23. jnfirc*. (Ob polnoti.) Najkrajia pot po teleanld. Vsakdo Je v posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti. — PlJaCa »n slavna francoska kuhinja, laredno nlake cene. Zajamčite el proetar ze voinjo novega velikana ne de Franc« 16. marca. (Ob polnoči.) Vpraftajte katwregakoll pooblaocenega agenta aU FRENCH UNE 19 Stale Street, Nsw York, N. Y. ADVERTISE in GLAS NARODA 2. aprila: Colombo, 4. aprila: iierengaria, 5. apriča: Dreaden, Cherbourg, 6. aprila: Ulj mplc. Cherbourg 7. aprila: lie de France. Il.ivre Lapland ChrrbourK. Antwerpen Cleveland. Cherbourg, Hamburg Veendam, lloulogne aur Mer, Rotterdam 11. aprila: Mauritania, Cherlx>iirg President Harding, Cherbourg, Rre- men 12. aprila: Columbus, Cherbourg, Rremen 14. aprila: France. Havro Homeric. Cherbourg I'ennland. Cherbourg. Hamburg I torn a. Napi'li. Genova Ityndam, Iioul^nv sur Mer, Hot-terdam I.eviatha:i, Cherbourg 18. aprila: Aqultania. Cherbourg I "resident . Roo«- cda, loda pac^nt jo naenkrat „jrfo ^ moforK.no ^ prenehal d.hatu PmoUujsdra.u.k uporaba Reutt„r ^ kokbJ}e ga je po na arn-m prebav pro- tcmpenitllre in ^ tuka Te ^laail 2a mrtvega. Eden mla,s,h ^^^ ^^ zdramikov-asistentov, ki je pom,- va]ovio kovinske d se dolaro membe sten metalne idoze gonijo Pariška revija "Presse medica le ' l>oroča o novi bolezni, ki napada zajce in kunce in ki se prenaša tudi na ljudi, vendar se med temi ne širi. liolezen j« preštudiral japonski zdravnik doktor Ohara. ki' se mit je lastna žena dala za eksprimen-te na razpolago. Doktor Ohara je ugotovil, da traja inkubacijska doba 2 do 4 dni, nakar se pojavijo glavobol, mrzlica in turi. Zanimivo je to, da je obolela na tej bolezni cela druižna, ki je jedla infieira-nega, čeprav prekuhanega kunca. Navadno pa zadostuje, da se bolno živali samo dotakneš. Povzročitelja bolezni doktor Ohara ni mogel najti, misli pa, da jo identičen z tularenško bakterijo, ki so jo odkrili leta 1H12 na slično obolelih zajcih srnah itd. v Ameriki. ISogve kako nevarna nova bolezen ni in dr. Ohara dela že na tem. da najde primeren eepilni serum. ženitna ponudba. Mladenič star 24 let, želi znanja z dekletom od 18 do 23 let starim v svrho ženitbe. Katera se zanima, naj piše na: "Srefciu bodočnost", c o Glas Naroda,, 82 Cortlaadt St., New York, N. Y. obotavljali, preden *o ga v M prella£a gibanje na koles- proglasili za mrtvega. Pozor čtatdji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S v tem boste ustregli vsem. UpraVs *Gtas Naroda*. [je. Na kakšen način, seveda tu ni, t v | |£foce povedati, to razume samo; strokovnjak. Kolesje je pod her- i metienim steklom pred zaprase-! njem popolnoma zaščiteno, vsi.*d; česar ure tudi ni treba mazati a j oljem. Materija! se v dogledneci | času ne more obrabiti. } Iznajditelj je prepričan, da bo [šla njegova ura takorekoč večno, i Prvi eksemplar, ki ga je konstrni-•ral gre že od 11. septembra. Ali j j je Renter s tem problem rešil?-;Skeptični strokovnjaki bi utegnili i dvomiti. Odgovor more dati samo! jura. Pustimo jo torej, da naj gre J i— recimo vsaj eno generacijo. SKUPNI IZLET V ITALIJO IN JUGOSLAVIJO PRIREDIMO DNE 25. FEBRUARJA 1928, z najnovejšim parnikom Cosulich Proge "SATURNIA" ki je najveiji motorni psrolk na sveto. Tedaj bo odplul prvič is New York-« preko Gibraitar-ja, Marseilles, Keapolj-a. Pmtras-a in Splita v Trst. kamor bo dospel v 13 DNEH. Cena do Trst a za: navadni III. razred $105.— srednji II. razred $125.— redni II. razred $150.— "SATLRNLV* ima 35.M0 ton prostornine in je nadvse elegantno o* preanljen. — Ml imamo rezervirane za takrat lepe kabine v razredih. Tem cvuiim je prišteti 5e vojni davek — VELIKONOČNI SKUPNI IZLET « e parnikom "PARIS" priredim. DNE 24. MARCA 1928, a a. m.) Kdor je namenjen potovati, naj se thapreje prijavi in piie za pojasnila na: Sakser State Bank 82 Cortiandt Street : Hew York, M. Y. j