Leto V*, štev. 29* V Celt«, soboia due *©• marca 192$. Pritaitia pirisin i fttwiti. Stene ktno 60 Din, me&cčno 5 Din, za inozemstv. 210 Din. Oftesi >>a ;w« višino stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. PosarneiCKio SfevilJta staune i DIn~ SzHafa vsa& foreK, ceirieR in sotooto« UrednEtvo: Strossmajerjeva ul. §t. 1, J. nadst, Teles. 53. UpravrtiStvo: Strossmajcrjeva u.žt. I, pritiičje. Tdei. 65. RaČun kr. poStnega Čekovncga urada 5t. 10.066. C e I j e, S. su.šca 1923. Nt&tetokrat smo nu tem mestti rs- krLT*o in pošteno apelirali na. vse na- pnvdjic sctrodne str&nke za. .%"kupeii, eno- tcn nastop prr priliodnjih. skirpščinskib votitvah. Storili «no to v času, ko ]e •/.asedala še preJSnja skupšcina v I3eo- gracfcu. Ko pa je bila sktnpščina od radt- kaJoy predčasno razbita še predno je rno&lct sprejeti že ir/ielani invalid, in u- radni^ki zafeou, sum ta. naš dobromisle- Ci spcl na adreso naprcdnih stovenskih strank obnovili ponovuo ne gltxJc na posmeh in zavračanjc h aistm nasprot- nib političnjji taborov. Potek dogodkov je-poikazai, da so bila vsa nasa pr.izade- vanja zamanj, da je zmagala sebrönost oscb nad mteresom naroda. Tako smo doživeii sramofcen rekorü. da bo sta4o ria. naših voliščiii 10 voJHnäi Skrinjic, ki naj pomeuijo 10 različnih straijk, ki sfcopajo »ned nas uarod. V ten 10 äkrinjicah se zrcali vs.m owcfiiogla siovi;ns3carazkosamost hi razdrapanost, ki omoffoča na cut strani, da bti dosegla 'klerikah)a' strunkn večii lispeh, ko ji v reswici j?re, na dnigi stnini pa jo ta brezfctova razcepljenost daia pogmma, da so sc zbrali najraztičnejšt dementi od komimisiov do miijonarskSli vojnlh dojbičksTjev in izvoznjčariev ter se zdru&ili v drisžbo z neomejcno zavezo, ki hoot pod fir mo srbske narodno radi- kabie strctnku z tispehosn cksploatirati «aš n#rod. Kakfti nečuvenih sTedstev sc ta thrtizba p-ri ddu za dosego svojega ci- lia in dobička posluiuje. to vklimo pre- V-olilni boj i>oteka žc JikOTo h koncu, ¦od vsch stranij ču>cmo hvala bogn. De- Jati v lem kaosu volilnc prognoze ter jih spravljati ini časnjkari?ki papk, je nesi- guren in nelivakrlen posel. Mekaj pa sni-eiiio rn moran>o danes reči svoiim so- miSlknikotn pü mestih, trgih in deželi, Sredi tega vrvenja in fK)litičnUi zmed r~ ne izgubite ftvcev, ne stopajte n-trujenl in 'Mitovoljeni ob stran ali v ozadje. Se- daj ie čas dela od moža do mo-Aa. Bor- ba je, in v borbi treba vzdržati do zina- «e! Naša ju«o«lüvai>ska demokratska ftranka ni od včcraj, izvrševala je o- ?romiio ckla na političnem, prosvetnem in gospodarskcin polju, da ni bilo nje In njenih ncutnornih ¦dclavcev, kako yse ctrugače še bi izgledalo v nasi domovinl. V politiki 3ii hvaleznosü ne sentimental- nosti, pravioo pa imamo in kot organ javjw^a nacionaliiega in naprednega mmCTija, smalraino za svojo dolžnost, da SE NEKAJ OPOMB K SPOREDU KON- CERTA UMETNIŠKE DVOJiCE TROST. Na sporedxi tega velczanimivega koncerta, ki se vrši v soboto 10. tm. v mali dvorani hotela »Union« v Celju stop na prvem mestu Chopinova sonata v b-mohi (op 35), ki spada med najsta- rQjse kompozicijc klavirske literature. Zasnovana ni povsem strogo v sonatnl formi, osobito se prvi in zadnji stavek ne vežeta docela na predipis klasičrcei so- natne forme. Z etementarno sib nas po- vede prvi stavek v tujino, strasti polno življenje; obvladujeta ga dvc misli ve- likega kontrasta: prva z ncmirnim, Wastnim .motivpm, druga z najlepso kan- tileno plemenitega občutka. Drugi sta- vek »scherzo« se odlikuje po krepkem ritmu in možati sUi. V velikem nasprotiu s tema stavko- inu sledi drugi di'l sonate. Dobro znani (žaj še prevcč popularizira-ni) »marche funcbre« in zadnji stavek s pritajenlin ppp unfsonu obeli ro»k — »kot da 5umi močni veter preko grobov«, po izreku Ruhinsteinovem. Zt4o redko Jgrana skladba je Lis- ztov »Funerailles«. To ni Liszt virtu- oznosti" in zunanjega bleska, tomveč sloboko resna. poetično zasnovana skladba. Nad veličastnim zvo-neinjem zahttvaiix) tern uravna svoj nastop prf volitvali dnc 18. marca. Desetletja rdeinega nacionalnega dcki leži /,a naml riajboljši nasi niožje so pos'vetili svoje id'eX1 ideji jugoslovan- Rki, ki }i s'liizi »aSa stra-nka. na progra. mu te stranke stoTrajo pred voüke na ŠtajCTSkcni možjc, ki so z javnim delom žc po'kazalf, kaj znajo in- fcaj hočejo. Si« rite soinLšljentkl ]iaš evangelij -- ne raz- rednili irorb —¦ sk>žmsga Uela vseh sloiev m sianov, ki hoceio, dobro domovim -- bi-jahjii draginfc niso Jžvajali napram bogatascni. male greSnike so daii zapi- rati. vdiki pšenični in koruzni mllijo- narii -pa so sami že bili radikali. Kr na .še ni bü ie sedai teket zapšsat se Jc raqikalonj skunno z mnogiin; drugimi ziočinoi. Sedaj so pšenični baroni prrtisiiili, da se jhn o pripeljati k nam, bo- ni'o ¦moral! po-ravnati zopet dražje in. bo biianca Slovenije msesečno za najmanj 30 inilijonov pasivnejša. Pri tern «as zlasti žak>sti, da aft vseh straneh cujemo, kako tckmujeta SIS in SKS da bi pokazali bolj vdeag- raiho lice. \'oJürü boj 5t stopnjujc po- gresk^ teh dveh strank. Obe se hvalita. kako sta skrbeli za prost izvoz prasi- čev rn kako se glavnim yudskim živHain sploh ne smek> stavliatinobene izvoz- nc ov'nre. Obe sta pristašici svobodnega izvoza brez o'/ira na jwsledice. Na to pa se naši gospodarski na- spTotniki sklicujejo! Trdijo. da je slo- venski sulfak na sfrani veleagrarnc po- litiike. To seveda ne odgovarja resnici. Slovenskj kmet je polprolctarec. malo- kdo iz lijegovih vrst prodaia žito na de- belo, pač pa 10 tisoči kmetov kupujeio žito koruzo jn rnoko. Nad 90% Sloven- cev v tem oziru tvorimo eno fronto. »Zemljoradniška« polrtika SKS je usod- na zmota, kj iniičuje delavca, uradnika, obrtnika in ~ kmeta, klerikalna hujska- rija za iavoz pa ie nastala, da bi tudf črni gospodje izglcdali še bolj ^kmet- skk. Mislimo, da govorimo iz srca nad Charles - Louis Philippe: Obljnba molčanja, üospa Felicija je živela s svojim bratom Teofilom. lmela sta traüko. Teofilu ni bik) nekaj časa dobro. Po noči ie slabo spal in eck dneve se je potil. Posušil se je bil tako, da se ni .'«ti upal stehtati pri peku Dnmontu. Zdrav- nik njegove boleznj sploh ni razumd in priporočai mu je gibanje. To je bila mi- sel! Kedar hodite ali delate se potite in -se suSite še bolj. Gospa Felicija sc je koneeno odlo- cila. Ker pa so zdravniki osU, je hotela narediti kakor drugi: poiskati starega Durantona. čarodejnika. kateri je žc o- zdTavil toliko liudi v kraju. Stari DiiTanton ie stanoval tri milie od nas, popolnoma v poljih, v pristavi, katcro je oskrboval sam. Lindem, katerc poznamo, rv bil podoben. Lahko .ie bilo verjeti, da bi mogel biti čarodeinik. Bil je tako lnkomcn. da ni imei nili slutnie o PTavi vrednosii denaijH. Zahteval .ie od ljudi. kateri so prJšli k nicn-.u po svet, dva, tri, pet, največ deset soils, ker st jc domisljeva'l, da so to velikn svote. Zunanjosti je bil čedne. Njegova glava se je zdela biti težka. kakor bi ric biio v n'Jcffovih možgamh zraka. Nikoli jo nl vzdfcmJj. Pravifi so, da raditega. ker )e (X)% Slovencev; ako na. tem niest« od- loöno protestiTamo zoper znižanje iz~ voznilh carin na päenico. konizo in moko. OBRTMKOM V CELJU IN OKOLICI! ¦ V nedeljb 11. t m. ob lt. uri se vr5i protestno zborovanje javnlh n^- meSCencev v ČeJju v Narodnem domt». Na podlagi z&dnjega sklepa obrtne^et druJtvä naj se obrtniStv'o poInoStevünii udefe2i tega zborovanja. Treba je jmk kazati solidarrjost obrtniStva za upra- vičene zahteve javriih name5čenc«v, s kojimi smo tudi obrtniki v izdat.-*; men tangirani. Na5i dobri odjemalci raznih produktov bili so javni narneS^enci, kojim je dane? onemogoCena vsaka nabava radi naravnost smešnih pre jemkov, ki vM\ ?,a najnuinejŠe 5iv~ ljenjske potrebSčinc ne zadostujejo. Obrtn'iStvo vseh kategorij občuti to y težki krizi, ki obstoja iz navedenih rax- Jogov- ObrtniStvu ne more biti vseeno, ako se njegevega najizdatnejSega od- jemalca potisne k Uom in se ^a na tako nečuven način proletarizilra. ^te more biti pa tudi vseeno splošni jav nostis ako se ta zu Iculturo in civili- zaeijo prepotrebni stan uničuje. Žalo- stno ie za rmše razmere, da je ta stan primoran stopiti na ulico, da uveljavl svoje zahteve. Radi tega pa mora čutiti obrtništvo za tem večjo doižnost z veliko udeležbo dati izraza simpatiie javnim nameŠČencem. Ivan Bix|ak» predsednik zve^o obrt. društev. KRITICEN POl.OZ.-VJ MALK(iA OBRT- NIKA NA DEŽELI. Vsled padea valuie, vclike craginj«. i» slnbe'letine je postal potozaj malih o- brtnikov na dc/eli zelo opasen. Ker pri- ma njku je konsimičiitom denarja, ni deTt in v vseh stroktfj grozi brezposeinost Zlasti je äkodljiva okolnost, da se je po prcöbratu jako pomnožilo število obrtnikov, ker postaiw sedaj inozki žc z 21 letom polnoieten in so mladi po- močniki se. osamosvojiü kot mojstri, se ozeniü, in sedaj trpiic z družino vred" pomanjkanje. Ti mladi mojstTi tudi ni- kakoT niso zmožni za svojo stroko, ker ¦niso dosti naobraženi ir» je že marsika- teremu žal, da je postal samostojen mo? ster. Vsekakoi- bi bib priporočati. ^la bi se pomočniška dob^i podaijSaia najmarij na 5 let, ker bi se s tem omejilo §Jevih> nosil v njei bolezni vseh, katere je o- zdravil. Stari Duranton jti takoj raziunel Te~ ofilovo bolezen m našel sredstvo ptoü nji. Napisal je na koSček papirja tnolitev. To molitev je bilo treba zapTeti v ška- pulir. Teden dni naj bi ga bil nosil Teo- fil na prsih, teden dni na hrbtu; nadalh ni teden pod desno pazduho in zadnji te- den pod lcvo. Dvainti'id^seti dan bi mo- rala Lzginiti z njega upadlost skozi sree kakor dih. Uvidi nekaj izhajati kakor rumeno paro. Qospa Felicija j- zjožila koSček t-a- pirja v denamico, Stari Puranton ie iz- popolnil svoje predpisci rekoč, da je tre- ba, če nal molitev ucinknje, da ne iz- pregovori gospa Felicija prav do doma niti ene besode. Beseele, katere bi iz- pregovorila. bi se zmešale z besedaml molitve in izgirbile bi o^dravljajočo moL. Za onih dvai.ipetdoset let, kar je ŽT- vela gospa Felicija na tem svetu. ni ime- la priložnosti vedeti, kaj pomeni: moU čati, Po poti jo je sprenilial štirinajst- letni sinčck brivea Benoita. kateremu }e bila bolrinia. Veselila se je ba5 na to, da si z njim po poti pokramlja. Imela Je smolo. Ino, torej z njim ne izpregovori. Bili so Prvi dnevi junija. Maj je bil hladen, kakor v prejštijih letih. Vsi so blagoftlavljati ^olrtce, kate-ro je kstr H&- '^^^^^m J(/'' ^^ ^mKIKK^^^^^^^. ^^^^^B ^^^^^m ^^^^^^HH ^^^^^^^^^^^^^^L ^^^^^Hi^^^^^^L ^^^^P^^^ffl^B ^^^^^^^^^^^L Strati »NOVA ÜOÖA SHv 29 oKiit»tro\ in J>nponiog!o iKunocnusion? do popohie izobrazbe. VeHko /:ia je tudi to, da imajo m- kateri moistri prevec naučnikov; čez par let iinajo r,iv,io toliko pomočnikov, ootem mo.istrov in konkurentov. Ce dajc Mojster učcmcu brano in stanovanjc, :>i bilo bolje, da bi se pri- dejal nckaj kron in imel bi laliko ponioc"- nika, kateri imi vee korist: jkakor vaje- nec, s katerim inn najveekrat le jezo in škodo. Preveliko stcvilo pomoenikov po- vzroča, da iv> morejo vsi dobiti mesta in so prisiljeni »fušati* doma In delatS ¦moistrom uma>;ano koukurenco. Zalorcl obrlniki, zmanjšate stevilo vajeaicev. ipodaljšajte pomočniško dobo, ker le na ta način bo mogočV, pomagaü propada- jočerrru obrtniškcmii staini. I. H. Politične vests. Iz volilno borbe. Predsednik vlaüc Pstfič je odpotoval s posebnim vlakom v Banjaluko, od koder potuje v Ljub- tjano, kjer priredi v nedelio zborova- nje. I/, Ljubljanc bo šel najbrže v Dai- macik. Po seji glavnega odbora dne 8. ¦tin. je odpotoval predsednik narodne skupščine dr. Lukinič v.Kralkvico in sc do volitev več ne vine v Beograd. Zara- dl tega ga je kralj sprejel v avdijenci, v kateri ic porocal dr. Lukinič vladarju <» notränjem politicnem položaju, zlast! o nasiljih, ki jih vrše radikalski policaj- ski orgaiii nad demokratskimi somišljc- iiiki. »Pravda« priobčuic na uvodnem mestu članek Svetozara Pribiowica o radikalstem rcžimu, ocita Pašič.u, da je dopustil na Hrvatskein akcijo Radiča. Nove instrukcije naSi delegaciji. Predsednilk našc delegacijc dr. Rybaf je dobil 8. tm. nove instrukcije iz Beo- grada o nadaljnem postopanju na opa- tijski konferenci, o čemur jo obvestll predsednika konference Quartierija, ki .ic sklical se'jo na 9. tm. Za sejk> je vla- dalo veliko zanimanje med vsem prebl- valstvom Opatfte, Reke in Sušaka. SeJa pa je: trajala samo Y* ure, ker se je po- kazalo, da rnora vsa:ka delegacija najprej zborovati zase. Opatijska delegaciia poklicana v Btiograd. Clani paritctne komisije so po- klicani v Be-ogradT kjer sc bo vršila važna konferenca. Qotovi radükalski po- litiki so bili Jani pripravljeni razpravlja- ti o kondominiju v Barošu in na Delti, ceprav je nesporno, da ie Italija ta dva kraja prizrsala ram in bi že sama razpra- va o novih koncesi.iah Italijanom biia lahkomiselna abdikacija na stečena pra- va. Vpostavitev prometa z ReKo. Dne 7. tm. so imeli člani paritetne komisiie na SuSaku konferenco o upostavitvi pro- meta mtd SwSakom in Reko ter o fa- Sistovskih napadib na Reki. V promet se postavita dva para dtrektnih vlakov med Zagrebom in Reko. Italijanski giasovi o Barošu in Deltl, »A^enzia Volta« javlja, da sc čuje tajne vest! o linstriikcijah. kr iih je dal Musso- lini dcleffatn Gentiliju. kako naj se za- dr*i paritetna komisija v Opatiji. Diplo- ma tski krofff natrlašajo, da rezerva jir ^oslovanskc delegacijc ne odgovarja zahtevain beo^rnjske vlade. Santa - in. Njegov ear je bil vsem neka.i nove- ga, vsi so se radova'i. da so ?a čutill, in nikomiiT iii bH v nadlego: Poija so bi- la močno zelena, ker ie dosli dezevalo, in kedor se je zajgledal v daljavo. temu sc Je zddo. da so krasiic modre pare vidni zrak, katere je izdihava!. Le soln- ee daje stvarem njih barvo. Pravijo vedno, da je solnce belo. Preje bode mo- drikasio. Oospa Felidia v začetku raditega ni mnogo trpela, da ni smcla govoriti. Saj ro ni bi4o nil veke. Trudila se je temeljl- to. da bi1 obdržala v spominu misli, ka- terc so n šinile po poti v glavo. Toüa jzzvala bi jih zopet doina. niti enc ne bi pozabila. Tr Naenkrat je postal:\ tievoljna. Kora- kala je baS tričetrt urc od onega tre- nutka, ko jo opustihi s'.arega Durantona. Bila jc nekako utrujena in brla bi rada scdla. Toda tit je nastala Prva tcžkoca. Ce bi bila sama bi bila sedla enostavno na kraj jarka. Toda, na kak način dati razumeti malemu Benoitu? Gospa Fe- licija se je nanj ozrla. On jo je poglcdaT, in eek> radovedno, več ničesar. Rada bi bila 51a dalje. Fant ie bil glup. Oospa pelicija se je jasno spomn"la. da ni naredil prvič izpita, ko je izhodil šolo. Na to po- drobnost bi bila popohioma pozabila. Za nekaj Časa je «inila cospei Feil- .iiiit'^heaitsku konvencije govore le o iz- ; praznkvi Su?.aka in Mussolini je svoje- časno izjavit v zbornici, da ostantta Delta in Baroš toLiko časa zasedena ix> ltaliganili, dokler Reka ne postanc j»r/- dična država. »Tribuaia« izmž-a itpanie, da bocla Jtigoslovani svoic /.ahtevt u- wiakniii in pra\"i, da so ž njinil pripravRÜ italijanskim politicnim krogoni veliko presenecenje. Fašistovsko glasilo »II iHiovo paese« poroča, da so dva dni po L/.praznitvi Susaka tamkaj napadli Hr- vati Italijane, na Rck! pa Italijani Mr- vate. V splošnem piSe list kljmb sploš- nenni optimizmu o poteku pogajanj zelo skeptično. Radič in vojvodiiiski Neraci. Novo- sadski »Deutsches Volksblatt« zelo na- pada Radiča, ki nastopa proti Netnccm na Hrvatskem in y Slavonic, dočrm je Nemcem \ Vojvodini cudovHo siroko- gruden. Fraucozi zasedajlo desni breg Rena. Kakor poroča >'B. Z. am Mittag<; so z-a- celi Fra'iioozi veliko akcijo proti Dort- mundu. Na glavnem kolodvoru so od- stranili nameščence in potnike. Due 8. tm. so prekoračili pri Rheimfähre Ren ter zascdli Rhcinau, predmestjo Marmliel- ma. Smer nadaHnega prodiranja jc na- perjena proti mestu Bannu. »Berliner Tageblatt« javlja, da je vkorakala v Bochum stotnija Marokancev. Angorska skupščlna oponira. Po poročilu »Agence Havas« je angorska skupSčina sprejela resolucijo, ki izjav- Ija, da Tureija ne more sprejeti lausain- nske pogodbc. Vladiri načrt fcs zagovar- ial v imenii vlade in Kemal-paše Rant- bej, ostali govorniki pa so pobijali po- stopauje tiw§ke delegacije na lausannski konferenci. Husein Amir-be) je povdar jnl koncem svojega govora, da ima Tur- Oija moč hi volio zadosdti rcšitvJ vscli spornih vprašanj. Turčija je pripravlje- na na vse eventualnosti. Skupščina jc odklonila mirovne predloge zaveznikov ter je spreaela nov načrt "protl-predlo- gov, ki predvideva popolno garancijo za suverenost Turčiie in turškega nacijo- nalnega ozemlja. Porota. CKLJSKA POROTA. j /Wladi ubiialec ' Prod porotnhn sodiS5em 7. ^ii:. Pdfdne se je zagovarjal Ivan Vizjak ü Pečovja pri Teliarjah, ki je v noči od 25. na 26. januarja 1923 s sekiro ubil Jožcfa Krajšeka in s tern zakrivil hu- dodelstvo umora. Predsednik sodnego zbora g. nad- svetnik dr. Premschak. votanta gg. dr. Konda in nadsvetnik dr. Flerin. g. dr- žavni pravdnik dr. Požar, zagovor.iik g. dr. Srebre. .lože Krajšek očim obdolženčevega očeta Martina Vizjak ie imel^ pri sl^d- njem in njegovi ženi Frančiški izgovor- jen vžitek in je tudi živel v sobi, kate- ro je iniel v hiši zakonskih Vizjak izgo- vorjeno. Zadnji čas so nastali nu\\ ložetom Kraišekom in zakonškima Vizjak veC- krat pTepiri, ker slcdnja nista dsla Kraj- s'eku izgovorjenegu vžitka, vsled česar je moral Krajšek potom sodišča uvclja- viti svoje zahtevke, vsled Cesar so s ciji v glavo posebna misel. Kako i^ bilo to eudno! Qotovo sc človeku slabo ml- sli, če ne sme govoriti. In stvar Je bila vcndar tako tsnostavna. Prehodila je do- ber kilometer poti, ne tia bi ii prišlo^na misel. da se more sporazuineti tudi s kretnjami. Pokazala je nj iarek. Sel je za njo in se tudi vsedel. Lahek. vetrič je zavel nad zemljo. Zdelo se je. da sc cell kraj blažcno oil- I dihujc m brezkončni prostor nad noli! pod * nebom, kajcor bi bi! napolnjen s krasnim vremenom. Nad zemljn ie Ie- žalo razprostrto ra/.kosie, mir in pro- stost. Ptice se niso obotavljale peti. hospelj Feliciji je bilo z vscga tega mii- ]o slabo. Povsodi je bilo krasno, samo nc v njeni glavi. Mirno ni mogla vec sedeti. Bilo je toliko besed, s katcrmn bi sc dalo izrazili, kako dobr-j ji- člove- kii v senci ob takem lotnem dncvu. Raj- še> jc zopet vstala in korakala dalje, nc nieneč se za utrnjenost. same da bi mo- gla misliti kaj drugega. V tern času pot-ovanja je lrrišlri go- spa Fclicija na izborno misel. Imcla ie v žep« tabakiro in si tqrcj zanosljaia. Tobak zasede v giayi gotovo mesto. Najprej se ji jc zdelo. da podi besedc. katere je tarn imela nnkopičcnc. Kilmila je. Kako se jc to lepo poslušalo! Bilo ji 3e v utelio, da more dajati zvok sai Krajsekom k- i,Iabše ravnaÜ i« niu na vse načhie nagajali. Jožef Krajšek Je veckrat potožii sorodnikoir:, kako z nrian grdo ravnajo zlasti obdolžcnec, kl ga je celo pretepii). Dne 25. januarja je prišel Krajšck k svoii n^čakinji Slaten in ji: potožil. da no do'bi užitka ter da sc boji, -ia X'd bodo Vizjakovi ubili. Kar Jc slutil se je res še is to noč »lresničilo. Obdolžencc Ivan Vizjak je sklemt, da l)ode pri svojem groznem činu ne- moten, zavezati vraia sob, v katerih so osiali domači spali ter tako preprcču, da nihčc no bi niogel iz svoje sobc, ako bi slučajno kaj sliiali. V hievu si je pri- pravil žico in dva kola, 25. jan. zvečer pa si jc pripravi sekiro blizu vrat, ki pe- ljejo v kuhinjo. Nato je ,sel v sobo, kjer jo Jožcf Kr.ijšek zopet tožil gledc svo- jega užitka. To ga je še boli razkačilo in utrdtlo v njegovem moriincm i»ame- nu. Okoli 23. uro jo vstal iz svojega lc- ?Hcn v hievu in se podal k z.adniim vra- tom Irise. ki ima jo v zgornjem de!u dve šipi. Mesto e.iio šipe je bila lepenka. To icpcuko je obdolženec odstrani!, segel ?: roko skozi nastalo odprtino, odrinil zapah, s katcrLni so bila vrata zaprta hi prisel v vežo. Nato je na drugih vratih sob, v katerih so prcnočevali brat In sestra icr polubrati, kljukc vrat zvezal z žico in slednjo pritrdi! na drog, ki ga j-: polozil preko vrat. Vrr.ta, ki peljejo v podstrcšje, kjer-sta snala zakonska Martin in Frančiška Vizjak. podprl z 2 krampoma, dvema latania in inojtiko ter s teilt preprecil, da bi mogli stariši priti iz podstresja. Da 7?i büo süsati njegove hoje, si jc privcza! na nogc cunje. Ko sc jc prepričal, da je popolen mir, jc stopil po sekiro ter .sc P^'a! k sobi, v kateri je spal Jožef Krajsek. Ker je ob- dolženoc vedel, da Kn\iT;ek zapira yra_- ia samo s slabim viiaKom, Je potisnii vrata notri. Ko je Jo.'er Krajsek prebu- den iz spanja sliša! vsto-p v sobo je skočil iz postclje in 5e! z besodami »pst, pst« k vratom. Ko jc prišel v bHžino vrat jc obdolženec. Id jc imel visoko dvignjeno sekiro v rokah, zamalinil z vso silo po niegovi glavi, dvakrat za- poredoma, vslcd cesar se je Jožef Kraf- sck takoj zvniil na tia. Obdolženec pa .le nato s sekiro -zadjal Krajšesku' se par w~ darcev po glavi. Obdolžci- }n v siiegii obrisai i>cK.:ro ter s^ ,.opci vr- nil v hišo, kjer je urnoricnega JožeTa Krajšeka pokril s cunjanri, v njegovi sobi pa vse križem prcmctai, da bi odvrnil od sebe vsak sum ter odvračal istcga na neznanega morilca. Sodna komisija .'o druvji dan našla umorjenega Krajšeka, kl je ležal na tleh v vcliki mlaki krvi. Tla. pohištvo in zid je bilo vse obrizgano oi krvl. Obdclžc- nec je udaril Jožcfa Kra-jscka s tako si- lo po glavi, da je imel unvrli v&o lobanjo razbito in komisija je uašla Se dele moz- gnnov na zidu. Obdolžemec. ki jc prvotno Uejanjc napram -oroznikoni tajil, je pozneie pn- znal krivdo. Porotniki so potrdili vpra- šanie hudodelstva umora soglasno," na- kar je sodni dvor obsodil Ivann Vizjaka na 15 let tež&e ueče. z nosom in možgani, ker no sine z ustl. Toda za trenutek si je rnorala pri- znati, da treiuitna olajšava. katero so povzročili tresljaji pri kihanju, ni pTipo- mogla, da bi mogla pozabiti žgoče bo- Icsti ncba v ustih. Da bi se osvcžila, ]e poizkušala zuzevati. Zrak. katcrega )z vdihavala, je učinkoval tako blagodi-j- no. kakor pastila zobniij mačic. Ko je zadostila zahtevi svojih ust, jc prišla gospa Felieiia k bolestnenra spoznanju: in siccr, da ji jc ono zlo, ka- terega se je hotela iznebiti z vso moč- jo ntcklo na drugi kraj, da ?a ne bi mo- gla ujeti. Sedaj se ie skrilo v jeziku. Mogla ga je raztczaii široko v ustih, kakor je hotela, opirati ga ob lica, iz- tczati, vse zastnj. Zlo s-: je skrilo v no- tranjost. Oospcj Feliciji se je zazdelo, da Ji korein jezika zarjüvi. Bežala Je, kar je največ mogla. I* žepa ic vzela odrezek papiria, na kate- rcm ji Je bil napisal start Duranton ono molitev. Bila ic 'atinska. To je Hio^nc- nmno! V !>rvem trenutku jc vprašala gospa Felicija sama sebe, nc del« li "c- kj slabcga. Mogoče smisel besed ne u- tečc? V nadaljnem casn jo ta misel ^nl več vznemirjala. Oospa Felicija je \7- pregovorila vsako lesedo najprej šepc- taje, privoščila je jeziku časa, da bi vsak. zing temel.iito teob.-azil. Precitaia Uboi Pred porotnim sodiš^ctn je stal dnt 8. tm. dopoidne Valentin Herd, posest- nik v Nezbišah, ki jc :: vozovno rocicci udarii Jožefa Drofcnika taka, da ie u- mrl, Simona Drofenife pa telesno po Skodoval nad kvim usosoni in na le- vih spodnjih laktih. Zakrivil jo hudodei stvo uboja in hudodelstvo tezke teiesnr poškodbe. Preds-üdoval ^ %. ^iež. sod. svetnik dr. \ral. Levičnik, votanta zk. nadsvetnrk dr. Hinko Stepančič in Jakob Božič. državui pravdnik g. dr. Li kar. zag-ovor- nik je. dr. Juro Hra&ovcc. Dne 8. maja 1921 je namrec popiva- io vcč No/bišanov y konsumu v Marčji vasi. Med druigirni se j- nahajaj tarn tudi Valentin Morel, njegova žena Mxjri- ja, brata Jožef in Sim->n nrok-nik, Fer- dinand in Jancz (iaberšek ter Janez m Roza Strgar. Obdolicnec »c ctdSel s svo- jo ženo Še prod brator.ia donu>v v Nez- biše. ¦Proti poliKK'i sin pa prispeia tudi brata Drofenik v Nezbi.se, malo iP|rerič, ki so izmr vedale proti Valcntinu Herein, in treh. ki so govorile v prilog obdoLlencu, to so, obdolženčeva žena Marija, 13-letn:> pestumja HvjtcIovü, ki jc od niega po- polnoma odvisna in 13-lctni obdolžen- čev svak Franc Mirrko, je jasno, da }e zakrivil zgoraj omenjeno dejanje Valen- tin Herd. Porotniki so vprašanje hudodelstva zanikali, na kar je bil obdolženec opro- ščen. je molitev glasno. Moj Bog, kaj pa bo dalje? GovoroC latinsko, jc čutila gospa Felidjat< kako kru-to je za njo, Cc ue snic govoriti fran- cosko. S tern, da ic zazibaia / jezikom. >v spoznala. da nima ono zlo svoieffa se- deža v jeziku. Mnogi Ijudic se itdušc. fv iinajo bolno sree, ali pluiča, ali zclwJec. Tudi radi gbve sc more clove!- udusiti. de ne sme govoriti. Gospa Felicija ie cutila. kako sc tvori v nienih možganih krogla iz krvi SliSala jo je biti kakor srec, rastla je. zalivaln i" Je ušesn. S tern Je nastnl tak ro-pot, kakor čc divjn koni. Cc bi ji krogh zdrsnila .slučaino po j ncsreči iz goltanca. bi pri^la v srlo'in W j ogrožala dihanje. Oospa Felicija je imc la šc ba§ dosti časa pomisliti na svojt- ga brata Tcofila, kateri bo vzrok lijeitf smrti. Jczila se je nanj n celega srea. Bežala ie, kar ie mogla in za nekaj časn je padla. Obrnila sc Je hitro k aialcmt; Benoitu in mu rekla: »Ne morem #dalje molčaii, prl- pravilo bi me ob živiicnje.« Sei istega cine ic 'iimrl Teofil. Nikdo vendar ni rtiogol zahtcvati od njegove sestre, da bi bila umrla meslo niega Stev. 29 »NOVA DOBA« Stran 3, Prekoračenje sllobrana. Zvečcr sc ie vršila porotna obrav- nava proti Martinu Petan, posestniiiko- vemu sinu. iz Pohancev. Obdolžencc jc udflrrl svojega brata Franceta s pišto- Jo po glavi, ter je vsled tega umii. Strelno orožje, katero je ob tej. PrJHki nosil. ni- prijavil državnemu oblastvu. Dne 3. jaiiuarja lanskega leta so bill ma obdolžečcvem donru, on, njego- va mat! Neža in scstra Neža, brat Jo- žef in Ivan Suša. Ob 5. popoldan je pri- §el domov stare jsi brat France precej pijan. Večkrat se je jezil, da so vsi brat- je pri hiSi in da noboden noče proč. Tu- di tokrat je ponavljai isto in rcntačH. Ccz nekaj časa so šli obdolžonec, njegov brat J-otžef, sestra Neža in Ivan SuSa v domačo gostilno. Ko so bill že nekaj korakov od hišc je prišel za njimj France, sitil jo v brata Martina, ki je potegnii prštulo, udaril brata Fraiiceta po glavl in mu prizadjal okroglo od- prttno na temenici. Ranjeni je umrl vsled tega v bolnišnici v Brežicah. ObdcHženec se zagovarja. da ga je nje- gov brat suval s pestjo v hrbet, vsled Cesar je potcgni! pis'olo in zamahnil proti bratn tor ga slučajno zadel na glavo. Tako so Lzvftjale tudi price Neža In Jožef Petan ter Ivan Suša. Med bra- tonui ttfdi ni biio nobeniega sovraštva. Porotnilti so zanikali vpra-šanje hu- ¦dodelsrya iisboja, pac pa potrdili vpra- šanje prekoračenja silobrana, vsled Ce- sar je b'l obdolženec oibsoje-n, na 4 me- sece iečc. ¦ * • MARIBORSKA POROTA. Hudobna žeua. ¦ V Tolstem vrhu se ie poročil kmet- ski sin Ivan Hauli z Ivano ReČnikovo, Jc; ni bila posebno na dobrem glasu. O- če Andrej Hauli pa ni hotel izročiti Po- sesvva, da bi postal prevžilkar. V hiSi so se začeli prepiri. Matr je držala s si- nom in tako sta se mlada dva obrn'Ia proti očetu. Ker ni dala mlada miru o- četu, se je preselil k tiyim ljudem. Za- Četkom lanskega letta se je zopet vrnil; domov, čez dva dni sta ga pa našli 1-! v a na Harli in umoibolna hei obešenega.; Snaha Ivana Harli trdi, da je odrezala vrv in tast je paded izpod trama na sla- mo, kjer so ga našli orožniki. Posestvo je pripadlo tako zakon- ce-ma, ki sta začela p'jancevati in /a- pravljati. Mati, katero sta zaeela mlada zanemarjati, je po desetih mcsecih otf- krlla tajnost, krJko je izdihnil njen mož. Hudobna ženska Ivana je povdarila ma- teri, da bo jutri jxypoldne ob treh oLei že mrtev ležal na Mopi. Po večerji je šla nato spat v kuhl- njo, ki' jo ie snaha zaklenila, stari Hauli >e pa lcžal v sosednji sobi. Okoli 23. urc je pa začula krik starega: »Ti hudič boS mene zadavil«. Starka m mogla iz za- klenjene -kuhinje, zdelo pa se ji je, da sta mlada dva hotela očetu kai hudega. Obdotženca sta urnrlega spravjla na skecDcinj, kjer sta ga obesila, da bi se ne znalo, kdo je to učinil. Ker sta objozen- ca krivdo tajila in je zagovornik trdil, da jc HauH slaboumen, je sodišče wz- pravo odložilo. Mladoietna pretepača. France Meško in Stefan Rozina sta lansko jesen popivala v večji fantovski družbi v gostilni Leopold a Vidoviča na Meljskem vrhu pri Mariboru. Kmalu so se začeli prepirati radi neke tesarske obrti ter jiadaljevali prepir še na cesti. Enega so u>darili po glavi, drugi ie letci oo cepec, tretji je ?ačel s kamanjem, ce- trtemu so zlomiii lehtnico. Tudi neki Fi. jan, za katcroga se> ie bala gostilnicar- ieva hčerka, se je vrtel na bojisču. ncer- ka je pok-licala očeta in ta je pnšel z di- kovko delat Ted, toda skupil io ie. u" daril je z bikovko Franca Meška, nakar je stopil proti njemu z odprtim nožem. ki mu ga ic dai Stefan Rozina in ga sir nil v levo oko. Cez par dni so morali Vidoviču v bolnici oko odstraniti. PT^"C Meško je dobil pri porotni razpravi 7. tm. 18 mesecev, Možina pa eno leto in plačati za oko lO.OOO kron. Ccliskc novice. Danes v petek due 9. 3. 1923 ob 8. url zve^er seja širšes^ odbora v rudeči sobi Narodnega doraa. Udeležba dolž- nost. Stanovanjska h18a v Ceiju. Vpra 5anje mestne stanovanjske hiše v Celju je vsled finančnih težkoč zaenkrat po- kopano. 0 stvari je ponovno razprav- Ijal mestnl obč. svet na svoji zadnji sej'. Na stvari ne spremeni nič, ali prikazvjjemo to v tej ali drugi obliki, tu zaenkrat ni izhoda, in edino pravilno in pošteno je, da se to tudi naravnost in jasno pove. h tega staliSča resnice je izhajal tudi referent finančnogospo- darskeft-a oüseka v obč. svetu g. dr. Anton Božič, ki je v oDäirnem stvarnem ivferatu obrazložil cei potek akcije za zgradbo mestne stanovanjske hiše, ki pa je zaenkrat vsled nedostatka sred- stev ustavljena. Celjski denarni zavodi, ki so svoj čas pogojno zasigurali kre- dit 6 miljonov kron pod ugodno obresino mero in dolgodobno amortizacijo, so bili primorani vsied razmer na denar- nem trgu, to svojčas inestni občini obljubljeno pornoč in podporo, isti sedaj odreči. Stem pa je projekt v tej obliki tudi pokopan, in resnica ne bo drugačna, pa naj se zavija v ta aii drugi demagoški plašč. Zavedamo se polno, da trpijo vsi sloji našega mesta pod težko stanovanjsko bedo, da je gospodarski razvoj niesta silno oviran vsled pornanjkanja stanovanj. Mostna občina ima Se danes nebroj lastmh his, ki ji ne donašajo nikakih dohod- kov, mestne finance z pzirorn na drago in vedno dražjo upravo niso sijajne. Sfojimo pa pred celo vrsto novih in- vesticij, ki se morda še zacasno odla- gajo, ki pa se dolgo ne bodo mogle vcč provizorično cbravnavati. Opozorimo mod drugim samo na vpraša.ije mostu cez'Savinjo, ki se podira in vprašanje novega kopališča ob Savinji, ki je za mišljt*no kot komfmirano letno in z'wn- sko kopališče ob levem bregu Savinje. V zvezi z opustitvijo gradbe nove s/elike stanovanjske hi»e mestne občim- je tudi načrt opustitve ft dovoljene domom, združeno z vesel'co v vseh gorniih prostorih narodnega do- ma v Celju. XL SEJE CEL.JSKEOA OBClNSKEfiA SVETA 7. marca 1923. Ob pol 9. uri otvori župan dr. Hra- sovec «občinsko sejo. Manjka skoraj treijina obe. odbornikov, ne da bi opra- vičili svojo odsotnost. Pred prehodom na dnevni red se spominja v toplih besedah umrlega dr. Ivana Tavčarja kot pisatelja, človeka in žnpana ljubljanskega mesta, za kojega procvit ie delal vsikdar, zlasti ,pa v nsti- liujših časih svetovne vojne. Poroča da- lje, da je izrekel v imenu celjske mestne občine sožalje spoštovani a3a MHxaHJia" y 1912. V samozaložbi pisatelia pol- kovnika Jovana Naumoviča v Celiu je i^šla gornia knjiga, ki nas popelje v živih barvah in z dušo, polno ljubavi in večnolepih spominov na junaSke borbe za osvobojenje v letu 1912- Knjigi je priložena pregledna karta boiiäca. Knjiga stane po pošti 15 Din ier se naroči pri pi^ateliu g. oolkov- niku Naumovicu v Celju. — H knjigi se še povrnemo. Turistika in sport. Nogometaši. S. S. K. Celjie» vabi vsc člane nogometaše k trenmgu v nedeljo dne 11. tm. ob pol 15. uri na sportnem prostoru. Sprejemajo se tudi novi čla- ixl- V svrho določitev možtev je trening obvezen. Zdravo! S. S. K. Ceije. V klubovi sobi ho- tela Balkan je imel S. S. K. Celje svoj redni letni občni zbor, ki ie bil v pri- meri s prejšnjimi lets zelo dobro obis- kan, posebno s strani aktivnega član- stva. Po kratkem pozdravu in nago- ^oru g. predsednika dr. Zorana JoŠt, sta podala poročili gg. tajnik in blagajnik. 1z blagajniSkega poročiia je razvidno, daso bile vse tekme z izven- lokalnimi klubi pasivne in to vsled pomanjkanja ograjenega sportnega pro- stora; splüh pa sport pri našlh ljudeh še ni vzbudil onega zanirranja kot ga kažejo drugi narodi. Poročila posame- znih načelnikov sekcij so bila zadovo- hiva. Da pa klub ni do danes pokazal večiih uspehov je pripisovati dejstvu, da nima urejenega sportnega prostora. Revizorji so našli poslovanje v redu in odboru se podeli absolutorij. Novi odbor se je sestavil od gg. : predsed. dr. JoSt Zoran, podpreds. ravnatelj Kralj Drago, 1. in II. tajnik: Mahkovec Lojze in Žgajnar Müko, I. in II. blagaj- nik : Bernardi Drago in Ravnikar Božo, orodjar: Kovačič Rudolf, namestnik: Rebernik Lojze. Kot načelniki posamez- nih sekcij so bili izvoljeni: nogometna: Čančer Lujo, lahkoatletična Hykel Hugo, zimskosportna Ogrizek Dore in letno- sportna : Wagner Janko ; revizorji gg. Fmžgar, OradiSnik Stanko in Mejavšek. Klubovo častno razsodiSCe tvorijo gg. dr. Arnšek, dr. Dornik in GradiSnik Stanko. Novi odbor si je stavil kot prvo in glavno naiogo pridobitev in graditev modernega sportnega prostora, Sokolsfvo. Sokolsko društvo v Šoštanju prire- di to nedeljo dne 11. marca 1923, ob 3. ur^popoldne, v dvorani hotela 'Union v boStanju: Naraščajev dan z bogatirn postrim sporedoin: 1. DeJoIamacija: So- kolska himna. 2. Nastop ženske dece s ¦i ]>rostimi vajami. 3, Deklnmacija. 4. Nastop moške dece s 4 prosürnL vajamj. 5. na stop ženskega naraščaja s 3 pro- stimi vajami. 6. Deklamacija. 7. Orodna Klovadba moškega naraščaja: bradlja in skok. 8. Moška deca, proste vaje. 9. Nastop dece na gredi. 10. 2enski uara- ščaj, Vidmarjeve vaje. Nastop vsega naraščaia in nagovor, Cene prostorom: Sedeži I. vrstc 8 Din, II. vrste 5 Din, stojišča 3 Din. Vsc prijateij-e mlctdinc uljudno vabi k obilni udeležbi odbor. Polzela. Sokolsko druStvo na Pol- zeli objavlja, da se irprizoritev dr. Štol- bove igre »Star: greiü« zaradi neprica- kovanih nastalili ovir ne vršivv nedeljo, dne U.. tm., temvee na Jožefovo, dne 19. tm. Dnevna kronika. Vellki župan dr. Baltic upokojen. Due 7. tm. je bil podpisan ukaz, s kate- rim je upokojen veliki župan za ljubljan- sko oblast dr. Vilko Baltic. Vsled vcC- tedenske kanii>anje namestnika Hribar- ja so se udaH v Beogradu da so izvedll vpokojitev tega izvrstnega političnega uradnika, ki je užival v beograjskih kro- gih brez razlike strank splošen uglod. Ko se je mudil minister dr. Stojadinovlč v Maribom, so se vršili razgovori, da je sisiematična teoretična akeija potom političnc uprave nernogoča, dokler sedi na svojem mestu dr. Baltic. Stojadino- vič je po povratku iz Slovenije urgiral, da se izvrši Baitičevo penzijoniranje. Glavni volilni odborl za volitve ˇ nftrodno skupščino. Pokrajinska uprava za Slovonijo objavlja: Dne 19. marca 1923 začenši ob 9. uri dopoldne bodo po- slovali glavni volilni odborl (člen 76 vo- lilnega zakona) za volkev v narodno skupščino, in sicer 1. za volüno okroZ- je Maribor - Celje v Maribom v veliki dvorani mestnega magistrata; 2. za vo- lilno okrožje Ljubljana - Novomesto v Ljubljani v veliki dvorani na mestnem magistratu; 3. za mesto Ljubljana s Spodnjo Siško v Ljubljani v mali dvo- rani na mestnem magistratu. Vsi pred- sedniki volilnih odborov morajo v zrnl- slu člena 75. volilnega zakona za volitve poslancev v narodno skupščino zape- caten zavoi, v katerem se nahajajo vo- lilni spisi, donesti dne 19. marca 1923 svoiemu glavnemu odboru. Ali je medicinska iakulteta v Za- grebu popolna? Pred nekaterimi dnevi so časniki poTočali, da se je v Zagrebu izvršila na medicinski fakultieitr prva promoeija. Iz tega bi sc moglo sklcpatl, da je tudi ta fakulteta v Zagrebu tako daleč spopolniena, da morejo tudi medi- ci'.nci do'rconcati svoje i5tuidije v Jugosla- viji, tedaj doma. Ako je temu tako, te- daj bi imeli zaznamovati napredek. ki ne služi dobro le dijakom medicincem, ampak tudi staršem dijakov, občinstvn in državit Dozdaj so morali medicinci v tujino, ako so ho-teli dokončati svoje u- čenje. Študiraoije v tujini, izven države pa je le za tistega dijaka mogoče in do- stopno, ki more dobivati od doma potre- ben diLinar, ali je med redk'umi, ki so d^- ležni državne štipcndije. Teh pa je raz- meroma jako malo število. In kakor vse kaže, bode država štcvilo stipendij Se bol] skrčila. da ne bode niti vredino go- voriti o •državnih štipendijah za dijake Jugoslovane. Kdor bode hotel v bodoce stii'dirati v tujini. bode moral skrbeti sam za se. Tedaj je «minentne važnosti, da moraio medicinci tudi svoje Studi-Jc dokončati v Zagrebu. Spopolniöev med.1- cinskc fakultete v Zagrebu. ako ie Ko- tova stvar. se ie morala izvršiti na ti- hem, pa vendar dovolj cnerg'cno. Ti- stim faktorjem, ki so sodelovali gre naj- večia zahvala! Ako pa spopolnitev nie- dicinske fakultete še ni gotova, bode moraio nas^opiti dijaštvo, ki je najboli prizadeto! Ono tnoTa naprositi za so- delovanje profesorski zbor, mestni za- stop, posebno pa vse denarne zavode. Mestni zastop in denarni zavodi skupnl, morejo — pri dobri volji .— sj>raviti ski:- Stran 4. »NOVA DOBA* Štev. 29. paj ves potreben denar, ne samo za spopolnifcev fakultete, ampafc tudi za dobro ureditev dijaške kuhinje In dijaš- kih stanovanj. Dijaštvo naj ne stoji ob strani. Naj bode prepričano, da najde sodelavcev hi podpornikov pri v.seli zgoraj navecionlh treh faktorjih. Pa lie s Cakanjem, ne s kritiziranjem, ampak z delom! Tudi na zagrebSkih tleh velja, da kaplja izdolbe najtrdnejšo skalo. Osebiia vest. Ravnatelj državnega zdravilišča Rogaška Siatina dr. Fran Ster je< poinaknjen y šesti činovni raz- red državnih uradnikov. Kraljevlča Gjorgja dar invalidoiri. Odvetnik Acimovič je izročil po naro- čilu Gjorgja Udruženju invalklov milijon dinarjev, katerc jini ja kakor smo Že poročali obljubii. Iz Korotana. V nedcljo je imelo po- litično gospodarsko društvo za Slovem- ce na Koroškem dobro obiskan shod v Piiberku, na katerem je poročaJ posla- nec V. Poljanec. Po zborovanju so se zborovalci razšli, le iposlanec je ostal še v občini. Naenkrat pride kakih 50 oboroženih pretepaeev »Heimatschutza« z namenom, da bi shod razgnali. Ker so prišli prepozno, so zaoeli psovati po- slanca Poljanca in bi se ga tudi dejanj- sko lotili, čc niei bi prišli na pomoč donia- čiroi, nakar je rolpa potuhnjeno odkurila. Konzulat Ceškoslovaške republike v Ljubljani pozivlja vse češkoslovaškc drLavljane, stamujoöc na sedajuem te- ntoriju Slovenije im Prekmurja, rojeno !. 1901, 1902, 1903, naj se pismejto do konca meseca niarca »glase pri- tukaj- šnjem uradu. Zadostuje korespondeneni tfstck. Kje naj se navede ime, naslov, dan in lcto rojstva, pristojna občina. Kdaj se zaključujejo blagajne pri poštab. Z uvedbo novega poštnega pravilnika, ici je stopil s 1. niarcem t. 1. v veljavo, preneha bla^ajniška shržba za vplačila in Izplačila pri poštah, kr iinajo uradne ure do 18. ure, pol ure pred koine em u- radnih ur, t. j. ob 17 uri 30 min. Tabele za dimenzijoniranje plošč in nosilcev h ojačenega be ton a je izda'o Akademsko društvo jugoslovanskih teh- aiikov v Ljubljani. Tabele so sestavljenß po predavanjih prr/nancga strokovnjaka g. univ. prof. dr. ing. Miroslav;i Kasala, kar je zadostno jamstvo za nji'h teore- tično hi prakircno uporabo. V sedanji dobi, ko je ojačeni beton vsesrransko priznan prvovrsten gradbuiii maferijal, je neizbežno. da si vsak, ki se. peča z gradbeno stroko, olajša delo, kar niu je omogočono potom tabel za dimenzijonl- ramje. Tabele opremljene z navodiloni uporabe so tiskane samo na eni strani tako, da si jih lahko vsak sam kašira na platno, ker so v prvi vrsti namenjene praktiku. Za malenkostem znesek, cena je Dim 4.—, jih vsakdo lahko kupi v knjigarnah Barnberg, Schwentner in Ju- goslovanski knjigarni; sicer se pa lahko tudi naročijo pri Akademskem društvu jugoslov. tehnikov ali dobijo pri gospo- darju - skriptorju v društvenem lokalu na tehniški visoki šoli v Mirju, soba St. 15 in si s tern vsakdo nabavi v praksi neobhodno polreben pripomoček za ra- čunanje ojačencga betona ter istočasno potnaga dijaštvii Ijubljanskp tehnike. — Akademsko društvo jugoslov. tehnikov v Ljubljani Opozarjamo na današnji oglas o- glasnega zavoda I. Zorman, Ljubljana, Qledaliska ul. 2, zaloga stenskih načr- tov nnesta Ljublja-ne, ki so izSli v okus- ni in prikupljivi obliki ter se dobe po vseh trafikah za ceno od 7 Din, kakor tudi v glavni zalogi anončne in reklam- ne tvrdke I. Zorman v Ljubljani, vis-a- vis Narodne opere. Ker je iinela v latlnščini slab red se je utopila Cana Djakovičeva, najlep- še dekle v Skopliu. Posečala je sedmfi ' razre;d tamošnje gimnazije. Dorna so Ü rckli, da ne sme prinesti nobemega sla- bega reda, imela pu je sniolo in ie padla \z latinščine. Obupana je skočila v reko Vardar in utonila. Goljufija na milijarde. Pred nekoliko dnevi je bil aretiran na Dunaju 23-letni Julij Haček, zaradi goljufije, ki znaša preko milijarde kron. Dne 5. tm. pa so prijeli tudi njjgovega strica Maksa Ha- čeka bivšega urednika »Neues wiener Tagblatta« In »Abenda« in je bil za časa voineuslužben pri ministrstvu prehrauc. Ta aretacija je izzvala v dunajskih kro- gi'h veliko zanimanje. Sestra maščevaia brata. Pretečeno leto je ubil Ilija Zalovič Milana Darnja- noviča, ki je imcl scstro Qjurgjijo, dekli- co dvajsetih let. Sestra je žalovala za bratom in sklenila se osvetili. Nedavno je šla na trg v Nikšiču ter zagledala bratovega ubijalca Iliio. Stopila ie k njemu in ga usmrtila s petimi revolver- skimi kroffljicami, nakar sc ie javila ob- lastrni. Žrtve alkohola. V Harlem frolnišni- ci v New Yorku so iimrlc Pred nekaj dnevi tri zensbe. vsled zastrupl'jenja z alkoholorn Neki moski, ki je bil v njili družbi. sc bori s smrtjo. Skupina se k udeležila neke zabave v mestu. Prevarani suhači. Zvezni suhači v Minneapolis so bili obveščenj pred ne- kaj dnevi, da jc na ixstu iz Kanade več tovorni3i vozov žganja. Po poročilu je na 32. tovornih vozovih naloženih 18 tisoč zabojev iai 500 sodov ka'nadskega žganja, ki je vre-dno preko dva milijona. Uradniki so čakali dan za dnevoni, toda zažcljencga plena ni bHo. Uradni krpgl domnevajo, da so tihotapci bili pravo- časno obveščeni in so premaknili vago^ ne na dirugo progo. PRENOS L. 1918. V JUDENBURGU USTRELJENttl ŽRTEV. ^ V maju leta 1918. je bilo po prckem soda v Judeaiburgu itstrcljc-nih 6 voja- kov brvšega 17. pp. Zemeljski ostanki ustreljetnh zrtev so po'kopani y Judenburgu. Za upon v čcških pol-kih je sletiii upor v slovenskih polkih in bataljonih. NoiriSkio in mad'zarsko vojastvo pa je o- stato trdo in neomajeno v globoki zave- sti, da se morajo strahote vojne nada- ljevati, ker gre za korist nernštva in rnadžarstva — proti koristim Slovaiwv. V dusah slovens.kih vojako-v ie za. žarela iskra od)j)ora proti duliu, 3 kate- rirn je bilo prenasiieno stremljenje na- daljovati vojno do najskrajneiSih sil. proti duhu sermanskega in madžarsKc-- fta nasilja. Duža nascga preprosiega kmetskega sina je zaslutila, da je pre- varatiu in da krvivvi te za tuje korisri. Zavestno in podzavestno je šlo skozi sr- ea slovensldh vojakov prepričanje, da Avstrija ni nas pravi doni, da je ona na- ša z.atiralka, ki ni vredna ljubezni nasih src, udanosti naSih dus in /vestobe v našili dejanjih. V misli'h na.ših vojakov je dozorela voija in hotenje po narodni svobodi, po lastni državni indivMiialnosti. Teinu svojcrniu notranjemu razpolo- ženju . Odbor za prenos i. 1918. vsled uporav Judenburgu po prckem sod'u ustreljcnih vojakov biv. 17. pp. DopisL Koiijice. Dne 3. in 4. tm. smo na malem odru gledali »Spansko m-uho« v lezlji gospoda Wa.gnerja. To poineni za me predstavljati! Komad je kot šaloigra biez posebnih literarnih pneitcnzij iz- borno vs-pel; glavna morala — smeh — je bila izbhxno poantirana. Cekin go- spoda — ah, pardon, skoraj bi bil po- zabil, da na željo nekaterih xacasno in do prekliea opuščaiti navajati civilni po- klic igralcev — h bil sijajen. V svoji nuvd'usenostf ne zamerim mu niti tega, da na moj nasvet v reprizi ni hotel od- strajiiti obrastle bradavice 11a grebenn nosii, .ki je na gledal.ee učinkovala kot mlaz sesirjene krvi na obličju kakcga ognievitega »aufbikseTja«, kot počrneli odtisek monokla in p-odobno, samo nc kot bradavica. Moje skromno uavduše- 110 priznanje, da si je Cekin v tern ko- madii osvestii lice, naj mu bo v vzpod- bu-do ne, da se po-boljša, ampak, da nam ostane takšeai; ker se pa, poznavajoč svoje ljudi, bojim, da bi se z-opet pre- vzel do površnosti, polovičarstva in sla- bega memoriraTija, si dovoljujem pri- pombo, da sem si- ga uipal že cnkrat i-z- rečno, drugič pa molče ošvrkniti. Sicer pa, evo moje roke, čestitam in se kla- njam. Niegova žena Bma mu je stala ob strani kot prava polovica. Signren na- stop, minucijozno izvedena mimika v tcžkih situacijali ženskega molčanja, ka- rakter kot izkksan, stopnjcvanje afek- tov, vse to lepo zaokroženo in občudo- vano, je rodilo v meni željo, da bi jo mogel še enkrat gledati in potem^ pri- merno oceniti. Ema je za nas novitrka; zato moram brzdati svoie obfudovanje, da jo prisilim k izzivanju. Njcna hišna oaleta bi b'la tudi za puritanlco, ženo bogatega tovarnarja, lahko za pol sto- pinje mani tercijalska. Pavla, naša iz- vrstna moč, je ostala na svojem višku v tej skoraj postran&ki vlogi; pokazala je s tern, da dober igralec ne izgubi' na svoji reputaciji, četudi nima vem- sl Vimerja, ki je bil slabo mctskiran in trdih sklepov. Stric Tkicmafor je bil pa naravnost srekan, si licet... His^na Mici je bila brezhibna in točna. Lepa maska, Diirnerna toaieta; živahna v nastopu in scgavi-h o-ci mi je ncuavadno iigajala. V splošnem bi moral grajatl da so igralci pustMi se tista dva stda na malt p-.ctzornr.ei skoraj vediio nezasedena. Ra- zun v konečni grupaciji ju igra včasih teinu ali onemu namvnost diktirala, ua.i se vsedc a zaman. Ponoviti moram, fa, se šo vediio vse preveč razibija z vrat- mi i. dr. Maske niso bile ravno pri vseij igralolh posrečone; ue uvidini i>otreber da mora imoti ta all oni velikanskie br- ke, karailcterno brado, ko bi včasrh za- dostovölo malo šMiinlke. Sicer pa, kakor recerto, cestitam. R. vdaja in tiska: 7vezna tlskarna v Celju. rHlg;ovorni urednik: Lie. Edvard ?>1n!iilc. Kupujem po ugodnih cenah Ponudbe z navedbo cene in množine vagonov na lesno tvrdko Ernest Ma- rine, Ceije, Kapucinska ul, 3/1. 3—1 Zgutiil se je pes vol(!je pasme, z znarnko St. 99 ter sliSi na ime Čumpi. Kdor ga nazaj pripelje, dobi nagrado. Fr. Regul, Sp, Hudinja St. 6, Celje. 1 y nneEra dobavlja 8-8 JHT "¦•"'«». ZAGREB, Bo^ovičeva ulica br. 3. Brzojavi: Gradivo. Telefon 555. SALAME prve vrste nova roba povsem zrela se dobiva povsodJ 1. tirg. tuopnico snlarn, suhega mssa in masfi ffi. fowMi sinci-i, d. d. MGS 10 'L IN Stev, 29. »NOVA OOB4 Stew 5. tmnm w* Hrarailnica mestne občine Celje —*¦¦• *¦¦>?—^ W Ijasfc*** p>L&lLfe>oi x>x»i kolodvopu $t»r»$** !hr*fefail««iSi wt©$ K 42fOQQ.0QQ» tfcedffitost reacewnega acafefada It 8»OOO.OOQ. *iftAftE!L.SSE vloge, W se sprejemajo od osakü- g»\ afeajo najpopolnejšo uarnosf in ugodno obresto^tank!. PoStne položnio? stranteam bntz- ?!öLmj tin razpolago. Reninino pSatnje wmč il SOO|Cflfl. SPREJEMA iDdi o oßmo shrambo od strank in sodi% rawie urednosfne papirfc, uloine kn]l- Ike U.d, Oaje u najero PREDALE v svotlh «asebtaf;ajn:*)ir, tiiko. da obdrii kljuC stranka OSKRBDJE soojfm uloznikorn prodajo in nc- knp oseb urst vrednostnifc pspirjeu ifd. Izw- šnje zn nje tods tokaso in druga denama opra- olio najkülsntneje. IZPLAČILA v inozemsUro Izredno ugodno tn promptno. Posoj&ia w»eh vpst pod najugodne)5iml pogoji. Breipüacna pofasnil» in strokounjaški nasveff u useh denarnih pra^njRi. „LASTNI DOM" V CELJU reglsfrovai&a kredltnui in stavbesta zadr^ga z omejeno zavezo. Prešernova uL 1$. Sprefenaa bran, vloge in |sh obrestuto po 6rW to fe 6 Dlt* «;d sto, pros* otilpovedfi 6"/'''- Din «Ml sto. Prt večjib uatožbati po dogovoru Kattra stranka kupi mojo izvrstno zdelano jedilno CalafHi It P' bTbI (mabagoni), 11 kom3dov, več vrstmiz in omaric, plivni cediinik, o^ledalo in vet drugih stvari. Prod» se po ceni, StmiSi:. niizarstvoi Mariborska C^11, Gol>e, Priporcč:i se tudi za vsa v to stroke soadajota dela. 1 Opravilna številka A IV. 63/23- 6 Oklic s katerim sy . klfcujejo sodišču neznani dedioi in upatki. Neža Genaio, zaiebnsca v Ivenci št. 6. občim; VtSnjavas, je umrla dne 20. januarja 1923 in ni zapustila no- ben^.g« spoio^ila posiednje volje. Je-li kaj dedičev. sodišču ni znx.my. Oosp. Franc Kociper, vpok. orož- niSkf sStražinojster v Vojnikn, be je ¦posts.vil za skrbnika xapuscinc. I. Kdor hoče zahtevati zapuSČino za se, mora So v enem letu od danes napre» javiti sodišču in izkazati svojo deciinsko pravico. Po preteku tega roka se bo za- puSčica. v kolikor so zahteve izkazane, ixrocita, \ kolikor se to ni zp;odilo, se bo državj v prid zasegla ii. Objednem se pozivljajo vsi, kt tmajo kako terjstev proti tej zapuSčini da jo v zgorajSnjem rokn ustmeno ali pismeno 'prijavijo sicer bi ne mogli ničesar več zahtevati. če bi bila za- puSČiria »zCrpana po prijavljenih ter- jatvah, razun, v kolikor imajo zasiavno pravico Okrajno sodišče v Celju. ocideiek iv.t cine 19. februarja 1923. Sprejme se na hrano in stanovanje gospod ali gospodična Breg at. 28/1. 2—2 Stenski naert Ljubljane je izšel v zalogi »»Sfccnskih rcklamnih načrtov trgovsko^ promefcnih središč in kopališe kreiljevine Srbov, Hrvafcov in Sloveneev" tcr se dobiva po vsah trsfikah, za eeno od Din 7'— po posfci Din 8—, kakor tudi v giavni zalogi: OGLtRSNl ZAVOD: j J.ZorroaD-ovoaDODČDOiD reklamno podjefje Ljubljana, Giedališka ulioa 2. 5—1 ¦ *H«««»a«.l5».^««UB««B«»«BHlaiBpiiaaBBaBalHiiaBBBIBOaB«««Ba««««BHBaB»««lJ««HB M ¦ OB» ¦!¦¦¦«¦¦«(»¦ Preizk?.i§enebritvetSkarifs stroje za iase [ striCv brivsko milo, briiantine, razne 1 votfe za Iase kuoiS samo pri strokov- njaku m» Bukovftan« brfvec, Celje, Kiaija Petra cesta 27. 1 Izjava. Lastnik oglasnega zavoda: J. Zor- man, anonfno in reklamuo podjetje, Ljubljana, Gledališka uK 2, i; . tk^\\J^ V tu- in inozemstvu 25 poslovaJnic ^ fjJv'^ -^— ^C/p V Obrestuje VLOGE najugodneje ^V Stem t. ______ ^______________________»NOVA DOB\____________________________________________$>v, & POSOJIlilllCfl 0 LChlU «tenieHranllnllivao«! 1131*0(1111 dOTII (llfl Ofllll U PlitllCjll) Stenj« iimnUnlH **>0 «ess K 7O«OOO.OOO*- _______a r J J L«w» a; 70,.000 Sprejema hranilne vlogre na Hrcmllne tanJIMce in feicoCI rÄ&«i*t ter jl$* obrestufe ocfi l.Jan.lQ23 naiprej po $+/• brea odpovedl, 5%% do 6% as odpo* ved]o, v&čje st&lne naložbe In nalolübe denarnlti zavodov po dogovcm». Otoavlja vse denarne, lcredltne In posojllire iransaJccIJe na^|Ri&l€&*ft$x*ej€». Slomäkov J1 /^ 11 L} Pred Jarno jtrg 1 V^CIJC cerkvijo prjporoča svojo bogatp zalogo deic- nikov dornačega izdelka po najnižjih ^cenab. Sprejema in izvrSuje vsa po- 204 pravüa toCno in solidno. 10—5 Ant Lecnik O wrap in juwelie* O Celje, fiiavni trg It ? > Specerijsko tolago na^uptte jm> nalzmernefSilt cenah pii tvrdK?: AntOM Fazarinc, Celje 50- ¦<> Krajja Petra cesta 27. > Intotam prvovrstne branjske hlobase. Ivan JVIastnak Gelje Hralja Petra t. IS Ceije priporoča za nakn.p lastno rzdelanih povrSrtikov, oblek, posam^/nlh ^lai! !0 ltd. za gospode in ^*- ^'" '-¦ IVAN MaSTN9K CEL3E Kpalja Petra c. IS _ pripofOČa svojo zalogo prvo- f vrstnej;a sukna, hlačevine ter = vseh krojaSkih potrebačin itd. Razšiijajte nNovo Dobo"! 4 Obi. konc. posredoualnka \ ' za promet z realiset&m: l EEUE Kpalja Pst» s. a CE(H Posreduje pri j»f^Mfltij3 osir. nafiMfNi xcrnljiäC, hiä, vü, ^radov, velikih *D tr.aUh poscstev, industjijskib ^odjetij itd., ltd. vcstno in točno. JS--38 IETIKA? ! Dr. Pcčiiik ordinira iaven twrka ^ in petka vsak dan v $t Jurjlu - ob ju2. Že). za jetične Čitajte njegove 3 knjtge o fetKei. RSftLMlC-CELJE (NflRODNI DOH) Ogromna zaloga usakovrstnih ur, zlatoioe, sre- bpnioe, briliantov, optike, očal ifd. Najnižje kon» kupeočne cene. Popravila točno in zanesljluo. Kupujem staro zlato in spebro. Ustanov. leta 1899. (gostilna PSevčak) nasproti Mestnegn mllna IA DROBN03 s5 S0~9 MA OEBELÖ5 __________ I PRBPOROÖA | lemskegn blaoa fcakop aukno xn možke in 2cn» !| I sk« obleke, oefir, öifon( wse kfofa&ke potrebL^l* jj I no ter caunovrstno manuffaklurn* blago po icio 1 i v _^___________ Jr ^ I I nlaekSh cenah. I ¦ ¦ prVa hrvatsHa štedionka podmžnfca (elje ¦ Ufttanovljena I. 1846. Aleksandrova uSica. Uatanovliena L 1846. DelniŠka glavnica : K 200,000.000*— -------------------- Reaterv. zaklad: »ad il 135kOOO,OOO' Podrnžnkc: Daruvar Krlievd CEMTRftLai II ZAGRERUL Podminice: Snbotka Vukovar ------------ Delnlce Marlbor WfclilrtlW.» W &WUIlb»VR ------------ Sušak Zagreb, tfe , Beograd Djakovo Mitrövica________________ Poiega Sv. Ivan Zelina Zemun. Bjelovar Ojurgjevac NovaOradiška RlJeka XaisaLdl_ Eksoozlture Brod n. S. Ilok Novl sad V1___. K 9 quo qOO OOO* - Sf^, X,el; Ooi?ca Crikvenica Karlovac Ognlin Vlo«e • K a.WWW.«"«-*»W s.isak Vinkovci Osljek d. grad Cakovec Kraljcvlca Osijek g. grad Sktylje Vlrovitica Vlnlca. Prejema vloge n^ hranjine Izdaja 41/2%nezastavnicein41/2%ne SzdaJa čeke in krcditna pisma IzVTŠUJe vse bor2ne nak>^ knjižice in na tekoči račun. — obve2nicef ki so davka proste, pupi- «n preskrbuje izplačila na te- točno in kulantno. Eskomptira menice in devize. larno varne in imajo jamstveno spo- melju akreditivov na vsa tu- Posredulp Preiema • , . • sobnost *n inozemska mesta. , J.... . . ricjcma v m\tZS0 tu- in ino- i/„-njo }„ «rA/ioio nalp. pn "akazilih \z Amenke v tu~ zemske menice in čeke. KJlpUje m proaaja vaJute in d€vixi?. l"»jc kredite v razni ob,iki zemstvo. Haztianjava Gcnjenemu občinstvu, da sva otvorila delihatesno trgovino in zpjutrhoualnico Priporocava se za mnogobrojni obisk tcr zagotavljava todno in solidfio postrežbo Frece S Plahuta, f^mm Celie, ^«»^.7.