Ročno in strojno delo v gradbeništvu Stroji postajafo čedalj« bolj rentabilni V povojni graditvi je opravik) gradbeništvo po neki analizi povprečno tri in ipol krat večji obseg del na leto kakor leta 193*). To je v primerjavi z druginii podroiji (promet, kmetijstvo, gozdarstvo, obrt in industrija) izrazito aajvečji porast proizvodnje. Ta porast je prav tako veiji kakor v vrsti drugih držav. Tako veltk obseg del j« bilo inogoče opraviiti samo z zapo-slitvijo veliikega števila večiuoina nekvajificiranih delavcev, ki so prišli iz vasi. Oprq^nljenost gradbenih podjetij z meha-nizacijo je namreč v rLRJ v povprečju na zelo iiizki stopnji. Gradbena podjetja v FLRJ imajo povprečno nad petkrat maaj mehau-izacije kaJtor podjetja v tehni&no bolj razvitih državah. Zniževanje produktivnosti Dosedanje investicije v pospeševanje uapre-dka gradbe-ništva so bile lniaimalue. Pa tudi te mvesticije so bile upo-rabljene predvsein za nakup strojev za gradnjo gfadbeiiih objektov v buzični industriji in energetiki. Obseg gradibemih del se je stalno povečeval «d leta 1952 do 1955. Zmogljivosti gradbeuištva so se povečevale brez izje-me z dotok-om delovne sile brez strokovne izobrazbe in z nizko storilnostjo, Jci je bila čedalje nižja, kolikor več takih delavcev se je zaposlilo. Tako se je starilnost zmiževala od 1. 1952 do 1955. Vrednost proizvodnje v eni delovni uri je povprečno znašala: 1952 545 diin 1953 490 diin 1954 470 drin 1955 440 diin Delež objektov visokogradnje se je hkrati obSutno pove-Čeval v skupnem obsegu gradbenili del. Vrednost ene delorne ure na visokogradnjd pa je bila večja kakor na objektih nizkih gradenj in hidrogradeni. To dejstvo govori, da je bila storil-nost dejansko še nižia, kakor kažejo objavljeni podatki. Kje se je najbalj zmanjšala storilnost? Delo v boljše opremljenlh podjetjih je za 40 */• bolj produktivnu Ce analiziramo razmerje med opreualjenostjo gradbenih podjetij in opravljenini obsegom dela na enega delavca, dobi-mo naslednjo sliikiu: — ¦ 145 gradbeuih podjetij, ki so Lmela majhuo mehani-zacijo — njihova povprečna energo-opremljenost je znašala 0.37, povprečna menaničua opremljeuost pa 0.13 — je reali-ziraJo vrednost 682 tisoč din na enega delavca v 1. 1955. — 11 gradbenih podjetij z višjo tsriergo-apremljenostjo, v povprečju 0.96, iu z mehanično opreinljenostjo 0.205 je reald-ziralo iia enega delavca 950 tisoč diu, torej za 40*/» več. (Eneigo-opremljenost je pokazatelj, ki kaže, koliko kouj-skih moči motorja otlpade ria enegu delavca, melianičnaoprem-ljenost pa je razmerje med vrednostjo mehanjzacije iu vred-nostjo opravljenih del.) Ce primerjanio taiko izraženo storilnost slabo in bolje •opremljenih podjetij, tedaj viidimo, da so bolje opremljena podjetja za 4O°/o produktivnejša. Kakšna je delovna storilnosit v državah. kjer je gradbe-nišivo mehanizi.rano!1 Na Švedskem. kjer ddlajo s sodobaimi sredstvi in meto-dami, potrebujejo za groba dela ua kvadratui aieter stauo-vanja 11 delovnih ur, v FLRJ pa povprečno 36. Na Augleškein izdelajo "gradbinci v manj kakor 20 delovuih urah kvadratni meter izdelanega stanovanja, v FLRJ pa je potrebiuh skoraj 54 ur. To pomend, da je v tehnično dobro opreruljeuein grad-beništvu storilnost dva in pol do tri krat večja. Vzroki počasoega uvajauja mehanizacije Zakaj se potem pri nas gradbeništvo počasi mehanizira? Posebno, če upoštevaino, da se je pri nas v zadnjih treh letih obeutno povečala proizvodnja gradbenih strojev. S to pro-izvodnjo bi mogli v doglednem času občutno pospe«5iti napre-dek moči gradbeniStva. ' Neke napačne analize iz 1. 1956, po katerih je delo s stroj-i baje za nekatera dela dražje, precejšnja zaostalost nekega števila kadrov in podjetij v celoti iu pomanjkaiije perspektive, kaj se bo gradilo jutri, to so bili pomembnejši razlogi. Novi ekonomski iostruuienti v 1. 1957 kakor mdd znatno znižaaje cen gradbenih strojev omogočajo občutto cenejše delo s stroji. Analiza v tabeli, ki jo objavljamo, izdelana na bazd stanja v marcu 1. 1957 na dveh gradbiščih (prekop Donava—Tisa—Do-nava iii visokogradnja v Vrbasu) najbolj očitno kaže vrednost dela s stroji. Poceuitev dela s stroji nas-topa tudi kot odsev znLžanja cea gradbeue mehanizacije (za povprečno 27°/o) in znižaija obresti ua osnovna sredstva treben večji obseg d»l kakor dosJej. V kjiietiistvu bo treba opraviti vrsto melioraeijskiiJi del. Po aeki študiji bo treba iakopati najmanj 166 milijonov ku-bikov zemlje. Razen graditve kemične industrije bo trfeba okrepdti gx»d-njo objektov za proizvodDJo električae energdje, premoga in petroleja, toda tudi drugili objektov. Vseh teh gradenj m mogoče izvršiti brez pospeševaaja iiapredka gradbeuištva. Ena izmed oblLk tega pospešeranja napredka je mehanizacija del. TaJiih obsežnih nalog ai mogoče več opravljati ročno. Sam« kvalitetni napredek v delovai sto-riliiostii lahko okrepi proizvajalne moči gradbeništva t zadostni meri, brez pravočasne zgraditve teh. objektov pa tudi ni pove-čanja standartla v zamišijenem obsegu in tempu. Gradbeništvo bo torej v perspektivi imelo obsežue naloge, ki terjajo bolj razvite proizvajalne aile, posebej pa še znatno večjo mehanizacdjo. Po dmgi strani je strojno delo že v seda-njih raznierah rentabilnejše kakor ročno. ia to ne samo za družbo kot celoto, temveč tudi za posamezuo gradbeno pod-jetje. V prihodnje bo to še boij. ker bo uova uredia o raz-delitvi skupnega dohodka še bolj vplivala v tej srueri. Prav tako ne stnemo pozabiti, da je po uredbi povečana produk-tivnost glavni pogoj za povečanje zaslužkov. pove&nje pro-duktivnosti pa poineni v skrajni liniji zmanjšanje deleža de-lovne sile v proizvodnji. Vse to bo vplivalo. da lx>mo premagali zaostala oojmova-nja v nekaterih podjetjih, ki odsevajo iz razmerja t.o pospe-ševauja napredka gradbeuištva sploh. posebej. pa še meha-nizacije. Vendar lahko in morajo reševati ta probteru tudi sami delovni kolektivi, njihova združenja in gradbena zbor-uica. J. Valentinčič