Poštnina platana v gotovini. Posamezna številka Din 1*—. V30 dneh 30 številk ^ strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku © strani ob delavnikih S strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev mesečno nudi v Sloveniji samo „Gl. A S NARODA" v St. 124 Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ui. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107, Celje, Prešernova 6/1 LAS Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.611. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje*. Sport Nedelja v Ljubljani in v Mariboru Ljubljanski kongres JS Glas slovenske žene Naše gledališče šah V Ljubljani v ponedeljek, dne 2. septembra 1985 Rokopisov ne vračamo Leto 1 Vladaje izpopolnjena Dr. Miha Krek — minister brez listnice, dr. Janko Kaludžerčii — minister pošte, telegrafa in telefona Beograd, 1. septebra b. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za ministra pošte, telegrafa in telefona g. dr. Janko Kaludžerčič, narodni poslanec, za ministra brez listnice pa g. dr. Miha Krek, odvetnik iz Ljubljane. Osebnosti novih ministrov Novi minister pošte, telegrafa in telefona dr. Kaludžerčič je rojen v Sarajevu 1. 1891. Osnovno šolo in gimnazijo je dovršil v Sarajevu, pravne študije pa na Dunaju. Kot dijak se je na srednji šoli aktivno udejstvoval v vseh odmladinskih organizacijah, bil je tajnik omladinskega društva »Rad«, na Dunaju je sodeloval s češkimi sokoli in v ruskem krožku. Po dovršenih pravnih študijah se je v juliju 1. 1914. vrnil v Sarajevo, kjer pa je bil takoj aretiran in kot vojaški obveznik obtožen radi veleizdaje ter odveden pred vojaško sodišče v Szatmar Nemeti, kjer pa je bil radi pomanjkanja dokazov (Oproščen. Nato je bil poslan na italijansko fronto kot navaden vojak. V jeseni 1. 1918. je prišel v Sarajevo in organiziral narodno gardo ter postal njen poveljnik. Na tem položaju je ostal do razpusta te organizacije. V imenu narodnega sveta je prevzel od Avstrije komando v Sarajevu in v sarajevski okolici in držal tamošnje trdnjave, dokler jih ni prevzela srbska vojska. V začetku leta 1919. je vstopil v sodno službo, potem pa je čez eno leto odprl svojo odvetniško pisarno. Kot odvetnik je mnogo deloval na agrarnih vprašanjih, kjer je zastopal interese težakov. L. 1927. je bil izvoljen za narodnega Poslanca v srezu Sarajevo. V narodni skupščini je bil izvoljen za predsednika odbora za beglučki zakon 1. 1928. O agrarnih vprašanjih je napisal mnogo del v dnevnem časopisju kakor tudi mnogo drugih zakonskih Predlogov, ki so bili na dnevnem redu na-rodne skupščine 1. 1928. 5. maja t. 1. je bil Zopet izvoljen v srezu Sarajevo. Dr. Miha Krek je bil rojen 1. 1897. v Leskovici v kranjskem srezu. Gimnazijo je obiskoval v Škofovih zavodih v št. Vidu pri Ljubljani, pravne študije pa v Zagrebu in Ljubljani, kjer je tudi diplomiral in doktoriral. Po dovršenih študijah je vstopil v zadružno oroanizacijo, kjer je pokazal mnogo zadružnega smisla. Za časa vsega službovanja se je bavil tudi z novinarstvom; od 1. 1928. do 1930. je bil urednik »Slovenca«. L. 1930. pa je odprl svojo odvetniško pisarno V Ljubljani. Do 6. januarja 1929 je zavzemal ugledno pozicijo v vrstah SLS, kakor tudi v Kmečki zvezi, ker je bil tajnik in član vodstva ter član odbora SLS. Bil je tu- član mestnega sveta ljubljanskega ter Predsednik kluba SLS. Tudi v socialnih Ustanovah je zavzemal lepe pozicije, bil je Predsednik Okrožnega urada za zavarovale delavcev v Ljubljani in član Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagre-“u. Pri zavarovanju delavcev je bil pred-stavnik delavstva. Njegovo delovanje v prometnih organizacijah je tudi pomembno, bil J® predsednik prosvetne zveze v Ljubljani, fo 6. januarju 1929 se je umaknil iz politi-m in se ves posvetil Katoliški akcii, kjer je Agilen predsednik še danes. ^đhod dr-ja Stojadinoviča z Bleda h Bled, l. septembra. AA. Na povabilo Predsednika francoske vlade in zunanjega /^bistra Pierra Lavala je predsednik mini- strskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, danes odpotoval naravnost v Pariz. Predsednika vlade spremlja v Pariz njegov kabinetni šef Dragan Protič. Dr. Korošec namestnik predsednika vlade Beograd, 1. septembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kralj, namestništva, na predlog g. predsednika mini_ strskega sveta in g. ministra notranjih zadev na podlagi čl. 11 in 12 zakona o vrhovni državni upravi, ker se bo predsednik ministrskega sveta in zunanji minister mudil nekaj časa v tujini, imenovan za zastopnika predsednika ministrskega sveta in ministra zunanjih zadev notranji minister g. dr. Anton Korošec. Vojvodska dvojica Kentska je odpotovala BOHINJ, 1. septembra. AA. Danes sta odpotovala iz Bohinja Nj. kr. Vis. vojvoda in vojvodinja Kentska. Oba potujeta preko Pariza v London. Streli na političnem shodu v Ljutomeru BEOGRAD, 1. septembra. AA. Horvat Pavle, trgovec in agent iz Male Nedelje, srez ljutomerski, je prijavil, da bo priredil dne 1. septembra 1935 na glavnem trgu v Ljutomeru političen shod. Načelnik ljutomerskega sreza je shod prepovedal in pravočasno to razglasil s pomočjo občinskih uprav po vsem srezu. Kljub pravočasni prepovedi se je zbralo danes ob 10. dopoldne na glavnem trgu v Ljutomeru kakih tisoč oseb, ki so demonstrirale z zakonsko prepovedanimi vzkliki. Sklicatelj shoda Horvat je bil obveščen, da je shod prepovedan. Obenem se ga je pozvalo, naj svetuje svojim prijateljem, da se razidejo. Temu se ni hotel pokoriti, marveč je skušal imeti političen govor. Orožniški starešina, ki je bil ondi z orožniško patruljo radi ohranitve reda, je nato pozval demonstrante, naj se razidejo. Ker tega niso hoteli storiti, so pripeljali gasilsko brizgalko, da demonstrante razženejo z vodo. Tedaj pa sta bila iz množice oddana na orožnike dva revolverska strela, na kar so orožniki oddali dva strela v zrak; ker pa to ni zaleglo, in ko je začelo iz množice padati nanje kamenje, so orožniki oddali tri strele iz pušk, zaradi česar je ostal na mestu mrtev Mavrič Alojz iz Vitam v ptujskem srezu, ranjena pa Medic Ivan, vinogr. iz Sv. Bolfenka, ptujski srez, in neka oseba, ki pa je takoj pobegnila, in ki je še niso mogli dognati. Nato so demonstranti pobegnili. Red in mir sta bila vzpostavljena. Ranjenemu Medicu Ivanu je bila dana zdravniška pomoč. ^roflava rojstnega dne Ni. Vel. kralja Petra II. S]Q^ne 6. t. m. bo tudi Ljubljana kar naj-Vlartesneiše proslavila rojstni dan mladega V?ai'ja, Nj. Vel. kralja Petra II. cWa predvečer rojstnega dne, v četrtek, b^].5- septembra bo slavnostna povorka z Vsa vdo> katere se letos udeleže domala k0v‘^pijanska nacionalna, kulturna, stro-ter^ a m druga društva. Da bo ta proslava akcijsj/.ebčastnejša, se je osnoval poseben mestne °dbor, ki mu načeluje predsednik har. °bčine, župan dr. Vladimir Ravni-Nel SGstft testnem n kih' ki 80 se doseda-i .vršili na ?astopam stvarstvu in na katerih so bila bil° sklenip^evibla ljubljanska društva, je 2rSanizaoiip • aPelirati na vse ljubljanske b°vorke v V ln društva, da se slavnostne vv^avnostv/111 Večjem številu udeleže. '?a Povorka, ki naj bp enodušna Ha vsega ljubljanskega prebival- stva za našega mladega kralja in za močno in složno kraljevino Jugoslavijo po srčni želji blagopokojnega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja, bo krenila s Kongresnega trga po glavnih ljubljanskih ulicah mimo banske palače do mestnega magistrata, kjer bo go-govoril slavnostni govor predsednik akcijskega odbora in župan ljubljanski, g. dr. Vladimir Ravnihar. Združeni pevci bodo zapeli državno himno in »Hej Slovani«, a sodelovale bodo tri godbe: vojaška, železničarska in sokolska. Akcijski odbor je naprosil gg. župana dr. Ravniharja, mestnega direktorja Jančigaja, primarija dr. Zalokarja in akademika Verbiča, da sestavijo posebno adreso, ki jo ljubljansko meščanstvo za rojstni dan pošlje na Naj višje mesto. Podrobnosti in točen razpored slavnosti in povorke bomo še priobčili Shodi združene opozicije BEOGRAD, 1. septembra, b. Združena opozicija je imela danes veliko zborovanje v Kostanjevici. Govorili so Večeslav Vilder, dr. Torbar in Milan Pribičevič. Shod je bil odlično obiskan. Beograd, 1. septembra, b. Danes je bilo veliko zborovanje združene opozicije v Sarajevu. Na njem sta govorila eden od treh šefov opozicije g. Jovan Jovanovič in Božo Markovič. Odlikovanja novinarjev BEOGRAD, 1. septembra, b. Odlikovana sta urednik »Jutra« g. Stanko Virant z re- dom sv. Save III. vrste in dr. Alojz Kuhar z redom sv. Save IV. stopnje. Lektor beogr. vseučilišča se je ponesrečil PARIZ, 1. septembra. AA. V okolici Chaumonta je zadel avtomobil, ki ga je vodil lektor beograjskega vseučilišča Paul Masset v drevo in se prevrnilo. Lektor je bil ranjen na čelo in v levo roko. Njegova hudo ranjena soproga, ki ima težke poškodbe na glavi in po telesu, najbrž ne bo ostala pri življenju. Z Bleda v Ženevo Laval in Eden se sesta- JSI Senzacijtt e ahesirsshih V etv dej škili kcaessijah ungrleškc~a.mevišlti družbi vzbuja nezre.tr. €'V d j siv e LONDON, 1. septembra. Minister za DN Eden dela poročilo, ki ga bo predložil 4. septembra svetu DN. Morda bo to poročilo po konferenci s predsednikom francoske vlade Lavalom, ki bo v ponedeljek, nekoliko izpremenil. Kakor je znano je svet DN pooblastil delegacije Francije in Velike Britanije, naj sestavijo poročilo o sklepih konference v treh. Na sestanku v ponedeljek bosta Laval in Eden skušala dognati, ali je v teh vprašanjih mogoč skupen nastop. London razkrinkan LONDON, 1. septembra. W. V angleški javnosti je napravila vest o odstopu velike petrolejsko-rudarske konc. v Abesiniji neki angleško-ameriški družbi zelo mučen dojem. Politični krogi se boje, da utegne ta vest napraviti slab vtis, zlasti pa zdaj, ko se bo vršil usodni sestanek sveta DN. Z neke strani bodo držanje angleške vlade v italijan-sko-abesinskem sporu zaradi tega spravljali v zvezo s to koncesijo. Tednik »Observer« piše o tem: Mislimo, da je odveč dokazovati, da je angleška vlada v sedanjih okolnostih storila vse drugo, samo ne tega, da bi bila posredno ali neposredno podpirala pridobitev te koncesije. Žal pa je prav tako jasno, da tudi najbolj kategorična izjava s strani angleške vlade ne bo mogla ublažiti slabega dojma, ki ga bo vest o tej koncesiji napravila po vsem svetu. »Sunday Times« piše: To je zlo, ki ga sploh ni mogoče povečati. Po poročilu zunanjega ministrstva, ki je bilo snoči objavljeno, je angleški poslanik v Addis-Abedi dobil nalog, naj za primer, da je poročilo o koncesiji točno, svetuje abesinskemu cesarju v imenu anglesäcs vlade, da to koncesijo za zdaj še ne potrdi. Iznenađenje v Parizu PARIZ, 1. septembra. Havas poroča: Današnje pariške jutranjike je vest o angleško-ameriški koncesiji v Abesiniji dokaj presenetila. Vsi soglašajo s tem. da bo vprašanje te koncesije italijansko-abesinski spor še bolj poostrilo. O angleškem komunikeju o tej zadevi pravijo listi, da nihče, ne uioi e dvomiti v točnost izjave angleške vlade.. Vendar se je treba čuditi, da vlada v Londonu o teli pngajaujib ni bila pravočasno obveščena. »Matih« piše o verodostojnost in pravilnosti snočne izjave angleške vlade glede abesinske koncesije in da je ta izjava navzlic vsemu napravila v raznih krogih vtis, neiskrenosti. »Petit Journal« misli, da bo ogromnost te ■kbneesije, šele postavila sedanji spor zaradi Abe-sinije v pravo luč. Zašli smo v novo borbo za petrolejske vrelce. Tisti, ki so do včeraj dvigali proti Italiji vzvišena načela mednarodnega prava, so zdaj na surov način razgalili dejstvo, da gre v resnici za neusmiljeno borbo za ogromne trgovske dobičke. že tri leta? ADDIS-ABEBA, 1. septembra. AA. Merodajni krogi izjavljajo, da so se pogajanja o koncesiji za petrolejske vrelce in rudnike v Abesiniji vodila že tri leta. Najprvo je Abesinija predlagala podobno koncesijo nekemu Italijanu, zastopniku znane ameriške tvrdke, ki pa je tedanje pogoje odklonil. Tu naglašaj». da pri tej koncesiji ne gre za politično dejanje. Angleška ali ameriška družba? LONDON, 1. septembra. Po zadnjih poročilih agencije Reuter je ugotovljeno, da je družba, ki je dobila koncesije v Abesiniji (Afričan Exploitation and Development Company), registrirana v Ameriki. S tem je dokazano, da je ta družba ameriška. Ameriško časopisje pa se vprašuje, kdo je g. Rickert, ki se je v imenu te družbe pogajal za koncesije. Vse velike družbe so namreč izjavile, da nimajo s tem gospodom nobene zveze. WASHINGTON, 1. septembra. AA. Vest o koncesijah, sklenjenimi z Abesinijo,. je tu delovala kakor bomba. Sprva ni nihče hotel verovati. Ker pa so to dejstvo uradno potr-aih in ker je tudi vlada povedala, kakšno je njeno stališče — da ne skrbi za privatne načrte, in da pazi samo na to, da interesi Zedinjenih držav ne bodo zapostavljeni — smatrajo politični krogi, da vlada ne bo mogla pri tem svojem načelu neinterc-sira-nosti dolgo vztrajati. Koroški tabor Sijajna manifestacija naše nacionalne vdje in zavesti ob severni meji ' Poljana pri Prevaljah, 1. sept. Klic Akcijskega odbora na Koroški tabor je privabil iz vseh krajev širom Slovenije nnepregledne množice ljudstva, ki so se zbrale, da na dostojen, samozavestnega in svobodnega naroda vreden način manifestirajo za pravice slovenskega življa na Koroškem. Med mnogimi odličnimi gosti od blizu in daleč naj danes omenimo samo bana g. dr. Dinka Puca. O prireditvi v podrobnostih prinesemo posebej poročilo, za danes naj samo omenimo. da je vse prisotne globoko dojmila blagoslovitev kamna, pod katerega so vzidali spomenico z dokumenti o bojih za slovensko Koroško in novčanice, ki so bile tedaj v obtoku, skupaj z današnjimi. Pri slovesni službi božji so peli pevci iz Mežice. Četrto dejanje Brenkove dra- me »Poslednje ustoličenje« pa je prenašala tudi ljubljanska radio-postaja. šahovska olimpiada v Varšavi končana Jugoslavija šesta, USA prva Varšava, 1. septembra. AA. Šahovska olimpiada je končana. Severna Amerika je v tretjič zasedla prvo mesto. Dosegla je 54 točk. Druga je Švedska s 52 in pol točke, sledi Poljska z 52 točkami Četrta je Madjarska z 51 točkami, peta Čehoslovaška, 49 točk, šesta Jugoslavija 45 in pol točke, sedma Avstrija 43 in pol točke. — O — Vremenska napoved Novi ul: jasno po celi kraljevini, nekoliko obluT. > v severozapadnih krajih. Temperatura se ho zvišala. Sonce vzhaja oh 5.00, zahaja pa ob 18.17. Sport Nogomet Primorje:Ilirija 4:1 (3:1) Ljubljana, 1 septembra. Danes popoldne sla odigrala Primorje in Ilirija svojo drugo prijateljsko tekmo v letošnjem letu. Tekmo, ki je bila prirejena v korist podsavezne blagajne, je poselilo le kakih 700 gledalcev, katere pa igra ni preveč navdušila. Sodniku g. Lukežiču sta se predstavili moštvi takole: Primorje: Logar — Jug, Hassl — Kukanja, Slamič, Pišek — ’anežič, Pupo, Pepček, Vrhovnik, Uršič. — Ilirija: Herman — Unter-reiter, Berglez — Lab Ih, Sočan, Bogme — Jee, Lab L, Pikič, Slapar (Grintal), Doberlet. Počelni udarec ima Primorje, ki igra proli sobicu. 1 ra je prav malo zanimiva. Primorje napada in doseže v 5. min. kot. Malo za tem sledi zopet napad Primorja in v 8. min. zabije Vrhovnik po krivdi vratarja Hermana prvi gol za Primorje. 1:0 za Primorje. V 12. min. dobi Pepček žogo na sredi igrišča, preigra Sočana in Bergleza ter z razantnim strelom zabije iz daljave 25 m drugi gol. 2:0 za Primorje. Za lem se igra nekaj časa na sredi igrišča. V 20. min. se stvori pred golom Ilirije mala gneča in Vrhovnik zabije tretji gol za Primorje. 3:0 za Primorje. V 25. min. strelja Lah 1L prosti strel proti Primorju. Vratar Logar po nepotrebnem zapusti gol in Pikič pošlje žogo z glavo v prazen gol. - 3:1 za Primorje. V 32. min. Strel ja Lah I. iz neposredne bližine močno bombo, toda žoga ze odbije od stative v polje. V 40. min. prosti strel proti P., iz 20 m pošlje Lab v aut. Nato še kot za Primorje in polčas je zaključen. V drugem polčasu Primorje- navali že lakoj v začelku z v.: ) silo. Prosto stoječi Janežič dobi v 4. min. žogo, potegne do gola in pošlje žogo nizko tik ob levi prečki v gol. 4:1 za Primorje. V 16. min. kot za Ilirijo. Lepo streljano žogo pa ujame Lopar. V 25. min. nastane pred golom Ilirijo nevarna situacija. Vendar pa Hermanu uspe' rešiti v kot. V 36. min. Janežič lepo vodi žogo pred gol, strelja močno in visoko. Toda Herman je na mestu in odbije v kot Igra se nadaljuje večji del pred golom Ilirije, vendar pa se rezultat do konca ne menja. Tekma ni bila na višku, zlasti se je opazilo, da so igrači vse premalo borbeni. Čeprav je bila igra ves čas odprta, se je hitro videla velika premoč Primorja, ki je bilo v vseh črtah boljše. Napad Primorja je zaigral povprečno, trudil se pa ni prav posebno. V srednji vrsti sta ugajala oba Stranska krilca Kukanja in Pišek. Obramba je svoje delo sicer zadovoljivo rešila, vendar pa ni bila nič kaj trdna. Zlasti Logar je bil jako negotov in je dobljeni gol padel po njegovi krivdi. Ilirija je zadovoljila le park rat, na momente sicer pa je bila dosti slabša kot Primorje. Napad si ni znal stvoriti ugodnih položajev in je uspeval le s prodori posameznikov. Srednja vrsta in obramba pa sla bili zrno slabi in negotovi. Tekmo je sodil g. Lukežič prav slabo in je zlasti mnogo spregledal ter napačno presodil. Reprezentanca II. r.:Hermes 3:2 (1:0) V predtekmi je reprezentanca drugega razreda brez truda premagala prvo moštvo Hermsa z rezultalom 3:2, ki bi pa bil lahko tudi večji, zlasti še, če bi bili igrači Repr. II. r. le količkaj vigrani. * Mladinske prvenstvene tekme Dopoldne so se nadaljevale mladinske prvenstvene tekme na igrišču Mladike na Kodeljevem in Reke na Viču. Odigrane so bile le tri tekme. Četrta tekma pa bi se morala vršiti med Jadranom in Ilirijo. Bila pa je odložena zaradi smrti predsednika Jadrana g. Slanovca. Korotan:Mladika 3:2 (2:1). Primorje :Slavija 4:0 (0:0). Hermes:Reka 2:0 (0:0). Liga Bask:Gradjanski 2:1 ZAGREB, L septembra. Bask iz Beograda je Danes se je sploh pričakovalo, da bo Bask svojo proti tukajšnjemu »Gradjanskemur, ki je v nedeljo podlegel v Beogradu z rezultalom 5:1. Danes se j sploh pričakovalo, da bo Bask svojo dobro formo tudi v Zagrebu polrdil. Ali zgodilo se je nasprotno, v današnji tekmi je zmagal »Gradjanski« z rezultalom 2:1. Za drž. nog. prvenstvo 1935/36. KRAGUJE17' r’. 1 septembra. Tekme za drž. prvenstvo za lelo 1935/36 so se že pričele. BSK je danes v Kragujevcu odirgal prvo svojo tekmo (a novo državno prvenstvo po grupah s tukaj-<*'. ležijo in to osobito dne 6. sep., ko bo blago® ^ vitev nove zastave, kateri kumuje Nj. VeL kv< . Peter II. Člani, kateri imajo narodne nose, '. grejo v nar. noši. Legitimacije se dobijo v *, sarni g. dr. Vovka na Jesenicah, in to v od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. ..^i Čuvajmo naše morje! — Čuvajmo Jiigoslav ^lajjlovemlcežene Naša ženska društva Dom učiteljic r. z. z o. z. Učiteljski poklic je bil med prvimi poklici, ki so se odprli ženi izven doma. Kakor poklici otroške negovalke ali babice tudi učiteljski poklic temelji v onem, ki so ga od nekdaj priznavali ženi tudi tedaj, ko eo ji odrekali še vso pravico do poklicnega dela: v njenem materinstvu. Vsaka žena, ki postane mati, postane s tem že vzgojiteljica, prva in najvažnejša učiteljica svojega otroka. Tako sicer ne smemo trdili, da bi bila vsaka žena, najsi bo mati ali ne, tudi dobra vzgojiteljica, kajti dobe se za ta Poklic tudi popolnoma nesposobne celo med materami. Vendar je povprečni ženi naravno, da se zanima za otroke, da »ima otroke rada«, da zna z njimi ravnati, navadno bolje kakor moški, in ravno to je predpogoj za uspešno vplivanje na otroka. Zato je razumljivo, da je mnogo deklet, ki čutijo veselje do učiteljskega poklica in da je v mnogih državah, naj navedem samo USA. vsaj nižje šolstvo pretežno v žen-skih rokah. Toda kakor v skoraj vsakem poklicu, tako je tudi v tem žena zadela dostikrat na odpor, ki ie v nekih reakcionarnih krogih vedno po-javljal in se še pojavlja proti vsakršnemu ženskemu pridobitnemu delu. Izražal se je la od-Por žal celo s strani moških kolegov-učiteljev, n. pr. v zagovarjanju in predlaganju nižje plače za učiteljice kakor za učitelje, čeprav mora imeti ona isto izobrazbo in opravljati isio delo. kakor njen moški tovariš. Zlasli v odgovor proti takim poskusom je nastalo 1898. leta »Društvo učiteljic«, ki se je ves ca» do prevrata borilo za izenačenje plač učiteljic in učiteljev ter proti vsem poskusom posta vijanja ženskih učnih moči. Glavno delo mga društva pa je vendar bito kulturnega in humanitarnoga značata: društvo je prirejalo Predavanja in cele tečaje za gospodi n ist vo. prikrojevanje, nego otrok, higieno, prvo pomoč in druge važne stvari, ki bi jih morala uč.iieliica Predvsem na vasi poznati. Saj je pogosto uči-lejjiea poleg duhovnika edina izobražena oseba na vas< in bi morala znati ne le poučevali otroke, temveč tudi odraslim nuditi nasvet in pomni; v njihovih vsakdanjih boli ali manj važ-. ' !. Problemih. Posebno nd prevrata, bo so učj-tefpce dosegle enake plače z moškimi kolegi, je bilo delo Društva učiteljic predvsem kulturno. Zato je tem bolj nerazumljivo, da ie bilo 1992. kletnem delovanju, oblastno raznušče-lop oficiaTne0,mn'a st,'°,,ep' kakor iih imaio v mnogih drugih učitelitn«0"’ nai h' nudit stanovania nekaterim f 631,1 lpr prenočišča onim. ki prideio v ./a|!n m mimogrede, predvsem tudi gostom r' . krpi c v države in iz inozemstva. Ta-V' dom olaiašat stike naših učiteljic z dru-*,,1y tovarišicami, niitiovo snoznanje dela dru-Tud, kar bi bilo koristno (udi za poklicno delo. , nem ,pa nat hi bil dom prosvetno središče .°'Pnskib učiteliic, kior hi se vršila predava-J J' limaii. Mislijo tudi na priključitev gospo-jejo iliilpr001'» ?avofmča za šolarke, ki sfanu-«enska druš'ilr^ ?r! zunai ',1Ps!a- Tudi druga v domu V< nhko imela društvene sobe .inla doslei že eno zavetišče za š0-nZ?' W Svetišče Marije Mehletove za Ivovaln 4,' ,Tn mPtl imHu'^lvmu znana, pnžr-vetisče t)p,:ivka je v tej svoji hiši uvedla za-rejo me!? °n hSeni jakobske šole, ki ne mo-1 «opoldanskim in popoldanskim pou- kom domov, ker stanujejo predaleč. V domu dobe otroci toplo kosilo. Po ustanovitvi, 1929. leta, ga je ga. Mehletova nekaj časa vodila sama, potem ga je dala v upravo Društvu učiteljic in sedaj ga je prevzela Zadruga. V glavnem zdaj Zadruga zbira denar za svoje važno kulturno delo, ki ga bo mogla v polni meri vršili šele, ko bo dom ustanovljen. To pomeni, da mora nujno zahtevati žrtve, preijen more kaj nuditi. Delo gre počasi. Žal se pojavlja tli, kakor prepogosto v naši javnosti, žalostno pomanjkanje solidarnosti, stanovske zavesti in colo pojmovanja lastnega interesa. Naš človek sploh silno težko kaj žrtvuje za nekaj, od česar ne pričakuje neposredne koristi zase in niti ue moremo tako zameriti ženam, ki se šele počasi začenjajo zavedati svoje pripadnosti javnemu življenju, ako ne podpirajo z vsemi silami teženj svojih zavednejših tovarišic — saj dobimo isto nezavednost tudi pri moških, ki so bili vzgojeni za javno delo za skupne interese. Toda čas bi bil, da bi to slabo lastnost počasi premagali in ni rečeno, da bi ne smele žene dati moškim dober vzgled. Treba je pa tudi reči, da je mnenje, da je posebno ženska organizacija učiteljic odveč, popolnoma napačno. Kajti čeprav so učiteljice dosegle ^nako plačilo za enako delo. vendar nikakor se niso dejansko popolntfrtia enakopravne z moškimi kolegi. Čeprav namreč more po zakonu postati žena upraviteljica ženske ali mešane šole. se to le »lo redko zgodi, in tudi v tem je še neenakost, kajti medtem ko, žena ne inore [»stati upraviteljica moške šole, sme moški upravljati ženske. Še bolj se pozna neenakost pri višjih službah inšpektorjev ali referentov,^ ki so po zakonu odprte, dejansko pa zaprte ženam. V zadnjem času pa . so žene tudi močno zapostavljene pri dostopu do učiteljskega poklica, ki je vendar, kakor rečeno, eden najbolj naravnih za ženo. Že tretje leto je dekletom onemogočen dostop na učiteljišča v Ljubljani in Mariboru, torej v vsej Sloveniji. In Višja pedagoška šola v Zagrebu, ki daje po dveb letih pravico do meščanske šole. in po sti* rib letih in diplomskem izpitu celo do profesu-(Td £*Ve h‘h n‘ sprejela nobene ženske kan- Dokler se vrše smotrni napadi in zapostavljanja žene kol take, je upravičena tudi posebna ženska organizacija, kajti skušnja uči, da nieU šane organizacije pod jireležno moškim vodstvom nimajo mnogo smisla za predvsem ženske zahteve, in je še dobro, če jim ne nasprotujejo. Če torej ne sme obstojali posebna ženska organizacija, je nujno, da se ustanove pri skupni organizaciji vsaj ženske sekcije, ki bodo varovale _ ženske interese. Po nekaterih srezih •MIU že ima lake sekcije, nima jib pa še centrala, in slišimo, da se dobe dovolj uekolegialni kolegi, ki se ustanovitvi protivijo. ur'telür® potrebujejo kulturnega središča, kakršno jim hoče dali Zadruga, tako potrebujejo tudi trajnega čuvanja svojih interesov kot žene pri skupni strokovni organizaciji. Delo naših učiteljic je pač tako važno in požrtvovalno. da ue zasluži zapostavljanja, temveč zanima-ujp. *u pomoč s strani javnosti in odločujočih cinileliev. Zavednim delavkam želimo mnogo uspeha! Ž*>na in gofpodartko vorašame Prejeli .smo klas iz vrst slovenske delovne kmečke žene, ki se glasi: Slovenska delovna zena je še zmerom kruto zapostavljena v družbenem in narodnem življenju, komaj da se je spomnijo kdaj ob materinskem dnevu m še tedaj sc izgubljajo vse besede v sentimentalnost. Res je, da vidimo, če pogledamo v zgodovino, da je bila ravno Moda kmečka žena tista, ki je rodila in vzgojila našemu narodu one velike može, ki so stali na braniku našega naroda in nam ohranili do danes našo narodnost ter nam odpirali vrata kulture. Večino teh, katerih dela za narod se ne da popisati, je vzgajala slovenska kmečka mati. Le žal, da sodobno človeštvo sledi v premajhni večini zgledu teh velikih mož. A bolj kot nekdaj nam je danes treba značajnih in poštenih mož. Kdo nam jih bo dal? Ve, slovenske kmečke žene — predvsem matere. Vaša naloga je: vzgajati svoje otroke v poštene, značajne ljudi, ki bodo znali tudi na visokih mestih spoštovati kmečko delo, ki jih je vzredilo, in bodo delali za kmeta. Potrebno pa je za sodobno vzgojo več znanja in izobrazbe, ker današnja mladina zahteva zmerom zmerom več. Zato morajo kmečke matere, seveda kolikor jim časa dopušča težko kmečko delo, skrbeti za svojo izobrazbo, predvsem pa se zanimati za vzgojna vprašanja. In ta vzgoja mora biti — v kmetskem duhu. Današnja gospodarska kriza je prizadela najbolj kmečki in delavski sloj. Mnogo trpljenja mora prestati kmetska in delavska mati: garati mora iz dneva v dan in nima od vsega ničesar. Doma je kopica oti-ok, ki odpira lačne kljune in kliče: kruha. A mati nima niti za sol, kako naj gleda veselo življenju nasproti? Koliko je takih žena, ki nikdar ne tarnajo, samo molče in nimajo prostora, da bi povzdignile svoj glas o svojem težkem življenju. »Glas slovenskih žena« naj govori o našem življenju. Savinjčanka. Žene v književnosti. Dve Romunki, Margareta Miller-Verghi in Ecaterina Sandulescu, sta v Bukarešti izdali knjigo »Razvoj ženskega pisateljevanja v Romuniji. (Evolutia scrisului feminin in Romania.) Knjiga upošteva tudi žene, ki ne pišejo v rumunščini, a so po pokolenju ali kako drugače zvezane z rumunsko zemljo ali ljudstvom, kakor komieso De Noailles, kneginjo Bibescu, kraljici Ca-rrm« 8vivo in Marijo. Naše gledalište Nova sezona v naši ehu*»*? Narodno gledališče kol tempelj in žarišče narodne kulture potrebuje slejkoprej nad vee sposobnih ljudi, ki ne žive le od iujik vplivov m tuje kulture ,temveč vsebujejo resnično nekaj samoniklega, ljudi, ki se zavedajo svojega poslanstva. Na kakšni osnovi temelji naše gledališče? je bilo prvo vprašanje, ki me je vznemirjalo. Burgtheater ima svojega Schillerja, Comedie francais Moliera, Hudožestveniki Čehova, Cehi J. K. Tjda, Angleži Šekspirja, Italijam A. Goldonija in Pirandella, Beograd Nušića ... Koga imamo pa mi za osnovo? Mari Cankarja, Finžgarja? Koliko časa bomo še čakali na osnovni ton naše drame in s tem na »slovenskega igralca?« Žalostno je, da naša drama ni vzgojila v poslednjih šestnajstih letih niti enega dramatika. Voditelji, ki so s perspektivo tujih kultur presojali našega dramatika, so vedno našli jalov izgovor, da njegovo delo ni »odrsko«. Kaj ni jasno kot beli dan, da gre pot dramatika in igralca edino preko odra! Prepuščali so se trohnenju vsi rokopisi, ki so prihajali. Kdo je temu kriv? Uprava, režiserji? Rečem lahko samo to, da razen Milana Skrbinška ne poznam režiserja, ki bi čutil nedo-štatek osnove in ki bi slovenski režiser prav za prav bil. Kaj je bolj očitno kot dejstvo, da se režiser prične pri domači drami, povsod drugje je šablona in plagiat. Popolnoma upravičeno dvomimo o režiserjih, ki so ee nam udinjali s Strindbergom, Ratajevem, Arxom in Šbvarhinom! Nikdo se pa ni pojavil s katerimkoli slovenskim dramatikom iz popolnoma razumljivega vzroka, ker ga ni videl. Seveda na Dunaju, v Pragi, Berlinu in Moskvi igrajo pred vsem »svoje!« Vse drugo je zgolj poleg. Mislim, da je to dovolj jasno povedano. Živo pa nam (o izpričuje stanje naše drame. Naše dramsko gledališče premore deset režiserjev. Koliko jih pa ima, ki bi »tvegali« sezono domačih iger? Za naše absolutne režiserje so problemi in arhitektura naših iger vse premalo svetovni, jih kratkomalo prepuščajo podeželju, za svoje režije pa iščejo materijal in vzore drugod. Iz tega vsega se je razvilo na našem odru tudi primadonstvo. Vzbudila ee nam je upravičena sumnja, da ee to zlo, la sistem nikakor še ne misli umakniti zdravi in le gledališču prospevajoči obveznosti napram vsemu član- stvu gledališkega kuimiuw. vzroki temelje na do sedaj še neovrženi resnici da je primaden-stvo domena nesposobnih režiserjev in so igralci bili tisli, k! so iz nerežiserjev napravili režiserje, ki so reševali režijo in kaso. Podlago za to trdtev mi nudijo dolgotrajne enolične zasedbe, ki nam jasno predočijo rešilne jambo- ; re, katerih so se krčevilo oprijemali naši onemogli režiserji s svetim prepričanjem, da s tem rešujejo umetniški nivo, krizo, vendarle predvsem režijo. Kako pridejo k temu zapostavljanju igralci, ki deset do petnajst let zvesto služijo našemu gledališču in katerih razvoj se je pod dogledom takšnih ljudi ustavil pri podrejenih vlogah ali v gledališki terminologiji povedano — pri psih? Tolažijo jih s fra- ’ zo, da majhnih vlog ni, da so le majhni igralci. Gonja za absolutnostjo oam je prinesla pri-madone, mesto da bi nam naša mlada gledališka kultura do danes izvojevala vsaj povprečno gledlišče. Ali ta sistem resnično rešuje krizo? Popolnoma jasno in točno — ne! Izzove le onemoglost in izčrpanost protagonista in gonjo, iskanje drugega. Iščejo se le senzacije, medtem, ko naši ostali dremljejo. Za Danilovo, Severjeva Ud. itd. Kdo bo prišel za Skrbinškom, Levarjem, Kraljem in Danešem? Kaj ne sloj- nekje v senci igralci, ki jih vidimo vsak. večer, a jih vendar ne poznamo? Sedaj, ko je Danilova izmučena in monotona, naj nastopi, njeno pot Severjeva? Za triletno senzacijo je Ljubljana veliko premajhna. Dovolj velika pa je, da prenese več senzacij, katere bi režiserjevo oko poiskalo med osebjem, ki mu je na razpolago. Dejal sem katere bi... če bi bilo Povprečno izvede naša drama šestnajst predstav letno. Šestnajst predstav naj nam prinese tudi toliko variiranih zasedb. Je to nujna obzirnost napram občinstvu, moralna in vzgojna dolžnost napram igralcem, preizkusni kamen za režiserje in začetek urejevanja razmer, ki vladajo v našem «Narodnem gledališču « Borko Josip. (V lem važnem vprašanju smo dali svobodno besedo zastopniku najmlajših, ker se nam zdi pravilno, čuti mnenje onih, ki prihajajo za sedanjim rodom. — S tem ne izključujemo nobene pametne besede, ki bi nam prišla s katerekoli strani. Nasprotno: mirna, tehtna in stvarna debata bi nam bila v interesu stvari same zelo ljuba. — Uredništvo.) Razpit abonmana za tezono 1935-36 ■ imenski fasfO kožuhi' ilua žal"et P°meuib»o vlogo ter izpodriva celo volno in svilo ter k,-dim rti« n kostumih tn.°- Vendar pa ostaja še zmerom dovolj mesta -za kož,.hov,no na plaščih oMekah ^Rijeta Čez elegantnejših oblekah se razprostirajo velike ploskve perzijanca ali ostriženeca P? Popoldansk ,lk ovratnik in <‘P7‘ »'roke nabrane rokave. Kako lep okras tvorita j»‘dve lisfel ki in 01 Plašču enotnega kroja. Zanimivo je v sredini nabrano krilo iz žameta ali t, . ee v obl V 0Sebl'° Pr‘lnenU} za popoldne. Pri tem ne smemo pozabiti slikovitega barela 11'L pr; nair 1 ^‘-ska in ročno torbico iz istega blaga. Paziti moramo na (e malenkosti, ker so (Preprostejši obleki največje važnosti in pogosto čudovito učinkujejo tako v dobrem kakor v slabem smislu. Modni utrinki za hladnejši Ie(nj. (ias Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje za sezono 1935/36, ki ee olvori začetkom meseca oktobra, gledališki abonma. Razpisanih je 5 abonmanov: stalna abonmana Sreda in Četrtek, ki imala predstave redno ob sredah in četrtkih v drami in operj, ter abon-mani A, B in C, ki imajo predstave v vseh dneh razen nedelj in praznikov. Abonma velja za 38 predstav; 20 dramskih in 1,8 opernih odnosno operetnih. Repertoar drame temelji na delih domače književnosti in na delih znamenitejših predstavnikov slovanskih in drugih literatur. Slovenska dela: Golia: Bratomor, J. Kranjc: Direktor Čampa, Medved: Kacijanar, Pahor: Viničarji: dalje kratke enodejanke, ki so jih napisali avtorji: Župančič, Šorli, Pugelj, Pregelj, Lipah in Krajgher. Poleg teh še druga slovenska dela, ki so jih avtorji obljubili, a še ne izročili in v kolikor bodo ustrezala repertoarnim zahtevam. Srbsko-hrvatska dela: Begovičeva: Med včeraj in jutri, Vesnić: Putem iskušenja. Nikolajevič: Na mnogaja leta. Po možnosti tudi po eno delo Nušića in Krleže. Češka dela: Machen: Janušik, Götzova: Maria Anloinetta. Poljska dela: Krasinski: Nebožanska komedija. Ruska dela A. Tolstoj: Car Fjodor, Gogolj: Revizor, Bulgakov: Moliere, Škvarkin: Tuje dete. Iz Inje literature: Scribe: Kozarec vode, San George: Junak dneva, Wildgans: Dies irae, Gals-orthy: Družinski oče. Iz klasične literature se vprizori: Sopboklejev: Kralj Oedipus, dalje je v načrtu po eno delo španskih klasikov: Calde-rona de la Barca in Lope de Vega, v spomin tristoletnice njegove smrti. Poleg imenovanih del se bodo igrale luđi igre zabavne vsebine, kakor na primer: Dregelyev: Frak. in ljudske igre. Za mladino se bosta vprizorili dve novi mladinski igri. V umetniški ansambel sta na novo vstopila ga. Severjeva ter g. štupioa. kot gost režiser bo tudi v tej sezoni sodeloval dr. Branko Gavella. Repertoar opere: Opera bo črpaia svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih del: Krstič: Zulumćar. Karel: Botra smrt, Martino:^ Igre o Mariji, šoštakovič: Lady Macbeth iz Mcenska in Šostakovič: Katarina Izmajlovna. Dalje bodo na repertoarju: Mozart: Figarova svatba, Strauss: Kavalir z rožo, Strauss: Salome, Wagner-Regeny: Kraljičin ljubljenec, Doni- zelti: Lucia di Lammermoor, Puccini: Madame Butterfly, Rocca: DibuR, Rossini: Pepelka Angelina, Verdi: Aida, Verdi: Ples v maskah. Opereta bo izvajala: Parma-Balatka: Caričine Ama-conke, Herve-Vaič: Mamzelle Nitouc.be, Milio cker: Oj ta prešmentani grad, Millöcker-Mack keben: Madame Dubarry, Brodski: Kraljica m lete. V umetniškem ansamblu nastopi na novo dramatična pevka gdčna Olga Oljdekop. Sialni gost naše opere je ravnatelj konservatorija g Julij Betetlo; kot gosta bosta nastopala tud: tenor dr. Moric Adrian in basist Rus Marjan Ojačen je operni orkester, moški zbor in sialn balet. Cene abonmana. Abonma se plačuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok tako: pri vpisu, nadaljnji obroki v naslednjih me eecib, vsaj do 10. v mesecu. Cene so iste kakor lani in veljajo: loža v parterju št. 1-6 polni vplačani abonma obrok 316 Din, uradniški abon ma obrok 260 Din. Lože v L redu št. 1—5 potni 316 Din. uradniški 260 Din. Lože T. red št. 6 do 9 polni 370, uradniški 320 Din. Parterni sedeži I. vrsta polni 92 Din, uradniški 75 Din; IT,—1U vrsla polni 83 Din, uradniški 68 Din; IV.—Vi. vrsta polni 76 Din. uradniški 63 Din: VII.-IX vrsla polni 70 Din, uradniški 58 Din: X.-XI vrsla polni 60 Din, uradniški 53 Din. Balkonsk' sedeži I. vrsla 65 Din. uradniški 54 Din: II vrsta polni 55 Din. uradniški 42 Din: III. vrsta polni 45 Din, uradniški 35 Din. Galerijski se deži I. vrsta polni 38, uradniški 28 Din: II do III. vrste polni 32 Din. uradniški 23 Din; IV do V. vrsta polni 25 Din. uradniški 20 Din. Cene stalnih abonmajev Sreda in četrlek so za 10°/o višje. Prijave za abonma se sprejemajo od torka 3. septembra dalje. Lanski abonenti imajo re zervirane sedeže do torka 10. septembra po poldne, od srede 11. septembra so vsa razpo ložljiva mesta na razpolago novim interese» toni. Priglasi za abonma se sprejemajo v zen raj navedenih dneh od 10. do 12. in od 15. d-17. ure v veži dramskega Gledališča. Vsak abo nenl bo prejel pred začetkom nove sezone 10 kuponov, na podlagi katerih ima pri predstavah prosti izberi pra ico do 10% popuste od dnevnih cen. Uprava vabi vse prijatelje Narodnega gledali šča v Ljubljani k podpisu abonmaja. S & M. K.: Naši moisirtki pretendenti Tretji teden že roji v šahovskem panju naše Zvezde, število prvovrstnih 22 igralcev polagoma kopneva, saj semifinalni del turnirja je že odigran in v finalno borbo je prešlo le 8 igralcev. Za ene — žalibog, za druge — hvalabogu. žalibog' pred vsem za tiste, ki ne klonijo niti za hip pred porazno zgovornostjo številk in statistike in to so — naši šahisti baš po večini. Stopil sem k prvemu, k drugemu in še k tretjemu. Ke sem od njih odhajal, sem dobil vtis, da so prav za prav — vsi zmagali. To se pravi: ne vsi na papirju in na šahovnici, pač pa kakorkoli že: pri lepem dekletu, pri prihranku na vinu in na stanovanju, ali pa vsaj — moralno. Grenčarski je stara sablja. Prav za prav že šahovski veteran. Vendar se bori mladeniško! V turnirski tabeli je padel precej nizko, a nikakor ne po svoji krivdi. Bil je že od početka indisponiran. To se pravi — od prve ničle dalje. In to je izkupil že v drugi partiji; torej res — skoro od vsega početka ... Ko se je rodil 1. 1881 v Vršcu, je zategnjeno zavekal: »E — e — e!« Nekdo je pripomnil, da bo mladi črvič nekoč komponist. Drugi, modrejši, pa je uganih da bo to šahist, specijalist za e-linijo. In uganili so prav. Že 1. 1904 se je po-Kazal njegov šahovski talent v rodnem Vršcu. In pozneje, leta 1911, si je mladi mož na peštanskem turnirju tik za moj-«irom Havaszyjem delil II. in III. mesto. Leta 1924 si je na prvenstvenem turnirju zagrebškega šah. kluba delil z znanim Dr. Singerjem IV. in V. mesto ter dosegel v krogu 19 igralcev 13 točk. Lani pa se ga je lotila smola. Na nacionalnem prvenstve-•em turnirju v Beogradu je dobro startal, ■ končal slabo. In ta konec je zdaj podaljšal v Ljubljani. Toda to še vedno mladeniško razpoloženega gospoda ne tare. Vesel je, da je igral in to je dokaz najvrednejšega šahista, kakršnega cenilo vsi od «noistra do zadnjega diletanta ... Drugi tujec-šahist v naši sredi je sloki oaš Kninčan Vladan Berič. On krasno igra. To potrjujejo naše ljuh’’anske damice, ki »o ves čas turnirja oblegale njegovo mizo In se divile njegovi igri. Njegova igra ima res nekaj privlačnega. A nekaj je, kar še bolj privlačuje. Mladi 25 letnik izborno pleše. Po turnirski partiji sem ga videl na restavracijskem plesišču »Zvezde«, kako je .'igral«. Srečo je imel pri vsakem »kolu« — imel je ob vsaki strani kar po dve dami. Nad vse diven, naravnost božanski pa je njegov glas. Naš operni basist Zupan ga je preizkusil kar med šahovsko partijo, ko je skušal fascinirati nasprotnika z ono znano sanjavo in čuvstveno: »Adijo Mare!« Morda ga bomo kdaj še videli na filmskem platnu, saj ima za dobrega igralca vse predpogoje. Njegova vsestranskost je kriva, da je s šahovskega bojišča odnesel po-ieg uspešnejših mešanih trofej samo 4 točke. Kot tenorist se v šahu ni izkazal. Za prvaka Knina in bivšega drugoplasiranoga igralca Graškega šah. kluba to vsekakor ni bogvekakšen uspeh, za bodočega odrskega moža pa bo še morda kdaj sluzil kot uspešna reklama. . . Tretji tip z našega turnirja je bil nas hladen Šubarič. Original bohema-slikarja. Z umetniško frizuro in kravato. Na nacionalnem turnirju v Somboru je 1. 1933 zasedel med 18 igralci 9. mesto. To ga je potrlo, da je izstopil iz zagrebškega_Maksi-mirskega šah. kluba in 3 leta ni več treni-ral. A ljubljanski turnir ga je spet za kratek čas odtujil njegovi slikarski mizi. Kljub —-5m 3 točkam, ki jih je v Ljubljani od-iefvp ^krb za eksistenco mu je prav gotovo v znatni meri izkazila zasluženi boljši rezultat. On igra šah z dušo. To se pravi — on se vživi vanj. Ko sem ga v nedeljo srečal in vprašal, ali vedno nosi brado, je užaljeno protestiral, češ da brade sploh ni nikoli nosil. Šele ko se je pozneje pogledal v zrcalo, je prihitel k meni in se mi opravičil, češ da je tekom turnirja pozabil na frizerja. Priznal je avtentičnost svoje brade in še tisto nedeljo je Ves obupan begal po turnirski dvorani in izpraševal po brivcu. Med najmlajšimi igralci turnirja je bil vsekakor Karlovčan Jonke. Komaj 20 let stara šahovska cvetka, a že 3. leto najbolj žlahtna in dišeča, kar jih premore Karlovec in tamošnji šahovski vrt. Tudi on je igral na turnirju pod svojo običajno formo in njegov 'parfem je dosegel bore 4 stopinje. Mož c,..o drugačnega kova je naš ožji rojak z Vrhnike — ing. Janko Prrk. Pojavil se je kot popolnoma neznan igralec v areni in ob prijavi ga je sprejelo turnirsko vodstvo s precejšnjo skepso in rezervo. A že v prvih kolih je vzbudil pri igralcih in gledalcih s svojo atletsko igro občo pozornost. Njegova igra se namreč odlikuje po svežini in originalnosti španskih tore-adorjev. Igra vedno ostro, na napad, in kar je glavno — sila instinktivno, šablonska teorija mu je tuja. Za seboj ima odlične šahovske uspehe. V Brnu je kot študent strojne tehnike igral na 2. slavnem turnirju brnskega šah. kluba »Duras«, kjer si je kot prvi pridobil pravico igrati za klubsko mojstrstvo. Tudi kot član brivskega šahovskega kluba »Stadion« je žel odlične uspehe. Večkrat je zmagovalno zastopal brnsko šah. elito na medmestnih šah. tekmah z reprezentancami Mor. Ostrave, Olomouca in Prage. Sedaj živi skromno še kct nezaposlen strojni inženir pri svojih roditeljih na Vrhniki, kjer bo s svojim bogatim šahovskim znanjem gotovo bogato oplodil šahovsko življenje. S 6 točkami, ki si jih je zasluženo priboril v semifinalu, je dospel v finale kot eden najopasnejših igralcev za letošnji mojstrski naslov. No, mož je še mlad, zato ga je tu pa tam pritirala toreadorska ognjevitost in vnema do poteze, ki mu je v često že dobljeni poziciji prinesla nezaže-Ijeni poraz. Toda z igro, kolikor jo je pokazal in s katero je presenetil vsakogar, ki ga je imel priliko videti, se mu prej ali slej naslov našega nacionalnega mojstrstva ne bo izmuznil. < Tovariš in drug izza akademskih let v Brnu mu je akademik Ivan Marek, 1. 1913 rojeni Ljubljančan. Že v celjski gimnaziji se je izkazal kot šahist v Celjskem šahovskem klubu, a tekom študij v Brnu je prestopil v brnski »Stadion«. Tu je bil na turnirju za prvenstvo Brna drugi, a v jugoslovanskem brnskem šahovskem turnirju celo prvi. žal je to pot igral tudi ta simpatični igralec na ljubljanskem turnirju medlo in daleko izpod običajne forme. Mož se pripravlja na izpit, torej priprava, ki povsem opravičuje nepopravljivo turnirsko turnirsko nepripravljenost. Omembe vreden je tudi finalist Radomir Savič. Od leta 1931 je član Beograjskega šah; kluba in si je že naslednje leto na kvalifikacijskem turnirju, oziroma 1. 1934 na trening turnirju v Beogradu pridobil častno prvo mesto. Letos mu v prestolici sicer sreča ni bila tako mila, prvenstvo Beograda za leto 1935 je odnesel Sava Vukovič, toda brez dvoma je še danes Savič eden najjačjih šahovskih reprezentantov Beograda, ki ga je zdaj tudi v Ljubljani častno zastopal. Da ni bolje odrezal, je kriva hrana, kajti mož je brez čevapčičev in črne kave kakor riba brez vode. O naših ljubljanskih amaterjih C. V. Vidmarju, šiški, Longerju, Hrenu, Gabrovšku, Preinfalku, Šorliju, Likošku in Milanu Vidmarju mlajšem, ki so vsem ljubljanskim šahistom več ali manj znani, bom spregovoril skupno morda o priliki. Prihodnjič pa še kaj veselega o vseh ostahb Mrtva kraljica se vrača v Bruselj Belgijsko glavno mesto Bruselj živi pod silnim dojmom bolestne vesti o smrti kraljice Ar str ide. Medtem ko so dan poprej o priliki svetovne razstave še veselo plapolale zastave v vetru, so zdaj povsod spuščene na pol droga in po večini pregrnjetie z žalno tancico. v petek zjutraj je prispela krsta s kraljičinim truplom. Na sliki vidimo prenos krste z glavnega co o- dvora v Bruslju. Usodni avtomobil v Vierwaldstüttskem jezeru Prva slika grozne nesreče, ki je zadela belgijsko kraljevsko hišo. Na sliki je videti v jezersko bičevje zarito vozilo, ki je prineslo kraljici Aristidi smrt. Za ribiče, prirodoslovce in sladokusce Včeraj smo opisali, seveda samo v glavnih črtah, kar bo živega iz morja na razstavi »Naš Jadran« na velesejmu v tako ogromnem akvariju, da se bo samo zaradi njega izplačalo večkrat obiskati velesejm, vendar pa to še ni vse, saj bo morsko in primorsko živalstvo imelo še več posebnih oddelkov. V oddelku za morsko živalstvo bomo predvsem spoznali, kaj vse živi v tako imenovanem planktonu, to je v vsem, kar pasivno plove ■" morju. Vse te drobcene ži-valice bodo mikroskopsko povečane in tako se bomo seznanili tudi z onimi živalicami, ki se svetijo ter so vzrok, da se po noči svetlika morje v medlem siju teh živalic. Rastlinski in živalski plankton je hrana drugemu večjemu živalstvu, to pa spet še večjemu tja do največjih rib in kitov. Pravljičnim rastlinam podobne spužve in ko-ralniki bodo rbudili začudenje vseh obiskovalcev zaradi čudnih in tudi prekrasnih oblik, v posebnem oddelku bodo pa mojstri iz Zlarina, ki se preživljajo z lovom spužv in koral, kazali, kako se korale brusijo in iz njih izdelujejo koralni nizi in drug nakit. Videli bomo tudi najrazličnejše rake ter cele kolonije raznih školjk, med njimi seveda tudi kolonijo ostrig in drugih užitnih školjk, prav tako pa tudi kamno-vrte ter največje školjke in polže, morske jezike in zvezde, a tudi več rib. Oceanografski institut nam je poslal iz Splita razne priprave za raziskovanje morja, mreže za plankton, merila za morske nove, razna dvigala in priprave za dviganje morskega blata iz največjih globin, poleg tega pa tudi svoje publikacije in razne slike. Naše agilno Društvo za raziskovanje jam je napravilo čaroben model slavne sinje jame na otočku Piševo ob Visu in model kapniške jame, poleg tega pa razstavi jamski akvarij in terarij z najrazličnejšimi živalmi, ki nikdar ne vidijo solnca in zato tudi nimajo ve' oči. Tudi okostj'a prahisto-ričnih živali, zlasti pa orjaškega jamskega medveda nam pokažejo, prav tako pa tudi kamenito orodje pračloveka in celo tedanje rastline. Razstava živalstva bi bila pa nepopolna, če bi na njej ne bilo tudi ribištva, ki se z njim v glavnem preživlja prebivalstvo in je poleg tujskega prometa in vinarstva glavna panoga gospodarstva ob Jadranu. Nazorno bo prikazano življenje ribičev, njih ladje in priprave ža lov. Posebno mični so modeli najrazličnejših ribiških, ladij in čolnov s popolno opremo za lov, seveda tudi najmodernejše ladje z motorjem za lov in prevoz rib. Seveda bodo razstavljene tudi najraznovrstnejše ireže od največjih do najmanjših, predvsem pa tudi svetilke za lov od naj preprostejših do pravih reflektorjev. Zanimivi so tudi trnki, klešče, osti, harpune, mamilo za lov polipov in vse mogoče druge priprave. Na velikih fotografijah bomo spoznali ra««® vrste lova, a uspehe lova in množino rib po raznih krajih nam predočijo grafikoni, ki nas pouče tudi o pravilni vrednosti morske ribe, pregleden ribolov zadnjih 10 let, o razdelitvi letnega ribolova, o ribjih vz-gajališčih itd. Tudi lepe umetniške slike iz življenja ribičev bodo krasile ta zanimivi in poučni oddelek. A ves ta pouk in vsa propaganda bi bila vendar preveč teoretična, če bi direktor dr. Dular ne bil preskrbel tudi najznamenitejšega ladijskega kuharja, ki nam bo pekel na žaru, cvrl, kuhal in sploh na vse načine pripravljal vse te dobrote in delikatese za tako ceno, da bo lahko vsakdo deležen teh redkih vžitkov. „Leica“ na zmagovitem pohodu... V času, ko vsak dan čujemo o novih izsledkih v fotografiji, ko se zmagovito uveljavljajo kamere malih formatov in izpodrivajo večje, osobito one na plošče, je pravcata bela vrana fotograf, ki prenaša ogromno stojalo, obsežno kamero in mecer črnega blaga in lovi motive ... V tem času je »Leica« zavzela svet! Preko 160.000 komadov kamer je v uporabi v zadnjih desetih letih po vsem svetu. In če danes v Ameriki, na Japonskem ali kjerkoli po svetu vprašaš dečka, če pozna »Leico«, se mu zaiskri v očeh in prav hitro ti pokaže naslednjo trgovino, kjer ima trgovec na častnem mestu malo »Leico«. Propagandni časopisi ti povedo naslove vseh Leica specialistov vseh zemlja, če si na dolgem potovannju in »Leica« s teboj, recimo v Kairu, Montevideu ali na Cejlonu pa si želiš kupiti karkoli, da zadovoljiš malo Leico, si že v naprej prepričan, da boš vse dobil. To izpričuje vrhunsko preciznost izdelka slovite tovarne Ernst Leitz. Mnogo stotin fotoklubov prireja vsako leto tečaje, predavanja in razstave vedno in vedno zopet za in z Leico. Bogata literatura je nastala z Leico, vodiči po tujih zemljah so polni Leica fotografij, reporterji dosegajo najboljše uspehe, športni in časopisni fotoreporterji bi bili brez pomoči »Leice« stavljeni pred težko nalogo. Leica je sodelovala in sodeluje pri vseh važnejših znanstvenih ekspedicijah in z Leico so zavzeli naj višji vrh sveta Himalajo, ko se je tja prvi človek povzpel. Konstrukter Oskar Barnack je ze 1. 1914. sestavil prvo Leico, ki je vzbudila splošno pozornost. Barnack je že tedaj dal Leici sedanjo obliko in gotove konstrukcijske podobnosti. Novi format 24X36 mm je zrevol-tiral svet. Mnogi so ga odklanjali, prav tako tudi male kamere, češ, vse skupaj je samo igračkanje, brez prave vrednosti. V Wetzlarju v Nemčiji so pa delali naprej, leta in leta, počasi so fotoamaterji uvideli nesmisel svojega odklonilnega stališča in postali sami navdušeni pristaši Leice, ki je v letu 1925. dobesedno preplavila ves svet. Desetletno naporno delo v laboratorijih je rodilo sad, uspeh, ki ga zaznamuje Leica v preteklih letih. Pravo čudo je že danes sloviti »Telyt« 20 cm te}-e' objektiv, s katerim lahko fotografiramo ua velike daljave, če trdimo, da v Wetzlarju delajo, to vedno pomeni nove pridobitve na polju fotografije. Predaleč bi prišli, če bi se spuščali v vse interesantne podrobnosti o Leici, o kateri bi se dalo pisati cele knjige. Eno dm-»Leica« je — znanje! Trinajst raznih objektivov ima danes aparat, vsak pa je tako vsestranski, da zadovolji vsakogar. Problem svetlobe je za »Leico« rešen. Šumar F 1:2 je rešitev! Pri Leitzu ne delajo sam0 kamer, svetovno znani so daljnogledi, mi' kroskopi, aparati za_ mikrofotografijo, pri' zmatična stekla in še nebroj instrumentov se izdeluje tam. Leitzove tovarne zalagaj0 ves svet! Današnje geslo za razvajenega fotoamaterja je: Leica! Niti na odru Pasijonske igre v Oberammergau b* Nemškem niso bile po izjavi nemškeS. kulturnega ministra zabranjene žara. kakšne sovražnosti proti katoliškim tra° cijam, temveč samo zaradi tega, ker v r g pasijonskih igrah soldat j e grdo ravnajo Kristom. Neljubeznjivo postopati z ujcu kom pa se v Nemčiji po izjavi kulturne* ministra ne sme niti na odru. flavočajle Unji0c Kmetijshe p™...». . Ljubljani. „.d«.,.«, L Jbr.«, .. #' ™