R Največji slovenski dnevnik
v Zedinjenih drravah :•	f \
kjl Velja za vse leto 1.. $3.50	ffj
Za pol leta......$2.00	]1|
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian daily in the United States>
Issued every day except Sw4ay$ and Legs! Holidays. 50,000 Readers
TEU5FON: 2876 CCRTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO 13. — ŠTEV. 13.
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 16, 1318. — SREDA, 16 JANUARJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Iz Rusije.
-ooo-
BOLJŠE VIKI NABIRAJO PROSTOVOLJNO ARMA 00. NASPROTNIKI BOLJŠEVIKOV HOČEJO PE TROGRAJSKO GARNIZUO NAŠČUVATI PROTI BOLJŠE VIKOM. — PO ULICAH NAMERAVAJO PRI REDITI DEMONSTRACIJE. — FRANCIJA POMA OA UKRAJINCEM — POMOČ POLJSKIM ŽIDOM.
-ooo-
Triu- tran-lMf t<»t! flUnl with iho t nu-ii r :«t NVm- York. N. Y. on Jan. Iti.
11»1H. n<* minimi by th»- At-t »»f t>iid»r li»17.
London, 1T>. januarja. — Kakor pravi neko petro-^rajskn pororiio na 4' Daily News", nabirajo boljšo vik i prostovoljno aruunlo, kar |»a uporabljajo protiboljšoviki v,i\ po«!!a^<». da l»i ua>ruvali |>»'tn»grajsko ^arnizijo proti Leninovi vladi,
Pripravljajo s<- m«li, «la bi priredili v prilog narodni ■»kupnini ilrmonstrarijc po ulicah. Ak<» se jiiii io posreči, nadaljuje poiWilo. bo sledila anarhija in Krinki si no bi mogli želeti nir holj&ega.
Nai<-ina skupščina ho v petek pričela svoja zasedanja. Znamenja kažejo na to, da bo imela večino proti bolj--♦vikoin. kater«' bo poskušala nadomestiti z din go vlado.
Tak;, vlada, kakor pravi ]>oročevalee na 'Daily News' hi bila kot nasprotnica Nemčije mnogo manj nevarna kot
1'oročevalee zagovarja zunanjega ministra T roe ki j a in obžaluje, da zavezniki niso pridružili mirovnim poga-janjim v Hrt *t-Litovsku. Pravi tudi. da je bila prva dejanska poino«*. ki je bila dana Trnek i ju. poslaniea predsed nika Wilsona in jo nazivi ja "prvo izjavo o približnem razumevanju položaja.**
Poročevalce iz Odese na list "Times" piše v petek, da je Kraneija j k wm m 1 i la l krajini dva miljona dolarjev v zlatu. Francoska zakladnica je tiuli tiskala veliko množino ukrajinskega papirnatega denarja.
Pn*dsednik ukrajinskega tajništva general Vineeeii-Ivo je v dolgem )H»ročilu na Ratio izjavil, da se Franci ja. Združene države. Angleška. Belgija in Rumunska zelo zanimajo v organizaciji ukrajinske republike ter pristavlja:
— K«»t previden narod še odlašajo popolno priznanje republike; ko pa bodo smatrali za primerno, bodo nam ponudili svojo roko. katero bmo sprejeli, ako bomo smatrali za potrebno. ——
**Timesov" poročevalec pravi, da je rumunsko mnenje Ru*»iji ze'o nasprotno. Rumunci čutijo, da jih je Rusija trikrat pre varila: najprej jih je prevalil carizem. v drugič provizorična vlada in zdaj, med vsemi najhujše, — boljše-viška vlada.
Haag, 15. januarja. — Židovska časnikarska pisarna je izvedela iz Berlina, da sta se poljska ministra finance in j javnih zadev |m»svetovala z židovskimi voditelji in člani «»bčiti>kega sveta glede ureditve židovskega vprašanja v Rusiji.
Zid.je so |h»veda!i ministroma, tla mora biti kaj več kot pa >amo izjava, ki bi obljubljala svobodo in pravico. Zahtevali so. da je neobhodno potrebno, da se nekatere postave. ki zadenejo iide, opuste, ker je revolucija prevzela tudi ruske Žide.
Izgnanstvo zidov iz vasi mora prenehati. Židovski oddelki na trgih se morajo odstraniti; ravno tako naj se v iHtlnišnicffh odpravi dvojna plača, ki se zahteva od Židov.
Ministra sta odgovorila, da je želeti, tla bi se Židi izselili iz Poljske in sta vprašala voditelje, ako bi hoteli sodelovati pri tem načrtu. ■■ ' ..............—i—
Pomanjkanje na Dnnaju.
True translation filo<I with the ju«5* master at X« w Y<»rk, N. Y. on .lain. In. If IS, as miulrert by the AH of O-»»ther 6, 1J>17.
Curih, Sviea. 14. januarja. — Dunajski občinski -svt j«- za pro ;<il. <J:i bo od^teid1 in ne mara vee prevzeti odgovornosti za prehra njevanj«- mesta. Izjavil je. da pre btvalstv, ne nu-re več prenesti stalno zmanjševanje racij moke.
Zelo ostro napada "Nene Frcie Preski ". ker >c- je racija nmke za Dunaj zni/.ala za polovico, kaj- hr ostalo stanovitno, kajti šest mese-eev po žetvi Dnnaju še vedno manjka moke.
"Die Post'- priznava, da je bila zadnja ž»tev ?elo nezadovoljiva.
"Arbeiter Zeitung:*3, izjavlja, da Avstrija med vsemi bojujočimi se državami največ trpi.
Mehiška misija na Japonsko.
Pacifiško pristanišče, 14. jan. — Naznanja se, da je general Car ranza imenoval misijo, ki bo šla na Japonsko, da nakupi orožje in m uničijo za Mehiko, da se pugod: za posojilo in da sklene pogodbe m^d obema deželama. Danes je mi sija od tukaj odpotovala.
Transporti v Francijo.
..... « ...

Slov. društv. v New Yorku.
V »ob« i<». 19 januarja, oh 3. uri |»>(M»l«Inr pride v New V«»rk ^rb-"ka nn-ijM in je (•oticutio, da jf do»»iojno >|trejuu ino v »j Slovani /la>ti |M i,-, kar na« j«' .lutro-.|.»va-nov. < 'esjea. j>"!j^ka. ruska, slova-h+M, lit\:o>ka. %rb>ka m hrvatska društva bodo pri •».prej«mu po ve •Miii kot poraf ivno /<<-«f<>panri. ne k.»t»• i u rflo i druAtvmiimi zastavami Tudi Slovenci kol drl jttfOnlA> VHtiskctra narod« na i bi m- majkali in naj bi bili pn >prr jemn častno rM stopa »i. « lani po** iti drti-al**v naj bt v sotmto |x»jM)lilii(' /tnali •• pol tr<*h. pol un- pred pri-h«Mb»ni niwij««. pr»s! m«vtw> hišo. kjer m* bodi. ra/vt^tUt v društva. V stop na trj ore«] nir^tno hiio. kjer b«» «Vtv»>rai j^.aJir vojaatva mornarier. |H>li.'ij«' in »kkvuuskih Sokoltn-. ko dovoljen le proti vstop nieam, kater*- norele dobiti pri rv jakih: I^n. Hud«'. Cortlatidt St. New V or k; pri Franku Primožiču lihi Trintoa Ave„ Brunx. N. Y in pri Franku timvandUju. K.V4 Anthony Ave., Kidstvood. L. 1.
ae vM^tpuie in pribite v obilne« itcrilii. ^ ^taaftgkinaca ob U\ prffikl
i
Pevskim dr. v New Yorku.
___ i
Ko prihaja v naše mesto misija *rb>kefra naroda, j«- |M>trebno, da jo pozdravi tudi jugoslovanska pt1 >euu Naši -u-v^Tni bratje so so ze. pripravili, da rapojo pri tej priliki nekaj svojih pesmi. Tudi srbske "Gusle'* bodo oplasile ni nika-A'>r ne Miiciao iz<>-tati Slovenci in H rvatje. Pri tako važnem d»»fr<*1kn moramo pozabiti na v«ic ^trankar-stvo. opuatiti moramo vse medsebojna mrinje, pokazati se moramo da imamo vsi en cilj; zedinjenje -riiff«»slavij.-. l»ri t^ui pojmu sc združimo in dogovorimo ^ poziu-je, kaKO.
Slovenska pevska društva naj se se>tanejo v p^tek. IS. januarja ob uri zvečer pri rojaku Vinko Zer-niku. 193 Knickerbocker Ave. Brooklyn. N. Y.. kjer bomo imeti pevsko vajo za jn-smi " Slovenec Srb. Hrvat" in "Slovam \ Tn*3i o-ni. ki u»m> pri nol>eneju drtištvu pa so bili kdaj in znajo peti. naj prnlejo. Samo enkrat se združimo in iK>kažimo jugoslovansko vzajemnost ! Kdor ima le še količkaj slovanskega čuta v svojem srcu pa tna l*eti, mora biti v ptek pri pevski vaji. Xj» svidenje!
K—i.
Kako js v Nemčiji.
-OOO——
AMERIKANEC EDGAR MOORE, AMERIŠKI TRG0 VE C V BRUSLJU SE JE MUDIL V AACHENU KOI ŠPION SOVRAŽNIKOV NEMČIJE. — OBSOJEN JI BIL NA SMRT. — VIDEL JE KOPATI SVOJ LASTN] GROB. — RAZMERE V NEMČIJI, ooo
T me translation filed with T ho postmaster at .Ww York. X". Y. on J:>;i. 16 1U1Š. ns nnitured by the Act of October (1. 1017.
Eri^ar Moore ve. kaj je smrtna ^roza. V BriU'ffgc, ko so Nemci potiskali Belgijce pred seboj, £a je liotel nek pobesneli belgijski častnik ustreliti ker ni hotel bežati, a dotir 11 i častnik je padel mrtev na tla. še ] »redno je izpr»»žil revolver.
Ijoewen in Huv se je boril v vrstah gard«* bruseljskih civilistov, dasiravno je vedel za nemško povelje. <kt je smatrati civilne gardnike za špione, ee bi jih vjeli.
Kro^ njega je padal mož za možem, ko s<> se te čet«- u-111 i kale proti Antverpmi.
Pri oblganju tega mesta se je boril s svojimi tovariši. dokler niso obrnili Xmei svojih velikih topov na postojanke Belgijcev in dokler ni eela belgijska posadka izgubila vse artilerije in drugo orožje ter ji ni preostajalo ničesar, s eemur bi st^ bilo mogoče boriti.
Vse to pa se niti malo ne more primerjati z nemškim zverinskim zaslišanjem, ko so ga v Aa« henu v decembru leta	prijeli kot oglednim in ko je videl kopati in*ob
zase.
Moore >e mudi sedaj pri svojih' prijateljih v Now Yorku, nahaja-] ,jo<* -m' na j>oti v \Va>hinp:ton.
Ko j«1 izbnihnila vojna, je bil v j Bruslju, kj»*r živel dvajset let kot trgovee s kavo. Tekom dol«rr vrste let je bil član eivilne straže,! to je organizacije meščanov slič-iut sedanjim ameriškim home iruaixls.
Kljuh objavi Nemcev, da teh civilnih siraž ne bodo smatrali za vojne jetnike, temveč, da jih ho I do takoj v.strelili, kakorhitro jih bodo zajeli, so vendar vsi meščani vzeli v roko orožje, da pomagajo belgijski armadi; žnjimi je šel tudi Moore.
Ko pa se je bližal pade« A11-twerpna so ukazali eivilni gardi, naj beži in Moore se je v sled tega napotil v Rotterdam, odkoder je hotel oditi v New York.
— Nisem bil v New Yorku dvyj >et let — je izjavil, ko je pripovedoval svoje doživljaje — stvari so se zelo izpremenile.
V Belgiji mi je ostalo vse razert oblek, v katerih sva tičala jaz in moja žt-na. V žepu nisem imel niti vinarja in trda nama je predla. 1 Tedaj pa je prišel k meni nek po->lanee vlade ter mi stavil predlog. Bilo je to seveda rizkantno delo, a hotel sem nekaj napraviti Nemcem in stvar je tudi nesla de uar.
Ysled tejra se ponudbo sprejel.
Predlog, ki so mu ga stavili, je bil, naj javno odide v Nemčijo >ko/i Nizozemsko jx>d kako vrjer. no pretvezo, da se nastani v Aa-•hfnn ter prične špijonirati.
-\Ie*to Aachen se nahaja v bližini zapadnp fronte. Izbrali so ga 'zato, kor so nahaja v bližini tega inesia glavni stan nemške armade in ker je to mesto eno izmed velikih krizi**"- za gibanja nemških
armad.
Moorova žena jo bila bolehna ter tudi ni imela nobene simpatije do Nemčije po vsem. kar je videla jv Belgiji in po izgubah, ki jih je : pretrpela. V s led tejra je tudi ona ' sama rešila problem odhoda v Nemčijo.
Oba sta hotela obiskati njeno sestro v Maastricht, na Nizozemskem in tam naj bi ugrabila njeno bolezen kot pretvezo za dohod v Nemčijo.
Mesto Aaehen je znano radi svojih blatnih kopeli m v Maastriefatn je bilo težko dobiti nizozemskega zdravnika, ki bi predpisal potrebno zdravljenje.
Tako sta se napotila v novembru leta liUti na Nizozemsko na krovu parnika ''Noordam". Od 19. novembra naprej pa do božičnega dne Rta morala čakati, predno sta dobila potne liste, nakar sta lahke 1 stopila na nemška tla. Ni jih bik dosti, ki so za mogli ugodno odgo , voriti na težka vprašanja Nemeev 1 a bolezen Mrs. Moore je bila . nična, in raiitecra sta bila tudi u ! spešna.
I>o*pda ut« t Aaehen na božičn večer.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
■	000
True translation fiied wiili the postmaster at Xew York. X. Y. on Jan, If;, i 101 s. as required by the Act of October 6. 1017.
Washington, D. C., 15. januarja. — OdpoSiljatev veli-| kili množin žita za zaveznike ne bo zmanjšala prevoza a-meriškili čet v Francijo soglasno z ofieielno izjavo, katera je bila podana danes.
90 miljonov bnšljev žita. ki ga je dovolila živilska administracija za zaveznike, bo seveda potrebovalo precejšnje dodatne ladijske tonaže za transport, vendar pa bodo] tozadevne ladje dobili potom dogovora z zavezniki, dočim bodoiameriške ladje uporabljali izključno za prevoz ame-1 riških čet.
Polkovnik House je pri svojem povratku iz Evrope' nujno zagovarjal pri predsedniku Wilsonu potrebo hitre-1 ga odpošiljatija čet na onostran in sicer takoj ko bodo iz- j ur jene ter se dobe ladje, ki jih morejo prevesti.
Francija in Italija bosta mogli vzdržati le toliko ča-1 sa. dokler ne pride iz Amerike pomoč.
Anglija ima največje rezerve glede mož in virov a mi- j nister za narodno obrambo Sir Auckland Geddes je rav-l nokar objavil v angleški poslanski zbornici, da mora An-' glija poklicati pod orožje nadaljnih 450,000 mož, da se l$h- i Ho izvrši pričakovani naval na Nemce na zapadni fronti.
Predsednik Wilson skuša na vse načine doseči, da se izvede priporočila polkovnika House.
Priporočil pa je, naj bi ameriška živila za zavezniške države ne spravljali v Evropo tako, da bi bilo s tem prizadeto prevažanje čet na evropska bojišča.
Pravijo, da se je glede tega problema včeraj ^x>s\*eto-val z načelnikom ladijskega sveta Hurley-om.
Uradniki ladijskega sveta so dali zagotovilo, da bo na razpolago zadostna tonaža ladij, s katerimi hočejo preve-I sti čete v Francijo.
Sedaj je t Franciji veliko več ameriških vojakov kot. so pričakovali, da jih ho do tega časa.
Avstrija želi mir s Srbijo.
Avstrija je ponudila Srbiji Bosno! in Hercegovino ter dohod do mo>--ja. — S:rbija mora samo prositi za mir. — Srbi so ponudbo zavrnili
True translation filed with the post master at New Yi«rk, X. Y. on Jn-\ lt». 101*. as required by the Act of Ot.'t«<N*r C, 1917.
London, Anglija, 15. januarja Routerjev poroeevalee v srbskem prlavnem stann poi-cn'a, de Bolgari zastonj poskušajo, da bi se pričeli bratiti >» Sibi. Nemci pošiljajo \j srbsKe vrste pozive, s katerimi ho
eejo Srbe rxltujiti oil zaveznikov t
PoroC-evnlee pravi, <la je izvedel^ iz zanesljive strani. je Avstro Ojrrska pred kratkim po nevtral-j nem potu ponudila Srbiji Bosne' in Hei eegrovino z izhodom na mor-j je, ako preneha z bojevanjem in j podpiše mir.
Profesor na vseučilišču v Heltrra- j du. dr. Markovie, ki zdaj izdajaj list. "La Serbie" v Ženevi, piše ( da je avstrijska vlada pred krat-j kim poskušala pridobiti Srbijo za separaten mir s centralnimi <lrža vami. V pogojih, katere je stavi-j !a Avstrija, je bil zapopadeu tudi j oilstop Bottle in Hercegovine Srbi-j ji ter izho«! i>a morje.
"Grof Čemin*\ j>ravi rlr. Mar-; koviv'% "je »kupno z grofom Berch-j toklom. ki je privatni svetovalec mladega cesarja, poslal v Švico; enega svojega zaupnika časnikarja Zeneka Slepaneka z namenom, da bi prišel v dotiko s Srbi, katerim ; naj bi predlagal, da se pobotajo : Avstrijo. Slcpanek, ki je bil pred; vojno v posebni misiji v Srbiji in ki more govoriti s Srbi, je pokazal lastnoročno pismo grofa Berchtol-1 rla. —
Grof Oernin je obvestil Srbe, da je Avstrija pripravlejna popraviti vse krivice, katere jim je storila ' la bo odstopila Srbiji Bosno in j Hercegovino, jim bo dala dohod do morja, da ne bo nasprotovala! zvezi med Srbijo in C'rnogoro in j da ne bo podpirala bolgarskih za j itev, ker Bolgarska ni vezana j I Avstrijo z nikako posebno pogod-1 bo. —
Za vse to je Avstrija od Srbiji zahtevala samo eno — da prosi z* | mir.
'Zanka je bila preveč očividna* pravi dr. Markovič, "in Slepane- j kova ponudba je prejela od Srbov od govor, kakoršneora je zaslužila." i
!
Rojaki naročajte m na "Glas Naro- [ tn" nftlr^JI slovenski dnevnik v 5Mru ! ienlh drftwk	_ ;
Konferenca v Berlinu.
IZ BERLINA SE PRIČAKUJEJO ZELO VAŽNI DOGODKI. — MILITARISTIČNA STRANKA POSKUŠA DOBITI NADVLADO. STALIŠČE KANCLERJA HERTLINGA JE OMAJANO. — CESAR SE POSVETUJE S SVOJIMI VODITELJI. — V BERLINU SO SE SESTALI PRESTOLONASLEDNIK IN ARMADNI PO-VELJNIKI. -- KUEHLMANN BO MORAL ITI. — MIROVNA STRANKA JE PREMAGANA IN ANEKSIJSKE IDEJE SE JAV-
NO NAGLAŠAJO.
Trne translation filed with the po«t master at New Yuik. N. Y. on Jan, 1G, - 11»1S. as required by the Act of Ovtuljer 6. 1917.
Amsterdam, 15. januarja. — Neodvisni socialisti in domovinska stranka sta v vojni.
Socialisti, ki nasprotujejo programu domovinske stranke aneksije in teritorjalnega razširjenja, so razbili dve zborovanji domovinske stranke, kateri je sklical ad miral Tirpitz v prilog pangermanizma.
"Koelnische Volkzeitung" pripoveduje, kako so ne-odvisni socialisti v Mannheimu preprečili sejo domovinske stranke. Ko je na seji, na kateri je bilo navzočih do 3 tisoč oseb, trajal vrišč nekaj ur, je policija med kričanjem socjalistov razgnala poslušalce.
Haag, Nizozemsko, l",. januarja. — Sodeč po zadnjih poročilih i/. Fieriina >e nsore /. vse gotovrstjo reiM? da prihaja politiena kriza v Vemeiji do vrhunca, llerlinei Tageblatt pravi, <ia je kaneler Hertling bolan in p»erok-;jc /a bli/njo bodočnost važne izpremembe. Kakor se je videlo v zadnji kniK*lPi'«k: krizi, bo Ilertlingova bolezen služila z a njegov » resignaeiju.
Kakor j>is- Dcutst-h^ Zeitnnjr, m- j»> zunanji minister Kuehlniann vrnil iz Rrest T.itovska ; \ Berlin j,- tudi prišel «rrof Berastorff. List izja\ !j;s. da prine itin !t»\v tudi v Herlinu t< r jt- "zelo zaposlen v političnih zadevah ". \.msk" poslanik na Nizozemskem Rosen je tudi v glavnem mestu.
Amsterdam, Nizozemsko. 1 b. januarja. — Neko berlinsko poro-ei.lo pravi, da je grof Hertling svoj nameravani govor za ?»rcJo v dr-žavne n zboru za nekaj dni odgodil.
Nemška iJoslanika na Nizo»zrnisl*em in Danskem sta nepričakovano prišle v Berlai.
London, Anglija, ]"». januarja. — Neka brzojavka iz Berlina aaznanja, da se v Nemčiji zopet kay. -jo notranje komplikacije. Vse kaže na miiitaristično diktatorstvo.
Socialisticuo glasilo •• Vorwnerts" gre tako daleč, da izjavlja, ila vse kaže, da se bo rešilo tako, da bo zunanji minister dr. Kuehlniann prisiljen odstppiti. ker je razžalil militariste 5 tem, da je bil radovoljno sprejel državnozborsko mirovno formulo brez aneksij in vojne odškodnine.
Pred desetimi dnevi je prišlo v Lsuidon poročilo, da so v tiru intrige, da bi Hertlinga piisilili. da odstopi vsled slabega zdravja, da b: s tem očistil pot za načrte prestolonaslednika in militaristov, ki želijo, da bi prine Rurlow zopet prišel na kanclerjev sedež.
Konferenca visokih oseb, ki že nekaj dni zborujejo v Berlinu, kažejo na nenavadno situacijo in da se poskuša priti do sporazuma glede vojnih ciljev. Tega posvetovanja se vdeležujejo cesar, prestolonaslednik. feldmaršal Ilindenburg, general Ludendorff in kancler Hertling.
'Yorwaerts ' pravi, da ima militaristična stranka vso oblast in da je treba rešiti samo eno \-prašanje: ali se naj velik del kakega o-zemlja anektira prikrito, a!i pa v javni obliki.
Akoravno je jasen nov ttiumf militaristov, vendar si nasprotno stranke zelo upirajo.
'"Munehner Post" piše •
"Zdaj sc vodi smrtni boj med mirovno večino državnega zbora in med vojaško aneksijsko stranko. Ne vemo še, katero stranko bo vlada podpirala in egiptovska megla zakriva mirovne cilje."
Badcnski finančni minister dr. pl. Bodmann je v soboto izjavil v poslanski zbomiei;
Državnozborska resolucija ni več veljavna, ker je slonela na domnevanju, da naše želje po miru delijo z nami tudi naši nasprotniki. To pa je ovrženo z govorom premjera Llovd Georgea in predsednika Wilsona. Na mir morajo paziti sedaj izključno samo nemški interesi."
"Berlinski "Tageblatt" poroča o hrupnih prizorih, ki so se o-digrali v zadnijh sejali državnega zbora, ko je nek poljski poslane« svaril vlado, da naj ne privoli militaristom in je dodal:
"Sedanjo prusko vlado Poljaki globoko sovražijo, ker ima najbolj odbijajočo obliko vladanja, kakoršno jo sploh kedaj imel kak narod. Svarim vas. da b<> enkrat narod prišel do spoznanja in ta vojna bo pomenila grob nemškega militarizma."
Na soejalistienem zborovanju je prejšni poslanec Severing rekel ;
"Večina nemškega naroda ne bo potoeila niti ene solze, ako re-Signirata Hindenburg in Ludendorff, ali pa kak drugi general, kri i nasprotuje miru ki se i, >re doseči potom sporazuma. Nemški narod bo največ plačal onemu, ki bo največ storil za mir."
V nedeljo so se vršila važna posvetovanja med višjimi armadni-uii poveljniki in kanclerjem Hertlingom, nakar je eesar sprejel v avdijenei kanclerja in feldmaršala Hindenburga.
Izid te konference bo tvoril podlago za nadaljna posvetovanja v pondeljek med cesarjem. Ilindenburgom. Ludendorffom, Hertlin-'gom in prestolonaslednikom.
Cena vojno-varčevalnih znamk za mesac januar,
februar in marc.
-o- I	, T •
JANUAR:	' -
En» mamk« $4.12, poln rcrtiPkiU z dvtj«dimi znmkni	$82.40
FEBRUAR:	'
Ena zmnriu $4.13. poln rmiHkat z dvajt^timl znamkami	$824$
MARC:
En iinwlfi $4.14, pain certifikat z dvajsetini	&ZM
■ina!li**k ^	kui>i k<rfik#T mu ***** nikakor pa ne Te« kakor tfreata
t £5?*	v ten listu oglas "Vojn^w^eralne-------r bi SV^rnef.
x ™""J« W f» nam pošljete za Tojno-rarteralne znamke, priložite lie 1$ center za pottnino registriraoesa pisma, v katerem Vam jih kmpmlali.
TVgPKA FRANE 8AK8KB» ^B"™® Street^	___t Few York, H. Y*

5® re

GEAS XABODA^ 16. JAN. 1918r
S tem je uničena znana Krfska deklaracija« kjer je peščica ljudi brez dovoljenja narodov govorila v imenu narodov.
Besedo Lloyd Georga ill predsednika Wilsona pa niso omajale ciljev Slovenskega Republikanskega Združv ■ nja. tem ver so jili le še podkrepile in ojacile.
-ooo-
Dopisi
Warren, Ohio, j
Prosim malo prostora v priljubljenem listu *'trlas Naroda", katerega čitani vsak dan. Vedno' najdem l;ak zanimivi dopis, ziato mislim, da se lahko poroča tudi iz naše naselbine.
Imamo vsakovrstne tovarne, ki obratujejo s jwlno |>aro. Zaslužek je precej dober, ako je človek v svojem poslu mreen. Navadni de-lavee }>a ima isto plačo kot povsod Ivujrod. (rospodje kapitalisti plačajo pač samo toliko, tla člo-velc iivi in da ravno lakote ne m'o re umreti. Na kako posebno n-dobnost in veselje sploh ne smemo misliti
Pričakujem, da me bo Stric Sam poklical pod zastavo: toda izgleda, kot da se zame ne briga, lio skoro najboljše, tla bom šel sani prostovoljno. Morebiti me »zaradi mojega očesa ne IhxIo hoteli sprejeti, toda porabiti me bodo mogli /a kaj drugega; mislim, da bi bil dober za kopanje strelnih jarkov. Rad bi služil Stricu Satom in pomagal svobodni deželi.
•Warren ima okoli 14 tisoč prebivalcev. Največ je Grkov in Ru-muncev; tudi Italjanov ne manjka. Slovencev je 7 družin in nc-caj samcev r vsi se med seboj dobro razumemo. Primanjkuje nam pa slovenskih evetk, zato pa jih
-ooo
Kako je v Nemčiji.
-ooo--
(Nadaljeval je s 1. strani.;
—	Bila sva edina potnika, ki sva stopila z nizozemskega vlaka. N; kolodvoru je bilo vse polno liad-iornikov — je rekel Moore. — Preiskali so naju in vso prtljago. Pre-<?!edali so najine papirje, zavoje ter izvršili na nama telesno preiskavo. nakar so naju zdrgnili z kemikalijami, v namenu, da bi pregledali, če imavo na telesu kako tajno pisavo.
Zato so naju poslali v Neubad hotel, ki je znan po eelem svetu Na raz}k>lago ni bilo nobenega avtomobila in raditega naju je prevedla stara in razbita kočija na določeno mesto. Voznik je bil take star, da ni mogel niti dvigniti naše prtljage, katero je spravila na to na roe'sto neka ženska in pri hotelu neka močna deklica.
V tem sijajnem hotelu je bilo le šest družil gostov, kjer bi lahke imelo prostora na stotine ljudi.
In naši obedi!	'
—	Glej, kaj nama bodo dali za zajtrk, — sem rekel svoji ženi pr vo jutro.
Bila sta dva kosa opečenega km ha. nemškega vojnega kruha, k ga delajo iz žaganja in korenja, in nadalje easiea cesarske kave koi jo imenujejo Nemci, namreč sok iz javorjevega perja in ovsa.
Za lunch sva dobila smrdljiv icek. o katerem ne morem poveda ti, iz česa je bil napravljen. Za o-bed pa sva imela vsak po dva mala krompirja, malo špinače ter ča šo piva, ki na bilo ničesar drugega kot krop pomešan z neko barvilne snovjo. Le enkrat v dvanajstih dneh sva do4>iia meso in sicer kof ribe, ki je bil velik kot vaš palec
Vsakdo je imel Moora na sumu, celo ameriški konzul. Nihče ni mo srel domnevati, da hoče katerfkol' človek, ki je pri pravi pameti, pri ti v Nemčijo, če tega ravno ni pri >iljen storiti.
O priliki njegovega prihoda so ga oblasti natančno izprašale gle de njegovih zadev.
Imel je seboj 1800 mark. Na kak način bo dobil nadaljni denar, če bo ta svata enkrat izčrpana? To so hoteli vedeti. Rekel pa je, da bo zapustil deželo, kakorhitro bo pošla njegova denarna zaloga.
Ko je podal to zaupno izjavo, ni vedel, kako kratko bivanje mu je določeno.
Vojaški zdarvnik, ki je zdravil njegovo ženo in ki je imel v svoji oskrbi tudf1 32 vojaških bolnic v Aaehenu mu je računal vsak dan 50 mark za posamezno vizko, do-Čim so mu računali v hotelu 25 mark vsak dan. Njegovi stroški so znašali približno sto mark na dan.
Ker je spoznal, da bo njegovo bivanje v Aaehenu krajše kot je pričakoval, je sklenil Moore na
najboljši način izrabiti svoje bivanje v mestu. Vedel je, da so ga vedno stražili kot .stražijo vsakega tujca.
On pa je bil bojevitega razpoloženja. Ce je kak Nemec govoril ž njim glede vojne ali glede vprašanja, če bo Amerika stopila v vojno, je obrnil pogovor na kak drug predmet. On ni hotel, da bi ga kdo potegnil za nos.
Nikake cenzure pa niso mogli izvesti glede njegovega pogleda, \n stvari, ki jih je videl je fotografiral v strojem spominu.
Starostne letnike čet, številke polkov, razrede rezervistov, artile-rijo, ki so jo privedli z ruske boj-oe fronte na zapadno fronto, koliko ranjencev je prihajalo nazaj kje se je nahajal glavni stan, kako se hrani narod, kakšno je razpoloženje prebivalstva: vse to je nagromadil v svojem spominu, za slučaj, da se mu posreči priti iz Nemčije.
Na večer je zahajal v pivarne in koncertne dvorane ter v kinogle-dišca.
Povsod je naše ohromele vojake in konvalescente. Niti enega pa ni videl, ki bi šel brez deklice pod pazduho.
Nekoč je v neki pivarni videl vojaka, ki je bil slep ter je izgu bil obe roki; vodila ga je mlada deklica.
Ob neki drogi priliki je videl v istem prostoru nekega pohabljenega vojaka, ki mu je zaupno pove-dal, da vlada ne le prikriva, temveč naravnost izsiljuje divje zakone, doom se vojaštvo zdravi zato, da se ohrani zarod na isti višini. Vojak mu je nadalje povedal, da so tozadevna dekleta poštena dekleta, ne pa cestne vlačuge.
—	Le ena stvar je — je izjavil, — namreč ta. da nisem dišal smeha in nikdar videl smeha
V	kinoglediščih niso predstavljali nobenih komičnih slik in nihče se ni smejal.
Kadar pa so množice zapuščale gledišče, je bilo v prvi vrsti čuti klopotanje beigelj, ki so udarjale ob tlak.
V	neki noči je prišel poziv.
Bila sta oba v Aaehenu osem
dni, ko ju je sredi noči prebudilo trkanje na vrata spalnice. Mooiy te odprl vrata ter videl stati v veži dva človeka.
—	Oblecite se. Z vami hočeva govoriti — je rekel prvi.
Moore se je nahitro oklekel ter rekel svoji ženi, naj se na razburja, nakar je odšel z obema moškima. Ko «o stopili vsi trije v avto-mohil pred vratmi hotela, se je prestrašil, kajti v celem Aaehenu so bili le vojaški avtomobili. Ko so ga dovedli v policijski glavni *tan, so ga podati v veliko z elek-
trično lučjo razsvetljeno sobo; kj^r ga je prijazno poždravil nek mlad nemški kapitan.
—	Ta Človek je bil naravnost čudo — je izjavil ifoore. Govoril je izvrstno angleški in brez vsakega akcenta. Rekel je, da mu je žal motiti me, da pa hoče vedeti, zakaj se mudim v Aaehenu. Rekel je tudi, da ne mere vrjeti, da sem v mestu izključno radi zdravljenja moje žene ter izjavil, da domnevajo oblasti, da sem časnikarski poročevalec iz Amerike.
Oddahnil sem se, kajti če so-sumili, da sem le časnikarski poročevalec, ni bilo to še tako nuuo.
Kljub temu pa sem odvrnil:
—	Nisem poročevalec ter se mudim tukaj izključno radi zdravja moje žene.
Častnik pa je odvrnil:
—	Čudno se mi zdi, Mr. Moore. da prihajate semkaj prav iz A-merike, ko imate žveplene in gor-ke kopeli v Virginiji?
Na to sem odvrnil:
—	Moja žena je nenadno zbolela v Maastriehtu, kjer sva bila na obisku pri njeni sestri. — To mesto je bilo najbližje zdravilišče.
—	No — je rekel — vem. — O-prostite mi. — Zatem se je obrnil t*?r pozval iz druge sobe strežaja s katerim je govoril po nemško.
—	Pomakni to mizo proč od vrat. Hans.
Strežaj je odmaknil mizo v ozadje sobe. kjer se je nahajal za
stor.
—	Pojdite sem, Mr. Moore. predno zapustite sobo — je rekel častnik ter potisnil na stran zeleni zastor. -— Ker je bilo vse tako prijazno in dvorljivo, se nisem bal.
Stopila -sva nato v napol raz« ve-tjeno sobo, v kateri je bil vlažen vzduh. Tla so bila pokrita z rdečo opeko. On je iztegnil roko ter prižgal plinovo svetilko.
Moje oko je zapazilo v enem kotu sobe neko stvar in videl sem človeka, ki je bil do pasu v neki luknji, izkopani v opeki. Sklanjal se je inetojično semintja ter metal zemljo na majhen kupec v so bo. —
Prijazni in dvorljivi kapitan se je v tem trenutku naenkrat obrnil proti mexii s krutim bleskom v svojih očeh ter me sunil z veliko avtomatično pištolo v želodec.
—	Vi ste špion — je rekel s trdim glasom. — To je vaš grob, če ne pridete z resnico na dan.
Mogoče ni tako hudo mislil kot se je izrazil, a vseeno, — ko sem videl moža, — ki je pazno kopal jamo in metal prst na mali kup sem vendar otrpnil od groze.
Reči moram, da sem parkrat požrl slino, zatem pa sem rekel:
—	Motite se, gospod kapitan jaz sem le to, kar sem vara povedal.
—	Ogleduh ste — je rekel on ter še globlje potisnil pištolo v moj trebuh in me obenem grdo pogledal. — Ogleduh ste in v onile grob boste šli, če ne poveste čiste resnice.
Vedite, da sem se nahajal večkrat v nevarnosti, a nobena se ne more primerjati s tem.
—	Ne vem, kapitan — sem mu rekel, — kaj hočete od mene? — Jaz sem le navaden ameriški državljan.
Mislim sem, da ga bom moge zadržati vsaj za nekaj časa, kajti takrat se še nismo nahajali v vojni z Nemčijo, a on je postajal vedno strožji.
—	Ko bom naštel do treh in ne boste povedali resnice, bom izpro-žil.
Ko je to rekel, je pričel šteti, ne po angleški, temveč nemški.
Ali si morete misliti, kako kruto lahko zveni nemščina?
—	Eins — je rekel — zwei.
To je trajalo le par sekund, a
jaz sem v tem času mislil na miljon stvari. — Prišlo mi je slabo, in pot je stal v debelih kapljah na mojem čelu. Čutil sem, da bom o-medlel ter pri tem rekel samemu sebi:
—	Če sedaj priznaš in poveš da si špijon, boš prišel v ono luknjo tako ali tako. — Kopal pa je vojak naprej, ne da bi se samo enkrat ozrl na me. — Če pa vzdržiš bo morda on mislil, da nisi kriv ter te bo pustil.
Vsled tega sem zbral vse svoje moči ter se nisem vdal.
On pa ni nikdar rekel "drei".
Ko je tako naštel do dve, je na-eukrat potisnil pištolo nazaj za pa« ter se pričel zopet prijazne smejati.
—	Vidim, da ste ailright, Moore
—	je rekel. — Pa saj veste, da moramo biti zelo previdni.
S trdimi koraki je odšel kapitan nazaj v lepo razsvetljeno sobo in Moore j« stopieal za njim.
Zastor so zopet spustili ter potisnili mizo na prejšnje mesto. — Nemški vojak, ki je kopat grob.
r
[51:
Jugoslovanska
is	=
=t§)
Katoi. Mota
Ustanovljena leta *898 — Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIIIAEL ROVANŠEK. iix 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS JB A LAN T, Box 106 Pearl Ave.. Lorain Ohio.
tajnik: JOSEPH PIS1ILER, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOVIS COKTELLO. Salida. Colo.	^ •
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. .JO*. V. GRAIIEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOTJŽE. Ely. Minn.
ANTHONY MOTZ. 9G41 Ave. "M" So. Chicago. 111. IVAN VAROGA. 512G Natrona Alley. Pittsburgh. Pa.
POEOTNINI:
GREGOR J. PORENTA. Box 17G, Illaek Diamond. Wa>l: LEONARD SLABODN1K. Ely. Minn.. Box 480. JOHN RI'PNIK. S. R. Box 114. Export. Pn.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PL A ITT Z. Jr.. 432 — 7th St., Calumet, Mi. h. JOHN MOVERN. 624 — 2nd Ave., \V. Duluth. Minn. MATT. POGORELC. 7 \V. Madison St., Room 605. Chir-ago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Ciev.-brd. < > FRANK &KRABEC. Stk. Yds. Station RFI). Box 17. 1>":iv. Colo.
FRANK KOCHEVAR, Bix 386. Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi d< )»arru' pošiljatve. naj Se pošljejo na glavnega tajnika Jednnt . vs.* (.ri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov s - ne !>od«* oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
pa se ni niti enkrat ozrl v tujea. Vse, kar ve Moore, je to. da je vojak kopal še naprej.
—	Tukaj imate cigareto — je rekel častnik, ko sta bila zopet v sobi, ter mi ponudil škatljo egipčanskih cigaret.
Zate?n pa je pričel zopet hoditi po sobi naokrog. — Jaz sem sedel tam, držeč v roki gorečo cigareto, ne da bi kadil. — Še danes ga slišim reči: — Saj veste Mr. Moore, da smo domnevali, da ste špion za kako drugo vlado, da pa se nam je čudno zdelo, kako so vam mogli dati le 1800 mark. — Zdi se mi. da je to premalenkostna svota.
Kljub temu pa sem mislil, da je s tem uporabljal bolj rafiniran način križnega izpraševanja. Ponudil mi je mesto špiona za nemške interese.
Ce bi sprejel to ponudbo, bi ine takoj zalotili in danes bi bil mrtev.
—	Ne. hvala, — sem rekel. — Ne morem vam prav nič koristiti. Popolnoma navaden in priprost človek sem.
—	Duh kot ste ga pokazali v o-ni sobi, je duh, ki ga hočemo imeti pri svojih ljudeh — je rekel on. — No, pa lahko noč. — Žal mi je da sem vas izvlekel iz postelje. — Poslal vas bom domov z avtomobilom. — Mimogrede rečeno, pa je morda boljše, če takoj odidete iz mesta.
—	Sledil sem njegovemu nasvetu — je zaključil Moore. — Štiri dni pozneje sem odpotoval, in pri Bogu, zrak Nizozemske mi je čisto drugače prijal.
VIHARNA NOČ.
Spisal Josip Lovrenčič.
Ob gorah se lomijo oblaki
in razjarjene ognjene kače.
švigajoče strele,
žrtev iščejo v dolini.
koder ivodi nema žena,
ki ji je ime 4esnoha
in je .blagoslov nje — strah.
Čuti javor ga na polju, ker v drhteči grozi sklanja h krhki sestri se topoli, ki v obupu kakor da je kamen se ne gane.
In -vbc bele koče v vasi
z okenei razsvetljenimi so kot spla&eni golol»ei. ki so se na tla spustili vsi utrujeni in zrejo z usmiljenja prosečimi očesei ti naproti.. .
Ali čuj, kaj sladke upije poklalo preko polja, kaj vstopila v nizke izbe in je potrdilo vero? Prošnji glas zvonov molitve in-se do neba!
Nemiri v Sebastopolu.
Triu* trsmslation fiWfl with the lmst master at New York, X. Y. on Jsm. 1«;. IMS, as required by the Act of Octolh-r »;, 15*17.
London, Anglija, 1:4. januarja Petrograjski poročevalec lista "Daily Mail" poroča, da so v Se-hastopolu ž" več dni veliki nemiri.
Najbrže je pričela nemire po.-a V-ka nekega torpedneca čolna. Aretirali so svoje častnike in so jih postrelili. Nato so mornarji aretirali kar na debelo in mnogo so jih 'inčali. Ubitih j<- bilo častnikov, med njimi tudi admiral Novički in trije drugi admirali.
Prot. ar. Mullin
Zdravnik-špecjalist za Slovence«
411 - 4th Avenue, nasproti poŠte
Pittsburgh, Pa.
ELEKTRIČNA PREISKAVA Z X*ŽARK1
Star in Izku&en zdravnik % SS-ieLno prakso. Zdravi naglo ln vse boieznl. Po* sebno Izkušnjo Imam v zdravljenju tajnih moških bolezni. Ozdravim vsako bo« lezen. katere se lotim zdraviti. NaJbolJSa zdravila Iz Evrope, Amerike In ostalih delov sveta. Nizke cene In n»*vetl zastonj. Točna preiskava In popolnoma zajamčena. Pridite k meni, pomagal vam bom v resnici. Pri meni se sdravl veliko fite-| vilo Slovencev. Zdravim tečno vse moZke in ženske bolei ni.
j Uradno ur«: od ». zjutraj do S. zvedori ob nedeljah samo oU 10. do L ur« oodoL


Naša gibanja.
Trti.? tran»lati.>Q fi'.»M| »Ith the po** mavtrr :it	York, N. Y. on J«»m, 16.
!1»1 S. mr rrquired by the Act of Octobcr 6, 1917.
Z izbruhom M^danje svetovne vojn«* so prišla na površje tudi vprašanja, ki se neposredno tičejo našega slo-vt-uskega naroda v ožjem ter jugoslovanskega naroda v širnem smislu.
IV.mjo. da .}<* l»ilo ravno jugoslovansko vprašanje, v prvi vrsti s«'V<*la srbsko, glavni povod za izbruh sedanje velike vojne.
Dejanski j** stvar seveda drugačna, kajti sedanjo vojno vojn jejo na eni strani v namenu, da se izvedejo in vdejstvijo vs<*n<>mška imperialistična stremljenja, do-•'•itn sc zavzema nasprotna stranka, obsegajoča narode de-mokraiieuega mišljenja, za vdejstvovanje demokratičnih print i|x»v in idealov.
\ r«-tri pogledu je jasno, na kateri strani morajo stati
simpatije in sieer brez vsakega ozira na tradicije, dru /ui-k«- in {»1« nu nske vezi, ki nas še vedno družijo s soroja-ki onstran morja.
Vspričo tega polo&aja s«* pojavila civilna gibanja. K o j ih namen je, vresničenje naših najlepših idealov glede |>«mW< '4.i življenja jugoslovanskega rotiti.
Takoj }to izbruhu vojne se je zbralo v Londonu precej « m i I i«! lili uartMliiih delavrev i z Slovenske in Hrvaške ter vsTaiiovili takozvani Jugoslovanski Odbor, kojega na-i!u*n m i-ilj >ta bila. da se vlade zaveznikov neprestano in-formira glede želja in aspiraeij jugoslovanskih narodov t«-r lini obenem stavlja neprestano pred <»či hrepenenje na>ili nannlov |m> svoIhhU in opoščenju izpod jarma Habs-, Imr/anov in izpotl upliva nemške kulture.
Delovanje tega Jugoslovanskega odbora, dasiravno -prva mnogo ol»etajočt>. se je izblinilo v nič, kajti možje, ki • pred avljali ta odbor, nNo bili ali v političnem smi-hi «i'»sii spretni ali pa se ni hotelo njih zadev sprejeti t.ik« kut želili in upali, tla bodo sprejete.
s teni se pa tudi potrjujejo naše izjave takoj v pri-*• iku v« • j i da 'hmIo glavne stroške sedanjih bojev nosili • Kili i;,ii«nli in da slednji nimajo nobene pravice biti optimistični tako kot so bili.
Delovanje Jugoslovanskega odbora je bilo preveč i iK^transko, premalo splošno in radi tega niso našli zastopniki tega oilhora otlmeva pri merodajnih zavezniških politikih kot bi ga lajiko pričakovali.
Hi!.t pa je še ena stvar in v tej zadevi je šla nezmož-l1 .rug«»slovanskega odbora [ireko vseh meja.
To je bilo vprašanj Italije in njenih aspiraeij glede io\( ii>kih zemlja in hrvaškega ozemlja v Istri in Dal-nnarjji
Sieri >o javni zastopniki Jugoslovauakega otil>ora iz reeno /ainetavali aspiraeije Italije glede slovenskih kra-« v ter tudi ku>ali jiojasniti zavezniškim narodom de-juri^ki |H»Iožaj in narotlnostne meje, a vse njih delovanje je bilo brezusjM'sno, in zavezniški diplomati še danes v i i meri zagovarjajo aspiraeije Italije, ki pomenijo raz kosanje in s tem tudi uničenje slovenskega naroda.
Drugačna pa je stvar z Republikanskim združenjem, k s je bilo vstanovljeno v Združenih državah v namenu, da e propagira med našimi rojaki idejo republikanske vladne oblike, ki je edina moderna in treznemu človeškemu razumu odgovarjajoča vladna oblika.
V stanovitelji tega združenja so se v polni meri zave-< kili tezkoč, na katere IkhIo brez dvoma naleteli pri razšir-jevanju princi|K>v, ugotovljenih v znani Izjavi, obelodanjeni v < ikagi.	I
Vedeli so, da naš narod še vedno prisega na carske, ce-«41-kc in druge nuilike in da l>o neizmerno trujeva jx>t, ]'redno 1 mm1 o naši ljudje prišli do pravega poznanja položaja, do zavmjenja vseh bedastih tradicij in do sprejema programa kot je označen v čikaški IzjaVi.
Odbor Slovenskega Republikanskega Združenja x3a je >el kljub temu vstrajuo in smotreuo na delo ter pričel z agitacijo, ki bo gotovo uspešna.
Lloyd George in predsednik Wilson sta zadala v svojih noto vit vali vojnih ciljev smrtni udarec vsem imperi-aMftl^im stromljsnjem in s tam tudi ciljam Jugoslovan-akaga odbora.
Oba sta izjavila, da ima Še tako majhen narodi pravico določili svojo bodočo usodo ter obliko vlade, pod katero
"GLAS NARODA^'
(Slovenian Daily.)
Owntnl and prthlisluHl bj tbp
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.;
I HA N K SAKSER. Pre»i«ient.	LOUIS BEXEDIK. Treasnrfr.
Pla<f of liuslue« of tbe'eurporation and aildrvs-sp* of above officers: CortliUMlt Street. Boroach of Manhattan. New York City. N. Y.
Za «-io leto vt'ljn list ra Ameriko ,/a	eek» leto za n»e*ro New "York $0.00
iu t nn.i.i««................... $:i.50 j Za	pol leta *a mestu New York.. 3.00
7.a i«, i leta.................... 2.00 | Za četrt leta za mes'to New York 1.50
y.t trt h ra .................. 1.00 'Zn inozemstvo mi celo leto...... 6^)0
■t.i \> N.vit«>UA" lzbaja v.«ak dan izvaemSi acd^i in prucnikov.
"CLAS NARODA**
»"Voice of tlie Pe«pl«»"> Issued every <La> eseept Sundays and Holidays ^ul»«Tii.:iou yearly
Ad\ i-rtisrtuoU on ain^enieDt.
iKifiisi bre? iwlpfia in osebnosti se ue prioWtijejo. l»ei»ar naj se blagovoli po&ijati ]k> -— Money Order. 1'ii hj*ri'Oifiubi kraja naročnikov prosimo, tla se nam tudi prei&nje blvadlSSe naznani, da hitreje najdemo naalomika.
ltopi^itn in i»oAlljatvam nareilite *a naslov: •ti LAS NAROD A"
vj t" .rt i ,.lt St .__New York City.
Telefon : tlKTC C'ortlsndt.
X>	j
morama lunkit i obi.sk a vat v biiž- r nje naselbine, kjer jiii je pr-cej-inje število.	1
Tczdravljam vso rojake in ro-j akin je po sitni Ameriki.
A. I>. M.
(
Pueblo, Colo. 1
Za liožič je prišlo voč miših fantov na počitnice. Med temi je bil tudi I.. Oražen, ki se je poro- ( vil s tukaj i-ojeno rojakinjo Aina- 1 l i jo Pu^elj : kmalu po poroki pa * je odteči 'opet k vojakom. Xa Novega leta zvečer so (priredila pu-ebkska dekleta in fantje v dvora- * ni sv. Jo/.efa zabavni večer v pro- ' nlavo odnoduice rojaku Stržinar-jn. ki je o<lšel k vojakom.
bolnišnici ^e nahajata rojaka 1 J. Kalužar in M. Kalrič. Prvega 1 ntuči hud protin? dmgi pa je sre^"*- f no j »rest ai operacijo.
Pred par tedni operiliaaii rojak -T. ( osni k iz Tobaseo. Colo., je po okIVvanju odpotoval domov.
V	tem kraju je solnee za Novo . loto skoro pripekalo. V tukajšnji eerkvi so naši fantje kaj lepo pri- 1 trkavali, da si je človek mislil, da 1 j'1 v domovini.
V	nedeljo 3. februarja bodo pri- " redili igro "Sin", ki v Pueblo se ni bila nikdar igrana.
Matija Pogorek*. >o-
SLOVENSKO HRVATSKA
RESTAVRACIJA
▲. ZUPANČIČ, l&f.tiiik,
priporoča tukaj fin jim rojakom svojo novo urejeno restavracijo. — Izvrstna postrežba. — Domača kuhlajn. — Olasovir na razpo.ego. — Ugodno sestcjallšče Slovencev in Hrvatov.
443 East 84th Street,	Hew York City.
(Med 1. Ave. in Ave. A.l
vsa višja kultura je bila brez stika s slovenskim ljudstvom: nemščina in lašcina je gospodovala po gradovih, mestsih in trgih, v zasebnem in javnem življenju.
Zavladal je strogi cerkveni in državni absolutizem na škodo slovenski narodnosti, literaturi in kulturi.
Prosvetljeni raeijonalizem v drugi polovici XVIII. stoletja in romantika v prvi polovici XIX. stoletja sta poklicala Slovence k novemu duševnemu življenju, nastal je slovenski narodni preporod.
Xa verskem, znanstvenem, političnem in socijalnem polju nastaja — obrat.
Pojavi prirode in človeške družbe se preiskujejo in rešujejo neodvisno od cerkve, cela kultura se umika njenemu vplivu. Napredek prirodoslovnih ved in tehnike povzroča velikanski obrat v gospodarstvu: rodi se kapitalistična produkcija in veletrgovina.
Proti jezuitizmu XVII. stoletja nastopa, janzenizem. ki znači v svoji prvotni obliki napredek. Janzenizem nasprotuje golim zunanjostim, zahtevajoč notranje preroje-njc in nravno udejstvovanje vernosti. Posebno mu je pri srcu vzgoja ljudstva.
V Avstriji nastopa janzenizem vzporedno z jožefiniz-mom. Najlepši plod te zveze je skrb za ljudsko izobrazbo) in verska strpnost.
Na Slovenskem se kažejo sadovi janzenizma pod o-kriljem jožefinske vlade za dobe ljubljanskega škofa Her-bersteina (1772—1787.) Karakteristiko slovenskega janzenizma nam je podal Matija Čop v svoji zgodovini slovenskega slovstva. Za škofa Herbersteina in pozneje — poznejši janzenizem za dobe Čopa in Prešerna pomenja reakcijo nasproti prvotnemu — je bila skoro večina kranj skega duliovništva prevzeta teli "očiščenih verskih in m-avnih nazorov", ki so ugodno vplivali na versko in nravno izobrazbo ljudstva.
Oop sicer meni. da te struje prav za prav ne smemo imenovati janzenistične, ker slovenska duhovščina ni bila v nobenem boju z Rimom, kakor nizozemski janzenisti: zato slovenska duhovščina tudi ne sliši rada tega krivover-skega imena.
Toda na drugi strani pravi Čop, da velja za slovenske janzeniste isto, kar se pripoveduje o francoskih, in da imajo slovenski duhovniki zelo često spise francoskih T. zv. — janzenistov, posebno neko prepovedano knjigo.
Ni torej noben slučaj, da smo Slovenci 200 let po protestantskem sv. pismu dobili prvi prevod katoliškega sv. pisma novega zakona ravno v tem času (17&4-1786) in da je bil Japelj tako vnet za vzgojo mladine.
Slovenski preporodi tel j i na pr. Vodnik in Kopitar, se jasno zavedajo zveze s slovensko reformacijo.
Slovenski preporod bi ne bil mogel niti po obsegu, niti po učinkih izzvati takega odmeva, kakoršnega je izzval, da ni bilo — slovenske reformacije.
Ako bi bila verska reformacija za nas samo epizoda in bi naš preporod v dobi Zoisa in Vodnika po vsebini in povodih ne bil imel zveze žnjo, potem bi bilo treba dokazati, da 1. — slovenski preporod ni bil v nobeni idejni zvezi z dobo prosvetljenosti in da 2. — doba prosvetljenosti ni bila v nobeni zvezi z reformacijo.
Toda temu nasprotujeta naslednji zgodovinski dejstvi:
1. — Slovenski preporod je bil v sijajni zvezi s pro-svetljenostjo.
VABILO
na
PLESNO VESELICO,
katero priredila skupno dmstvo SV. BARBAR K štev. 71 in
društvo POMOČNIK »t. 2 SPPZ.j v soboto 19. jannarja
v dvorani društva "Triglav*' j na Moxham, Pa. Začetek je toeno ob 7. uri zvečer.;
Vstopnina za inoške je $1.25; ženske so vstopnine proste. !
T^rn potom vabimo vse rojake in rojakinje iz Johnstowna m o-kolice, da nas bi a sro volijo posetiti omenjeni dan. Za suha. grla in prazne želodce bo skrbel za to iz-i voljeni odbor.	j
Obenem pa naznanjam vsom, članom, da se mora vsak udeležiti j te veseliee; kdor izostane, pla-čaj v društveno blagajno $1.00. Tako' je bilo sklenjeno pri seji.
John Zupan, tajnik.
Iz slovenske zgodovine
ooo
Kar se tiče češke reformacije, prihaja gotovo v poštev visoko razvita kultura (praško vseučilišče) in državna samostojnost. Izhajajoč iz veFskih nagibov, stopa husit-Btvo na gospodarsko polje, iz česar se rodi kot sinteza obeli narodni uspeh. Hus sam je pisal, da bolj ljubi dobrega Nemca nego slabega Ceha — to je verski moment.
"Dober" Nei^ec in 4'slab" Čeh: pri tem gre za kr-ščaiisko življenje. Nemci so bili proti Husu in za papeža. odt« «l versko nasprotstvo. Na drugi strani so bila mesta na < Vskem v nemških rokah, kar je bilo delo zadnjih Preinislovrev. Bogato meščanstvo je bilo tuje, malo rokodelec je bil — Čeh.
Tuja posvetna in duliovska gospoda je imela ogromna l»ogastva, češki kmet. nižji duhovnik in mali plemič je videl v nji svojega gospodarskega tekmeca ,ki je bil obenem njegov verski in narodni nasprotnik. In vzdignil se je ves češki narod, da začne v svitu verske ideje grandi-jozen soeijalni hoj, ki mu ga ni para v srednjeveški zgo-dvini:
— Čeh je ohranil in utrdil svojo naroilnost, ker so mesta pri šla v «V>ke roke, ter zrahljal tla za nemško reformacijo.
Na Nemškem je bil za reformacijo ugoden položaj, ker so jo ]>oleg splošne nezadovoljnosti s cerkvenimi razmerami, ki se je s tiskom netila v najširših krogih, in poleg nemških državnih stanov, ki so s sekularizaeijo cerkvenega imetja množili svojo moč, podpirale še posebne okološčiue, kakor boji cesarja Karola V,, s francoskim kraljem Francom I.
Končno ne smemo pozabiti, da je tudi tam prišlo do vojne, v kateri je eesar sicer zmagal, a bi bil končno kmalu ujet.
In — na Slovenskem ?
Pi i nas ni bilo onih kulturnih, jx»litičnih in soeijal-nih pre pogojev, ki so na Češkem in Nemškem ugodno vplivali na razvoj reformacije. Razpoloženja za reformacijo sicer na Slovenskem ni manjkalo, vsi stanovi so čuti-i potrebo ]>o nekaki izpremeinbi. Tudi je zelo verjetno da je preko Zagreba vplivalo husitstvo na slovenske dežele direktno in indirektno.
Toda iz Trubarjeve karakterizaeije jezikovnih razmer na Slovenskem, po kateri je govorila gospoda nemško, latinsko in laško, a ljudstvo izključno le slovenščino, ki se je omikancem zdela tako barbarska in robata, da se ne da pisati niti tiskati, lahko izvajamo posledico, da je naletela reformacija pri nas takoj iz počet k a na veliko o-viro. ker sta še le J550. leta bili tiskani prvi dve slovenski mjigi.
Poleg kulturne zaostalosti preprostega človeka, ki je )il Slovenec, in i»oleg politične uesamostojnosti slovenskih dežel prihajajo močno v poštev razmere tedanje dole, kakor smo jih označili že poprej.
Gospodarski boj malega kmeta, ki je predstavljal wjleg malega rokodelca edini slovenski sloj, bi bil mogel meti trajne narodne posledice, naslonjene na kulturno lelo reformacije, ako bi bili imeli Slovenci razvitejše ma-omešeanstvo. ki bi bilo pojmovalo pomen kmetskih uporov. Tega ni bilo, naša mesta so bila preneznatna in pre-več potujčena.
Zato niso uspeli kmetski Ivoji kljub ogromnim Grivam, ki so bile darovane za soeijalno in s tem tudi narodno osamosvojitev Slovencev.
Dokaz, da bi bil možen podoben razvoj, kakor na eškem, ako bi bile kulturne, politične in socijalne raz-nere ugodnejše, nam je dejstvo, da se je Gubeu pridružilo malo plemstvo v Zagorju na Hrvaškem.
Na Nemškem s j>orazom kmetov še ni bilo poraženo nemstvo, pri nas je pa bilo premagano slovenstvo, ker nižino imeli svojega plemstva in meščanstva, dočim se je :-eški narod okrepil kljub temu, da se je glede verstva dilenil kompromis, ki je gladil pot — kakor je pokazala prihodnost — jezuitizmu in absolutizmu.
Z zmago reformacije bi se bilo slovensko ljudstvo o-trepilo kulturno, socijalni uspehi bi ga bili dvignili gospodarsko — oboje bi bilo na korist slovenski narodno-iti. Z zmago protireformacije in s porazom kmetskih u-3orov pa si je utrdil stališče med nami duhovski in po-ivetni tujec.
Propadli smo skoro za par stoletij.
Kaj to pomen ja za mali narod, ki se je komaj zbudil , : duševnemu življenju, ni treba obširneje razlagati; — vendar docela nas ni ubila protireformaeija. Kljub sežiganju in kljub ukazu naprimer tolminskega naddijako-la, naj si katoliški duhovniki prisvajajo protestantske :njige "pia fraude" (s pobožno zvijačo), so se vendar Kinekod ohra ile do najnovejših časov kot dragocene 're-tquiae reliquiarunT (ostanki ostankov). ^^^^^H^Hl
Pred reformacijo katoliška cerkev ni znala Sloven- s em ničesar povedati, ker ni bila sama zmožna plodonos- * lega preporoda. Reformacija pa je prinesla odrešilno c poznanje iti svoji ideji našla tudi primemo obliko. Ker e imela in znala povedati nekaj novega, zato je govorila □ pisala ljudstvu v njegovem jeziku.	J
Kakor se je v reformaciji očistila katoliška cerkev ploh, tako tudi posebej na Slovenskem.
Glav ni nas protireforiiiator, škof Hren. sin ljubljan-i kega protestantskega mestnega svetovavca in župana, e postal slovenski pisatelj in propovednik, naslanjajoč e na protestantskega Bohoriča in Dalmatina, na versko :ulturna somišljenika in sotruduika onega Trubarja in tjegovih stanovskih tovarišev, ki jih je ljubljanski škof »eter Seebach leta 1562. smatral za "idiote".
Hrenu so sledili fc drugi, toda literatura XVTL in mH. stoletja je kvalitativno in kvantitativno uboga, dnogo sicer, a Dalmatina ni nobenega med njimi, >mvi dr. Gregor Krek, Vzcvetela je sicer pod * italijan-kim fplivom umetnost in vzklilo je tudi znanstvo, toda
Rojake v ruskem, francoskem. angleškem in italjanskem ujetništvu prosim, tla mi blagovolijo naznaniti, ako kdo ve za moje tri brate: JANEZA. JOŽEFA in FRANCA IATivEK, doma iz 1'nee pri Rakeku na Notranjskem. France je ujetnik Rusov, toda kje, ne vem; Janez je bil ob zafetku vojne v Galiciji; Jožo je bil v Trstu; kje so vsi si*daj, ne veni. Prosim rojake-ujetnike, ako kdo kaj veo teh tr»*h, da naznani njih se*?tri, ali Te sami eitajo ta oglas, naj se oglasijo na sledeči naslov: Miss Johana I/ukek. St. Barbara's Church 1 Vest o. Pa., U. S. America.	(16-18—1)
VABILO NA VESELICO,
katero priredi povodom obletnice vstanovitve *	društva
JADRANSKA VILA št. 7 SXPJ. v Export u, Pa.,
dne 19. januarja 1018 v Mr. Joe Klovanieevi dvorani.
Začetek ob 6.30 zvečer. Tem ipotorm vabimo vsa bližnja društva v okoliei Exporta. da se te naše veselice kar v največjem ste viki v deleže. Za d ob m postrežbo in izurjeno godbo bo skrbel odbor. Na veselo »videnje!
Ben. WBlig, tajnik.
O 6-17— 1)
Rad bi izvedel naslov svojega brat« JOSIPA MESTEK, doma iz Trbovelj na Sp. Štajerskem. V Ameriki biva ie celih 10 let. Zadnjič, ko ta iskal, poročal mi je rojak Joaip Mlaehnik, da je bil par diii v Black I>ia-moiKi. Wash., kaon je pa potoni odšel, ne vem. Jaz njegov brat bi rad izvedM zanj. predno od-ideau v vojaško mužbo, da mu irraeiin svoje stvari. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi na aia»Lov: Rudolph Mestek. ttox 4. Pierre. Tucker Co., W. V«.	(16-18--1) 1
-------------------I ...................................—.	f.'hl.liKVltril iMryKltli^ttOui'iliji^aju..^ "(I1 '"ft
Važno za vsakega.	i
KADAB želite ixvediti xa naslov svojih sorodnikov, KADAB želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj prijateljev ali znancev,	rfvu itd.
KADAB želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAB želite dobiti delo za sebe ali svojega prija hižtvof trgovino itd,	telja ali znanc^
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAB želite objaviti društvena nstmuni^
rabite vselej "GLAS NARODA" I
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mesto, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je oajpriljubljenejii in najbolj razširjeni slovenski list na svečo.
"GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
CENE SO SLEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 I Enkratno iskanje dela stane...............$0.30
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota	Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
itd. stane...........................$1.00 ali kaj enakega stane..............$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane________... $1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane_____#I>0
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
- "GLAS NARODA" 1
82 CORTLANDT STREET, S | NEW YORK, N. Y. j
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va- uročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu
ru^o nu. naroanuce prod nuniM daparji, katerih	1
Je v—povod dovolj.	ročilih po poitL	|
11 ^ '
' 2. — Ko je bil izpodbit cerkveni univeraalizem, kar je storila ravno reformacija v zvezi z renesanso, je bila še le možno svobodna kritika, ki je pojave prirode in človeške družbe reševala s stališča razuma in izkustva, da se je kultura začela osamosvajati od cerkvenega vpliva: reformacija je rodila prosvetljenost. ' Iz tega sledi:
—	Slovenski preporoditelji so na podlagi slovenske 1 reformacije izvajali gesla nove dobe, ki v svojem bistvu
niso nič drugega nego nadaljevanje reformacijskih idej. " prenesenih s posredovanjem janzenizma s cerkvenega po-jlja na celo kulturo, ki stopa pod vodstvom prosvetljenosti iz cerkvenih ojnie, delujoč z uspehom pred vsem v jeziko-[ i slovstvu, zgodovini, pesništvu, gospodarstvu itd.
Kapitalistično meščanstvo je izrabilo politične in so-' cijalne krivice na Francoskem, da je vrglo ob tla fevdalizem in absolutizem.
Francoska revolucija je omajala stebre stare družbe 1 po celi zapadni Evropi, rodila se je politična in socijalna svoboda tretjega stanu, a obenem se je v boju z Napoleonom jel krepiti narodni čut nasproti tujstvu. To se pravi:
—	Vstajajoči kapitalizem je obračunal s fcvdaliz-1 mom, meščanstvo je zahtevalo narodno svobodo in edin-
stvo. da razvije svojo gospodarsko moč. V politiki so nastajale na razvalinah fevdalne družbe — nove državne ob-lkie, a v kulturi se je pojavljalo narodnostno gibanje, 'j Iz Nemčije se je širila narodna ideja, zlasti po Čehih
•	— slovansko vzajemnost Kollarja in Šafarika, tudi med južnimi Slovani v obliki ilirizma Gajevega in Vrazovega.
Z gojenjem domačega jezika in zgodovine, domačega slovstva in narodnega blaga sc je vzbujala ljubezen do last
•	nega naroda: romantika je ustvarjala narodnost in dala 5 Slovencem pesnika Prešerna, a ilirizem je vzbudil organi-
zatorja Bleiweisa.
Jezikovne ideje, ki sta jih zastopala ta dva moža. so prodrle med nami.
j ROJAKI, NABOČAJTE 8E NA "GLA8 NARODA" \ NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK v ZDRUŽENIH DRŽAVAH
C&iU&ux v ječi.
True translation filed with the po-<n toaster at New York. X. Y. on Jan. It:. 101S, as required by tho Act of October «, 1S>17.
Pariz, Francija, 14. januarja, —
i Prejšnji ministrski predsednik Jo-^ip ('aillaux. proti kateremu so o-j hlasti uvedle preiskavo zaradi ju-inške propagande v Franciji, je bil danes zjutraj aretiran.
i SLOVENEC
i
Ima v zaloiri Columbia cranio- i fone. Slovenske, Hrvatske lit sploh v v>«*li jetikih Columbia i plttš^e.
Oiamante. zlatnina, ure. nre-bmina in	kar Želite v zlat-
nini jiti trrauiofonih in plohah. Cenike pošiljamo brezplačno.
IVAN PAJK, .
Jeweler & Columbia firaphopbo-ne Dept.
! 45G Chestnut St., Conemaugli. Pa.
i_
NA PRODAJ.
Prodam iz proste roke
» ;k(k erijsko trgovino.
4-2 Hazel St., Franklin lloro., I*. O. (Vtnemnugb, l\i. j Trpr;všno sva pričela mojim možem pred 14. leti; pred dvema lotom j pa mi je mož umrl in sedaj kot vdovi jo to delo pretežavTH zame.
Kdor želi ve«" pojasnila, ivaj .obrne direktno na lastnico: Mrs.' Johana Debevc. j 42 Hazel St., Franklin lioro..
P. O. Conemaugh, Pa. i (16-16—1)
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON"
SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBUBG), OHIO.
URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 8682 H 82. St.. Cleveland. Oblo. Podpredsednik: OUST STRAJNEB, 993 E. 8ft. St., Cleveland, Obla Tajnik: ANDREW ŽAGAH, 3704 B. 78. St* Cleveland. Ohio. Podtajnik: ANTON OORENC. TT28 Oaa«e Ave., Clveland. Obla Blasa^Ik: MIKE VRČEK, 8684 E. 78. St^ Cleveland, Oblo. Zajdanlkarlca: ROZ1 MAUEB, 3622 SL 82. St^ Cleveland, Oblo.
NADZORNI OD BOB:
MART G LIHA, 3606 E. 78 St., Cleveland. Oblo. MARTIN MARTINČEK. 3359 E. 81. St, Cleveland, Oble FRANK VRČEK, 3684 EL'78. St., Cleveland, Oblo
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN FONDA 7825 Burke Ave., Cleveland, Ohio. FRANCES ZABUKOVEC, 3684 E. 78 St.. Cleveland. Ohio.
VRATAR:
LUDVIK GRUDEN. 3684 E. 78. St.. Cleveland, Ohla
Be j a se vrfl prvo nedeljo v meeeon oh B. url dopoldne v Mike Plut* »1 rani 8611 E 81 St.. Cleveland. Oblo
Gtbriču se je tdelo, ga je nekdo p<»klical. Odprl j« ot-i, široko iflt-iat in (hrifBtf pogasi plešasto (flavo. Na intai je jrorWa. luč. Nj«-I 'Va ifL-na, ki Npt a ht'prko r.a po-»rtelji ob nasprotni it eni, je serleJa rt m Nt nI« s mi i »ob** v bH i <•#>! e«lc i iit vi<*k!j| iiMv t<-tunoprt»jra.>to nrto.
—	Ali nt«* ti k tirata? Miku ima vra^m.
(iahn- je prerui^Til in rekel: Ni«' ! To jf niol^ukmt Si ji kaj neariravrjfa skuhala.
hm* Ti kriv! IloJii z njo po tru: I
—	Ol kJaj pa je*?
<iabriv- a* j<* tlvimil, o«. I strnil o in
- C« mi%li«, da ji ja is ie>lode* «labo, bo kmalu dobro, Daj ji žlico konjaka.
Zeua j<" vstala. se sklonila nad •
P« -ft H jo in pricVla najljnbemivejf! »ovoriti:
M»ka, fm<>.<»•*;. ali	pila
malo konjaka?	j
Mika j#* odjpovorila takoj z itIa-sum, ki je skrival jok;
7: x; »»^t
I »tnala j.- ruijrlo in f^lrhboko m toliko itU*nt», d« *e j«» ču^o j>o ma-lij*olji. (iahrl." je jrledal h Hvoje po atelje proti nj**j, nekaj nervozno prt*mi4[jal in r.a^hwal nenadoma drohneya komarja, ki je lotel neviden mimo njegovih uies: mi-i-i... Zatiuihnil je /a njim z roko Ln rt:-kl»*l: Vraif te vzemi, /jrajra pro-klei !
—	Ti m bubauit, boli te žchnl-i'pk, a izpij<^ samo žlit-ieo konjaka. boš takoj zdrava.
—	Ne maram, je odgovoril« Mika jokavo.
—	r^ojfaj Mikre, vidiš lo ti b< Jfofovo pomagalo.
Z tuj je Mika zakričala in zajoka lat
—■ Ne maram!
—	Kriva jeT je rekel Gabri«'* tvoje \ajr* ja. Tisto iumiiujio <«r-kljanje. Kar .stori, v«© j«* prav. — Zdaj <p* mia«! Tudi ee ji ho*'*eš en krat nekaj pametiirjra. te ne po-»Iuša. l>irj>ovej ji, vrapa, p<i uvoji vrjroji *
ZfBa j»i i»ojrl«*dala nanj in ino* I
Uii' je porela mirno na robu in ««ce ao ieial« po tleh in po Pterin h kakor pribit«« temne pre pr«|re. (iabrir- j*« pled a ] nervozno pred*e, zamahnil naenkrat z pla-vo m rekel jako plašno.
—	Vei kaj, Aiua, u4>opaj ltp< in poiri žlico konjaka. Obljpbim ti, da ti kupim potovo tisti voz ki se boš na njem lahko sama vo žila po dvorišču. Xo, pij t
—	Ne maram! je jok a je udv> uda deklii-a.
—- Mika, *aj nisi žival, da bi ti lie livtjfrl ithVvir dopovedati. Se kouja oi prepovoril. a tu imaš, «"lo vek, bitje po svoji podobi.... no tu je tvoja vzpoja, mati. To je tiar« bedasta eerkljanje! Pomapaj
KJ |
—	Hožiea, je prieela žena. poslušaj nas in v/emi malo konja ka!
Zdaj se je <»abrie naenicrat silno razkačil, kri mu je bušila v cla-vo in sedeč na postelji je pričel ploskati z dlanjo po skrajniei.
—	To j«» preimtmno! Ti morati vzeti, dete netnuno! Ali bo« pil* takoj konjak, saprameut!
Mi«ta je pričeia jokati in prositi:
—	NY>i jui- v Iniffo >obo k ok nu, tam bom pila.
—	Nad bolnim otrokom tako kriči*, je očitala mati. Nimaš srca. —
Nesla je deklico mimo v sosed njo *<ibo in se kmahi z njo vrnila
(>abri<- je sedel še vedno na ;m>-atclji in premišljal: Nimam sr ea.... seveda ne! Kdo to pravil ZetukiL, ki pa ima vedno na jeziku. No, jaz pa imam ploboko v prsih, kakor za poro.
Poča-o jn vsta! in se približal postelji, kjer je ležala hčerka.
Pot i pal je Mikino celo, ki je bi lo nenavadno vroče. Potem je pri jel roko m jHx'.uaal žilo. Zdelo s* mu je, da bije i»* enkrat hitreje nego navadno.
—	Kaj pravi*? — je vprašala žena.
—	Nič. j«« dejal v zadregi. Kai pa naj rečena ? Ali se naj vstopim
in tadeklamiram t
—	Mika je zelo bolna.
—	Zelo ali malo, kaj jaz vera Nekaj bolna je vendar r*w.
Vznemiril se j© zel« zaradi »vo-jih misli, po katerih so mu j« »de In, da je deklica nevarno zbolela. In naenkrat mu je buiilo t glavo da ne bo nikoli ved veaclo skaka
J*	.
Preplalena domišljija mu je vrgla v duk» oporne j o, da jo gleda zadnjič živo pred aeboj, ležečo na desni strani, načrta dihajočo in raz-paljeno.
^edel je na posteljo in jo pledal Mali drobni obrazek s porednim noskom, okrojrlo bradieo Ln nekoliko dvipnjeno pornjo n-stnieo so mu je zarezal v notranjost, da mu je po giavi zaaumelo. In Mikini svf^tli kodri, vsled katerih ji je rekel "orpamst so mu zaplesali prcl	in E:a navdušili s topo
in zakrknjeno bolečino.
Vrnil se je počasi k svoji postelji in se pričel oblačiti.
—	Zdaj sem se do dobrepa prebudil in če bi tudi legel, ne bi več zaspal. Oblekel se bom. Kaj hočemo! Koliko je ura T
—	šest bo, je rekla žena.
Proti sedmi uri je Mika vstala
in prosila, naj jo oblečejo. JStala je sredi sobe žalostna in tiha in ko-]• na so ji trepetala. Ala je k materi in jokala, ker ni mogla hoditi
Oabrie je hitel po zdravnika, dolp, pleša-s.t h klobukom v roki in ko se je vračal z njim domov je govoril.
—	To je naravno, kakšno pa! Vedno zdrav ne more biti niliče Vsakemu se pripeti, da se naenkrat ne počuti dobro. Tako tudi naši deklici. Vstopite, prosim, tukaj smo doma! Na levo, na levo vi Ino nji levo!
II.
Ko je Mika umrla in bila (pokopana, se ni Gabrič več dobro po-eutil doma.
Žena je hodila črnoblečena, ti ha in objokana po stanovanju, in kar je vplivalo najneupodnejšr, je bila tista hladna, mirna tišina, ki je, ležala med vsemi stenami z zrakom vred, in ki so jo pili vsi predmeti in stanovalei.
Okna so ila zagrnjena, st^li mirni in mrtvi, preprope solidnr in pravilno položene, knjige s^ 1« /.ale vedno v istem redu tik omare, palice v kotu so stale kakor o ! rožje speče vojske kralja Matjažu ! in dnevi si prešli in tedni, ne daj bi se javil najmanjši nemi in pre kiuii v »a j za nekaj časa to hladne ( pravilnost in tišino.
Za |Hvjo je stal konj, na kate rem se jc gugala svoje dni Mika Svojo malo splašeno glavo, je molel izza peči in nihče ga ni pre ! ma k nil, nihče zapupal.
Uabriču je bilo na jeziku, da bi! [►oklical ženo in ji naročil, naj pn! odst rani. Takti j se je premislil hi' sklenil, da pokliče skrivaj deklo I staro Nežo, in ji ukaže, da pa ne-se ona v ]x><lp.tre«je. Zdelo (>a mu je, tla bi tudi Neža jokala, in j zato je zavil konja v staro suknjo in ca nesel tiho na postrešje.
Imel je izvrstnega prijatelja, ki j« služboval že več let v istem kom-P arju kakor on. Od njega je prejel pismo, polno iskrcnepa soialja Ko je prišel naslednje jutro v tirati, se mu je zahvalil.
—	Uvala*lepa. l^po si pisal; vidi .se da hnua srce.
—	Niseis mopel, je rekel prijatelj in se prasal po rdeči in debeii p-«vi. da hi povoril o tem, ker se mi je zdelo. <ia si iprevcč zadet. —-Vem, vidiš, kaj ti je pri sreu, in j ee ti je to vzeto, je tudi meni____j
—	Ho, če tako mialia, je odvrnili Gabrič, vidim, natanko vidim, da me še dobro ne poznaš. Nam vsem je usojeno tako. mi vsi moramo iti tja, kamor je šla ona. Kaj ti pomaga. če se upiraš, če hočeš v mislih obrniti neke večne postave katerih nikoli ne doumeš in od katerih po7_naš le učinke! Mi vsi_pte-mo Lsto pot. eni krajšo, drugi daljšo. Konec je enak. Vse. živali, dr* v je, bilke in ljudje! In kaj naj jaz napravim? Prvmi«lil sem si in te je rezultat! Zgodilo se je, kakor je zapisano — pravijo — v zvezdah. haha. Dopolnili so se njeni dnevi, iztekli so > ... tako se bere V knjipah. V takih slučajih treba napeti razum. Naj on vTtna-ri in gospodari p<» možganih. Ta ko sem vse prestal..., moško. To je tiato!
III.
Doma se je spominjala žena, da je kričal nad Miko, ko j*4 obolela.
—	Hotel sem ji dobro. .. . zdravje, je rekel Gabrič.
Bilo je v nedeljo popoldne in hodil jc sam okrog <po mestnih nasadih.
Na mestih, koder ni bilo drevja
......— • —......— ------- - ■
je pripekalo vroče poletno solnee. in Gabrič- je premišljal, kako je mopoče, da oboli človek zdaj, meseca a v pus* a, ko je pri polni moči najboljši zdravnik vseh zemeljskih bitij, nebeško solnee. Mika, so dognali, je umrla vsled prehlada. A kako naj se človek prehladi avgusta? Ponoči, ko ji je bilo jako slabo, je sedel pri stari Neži v kit hinji in pledai, obrnjen s hrbtom v okno, proti praznemu in temnemu štedilniku. Vtepal si je šiloma in enakomerno v p!avo: To mora tako priti, to so stvari, ki se ne dajo odvrniti Nežo je poslal v so bo in gledal med vrata, kjer se je kmalu pojavila. Na njeno neugodno vest si je zopet bičal v možgane : To so stvari, ki jih ne more nihče odvrniti!
Vse ]j*ižein so hiteli prebivale, mesta. Mlado in staro je čebljalo o svojih zasebnostih in nad vse to so širile veje kostanjev in lip svoje dobrohotne sence, a nad vejami se je razpenjal ekti in jasni nebeški š^t«r in sredi njegove de sne plati je žarelo solnee, veliko in mogočno kakor najvišji svetovni car. Kaj je pod tem solncem, je rekel v mislih Gabrič in zamahni, s palico, kaj je pod tem solncem, kaj pod tem ogromnim šotorom eno izmed bitij, ki se imenuje človek? Ali hodi pod njim, ali ne hodi, ali sreblje njegove žarke, ali jih ne sreblje, kaj ve o tem veliki car, kaj ta neskončni prostor. Mi vsi smo majhni, mi vsi pomembni le za tisto ped življenja, ki nam je odmerjena. Majhno je zato naše veselje in majhna naša bolečina
Gabrič je zašel na samotnejžo pot. Gleda podse v dolino in tam se lomijo žarki skozi rjavkasto listje nežnatnepa dreveščeka. In sredi njih nastaja svetla barva, ki ga spominja Mikininih las. Kje so zdaj ti lasje? Gabrič pogleda ckoli sebe opazi nizko klop in sede na njo. Videti je, kakor da bi se bila njegova pleša Še povečala. V o-blaz je bled, oči so vodene in brki redki in ohlapni. Na obleko ne pozi. Hlačam se pozna, da niso bile zravnane. Oprsnik je po trebuhu nabran v množico gub. M an še t sploh nmia in vsled tega se zdi kakor bi bili rokavi .prekratki. Bele roke z dolgimi prsti drži na palici in pleda v tisto svetlo ploščo ki se riše zdaj spodaj pod potjo po debelem deblu divjega kostanja. In zopet mu pade v glave vprašanje, kakor bi kdo zalučil ka men; Kje so Mikini laščki?
Vendar, si govori, se mi zdi, da je nekaj neprirodnega v tem, če zapade smrti čilo, nerazvito bitje. Tu manjka velikega zakona. Kai je poklicano v življenje, naj se razvije, naj se razcvete, ker je drupače brez namena pahnjeno v svet, kjer ni zanje prostora V tem se da slutiti napaka nečesa veli Icega, nepojmljivega.
Med tem se niža solnee in spodaj med prmovjem in debli j« več in več svetlorumenih odsekov Prikazujejo se, trepečejo in se po-časi plazijo nekam globočje za debla in grape.
Gabrič se stpominja zadnjih, besedi, ki jih je povoril z Miko. Bilo je predzauje popoldne njenega življenja. Ko ni bilo žene., je sedel k njej na posteljo in ji pravi] o tist m vozu, ki ji ga bo kapi! takoj prvepa. To je svetel bel voz,
na katerem je sedalo. Pred se*}a-lom pa sta dva ročaja, ki se dasta I premikati naprej in nazaj. Če bo Mika sedla na sedalo in premikala stista dva ročaja, se bo peljala i naprej.
Miki je bilo slabo, bila je vsa razpaljena, njeni lasje so bili potni in njeno dihanje kratko. Vendar se je ozrla vanj z velikimi mokrimi očmi m rekla tiho in hvaležno ;
—	Jutri mi povej, atek !
Gabrič vzdihne, dvigne palico
in jo zopet postavi, pogleda nekam kvišku in se v mislih vpraša : Kdaj bo tisto "jutrr'f
Počasi vstane, gre naokrog, gre j naprej in nazaj, m proti mraku zavije po prašni cesti iz mesta. Moja žena, si misli, je jako sla-1 ba. nenadoma jako slaba. V hrbtu se je upognila in obraz So ji pre-pregle gube in to vse zavoljo te ga. ker se je ne da o pametni stvari prepričati. Čudno je to. Človek je človek, to se pravi pametno bi. tje. ali marsikdaj mu ni mogoče dopovedati tistega, kar je pametno. —
Za njim se vleče siromašen pogreb. Gabrič se umakne v stran. Stoji cb cesti odkrit in tudi zdaj v mraku se njegova pleša motno svetlika. Tam zadaj gore luči mesta in odmeva roipot voz iti tramvaja. in tukaj neso mimo nekoga iz t is te jra zamolklega hrupa in ble
ščave. Gabrič si reče v mislih težko in osorno: Tam zadaj je tovarna in na ta konee norijo iz nje o-ne, ki so zgotovljeni.
Priklopi se bornemu sprevodu in pride z njim na pokopališče. Nekaj žensk joče, duhovni molijo, krsto spuščajo v jamo in kmalu zabobne po njej prve grude prsti. To je pravi mrtvaški boben. Doni na uho izpod zemlje, in njegov glas jc plaaan, turoben in votel. A ko so padale gruče na krsto, kjer je bila Mika, ni donelo vo tlo iz jame, ne plašno in lie turobno. — Mika bi morala Še živeti
Ljudje se razhajajo, a Gabrič odide za kapelo, postoji tam in gre prot: obzidju. Tam obstane (pred belim Uamenom, kjer je z velikimi zlatimi črkami vdolbeno ime "' Mfka' \
Že je mrak gostejši in storil se je večer. Nebo se je zavilo z modro temino in dkozi njo si je jo zvezde, večje in manjše, srebrne in zlate. Nad pokopališčem, včasih ne visoko nad križa, letajo netopirji kakor črni metulji. Njihov let je tih, ginejo v noč kakor črte. ki bi se delale iz erne meple in nenadoma razpadale.
Gabrieu se prebudi tisto, kar se mu zdi daleč kakor za goro. Zgane sc mu srcc in razteče se kakor vroč studenec po prsih in plavi. Ozre se okrog, poklekne, položi palico in klobuk v travo, skloni se nad grob, opre na roke in reče:
—	Nisem prišel radi voza, da ti povem, kdaj ti pa kupim. Čemu
ti bo t Prišel sem, Mika, tako____
kot tvoj oče.
Gabrič utriplje s trepalnicami. Nenadoma mu kanejo ie oči solze in se obesijo na bilke, ki se ploboko sklonijo.
I — To ni res, kar sem govoril.. če umrje kdo prej ali (pozneje, na pri mer ta/ Mika! To vse ni res! i Nase čustvo je tukaj, to je gospo-Jdar...»
*
Ozračje se nalahko zamaje in med njepovim obrazom in rušo, iz katere cveto prve rože in poganjajo prve travnate bilke, dahne hladeč veter. To se zgodi tiho, kakor bi šli po prstih mimo neznani duhovi
— Prej sam vriše, smeh in samo skakanje, a zdaj ta neskončna tK mna. Nenravno----strašno nenaravno !
Slovenske vesti.
Milwaukee. Wis.
•Tohn Krača lik, dobro znani rojak v tukajšnji nascUbira, je od-j potoval v Francijo. Prideljen jej k ambulančnemu oddelku kot šofer in mehanik.
Frank TungaK-ek, star 40 lot, je zadobrl močne poškodbe na glavi in nogi. ko se je stria cir-kularna žaga pri Modern Steel! Ousting Co.. kjer je bil zaposlen.' Prepeljan je bil v bolnišnice. Nje-1 govo stanje je opasno.
Sheboygan, Wis.
Frank Sajovie je bil obsojen v mnnicipalnem sodišču na deset dni zapora radi nedostojnega ve-dcaija.
Peter JurČun je bil obsojen na
in stroške, ker je obhajal Novo leto s streljanjem. Sodnik imi t j« ponudil, da imu kazen prizaue-_ se, ako izda svoje pomagače, če-i sar .pa ni hotel storiti. 3 Policija išče Hrvata Štefana _ Antoliča, ki je napadel na doinu a Mihaela Bntas ter mu odvzel $60.
Antolič je ušel v Milwaukee, od ^ tanjkaj pa v Youngstown, Ohio. . Antolič je star okoli 25 let in je _ že bil kaznovan radi vloana na 6 _ mesecev pred dvema letoma.
Hibbing, Minn.
Indijanski agenti so zaplenili l, motonio kolo Petra Dragoviča,
-	ker je ž njim peljal pivo in žga-
-	nje v indijansko ozemlje. Prijet je l>tl na potu med BuMom in
p Chisholmoni. Prepeljan je bil v , ječo v mesto Virginia.
Chisholm, Minn.
I	Vojaia je zvišala hranilne vloge v bankali na Chishoimu. Naš rojak Fr. CJouie, blagajnik Miners
^ State Banke, je izjavil, da je bilo samo aadnja dva dneva v starem p letu vloženega čez .$7000 na hranilne vloge.
Zdravstvena .odredba je bila pred leti prepovedala držati sv i I" nje v mestu, toda jc bila zadnje-ga decembra ublažena, da. se olaj-J ša življenje, in to priložnost so 0 uporaibili meščani ter se <pričeli pečati s svinjerejo, kar je zelo pomnožilo število svinj.
Eveleth, Minn
Tukajšnji gostilničarji se h >- pripravJjago za "sušo'* meseeji marca. V poslopju, kjer je sedaj u Virantova gostilna, se bo naba s. jata trgovina z železnino. Iz go-i- stiln bodo nastale trgovine, k t -
Aurora, Minn.
J- Aretirani so bili štirje nedržav s" Ijani ter kaznovani vsak na 4č£r in stroške, ker so imeli strelne orožje. Bili so Peter Dunkarvič 0 Peter Sabo, L. Masonic, P. Sinalič m S. Rosondovič. Tudi John Mi kalič, nedržavljan, je bil kazuo-e van na $25 in stroške, ker .so na-^ šli puško v njegovi posesti.
'e	Virginia, Minn.
John Matamič je bil spoznan krivim, da je rabil nedostojno iz-( raee ixapramMatildi Karukasi, in t obsojen na $17.50, katere je tudi a plačal.
h Drado .Stipič ter brata B. in E.
Barač so bili aretirani, ker sc v imeli pri sebi razne opojne pijače v indijanskem teritoriju. Prepe-p Ijani so bili v Dulmh v jočo.
e	Cleveland, Ohio.
Ubit je bil rojak Mihael tgub-r sič. Polieij'a je našla fnjegov<j [ truplo na aiovaletni dan. Lgubšič
II	je imel vso lobanjo razbito s tež ^ ko žetesno palico ali cevjo. Ztoči
na sta osumljena, Berndč in Filip Petan, ki sta bila aretirana. q Umrli so: Josip Sirk. star 52 let.. ra<M plenice. — Anton fitrafti, star 41 let, na sosiui; ro j <iom je bH iz Trebnjega. — Bar e bara Podoboikar, stara 29 let; ro-y. rom je l>ila iz Dolenj na štajer-skesn. — Katarina Babič, stara . W-2 leta. — Ana Skupe, stara 1% a leta. — Blaž Lužnar, star 34 let' ,! doma- iz 9kave Lok« na Gorenj-t- akem. — Karal Hezon na pljirf
nieL	,
'i t i . ' , " - • ' l
IMENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV SPADAJOČIH K ZAPADNI SLOVANSKI ZVEZI V DENVER, COLO.
Društvo sv. Martina >t. 1 v Denver,
I^olo. — Predsednik: Joseph Pavlako-rich. — Tajnik: George Pavlakovicli, 1711 Grant St. — Blagajnik: John Pre-lovich. — Seje se vrše vsakega 3"». v nesecu v Joseph VidetlC-ovl dvoran!.
Drastvo Slovan št. 3 v Pueblo, Colo. Predsednik: Anton Kocbevar. — Taj-iik: John Germ, C1G Palm St. — Bhi-fajnik: John Kotzman.
DruStvo Zapadni Junaki 5t. 4 v Mid-ralle, Utah. — Predsednik Frank Ka-itelic. — Tajnik: Frank Mi^mai?, Box ill. — Blagajnik: Ignac Mišmaš.
Društvo Planinski Bratje štev. r> v Leadville, Colo. — Predsednik: John Fink. — Tajnik: John Hochevar, Box r5». — Blagajnik: Fr. Zaitz, ml. — 3eje se vrfie v lastni dvorani na 527 Elm SL
Društvo Zvon št. G v Colorado City, "'olo. — Predsednik: Joseph Kapsh. — rajnik: Mike Kapsh, 5S0 N. Spruce St. — Blagajnik: Frank Klun. — Seje se rrše v slovenski dvorani.
Društvo Kraljica sv. Itožnesa Venca it. 7 v Denver, Colo. — Predsednica: fvatarina Pekec. — Tajnica: Mary Sta-■afilnec, 4570 Logan St. — Blagajnica: Wary Baudek. — Seje se vrSe vsako Irugo nefleljo v* mesecu v Jos. Vldetl-5evi dvorani.
DraStvo Biser št. R v Mulberry, Kans. Predsednik : Peter Medo«h. — Tajnik: John Creplnšek, It. F. D. 2, Box 2f>, Mulberry, Kans. — Blagajnik: J. Pri-Ban.
Društvo Napredni Slovenci št. !) v Canon City, Colo. — Predsednik: Anton Dremelj. —Tajnik: Frank Kwjan. — Blagajnik: Frank Kcnr-iljn.
Društvo Slovanski Bratje št. 10 v Victor, Colo. — Predsetlnik : Frank O-razem. — Tajnik : Valentin Germ, Pox;
551. — Blagajnik: 1
Društvo sv. Janez Nepomuk št. 11 v Rock val le, Polo. — Predsednik: Joseph Blatnik. — Tajnik: Alois Slmee, P,o* 225. — Blagajnik: Joseph Putryn. — Vsi v Rock val le.
Društvo Zgodnja Daniea Št. 12, Clonr Creek, Utah. — Predsednik: L. Mihe-Cenjeni krajevni tajniki so prošen aH glavnemu tajniku Zveze ali pa nai se zamore Imenik uradnikov pravofasn
■teli. — Tajnik: Anton Sever. — Blagajnik : Anton Fljacko.
Društvo Junaki št. 13 v Frontenac, Kans. — Predsednik: Frank Terlep. — Tajnik: Anton I^esjak, Box 11K. -- Blagajnik: Louis Preložil i k. ! Društvo Sloga Slovencev št. 14 v Standard vlile, Utah. — Predsednik: Joiin Potočnik. — Tajnik: Joseph Kt>-pavnik. Box 1601. — Blagajnik: Frank-Mali voch.
j DruStvo Triglav štev. 15 v Bioghatn, t'tah. — Predse<lnik: Joseph Kopesek. j— Tajnik: Joseph Evac, K R. 1, Box 52. — Blagajnik: Paul Cula j.
Društvo Zapadna Zvezda štev. 16 v Pueblo, Colo. — Predsednik: Fr. He-nigman. — Tajnik: Robert Roblek, Y. M. C. A. — Blagajnik: John Fox. — Seje se vrše vsaki drugI petek v mesecu.
| Društvo Hrabri Slovani št. 17 v Frederick. Colo. — Predsednik: John Mayor. — Tanlk: Anton Snklje, Box 58. — Blaganik: Jolin Sbmldt. i Društvo sv. Alojzija št. 10 v Denver, Colo. — Predsednik: Anton Mencln. — Tajnik: Krazem Girshe. -JflOl Pearl St. — Blagajnik: Fr. Okoren. — Seje ne vrše vsakega 14. v mesecu v Jos, Prjatu dvorani.
j Društvo Planinke St. 2«» v Leadvllle, Colo. — PredstHlniea: NeZa Krian. — Tajnica: Frančiška Ponikvar, 015 W. •ird St. — Blagajničarka: Paulina Bo-ijif-. — seje se vrše vsako drugo nede-j ljo v mesecu na !527 Elm St. I Društvo Grin tit vec št. 21 v Fly, Minn. : Predaliik: Ferdinand Kuhar. Taj-I nik: Matt. Polajnar, Box 2is0. — Bla-gajnik: Frank Krzar, Box 1021. — Sej« sc vršt* vsako tretjo nHetjo v mesecu oh 2. uri popoblne v »»lov. citalniškl i dvorani.
Društvo sv. Mihaela štor. 22, Tooeie, j Utah. — Predsednik: Frank Ceh. — i Tajnik : Frank Ambrosb. Box 75. — Blagajnik: Mile MlUDkovieli. j Društvo* Cleveland štev. 23 v Cleve-iandu. Ohio. — Predsednik: LouU 1 Mežnar. — Tajnik in blagajnik: John Kadune.
i. da sporofe vse prememlie pri društva ra\-nost na uredništvo Glas Naroda, da to popraviti.
Zapadna Slovanska Zve:
USTANOVLJENA	INK0RP0RIRAN
5. JULUA 1908	37. OKTOBRA 19
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PBIJATEL, 5232 Wash. Street, Denver, Co Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Co L tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D-, Bor 17. Stock Yard S
Denver, Colorado. D. tajnik obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Grant St., Denvei Blagajnik: JOE VIDETICH, 4485 Logan Street, Don ver, CoJo. Zaupnik: JOHN PREDOVlO. 4837 Washington St., Denver. Colo
NADZORNI ODBOR:
1.	nadzornik: JOHN GERM, S10 Palm Street, Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik: FRANK HENIGSMAN, 1230 Berwlnd We., Puehl. 8. nadzornik: MIHALJ KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Springs.
POROTNI ODBOR:
1.	porotnik: PETER MEDOŠ, Route 8. Box IGO, Pittsburgh, Kai
2.	porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Leadviili B. porotnik: JOHN JAKSA, Box .272, Louisvtil, Colorado.
VRH0\-NI ZDRAVNIK:
Dr. R, S. BCRKET, 4487 Washington St., Denver, Co*-
IRADNO GLASILO:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York, N\ Y. Vse denarne nakaznice in vse uradne stvari se oošilinio na
Slika
MIlan Pujrelj
GENERALNI MAJOR J. F. MORRISON,
ravnatelj vojaškega vežbanja v Združenih država
[ Dr. J. V. GRAHEK j
l edini slovenski zdravnik v Pennsylvaniji I
jf 843 B. Ohio St.,	N. S. Pittsbnrgrh, Pfe. t
RIGA
Rign je sedež livonijs'ke (livlandske) guberuijc, iiu-Jo je leta 1912 400,00 prebivalcev. Za Petrogradom je najvažnejie trgovsko nesto Rusije; industiija je močno razvita. V mestu je bilo povelj-tvo XX. ruskega armad nega /.bora. V mestu so rimsko-k&tottfiki ^kof, pravoslavni nadškof Ri^e in Mitave in -sede^ž protestantskega leželnega konzistorija. Riga leži na peafteni ravani na obeh straneh >vine, ki je tam široka 800 metrov. I)o morja je iz Ripv po D vini fco [5 kilometrov. S svojimi stolpi je raasgled na Rtgo, posebno x morja, :elo krasen. Mesto je ustanovil leta 1201 škof Albert, ki je ustano rfl 1202 red bratov meča; red se je združil 2237 z nemškim viteSkim edora. Mesto je pristopilo leta 1282 Hanzi. Poljaki zasedli Rij^o .582. Gustav Adolf je po dolgem obleganju vzel Rigo 15. septem-»ra 1621. Ostala je švedska, dokler ^jo ni .Švedom iztrpal pa oaezit-iieseenem «blej?anju 4. (15.) julija 1710 ruski general Šeremetjcv.
Sovražnike Francoze je videla Rijra š«' leta 1812.	1854 je
>a blokiral mesto angleški admiral Sir diaries Napier.
Riga tvori važno železniško križaliie*; o<l tam vodijo važnr lelezniee v Rusijo; pred vsem v Reval in v Petroprad.
Jl^^ DR. ROSENTHAL, Specialist, "
'aW^I 922 rDW AVE- Ure: — «• rrrrswrncH, pa.
.	Dr- Rosenthal. ip*c»«ll»t, nid 3D t«t. Ako (fn>t* ttm-
/ T	/Ju . t*»okall moiko bol»en na krvi, iivelh, Utodcu. MfCtah,
^^	L^IPf _V fnnuije, revmatlzmu a!l mehurju pridite k Or. Ro-
••"thalu po nasvvt In on Vam pov«, alt morit« biti »-* C	^—cdravljenl ali no-
£	Or. n<w«ttthal zdravf vuk aiuCaj s najbotjilmf
'S** tz Evropo, Indijo, Kino, JutnO Amerik« in v«oh tfo* lov sveta. On akrbt. da ozdraVt ovojo bolnika.
_*™t*nm ž.tte tdraVilg............
j
Margarita Gautier
Spisal Aleksander Duma« (Siti).
Prijatelj. vi mi	storili
j :av iii< i-snr. s )«/	bolna ter
{»•»tit iiiin itka in tatu 1 Mj*te ta-kit prijazni iti [m»j«Ute. Sievr pa i i p<Mkiu'a /** tMfPK'WMt, da ne inoenu prini <!•»rsniv, ne da *te p*«t t«:,mit p»>'n» ,c /,<t lm.. Kttj hai*e|F . v ' 1>M |x*stau<'ui vuia! N o, če ni doVolj »tokrat, vam po-\< m itt enkrat, da ne. <ia *t«» uii brc/kontno /oprni ter da lahko {Ht*kn»ite -jo	drugj*\ No-
vam p« navijata, pa re* ie zud-ii j i k I'M t . |ia vas nočem ! f\>rt*j — Mtvar y končana? % Ht*gt»m1 K ve. Vuuna jv t t, — pMvftl v'^jw-
In ne L. bi ifgubU^ le ew» he»t<t«», iJte da bi brigala liaj manj«. kaj j«-elja ultogi d« ko, J.- vrnila v »vn fr s«,h<» ter ralojMtt - j tu I a jezno vrata /m m'1*oj Takoj' u!«i ;e prikazala Namna na
•	t'uj'H. ja je rei- la MitfmU.' ti |h : rečeš \.-tluo t »Mini t«'i«*u. dt1 ine m ali pa da ga m »)»r«ijMi.
/ f.«j p p r.-s	p'»<ta-
h, ti ljudi ki piihajajo vedno f>o i t <" ti *-ui. ki m»* pku*aj« m tui-1
•	p i . «la >o odpravili vs«-- oje doi, .i..Hti proti metli. O, če iit v»* l»-U* one, ki ne Italijo tega na-'
-ratotrtu ga	kaj jih
«"ak;t. hi al« rajii /a dekle. Toda m*! nbb k»\ k»*'ij**, diamanti, ta n."*«-v sijaj. — t»* nas vjame in omami. \>aka |>ač veruj«4, kar, v j»i zakaj proMitm-ija iuia tudi 3*\«>j»i vem, — iti p«»1 ago i cut, | p«4«t«Ma* u utira *ree, t*4o, lepota i Kakijr divje živali nas zapirajo iu »»paatijejo, kot uvr/t k člove |
na« zaničujejo, neprestana m. okru* nas ljudje. ki nam več j jt*«'!j» jo ntro nam dajo, iu nekega	ilhr jH>irin»*iS kakor ko si i/tfiihila <trutft* in h'.
—	.Vb. pomirite * groped ie«aj oit*'Oj *te tako tienmiii.
Ta obleka	tii-i! j*
\sklikitib Margerita ter kar raz ti*.,!a	»v»»jega korztta. —|
Daj mi haljo* No, ta 1'rudenea ?
.If tli <:ouio\ ; a ko pride,
-	To j*- t mit ena taka! j«- na-»luljtvala .Marge rit a medtem, k«» st j - obi« »la bela nočno haljo, — vedno j«* tu, ee ona atene kaj ra ■b:, e ii.iuiM pa ja/. njo, mi ne mors' -t»>iiti noben« twinge. Ona »lomu v«-, da jo težko •"■akani nueuj, da jo |votrebojent, da sem nemir-j na... ne, potepa se okrog in ae
Vi »m I a »m* je k j«* za d t zal. i-
-	.Vipavi	|
Aii. /e	si sami sem
skinlujtte, p' v/dihnila Nanina.
—	Toliko bolje! Priatsi mi tudi »rtdja. kaj oladkega, ali kako. kaUinjo p«»r\itnfceo, aki »ploh kaj;' sj:uo naglo, ker aem lačna.
Ali je treba, da vam povem, ka ko mi j*- l>»lo pri t»'j sceni T Kaj
Saj '»on;«1 \ ♦ ■ t-rjali z m»-noj '
mi je rekla. A z»laj <|*otrpite malo j
iu \zeiniic kako knjigo, jat mo-|
ram za hip v svoj«) toaleUM> aobo.
PriAjfala j«- sve.'-o, »KlprVa duri * .. . i pri vanoxjii svoje p«»st**1t^r u-
funla
A nia*«m rit al. 1 'rtwiiaUjeval aetu,
kako je torej življenje tt^ lie M-eeiMya dekleta, in k Ijubeini k
j« pridružilo v mei.i »e fflobokoI tis mil j**nj«* «<o nje.
Sf>r»-aajnl	s«- .. «lt>l}»iui: U«i-
r aki, ifloboko vtoplj»-n v afoje mi-|fot' in dol po M»hi, ko je pri Kanala Pru4enea.
-	t rt«* j Vi tukaj f je vsklik-tiiln. In Marprerita?
—	• \ avoji Kobi je.
-	Prav* Poeakajva jo tu. Ali
»ta --te se ji zelo prikupiM* -- Ne.
—	Ali vaui teira ni p«">vedalaT A naj malo?
Niti najmanj ne.
—	In kako. da ste tu!
—	Pri>*-1 sem jo po**etit.
-	Opolnoči!
—	Zakaj n»-?
—	Poredoe/'
—	Margerita me je »prejela ee 1«» neprijazno.
—	Vas sprejme že s«' Imlje.
—	Mislite?
—	Prinašam ji veselo novieo.
—	Iabomo - kakor nalaič! Ah je govorila z vami o meni?
—	Sinoči, ali pravzaprav davi ! l-o ste odSH s svojim prijateljem*. Da, saj res, kako se *odi vaiemu
,»rijateljn ?	><• imenuje j
menda, i*e* j — l>a. sem odgovoril, ne da Uij >e ii«mel ubranili lahkemu nn ■/ siiietiu, k » sem !»e spomnil, kaj mi t j«; hit zaupal <ia»ton. Iu ta ženska h j»- vedela komaj, kako se piše... <i
To je dfčko* In kaj dela? \?
Iund\ajset 'in..'- frrnkc>v n !»"tne rente ima.
—	A! Res* Toda, da se vrneva s k vam; Marjierita me je vpraša • la, kdo sie. kaj ste. kake so bile' d«»s!rj \ Ijubii-e. sploh vse. kar^ se lahko vprašuje o ljudeh vaših n It t. Iu jaz sem ji povedal- vse,' kar u, vedela, ter d »*t a vil a da z Hte izvrsten iant.	..	j t,
- Hvala lepa! Pa povejte mi.' ^ 4-im j*- vas poverila včeraj? Kaj n imeli opj-aviti zanjo?	jh
—	- Ničesar. To je govorila le tako, da bi »>«ipravila er«>fa. Toda' lan«.* mi ie uroči« nekaj iu se si daj ji prinašam odgovor.
V t«'in hipu se je prikazala Mar-' '-rotila na vratih, z draž-stn«i nočno eepifo n& j?la\iT \"sr> pošito z rumenimi euškami, in v beli ludjL ti1
liiia je res divitokrasam.	m
li«*-,«- noige so tičal«- v s;i.tiiiLati--1 ill eopatieah.	u
—	O! j«* vsklikn.ui, ko je z.i-pu»zila Prudejjeo. Ali ste \-id»*li iti vojvodo L	j(
—	Ali setn ga !	: u
—	In kaj je rekel?
—	Did mi je.
—	Koliko?
--- Šest tisoč.	! u
Ali ji Is imate tu i	I bi
—	I/a.
—	Ah je bil videti ne vol jen ?
—	Ne.	|A
—	R**ve£!	1»
T«*ga "reveža" je vsklikuila z n»ih»pisniin izrazom v KWyem jrla- a s'i. Vzeia je šest bankovec v ;»o ti-frankov.	y
—	Zadnji čas j«' bil! j«* zamr- J( Hiiala. P-udenea. ali rabite kaj? ,
—	Saj vote, lji«4»> »lete, da j. imrmo \ dv«-h dne4: petnajstega. ^ < e mi tuor»-?e-iMrsoditi tri ali štiri sto fran tov, mi storite veliko usluKe.	J
•— !\>K!jite jutti junije. Noe»»j je pr«^>o/no, da bi predala medija t.
—	Ne norabite!
v, . \ :
—	Ne bojte se! Ah večerjate u
z nama ?
! tV
-- Ne, Karol me čaka doma. ^
Tor»*j st*4 št- vedno zatfleba-ni \anj?
v-	- P'
-- .\ora. draga moja! — Torej t| lo jutri! Z liogom, Armand!
fu pospi Ihtveriwy je zopet odiila. ^	1 ki
.Vlacrgerita je odprla svojo miz nieo ter \-rgIa bankovce vanjo. 1 j
—	Saj dovolite, da ležem? se je ^ nasmeluiila in se obrnila k svoji \ p« »štel ji.	jz.
—	\e samo, da vam dovolim, j. prosim vas celo.
\"rgla ]«- pogrinjalo 1-. vznožju : in lt-Rla.	| ^
—	In /daj pojdite sem k meni', in sadite, da ae kaj pomeniva.
Prudeiica je bila uganila: »ja
ne vesti so Marge rit o res rajr\e-' y »tel He.
—	Kaj Tie. da mi oprostite, k^r win bila prej taka ; je rekla terjn vzela mojo roko v i-vojo.	j_
—	O. jaz bi vam oprostil še vse kaj drugega1
—	In vi me ljubite?
—	Moj Ilo^r!
—	Kljub mojemu slabemu značaju?
—- Kljub vM»mu. vsemu!
—	Pri seri te m:!
—	I*ris«-jrani! re»ti r»^kel votlo.
Nan in* j« prinesla krožnike.
mrzlo perotnino, steklenico bordeaux vma, jagode in dvoje pito v.
—	Punča vam ni***tn naročita, gospodična, je rekla Nanin«. Boi-deaux je boljši za vas. Kaj ne, go-«pod?
—	Vsekako! sem odgovoril. *e ves omeden vsled zadnjih Marp--ritiuih bese«d in svoje planiteee
vprte v njo.
—	Tudi prav! je rekia. Deni|] \-se to ua ono mizico in pristavi jo
*treela m.bova že sam«. Že tretjo nov. da ne sptš, reviea; saj moraš biti do smrti trudna. Pojdi apat, jaz ne rabim ničesar več.
—	Naj zatxorim vrata z zapahom t
—	Mislim, da! Iu pred vsem — jvitri predpoldnem naj se nikdo' ne prikaže! Razumeš?	1
'v f '"'> t •>	K-	> '
t
XI!.
Ob petih zjutraj, ko sj ji začela vlivati prva -vitloba >>k««zi zavese. ;iti j«- n*kla Margerka :
—	Oprosti, da t«' jKidini, a rtK-ra biti! Vojvo<la prihaja vsako jutro. Ivo .pride, mu porečejo, da spim. in morda počaka, »la se zbu-i dim.
\ z»>l >«-iu v svoje roke njeno srlavo. ki <o se okrog nje slivali jrazipleteni lasje p«i belem vzglav-' ju, in ji »ial zadnji poljub.
—	Iu Kdaj te vidim zopet
—	<'uj. je i»-kla. vaemi oni |>o-, zlačeni klju»'ek in. či, odpri vra-i ta pri izhodu, princ-i mi kljueekj
* s«-.,j dn pojdi. Tekom dneva! »lobir, od -iH-zm pismo Lii moje uka I ze, kajti, kakor v«*Š. moraš s.lepo
ubogati.
—	i)a. A če V te že zdaj nečesa prosi! ?
—	Kaj takega?
—	l>a nii <|aš ta ključtk.
—	Tegt nisem storila še nikomur dragee moj, da veš.
-— Tem bolje! — stori meni. zakaj jaz te ne ljubim, kakor so' I«* ljubih »iragi.
—	Naj bo. imej ga! A to ti re-j čet n. da j«- popolnoma na meni. če lioč- m, da ti >ni za nič v«*č.
—	Zakaj ?
—	Ker so zapahi n.i notrtrnji' strani vra*.
—	- O, ti hudobna stvar!
—	Dam jih fKlstraniti!
—	Torej me ljubiš nekoliko/
—	Ne veia. kako je lo. a zdi 1 mi tako. T-sla zdaj pojdi, saj kar 1 medlim trucLnosti.	j'
Se enkrat «va se poljubila, dol- ! ti o ,u vroče, in potem sem šel. i1 I hce so biie prazne, brezkončno 1 luesto je še spalo. Lahka sapica ,je pihljala čez tlak, ki bo nekaj ' ur pozneje poln hrupa iu ljudi, j' Bilo no je, kakor »la je vse to ; <peče mesto moje. Iskal sem v J svojih spominih imena vseh ouin ! ljudi, ki sem jih kdaj zavidal, in 1 uiti enega nisem mušel, ki bi se mi ' tiil zdel srečnejši od mene.	f1
<>, pae velika sreča, če te ljubi "•isto nedolžno dekle, in sladko js . buditi v njej ta čudni misterij j prve ljube«ui, toda — kako pri-prosto. navadno je nazadnje 1 to! Polastiti .-v srca, ki ni vajeno :ia.siioko\, je isto, kakor zavzeti mesto brez vrat in bre< posadke. 1 Vzgoja, čut do dolžnosti in družina. v s« ■ to >o gotovo jako močne ■ stražo, a ni jih tako čuječih straž, lii bi jiii ne pre varilo šestnajst-; l<*tno dtkletee, kateremu »laja na-, rava iz ust ljubljenega moža one pr\»- nasvete o l^ubtv.ni. ki so tem . holj oinijetii, čim I »olj so vjdeti ] "isti.
i'lin bolj veruje tiako bitje v \se. kar je dobrega, tem lažje se uda. če ue ljubimcu, pa vsaj Iju-oczui, kajti brez moči je, ker je brez nezaupanja, in vsakemu petindvajsetletnemu mladeniču se posreri. kadar le liove. »la se tako { ih'kle zaljubi vanj. Treb« je sa- ! um pogle-iati, kako skrbno Ln stro- ■ t:o se i na mlada dekleta, da »e sprevidi, kako resnična je moja trditev. A samostani nimajo dovolj visokih zidov, matere ne tlovolj trdnih ključavnic, vera nc dovolj svetih naukov, da bi mogli zapreti te ljubke ptičice v njihove kletke, iii jih ubogim stvaricam niti s cvetlicami ne ozalj^ajo. Ali polem čudno, da jih žeja po ton; svetu, ki ga jim skrivajo, da verujejo, kako je sladkozapeljiv, da poslušajo si utrijjajoOim srcem prvi ttlas. ki jim pride prjivit skozi omrežj*" te čudne skrivnosti, da blagoslavljajo roko, ki jim prva ped visoko privzdigne anisterijoz no zagrinjaloi (Dalje prihednjic.
Dr. Koler
SIOVLNSKI ZDRAVNIK
tt> Pe— A^ Pteslimik. Trn
^BM	Dr. Katar J* naj
stereJH slovenski fla \ »aramik, ftp*<s}* SKw /V^ lin i Pltuborstui I^HPI - J ki ima tt-labu ^Kaj A prakso v sdmvlj* -^J nja mili aiottll
SaatrupQnu krrl adrm-n a ste
tovtma so«, ki gs js lstimel dr. prof SrUch. Ce laat« mosolj* aU niiui -»k* po Mm, k srta. lapadaaj* tea. boteetiM v koatab, pridite ta laOatU vam bom krt. Na Gakajta. k«r ta bo-<exea a« nalife.
Vm moSka bol gani adrevtrn po okraj-•aal metodi. Kakor hitre opašite, da vam pronehoja rirtvK no Cakajta. temveč pri<11 u ln Jaa ram sa bom ■opet pena
Hydrocele all rodno kOo oadrarlm • M urah la near braa oparadja.
Bolmi mehurja, ki porsroCtJo bo-•oCUm v krita te brtota te rfiMth tudi mri doUuJv roda. oadravlm s gotovostjo.
Mevniallzam. erpanja, koteMaa* a-tefcltne, crbeCIco, ikrofte In dm«e •cotne boteznl, ki aaataacjo ntad nalete krvi oadiavlm r hratkam dasa n al potrebno laiatL
Oradne ure: mifln od t. st* «ra| do a rate; r petklb od a mjm-raj do t. popoldne; oh nedaHik od • tutraj do a popoMna. m pote ne delam. — Pridite eralma.
WPTRICHT CUlNtOlNST. » AJH.
W. H. Moran,
ravn ilelj tajne službe Zdr. držav, i--——-—--
Iz Glevelanda.
1 Župan Davis je imel svoj nagovor v mestni zbornici v kateri sedita prvič v zgodovini mesta Cleve-landa fu»li <Lva socijalista. Nasveti, ki jih je dal župan Davis so najboljši, kar jih je še kdaj nas ve t o val. Posebno ostro je priporočal I župan mestni zbornici, da mora na v>ak način in čimprej vse potrebno kreniti, da se preneha z izkorišča 'njem ljudstva od strani pro lajal cev na debelo. Manjši trgovci st danes istotako izkoriščani kot ob činstvo, ker plačevati morajo trgovcem na debelo ogromne cent za blago, katero blago morajo se daj drago prodajati odjemalcem in dočim odjemalci spuščajo svoje jezo nad malimi trgovei, pa nihče ne pride doživega velikim izkori ščevaleem. Prva naloga mestne zbornice je, »la se odpravi na vsak način izkoriščanje prebivalstva kajti ogromne cene za živila nisr jmsledica pomanjkanja, ampak jf naravnost najbolj sramotno izio riščanje občinstva. Župan je priporočal, da se zgradijo mestne t rž niv'e. ker sedanje ne odgovarjaj« potrebam. V novi mestni zbornic' imaju republikanci večino. Damra eouneilman 23. varde je predsed nik o Ibora za davke in ase smeti t e ! — Te dni je umrl .Josip Jsušter šič, doma iz Hrušiee pri Ljubljani Zapu.v a v star»»m kraju ženo in 2 odrasle hčere.
Železniški uslužbenci zahtevajo povišanje plače.
Washington, ( '.. 14. januarja. Organizirani uslužbenci vseh kate-gorii zahtevajo povišanje mezde — Železniška ravnateljstva bodo
Slovensko Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1918
Basen koledarskega dela ima ie sledečo vsebino:
Pesem.	Nemški napadi s plirom.	Pesem jetnikov.
Važen zgodovinski dokument.	Živali in aeroplani.	Kozaki in njih vojska.
Popolen pregled svetovne vojne.	Ruska revolucija.	Litvinski kmetje.
Praznik v Petelinji vasi.	Program ruske socijalistične stranke.	Nevidna poslanica.
Prag.	Aforizmi.	Buchara.
Problem Alzacij e -LotarinŠke.	Normalni potek ruske revolucije.	Čudne pogrebne določbe.
Ukradeno pismo.	Rusija.	Album.
Red.	Nemški cilji in Rusija.	Krščanska svatba pri Kafrib
Veliki dobitek.	Padec rodbine Romanovcev.	Večni koledar.
Rasno o otrocih.	Prednost brsojava.	*****w	Petelinji boji.
Doživljaj francoskega žurnalista. ^ . ___	Nekaj za gospodinje.
Venizelos.	otflne OdC.	Sala.
O postanku koledarja.	Oglasi.
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj ptlovica s soške fronte.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
u	*	».-"•- -i _	,	»	. -
82 CORSLANDT STREET,	NEW TORK CITY, N. T.
transferirala vse predložene zahte ve za povišanje mezde vladi, rav notako pridejo tudi nove zahte ve, ki bodo formulirane, pred že lezmSkegra ravnatelja.
Nobena organizacija železniški! uslužbencev ne namerava progla siti stavke. Svoje zahteve predlo-ze železniškemu ravnatelju. Vodi telji organiziranih železničarjev izjavljajo, da železničarji ne zahtevajo povišanje mezde, ker je vlada prevzela nadzorstvo nad že-
leznicami, ampak ker mezde ne za-1 ost nje jo za kritje potreb
W>isonova poslanica v Nemčiji.
Trne translation filed with tlie port iias-ter at New Yoi*. Ni Y. on Jrn, 10. 018. as required by the Act of October 6. 1917.
Washington, D. C., 14. januarja. Cakor se poroča državnemu dc-»artmentn iz Kodanja, je bila v teniških listih objavljena v celoti
i- Wilsonova poslanica, ki pojasnuje vojne' cilje Združenih držav.
Državni departmena bo sedaj ] skoro gotovo opustil namero, da razširi poslanico po Nemčiji. Pri-[čakovali so, da bo poslanica, ako t tudi bi bila objavljena, tako pona-t, rejena, »la bi izgubila svojo vred-r nost.
Rojaki naročajte se na "Glas Naroda". naj v cf jI slovenski dnevnik v 7A™. v ženih državah, i HUitfBIBIBIBliifiilBliifiMHfil^^
Zanesljiva zdravila]
_____za družino.	j
Kašslj in prehlad
so na dnevnem redu. T »a se jih iHlstrani in Ja se pTvpref-tj-j komplikacije, vzemite Severov balzam za pljuča. To je dobro zdravilo proti knslju in hrinavosti. Cena 25 in .TOe.
Žene in deklice
K<J pojrosto podvržene raznim boleznim, posebno, kar se tiče sMu. Ravno za te slnfaje se Severov Regulator posebno pri-POroca kot najbolSe in nnj-uspešnejSe zdravilo. CVnn Sl.25
Mazilo,
ki je poznano zaradi svojega hitrega zdravljenja ran. pra*k, opeklin in ureza. Severovo zdravilno mazilo je »lt»bro poznano in priporočljivo zaradi zdravilnih sposobnosi. Cena 25 centov.
Za izmivanje ust,
frrjrranje in nmivanjo zobnih duplin, za txlstranjenjo hripa-vostl in bolnega grla ter za nosni katar priporočamo Severov Antisepsol. To je izvrstno zdravilo za zol»e in higijenične namene. Cena 35c.
Kronično zaprtje
nonavadi povzročuje omoti«*o, zla t en »-o. bolezni na ?o!fn in jetrih, kar r.tkoj prenel a. ako se rabijo Severove jetrne krog-
l»irt> rW>->	!
Do or o mazilo
bi moralo biti v vsaki nisi. da se ozdrav« levmatizcLi, /i vene iM.b^zni in foTs»>d, kji-r je priporočljivo kako mazilo. Severovo Gothardsko olje je izvrstno mazilo, ki je poznano vsled svoje uspešnosti. Cena 30 in 150 wntov.
Bolečine v knzu
so pogosto posledica nerodnosti v ledleah. Zaradi tega se te bolečine ne smejo zanemariti. Vzemite Severovo zdravilo za lediee in jetra in botlote obvarovani vsakih posledic. S tem bodete preprečili oteklino nog. žolčne bolezni, bolečine na želodcu in mehurju. Cena 75c. in $1.25.
Dober tek
pomeni v splošnem dobro zdravje in srečo. Obdržite dol>er t tek. odstranite žefo»lčne bolečine iu utrdite prebavilne organe. Vzemite Severov želodčni grenfec, ki je izvrstno že-lotlčno zdravilo za stare in o-slaiiele. Cena 75c. in -1.50.
Glavobol
zjihteva takojšnjo jiomrK-, ravno tako tudi živčne bolezni. Severovi praški zoper glavobol in nevralgijo so poznani zara-»ii naglo odpomoči v t»ih bole-| činah. V vsaki Skatlji je 12 i praRkov za 25c.
Nečista kri
povzroča bule. izpuščaje, otekline, mozole in druge take stvari, ki se lahko o»lstranijo, ako se sčisti kri. Zato va mite Severov krvni ristilec, ki je izvrstno krvno zdravilo. Cena $1.25.
Oslabeli živci
povzročajo nervoznost, prepre-čijo R]Miiije, histerije, nervozno onemoglost in splošno oslalie-lost. Da se ojnčl živčni sistem, vzemite Severov Nervoton, ki je jvoznnno najboljše sre»1stv»» za os1al>ele živce. Cotovo vam t)o pomagalo. Cena $1.25.
Zdravilno milo
bi moralo biti v vsaki družini za otročje kopeli; rabi je tudi hi.Cni gospodar kadar se brije ter za materno In hčerino kožo kakor tudi za razne izpuščaje, aH pa čiščenje ran. Severovo zdravilno milo za kožo je dobro milo za ravno take slučaje. Cena 25e.
Srbeči izpuščaj,
poznan kot siiječica takoj odpraviš, ako raids Severovo mazilo za kožne bolezni, ki
takoj odpomore. Cena 50e.
Neprebavljivost
napravi človeka slabega ter povzroča zaprtje. Severov živ-ljcnski balzam odstrani te bolezni. Okrepi organizem in re»li jetra v njihovem delu. Cena 65 centov.
Pišite po popolni seznam Severovih zdravil. Dobite jra brezplačno. Kupujte Severova	f? zdravila v vseh lekarnah. Kjer jih ne morete dobiti, jih naroČite naravnost od nas- toda
najprej vedno vprašajte lekarnarja, ki jih za vas lahko dobi. Vedno zahtevajte Scverova	i? /Mravtla. Odklanjajte pa ponaredbe. '
Severov Almanah je sedaj dogotovljen.	§
Zahtevajte ga v l»»karni, ali pa pišite naravnost nam. Dobite ga brezplačno.	£2
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, la.	|
SLOVENSKO H==B
podp. društvo	svete Barbare
(g?--(g
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
Inrorporinm« «ine SI. jflmi»rja 190? v držaii Pennsylvania.
CiLWNI 1KADNIKI:
PrfWIulk : F S. TAt*«"HAR. «57 t Ah-.-iy Avp„ K.*-k S|.rinjrs. Wyo. pM>i|»r« 1m •tiiik : JAK« »I! I m >l,i:\<\ Im\ isi, Itrmisrhtoii, Pa. Tajnik FItANK 1'AVI.nM* l«ox «17 F«.re*t Cilr, Pa. potu«/ul tajnik AV«il>T <;<»STIŠA. »n>x :;i<» Fort-si City. Pa. RLa^iijnik : Ji»?*lP MAItlV^lO. •>'••"> Si i lair Ave., (Merelatid. Ohio, p. .u.. M !•!.■«ca.iulk ii ifanin.ll. A NT. H« »CHKVAU. RFI». No.	27.
Uri.lin'l••►rt «Mu«».
NADZORNI ODBOR:
Pr. tednik nad«. «*IWa : JoSIP PKTERNKL. t»oX !iSw Willoek. Pa. 1. n»<lz>>r(ok JHRNFJ IIAFNKR. \unx «T». Bun line. Pa. 2 t:: I/ r. i k IVAN r;i:i»>KU. I".. X37th Sr.. Ovrftml, Ohio.
POHOTNI ODBOR:
P . 4 «1!. i K ;«i n »f odiMira : MAItTIN ollRKŽAN. 72. K. Mineral. Kans.
1	i«.rotiiik I KAV« TKItuli ir |j 1*. D. No. :: ho\ 14«». Fort Smith. Ark.
2	i*«r.rtnlk Josip »iol.olt. mn. 14th St.. Xpringflel<1. III.
VRHOVNI ZDRAVNIK: I »r. JOSIP v <;KAHI:K. i:. '»bio St.. IMtlsIrtirglu Pa.
t'ttull	til.AS \AU«U»A". < '.»rflatKit St.. New York. N. Y.
(Vujciiu družna. uia njih uradniki — > mtpmAeni pn^iljati vse do-pl*- ' ifkiuo na glavmioi tjtjnikH in nikogar drujn^a. Iieiiar naj ne pa po-Cilja i-vlluo |-ii' m iH>-iiilli. »-k->j>re*nih ali haiu-nlli vU-uaruih nakaznic, nikakor in«* p*>to)ii privatnih »Vkov. na naslov Frank Pavlovčiv. Farmers 4 Min« r- National P.ank. F..re*t Cttj, Pa.
V	«t:« <'i«i/lj" »lruAtvcni tajniki pri poročilih elavnejra tajnika
kak- «'Mt»iijjkl>iv<»ti. naj l<> n»-n<i<U ina t^znanljo nneiu ;rlav. tajnika, da m* run-f- itn|>t«k<i |m'praviti.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. Z., North Bessemer, Pa. —
Obrnite se na naslov, ki je bil oi>-j avl jen v ojrlasu.
Fr. Ch., Canonsburg, Pa. — Za
I 'll« 1 C \ eUlO. ----
PP.1P0R0CIL0.*
Rojakom v Johnstownu. Pittsburgh ti, • Vi., in okoliei naznanjamo. cla. jih l»o \ kratkem obiskal iiii-N /.ast«'pnik
Mr. OTTO PEZDIR
in prosimo, ila mu predo na toke. 1'pravništvo Glas Naroda.
Pozor, rojaki v Italjariskeai ujetništvu! Iščem prijatelje in znance: IGNACIJA KOVAČ. YINCHX0A KO\ AČ. ŠTEFANA KOVAČ in RUDOLFA Ii AT IČ. Doma i z občine Lo-kavee pri Ajdovščini na Pri mo!*skeni in zdaj se nahajajo vitaljanskein ujetništvu. Pro ] snu rojake-ujetnike, da mi naznanijo njih naslove, ali i.aj se pa sami oglasijo. John Vidmar, 724 K. 16'J. St.. Cleveland. Ohio. F. S. Aniern-a.
14 10—i	v
l-M izvedel za naslov JOŽEFA AVfilSTlW Biva v 1'levelan-• lu. Ohio. Prosim t a mošnje rojake. ako kateri ve. da mi na- 0 /.liani, /a kar mu bom zelo hva ležen. ali naj sc pa sam oglasi ^ na naslov: Matija Ivaneič, Box 563, Kitzmilb-r Mil. 14 1C—
____S
iWBWigiafgriiiaRni^^
I Dr.LORENZ. v
S Jaz sem edini slovensko goro- c I reči Sperlalist moških bolezni V '' ■ Pittsburgh o. Pa-
K (jradne ure: dnevno od 9. do- G I itoidne do 8. nre zvečer. V petr 1 Si kih od 9. dopoldne do 2. popoL * 1 S Y nodeljo od 10 dop. do 2. popoL 1 t g	DR. LORENZ,	t
1 Specialist moških bolezni, K S «44 Penn Ave. U. nad-t. na ulift, 9 £	Pittsburgh, Pa.	|
POZOR EOJAKI
j 4
Najuspešneje mazilo 2a ženake lase. kJ.-ior tudi za. mužke brke in brado. Od te-ja mazila zrastejo v 6tlh tednih krasni ;osti in do!gi lasje kakor tudi možkim iira«ni brki in brad;i in lit bodo odpadali !n osiveli. Revmatlzem, kostjbo! ali trganje v rokab, nogah in v ksižu. v osmih ineh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture, kraste ln fjrinte, potne nose, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila 1 bre« uspeha rabit mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik, ki ga takoj pošljem za s; ton j.
Krasni 2«pni KOLEDAR za leto 1917
zastonj.
JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Chicago in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal
naš zastopnik
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljem in je povsod dobro poznan. Upati je, da mn bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko.__
Sejalci aaratajto ae m mGtm Nm» *»-, nafrežji OmmM šmewnVk w Z*m-
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropsidh držav in pa lonijskih posestev vseb velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZEDINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenie Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
UMOR V RUE MORGUE
E. A. Poe. — Priredil J. T.
Nadaljevanj* .
El
\	* i ■ >>i .■:»"«. m«. •;,!! :n<i/ki. -»ar kakih p^tinštirirteset
let. -
N "t • i a/ i i .i i.i '»huuHiinju mu jf jtoznaio, da .i*' mornar. — Njf- v .. *,'..:« «ibra> j« m. rmlovi<*<» pokrivala l»ra.la in jrosti brki. i
X !•<'(■;.:ii ;> »n< 1 •!«•!».-lo inliro. (Irugcj« ^»rožja pa ni bilo «.pv!
pr ili'jii r»-r v..š"i! <b»ber v«-«Vr. - Nj jia-! int. M- ............ ,iii j»' roj'.'ii 1'arižan.
—	.Si .it* * 11; • i prijut'lj — jt» r»'k«-i l>upiii.
Mi i.a.nt j«' kako n««zanpljivo pogledal, potoni i"»a so-1 s^ji-h	/ ii ;i<li < rantr-nT*otra J — je ntolaijrval moj .
prijat'-Ij
In,	prikiaial aa<>iak.
V 1 • tiit« «l.i vara zavidam. Ker imalo tako krasno iivkl. C v«. ,, * 'i ' i /r»l.. drayi..'«na ! Koiiko iui-lit*'t da je star;
A' ■ ir .!*■ $;lohok< odtlahnil. s«« ntblahn«* rlovek, katf j renni s« odvali velika tkrb Ovi »r«*a.
—	Y> L'« nv n»«»r<m pove lati. - K*-kfl bi pa, da je star šriri ali J>**t — Ali imatt* tukaj f
u--. t tikaj tra in' tuorcva ituati. — On nahaja v aekenp i i.mi \ lin* I>ubourv a. fii dale tnkaj. — Tam sa lahko dobite i j'nri "'ttiMj. <»oto*<» ja b.t»T» uaiaiHMio opii-ali. kakatMi je. Si v»-d«>. To prav lahko -t«»riiu, »rK|)Oti,
— .la? - 1 rti	r«-/k- 1« "i! <-..1 t & kresne «piee — je odvrnil I
" , . . i Si., /ahtfviuii, ^	da bi zastonj trudili — je rekel-
u.ož.ik	vini prav - i plavam ves trud in v se stroške. — To
sr pravi sevisia. v-c. kar je prav.
Ije r«-k« l ,,i<»j prijat»lj. — To je pravilno in poeeni.
t ak.ijte. ki^ v-no |»Lazilo bi zahteval? — I>a. da. to naj bo moje pla-
!>.iti i m i u"; atr natiiitio perrn-ilo p-bde umora v Kite Morjiuc.
I '.idni« >"-st ie i« i*;«refrovori! Ihtpin s tihim, komaj slisniru jflas«.|ji in /elo mirno.
Kavno tako mirno . m n vt.»r»tl k vraiom. /aklonil jih je ter spravil kiju«* \ žt*p.	i
Mornarjev obraz je postal teaanonlee.
Meni >e je /<l« !i», k««t da uri j»i nekaj <4irtra)o v ^rhi in da pa ioxle sadu«iti.
Naenkrat j.» p.am! kv iku t« r /-»rahil s\«»jtJ težko palico. Toda t«* j** trajalo -amo dva ali tri trt-nutk«1.
Zatem j*' /«>p«'! omalintl v naslonja«". tre^d m' j«- po vsem telesu« t#r je bil mnrtno bled.
Niti Ik's, o -e ni /-nil. hi ;•» -«-m ira tako pleita!, se iui je za-j amilil ▼ »ree
—	I>rag; prijatelj mu j« r^k. I Dupiu prijazno — zakaj se vendar razburjat«*? — To je ei-to br« / |M>trebe. — Nikar ne misli ! te, da nameravava kaj »labega z varni. — častno besedo vam dain, da »e vam ne bo ZK«xiilo ničesar Malega. — Jaz prav dobro vem, da niste vi zakri\di te^ja straineya umora in da niste bili somleleženi pri nj'*m — Kljub frau va* pa opozarjam, nikar ne tajite, da ste tudi vi zapleteni v eelo za«I«*vo. Nikar ne zanikujte n»iee*ar. kajti jaa jHiav dobr«> vem. da m»te ni«T-esar zakrivili.
Možak je priie! zopet nekoliko k sebi.
—	Pri živem B«*jru vam pri*epam — j«* rekel, tia vam bout vse pove«lal. kar vem o tem -lu«"aju. — Preprieau ** m pa. da mi ne bo-i^te vrj^li niti poloviee. Ne, t » bi bilo neumno, ee bi mislil kaj takega. — Nedolžen sem pa. poftolnoma nedolžen.. — Takoj naj se po-m*»n«»tn v zemljo, ee nisem nedolžen.
In /atem /a>-el pripoveNtavati. Prij«ive«lovaI je v msslM-njem smislu:
- j. na i.ijal j»r«-«d Kratkim v indijskem arhipe^u. Ko je bil na Borneu, ^ j* «>.1 pravil > svojim prijateljem v notranjost otoka Sekejja v»*. era - jima j«- posre«*il«» vjeti mladega <tranp-manpa. Ker j«* njr«»o\ prija?« Ij medpotoina umri. j« žival pripadla njemu.
7. živaljo je	na j>ott velik«» sitnosti, v Parizu sra je pa vi*e-
fmv »pravil v svoje -tanovanje, kjer pa je imel skrbno zaklenjenega, »la bi ne v/ianlil prev«-."- ra«loveilno-4i pri svojih sosedih. — Skleni! j*% da «*aafr-utanj:a prejkomopoče proda. Tisto noe pa. ozirinna o-' pa intra, k v s. je izvršil umor. jje prišel mornar preeej pozno do-lH>spev«i v stanovanje je videl, da je orang-utanp vlomil ^ rata ti »osednje »obe v njepovo spalnico. Opiea je sedela pred o-IT^almn- * rokit je .mHi britev in ae poskuiala JariU. Ker j« vi *lela mornarja uak ch-ugi dan. ko se je brit, je tudi sama hotela tc
CENIK KNJIG
katero ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82CortIandtSt.	New York. N Y
POUCNB KNJIGE:
i AJbcov nemjSko-anpL tolmač vezan —.5») Domači zdravnik v hrvatakem Jeziku, vezan	f—.00
I Hitri rm£nnar (aen3k<HtotU
vezan	—.60
Poljedelztvo	—.80
Popolni nauk o Čebelarstvo, vea. $1.00 Sadjereja ▼ pogovorili	—J2S
SchimpffoT nemSko-alor. alovar fl.28
ZABAVNE TS RAZNE DNMH KNJIGE:
mpnotlzean	t-JI
Doli s orožjem	E-4M)
Mesija 2 zvezka	c-JB0
Odkritje Amerike	fl.00
Pod Robom, SI. Večernlca	»—JO
Postrežba bolnikom	r—J» Sodjalizem
Socijalna demokracija	»-J0
Trtna nft in trto reja	JBO
C mrva živinoreja	«—Bd Velkl aiovenako-ancleSkl toteM $ZOO
. rrojkn	—M
\ »ojna na Balkanu 13 rrea.	HJC
Opinti: Karodikn Je prUoSttl - mitni nakanie) aH nnOtaito rmhl i **** _
Zgodovina c. kr. peSpolka it. 17
k a slikam t	r—.60 Življenje iia avstrijskem dvoru
! ali smrt eesarjevlCa Rudolfa	e= 75
RAZGLEDNICE:
NewjorSke, božične, velikonočne
in novoletne komad po	■—.08 ducat	—J26 Album mesta New Tork s krasnimi slikami	i=JI
ZEMLJE Vlili:
Avstro-Iialijanska vojna mapii	—.25
Avstro-ogrski, veliki ?cia>	r—.60
Celi svet mali	f-JO
Celi svet veliki	«—-26
Evrope vezan	f-JBO
Vojna stenska mapa	18.00
j Vojni atlas	t^.2fl j Zemljevidi: Ala, Alia, Colo, i CaL itd. po
i Združenih držav mali	»—Ji!
1 Združenih držav veliki	t—JH 1 gdrnjenfli držav sapa,
I na drugI strani pa celi svet	ftJK
denarno vrednost, bodisi v 'gotovini.
.j MflJAn. MAIOOAJ1I n IA "OLAI HiBODA"
» aajveOji novim ubiwh v u tutim bmžSZam
w	•	1
poskušati. Mornar se je prozno prestrašil, videe. da ima opica v rovkah tako nevarno orožje.
Ko
j?a je opiea zagledal, je šinila mimo njega na hodnik, s , hodnika je pa skočila skozi neko otlprto okno na cesto.
Mornar j«- bil tako obupan, da ni vedel, kaj bi storil.
\ idee, rla mn ničesar drugesra ne kaže, se je odpravil z;t <»pi«*«t. Na vo«aln <ra je čakala (sreča, da je bilo že krog treh zjutraj in da jii bilo na ulici nobenega človek« ) toda k>« je prišel v njeno bližino. .i'"1 zopet pobegnila.
Tako <ta dospela v ozadje v«iik«- štirinadstropne hiš'- v u!iei j Morgue.
Hiša je bila temna, samo okn<» v i-etrrem na<lstroj»ju je bilo raz- L !>vetljeno. Opiea se je zagnala v okno. planila j«* na »ivorišee ter za-Jt-da ]>lezat ipo plinovi eevi.	j
Dospevši v enako višino z oknom, ^r je oprijela «>kniee ter se j zavihtela «lo okna.
Mornar je bil v silni zadregi. Vetlel je, «la bo na ta iia«%iu lahko j .pLeo vjel, bal se je pa. da bi ne napravila kak«' neumnosti. k«-r iiuda i»ri sebi britev.
Lotil se je težavnega dela - -- plezanja po plinovi eevi. — Ko priplezal do oknice, se j«1 ravnotako zavihtel s pomočjo okuiee okno. kot je storila malo prej opica.
Pogledal je v sobo, in nudil se mu je strašen pogle«!.
Starka in njena hči sta bili v nočni obleki in nekaj pospravljali v železni škrinjici. Najbrže sta bili hrbtom obrnjeni proti oknu v i:-, untku, ko je prišla opica v sobo.
Ko je mornar pogledal v soho. je ležala hči nezavestna na tleh. j>* d:ža'a opica starko za lase ter jo skušala obriti. — Starka začtda krilati, kar j« pa opico sevetla silno razdražilo. — Ojiica je / vso >il«> potegnila z britvijo po n.ieuem vratu ter ji je skoraj odre-!: i a glavo od telesa.
Pogled ;ia kri je žival š«* bolj laalražil. Oj»ica j*1 planila k «ie-kletu ter zapičila svoje prste v njen vi at.
Te.iaj >c je pa ozrla nehote na okno ter opazila tam >mitno-i led obraz svojega gospodarja. V zavesti, da je zaslužila za svoje počenja je pošteno kazen, je hotela skriti svojo žrtev. Začela je be ■j.ati po ^obi, pre vrgla je v>e pohištvo in slednjič zatlačila svojo žr- ■ . t v v dimnik. — Pri tem j** godrnjala, mornar je pa prokiinjal in I < -Kušal priklicati k sebi.
}\<j je zatlačila irnplo hčere v dimnik, prijela >tiirk«> ter jo vrgla na dvorišče.
Mornar l>i se bil kmalo onesvestil. Kljub temu je pa imel še vedno toliko inoV-j, d;: se je srm-t'1 p<« y>linovi eevi na dvorišče in 'zitežal domov.
Opica s,» ji tudi po tej poti vrnila, in okno. ki je bilo opremlja no s peresom, se je samo od sebe zaprlo za njo.
Zdaj ni treba veliko več pripomniti. — Opico je bil par dni po-zn«-je vjel moinar sam in jo je prodal ?n precejšnjo svoto pariškemu zoologienemu vrtu.
Ko je ponovil pred po!i«*ijskim prefektom celo za<levo ko je Dvipin pristavil svoj komentar, je bil seve«ia oproščen.
1'mevno je, da je bil oproščen iu izpuščen iz zapora tu«li pisar-:» ški uradnik, ki je bil prinesel starki denar iz banke.
KONEC,
IŠČE SE
30 slovanskih delavcev na RolUng Kock Farms, Westmoreland Co., l'a. Farmersko delo, čistiti svet in zravnati itd. Slovenski boarding boss z /ono za kuharico; hrana 55j centov na dan. Naslovite na: Joe Cornish, c o Rolling Rock Farms,
Laugblinstown, Pa., (5-16—1)	TVestn. -eland Co.
Iz zakladniškega urada, i
fws.s.1
WAR SAYINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
HRANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE
STRICU S AMU.
On jih potrebuje sedaj 1 Vi jih boste potrebovali po vojni.
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE ! OBVEZNICE VLADE ZDBUŽE NIH DRŽAV.
1 kosijo štiri odstotne obresti, plač ljive na četrt leta.
Lahko prienete
S PETINDVAJSETIMI CENTI,
ee kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš Sasoph n številno drugih prodajalnih a ^entur vam bo povedalo vse gled< teh znamk. Oglejte si jih!
TO JE VAŠA DOLŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE TO BO TZVO.TF.VALO VO.TMP
VABILO na
ENOINDVAJSETO VESELICO,
katero piiredi j DR. SV. FRAN* ISKA SERAF. št 4i» KSKd. v New Yorku v soboto dne 19. januarja 1918
v dvorani I). A. Sokola. 525—52!» E. 72. St.. New York. Zaee-tek ob s. uri zvečer. Vstopnina 25c. garderoba 10r. ' Žr< ojinje za krasno s«*bno uro.
vredno ^"»0.00. | Teiii potoni vljudno vabimo vsa »slovenska društva, kakor tudi po-|sa!iiezne r«>jake in rojakinje iz j(ireater Now Y«»rka iti «»kolN-<». «l:i se te naše voseliee lx>inošteviln<> ! »'deleže iu nam pomagajo k nolj-^eiitn uspehu. Za dobro zabavo in j fino goilbo '»«i skrbel veselkčni odbor.	*■ Xa ve-«*>» sv ii Ion je v soboto 10. .januarja;
\ ,-bi na i jmlncje Odbor. l*i-17-—1)
Rojaai naročajte se na "Glas Naro-: da", največji slovenski dnevnik v Zdru-j teoifa drinvak.
■»-1---
SPREJMEM
j krojaškega pomočnika za delati hlače in veste. Pla«*-a p«> dogovoru Delo stalno.
F. Foiluna,
Iron St..	Johnstown. Pa
t	(15-17—1,
STATE DEPARTMENT OF LABOR
i BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga s Splošni nasveti, pojasnila in po moč zastonj. V vseh jezikih. Po-e jasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite t Newvorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: k 7H4 D S Morgan Building.
■PODAJ OMENJENI ROJAKI Of EUJAAlflJ«.
.aterl imajo v rokah naša potrdila za denarna poSiljatva, a itavilk*-
ai, kakor ao oanačene pod imenom, naj	blagovolijo nasnaniti pral comoroe« svoj natančen naslov radi važne aadeva. Pisma katara «■*
jim poslali, ao ae naan	povrnila.
Tvrdkm Frank 1 ska sr.
<aehnfk Frank _ Kaatelie John	Pintar
No. 329639 " No. 44708	No. 830843
iartol J. _ Kraljic Martin	Resman rrank
No. 3307M No. 214380	No-
Kov^ Frank
No. 260638 No. 260641	^
>eaens May Miaa	RinSiS John
No. 330062 Lenarfič Joai»	No 330763 » vr • No- 44555
«obič Vajo	Spanižek Rai*
No. 260583 Meden John	No 328894 -X1_ r->• __ No. 331014
•oziSkovic Dj«ro	Starčevih Johan'
No. 260581 Merkun Anton	No. 831<r?t
'.rann Mary No. 331350	Tehler Anna
No. 260643	Mik^Uch John
>olar Valentin No 323252.	Turk Charles
No. 830086	No. 830351
1 -x d, 1 ♦ Oswald ImiM	^ , _
Jrgnn« Blal	Turk Ivan
No. 26057« No*	No. 260647
Hubert Giusepos Oawald Joa	Turk Jarnej
No. 823085 No. 260621	No. 829741
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
8B YIIAKO B8TNS TISKOVIN* SSm IZVSiUJE PO NIZKIH DXVAR
m mm . 4 4.
D1LO OKTTSVO. ■ ■ ■
IZ VRŠITJS PREVOD« W
DRUGE JEZIKE. « ■ ■
cnrusKO oroahebzrav^ ■ ■ ■ __
IIWIIOW Ml
DRUiTVEHA PRAVILI, OKROŽNICE — PAHFIaETS, CENIKI L T. D.
«BA NABOCILA POfiUIII MAi
Slovsnic Publishing Co.,
_W OortUndt Bt, New York, M. Y.|
——■■—■——■■■■namili.........