Nnročnina mesečne 25 Din, za inozem-sivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za ino/ernstvo 120 Din UredniStvo je т Kopitarjevi ui.6/IH VENEC Telefoni nredniStvat dnevne «tožba 205» — nočna 2996, 2994 in 205« Izhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka ia dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.544 za inscrale; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2У92 ... rodila se je - miška Iskreno sodelovanje na londonski konferenci. (Ruski vtisi.) Konferenci v Londonu je dolgčas. Kako bi ji ne bilo, ko naenkrat ne ve, kaj bi počela. Ogromne so bile priprave. Komaj se še spominjamo, ko je bila pred enim letom sprožena odrešilna misel, da more svetovno gospodarsko krizo odpraviti le velika svetovna gospodarska konferenca, pri kateri bi se vscdli najboljši možgani sveta okrog zelene mize in v iskrenem medsebojnem sočustvovanju ter v vzvišenem razumevanju mednarodne solidarnosti — kakor so se glasile tiste fraze — našli pota in sredstva, da se človeštvo izvleče iz močvirja, v katerem tone v težkih bolečinah. Ogromne so bile priprave. Lani decembra so se vsedli k delu strokovnjaki, da dvignejo idejno ogrodje za veličastno stavbo mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Sest mesecev so naporno znašali materijal ko ptičke spomladi za ono veliko gnezdo, v katerem naj bi ta toliko hvalisana koklja znesla in izvalila težko pričakovano — svetovno blagostanje. Razgibali so se državniki in priredili pom-pozno potovanje v Zedinjene države severne Amerike, da v osebnih razgovorih s predsednikom Rooseveltom končnoveljavno določijo točke dnevnega reda. Zbral se je ožji odbor bloka agrarnih držav, znan pod imenom »klub iz Strese«, da določi svoje stališče. Sestala se je Mala zveza in definirala svoje. Zbrali so se po raznih mestih sveta Mednarodna parlamentarna unija, Panevrop-ska unija, Mednarodna zveza trgovskih zbornic in druge slične koristne ustanove, da se zedinijo glede črte, ki jo bo treba držati v Londonu. Pripravljala je Zveza narodov v Ženevi, pripravljala Banka za mednarodna plačila v Bazlu, pripravljala sleherna od vlad, ki so izrazile željo, da se udeležijo gospodarske konference. In ves ta materijal je romal v London, da bo na razpolago, kadar napoči velika ura mednarodne solidarnosti. Svetovni tisk, po naročilu vlad in denarnih trustov je bobnel tedne in tedne o pripravah, o važnosti konference in o boljših časih, ki čakajo človeštvo. Ni čuda, če je to človeštvo, ki preživlja gospodarsko krizo, ko da bi bilo v nekem težkem snu, odprlo svoje srce, prenapolnjeno s hvaležnimi čuvstvi londonskim odrešiteljem. Ni čuda, če je to ubogo človeštvo, ki živi od svetlih iluzij, tudi to iluzijo sprejelo za svojo in jo kot hladilni lek in zadnje upanje pritisnilo na svoja bolna prsa. In tako je napočil svečani trenutek. Proti Londonu so se začele pomikati delegacije. 66 držav jih je poslalo, male in velike, kakor so pač države tudi večje in manjše. Velike države so natovorile cele oceanske parnike z ministri, delegati, strokovnjaki, konceptnimi uradniki, strojepiskami, pisalnimi mizami in stoli ter jih poslali v Jeruzalem ob Temzi. Manjše države so hotele tekmovati, tako da je najmanjša delegacija, poslana na londonsko konferenco, sestavljena iz 38 članov. Vsi luksuzni hoteli ob Piccadillyju, na Pall Mali, v Park Lane, v Regent street, ob Hyde Parku, kjer stanejo sobe po 1000 Din dnevno, so zasedli člani konference, ki naj odpravi svetovno beračijo. 102 aktivna ministra, 117 bivših ministrov, stotine strokovnjakov, stotine diplomatskih uradnikov, stotine strojepisk, stotine časnikarjev je prišlo, vsi prežeti heroične volje, da rešijo svet pred pogubo. Armada, ki šteje okroglo 3000 mož, je naskočila gospodarsko krizo. Razumljivo je, da so narodi z veliko požrtvovalnostjo sprejeli nase vse stroške, ki so za preživljanje tolikega moštva neizbežni. Ameriški delegati dobivajo po 20.000 Din dnevne »odškodnine«, francoski po 12.000 Din in tako dalje lepo po činu, tako da pride na najzadnjega pisarniškega slugo, ki je zaposlen na svetovni konferenci krize, dnevna »odškodnina« v višini 300 Din. In to naj traja, kot je oznanilo časopisje, 6 dolgih mesecev ali 180 dni, češ, da so problemi tako zamotani, da jih na noben način ni mogoče preje razvozljati. Narodi so to vedeli in so kajpada veseli, da smejo plačati te ogromne vsote, ki bodo nagnale bilanco londonske konference na več milijard Din kot krvni prispevek za gospodarsko odrešitev. In kakšni so sedaj rezultati teh priprav in teh miljardnih žrtev? Nad enim se je svet že nasmejal: nad onim nesrečnim japonskim delegatom namreč, ki ej po prekrokani noči, ko je zapil svojo dnevnico v kakšni beznici East Enda, zadremal v mehkužnem fotelju v dvorani konference, kjer ga ie zasačil fotografični aparat neusmiljenega časnikarja in tako ovekovečil neumorno sodelovanje in čuvstva mednarodne solidarnosti tega gospoda iz Daljnega vzhoda, kjer bi z njegovimi dnevnicami lahko živelo 50.000 japonskih brezposelnih dninarjev z ženami in otroci vred. Nadaljnji rezultat je nenadno bridko spozna- 3 zdravniki bolne Evrope Mussolini —■—— i■ Jouvenel Avstro-Ogrska, jetho bodoče Srednje Evrope Paul-Boncour Skrivnostna zadeva 7. vpostavitvijo avstro-oerske monarhije v zmanjšanem obsegu, ki je alarmirala te dni evropsko časopisje, se počasi razjasnjuje. Uradna demantija tako rimske kakor francoske vlade bi rada zadevo spravila sploh s sveta ali jo pa vsaj prikazala v čisto nedolžni ltiči, toda informacije pri dobro po-nčenili krogih se tako vjemajo med seboj, da ni nobenega dvoma več, da tak nnčrt v resnici obstoja, čeprav je najbrž zamišljen v tako nejasnih konturah, da ga res ni težko demantirnti. Vposfaviieo Avstro-Ogrske, ne pa Habsburžanov Spočel se je pa ta načrt v treh glavah: v Mussolinijevi, Jouvenelovi in Paul-Boncourjevi. Mussolini je trdno odločen, dn izvede do konca diplomatsko nkcijo, ki jo je začel s paktom štirih velesil, katerega je tako srečno spravil pod streho. Ojunačen po tem svojem uspehu, skuša Mussolini sedaj točno definirati tista vprašanja. o katerih naj bi se Italija. Francija, Nemčija in Anglija sporazumele, dn se spremeni ali vsaj znatno korigira lice sveta, katero mu je bilo vtisnjeno po versnillski mirovni pogodbi. Začuda Mussolini ni začel s Francijo v tem smislu razpravljati tako, kakor se je splošno pričakovalo: da bo namreč načel tista vprašanja. ki so med Francijo in Italijo direktno sporna, to so afriške kolonije, enakost na Sredozemskem morju in podobno, ampak je postavil nn dnevni red vprašanje srednje Evrope, ki naj hi se preuredila tako. da hi se Avstrija in Ogrska združili, čisto gotovo je tudi to. dn je Pnul-Roncour to idejo sprejel s simpatijami, dočim so drugi člani francoskega kabineta, pred vsem pn šef vlade. g. Daladier. napram temn najnovejšemu Mussolinijevemu načrtu precej rezervirani, ako mu niso naravnost nasprotni. To je resnica na celi tej stvari. Zmotili so se pa tisti, ki so v umevnem prvem razburjenju vrgli v «vet novico, da .ie Mussolinli predlagal vpostavitev habsbnške dinastije: na to Mussolini vsaj zaenkrat ne misli, in verjetno je, dn mu je ta ideja sploh tuja. ker bi restnvrncijn bivše dinastije, ki ima 7. Italijo poravnati velike račnne, bila za Italijo samo kaj zgrešena rešitev. Res pa je, da si Mussolini zamišlja združitev Avstrije in Ogrske tako, da bi tn nova tvorba bila pod vodstvom Italije in bi izpolnjevala dve nalogi; da prepreči Anschluss in da igra vlogo klina v telesu Male zveze, knterj bi Mussolini rad čimpreje zadal smrtni udarec. O11 si zamišlja stvar takoj ali bi se morale države Male antanto priključiti bloku srednje Evrope, za katerega bi Avstroogrska pomeniln temeljni knmen, in tako oddnti svoje prvenstvo Dunaju, ali pa bi bile izolirane, ako bi se takemu bloku upirale, ker Mussolini smatra, da bo Francijo za srednjeevropski blok na vsak način pridobil. Saj vemo, da je podoben načrt aprila (932 pod imenom podonavske federacije zamislil Francoz Tardien. Demantiii, ki niso demantiii Kako danes stoji to vprašanje, še ni mogoče izvedeti. Italijansko časopisje energično deman-tira, dn bi bil Mussolini predlagal vpostavitev Habsburžanov, češ dn so si to izmislile države Male antante z namenom, dn bi preprečile pozitivna pogajanja, ki so se te dni začela med velesilami četvernega sporazuma o evropskem problemu. S tem je italijansko časopisje seveda izdalo, da so se t^nki razgovori začeli, in na drugi strani tudi odkriva, da je Mussolini Pniilu Bon-cour.ju (kakor mi izvemo, že pred dobrini mesecem!) predlagal združitev Avstrije in Ogrske, zakaj tega »Oiornnle d'Italia«, ki je glasilo italijanskega zunanjega urada, ne zanikuje. ampak o tem previdno molči. Italijansko časopisje pa odkriva tudi zanimivo dejstvo, da je bil prvi, ki je alarmiral svet o Mussolinijevem predlogu, g. Titulescu, v katerega se sedaj italijansko časopisje z vso silo zaganja, češ. kaj se ima »šef balkanske delegacije« vtikati v politiko velesil, ki so odgovorne zn red in mir v Evropi. Italijansko časopisje pa tudi trdi, da je Paul Bon-c.our gg. Benešu in Jevtiču, ki sta se prišla o tej zadevi z njim posvetovat, sicer odgovoril, da Francija 1111 noben način ne misli urejati zadev srednje Evrope brez držav Male antante ali proti njim, da pa hoče Francija na vsak način z.asigurati življenjazmožnost iu politično ter g<>-spodarsko neodvisnost Avstrije in Ogrske ter da hoče v tem smislu voditi svojo politiko v smislu četvernega sporazuma, ki ustvarja najugodnejšo atmosfero za medna rodno sodelovanje. Paul-Boncour, ki hoče »preurediti« Srednjo Evropo. Paul-Boncour ni Francija Nobenega dvoma ni, da italijansko časopisje stvar predstavlja precej drugače, nego se je v resnici vršila. Po naših dobrih informacijah ni verjetno, da bi se Francija kuj obvezala napram Mussoliniju ali katerikoli velesili četvernega sporazuma, kako naj bi se srednja Evropa organizirala, ako je ta problem sploh aktualen. Kakor smo že rekli, se s Paul Boiicourjein ne strinjajo njegovi kolegi in tako med poslanci levice, kakor med poslanci desnice ni nobenega razpoloženja, dn hi se načelo srednje-cvropsko vprašanje ne v italijanskem, nc v kakšnem drugem smislu. Francoski politiki niso samo proti italijanskem načrtu, ampak ne mnrnjo niti obnoviti Tardieujevega načrta in menijo, da l»o mogoče razgovarjati se o srednje-evropskem problemu, ako je to sploh potrebno, samo v popolnem sporazumu 7. zaveznicami Francije in 1 smislu njihovih interesov in pogledov. Nemčija - velika ječa Naval na socialdemokrate in katoliške politike - Msgr. Leicht zaprt Miinehen, 26. junija, tg. Bavarska politična policija je odredila, da se aretirajo vsi državni in deželni poslanci bavarske ljudske stranke in drugi važni funkcionarji te stranke, ki je blizu centrumu. Aretacije so se že izvršile po vsem Bavarskem. V Miinchenu so odpeljali v varnostni zapor voditelja stranke in bivšega državnega svetnika Schafferja, voditelja razpuščene brambne organizacije »Bayri-sche Wacht« viteza Lexa in generalnega tajnika stranke dr. Pfeiferja. Aretirani so bili tudi generalni tajnik krščansko-socialnega kmetskega društva dr. Hundhammer, deželni poslanec knez Wre-de in baron Hirsch von Planegg. Bavarski notranji minister Wagner je že včeraj zvečer na neki proslavi izjavil, da so časi za stranke popolnoma minuli. Dal bo zapreti vse narodne škodljivce, ki bi poskušali zopet ustvarjati stranko. Ne samo vsi voditelji eocialnih demokratov, temveč tudi odlični člani bavarske ljudske stranke so bili aretirani. V varnostni zapor so odpeljali bivšega voditelja bavarske ljudske stranke, prelata Leichta in vse občinske svetnike v Miinchenu, ki pripadajo bavarski ljudski stranki. Državna policija utemeljuje to s tem, da so se pri hišnih preiskavah v zadnjih doeh pri funkcionarjih bavarske ljudske stranke našli spisi, ki dokazujejo, da namerava politični katolicizem na vsak način sabotirati odredbe vlade. Prepovedane obrambne organizacije so se nelegalno vodile dalje. Širili so se tudi časopisi, ki so bili prepovedani. Dunajska vremenska napoved: Izpremenljivo oblačno, včasih solnčno vreme. V nekaterih krajih bo še deževalo. Nekoliko topleje. 2500 novih aretacii V Magdeburgu in okolici je bilo zaprtih nad 208 socialno-demokratskih funkcionarjev, med njimi tudi nekateri poslanci. Minister za propagando Gobbels je izjavil včeraj zvečer na shodu narodnih socialistov: »Stara garda narodnih socialistov« v Berlinu. Razen nas ne bo sploh nobene druge stranke in nobene druge organizacije več. Zakaj imamo delavsko stranko? Saj smo mi sami delavska stranka. Zakaj so potrebne nacionalistične etranke? Saj smo mi nacionalistična stranka. Narodno-socialistični pokret stoji na stališču totalnosti. Revolucijo bomo izvedli do konca. Pardona ne bomo dajali. Pariz, 26. junija. AA. Iz Berlina poročajo: V Senftenbergu so aretirali in odvedli v zaščitni za- por 265 komunističnih in socialističnih funkcionarjev. — V Magdeburgu so aretirali 200 socijalistič-nih prvakov. Nekatere med njimi so pozneje spet izpustili. — V Hamburgu je policija aretirala 28 komunistov, ki so imeli skriven sestanek. — V Spiri je policija aretirala več duhovnikov, a jih je pozneje spet izpustila, morali so pa podpisati izjavo, da ne bodo v cerkvi govorili o politiki. Berlin, 26. junija, tg. V Turingiji so aretirali več voditeljev Stahlhelma, tako v Eisenachu podpolkovnika Lindwurma, v Meiningu majorja Voig-ta, ker sla zasramovala državnega ministra Seld-teja, v Rudolfstadtu bivšega okrožnega voditelja Stahlhelma Schonheita, krajevnega voditelja Brett-manna in poslovodjo Griinberga. V Stuttgartu so aretirali pobočnika stahlhelmovskeđa voditelja na Wiirtenberškem radi žaljenja narodnih socialistov. — Aretacije socialno-demokratskih mandatarjev in funkcionarjev se nadaljujejo po vsej državi. V Wei-татји so aretirali bivšega ministra Friilicha in dva deželna poslanca. Nadaljne aretacije so se .izvršile v Frankfurtu a. M. in v Ratiboru, кјет so aretirali socialno-demokratskega svetnika Haukea s soprogo in tri tajnike stranke. O novih nalogah katolicizma „Za katoliške stranke, ki so otroci liberalne dobe, danes ni več prostora, a zato je prišel čas za hatoliško politiko v novem socialnem redu" Berlin, 20. junija. U.Na sinočnom ustanavljal-nein shodu nove Papenovo stranke »Križ in orel« sta bila navzoča tudi dva ministra, von Papen sam in prometni minister baron von Rolienharh. Državni podkancler jo držal daljši govor o umiranju liberalizma in o prehodu človeštva v nov družabni red. »Centrum je,< tako jo dejal, »že zdavnaj za- nje, da kljub dvotedenskemu potovanju v Ameriko niti francoski, niti italijanski, niti angleški državniki niso razumeli Roosevelta. Dokler so bili tam, so mislili, da so ga razumeli, tudi ko so se vrnili in kot božji sejalci dajali izjave na desno in na levo, so bili prepričani, da so ga razumeli, — toda sedaj, ko so se sestali v Londonu, ko so zvabili tja delegacije 66 držav, se jim je naenkrat posvetilo in so prišli do zaključka, da je Roosevelt misterijozen človek, da nihče ne ve, kaj dela in kaj hoče in da bo morala konferenca delo prekiniti — delegacije naj med tem ostanejo na svojem mestu, seveda — dokler se ne bo ugotovilo, kaj prav za prav namerava ta nesrečni, tajinslveni Roosevelt. Ali se bo napotilo novo poslanstvo evropskih državnikov in strokovnjakov v Ameriko izpraševat Roosevelta, ali bo Roosevelt poslal v London četo tolmačev za svojo politiko, to še ni jasno. Jasno je le, da konferenca ne more delati. Da bi se pa delegati med tem časom ne dolgočasili, je angleška vlada izvrstno poskrbela za zabavo. Banketi vsak dan, tako da je svetovno časopisje londonsko konferenco imenovalo »konferenco banketov«, sprejemi, pri katerih se odpirajo tudi najbolj zaključene hiše lordov iz West End*, izleti — saj so Brighton in Eastbourne blizu in podnebje je tam rajsko lepo — week-end izleti na fevdalna posestva Essexa, Sussexa ali celo dol v Wiltshire in v rajski Devon, ali pa kar doli ob Temzi do India docks. Med tem bo pa Roosevelt ja razodel svoje misli. Teater! Našminkani junaki, našemljeni igralci v krinkah in grotesknih oblekah, ki napravljajo vtis blagostanja v lažnjivili scenerijah. Patetično govoričenje, solospevi, izbruhi sentimentalnosti, vmes pa električna luč, in če potreba tudi očaru-joči bengalični ognji. Daleč proč pa je galerija, na galeriji pa narod. S solzami v očeh vpije svoje navdušenje doli proti odru, ker narod jc iskren. Ko bi pa stopil bliže, bi videl vso to šminko, te kulise, te umetne luči, ko bi spoznal režijo in one, ki za kulisami ustvarjajo prizore, ko bi spoznal pravo notranje razpoloženje udeležencev londonske konference, ko bi predvsem spoznal one, ki za kulisami svetovne revščine mrzlo zasledujejo svoje osebne koristi, galerijo pa mirijo s praznimi a ožarjenimi iluzijami, ne vemo, kaj bi ta dobri, iz dneva v dan varani narod W temu rekel ... In kaj bi storil, da bi bila londonska komedija zadnja te vrste v že predolgem nizu tragičnih povojnih dni... starola oblika demokracije, ki je otrok liberalne dobe. ICakor se liberalizem pretvarja v neko, danes še nejasno solidarično obliko bodočega družabnega roda, tako morajo tudi vsi otrori liberalizma, in med nje spadajo tudi vse dosedanje obliko političnih strank, izginiti in napraviti mesto novi demokraciji, ki si jo ho izoblikoval socialnejši družabni rod kot jo bil oni. ki pred nami umira.«: Von Papen jc nato kritiziral delovanje oontrn-ma in pristavil, »da je nemški katolicizem ml leta 1918 naprej zamudil nešteto sijajnih prilik nemško ustavno življenje preurediti tako, da bi odgovarjalo novim ohlikam socialnega življenja. Centrum tudi v ničomer ni pripravljal ta novi red. ki naj bi na socialnojši način rešil problem kapitala in dola. Če v smislu liberalnih demokratičnih formul danes ni več prostora za katoliško stranko, ima katoliška politika še vodno svoje mesto in svojo nalogo vršiti. Nemška narodna revolucija je v dnu krščanska protirevolucija proti boljševizmu in ima namen pripravljati nov, na pokllcno-stanov-skih temeljih sloneči družabni red, onega, ki ga jo centrum kot stranka liberalno dobe pozabil pripravljati. Res jo, da jo contrum izgubil svojo postojanko v državnem zboru. Toda to ni nikaka nosroča, ker sodaj jo prišel čas prave katoliške politike, ki bo šla t globino.« B. Jevtič se vrne Pariz, 26. junija, tg. Jufoslovanski zunanji minister Jevtič se je v ponedeljek «večer z Orient-ekspresom odpeljal v Beljpad Zveze z Rusijo Silna aktivnost Rusije ■ na vseh frontah Z Malo zvezo London, 26. junija, tg. V soboto je prišlo do «ostanka mod romunskim zunanjim ministrom Ti-tulescom in med Litvinovom. »Daily Herald« piše, da jo šlo pri tem za sklepanj« rneko-romunske pogodbe o nenapadanju. Kakor piše ta lkt, bi ie z zaključkom take pogodbe začeli doplomatski odnošaji meo energično napravil konec terorističnim dejanjem v Avstriji, ki jih počenjajo neodgovorni elementi v škodo avstrijskega narodnega gospodarstva in v škodo naroda samega. Radi neprestanih zločinov je tujski promet, ki je bil glavni vir dohodkov v Avstriji, padel skoro na ničlo. No samo notranjepolitični položaj, temveč tudi gospodarski intoresi Avstrije zahtevajo, da se s pomoč- I jo vojaške diktaturo napravi kortcc. terorizmu, ki ni nevaren samo režimu, temveč tudi samostojnosti Avstrije. Italija zapira hitlerjevce Dunaj, 26. junija. AA. Na Dunaju govore, da eo v Trbižu v Italiji nn avstrijski meji aretirali več nacijonalnih socijalistov. V pristojnih italijanskih krogih na Dunaju izjavljajo, da utegne biti ta vest verjetna, ter naglašajo v nasprotju z nekaterimi informacijami listov, zlasti madžarskih, da se italijanska politika nasproti Avstriji ni prav nič izpremenila in da obstoječi prijateljski odnošaji med obema državama izključujejo vsako inozemeko propagando proti Avstriji nn italijanskih tleh. Po drugi strani se doznavn iz poučenega vira, da je Italija iz lastnega nagiba in ne na intervencijo avstrijske vlade nastopila proti nemškim iu avstrijskim hitlcrjevccm v Trbižu. Londonska konferenca: Še do konca julija? London, 26. junija, ž. Danes se je pričel tretji teden svetovne gospodarske konference v Londonu. Delegati in politiki so ga krstili Moleyev teden, ker mnogo polagajo na pogajanja, ki jih bo vodil Moley. Tisk je zelo optimističen. »Daily Télégraphe je prepričan, da bo prišlo do ameriško-evropskega sodelovanja, ker si drugače 6ploh ni zamisliti pomiritev današnjega napetega položaja. Uradni krogi so mnenja, da bo morala Evropa pač il i za Ameriko, odkar je Roosevelt prevzel inicija-tivo za rešitev krize. Iolna bojev, težav in naporov — pa ga niso uklonila, Neupognjen nu duši in na telesu stoji danes pred nami, «len izmed redkih še živečih pobor-nikov katol. gibanja izza 1. 1890, veteran, ki ne nosi v sebi samo zgodovine davnih dni in ki jo Avtomobil povozil otroka Кгллј, 25. junija. Preteklo sobolo popoldne se je peljal z avtomobilom po savskem mostu Avstrijec Frischauer iz Leobna, ki se nahaja na Bledu kot letoviščar. Naenkrat mu je pred avtomobil skočila osemletna Slavka Šorn, hčerka krojaškega mojstra Šorna iz Savskega predmestja. Otrok je najbrž ušel z doma in hodil brez nadzorstva okrog. Slavka je, kakor imajo navado otroci, pa včasih tudi odrasli, tekla tik pred avtomobilom čez cesto Kakor pripovedujejo očividci, je Frischauer vozil zelo zmerno in jc tedaj več krivde na otroku. Slavka je prišla pod kolesa avtomobila in je lc čudno, da je sploh ostala živa. Dobila je nekaj hujših poškodb na obrazu in po glavi, po telesu pa Ic lažje udarce. Ponesrečeno deklico je pregledal in obvezal g. dr. Globočnik. ki je odredil, da %c otrok lahko zdravi doma. je sam, prod vsem v loški dolini, pomagal ustvarjati, ampak poln aktivnosti še danes v cerkvi in izven cerkve neumorno deluje za ljudstvo. To je gospod Peter llauptman, župnik na Dobrovi pri Ljubljani. Slavljenec se je rodil dne 27. junija 1864 na Vačah. Ko je bil posvečen v mašnika (26. jul. 1889), jc bil poslan kot kaplan v pomoč originalnemu vikarju Domiclju na težavni črnvrški župniji pri Idriji, nato pa nastavljen kot kaplan v Starem trgu pri Ložu (1903). Bil je ondi nato župni upravitelj do 1. 1912, ker se je takratna vlada (baron Ilein) protivila, da bi dobil župnijo. Po začasnem pokoju, ki ga je preživel v loški dolini (1912—1914), je dobil 1. 1914 župnijo na Dobrovi pri Ljubljani. Po vseh teh mestih je z močjo in globokim umevanjem deloval pri gospodarski, politični in kulturni organizaciji našega ljudstva. V Starem trgu je ustanovil Posojilnico in hranilnico, Konsumno društvo in tako dosegel gospodarsko osamo-svojenje loške doline; bil je poslanec oblastnega zastopstva in nekaj časa tudi oblastni odbornik, odbornik Kmetijske družbe itd. Edini oddih, ki si ga je privoščil — je bil lov, pogodil je tudi medveda! Gospod Peter — številni prijatelji in znanci ti kličejo: >Bog te ohrani še mnogo let v blaginjo Cerkve, svojih župljunov, našega ljudstva in v radost nam veeh!« Лla Jesenicah zopet redukcije Jesenice, 25. junija. Včeraj je nekaj, delavcev iz raznih obratov popolnoma nepričakovano prejelo od vodstva tovarne naslednja obvestila: N. N. Vsled pomanjkanja dela smo prisiljeni reducirati svoje obratovanje ter Vam vsled tega odpovedati z današnjim dnem službo. Vaše službeno razmerje preneha z 8. julijem 1933. 10. julija prejmete izplačilo in delavsko knjižico. Datum. Ravnateljstvo K. I. D. Govori se, da je gornja obvestila prejelo okrog 40 delavcev, vendar se pa točno še ne ve, kakšen obseg bodo redukcije zavzele. Nam se zdi, da so ti odpusti popolnoma odveč. Če že podjetje »res ne more« drugače naprej, naj si pomaga s skrajšanjem delovnega časa ali naj pa izmenoma daje posamezne skupine delavcev na dopust. Trda pot našega kmeta Videjn pr IKrškem, 26. junija. Danes takoj po 8 zjutraj so se zgrnili črni oblaki nad krškimi goricami in zadivjala je katastrofalna nevihta s točo, debelo kot oreh, in v komaj 5 minutah so bili uničeni vsi poljksi pridelki. Najbolj je prizadet jugozahodni del krške občine, Rake in Bučke. Žalosten je pogled razdejanja v vi. nogradih, kjer je toča zbila sadje do golega. V opustvošenih sadovnjakih je na debelo nastlano z listjem in vejevjem. Trava je vsa zvaljena. Posevki so po[>olnonin uničeni, tako da je ostala le na tleh zbita slama. Krompir, fižol in zelenjava ne bodo obrodili, ker so uničeni do tal. Kmetovalci, ki so še prizadeti od lanske sušo bili prisiljeni kupovati žito in slamo, bodo moraligladovati, če ne pride od kod izdatna pomoč »Vrtec« — »Angelčeki. Nekateri naročniki (pod skupnim zavitkom) so dobili »Vrtca« ali »Angelčka« preveč. Odvisnih izvodov ni treba pošiljati nazaj; razdelite jih pridnim in revnim otrokom. Kdor je še kaj dolžan t* liste, naj pošli» čimprej. — Upravnik Ljubljanske vesti t Pospešeno delo v Ljubljanici Ljubljana, 26. junija. Po mestu so se raznesle vesti, da so zaradi regulacijskih del v Ljubljanici v nevarnosti obrežni zidovi, ker bi se mogli pričeti udirati. Informirali smo se o tem pri »Ljubljanski gradbeni družbi.«, ki nam je dala naslednje pojasnilo: Zaradi izkopa je odtok vode večji in hitrejši in zato je protipritisk na obrežne zidove manjši. Ta protipritisk moramo zato sproti nadomeščati z be-toniranjem dna. Kakšna nevarnost pa je pri tem izključena. In ravno radi tega dela tako forsiramo, da sproti betoniramo dno. Naša dela, kakor znano, ovira slabo vreme, drugače bi z delom končali že v treh mesecih. Največja nerodnost pri regulaciji je pač deževje, ki smo ga v Ljubljani deležni skoraj vsak dan v plohah. V kratkem času padejo velike množine dežja in napolnijo velike odtočne kanale. Kanali imajo vsi tako zvane prelivne kamre, ki omogočajo zasilen odtok vode v strugo, kadar je kanal preveč poln. Taka prelivna kamra je tudi na levem bregu pod frančiškanskim trimostovjem (ob kavarni »Prešeren«). Kadarkoli se vlije ploha in se kanal ob levem bregu preveč napolni, udari voda skozi preliv-no kamro v strugo in zalije najglobokejši betoni-rani bazen, In po vsaki plohi moramo vodo sproti izčrpati po lesenih žlebovih tako daleč naprej po strugi, da sama naprej odteka. Zapreti pa teh kamer ne smemo, sicer bi kanali vode ne požirali in bi nastajale povodnji po cestah in po kleteh. Seveda nam pri tem črpanju voda zalije tudi izkopane jame v strugi. Najhujša je pač zamuda, Ici pri vsem tem nastane, Ako ne bo dežja, bomo s črpanjem do jutri gotovi, nakar pričnemo takoj z normalnim pospešenim delom. Diplomski učiteljski izpiti v Ljubljani Diplomski učiteljski izpiti so se na drž. učiteljski šoli začeli 2. junija ter so trajali izuzemši nedelje in praznike ueprekidno do 26. junija t. 1. K izpitu se je priglasilo 36 kandidatov in 81 kandidatk, ki so letos dovršili V. razred na zavodu ter 4 kandidatke, ki so polagale diplomski izpit drugič, 1 kontraktualni učitelj ter 4 kontraktualne učiteljice. Učiteljski diplomski lizpit so položili in postali usposobljeni za učiteljski poklic na narodnih šolah sledeči pripravniki: Beljan Marija, Čermelj Lidvina, Erbežnik Frančiška, Ferjan Milena, Gaber Breda, Gajser Bogovoljka, Germek Nada, Goričar Draga, Gruden Marija, Hafner Marija, Jeras Frančiška, Juršič Hedvika, Kavčič Ivana, Klemenčič Bogdana. Križ-man Ana, Leskovic Ana, Lovše Majda, Makuc Bogdana, Malec Albina, Možina Bogomila, Ozvald Dragica, Pintar Rozalija, Plavšak Vera, Robida Marija, Rozman Angela, Senekovič Andreja, Slapar Vera, Šemrov Ana, Steblaj Majda, Trupej Angela, Učakar Hedvika, Ukmar Silva, Vesel Marija, Zadel Leopoldina, Bartol Ivana, Bauer Marija, Gaj-Sek Ema, Gerželj Jožefa, Ilrovat Hermina.Ivanec Ana, Jamnik Ivana. Jerina Marija, Jurko Zlata, Kariž Olga, Kink Frančiška, Klemenčič Aurelija, Koman Marija, Lampret Zorana, Levstik Vida, Marin Alojzija, Meteljko Olga, Mitterhammer Ilza, Pr. havc Julijana, Puc Marija, Rozin-Tomše Rozina, Seiko Dahiela, Slapar Štefanija, Smolnikar Leopoldina, šerko Milena, Štrubelj Albina, Štuhec Pavla, Švigelj Ladislava, Tancig Vlasta, Turk Pavla, Učakar Vida. Velikonja Marija, Višner Ana, Zamuda Ljudmila. — Berčič Andrej, Blažič Andrej, Božiček Edmund, Brenk Franc, Buda Stanislav, Jagodic Adalbert. Kastelic Slavko, Korošec Drago, Ivošmerl Drago, Krašnja Ivan. Kugler Mirko, Ku-Strin Stanko, Lokovšek Ivan, Mivšek Viktor, Oman Ivan, Porenla Stanislav, Primožič Rudolf, Rebernik Drago, Serajnik Beno, Slapar Nikolaj, Soklič Ivan, šašek Alojzij, Šubert Alojzij, Zaje Drago in kon-trakt. učitelji (-ce): Germek Solza Marija, Zuzala Pavla. Majnik Anton. Popravne izpite ima: 12 kandidatov in 15 kan-didatinj; za eno leto odklonjeni: 2 kandidatinji in 2-kontrakt. učiteljici. Diplomski izpiti na Tehnični sred. šoli v Ljubljani so bili zaključeni 21. junija. Kot odposlanec g. ministra trgovine in industrije je izpraševalnemu odboru predsedoval g. ing. Alojzij Hrovat, univ. profesor v Ljubljani. Na Arhitektonsko-gradbenem odseku je opravljalo izpit devet kandidatov. Izpit so uspešno opravili kandidatje: Bučar Adoll Gradischnigg Erik. Mlinarič Ivan (prav dobro), Mrše Anton, Schrimpf Edvard; za tri mescce je bil odklonjen 1 kandidat, za šest mesecev 1 kandidat, za leto dni 2 kandidata. Na Strojnem odseku je opravljalo izpit 26 kandidatov. Izpit so uspešno opravili kandidatje: Er-vin Amon, Ažman Dragotin, Bajec Viktor, Berton-celj Oskar, Bizjak Karel, Čepin Jožef, Divjak Branko, Drobinc Emerik, Jan Jožef, Kefer Djuro, Ko-čevar Frančišek, Korošec Vladimir, Kraigher Danilo, Lavrenčič Marjan, Nastran Viljem, Petkovšek Nikolaj, Prassel Edvard, Sindik Josip, Stojan Martin, Učakar Božidar, Vrečko Franc; za tri mesece Kulturni obzornik „Jim in Ji II" in début V novo uprizorjeni opereti :,Tim in Jilk je z manjšo vlogo Robbija, sina lady Lancasterove, pokazal svoje igralske in pevske sposobnosti mladi débutant, Boris Pjlat. — Prav dobro razumemo ambicijo mladega človeka in njegovo hrepenenje po vidnem uveljavljanju, in mu radi tega opro-ščamo. Težko je pa razumeti početje opernega ravnatelja in dopuščanje tega od strani upravnika. Ravnatelju spričo njegovih sposobnosti pač ne moremo pripisovati, da bi vsaj pri skušnji ne ugotovil, da mladi kandidat odra nima niti glasovno niti igralsko potrebnih sposobnosti. Čemu :edaj dopušča tako nastopanje in zavaja na eni strani mladost v neutemeljene niade, na drugi strani pa ponižuje še bolj že itak ponižano odrsko mietnost in njene poštene delavce ter krati občinstvu njegovo pravico do dostojnih predstav? V . U. Umetnostni dom v Zagrebu. Na občnem zboru Hrvatskega društva umetnosti »Strossmayer« je naznanil dr. Rittig, da je društvo po intencijah velikega Strossmayerja in Račkega (ki sta delovala z vsemi močmi za propagando umetnosti in pomoč hrv. umetnikom) končno uredilo zasnovo glede »Doma slikarske umetnosti«; v družbi z odborom za postavitev spomenika kralju Petni Vel. Osvoboditelju bodo s skupnim fondom postavili na trgu kralja Petra pred poslopjem Jugosl. akademije znanosti in umetnosti Umetnosrtni dom, ki bo 6edež Hrv. društva umelnosti: tu bodo prostori za umetn. razstave, nimetn. predavanja, kakor tudi umetnike same vseh strok in smeri, kjer se bodo sestajali za uresničitev umetnostnih stanovskih in strokovnih interesov. — Poleg tega velikega načrta, ki bo v bližnji bodočnosti realiziran, je prišel odbor tudi do sklepa, da »e oemije v Zagrebu po zgledu Ljubljane in Splita tudi moderna galerija slik, ki bo dobila prostore v SeljaSkem domu. Kdaj pa bo prišel Zagreb do narodne galerije kakor je elovenska, pe ni kajpada nihče sprožil vprašanja.., so bili odklonjeni 4 kandidatje, za šest mesecev 1 kandidat. Na Elektrotehniškem odseku je opravljalo izpit 18 kandidatov. Izpit so uspešno opravili kandidatje: Burgar Jožef, Holj Franjo, Jerčin Friderik, Lorenzutti Drago, Pavlic Miroslav, Pcsocky Valentin, Poženel Anton, Vajda Ivan, Vlček Jiri, Žnidar Rihard, Žorga Rudolf; za tri mesece je bil odklonjen 1 kandidat, za šest mesecev 2 kandidata, za leto dni 4 kandidatje. Na Geometrskem odseku sta opravila izpit uspešno dva kandidata: Mlekusch Andrej, Nadlcr Ivan. Kai bo danes ? Drama: »Celjski grofje«. Izven. Znižane cene. Opora: »Turandot«. Gostuje ga. Zinka Vilfan-Kunčeva. Red C. Kino Kodeljevo. Ob 20.30: .Jezdeci rumene ka-dulje« (George O'Brien). Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1 ; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Kmet, Dunajska c. 41. K Slamiču vsi brez razlike radi se obračamo. Tam so porcije velike in pa malo plačamo. © Prihod ameriških rojakov. Kakor je že poročal »Ponedeljski Slovenec«, je prišlo v nedeljo dopoldne ob 9 v Ljubljano 30 Slovencev iz Zedinje-nih držav. Na kolodvoru so jim tukajšnje organizacije pripravile lep sprejem. Izlet je organiziral g. Avgust Kolander iz Clevelanda, rojaki pa so potovali s parnikom »Ile de France«, ki je last »French Line«. Potovali so čez ocean samo pet dni. Med došlimi rojaki ,_' * .. » ч -.1 " 1 v Ljubljano, " pa je prišlo na obisk v do- movino. 0 Člane »Svete vojske« vabim k pogrebu pokojnega podpredsednika g. Rudolfa Strnada danes ob 14.30 iz splošne bolnišnice. Tajnik. 0 Jugoslovansko-češkoslovaška liga javlja, da prispe danes ob 8 zjutraj v Ljubljano brnska liga s 100 člani in prosi svoje člane, predvsem odbornike, da bi se udeležili sprejema. Priporočena peč ^—so tutz © Naval bolnikov. Lani vse leto ni doseglo število bolnikov, ki so bili sprejeti v ljubljansko bolnišnico, 20,000. Kakor pa kaže, bo letos to število znatno prekoračeno. Do včeraj, ko torej niti polovica leta še ni minila, je bilo sprejetih v bolnišnico 10.300 bolnikov. Vzrok velikemu navalu je, da ljudje dosfi raje hodijo v ljubljansko bolnišnico kakor pa v manjše bolnišnice na deželi in kar je najbolj čudno, da tudi podeželski zdravniki sami raje pošiljajo bolnike v oddaljeno ljubljansko bolnišnico kakor pa v bližnje. 0 Spccialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. © Parna in vročo zračna kopel 0UZD je od 27. t. m. odprta samo dvakrat tedensko in sicer ob sredah za ženske, ob sobotah za moške. Kadne in pršne kopeli so odprte vsak dan, razen ponedeljkov za moške in za ženske. Ob delavnikih od 8—19, ob nedeljah in praznikih pa od 8—12. © Popravni izpiti. S 3. julijem se otvori privatni učni tečaj za dijake, ki imajo popravljalne izpite. Tečaj bo trajal od 3. julija do 25. avgusta in sicer vsak predmet po 6 ur tedensko. Poučevali bodo sami izkušeni strokovni profesorji. Vpisovalo se bo od 27. junija do 3. juljja, dnevno od 9—12 in od 14—16 in sicer iz uslužnosti pri g. Marinšku, šolskem slugi na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici in pri g. Bombaču, šolskem slugi na II. drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti ali pa v Vod-matski ulici 14. Istotam se dobe tudi vse podrobne informacije. Celje & Sodniški izpit je napravil v petek, dne 23, junija pri apelacijskem sodišču v Ljubljani s prav dobrim uspehom g. Viktor Svetel, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju. Iskreno čestitamo! t 0 Zaključni izpit na dvorazredni trgovski Joli v Celju. Pri poročilu v nedeljski številki o zaključnem izpitu na dvorazredni trgovski šoli v Celju je pomotoma izpadlo da je gdč. Tomašič Mira napravila izpit s prav dobrim uspehom. -©■ Pevska vaja Cerkvenega pevskega zbora bo danes ob običajni uri za mešani zbor. Udeležba točna in obvezna! & Bik je zabodel okrog 60 let starega delavca Ivana Zebiča iz okolice Sv. Jurija ob j. ž. v soboto popoldne. Zebiča so takoj prepeljali v celjsko javno bolnišnico. Umrl je v nedeljo v bolnišnici. JSr Izgube. Dne 24. t. m. je bilo v popoldanskih urah okrog 5 v Gosposki ulici najdenih 300 dinarjev. Vpraša se na predstojništvu mestne policije. •©• Za avtobusni izlet v Logarsko dolino sprejema SPD Celje, Prešernova ulica 6, dvorišče, obvezne prijave najpozneje do 28. t. m, do pol 13 ure. Cena vožnji tja in nazaj 55 Din, Odhod izpred hotela Skoberne v sredo 28. t. m. točno ob pol 7 zvečer. Povratek iz Logarske doline dne 29. t. m. zvečer, <2t Sport v nedeljo. V nedeljo sta sc vršili v Celju dve prvenstveni nogometni tekmi. Dopoldan se je vršila prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Olimp, ki je končala z rezultatom 3 : 0 (0 : 0). Ob tej priliki se je moštvo Jugoslavije dobro postavilo. — Popoldne pa se je vršila prvenstvena nogometna tekma med SK Celje in SK Atletik na mesto jesenske prvenstvene tekme, ki jo je bil razveljavil podsavez. Tekma jc končala z rezultatom 5 : 2 (1 : 2) za Celje. S tem je SK Celje postalo prvak celjskega okrožja in eioer Z vsemi 20 dosegljivimi točkami. Mariborske vesti: Kako so se odločili abiturijenti Maribor, 20. junija. Dobro stotino akademskega naraščaja so dali letos mariborski srednješolski zavodi, prvenstveno eeveda klasična in realna gimnazija. Najrazličnejšo poklice si izbirajo letošnji maturanti obeh imenovanih zavodov, v pretežni večini se nameravajo posvetiti univerzitetnim študijem. Prcdnjači med vsemi akademskimi poklici pravoznanstvo, zn katerega se je namenilo 24 maturantov, 13 iz realne in ti iz klasične gimnazije. Sledijo si z enakim številom filozofija, tehnika in medicina. Za vsako panogo se je. odločilo po 18 abiturientov in sicer zn filozofijo 6 z realne in 12 s klasične gimnazije, za tehniko 14 z realne in 4 iz klasične, zn medicino pa 5 z realne in 13 s klasične gimnazije. Bogoslovje je zastopano na sledečem mestu in sicer se je odločilo za ta poklic 10 abiturientov s klasične gimnazije. Med akademskimi poklici si slede potem: narodno gospodarstvo in agronomija skupno 10 in sicer 5 z realne in 5 s klasične gimnazije, veterinarstvo 8, po 4 iz realne □ Učni uspehi mariborskih' srednjih šol so letos v splošnem povoljni. Na humanistični gimnaziji je bilo koncem letu 709 gojencev (580 fantov in 129 deklet). Izdelalo je razrede 467 učencev, od tega 109 z odliko, 220 z prav dobrim uspehom in 138 z dobrini uspehom. Ponavljalni izpit jih ima 154, 53 pa jin je padlo, popolnoma zavrnjenih pa je bilo 11. — Na realni gimnaziji so imeli 1215 učencev (771 fantov in 444 deklet). Izdelalo je 736 gojencev in sicer 112 z odliko, 437 z prav dobrim uspehom, in 304 z dobrim uspehom, 270 gojencev ima ponavljalni izpit. 118 bo moralo ponavljati razrede, 32 pa jih je popolnoma izločenih iz srednje šole. Na državni učiteljski šoli jc bilo koncem leta 421 gojencev in sicer 155 uciteljiščnikov in 266 gojenk. Z odliko jih jc dovršilo razred 19 (4 gojenci, 15 gojenk), s prav dobrim uspehom 187 (48—139), z dobrim 128 (54—74), skupno je toraj izdelalo 334 (106—228). Popravne izpite jih ima 62. razredni izpit 4, ponavljati jih mora 19, pravo šolanja pa sta izgubila dva. — Zelo ugoodno se je zaključilo leto na zasebnem učiteljišču šolskih sester. Gojenk je bilo 110, od tega so izdelale 102 in sicer: 13 odlično, 79 prav dobro, 19 dobro. Popravni izpit jih ima 6, ponavljati morata 2. — Trgovsko akademijo jc obiskovalo 124 učencev (50 dečkov, 74 deklic). Izdelalo je 75 in sicer z odliko 4, prav dobro 15, dobro 44 in zadostno 12. Nezadostno jih ima 17, ponavljati pa mora razrede 28 gojencev. П Zaključni izpiti na drž. trg. akademiji v Mariboru so se vršili od 12. do 24. junija pod predsedstvom ravnatelja M. Dolenca. Izpit so napravili z odliko: Vanda Lašič, Hilda Lobe, Olga Makuc. Rado šoštarič. Potem še: Boris Globočnik, Rija Jutraš, Marija Kožuh, Krista Pitsch, Maks Žitnik, Anica Delakorda, Valpurga Donko, Elizabeta Dreu, Anica^ Klemenčič, Albert Murko, Orlanda Sosič, Štefanija Wolaj, Marta Gerbič, Vladimir Pušnik, Štefanija šker-janc. Trije kandidati so bili odklonjeni za tri mesece. □ Vcržejci so polagali izpiite. Med priva-tisti, ki so koncem preteklega tedna polagali izpite na tukajšnji klasični çiinnaziji, je bila cela vrsta gojencev zasebne gimnazije oo. sale-zijancev iz Veržeja. Sprejemni izpit za I. razr. je napravilo 6 novincev, izpit preko 1. razreda 8, za II. razred 11. za III. 7, za IV. in malo maturo 3 in za V. razred 4 gojenci. Izpite so prestali vsi. □ Rcdivivus... Prof. Herccle se je vrnil; bil je odsoten eamo od četrtka popoldne pa do petka do 22. ure na izletu v Dravski dolini. Njegova kuharica je v skrbeh, da se ni gospodu profesorju kaj zgodilo, zadevo takoj prijavila policiji. Stvar jc sedaj pojasnjena. □ Umetniška in zgodovinska ocena gradu. V nedeljo sta si ogledala na željo mestne občine mariborski grad dva naša priznana strokovnjaka, vseuč. profesorja in arhitekt dr. Plečnik ter konservator dr. Štele. Ocenjevala sta poslopje z umetniškega, stavbeno-tehničnega in zgodovinskega stališča. Svoje mnenje bodeta podala pismeno. □ se mariborski grad. Še ta teden bo občinska seja ter se bo razpravljalo zopet vprašanje nakupa mariborskega gradu lia podlagi podatkov ocenitvene komisije, ki si je ogledala grad preteklo soboto ter na podlagi mnenj naših stavbenih in umetniških strokovnjakov. Poleg tega bo najbrže na tej seji oddano tudi mesto obrtnega referenta. □ Iz sodne službe. Višji državni pravdnik dr. Ivan Jančič je nastopil svoj redni letni dopust. □ Poročili so se zadnje dni v Mariboru: Cehtel Martin, kmečki sin, in šturm Pavla, kmečka hči od šmartna na Pohorju. — Lubej Jožef, podpreglednik finančne kontrole, in Že-leznik Jožefa, kmečka hči iz Rajhenburga. — Obrovnik Avguštin, čevljar in Knupleš Marija, zasebnica, — Vcrglez Viktor, trgovski nastav-Ijenee iz Studencev in Lubicvski Marija, kro-jačica. Mladim parom želimo obilo sreče in blagoslova. □ Promenadni koncert v parku bo na Vi- dovdan, dne 28. t. m. od 11. do 12. ure. Igra vojaška godba. □ Rogovileži na unionski verandi so nekaj večerov mirovali na pritisk javnosti in prebivalstva v okolici ter odločbe policijskega pred-stojni'štvo. Zadnje večere pa zopet po nepotrebnem vpijo in žvižgajo. Policijska oblast bi morala pojačiti število elužbujočih stražnikov, ki naj vsakega razgrajalca enostavno odstranijo. Prebivalstvo iz okoliških ulic sc upravičeno pri-tožu.TJ, saj odmeva to huronsko dretje tja do Tomšičevega drevoreda. Tudi naj se opuščajo razne revanžne rokoborbe, ker dajejo razburljivim elementom šc več prilike za »udejstvovanje«. V soboto zvečer je češki lev Mrna učinkovito položil Romuna Angelesca, Madjar Bog-licr pa Jugoslovana Milcusniča, dočim je borba med Poljakom Orszowskym in Nemcem Schwnrzbauerjcm ostala neodločena. V nedeljo zvečer je Francoz Chatclieau nadvladal Ncmca Scluvarzbaucrja, Romun Angclescu je z dvojnim nelsonom u žugal Rusa Girilova, dočim je spoprijem med črncem. Toni Saycrjem in Ma-djarom Bogncrjcm oetal neodločen. □ Zamotana zadevščinn. Mariborska policija ima posla sedaj z zan otano zadevo. Iz Belgrada so ji poslali po odgonu Katico K., ki se je že pred leti izselila iz Ma riba ter se v Belgradu poročila. Po možu jc pristojna v Belgrad. Ker pa sc je nedavno ločila od moža, jo jc tamošnja varnostna oblast enostavno izgnala v Maribor, češ, da je r ločitvijo prenehala tudi ' pristojnost. Ker jc sedaj to žc ponoven sličen in 4 iz klasične, nato pa farmacija in telovadba, ki se tudi štejeta med akademske poklice: farmacija 2 (eden s klasične, eden z realne) in telovadba 2 iz klasične gimnazije. Za študij glasbe se je odločil eden absolvent klasične gimnazije. — Med neakademskimi poklici so se odločili za državno službo 4 iz realne, za železniško skupno 5 in sicer 3 z realne in 2 iz klasične, za vojaščino pa 3 (eden e klasične in 2 z realne gimnazije). Po veliki večini se obrača naš inteligenčni naraščaj, kakor je iz gornjega razvidno, še vedno v smeri akademskih poklicev, ki so že deloma preobremenjeni. Ni še prodrla med našo mladino praktična smer. Imamo še celo vrsto panog v našem gospodarstvu, ki čakajo na domač inteligenčni naraščaj. Omenjamo tu samo tekstilno industrijo, kjer je večina tehničnega oeobja inozemskega porekla. Za dosego takih služb je potrebna gotova stopnja izobrazbe in praktično delo in prav bi bilo, če bi naša mlada inteligenca pokazala tudi za take poklice več smisla. slučajo, se je razvnela radi vprašanja pristojnosti ločenih žen v naših upravnih krogih huda razprava, ki je že prešla tudi v višje instance, ki naj izrečejo končnoveljavno tolmačenje predmetnega zakona. □ Strah dravskih lovišč pred sodniki. Pred senatom treh se je zagovarjal te dni »strah obdravskih lovišč«, kakor so ga krstili njih zakupniki, 29 letni Ludvig Plomberger iz Sokol lin Dravskem polju. Obtožen jc bil, da jc v družbi tovarišev vlomil v skladišče mariborske tvrdke »Eksploziva« ter odnesel večjo količino dinamita in drugih eksplozivnih snovi. Poleg tega je bil obtožen, da je namenoma ubil dragega lovskega psa predsednika mariborskega lovskega društva ravnatelju Bogdana Pogačnika ter divjega lova v revirjih zakupnikov Scher-bauma in Pogačnika. Plomberger je bil obsojen na poldrugo leto težke ječe. Njegova pomagača pri vlomu v skladišče Pulko in Kolil sta dobila 4 in 3 mesece strogega zapora. Ptur Požari brez konca. V Ilodošah pri Slovenji vasi je izbruhnil požar in zajel stanovanjsko hišo posestnika Jurija Erlača, ki je zgorela do tal. Obleko in pohištvo so rešili, škoda znaša nad 20.000 dinarjev in je le do polovice krita z zavarovalnino. Vzrok požara je pokvarjen dimnik. — V soboto ponoči pa je izbruhnil jxrzar pri posestniku Ribiču na Grajenščaku v vurberški občini. Ogenj se je razširil s 'ako naglico, da niso v spanju nahajajoči se ljudje mogli rešiti niti obleke niti pohištva; rešili so si komaj življenje. Stanovanjsko poslopje je zgorelo do tal. Skoda in vzrok požara še nista ugotovljena. Nezgode pri košnji. V bolnišnico so prepeljali Jožefa Čelm, posestnika iz Žabjaka, ter 12 letnega Jožefa Potničko iz Domove z nevarnimi poškodbami na nogah, ki sta jih zadobila pri košnji. Nočno lekarniško službo do 1. julija vrši lekarna »Pri Zamorcuc, mag. Molitor. iit:. Ruše Krajevna protituberkulozna liga je na svojem občnem zboru podala navzočim verno sliko svojega delovamja v preteklem letu. Z ozirom na to, da so delavci večinoma člani bolniške blagajne, je liga prepustila oskrbo odraslih bolnikov blagajni ki ima več sredstev na razpolago kakor liga, in je omejila svoje delo na mladino, Boleh-nim in slabotnim otrokom je dajala od meseca decembra do konca šolskega leta v stari in novi šoli vsaki dan toplo mleko in kruh. Razdelila je tekom lanskega leta 1660 litrov mleka, 5217 že-melj in 268 velikih štruc kruha. Če računamo, da se razdeli liter mleka med 5 do 6 otrok, potem lahko rečemo, da je liga lansko leto razdelila 9160 porcij mieka in kruha med otroke. Stroški zanje so znašali 7200 Din. Liga izpolni samo prijetno dolžnost, če se v imenu obdarovanih otrok iskreno zahvaljuje vsem svojim članom in podpornikom, v prvi vrsti velecenjenemu ravnateljstvu tvornice za dušik, ki ji je naklonilo izdaten dar 3000 Dim, potem ruški občini in ruški posojilnici za razveseljive prispevke, pa tudi vsem dobrotnikom mladine in članom, ki so rade volje prispevali v denarju in blagu. Le s krepko pomočjo blagih dobrotnikov je mogla liga izvršiti svojo nalogo. Beda je še vedno velika. Zato prosi liga vse. naj ji ostanejo zvesti tudi v novem letu. Gre za našo bodočnost, za našo mladino, za naš rod! Trbovlie Vidovdanska prireditev bo v Društvenem domu na praznik sv. Petra in Pavla ob pol 4 popoldne. Spored je pester. Pridite! Zadeva Zadružne elektrarne — za novega načelnika je bil izvoljen šol. upravitelj gosp. Plavšak Robert. Sklenilo se je, da bo to častna služba brez nagrade. Zadnji čas se izgubi nenavadno veliko toka, kar 17% celokupne porabe. Radi tega se bodo ponovno preiskale električne napeljave in števci. Nabori sc bodo vršili v Trbovljah na praznik sv. Petra in Pavla 29. in 30. junija in I. julija. Te dni je tudi prepovedano dajati nabornikom opojne pijače. Za zamudnike bodo naknadni nabori v Celju 5. avgusta dop. SlovenjfSradec Župnik g. Franc Trcibcr Г0 letnik. G. Fr, Trcibcr, župnik v šmiklavžu pri Slovenjgradcu, jc v četrtek, dne 22. t. m. praznoval svoj 70. rojstni dan. Kakor je g. župnik ponižen in skromen y svojem življenju, tnko ekromno jc slavil svoj rojstni jubilej v ožjem krogu svojih stanovskih tovarišev. Blagemu duhovniku, Koroško-slovcnskemu narodnemu trpinu, srčno želiimo ne samo, da bi dočakal svojo zlato mašo, katero naj bi služil 1. 1935, ampak, da bi ga Bog ohranil zdravega in čilega do skrajnih mej človeškega življenja. Zaključek 3 mesečnega gospodinjskega tečaja, ki se vrši v šmartnem pri Slovcnjgrudcu že od I. aprila t. 1. dalje, bo v nedeljo 25. t. m. ob 3 popoldne. Tečaj obiskuje 25 kmečkih deklet. Pri zaključku sc bodo vršili tudi izpiti, da bodo dekleta pokazala svoje znanje. Poizvedovanj» Klobuk jc bil najden od Dobruše do Skaručn«. Dobi se v Dobruši št. 5. Najdena je bila v cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani večja svota denarja. Kdor je denar izgubil, naj se zglasi v zakristiji. slavnost na Homcu Kamnik, 26. junija. Lep primer požrtvovalne delavnosti, s katero naše ljudstvo ustanavlja in podpira gasilna društva, nam kaže gasilno društvo na Homcu pri Kamniku. Ustanovljeno je bilo šele v letu 1929, 18 tet robije zaradi umora Celje, 26. junija. Danes se je vršila pred petčlanskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča razprava proti Go-šeku Jožefu zaradi umora in poizkušenega umora. Državno tožilstvo v Celju je proti Gošeku Jožefu, rojenemu 1. 1909. v Šedunu, pristojnemu v Senovo, vložilo pri okrožnem sodišču v Celju obtožbo, da je dne 20. maja 1933 v Dcvškem 1. z dvakratnim strelom iz samokresa po zrelem preudarku usmrtil Sevšek Marijo in 2. ob isti priliki s ponovnim strelom iz samokresa izvršitev naklepinega dejanja začel, a ga ni dovršil s tem, da je sprožil naravnost proti prsim Sevška Alojzija. • Obtožba navaja, da obtoženec priznava, da je streljal okrog poldne dne 20. maja t. 1. na oba zakonca Sevška, taji pa usmrtilni naklep, tTdeč, da je ta dan zjutraj šel v vinograd k Hlastanu Valentinu, s katerim sta spila dva litra rdečega vina, vsak do polovice, nakar se je ob pol 10 vrnil domov in delal do 11 v svoji mizarski delavnici. Potem je šel k svojemu sosedu k Sevšku Alojziju, a je našel v sobi le njegovç ženo Sevšek Marijo, ki je sedela pri mizi. Vprašal jo je, zakaj ga je ovadila na okrajnem načelstvu radi točenja neprijavljenega vina in zaradi izvrševanja neprijavljene mizarske obrti. Odgovorila mu je, da je storila to zato, ker je o veliki noči on ovadil orožnikom njenega moža zaradi suma tatvine mesa. V nadaljnjem prepiru je stopil v sobo tudi Sevšek Alojzij in ga takoj pograbil za vrat ter £a vrgel v vrata, ki so se razbila. Ko sta ee ga dejamcku tulita oba Sevška, ee jc on komaj osvobodil obeh in skočil v vežo, za njim pa Sevšek Marija; obdolženec je v tem hipu potegnil iz žepa svoj samokres ter oddal prvi strel nanjo in jo pogodil tako, da je takoj padla na tla. Sevšek Alojzij, ki je stal med podbojih sobnih vrat, je pri tem skočil nazaj v sobo in se skril za vrata, obdolženec pa je stopil na prag in še vanj ustrelil, nato fvft hotel oditi skozi vežo na prosto, a je moral mimo na tleh ležeče Sevšek Marije, v katero je ie Cnkrat ustrelil. Pri današnji razpravi pred 5 člalnskim senatom je obtoženec skesano priznal dejanje in se zagovarjal z vinjenostjo in razburjenjem vsled prepirov in ovadbe, ki so jo Sevškovi vložili proti njemu ter da ga je Sevšek prijel za vrat ter ga vrgel proti vratom. Občina popisuje Gošeka kot mirnega moža, ki je na dobrem glasu. Gošek je bil za oba zločina obsojen na 18 let robije. PRI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA PRI STARIH OSEBAH. Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo: dajte si masirati telo s preparatom »ALGA« zvečer predno greste k počitku, in zjutraj predno vstanetc. Zvečer po masaži Vam bo telo lahko, deležni boste globokega spanja, po katerem se bosto odpočili in so okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, boste imeli ude gibčne, hojo lahko, telo bo kot prerojeno, občutili boste novo svežost, vedrost in življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—.' Koledar Torëk, 27. junija: Hema (Ema), vdova; Ladi. slav, kralj. Novi grobovi "J" Ivan Rojina. V Spodnji Šiški je v nedeljo po dolgi in mučni bolezni umrl g. Ivan Rojina, posestnik in bivši kleparski mojster. Blagi pokojnik ie v mladih letih mnogo potoval po svetu, kjer se ie izpopolnil v svoji obrti. Ko se je vrnil v domovino, se je osamosvojil in svojo obrt dvignil na visoko stopnjo. Pozneje je ustanovil tudi pogrebni zavod za Spodnjo Šiško in ljubljansko okolico, ki ga je vodil, dokler ni ljubljanska mestna občina ustanovila mestni pogrebni zavod in zato odkupila vse druge pogrebne zavode. Posebno velike zasluge si je pridobil za gasilstvo in bil dolgo vrsto let aačelnik gasilnega društva v šiški. V priznanje zaslug za gasilstvo je bil odlikovan s srebrno kolajno, ljubljanski občinski svet ga je pa pretekli petek, ko je blagi pokojnik ležal že na smrtni postelji, imenoval za ljubljanskega meščana. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel + Viktor Kalan, posestnik in gostilničar na Poljanski cesti v Ljubljani, je preteklo nedeljo po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne. Bog mu daj večni mir in pokoj! Žalujočim naše sožalje! ■j" Emca Kovač, roj. Žuraj, soproga tenorista kr. opere v. p. g. Leopolda Kovača, je po dolgem trpljenju včeraj zjutraj izdihnila svojo dušo. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu g. soprogu in hčerki naše globoko sožalje! -j- Matilda Schott. V Ljubljani jc preteklo nedeljo mirno v Gospodu zaspala gdčna Matilda Schott, učiteljica v pokoju. Pogreb bo danes ob 6 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice — Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje) pa si je že v poldrugem letu svojega delovanja nabavilo novo motorno brizgalno. Pod vodstvom svojega vnetega in požrtvovalnega načelnika bivšega župana Gregorja Repanška jo pričelo zbirati nova sredstva za zidavo lastnega doma. Gasilci so se udejstvovali tudi na prosvetnem polju in s prirejanjem iger večali svoj fond za dom. Letos v maju so že postavili temelje novemu domu in v kratkem je bila lepa stavba pod streho. Zemljišče je prepustil društvu načelnik g, Repanšek, člani in podporniki društva pa so radi s kuluikam pomagali pri delu. Novi dasilni dom etoji tik ob cesti, skoraj na križišču cest Kamnik— Ljubljana in Mengeš—Radomlje in je prav lepa stavba. K otvoritvi in blagoslovitvi doma, ki je bila to nedeljo popoldne, se je zbralo izredno veliko Število gasilcev vseh okoliških društev in občinstva iz bližnje in daljnje okolice. Po litanijah, katerih so se udeležili vsi gasilci, se je formiral proti gasilnemu domu dolg sprevod, v katerem so korakale narodne noše, mengeška godba pod vodstvom kapelniika g. Liparja in okrog 120 uniformiranih gasilcev z župnim praporom — s praporom gasil, društva iz Komende. Slovesnost blagoslovitve doma je otvoril pevski zbor, po pozdravu župana g. Petra Pirca in načelnika gosp. Gregorja Repanška je domači župnik g. Fran Go-vekar blagoslovil dom. Knimovala «tn gospa Frančiška in g. Janez Koželj. Po slovesnosti se je razvila na Repanškovem vrtu ob gasilnem domu prisrčna zabava. Homški gasilci in njihov agilni načelnik pa zaslužijo za svoje vnelo delo največje priznanje! Avstrija zemlja lepote in nizkih cen Vas vabi! Zgodovinska mesta / Sredogorje in planine / Obaina kopališča / Zdravilni vrelci / Termalna kopališča / Žične železnice Izvanredni popusti na vožnji! INFORMACIJE: a v lugoslovi jI. O es terrelch t sch es Verk eh rsburea u Wien 1., Friedrichstrasse 7 „Putnlk", društvo za tujski promet, Ljubljana, vee njegove podruž., kakor tudi vsi večji potovalni uradi •f" V Spodnji Rečici je v nedeljo mirno v Gospodu zaspala gospa Marija J e r a j , posestnica. Pokopali jo bodo danes ob 5 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti = Finančni ravnatelj g. dr. Ljudevit Valjavec je službeno odpotoval v Belgrad. Nadomestuje ga g. pomočnik Avgust Sedlar, ki sprejema stranke vsak delavnik od 10 do 12. = Diplomirana sta bila za šumarskega inže-njerja na zagrebški univerzi g. Miran B r i n a r iz Celja in g. Karel K u m e r iz Kamnika. Častitamo! Ostale vesti — Četrtinska vožnja za treznostni kongres v Skoplju je dovoljena. Našim prijavljencem smo odposlali legitimaoije, večina potuje iz Ljubljane 29. t. m. ob 9 z brzovlakom. Kdor se želi še pridružiti, dobi legitimacijo tudi pri »Putniku«. Za one, ki potujejo z vlakom ob 3.50 zjutraj, bo v frančiškanski cerkvi sv. maša ob treh. »Sveta vojska«. — Vzpostavljeni sta katoliško izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru in kmečko bralno društvo pri Sv. Lovrencu na Pohorju. — Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno iz-praznjenje črev in osvoboditev tesnobnost-nih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josef« vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Javna prošnja Dravski direkciji pošte in te-legraia v Ljubljani. Nedavno je bila pomožna pošta v Sv. Štefanu (Šmarje pri Jelšah) prestavljena na konec vasi, na mesto, ki je za ogromno večino občanov neprikladno. Prizadeti prosijo ravnateljstvo, da se pomožna pošta zopet prenese na svoje prejšnje mesto. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 139 od 23. junija objavljajo, da je prepovedalo državno tožilstvo v Zagrebu prodajati in razširjati tiskopis »Katolički list« od 15. junija. — Krasna Avstrija razpolaga z vsemi lepotami, ki si jih je mogla izmisliti darežljivost matere narave, Od Bodenskega jezera, ki sliči morju, preko Alp, katerih vrhovi dosezajo višino do 4000 m, preko ljubko sanjajočih mrzlih jezer in velikih toplejših voda, ob mogočnih rekah, preko slikovitih gradov in zgodovinskih mest se razteza ta obla-godarjena dežela tik do robu ogrske puste. Ni lepšega bivališča kot Avstrija! Avstrijski narod, sloveč radi svoje prisrčnosti, pričakuje goste. Od prvovrstnega luksuznega hotela pa do skromne gostilne vse tekmuje, da dostojno sprejme tujega gosta. In stroški? Za bivanje v avstrijskem hotelu ne plačate za vso oskrbo več kot kje drugod samo za sobo in zajutrek. — Načrt stolnega mesta Ljubljane s seznamom ulic. Sestavila M. Černe in M. Tomšič, seznam uredil J. N. Jeglič, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Izdaja novega načrta mesta Ljubljane je bila zelo nujna potreba. V zadnjih letih se je mesto zelo razširilo, nastale so nove ulice, ceste in trgi. Marsikdo je bil večkrat v zadregi, ako je iskai novo ulico ali če je bil vprašan od tujca, kje je ta ali ona ulica. Vse zadrege so z izdajo novega načrta odstranjene. Načrt je izborno sestavljen in risan v petih barvah. V priloženem seznamu pa so vse ulice, ceste, trgi, javna poslopja in uradi, vojašnice, konzulati, šole, bolnišnice, hoteli, spomeniki itd. navedeni v abecednem redu z označbo lege, kar posebno olajša iskanje ene ali druge ceste ali urada. Vsem pisarnam, šolam in korporacijam kakor tudi posameznikom in izletnikom, ki iz kakršnjegakoli vzroka iščejo gotove ulice, načrt toplo priporočamo. Cene so sledeče; načrt s seznamom vred 20 Din, načrt nalepljen na karton e seznamom 35 Din, nalepljen na platno v žepni obliki s seznamom 45 Din, na platnu s palicami s seznamom 55 Din. — Predno nastopimo potovanje in se podamo na oddih, moramo vedno računati na nevarnosti, kn so nam lahko med tem pripete. Zdravje je največji zaklad, ki ga moramo skrbno čuvati. V poletnih dneh je človeško telo vedno izpostavljeno različnim temperaturam, ki ee tako hitro menjajo. Prehladu slede navadno: influença, angina in hri-pa in dostikrat tudi pljučnica. Vse to so nevarne bolezni, katere je treba takoj v začetku uničiti. Izkustva uče, da nas poznane >Bayer< Aspirin tablete najboljšo očuvajo prehlada. Radi tega ne pozabite vzeti s seboj Aspirin tablete, ki Vas bodo sigurno in hitro pozdravile. — Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke za 22. juuij kaže tele postavke (v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. junij): Aktiva: zlato 1796.85 (+0.08), valute 0.1 (—0.3), devize 104.9 (—1.3), skupaj podlaga 1901.86 (—1.53), devize izven podlage 43.1 +3.4), kovani denar 382.5 (+15.6), posojila: menična 1976.2 (+0.2), lombard 325.25. prejšnji predujmi državi 1814.3 (+0.2). Pasiva: bankovci v obtoku 4348 (—37.05), državne terjatve 4.54 (—0.35), žiroračuni 325.4 GOSPODARSKA LITERATURA Josip Priol: Pomen gnojenja v sadjarstvu. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru je izdala brošuro ravn. banov. vin. iu sadj. šole v Mariboru g. Jos. Priola o pomenu gnojenja v sadjarstvu. Razprava je pisana poljudno in bo koristila vsem sadjarjem, saj je še dokaj nejasnosti glede gnojenja sadnega drevja. Stane 4 I)in. Premoženje našega kmetijstva. >Poljoprivred-j ni glasnik« v Novem Sadu je izdal posebno številko o bogastvu našega kmetijstva, kjer številni strokovnjaki razpravljajo o najvažnejših predmetih, ki so podlaga našega kmetijstva. Obdelani so od pšenice pa do južnega sadja in živinoreje vse panoge našega kmetijstva. Statistični letopis Zveze narodov je izšel za 1932-1998 ravno za svetovno denarno in gospodarsko konferenco v Londonu. Vsebuje skoro vse gradivo za 1932 in sega celo v tekoče leto. Débet (Max Hermann). V samozaložbi pisatelja (naslov pisatelja M. H., Maribor, Aleksandrova 11) je izšla v nemščini s tem naslovom knjiga, ki popisuje težavni položaj dolžnikov, v katerega rešitvi vidi pisec eno najvažnejših vprašanj nacionalnega in svetovnega gospodarstva. Uvodoma govori o kreditu posameznikov, skupin in države, nadalje o državi kot dolžniku, splošno o dolžnikih, o izrod-kih, ki jih imenuje hijene, o dolžnikih, pogojih ter daje nekaj nasvetov dolžnikom za izhod iz težavnega položaja, končno pa govori o znižanju dolgov itd. Novi denarni zavodi pod § 5, »Službene novine« prinašajo odlok trg. ministrstva, da se morejo poslužiti zaščite po čl. 5 zakona o zaščiti kmeta tilo denarni zavodi: »Hrvatska pučka štedionica«, r. z. z o. z. v Kotoru (ista uredba kot za Jsl. gospodarsko zadrugo in hranilnico v Sarajevu), »Blatska pučka bagajna« v Blatu, r. z. z n. z. (ista uredba kot prejšnji zavod) ter Občinska hranilnica v Dr-nišu (ista uredba kot jo ima Mestna hranilnica v Splitu). — Občinsika hranilnica v Drnišu je bila ustanovljena šele leta 1927., vendar ji je že do konca 1930 uspelo zbrati 6 milij. vlog. Upravlja tudi elektrarno in vodovod. Nova delniška družba. Trg. ministrstvo je dovolilo ustanovitev deln. družbo Cerealia v Belgradu; glavnica znaša 0.5 milij., razdeljenih v 1000 delnic po 500 Din. Med ustanovitelji je tudi g. Leo Gottlieb. (+34.1), razni računi 685.2 (—3-1), skupaj obvez« nosti po vidu 1015.17 (—30.7), obveznosti z rokom 187.2 (+1.6), razna pasiva 424.6 (+23.0). Odstotek kritja je neznatno nazadoval 35.46 na 35.44, samo zlato pa od 33.49 na 33.45%. Posebnih izprememb torej ni zabeležiti. Dotok kovanega denarja še traja in bo le počasi prišel v obtok ves srebrni denar. Istočasno pa je obtok bankovcev padel na nov minimum. To je razumljivo zaradi termina, kasneje pa se radi potreb ultima in po ultimu dvigne. Borza Dne 26. junija 1933. Denar V današnjem prometu бо popustili tečaji Amsterdama, Bruslja, Newyorka in Prage. Neizpre-inenjeni so ostali tečaji Curiha in Pariza, narasli so pa Berlin,, London in Trst. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.85, na zagrebški po 8.80 in belgrajski 8.75. Grški boni so notirali v Zagrebu 40—42 (41), v Belgradu pa 43 bi. (43). Ljubljana. Amsterdam 2303.18—2314.54, Berlin 1361.25—1372.05, Bruselj 802.40-806.40, Curih 1108.35—1113.85, London 194.75—196.35, Newyork 4591.60—4619.86, Pariz 225.88—227, Praga 170.79 —171.65, Tret 301.01—303.41. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.422 Din. Curih. Pariz 20.38, London 17.595, Newyork 415.25, Bruselj 72.40, Milan 27.20, Madrid 43.50. Amsterdam 207.60, Berlin 123, Dunaj 73.16 (58.75), Stockholm 90.50, Oslo 88.50, Kopenhagen 78.50. Praga 15.41, Varšava 58.05, Atene 2.96, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirii Pri nadalje čvrsti tendenci so ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil slab in jo znašal na zagrebški bom 1000 dol. 8% Blera 1er 75.000 nom. 7% inv. pos. Ljubljana. 7% inv. pos. 44—46, agrarji 25— 26, vojna škoda 195—193, begi. obv. 33—34, 8% Bler. poe. 37 den., 7% Bler. pos. 36 den., 7% pos. DITO 54 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 44—46 (45.50), agrarji 26.50—30). vojna Skoda 197—200. 6% begi. obv. 33.50-34.50, 8% Bler. poe. 38-3!) (39), 7% Bler. pos. 36-37. 7% poa. DHB 52-55. — Delnice: Narodna banka 3750—3800, Priv. agr. banka 220—224, Nar. šum. 25 den., Guttmann 135 bi., šečerana Osjek 137.50—140, Impex 50 den., Isis 15—25, Trboveljska 145—155. Belgrad. Narodna banka 3800—3900, Priv. agr. banka 221—224, 7% inv. pos. 44.50—44.75 (45, 44.75). agrarji 24.50—26.50, vojna »koda 199—200 (200, 199.50), 6% begi. obv. 34 bi., 8% Bler. pos. 37—38.50 (37.50), 7% pos. DHB 52.50-54. Dunaj. Podon.-«avska-jadran. 53.96, Aussiger Chemischc 154.50, Alpine 12.57. Žitni trg Na položaj žitnega trga vpliva vreme. Kmetje ne prodajajo starega blaga in zato je velik del mlinov ustavil obratovanje. Zato je tudi težko dobiti moko, ki stane dance že 365—375. Nadalje so naslednje cene: pšenica 225—230, pri minimalni po-nudbn, koruza pariteta Indjija 75, pr. Sisak 95, ječmen pomladni 115, 66-67 kg 110. Promet je zelo slab in vlada mrtvilo. Pri nas se sedaj ïe vedno največ troši koruza, ki je prišla z nakaznicami. Vso pa čaka na razvoj v prvi polovici prihodnjega meseca. Novi Sad. Koruza bač. in srem. 69—71, okolica Sombor 70—72, slav. 73—75, bač. za julij 71—73, bela 70—72, ban. 67—69, srem. za julij pariteta Indjija 70—73. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet: 35 vagonov. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet ustaljen. Pšenica okt. 10.60—10.75, zaklj. 10.73—10.75, rž avgust 6—6.10, zaklj. 6.09—0.10, okt. 6.50—6.60, zaklj. 6.70—6.71, koruza julij 7.67 —7.69, zaklj. 7.63 —7.65, avgust 7.78—7.82, zaklj. 7.75—7.77, okt. 8-8.01. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih jo bilo 1822 goved, iz Jugoslavijo 110. Cene: voli najboljši l.tp —1.45, L 1.20—1.35, II. 1.10—1.20, III. 0.95-1.0-krave I. 1.0—1.05, II. 0.93—0.98, biki 1.0—1.15, klavna živina 0.70—0.92. Tendenca: cene za vole so bile za 3—5 grošev nižje, za bike pa so se dobro obdržale. Neprodanih je ostalo 45 goved. Jajca Ker je produkcija nekoliko popustila, so lahko dvignili i z vozni čar j i nakupno ceno za malenkost Plača ee danes po kvaliteti 35 do 37.50 par za komad. Na nadaljni dvig cen pa za enkrat ni misliti, kajti vsako najmanjše dviganje cen povzroči takoj nazadovanje kmizuma. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 24, junija 1933. Hmelj Po podatkih mednarodnega urada za kmetijstvo v Rimu je znašal lanski pridelek hmelja na svetu 380.000 etotov (met), dočim je bilo pridelka 1931 '150.000 stotov. Največji producent je še vedno Severna Amerika s 109.000 (1931 120.000) met. stoti Tudi je pridelek na ha v Uniji eden najznatnejših, leta 1931. je znašal 13.5 slota, na Češkem 10.1, v Nemčiji 6.1 in v naši državi 7.0 stotov. Le Avstralija ima višji pridelek na ha. jRadio Programi Radio-JLIubKjana > Torek, 27. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.30 Radio orkester — 19,30 Naša mala letovišča (dr. Au-drejka) — 20.00 Schumannove duete pojeta gdč. Korenčan in g. Brandsteter — 20.45 Belokrajiaska ura: govor dr. Koče, pevski oktet in Metliška ura: govor dr. Fuchsa, pevski oktet in Metliška godba — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Ra'lio-jazz. Sreda, 28, junija; 10.00 Prenos občnega zbora ljublj. Sokola iz Narodnega doma — U.C0 Radio orkester — 12.00 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 16.00 Prenos razvitja prapora Lj. S.: govor Nj. Vel. kralja ali njegovega zastopnika, govori ministrov — 17.00 Radio orkester — 18.00 Otroški kotiček (gdč. Vencajz) — 18.30 Angleške plošče — 19.00 Potovanje v Maroko in Visoki Atlas (dr. Reja) — 19.30 Literarna ura: Recitacije Vojnovičeve tragedije »Smrt majke Jugovičev« (ga. Avg. Danilova) — 20.00 Vokalni koncert gdč. Elzc Karlovac — 20.45 Radio orkester: Jugoslovanska glasba — 21.30 Čas, poročila _ 21.45 Slovenski vokalni kvintet — 22.15 Slo-venski vokalni kvintet — 22.15 Radio-jazz. Dragi programi i Torek, 37. junija. Belgrad: 20.40 Maadolinski koncert. — Zagreb: 20.30 Koncertni večer. — Dunaj: 19.35 Margareta, opera, Gounod. — Barcelona: 21.30 Vokalni koncert. — London: 20 Orkestralni koncert — Milan: 2030 Pester večer. — Miinchen: 19 Orkestralni koncert. — Praga: 19.30 Vražji zid, opera, Smetana. — Varšava: 20 Orkestralni glasba. Z elektriko in topovi proti megli Z avtomobilom naravnost v kino Na železnici proti Kieeingu sta eksplodirali dve bombi, ki sta razrušili betonsko ploščo. Atentat so izvršili hitlerjevci. Novi polet okoli sveta. Avstralski letalec Charles Ulm se je podal z dvema tovarišema v Fok-kerjevem letalu na polet okoli sveta. Iz Melbourne bo odletel naravnost v Singapore. V petih dneh namerava dospeti v London, odtod bo letel v Združene države in nato čez Tihi ocean v Avetralijo. Mladina prevladuje v Kanadi 300 metrov debel led Moskovska »Pravda« od 16 t. m. prinaša poročilo znanstvene opazovalnice v Ruskem pristanišču na Novi zemlji. Raziskovalci so z di-namitom več dni zaporedoma razdirali ledeni pokrov otoka, dokler niso prišli do skalovja. Tako so ugotovili, da pokriva Novo zemljo 300 m debela plast večnega leda. Čeprav preživljajo tudi Združene države vedno ep . _ hudo finančno krizo, so Američani še izeajdljivi v vsakem pogledu. Prišlo jim je na misel, da bi se dalo postaviti takšno kinematografsko gledišče na prostem, da bi se mogli gosti pripeljati kar v avtomobilih v kino in z avtomobilov prisostvovali prireditvi. Na sliki oder takšnega kinematografskega gledališča na prostem s platnom za projektiranje. Po najnovejših podatlkih znaša prebivalstvo Kanade 10,376.786 prebivalcev. Od tega števila ima 5,339.991 ljudi manj kakor 26 let, to se pravi, da je 52% kanadskega prebivalstva staro manj kakor 25 let. 4,510.195 ljudi ni še staro niti 21 leto in najboljše je zastopana kategorija manj sitarih kakor 10 let, to se pravi, da je v Kanadi silno dosti otrok. Ti žive predvsem v katoliških ! družinah. Medlem, ko razmeroma šitevilo starih v Evropi vedno bolj narašča, se v Kanadi množi število mladih. Poleg tega ima Kanada 163 starč-! kov, ki so stari nad 100 let Mogla je bila že nekdaj nadležna. Tolilko bolj je danes, ker se promet vrši z veliko večjo hitrostjo. na cestah, na železnici in letališčih. Kaj čuda, če se učenjaki neprestano ukvarjajo 7. mislijo, ali bi se morda megla ne dala umetno odstraniti. Megla sestoji iz neskončnega Števila majhnih k ipljic, ki so več ali manj stisnjene. Prav od okolnoeti, kako so te kapljice med seboj stisnjene, odvisi gostost megle. Premer leh kapljic znaša eno deselinko do štiiri tisočinike milimetra. Če kapljice preveč narastejo, se ne morejo več držati v zraku in megla pade na zemljo. Па se kapljice stvorijo, je potrebno nekako jedro, okoli katerega se vlažnost zgosti. To je lahiko prah, kakor so tudi lahko tekoče ali plinske celice. Ni vedno potrebno, da je ozračje nasičeno z vlago, da se naredi megla. Megla je nekak prt, katerega debelost znaša kakih 100 m, to se pravi, da je zrak nad lo višino več ali manj čist. Pri pobijanju megle je velike važnosti otkolnosl. da se plasti megle premikajo in da megla sama menja svoj položaj Teoretiki so ugotovili, da je mogoče vsaj teoretično odstraniti meglo z raznimi pripomočki, predvsem z vročino. Ako bi dvignili temperaturo ozračja, bi se voda ne mogla zgostiti. Preprečili bi tudi izhlapevanje drobnih kapljic, ki so ee že stvorile. Teoretično je vse to mogoče, toda poizkusi so pokazali, da bi morali porabiti 6.5 ton premoga za to, da bi razgnali meglo, ki je široka 300 m in visoika 50 m. Poleg tega se megla premika, zato je uporaba goriva še večja. Z elektriko je mogoče vloviti dim in prah, ki se dvigata iznad industrijskih središč. Prav tako je mogoče z električnimi pripravami na ma-gnetičnem polju ujeti vodne kapljice megle. Toda potrošek energij je v primeri z uspehom, ki ga pokaže, prevelik. Poskušali so tudi razgnati meglo z elektrizi-ranim peskom, ki so ga trosili z letala. Upali so, da bi s leni pospešili zgoščevanje vlage in jo prisilili, da pade kol dež na tla ter e tem očisti zrak. V Daytonu v Združeinh državah so 1. 1923 napravili več takšnih poizkusov, ki žalibog niso imeli praktičnega rezultata. Učenjaki so končno prišli do zaključka, da bi bilo bolj pametno preprečiti formiranje mogle, kakor pobijati meglo, ko se je že napravila. Vlaga, ki se zbira v kapljicah, mora nujno izvirati iz izhlapevanja nad tekočo površino, če bi to površino pokril z oljnato in nepredirno snovjo, bi preprečili izhlapevanje vode V nekaterih primerih je mogoče izrabiti ta način pobijanja megle, toda splošno se tudi ta metoda ni obnesla. Pokazalo se je, da se pokaže izhlapevanje vode na drugem mestu, ako si ga zatrl na prvem. Potrebno bi bilo pokriti s tako oljnato ploskvijo reke, jezera, močvirje itd., to pa je izključeno. Potem so prišli na misel, da bi se dala megla razgnati z eksplozijami, ki bi jih lahko povzročili z bombardiranjem. Na ta način bi pospešili zgoščevanje in s tem dež. Ugotovili so namireč, da je večkrat po eksploziji velikih zalog smodnika nenadoma pričel padati dež. Toda ugotovili so tudi nasprotno, taiko n. pr. da se je po strašnem borbardiranju Belforta v 1. 1870 nenadoma pojavila gosta megla in da se ta ni izpremenila v dež. V ostalem bi tudi ta način pobijanja megle bil silno neekonomičen. . Po vsem tem je jasno, da se je doslej posrečilo pobijanje megle samo teoretično, toda praktično niso pomagala nič vsa odkritja,, ker so vse metode predrage. Zopet dva poleta v stratosfero Belgijci se zopet pripravljajo na nov polet v stratosfero. Priprave vodi sedaj prof. Cosvns, ki je že dal pripeljati svojo gondolo iz Liegea na . letališče, s katerega se je dvignil prof. P.iccard prvič in drugič. Gondole niso več zgradili iz aluminija, temveč še iz lažje kovine, tako da tehta 75 kg manj, kakor prva, in sicer samo 125 kg. V ostalem ne predstavlja gondola nikake posebnosti v primeru s prejšnjo. Edino na obodu so postavili nekak stolpič, skozi katerega bodo posneli več fotografskih slik v raznih višinah. Aparate za razna opazovanja bodo postavljali še cel mesec. V ostalem se Piccardovi učenci ne bodo dvignili, preden ne prispe njihov mojster iz Amerike. To bo proti koncu prihodnjega meseca. Iz Amerike poročajo, da vodi prof. P.iccard priprave za nov polet v stratosfero, ki ga namerava izvršiti poročnik Settle, ki si je pridobil čašo Gordona Benneta. Settle se bo dvignil iz Los Angelesa že prve dni julija, ako bo vreme ugodno. Settlu je zgradil balon znani pilot Van Ormam. Prostornina tega znaša 15.000 lrab. metrov, to je 1000 kub. metrov več, kakor balon, s katerim ee je dvignil Piccard. Settlea bo spremljal Piccardov j bral Ivan. Prizor z zračne parade v Hendonu pri Londonu. Vsako leto imajo angleški letalci navado, da vprizorijo letalsko parado, ki naj bi privabila čimveč prostovoljcev k letalstvu. Kakor vidimo na sliki, imajo letalci čudno navado, da okrasijo svoja letala z napihnjenimi fantastičnimi živalmi. Madjarska pošta uporablja esperanto Že pred nekaj leti je izdala pošta svobodne države Gdanske službene poštne dopisnice s slikami v esperantskem jeziku. Več kot 50 izdaj pošte v Sovjetski Rusiji kaže pojasnila poleg pokrajinskega jezika tudi v esperantu. Po 1. 1929. rabi praktično mala kneževina Lichtenstein esperantski jezik na svojih uradnih dopisnicah, ki so bile izdane v svrho pospeševanja tujskega prometa. Ka- | kor trdi vlada sama, je poskusna raba esperanta j zelo uspela. Sedaj pa se je pridružila tem deželam tudi madjarska pošta, ki je izdala serijo 16 ilustriranih dopisnic po 16 filerov. Različne slike imajo tekst v madjarskem, francoskem in esperantskem jeziku. Karte so v grafičnem pogledu neoporekljive in zelo privlačne. Nobenega dvoma ni o tem, da so te dopisnice izvrstno propagandno sredstvo za Madjarsko v tujini in bodo gotovo kmalu našle posne-malce tudi pri drugih poštnih upravah. Atentat na avstrijsko železnico Rdeči plemiči Strela je udarila v najvišje poslopje lia ste tu, to je Lmpire-State Building v Ncv»>orku. Članska izkaznica Leninove zveze komunistične omladine (»Komsomola«) je dragocena javna listina. Člani zveze uživajo neštevilne prednosti pri šolanju, prehrani, vožnjah, sprejemu v državno službo itd. Vsi strankini odbori morajo |x>ročati v Moskvo o vsakem novem članu in številki njegove izkaznice. A zgodilo se je narobe. Kakor poroča štev 7—8 uradnega glasila »Zveze izvestij Centr. komiteja komsomola« so se polastili »častnih listin« ne-številni »razredni sovražniki in celo navadni zločinci.« 62 okrajev samo v moskovski oblasti niso prijavili, kam so dali njim izročene izkaznice. V Rjazanji pogrešajo nad 3000 izkaznic, všilovu 2113 itd. Odbori niti ne vedo, kdo je prejel izkaznice. Še v Moskvi sami so odnašali neznani zlikovci prazne, samo s tekočo številko opremljene vzorce iz nezaklenjene miznice. Odborniki ,«o predložili samo 274 neizpolnjenih izkaznic namesto več tisoč in so odgovarjali na očitke: »Kaj pa hočemo, če nimamo ključavnic«. Po uradnih podatkih je prispevala letos vlada pet milijonov rubljev z« Komsomol. Moskva je dobila 100 tisoč, Ukrajina 383 tisoč, Ural 182, Gorki (Nižji Novgorod) 120 itd. Razen tega so veliko prispevale pokrajinske oblasti. Nedvomno «o bili nepoznani lastniki ukradenih izkaznic navzoči pri razdelitvi teh rubljev. Vlada bo moral« hitro sestaviti listo priviligiranc mladine in poslat strankinim uradom t.iko t /.ko dostopne ključavnice, ki jih ni na trgu. Katoliško vseučilišče v Washingtonu jc imenovalo Roosevelta, predsednika Združenih držav /n častnega doktorja. Nadškof Mihael j. Curley-Baltimore izroča predsedniku diplomo častnega »k terja. Poljakinja Jadviga Weiss je dosegla svetovni rekord v metanju diska. Vrgla ga je 43.4« n daleč. V Ameriki žge zares Med tem ko preganjajo nas nalivi in po-vodnji, je zavladala v Zedinjenih državah neverjetna vročina. V Newyorku beleži toplomer 39* v senci. V Filadelfiji so zaprte vsled vročine vse šole. Solnce je sežgalo ozimino, in je I večji del pridelka popolnoma uničen. Samo en dan jc zahtevala vročina v Zedinjenih državah 68 človeških žrtev. Polovica izmed njih je pod-1 legla sončarici. Ostali so utonili ali podlegli i srčni kapi, ker so predolgo bili v vodi. spori NOCOJ PLAVALNA TEKMA NA KOPALIŠČU ILIRIJE Waterpolo Jug (Dubrovnik) : Ilirija Nocojšnja plavalna tekma, ki «e prične ob 21, obsega eledeč program: 1. 50 m prosto gospodje. Nastopili bodo po trije najboljši juniorji in seniorji Ilirije proti katerim bosta tekmovala Ciganovič za Jug (Dubrovnik) in Crnkovič (Concordia). 2. 100 m prsno; točka bo zanimiva v toliko, ker bo skušal junior Ilirije Hribar rušiti državni rekord. 3, 50 m prosto dame. 4. 100 m hrbtno gospodje. 5. 200 m proeto gospodje. 6. Skoki v vodo. 7. Štafeta 8krat 50 m prosto. 8. Waterpolo Jug : Ilirija. Tekma se vrši samo v slučaju lepega vremena, v slučaju dežja se preloži na petek 30. t. m. ^adi propagandnega značaja nocojšnje plavalne prireditve je vstopnina znatno znižana. JUTRI ZVEČER VSI NA ILIRIJO na nočno tekmo Kolin : Ilirija. Češkoslovaški amaterski prvak nastopi jutri /.večer proti bclo-zeleiiim, katerim ee je posrečilo pridobiti tega odličnega zastopnika češkoslovaškega nogometa za dvakratno gostovanje v Ljubljani, jutri zvečer nastopi proti Iliriji, pojutrišnjem, t. j. nu praznik sv. Petra in Pavla zvečer, pa proti Coneordiji, našemu državnemu prvaku, ici ga je Ilirija nalašč za to tekmo povabila v Ljubljano. O češkem nogometu bi bilo odveč govoriti, saj je vsakomur, ki se količkaj zanima za to športno panogo, znano, kakšno vlogo igrajo ravno Čeboslovaki v svetovnem nogometu. Pri nas pa nastopi amaterski prvak češkoslovaškega nogometa, ki v zadnjih prvenstvenih tekmah še nobenemu domačemu klubu ni podlegel. Obe tekmi bosta nočni ter se vršita na igrišču Ilirije ob dobro urejeni razsvetljavi. Ker se tako izredna prilika ne bo kmalu nudila, je pričakovati rekordnega poseta. KOLESARSKE DÏRKE HERMESA 2. julija ob 15. Od lanske jeseni nismo imeli v Ljubljani še nobenih večjih kolesarskih dirk. Zato ве je odločilo vodstvo llennesa, dn priredi zopet dirke v večjem obsegu na svojem, novozgrajenem moto-kolesarskem dirkališču v šišku. To dirkališče je brez dvoma eno največjih v naši državi. Od otvoritve dalje se je proga popolnoma uredila, kurve dvignile, tako, da je dirkalna proga popolnoma intaktna ter dopušča tudi v zavojih največjo brzino, da bodo naši kolesarji nemoteno lahko pokazali vse svoje znanje. Dirke na dirkališčih so pri nas prav zu prav še dokaj nova panoga kolesarskega športa, so pa zato tembolj interesantne, ker dajejo vsakemu gledalcu možnost, dn od začetka do konca zasleduje napeto borbo kolesarjev, medtem, ko cestne dirke tega nc dopuščajo, temveč je zu-sledovanje mosoče več ali manj samo na cilju. Za dirke, ki se vršijo 2. julija t. I., vlada med športniki — zlasti kolesarji — ogromno zanimanje, saj tudi lahko, ker so zu emugovnlce razpisana prav lična darila in kolajne. Dirk se bodo udeležili naši najboljši kolesarji, tako, da bo zbranu ob tej priliki na Her-mesovem dirkališču vsa kolesarska elita. Nurmijev svetovni rekord na 3000 m je padel. O priliki neke športne prireditve v Helsing-forsu 6e je razvil pri teku na "4)00 m gigantski boj med tekačem Lethinen in Iso IIollo. Končno je zmagal Lethinen le z eno desetinko sekunde naskoka pred svojim konkurentom. Zmagovalec je preletel omenjeno progo v času S:(9.5, drug° 2M >iS a jO S! af«! .-il'I-S a — « S . 5ÏM и — p m o auïïg JJ5SB C e - > » 5= а rr^us S CJ CL V) o « ï S a CI ; £ 'ot— ■ï .2 o -ë Q „o I IS 0° d S » -S aNûûgÛ § o .. . d m w N -.O š! >3 > J" g .s'1 z оп Б O -O « i N -J o P trt r* i- a » > ,r — o _, —'O i. - Ï " " o « ; o •s■ a a - S" •n «. j a > 'fsS 0-3 d m" ! °° -i " Ц "S ЈЛ 3 .3 ' a ô o J =TI t» t; « a. o m _a S Samuel Lover: RORY O'MORE 52 Irski ljudski roman. Adelina mati je kar osupla, ker izbruha njegovih čuvstev ni mogla doumeti. Ko pa je zapuščal sobo in je za njim ugašala sveče, je mrmrala: »Moj Bog, kakšen cepec je ta fant!« De Laciju je ob teh. spominih zaigrala zolza v očeh. Med blodnjo za časa njegove nevarne bolezni se je njegov duh vrtel zdaj okoli Adele, zdaj okoli revolucije. Ko je pa okreval, se mu je obrnil k prvi, zakaj njegovim oslabljenim živcem je ljubezen bolj godila kakor vojna. V takem razpoloženju je sedel De Lacy v svoji sobi nekaj dni potem, ko je okreval. Njegove oči so počivale na cvetici, ki jo je vzel z Adelinih prsi listi večer, ko se je od nje ločil. Zatopil se je v tisto slovo. In ko je v duhu pred seboj videl svoje speče dekle, mu je bilo srce zopet polno žgoče bolečine. Niti vedel ni, kdaj je to bolečino zajel v verze, ko si je prečital zloženo pesem: Brez slovesa. Spi, ljubezen moja sladka, spi! Daleč bo od tebe zdaj moj dom ... Spi, čeprav nikoli več v oči mile gledal ti ne bom! Kaj bedela bi ko jaz z grenko žalostjo v očeh? — Blažen tvojih sanj privid je, sladek tvojih ustnic smeh ... Spi, ljubezen moja sladka, spi! Spi, čeprav mi je hudo, da ne morem še enkrat gorko seči ti v roko; brez slovesa, brez poljuba grem od tebe preč, s sabo za spomin si vzamem s tvojih prs le nagelj rdeč. Tvoj pogled bolel me v srcu bi kot pšica tanka — v mislih ti zato le kličem: ? Zbogom, ljubljena zaspanka!« Tako so mu potekali dnevi v pisanju in čitanju, zakaj imel je s seboj nekaj dobrih knjig. Moč se mu je vračala in kmalu je začel hoditi. Na sprehodih mu je bila knjiga edina tovarišica. Ker so ga kmetje zmerom videli, da čita, so mu dali ime »učenjak«. Ljubili so ga zaradi njegovega vljudnega obnašanja in neprisiljenega govorjenja. Kdo in kaj je bil, za to se niso brigali. Ne pa tako Sweeny h Scrubs. Ta dva sta se čudila: »Kdo vraga neki je to? Kaj ga je prineslo sem? Kaj hoče?« S temi ugibanji pa nista prišla daleč. Vsak dan sta končavala svoja ugibanja z besedami: »Čudnn, res, zelo čudno.« De Lacy se je na svojih sprehodih ogibal vasi. Ugajal mu je mir tihih bregov ob reki in divjina hribov nad njo. Tudi je hotel ostati kolikor mogoče nepoznan. Z branjem, risanjem in izleti so mu dnevi prav prijetno minevali. Kljub temu pa je na vse pazil, vse videl in vse slišal. Pričakoval je pomoči iz Texela; vsak dan jo čakal poročila. Zato so mil je zdelo nepotrebno pisati generalu Clarkti, ker je vedel, da bodo tudi brez njega udarili, kadar lio čas. Vendar ga je venomer gnalo, da bi čimprej zbral poročila o notranjih razmerah dežele. Starega učitelja 1'helima je često izpraševal o takih rečeh. lu s tem, kar je od njega zvedel, je bil zadovoljen. Kazen lega jc bil Phelim človek, uu katerem je opazil _U.lh .■ .......' ' _____i______i vsak dan kaj posebnega in ki mu je krajšal ure njegovega prisiljenega bivanja v tej vasi. XVI. poglavje. Irski sejm e samo enim pretepom. — De Welskein se levi. Bilo je nekaj dni pred velikim sejmom v sosednji vasi. Irski sejmi slove po svoji živahnosti in veselosti. Ker De Lacy še nikdar ni bil na nobenem takem sejmu, se je že iz radovednosti odločil iti na sejm. Domenili so se, da pojdejo on, Rory, njegova sestra in njen vneti častilec Conolly, ki ga pa Mary ni posebno marala. Tudi Phelim 0'Flanagan je prosil, da bi se jim smel pridružiti, kar so mu kajpada dovolili. »Pa ne smete pričakovati, da bo lo pot toliko'zabave kakor drugekrati,« je Rory razlagal De Laciju. »Ljudje so namreč sedaj bolj edini, zato se, dokler ne pridejo boljši časi, nočejo toliko pretepati kakor navadno. Ko pa ho med nami pravica in ko ho vse zadovoljno, potem pa že, potem se bomo po stari navadi zopet zabavali in pretepali.« »Čudim se,« je pripomnil De Lacy, »zakaj ste tako vdani strankarstvu. Tako šegavi in imenitni fantje ste, dokler ste vsak zase; ko pa pridete skupaj, se takoj stepete!« »Vidite, gospod,« se je vmešal Phelim, »to je v člo veški naravi, da se pričkamo in prepiramo, kralji za kraljestva, učenjaki za dokaze in tako dalje. Saj veste, gospod, ki ste učenjak, da se narodi drug z drugim prav tako prepirajo in drug nad drugim maščujejo kakor posamezni ljudje v fari, okraju ali državi. Krog je krog. pa če je potem velik ali majhen, od krožnika do kolesa. ENERGINt se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica '/s litra Din 35—. Po pošti pošlje LABORATORIJ >ALGA< - SUSAK 3 velike steklenice Din 110'—. 6 velikih steklenic Din 220 — in 1 gratis. 12 velikih ste klenic Din 440 — in 2 gratis. Odobreno po Min. eoc. politike i narod, zdravila S. Br. 378? od 23. marca 1832 Sprejmite vsi, ki ste spremili našo nepozabno, dobro ženko, hčerko, sestrico in tetko Hermine o Gornik roj. Cegnar na njeni poslednji poti in ji darovali prekrasno cvetje, našo najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 26. junija 1933. ŽALUJOČI OSTALI + PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO LJUBLJANA-SPODNJA ŠIŠKA naznanja žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni načelnik in častni član, tovariš Ivan Rojina Pogreb našega nepozabnega načelnika bo v torek, dne 27. junija ob pol 15 iz hiše žalosti Jernejeva cesta 14. Velezaslužnega tovariša načelnika ohranimo v globoko hvaležnem spominu! Ljubljana, dne 26. junija 1933. Odbor. Za »Јшдоклшвако ttskarnoc v LJubljani; Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Вдкотес^ Urednik: Frane Kremšar.