PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim Abb pristale I gruppo ('rila 60 lir Leto XXIV. Št. 228 (7121) TRST, petek, 4. oktobra 1968 NADALJUJEJO SE NEMIRI V MEHIŠKI PRESTOLNICI Policija je izvedla pravcati pokol govori se o 40 mrtvih in nad 100 ranjenih Vojaki so začeli na študente, ki so se zbrali na mirnem zborovanju, nenadoma streljati - Med ranjenimi je tudi italijanska časnikarka Oriana Fallaci - Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora je izjavil, da olimpijske igre ne bodo odpovedane MEKSIKO, 3. — Deset dni pred zadetkom olimpijskih iger Je bil sinoči na Trgu treh kultur pravcati pokol. Točnega šte-v>la smrtnih žrtev trenutno še nihče ne pozna: uradni krogi govorijo o 20 mrtvih in 75 ranjenih, medtem ko so na tisoče Priprli. Med hudo ranjenimi je tudi poveljnik ali podpoveljnik Jhehiških padalcev gen. Jose ■ , ... . . , , vore, da so nekateri ranjeni (nad 100) podlegli ranam, tako da se je Število mrtvih povečalo na 30 ali celo 40. Mehiški obrambni minister gen. Marcelino Garcia Barragan je krivdo za incidente naprtil študentom, posebno pa «tujim agitatorjem*, ki so tudi streljali z oken stavb. Kakšne narodnosti so ti »agitatorji* ni general znal povedati, pa čeprav so časnikarji vztrajali z vprašanji. Priče, in med temi je bilo veliko tujih časnikarjev, fotoreporterjev in televizijskih snemalcev, pa so Hernandez Toledo, med laže rar hjenimi pa italijanska časnikarka Oriana Fallaci, ki so jo krogle Pobesnelih vojakov trikrat nadele. Hedtem ko se govori, da Je gen. Hernandez umrl med o Peracijo, so Fallacijevo prenesli v francosko bolnišnico, kjer jo ^°do operirali. Krogle so jo za-®ole v ramo, v hrbet in v kole-Pravijo pa, da njeno življe-■ ® ni v nevarnosti. , p° zadnjih vesteh je bilo baje *ar 26 smrtnih žrtev, drugi pa go- OSTRA NASPROTJA V ZVEZI Z AMNESTIJO Vlada vztraja pri povezavi z vseučiiiško reformo Sestanek s predstavniki delodajalcev v zvezi s pokojninsko reformo RIM, 3. — Predstavniki KD, PSU Jf PRI so na današnjem ponov-nem sestanku spet zaman posku-“‘f naJtJ skupen jezik glede amnezije vseh, ki so bili zatoženi zara-dijaških, sindikalnih in politič-11511 manifestacij. Med včerajšnjim govorom je komunistični senator Maris povedal, da gre za približ-“O 10 tisoč obtožencev, med kate-Juni je komaj ena tretjina študen-tov. Sestanek med strankami leve sredine ni rodil uspehov, ker se Ju nihče premaknil s prejšnjih sta-“sč. Demokristjani zahtevajo, naj J® i® odbora o amnestiji zbrišejo ”0 primeri političnih prekrškov, medtem ko se socialisti, ki so podpisniki zakona, s tem ne strinjajo. Ker je včeraj senat prekinil na Predlog komunistov razpravo in sklenil preiti takoj na diskusijo Posameznih členov zakona, je da-“®*. z zaključnimi izjavami, govo-[uo samo nekaj senatorjev. Vsem Je odgovoril minister za pravosodje Ckmella, ki je potrdil stališče 2®£e, da je treba ukrep o amne-sti.U povezati z vseučiiiško reformo. z namenom, da pride na študentskem področju do «pomiritve». Kot vzgled za to le minister po-stavil Francijo, kjer je bila izvedenk podobna amnestija za majske dogodke. Vztrajno pa je minister odklo-m* predlog, naj’ bi se amnestirali ;udi tisti, ki šo obtoženi zaradi "Političnih ali tako imenovanih kulturnih manifestacij«, kot to zahtevajo socialisti in komunisti. Poslanska zbornica je danes za-k a razpravo o gospodarskih u-kfepih, ki jih namerava sprejeti »lada Gre za poseben «davčni kre r11*- ki je za Italijo novotarija, Ptevzem s strani države bremen fkjclainth dajatev v nekaterih deže-i™1 Italijanskega juga, odpravo dodatne dalatve za porabo električne struje v industrijske namene. «Davčni kredit« je v bistvu oprostitev vsakih dajatev za tiste glav-mof, ki bi jih nekatera podjetja vložila za tehnično posodobljenje obratov. v;K besedi se je najprej oglasil “‘Vši podtajnik Donat Cattta, ki Pripada demokrščanski levici. Ze-ostro je kritiziral vladne ukre-P?. jn dejal, da je po njegovem 'Ulm pameten ukrep odprave do-Pftnih dajatev za električno emer-f1.'0, medtem ko so vsi drugi podani z zgrešeno predstavo programiranja, ki ga imajo vladne sile. ka te stroke v petek, 11. oktobra. Stavka bo trajala 24 ur. Predhodno zasedanje sveta NATO BRUSELJ, 3 — Stalni svet NATO je na današnjem sestanku ojvo jil z .veliko večino ameriški precjlog da se sestane atlantski svet ‘ na predhodnem zasedanju že med 18. in 20. novembrom. Na zasedahju bodo sodelovali zunanji ministri in ministri za obrambo držav člartic, ki bodo obravnavali politične in vojaške posledice češkoslovaške krize. Do tega predhodnega zasedam J a je torej prišlo, ker določeni krOgi trde, da se je spremenilo razmet je sil in da je treba okrepiti oborožene sile NATO, kar povsem logično vodi k zaostritvi hladne volne. Kongres laburistov LONDON, 3. — Na laburističnem kongresu so danes dopoldne obravnavali mednarodna vprašan ta in predvsem resolucijo o CSSft. resolucijo, ki zahteva ukinitev vsen vojaških paktov (NATO in varšavskega pakta) in resolucijo, ki zahteva, da postane Velika Blitanij* nevtralna in da zapusti vsa svoji vojaška zavezništva ter da prizna vlado Vzhodno Nemčijo. Na kongresu so odobrili samo prvo resolucijo in še to ne »oglas1 no, ker se v njej povezuje poli-1 tika SZ s politiko NATO in sel na tak način poleg obsodbe intervencije v CSSR skuša tihotapiti! tudi zagovor NATO. Resolucija, ki zahteva ukinitev obeh vojaških paktov, Je bila zavrnjena z minimalno razliko glasov, medtem ko je bila trdna večina proti resoluciji, ki predlaga nevtralnost Velike Britanije. povedale, da je bil velik študentovski shod, s katerim so hoteli praznovati Izpraznitev univerzitetnega poslopja s strani vojaških sil, miroljubnega značaja. Nepričakovano pa je policijski helikopter spustil nad množico 10 ali 15.000 študentov barvne signale, kar je sprožilo besno streljanje vojaških sil, ki so skupno s policijskimi oddelki popolnoma obkolile velik trg. Študentje so se upirali, kakor so mogli in znali, stanovalci stavb so v paniki bežali, vojaške enote pa so napadale tudi z motorizacijo in kosile s strojnicami. Izgovor, da so študentje začeli streljati tudi s strojnico na policaje in vojake, prav gotovo ne bo drsal. Jasno je, da je na trgu in okoli njega vladala velika zmeda, in ni izključeno, da so se vojaki, kot to trde nekateri posebni dopisniki raznih tujih časnikov, streljali tudi med seboj. Dejstvo je, da je imela tudi vojska 13 mrtvih. Med streljanjem je policija izvedla pogrom na študente, ki so se zatekli v razna poslopja. Tudi prebivalci stavb, ki jih je napad presenetil, in razburil, so mnenja, da ni bilo povoda za nasilni nastop proti študentom, še najmanj s tankovskimi oddelki in z bazooka-mi. Dolga vrsta bežečih prebivalcev z otroki in manjšimi kovčki ie navalila na tramvaje in avtobuse. da bi se čim bolj oddaljila od okrvavljenega trga. številni razjarjeni prebivalci in študentje so zažgali celo vrsto javnih vozil. Zaradi sinočnjih krvavih dogodkov so v dvomu t-udi olimpijske igre. Obrambni minister je izjavil, da bodo sprejeli ustrezne varnostne ukrepe in da vojaščine ne bodo namestili v notranjosti olimpijskih naprav, ki so precej daleč od prizorišča pokola. Mnogi se sprašujejo, s>' kakšno vestjo bo mednarodni olimpijski odbor zamižal nad krvavimi dogodki in žrtvami. Mehiške oblasti, ki sq prispevale 150 milijonov dolarjev (skoraj 93 milijard lir) za graditev olimpijskega naselja in tekmovalnih aren, so trdno odločene izvesti olimpiado. Manj pa so odločeni nekateri člani mednarodnega olimpijskega odbora, ki pritiskajo na predsednika Brundageja. V olimpijskem naselju je vse v najlepšem redu in atleti nadaljujejo priprave, študentje razdeljujejo tujim atletom pojasnila o ciljih njihovega stavkovnega gibanja, policija pa skuša s cestnimi bloki preprečiti študentom, da bi se preveč približali olimpijskemu naselju. Ker se boje izgredov, so nekateri predlagali, da bi olimpijska tekmovanja potekala v odsotnosti občinstva. IOC zahteva od mehiškega organizacijskega odbora jamstva za varnost atletov in gledalcev, v nasprotnem primeru bo preklicalo olimpiado. «Igre 19. olimpiade, prijateljskega zbora mladine vsega sveta v bratskem tekmovanju, bodo kakor predvideno.« To je javil v uradnem poročilu predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Ave-ry Brundage. še prej je glavni tajnik organizacijskega odbora Ale-jandro Ortega San Vicente izjavil, da Je Avery Brundage zavrnil možnost odpovedi iger «Oiimpijske igre,« je izjavil Vicente, «smo najavili za 12. oktober in 12. oktobra ob 11. uri se bodo tudi začele.« Ob 3. uri popolnoči je ponovno zavladal mir. študentje so prepričani, da je mehiška vlada podrobno organizirala zatiralno akcijo, ker Je hotela urediti oelotno zadevo še pred začetkom olimpijskih iger. Eden od voditeljev stavkovnega gibanja je izjavil, da je nesmiselno trditi, da so študentje ho-teli organizirati izgrede, predvsem, ker so se zbrali na Trgu treh kultur, ki strateško ni primeren za spopade, še posebno, če so name ščene okoli njega ogromne vojaške in polici isk« sile. LIZBONA, 3. —• Predsednik portugalske vlade prof. Marcello Cae-tano je danes sprejel ravnatelje največjih listov iz Lizbone in Porta, katerim je dejal, da se strinja z določeno liberalizacijo tiska, nikakor pa ne z ukinitvijo preventivne cenzure Ugotovitve opazovalcev v Nigeriji LAGOS, 3. — Skupina mednarodnih opazovalcev v Nigeriji je danes sporočila, da ni ugotovila «nobene-ga očitnega namena« nigerijskih čet, da bi uničile prebivalstvo Ibo med sedanjo državljansko vojno. V svojem uradnem poročilu poudarjajo opazovalci, da «uporaba izraza genocid ni na noben način upravičena«. V skupini mednarodnih opazovalcev so britanski general Henry Aiexander, kanadski general Wil-liam Milroy, švedski general Arthur Raab in posebni predstavnik glavnega tajnika OZN Nils Gussing. Obiskali so vojno področje v vzhodnem delu Nigerije in so svoje poročilo sestavili soglasno. Skupino opazovalcev je povabila nigerijska vlada, ker so uporniki trdili, da izvajajo nigerijske zvezne čete genocid. Poročilo pravi, da čete, ki bivajo na omenjenem področju, »izvajajo pozitivno akcijo, da bi si pridobile zaupanje krajevnega prebivalstva in da bi mu pomagali pri normalizaciji življenja.« Dalje pravi poročilo, da se vedno večje število vaškega prebivalstva, ki so skoraj vsi pripadniki plemena Ibo, vrača v svoje domove, in »ljudje, ki so se vrnili v vasi, ne kažejo, da se bojijo zveznih čet«. Ugotovili so tudi, da se vojska, civilna uprava in Rdeči križ skupno trudijo pri razdeljevanju hrane in zdravil civilnemu prebivalstvu. Toda zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev se zlasti čuti pomanjkanje zdravil in zdravniške pomoči. VAZNA OBLETNICA ZA SLOVENSKO UUDSTVO V Kočevju so slovesno proslavili petindvajsetletnico kočevskega zbora Slavnostni govor je imel predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher, ki je poudaril uspehe, ki jih je slovensko ljudstvo doseglo v socialistični Jugoslaviji (Od našega dopisnika) KOČEVJE, 3. — V dvorani Še-škovega doma v Kočevju, kjer je bilo od 1. do 3. oktobra 1943 zasedanje kočevskega zbora, ki je postavil temelje ljudske oblasti Slovenije, je bila danes slovesna seja, ki so se je udeležili preživeli udeleženci kočevskega zbora, delegacija predsedstva republiške skupščine, izvršnega sveta in vseh republiških svetov, delegacija republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Zveza združenja borcev. Zveza sindikatov, mladine, .jugoslovanske ljudske armade in delegacije vseh skupščin Slovenije, slovesna proslava 25-Ietnice tega za slovensko ljudstvo važnega zgodovinskega dogodka. Kot gostje so se slovesnosti udeležili dr. Vladimir Bakarič, člani častnega predsedstva kočevskega zbora, predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, delegacija zvezne skupščine, delegacija vseh republiških skupščin. V delovnem predsedništvu so bili vsi tisti tovariši kot na zgodovinskem kočevskem zboru z Edvardom Kardeljem na čelu Zbor odposlancev slovenskega ljudstva je v Kočevju pred 25 leti .......................................... SPLOŠNA RAZPRAVA V SKUPŠČINI OZN Gromiko predlaga konferenco vseh evropskih držav Izjavil je, da namerava SZ nadaljevati politiko miroljubnega sožitja, in je glede CSSR ponovi! ie znane trditve - Pred svojim govorom se je Gromiko sestal z Deanom Ruskom NEW YORK, 3. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je govoril danes na zasedanju glavne skupščine OZN. Dejal je, da hoče njegova vlada nadaljevati politiko miroljubnega sožitja. Izjavil je, da Sovjetska zveza «podpira potrebo iskanja oblik sodelovanja aili skupnih akcij s kapitalističnimi državami v skupnem prizadevanju, da bi preprečili novo svetovno vojno«. Dalje je izjavil, da so nevezane države tako imenovanega tretjega sveta v tej politiki «naravne zaveznice Sovjetske zveze«. V začetku je Gromiko govoril o »zapletenem stanju* na svetu in je kritiziral «tiste kroge zahodnih držav, ki postavljajo svojo privrženost vojaškim zavezništvom in oboroževalni tekmi nad koristi ljudstva*. Govoril je nato o Češkoslovaški in zagovarjal vojaško okupacijo, češ da je šlo za «sanibobrambo socialističnih držav*. Dejal je: »Ni bilo nič nepričakovanega v ukrepih o samoobrambi, ki so jih prejele socialistične države proti imperialističnim spletkam, katerih namen je bil razbiti socialistični blok. Sovjetska zveza ima za potrebno izjaviti s te tribune, da socialistične države ne morejo dopustiti in ne bodo nikoli dopustile stanja, v katerem bi bili življenjski interesi socializma v nevarnosti, in v katerem bi se napadala nedotakljivost meja socialistine skupnosti in bi se s tem napadali temelji mednarodnega miru.* Nadaljeval je: «Toda Sovjetska zveza ponuja prijateljsko roko državam Evrope, Azije, Afrike, Latinske Amerike in Severne Amerike, vštevši narode ZDA, ki se bo- n Kapoveda.1 je vrsto spremenilnih Predlogov demokrščanske levice. temi je predvsem omenil predlog, naj 'bi država sprejela na-, m® socialnih dajatev, ki jih Plačujejo delavci. Na tak način bi in Vključil v potrošnjo ta denar stimulirala, razširitev trga ki je v v? Pogoj gospodarske okrepitve. . Komunist Cola.janni je predvsem vii!i al «1užno politiko«, ki jo vodi v okviru starih pred-, av. ki so »se izkazale za mrtve i* pred rojstvom«. Dejal je, da tim fesmiselna gospodarska zako-odaja za južna področja, ki bi ti uJ116(1 videvala ukrepov na kme-sektorju. V tem smislu je nJfjfPui naštel reforme, ki bi po njegovem bile nujne za delo pri poslanski la « f1 i® današnjo sejo posveti-jaifT^tanku s predstavniki deloda-do0?v' ki so orisali svoje stališče jJ«rediogov pokojninske reforme. kirt1?5 sestanek med predstavni-m “elavskih sindikatov in združe-Tvjf industrijcev bo 24. oktobra, ve « ,so sklenili ob zaključku pr-llanSe^e’ med katero so razprav-tudi °rf kovnih mestih. Sklenili so fclff’ da bodo morali razgovore za--J-UCiti do decembra in so v ta bort!fn ustanovili tri komisije, ki sti , razpravljale o brezposelno-v ’ -Jdrljpčitvi draginjske doklade mezdno osnovo ter odpravi osnovo ter oupia** nezanm področij«. Na tem sekalcu1 utso razpravljali o sindi-karu Pravicah v podjetjih samih, ran 1)0 Kotovo prišlo na dnevni ®(L Prihodnjič ki rKanizaci.je poštnih uslužbencev, so J?VPadaio CGIL in UIL-Poste, smenffl, da bo napovedana stav- .............................................I. SESTANEK NA «VRHU» MED PREDSTAVNIKI CSSR IN SZ Dubček, Černik in Husak na razgovorih v Moskvi Na letališču Vnukovo so češkoslovaško partijsko delegacijo sprejeli Brežnjev, Podgomi in Ko-sigin - «Pravda» in «lzvestija» o sovjetski razlagi ^normalizacije* - Kuznjecov se vrnil y Prago MOSKVA, 3. — Dopoldne je prispela z letalom Iz Prage češkoslovaška partijska delegacija, ki j<> vodi prvi tajnik Dubček, v njej P« sta še predsednik vlade Cemik m tajnik slovaške partije Husak. Na letališču v Pragi so delegacijo pozdravili predsednik republike Svoboda, predsednik skupščine Smr-kovsky in člana prezidija Spaček ter Mlinar. Na letališču v Pragi je bila zbrana velika množica, ki je ploskaia in pozdravljala svoje predstavnike pred odhodom na težka pogajanja v Moskvi. Množica pa je utihnila, ko se Je pokazal sovjetski veleposlanik Cervonenko. Na vprašanje novinarjev, kakšne so perspektive se je predsednik vlade Cernik sa mo nasmehnil in dejal »Dobre« podpredsednik vlade Hamouz pa je dodal, da bomo izvedeli čez nekaj dni. Na letališču Vnukovo pri Moskvi so sovjetske predstavnike pozdravili predsednik vrhovnega sovjeta Podgomi, predsednik vlade Kosigii' in generalni tajnik SZ Brežnjev. V mesto so se odpeljali brez posebnih pozdravov in so se ob 15. uri že pričeli razgovori. Agencija TASS je o obisau objavila zelo kratko vest, v kateri je rečeno, da je prispela na obisk delegacija češkoslovaških komunistov v skladu s sporazumom med političnem uradom KP SZ in prezi-dijem češkoslovaške partije. Zanimivo je, da se pri tem ne sklicujejo na moskovski sporazum med CSSR in SZ, ki izrecno predvideva taka pogajanja in je govor o sporazumu med vrhovnima organoma obeh partij. Prvi razgovor se je zaključil zvečer in o njem ni bilo izdano nobeno sporočilo ter se niso izvedele nobene indiskrecije, razen da so odi s sovjetske strani prisotni Brežnjev, Kosigin, Podgomi ter Ru-sakov, Id je član prezidija in Id odgovarja za sekcijo za stike z bratskimi partijami. Že samo dejstvo, da Je do sestanka «na vrhu« prišlo je dokaj pomembno, povrh tega pa Je )c zlasti važno, da je Moskva končno pristala, da vodi delegacijo Dubčes, katerega so med njegovo aretacijo blatili kot izdajalca to hinavca to ki je postal zastava novega demokratičnega procesa v CSSR. Opazovalci menijo, da sta k temu prispevali dve dejstvi: Prvič se je ohranila popolna enotnost med češkoslovaškim ljudstvom to partijo in še vedno ni v vrstah vidnejših partijskih predstavnikov odkritega »kvizlinga« pa tudi osebnosti, id so naklonjene določenim sovjetskim stališčem, izražajo svoja mnenja zelo oprezno. Ni se posrečilo zabiti kito v CK partije to tudi poskusi favoriziranja Hu-saka niso uspeli, ker je v soboto, odločno izjavil, da podpira Dubčka Drugič, pa je prišlo do resnega poraza sovjetskega stališča na pripravljalni konferenci v Budimpešti na kateri se je ustvaril položaj, ko je SZ dejansko pred nekakim ulri matom, da do 17. novembra izved« določene ukrepe v zvezi s CSSR odnosno točneje, da umakne bistveni del svojih čet, kolikor je sploh še možno računati na svetovno konferenco partij. Kljub tem okoliščinam pa je položaj Dubčka, Cemika to Husaka nedvomno težaven, ker govore vse vesti, da so stališča povsem oddaljena. V bistvu gre še vedno za pomen izraza »normalizacija«, id ga češkoslovaški voditelji razumejo kot umik tujih čet, s sovjetske strani pa se razume povsem nekaj drugega Tako se današnja »Pravda« to «Izvestija» ponovno podčrtali, da mora biti umik čet zaključek »normalizacije«, ki mora pomeniti utrditev partije, resne ukrepe proti kontrarevolucdonarjem to podobno. Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da se je danes vrnil v Prago namestnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov, kar ocenjujejo kot prijateljsko gesto s strani SZ, ker se na tak način dokončno odstranjuje vpliv veleposlanika '"'ervonenka, ki je zagovarjal okupacijo. do vedno spominjali, kakor se bomo spominjali mi tradicij skupne borbe v okviru protihitlerjevske koalicije in ki imajo ogromno odgovornost za ohranitev svetovnega miru.* Napadal je nato tiste politike v Bonnu, ki bi hoteli znova menjati zemljevid Evrope, in je dodal, da je njih glavni smoter uničiti potsdamski sporazum in druge zavezniške sporazume. Dejal je, da se nacistična ideologija znova pojavlja v Zahodni Nemčiji v ozračju, ki ga zastrupljata šovinizem in militarizem. Zavrnil je zahteve Zahodne Nemčije po zahodnem Berlinu in dejal, da zahodni Berlin ni nikoli pripadal in ne bo pripadal Zahodni Nemčiji. Hkrati se Sovjetska zveza ne upira dobrim odnosom z Bonnom to meni, da bi morali Zahodna in Vzhodna Nemčija postati članici Zdrduženih narodov. Gromiko je v svojem govoru tudi izjavil, da prihodnost Evrope ni odvisna od obstoja vojaških blokov, in je predlagal konferenco vseh evropskih držav, na kateri bi obravnavali nujna vprašanja utrditve miru v Evropi. Glede Vietnama je izjavil, da mora ZDA prevladati realistični duh, da bi pariški razgovori pripeljali do rešitve. Poudaril je tudi, da bi konec ameriškega napada na Vietnam koristil stvari splošnega miru in tudi ZDA samim. Ko je govoril o razorožitvi, je Gromiko priporočal, naj skupščina skrbno prouči sovjetsko spomenico o razorožitvi, in pozval predvsem jedrske države, naj se združijo v ožji odbor, ali pa naj tudi skupno z drugimi državami proučijo mednarodno konvencijo, ki bi prepovedala uporabe jedrskega orožja. Ko je omenil načelni sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo o izmenjavi mnenj za omejitev sistemov strateških nosilcev jedrskega orožja, je Gromiko dejal, da je sovjetska vlada pripravljena navezati stike v ta namen. Kar se tiče Srednjega vzhoda, je poudaril odgovornost Izraela, ker se še ni našla rešitev. Ugotovil je, da Izrael nadaljuje svojo politiko priključevanja zasedenih ozemelj in dejal, da bo moral Izrael dajati račun za številne stvari, če bo še dalje ostal na zasedenem ozemlju. Na koncu se je Gromiko izrekel za univerzalnost Združenih narodov, ki pa se lahko doseže samo z izključitvijo Čangkajškovega režima in s tem, da se LR Kitajski priznajo njene zakonite pravice. V ameriških pooblaščenih krogih so javili, da se je Gromiko včeraj sestal z Deanom Ruskom in da sta govorila o Srednjem vzhodu. Sestanek je predlagal Rusk in trajal je več ko eno uro. Demonstracije študentov v Parizu PARIZ, 3. — Jutrišnji dan bo «dan solidarnostnih manifestacij s študenti, ki se po svetu borijo«, je oklicala glavna študentska organizacija UNEF, ki je bila srce majskih demonstracij. Danes zvečer je bila v Parizu, nedaleč od Sorbone prva manifestacija v znak solidarnosti z mehiškimi študenti. Skupine študentov so se začele zbirati po ulicah, ki so blizu sedeža pariške univerze, za katero je mehiško poslani-ništvo. Policija je manifestante napadla to sledili so prvi spopadi. V samem dvorišču pariškega vseučilišča pa je prišlo do obračunavanj med pripadniki filokitajskih organizacij to komunističnimi mladinci. Nekaj tisoč študentov se je medtem zbralo v neki ulici in krenilo ob petju »Internacionale« proti mestnemu centru. Nosili so transparente z gesli: «Pariz — Meksiko: ista borba«. Policija je študente sicer razgnala, a se je sprevod spet zbral na drugem koncu mostne četrti. Šele ko je policija napadla z oklepniki, se je kolona demonstrantov razšla. študentske manifestacije so bile med drugim tudi povod za nov napad konservativnih poslancev v zbornici, kjer razpravljajo o Fau-rovem načrtu vseučiliške reforme, ki daje študentom sicer omejene politične pravice V Parizu so medtem odprli avtomobilsko razstavo, na kateri sta paviljona FIAT to «Citroen» drug poleg drugega. Francoski časopisi pišejo, da je bila združitev kolosov v bistvu že sklenjena, to da čakata na dovoljenje francoske vlade. sprejel pomembne dokumente o ustanovitvi ljudske oblasti na o-zemliu Slovenije, o priključitvi Primorske, o združenju Slovenije s skupnostjo enakopravnih narodov Jugoslavije, izvolil slovenski narodnoosvobodilni svet in mu dal pooblastila prvega slovenskega parlamenta. Udeleženca proslave so z enominutnim molkom počastili spomin padlih revolucionarjev in pri tem posebno spomin Borisa Kidriča, na katerega so vezani uspehi narodnoosvobodilne vojne to socialistične graditve v Sloveniji. Predsednik republiške skupščine Slovenije Sergej Kraigher je v svojem govoru na proslavi med drugim poudaril, da je kočevski zbor nedvomno eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega ljudstva to da s'o sklepi odposlancev slovenskega ljudstva v Kočevju postavili državno pravne temelje Slovenske države. Sklepi kočevskega zbora to smotri, ki so takrat bili začrtani, se po besedah Kraigherja izvajajo že 25 let. Politika Jugoslavije za uresničenje smotrov revolucije, je poudaril Kraigher, temelji na borbi proti imperializmu to kolonializmu, proti hegemoniji, za enakopravne odnose med narodi to državami. Pripravljenost Slovenije, da se ta politika dosledno izvaja, se odraža, po besedah Kraigherja tudi v uresničenju programa združenja Slovenije, kakor tudi v zavzemanju, da se spoštujejo mednarodne pogodbe, jamčijo zamejskim Slovencem pravico in zaščito pred nasilnim raznarodovanjem. V nadaljevanju svojega govora se je Kraigher dotaknil rezultatov in uspehov, ki jih je slovensko ljudstvo doseglo v socialistični Jugoslaviji. Med drugim je navedel, da se je naroden dohodek v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih povečal za tri in polkrat, po ocenitvah strokovnjakov je bil narodni dohodek v Sloveniji leta 1965-66 okrog 900 dolarjev na prebivalca, medtem ko je bil istočasno v Avstriji 970 dolarjev in v Italiji 880 dolarjev. Da je v Sloveniji prišlo do vsestranskega gospodarskega razvoja, govori tudi podatek o občutni spremembi strukture prebivalstva. Medtem ko je v Sloveniji 1961. leta 38,8 odstotka prebivalstva živelo na podeželju, je danes na vasi samo 25 odstotkov prebivalstva. Po besedah Kraigherja dalje Slovenija s svojim družbenim in gospodarskim razvojem v okviru jugoslovanskega gospodarstva pomemben prispevek tudi k porastu gospodarske in politične moči Jugoslavije kot celote in njeni neodvisnosti od inozemstva. Istočasno pomaga razvoju nerazvitih področij Jugoslavije in s tem ustvarjanju pogojev za stvarno enakopravnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije in s tem jugoslovanski socialistični skupnosti. Sergej Kraigher se je na kratko ozrl tudi na najvažnejše mednarodne dogodke in v zvezi z gonjo, ki se zadnje čase vodi proti Jugoslaviji, je dejal, da proslava tako važnega narodnega dogodka ni primerna za odgovore na te napade. «Toda, je dejal Kraigher, potrebno je poudariti, da bomo in da smo podpirali politiko Sovjetske zveze, ki je bila usmerjena na krepitev mednarodne varnosti in miru, suverenosti narodov in držav in na enakopravne odnose med narodi. Zasedba Češkoslovaške in tako imenovani »idejni razlogi*, s katerimi se ona opravičuje, vse to pa je popolnoma v nasprotju z osnovami naše evolucije in nima nič skupnega s socializmom, marksizmom in leninizmom,* je poudaril Kraigher. »Zaradi dejstva, da živimo v času, ko s° lahko mednarodne obveznosti, pogodbe in deklaracije enostransko tolmačijo, ko se s silo teptajo suverenosti narodov in držav in njihov samostojni svobodni razvoj, je Jugoslavija, po besedah Kraigherja, prisiljena sprejeti vse potrebno za splošno obrambo v primeru napada. Zvestoba revolucionarnim tradicijam in neomejeno zaupanje v lastne moči, to je neizčrpen vir moči delovnega ljudstva, ko gre za njegove življenjske interese, za poglobitev bratstva in enotnosti in povezavo z vsemi naprednimi silami na svetu in državami, ki se zavzemajo za mir in enakopravno sodelovanje v prvi vrsti z nevezanimi državami, za solidarno pomoč vsem, ki se bore za zvestobo in neodvisnost. To so temelji, na katerih smo razvili našo revolucijo, zgradili našo samoupravno socialistično skupnost, enakopravnih narodov in narodov Jugoslavije, ki so nam prinesli mnogo zaupanja, ugleda in podpore vseli naprednih sil na svetu,* je zaključil svoj govor Sergej Kraigher. Eškol govori o atomski bombi TEL AVIV, 3. Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je v ponedeljek govoril kolonom nekega kibuca v Galileji. Govoril je tudi o atomski bombi. Dejal je: »Izrael zna izdelati atomsko bombo. Toda preden se napravi . . .» Pripomni^ je: «Zakaj naj bi se Izrael požuril s podpisom pogodbe proti širjenju jedrskega orožja, ko so A-rabci in Sovjetska zveza zastopani v nadzorstvenem organizmu in Izrael ni vključen?* Zatem je Levi Eškol izjavil, da je spopad med Izraelom in Sovjetsko zvezo «neverjeten v sedanjem stanju*, toda ne more se izključiti možnost posrednega spopada zaradi sovjetskih «tehnikov». «ZDA, je dodal Eškol, bi se morale zavedati, da se tak spopad ne tiče samo Izraela, štiri tisoč sovjetskih tehnikov in sovjetsko orožje v arabskih država« predstavljajo grožnjo za Izrael.* Ljubljanska Drama bo gostovala v Rimu LJUBLJANA, 3. — Na vabilo Tea-tro delle arti iz Rima bo Slovensko dramsko gledališče iz Ljubljane gostovalo od 7. do 12. oktobra v Rimu. Ljubljanski umetniki bodo med gostovanjem Štirikrat prikazali «Marat-Sade» Petra Weissa, v katerem nastopa skoraj celoten ansambel ljubljanskega gledališča. Ljubljanska drama bo prvo jugoslovansko gledališče, ki bo gostovalo v Rimu. DRŽAVNI UDAR V PERUJU Vojska odstavila predsednika in prevzela vso oblast v državi Belaunde Terry je včeraj prispel z letalom v Buenos Aires - Demonstracije študentov LIMA, 3. — Skupina osmih generalov in sedmih polkovnikov je izvedla danes državni udar ter odstavila predsednika republike in prevzela oblast. Predsednika republike Fernanda Belaunde Terryja so s silo odgnali na letališče, od koder so ga odpeljali z letalom v Buenos Aires, kjer je izjavil, da ni zaprosil za politično zavetišče in je protestiral, ker so ga prisilili na odhod. Sestavili so revolucionarni vo- jaški odbor, ki ga vodi general Juan Velasco Alvarado, ki je predsednik odbora načelnikov glavnega štaba. Uradno so javili, da tudi policija podpira oborožene sile, ki so prevzele oblast, in skrbi za red. Zadevno sporočilo pravi, da vlada v vsej državi mir. Vse ministre, ki so po državnem udaru odločno poudarili, da predstavljajo zakonito vlado, so aretirali. Ko so zapustili vladno palačo v spremstvu policije, so ministri zapeli državno himno. Vojaški odbor je objavil sporočilo v katerem pravi, da je prevzel oblast za nedoločen čas. Odbor obtožuje vlado, da je hotela kriti skupino brezvestnih ljudi, ki se niso ozirali na potrebne sloje v državi in so obogateli s pomočjo gospodarskih ukrepov. »Revolucionarna vlada, je rečeno v sporočilu, bo branila suverenost in narodno dostojanstvo, vzpostavila bo ugled oblasti in skrbela za spoštovanje zakonov.* Najavili so tudi vrsto gospodarskih, socialnih in kulturnih reform ter «obnovitev pravičnosti in moralnosti na vseh sektorjih dejavnosti* dalje pravi vojaški odbor, da bo spoštoval mednarodne sporazume, ki jih je podpisal Peru, ter bo podpiral tuje investicije, ki pa bodo podvržene perujskim zakonom in interesom. Se prej je vojaški odbor obtožil »močne domače in tuje gospo darske sile, ki so bile s pomočjo nevrednih Perujcev imele v rokah politično in gospodarsko oblast in vzdrževale krivičen socialni in go spodarski red*. Ud.ar so izvedli ob 2.15 po krajevnem Času (oh 8.15 po srednje evropskem času). Tedaj je skupina tankov to jeepov prispela s tovornjakom polnim vojakov na trg pred sodno palačo to jo obkolila Vojaki so odšli v palačo to čez pol ure so pripeljali predsedniKs republike, ki so ga odpeljali z jeepom. Hkrati so drugi oklepni oddelki obkolili sodno palačo ta prefekturo druge skupine pa so prevzele nadzorstvo nad komunikacijami to za-stražile glavne točke v prestolnici. Nova perujska vlada si je dala ime »nacionalistična revolucionarna vlada«. V svojem sporočilu pravi vlada, da bo jamčila najširšo svobodo tiska. Nocoj se Je sestal parlament na izrednem zasedanju in je obsodil vojaški udar. Objavil je izjavo, v kateri pravi, da so ukrepi voja- škega odbora neveljavni to nični, ker samo svobodne volitve lahko nadomestijo odstranjene osebnosti. Kriza, ki se je zaključila z državnim udarom, se ie bila začela 28. Julija, ko je predsednik Belaunde Terry sporočil, da so sklenili sporazum z družbo »International Petroleum Company» (IPC), ki je podružnica Standard Oil iz New Jerseya, s tem da je Peru znova prevzel petrolejska ležišča, ki jih je ta družba izkoriščala štirideset let na severu države. Bivši predsednik omenjene družbe je obtožil vlado, da je držala v tajnosti nekatere določbe o odškodnini družbi IPC to da so izginili listi sporazuma, ki so vsebovali te določbe Dejal je, da je bila omenjena ajužba pooblaščena izkoriščati do konca leta nekatere vrelce in da je dobila jamstvo, da bo imela monopol nad rafiniranjem proizvodov za 40 let. General Juan Velasco Alvarado Je 21. septembra sporočil, da oborožene sile proučujejo zadevo, in je dejal, da bodo oborožene sile spoštovale ustavni red. Zadeva je polagoma zavzela obseg škandala, tako da je povzročila vladno krizo. Komaj pred dvema dnevoma je novo vlado sestavil Miguel Mujiča Gallo. Belaunde Terry je bil izvoljen za predsednika republike leta 1963 s pomočjo zavezništva njegove stranke «l’Accion popular* z demokristjani. Zvečer so javili, da so večje skupine študentov demonstrirale v prestolnici, to sledili so neredi, med katerimi so bili baje trije demonstranti ubiti, ko je vojska streljala. da bi jih razgnala. Baje ss neredi izbruhnili na več krajih po krajine. Vreme včeraj: n a j višja temperatura lS\5 najnižja 14.9 ob 19. uri 17,4, vlaga 75 odst., zračni Dlak 1017,3 ra. ste, brez vetra, nebo 2/10 pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 20,6 stopinje Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 4. oktobra FRANČIŠEK Sonce vzide ob 6.07 in zatone o* 17.40. Dolžina dneva 11.33. Luna vit de ob 17.01 in zatone ob 3.38 Jutri, SOBOTA, 5. oktobra DUNJA PRVI DAN OBISKA MOČNE DELEGACIJE REŠKIH OPERATERJEV Široke možnosti sodelovanja med lesnimi operaterji Reke in dežele Na trgovinski zbornici sta prof. Florit in generalni tajnik reške zbornice Vidulič poudarila obojestranski interes za skupno delo - Stanko Bole o konkretnih možnostih sodelovanja Lesni industrijci in trgovci iz naše dežele in iz reškega okraja bi mogli tesno sodelovati tako pri proizvodnji kakor tudi pri prodaji končnih izdelkov, pridobljenih na podlagi skupnih prizadevanj, bodisi na domaCem kakor tudi na tretjih tržiščih. Za to so dane široke možnosti, potrebna pa so pogost-nejša srečanja in skupen program dela. To so osnovne ugotovitve včerajšnjega srečanja med tukajšnjimi lesnimi proizvajalci in trgovci ter zastopniki vzporednih obratov iz reškega okraja na trgovinski zbornici. Srečanja, ki je drugo v vrsti poslovnih stikov med gospodarskima zbornicama iz Trsta in z Reke, se je udeležilo trideset-člansko odposlanstvo jugoslovanskih izvedencev pod vodstvom glavnega tajnika reške gospodarske zbornice A. Viduliča in ravnatelja poslovnega združenja «Drvo> ing. S Tomačevskega; sestavljajo ga zastopniki lesnih industrij iz Ca-bra. Ravne gore. Delnic. N. Vino-dolskega, Senja, Jušičev, Pazina, Pulja, Buzeta. Buj in z Reke, medtem ko so tukajšnje poslovne kroge na srečanju zastopali ravnatelj dr. Steinbach. dr. Frandoli. dr. Tamaro in drugi funkcionarji za trgovinsko zbornico, predsednik dr. Spinotti in generalni tajnik dr. Mileta za združenje lesnih trgovcev iz tržaške pokrajine, dr. Ri-voli za center za mednarodno dokumentacijo o lesni trgovini in številni izvedenci z lesnega področja, tako da je bila «rdeča dvorana« v zbornici v celoti zasedena. S tem srečanjem se je pričel tridnevni obisk jugoslovanskega strokovnega odposlanstva lesnim industrijam v naši deželi. Po sprejemu na zbornici so se storkovnjaki brez odlašanja lotili dela. Prof. Florit. zastopnik združenja srednjih in malih industrij iz tržaške pokrajine in odbornik pri zbornici, je pozdravil goste ter naglasil, da je obojestranski interes za sodelovanje prišel do vidnega izraza že na prvem srečanju tukajšnjih lesnih strokovnjakov maja letos v re-škem okraju, ko so bili postavljeni prvi temelji za skupno delo, v tam okviru pa posebno za povečanje uvoza žaganega lesa in lesnih polizdelkov iz Jugoslavije v Italijo in za sodelovanje italijanskega kapitala v jugoslovanski lesni industriji. Te osnove za skupno delo je treba zdaj razširiti in utrditi, je zaključil prof. Florit, svoja jale, ko bo med podjetji z obeh strani vzpostavljeno industrijsko sodelovanje, tako da bodo naše tovarne lahko uvažale in sestavljale jugoslovanske polfabrike, v carinski prosti coni tržaškega industrijskega pristanišča pa sestavljale pohištvo iz jugoslovanskih delov, namenjeno na tretja tržišča. Po krajšem nastopu odbornika Frandolija, ki je poudaril potrebo, naj bi Jugoslovani bolj reklamizi-rali svoje blago, predvsem svojo bukovino in hrastovino, je prof. Florit kratko povzel izsledke tega prvega srečanja in ne-ivedal redno izmenjavo tehnične dokumenta- ženia lesnih trgovcev dr. Spinot-tija, so se udeleženci nato odpeljali s posebnim avtobusom na o-gled lesnega skladišča. Po kosilu pa so si ogledali še Zerjalovo razstavo pohištva, obrat deželnega konzorcija za les in podjetje Scas-so v industrijskem pristanišču. Danes se obisk nadaljuje v Vidmu: po srečanju z lesnimi operaterji na tamkajšnji trgovinski zbornici, si bodo jugoslovanski gostje ogledali tovarno pohištva «Toma-sella« v Brugneri in tovarno kuhinjskega pohištva Snaidero v Ma-ianu, nakar se bodo vrnili v Trst. V soboto pa je na sporedu obisk cije, cespikov in vzorcev med obe-, nekaterih lesnih obratov v goriški ma zbornicama. Po kratkih po- pokrajini, med temi tudi nove zdravnih besedah predsednika zdru-1 Prinčičeve tovarne v Krminu. Odložen proces v zvezi s protesti proti sklepom CIPE o ladjedelstvu Pred tržaškim prizivnim sodiščem bi morala biti včeraj obravnava druge stopnje v zvezi z znanimi dogodki 8. oktobra predlani, ko so tržaški delavci, mladina in sploh vse meščanstvo protestirali proti ukrepom CIPE glede nove ureditve ladjedelniške dejavnosti v Italiji. Kot smo poročali 16 decembra lani, je kazensko sodišče spoznalo tedaj vrsto obtožencev za krive ter jih obsodilo na razne kazni. Proti razsodbi so se obsojenci pritožili. Na lanskem procesu sta se zagovarjali dve ločeni skupini: prva je bila obtožena raznih prekrškov zaradi demonstracij na ulicah in trgih, druga pa razdejanja krožka AOLI pri Sv. Jakobu. Prizivne obravnave včeraj ni bilo, ker sta bila dva obtoženca odsotna zaradi bolezni, neki odvetnik pa je moral nastopiti na neki obravnavi v Tre-visu. V pomorski postaji so včeraj dopoldne odprli mednarodno filatelistično razstavo, imenovano «Trst 68». Razstavo, katere poudarek je na zbirkah, ki imajo dokumentacijsko vrednost o »veliki vojni«, je odprl predsednik deželnega odbora Berzanti. Reško in tržaško zastopstvo med razgovori ZAČETEK 5. VSEDRŽAVNEGA ZASEDANJA O MESTNIH PREVOZIH Mestna prevozna podjetja so socialnega in ne običajnega gospodarskega značaja Podjetja se ne bodo mogla izkopali iz sedanje hude krize brez ustreznih zakonskih ukrepov za njihovo ureditev Izšla je ČITANKA za ll.r nižjih srednjih šol Izdala TRŽAŠKA KNJIGARNA Cena 700 lir izvajanja, in to je tudi namen novega srečanja. Generalni tajnik Vidulič se je zahvalil trgovinski zbornici za prijazen sprejem, naglasil živ interes z-i takšna srečanja med lesnimi operaterji iz reškega okraja, kar jo razvidno tudi iz velikega števila udeležencev tega drugega snidenja. Glede doslej opravljenega Skupnega dela pa je govornik obžaloval, da je bilo preveč omejeno, kljub dobri volji jugoslov. operaterjev in kljub kreditu 120 milijonov lir, ki jim ga je na pr-vem srečanju ponudilo italijansko odposlanstvo. Da vzajemna prizadevanja niso rodila otipljivejših sadov, je delno iskati razlog tudi v vprašanju cen za kuhinjsko pohištvo, bukovino in druge lesne proizvode, za katere se gledišča italijanskih in jugoslovanskih part-nerjev nekoliko razhajajo. To te-žavo bomo v bodoče prav gotovo premostili, je zaključil dr. Vidulič. posebno velike možnosti za skupno delo pa se nam mimo tega nudijo zlasti na industrijsko-tehnič-nem področju. Dr. Antonini je nato poročal o srečanju z jugoslovanskimi izvozniki trdih vrst lesa, ki je bilo v Trstu 22. decembra lani, in na katerem so vzeli v pretres nekatera pereča vprašanja, predvsem vprašanje jugoslovanskih dobav trdega lesa italijanskemu tržišču preko oziroma mimo organiziranih uvoznikov, vprašanje rednih in ((neodvisnih« prevzemalcev, vprašanje pravilnega merjenja in natovarjanja lesa na železniške vagone in tovornjake, ter vprašanje primerne priprave posameznih dobav za fitosanitarne preglede s strani pristojnih italijanskih organov. Tržaški operater St. Bole Je naglasil. da se tukajšnjim in jugoslovanskim poslovnim krogom nudijo številne stične točke za sodelovanje Te točke so predvsem v jugoslovanskem izvoznem programu gozdnih sortimentov in raznih lesnih polizdelkov, kakor tudi v izvoznem programu naših poslovnih ljudi, pa naj gre za dobave ekso-tov, strojev za obdelayo lesa, ali raznega reprodukcijskega materiala in podobnega blaga. Da bi se to sodelovanje lahko ugodneje razvilo, za kar nudi ve like ugodnosti že sama bližina prizadetih okrajev, bi bilo treba poleg še navedenega urediti vprašanje štipendij za jugoslovanske strokovnjake, vprašanje kreditiranja izvoza na jugoslovansko tržišč©, oa bi vzdržali konkurenco drugih tujih dobaviteljev, predvsem Nemcev, in pa še osnovno vprašanje bolj pogostega sestajanja operaterjev. V dvorani Krožka za kulturo in umetnost se je začelo včeraj dopoldne 5. vsedržavno zasedanje o javnih mestnih in predmestnih prevozih. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki deželne, pokrajinske In občinske oblasti.. Po otvoritvenem nagovoru predsednika vsedržavne zveze občinskih prevoznih podjetij poslanca Salesa, so prisotne pozdravili tržaški župan Spac cini, ki je omenil tudi težave tr žaških občinskih mestnih prevozov, deželni odbornik Varisco, ki je prinesel pozdrave deželne uprave ter poudaril zanimanje dežele za vsa vprašanja, ki se tičejo mestnega prometa, ter pokrajinski predsednik dr. Savona. Nato Je pozdravil zborovalce predsednik upravnega sveta podjetja A< di sei da . jš treba zato čimprej sprejeti ustrezne zakonske ukrepe za njihovo ureditev. Predsednik Acegata je tudi dejal, da je nemogoče postavljati mestna prevozna podjetja na raven gospodarskega ravnovesja na osnovi izdatki-dohodki. Dr. Stasi je poudaril, da so mestni prevozi predvsem v službi manj premožnega prebivalstva - delavcev in de je treba zato njihove stroške beležiti pod postavko ((socialni stroški in socialni dohodki«. Dnevni red zasedanja je zelo obširen. Uradno sta vpisani samo dve poročili, in sicer poročilo o temi ((Povpraševanje po javnih prevozih v mestu«, ki ga je včeraj dopoldne podal profesor neapeljske univerze in predsednik neapeljskega tramvajskega in avtofilobusnega občinskega podjetja prof. inž. Arturo Polese, in poročilo, ki ga bo podal danes prof. inž. Corrado Guizzanri z univerze v Piši in predsedniK občinskega prevoznega podjetja v Rimu o temi: ((Upravljanje in produktivnost javnih prevoznih podjetij«. Poleg tega pa je predsedstvo zasedanja dobilo še nekaj strokovnih elaboratov, "ki bodo služili udeležencem kot gradivo za poglobitev razprave o obeh poročilih. Vprašanja, o katerih so začeli včeraj razpravljati na zasedanju, so izredno velikega pomena, ker se nanašajo na občinska podjetja. Ki so skoraj vsa v velikih finančnih težavah iz katerih se ne bodo me gle izkopati, če ne bodo sprejet, ustrezni ukrepi v vsedržavnem ali deželnem okviru Iz poročila prof prof. Poleseja. Danes bo drugo poročilo, popoldne pa razprava in zaključek del. V soboto bodo šli kongresistl na izlet z ladjo «Edra», ki jih bo peljala v Koper, Izolo, Piran in Umag. Od tu bodo šli izletniki z avtobusi v Buje in do Limskega kanala. Nato bodo obiskali Rovinj in se potem z avtobusi vrnili v Trst. Včeraj je župan inž. Spaccini sprejel kongresiste v dvorani občinskega sveta, kjer jih je pozdrav:: in izročil voditeljem zveze spominsko kolajno. Avstrijska delegacija na trgovinski zbornici se je sestal na sejlezu rgovinske zbornice odbor za po- sostvoval tudi predsednik avtonom ne ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzil Razpravljali so o zaščiti in interesu tržaškega pristanišča in klientov iz njegovega zaledja v zvezi s politiko Conferences, o možnosti prevoza s kontejnerji in o nujnosti ureditve primernih na prav v tržaškem pristanišču. Obe delegaciji sta nato podčrtali važnost in nujnost izgradnje avtocest za povezavo tržaškega pristanišča z zaledjem in sta z zadovoljstvom vzeli na znanje' namen avstrijskega ministra za javna dela Kotzine, da organizira, srečanje med predstavniki italijanske in avstrijske oblasti, ki so pristojni za gradnje cest. Danes ob 12. uri pri delavski menzi ladjedelnice Sv. Marka zborovanje KPI o gospodarskem položaju v Trstu, o statutu delavcev in o pokojninah Govoril bo inž. Antonio Cuffaro. Ob 18. uri pa bo na Trgu Sv. Jakoba o pokojninski re formi govoril deželni tajnik Silva no Cacicchi. V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Zanimiv spored jutrišnjega koncerta Glasbene matice Nastopila bosla Ljubljanski pihalni trio in sopranistka Ileana Bratuž - Kacjan trgov: Vež 'Z: $ v str i j s k o trgovinsko zbor- nico in tržaško trgovinsko zbornico. Delegacijo avstrijske trgovinske zbornice je vodil Friesz, tržaško pa dr. Caidassi. Sestanku je pri- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIOllllMIIHHIUIIIlilllllllllllllAIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllllllllllllM Slovenski glasbeni umetniki, .... se bodo v soboto predstavili na i odru Male dvorane Kulturnega do-1 ma, so uvrstili v svoj spored vrsto zanimivih del glasbene literature, med njimi tudi skladbe, ki bodo za naše koncertno občinstvo novost. Da približamo ta dela ljubiteljem glasbene umetnosti, se bomo na kratko ustavili ob avtorjih, predvsem tistih glasbenih del, ki jih bo izvajal pihalni trio. Joseph Haydn roj 1. 1732 v avstrijskem mestu Rohrau na Gradiščanskem se je uveljavil na vseh področjih glasbene umetnosti. V zgodovini glasbe je pomemben ker je v svojih delih dokončno uveljavil klasično obliko sonate. Poleg Mozarta in Beethovna ga prištevamo med najboljše glasbene ustvarjalce tako imenovane »dunajske klasike«. Poleg 125 simfonij, številnih klavirskih, violinskih in čelo koncertov, opeč/ maš in oratorijev, zastopa njegov glasbeni opus tudi vrsta komornih del zlasti znamenite godalne kvartete in trie za SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobritev zakona o šolski pomoči in o prevzemu kmetijskih postaj Pri prvem zakonu so se vzdržali glasovanja svetovalci KPI in PSIUP, drugega pa so odobrili soglasno Na včerajšnji seji deželnega sveta so odobrili dva zakonska osnutka, in sicer zakonski osnutek, s katerim so nekoliko spremenili zakon štev. 19 iz leta 1965 o šolski pomoči, in zakonski osnutek, s katerim prevzame dežela od države poskusne kmetijske postaje v Gorici in Vidmu. Splošna razprava o prvem zakonskem osnutku se je končala predvčerajšnjim, včeraj pa so glasovali o resoluciji svetovalcev KPI v zvezi s položajem o šolstvu, poročevalec Zanin in odbornik za šolstvo Giust sta odgovorila sve- te, ,-. „ (,„««« SOlStVO UMUSl, Sla uuguvuuio o»*-- Poieseja povzemamo ’ I tovaicem, ki so posegli v splošno zanimivih podatkov: leta 1966 so občinska podjetja za mestni prevoz prepeljala skupno okrog 2.858.835.553 potnikov, ali okrog 850.000.000 manj kot leta 1963. Ugotovljeno je bilo, da so v zadnjih dveh letih zabeležili povečanje števila potnikov na mestnih progah samo v Modeni, v Neaplju se je število znižalo za malenkost, v ostalih mestih pa je bilo zmanjšanje povsod občutno. To stanje se nanaša na tramvajske, filo-in avtobusne proge razpravo, nakar se je začela razprava o edinem členu zakonskega osnutka. Poročevalec Zanin je dejal, da Je zadovoljen, da se je večina svetovalcev vsaj načelno strinjala z zakonskim osnutkom. To dokazuj.) občutljivost deželnega sveta za šolska vprašanja. Zatem je dejal, da je tudi on za okvirni zakon za šolstvo, pa so svetovalci načeli številna vprašanja, ki jih ni moč upoštevati v tem zakonskem osnut- busne — ------- . _ ... Sinoči je bila razprava o poročilu iiiuiliiiiin.Milil.......................*..........i.. POBUDA SINDIKATA UPOKOJENCEV CGIL Zbiranje podpisov za peticijo za zboljšanje vseh pokojnin Upokojenci in zaposleni delavci bodo lahko podpisali peticijo v številnih krajih Pokrajinski sindikat upokojencev začelo in sindika- poziva vse tiste, . Trstu, vključer. v CGIL, je dal v okviru širokega sindikajnega gibanja upokojencev in aktivnih delavcev, da bi dosegli spremembo zakona št. 238 od 18. 3. 1968 in odloka št. 488 od 27. 4. 1968 o zvišanju pokojnin in reformi pokojninskega sistema, pobudo za peticijo, ki vsebuje nekatere zahteve in ki naj bi jo podpisali vsi upokojenci in aktivni delavci. Ta peticija Vsebuje naslednje zahteve: izenačenje minimalnih pokojnin, ki naj bi znašale za vse po 30.000 lir na mesec; sorazmerno zvišanje pokojnin izpred 1. maja 1968 od 10.000 do 40.000 lir na mesec ter 2.500 lir za pokojnine, ki so znašale nad 80.000 lir; uvedbo premične lestvice, ki bo navezana na višanje življenjskih stroškov in na poprečno višanje plač med letom itd. To peticijo bodo poslali Glede dobav jugoslovanskih polizdelkov in končnih izdelkov na italijansko tržišče je Bole dejal, da parlamentu .. se bodo te lahko ugodneje razvi- Podpisovanje peticije se je že ki je še niso podpisali, naj pohitijo. Da bo to čim lažje, se je sindikat obrnil na razne organizacije, ki so dale na razpolago svoje prostore za podpisovanje peticije. Prostori so naslednji: Sv. Jakob, delavski krožek v Ul. S. Zenone št. 10; Skedenj, prosvetno društvo v Ul. S. Lorenzo in Selva, 4; Pod-lonjer, krožek «Stella»; Barko vije, Rumena hiša; Gornja Kolonja, krožek «Pečar»; Rojan, Ul. Apiari, 31; Magdalena, ljudski krožek Strada di Fiume, 7; Sv. Ana, ljudski kro žek. Stara istrska cesta 66; Pon-čana, Ul. Concellieri, 8; Školjet, gostilna «Miniussi»; mestno središče, krožek «Rinaldi», Ul. Madon-nina, 19; Spodnja Kolonja, krožek «Pisoni»; Milje, ljudski dom; Do lina, prosvetno društvo; Ricmanje, prosvetno društvo; Trebče, ljudski dom; Opčine, prosvetno društvo: Križ, ljudski dom; Nabrežina, se dež CGIL; Trst, Ul. Pondares, 8. ku. Rekel je tudi, da je dežela mnogo dala za šolsko pomoč, in sicer v lanskem šolskem letu 800 milijonov S spremembo zakona iz leta 1965 se bo izdatek še povečal. Glede resolucije komunističnih svetovalcev je dejal, da prepušča sodbo deželnemu odboru. Odbornik za šolstvo Giust se je v svojem odgovoru omejil na resolucijo KPI. Rekel je, da se z nekaterimi njenimi deli lahko strinja, vendar pa ne more odbor sprejeti političnih stališč, ki jih resolucija vsebuje. Na koncu je rekel, da odbor resoluciji nasprotuje. Pri glasovanju je večina resolucijo zavrnila. Sledile so glasovalne izjave. Med drugim je dr Štoka (LSS) dejal, da bo glasoval za zakonski osnutek, ker je brez dvoma določenega socialnega pomena. Dodal pa je, da je treba vprašanje rešiti Integralno v korist vsemu prebivalstvu. Za zakonski načrt so glasovali svetovalci vseh skupin razen KPI in PSIUP, ki so se vzdržali. Zatem je prišel na vrsto zakonski osnutek, po katerem bo dežela prevzela omenjeni kmetijski poskusni postaji. O osnutku je podal poročilo svetovalec De Biasio, ki je med drugim dejal da bo imela dežela za letos za ti dve postaji skupno 27 milijonov lir Izdatka, in sicer za videmsko 13 milijonov, za goriško 14 milijonov. Po poročilu Je sledila razprava, v katero so posegli Bertoli (PLI), COGO (KD), Schiavi (MF), Coghet-to (KPI), Bettoli (PSIUP), Dal Mas (PSU) in Cociamni (KD). Pri tem so se nekateri svetovalci dotaknili tudi splošnega položaja v kmetijstvu ter poudarili potrebo po organskih rešitvah. Svetovalcem je odgovoril poročevalec De Biasio, ki je dejal, da je razprava pokazala potrebo po bolj organski ureditvi raziskav in poskusov v kmetijstvu. Pri tem je tudi omenil, kaj predvideva državna reforma na tem področju. Zatem je obravnaval vprašanja o-sebja, prepletenost delovanja raznih ustanov, vprašanja decentralizacije in zlasti poudaril, da bi se morali s koristnostjo raziskav 1n raznih poskusov seznaniti vsi kmetovalci. Glede omenjenih dveh ustanov v Vidmu in v Gorici je De Biasio dejal, da sta doslej opravili koristno delo in rekel, da ju je treba ohraniti. Deželni odbornik za kmetijstvo Comelli je dejal, da bo deželni odbor upošteval razna vprašanja, k' so jih načeli svetovalci v razpravi, v novem zakonskem osnutku, ki ga bo deželna uprava pripravila. Sedanji zakonski osnutek teži le za tem, da neposredno reši obe koristni ustanovi pred koncem S teni 7, a'-'—kim osnutkom bodo reT'i tudi vprašanja osebja. Sledilo jfc glasovanje, s katerim so svetovalci sogasno odobrili zakonski osnutek. Danes nova razsvetljava v osrednjem delu mesta Drevi bo začela delovati nova razsvetljava v nekaterih ulicah osrednjega središča mesta in na mestnem omrežju, ki jo občinska uprava že nekaj mesecev namešča. Na novo bodo razsvetljene ulice Roma, Filzi, S. Spiridione, Dante, XXX Ottobre, Mazzini, Milano, Trg Republike, Trg Goldoni, Borzni trg, Ul. Gallina in Trg Sv Ivana. Na obrežju pa Trg Venezia, Ul. Otta viano Augusto, Ul. Giulio Cesare in delno Obrežje Nazario Sauro. Poleg tega pa bo začela delovati nova razsvetljava v Miramarskem drevoredu, od Miramarskega križišča do železniškega nadvoza v Barkovljah. ki, razne instrumentalne zasedbe. Kakor druga dela tega skladatelja, označuje tudi pihalni trio za flavto, Klarinet in fagot vedrina in ritmično živahen potek. Wolfgang Fortner roj. 1. 1907 v Leipzigu sodi danes med zastopnike najbolj avantgardne smeri v glasbenem ustvarjanju. V glasbenih krogih pa ni znan le kot avtor zanimivih glasbenih del marveč kot upoštevan glasbeni pedagog. Fortnerjev glasbeni opus odlikujejo večja orkestralna in vokalno-instrumentalna dela. Med njimi «Simfonija 1947», Fantasia na tonsko zaporedje «b - a c - h», balet «Bela roža», itd. Med komornimi deli pa srečujemo na kocertnem odru Suito za violončelo solo, 3 godalne kvartete, trie, sonate za solo instrumente s klavirjem in med drugimi ,j^ tudi serenado za flavto, klarinet in fagot Slavko Osterc roj. 1. 1895, se je že v času svojih študijev na konservatoriju v Pragi odmaknil od tradicionalnih glasbenih tokov ter je v zreli dobi svojega ustvarjalnega dela, zlasti v zadnjem desetletju pred 2. svetovno vojno, zastopal najsodobnejšo glasbeno smer v slovenski glasbi in ustvaril najbolj zaokrožen opus moderne usmerjenosti med slovenskimi glasbenimi avtorji tedaj. Osterc si je izoblikoval svoj slog, ki je najpristnejši v groteski, ne moremo pa mu odreči tudi čustvenosti, kadar mu je to narekovalo njegovo umetniško doživetje. Z glasbenim ustvarjanjem je Ciste rc posegel na vsa skladateljska področja. Med obsežnejša glasbena dela sodijo simfonični pesnitvi; Povodni mož in Mati (njegova poslednja orkestrska stvaritev), Pas-sacaglia in Koral, Religioso, Klasična uvertura, itd. številne so njegove komorne skladbe napisane za razne instrumentalne sestave, ta ko n. pr.: Concertino za violino in 7 drugih instrumentov, Koncert za oboo, klarinet, rog in violo. V to vrsto spada tudi Trio za flavto, klarinet in fagot, ki je na sporedu sobotnega koncerta. Spored sobotnega koncerta obsega tudi vrsto samospevov, ki v glasbi morda najpristneje predstavljajo odraz človeških čustev. Na področje samospeva so posegli že klasiki, med njimi tudi Mozart, ki bo zastopan s pesmima Kloi in Svarilo. Posebno pa je bil samospev priljubljena glasbena o-blika romantikom. V njem je Schubert izrazil svoje najlepše glasbene zamisli. Iz njegovega opusa bo sopranistka Ileana Bratuž-Kacjan zapela Dekliško tožbo in Postrv. Samospeve so gojili tudi starejši slovenski skladatelji, zlasti od Vilharja dalje, najvidnejši predstavnik na tem področju pa Je Anton L- Razmerje med prvimi in drugimi filmi je na letošnjem festivalu močno nagnjeno na stran gorskega filma. Tema gorskih filmov ni vedno zgolj plezanje, temveč tudi šport, ki je najbolj logična povezava zimskega alpinizma: smučanje. Seveda pa je smučanje lahko sredi poletja, če gre za spust z Mont Blanca, kot smo videli v nemškem filmu «Poti nad prepadi*. Končno ima v teh filmih mnogo Prostora izrazito športno tekmovalno smučanje. Lahko pa tudi plezanje ni edini namen in edina vsebina filma, kot je to očitno v francoskem filmu «L’Edelweiss» (ob naslovu se vsiljuje vprašanje: ali ni francoskega imena za planiko?). Raziskovalni filmi se ne omejujejo samo na gore, temveč gredo včasih celo na področje mikroskopskega ogledovanja. Kažejo tudi življenje v raznih deželah (kot na Primer «Indijski srednji vek*, eno izmed nadaljevanj televizijske reportaže Folca Quilicija ob «Odkri-yanju Indije*) ali pa pripovedujejo o zapletenosti problema afriških slonov (Carlo Prola pravi v svojem filmu, da so se sloni tako namnožili, da jih bo treba najbrž znatno število pobiti, ker si sami uničujejo grmovje in drevje, kar Jim je nujno potrebno za hrano). Vsekakor je užitek, gledati na primer sovjetski film «Gozdna simfonija* (spremljamo življenje v ruskem gozdu, kot ga doživlja srnja-ček od svojega rojstva spomladi do strašnega doživetja v zimi, ko mora bežati pred volkovi). . Vsi ti filmi se često »ponavljajo*, čeprav je res, da je vsak novi vzpon nekaj zares novega: torej ni ponavljanje. Toda gledalca, ki gjeda zgolj delo in tehniko plezanja, je vendar ponavljanje, če filmu ni dodana kaka vsebina kot je bo napravil Jack Lesage v že omenjenem «Edelweissu». Lahko so včasih tudi izrazito neinteresantni kot se je za čuda dogodilo istemu Lesageu s filmom «Prvaki snega* (dokumentarni film s francoskega smučarskega prvenstva). V že omenjeni sovjetski «Gozdni simfoniji* pa so prav gotovo slike, ki jih je vredno videti, saj se brž-'"koiie ne ponavljajo tako pogosto: na primer lisica, ki lovi divje race: bober, ki si »popravlja* želodec po trdi hrani, ki jo je pogoltnil: divji boj dveh merjascev; »ruvanje* in spopad srnjakov; beg srn pred volkovi v globokem snegu itd. Pa tudi ta film ni prav Povsod brez razgledničarstva in ne preveč posrečen je italijanski govorjeni komentar (nekoliko naiven tekst, bržkone namenjen otrokom; nesimpatičen glas komentatorja.) S festivalom je združenih še nekaj prireditev. Tako so si udeleženci — časnikarji še lahko ogledali prizorišče svetovnega alpskega smučarskega prvenstva, ki bo februarja 1970 v Val Gardena. Naj se omenimo, da je Jugoslavija prisotna na tem festivalu (poleg Ita-nje, Bolgarije, SZ, Švice, ZDA, Romunije, Francije, Avstrije, Zah. Nemčije, Indije, Velike Britanije m Irske) s filmom »Volk iz Prokletij*, ki bo osrednji del sporeda na zaključnem večeru v soboto. RADO RAUBER IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Černigojeve grafike jJ Obisk Černigojeve razstave nrr'-fik v galeriji Tribbio je nuj-nostno dopolnilo k spoznavanju pravega obsega Černigojeve u-stvarjalnosti, ki jo je razstava v Občinski galeriji le enostransko prikazala, če dr Sijanec v knjigi o slovenskem slikarstvu prišteva Černigoja med naše naj-plodovitejše grafike in pravi, da le on v tem prekaša grafično dejavnost avtorja tega sestavka, ni to naključje, ker je poslednji pred dvainštiridesetimi leti prav v Černigojevi delavnici izdelal svojo prvo grafiko. Pri ocenjevanju sedanje Černigojeve razstave torej lahko hvaležnost do učitelja vpliva na nepristranskost pogledov. Vendar se nam tega ni treba bati. Černigojev grafični opus je namreč ostal do danes še premalo kritično obdelan, čaka še na umetnostnega zgodovinarja, ki bi moral zrasti v tukajšnjem okolju, da bi uspel v celoti proučiti to obširno ustvarjalnost, ki se v svoji raznoličnosti posiopkov. kot toliko potokov steka v široki tok Černigojeve likovne umetnosti. To opažamo že na tej razstavi, ki pa kljub mnogostranskosti del, natiskanih s posebej prikazanimi ploščami iz različnih snovi, učinkuje zelo enotno in za oko prijetno. Je kot grafično-slikarski zapis zelo melodičnega glasbenega dela, kjer se glavni napev ponavlja z bolj ali manj izrazito močjo. Zasledimo ga tu v šopih pahljačasto razčlenjenega elementa, ki se postopno spreminja v krožno obliko ter služi prvenstveno kot polnilo površin, med katerimi lik človeka, v celoti ali razstavljen, ostaja spoznaven, čeprav le kot oblikovna stilizacija simbolov freudiansko obarvanih in ponekod tudi totemsko občutenih, ki pa ne glede na njih strogo točnost zasnov, v katerih pronica nauk utemeljiteljev šole Bauhausa, delujejo močno razgibano na domišljijo izobraženega gledalca. V novejših velikih in večbarvnih tiskih pa se omenjena glas-benost očituje v svojih variantah skoro s krepkostjo kontrapunktov ko Černigoj uokvirju v eno samo sliko zaporedoma več tiskov, ki se, čeprav natiskani z isto ploščo, razlikujejo po končnih učinkih zaradi premika lege plošče in večbarvnih nadtiskov. V tem je pravi mojster, ki želi pokazati, kaj vse se da ustvariti z eno samo ploščo. So pa to neoporečno čudovito lepi tiski, ki v svoji abstraktni lepotnosti zvene kot polnost zvokov Stradivarijeve violine. V črtnosti teh grafik, ki ostaja neposredni izraz slikarjevega značaja in temperamenta, se nam odkriva nov Černigoj, različen od onega z razstave v Občinski galeriji, kjer je ležal glavni poudarek v slikarskem ovrednotenju zavrženih obrtno-industrijskih izdelkov. Odsev tega je tu v dveh listih, kjer spretno potiskuje skupke iz velikih lesenih tiskarskih črk, ki so tvorili nadvižno sliko na njegovi zadnji razstavi. MILKO BAMBIČ — — m m# M 4TV Prevoz lovskega psa ni preprosta zadeva Več možnosti, toda le ena je res primerna Marsikateremu lovcu dela preglavice prevoz lovskega psa. To je tudi razumljivo, kajti tudi najbolje dresiran pes težko prenaša dolgo vožnjo v njemu neprimernem ambientu. S hudo utrujenim in živčnim psom pa se res ne izplača v goščavo. In vendar si tudi ne moremo zamisliti prevoza lovskega psa brez avtomobila, ki je danes bolj ali manj edino prevozno sredstvo za lovca, ki si more privoščiti ta šport le po en dan na teden in še to po navadi daleč od doma. In kako si bomo v tem primeru pomagali? Rešitev je več, pa čeprav so vse le zasilne, razen ene. Nekateri lovci so privadili svojega zvestega lovskega pomočnika na vožnjo v avtomobilu kar poleg sebe. To na krajših poteh še gre, na daljših pa ne, ker postane živčen pes tudi voznik j nevaren. Drugi imajo v svojih vozilih večjo mrežasti kletko. To ,;e varnejša rešitev, ki pa ne reši osnovne zadeve, REMINISCENCE NA KOLONIALNO DOBO Priprave na referendum med ljudmi kamene dobe V zahodnem Irianu bo odločalo o svoji politični bodočnosti 800 tisoč skrajno zaostalih ljudi, katerih mnogi še ne poznajo obleke Pred dnevi je prišla v prodajo najdražja italijanska knjiga, kar Im je bilo letos tiskanih. Gre za monografijo o velikem italijanskem s\ikarju Giorgiu De Chiricu, ki slani letos tudi svoj visok življenjski Jubilej — osemdesetletnico. Knjiga, ki je opremljena s štiridesetimi reprodukcijami najboljših umetniko-mh del in ki ji je napisal uvodno hesedo Quasimod’, stane 200.000 lir. Za dobo po drugi svetovni vojni je značilno tudi to, da se je v teh dveh desetletjih skoraj v celoti izvedla dekolonizacija. Tako je na afriški celini nastalo na desetine novih držav, podobno so nastale na azijski celini nove države in le malo je še področij, ki so še pod tujo oblastjo. Seveda bi mogli tu spregovoriti o neokolonializmu, torej o novem načinu, ki ga nekatere razvite dr-■žave izvajajo v nerazvitih predelih sveta, tako da postaja svoboda posameznih držav dvomljiva. Toda to je problem zase in ga v dveh stavkih ne moremo obdelati. Prav tako postaja vedno bolj očitno to, kako so bivše kolonialne države v dobi svoje oblasti mislile izključno nase in niso v svojih kolonijah storile skoraj nič, da bi se ljudstva po osvoboditvi mogla razvijati na osnovi že do tedaj zgrajenih osnov. O tem pričajo tragična dogajanja v Afriki in razmere v nekaterih državah Azije, najbolj drastičen tovrsten primer pa zasledimo v Zahodnem Irianu. Navajamo ga le kot primer: Čez nekaj mesecev bo 800.000 zelo zaostalih ljudi nekaterih predelov Zahodnega Iriana, med katerimi je na desettisoče takih, ki žive še kot v kameni dobi, odločalo o svoji politični bodočnosti. Gre za ljudstva, ki še pred desetimi leti niso vedela, kaj je kolo, za plemena, ki so živela in še živijo odrezana od sveta, v gorah in dolinah zahodnega dela Nove Gvineje, torej področja, ki ga od ostalega sveta ločujejo ogromna močvirja in kamor še ni zašel civiliziran človek. Toda Indonezija, ki je postala 1962. leta samostojna, ko so Holandci zapustili to svojo bivšo kolonijo, se je obvezala, da bo svojim ljudstvom do leta 1969 omogočila, da si izbe- rejo lastno politično pot, da si torej določijo — državno ureditev. Ena izmed teh indonezijskih skupnosti, ki ima pravico do samostojne državne ureditve, je tudi omenjeno primitivno ljudstvo. Prej smo rekli, da v dobi holandske oblasti ni v ta predel prišel nihče. V tem je morda nekoliko pretiravanja, kajti 1950. leta je prišla sem skupina misijonarjev, ki se je lotila svojega poslanstva med temi primitivci. Ker pa gre za zelo obširno gorato in močvirnato področje, so ti redki sicer pogumni ljudje mogli storiti kaj malo. To sc opaža danes, ko se začenja govoriti o morebitni bodoči samostojni državni ureditvi tega zemljepisnega področja. Nekaj orodja, soli in tobaka, ki so ga misijonarji prinesli sem, prav gotovo še ne pomeni civilizacije. Ljudje teh predelov so ostali to, kar so bili, pa čeprav misijonarji trdijo, da je prišlo po njihovem prihodu do velikih sprememb. Res je, da so v glavnem središču tega predela, v kraju Wamena, ustanovil' že nekakšno vladno predstavništvo, ki zastopa osrednjo vlado, nekakšno sodišče in medicinski center, celo majhno radijsko postajo, toda vse to je tako malo, da se oblast praktično ne čuti. In če hočemo biti objektivni, čemu radijska postaja, če ljudje niti ne vedo, kaj je radijski sprejemnik. Indonezijske oblasti so sedaj poslale na ta področja tudi nekaj svoje vojske. Zakaj? Čez nek.aj mesecev bodo tu izvedli nekakšne volitve ali referendum glede politične bodočnosti Zahodnega Iriana. Kakor smo že povedali, je sedanji zarodek oblasti skrajno šibak. Poleg tega teh oblasti ljudstvo tako rekoč ne upošteva. Nasprotno, do indonezijskih funkcio- PETEK, 4. OKTOBRA 1968 RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.10 Blago-znanstvo za domačo rabo - 13.30 Motivi in melodije 17.00 Orkester ■ 17.20 Glasbeni mojstri - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Koncert - 18.50 Orkester - 19.45 Beri, beri rožmarin zeleni - 20.00 Spored za mladino - 19.13 Roman - 20.15 Črnska poezija - 20.45 Simfonični koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 11-40 Pesmi desetletja - 13.30 Brez naslova - 14.05 Juke box - 14.45 Za doma - 12.10 Violinska glasba -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Čez polja in potoke - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije J. Straussa - 15.40 Melodije - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Človek in zdravje -17.15 Koncert po željah - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zvočni razgledi -18.45 Kulturni globus - 19.15 Lola Novakovič - 20.00 Novi posnetki APZ - 20.30 Zabavna glasba Beri, beri rožmarin zeleni - 20 00 rijatelje plos*C - 15.15 Klavirski APZ - JU..1U zaDavna glasna - Šport - 20.35 Gospodarstvo in de- . 16.00 Popoldanski spored - 215 Oddaja o morju - 22.10 Jazz Jo - 20.50 Operna glasba - 22.00 jg 20 Mala enciklopedija - 21.10 - 23.05 B. Rose: O neodvisnosti v ____ Operna „ Skladbe davnih dob - 22.10 Plesna glasba. enciklopedija Najnovejše plošče. TRST III. PROGRAM 12.05 Popevke - 12.25 stran - 14.00 Istrske. Tretja KOPER 7.30, 12.30, 14.00, 10.00 Beethoven, Chopin in Rahmaninov - 11.00 Schuetz, pet ital. madrigalov - 12.55 Simf. koncert zakonu. ITAL. TELEVIZIJA 11.35 Nabožna oddaja - 12.30 Poljudna znanost - 13.00 Železnica kralja kraljev - 13.30 Dnevnik -16.00 Kol. dirke - 17.30 Dnevnik - 16.00, 6.30, l.ov, lz.ou, n.uv, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.35 Prisluhnimo jim skupaj - 11.00 Turistične beležke - 11.30 Današnji Pevci - 12.00 ir, 12.50 Glasba po željah - 14.10 Operna panorama -15.30 Od Soče do Drave - 16.30 Simf. koncert - 17.40 Pesmi za mladino - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester - 22.10 Pisana glasba - 22.35 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 14.30 Locatellijeva serenada opus 17 45 program za mladino - 18.45 2 - 14.40 Dvorak: Sveta Ljudmila (oratorij) - 17.45 Rimska glasbena srečanja - 18.30 Lahka glasba -18.45 Priče naše dobe - 20.30 Poživila za umske delavce - 21.00 Poezija in glasba. 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni Irak - 10.05 in 11.08 Ura glasbe -12.15 Kontrapunkt - 13.20 Radijske kronike - 14.45 Ital. popevke -16.00 Program za najmlajše - 17.05 FILODIFUZIJA 8.25 Janačkove skladbe - 8.55 Antologija interpretov - 10.55 Trio Suk - 12.25 Mozartova «Čarobna piščal*. SLOVENIJA 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Inform. oddaja - 8.08 Skladbe L. M. Škerjanca - 8.55 Pionirski tednik - 9.25 Glasbena pravljica -9.40 Dvakrat deset - 10.15 Pri vas Madrigali - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Aktualnosti - 22.00 Glasbeni spored - 21.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik - 21.15 Pohod na Reko - 23.00 Filmske kronike. JUG TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 TV v šoli - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe -11.30 Francoščina - 17.55 Buffalo Bill — film - 18.20 Glasbena oddaja - 19.05 Mladinska oddaja • 19.35 Niso samo rože rdeče 20.00 Dnevnik - 20.30 Ljutomer pred slavjem - 20.45 Raztegljive rešetke — film, nato poročila, ob kon cu simfonični koncert. narjev je skrajno nezaupljivo in če je med temi ljudmi le kaj oblasti, jo predstavljajo dejansko poglavarji plemen, ki jih domači človek upošteva, podobno kot se to dogaja tudi pri drugih zaostalih ljudstvih. Ker pa vemo iz prakse — primer Nigerije —, da more med posameznimi poglavarji in zato tudi med plemeni priti do tekme za oblast, je upravičena poteza osrednjih oblasti, da so sem poslale nekaj vojske, ki naj bi bila sodnik med poglavarji in plemeni ali razsodnik v primeru medsebojnih spopadov. Seveda je vprašanje, kako bodo morebitni referendum izvedli in to ne le, kar zadeva njegovo tehnično plat, pač pa kako bodo posamezna plemena predlog sprejela. V zvezi s tem bomo navedli le en primer, kako ti primitivni ljudje sprejemajo ukaze osrednjih oblasti: Ko so osrednje oblasti preko svojih krajevnih izpostav izdale ukaz, da morajo ljudje s kakršno koli obleko pokriti vsaj najbolj sramne dele svojega telesa — precejšen del teh ljudi sploh ne pozna obleke — je ukaz naletel na gluha ušesa in le redek moški si je čez boke ovil kako krpo, ženske pa o tem niso hotele niti slišati. Celo tiste moške, ki so se kolikor toliko «oblekli», je k temu privedla bolj ukana osrednjih oblasti kot pa morebitni strah pred posledicami. V ukazu je bilo namreč precej grožnje proti kršilcem, grožnja pa ni uspela, pač pa so uspela sicer neznatna darila tistim, ki so ukaz spoštovali. Tem ljudem namreč ne gre v glavo, čemu bi se oblačili, ko je vendar tu klima topla, poleg tega pa je za hladnejše dni v višjih legah dovolj to, da se namažejo po telesu s svinjsko mastjo. Navedli smo en primer, ki dokazuje primitivnost, hkrati pa tudi odpor proti vsemu, kar novega prihaja od zunaj. Navedli bi lahko glede tega še ljudožerstvo, ki da je tu še v navadi; nadalje dej stvo, da tukajšnji človek obdelovanja zemlje tako rekoč ne pozna, kar pa je deloma razumljivo zaradi bogate prirodo, ki mu zagotavlja vsaj najosnovnejše potrebe za prehrano. Nelogično bi bilo, pripisovati vso sedanjo zaostalost tega predela holandski kolonialni oblasti. Toda tudi tedaj, ko so odločali o bodočnosti teh krajev, verjetno niso mogli pričakovati, da bo ta ko zaostalo ljudstvu v tako kratkem času toliko dozorelo, da bo moglo odločati o svoji bodočnosti v obliki neke samostojne dr žavne skupnosti. To bi bilo zares nekoliko preveč. In vendar... da bi namreč pes prišel do lovišča kolikor toliko spočit in ne preveč razdražen oziroma živčen. Tretja rešitev je v prtljažniku: v večjih vozilih je v prtljažniku že toliko prostora, da ga je za žival dovolj. Dobro dresirana žival zna ostati tu tudi dokaj mirna. Toda v zaprtem prtljažniku se žival ne sme voziti. Tako predpisuje tudi neki novejši zakon, ki tudi določa odprtino vsaj desetih centimetrov. V specializiranih trgovinah se že najdejo posebni «kavlji», ki so napravljeni nalašč za to. Kdor je kolikor toliko ročen, si pripravo lahko omisli sam, toda tudi v trgovini ga ne bo drago stala. Najboljša pa je seveda rešitev v tako imenovanih »familjarnih* avtomobilih, to je v podaljšanih avtomobilih, ki jih izdelujejo vse avtomobilske tovarne. Gre za tako imenovane izpeljanke »fami-gliare*, kjer je namesto zadnjega sedeža dovolj prostora za enega ali tudi več psov. Seveda se tu postavlja vprašanje, kdo si bo privoščil tako vozilu le za to, da bo od časa do časa utešil svojo lovsko strast. * * * REKA, 3. — Kakor poročajo v tukajšnjih lovskih krogih, je bilo doslej na gorskih predelih že več večjih odstrelov. Samo v prvih dveh tednih lova so zabeležili pet odstrelov jelenov. Tri odstreli se pripisujejo domačim lovcem, dva pa tujim. V istem času pa je bilo tudi več »praznih strelov*, ko so torej lovci «streljaii mimo*. Od omenjenih petih odstrelov so trije odstreli veljali divjadi, ki je bila že zrela, vendar ni prinesla srečnim lovcem kakih pomembnejših trofej, ker je v dveh primerih šlo za jelene, ki niso bili posebno razviti, v primeru dveh odstrelov, ki se pripisujejo tujim lovcem, pa so krogle zadele mlajše živali. Vtem ko so za prve tri odstrele objavili tudi točkovanje trofej, za ostala dva primera pa teh podatkov nismo zvedeli. Izvedenci računaj',, da bo z morebitnim izboljšanjem vremena lov na veliko divjad postal bolj živ in bolj bogat. Lovski rally Trst-Zagreb Italijanska nacionalna lovska zveza in jugoslovansko podjetje Jugotours sta določila datume za bližnji lovski avto railly. Italijanski lovci in avtomobilisti, ki se nameravajo udeležiti te prireditve, bodo odpotovali iz dveh krajev in sicer iz Milana-Metanopoli, od koder bodo odsh na pot tekmovalci iz severne Italije, ter iz Rima, kjer se bodo zbrali za odhod tekmovalci iz srednje in južne Italije. Iz obeh krajev bodo avtomobi-listi-lovci odpotovali hkrati, vendar ne bodo potovali kar v Zagreb, ker je v načrtu postanek v Trstu, kamor morajo vsi udeleženci priti v četrtek, 17. oktobra. Naslednjega dne zjutraj pa bo skupen odhod proti Zagrebu, vendar s postankom v Ljubljani, seveda za kosilo. Naslednjega dne bodo lovce odpeljali v eno najbolj znanih lovišč v Evropi, medtem ko se bodo morali vozači izkazati v samem Zagrebu. Tako lovsko kot vozaško tekmovanje se bo končalo v enem dnevu in že isti večer bo na svečani prireditvi razdelitev nagrad. Naslednjega dne pa se bodo udeleženci mogli vrniti na svoje domove. Letošnja prireditev daje glavni poudarek lovskemu delu programa. Vsem lovcem bodo izročili enako število nabojev hkrati pa bo izvršena zelo stroga kontrola. Za najboljše so predvidene zelo lepe in dragocene nagrade: predvsem velika mednarodna trofeja, ki jo daje na razpolago neka znana zavarovalna družba, več lovskih pušk raznih znamk, boni za večdnevno bivanje v Jugoslaviji in številni pokali, med katerimi sta tudi pokala družb Supercorte-maggiore in Astor. Organizatorji računajo, da se bo tega zanimivega raillyja udeležilo veliko lovcev-avtomobilistov saj gre za zelo mikavno tekmovanje v državi, ki je znana po svojem bogastvu divjadi in kjer more lovec res pokazati, kaj zmore. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuoiMimtiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiMMiimiMiniii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne nasedajte govoricam, ker boste sicer nasedli. Neka oseba vas ljubi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekdo bi vas rad spodnesel, pa mu ne bo uspelo. Izogibajte se polemikam. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Organizirajte svojo dejavnost. Se bo izplačalo. Prekinite diskusijo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Možen je zelo dobičkanosen posel. Otresite se nervoze. LEV (od 23.7. do 22.8.)) Preveč se ženete in si s tem pogosto škodujete. Harmonija v družini. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Veliko bo dela, bolj malo pa bo moči. Počitek vam je potreben. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Jožito OS ni uh s Med beneškimi partizani 0 onstran Matajurja Pobudo boste morali prevzeti sami, ker sicer ne bo šlo dalje. Ljubosumnost. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Možen je napredek, toda tudi popoln neuspeh. Trezno presojajte. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Površnost bi vas lahko drago stala. Ne bojte se za ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaradi malomarnosti boste izgubili lepo priložnost. Izkoristite prosti čas VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nepričakovano srečanje poslovnega značaja. Ohranite mirno kri. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vse bo šlo po izhojeni poti in vendar nekaj ne bo teklo. Nervozni boste. Bataljon beneških Slovencev v Rohedišeu \,jr Medtem ko smo v hiši čakali in sva jim z Markom pripovedovala najin pripetljaj s sumljivo žensko, je od nekod pritekel partizan z vestjo, da prihajajo Nemci. Ni še dobro izgovoril, ko smo že zaslišali v neposredni bližini rafale nemških «šarcev» ter drugega avtomatskega orožja. V trenutku smo vsi zapustili hišo in se neorganizirano razbežali v vse smeri. Jaz sem se še vedno držal Marka, a moram priznati, da sem mu zelo težko sledil. Bil sem zelo izčrpan in noge so me še vedno težko nosile. Ni mi preostajalo drugega, kakor mu počasi slediti navzgor v hrib. Ustavil sem se ob prvem potoku, ki sem nanj naletel, in tod našel primerno skrivališče ter čakal nadaljnje u-sode. Po nekaj urah, ko je streljanje v bližini in v daljavi prenehalo, sem stopil na pregledno točko in odtod o-pazoval, če je v vasi že čist zrak. Začeio se je ravno mra-čiti. Tedaj je od nekod prišel moj sošolec iz Metlike, zatem še drugi, nakar smo se ojunačili in se namerili nazaj proti vasi. Spotoma se nam je pridružil še Mark z nekim drugim tovarišem. Najboljši poznavalec vasi je stopil do prve hiše, medtem ko smo ostali čakali na obronku gozda. Kmalu se le vrnil in nas obvestil, da se lahko pokažemo v vasi, ker so Nemci že odšli. Zadovoljni s to novico, smo takoj odhiteli v hišo, kjer so za nas pekli tele. Izvedeli smo, da so Nemci odpeljali dvojico domačinov, znanih političnih aktivistov. V vasi so se zadržali okrog ene ure in nato odšli dalje. V upanju, da ne bomo več preganjani, smo vsi, ki smo bili tu zbrani že pred prihodom Nemcev, sedli za mizo in se lotili okusne teletine. Med tem časom je kmet pripovedoval, da je moral razkosano tele ob prihodu Nemcev poskriti po vseh kotih in da se je pošteno hal, da ne bi bilo prav to vzrok, zaradi česar bi ga Nemci odpeljali. To pa se ni zgodilo in ta napredni človek, menda predsednik OF odbora, se je zdaj veselil z nami in se nam pridružil pri večerji. V tej vasi smo tudi prespali in naslednji dan že zgodaj zjutraj nadaljevali pot do neke vasi blizu Vitovelj pri Ajdovščini. Tu je bil tedaj štab 17. brigade z enim bataljonom. Ko sem za to zvedel, sem se nemudoma javil štabu in tu iskal tovariša Franca Čr-nuglja — Zorka, ki je bil medtem namreč premeščen z mesta komisarja operativnega štaba za zapadno Primorsko na mesto komisarja 17. brigade. To sem zvedel šele ob prihodu v ta kraj od Iva Primožiča, Zorkovega kurirja. Novica me je zelo razveselila in takoj sem ga poiskal, ne da bi pri tem mislil na onemoglost v nogah. Najino snidenje je bilo nadvse veselo in prisrčno. Zorko je najprej vprašal: »Kako je s pismom? Kaj je s sestro? Kako je doma?» Na kratko sem mu opisal vse, kar ga je zanimalo. Izročil sem mu pozdrave od sestre Micke in njene družine, od strica v Slamni vasi pri Metliki Slobodnika Franja, odposlanca na Kočevskem zboru 1. 1943, ter od drugih prijateljev in znancev, posebno pa od njegove prijateljice, učiteljice iz Rosalnice pri Metliki. Zanimale so ga vse potankosti in vsaka drobna stvar, ki je bila v zvezi z njegovimi dragimi in jaz sem mu z veselim srcem vse razložil. Na ta dan sva se s Crnug-ljem zadnjič videla pred osvoboditvijo. venskem Primorju. Spominjal sem se tudi njegovih govorov na zborovanjih in mitingih, ki jih je imel skoraj v vseh beneških vaseh in na to, da je kot prvi partizan v Trčmunu krepko segel v roke znanemu beneškemu pesniku monsi-gnorju Ivanu Trinku — Zamejskemu, s katerim se je češče sestajal. Spomnil sem se, da je s pomočjo Miklaviča Maksa in Melana Janka, oba iz Kobarida, z zvijačo rešil iz videmskih zaporov oktobra 1943 okoli 60 ljudi s Kobariškega, ki so bili zaprti še pred razpadom fašizma. sva pozdravila in se napotila iz hiše. Ljudje v tej vasici so se strašno težko preživljali. Iz Vipavske doline so nosili v visoko hribovje po nekaj kilogramov koruzne moke, da so si iz nje kuhali močnik. Ce je bil na mizi koruzni kruh, je bil zanje že praznik. Videla sva, kako bedno je živelo to ljudstvo. V teh spominih sem le bežno in spotoma omenjal Zor-kovo aktivnost. Mimo njega nisem mogel, kamorkoli sem posegel v svojih spominih. S prebujenjem mojega ljudstva v Benečiji in z razvojem NOB v teh krajih je njegovo ime tako tesno povezano, da bi moral zamolčati marsikaj o tem ljudstvu, če ne bi omenjal komisarja Zorka. Na štabu Sedemnajste sva se z Markom zadržala več časa kot ostali. Tu sem prebil dalj v razgovoru z Ivom Primožičem iz Poštaka, ki sem ga zdaj gledal že vsa?a prerojenega. Govoril je kdt zrel človek in ml pripovedpval, da že dobro piše in bere slovenske knjige. Na svoje znanje je bil ponosen. Ko pa sein mu predlagal, da bi šel z menoj, mi je odločno odbil in pristavil, da od svojega komisarja ne gre. Na tem štabu sem se prvič seznanil tudi s komandantom brigade tovarišem Pavlom Ježem —■ Stankom. Tudi o tem človeku so borci pripovedovali velike stvari. Bil je eden najstarejših partizanov na Slovenskem Primorju. Kot rojak iz Lozic na Vipavskem je že 1. 1941 sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju ter je že naslednje leto postal komandir čete v bataljonu Simona Gregorčiča. V aprilu 1943 pa je že poveljeval briški četi v bitki pri Fonih pod Kolovratom, kjer so fašisti pustili znatno število trupel. V NOB sem zvedel, da je takrat ta akcija kakor grom odjeknila po beneškem ozemlju in napravila močan vtis. Tedaj je menda pivič beneško ljudstvo spoznalo, da ima italijanska vojska dokaj opraviti s partizanskimi enotami. V tej akciji sta sodelovala tudi že bralcu znani Tom, prvi komandir Sentlenartske čete in tov. Stojan iz Anhovega. V vasi, kjer je bilo več komandnih enot, sva z Markom izvedela, da Nemci še niso prodrli do Predmeje in do Ce-povana ter da lahko nadaljujeva pot do IX. korpusa, ki je bil tedaj nastanjen v Cerknem. Naslednji dan zjutraj sva se odpravila in se spotoma ustavila v Gornji Trebuši ter tu poiskala komando mesta. To je bilo v dopoldanskih urah. Žal pa tudi tukaj nisva imela sreče. Na komandi so nama dejali, da so se zaradi sovražnikove ofenzive umaknili iz Spodnje v Gornjo Trebušo, kjer smo jih tudi našli, in da nama nimajo ničesar ponuditi. Neki gostilničar, ki ga zdaj še obiskujem in ki se je pred prodiranjem Nemcev u-maknil iz Cepovana, nama je dejal, da je prejel sporočilo, da so se -.Nemci umaknili iz tega kraja^er pristavil, da se vrača domov. Tako sva se tudi z Markom odločila, da odideva do Spodnje Trebuše in nato v Cerkno na štab IX. korpusa, kamor naju je poslala komanda višje oficirske šole pri glavnem štabu NOV in POS. Počasi sva jo mahala navzdol po cesti proti Sp. Tre buši. Ko sva prišla do zaselka Kobilica pred Sp. Trebušo Pa so Nemci usuli pa naju takšen ogenj, da se v prvem trenutku nisva mogla niti znajti. Podobno se nama je pripetilo kot pri odhodu v šolo. Trebuša je bila res nesrečen in nevaren kraj zame. Ko sem z Markom odhajal kasneje proti Predmeji, sem imel ves čas v mislih Zorka in njegovo veliko revolucionarno pot ter delo, ki ga je opravil na tleh in med ljudmi Slovenske Benečije. Spominjal sem se njegovih borb, ki jih je osebno vodil po kapitulaciji Italije in tistih, ki jih je pred tem po pripovedovanju borcev s Tolminskega in Kobariškega vodil na beneških tleh in drugod v Slo- Ko sva se poslovila od znancev v štabu, sva se z Markom povzpela v hrib do vasi Predmeja. Brigada je med tem časom dobila povelje, da začne borbo proti močnim okupatorskim enotam, ki so prodirale na območju Trnovega. Ko sva z Markom naslednjega dne prispela na štab XXX. divizije, sva se, razumljivo, u-stavila tudi v kuhinji, kajti želodec nama ni hotel mirovati. Kosilo so pravkar pripravljali, medtem pa je radiotelegrafist sprejemal vesti z bojišča: «Nemci in četniki z vso močjo pritiskajo. Dva naša sta padla. Več je ranjenih... Spet je eden padel.« In tako naprej, vse dokler ni padla vest: «Komandant brigade Stanko je ranjen.« Po prejemu te vesti je štab XXX. divizije odredil takojšen umik prištabnih enot in kuhinje v smeri Mrzle Rupe. Kotle so prevrnili in še ne skuhano «mineštro» (gosto juho) zlili ter se naglo pripravili za odhod. Skupaj z njimi sva se tudi midva umaknila ter v neki hiši v Mrzli Rupi čakala na nadaljnji razvoj dogodkov. Gospodinja je pravkar pekla pogačo. V kuhinji so bili še trije otroci, ki so z velikimi in željnimi očmi vsi lačni komaj čakali, kdaj bo mati izvlekla iz pepela pogačo. Ko jo je naposled izgrebla, nama je ponudila košček. Odklonila sva ponudbo dobre ženice in matere, četudi sva bila sestradana. Da bi jo vzela, so nama preprečili otroci, ki so očitno lačni že prej priganjali mater, naj jim čimprej razdeli mali hlebček, kt je zadostoval komaj zanje. Da ne bi »trpela« ob pogledu na vabljivo jed, Ni bilo časa za razmišljanje Samo spogledala sva se, nakar se je on začel naglo umikati nazaj v smeri, od koder sva prišla. Jaz pa sein, apatičen od izčrpanosti, ne da bi me streljanje posebej vznemirilo pogledal proti hribu ter se počasi nameril navzgor. Mora sem gaziti globoko v sneg, pr čemer so krogle žvižgale okol mene in luknjale debelo snež no odejo pod redkim smrekovim gozdom. Težko sem pre mikal noge, ki so mi tako od povedale poslušnost, da serr jih moral dvigati in spuščati pomočjo rok. Loteval se mt je že nekakšen obup, čedalje huje je bilo. Ko sem se s te žavo povzpel že kakih sto me trov od ceste, sem opazova Nemce, ki so se še vedno premikali na levi strani ceste i na drugi strani potoka. Na to sem spet nadaljeval pot gazeč globok sneg, in bilo m je čisto vseeno, četudi bi mi ubili. Tako sem le prileze pod vrh hriba v nekakšni sedlo med nižjim prvim in vil jim vrhom tega hriba. Začeli se je že mračiti Utrujen i: izčrpan sem očisti1, z nekeg: panja sneg ter sedel nanj. Z mojim hrbtom je bilo zemlji šče dvignjeno, tako da sen se s hrbtom lahko nasloni na snežno odejo z namenom da si malo odpočijem. Kmal »?m nehote od velike utruji nost.i trdno zaspal. Ne vein koliko časa je trajal moj sen Ko sem se spet prebudil, sen začutil, da imam glavo priko veno v sneg. Spominjam s živo, da sem potem, ko sen nekajkrat močno sunil z glavo za mojim hrbtom odtrgal ot snega veliko grudo ki se j sprijela z mojimi tedaj koša timi lasmi, medtem ko sen ležal, ter zmrznila. Vse to sen potem z rokama težko odstra ntl z glave Ko pa sem se sku šal dvigniti s panja sem spe opazil, da nog ne čutim več Na ves glas sem klical Mar ka na pomoč, toda njega n bilo od nikoder. Ustrašil se se in pričel z dlanmi masirat neobčutljive noge m jih p dolgem masiranju komaj ma lo prebudil k življenju. Z vsi mi štirimi sem se nato vli kel proti vrhu hriba in spote ma v temi še vedno na vi glas klical Marka. (Nadaljevanje sledi) — 4 - 4. oktobra 1968 VRAČAMO SE V STANJE, KAKRŠNO JE BILO PRED 10 LETI Po dveh desetletjih obstoja je v krizi blagovna menjava V prvih šestih mesecih letos znaša uvoz pol, izvoz pa eno milijardo Se pred dvema letoma se Je menjava sukala pri desetih milijardah Krajevna blagovna menjava med 1968 izvoženega za milijardo lir obmejnima področjema Goriške, ki se je pričela na podlagi dvostranskega sporazuma v letu 1948, ima za seboj dvajset let življenja. V tem razdobju se je blagovni promet med sosednjima področjema izredno razvil ter dosegel zelo visoke številke, ki so zlasti pomembne za naše gospodarstvo. V okviru blagovne menjave smo doslej uvozih za 35 milijard, izvozili pa za 33 milijard lir blaga. Ce nekoliko pogledamo nazaj, v ■godovtno tega sporazuma, bomo ugotovili, da so bili začetki nadvse skromni. V prvem letu menjave pred dvajsetimi leti je znašal uvoz 97 milijonov, izvoz pa samo 1 milijon 154 tisoč lir. že naslednje leto »e je količina uvoza dvignila na 22 milijonov, izvoza pa na 153 milijonov. Leto 1955 predstavlja neke vrste prelomnico, zakaj takrat se je menjava na moč zmanjšala ter že naslednje leto napravila izreden skok naprej. Od takrat dalje je njena vrednost vsako leto bolj naraščala ter je v letu 1958 že presegla milijardo lir. Največji razmah je dosegla v letih 1964, 1965 in 1966. ko smo se samo v okviru gorlške obmejne menjave približali 10 milijardam prometa letno, ki so bile v letu 1965 celo presežene s 4.5 milijarde lir vrednosti uvoženega ter 6.3 milijarde lir vrednosti izvoženega blaga. Istočasno pa predstavlja to razdobje tudi nekakšen mejnik v rav- blaga (poprečno po 180 milijonov na mesec), medtem ko je znašal uvoz komaj 500 milijonov s popreč no mesečno vrednostjo 84 milijonov lir. Tudi po skupni vrednosti blagovne menjave smo občutno pod lanskim letnim poprečjem, ki znaša okoli tri milijarde lir ter je že za polovico manjše od leta 1966-1967, ko smo dosegli v obe smeri skoraj deset milijard lir prometa. Ta neverjeten padec Je nastal predvsem zaradi težav z uvozom Jugoslovanske živine, ki je bila v krajevni menjavi vedno prisotna kot poglavitna postavka, odnosno vsaj med najvažnejšimi. V zadnjih letih pa je uvoz govejih živali kakor tudi mesa občutno padel ter je — za primer — v prvih šestih mesecih letos dosegla ta postavka komaj 23 milijonov lir od približno pol milijarde Ur celokupnega uvoza. Zavoljo teh težav so se že polet: v Gorici sestaU predstavniki gospodarskih organizacij ter se pogovorih o možnostih njihove premostitve, da bi obmejna blagovna menjava nadaljevala z opravljanjem ugodne vloge v medsebojnem gospodarskem življenju, predvsem pa v razvoju goriškega gospodarstva, ki je v pretežni meri odvisno od mednarodne trgovine, prometa itd. Da bi ta menjava ne bila podvržena novim omejitvam, je jugoslovanska. delegacija predlagala raz- novesju med izvozom in uvozom, | širitev akcijskega območja sejma ki se je pričelo krušiti zaradi uvajanja rimskih določil Skupnega evropskega tržišča ter vedno večjega njegovega vpliva na gospodarske odnose med Italijo in Jugoslavijo. Letos je ravnovesje med uvozom ln izvozom še celo odločno v škodo jugoslovanskega partnerja, saj je bilo v prvih šestih mesecih leta Gorica CORSO. 17—22: «Sale e pepe... su-perspie hippy», S. Davis jr. in P. Lawford. Ameriški film v barvah. VERDI. 17.15—22: «1 berretti ver-di», J. Wayne in D. Janssen. A-meriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.30—22: «100 milioni per morire», M. Costan-tin in A. Duperey. Italijanski kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17—21.30: «Eva, la ve-ritži sulTamore«, S. Determan in F. Matter. Švicarski film. CENTRALE. 17.30—21.30: «L’impla-cabile caccia«, R. Hanin in C. Marchand. Francoski barvni film. Tržič AZZURKO. 17.30: «La oorsa del se-oolou, v barvah. EXCELSIOR. 17.30: «King Kong, gigante della foresta«. PRINCIPE. 17.30: «E per tetto un cielo di stelle», G. Gemma in M. Adorf. Kinemaskope v barvah. Ronke RIO. Zaprto. EXCELSIOR. 19—22: «11 duello«, Yul Brynner. lungo DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna AL CORSO, na Korzu Itahja 89 - tel. 24-43. TR2IC Danes Je v Tržiču odprta lekarna «ALLA SALUTEd, Ul. Cosulich št. 117 — tel. 72480. RONKE Danes Je odprta lekarna «AU’An-gelo», Olivetti, Ul Roma, tel. 77019. Alpe - Adria v Ljubljani z njeno razširitvijo v mednarodni prostor kakor tudi raztegnitev carinskih olajšav tržaškega sporazuma na go-riško področje. Italijanska delegacija, ki se je soočila z nastalimi težavami, je tudi soglašala s potrebo primerne akcije krajevnih goriških predstav nikov pri osrednjih oblasteh, da bi podprle neko obhko sožitja med Skupnim evropskim tržiščem in Ju Itahja v jugoslovanski zunanji trgovini. Agitacijsko gibanje v S01VAY Sindikalni organizaciji CGIL in UIL sta proglasih sdndikalno gibanje v kemični tovarni SOLVAY v Tržiču, ker obrat ni nič storil proti zapori obrata. Sindikata sta pozvala delavce, naj se odrečejo akordnemu, izrednemu in nagradnemu delu. društva «0. Zupančič« so napravili preteklo nedeljo izlet z avto mobili v Beneško Slovenijo ter obiskali več vasi v Nadiški dolini. Najprej so se ustavili v Sovodnjah, nato v Kočevarjih in Dolnjem Brna-su, kjer jih je sprejel in pozdravil namestnik župana iz špetra. Obiskali so še nekatere druge vasi in zaključili svojo turnejo v Petjahu. Na tej poti po gostoljubni Benečiji jih je spremljal harmonikar in pevec Birtič, ki mu pravijo domačini Tončič. Povsod so pevce iz Standreža toplo in prisrčno sprejeli in izrazili željo, da naj bi se kaj kmalu zopet vrnili med nje. Birtič, ki je tudi vodja ansambla •iiiiuiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiin,miumn,,,m,|,||I|||||||||,||||||||||||||||U NA IZLETU V BENEŠKI SLOVENIJI Pevski zbor iz Standreža so domačini lepo sprejeli Pod vodstvom Francu Lupina so Šlandrežci zapeli več pesmi v vaseh ob Nadiži Pevci štandreškega prosvetnega Beneških fantov, je s svojim hu- IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Prodajalka iz Stande se je hudo poškodovala Pri popravilu žlebov je pade! s strehe Včeraj zjutraj so pripeljali nekaj po 9. uri z avtom Zelenega križa v goriško bolnišnico 24-letno Annamarijo Marra iz Gorice, Ul. Caprin 6. Zdravniki so ji ugotovili udarec v križu z verjetnim zlomom kosti ter so jo pridržali za 50 dni na zdravljenju. Marra je povedala, da se je ponesrečila že prejšnji večef v skladišču veleblagovnic- Standa, kjer služi kot prodajalka, ko je hotela vzeti s police nekaj umetnih rož. Pri tem ji je spodrsnilo, da je padla z višine dveh metrov na cementni tlak na hrbet ter dobila navedene poškodbe. Za 15 dni so pridržali v splošni koš in v trebuh. Pripeljali so ga s rešilnim vozom Zelenega križa ob 11.30 iz Stražic. Flerissi, ki dela pri podjetju Bizjak v Gorici, je popravljal žlebove v hiši v Stražicah, kjer je «do-polavoro*. Med delom pa mu je morjem in harmoniko takoj spravil vse v dobro voljo, kjer so se ustavili, žal je čas le prehitro minil in izletniki niso mogli obiskati še drugih vasi, kakor bi radi. Bilo je že pozno ponoči, ko so se morali končno naši štandrežci odločiti za slovo in povratek domov. Na povratku Jih je zajelo močno neurje. Pri Krminu so izstopile vode in poplavile cesto tako, da so se morali pri mostu čez Bržo, ki priteka s Prevalskega polja, vrniti in kreniti po cesti skozi Gradiško, če so hoteli priti domov. Vendar to naših fantov ni motilo, saj so bili že vsi razigrani spričo lepih vtisov, ki so jih nesli s seboj iz Benečije. Izletniki so nas zaprosili, naj bi se v njihovem imenu še enkrat prav lepo zahvalili gostoljubnim Benečanom in vljudnim gostilničarjem, zlasti pa Birtiču Tončiču za veselo razpoloženje, ki ga je znal povsod pričarati. spodrsnilo in padel je s strehe z delatl ter odobriti sporazum med višine 6 metrov z navedenimi po- prizadetimi občinami ter celotno sledicami. področje forografirati iz zraka. goslavijo. Zlasti je takšno skupno I bolnišnici 27-letnega Antonia Fle- stališče prišlo do izraza tudi zavoljo pomembne vloge, ki jo ima rissia iz Gradiške, ki so mu ugotovili udarec v lobanjo, v prsni iiiHiiiiiiiiimiiiHimiiiuiiliiiiiiii, iiiiiiiiim i,mini iiiiiiiiiiiiuiiuuiiiiiii,,, iiiiii„, m Himii,„ uiiiiiiiiiivumi Medobčinski regulacijski načrt tržiškega območja Izdelava medobčinskega regulacijskega načrta občin Tržič, Ronke in Starancan bo predmet diskusije na današnji seji občinskega sveta v Tržiču. Delo bodo poverili nekemu rimskemu strokovnjaku ter mu za delo izplačali nagrado 58 milijonov lir, ki jo bo delno krila tudi dežela Potrebno bo iz- Slikarska razstava za mir V dvorani Bergomas v Gradiški so odprli razstavo umetniških slik s protiimperialistično in mirovno vsebino, ki jo je priredil krožek Zorutti. Na njej je svoja dela raz- OKRAJNO SODISCE V GORICI i ' ' Lekarnar iz Ločnika je izdal ček brez kritja Trgovec z živino ho moral plačati kazen ker ni upošteval zdravstvenih predpisov Čeprav je bilo včeraj dopoldne pred okrajnim sodiščem v Gorici precej živahno, vendar so zaključili samo dve razpravi. Pri prvi se je moral zagovarjati 73-letni lekarnar iz Ločnika Glorgio Bertoli, ki stanuje v Gorici, Ul. Manzoni 19, pod obtožbo, da je izdal bančni ček za 37.380 lir na mestno hranilnico v Gorici ne da bi imel tam na svojem računu dovolj denarja To se je zgodilo letos 1. februarja. Mož je prejel sodni odlok po katerem ba moral plačati 5000 lir globe, ker pa se je pritožil, je vsa zadeva prišla pred sodnika. Pri včerajšnji razpravi je Bertoli izjavil, da ni vedel da nima kritja na banki in da tudi ni bil o tem obveščen. V tistem času je imel tudi stečaj lekarne v Ločniku in izvršni organi da so ga v nekaj minutah spravili iz lekarne, da ni mogel urediti svojih listin. Na osnovi teh izjav Je njegov zagovornik dr. Sancin predlagal, naj bi ga oprostili ali mu dali najmanjšo kazen. Sodnik mu je pri- sodil plačilo 5000 lir globe in sodne stroške; kazen pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Pri drugi razpravi so obravnavali zadevo 42-letnega trgovca z živino Giovannija Clarinija iz Coseana pri Vidmu. Goriški živinozdravnik dr Tomba je proti njemu vložil pri javo, ker da je dobavil govejo ži vino nekaterim živinorejcem, kate rih hlevi so bili pod državnim nadzorstvom zaradi tbc in drugih bolezni, pri tem pa ni predložil predpisanega potrdila, da omenjena živina prihaja iz hlevov, ki niso okuženi po tbc. To se je zgodilo v času do 23. januarja letos. Clarini je dobil odlok, da mora plačati zaradi navedenih prekrškov skupno 80 tisoč lir globe; ker se je pritožil, so včeraj ponovno obravnavali njegovo zadevo in sodnik je potrdil veljavnost navedenega odloka in mu dodal še povečane sodne stroške. Obtoženca Je uradno zagovarjal dr. Sancin. Drž. bož. odv. Pedroni; sodnik dr. Arculeo; zap Magda Kogoj, por. Mas si. V Doberdobu gradijo spomenik padlim partizanom V Doberdobu so v teku dela za postavitev spomenika padlim par-! štavTlo 35 slikarjev iz vseh treh tizanom s Krasa. Pripravljalni od- pokrajin naše dežele. Meri njimi bor, ki ga sestavljajo domači «, sta tudi slovenska slikarja Deme-je ze poskrbel za načrt ter dobil trij Cej in Jože Cej. Zanimivo je, zanj vsa potrebna dovoljenja. Izdelal ga je arhitekt Jagodic iz Trsta. Dela so zaupali gradbenemu podjetju Lakovič iz Doberdoba, ki je že postavilo temelje. Spo- B LIGA Borovci letos med favoriti državnega prvenstva B lige Prvo kolo bo na sporedu 27. oktobra - Samo pet lanskih ekip je ostalo v isti skupini z Borom - Določili so tudi začetek prvenstev v ostalih ligah da so se povabilu za udeležbo od zvali tudi trije slikarji iz Primorske, in sicer Medvešček, Nemec in Volarič. Na razstavi je prisoten tudi pokrajinski odbor ANPI iz Vid- Mopedist iz Štandreža žrtev prometne nesreče Prejšnji večer ob 21.40 je 15-let-ni mopedist Darij Žbogar, doma iz Štandreža, Mihaelova ulica 205, ko se je peljal od kina Vittoria na Travniku v smeri proti Raštelu, (ki je zaprta za promet v tej smeri), je na križišču z Ul. Bombi trčil ob avto ford, ki je prihajal od predora pod Gradom in ga je vozil 40-letni Angelo Bettini iz Gorice, Trg XXIII maržo št. 10. Žbogar je pri tem padel in dobil hujše poškodbe. Bettini ga je odpeljal v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge na več mestih in druge poškodbe ter so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Tudi moped je utrpel precej škode, kot so ugotovili karabinjerji, ki so napravili o nesreči zapisnik. vsak dan od 18.30 do 21. ure ter ob nedeljah tudi v dopoldanskih urah. menik bo izdelan predvsem iz kra- ma s siik() furlanskega slikarja Zi škega kamna ter bo stal po seda- gaine. odprta bo do 13. oktobra njih predračunih približno tri milijone lir. Občinska uprava je že prispevala pol milijona lir, preostali denar pa bo odbor zbral z nabirko med občani, organizacijami ter podporniki. Spomenik bodo po vsej verjetnosti dogradili v tej zimi ter ga svečano odkrili prihodnjo spomlad. Stal bo na trgu pred osnovno šolo. Italijanska odbojkarska zveza je v preteklih dneh objavila datume raznih letošnjih prvenstev. Navajamo datume začetkov in zaključkov prvenstev v raznih ligah: MOŠKI A liga: od 12.10. do 16.3. B liga: od 27.10. do 9.3. C liga: od 16.2. do 1.6. D liga: od 16.2. do 31.5. Promocijska liga: od 1.3. do 31.5. Mladinci: prvi del se mora zaključiti do 9.2., finale bo 11. ali 18. maja. Naraščajniki: začetek 1. marca, finale od 1. do 4. novembra 1969. ZENSKE A liga: od 27.10. do 16.3. B liga: od 16.2. do 4.5. C liga: od 1.3. do 31.5. Promocijska liga: od 1.3. do 31.5. Mladinke: prvi del se mora zaključiti do 9.2., finale bo 11. ali 18. maja. * * * Prvenstva se bodo v posameznih ligah odvijala takole: MOŠKI A liga: 12 moštev (3 izpadejo) B liga: 30 moštev v treh skupinah po 10 ekip (3 napredujejo, 6 izpade) C liga: 48 moštev v 6 skupinah po 8 ekip (6 napreduje, 12 izpade) D liga: 18 deželnih skupin z različnim številom ekip (12 moštev, napreduje po naslednjem ključu: zmagovalec vsake deželne skupine se bo uvrstil v enega izmed šestih kvalifikacijskih turnirjev, v katen bodo torej nastopale po 3 ekipe. Prvo in drugouvrščena bosta napredovali v C ligo). ZENSKE A liga: 10 ekip (2 izpadeta) B liga: 48 ekip v 8 skupinah po 6 šesterk vsaka (zmagovalke vsake skupine v finale, zadnja izpade. V finalu prva in druga napredujeta). C liga: 18 deželnih skupin (8 ekip napreduje na podlagi rezultatov meddeželnih kvalifikacijskih turnirjev. * * * FIPAV je že objavila tudi seznam ekip, ki bodo nastopale v nekaterih lteah. Tako je objavila tudi sezname za B ligo, ki bo imela — krt smo že omenili tri skupine. Bor bo nastopal v skupini A, poleg niega pa bodo igrali že: CRDA Trst Gasilci Godioz Aosta Gasilci Rava-lico Trst Salotti Mazzoni Parma CIAM Modena Miinelli Modena Gasilci Pamln Padova Gasilci Soatola Mantova Pallavolo Čelana Bergamo. Od lani poznajo borovci le štiri od naštetih ekip: to so CRDA, Gasilci Trst, Panin in Čelana. CIAM je nazadoval iz prve lige, ostale šesterice pa so bolj ali manj neznane. Vsekakor ni med njimi nobenega takega imena, ki bi s svojim slovesom že vnaprej odvzel borovcem vse upe za napredovanje. Nekaj ekip v tej skupini bo sicer izenačenih, vsekakor pa bo letos moška šesterka Bora med favoriti. PRIJATELJSKI NOGOMET V četrtek v Trstu Ponziana-Istra Srečanja med nogometnimi enajstericami iz Trsta in Jugoslavije v našem mestu so postala zadnja čase že kar pogosta. Po zaslugi odbornika Ponziane Serlija bomo imeli priliko videti prihodnji teden še eno. Serli se je namreč dogovoril s predsednikom puljske Istre Busičem za gostovanje tega kluba v Trstu. Srečanje bo v četrtek 10. t. m. zvečer ob 20.30 oh svetlobi žarometov na stadionu Pino Grezar. iiiimimmimiHUiitiiiitiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiuHifiraiiuiimiiiitimiiiMiiimmiiiiimiimmNiiiiiiiii LJUBITELJI ŠPORTA V EVROPI SO SE ODDAHNILI Včeraj so podpisali sporazum za TV prenos olimpijskih iger ŽENEVA, 3. — Vodstvo «Euro-1 turnirja tudi Poljska, ki je v zad-pean Broadcasting Union (EBU) je njem srečanju premagala Španijo sporočilo, da so končno le dosegli s 83 : 82, medtem, ko je v drugem sporazum za televizijski prenos o- srečanju Urugvaj odpravil Avstra-limpijskih iger preko umetnega sa- lijo z 78 : 76. Trenutek s prijateljske ženske odbojkarske tekme v Bazovici, kateri je v sredo zvečer Sokol premagal Zarjo s 3 : 2. telita v Evropo, severno Afriko in del Azije. Mehikanci so namreč prvotno zahtevali od Evrovizije precej višjo ceno od običajnih tarif za te prenose, zaradi česar je grozilo, da bo prišlo pri prenašanju olimpijskih dogodkov v Evropi do drastičnega zmanjšanja. Zdaj so pa Mehikanci pristali na v bistvu običajne cene televizijskih prenosov preko umetnega satelita, I kakršne veljajo tudi za ZDA. Vodstvo EBU je že obvestilo! svoje članice, televizijske družbe \ raznih evropskih držav, da bodo televizijski prenosi iger taki, kot je bilo prvotno določeno. CIUDAD MEXICO, 3. - Nekateri udeleženci olimpijskih iger so dali več izjav v zvezi z zadnjimi incidenti v mehiški prestolnici. Ita- | lijan Eddy Ottoz je med drugimi j izrekel besede, ki verjetno predstavljajo mnenje skoraj vseh trenutnih stanovalcev olimpijskega naselja: «OUmpijske igre niso tako važne, da bi tekla zaradi njih kri in nočem, da bi tekla kri še drugih ljudi. Ce so ubili nekatere študente zato, ker so tukaj olimpijske igre, menim, da olimpijske igre niso vredne niti enega človeškega življenja. Mi ne poznamo točnih vzrokov tega nasilja in nimamo pravice soditi položaja v tuji deželi, imamo pa moralno dolžnost, da se čutimo užaljeni zaradi vsega, kar se dogaja krog nas.« MOSKVA, 3. — Sovjetski olimpijski športni voditelji so potrdili, da bo štela sovjetska olimpijska reprezentanca 322 oseb obeh spolov. V zastopstvu bo največ atletov: 72. NEW YORK, 3. — Prvi del ameriške olimpijske reprezentance je danes že odpotoval iz Denverja v Mehiko. Naslednji dve skupini bosta odpotovali v nedeljo, oz. torek. CIUDAD MEXICO, 3. - Na letošnjih olimpijskih igrah bodo raz delih skupno 172 zlatih kolajn, t.j. deset več, kot v Tokiu. Največji del tega poviška gre na račun novih plavalnih disciplin. Na končni lestvici imajo Španija, Poljska in Urugvaj enako število 7 točk, vendar ima pri razliki košev Poljska za dve točki boljši rezultat od Urugvaja in si je s tern zagotovila napredovanje. MONTERREY, 3. — Poleg špa nije se je uvrstila v finalno sku- V nedeljo v Bazovici tekmovanje SPD Trst za najmlajše V nedeijo 6. oktobra bo Slovensko planinsk" društvo iz Trsta priredilo za najmlajše zanimivo tekmovanje na svojem rekreacijskem prostoru pri Bazovici. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri zjutraj. Spored se bo začel z raznimi igrami, ki bodo ustvarile primerno vzdušji, nato pa bo na vrsti pravo tekmovanje in sicer: I. tekmovanje na stezi z raznimi zaprekami; 2. udeleženci bodo morali odgovarjati na vprašanja iz smučarskega izrazoslovja (tekmovalci se bodo lahko naučili izrazov v leksikonu); 3. mladi tekmovalci se bodo pomerili še v zemljepisnem poznavanju Julijskih Alp Vsi tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne skupine: prva: rojeni v letih od 1960 do i962; druga: rojeni v letih od 1957 do 1959; tretja: :rojeni v letih od 1954 do 1956. Prvi trije iz vsake skupine, ki bodo nabrali v vseh treh tekmovanjih skupaj največ točk bodo nagrajeni z diplomami, prvi iz vsake skupine pa bo dobil še brezplačno vozovnico za izlet SPDT. OBVESTILO ŠD Breg sporoča članom začetniške nogometne ekipe, da imajo danes popoldne ob 17. url trening na igrišču v Boljuncu. Zaradi nedeljskega nastopa na turnirju Pac- Ptoo ollmMja,«, koS,rk„,te!, “ “ ”■ (ItiTItAVEčP) General iz džungle Divisionario m oficirji so nehali jesti, ko so zaslišali prve pomenljive besede. Najprej je postal divisionario temno rdeč v obraz, potem bled, nato spet rdeč. Oficirji posebno mlajši, so prebledeli in ostali bledi. Vsi v sobi so pričakovali, da bo general prijel za revolver in ustrelil poročnika. Toda prav tako kot ni nihče prekinil poročnika, ni tudi nihče trenil, da bi ga ustrelil ali udaril v obraz. Poročnik je končal svoj govor, ne da bi se zataknilo. Jeza mu je dala pogum, da je naravnost poročal, ne da bi se zdaj pa zdaj opravičil s kakim «perdon». Tega si je prihranil za konec. V razpoloženju, v kakršnem je bil, utrujen od dolge ježe ponoči, ponižan zaradi sramote, ravnodušen in skoraj brez moči zaradi izgube krvi in bolečin, bi mu bilo vseeno, če bi ga divisionario ustrelil. To bi imel za milost. Po govoru je trajal molk več sekund, ki so se navzočim zdele dolge kot minute. Nihče ni vedel, kaj naj reče ali stori, da bi sprostil morečo napetost. Potem je to tišino grobo pretrgal poročnik Bailleres z glasnim klicem: «Hej, chamaco, fant, prinesi sem vrečo, ki si jo imel privezano na sedelnem glaviču.« Mladenič je občepel na verandi in čakal, da bi od koga dobil kaj za pod zob. Takoj po prihodu je odvezal vrečo s sedla in jo položil poleg sebe na verando. Zdaj je prijel vrečo in jo prinesel v veliko sobo, kjer so bili zbrani oficirji. «Tukaj, mi general,« je dejal poročnik Bailleres, «je darilo, ki vam ga pošilja garjavi pes. razbojniški poglavar. «Meni darilo. Ta ušiva svinja.« Divisionario si ni še prav opomogel od poplave nesramnih in sramotnih žalitev, ki je zdrvela mimo njega. «Zabriši darilo na gnoj. Kakšno darilo naj bi ml poslal ta smrdljivi, nesramni in brezbožni indijanski cepec? Morda kako ukradeno gnjat, ki jo je zastrupil. Zabriši vrečo na gnoj, chamaco!» Mladenič z rancha je spet pobral vrečo. Ko Je že prekoračil prag in je stal na verandi, se je lotila divisionaria radovednost, kaj je v vreči. Hkrati si je mislil, da bi utegnila vsebina vreče nuditi kak namig glede načrtov uporniškega poglavarja. «Poročnik Bailleres, ali veste, kaj je v vreči?« «No, mi general. Po pravici povedano, med žalostno ježo sem mislil na druge reči kot na to, da bi gledal, kaj je v vreči. Poleg tega, se mi jefe, ne čutim poklicanega, da bi zavezano vrečo z vsebino, ki je vaša last ali vam namenjena, odpiral.« «Pravilno, poročnik Bailleres, hvala!« Pomigal je enemu izmed mlajših oficirjev: «Pokličite mi spet fanta z vrečo!« Fant se je vrnil in je spustil vrečo na trdo sphana ilovnata tla sobe. Vsi navzoči so se ozrli v vrečo, kakor da bi hoteli uganiti, kaj bi utegnilo biti v njej. Res bi lahko bile zastrupljene gnjati ali kokosovi orehi ali buče. Morda, in tega so se vsi hkrati domislili, morda pa so bile v vreči bombe, ki bodo eksplodirale v tistem hipu, ko se bodo zakotalile iz vreče. Neki capitan je na glas izrekel to misel: «Mi general, bodimo previdni, to so lahko bombe.« «Ne govorite tako neumno, capitan. Ko bi bile to bombe, fant vsekakor ne bi bil tukaj z vrečo.« Oficirji so se zasmejali, capitanu pa se Je podaljšal obraz. «Odveži že, no, vrečo, chamaco,» je velel divisionario mlar deniču. Fant je počenil k vreči in vtaknil vozel med zobe, da bi ga razvozlal, tako močan je bil. Za poročnika Ochoo je trajalo predolgo. Vzel je nož z mize in z eno potezo prerezal vrv iz ličja. «Stresi vrečo, chamaco,» je dejal divisionario in se dvignil s stola, da bi bolje videl čez mizo. Mladenič je prijel vrečo za spodnja dva ogla, jo dvignil in iz nje so se skotalile odrezane glave treh spremljevalcev poročnika Bailleresa. «To bodo pa bridko obžalovali ti divjaki, ti barbarski krvniki!« je zavpil divisionario, ko si je opomogel od strahu. «In mojo sveto mater, mi santa madre, mojo mater da je umazal s svojim usranim gobcem! Kožo mu bom počasi, dan za dnevom vlekel s telesa, za oslom. Te beštije, razuzdani, podivjani tigri. To, kar že od nekdaj govorim in predlagam, gospoda moja, ponavljam in bom tako dolgo ponavljal, da bo naposled prišlo na ušesa vladi: vse Indijance je treba izkoreniniti, brez usmiljenja uničiti kot najbolj strupeno zalego, ki jo imamo v deželi. In dokler ne bomo vse, kar je indijansko, zbrisali z obličja zemlje, ne bo ne miru ne pokoja v tej lepi deželi. Mojo tako sveto mater da mi je umazal, ta lopov, ta ušiva cunja smrdljivega Indijanca. In tukaj, našega tovariša poročnika Bailleresa so za vse življenje iznakazili, tri naše tovariše pa živinsko poklali. Kaj mi je ta garjavi pes sporočil? Da ga ne bom prišel premikastit, kjer me pričakuje? On da me pričakuje? On, usrana svinja ušivega upornika, on da me pričakuje? Takšna cunja, tak pasji drek mi govori, da se pred njim skrivam in se ne prikažem iz luknje, da bi mu ustrojil kožo. Gospodje, z enim samim bataljonom se bom lotil tega kupčka govna. In sto hudičev, caballeros, vsi mi lahko pljunete v obraz, če ne bom v treh dneh zdrobil vse te u-šive tolpe v kašo. Le temu pasjemu smrdljivemu Indijancu ne bom dal te milosti, da bi ga pobil s krepelcem kot vso drugo sodrgo. Temu bom zvezal razžrte kosti in ga vlekel za sta- ro, kruljavo mulo. Coronel Viafia, vi boste prevzeli vrhovno poveljstvo čet, ki bodo ostale tukaj, med mojo odsotnostjo.« Enajsto poglavje 1 Divisionario si ni privoščil časa, da bi do konca pozajtrkoval. Ukazal je, naj bo kazenski bataljon ob štirih pripravljen na odhod. Medtem ko je izdajal povelja, se je vsake tri minute pre-kinil, da bi zdrdral svojo frazo: «Mojo tako sveto mater da mi je umazal, ta lopov, ta pasji smrkelj, mojo sveto mater umazal.« Ko so bila vsa povelja izdana in je bil oddelek pripravljen na odhod, se je zdelo polkovniku Viafti primerno, nekoliko ohladiti divisionarjevo vnemo. «Z vašim dovoljenjem, mi general, če si smem dovoliti, bi vam svetoval, da odrinete najmanj z dvema bataljonoma in strojničnim oddelkom. Ne vemo, kako močni utegnejo biti uporniki.« «Dragi coronel,» je odvrnil divisionario, «ne bodite, prosim smešni. Prvotno sem mislil poslati sploh same pol bataljona proti tej puntarski tolpi. To bi popolnoma zadostovalo. Toda poveljujoči general je zaukazal poslati skoraj celo brigado, hudič vedi zakaj, morda mu bo to navrglo pet tisoč pezosov ali kaj jaz vem. In jaz kot podrejeni sem moral u-bogati in peljati vso brigado na teren. Do smrti bi se sramoval in nobenemu spodobnemu oficirju ne bi mogel pogledati v obraz, če bi se lotil ušive indijanske sodrge z brigado. Prav, brigado sem pripeljal semkaj, ker sem ubogal višje povelje, da bi postavil branik pred Blaun Canonom To pa ne pomeni, da moram voditi celo brigado, da bi tei ušivi nasii zalegi ustrojil kožo.« «Vi ste moj poveljujoči general, senor, in ubogati moram Toda kljub temu bi vam svetoval, da vzamete s seboi vsal pol polka konjenice.« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MO NTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna (400 lir, celoletna 8.100 lir SFRJ > ->mezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno UPRAVA: TRST yL- fV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 lir - Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za ^sak mmT širini enega stolpci-^tegov^kTlSolHfteančnounravte' Ur"-VMaiT^teT40‘n® ___________________beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societa Pubblicita Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV r.L.LKO - U m tiska ~dio*nistvo’ tržaškega” tiska. Trst S “r