Ameriška 11 ■ ■ - ^ ‘ * , AM€R8CAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, AUGUST 11, 1952 LETO LIH —VOL. LIH Pregled važnih novic preteklega tedna j ^ GROMIKO v pozlačeni kočiji. 7. septembra se je Andrej Gromiko peljal v srednjeveš-kem kraljevskem sijaju k andski kraljici Elizabeti, kateri je Predložil svoje poverilne list ne. Tovariš Gromiko si je posadil na glavo visok cilinder, se oblekel v frak ter se odpeljal v pozlačeni kočiji v kraljevo palačo. Rav najoč se po starodavnem običa-iu> je poslala kraljica pred sov letsko ambasado tri srednjeveške kočije, vse pozlačene ter prepečene z rdečim baržunom in crnim žametom, da pripeljejo na ^vor tovariša Gromika in njego-skupino, obstoječo iz sedmih psokih uradnikov sovjetske am-^asade v Londonu. Andreja romika je predstavil kraljici ^ngleški zunanji minister An-0ny Eden. Gromiko je ostal ^ri kraljici 20 minut. NOVI GROBOVI Bridget Marie Resnik V soboto popoldne je umrla na svojem domu v cvetju svojega življenja, stara korpaj 19 let Bridget Marie Resnik. Umrla, ki je bila bolna samo 4 mesepe, je bila hčerka Mr. in Mrs, Jakob in Jennie (roj. Blaž) Resnik 3599 E. 81. St. Bridget je z od liko graduirala na Marymount High šoli Ko je študirala zadnje leto, je že delala po šolskih urah na North American banki, kjer je bila potem stalno u poslena. Bila je zelo dobra mladenka ter priljubljena pri vseh ki so jo poznali. Bila j|9 tudi aktivna pri Marijini družbi pri cerkvi sv. Lovrenca. — Poleg svojih staršev zapušča dve se stri, Jean Gonzalez in Mildred Globokar, dva brata, Franka in Pfc. Albina, ki je zdaj v Fort Knox, Ky.; dva popol brataj Cy-rila in Louisa in strica Blaža. Bila je članica društva Šv. Lov- Ugili piiUClJtS.UV. IN J eg 11 "az je oddajal praški radio. ^ KATRO, Egipt. — Na okrajna astva po vsej deželi prihaja) 119 stotine egiptskih očetov u | renca št. 63 KSKJ in društva DUNAJ. — Jožef Nepomucki, Bled št. 20 SDZ. Pogreb bo v ^llaister za kmetijstvo, je 6. avg. sredo ob 9 uri v cerkev sv. Lov-^ redil nočno delo na češkoslo- renca in od tam na pokopališče. ^askih kmetijah, češ da je pre- Truplo pokojne leži na domu na oklevanja pri pospravljanju 3599 E. 81 St. — Pogreb oskr-a m drugih pridelkov. Njegov) bu j e Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Pogreb Miloša Lakicha Pogreb Miloša Lakicha, čigar tduplo je bilo poslano iz Kalifornije v Cleveland, bo danes popoldne ob 1 v cerkev sv. Save in od tam na rusko pokopališče. Pokojni zapušča ženo Mary m dva sinova, Mike in Steve, vse v Fontani, Cal. — Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A Grdina in Sinovi. Joseph Batis Po dvomesečni težki bolezni . v. I Je umrl v Lakeside bolnišnici ogrn1-6 nalvečja zasluga za P,oraz Josepli Batis, st, star 66 let, aupi^f16 španske mornarice P° stanujoč na 13802 Darley Ave. !pfaves'em Vodovju leta 15881 'puj^aj zapUšča žalujočo sopro-j frUni Za ^ravV •^usom)_ ker so bili gQ jy[ary; roj_ Qr0Sj doma iz vasi; trstva, kjer k°r an^eških. bojnih ladij ka- pre^0paj fara Vransko na Sp. |žalo. ■'•w 1 vivi njihovih jader na-1 štajerskem, in pet otrok: Joseph 1 V kapitelu bo ležalo truplo en ml., Lulwig, Max, Stanley in dan, nakar bo prepeljano v po-Edward, 4 vnuke in več sorod- slopje Gen. konfederacije dela, ^r°šnjami, da se imena onih nji-j °Vlh sinov, ki se glase Farouk, ®Premene. Očetje pravijo, da no-■i°’ da bi njih sinovi nosili ime stavljenega monarha Farouka. * Rusi povsod prvi—svo- lečas; čilih Ti no smo že poročali po poro-iz lista “The New York ^Uheski je kvotiral moskovsko) ravdo” in “Literarno Gazeto’ zjutraj umrla, Helen Palčič, rojena Kraševec, stara 70 let, stanujoča na 6518 St. Clair Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, roj. v vasi Vrtnik fara Stari trg pri Ložu, hčer Helen Bernard, sina Franka, 3 vnuke in dva pravnuka ter več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Martinjak pri Rakeku na Notranjskem,, kjer zapušča sestro Johano Zgonc in brata Franceta ter več sorodnikov. — Tukaj je bivala 47 let. Bila je članica društva Naprej .št. SNPJ. Pogreb bo v torek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda n: 6502 St. Clair Ave. in na Highland park pokopališče. NAPREDEK REPUBLIC STEELJ0RP. Ekspanzija jeklarne bo stala nad 75 milijonov dolarjev. Frank Domsky V petek je umrl Frank Domsky, stanujoč na 1284 E. 55 St. Pokojni je bil star 64 let. Pokopan bo danes popoldne ob 1. uri iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda. Truplo Eve Peron prepeljano v kapitel Vojaška in civilna povorka prevoza nima para v zgodovini Argentine. BUENOS AIRES. — Truplo Eve Peron je bilo v soboto prepeljano v vojaški in civilni povorki, ki ji ni enake v zgodovini Argentine, v kapitol. Za topovsko lafeto, na kateri je ležala CLEVELAND. — Iz največje peči v kateri koli jeklarni države Ohio, iz tako zvane “open heart furnace”, se je v soboto izlilo 220 ton raztopljenega jekla. Ta jeklarna je last Republic Steel korporacije in se nahaja na Independence Road. To je bil eden glavnih in naj-večjih mejnikov v ekspanzijskem programu Republic Steel korporacije, ki je bil naznanjen že pred dvajsetimi meseci in ki je bil preračunan na 75 milijonov dolarjev, pa se je izkazalo, da bo stal mnogo več. V isti novi jeklarni so zdaj v gradnji tri nadaljne take peči ali “odprta ognjišča”; kapaciteta vsake teh peči bo znašala 275 ton jeklene zlitine, to je dvakrat več kot znaša kapaciteta povprečnih peči. Nad enim delom nove jeklarne še vedno ni strehe; gradnja je zaostala zaradi pomanjkanja jekla. Jakob Malik je zopet odložil svoj odhod ZDR. 'NARODI, N. Y. — Jakob Malik, glavni sovjetski dele-krsta s truplom, je korakal kot'gat pri Zdr. narodih, ki je dne prvi njen mož, diktator in predsednik Peron. Vojaške godbe so igrale žalostinke, ko je 45 delavcev v belih srajcah počasi vleklo lafeto s truplom proti kapitolu iz poslopja delavskega ministrs-je truplo doslej le- hiaz, Ver ane 2 — rusko smolo. Uni-1 c. Zainim iznajdbam današnje bo/-vZaciie’ ki iih pripisujejo Iseviki Rusom, so zdaj dodali [ ta ?0<^mornico m tako zvane (.if erie ali ladje za prevažanje Ja in nafte. 17. julija odpovedal svojo kabino na nekem holandskem parniku, s katerim se je nameraval odpeljati v Evropo, je zopet odložil svoj odhod z drugim parnikom, kjer je pozneje najel kabino. Odpotovati je imel 12. avgusta, pa je svoj cal. ZGODBA 0 PROPAGANDI SOVRAŠTVA Jutri bomo objavili na prvi strani zgodbo o novi sovjetski propagandni kampanji sovraštva napram Ameriki, ki je tako fantastično lopovska, da je sploh nezapopadljivo, da se dobe v dvajsetem stoletju ljudje, ki se drznejo vreči v svet laži, ki bi jim celo v srednjem veku, ko je bilo trenje na kolesu, lomljenje kosti, četrtenje teles itd., nekaj običajnega, nihče ne verjel. Našim naročnikom in čitateljem izrecno priporočamo či-tanje tega članka, pri čemer opozarjamo na dejstvo, ki ga ni izpustiti iz oči: dasi je v tem članku govora samo o Sovjetiji, je članek nazorno spričevalo taktik, laži, prevar in utvar vesoljnega komunizma, ne samo sovjetskega! Tudi Titovega! Ko boste brali, kakšne “brezvestne bestije” so Amerikanci, si pokličite v spomin sestreljevanje neoboroženih ameriških letal nad Jugoslavijo, zmerjanje in psovanje Amerike od strani Titove svojati in njenih listov, ki so se ko renčeči psi zaganjali ob Ameriko, dokler jih ni Stalin brcnil iz svojega komunaj-zarskega občestva in dokler ni pričela Amerika Titu vsipati milijonov ter mu dajati vso potrebno in nepotrebno pomoč! Vsa zgodovina komunizma dokazuje, da je komunizem ena sama Velika Laž in da na tej Veliki Laži temelji vsa komunistična ideologija. Lenin se je leta 1917 dokopal do moči z obljubo ruskim kmetom, da jim bo dal zemljo, dobro vedoč, da jim jo bo spet vzel ter naredil iz njih sužnje na državnih kolhozih! Ali ni bilo v Jugoslaviji isto? Ali ni Tito premotil kmetov z geslom: Zemljo onemu, ki jo obdeluje!? Zdaj pa jemlje zemljo kmetom, ki so jo od pamtiveka posedovali in obdelovali! To so bridka dejstva, ki jih imejte pred očmi, ko boste brali zgodbo o novi sovjetski kampanji sovraštva proti Ameriki. — In ne pozabite, da če Tito ni danes več Stalinov zaveznik, ni to povzročil Titov odpor in gnus proti Stalinovemu brutalnemu in nečloveškemu zatiranju brezpravnih ljudi, ker to je temeljna osnova v bukvah vesoljnega totalitarskega komunizma! MOSSADEGH NE DOBI OBLASTI Njegov lastni zet je glasoval proti premierjevi zahtevi po diktatorski oblasti. TEHERAN, Iran. — Iranski senat je v soboto odglasoval, da ne dovoli premierju Mossadeghu odhod prekli- zahtevane diktatorske oblasti, — češ da je zahteva neustavna. — Diplomatje smatrajo, da je to Med senatorji, ki so glasovali, morda v zvezi s pogajanji v Ko- da se mu ne da te oblasti, je bil ^ hc (Argumentum tic i0rninem: V kolikor se nas j Ypk* te iznajdbe raje pripisali Laži in sovjetskim komu-J p 0rri kakior ruskim ljudem,) 10 e§a ne moremo iz istega raz-y a’ kakor boljševiki sami Časih namreč še ni bilo |152 nikov. Rojen je bil v fari Va--čej kjer zapušča 4 brate in dve sestri ter več sorodnikov. Tukaj je bival 45 let. Zadnjih 22 let je delal pri Fisher Body Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ, kjer je bil blagajnik. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:30 ur: iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. evikov in komunistov, tem-ra^2§0lj Rusi. Mi prav dobro tria iemo in razumevamo poj-9e a ^Usk’ in “komunisti” ter grev eIarno neodpustljivih po-z RS ••C^a ki Sovjetijo istovetili g0sjUs^°> kakor ne istovetimo Ju-Tr aVije *n njenega ljudstva s traj^no’ ■— Te koncepcije sma-0 Za pravilne, zato jim bo-^ °stali zvesti tudi v bodoče). C^fUM CITY, Kanada,— se i ,2a '"novim zlatom” uranijem li tJZa sv°jemu koncu. Pretek- Helen Palčič V četrtek je bila zadeta od kapi in odpeljana v Lakeside bolnišnico, kjer je v soboto Vremenski prerok pravi: Danes in ponoči deloma oblačno in toplo. Zvečer med grme- kaSrji? ^liŽn° 600 rudois" I njem dežni prši. kjer bo začasno shranjeno. Medtem ko bodo truplo balzamirali, da bo za vselej ohranjeno bodo! zgradili v osrčju mesta Evi Peron spomenik - mavzolej, ki bo stal več milijonov dolarjev in v katerem bo našlo truplo zadnji počitek. reji in z njihovim morebitnim skorajšnjim zaključenjem. UNIJA ZA DEMOKRATE CINCINNATI, O. — Hugo Ernest, predsednik unije hotelskih in restavracijskih uslužbencev, ki pripada k AFL, je izjavil, da je ta unija, ki šteje 450,000 članov, indorsirala demokratsko politično platformo. Krogla za drago ženico CAMDEN, N. J. — Mrs. Dorothy Lane je v svoji tožbi za ločitev zakona povedala sodniku, da je imel njen mož navado vedno mahati z revolverjem po hiši. En naboj v tem revolverju je imel vrezane začetnice njenega imena in priimka. “Vidiš, tale krogla je specialno zate, dragica,” ji je večkrat rekel. Sodnik ju je ločil. Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. tudi njegov lastni zet. WASHINGTON. — Amerika in Velika Britanija bosta poskusili znova poseči v iransko krizo ter bosta v ponedeljek ali torek začeli razpravljati o zadnjem predlogu premierja Mossadegha glede rešitve petrolejskega vprašanja. Sicer pa je zadnji Mossadeghov predlog Angliji za obnovitev pogajanj docela nesprejemljiv. — Premier Mossadegh hoče namreč popolnoma eliminirati angleško vlado od pogajanj ter se pogajati samo na neenakopravni osnovi z Anglo - Iranian petrolejsko družbo, ki jo kontrolira angleška vlada. Grki in Bolgari se pulijo za mali otok Otočič v obmejni reki je komaj tristo metrov dolg in neobljuden. ZDR. NARODI, N. Y. — Grško - bolgarski spor glede malega, 300 metrov dolgega otoka Gamma, ki leži v reki na meji med Grčijo in Bolgarijo in ki si ga lastita obe državi, obeta postati nadalnje sporno vprašanje pred Zdr. narodi. Otok, ki je neobljuden, so zasedli Bolgari, in ker se na poziv Grkov niso hoteli umakniti z njega, so jih pričeli Grki obstreljevati. Sobotna poročila so naznanila, da so se Bolgari končno umaknili z otoka, nedeljska poročila pa pravijo, da so še vedno na otoku. Diplomatje se "boje, da bi iskra tega brezpomembnega otočiča ne užgala zopet svetovnega požara. Dokaz blaznosti Komunist, oblastnik na zborovanju zdravnikov: — “Tovariši doktorji, nikar ne prezrite zadnjega znanstvenega odkritja: Vsak, ki pravi, da ni srečen pod našim sistemom, je pozitivno blazen. . . ” 'o^o 2akoličilo (claim staked) °Zernlje, na katerem jih ča-°rda sreča, morda razoča- 'kje. Kdo ve? Važni dnevi svetovne zgodovine . Na nek1 Dne II. avgusta 1807 je Fulto-PretcVi Kingsville so na- nov “Clermont” izvedel :Clotla (ol 0k0Stje “aSta I svojo prvo uspešno vožnjo po 'S^a o§rarkega vP-godovm-|HuLnr(eki. ona)> ki je živel v pokra- °hio pred 12,000 |T , , ^ T x, c *0,000 leti ^ Lastnica psa Mrs. J. R. Suther- ^ j. land je pojasnila sodniku, da ka- di^EVAREN SMEH. — Na sc- dar kaže njen pes zobe, se prav je U Mesteca Ilkley v Angliji se) za prav smeje. Sodnik je odlo- 0VČam°ral “zagovarjati” per:- čil, da se pes ne sme racam več hasto Zaradi svojega sovražnega: smejati, ker sicer ga bo ukazal °Pa Pred jato domačih rac. usmrtiti. WASHINGTON. EKSELENCA! •Vrhniška farna cerkev sv. Pavla v okraju Ljubljana - okolica, Slovenija, praznuje letos 100 letnico svoje posvetitve. Na prošnjo tamošnjega župnika, a na v tem listu objavljeni javni poziv dr. inž. JANKA GRAMPOVČA-NA, smo zbrali vrhniški rojaki, 'ameriški državljani, potrebna sredstva za nabavo svetih podobic in to sv. Pavla, patrona cerkve v našem rojstnem kraju in podobice žalostne Matere božje. Sličice bi dobile svoje besedilo šele v Jugoslaviji. Vi morate razumeti nas stare Amerikance, s kakšnimi čustvi visimo na svojem rojstnem kra- Odprto pismo poslaniku Jugoslavije ju pa nič manj tudi na svoji far- čajo s politiko in so v dobri ve- neradi, zaprositi za posredovan ni cerkvi, s katero nas veže toli- ,ri, da tam v Jugoslaviji vlada ko lepih mladostnih spominov, verska svoboda, dali stvari za 100 Dobili pa smo pred kratkim ] letnico farne cerkve, v čisto cer-obvestilo iz zanesljivega vira, da kvene namene. Med temi da- so carinske oblasti v Ljubljani na višji poziv izvršile zaplembo pošiljk in to: rovalci se nahajajo tudi simpatizerji Vašega režima, ki ne verjamejo, da se je moglo zgoditi kaj takega. In radi njih se obračamo do Vas z uljudno proš- ‘ 3000 podobic sv. Pavla; 2000’ podobic žalostne Matere božje; . . , .... in šestih 'n‘|0’ cla nam odSOVOTlte’ kaj je 'na stvari, odnosno; če je to po- treb cerkvenih prtov oblek za ministrante. Razlog zaplembe je naveden in sicer: — propagandno gradivo proti režimu. Ekselenca, gospod minister! Gotovo je tu pomota, kajti 143 slovenskih Amerikancev, državljanov Amerike, ki so darovali mota, da nujno posredujte v Bel-gradu, da se te stvari izroče farni cerkvi sv. Pavla na Vrhniki, ker je vse to čisto verskega značaja in ne političnega. Ako bi pa jugoslovanske oblasti vztrajale na zaplembi teh stvari, potem bi bil pa akt zaplembe kateksogen sredstva za te namene, se ne pe- politični akt in bi morali, čeprav je ameriške oblasti, da se take stvari ne dogajajo več. Objavljamo odprto pismo v tem listu, ker so prošnje za te stvari bie objavljene tudi v tem listu in to javno. Zato Vas prosimo javno za posredovanje v Belgradu in da nas o rezultatu obvestite s pomočjo redakcije tega lista. Zahvaljujemo se Vam toplo na Vaši naklonjenosti in beležimo z izrazom našega odličnega spoštovanja! (Slede imena 143 starih Slovencev - Vrhničanov, ameriških državljanov. Imena so bila svo-jedobno objavljena v tem listu, zato jih radi pomanjkanja prostora ne ponavljamo. Ured.). Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Prvorojenec— Sinčka prvorojenca so v četrtek 7. avgusta zvečer v University bolnišnici prinesle rojenice znanemu mlademu paru Mr. in Mrs. Ernest Racic, ki imata svoj dom v Valley View, O.—Ernest že več let urejuje angleški del Glasila KSKJ. Vse je šlo po sreči in fantek je ob rojstvu potisnil tehtnico osem funtov. — Mr. in Mrs. Ivan Racic z E. 109. St., sta s tem postala tretjič stari ata in stara mama, in ravno tako tudi Mr. in Mrs. George Bohdal v Parma, O. Pa to še ni vse. V župeči vasi pri Cerkljah na Dolenjskem živijo tudi stari stari starši novorojenčkovi, Janez in Frančiška Račič, ki sta pred štirimi leti obhajala zlato poroko. Vsem omenjenim naše čestitke! Zahvala— Mrs. Anna Smerke, 1057 E. 68 St., se zahvaljuje vsem, ki so jo obiskali v bolnici sv. Luke in doma. Zahvaljuje se vsem za cvetlice in karte. Zdaj se zdravi doma. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo. Trideseti dan— V torek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mihael Sega na 30. dan njegove smrti. Četrta obletnica— V torek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokoj. Louis Bokar v spomin 4. obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Mrs. Anna Vugrin, 14302 Sylvia Ave., se je vrnila iz bolnišni-ie na svoj dom in se zahvaljuje vsem, ki so jo v bolnišnici obiskali, ji poslali cvetje ali pozdrave. Vesela bo vsakega obiska na domu. Eksplozija na nosilki letal WASHINGTON. — Mornariški department je naznanil, da se je primerila dne 6. avgusta na ladji nosilki letal “Boxer”, ki je bila v severnokorejskih vodah, eksplozija. V razstrelbi je blio 9 mož ubitih, mnogo ranjenih, ladja sama pa je bila znatno poškodovana. Mladi požigalec FORT WAYNE, Ind. — Tukaj je neki 11 let stari deček podtaknil ogenj, ki je povzročil za 150 tisoč dolarjev škode. Oblasti si belijo glavo, kakšne korake naj podvzamejo proti mlademu požigalcu. NAJNOVEJŠEVESTI DEŽ, ki je padal v soboto in nedeljo v državi Ohio, je “bil vreden milijone,” pravijo ekonomi na Ohio State University- BEJRUT, Libanon. — Verodostojni viri poročajo, da se bo bolehni kralj Jordanije Talal v teku 48 ur odpovedal prestolu. ANCONA, Italija. — Osem Jugoslovanov—štirje možje, dve ženski in dva otročiča — so pribežali z motornim čolnom sem ter zaprosili italijanske oblasti za politično zatočišče. Povedali so, da jih je preganjala jugoslovanska policija in streljala nanje s strojnicami, toda jih na morju ni dohitela. arararA domovina, august n, 1952 Ameriška Domovina v vi > rti—nof^ti mtawsusim •117 St. Cla;r Are. HEnderson 1-0628 Clereland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. No. 156 Men. Aug. 11, 1952 Neodpustljiva krivda Mislim, da danes najbolj zlorabljajo besedo mir. Vsi delajo za mir. Znanstveniki, ki gradijo atomske bombe, delajo za mir. Politiki, ki se zbirajo na konferencah, delajo za mir. Vojaški poveljniki, ki se shajajo na vojaška posvetovanja, delajo za mir. Poklicni revolucionarji — voditelji komunističnih partij sklicujejo svetovne kongrese za mir. Parlamenti dajejo svoje odobrenje astronomskim državnim proračunom v skrbi za mir. Vse je usmerjeno torej v delo za mir. Miru pa ni in ga noče biti. Na Koreji teče že tretje leto v onemu stanju, ki ni sicer vojna, kot trdita obe strani, toda nihče mu ne ve dati drugega imena. V Berlinu so si zapadni zavezniki in Sovjeti vsak dan v laseh v različnih fazah tega, kar imenujemo z lepim imenom mrzlo vojno. Na Bližnjem ni Srednjem Vzhodu se vrste nemiri, sabotažna dejanja, atentati skoro vsak dan. In vendar vsi trdijo, da delajo za mir. Zakaj ga torej ni? Miru na svetu ni zato ,ker je vsepovsod samo sovraštvo. Na eni strani so najhujši sejalci sovraštva komunisti. Ti so povzdignili propagando sovraštva v sistem. Dali so ji sicer, ime razrednega boja, borbe delovnega ljudstva za oblast itd.;, toda v bistvu je vedno le sejanje sovraštva, ščuvanje različnih ljudskih plasti k sovraštvu drugega proti drugemu. Laž, hinavščina, potvarjanje dejstev, nasilje, brezobzirni teror so najpogostejše obožje komunistov v netenju sovraštva. Tisk, radio, govorjena beseda, vse jim služi, da širijo svojo kampanjo sovraštva, zakrinkano pod najlepšimi besedami miru in tovarištva ter socialne pravičnosti na svetu. Takoj za komunisti pa pridejo kot sejalci sovraštva različni narodni prenapeteži, ki jim s tujo besedo pravimo šovinisti. Mislili smo, da bo druga svetovna vojna narode spametovala, da bodo uvideli, kako pogubno je narodno sovraštvo, narodna prenapetost, ki vodi narode le v pogubo. Polom nacizma v Nemčiji in fašizma v Italiji bi bila morala narode izmodriti, da v narodni mržnji ni iskati rešitve narodnim problemom. Krivice ne moreš poravnati z novo krivico; če svoj narod ljubiš, ne smeš zato sovražiti ostalih; če želiš pravico svojemu ljudstvu, ne smeš zato delati krivic sosedom ; če svoj narod ceniš, ti ni dovoljeno zato smatrati vse ostale narode za manjvredne. Vse to so narodi spoznali v zadnji svetovni vojni na lastni koži, v lastni krvi. In vendar danes po sedmih letih, odkar se je vojna končala, prisostvujemo novemu vzniku nacionalistične mržnje in šovinizma. Fašizem in nacizem vstajata pod novimi imeni, a s starimi idejami. Narodna mržnja je zajela tudi širše kroge, večkrat tudi tako zvane krščanske in demokratične ljudi. Res je, da so danes v Evropi stopili na pot evropske skupnosti. Schumanov načrt in skupna evropska vojska so tako znamenje, da Evropa išče novih potov. Res je tudi, da so to novo evropsko skupnost začeli graditi predvsem zastopniki demokrščanskih strank, Schuman v Franciji, Adenauer v Nemčiji, De Gasperi v Italiji. Vse to je res. Toda pri vsem tem človek le ostane za-prepaščen nad tem, kar se dogaja na Slov. Goriškem, na J ržaškem in v Benečiji. Kje je tu ona demokratična strpnost, uvidevnost, pravičnost, ki bi jo morali kazati zastopniki naroda, ki hoče pomagati graditi združeno Evropo, do vseh narodov in zlasti do svojih sosedov? Po pravici pove-dano, težko je razumeti politiko goriških in tržaških voditeljev krščanske demokracije do slovenske manjšine. Zdi se, da so oni uverjeni, da morajo tekmovati s starimi in novimi fašisti ter s starimi liberalci Pajerjevega in Bencovega kova v sovraštvu do Slovencev in v zatiranju slovenske manj-šine. To je usodna zmota g. Bartolija, Culota, Bernardisa in tovarišev. Om žive na Primorskem od rojstva. Zato bi sme-ii od njih pričakovati boljšega poznanja razmer nego od onih, ki pridejo iz notranjosti Italije. Oni zastopajo demo-kratično in krščansko misel na mejah Italije. Zato bi morali skrbeti, da se ta velika ideja ne sprevrže v ozkosrčni nacionalizem in puhlo frazarstvo. Dočim njihov voditelj De Gasperi pomaga graditi združeno Evropo, ki naj bi slonela predvsem na ideji krščanstva ni demokracije, bi morali oni to dejanski pokazati v ravnanju s slovensko manjšino, v odnosu do sosednega slovenskega naroda. Demokratični zastopniki po komunizmu zatiranih narodov, so se združili in sklenili med sabo ustanovitev združenih demokratičnih držav Srednje Evrope, ki naj bi kdaj pristopile k Združeni Evropi, kateri sedaj postavljajo temelje. Toda kako naj narodi za železno zaveso verujejo v resnost in_ odkritost zapadnih krščanskih demokracij, če pa zastopniki teh slednjih tako malo demokratično in krščansko ravnajo z narodnimi manjšinami v svojih mejah? Ne iz besedi. temveč iz dejanj bodo narodi presojali moč in iskrenost krščanske demokratične ideje. Če pa pri tem gledajo na ostvarjanje te ideje -na vzhodnih mejah Italije, jih mora miniti vse navdušenje. Gospodje voditelji kršč. demokracije v Trstu in na Goriškem naj se zato zavedajo svoje velike odgovornosti ; s svojim nedemokratičnim in še manj krščanskim ravnanjem s slovensko manjšino rušijo vero v demokracijo in v moč krščanske ideje v narodih onstran železne zavese. S svojm šovinizmom netijo sovraštvo na tem delu Evrope in s tem rušijo mir med narodi. In to je njih velika, neodpustljiva krivda. (Po “Kat. glasu”) BESEDA IZ NARODA ffc-.tl Pismo Sv^VfhonJkega '’Ša Waukegan, 111. — Vročina in razno delo okrog hiše mi uničuje dobro voljo do pisanja. Ko bi me moja boljša polovica tako le od časa do časa ns opominjala k pisanju, bi že davno jenjal dopisovat. Tako pa le primem za pero in se maio posilim, pa gre Zadnji mesec itak ni bilo drugega na dnevnem redu, kakor kdo bo kandidat te ali one stranke, kako bodo izpadle konvencije, itd. Silno veliko tinte se je porabilo pri opisovanjih konvencij. Malo pred republi, kansko konvencijo smo sedeli ^ taverni na deseti cesti in se pogovarjali, kdo bo nominiran in kako ronajo konvencije političnih strank v Ameriki. Za tujevemce, ki konvencij političnih strank v Ameriki ne poznajo, je to nekaj, nakar gle dajo s posebno pozornostjo. Ampak v zasledovanju teh konven cij se čestokrat zgubijo in ne pridejo bistvu teh konvencij do dna, posebno ns načinom, kako jih stranke prirejajo in vodijo. Združene države imajo Iju-do vlado. Združene države so republika. Ljudstvo res odloča, vsaj na papirju. Ima tudi svobodo izbere, ako ni zadovoljno z republikansko stranko, lahko voli za demokratsko stranko, ali za vsako stranko, ki je priznana in se sme priglasiti, kakor določajo zakoni za volitve. Kandidate pa izberejo stranke potom primarnih volitev. Predsedniškega kandidata pa nominira stranka. To se zgodi na narodni konvenciji, ki se vrši par mesecev pred volitvami. Vsaka priznana in ligitimna stranka ima pravico do svoje narodne konvencije, če stranka in njeni pristaši zmorejo visoke stroške, ki stanejo take konvencije. Denar je vladar sveta, pravijo, pa je tudi vladar narodnih političnih konvencij v Ameriki. Kak gospodarski, političen in socialen program zastopa vsaka stranka je obsežno vprašanje samo zase pri vsaki stranki. Dočim imamo vsaj doslej le dve odločilni poliličn’ stranki in to sta republikanska in demokratska stranka v Ameriki, bi se da. lo na kratko njuni program označiti nekako tako-le: Republikanska stranka se zavzema za prosto podvzetništvo. Ambiciji in sposobnosti se naj da prosto pot, s cim manjšo vladno kontrolo nad privatnim bu-sinessom. Ta program se jako lepo sliši in ugaja vsakemu podjetnemu človeku. Po naše bi se najbolj pojasnil ta le program tako-le: Fanl^svet je pred teboj, ti pa imaš glavo, ki ti je dana da misliš z njo, roke, da delaš z njimi, pljuni vanje, primi za delo in pomagaj si. Fine and dandy. Ampak, zgodovina človeštva nam pa zgovorno priča, da pri tem navdušenju za to prosto podvzetništvo se urine na prvo mesto le prerada grda sebičnost ki začne grabiti in hoče le sama vse pobasati v svoj Žakelj in trebuh, druge manj nadarjene za busines, ki ne znajo ali ne dobe prilike, da bi tako spretno plezali po lestvi prostega podvzet-ništva, pa pusti zadaj in ostanejo na dnu in tako imamo na vrhu takoimenovano kapitalistično družbo, spodaj pa ubogo rajo, ki mora le garati za druge in prilike za pogon navzgor ne bogati industrialci, denarni zavodi, itd. Tudi ti prispevki imajo svoj cilj. Ena roka da, druga na drugi strani prejema nazaj. Industrialec podpre stranko, ta pa mu da, če pride na krmilo dobičkanosne pogodbe, itd., itd. roka roko umiva, saj veste. Zastonj se nihče "e muja . . . pravi pregovor. Tako je v stran-kinah bisagah vedno dovolj no-dobi, morda radi lasjme krivde |vaca y tudi za narodne kon-radi nesposobnosti, v velikih! vencdie-slučajih pa, ker jim monopol onih, ki so na vrhu, navzgor ne pusti. Take razmere vodijo v| žalostne socialne razmere, ki| smo jih imeli preje v pogostih gospodarskih krizah v Ameriki, ki so se najbolj zaostrile v| Narodne konvencije trajajo navadno od 3-5 dni. V izrednih slučajih se za kak dan zavleče. Pred Konvencijo mlatijo razna vprašanja, kot stališče zunanje politike, potem domače zadeve, ampak to je vse bolj za politi- času slavne Hooverjeve admini- čen cirkus. Stališča za vse za-stracije. deve so določena po voditeljih Demokratska stranka sicer ni že v naprej in jih prinesejo iz-kaka radikalna stranka, njen urieni oderski kričači v skrbno gospodarski in socialen pro- sestavJjenih resolucijah v svo-gram je bolj splošnega značaja, Jih političnih cekarjih na kon-da si ni pregloooko splošen. Ne|vencijo. Na konvencijah pa, pr- moremo ga primerjati s kakim radikalnim socialističnim programom, daleč ne. Ampak je pa za to, da se narodno bogastvo nekako napelje bolj v take odtoke, da ga pride čimveč tudi med male ljudi, ne pa da bi imeli nad njim kontrolo samo izvoljeni, recimo na Wall Stree-tu. Da je mogoče do tega, vlada posega s svojo roko in skuša z raznimi kontrolami voditi narodno gospodarstvo v teh prav-cih. Ali jt9 tak način koristen ali ne, lahko vsak, ki ima količkaj odprte oči vidi. Posebno delavci in farmarji to lahko vidijo. Ni treba daleč po dokaze. Stopite samo nazaj dobrih dvaj. set let. Kaj smo imeli delavci v dobi republikanske vlade od 1920 do 1933? Kam je nas tista opevana prosperiteta pod Hooverjem. ki ni bila nič drugega, kakor hčerka takoimenovanega prostega podvzetništva, za katerega se republikanci zavzemajo, pripeljala? Kaj je imel delavec v začetku 1930 desetletja? Kaj je imel ameriški farmar? Delavec nič, ni imel ne dela, ne jela? Farmar je imel le čezmerno zadolženo farmo z razpadajočimi poslopji, ki so kazala rebra in revščino, je Roosevelt, ki naj bo ali tak, pa ga naj kdo ljubi ali preklinja, ali mu daje take ali take imena — resnica pa je in bo ostala v zgodovini ameriškega gospodarstva, da je kot čudodelnik potegnil Ameriko iz krize! Delavec je začel dobivati svoje priznanje kot človek, za katerega se mora družba zanimati, kadar je v potrebi. Tako tudi farmarji. Poskrbel je, da se je uzakonilo socialno zavarovanje, da imajo tako zdaj stari ljudje vsaj nekaj neke pokojnine. Farmarji so dobili veljavo, da so svoje pridelke lahko prodali za dobro ceno in se o-pomogli. Delavci, naj samo primerjajo. kaj so imeli leta 1932 in kaj imajo zdaj. Kake plače imajo zdaj, kake pravice. Tako tudi farmarji lahko primerjajo. Zdaj imajo nekaj, tedaj niso i-meli nič, kakor le dolgove. Leta 1932 in 1933 je ameriški delavec po alleyih gledal za skorjicami kruha, farmar ni bil skoro nič na boljšem, zdaj vsi ti gledajo, kje je prostor, da bodo “parka-li” svoje avtomobile! Ni razlike? Pa še kakšna! Kdor ima oči, jo lahko vidi. Dejanja govore najbolj glasno tudi v tem. Propagandisti vpijejo! Čas je za spremembo! Dobro, ampak kam? V katero smer? V slabše ali boljše? Kadar imaš nekaj v roki. glej, da ti ne pride nekaj slabšega v roke, kakor pa imaš zdaj. In pri tem je treba razo-sodnosti in previdnosti, da ne bo pozneje kesanja radi neprevidnosti! Vrnimo se h narodnim konvencijam. Kako jih vodijo? Kdo jih vodi? Vodijo jih strankini odborniki. Kdo pride v odbore je pri tem velika borba med posamezniki. Vse stane o-gromne svote denarja, ki ga prispevajo strankini pristaši, kot ve dva ali tri dnj se samo zabavajo. Že na vlakih imajo' polne zaloge vseh mogočih likerjev in pijač, tako da že v konvenčno mesto pridejo večinoma vsi o-kajeni. Potem rajajo še v kon-venčnom mestu pa ene tri dni in tri noči, da so delegati že večinoma vsi “izkrokani,” zaspani, itd. Tedaj pa, navadno zadnji dan konvencije pridejo na vrsto resolucije (sklepi, ki jih začno svečano in glasno brati, Delegacija je že vsa utrujena, večina dremlje m spi. Predsednik tolče s kladivom po vsaki resoluciji: kdor je za: dvigni roko, ali kar z vzkliki glasujejo: ja, ali ne. Delegati dvigajo roke in vpijejo v pritrdilnem duhu in resolucija za resolucijo je sprejeta, druga za drugo in v par urah so vsi sklepi sprejeti in konvencija je končana. Delegati pa se okajeni vračajo na vlakih, busih, Jetalih, itd. nazaj domov in se sprašujejo, kaj je bilo sprejeto in kaj ne, pa delajo pripombe: bomo jutri brali v papirju, kaj smo sprejeli, sami pa ne vedo, kako, ko so pa bili pod alkoholskimi duhovi. Tako gre ta dirindaj, vse v i-menu blažene demokracije in Prišel I svobode, ki je pa v Ameriki še že tak I vedno najboljša izmed vseh drugih na svetu, pa saj jo drugod sploh ni, ali pa jo je prav malo. Naj končam za danes, bom pa drugič o čem drugem pisal, če si mi bo ljubilo. Lepo pozdravlja vse, Vrhenšk Tine. Duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec mrtev Z Goriškega smo prejeli žalostno vest da je dne 28. julija umrl znani slovenski skladatelj Vinko Vodopivec: župnik v Krombergu pri Gorici. Pokojni se je rodil 16. februarja 1878 v Ročinju na Tolminskem. Ljudsko šolo je obiskoval na Grgarju pri Gorici, kjer je bil njegov oče učitelj. Že v zgodnjih letih ga je začel oče seznanjati z glasbo, saj je bil sam cerkveni organist. Po končani ljudski šoli je stopil v Semenišče in nato v goriško bogoslovje. Mladega Vodopivca sta spremljala skozi to dobo nas veliki katoliški idealog dr. Anton Mahnič, ki ga jo istočasno spodbujal tudi k glasbeni umetnosti, in pa goriški skladatelj Danilo. Rajgelj. Leta 1901 ga je goriški knezo-nadškof in kardinal dr. Jakob Missia posvetil v novomašnika. Kaplanoval je v Kamnjah in v Črničah. Leta 1907 je bil premeščen kot vikar v vas Krom-berg pri Gorici, ki je postala pozneje tudi župnija in tu je ostal vse do svoje smrti. Leta 1916 se je moral umakniti v Cerknico, ker je vojna vihra zajela tudi njegovo župnijo. Po končani vojni sie ni nič ustrašil, ko je zagledal, vrnivši se v Krom-berg, da je vsa vas v razvalinah; vse je bilo uničeno: cerkev, šola. župnišče. Z velikim pogu- vini dne 21. julija: * * * “Opazovalci političnih gibanj v Italiji pravijo, da so komunisti najbolj solidno organizirani in da znajo vlivati v srca in glave IN ONO IN ŠE KAJ p. Bernard Ambrožič “Tone s Hriba” piše v Domo- svojim mladcem najbolj globoko sfantazirane ideje, katerim slepo služijo in slede, zraven pa razširjajo razredno sovraštvo in pohlep po oblasti in izvajanju terorizma nad drugimi. “Kaj pa ostali svet, ki ni za komunizem? Največ je samo pri izjavi, da ni za komunizem. Kaj več pa ne stori dosti in misli, da se že s samo izjavo vse stori in vsemu zadosti. Ampak od besed, ki so poceni, pa do resnega požrtvovalnega dela je pa za premnoge zelo dolga pot in do njenega konca jih le malo prispe. Zato pa imajo komunisti uspehe, ker so naučeni večje požrtvovalnosti za svoje cilje nego mi, ki jim stojimo nasproti. “V protikomunističnih vrstah se bo treba zganiti, če bomo hoteli priti kam naprej.” ♦ * * Kaj me je ob gornjih besedah dimilo, da se mi hoče ob njih nekoliko prežvekovati? Ali morda niso na mestu? O, zelo na mestu so! Tako na mestu, da imam samo troje reči dostaviti — potem pa še kaj . . • Prvič je škoda, da so bile te besede tiskane sredi dolgoveznega dopisa. Tako so izgubile svojo težo in marsikdo jim ni posvetil potrebne pažnje. Saj sem jih še jaz le bolj slučajno opazil. Po mojem mnenju bi morale biti natisnjene same zase, na zelo vidnem mestu, magari z debelimi črkami, pa še z okvirjem povrhu. Drugič je škoda, da je njih avtor podpisan samo s psevdonimom. Naj bi se podpisal po., gornje besede s pravim imenon in tako vzbudil pri bralcih dodatno in sicer veliko pozornost! Tretjič naj bi vsaj majčkeno namignil, kako se nam je treba po njegovem mnenju “zganiti,” to se pravi nam, ki smo v protikomunističnih vrstah. Spregovoril je torej po mojem prepričanju nekoliko preveč na splošno. S tako splošnim opominom bo težko koga “zganil.” No, mene je, zato bom še kaj povedal. * * * To je torej tisto “trojno” — zdaj pa še kaj! Škoda, da Tone s Hriba ni pi' sal takih in podobnih besed takole pred sedmimi ali osmimi leti. Zdaj je nekam pozno, pa Bog ne daj, da bi m! ušla beseda — prepozno! Ne, nikoli ni prepozno. Zapišem: Hvala Bogu, da Tone s Hriba vsaj zdaj tako pi' še! Da bodo njegove besede imele vsaj en odmev, čeprav morda ne najprijetnejšega, samo zato pišem tu, kar pišem. * * * Kakor sem zgoraj zapisal, d' bi bilo želeti nekoliko nakazila kako naj se protikomunistični tabor “zgane,” tako mi hodi po glavi tudi vprašanje: Komu je Tone s Hriba mislil v prvi vrsti položiti na srce svoj opomin? Najbrž “narodu,” to se pravk slovenskemu katoliškemu narodu v Ameriki. DOMOVINA kot celota je namenjena “narodu/ našemu “malemu človeku,” bi se dalo reči v časnikarskem žargonu. Gotovo velja to tudi o zanimivih dopisih Toneta s Hriba. Jaz niti najmanj ne ugovarjam trditvi Toneta s Hriba, da na? narod” ne stori dosti več zope- mom se je lotil dela tako, da je bila v par letih vsa vas zopet obnovljena. Le nekaj ga je hudo bolelo: ostal je po mirovni pogodbi odrezan z vso Primorsko od ostale Slovenije. Goriška, ki je dala toliko velikih mož, ki je v predvojni dobi tako cvetela na narodnem, prosvetnem in verskem polju, je bila sedaj poc fašistično diktaturo prisiljena molku. A kromberski župnik ni utihnil; njegovo delovanje na glasbenem polju se ni ustrašilo groženj. Vedel je da je petje ena bistvenih značilnosti slovenskega človeka, zato se je lotil izdajanja raznih skladb zlasti nabožnih. Izšle so med tem časom “Svete pesmice,” “Božji spevi,” “Gospodov dan” in “’Zdrava Marija” kakor tudi mnogo latinskih maš. Pri tem delu sta mu bila vedno ob strani in mu pomagala pokojna brata Lojze in Joško Bratuž in se živeči skladatelj Komel. Tudi njegova svetna glasba nič ne zaostaja za cerkveno; nabožno. Kdo ne pozna njegovih operet “Kovačev student,” “Povodni mož,” in “Srae in denar”? kdo ne njegove zborovske: “Žabja svatba,” “Pobratimi,” “Ob večerni uri,” “Žebljarska,” “Noč na Adriji” itd.? Po vseh slovenskih glasbenih knjigah, listih, revijah najdemo njegove skladbe prirejene zlasti za moške, ženske in mešane zbore a tudi spevoigre in skladbe za klavir, orkester itd. Skupno z samostojnimi izdajami cerkvenih pesmi je priredil tudi “Moški zbori,” “Moški in mešani zbori” in “Poljske rože.” Lansko leto (15. julija 1951) je pokojni V. Vodopivec obhajal svoj zlatomašni-ški jubilej. Točno eno leto kasneje pa nam ga je že Bog odvzel. Medvojni in povojni razvoj političnih razmer v Sloveniji ga je silno razočaral, zato je polagoma utihnil in se posvetil bolj dušnopastirskemu delu. Ž njim izgubljamo Slovenci e. nega najbolj melodioznih skladateljev; s svojim mehkim ljudskim tonom je posegel v slovensko dušo tako, da ga je takoj vzljubila in ga bo ohranila kot narodni zaklad. Bog naj mu v obilni meri poplača veliko delo. ki ga je naredil kot Njemu verni.služabnik tu na zemlji. ------o------- S Fatimsko Marijo v Auriesville Worcester, N. Y. — V tukajšnji okolici na farmah živi več Slovencev. Stari smo se umaknili iz velemest in si poiskali zavetja v manjših naseljih. Vreme imamo ugodno, posebno pripravno je za košnjo in sušenje sena. V splošnem pri nas suše še nismo hudo čutili. V drugi polovici julija smo bili na božji poti v Auriesville Shrine. Tedaj je obiskala ta kraj podoba Marije Fatimske in ™o komum kot da izjavlja; Ni- bili pri raznih slovesnostih m po- m j sem za komunizem. Celo prem4 lo je s tem povedano, v našoV- božnostih, ki so bile pri tej priložnosti. Ob dvanajstih je bila sv. maša, ob dveh križev pot, potem pa smo šli v procesiji okrog in bili deležni blagoslova pri treh kapelicah. Ker smo imeli precej daleč, smo morali oditi domov, bližnji so se pa udeležili še večerne zaključne pobožnosti. Menda smo bili edini Slovenci, ki smo se udeležili te pobožnosti, vsaj videli nismo nobenega drugega. Prijateljske pozdrave vsem či- j tateljem pošilja Družina Radez. I narodu je še druga velika P°' manjkljivost. Težko mu je dognati, kje je komunizem in kje ga ni! Ali pa tako: Težko mu je dopovedati, kaj je komunizem kaj ni. Komunizem sam je zdaj v Ameriki že res toliko razvpit, da se bo malokdo izjavil zanj. Tudi najhujši “levičar bo vsaj v skrajnem primeru dal izjavo zop61" komunizem — čeprav bo pri ?a' mih besedah ostalo — ne bo Pa tako rad s prstom pokazal, Kle (Dalje na 5. strani) “SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE Številka 14 Leto IIL GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV: “SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Komunistična taktika na Primorskem r~- Preteklo bo samo nekaj me ecev in nemški narod bo zopet prišel tudi formalno do pravice, da soodloča o usodi evrop skega kontinenta. Takrat ne bo samo važno, kakšno stališče bo zavzemal ta narod v posa meznih konkretnih vpršanjih še bolj važno bo, v kakšni politični mentaliteti bo formuli ral svoje stališče. V življenju ni namreč pomembno samo to, da kdo naredi sklep, večjega pomena je, kako ga izvršuje. Ali se je ta mentaliteta nem Pri zadnjem občnem zboru Krščansko socialne zveze v ]/stu so nekateri krogi nekako vrinili v njen novi odbor dr. t'ngelberta Besednjaka in nekaj njegovih somišljenikov. Ob tem dogodku smo bili vsi katoliško in narodno čuteči -’lovenci presenečeni, tako oni v domovini kot tudi vsi mi Oven nje. V vseh protikomunističnih krogih je izid tega občnega zbora napravil utis, da skuša sedaj komunizem razkrojiti slovensko katoliško narodno skupnost na Primor-, skem na način, kot je svoj čas razbil enotnost slovenskega j škega naroda kaj spremenila? naroda v najtežjih časih njegove zgodovine potom takozva- Na to vprašanje ne more dati nega “krščansko socialističnega gibanja.” Še nihče nespornega odgovora Prijateljsko razmerje dr. Besednjaka do Titovega reži-j Je pa nekaj dejstev, ki bodo ina v Jugoslaviji je splošno znano. Nekako pred dobrima j vphvala na formulacijo tega bvema letoma se je iz Belgrada preselil z jugoslovanskim' Potnim listom na Svobodno Tržaško ozemlje. Da komuni-^ična partija Jugoslavije ni pustila ali poslala dr. Besednja-jja iz države brez določene naloge, je moralo biti takoj vsa-”ernu političnemu abecedarju jasno. Zadnje čase pa smo "Vedeli iz zanesljivega vira, da se je nekdo iz bližnje Titove (Jkojjce izjavi^ da je vlada poslala dr. Besednjaka v Trst z ske °’ d3 razbi-|e sl°vensko katoliško skupnost na Primor- Po svojem prihodu iz Titovine je dr. Besednjak skušal Jjdprej izvesti svoje načrte na Goriškem. Z nekaterimi svo-Pjbi pomočniki je naperil najtežje topove na “Katoliški :Jlas” v Gorici, ki ga je skušal spraviti v roke svojih zaupnikov, in tako doseči, da bi list menjal svojo odločno protiko-'Junistično smer. Dobiti je hotel vpliv na vse katoliško po-‘fično in prosvetno delovanje v Gorici. Ker se mu to tam r!> posrečilo, je pričel minirati Slovensko krščansko socialno ZVezo v Trstu. Premotil je par slovenskih duhovnikov v T rstu, ki pač niso spregledali njegovih namenov, da so pri- stah na njegov vstop in v izvolitev v SKSZ. , Na občni zbor SKSZ je pripeljal iz Gorice dr. Bitežnik, k j je desna roka dr. Besednjaka, nekaj svojih ljudi, ki niso člani društva. Tam je dr. Besednjak na čuden način 'Osegel, da je bil “izvoljen” z nekaterimi svojimi pristaši v jbibor SKSZ. Sicer je bil izvoljen le kot namestnik društvenega tajnika, naivni ljudje so opravičevali to njegovo izvo-liev’ da itak ni dobil nobenega vplivnega mesta v odboru, °da zadnje čase se opaža, da dr. Besednjak vedno bolj stopa v ospredje kot nekak zastopnik SKSZ. Tako beremo n. pi- Y komunističnem “Primorskem dnevniku” v Trstu z dne T” Julija, da je Osvobodilna fronta poslala pismo glede spo-azuma med tržaškimi slovenskimi strankami za SKSZ v ro-e ' dr. Engelberta Besednjaka . . . Med Slovenci vedno bolj raste prepričanje, da je dr. Be-Y~unjak le podaljšana roka Titovega komunističnega reži-a na Svobodnem tržaškem ozemlju. Vse kaže, da se sedaj P ra v] ja podoben manever tudi na Goriškem, kjer je dr. gg^jn^k s svojimi pristaši najzvestejši pomočnik dr. Be- Po ?e ze^° čudimo, da nekateri ljudje iz katoliških vrst zmto ’kih skušnjah še sedaj niso spoznali taktike komuni-c'Uhov 0'Sk^n° ^ nam j6’ ^a nekal takih oseb tudi med V Sloveniji je krščansko socialistično gibanje igralo vlo-k°, trojanskega konja, potom katerega je komunizem udrl r. Jtoliške vrste, jih razkrojil in tako mogel izvesti komu-■stično revolucijo. Isto taktiko izvaja sedaj na Primorskem, rod v^ake§a katoličana, ki ima količkaj katoliške in na-.JJne zavesti, bi moralo veljati pravilo, da za nas ni nobene-ne kupnega dela s komunizmom in ne s komunisti, pa tudi ko Z 0n.*m* “krščanskimi socialisti,” ki so priprega in masks ». ^unizma. Kdor se druži s to Marksovo bratovščino, je so- 2 onimi “krščanskimi socialisti,” ki so priprega in maska Vr .uni:_ ............... ' činZn’k 'n izdajalec slovenskega naroda, katerega velika ve-sloi-°d,klania komunistično krvavo nasilje in uničevanje Veuskega življa. ra] ''sako slovensko narodno in katoliško društvo bi mo- njSt Pomesti iz svoje srede vse komuniste in vse filokomu- Vetpe- kakor delajo to tu v Združenih državah organizacije rj0Sj|ra1n°v in delavske unije. Tudi če bi kak filokomunist da n j°'ar in talar, ga je treba izločiti iz naših organizacij, in o 6 bo dolal zgage kot Mikuž, Lampret, dr. Ivo Juvančič uomp. aio ^udinio se nad vse, da hočejo nekateri krogi na Pri-s.iorskem s pomočjo komunizma in Titovega režima reševati jensko narodno vprašanje, ko mora biti vsakemu jasno Smo deli dan, da je Titov komunizem in režim zakrivil, da pia ■ lovenci izgubili Trst in Koroško. S pomočjo komuniz-ipe ’P komunistov se boriti proti narodnim sovražnikom po-nl'zganjati hudiča z Belcebubom, štev • Zavedni primorski Slovenci morajo poznati in upo-mišljenje ogromne večine slovenskega naroda v do-rod ln* *n 'zven nJe- Komunizem je v domovini prignal na-sma SY0J'm nasiljem do obupa tako, da prihajajo v ZDA pi-fagj’v katerih zasužnjeni ljudje izražajo željo, naj bi se vrnil lje “em, pod katerim jim je bilo lažje kot pod krvavim nasi-ven ,komunizma. Zato je jasno, da se vsakdo izloči iz slo-mUnke narodne skupnosti, ki hoče delati kompromise s ko-Pad l^m°m in tako dajati oporo temu strahotnemu nasilju slovenskim narodom. akCj- hočejo oni naivni krogi, ki so podprli Besednjakovo Po J°’ znova podobno narodno nesrečo, kot so jo rugi svetovni vojni? Kdor se obeša na Stalinov ali Ti- odgovora, in vsaj ta nam, je treba poznati. Predvsem je značilno, da so po vojski vzklile v Nemčii iste politične struje, kot jih poznamo še izpred vojne dobe. Ne-katere so obdržale staro ime, druge so ga prilagodile spremenjenemu položaju nemškega naroda. Na splošno so njihovi programi ostali isti, spremenile so se samo osebe, naslovi in besede. Tudi obseg in struktura nemških političnih struj se ni ta spremenila. Vsaka politic na struja ima svoje jedro zve stih pristašev, ki pa je njihovo število v primeri s številom Nemcev majhno. Okoli tega jedra se je nabrala skorja simpatizerjev, ki pri vsakih volitvah potegnejo z jedrom Tudi njihovo'število ni veliko v primeri s celim nemškim narodom, je pa različno pri posameznih političnih strujah, pri nekaterih je večje, pri drugih manjše. Izven političnih struj pa je ostala masa nemškega naroda, ki se za politiko briga le slu čajno, kadar je na dnevnem redu kak velik političen dogodek. Kadar ga ni, jo še radovednost ne pripravi do tega, da bi se zanimala za probleme dnevne politike. Tako je bilo v Nemčiji tudi pred Hitlerjevim nastopom. Tako politično stanje v Nem čiji pomeni popolen neuspeh tistih naporov, ki so jih naredili zavezniki, da prevzgojijo nmški narod. Do neuspeha je moralo priti. Zavezniki so v šolah, kurzih, predavanjih, političnih izjavah, knjigah in časopisih prodajal isvobodno demokracijo, v praksi pa so postopali čisto drugače. Nemci so seveda bolj verjeli dejanjem kot besedam in so ostali, kar so bili vkljub vsem hudim udarcem, ki so jih dobili od leta 1945 naprej. Ko se je poslovil od Nemcev zadnji redni USA zastopnik McCIoy, je moral priznati javno sledeče: v nemškem narodu vlada apatija do politič-enga življenja. Ta apatija je razumljiva; vsak Nemec vidi od jutra do večera posledice zavožene nemške politike in jo okuša v lastnem boju za obstanek. Ta apatija je pa istočasno tudi nesreča za Nemce in Evropo. Dokazuje samo to, da se Nemci še niso pretolkli do spoznanja, da jim ravno zavožena nacistična politika na. laga dolžnost, da se brigajo za politiko in da sodelujejo pri Nemški narod in politika Ker to opuščajo, so prepustili vodstvo javnega življenja poklicnim politikom, pisateljem, časnikarjem, ideologom in podobnim javnim delavcem, ki delajo včasih tak hrušč, da bi človek mislil, da se je nemški narod prebudil iz politične letargije. Druga ugotovitev McCloya je pa ta, da v Nemčiji še vedno ni izumrl nacionalizem nemškega kova. Ta nacionalizem ima še vedno svoje poganjke v raznih nacionalističnih strujah; nekatere so zelo blizu nacizmu in celo poudarjajo, da niso daleč od nacizma. Številčno ne pomenijo do. sti, lahko pa postanejo nevarne na dva načina: lahko se vgnezdijo v ostale politične struje in jih gonijo v nacionalistične ekstreme, lahko pa se jim tudi posreči, da spravijo pod svoj vpliv nemško javno mnenje in preko njega usmerjajo narodno politiko nemških političnih struj. Da imajo na Nemce že danes velik vpliv, nam pove ravno vprašanje zedinj. nemškega naroda. Dosegli so, da je ves nemški narod edin v tem, da je treba doseči zedinjenje čim preje in, ako treba, tudi z naj večjimi žrtvami. Na zunaj se nam nudi taka slika, v resnici je pa malo drugače. Zedinjenje bi namreč v praksi pokazalo velike težave in ovire, ki bi z dejstvom zedinjenja ne bile odpravljene, ampak se šele takrat pokazale v vsej svoji veličini. Nemški narod ni danes razdeljen samo v dve politični skupini, je razdeljen tudi duhovno. Dočim se miselnost zapadnih Nemcev razvija svobodno, jo pri vzhodnih Nemcih formira komunistična diktatura in sicer s precejšnjim uspehom, kakor vedo povedati nepristranski poznavalci Vzhodne Nemčije. Ti dve miselnosti se razlikujeta še danes in ta razlika raste od dneva do dneva. V zedinjeni Nemčiji bosta tedve različni mentaliteti trčili skupaj in nihče ne ve, kaj bo iz tega nastalo. Ako bi iz tega tekom časa nastalo tudi kaj dobrega, bo to zvezano z globokimi notranjimi trenji, ki bodo samo o-virala in zavlačevala uravnove-šenje nove skuone nemške men. talitete. Da vse to ne more dobro vplivati na mirno evolucijo nemškega političnega življenja, je jasno. Zedinjenje pa bo prineslo tudi velike gospodarske težave. 'Pomislimo samo na kmetijstvo v Vzhodni Nemčiji. Tam je sedaj zemlja na novo razdeljena med nove lastnike. Ti ne bodo hoteli dati zemlje iz rok tistim, .ti se bodo vrniL po zedinjenju. Kako naj se spori med sedanjimi in prejšnjimi lastniki poravnajo, tega danes še nikdo ne ve. Dalje: mnogo podjetij se je iz Vzhodne Nemčije izselilo v Zapadno; Rusi so pa obnovili prejšnje tovarne v istem obsegu in z isimi stroji. Ako se Nemčija zedini, se bo pojavi-v mnogih industrijskih pa še bolj zamotala reševanje vprašanja, kdo naj bo lastnik tovarn v Vzhodni Nemčiji. — Najtežje pa bo vprašanje obnove Vzhodne Nemčije. Že sedaj računajo, da je zato potrebno nekaj milijard dolarjev. Kdo bo dal denar za to obnovo, kdo jo bo izvršil? Ako bi hotela to nalogo prevzeti centralna vlada, zapadni deli Nemčije ne bodo zadovoljni, dujejo nacionalistične struje. Iz -tega se da zaenkrat zaključiti samo tole: v nemškem narodu vlada apatija do politike, javno mnenje pa obvladujejo vedno bolj nacionalistične struje, politične stranke pa morajo hote ali nehote svoje programe in svojo taktiko u-ravnavati po javnem mnenju. To stanje bi samo po sebi še ne bilo nevarno, ako bi člo- da bi samo oni nosili breme te vek lahko računal s tem, da se obnovitve, ki bi poleg tega vrgla Nemčijo tako v visoko pasivno plačilno bilanco. Je že veliko Nemcev, ki vse to vidijo, pa si nihče tega ne upa v javnosti povedati s primernim poudarkom, ker bi javno mnenje takoj planilo po njem. Tako močno ga namreč že obvla- bo spreminjalo po načelih evolucije. Takim računom pa ostro nasprotuje značaj nemškega naroda. Sedaj je apatičen, ni pa s tem rečeno, da bo za zmeraj. Pojav nacizma nas uči, da nemški narod takoj zavrže apatijo in sledi klicu človeka, ki ga zna vzbuditi iz po- litičnega spanja. Nevarnost je, da se zopet pojavi tak človek, še večja nevarnost pa je, da bo vzbudil nemški narod iz njegove sedanje letargije s kakim pretiranim političnim geslom. Nemškemu narodu manjka politične tradicije in z njo vred tudi politične’ uravnovešenosti. Lahko postane plen demagogov in s tem tudi nesreča zase in za ves svet. Ni sicer prijetno, ampak treba je računati tudi s takim razvojem, še posebno zato, ker mu bo pomagala do rojstva nevarnost komunizma. Ko bo enkrat obstojal, bo pa zopet komunistična nevarnost tista, ki bo prikrivala in zmanjševala nevarnost nemškega nciona-lizma. I. A. Politični pomen I. kal. shoda v Ljubljani Ko smo v prejšnjih člankih božjimi postavami ali zoper nje. kratko pregledali gospodarske ustvarjanju javnega mnenja, nogah nadprodukcija, ki bo le tov komunizem, bo z njim vred izginil ... Ali se ti naivni krogi ne zavedajo, da je komunizem izdal in izigral še vsako-gar, ki je kakorkoli z njim sodeloval? Kdor kakorkoli Iju-bimkuje s komunizmom ali s Titovim režimom, se izobčuje sam iz slovenske katoliške in narodne skupnosti. Slovenski katoliški Primorci. in kulturne sadove I. kat. shoda, nam sedaj preostane še, da se ozremo po političnih sklepih in posledicah tega shoda. Zadnjič sem naslikal politične razmere v naši domovini, ki so vladale pred shodom. Videli smo; da so se v glavnem duhovi ločili po nastopu dr. Mahniča že pred I. kat. shodom. Toda do končne ločitve je prišlo šele po shodu, ki je sprejel tudi glede politične bodočnosti slovenskega naroda določene sklepe in smernice. Fran Erjavec omenja v svoji knjigi “Slovenci” politične sklepe tega shoda le v nekaj stavkih. Pravi, da je imela “Katoliška narodna stranka” izprva izrazito konservativen značaj, kar je pokazal zlasti I. kat. shod 1. 1892, ki je postavil vedo in umetnost, vzgojo in pouk, politično in socialno življenje popolnoma na izključno katoliško stališče, ter s tem trajno ločil duhove na Slovenskem. Zares kratko Erjavec ocenjuje politič. ni pomen I. kan shoda, čeprav zasluži obširnejše obravnave; toda kdor se skrbno poglobi v vsebino teh malo besed, bo mogel dognati, da vsebujejo velik program: tudi politično življenje (poleg vsega ostalega) postaviti na katoliško stališče; in sicer na izključno katoliško stališče. Kaj to pomeni? Kaj je prav za prav politika? Beseda izvira ;z stare grščine in pomeni skrb za javno blaginjo. Razvoj javnega dobrobita je pa odvisen od vseh mogočih činite-Ijev. Prav gotovo ne samo od političnega prizadevanja te ali one stranke, marveč tudi od vede in umetnost-’, prav posebno pa od vzgojie in pouka. Zato nobena stranka in nobeno politično gibanje v vprašanju vzgoje in pouka ne more ostati brezbri. žno. Prav tako ne more biti brezbrižno glede verskih vprašanj, čeprav mnoge stranke in mnogi politični voditelji radi izjavljajo, da j-e vera “zasebna” zadeva. V naši domovini nobena politična stranka glede verskih in vzgojnih vprašanj ni bila nevtralna, čeprav je na videz tako kazalo. To je bilo le na videz. V resnici so pa vera, vzgoja in pouk tako bistveno važni problemi, da je mogoče voditi katerokoli politično gibanje le v dveh smereh: ali v skladu z Boste ugovarjali: v USA vera nima nič opra\iti s političnimi strankami. Imate prav, vendar le deloma. V Združenih državah je verska svoboda tako sve. ta zadeva, da se doslej kaka protiverska stranka dejansko ni mogla razviti m uveljaviti. To je razumljivo vsakemu, kdor pozna zgodovino te dežele. Mnogo in premnogo ljudi se je izselilo sem zaradi verskega preganjanja v domači deželi (primerjaj n. pr. Irce). Nagib izselitve je bila neomajna želja in zahtevaj da bo tem ljudem mogoče v novi domovini svobodno častiti Boga in bogoljubno vzgajati svoje otroke in potomce. In ta zahteva je bila in je še danes tako velika in tako bistvena v življenju povprečnega državljana te dežele, da se kakšno brezversko in protiversko politično gibanje ni moglo uveljaviti in razviti. Povsem smiselna posledica tega je, da političnega gibanja na izrazito verski osnovi sploh m treba. Zato ga tudi ni. Obe stranki priznavata temelje božjih postav, kakor jih uči krščanstvo, tudi za temelje njunega političnega udejstvovanja. Pod površjem se seveda tudi v, tej deželi bijejo boji za versko, brezversko in protiversko vzgojo m pouk, kakor kaže zadnji primer odločitve Vrhovnega sodišča v vprašanju verskega pouka v mestu in državi New York. Ideal verske in vzgojne svobode v tej deželi je pa tako svetal, da se pred njegovo svetlobo — vsaj zaenkrat — zmedejo tudi naj hujši brezverci in framasoni. Kako dolgo bo ta ideal svetil, je vprašanje, na katero nisem poklican odgovarjati. Le to lahko povem, da bo dan, ko se bo framasonom po-snečilo izriniti Boga in vero iz . šole in pouka na celi črti (če se j PameJen človek več ne posluša, kdaj bo?)) rojstni dan prve iz- ki je odklanjal ali celo nasprotoval verskemu življenju in vzgoji. Dr Mahnič ae prav gotovo ni boril zoper kake namišljene tokove v slovenskem javnem življenju. Je bil preveč izobražen in preveč bistroumem Videl je jasno, kam vodi pot “liberalizma,” čeprav ni doživel sedanje katastrofe. Mi, ki smo jo doživeli, vemo danes še prav posebno razločno, kako je imel Mahnič prav — ie žal, da v javnem življenju nismo vedno dosledno sledili načelom in sklepom, ki jih je postavil I. kat. shod na osnovi Mahničevega nauka. Zborovalci I. kat. shoda so sklenili, naj se tedanja “Katoliška narodna stranka” postavi rta povsem katoliško stališče. To se z drugo besedo pravi, naj v vsem javnem delu in prizadevanju dosledno zastopa katoliška načela: v vzgoji, v socialnih vprašanjih, v vsem zakonodajnem delu. Kdor nima zavezanih oči. mora videti, da se delo in življenje po božjih postavah ali proti njim ne odloča samo v cerkvi in njenem delokrogu, marveč mnogo izraziteje v poslanskih zbornicah, kjer se skle. pajo zakoni o vseh teh vprašanjih. Saj vidimo, — in svet nam dan na dan glasno pripoveduje — da so cerkve v naši domovini tudi danes odprte. Cerkve sc res odprte, ali odredbe so take. da zgubiš službo, če hodiš v cerkev, da otroci ne smejo uživati verskega pouka ne v šoli in ne v cerkvi itd. To, (in vse temu podobno) je politika komunistične partije, ki na vsa usta vpije, da je vera zasebna zadeva. Ge bi danes v naši domovini bila mogoča katoliška stranka, da ei zavpila v svet krik protesta, bi jo komunisti gotovo razvpili, da meša vero s politiko ... To je stara pesem, ki ima tako oguljen napev, da ga danes noben razito ’/ersko osnovane stranke. Tak je logičen razvoj. V naši stari domovini so se začeli v drugi polovici preteklega stoletja kazati izrazito “liberalni’’ tokovi zlasti med iz-obraženstvom. Izraz “liberalen” pa je treba pojmovati po vsebini, kakor jo je ta pojem politično imel pri nas doma, ne pa kar ta beseda na splošno pomeni. Svobodomiseln pri nas ni bil človek, ki je zares svobod, no odločal tudi v vprašanjih vzgoje in vere, marveč človek, Ljubljana ima 132,000 prebivalcev Po novem zakonu o razdelitvi Slovenije na okraje, mesta in občine so Ljubljani zopet priključili 7,500 ha ozemlja s 7,200 prebivalci. Tako obsega Ljubljana v celoti 20,000 ha in šteje 132,000 prebivalcev. Po novem spadajo pod mestno občino Bizovik, Dobrunje, Sostro, Šmartno pod šmarno goro in Tacen. "Katoliška narodna stranka” Evropske politične sile med dvema svetovoma Politični razvoj v slovenskih pokrajinah je po I. katoliškem shodu zavzel čisto nenavadno smer. Katoliška narodna stranka je začela graditi svojo organizacijo v prvi vrsti na kmetih. Liberalna “Narodna napredna stranka,” ki se je razvila iz že omenjenega gibanja Mladoslovencev in imela svoje glasilo v listu “Slovenski narod,” je zajela predvsem meščanstvo, do-čim je “Socialno demokratična stranka” pod vodstvom Etbina Kristana (1896) skušala zajeti industrijsko delavstvo, ki ga je pa takrat bilo v naših krajih malo. Prvič sta se prvi dve zgoraj omenjeni stranki udarili pred volitvami v kranjski deželni zbor 1. 1895. Volitve so bile izvedene po posebnem volilnem redu, ki je prevideval “kurije.” V kmetski kuriji se je na celi črti uveljavila Kat. narodna stranka; v mestih je zmagala Narodno napredna stranka, v veleposestniški kuriji pa Nemci; ker nobena stranka ni dosegla dela zmožne večine, so postali odločujoč čini-telj v politiki Kranjskega dežel, nega zbora veleposestniški Nemci. Kaj se je zgodilo? Narodno napredna stranka, ki je na vsa usta oznanjala svoj narodno avtonomni program in sprva zahtevala tudi spJošno volilo pravi, co, je kar čez noč pozabila na svoj narodno radikalni program in se zvezala z — Nemci. Zdi se, da se te vrste igra ponavlja v krogih ameriški naprednih izseljencev tudi današnji dan. Spet so pozabili na svoj narodni in demokratični program in se nh življenje in smrt zvezali — z diktatorjem Titom. Bratstvo z Nemci je v zadnjem desetletju preteklega stoletja in sedem let v našem sto- , letju prineslo naprednjakom oblast za celih 12 let. Tavčar in Hribar sta bila gospodarja v kranjski deželi — a njuna stran, ka je začela hitro propadati, ker ji je manjkalo udarnosti. Uspešno narodno politiko ji je preprečevala zveza z Nemci, uveljavljenje modernih socialnih in gospodarskih načel pa je bilo nemogoče, ker so bili njeni veliki po večini bogati trgovci, gostilničarji in veliki posestniki, ki za kake socialne ni gospodarske “novotarije” niso imeli smisla. Celo lastno politično zahtevo glede splošne volilne pravice je morala vreči med staro šaro; kajti 6e bi se ta pravica uveljavila, bi bilo napredne oblasti v kranjski deželi konec, ker bi jo bili gladko podrli kmetje. Dolgoletna zveza z Nemci je Narodno stranko tako oslabila, da je po izgubi oblasti 1. 1908 bila potisnjena popolnoma v o-zadje in ni veliko pomenila notri do ustanovitve Jugoslavije, kjer je spet prišla do veljave. Na kak način in zakaj, bomo povedali pozneje, ko bomo govorili o političnem razvoju ob nastanku Jugoslavije. Katoliška narodna stranka je bila celih 12 let v opoziciji, kar ji je izredno koristilo. Imela je čas, da se notranje organizira, točno in dosledno izdela svoj program in ga ponese med široke množice podeželskega ljudstva. To priložnost so voditelji stranke temeljito izkoristili. Dr. Mahnič, ki smo ga že večkrat imenovali, je dal stranki krepko svetovno-nazorsko osnovo. Tedaj mladi duhovnik dr. Janez Ev. Krek, ki si je nabral po svetu mnogo socialnega znanja in od blizu videl praktično delo na socialnem polju, je zarisal stranki povsem moderen gospodarski in socialni program v smislu sklepov I. kat. shoda in ga začel tudi dejansko uveljavljati. Kot stranka krščanskega svetovnega nazora je zastopala načela demokracije; saj je Kristusov nauk o vrednosti človekove osebe dosledno demokrati- čen, zahtevajoč enake neodsvoj. Ijive pravice za vsako človeško bitje pod soncem. Tako z demokratičnimi in modernimi gospodarsko-socialni-mi idejami prekvašena je Katoliška narodna stranka priredila 1. 1900 II. katoliški shod, ki so mu stali na čelu že možje kot knezo-škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, politika Franc Povše in dr. Ivan Šušteršič ter sociolog in politik dr. Jan. Ev. Krek. Na tem shodu so izdelali še podrobnejši socialno-gospodarski načrt za kmetsko ljudstvo ter posebej za delavca in obrtnika ter trgovca. S tem odličnim načrtom za posamezne stanove je stranka šla med narod. In začele so rasti politične, gospodarske in kulturne organizacije, ki so v nekaj letih naravnost prekvasile vse sloven- Nedavno sem imel daljši razgovor z mladim in idealnim slovenskim dijakom. Je navdušen Slovenec in se zanima tudi za politična vprašanja. Razgovor je nanesel na razna skupna vprašanja, tudi o politiki sva govorila in posebej sva pretresala vprašanje o slovenski drža. vi. Moj mladi prijatelj, je kar povedal: Sem za slovensko državo m zato sern proti Jugoslaviji. Ne razumem, zakaj se Slovenska ljudska stranka in njeno vodstvo tako upira slovenski državi in ne vem, zakaj program SLS ne omenja slovenske države, ampak govori samo o centralistični Jugoslaviji, Navdušeno se je mož hudoval in izpovedoval. Kar počakal sem, da se je ugnal in vse pove. dal, potem sem mu pa potrpežljivo pojasnjeval: Saj je razumljivo, da programa SLS ne poznaš točno. Saj je verjetno, da ga še nikoli nisi bral in si samo tu in tam kaj slišal o tem. To kar si slišal pa gotovo ni bilo točno povedano ali pa si narobe razumel. Pred vsem program SLS nikjer ne govori o centralistični Jugoslaviji, prav nikjer z nobeno besedo ne. Program je program politične stranke, ki je ljudska skupnost. Če prebereš program, boš videl, da ta program govori le o ljudstvu, o slovenskem narodu, njegovih težnjah in o smernicah in sredstvih, s katerimi upa stranka dosegati dobrobit in ohranjati blagostanje za ta narod. Konkretna državno politična vprašanja že ne spadajo več v osnovni program, ampak v njegovo izvedbo, ki jo določajo strankini kongresi in zbori zaupnikov, izvaja pa izvršilni odbor in strankino parlamentarno zastopstvo po sklepih teh naj višjih strankinih avtoritet. Nikjer in nikdar ni SLS rekla, da se upira slovenski državi, nikjer ni to zapisano, nikjer ni to bilo povedano. Nasprotno je res. da se je pod vodstvom te stranke osnovala slovenska država leta 1918 z Narodno vlado za Slovenijo na čelu. Res je tudi, da so se zastopniki SLS borili z vsemi sredstvi, ko so nasprotniki začeli rušiti pristojnost te vlade in prenašati njen delokrog v Beograd. Dalje ni dvoma, da je SLS predložila v prvem ustavnem boju svoj načrt ustave, ki je čuval avtonomijo Slovenije in ohranjal naj višjo avtoriteto njene oblasti v vseh notranjih in domačih zadevah. Celo pod vidovdansko ustavo so zastopniki SLS izrabili vse zakonite možnosti, da so čuvali narodno suverenost Slovencev in so zato prirejali skupne manifestacije slovenskih oblastnih skupščin, da so poudarjali enotnost Slovencev kot na- sko narodno življenje ter dvignile narod kulturno in gospodarsko. V nekaj letih je imela stranka sijajno organizacijo in politično pripravljen narod za boj v dosego narodnih, socialnih in gospodarskih ter kulturnih zahtev. Leta 1905 se je stranka prekrstila v “Slovensko ljudsko stranko.” To ime nosi še danes, po preteku skoro 50 let. že iz tega, kar smo zgoraj povedali, in iz imen, ki smo jih navedli, je razvidno, dai je stranka pognala globoke korenine v jedro slovenskega naroda in da so jo vodili možje, či-jih imen se nam ni treba izogibati ali celo sramovati. Pozneje bo vsakomur jasno, da je prav Slovenska ljudska stranka bila tista, ki se narodu nikdar ni izneverila. Od takrat, ko je ljudstvo liberalce imenovalo “nemškutarje” pa do zadnjih časov, ko so se sami imenovali “Jugosloveni,” je rodne celote. Radi slovenskega in katoliškega značaja je SLS bila preganjana v diktaturi, zato so trpele naše politične in kulturne ustanove. Teženje SLS je bilo usmerjeno k federativni ureditvi države, k sporfazumu med narodi, ki sestavljajo Jugoslavijo, vse do druge svetovne vojne. To vse Ti ni znano in morda Ti celo ne more biti dobro znano. Lahko bi pa, dragi prijatelj' vedel, da je bila dne 3. maja 1945 na Taboru v Ljubljani ob prisotnosti zastopnikov vseh slovenskih strank in pod vodstvom ravno SLS oklicana narodna država Slovenija. To bi pa že lahko vedel. Če ne poznaš slovenskega programa, ki so ga nasprotniki ime. novah punktacije in v katerem je lepo podana slovenska državnost, bi moral vsaj vedeti za program SLS sprejet 13. septembra 1946. Tam zahtevamo združitev vseh Slovencev na strnjenem ozemlju v našo slovensko narodno državo. Pa ste vendar tudi za Jugoslavijo, mi vpade mladi šobese-dovalec. Res je, da, res je tako. In v Jugoslavijo nismo priplavali slučajno, ampak pod vodstvom največjih mož, kar jih pozna novejša zgodovina Slovencev: dr. Janeza Kreka, dr. Antona Bonaventure Jegliča, dr. Antona Mahniča, dr. Antona Korošca in ob navdušenem soglasju vsega naroda, ki je izkusil trpko usodo tujčeve pete in vlade nad seboj pod nemško-avstrij-sko vladavino. Ves narod je podpisoval, zboroval, glasoval za Jugoslavijo kot skupno drža. vo Slovencev, Hrvatov in Srbovi. Ves narod je odobraval delo SLS ob vstopu in za časa delovanja v Jugoslaviji. Če pa pogledamo zadnje sklepe, ki o-bravnavajo vprašanje slovenske državnosti, Deremo tole: Dr. žava Slovenija bodi članica združenih držav Jugoslavije. Kaj to pove. Nič več in nič manj, kot da srno za konfedera-tivno zvezo slovenske države s hrvatsko in srbsko in drugimi državami na slovanskem jugu. Čemu pa takoj v neko zvezo, čemu ne nagla sati samo našo državo, pa pustiti vse zveze pri miru? ugovarja mladenič. Da, to bi bila nekaka politika blesteče osamljenosti. Niti Združene države Amerike si take politike ne morejo privoščiti v sedanjih razmerah. Saj je vendar očitno, da je slovenska zemlja kakor tepka med o-gromnim germanskim blokom na severu in Italijo na jugu. Saj vendar vsa zgodovina kaže, da ti dve sili skušala stisniti to tepko, osvojiti to naše narodno o-zemlje. Slovenci smo na prehodnem ozemlju, pravijo in na poti smo. Ali je kje kak sloven. Slovenska ljudska stranka bila “slovenska” in v resnici “ljudska” vso dobo svojega političnega, socialnega in kulturnega dela. Rekli boste morda, da govorim samo o stranki na Kranjskem. To je res. Kranjska dežela je bila edina pokrajina v bivši Av-stro-Ogrski, kjer so imeli Slovenci veliko večino v deželnem zboru, dočim so bili na Štajerskem, Koroškem in Goriškem v manjšini. Vendar je stranka tudi v teh deželah po istih načelih zastopala koristi Slovencev, čeprav ni mogla doseči takega razmaha kot na Kranjskem. Na štajerskem je vodil stranko dr. Anton Korošec, na Goriškem dr. Anton Gregorčič, a na Koroškem dr. Janko Brejc. Pri volitvah v deželne zbore 1. 1908 so, Slovenci priborili na vsem slovenskem ozemlju 81 slovenskih poslancev, od katerih je ogrom- ski človek, ki bi hotel tvegati, da bi vsi Slovenci prišli v položaj, v kakršnem so n. pr. beneški Slovenci ali Slovenci v Karantaniji sedaj? Zato ni menda prav nobenega političnega človeka, ki ne bi želel Slovenije povezati v neko zvezo s prijateljskimi sosedi, v kombinacijo, ki bi kar moč jamčila, da bomo obstali. Nekateri govore o pove. zavi slovenske s tržaško državo, drugi o vključitvi Slovenije v srednjeevropsko zvezo, mi pa mislimo, da je visa zgodovina dokazala, da spadamo v južnoslovansko zvezo in da narodno — politični in socijalno — ekonomski razlogi govore zanjo. Pa še eno je prav zelo važno. Trenotno moremo o vseh teh skrajno kočljivih stvareh govoriti samo mi begunci med seboj. Za razčiščevanje splošnega položaja v svetu pa je samo eno sedaj nujno. Samo borba za osvobojen j e. Ta borba' je težka, je huda, je ogromna. Zanjo je potreben skupen nastop vseh svobodoljubnih sil. Vse kar moti »enoten nastop demokratov proti totalitarcem, je treba zapostaviti, odložiti, ker osvobojen) e je prvi pogoj vsega na-daljnega. Naša naloga v begunstvu je pomagati narodu, da se osvobodi. Narod bo potem že sam povedal, kaj želi in hoče. Brez naroda moremo o raznih programih samo razmišljati, u-krepati o narodovi usodi pa prav gotovo ne. Kaj pa Združene države Evrope. Saj naj bi vendar to bila zveza enakopravnih narodnih držav? Gotovo. V nastajanju je. Pa vidimo, kako strašno težko napreduje še v svobodnem svetu. Zastopniki SLS so že ponovno govorili o njej in jo branijo z vsemi močmi. Mislimo, da samo taka velika zveza more še rešiti Evropo, njen mir, njeno krščansko civilizacijo in napredek. Bo pa strašno težka naloga spraviti pod en klobuk vse resnične in navidezne interese vseh in. vsakega naroda v Evropi in od skupne volje vseh bo odvisno kake konkretne oblike bo evropska zveza dobila. Ko gledam sedanje obnašanje Italijanov m avstrijskih Nemcev, ko čitam načrte in programe Madžarov in drugih, sem vedno bolj živo prepričan, da si bomo mogli priboriti svobodno mesto v novi, demokratični Evropi le, če bomo kar naj složne j e delali z brati Hrvati in Srbi in vsemi drugimi na našem jugu Evrope. SLS se je od svojega nastanka borila za najvišje narodne pravice Slovencev. Država je družabna oblika in izraz narodne suverenosti. Kot ljudska stranka bomo v soglasju z narodom skušala doseči naj popolnejšo zaščito narodnih koristi in tudi narodovega stremljenja po na večina pripadala Slov. ljudski stranki. Izmed 23 slovenskih poslancev v dunajskem državnem zboru je imela SLS 1. 1911 kar 19 mandatov, vse ostale stranka (liberalna in enotne na Koroškem in v Trstu) le 4 mandate. V kranjskem deželnem zboru je imela SLS med 38 slovenskimi poslanci absolutno večino z 26 sedeži in je bila po 1. 1908 gospodarica političnega razvoja v tej deželi. Lahko rečem, da je po 1. 1908 Slovenska ljudska stranka zavladala po vsem slovenskem ozemlju. Njene dežel-pe organizacije so se 1. 1909 združile v enotno politično organiza-eijo, z vse-slovenskim narodnim programom in stranka je v usodnem razdobju slovenske zgodovine prevzela vodstvo naroda v svoje roke in to vodstvo z malimi presledki obdržala do komunistične zasedbe naše domovine. L. Z. lastni državi. Prepričan sem, da bomo veliko dosegli, če bomo nastopali složno z bratskimi sosedi Hrvati, Srbi in drugimi na naši strani Jadranskega morja. Medsebojni politični pretep, bi bil naša poguba. R. Srn. -----o------ Nevarna dvojna igra Kanadski tednik “The Ensign” je objavil uvodnik pod gornjim naslovom, ki naj bi ga prebrali vsi diplomati in politiki zapadnih držav. V prevodu se glasi: “Ali naš up za mir temelji na samoljubnem prizadevanju kupiti si varnost s tem, da pre-dajemo druge, ki trpe pod sovjetskim nasiljem, njihovi, usodi? Vedno bolj postaja jasno, da ne bo miru na svetu, dokler moč komunizma narašča in je komunizem sposoben začeti nova osvajanja. Moskva že o-borožuje nacistične generale in satelitske sodnike v Vzhodni Evropi, da bo pomaknila železno zaveso na Ren in kolikor mogoče proti zapadu, v kolikor ji bo dopuščala naša šibkost. Tudi v Aziji je jasno, da je poleg delov Koreje in Indoki-ne tudi Indija zaznamovana, da zadovolji pohlepu gradil-cev novega imperija. Naravno je, da mi v Severni in Južni Ameriki ne bomo nikdar sposobni postaviti se v bran združeni, enotni in številčno močnejši Rdeči Aziji in vsej ali večini Evrope. Brez odločitve zatiranih narodov, posebno tistega dela Evrope, ki smo ga prepustili valovom v “miru” 1945, da se hočejo sami osvoboditi, in o-nih, ki so še svobodni, da se hočejo braniti, izgine tudi naša varnost. Kako dolgo na primer bomo odklanjali dajati novo upanje IJoljakon1 in prenehali z nečastno vlogo ignoriranja naših plemenitih prijateljev — poljske vlade v emigraciji, in bomo še imeli stike z lutko Moskve, ki hitro spreminja to deželo v upravno provinco, ki nima več samostojnosti kot Sovjetska Ukrajina? Take “diplomatske zveze” so se doslej izkazale le kot središča komunistične propagande v naši sredi. Koliko sovjetskih “kolonij” bo še prejelo naša diplomatska priznanja ropa ljudske svobode? Ako nas ne vodi čast, poslušajmo vsaj, kaj nam narekuje pamet! Kako morejo zatirani narodi, katerim pošiljamo poročila o zavezništvu v njihovi borbi proti zatiralcem preko kratkih IV. Za Združeno Evropo brez Velike Britanije So v Evropi državniki in politične sile, ki čeprav obžalujoč odsotnost Velike Britanije, ne smatrajo britanske udeležbe kot “conditio sine qua non” za evropsko skupnost. V to skupino državnikov spada g. Paul R e y n a u d, prominentni član francoske zbornice, Henry Spaak, znameniti belgijski socialist, in predvsem štirje voditelji katoliških strank: g. Van Zeeland, Belgijec, g. Robert Schuman, francoski zunanji minister, g. Adenauer, nemški kancler, in g. De Gasperi, italijanski premier. O g. Reynaudu in g. Spaaku se pač ne more reči, da predstavljata celotno maso neodvisnih, radikalnih in socialističnih strank, ko podpirata politiko Združenih držav sever-no-ameriških, da z vsemi sredstvi pomagajo postaviti materialno in moralno Združeno Evropo. Tudi ne moreta jamčiti, da so vsi njuni somišljeniki tako zvesti pristaši ideje Združene Evrope, kot sta g. Paul Reynaud in g. Spaak sama. Gotovo pa štirje voditelji katoliških strank lahko nastopajo za Združeno Evropo ne samo v imenu vseh katoliških strank Zapadne Evrope, ampak tudi v imenu katoliških demokratskih množic za železno zaveso. Ta katoliški demokratski program je izražen v besedah g. De Schryvera, predsednika “Nouvelles Equi-p e s Internationales,” unije vseh katoliških strank svobodnega sveta, ko je ob zaključku kongresa N.E.I. v Bad Ems izjavil: “čas pritiska. Za Evropo je zelo nujno, da se združi in da postane močna.” Katoliški demokratski državniki in politične sile ter katoliška javnost, ki jih podpira v Zapadni Evropi, so vsi enega mišljenja — so proti politiki evropskih nevtralcev, ki mirno sprejemajo sedanjo sovjetsko okupacijo in teror, ki ga ta prinaša v Srednji in Vzhodni Evropi. Katoliški demokrat-je se ne bodo odpovedali tem deželam, in vztrajajo pri zahtevi, da je te dežele treba vključiti v bodočo Združeno Evropo. Zato' tudi smatrajo sedanjo malo Evropo, ki se je organizirala v Schumanovem načrtu in v Evropski obrambni zvezi, samo za začetno jedro Zdr. držav Evrope. Pri poslušanju govorov na Srednje in vzhodno evropski konferenci evropskega gibanja v Londonu, v preteklem januarju, sem sam opazil, da je to prepričanje vedno močnejše. Za-padna Evropa se je začela zavedati, da če bi dežele za železno zaveso ostale v sovjetskih rokah, bi to pomenilo ne- valov iz Kanade, Zedinjenih držav, Velike Britanije in od drugod, še verjeti v naše obljube, ko pa naša diplomatska dejanja postavljajo naše besede na laž? Pamet bi nam morala povedati, da bomo z nadaljevanjem te dvojne vloge zlomili odpor plemenitih ljudi, ki se še upirajo in so pripravljeni upirati se, dokler živi upanje v naše prijateljstvo. Njihovi upi ne morejo ostati pri življenju za nedoločen čas naše dvojne igre.” Mi bi samo še pripomnili, da nevarna dvojna igra podpiranja Titovega komunizma slabi ideološko enotnost in da bi morali tudi zapadni državniki iz zgodovine spoznati, da so končno le ideje tisto, kar oblikuje ljudske množice in da brez ideološke borbe ne bo pomagal ne Marshallov načrt ne pošiljanje tankov in letal v Zahodno Evropo. — ič. varnost proti neodvisnosti Zapadne Evrope, ki bi se kazala v stalni gospodarski nemoči. Slika evropskih političnih sil bo popolna, če osnovne činite-Ije proučimo neposredno. Predvsem moramo upoštevati notranjega sovražnika peto kolono Sovjetke zveze, t. j. komunistične stranke Zapadne Evrope. Omenil sem že, da je komunistična nevarnost še vedno velika, čeprav je v nekaterih deželah malo popustila. —■ Število pristašev in celotna aktivnost Italijanske in Francoske komunistične stranke, je še posebno nevarno. Želje, ki so jih nekateri gojili v zvezi s titoizmom v teh dveh deželah, se niso izpolnile, število tito-ističnih pristašev v Zapadni Evropi je malenkostno in njihov vpliv na množice je enak ničli. Titoizem je poseben lokalni proizvod, ki ga ni mogoče izvažati niti na Zapad niti v satelitske dežele, kar je dokazano z razgovori z novimi begunci. Pa tudi portugalski in španski režim je prav tako lokalnega značaja, ker nimata eks-panzionističnih namenov, pa tudi nobene sile, da bi prešla meje svojih dežel. Kljub neugodnemu domačemu političnemu položaju, je Iberijski polotok postal važen činitelj v svetovni politiki zaradi svojega geopolitičnega položaja, zaradi svoje vloge v špansko -portugalsko govorečem svetu in končno ne brez vzroka zaradi jasne politike Madrida do arabskih dežel. Zadnji znaki tudi nalagajo dolžnost, da v političnem življenju Zapadne Evrope, predvsem pa Nemčije in Italije, poleg komunizma vodimo račun o nacionalnem socializmu in fašizmu kot masovnemu gibanju. Organizirana sta pod krinko demokratskih strank. Toda njihov program je tak kot je bil: obsega pretiran nacionalizem, antisemitizem, totalitaren socialni in gospodarski sistem z dodatkom velike doze antiamerikanizma. Poživi j en j e nacizma in fašizma je nevarno spričo dejstva, da je večina njihovih somišljenikov rekrutirana med mladino. — Člani posebno pritekajo iz vrst nemške in italijanske mladine, ki je bila vzgojna v nacističnih in fašističnih šolah in mladinskih organizacijah ter so sedaj dosegli starost politične o-predelitve. Po tem pregledu nedemo-kratskih sil pa si oglejmo še evropske demokratične politične sile. Meščanski liberalizem ima nekaj izrednih osebnosti kot so n. pr. Salvador de Mariaga, 'švicarski ekonomist Wilhelm Roepke, predsednik francoske zbornice Edward Herriot, tei' predsednika nemške in italijan” ske republike, g. Heuss in g. Ei-naudi. Toda samo francoska in švicarska liberalna stranka imata znatnejše sile v parlamentu. število liberalnih časopisov in njihov vpliv po celi Evropi je še veliko. Profesor Wilhelm Roepke nadaljuje S svojim predelovanjem gospodarskih in isocialnih doktrin liberalizma v svojih člankih in knjigah. Skuša postaviti nove osnove modernega neo-li' beralizma na znanstvene temelje. (iDalje prihodnjič) ------o----- NEVARNO OROŽJE Kdor hoče imeti v Romuniji pisalni stroj, mora dobiti za to posebno policijsko dovoljenje-Kdor se proti tej odredbi pre' greši, je kaznovan prav tak° kot bi nosil brez dovoljenja strelno orožje. Vlada skuša na vsak način preprečiti tiska' nje protivladnih letakov. Slovenska država in SLS ^ Josip truden Zgodovina slovenskega naroda ■^a tudi pri Baumkircherju opažamo isto, kar pri Vitovcu. tal je vedno na strani tistega, 0ci katerega si je obetal večji ^°biček. Zato je v naslednjih °jilh Friderika z Ladislavom skižil poslednjemu in celo hudo P°stošil po Avstrijskem in Šta-Frskem. Dobil je zato od La-v lslava nekaj posestev na Hrva- skem. ^daj sta se s Friderikom zo-Pet Pobotala, ni znano. V bojih 2 Vitovcem je stal zopet na ^rani cesarjev: in mu posebno °bro služil, ko so uporni Du-^jčani oblegali Friderika v ce-^rskem gradu. Tedaj je šel °t poslanec v Prago k Juriju °djebradu prosit pomoči. Tri-eset konj je bil takrat vzel s S&boh pa drug za drugim so po-eePali pod drznim dirjalcem. Na 2adnjem konju je slednjič do-^el neko noč v mesto. Pot ni 1 a brezuspešna. Pripeljal je tla2aj Podjebrada z močno vojsko. . se je vnel boj pri Duna-je bil Andrej Baumkircher Prvimi bojevniki, ki so pri-J;, v mesto. Ko se je potem enil je pričakoval boga-rilf9 rP°da cesar Fride- ^ je bil vedno v denarnih za-®gah in ni nikdar posebno ve-v Usno obdavoral svojih privr-J'Pcev. Dal je sicer Baumkir-erj'U v zastavo za obljubljenih k b cekinov mesto Korneu-podelil mu je tudi pravi-da srne kovati svoj denar, to-jj. ^drugih pričakovanih darov ^aumkircherjeva zvestoba do derika se je zopet omajala, i ker je na Ogrskem ta- v at Shajala nova zvezda juna-j^Va “a viteštva, Matija Korvin. se je začel z hjim poga-in prejemal od njega razna Menda je ipod njegovim ^ /°m leta 1469. tudi zanetil Stajeršem upor, ki je postal Qj Usoden. ^thenil sem že, da Frideriko-viada zaradi znanih razmer pj ijustvu ni bila priljubljena. ehistv0 pa je bilo nevoljno na , SarJa. ker jim vPlivc Va Pri 2nega asnov9ia a so hiir ni izplačeval plačila. Hitro se je zarota. Voditelji upo-Andrej Baumkircher, . ^ blag spomin RetJe obletnice smrti m°Je nepozabljene SOPROGE Mary Strojin ie zatisnila svoje blage oči za Ve kako nhi1 duh še med nami živi, lrastQni O,olcuiem in žalujem za teboj! kcr videtTr"10'0 žel>e te, le ne morem nikjer. bal- . Venni rai°^ mene> pri Bogu večnemu, O^oga 1 uživaš Ti. Izprosi za nas °ga. • . evnS ^družimo nad zvezdami TV! 0i žalujoči soprog JERRY STROJIN °> 11. avgusta 1952. Janez Stubsnberg, Krištof in Andrej Naringer, Ulrik Pesni-čar in Nikolaj Lichtenštajn. Da se odškodujejo za dolžne svote, so 2. februarja 1469. zavzeli Maribor in potem zapored: Fur-stenfeld, Slovensko Bistrico, Wiildon, Konjice. — Cesarja je zadela ta novica v Italiji, ko se je vračal z rimskega romanja. Hitel je domov, hitro zbral v Sent Vidu na Koroškem deželne stanove in zahteval od njih nujne pomoči v denarju in vojakih. Potem je pričel proti upornikom odločen boj. Najprej je kaznoval Štubenberga, ki je i-mel v posesti grad Humberk (Hollenburg) ob Dravi. Njegovi ljudje so pogosto s tega gradu napadali trgovce, ki so po ljubelski cesti potovali na Kranjsko. Trije koroški plemiči Sigmund Kreutzer, oskrbnik v Bekštanju, njegov brat Rupert in Baltazar Višprijski (Weisbriach) sc se dogovorili o načrtu, kako napasti grad. Pripravili so pletene lestvice in drugo orodje za napad in po noči s pomočjo nekaterih pogumnih Celovčanov splezali čez grajsko ozidje. Posadka se je morala vdati. Enaka usoda je zadela štu-benberški grad Kac ob Muri in druga posestva upornikov, tudi Radgona je prišla v njihovo o-blast. Baumkircher je med tem z najetimi četami, ki jih je nabral na Češkem in Ogrskem, plenil po dolini Mure in Muri-ce. Huda stiska je prišla nad slovenske dežele. Napočila je jesen in zima in še ni bilo konca bojem in plenitvi. Ljudstvo je pričelo mrmrati nad cesarjem, češ, da iz skoposti prepušča svoje podložnike pogubi. Še le v mesecu juniju leta 1470. na deželnem zboru v Velikovcu se je cesar poravnal z nasprotniki. Obljubil je plačati Baumkircherja in njegove vojake. tSahovi so mu v ta namen dovolili visoke davke. — Toda poravnava je ostala na papirju. Davek se ni mogel iztirjati, dolg je ostal neporavnan. Baumkircher j evi vojaki pa so po svoje dalje ’‘gospodarili” na Štajerskem. Sedaj je Friderik s silo napravil konec neznosnim razmeram. Pozval je Baumkircherja in Andreja Greisenekerja v Gradec. Komaj sta bila v mestu, je ukazal mestna vrata zapreti, cba upornika prijeti in in obglaviti. Kranjski zgodopisec Valsovar pripoveduje po ljudskem sporočilu, cla si je bil Baumkircher izgovoril varen prihod in odhod od večernic prvega do večernic drugega dne. Pri pogajanjih pa se je zamudil z raznim govorjenjem in prerekanjem, da je neopaženo pretekel izgovorjeni čas. Ko se je zavedel, je tekel k mestnim vratom, da zaja-še svojega konja. V tistem tre-notku zapoje večerni zvon, mestna vrata se zapro in Andrej je bil Ujet. Kmalu potem je odletela tudi njegova glava v prah. Skoraj gotovo je ta pripovedka le izmišljena. Cesar se je bil odločil za. strogo obsodbo, d(a stori konec vednim bojam. Nekateri zgodopisci menijo, da je Baumkircher snoval napad na cesarjevo osebo m ga je Friderik le prebitek Po pravici sodi Valvasor o njem: ‘“Bil je izvrsten junaški bojevnik, pa slab državnik in politik. S tem, da je izgubil glavo, je pokazal, da ni imel dosti razuma v njej. Imel je pač levje, ne pa lisičje možgane.” Baumkircher se je ljudstvu vsled svojega junaštva zelo priljubil. Navzlic mnogim bojem, ki je z njimi deželo oškodoval, so ga zlasti Štajerci ohranili v dobrem spominu. Še sedaj žive med ljudstvom mnoge pripovedke o njem. 1952 |Sa po ! 10 in1 mi mmmm KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV AVGUST 30. — Modern Crusaders No. 45 SDZ imajo celodnevno zabavo na SNPJ farmi. SEPTEMBER 14. — Pevski zbor Triglav priredi piknik v Domu zahodnih Slovencev na Denison Ave. OKTOBER 5. — Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ priredi proslavo 50-letnice združeno z banketom v SND na E. 80 St. ob 5. uri popoldne. 5. — Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ slavi 25-letnico z banketom ob enih pop. v dvorani sv. Pavla na 1369 E. 40 St. 12.—Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v Slov nar. domu na E. 80 St. 18. — Podružnica št. 10 Slov. TO IN ONO IN ŠE KAJ CNadalJevanJe » 3 stranlt po njegovem mnenju komunizem tiči. * * * V tej reči pa ne gre vse krivde metati na “narod, češ da je “ne-požrtvovalen” in da se ne zgane. Pomislimo malo, kakšne vzgoje je bil do nedavno ta narod deležen. In še danes, bolj ali manj. Sezimo nekaj let nazaj. Spomnimo se, kako boleče je bilo trganje katoliških Slovencev v Ameriki od — SANSa! Kako j težko je bilo ljudi vleči spod vpliva rajnega Lojzeta Adamiča! Kako je Amerikanski Slovenec pod svojim prejšnjim vodstvom skozi cela leta hitel dopovedovati, da se svetu ni treba bati komunizma, ampak da je vse rohnenje zoper komunizem goli strah pred — prebujenim slovanstvom! O, blaženo “pisano polje” in njegov vpliv! Pa je bil Amerikanski Slovenec takrat naše “najbolj katoliško” glasilo! Ali je čudno, če so razna druga “glasila” enake reči trobila — in še kaj hujšega. Poznam katoliško glasilo, ki je čisto po komunistično napadlo domobrance in vse njihovo delo, pa ! še do danes ni niti indirektno preklicalo tistega pisanja. Hvala Bogu, da članice tiste organizacije gredo svojo pot in se ne dajo vplivati — vsaj po ogromni večini ne — svojemu glasilu, ki je med tistimi, ki se “ne zgane!” Drugi,so vsaj s spremembo “li-toije” nekdanje zablode preklicali, torej vsaj indirektno. * * * Kdor se je v tistih časih skušal “zganiti” — je bil kmalu sam! In se dobro spominjam besed, ki jih je rekel nekdo, ki pride veli- žen. zveze praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 25-letnico svojega obstoja. 19. — Pevsko društvo “Planina” priredi v počastitev 15-letnice obstoja ob 7. uri zvečer koncert v Slov. nar. domu na Maple Heights, Ohio. 26. — Skupna oltarna društva praznujejo desetletnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z igro Dramatskega društva “Lilija.” NOVEMBER 15. — Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebno prireditvijo. DECEMBER 7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert. ko med ljudi: Dokler ne bodo naši ljudje zvedeli resnice naravnost od doma, dokler ne pridejo sem svobodno napisana pisma ali pa ljudje, ki so vse sami j doživeli — tako dolgo naših ljudi ne bo nihče prepričal. Preveč so pod vplivom našega tiska, ki je zaplaval v čudne vode . . . Tako je tudi v resnici bilo. Počasi, počasi je prodirala resnica in vsaj pri večini, tako se zdi, tudi prodrla, že to je veliko, da v naših dneh narod prebavi take beesde, kot jih je napisal Tone-s Hriba — prebavi vsaj v toliko, da zoper nje list ne dobi protesta! Verjamem celo, da je narod dozorel za kaj več, tudi za večjo “požrtvovalnost,” ki jo Tone pogreša. Ni pa še tako daleč, da bi “iz naroda” samega prišlo kako resno “zganjenje.” To mora priti od raznih vodstev, ki jim je narod vajen slediti. Zato je morda le pogrešeno, ko sem v začetku dejal, da je Tone najbrž naslovil svoje besede na “narod.” Morda je mislil na vodstvo. In če je tako mislil, bi bilo toliko bolj želeti, da bi njegove besede ne bile tako splošne kot so bile. * * * Ali sem vas pripeljal do nevarnega roba, Tone? Pa vem: ste toliko mož, da boste rekli: Zadel je v živo, toda. -------o------ —Polovica nebelih družin in posameznikov v Združenih državah je zaslužila 1. 1949 pod $1,364. Trinerjevo GRENKO VINO pomaga proti zaprtja! Koliko je katoličanov v Kanadi? Tudi v Kanado je prišlo dosti naših ljudi, zato je prav, da vemo, kako je tu v verski raz-podelitvi ljudstva. Tri krščanske cerkve delujejo tu: ka- toliška cerkev, “združena cerkev” in anglikanska cerkev. — Slednji dve sta protestantovski MALI OGLASI ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607 PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St. Hiša naprodaj 2 stanovanji po 5 sob. Zgoraj lepo dekorirailo z moderno kuhinjo in kopalnico. Dvojna garaža. Vpraša se na 9311 Wright St .ali kličite GL 1-2359. ______________ -(156) Hiša naprodaj Na Beckford Ave., v Eucli-du pri cerkvi sv. Kristine, 4 sobe in kopalnica in ena ne-zgotovljena soba v drugem nadstropju. Za podrobnosti pokličite Matt F. Intihar 630 E. 222 St. Teb: RE 1-6888 ali IV 1-0678 ___________________ X Iščejo sobe Zakonski par z enim otrokom išče 4 sobno neopremljeno stanovanje. Kličite HE 1-5605. -(156) Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. __________KE 1-0034 Piano harmonika naprodaj Naprodaj je skoraj nova piano harmonika, ki ima 120 basov. Proda se po zmerni ceni. Pokličite EN 1-5887. (157) Farma naprodaj v Hartgrove Township — Rome, Ohio, 50 akrov, 7t-sobna hiša, skedenj (barn), obe zgradbi imata nove strehe. Nov traktor s cultivator jem, disk in plug. Cena zelo ugodna. — Zamenjava možna. Gostilna naprodaj Gostilna s stanovanjem, D-l in D-2 license, ima nov inventar vključno bar, backbar, hladilnik, mize, stoli, sink iz nerjavečega jekla, 3 sobe zgoraj, garaža za dva avtomobila, Gostilna se nahaja na ILi akra zemlje v East Trumbuli, Ohio. Zamenjava možna. Delikatesna trgovina naprodaj na Lake Shore Blvd—inventar ima nov hladilnik, rezalo za meso, tehtnico in za okoli $2,000. zaloge. Stanovanjski prostori od zadaj trgovine — neobvezno. Povprečen tedenski izkupiček $900.00 KOVACH REALTY 860 E. 185th St KE 1-5030 Naprodaj Pralni stroj ter peč za gretje na premog, oboje v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Zglasite se na 1229 E. 71 St. Hiša naprodaj Štiri in pol sob bungalow z garažo je naprodaj v War-rensville Hgts. Kličite MO 2-4279. (158) ločini. Katoličanov je 43 odstotkov, “združenih” 20 odstotkov, anglikanskih pa 15 odstotkov. Katoličani so v večini v Quebecu (88 odstotkov), v po-krajni New Brunswick in na o-toku Terra Nova. ------o------ DELO DOBIJO BANČNI URADNIKI Potebujemo 2 osebi, moške ali ženske, 35 let ali manj. 5 dni v tednu. Stalno deio. Dobra plača. Dobre delovne pogoje. Plačane počitnice, skupna zavarovalnina, bolniška zavarovalnina in pokojnina. Pridite osebno in vprašajte za Mrs. Sotak. THE STATE SAVINGS & LOAN CO. 2945 Woodhill Road vogal Sophia Ave. ______________________(aug.7,11) Ženske dobijo delo Dekleta in ženske 17 let stare in več potrebujemo za sortirat in zavijat. Delo v pralnici. Menk Bros. Laundry 643 E. 103 St. (156) . Moški dobijo delo KOVAč Plača od ure in od kosa Izučen Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64th St. ____________________(156) TOOLMAKER LATHE HAND Izkušeni na jig in fixture delu Plača od ure in naduro PARAMOUNT TOOL COMPANY 1392 E. 43 St. —(160) "OLIVE R" potrebujis operatorje za RADIAL DRILL PRESSES SMALL SINGLE SPINDLE DRILL PRESSES STRAIGHTENING PRESS PRESS HELPERS POTTER & JOHNSON LATHE LIBBY LATHES ENGINE LATHES — LARGE TURRET LATHES — SMALL Incentiven zaslužek od začetka na incentivnem deiu. Plačane počitnice in prazniki; točka glede živ-Ijenskih stroških, avtomatičen povišek do srednje mezde. Mora biti pripravljen delati prvi, drugi ali tretji šift; 5% poviška za delo na 2. šiftu; 10% na 3. šiftu. Employment urad odprt dnevno od 8 do 4:30 pop. The Oliver Corporation 19300 Euclid Ave. KE 1-0309 (158) VSE NARED — Dva otroka sedita na bregu pri Godthaabu, prestolnici Grenlandije, odkoder moreta pregledati vse dohodke v malo naselbino. V mestu in okoli njega so postali zelo živahni, odkar je napovedan obisk danske kraljice Ingril. Otok je namreč danska posest. HENRIK SIENKIEWTCZ: Z ognjem in mečem Volcdijovskcmu se je stisni-, settisočno Krzivonosovo voj lo srce. Hotel ga je še tolažiti, | sko, ojaqeno z bialogrodskimi govoriti o nadi, a besede mu J in'dobniškim ordami. Toda go. niso hotele skozi grlo in jahala i spod Skrzetusk’ je bil preizku-sta dalje v gluhem molčanju, šen vojak, da bi se spuščal v le ustnici gospoda Skrzetuskega | pustolovstva—in je natanko vesta se gibali v molitvi, s katero del, da šel v bitki val črez nje- je očividno hotel odpoditi grozne misli. Malega viteza pa je kap strah obše^ ko je pri mesečni gledal na ta obraz, ker se mu je zdelo, da je to popolno, ma menihovo obličje, resno, o- ga in črez trupla njegovih tovarišev; zato se je porijel drugih sredstev. Zato je najprej razširil vest med lastnimi vojaki, da gredo le kot prednja straža cele divi- mršavelo vsled posta in premi-Izije strašnega kneza in to vest šljevanja. A vtem je oni glas v zadnjih vrstah znova začel peti: “Prideš iz vojne, nebore, prideš iz vojne, prazne imel oodeš dvore, rane pa gnojne.” V. Namen podjezda je bil, da poizve, če Krzivcnos s svojimi štiridesetimi tisoči ljudi še oblega Kamiennec, ali če je opustil brezupešno ob’.eganje in gre na pomoč Hmielmckemu, da bi se z njim vred postavil za glavno bitko, in dalje, kaj delajo do-bruški Tatar ji, če so že prešli Dn j ester in se združili s Krzi-vonosom ali pa še Leže na oni strani. Važne o bile te vesti za poljski tabor in vladarji bi se bili morali sami za to brigati; toda ker jim to kot neizkušenim ljudem ni pnšlo v glavo, je knez vojvoda ruski vzel nase to breme. Če bi se namreč pokazalo, da je Krzivonos z bialo-grodzkkni in dobruškimi hordami opustil obleganje nedoblji-vega Kamienca in hiti k Hmiel-nickemu, bi bilo treba čim najhitreje udariti na tega zadnjega, preden bi se ojačil do naj višje moči. Vtem pa vrhovni vladar, knez Dominik Zašlavski - Ostrogski, ni hitel, marveč so se ga nadejali v taboru šele črez dva ali tri dni po odhodu Skrzetuskega. Očividno je po svoji navadi medpotoma veseljačil in se i-mel dobro, vtem pa je potekal naj lepši čas, ko bi se bila dala sila Hmielnickega zlomiti, in knez Jeremija jie obupaval ob misli, da pribiti k Hmielnicke-mu, ako se bo vojna tako vodila dalje, pravočasno ne le Krzivonos in zadnjestrske orde, marveč celo sam han na čelu vseh perekopskih, nohajskih in azovskih sil. In res so dohajale v tabor vesti, da je han že prebredel Dnje-per in da hiti z dvesto tisoči konjev noč in dan na zahod, a kne. za Dominika pa le ni bilo. Bilo je čim dalje verjetnejše, da se bodo vojske, stoječe pod Čolhanskim kamenjem, morale postaviti v boi proti petkrat večji moči in da v slučaju, če bodo vladarji tepeni, sovražnika nič več ne zadrži, da ne bi vpadel Poljski v sroe, v Krakov in Varšavo. Krzivonos je bil tem nevarnejši, ker bi v slučaju, če bi vladarji hoteli prodreti v globino Ukrajine, gredoč izpod Kamienca naravnost proti severu na Konstantinov, jim lahko o*-drezal povratek, in v vsakem slučaju bi bili tačas stisnjeni med dva o*gnja. Zato se je gospod Skrzetuski odločil ne le poizvedeti o Krzivonosu, temveč ga tudi zadržati. V svesti si važnosti svoje naloge, da deloma leži usoda vse vojske v tem, kako jo izvede, je poročnik rad skrbel za svoje in svojih vojakov življenje; zakaj to podjetje bi se moralo smatrati za blazno, če bi mladi vitez s petsto ljudmi hotel v besnem boju zadržati štiride- jie razširjal povsod, po vseh hu-torih vasicah in mestecih, ki se jih je moral dotakniti. In res, kakor bliskavica se je razletela vzdolž Zbruča, Smotriča, Studizienice, Lške, Kalusika in je letela dalje, kakor bi jo gnal veter, od Kamienca pa do Ja-horlika. Ponavljali so jo turški baše v Hočimu in Zaporošci v Jam-polu in Tataiji v Raškovu. In vnovič se je razlegel ta znani krik: “Jerema gre!”, od katerega so drvenela srca pobunj enega ljudstva, da je divjalo v strahu, ne vedoč ne dneva ne ure. In nihče ni dvomil o resničnosti te vesti. Vladarji udarijo na Hmiela a Jeremija na Krzivonosa — to se je zdelo vsem v redu. Sam Krzivonos je verjel in roke so mu omahnile. Kaj naj. stori? Ali naj se dvigne na kneza? Tam pod Konstantinovem je bil drugi duh v črni in večji sile, a vseeno so bili pobiti, zdesektovani in so ko- maj odnesli življenje. Krzivonos si je bil v svesti. da se bodo njegovi molojci bili besno proti vsaki drugi vojski Poljske in proti vsakemu drugemu vodji, toda če se približa Jeremija, se razprše kakor tolpa golobov pred orlom, .kakor stepeno listje pred vetrom. Ako bi čakal kneza pod Ka-miencem, bi bilo šie slabše, Krzivonos se je odločil krentiti proti vzhodu, prav k Braclavu, da se ogne svojega zlega duha in da pohiti k Hmielnickemu. Bil je sicer gotov, da po takih ovinkih ne pride pravočasno, toda, če drugega ne, pravočasno poizve o uspehu in pomisli o lastni rešitvi. jo člani od rojstva do 16 leta do $2,000 posmrtnine brez zdravniške preiskave. Enako tudi odrasle brez zdravniške preiskave do 25 leta starosti. Prvovrstna zavarovalnina plačljiva 20 let. Asesment se pobira na vsaki seji,; Ave. ob 7:30 uri zvečer, in na 25 v mesecu pa na domu tajnika. DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ chevar, 14305 Darwin Ave.; blagaj' nik Frank Pirc, zastopniki Fr. Ste' fančič in Sebastjan Trampuš; man šal Anton Rudman; nadzorniki: Vese!, 377 e. 185 st., tei iv 1-0319; Ameriška bratska zveza blagajničarka Frances Julajlia, 832 E. 209 St. Zdravniki: Dr. A. Skur in Dr. Urankar Seje se vršijo tre-tji petek v mesecu v Slovenskem j predsedni^' Brancel/ John Lukane in Joseph Perushek j društvenem domu, 20714 Recher podpredsednica Mary Bradač, taj- Seie se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 nica-blagajničarka Dorothy Strniša, popoldne v cerkveni dvorani; mo-6526 Bonna Ave.. tel. EN 1-6254. htvena ura ob dveh popoldne.____ DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863; blag. Alfonse Sajovic, zapisn. Mary Meršnik. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek in Mary Strukel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v A. J. C. na Recher Ave. ob 8 uri zvečer. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NEPO ZABNEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA Martin L Zugel ki je zaspal v Gospodu dne 11. avgusta 1950 Zdaj' bivaš vrh višave j'asne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepše zarja Ti blešči. Žalujoči ostali: soproga, hčere, vnuki, BRAT in SESTRE Cleveland, O., 11. avgusta 1952. Imenik raznih društev Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA, ST. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednik Frank A. Turek, podpredsednik M illiam Gliha, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 1-7341; zapisnikar A. 'Strniša Sr.,’ blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vri slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 2 nove šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases-•nent se začne pobirati ob 7:00 pred eio in 25. v mesecu v dvorani zve- pa do 16. leta. Odbor za leto 1952 sledeč: Duh. vodja Rt. Rev. B.>J. Ponikvar; preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Louise Mlakar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Mace rol. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Sterniša. Rediteljica in zastavonošinja Julia Slogar, za stopnica za Ohio Booster Club: Frances Nemanich. Zastopnica za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zdravniki Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak pri vi ponde-Ijek v mesecu v šoli Svetega Vida soba št; 2 • ob 8. uri zvečer. DRUŠTVO ŠT. 169 ,rca0na6:d“muOdtajT6nkr^%ri0nns'avamKi' Asesment se pobira vsak tretji pon-mu ni mogoče plačati poprej. V dru-j deljek in vsakega 25. v mesecu v štvo se sprejemajo novi člani in člani- | ravno istem prostoru, ce od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo ae sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote. SV. JOŽEFA KSKJ Predsednik John Pezdirtz; podpredsednik Felix Korošec; fin. taj nik Joseph Ferra, 444 E. 152 St, tel. KE 1-7131; bolniška tajnica Stana Oven, 1219 E. 169. t, tel. IV 1-5283; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Frances Leskovec; nadzorniki: Stanley Kokotec, Mildred Na-iniger in Anna Skolar. Vratar DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 81 St. tel. VU 3-6324; i Ralph Skolar. Zdravniki: dr. Skur, zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. j dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, j in dr. Raymond Stasny. Duhovni Silvester Urbančič in Ignac Marinčič. I vodja Rev. Aloysius Rupar. Seje še Zastavonoša Joseph W. Kovach. vrgjj0 vsak tretji četrtek v mesecu Zastopnika za SND na 80. St. Frank 0k 7.3Q zvečer v Sloenskem domu Mulh in Joseph Kovach Jr.; zdrav- na Holmes Ave. niki: dr. Anthony J. Perko, dr. An-j Asesment se pobira pred sejo, prvo ton Skur in dr. John Folin. Društvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu j Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure do-ob eni popoldne v SND na 80. cesti. I poldne ter 24. in 25. v mesecu v Slo-Sprejema članstvo od rojstva do 60 venskem domu. Društvo sprejema ot-let starosti. Bolniški asesment 65c na roke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $25o do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowski; banderonošinja Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Mary Filipovič; za SND v Maple Heights: Theresa Lekan in Ana Fortuna; zastopniki za Ohio KSKJ Boosters; Alice Arko in Rose Urbanic. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. B.J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednik Frank Šega, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajnik Anton Klančar, 1084 E. 67. St.; zapisnikarica in poročevalka Mary Kaplan. Nadzorni odbor: Frank Fabian, Jean Grčar in Jos. Jazbec. Zastopnik za klub SND Ulrich Lube. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave., blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zalar in Josephine Šuštaršič. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkič, podpredsednik Stanley Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156. St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, zapisnikar John Kapel; nadzorni odbor: Joe Koporc, Martha Batič, Mary Kobal. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik John Sušnik, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 1-4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81. St. Nadzorni odbor: William Stark Jennie Lavrič, Josephine Hrvat; vratar Frank Penko. Zastopnik za klub S.N.D. Mike Vidmar. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 3. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednica Mary Jeromi; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185. St., zapisnikar Anton Strniša, nadzorniki Frank Modic, Anton Levstik in Clarence Tomšič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše sak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št 4. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zigman, zapisnikarica Julia Brezovar. Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek, feje so vsaki tretji četrtek v SND. soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave., ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Mary štrukel, podpredsednica Antonia Šuštar, tajnica Frances Kog, 20357 Goller Ave., tel. IV 1-3486; blagajničarka Mary Mersnik, zapisnikarica Stef-fie Smolič; nadzornice: Frances Globokar, Frances Gerčman in Amalia Legat. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 St., tel. VU 3-6585; blagajničarka Rose Lausche, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufca in Angela Stražar. Zastavonošinji Mary Novak in Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Josephine Udovc in Mary Hrovat. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 8 zvečer v SND na 80. cesti. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Fannie Brezovar, podpredsednica Mrs. Fannie Kramar, finanč. tajnica Mrs. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, zapisnikarica Mrs. Rose Šimenc, blagajničarka Mrs. Frances Tomsick, nadzornice: Filomena Sedey, Mary Černigoj, Stefi Koncilija. Zastavonošnja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933; blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor. Angela Virant, Mary Lokar in Pauline Stamp-fel. Seje se vrše vsaki drugi pon-deljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14 do 55 leta starosti. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tel. KE 1-3633; tajnica Hattie Kraus, 911 E. 232 St., tel. RE 1-5523; blagajničarka Helen Kovačevič, zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Anna Voje Jr. Nadzorni odbor; Barbara Baron, Karolina Peck in Frances So-kač. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. 1 Nudi najnovejše smrtninske certifikate ' od $250 do $5,000: bolniška podpora Je $5. $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar, predsednica Frances Jamnik, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Cerjak. Nadzornice: Julia Bolka in Mary Coprich. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.________________•______ Slovenska dobrodelna zveza DRUŠTVO SV. ANE. Šl. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak. 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrozic, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice; Mary Bradač, Rose L. Er ste in Prances Okorn, Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič. zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štefe In Charles Ko-$5000.00 man. Društvo zboruje vsako tretjo ne- DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ Predsednica Nettie Zarnick, podpreds. Cecilia Žnidaršič, tajnica Louise Piks, 1176 E. 71 St., tel. EN 1-2628, blagajničarka Mary Jeraj, rediteljica Julia Bokar, zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Theresa Smoltz in Fanny Majer. Vsi slovenski zdravnkii. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. soba št. 4 staro poslopje. DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 55 SDZ Predsednik Geza Kocet, podpredsednik Jože Grdina, tajnik Steve Markolia, 6527 Schaefer Ave., HE 1-7998, blagajnik Joseph Perko, zapisnikar Valentin Kovačič. Nadzorni odbor: predsednik Rev. Joseph Godina, nadzornika Tony Cesar in Kristina Zimerman. Seja se vrši vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v dvorani šole sv. Vida na Glass Ave. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Prank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Jos. Hočevar, zapis. James Stopar. Nadzorniki James Kastelic, Joseph Peru-šek in Martin Komochar. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri Dopoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.. kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svlgel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Parcnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Dorothy Komin in Marv Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Donniel. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Agnes Zobetz, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Vesel. Financial Sec’y Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel EN 1-4758. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetič, Frances Tavčar. Meeting every first Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.m. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758 when becoming ill. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Frances Baraga, 1105 E. 71. St., tel HE 1-5724, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzornice- Frances Brancel, Mary Velikonja in Marija Boh. Seje se vršijo 3. nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida. Vabljene so vse katoliške žene in dekleta v Oltarno društvo. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajn. Mary Ižanec. 799 E. 157 St., tel. LI 6056; zapisnikarica Mary Strancar. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 74 St.; podpreds. Frand Česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387. zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Fr. Petkovšek. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25 . v mesecu. Za federacijo SMZ: Frank Brancel, Louis Erste in Frank Petkovšek. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednik Joseph Vrtačnik, podpredsednica Mary Hosta, tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. EX 1-1390, blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Weiss. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Mary Hočevar. Zdravniki dr. Jos. L. Modic, dr. Frank J. Kern, in dr. Valentin Meršol in Dr. Dejak. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v JSN Domu na 4533 W. 130 St. Društvo sprejema člane od 16 do 60 leta za posmrtnino, poškodnine in bolniško podporo kjer se lahko zavarujete od $250.00 do T________ ter za bolniško podporo $1.00 ali deljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. $2.00 ali $3.00 na dan. Bolniška Pod-|^a št- 3 (staro na|st- clalr pora se plačuje ne glede na starost, to je tudi po 60 letu, ne glede kdaj je kdo pristopil v društvo. V mladinski oddelek se sprejema- SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednik Joseph Stupica, 19303 Arrowhead Ave.: tajnica Albina PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik Frank Lavrich, podpredsednik Mike Žele, tajnik-bla-gajnik Frank Mačerol, 1172 Nor wood Rd., tel. UT 1-0419. Zapisnikar Primož Kogoj, nadzorniki: Leo Novak, A. Škerl, John Borso. Seje so vsako tretjo nedeljo popoldne ob eni uri v šoli sv. Vida. Samostojna društva GLASBENA MATICA Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Edward Kenik, tajnica in zapisnikarica Molly Frank, blagajničarka Carolyn Budan. Nadzorniki: June Price, Felix Turel, Molly Frank. Posvetovalni odbor: Frank Bradach, Edward Henik, Carolyn Budan, Anne Safred, Josephine Petrovčič, Josephine Bradach. Pevovodja: Anton Schubel. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8 z. soba št. 2 v SND. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, P0^' predsednik Andy Ogrin, tajni* John Zupančič, 460 E. 270 St., tel-RE 1-4488; blagajnik Frank Tegel. zapisnikaric^ Mary Medvešek. Nad' zorni odbor: preds. Mary DodiCi F. Zgonik, Fr. Julylia in Gusti ZU' pančič. Seje se vrše vsak prvi pon' deljek v mesecu v American Jug0' slav Centru na Recher Ave. ob oS' mis zvečer. KE 1-9852.____ ^ KLUB LJUBLJANA Predsednik Ludvik Prosen, p°d' preds. Frank Segulin, tajnica Fran* ces Julylia, 832 E. 209 St., tel. 1-0325, blagajnik Louis Godec, z®' pisnikarica Louise Derdich. Nad' zorni odbor: Andrew Ogrin, Lud' vik John, John Oshaben. Kuhark3 Frances Gorjanc; Joseph Plevnik stric; Frances Rupert, teta; LonjS Starman, maršal. Seje se vršil0 vsaki zadnji torek v mesecu. DIREKTORIJ AMERICAN JUGO' SLAV CENTER, EUCLID, O. Predsednik Tony Vrh, podprsd' sednik Frank Žagar, tajnik A0' drew Ogrin, 18508 Shawnee Av°-’ tel. KE 1-1107; blagajnik Theodot3 Kircher Jr., zapisnikarica Gusti Z0' pančič, nadzorni odbor: John GeP’ Leo Boštjančič, John Bar ko vic0’ gospodarski odbor: Frank Derdic*1' Frank Tegel, Frank Rupert; publ1' cijski odbor: Frank Rupert, Gus-1 Zupančič, Andrew Ogrin; ostali d1' rektorji: John A. Fakult, John Z11' pančič, Robert A. Kastelic, Franc05 Gorjanc. Seje se vršijo vsako 3. srf' do ob 7:30 zvečer. Poslovodja ie John Žigman, oskrbnik Louis M0' har. ^ DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Andrew Ogrin, p°d' predsednik Joseph Vičič, tajnic3 Mary Medvešek, 21141 Goller Ve‘’ IV 1-3822, blagajničarka Franc®5 Julylia, zapisnikarica Frances M0' die, nadzorni odkor: Louis Moha1’’ John Korošec, Frances Gorjanc; ar' hivarica Mary Medvešek; oskrbn1* odra Louis Mohar. Seje se vsak Pr’ vi petek v mesecu v American goslav centru na Recher Ave., 1-9852. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivancich, tajnik-blagajnik William K. Gabrenja, 19711 Mohawk Ave., tel. KE 1-6829; zapisnikar Ciril Ozbich. Nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič. Arhivar Joseph Ivancich. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo 2. torek, vsakega drugega meseca, kot jan. more, maj itd. Katoliški borštnarji DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv "Ma; nad-borštnar Fred Stemisa, podboršt-nar Ludwig Marolt, bivši borštnar John Persin, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1179; blagajnik Frank J. Godle, Jr., tajnik-za_ pisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Frank Žnidaršič Frank Bogovič, Jr. in Daniel Postotnik, sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ONtario 1-3777. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment ae tudi pobira vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi Soli SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija škerbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1 - 6933; finančna tajnica Mary Bradač, blagajničarka Louise Piks; odbornica Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Stanonik, Mary Pristov, Frances Baraga; Zastopnica za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. Članice se sprejema od 16. do 40. leta. MATERINSKI KLUB PRI SV. VIDU Duhovni vodja Rev. F. Barag3’ predsednica Josephine Trunk, Po(1’ predsednica Anne Winter, tajnih Ruth Prhne, 6507 St. Clair Ave., z3' pisnikarica Marge Syzmanski, v3’ ruhinja škapulirjev Molly Zauch3’ načelnica Zveze dostojnosti PaU ’ ine Farrell, odbornica za obja^ Anne Winter; nadzornice: JuE Giambetro, Mary Mihelich. Seje^5 vsako prvo sredo v mesecu v š0*1 sv. Vida. . ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Commander James E. Cernilog311’ Adjutant Matthew F. Nousak 1133 E. 67. St., Treasurer Frank Zobec Jr. Purpose: To afford Oath' olic Veterans an opportunity of aS’ sociating with other war vetera11 of the Catholic Faith. To give vi30! al demonstration of their faith ai^ the patriotic loyalty to its me01' hers. All veterans in good standi0® in the Roman Catholic Church ar eligible to join the Catholic ''^3 Veterans. Meetings are held eveu 3rd Tuesday of the month at 8 P-1*1, in the Post Club Room. ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik Andy Gerl, podpr®^’ sednik John Novak, blagajnik Peterca, zapisnikar Fred KoceVa^ Seje se vrše vsak prvi petek Slov. domu na Holmes Ave. , SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA , Predsednik Frank Baraga, Lockyear Ave.; podpreds. John Kr3' sovec, taj. Frank Bavec, 1097 E’ 66th St. Tel. HE 1-9183; blagri' nik John J. Leskovec, 13716 Dar'6-' Ave.; nadzorniki: John Lokar, Fra0^ A. Turek in Anthony Petkovšek: Z*' sto-pnik za klub SND John Lekan, 3 3D na Holmes Ave. Frank Znidars* in Gaspar Knafelc, za konferenco Sjv-John Žnidaršič. Seje se vršil vsako 3. sredo v mesecu Slov. Nar. Domu soba št. 4. sta1 poslopje. Društvo sprejema nove od 16. do 45. leta s prosto pristopni in zdravniško preiskavo. Društvo P13' čuje $200 smrtnine in $7 na teden b°*‘ niške podpore. Asesment je $1 meseC' no. Za sprejem ali pregled novih čl®' lov so vsi slovenski zdravniki. Za a3' ialjne informacije se obrnite na dra' 'tvene zastopnike. . DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collinjwood) Častni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave.; podpredsednik Matevž Leskovec, tajnik-za-pisnikar, tel. LI 1-0966; Joseph Ho- SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik Joseph Lekšan, P0.^ predsednik Anton Baraga, taja1, Fred Krečič, 3514 E. 82 St., 3-0639. NORWOOD COMMUNITY COUNCIL Honorary Chairman Mr. Ant° Grdina, president John F. Kovad0’ 1st vice president Felix Dantod 2nd vice president Joseph Fifolt, vice president Emil Trunk, treasaf er Mrs. Emil Trunk, membership secretary recording Kompare. Meetings are held the last Thur^ day of the month at St. Clair Be0 reation Center, 6250 St. Clair Av ‘ Miss Josephine Prince’ secretary Miss Fran°e