limijmiiiiiiiiiiiiiiii 1 v au oris ^IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII Ho. 6 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 8, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. TI IMAJO GLAVNO BESEDO NA VODI, NA SUHEM IN V ZRAKU 562 i Poveljniki združene bojne sile zaveznikov na Daljnem vzhodu. — Od leve preti desni so: Generalni major Geo. Brett (Clevelandčan), prvi pomočnik angleškemu generalu Wavellu; general Archibald P. Wavell, vrhovni poveljnik; admiral Thomas C. Hart, poveljnik skupnega brodovja; general Čiang Kajšek, poveljnik kitajskih in zavezniških čet na Kitajskem. ^potici napadajo nezava-"Wana mesta najraje ob le(kljah in praznikih Washington, 7. jan. — Vojni e'ek naznanja, da so Japonci t™*do tal z bombami in _ °jnicami štiri mesta na otoku ci h*11' Vsega skupaj so Japon-p rez usmiljenja napadli in nih se^em nezavarova- ni, -imest ter ubili Pri tem mnogo V!l'stov. ^neral MacArthur poroča, da in er° Japonci nalašč nedelje d je''r,azn^6 za napade, ko so lju-co V C6rkvah ali na cestah. Ta. X)žf°blii tudi n^^ji. napadi na in novoletni dan. sta] a štiri mesta- ki so PO-no Var^a Japoncev, leže sever-C^eriške obrambne linije. n lniena so: Baler, Santa Ro-m ;?amba in Tarlac. Slednje Ja°5'°00 prebivalstva. ■iškeK;riC* ^esno napadajo amc->() jj ln filipinske čete severno j, llllile, toda ne morejo nika-Udi napre'i- Japonski bombniki '0jo nfPre-^ in naprej bombardi-2a]iv trdnjavo Corregidor pred rr°vske Anton Dolga-iti h, užine- Danes mora odda ZoPet nazaj k armadi. Mlada Ve 8a bo pač pogrešala, to-a domovina prva. Vso •klimo mlademu paru. London. (JČO). — "The In-ter-Allied R e v i e w" v številki 15. decembra 1941 poroča pod naslovom "Jugoslavija v vojni" sledeče: "Jugoslavija in Japonska nikdar nista imeli diplomatskih od-nošajev. Med obema narodoma nikdar ni bilo nobenega sporazuma, ki bi urejeval odnose. Navzlic temu se je Jugoslavija zavedala, da je v vojnem stanju z Japonsko od tistega dne, ko je Velika Britanija napovedala vojno Japonski, Jugoslovanski zunanji minister g. dr. Momčilo Ninčič je dal 9. decembra 1941. v Londonu sledečo izjavo: "Vojna z Japonsko je logičen korak v sporu med dvema sveto- ma, ki sta v večni borbi: med svetom nasilja in barbarstva, ustvarjenega s surovo silo in svetom, ki verje v Boga in dela za napredek človeštva in enakopravnost človeka in naroda. Način, kako je Japonska brutalno napadla nam jo kaže kot najslabšo zaveznico Nemčije in Italije, kar ni nikogar iznenadilo. To pomeni še drugi dokaz, kako važno in nujno je porušiti režime, katerih cilji in načini so bar. barski. A ta zadnji napad Japonske bo imel kot edino posledico vstaj-enie ;,in zetdinjenje ameriškega naroda, tako, da bodo njegove neizčrpne sile mobilizirane do največjih možnosti in s tem omogočile zmago civilizacije nad barbarstvom. Španija protestira v Berlinu, ker so Nemci žrtvovali špansko divizijo Madrid. (ONA) — španska vlada je diplomatskim potom zahtevala v Berlinu pojasnila, zakaj je nemško vrhovno poveljstvo dopustilo, da je skoro vsa španska "plava divizija" na ruski fronti podlegla gladu in lakoti. Madrid zahteva pojasnila, kako je to, da so španski vojaki od gladu umirali, ko je general Franco vendar poslal 5,000,000 peset v Berlin za obleko svojim vojakom in 10,000 ton žita za njih prehrano. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je zahteval od Španije denar, žito in vojaštvo kot v povračilo za pomoč, ki jo je dala Nemčija Španiji v civilni vojni. Iz diplomatskih virov se poroča, da je od vseh vojakov španske "plave divizije," ki je bila poslana na rusko fronto, umrlo ali umira 75 odstotkov, .'ostali pa bodo najbrže poslani domov. španska vlada je prepričana, da so Nemci obdržali denar in žito zase ter pustili španske vojake brez zadostne hrane in brez obleke. -o- A REGISTRACIJA NEDRŽAVLJANOV Ztlj as^ington. — Generalni zve-se ^dnik Biddle je izjavil, da n0v0 bavi z načrtom, da na- Vi^j f®8Tiatrira 1,100;000 "so~ °n*H d i tu,*cev" (državljanov ko) , e*> ki so v vojni z Ameri-dobi boljšo kontrolo nad ^ . te registracije bi bil, Hal'6 1Zda Janske vsaki osebi nemške, in japonske narod- nosti in podaništva v tej deželi posebne karte, katere bi morali imeti vedno pri sebi. Na karti bi bila tudi slika dotične osebe. Pri registraciji nedržavljanov lansko leto je vlada tudi izdala 5,000,000 nedržavljanom karte, na katerih so odtisi prstov doti-čnega, toda postava ne zahteva, da morajo nositi te karte vedno pri sebi. Glejte! Glejte! Ko je šlo Hitlerju vse kot namazano, je govoril, da ni nobenega boga razen njega. Zdaj, ko mu gre vse narobe, je postal zopet veren človek. Tako zdaj toži, kako strašno mu je žal, ker so njegovi vojaki porušili toliko cerkva. Njegovi vojaki bi se namreč lahko skrivali zanje. Senat je odobril predlog za spremembo časa Washington. — Senatna zbornica je sprejela predlog, ki da predsedniku Rooseveltu polno moč, da pomakne ure naprej ali nazaj z ozirom na "hranitev dnevne svetlobe.." Predlog je bil poslan v poslansko zbornico. Hčerka umrla Starišem Frank in Maria Vih. telich je umrla hčerka Catheri-na, stara skoro 4 leta. Bolehala je samo par dni za pljučnico. Družina stanuje na 982 E. 78. St. Poleg staršev zapušča še tri bratce: Franka, Raymunda in Roberta. Pogreb se bo vršil v petek ob dveh iz kapele A. Grdi-na in Sinovi 1053 E. 62. St. Pokopana bo na Kal vari j i v družinsko grobnico. Mati hčere se je pisala po očetu Kingzett. Družini izrekamo naše sožalje. Na vojaški dopust Iz Fort, Dix, N. J. je prišel na dopust k svojim staršem, William R. Glavan, 828 E. 140. St. V nedeljo 11. januarja bo moral zopet nazaj. Zaroka Zaročila sta se Miss Mary Kužnik, hči Mr. Frank Kužnika, ki vodi gostilno na 3525 E. 81 St. in Mr. Frank Mahnič, sinom Mrs. Mary Mahnič, ki vodi delikatesno trgovino na 1136 E. 71. St. Cilj Japoncev je zdaj baje Nizozemska Vzhodna Indija Washington. — Ameriški vojni oddelek poroča, da zbira Japonska vojaštvo v zalivu Davao, ki je samo 600 milj od nizozemskega dela otoka Borneo in 400 milj od nizozemskega Celebesa. Vse to kaže, da je prihodnji cilj Japoncev Nizozemska Vzhodna Indija. Japonske čete so se že izkrcale v angleškem delu otoka Borneo, ki je takoj poleg nizozemskega dela. Nizozemska Vzhodha Indija bi bila za Japonce neizmerno bogat plen, ker bi tukaj dobili tako potreben kavčug, kositer in olje. Nacijem v Mehiki je bilo naročeno, naj postanejo mehiški državljani Mexico City. (ONA) — Mehiške oblasti so odkrile, da so nacijski agentje dobili iz Berlina tajno povelje v začetku leta 1939, naj postanejo mehiški državljani. To bo najbrže vzrok vladnemu odloku, ki je bil nedavno izdan, da se prekliče državljanstvo vsem onim osebam, ki so bile naturalizirane po 1. januarju 1939. To je, naravno, zadelo pa tudi druge, ki so sovražni fašizmu in lojalni prijatelji zaveznikov, dočim so bili naciji in fašisti v resnici vohuni za Hitlerja. -—o-- Novi uradniki Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je izvolilo za leto 1942 sledeč odbor: Predsednik Frank Fabjan, podpredsednik Frank Jakše, tajnik John Mencin, bla-gajničarka Mary Stanonik, za-pisnikarica Mary Zupančič; nadzorni odbor: Frank Kern, Anton Klančar, Frank Zupančič; duhovni vodja msgr. B. J. Poni-kvar; zdravniki: dr. Oman, dr. F. Kern, dr. J. Seliskar ml. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu. Eno letalo vsake 4 minute Ako bomo izvedli Roose-veltov načrt, da se izdela do leta 1943 125,000 bojnih letal, 75,000 tankov in 10,-000,000 tonaže ladjevja, bo-moi producirali: Eno letalo vsake štiri minute. En tank vsakih sedem minut. ■ Najmanj dve ladji na dan. ^_ # Devet bilijonov na mesec za vojno Predsednik Roosevelt je vprašal kongres svoto $56,000,000,000 za prihodnje fiskalno leto z izjavo, "da smo odločeni plačati katerokoli ceno, da si ohranimo naš način življenja." NAJVEČJI PRORAČUN V ZGODOVINI SVETA Washington, 7. januarja. — Predsednik Roosevelt je danes i vprašal kongres za vojni proračun v vsoti $56,000,000,000 za pri-! hodnje fiskalno lete, §9,000,000,000 novih davkov poleg sedanjih i :n posojilo, ki bo dvignilo narodni dolg nad $110,000,000,000. "To je vojni proračun," je sporočil predsednik kongresu. "Njegov obseg in sestava odvisita pa od dogodkov na bojnih poljanah po svetu. Pripravljeni moramo biti na skrajnosti. "Danes še ne morem povedati, koliko bo ta vojna stala, ker ne morem povedati, kako se bo bojna srca obračala. Rečem lahko samo to, da smo odločeni plačati katerokoli ceno bomo morali, da si ohranimo naš način življenja." Predsednik Roosevelt je priznal, da je to največji proračun v zgodovini sveta. Je dvakrat tako velik, kot so nemški izdatki za vojno. Sodi se, da bomo potrošili od 2 do 5 bilijonov dolarjev na mesec. Za navod pomeni ta proračun nove težke davke, ker bo potreba breme vojne enakomerno razdeliti, kar je tudi pravično. To pomeni tudi, je poudarjal predsednik, da se bodo morali ljudje odpovedati mnogim udobnostim in luksuznostim, da se bo moglo prenesti delo in material od produkcije za civilne potrebščine na produkcijo orožja in drugih vojnih potrebščin. Sedanja davčna mera bo dvignjena na $17,852,000,000, kar pomeni za $9,000,000,000 novih davkov. Vrhu tega bo moral narod posoditi vladi najmanj $33,000,000,000 z nakupom bondov in drugih vladnih obveznic. Predsednik je priporočil kongresu, da se dvigne plačilna lestvica za socialno varnost. Sedaj plačujejo za starostno pokojnino delodajalci in delavci vsak po 1%, za brezposelno zavarovalnino pa plačujejo delodajalci 3%. To se bo moralo najmanj podvojiti, je priporočilo predsednika. S tem bi se dobilo od 2 do 7 bilijonov dolarjev. Za to pa naj bi dobil delavec več od socialne varnosti, kot zdravniško oskrbo, večjo odškodnino za brezposelnost ' itd. So-c'alna varnost naj bi se dala tudi onim delavcem, ki zdaj še niso v tej kategoriji. Predsednik je izjavil, da ne priporoča splošnih večjih davkov na vse stvari, toda naloženi pa bodo na gotove komoditete. V istem času pa je imel predsednik za narod tudi nekaj tola-žilnih besed, ko je rekel, da imamo dovolj vsega za normalno življenje in da zaenkrat ne bo še potreba deliti živil na karte. VOJNI PRORAČUNI RAZNIH DEŽEL Da se bo boljše razvidelo izdatke te vojne, poglejmo tudi vojne proračune drugih dežel za prihodnje leto. Zedinjene države................................$56,000,000,000 Nemčija .............................J.............. $30,000,000,000 Anglija .............................................. $15,000,000,000 Druge angleške kolonije .................. $3,000,000,000 Rusija.................................................$10,000,000,000 Japonska ............................................ $3,000,000,000 Italija.................................................. $2,000,000,000 ■o- Na Slovaškem je narod razburjen radi velikih izgub vojaštva na fronti London. (ONA). — Iz Slovaške prihajajo poročila o velikem nezadovoljstvu med narodom, ker je že toliko slovaških vojakov padlp na ruski fronti. Slovaška vlada, ki sodeluje z Nemčijo, je izdala izjavo, da govorice o slovaških žrtvah na ruski fronti niso resnične. Toda da vlada ve, da je narod razburjen, priča dejstvo, ker je bilo preklicano pobiranje denarnih prispevkov za vojake na fronti in tudi pobiranje zimske obleke po hišah je bilo odloženo. Poroča se tudi, da je bil poziv komisarja Heydricha, da morajo na Češkem in Moravskem ljudje izročiti vse smučke, brez odziva. Ljudje so ali smučke poskrili, ali pa so jih razbili raje, kot bi jih dali Nemcem. Poslanik za Rusijo, je poslanik za Turčijo Washington. — Laurence A. Steinhardt, ki je bil zdaj ameriški poslanik za Rusijo, je bil imenovan za poslanika v Turčiji. V uradnih krogih smatrajo to spremembo kot jako značilno. -o- Družba veselih ljudi Kje bo v nedeljo najbolj veselo? Naša Micka pravi, ki se na to razume, da ne bo nikjer na* svetu take zabave, kot bo pri naših lovcih v Slovenskem domu na Holmes Ave. Tam bo imel Euclid Rifle klub svoj običajni vsakoletni lovski ples in izborno srnjakovo večerjo. Godba izvrstna, postrežba najboljša, pijača najfinejša, pa vrisk in smeh in petje — torej pridite vsi in vse od tukaj in od tam. 30 dnevnica smrti V petek ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete Važna seja v Euclidu V pondeljek ob 7:30 zvečer bo važna seja kluba društev Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave. Vsi društveni zastopniki in zastopnice naj gotovo pridejo. Seja na Jutrovem . Slovenski klub na Jutrovem ;ma sejo nocoj ob 7:30 v Slovenski delavski dvorani na Prince Aye. Vse članice so prošene, da se udeleže: Vreme Danes zjutraj pb dveh je kazal toplomer 7 stopinj pod ničlo. Za danes dopoldne napovedujejo 5 do 10 pod ničlo, toda popoldne bo skočil toplomer na 5 nad ničlo. ' Nove uradnice Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ je izvolilo za leto 1942 sledeč odbor: Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Milavec, blagajničarka Josephine Winter, zapisnikarica Mary Filipovich, nadzornice: Mary Paulin,- Mary Skufca, Veronica Skufca, zasta. venešinjr Vferonira -Skufca in Mary Skufca, zdravnika dr. Per. ko in dr. Skur, zastopnici skupnih društev fare sv. Lovrenca Theresa Yanchar in Frances Pe-trich; seje so vsak 3. torek v mesecu. Nedeljski radio program Na nedeljskem slovenskem radijskem programu, ki ^e oddaja na postaji WGAR od 1:00 do 1:30, bo pel naš odlični barito-nist Louis Grdina. Pel bo: Hiš-ca pri cest stoji, Kam, Kaj pa dekle tukaj delaš. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. John Cerne, 766 E. 200. St. so se ustavile vile rojenice in prinesle zalo hčerko prvorojenko. Mati in dete se dobre počutita v Glenville bolnišnici. Tako je postala Mrs. Antonija Svetek-Lapuh že tretjič stara mama. čestitamo! "Verovšek" vabi Dramsko društvo "Verovšek" priredi v nedeljo ob 3:30 popoldne veseloigro "O, ta vražja vdova" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Takoj po igri bo ples, za katerega bo igral priljubljeni Vadnalov orkester. Kdor se hoče do solz nasmejati, naj pride gledat to igro. Važna seja v Barbertonu Podružnica št. 1 SMZ ima v soboto večer ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Ustoličen bo .odbor za 1942 in razmotrivalo se bo o prireditvi v soboto 31. januarja 1942. NEMCI SO MASAKRIRALI 95,000 RUSOV Moskva, 7. jan. — Vjačeslav Molotov, komisar za tujezemske sv. maša za pokojnim Antonom zadeve, je podal v javnost šte- Žust ob priliki 30 dnevnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Dekle bi rado delo Revno slovensko dekle, staro 15 let, ki pohaja v višjo šolo, bi rado dobilo kako delo za soboto, ko je prosta. Kdor bi jo potreboval za varstvo otrok, za pomoč v trgovini ali kaj drugega, naj sporoči to v naše uredništvo in bo dobil naslov in ime. vilke, ki kažejo, da so Nemci v času okupacije ruskega ozemlja pomorili 95,567 civilistov v 13 mestih. Molotov dolži nemško vlado, da je dala svoji armadi tozadevno dovoljenje. Nemci so morili civiliste s streljanjem, obešanjem, z granatami in na razne druge nečloveške načine. Samo v Kijevu so Nemci pomorili 52,000 Rusov. Kakšna grozodejstva so poče- njali Nemci, kaže ta slučaj. Na neko judovsko pokopališče so zgnali večje število moških, žensk in otrok. Izkopali so veliko jamo, nakar so žrtvam ukazali, da se slečejo do nagega. Nato so prvo grupo prisilili, da se je vle-gla na dno jame, z obrazom ni-zdol, nakar so jih postrelili. Na trupla so nametali nekaj prsti, nakar so ukazali drugi grupi, da se je vlegla v jamo. Tako je šlo po vrsti, dokler ni bila jama polna trupel. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 8, 1942 i I AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland Do oošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland. v>o pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription '$7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. • - '83 No. 6 Thur. Jan. 8,-1942 Nemci bodo šele začeli čutiti zimo v Rusiji Ruska ofenziva, ki je potisnila Nemce nazaj vzdolž vse fronte, se brez prestanka nadaljuje. Rusi sicer niso nikjer posebno napredovali, toda polagamo pa stalno napredujejo pri Leningradu, pri Moskvi in na južni fronti. Vas za vasjo jemljejo Nemcem. Ruska ofenziva je kot mogočen traktor, ki se ne ustavi niti v največjem blatu, ampak počasi, pa brez vsakega zadržka rine naprej in naprej. Rusi so že izjavili, da je Moskva varna pred Nemci do spomladi in če bo šlo v tem tempu naprej, bo kmalu izven nevarnosti tudi Leningrad. Mraz in sneg je vedno bolj čutiti na ruski fronti. V januarju se šele čuti ruska zima, ki reže v mozeg in kosti. Na tisoče, da, na sto tisoče nemških vojakov bo to občutilo na svoji koži. Niti toliko časa ne bodo imeli, da bi se vlegli in zmrznili. Kar stoje se bodo njih telesa spreminjala v led, kot se je spremenila Lotova žena v solnat steber, ko se je ozrla nazaj v gorečo Sodomo in Gomoro. Ruske čete na smučkah in pa ruska konjenica sta dali Nemcem po repu. Rusi, ki so dobro vedeli, kaj bo zaigrala ruska zima Nemcem, so se umikali pred Nemci v notrajnost dežele, da so jih izvabili kolikor mogoče dlje od prometnih zvez z zaledjem. Prav do Moskve so jih pustili, vedno se umikajoč samo toliko, da niso prišli Nemci preblizu Moskve, nikar šele v Moskvo samo. Isto strategijo so pokazali pri Leningradu. Rusi so dobro vedeli, da se Nemci zanašajo na svoje mehanizirane kolone. Vedeli so tudi dobro, da tank, truk in avto v težkem ruskem mrazu in snegu ne bo igral nobene vloge. Sami so pa imeli v rezervi konjenico, ki se lahko giblje v snegu in mrazu. En dober konj je zdaj več vreden na ruski fronti kot sto največjih tankov. Medtem ko Nemci šele zbirajo po rajhu in zasedenih deželah smučke, imajo Rusi že v akciji dobro izvežbane čete na smučkah, ki sredi noči neslišno pridrse sredi sovražnih kolon in začno z uničevanjem na levo in desno. Dalje imajo Rusi posebno izvežbane čete za nočno bojevanje. Te se v gluhi noči priplazijo skozi gozdove tik do Nemcev in jih z naglim, pa uničevalnim napadom bolj preplašijo kot z vsem drugim. Morala nemškega vojaka zelo trpi, ker se ne čuti varnega pred srditimi Rusi niti ponoči. Značilno je poročilo nekega nemškega časnikarskega poročevalca s fronte, ki je zapisal: "Z ozirom na dobro izvežbane in utrjene'sibirske čete, ki so špecielno trenjrane za nočno b*ojevanje po gozdovih, si lahko predstavljate, proti čemu se mora boriti nemški vojak in koliko trpi telesno in duševno. Nikdar niso varni pred napadom. Niti za ranjence ne morejo dobro preskrbeti, ko Rusi iznova napadejo. Nemški vojak nima časa niti za spanje niti za jed." Da je Hitler izgubil na ruski fronti že svoje najboljše vojake, kaže poročilo iz bojev pri Kalininu. Ko so tam napadli Rusi neko nemško divizijo, je ta pometala orožje proč in se razkropila na vse strani. V tej diviziji so bili sami mladi naciji, stari po 17 in 18 let. V Moskvi se vidi zopet normalno življenje. Tovarne, ki so bile že zaprle radi nevarne bližine Nemcev, zopet obratujejo. Ko so Nemci začetkom decembra tožili o strupenem mrazu v Rusiji, so jih ti tolažili: "To ni še nič, bratci! Počakajte do januarja, če hočete videti pravo zimo!" Kot je videti se Nemcem prav nič ne ljubi slediti temu prijaznemu vabilu in si na vso moč prizadevajo priti iz nje. Toda niti beg ni vselej mogoč. Gonja proti slovanskim publikacijam se pa ni nehala samo tam, ampak se je obrnila tudi proti pisateljem samim. Naj navedemo slučaj slovenskega pisatelja Franceta Bevka. Kot urednik slovenskega humorističnega tednika "Čuk na palci," je bil leta 1925 obsojen na goriški sodniji na štiri mesece ječe. Prizivno sodišče je obsodbo potrdilo. Ko je to kazen prestal, se je naselil v Trstu. Policija mu je opetova-na prebrskala hišo, ker so ga sumili, da je poročevalec za jugoslovansko časopisje. Kot v dokaz te obdolžitve je policija zaplenila več številk "Ljubljanskega zvona" (književna revija v Ljubljani), v katerih je imel France Bevk dve kratki črtici. Radi tega je bil Bevk izgnan iz Trsta z ukazom, da se ne sme nikdar več povrniti. Njegovo stanovanje v Gorici je bilo tudi večkrat preiskano in ponovno so ga klicali na policijo, ker je bil predsednik "Goriške matice.'' Na 18. septembra 1930 so ga poklicali pred konfinacijsko komisijo v Gorici. Komisija ga je spoznala krivim, da je širil uporne ideje v korist slovanske narodnosti ter da je javno deloval s svojim književnim delom proti italijanskem narodu. Radi tega je dobil oster ukor in postavljen je bil pod strogo policijsko nadzorstvo. Pred sončnim vzhodom ni smel nikdar zapustiti svojega stanovanja, niti ni smel ostati zunaj po sončnem zahodu. Ni smel obiskati nobenih javnih prostorov in če je hotel v kino, je j BESEDA IZ NARODA ! t t .4.4.4.4.4.4.4,4,4,4,4,4,4,4.4,4,4.4.4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4,4, Federacija slovenskih domov Federacija slovenskih narodnih domov v Clevelandu in okolici je imela svojo zadnjo sejo v petek, 19. decembra 1941 v Slovenskem domu na zapadni strani mesta Clevelanda. Na tej seji se je soglasno sklenilo, da se bo apeliralo na vse slovenske domove, da v vojnem času Amerike vsak dan razobesijo na poslopju ameriško zastavo. Obenem se tudi apelira na vodstva naših domov, da imajo v zborovalnih dvoranah in v dvoranah, kjer se vršijo prireditve, tudi na vidnem kraju ameriško zastavo. S tem bomo Slovenci skupno pokazali, da se zavedamo težkega vojnega položaja v Ameriki. Federacijska seja je tudi odobrila sklep, da se apelira na vse slovenske domove, da opozorijo vsa društva in skupine, ki zborujejo v posamenih domovih, da kupijo obrambne varčevalne bonde Združenih držav. Ko bodo društva kupila omenjene bonde, naj tajniku doma, v katerem zborujejo, takoj sporočijo nakupno vsoto. Vsak posamezni dom bo potem sporočil te vsote tajniku federacije slovenskih narodnih domov, ki bo vodil statistiko na-kupljenih bondov ter isto od časa do časa poročal v našh slovenskih časopisih v Clevelandu. Na ta način bomo lahko vedeli za koliko tisoč dolarjev so naša slovenska društva v Clevelandu in okolici kupila obrambnih varčevalnih bondov. Zato se priporoča vsem tajnikom naših domov, da sestavijo seznam vseh društev in skupin, ki zborujejo v njih domu, prvič, da .jih opozore za nakup teh bondov, drugič* da vpišejo vsoto, za katero je društvo kupilo. Seja federacije slovenskih narodnih domov je razmotriva-la še druge važne probleme, ki nastajajo pri posameznih domovih. Zastopniki so si izmenjali svoja mišljenja, nakar so sprejeli pogojne predloge, katere zanesejo pred seje direktorija. Na ta način bodo domovi skupno nastopali pred slovensko javnostjo za dobrobit domov in delničarjev. Dne 13. februarja priredi federacija domov ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Namen ta prireditve je, da se opomore skupno blagajno, iz katere se plačujejo stroški federacije. Zato se prosi vse direktorje, da po svojih močeh pripomorejo k večjemu uhpehu te prireditve. O tem se bo kaj več poročalo v bodoče. Zato se prosi posameznike in društva, da pomagajo izvršiti skupno delo naših domov, kar se tiče nakupovanja obrambnih varčevalnih bondov. Vsak naj pomaga, da bomo skupno s pomočjo domov in federacije pokazali našo slovensko moč v tem vojnem času. Le po naših delih in prispevkih nas bodo sodili in upoštevali. Časi so resni, zato se teh časov tudi mi resno zavedajmo. Za federacijo slovenskih narodnih domov, John Tavčar Za zvezo dr. Najsv. Imena že danes opozarjam vse članstvo Slovenske zveze društev Najsvetejšega Imena na veliko slovestnost, ki se bo vršila v nedeljo, 18. januarja, v Public avditoriju. Ta dan se bodo zbrala vsa društva Najsvetejšega Imena iz clevelandske škofije k po-božnosti, ki se bo vršila v Public avditoriju in Music dvorani. V teh resnih časih nam je bolj potrebno kot kdaj prej, da se zatekamo v molitvi k našemu Stvarniku in ga v molitvi prosimo, da bi že skoro prenehalo to svetovno klanje in morija, ki divja po vsem svetu. V ta namen bo ura molitve za vse članstvo društev Najsvetejšega Imena v že prej omenjeni dvorani ob treh popoldne. Za vse članstvo je določen prostor v glavni dvorani spodaj. Vabljeni pa ste tudi drugi, za katere pa bo prostor na balkonu in v Music dvorani. Vse članstvo naše Slovenske zveze društev Naj svete j šega Imena že danes vabim in prosim, da se vsi, ki vam je le mogoče, gotovo udeležite. Navzoča bosta oba naša škofa in mnogo duhovščine, zato ni več kot prav, da se tudi mi lajiki odzovemo v kar največjem številu. Ta naša velika manifestacija verske misli je pod avspicijo društev Najsvetejšega Imena celotne naše škofije. Pridite, da bomo tudi Slovenci častno zastopani. še več o tem pa bo gotovo po-ročano prihodnji teden, le pazite za podrobnejša poročila v tem listu. Končno pa naznanjam vsem članom Slovenske zveze društev Najsvetejšega Imena, da si že danes rezervirate nedeljo, 25. januarja, za glavno sejo naše zveze. Seja se bo vršila pri fari sv. Lovrenca v Newburghu na omenjeno nedeljo popoldne po cerkveni pobožnosti v cerkvi sv. Lovrenca. Pridite na to sejo vsi, ki vam je mogoče, da si bomo napravili k^r najboljše načrte za prihodnje poslovno leto. Na svidenje, Končno pa želim vsem članom srečno in blagoslova polno« leto 1942 in da bi bilo to leto najbolj uspešno za vsa naša društva v vseh ozirih. Michael Kolar, preds. Glas iz Euclida Od vseh iger ima ruski diktator Stalin najraje šah in do sedaj še ni bilo slišati, da bi bil Stalin kakšno šahovsko partijo izgubil. * * * Od pričetka vojne do sedaj se je v mestu Halifax, Nova Scotia prebivalstvo podvojilo. Društvo Najsvetejšega Imena, fare sv. Kristine je izvolilo "sledeči odbor za leto 1942; duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach; predsednik John Bolek; podpredsednik Anton Strnad; tajnik Frank A. Hochevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Frank Smaltz; zapisnikar Geo. Meterc; nadzorniki: Andrew Jerman, Anton Zorko, John Bradač; delegatje: Frank Ko-vacic, Matt Intihar; maršal Frank Berus; banderonoša in vratar Andrew Zdesar. Vse člane se tudi tem potom opozarja, da je prihodnja nedelja, 11 januarja, dan društev Najsvetejšega Imena po celi Ameriki. Tudi mi bomo praznovali ta naš dan s tem, da se zjutraj pri sv. maši ob 7. uri skupno udeležimo in pristopimo k mizi Gospodovi. Zbirali se bomo ob 6:30 spodaj v dvorani. Po sv. maši bo sprejem novih članov in vabimo vse farane, ki še niso v naših vrstah, da se nam pridružijo. Živimo v resnih časih in nam vsem je potrebna verska tolažba in to je v prvi vrsti namen tega prekorist-nega cerkvenega društva. Po sv. maši pa bo priprav- moral dobiti poprej posebno dovoljenje od policije. Svojega stanovanja ni smel premeniti brez izrecnega dovoljenja, niti ni smel občevati z sumljivimi osebami. Ko je leta 1933 prosil za vizo, da bi obiskal svoje otroke v Jugoslaviji, so mu jo obljubili, če se zaveže, da se ne bo več povrnil. Tega pa ni hotel in ostal je v Gorici. ljen zajuterk za vse udeležence. Zvečer se nam pa obeta lepa zabava, kajti brat Anton Grdina bo kazal lepe, nove slike in kot je povedal, današnjim razmeram primerne; kot na primer, življenje vojakov, priprave v raznih taboriščih, itd. Kazal pa bo seveda tudi slike iz naše ljube, žalostne domovine, kakor tudi več drugih. Torej cenjeni rojaki, farani in prijatelji, pridite, boste videli moč Amerike in kako živijo in delajo vaši sinovi ali sorodniki in prijatelji pri vojakih. Slike bodo trajale dokler se vam bo hotelo, ker plesa ne bo. Bo pa tudi pristna dobra domača postrežba. Vstopnina je samo 25c. Pričetek ob 7:30 uri zvečer v nedeljo, dne 11. januarja v dvorani Sv. Kristine. Končno želim vsem članom, prav veselo in zadovoljno ter zdravo novo leto 1942. Se vidimo v nedeljo, 11. januarja. Pozdrav, Frank A. Hochevar, tajnik Članom društva Srca Jezusovega Našim članom, posebno tistim, ki ne zahajate na seje bi rad nekaj povedal takoj v začetku leta, da ne bo potem nepotrebnih prerekanj. Vsem, ki se zanimate za svoje društvo, je gotovo že znano, da je naš bivši tajnik vsled bolezni odklonil ponovno izvolitev. Njegovo delo sem prevzel podpisani, ker je bila tako želja članstva, ki je bilo navzoče na glavni letni seji. Da pa bom mogel voditi zaupani mi urad v korist društva in zadovoljstvo članstva, zato vas prosim, člani, da tudi vi od svoje strani sodelujejte z menoj. Vsak član naj skrbi, da ima pravočasno plačan svoj mesečni asesment. Pobiranje ases-menta je vsako drugo nedeljo od 12 ure naprej, dokler ni seja zaključena. Zapomnite si tudi to, da se odslej naprej se je vrše v sobi št. 3 staro poslopje. Torej asesment lahko plačujete na seji in potem pa vsakega 25. v mesecu pa vas bom čakal doma na 985 Addison Rd. (zgoraj) od šeste do osme ure. Vsak ve, da smo dandanes zaposleni in torej ni mogoče pričakovati od tajnika, da bi bil ves dan na razpolago članstvu. Torej držite se reda, pa bo za vse prav. Bolniki si pa zapomnite to, da vsak naj pošlje svojo bolniško listino, če le mogoče že v soboto pred sejo, tajniku. Ce ne bo listine v rokah tajnika do ene ure na dan seje, potem vam ne bo nakazana isti dan bolniška podpora. To ni samo taj-nikova misel, ampak je sklep glavne seje še iz leta 1937. In ker so sklepi glavne seje, ti veljajo ne samo za uradnike in mogoče za članstvo, ki se seje udeležuje, ampak za vse članstvo. Torej se od vseh članov tudi pričakuje, da sklepe glavnih sej tudi izvršuje oziroma iz-polnuje. Člani, nikar ne pozabite, da se vrši v nedeljo naša redna seja. Le pridite na sejo, da se bomo kaj več pogovorili, kar bo v gotovo korist vsakega posameznika in splošnega društva: Vsak naj pa tudi ve to, da se bom strogo držal pravil in kdor ne bo mel plačanega asesmenta ob času, naj posledice kar sam sebi pripiše, kajti red mora biti pri vsaki stvari, če hočemo imeti kakšen napredek, ali da vsaj ne bomo šli rakovo pot. Izvolili ste si odbor, ki vam je 11a zadnji glavni seji tudi obljubil, da bo vestno vršil posle društva. Nikar pa ne mislite, da je že samo to dovolj, da so na seji odborniki, ker vsega dela tikajočega se društva ali posameznega člana tudi odbor sam ne more vršiti. V nedeljo se vrši redna mesečna seja ob eni uri v sobi št. 3 Slovenskega narodnega doma. Z bratskim pozdravom, Frank A. Turek, tajnik, 985 Addison Road Društvo Najsv. Imena pri sv. Vidu Vsem članom našega društva naznanjam in vas vse obenem tudi opominjam, da se odzovete vsi br.ez izjeme prihodnjo nedeljo. Ta nedelja je posebej posvečena vsem društvom Najsvetejšega Imena, kajti ta dan pristopijo vsi člani te prekori-stne organizacije k mizi Gospodovi. To ni samo za nas v Clevelandu, ampak za vse članstvo širom sveta. Res je bil praznik Imena Jezusovega že zadnjo nedeljo, toda društva Najsvetejšega Imena ga praznujejo po vsem svetu drugo nedeljo v januarju. Zato bo tudi naše društvo pristopilo korporativno k mizi Gospodovi v nedeljo pri 8:30 maši. Zbiramo se v novi šoli že ob osmih in potem skupno odkorakamo v cerkev. Pred sv. mašo bo najprej slovesen sprejmem vseh nbvih članov in obenem pa bodo sprejeti v mladinski oddelek vsi dečki osmega razreda. Zato ste vsi in Vsak posebej prošeni, da se prav gotovo udeležite, da tako skupno in javno izpričamo svoje versko prepričanje. Stopimo v nedeljo na plan vsi kot eden in pokažimo, da smo res verni katoličani ne samo V besedi, ampak tudi v dejanju. Živimo v resnih časih in smo tudi vsi potrebni dušne tolažbe, katero pa dobimo edino le v sv. obhajilu. Po maši pa bo zajtrk v novi šoli. Nato pa bo ustoličenje novega odbora, ki je bil izvoljen na glavni seji zadnjo nedeljo. Člani, upam, da boste upoštevali ta moj apel in se vsi brez izjeme odzvali in izvršili svojo versko in društveno dolžnost. Obenem pa vabim tudi vse moške farane naše fare, da se nam pridružite v nedeljo pri našem skupnem sv. obhajilu. Pozdrav, Michael Kolar, preds. Ljubezen po telefonu bi ju m: in mi 111 na ja; Počitnice so minile Po končanih počitnicah pri mladinskem pevskem zboru na Waterloo Rd. se bo zopet pričelo z rednimi pevskimi vajami pod vodstvom g. Louis Šemeta. Vaja se vrši danes, v četrtek, 8. januarja, od 5 do 7 ure zvečer. Starše malih pevcev se opozarja, da pošlete svoje male brez izjeme vse k pevskim vajam. Vsi tisti starši v tej okolici, ki še niste priglasili ali vpisali svojih otrok v pevski zbor, ste prijazno vabljeni, da to storite nocoj v Slovenskem delavskem domu 11a Waterloo Rd. To je potrebno, da se bodo lahko skupno izvežba-!i za akupni pomladanski nastop, ki se bo vršil 19. aprila in sicer z opereto "Desetnik in sirotica." Sprejema se člane od 6. do 16. leta. Da pa ta pomembna ustanova ne zaostaja za časom, je bilo sklenjeno na letni seji, da nabavimo tudi mi nekaj obrambnih bondov. S pevskim pozdravom, J. Sever, tajnica. Telefonistka hotela Supfl si je počasi in skrbno pudra ^ nosek; ne morda zato, ker bil nosek tega potreben, tem« g; radi tega, ker je imela v zrcal; D sliko mladega moža. Čez št« oč mesece bova mož in žena, si mislila, potem je hitro zapr pudrnico in klicala v telefoi je "Halo, tu hotel Superb." -Od strani je videla kako rdeče oblečena dama hitro s pila v restavracijo. Števi 568 je pomislila. Obed s štev ko 71 je bil nekam hitro k« sit čan. Telefonistka je poznS' hil skoro vsakega hotelskega goJ po številki. Številka 568, k" pravkar hitela skozi vežo, je la dama, katero je imelo vse telsko osobje rado zaradi " ne prijetne narave, čeprav imela samo majhno sobo vi" višjem nadstropju. Vsi v hf lu so bili nekam čudno vzne'~~~ rjeni, ko je mladi bogataš * vilka 71 prvič povabil števi 568 na večerjo. Telefonistka je večkrat> slušala pogovore in je z li ščenjem ugotovila, da je št« ka 568 proti številki 71 pl* boječa in zdržna. "Z 11 jima tako, kakor z menoj in Ge' dom," je pravila telefonih blagajničarki. "Več kot leto me je snubil in sedaj bo traj le še štiri mesece, pa bova' in žena." I Rada bi zvedelaJcaj se je2 dilo med njima, je premisli telefonistka, ko je številka stopila v dvigalo. Gotovo si*| sprla. jvas Čez dobri dve minuti je; j pila številka 71 iz restavracj „ Mladi mož je. bil zamračei^ je jezno šel proti stopn^j^ Kmalu je zamigljajla "j^Spi številka 11a telefonski dešcl£ijV; "Halo," njegov glas je Jpbe, nel neprijazno. "Recite 'l0jjjah mu vratarju, naj mi pres&iut vozni listek za nočni vlak v| j erpool. Moja prtljaga poiy o< New York. In pošljite mi51 " kaj slugo, da mi bo takoj pravil moje stvari za odh0' net Torej sta se vendarle sp (op si je mislila telefonistka, : !e. da! Ona je vanj gotovo zal) t Vj ljena. Saj vidim, nisemn nož zastonj tako dolgo zaljubU S v Geralda! In on jo ima rad, čeprav hoče zdaj v A11'1^. ko 111 ji še zbogom ne reče. skrbljena je povedala naf0 nočnemu vratarju in se zvezal s številko 71. brj r l ] gre na; srd dia je i j ttie t« Na Ria smi 'nje z«jo c D Halo?" je vprašala šteV 71. "Sluga pride v nekaj 1,1 tah." "Ah — da — hvala." Njegov prvi "halo" je vf zvenel. Gotovo je pričaj11 nekaj drugega kakor por oč> slugi. Kakor da jo je ¥ navdihnilo, je telefonistka zvonila na številko 568. "Halo?" je bil odgovoi'; "Ali je .tam številka 569''j "Ne, tu je soba številka "Oprostite, da sem vas legovala," se opravičuje te nistka. Ta ženska je jokal" rekla sama pri sebi telefo'1'' in je upala, da je to on. ^ sta neumna oba? Kakor jJ S Pog bih, << sel 0 "1 In fcJei « S s \ t AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 8, 1912 3 SATAN IN IŠKARIOT Po nemSkem Izvirnik« K. May» In potem sva sedla poleg nje- rahlim glasom: "Ujet —! Prijela sta me —! Winnetou in Old Shatterhand! Izropal me je, — zabodel —! Thomas, — brat —! Prokleti Juda, — prokleti Iškariot —! Maščevanje — maščevanje —!" Bledlo se mu je, pol v nezavesti je govoril. Morebiti se je dalo kaj izvabiti iz njega, kar bi nam koristilo. Poskusil sem. "Vzel vam je vaš delež na Hunter j evem denarju —." "Da — Hunterjev denar!" je kimal z zaprtimi očmi. "Čeprav je sam tudi toliko dobil —." "Da —! Prav toliko —." "In vse drugo ima Jonatan I ^ in čakala, da bi se zavedel. :a Dolgo je trajalo, da je odprl itt oči. II Segel je z rokami k čelu in buljil v naju. Polagoma se mu Je vračala zavest, spoznal naju Je> grdo je zaklel, skočiti je mislil na noge, pa omahnil je si m obležal. "Mirno ležite, master," sem mu dejal. "Smrt vam tiči v prtu sih in čjm več ge gibijete, tem , Pogledal je po sebi, opazil kri ln Povoje, razmišljal pa gledal naju ter vprašal s tihim, zasta-1 Jajočim glasom: "Kri — kri —? Odkod —?" y vaših prsi." — od koga —?" "Brat Thomas vas je zabodel hitn e3e bo pri kraju z vami." , "Tho-Tho-mas — ?" Moj — brat — v> ZaPfl je oči in molčal. Počasi mu je prišlo strašno gr°zn0 dejstvo do zavesti. Pa naju je spet pogledal, besen mu je stopil na še vedno maboličn0 lepi obraz, zaškrtal Je z zobmi. "Proklet naj bo — f Morilec • Juda Iškariot —! Vama J'e izdal_J" Tisto bi še ne bilo prehudo. Jbrž vas ni samo izdal na- ttlcl ' ampak vas izročil tudi n. 1 Obračunajte z živi j e-master!" Kje __ ^jg je_?» 'Zbežal je. Odjezdil je na "em konju." "°mišljal je. Ko a —' Spominjam se—. ,nJ Se mu je spotaknil, raz-sem, da bi mu pomagal—. HJa sva se za konja, — pre-sva se —. Sam bi bil rad Za- ^vala '2bežal ]t 7'» mene pa pustil sem - In In od tistega tre-e ne vem nič več—." jdv mukoma je govoril in ^morih. Hropel je. iste za jahali. Ko ste se ili v, i. 91 &en, pbrnii; u ~ " "un konju in stopili v stre- utka Po, dalj .' Vas je udaril s puškinim he v°m P° glavL Z^rudili ste v a sva> da se Je sklonil ih«* m 'tistikrat vam je zabodel u Itprsi-" k , lah mu je šinil po obrazu. m ;i°nil ^ je -?" je hlast-■'.p^Je je moja suknja —?" „g0leg vas leži." mi j° dajte — sem mi Dal ■!" je hropel. g sem mu jo. p0 l'esočimi se rokami jo je flipih^Jji1 in nekaj iskal po že-j, ni našel, iztoka 1 je. Bel razno—prazno— ! Odne- J0 je_j» Kaj 9» "L' ' nMstniC0 z denarjem —." pahnil je na tla. In Juda — j o izdajalec —! HjJ4z — jaz sem njegov — *0v brat —!" «S'av je bil denar?" Moj "a ■je: ®t» moj —!" Pak ukraden! Ugrab- il ^0'ča] je in dvakrat sem mo- Ponoviti, da mi je odgovoril. —aJ vam to mar, vi — vi h, tio^ ^ nje&a Je ležal njegov Pas'u Sem niu ga potegnil iz Hj • Zagledal ga je, segel po 1{m m zamahnil, i^en je bil, mnogo krvi je k0 s slab je bil,, pa še kitep* Uiu Vm moral prijeti, da sem ] >žizvii. il' Na mučite se,, da bi nam poti^ 1 svoje prijateljstvo!" sem %1)?Vedal- "Poznamo vas, ni r Se z nožem v roki 8[-v.i>,Vedovati, da nas sovražite J & hktj z nožem ga je zdelala, 6 je močneje ulila, upe-S t)^ ZaPrl oči. S Ovijal sem mu kri, kakor l^ač mogel z nepopolnimi IjtUo k' so mi bila na razpo- ' Vnies j e govoril kakor od- Počasi, v odmorih in z "Jonatan —! Vse — vse —! Maščeval se bom, maščeval—!'" "Da, maščevali se bomo! Za njim pohitimo k —." Napeto sem čakal. Rahlo je dahnil: "K White forku —. Flujo bianco —." "Kjer ima Židinja svoj grad _j> "Da! Svoj grad, — svoj — pueblo." Nenadoma se je menda spet zavedel. Široko je odprl oči, mi strmel v obraz in se za^lrl: "Kdo si?" "Saj me poznate!" "Da, — poznam vas —! Old Shatterhand — Winnetou —!, Hudič — hudič — hudič —! Kaj me.izprašuješ—? Pusti me pri miru!" "Maščeval sem bom nad Thomasom, nad vašim bratom _!» "Maščeval — ? Da — da —! Pohitita za njim,—ustrelita ga — vsemita mu denar in ga pri-nesita —." Pa spet mu je zabrlela zavest. Stisnil je pesti. "Ne ne —! Nič ne povem, čisto nič —! Naj uide Thomas ! Vidva — vidva —! Ničesar ne boš zvedel od mene, ničesar —! Od mene ničesar —! Pojdi k vragu — k vragu —!" Omahnil je, tih je bil, ni se genil. Razburjenje ga je upehalo, kri se mu je spet ulila. Ustavil sem mu jo, zaspal je. Winnetou je ves čas molčal. Pozorno je gledal njegov obraz in dejal : "Ne bo več zapustil tele doline!" "Upajva, da bo še obžaloval svoje grehe, preden umre!" "Želel bi, da bi bilo kmalu pri kraja z njim. Zasledovati morava brata! Se ti smili?" "Da." "Ne zasluži usmiljenja. Hujši je bil ko zver. Prej je vreden usmiljenja njegov konj, ki ni ničesar zagrešil, pa trpi. Winnetou mu bo prikrajšal bolečine." Thomasov konj je sopel in stokal od bolečin in se zvijal na tleh. Apač mu je pomeril puško v glavo in mu dal rešilno kroglo. Strel je prebudil Harryja iz omotice. Šinil je pokonci, prestrašen je buljil okoli sebe in hlastnil: "Kdo je — streljal —? Ali je veljala krogla tistemu — tistemu —?" Ni skončal. Omahnil je, obležal in ležal cele ure nezavesten. Včasi je šepetal, nisva ga razumela. Zdelo se je, da spi. Pa ni spal. Duša je bedela, bledlo se mu je. Tiho sva sedela poleg njega. Ob smrtni postelji človeka, ki naju je sovražil, da naju kar videti ni mogel —. "Sedaj Ipa točno vevia," je 'šepnil Winnetou, "kje je tisti grad bele sqvvawe —." "Da ! Ob White forku. Izdal se je." (Dalje prihodnjič.) Na sveti večer sta se spel naila (Konec.) Dečko je dremal pod klopjo in strigel z ušesi. Martin pa je zapahnil vrata. Sprva je planil za Maro, toda naglo mu je izginila v dolini. Da bi tekel za njo, mu je bilo preneumno. če hoče, naj beži. Pekle pa so ga njene besede, da ima ženinov dovolj in se nanj ne bo ozirala. Pekli so ga očitki, ki so bili res upravičeni. S tem, da bo Mara rodila, ni on tvegal ničesar velikega, nanjo pa se bo zvrnila vsa krivda. A otrok? To je bila najhujša skrb. Vsi ga bodo zaničevali. Zaničevali pa bodo tudi njega, ker je pustil dekle v času največje tegobe. Sedel je zaskrbljen ob ognjišču in sence skrbi so se mu podile preko čela. Otrok. Njegov bo, pa ga bodo drugi vzgajali, njegovega sina. Morda bo hčerka, ljuba majhna punčka. Ne bo ga poznala. Plamen je ugašal, luč je bil privil. Nenadno je prisluhnil. Od nekod je prihajal tožeč glas. Kdo bi to bil? Kakšna žival? Nemogoče, živali nimajo takega glasu. Pristopil je k oknu in položil čelo na hladno šipo. Nekje čisto blizu je bilo slišati skrivnostno tožen je. Martin je neodločno obstal, nato je pograbil puško in stopil v noč. Tedaj je spoznal. Ona je" bila. Zasmilila se mu je, zakaj ležala je na mrazu in jokala. Zakadi njega. Odložil je puško in stopil v šupo. Opazil jo je v medlem svitu mesečine. Sklonil •se je nad njo. "Mara, kaj pa misliš, saj je tu mraz! Pojdi na toplo." Jokala je, ne da bi se zmenila zanj, Martin pa jo je tolažil' jn mislil na tiste ure, ko mu je bila najdražja. Kako je mogl tako storiti! "Mara!" je govoril. "Mara, saj si moja, na toplo pojdi!" "Ne, ne," je hlipala v solzah. Telo ji je drgetalo v silovitih krčih. Martin se ni obotavljal. Objel jo je in jo v naročju ponesel v sobo. Ko mrtva mu je ležala na rokah. Nato se ga je oklenila kakor otrok. Poljubov ni hotelo biti ne konca ne kraja. To noč v koči na hribu ni ugasnila luč. Martin in Mara sta praznovala sveti večer. Nista imela ne božičnega drevesca, ne jaselc, imela pa sta mnogo več. Imela sta ljubezen, ki jo je oživelo njuno nerojeno dete. To dete ju je privedlo na pravo pot, zakaj Martin je bil čisto trdno sklenil, da še drugi dan odvede Maro domov in ob tej priliki nagovori starega Kržana. Vedel je, da mu gruntar ne bo nasproten. V dolini so zvonili zvonovi, polnočnica je bila. V koci je donela ubrana božična pesem. Mara je pela pobožno in zbrano, Martin pa je s-svojim basom "popravljal". V njunih srcih je bila sreča. V hribih je hripavo lajal lisjak. -o- Zimski dnevi v Milanu Manzonijevem gledališču neko delo Oscar jaWildea. V izložbah knjigarn je videti mnoge nemške knjige. Ljudje jih tudi mnogo kupujejo. Kadar se v gostilnah iz radia oglasijo vojna poročila, se mora vsakdo molče dvigniti. Plesati je prepovedano in to celo v družinskem krogu. Kave primanjkuje povsod. Namestu nje ponujajo likerje, čaj ali kakšno nadomestilo. Kruh je rumenkast, pomešan s koruzno moko, vendar dober. Testenine imajo sivo barvo. Gospodinje se pritožujejo zavoljo pomanjkanja sladkorja in milo ima svojevrsten duh. Zbiranje zalog je prepovedano z najstrožjimi kaznimi, toda od časa do časa gre kakšna govorica naokrog in zaskrbljene gospodinje pohite, da nakupijo tega ali onega blaga, ki bi ga lahko zmanjkalo. Čeprav so letalski napadi redki, je zvečer vse nanje pripravljeno. Kadar zatulijo sirene, pohite eni takoj z odejami, blazinami in živežem v kleti, drugi se počasi oblačijo in ne gredo dol, dokler ne zagrmi-jo streli, tretji se v postelji obrnejo in nadaljujejo svoje spanje. Ob vsakem alarmu prekinejo dovod vode in plina ter ustavijo dvigala v hišah. Na trgu pred katedralo se grmadi-jo barikade z vrečami peska, vreče peska zakrivajo tudi pri-žnico in altar častitljive cerkve. Vojakov ni dosti videti, človek bi jih sploh ne opazil, če bi ne vedel, da je dežela v vojni. Kavarne in elegantni bari so polni živahnega ljudstva. Kapele igrajo strastne in sentimentalne ljubezenske pesmi. Ženske so močno našminkane, njihovi klobuki kažejo najbolj nepričakovane oblike. Nesreč-nica v žalnem oblačilu je na cesti nenadno pritegnila moj pogled. Jokala je, ječala in kričala, moški je držal njene ro- ke v svojih rokah in skušal uto-lažiti njeno divjo žalost. Nemirna senca je šla preko vseh obrazov in izginila. Ljudje nočejo postati šibki, izogibajo se strahu in izrazov sočutja. Po cestah vozijo mnoge konjske vprege premog. Sobe so toplo zakurjene. Zjutraj lahko po mili volji prižgeš luč. Ker so cestno razsvetljavo ukinili, je treba v jutranji temi na delo in po poslih s svetilko v roki. Ljudje zavoljo zatemnitve ne vabijo v goste po 10. zvečer. Taksiji ne vozijo več, kar je zelo neprijetno za ljudstvo, ki je navajeno zvečer dolgo bdeti. Toda ljudje se upirajo težavam. "Če tega blaga ne dobimo, si kupimo pač drugo podobno. Človek se vsega dobro privadi." Tako govorijo. Lepe železne vrtne ograje so izginile, vojna proizvodnja jih rabi. Nadomestili so jih z lesenimi ograjami ali začasno z bodečo žico. DON'T TAKE THIS LYING DOWN . i - %When men are fighting and dying, you must do your part Be sure you enlist your DOLLARS for DEFENSE. Back our armed forces—and protect your own life—with every single dollar and dime you can. America must have a steady flow of money pouring ln every day to help beat back our enemies. Mr Put Dimes into Defense Stamps. And put Dollars Into Bonds. Buy now. Buy every pay day. Buy as often as you can. -f : Dona take Oils lying down. MALI OGLASI Kupim harmoniko želim kupiti rabljeno harmoniko na 120 basov. Oglasite se s ponudbami pri George Panchur, 829 E. 143. St. (7) Trgovina naprodaj Proda se konfekcijska trgovina z stanovanjem; jako zmerna cena. Nahaja se blizu cerkve in šole. Pokličite Liberty 9370. (9) Odda se stanovanje Stanovanje, obstoječe iz pet sob se odda na 6204 St. Clair Ave. nad Anžlovar's. Vprašajte v suite 1. (6) Jako dobra služba Sprejme se žensko slovanske narodnosti, da bi pomagala v gostilni in v kuhinji; ima stanovanje, hrano in dobro plačo. Oglasite se na 783 E. 222. Sr. v Eu-clidu. (8) Kraška kamnoseška obrt 1542S Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA 8LOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV East 61st Si Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo bodv in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. V PETEK: ribja pečenka V SOBOTO: guljaž in polenta s kislim zeljem. i Serviramo od 6 naprej. Vedno fina godba. j Slovenski dom 15810 Holmes Ave. (Thursday x) iTijmjTJTriTLriJTrmTL^ ^ DRAMSKO DRUŠTVO "VEROVŠEK" vas vabi na igro "0, ta vražja vdova" V NEDELJ011. JANUARJA t v S. D. D. na Waterloo Road Začetek bo točno ob 3:30 popoldne Vstopnina pri blagajni 50 centov, vključno davek, v predprodaji 40 centov Takoj po igri bo ples, za katerega bo igral Vadnalov orkester. LhJTnJTJTJTJTJTJTJ^^ Milan v januarju. — Ni je hladnejše stvari od milanske megle. Toplomer je pod ničlo, zahajajoče sonce daje slavni milanski katedrali čudno neresničen videz v bledi in vlažni rdečini zime. Avtomobili skoraj ne motijo prometa. Tisto malo, kar jih vidiš, so pobarvani belo in so opremljeni s pripravami za proizvajanje metana. Scala je še vedno središče modernega in umetniškega .zanimanja v Milanu. Njena velika novost je, da pričenja svoj« predstave ob 19. in da ne zahteva večerne obleke. Na koncertnih programih ni angleških in francoskih skladb. Edino Emma Grammatica uprizarja v A/m^ GLEDE RABE, POPRAVILA ALI IZBIRE ELEKTRIČNIH PREDMETOV; DOBILI BOSTE PRAVILNI ODGOVOR Že 32 let pomaga Električna liga v Clevelandu odjemalcem dobiti maksimalne koristi od električnih pripomočkov—da prihrani delo, čas, živila, denar in zdravje. Vaši električni pripomočki so narejeni in namenjeni, da se sami izplačajo, ponovno in ponovno s prihranki, ki jih omegočajo. Za časa vojne je vaša patriotična dolžnost, da upoštevate te prihranke—da obratujete vaše pripomočke vestno in ekonomsko—da jih držite v dobrem stanju in v dobrem popravilu. Porabite naš informacijski urad Mi pri našem informacijskem uradu vedno radi odgovorimo na vsa vaša vprašanja glede rabe, popravila in izbire električnih peči, ledenic, pralnikov, . čistilcev, opremo za prezračenje in druge električne pripomočke. PRODUCT Če vprašate osebno, po pošti ali telefonu,, boste dobili točno pozornost in pravilen odgovor. Naša postrežba je zastonj—poslu-žite se je! Mi nimamo nič naprodaj. ELECTRICAL INFORMATION BUREAU prosta postrežba Električne lige a \ w THE ' LECTRKAL LEACUE, OF CLEVELAND./ Kadar izbirate električne predmete, pazite na pečat odobritve odElek-tične lige, znamenje kvalitete in vrednosti. THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND 18th Floor Midland Building • 101 W. Prospect Avenus AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 8, 1042 i ^ ^ ^ * Za las je manjkalo ROMAN * * * * Pričakoval je odgovora na pismo v sredo. Ker pa pisma ni bilo, je postal skoro brezumen, otopel, in ko je prišel sodnik Galpin ni mogel iz njega izvleči ene same besede. Ves dan ni druzega zavžil kot nekoliko juhe in čašo kave. Ko je sodnik zapustil celico, se je gospod Bo- Ako bi njeno lastno življenje, za katero ji ni bilo prav nič mar, pač pa Jacques'ovo življenje bilo odvisno od ene same besede v tem trenutku, Diana je ne bi mogla spregovoriti. Njeno grlo je bilo skoro zadušeno, njene ustnice se niso mogle premikati. Zato se je ječar čutil dol- iscoran vsedel in si podprl gla- žnega, da je odgovoril na nje- vo z rokami, a gledal je proti nem mestu: oknu. Tako je sedel ure in ure, "Da, gospod Boiscoran," tu tako globoko zamišljen, da ni- je gospodična Chandore." ti opazil ni, ko so mu prinesli luč. In v takem stanju se je še vedno nahajal, ko je nekoliko po deseti uri zvečer slišal, da se premičejo zapahi. Tekom svojega bivanja v ječi se je že toliko seznanil s pravili v zaporih, da mu je bilo znano vse. Dobro je vedel, kdaj dobiva jed, ob kateri uri je prihajal Trumence, da očisti njegovo celico in kdaj naj pričakuje sodnika. Ko se je naredila noč mu je bilo znano, da je sam svoj gospodar do prihodnjega jutra. Toda tako pozen obisk mu mora na vsak način prinesti nenavadne novice, mogoče svobodo, ki je seveda za jetnika najboljša posetnica. Boiscoran se ■zgane. Ko je dognal, da prihaja ječar, je radovedno vprašal: "Kdo me želi videti?" Blangin se priklone. Bil je jako vljuden ječar. Potem pa reče: "Gospod, pripeljal sem vam obiskovalko." Ječar se umakne nekoliko vstran, da naredi prtfstor za Di-ano, ali bolje, ječar jo je potisnil v celico, kajti videti je bilo, da ni imela toliko moči, da bi sama šla naprej. "Obiskovalka?" vpraša gospod Boiscoran. V tem trenutku dvigne ječar svojo leščerbo in ubogi gospoda "In ob tej uri, v mojem zaporu?" "Nekaj važnega vam ima sporočiti. Prišla je k meni —." "O Diana!" jeclja Jacques. "Kakšna dragocena prijateljica — "Dovolil sem," je nadaljeval Blangin, da jo na skriven način pripeljem sem. Je sicer velik zločin to, in če se bo kdaj zvedelo —. Toda četudi je človek ječar, pa ima vseeno srce. To vam povem, ker mogoče mladi gospodični to ni znano. Ako se o vsej zadevi ne bo molčalo, tedaj jaz lahko zgubim svojo službo. Siromak sem in moram živeti ženo in otroka." "Vi ste najboljši mož na svetu!" vzklikne zdajci gospod Boiscoran, ki sicer ni ničesar vedel, da je dobil Blangin že visoko ceno za svoj čin. "In na dan, ko zopet pridem na svobodo, vam bom dokazal, da oni, katerim ste bili izkazali uslugo, nikakor niso nehvaležni." "Popolnoma sem vam na po-službo," odvrne ječar skromno. Polagoma je Diana zopet zbrala svoje misli. Kar najbolj mehko nagovori Blangina: "In sedaj naju zapustite, dobri prijatelj." Kakor hitro je ječar zginil in ne da bi pustila gospod Boisco-ranu, da bi spregovoril eno samo besedo, je začela s tihim Jacques pa zmaje z glavo in reče : "Nahajam se v zaporih v Sauveterre obtožen starašnega zločina, toda moj oče je ostal v Parizu! Mora biti že res, da me nikdar ljubil ni, in vendar sem bil vedno pokoren sin vse do te strašne katastrofe. Nikdar ni imel prilike pritoževati se radi mene. Ne, ne, moj oče me ne ljubi." Diana nikakor ni smela dovoliti, da bi Jacques na ta način nadaljeval z govorom. "Čuj me, Jacques," reče. "Daj, da ti povem, zakaj sem riskirala ta usodepolni korak, ki ima lahko najbolj nevarne posledice. K tebi prihajam v imenu vseh tvojih prijateljev, v imenu gospoda Folgata, slavnega odvetnika, katerega . je pripeljala tvoja mati iz Pariza, in v imenu gospoda Magloire, v katerega si imel ves čas največje zaupanje. Vsi se strinjajo v tem, da nisi podvzel prave taktike. S tem, da trdovratno molčič, padaš v nevarnost, da te končno v resnici spoznajo krivim. Dobro me poslušaj, kaj ti bom povedala. Ako boš čakal, da je zaslišanje gotovo, tedaj bo vse zgubljeno. Kadar te enkrat izročijo porotni sod-niji, tedaj bo za tebe prepozno, da bi govoril. Nedolžen kot si, boš samo povzročil, da se ju-stica zopet enkrat zmoti ift zakriviš takorekoč samomor." Mirno in tiho je poslušal Jacques Diano. Glava mu je bila sklonjena, kot da bi hotel zakrivati bledost, ki mu je pokrivala lice. In kakor hitro je Diana vsa upehana končala z govorom, je zašepetal: "Gorje! Vse, kar si mi povedala sem govoril že- sam sebi več kot enkrat!" "In nisi govoril s seboj glede ) vzrokov molčanja?" "Nikakor ne." "Ah, Jacques, nikakor se ne zavedaš, v kakšno ogromno nevarnost se podajaš! Tebi ni znano —" "Vse vem," odvrne Jacques, ko prekine Diano s hripavim glasom, "znano mi je, da me čaka krvnikova sekira ali pa galeje." Diana je kar otrpnila radi strahu. Ubogo dekle! Bila je prepričana, da se bo samo pokazala Jacquesu, pa bo triumfirala nad trdovratnostjo Jacquesa. Mislila je, da bo izvedela vse, toda Jacques je bil še vedno enako trmoglav kot prvi dan. Vsa prestrašena vzklikne: "Kakšna grozna nesreča je to! Nekaj si si vtepel v glavo in sedaj nečeš odnehati." "Jaz moram molčati." "Ni potrebno. Gotovo nisi premislil —." "Premislil sem!" In s komaj slišnim glasom še doda: "Kaj vendar misliš, da sem delal v teh strašnih, mrtvaških sto in tridesetih urah, odkar se nahajam za zidov jem zaporov. — sam, izpostavljen strašni katastrofi. Računal sem na vse, toda izhoda ne najdem." "To je ravno težava s teboj, Jacques; postal si žrtev svoje lastne domišljije. Nikogar ni, ki bi ti mogel pomagati. Gospod Folgat se je včeraj tako izjavil. Ni ga moža na svetu, ki bi ostal hladnokrven, potem ko se je nahajal štiri dneve za zidov-jem ječe. Žalost in samota sta žalostni tolažnici. Jacques, vz-drami se, bodi mož; poslušaj svoje najboljše prijatelje, ki govorijo s teboj potom mene. the Cleveland ' Crust Company <3 FOUNDED 1894 46 Convenient Banking Offices i CONDENSED STATEMENT OF CONDITION, DECEMBER 31, 1941 £