Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 245 240 let šolstva v Selcih Sonja Čenčič Mojca Berce Darija Langerholc Uvod V šolskem letu 2018/19 smo na selški šoli pra- znovali 240-letnico šolstva v Selcih. Učenci so ob tej častitljivi obletnici od učiteljic podaljšanega bivanja dobili v dar časovni trak, na katerem so bila imena vseh upraviteljev selške šole in glavni podatki o lo- kacijah šolskih poslopij od leta 1778 do 2018. Z učenci smo ob pregledovanju časovnega traku ugotovili, da je bilo vseh upraviteljev na selški šoli v 240 letih 25 in da so nekoč v njej prevladovali moški upravitelji. Prva ženska je šolo v Selcih upravljala šele med prvo svetovno vojno, saj so bili moški uči- telji poklicani v vojsko. Ob pregledovanju časovnega traku so se nam vprašanja kar odpirala. Učiteljice smo učence pova- bile na pot raziskovanja in spoznavanja zgodovine šolstva v Selcih. V ta namen smo z vsemi učenci v podaljšanem bivanju ustanovili Zgodovinsko dru- štvo učencev podružnice Selca. Srečanja društva so potekala v prostorih šole enkrat tedensko, in sicer ob torkih v času podaljša- nega bivanja, od 13. do 14.30 ure. Darilo – časovni trak. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 246 Učenci so v Zgodovinskem društvu odkrivali in spoznavali zgodovino selške šole po mednarodno priznanem pedagoškem pristopu Storyline, za kate- rega je značilno učenje v obliki ustvarjanja zgodbe. Delovanje zgodovinskega društva po pedagoškem pristopu Storyline Pedagoški pristop Storyline je strukturiran način dela, ki sledi vnaprej določenemu zaporedju epizod, ki so načrtovane na osnovi ciljev, ki jih z neko Story- line tematiko želimo uresničiti. Temelji na strategiji celostnega pristopa k poučevanju, ki daje učencem možnost, da postanejo aktivni soustvarjalci pri delu v razredu. Znotraj Zgodovinskega društva smo najprej odprli štiri oddelke: novinarskega, muzejskega, modelarske- ga in čitalniškega z bukvarnico. V omenjenih oddel- kih so učenci raziskovali zgodovino šolstva v Selcih kot novinarji, kot kustosi v muzeju, kot modelarji, kot skrbniki časovnega traku, v novoustanovljeni bukvarnici pa tudi kot ljubitelji slovenske besede in kot aktivni spodbujevalci bralne kulture med učenci. V decembru so vsi člani društva povabili k sode- lovanju širok krog ljudi (dedke, babice, tete, strice, sosede …), ki so obiskovali selško šolo in bi jim lahko pomagali pri odkrivanju razlik med šolanjem nekoč in danes. Izdelali so vabila v obliki hišic in poskrbeli, da je za naše novoustanovljeno Zgodovinsko društvo izvedelo čim več ljudi, ki so obiskovali selško šolo. Podaljšano bivanje je tako postalo živo delavno okolje. Učenci so se skozi šest epizod srečali z mno- gimi izzivi, ki so jih spodbujali k razmišljanju in k odkrivanju razlik med šolanjem nekoč in danes. Izzivi v šolskem zgodovinskem društvu Izdelava osebne izkaznice Prve dni decembra je učence na steni hodnika presenetila barvna hišica, ki je postala hišica Zgo- dovinskega društva učencev podružnice Selca. Vsak otrok je kot član društva izdelal svojo osebno Skupinska fotografija učencev Zgodovinskega društva podružnice Selca. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 247 izkaznico. Na prvo stran je narisal ali iz blaga obliko- val sebe, na notranjo stran pa je vsak napisal ime in priimek, v katerem oddelku deluje, v čem je dober in česa ne mara. Nato so se učenci po pouku spet dobili pred hišico in se med seboj spoznali ter si izmenjali informacije o tem, kdo so, kje delujejo, v čem so dobri in česa ne marajo. Videoklic Preko videoklica je učence pozdravil predstavnik Turističnega društva Selca, g. Gregor Habjan. Pova- bil jih je k sodelovanju z njihovim društvom. Najprej je učence povabil na likovni natečaj ob 240-letnici šolstva v Selcih in v mesecu marcu na občni zbor Turističnega društva, kjer bodo kot člani Zgodo- vinskega društva predstavili delo po posameznih oddelkih, ki ga bodo opravili v času raziskovanja zgodovine šolstva v Selcih. Zbiranje starih predmetov Tik pred božično-novoletnimi počitnicami je Muzej- sko društvo Železniki poslalo pismo na muzejski oddelek Zgodovinskega društva, v katerem so bili učenci povabljeni k zbiranju starih predmetov, ki so povezani s šolo. Stare predmete smo pridno zbira- li in hkrati vodili tudi evidenco. Trem učencem, ki bodo v šolo prinesli najstarejše predmete, je Muzej- sko društvo obljubilo družinske vstopnice za ogled Muzeja Železniki. Časovni trak Časovni trak je predstavljal pomembno motivacij- sko točko našega raziskovanja zgodovine šolstva. Nad njim so budno skrbeli člani čitalniškega oddel- ka. Pridno so ga polnili z življenjepisi upraviteljev in zanimivimi podatki o šoli in o učencih ter učiteljih iz različnih časovnih obdobij. Bukvarnica S pomočjo knjižničarke Katarine Primožič so člani čitalniškega oddelka uredili bukvarnico v knjižnici naše šole, v kateri poteka izposoja starih knjig s po- močjo kartončkov in ne preko računalnika. Učenci si v bukvarnici knjig ne izposojajo domov, pač pa jih prebirajo v več kot osemdeset let starih šolskih klopeh, ki so v jubilejnem letu 2018 dobile mesto v knjižnici. V bukvarnici je za branje starih knjig obve- zna uporaba belih zaščitnih rokavic. Bukvarnico smo slovesno odprli tik pred sloven- skim kulturnim praznikom, 7. 2. 2019. Ta bo našim naslednjim rodovom z zbirko starih knjig in revij Lutke učencev društva na hišici. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 248 Pismo Muzejskega društva Železniki Zgodovinskemu društvu učencev podružnice Selca. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 249 predstavljala bogato kulturno dediščino šole in do- mačega kraja. Najstarejši priročnik, ki ga hranimo v bukvarnici, je iz leta 1897. Slavnostni trak sta prerezali ga. Marija Šavli, ki je bila vodja selške šole od leta 1973 do leta 1992, in sedanja vodja šole ga. Anka Rakovec. Maketa S časovnega traku so učenci ugotovili, da je pouk v Selcih potekal na več lokacijah. Preden so modelarji izdelali makete stavb, v katerih je potekal pouk od leta 1778 do danes, smo se z učenci podali na potep po Selcih in si ogledali lokacije, stavbe in prostore, v katerih je včasih potekal pouk. Na tloris pokrajine so člani modelarskega oddelka postavili pet lesenih hišk, ki predstavljajo stavbe šol v 240 letih: mežna- rijo, Kramarjevo hišo, Mladinski dom, staro šolo in današnjo šolo. Druge pomembne stavbe, ki jih ima- mo danes v vasi Selca, so narisali v tlorisu. Pomagali so si s programom Google Earth. Obisk arhiva v Škofji Loki Ker smo želeli izvedeti čim več o zgodovini selškega šolstva, smo pisali tudi v Zgodovinski arhiv Ljubljana, in sicer v Enoto v Škofji Loki. V pismu smo jih člani Zgodovinskega društva učencev podružnice Selca Urejanje časovnega traku. Foto: PŠ Selca Branje v bukvarnici. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 250 Maketa šolskih stavb. Foto: PŠ Selca Odgovor na prošnjo za obisk arhiva. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 251 prosili za obisk arhiva v Škofji Loki, kjer hranijo šolske kronike. Želeli smo najti čim več zanimivih podatkov o šolstvu v Selcih in jih vnesti na časovni trak. Na raz- iskovanje v arhiv v Škofjo Loko so odšle četrtošolke. Obiski gostov G. Rok Pintar Člani novinarskega oddelka so napisali pismo g. Roku Pintarju, ki je več let delal kot novinar, in sicer kot voditelj informativnih oddaj. Zanimalo jih je, kako je potekal njegov delovni dan, kakšne lastnosti mora imeti dober novinar in kaj vse je treba upošte- vati za dober intervju, saj je tudi njih čakal intervju z upokojeno učiteljico gospo Marijo Šavli. Arhivistki ga. Hana in ga. Špela V sredo, 6. 2. 2019, sta nas v dopoldanskem času obiskali arhivistki iz Zgodovinskega arhiva Ljublja- na in iz Enote v Škofji Loki. Učilnica drugega razreda se je spremenila v pravo arhivsko sobo. Vsak razred je v njej preživel eno šolsko uro. Učence 1., 2. in 3. razreda je v svet listin in dokumentov popeljala pravljica o miški Mici. Četrtošolci in petošolci pa so se na pot odkrivanja arhivskega gradiva podali s fil- mom o razvoju avtomobilizma na Kranjskem. Ga. Marija Šavli Ga. Marija Šavli je upokojena učiteljica in bila je vodja selške šole. Intervjuvali smo jo 7. februarja, ko smo jo gostili na naši šoli. Povedala nam je veliko zanimivega. Nasmejale so nas tudi prigode s polhi, ki sta jih imela zakonca Šavli v stari šoli. Ga. Šavli je s seboj prinesla veliko fotografij, na katerih smo si lahko natančno ogledali, kako so podirali staro šolo in hkrati gradili novo. Starejši vaščani V torek, 12. 2. 2019, smo organizirali medgeneracij- sko srečanje. V šolo smo povabili starejše vaščane, ki so obiskovali šolo v Selcih. Družbo so nam delali ga. Minka Pustavrh, ga. Marinka Nastran, ga. Fran- cka Leben, g. Franc Klemenčič in g. Franc Pfajfar. Učenci so jih povprašali, kako je bilo včasih v šoli. Izvedeli smo marsikaj zanimivega: ''Doma sem bila v Zabrekvah. Vsak dan sem šla peš v Gostje v starih klopeh v naši bukvarnici. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 252 šolo, tudi če je bil sneg ali dež. Včasih smo šli domov tudi v temi.'' ''Za kazen smo bili po pouku v šoli zaprti. Zraven okna je rasla hruška. Po hruški smo splezali iz prvega nadstropja in pobegnili domov. Potem pa so okno zabili.'' ''Za malico smo od doma po navadi nesli kruh in jabolko.'' ''Učitelj nas je po šoli zaprl, zaklenil in nato na nas pozabil. Odklenila nas je njegova mama. Bila je tako huda nanj, da ga je naslednji dan pripeljala in se nam je moral opravičiti.'' ''Imeli smo tudi uši. Tisti, ki jih je imel, je moral sede- ti čisto zadaj v razredu.'' Ga. Julka Šifrar Tudi v šolski kuhinji se je dogajalo marsikaj zanimi- vega. Zato smo v goste povabili go. Julko, ki je kuha- la v stari in novi šoli iz leta 1982. Učenci so zapisali nekaj njenih zanimivih odgovorov: ''Otroci so pili čaj, belo kavo, kakav ali mleko. V času malice sem z dežurnimi učenci hodila po razredih in jim sama nalivala napitke.'' ''Zelenjavo smo pridelali sami na vrtu za šolo, po kruh smo hodili v trgovino v Selca.'' ''V kuhinji sem imela štedilnik z vgrajenim kotlič- kom za vodo na drva, mizo in police za posodo.'' ''Otroci takrat niso bili izbirčni, tudi diet ni bilo.'' ''Posodo sem pomivala na roke.'' ''Otroci so bili najbolj veseli, ko so za sladico dobili ocvrte miške.'' ''Moja delavna obleka v stari šoli je bil predpasnik, v novi šoli pa bela halja in čepica.'' Vezenje, igra spomin, prebiranje pravljic V mesecu marcu so se učenci preizkusili v ročnih spretnostih. Ustvarjali so prtičke iz žaklovine. Člani čitalniškega oddelka so izdelali tudi pri- ljubljeno družabno igro spomin na tematiko ne- koč-danes. V času druženja smo prebirali ljudske pravlji- ce. Z branjem smo želeli še bolj spodbujati bral- no pismenost in krepiti ljubezen do slovenske besede. Branje starih ljudskih pravljic. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 253 Priprava vitrin in razstave V mesecu februarju smo pripravili vitrine z razgle- dnicami, raznimi dokumenti, s starimi fotografija- mi, spričevali in pomembnimi članki, v katerih so zabeleženi prelomni trenutki, povezani s šolo. V drugi polovici marca smo v razredu pripravili razstavo starih šolskih predmetov. Predstavitev projekta V soboto, 16. 3. 2019, smo na občnem zboru Turi- stičnega društva Selca predstavili naš projekt ob 240-letnici šolstva v Selcih in delovanje našega zgodovinskega društva. Tako se je pet učencev, ki so zastopali posamezne oddelke, prvič preizkusilo v javnem nastopanju izven šole. Slovesno praznovanje Pomemben dan za nas je bila sobota, 30. 3. 2019, ko smo pripravili osrednjo prireditev ob letošnjem jubileju. Na tej prireditvi so na igrišču pred šolo nastopali vsi učenci naše šole. Po prireditvi smo vse obiskovalce povabili na ogled naše šole, kjer so imeli možnost, da si ogledajo naše raziskovalno in ustvarjalno delo, ki je potekalo v novinarskem, modelarskem, muzejskem in čitalniškem oddelku. Zaključek projekta Pravi zaključek projekta se nam je kar izmikal. Vre- me v mesecu aprilu in maju nam ni bilo naklonje- no, da bi skupaj s kustosom iz muzeja v Železnikih lahko razdelili obljubljene nagrade za učence, ki so v šolo prinesli najstarejše predmete. Ker so bili v Muzejskem društvu nad našim raziskovanjem zelo navdušeni, so namesto treh razdelili kar pet družin- skih vstopnic. Vsem ostalim, ki so v šolo prav tako prinesli stare šolske predmete, je kustos Muzeja Železniki, g. Jure Rejec, podaril pobarvanke z muzej- sko tematiko. Predstavitev projekta na občnem zboru TD Selca. Foto: PŠ Selca Slovesno praznovanje ob 240-letnici šolstva v Selcih. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 254 Kot že rečeno, smo si za razglasitev zmagovalcev in peko slastnih palačink ter sladkanje z njimi želeli lepega vremena. Želja se nam je izpolnila šele 6. juni- ja, ko smo pred šolo preživeli vesele in sladke urice. Zgodovina šolstva v Selcih skozi prizmo Zgodovinskega društva učencev podružnice Selca Avstrijska cesarica Marija Terezija je na našem ozemlju leta 1774 uvedla splošno šolsko obveznost za vse otroke od 6. do 12. leta ne glede na starost in spol. Zakon je poznal tri oblike šol: trivialne (ljud- ske), glavne in normalne. Le štiri leta kasneje je iz loškega glavarstva izšel ukaz za vse podložne župane loškega gospostva, naj naznanijo ljudstvu, da se v selški, poljanski in žirovski fari ter v loškem mestu odprejo trivialne (ljudske) in glavne šole, kamor vsak lahko pošlje svoje otroke, da se naučijo pisati, brati in računati. S tem ukazom se je v Selcih ustanovila prva šola v Selški dolini. Lokacije pouka v Selcih od leta 1778 do 2018 Stara mežnarija (od leta 1778 do 1890) Stara mežnarija je bila prva stavba, v kateri je od leta 1778 potekal pouk. Vsi otroci z enim učiteljem so bili v enem prostoru. Učencev je bilo kdaj tudi preko sto. Leta 1817 so mežnarijo preuredili in eno nadstropje namenili za šolo. Leta 1876 se je v starem adaptiranem poslopju pogreznil strop ravno v trenutku, ko so učenke zapustile šolo. Zaradi dotrajanosti mežnarije in prostorske stiske je bil obisk pouka in šolski uspeh Nagrajenci s kustosom Muzeja Železniki, g. Juretom Rejcem. Foto: PŠ Selca Slastne palačinke. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 255 učencev slab. Tako je še istega leta 1876 deželni šol- ski svet izdal sklep, da se mora do leta 1880 v Selcih sezidati nova šola. Domačini so se gradnji šole upi- rali in izgovarjali, da ni nikjer prostora in denarja zanjo. Govorili so: ''Čemu nam bo šola, saj nam je še ta odveč?'' Zato domačini za sklep deželnega sveta niso imeli posluha. A stanje se je samo še slabšalo. Naslednje leto je takratni upravitelj Mihael Bregant zaradi dotrajane strehe na mežnariji nalovil tri litre vode. Strop šole so morali podpreti. Deželni šolski svet je ponovno sklenil, da se do leta 1890 res mora zgraditi nova šola. Zadnje šolsko leto v mežnariji je bilo 1889/90. Mežnarija je bila v cerkveni lasti do leta 1922. Danes je stanovanjska hiša, ki ima hišno številko 18 in stoji levo od cerkvenega stopnišča, ob cesti. Ljudska šola (od leta 1890 do 1945) Vrata prve šolske stavbe v Selcih so se odprla 17 . no- vembra 1890. Imela je tri razrede, enega v pritličju in dva v prvem nadstropju. Poleg prostorov, name- njenih učenju, je bilo v pritličju tudi stanovanje za učitelja. Stara mežnarija. Foto: arhiv Toneta Lebna Učenci z učiteljem Bregantom na cerkvenih stopnicah okoli leta 1880. Foto: arhiv Lojzeta Šmida Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 256 Pritličje šolske stavbe, zgrajene leta 1890. Foto: arhiv Slovenskega šolskega muzeja Ljubljana Ljudska šola v Selcih v času Avstro-Ogrske. Foto: arhiv TD Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 257 Državna narodna šola v Selcih v času Kraljevine SHS. Foto: arhiv TD Selca Podružnična osnovna šola Selca ob praznovanju 200-letnice leta 1978. Foto: arhiv TD Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 258 Gradnjo ljudske šole sta nadzirala župnik Ivan Sušnik in župan Janez Vrhunc. Za gradnjo so določili 30-odstotno občinsko doklado na direktne davke. 1000 gld. je prispeval deželni šolski odbor, 250 gld. je podaril cesar Franc Jožef I. Zidati so začeli 5. maja 1889. Z deli so končali novembra 1890. Tako je 13. novembra 1890 potekala slovesna otvo- ritev z blagoslovom. Udeležili so se je vsi pomemb- ni možje in kar 180 otrok. Po slovesnosti so učenci odšli domov, vsi zaslužni pa v župnišče na kosilo, kjer so jedli jelena, ustreljenega na Jelovici. Kramarjeva hiša in Mladinski dom (takoj po drugi svetovni vojni) Po vojni je bilo šolsko poslopje potrebno popravila, zato je od 12. maja 1945, za slaba dva meseca, pouk potekal v dnevni sobi Kramarjeve hiše. Pouk je obi- skovalo tudi do 70 otrok. Kramarjeva hiša danes ne stoji več. Svoje mesto je imela na robu današnjega parkirišča pod cerkvijo. Tudi na začetku šolskega leta 1945/46 se učenci oktobra in novembra še niso vrnili v šolsko stavbo, ampak so pouk obiskovali v Mladinskem domu (da- našnji Krekov dom). Nazaj v Ljudsko šolo (od leta 1945 do 1982) Od novembra 1945 sta bili za pouk pripravljeni spet dve učilnici v šolskem poslopju. Leta 1946 je bila šola šestrazredna. Na šoli so potekali tudi izobra- ževalni tečaji za tiste odrasle, ki so bili med vojno prikrajšani za osnovnošolsko izobrazbo. Od leta 1957 dalje so v Krajevni skupnosti Selca (v nadaljevanju KS) začeli resno razmišljati o gradnji nove šole, kajti pogoji v stari šoli so postajali nemo- goči. Učilnice so bile pretesne zaradi velikega števila učencev, ogrevanje je bilo neučinkovito, za gardero- bo je služila hladna in vlažna veža in tudi za šolsko kuhinjo ni bilo ustreznega prostora. Po presoji strokovnjakov in vseh izračunih so ugoto- vili, da popravljanje starega objekta ne bi bilo smi- selno, zato so začeli s pripravami na novogradnjo. Uspelo jim je pripraviti zemljišče in izdelati načrte, ko pa bi bilo treba začeti graditi, so se vsa dela usta- vila. Vzrok za neuspeh je bil v premajhni podpori občine, saj se je takrat bolj vlagalo v šole, ki so bile v večjih občinskih centrih, v manjših krajevnih šo- lah pa so začeli izvajati pouk le za prve štiri razrede osnove šole. Leta 1968 se je na šoli zamenjala streha, obnovili so se dimniki in zračniki. Šola je dobila tudi kana- lizacijo. Vendar se je adaptacija opravila le delno, saj se je med delom pokazalo, da je dotrajanost precej večja, kot je bilo mišljeno, in bi nadaljevanje del pomenilo velike stroške. KS je zavzela stališče, da se v nadaljnjo adaptacijo ne bo vlagalo, pač pa se vztraja pri gradnji nove šole. Zato so v letu 1976 v KS uvedli krajevni samoprispevek v višini 2,5 odstotka neto osebnih dohodkov zaposlenih. Ker je sredstev še vedno primanjkovalo, se je KS obrni- la na organizacije združenega dela Selške doline, kjer so z razumevanjem sprejeli sklep o sofinanci- ranju šole in vrtca z 0,5 odstotka bruto osebnega dohodka. Staro šolsko stavbo so julija 1982 porušili. Nova šola (1982–2005) V januarju 1981 se je poleg stare šole pričela graditi današnja šolska stavba. Z gradnjo so končali poleti 1982. Krajani KS so pri gradnji šole izvedli veliko delovnih akcij in s tem opravili veliko prostovoljnih ur. Slovesna otvoritev nove šole in dveh oddelkov vrtca je bila 22. avgusta 1982. Podiranje stare šole, v ozadju že stoji nova. Foto: arhiv TD Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 259 Današnja šola V letih 2005, 2007 in 2009 so šolo prenavljali in dograjevali. Z mansardo smo pridobili dve učilnici, knjižnico, računalniško učilnico in sanitarije. 1. 9. 2009 se je dvema skupinama v vrtcu v Selcih pridružila še tretja – jaslična skupina. Prostore je dobila v bivši šolski jedilnici, ta pa se je preselila v spodnjo učilnico. Slovesno odprtje prenovljene šole v Selcih je bilo 10. 5. 2010. Šolski upravitelji na selški šoli Ivan Notar Ivan Notar je bil prvi učitelj v Selcih. V Selca je prišel leta 1778. Leta 1790 je bil premeščen v Poljane. Ve- ljal je za dobrega učitelja. V poročilu šolskega nad- zorstva v Stari Loki je bilo o njem zapisano, da je bil za pouk ustvarjalen in zglednega vedenja. Josip Depovšek Drugi učitelj v mežnariji je bil Josip Depovšek, ki je prihajal iz Podbrezij. V Selcih je služboval od leta 1790 do leta 1795, ko se je preselil v Kropo. Franc Luznar Kot tretji učitelj v Selcih je leta 1816 nastopil domačin Franc Luznar – Knefic. Rojen je bil 25. 9. 1 790 v Selcih 61 kot sin Blaža Luznarja in Mete, rojene Grošelj. V Ljubljani je dovršil normalko in v letu 1816 tečaj za Selška šola leta 2019. Foto: arhiv PŠ Selca Gradnja nove šole, v ozadju (poleg žerjava) stoji stara šolska stavba. Foto: arhiv TD Selca Delovna akcija prostovoljcev. Foto: arhiv TD Selca Otvoritev nove šolske stavbe 22. avgusta 1982. Foto: arhiv TD Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 260 učiteljske pripravnike. Tako je v Selcih začel poučeva- ti konec jeseni 1816 kot pomožni učitelj. 17. 8. 1817 je napravil konzistorialni izpit. Za stalnega učitelja in cerkovnika je bil imenovan šele 10. 2. 1820. Do leta 1857 je izvrševal službo učitelja, cerkovnika in orga- nista. V Selcih mu ni bilo z rožicami postlano. Že leta 1812 je potožil, kako neredno in s težavo se pobirajo občinski doneski za njegovo plačo. V zadnjih letih se je Franc Luznar precej zanemaril. Do leta 1847 so mu umrli žena in štirje otroci. Bolan na srcu in naglušen je mnogokrat zaspal na katedru. Frtičarjeva mati, Marija Vrhunc, je povedala: ''Otroci so se ga bali, ker znal je, ne najbolj prikupne zunan- josti, prav grdo pogledati in tudi udariti.‘‘ Umrl je 20. februarja 1864. Andrej Štamcar Franca Luznarja je nasledil Andrej Štamcar, ki je v Selcih poučeval deset let. Veljal je za zelo marljivega učitelja. Za začasnega učitelja, cerkovnika in organi- sta je bil imenovan 6. 12. 1957, za stalnega pa 26. 11. 1862. Selčani z imenovanjem Andreja Štamcarja za up- ravitelja niso bili prav nič zadovoljni, kajti na tem mestu so želeli imeti Selčana Martina Kosa, ki je bil takrat začasni učitelj v Smledniku. Leta 1863 so na- pisali pritožbo na šolsko nadzorstvo v Loki, v kateri so zahtevali, naj se učitelja Štamcarja odstavi in na njegovo mesto namesti učitelja po njihovi volji. A pritožba ni uspela. Ljubljanski konzistorij je Selčane opozoril, naj vendar že nehajo sitnariti pri visokih oblasteh s takšnimi vlogami. Raje naj se zavedajo svojih dolžnosti in poskrbijo za redno obiskovanje pouka svojih otrok, ne pa da si lastijo nadzorstvo nad šolo. Učitelj Štamcar med Selčani, ki mu niso bili naklo- njeni, ni dolgo služboval. Umrl je v Selcih 9. 4. 1868. Zaradi njegove smrti od aprila do jeseni 1868 ni bilo pouka. Marko Kovšca Marko Kovšca je bil rojen v Vipavi leta 1838. V Selca je prišel leta 1868 in Selčani so bili zopet razjarjeni. Na konzistorij so poslali nov protest, v katerem so trdili, da se občini ne sme odrekati pravice, da si sama, po svoji volji, izbere učitelja, kajti tako ali tako morajo sami skrbeti za njego- vo vzdrževanje. Zagrozili so celo, da bodo Marku Kovšcu odrekli plačilo, če jim prošnje ne bodo upoštevali. A konzistorij spet ni ugodil pritožbi. Županstvo v Selcih je podučil, da po veljavnem šolskem kodeksu nobena občina ne more izbira- ti učitelja ali mu celo odtegovati njegove prejem- ke. S tem odlokom so bili dokončno zavrnjeni desetletni napori Selčanov, da bi dobili na svojo šolo upravitelja in učitelja, ki bi bil iz domače fare. Marko Kovšca je v Selcih služboval do leta 1875. Lovro Veber Od leta 1875 do 1980 je v Selcih poučeval učitelj Lovro Veber. Mihael Bregant Učitelja Lovra Vebra je nasledil Mihael Bregant, ki je bil rojen v kraju Dragomelj leta 1856. Od leta 1880 do leta 1885 je najprej poučeval kot začasni učitelj. Šola je bila še vedno enorazredna. Leta 1885 je bil postavljen za upravitelja. Postal je idejni borec za gradnjo nove šole. Tudi Bregant je imel velike teža- ve z obiskovanjem pouka. Starši so se kljub odloku o obveznem šolanju iz leta 1869 upirali pošiljati otroke v šolo. Tako je v šolsko kroniko razočaran zapisal, da je nekaterim več za teleta v hlevu kot za otroke v šoli. S prvo šolsko stavbo leta 1890 je šola postala dvorazrednica, zato je poleg upravitelja Breganta poučevala tudi prva učiteljica v Selcih, Lavoslava Rozman iz Ljubljane. Nikolaj Stanonik Nikolaj Stanonik, rojen v Stari Loki, je nasledil Mi- haela Breganta, ker je ta zapustil šolo. V Selcih je Stanonik služboval dolgih 19 let. Poleg upravitelja Stanonika je poučevala tudi Ema Peče iz Trebnjega. Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 261 Upravitelji so poleg poučevanja morali voditi tudi izdatke in prihodke šole, ki so jih morali vpisovati v posebno knjižico Šolski računi. Josip Jeglič Ker je šola leta 1904 postala trirazrednica, je dobila še tretjega učitelja – Josipa Jegliča. Jeglič je bil doma iz Podbrezij. Poročil se je s Selčanko Marijo Šlibar. Upravitelj trirazrednice je postal 5. oktobra 1911, ko se je Nikolaj Stanonik upokojil. Tudi on je imel veli- ke težave z rednim obiskom otrok v šoli. Bil je napreden in vesten učitelj, mož plemenitega srca. V službi je bil vedno ljubezniv in vesel, v poli- tične boje se ni spuščal. Nekaj let je služboval hkrati v Selcih in v Podlonku. Njegovi najljubši hobiji so bili lov, tarok in kegljanje. Umrl je 17. februarja 1914, ko še ni dopolnil 30 let. Učenci trirazrednice z nadučiteljem Nikolajem Stanonikom, učiteljico Emo Peče in učiteljem Josipom Jegličem leta 1904. Foto: arhiv Lojzeta Šmida Primer iz knjižice Šolski računi leta 1903. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 262 Alojz Koprivec, Ema Peče Med prvo svetovno vojno so bili učitelji vpoklicani v vojno, otroci so morali pomagati doma pri kmeč- kih delih, šolsko stavbo je zasedlo vojaštvo. Ker so takratnega upravitelja Alojzija Koprivca in učitelja Ivana Mihelčiča vpoklicali v vojno, je šolo začasno vodila Ema Peče. Med vojno so deklice z učiteljico Emo Peče pletle volnene nogavice, kolenice, zapestnice in rokavi- ce. Šolski otroci so naredili 6.600 parov papirnatih podplatov za vojake. Ivan Mihelčič Upravitelj Alojz Koprivec je v vojni padel, vrnil se je učitelj Ivan Mihelčič, ki je postal upravitelj 1. januar- ja 1918. Bil je poznan vrtnar in sadjar. Pevski zbor je zavzeto vodil 17 let. Pod njegovim upraviteljstvom je leta 1918 šola postala štirirazrednica in nato leta 1 921 še petrazrednica. Poleg Mihelčiča so učili še Ema Peče, Alberta Pagon in Stanislava Mešek Mihelčič. Borbo za električno napeljavo je Ivan Mihelčič vodil preko deset let. V šolsko kroniko je zapisal, da so vsi drugi uradi v Selcih že imeli električno napelja- vo, večina hiš in celo nekateri hlevi – le šola je bila izvzeta. V šoli je luč prvič posvetila leta 1926. Ivan Mihelčič je svoje šolsko delo v Selcih zaključil 15. novembra 1930. Stanislava Mešek Mihelčič in Edvard Sosič Do prihoda Edvarda Sosiča leta 1931 je šolo vodila Mihelčičeva žena, Stanislava Mešek Mihelčič. Ivo Mihelič Leta 1932 je vodenje šole za štiri leta prevzel Ivo Mihelič. Jože Župančič Leta 1936 je bil za novega upravitelja imenovan Jože Župančič. Šola je postala šestrazrednica. Jože Župančič se je rodil 3. marca 1908. Osnovno šolo in učiteljišče je končal v Ljubljani in se kot 19-letni učitelj zaposlil na šoli v Dražgošah. Med drugo sve- tovno vojno je bil zaprt v Begunjah in z družino pre- seljen v Smederevsko Polanko. Po vojni se je vrnil v Tretji razred in učitelj Josip Jeglič leta 1910. Foto: arhiv TD Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 263 Tretji razred z učitelji in duhovnikom dne 21. 11. 1919. Foto: arhiv Lojzeta Šmida Selca in nadaljeval z upraviteljstvom. Poleg njega so šest oddelkov na šoli poučevale še Olga Šmid, Sreč- ka Poljšak, Minka Tavčar, por. Hafner, in Vera Vidic. Leta 1947 je bil premeščen v Osnovno šolo Železni- ki, kjer je sodeloval pri gradnji tamkajšnje šole in bil prvi ravnatelj v novozgrajeni šoli v Železnikih. Bil je odličen pedagog, vsestransko razgledan in delaven človek. Pred okupacijo je v Selcih vodil zbor, ki je z velikimi uspehi nastopal po raznih krajih. Nemški učitelji Okupator je šolo zaprl. Učitelja Jože Zupančič in Loj- ze Markič sta bila izgnana v pregnanstvo, po učitelji- ce je prišla policija. Šolo so za nekaj časa zapečatili. Kmalu zatem so prišli nemški učitelji, pozneje tudi tečajnice, ki naj bi mladino vzgajale v nacističnem duhu. Pouk je slabi dve leti potekal v nemškem je- ziku. Toda uspeha ni bilo ne v šoli ne na tečajih za odrasle. Otroke so po domovih v slovenskem jeziku poučevale nekatere prostovoljke, med njimi Ivanka Ravnihar Krek (Pr‘ Plajb). Olga Šmid Z odhodom učitelja Župančiča v Železnike leta 1947 je vodenje šole prevzela domačinka Olga Šmid. Na selški šoli je bila že od leta 1936, ko je prišla iz šole na Bukovici. Rodila se je 1 7 . julija 1910 v Selcih materi Mariji Šlibar in očetu Josipu Jegliču, ki je bil nadučitelj v ljudski šoli v Selcih od leta 1910 do leta 1913. Takoj po vojni je 70 otrok dva meseca poučevala v sobi Kra- marjeve hiše, in sicer v dveh izmenah. Bila je začasna upraviteljica in zelo dobra učiteljica. Imeli so jo radi tudi starši, kar v tistih časih ni bilo pogosto. Ljudje so jo poznali kot režiserko, voditeljico kuharskih tečajev in avtorico mnogih člankov ter knjige Selca nekoč. Niko Prestor Leta 1948 je postal upravitelj učitelj Niko Prestor. Minka Tavčar, por. Hafner Od leta 1949 do 1954 je šolo upravljala Minka Tav- čar, por. Hafner. Franc Fojkar Leta 1954 je Minko Hafner nasledil Franc Fojkar, ki je vodil šolo do leta 1959. Marjan Kne Leta 1959 v Selcih nastopi kot upravitelj Marjan Kne. Otroška leta je preživel v Kovorju pri Tržiču. Po Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 264 odsluženi vojaščini je najprej štiri leta učil v Zabr- du pod Ratitovcem, nato tri leta v Bukovščici in na- slednja tri leta v Selcih, kjer je bil zelo zadovoljen. Skupaj z Olgo Šmid sta na selški šoli režirala tudi igre. Leta 1962 je za štiri leta sprejel službo ravnate- lja v Železnikih, nato se je leta 1966 z družino prese- lil v Predoslje pri Kranju. Pod njegovim vodstvom je bila šola petrazrednica. Peter Frelih Marjana Kneta je nasledi Peter Frelih, ki je bil v Selcih upravitelj od leta 1962 do 1973. Leto po njegovem prihodu so ob šoli postavili novo dr- varnico. Pod njegovim upraviteljstvom je leta 1964 šola v Selcih postala podružnica Osnovne šole Železniki in takoj naslednje leto štirirazrednica. 1. razred z učiteljico Olgo Šmid, šolsko leto 1956/57. Foto: arhiv Lojzeta Šmida 2.razred z učiteljico Minko Hafner, šolsko leto 1956/57. Foto: arhiv Cirila Marklja Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 265 Marija Šavli Marija Šavli je nastopila mesto vodje šole leta 1973. Dve leti kasneje je bila na organih Krajevne skup- nosti Selca sprejeta odločitev o gradnji nove šole. Ga. Marija Šavli je tako poučevala v stari in novi šoli. Vodja šole je bila do leta 1992. Anka Rant, por. Rakovec Po odhodu Marije Šavli v pokoj je leta 1992 vodenje podružnice prevzela Anka Rant, por. Rakovec, ki jo vodi še danes. V času porodniškega dopusta jo je tri leta nadomeščala Marija Krmelj (od leta 1994 do 1997). Šolski upravitelji v selški šoli Čas vodenja selške šole Ivan Notar 1778–1790 12 let Josip Depovšek 1790–1795 5 let 20 let ni podatkov o selški šoli Franc Luznar 1816–1858 42 let Andrej Štamcar 1858–1868 10 let Marko Kovšca 1868–1875 7 let Lovro Veber 1875–1885 10 let Mihael Bregant 1885–1892 7 let Nikolaj Stanonik 1892–1911 19 let Josip Jeglič 1911–1914 3 leta Alojz Koprivec 1914–1916 2 leti Ema Peče 1916–1918 2 leti Ivan Mihelčič 1918–1930 12 let Stanislava Mešek Mihelčič 1930–1931 4 mesece Edvard Sosič 1931–1932 1 leto Ivo Mihelič 1932–1936 4 leta Jože Župančič 1936–1941 1945–1947 pred vojno 5 let po vojni 2 leti Olga Šmid 1947–1948 1 leto Niko Prestor 1948–1949 1 leto Minka Tavčar, por. Hafner 1949–1954 5 let Franc Fojkar 1954–1959 5 let Marjan Kne 1959–1962 3 leta Peter Frelih 1962–1973 11 let Marija Šavli 1973–1992 19 let Anka Rant, por. Rakovec 1992–1994 2 leti Marija Krmelj 1994–1997 3 leta Anka Rakovec 1997 … Preglednica vseh upraviteljev v 240 letih: Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 266 Oživitev trivialne šole v Selcih V letih od 1795 do 1815 nimamo podatkov o selški šoli. V dobi francoske zasedbe (1809–1813) Selca niso bila omenjena med seznami malih šol. Morda je vzrok tudi strašen požar. Selca je prizadel 10. marca 1809 in upepelil vas s cerkvijo vred. Takrat je zavla- dala velika beda. Leta 1815 je okrajni komisariat v Škofji Loki za- čel z oživitvijo trivialne šole v Selcih. Selški župnik Jarnovic je pojasnil, da v Selcih ni ne šolske sobe, ne šolskih klopi, ne učitelja, ne sklada za vzdrževanje šol in da bo nameravana nadzidava mežnarije v teh hudih časih težko izvedljiva. 17. 7. 1815 je potekala razprava o ustanovitvi šole v Železnikih, h kateri pa Selčani niso bili pova- bljeni. Na razpravi so sklenili, da se za celo Selško dolino ustanovi trivialna šola v Železnikih. Temu so se Selčani odločno uprli. Eden glavnih razlogov je bil, da selški župljani niso želeli imeti nobene zve- ze z Železnikarji. Svojih otrok niso bili pripravljeni vpisati v železniško šolo, zato so rajši izbrali manjše zlo – svojo šolo v selški fari. Okrajni komisariat je odobril, da se v Selcih ustanovi trivialna šola. Predhodno naj se opravi v vsaki vasi popis vseh otrok, starih od šest do dvanajst let. Dozida naj se poslopje mežnarije in izračuna šolnina. Prvi krajevni šolski svet v Selcih je bil ustano- vljen 5. marca 1815. Navzoči so bili nadžupan Jakob Šlibar, selški župan Anton Habjan, stirpniški župan Anton Luznar ter odborniki Blaž Luznar, Gregor Se- men, Peter Tavčar, Matevž Kalan, Gregor Leben in Marko Škander. Adaptacija mežnarije je potekala leta 1816 in 1817. Zidarska dela je vodil zidarski mojster Jožef Čenčič, tesarska pa tesarski mojster Avguštin Če- mažar. Klopi sta napravila Luka Kankelj in Janez Bertoncelj. Popis otrok, starih od šest do dvanajst let, iz leta 1815: Kraj Dečki Deklice Skupaj Selca 27 22 49 Dolenja vas 20 19 39 Studeno 12 6 18 Češnjica 9 10 19 Bukovica 8 10 18 Ševlje 18 5 23 Topolje 2 2 4 Kališe 5 4 9 Lajše 9 11 20 Golica 14 6 20 Rudno 16 9 25 Podlonk 20 17 37 Smoleva 3 3 6 Ojstri vrh 7 3 10 Martinj vrh 7 5 12 Stirpnik 8 3 11 Luša 7 2 9 Sv. Tomaž 10 9 19 Sv. Mohor 11 9 20 Nemilje 7 4 11 Rovte 3 2 5 Podblica 8 6 14 Jamnik 6 2 8 Skupaj 237 169 406 Obiskovanje pouka šoloobveznih otrok Leta 1818 je šolo v Selcih obiskovalo 51 otrok (42 dečkov in 9 deklic). Po poročilu župnika Gogale je 15. 9. 1820 redno hodilo v šolo le še 36 otrok. Leta 1823 je bilo iz všolanih krajev le 113 otrok, za polovico manj, kot bi jih moralo biti, in še od teh je redno obiskovalo šolo le 39 otrok, torej manj kot desetina vseh šolo godnih otrok v selški fari in peti- na vseh šolo godnih otrok iz všolanih krajev. Leta 1842 je redno obiskovalo šolo le 30 otrok, zato je konzistorij priporočal obiskovanje nedeljske šole za tiste učence, ki ne utegnejo priti v šolo med Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 267 tednom. Vendar pa nedeljska šola v Selcih ni do- segla svojega namena, saj so jo obiskovali učenci iz všolanih krajev, ki bi prav lahko hodili tudi v vsak- danjo šolo. Otroci iz oddaljenih krajev so po večini ostali skoraj brez šolskega pouka do leta 1869, ko je bil sprejet osnovnošolski zakon, s katerim je bila uvedena enotna osnovna šola, ki je trajala osem let. Obisk šole je v Selcih stalno nazadoval že od vse- ga začetka. To je bil pasivni odpor Selčanov proti šoli, ki jim jo je leta 1815 vsilil načelnik okrajnega komisariata v Loki. Šolo so želeli imeti le zato, ker bi bila v nasprotnem primeru vsa selška župnija všolana v Železnike. Ker so bili na neki način pri- siljeni vanjo, so kljubovali učiteljem pri plačevanju prispevka za njihovo plačo in malomarno navajali otroke za redno obiskovanje šole. Leta 1857 je bilo 354 šologodnih otrok. Imeli so eno šolsko sobo, v kateri je pouk potekal celodnev- no poleti in pozimi, 4 ure na dan, 20 ur na teden. Poučevalo se je v slovenščini. Verouk je oskrboval kaplan. Leta 1866 šole ne obiskuje 299 šologodnih otrok. Leta 1876 je bilo število šoloobveznih otrok sle- deče: Selca – 75, Dolenja vas – 49, Češnjica – 47, Studeno – 28, Lajše – 17, Golica – 10, Kališe – 12, Topolje – 5, Zabrekve – 9. Ob odprtju leta 1890 je bila ljudska šola najprej dvorazrednica. Obiskovalo jo je 200 otrok. Leta 1892 je šolo obiskovalo 126 dečkov in 152 deklic, leta 1897 pa 110 dečkov in 126 deklic. Slabemu obisku pouka so botrovale tudi bolezni in vremenske katastrofe. Med prvo svetovno vojno so se v Dolenji vasi in v Selcih pojavile črne koze. Šola je bila zaprta od 1 5. 12. 191 5 do 25. 1. 1916. Sel- ško dolino je 7. oktobra 1923 doletela vremenska katastrofa. Zemlja se je po strmih pobočjih trgala, voda je odnašala prst, drevje in vse, kar ji je prišlo na pot. Največ naplavine je bilo pred cerkvijo in tr- govino Šlibar. Cestni promet je bil zaprt 14 dni. Šele vojaki, ki si delali pet tednov, so odprli cesto. Poti in mostovi so bili porušeni. Šola je bila zaradi zasutih poti in velike vode zaprta tri dni. Ob začetku druge svetovne vojne, leta 1941, je bilo na šoli šest učiteljev za 256 otrok. Jeseni leta 1945 je bilo vpisanih 225 otrok, razde- ljeni so bili v šest oddelkov. Učenci iz Selc leta 1947. Foto: arhiv Loškega muzeja Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 268 Selški šolski okoliš Leta 1864 se je velika občina Selca razdelila na tri manjše občine: Selca, Češnjico in Dolenjo vas. Na- čelnik okrajnega urada v Škofji Loki plemič Hoffern je dal županom podrobna navodila za plačevanje potrebščin za skupno farno šolo v Selcih. Med potrebščine so spadale: plača učitelja, pokojnina za starega učitelja, drva za kurjavo, davki in zavaroval- nina za šolsko poslopje, nove šolske potrebščine in stroški za popravila. Glavni vir učiteljeve plače je bila doklada, enota za doklado pa kmetija. Kmetje so plačevali celotni znesek, polkmetje polovico, stari kajžarji tretjino, novi kajžarji pa le petino tega, kar so plačevali kmetje. V selško šolo so leta 1864 hodili otroci iz nasled- njih vasi: • iz občine Selca: Selca, Kališe, Lajše, Podblica, Jam- nik, Nemilje, Rovte, Njivica, Sv. Mohor, Topolje, Zabrekve, Ševlje, Bukovica; • iz občine Češnjica: Češnjica, Studeno, Rudno, Podlonk, Prtovč, Griva, Novine, Martinj Vrh, Oj- stri Vrh in Smoleva; • iz občine Dolenja vas: Dolenja vas, Zgornja in Spodnja Golica, Stirpnik, Luša, Praprotno in Sv. Tomaž. Iz razpisa okrajnega urada v Loki z dne 5. 4. 1865 je razvidno, da je bila deželna vlada v Ljubljani zelo nezadovoljna s slabim šolskim obiskom, češ da ot- roci z raznimi pretvezami ne obiskujejo šole zlasti v poletnih mesecih. Iz uradnega lista leta 1928 je razvidno, da se je skozi leta šolski okoliš selške šole manjšal. Prikaz šolskega okoliša Osnovne šole Selca leta 1928. Foto: arhiv Slovenskega šolskega muzeja Ljubljana Spričevala Za večjo motivacijo pri učenju je skrbela ustanova Šolskih daril ob koncu šolskega leta. Odlični so dobili za darilo knjigo, največkrat molitvenik. Odličnjakom se je reklo premoharji ali premfarji, takoj za njimi so bili čuneksti. Tisti, ki niso imeli negativne, so bili ajnzerji, z eno nezadostno pa cvajerji. Otroci, ki so imeli tri nezadostne, so bili dritte. V starih spričeva- lih Selške šole najdemo leta 1817 naslednje odličnja- ke – premoharje: Martina Luznarja iz Selc, Martina Rihtaršiča in Janeza Kalana iz Dolenje vasi, Barbaro Kalan z Bukovice in Marijo Rant iz Selc. Čuneksti pa Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 269 Šolsko naznanilo Franceta Šlibarja iz šolskega leta 1903/04 z "nemškimi" ocenami. Foto: PŠ Selca Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 270 so bili Peter Bernik iz Ševelj, Matija Kalan iz Dolenje vasi, Jera Podreka iz Selc in Ana Demšar iz Dolenje vasi. V naslednjih letih (1818–1820) so bili odličnja- ki Jernej Benedik iz Ševelj, Jernej Jemec iz Selc, Janez Čemažar z Rudnega in Franc Krek iz Ševelj (ded dr. Janeza Ev. Kreka). Njim najbližja sta bila Valentin Leto Prostor Število razredov Pomemben dogodek za šolo 1778–1890 Mežnarija Enorazrednica 1890 Stara šola Dvorazrednica Prvo šolsko poslopje 1904 Trirazrednica Otroci iz Kališ, Lajš in Golice so imeli pouk le dve uri dnevno, otroci iz Zabrekev pa so prihajali v šolo le dvakrat tedensko. 1918 Štirirazrednica 1921 Stara šola Petrazrednica 1922 1926 Šola dobi elektriko. 1931 2. 10. 1931 je bil sprejet odlok, da morajo otroci iz Zabrekev obiskovati šolo dvakrat na teden. 1936 Stara šola Šestrazrednica 1946 Stara šola Šestrazrednica in izobraževalni tečaji za odrasle Leto Prostor Število razredov Pomemben dogodek za šolo 1948 Stara šola Ker se je v Železnikih osnovala osemletka, so učenci s Studena in Češnjice ter nekateri iz Selc prestopili v Železnike. 1951 Stara šola Petrazrednica 1952 Stara šola Šestrazrednica 1955 Stara šola Sedemrazrednica V šestih oddelkih je bil kombiniran pouk za 6. in 7. razred. 1956 Stara šola Osemrazrednica Tri leta je bila v Selcih osemrazrednica. V tem času je bil 7. razred kombiniran z 8. razredom. 1958 Stara šola Šestrazrednica 1959 Stara šola Petrazrednica 1961 Šola dobi telefon. 1963 Postavljena nova drvarnica ob šoli. 1964 Šola v Selcih postane podružnica Osnovne šole Železniki. Kralj Aleksander je nenapovedano obiskal šolo na Vidov dan, 29. junija 1922. Z ženo je bil na poročnem potovanju. Upraviteljeva žena jima je podarila velik šopek vrtnic. Preglednica razredov in prelomnih dogodkov za selško šolo Grošelj in Martin Luznar iz Selc. Leta 1821 sta nave- dena kot premoharja Jožef Balanč in Lovrenc Pogač- nik, kot čuneksti pa Urban Grošelj, Anton Semen in Jurij Hajnrihar iz Selc. Nekaj odličnjakov iz Selc je kasneje obiskovalo ljubljansko gimnazijo: Martin Luznar, Jernej Jelenc, Jernej Benedik in Janez Kalan. Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 271 Leto Prostor Število razredov Pomemben dogodek za šolo 1965 Stara šola Štirirazrednica V Selca so začasno prešolani učenci nižjih razredov z Zalega Loga, ker v Železnikih še ni bilo dovolj učilnic. 1967 Prvič mala šola v Selcih. 1968 Stara šola Štirirazrednica Zamenjana streha, obnovljeni dimniki in zračniki. Šola dobi kanalizacijo. 1970 Novo šolsko leto se prične s 1. 9. Novost so tudi proste sobote. 1971 4. razred gre prvič v šolo v naravi v Fažano za 10 dni. 1977 Prvi učenci vpisani v knjigo vzornih učencev. 1982 Nova šola in dva oddelka vrtca Štirirazrednica Izvajati se je začel program celodnevne osnovne šole s poukom od 7.30 do 14.40. Program se je izvajal devet let. 1985 Nova šola Štirirazrednica Otroci iz Golice dobijo organiziran prevoz, do leta 1985 so hodili peš. 1989 Ukinjena celodnevna osnovna šola za 3. in 4. razred. 1991 V celoti ukinjena celodnevna osnovna šola. 1992 Šola dobi fotokopirni stroj. Ni več šolskega zvonca. Začelo se je opisno ocenjevanje. 1996 Prvo podaljšano bivanje v selški šoli, obiskuje ga 6 učencev. 1999 Nova šola Petrazrednica Devetletna osnovna šola z jutranjim varstvom in dvema oddelkoma podaljšanega bivanja. 2010 Prenovlje- na šola z mansardo Petrazrednica Odprtje prenovljene šole v Selcih. 2011 Šola dobi prvo e-tablo. 2014 Z evropskimi sredstvi se izvede energijska sanacija podružnice. 2018 Na šoli praznujemo 240-letnico šolstva v Selcih. Zaključek V šolskem letu 2018/19 ustanovljeno Zgodovinsko društvo učencev podružnice Selca je doseglo svoj namen. Učenci so v teku leta po različnih poteh raz- iskovanja in primerjanja šolanja nekoč in danes prišli do novih spoznanj o zgodovini šolstva v svojem do- mačem kraju. Dokaz za to je poln časovni trak, ki od letošnje obletnice krasi stopnišče na naši podružnici. V času spoznavanja zgodovine šolstva v Selcih smo k sodelovanju povabili veliko ljudi in domačih društev. Vsi, ki smo jih prosili za pomoč pri razi- skovanju, so se z veseljem odzvali in nam veliko pomagali. Skupaj smo doživeli veliko lepega, zato se ob tej priložnosti vsem iskreno zahvaljujemo in z velikim pričakovanjem hitimo novim obletnicam naproti. Železne niti 16 240 let šolstva v Selcih 272 Viri: • Andrejka, Rudolf (1933). Doneski k zgodovini šolstva v Selcih. Slovenski učitelj, letnik 1933. Pridobljeno s https://www. dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JGGJGWZD/3c33660b-3335-4372-b174-d1d2c8c1f86b/PDF. • Kos, Franc (1894). Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, Ljubljana. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-KIB035JZ/b956f439-c069-435a-b59b-d0bc77032000/PDF. • Loški muzej Škofja Loka. • Slovenski šolski muzej, dokumentacija zbirka OŠ Selca – 2. oddelek ljudske šole v Selcih. • Šmid, Olga (1973). Šolstvo v Selški dolini nekoč in danes. V: Planina, F. (1973). Selška dolina v preteklosti in sedanjosti (str. 330–347). Železniki: Muzejsko društvo v Škofji Loki, pododbor Železniki. • Šolski list. Pridobljeno s http://www.sistory.si/cdn/publikacije/24001-25000/24323/Solski_listi_Mapa_4_Selce nad_ Skofjo_Loko.pdf. • Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Škofji Loki. Šolska kronika I, Šolska kronika II, Šolska kronika III. Škofja Loka.