Slovenski List Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo. Štev. 43. V Ljubljani, v soboto 27. oktobra 1900. Letnik V. „Blovenskl Ust11 izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za Četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane 14 vin. — Doplai pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl doplai se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklantaolje in oznanila se pošiljajo upravnistvu „Slov Lista11. Uredništvo in upravniStvo sta v Ljubljani, Oradliča itev. 15. Uradne ure od ure 3—6 pip. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Živel narodi Težko je pri nas politikovati. Liberalci so tako zastrupili celo javnost, da se ne smatra nobena stvar za res. Vse se presoja samo s tega stališča, koliko se da izbiti slabih dovtipov iz kake stvari in koliko pikantnosti pri naša. Glede na pikantnost smo pa postali že zelo izbirčni. Če ni način, s katerim se nastopa v javnosti tak, da presega njegova debelost ri-nocerovo kožo, se noben še ne zmeni več zanj. Z resnimi stvarmi se že nobeden več pečati neče. Vse se obgrize z zabavljanjem, z dovtipi. To je najžalostnejše znamenje v našem času, In tem žalostnejše, ko moramo reči, da izobraženstvo propada v ti dekadenci. Ljudstvo se zanimlje za politiko in politiška vprašanja vedno bolj in smatra vsa ta vprašanja za res. Izobraženstvo se pa igra ž njimi, kot bi se šlo za navadno contra pri taroku. In sicer mala fide! Tako neumno ne more biti, da bi ne umevalo razmer. Ali moremo dobiti pametnega človeka, ka-terega-koli si bodi prepričanja med Slovenci, ki bi sodil, da ni to razmerje med strankami, po katerem dejanski Nemci innemčurji gospodarijo v deželi, najpogubnejše ? Ali je kje kdo, ki se upa trditi, da popolnoma hiramo v politiškem in gospodarskem oziru vsled tega, ker so strankarske razmere tako napete? Ali se upa kdo reči, da bi ne bila edina rešitev za napredek naše dežele in o tem tudi slovenskega naroda, kateremu edino more pomagati naša dežela, ko bi konečno zmagala ena izmed obeh strank? Sodimo, da ne. To, v čemer smo zdaj, je najslabše. Popolna stagnacija, gnjiloba na vse strani. In potem vprašamo: Kje je kak pameten človek, ki se drzne trditi, da se da med slovenskim ljudstvom v naši deželi tako zatreti katoliško prepričanje, da bi bilo mogoče liberalcem res zmagati? Takega butca, da bi to zaresno trdil, ni in ne more biti. Iz tega pa sledi, da je počenjanje naših liberalcev umazana komedija, vprizorjena za šalo, Preganjana nedolžnost ali kako se je kandidat Luka predstavil svojim volilcem. V duši g. Luke je šumelo in vrelo, kakor v razburkanem jezeru. „Zdaj boli pekla, zdaj veselje neba — pogosto vse vmes." Kmalu mu je bilo, kakor bi mu sami angelji godli in ga zanašali visoko pod nebo, pa zopet sta ga mučila srd in obup. Zdelo se mu je, da mu pred očmi plešejo vse moderne dekadentske pošasti režečih obrazov, mu kažejo fige in dolge nosove in zopet z glasnim krohotom izginjajo — v nič. Njegovi duši je pretila katastrofa. In ni ga bilo človeka, kateremu bi mogel razkriti položaj svojega srca. Edini tovariš Berti, ki bi bil lahko raztolmačil njegova čuvstva z vznešenimi besedami, je bival daleč, daleč proč. — Gotovo ste že vganili, kaj je bilo vzrok temu duševnemu nemiru? Napredni učitelj Luka iz Dražgoš je dobil nenadoma vest, da postane kandidat liberalne stranke v peti kuriji. To je povzročilo omenjeno grozno revolucijo v njegovi notranjosti. A kar vzdržana zavoljo šale. S tem se lahko pečajo ljudje, ki so zapravili zadnjo sled idealne smeri iz svoje duše in to poleg tega siti jedi in pijače; ne more se pa s tem dovoljevati, noben pravi domoljub, kateremu ljubezen do naše mile domovine ni frazna beseda, kateremu boj za pravice našega naroda, za obstoj našega sladkega materinega jezika ni šala, marveč resna stvar. Za res se gre proti slovenskemu narodu in njegovemu obstoju. Za res se bije boj za njegovo popolno poteptanje. In ob tako resni priliki vladajo komedijanti, ki se norčujejo iz celega sveta, politiko liberalne stranke in terorizirajo, oziroma vodijo za nos toliko mož, ki bi bili ob drugačnih razmerah soposobni sodelovati pri delu za pravi blagor našega naroda. Terorizirana je vsa slovenska inteligenca; to je dejstvo, ki se ne da prikriti, še manj pa tajiti. Tako je potlačena, da si še dihati ne upa drugače, kakor ji ukazujeta Tavčar in Malovrh. Ta nepopisni in nepojmljivi škandal je pa vsak dan hujši. — Za nos se da vodita očiteljski in trgovski stan. Prihodnjost bo pokazala, kakor že kaže sedanjost, da po ti poti, na katero je zvabila liberalna komedija ta dva stanova, ki sta nujno potrebna v skupni narodni organizaciji, ne prideta do druzega, nego da si nakopljeta v masi ljudstva sovraštvo, katero se bo po posamnih dobrih članih med njima komaj dalo premagati. Prokletstva vredno početje komedijantskih zapeljivcev, ki se bodo smejali izidu, kakoršen koli bodi, je vsled tega tembolj škodljivo, ker vidimo, da se ne najde noben odpor proti njemu mej liberalci samimi. Bedasto bi bilo, ko bi tajili liberalce med nami. So in ni čuda, da so. Moderna vzgoja ni ostala in ne more ostati brez vpliva pri sinovih slovenskega naroda. Toda tudi liberalci bi lahko sodelovali v mnogih ozirih, ko bi svoje osebno mišljenje hranili zase in se prilagodili razmeram, v skupno korist naše teptane domovine. Pa ne čejo! Liberalstvo jim mora biti prva reč; tako diktirajo komedijantje in zato propadi narod? Po liberalstvu razdivjana opijanjena javnost kriči v smrtnih vzdihljejih dilirium tremens a je bilo najhuje, molčati je moral, molčati kakor grob. — V tistem času se je vršil v Ljubljani drugi slovenski katoliški shod. Ko je videl g. Luka to veliko množico mož iz vseh krajev slovenske domovine, mu je bilo takoj jasno, da so to njegovi volici, in da mora z njimi stopiti v ožjo dotiko. „Luka‘, govoril je sam pri sebi, „Luka sedaj je Čas, da se jim predstaviš! Tukaj jih imaš kar lepo skupaj zbrane! Pozneje ti vsaj ne bode treba napravljati posebnih shodov in agitirati po deželi." In brihtni napredni kandidat je napravil program za vse tri dni kat. shoda in določil način, kako se hoče predstaviti. Prvi dan mu je nudil priložnost osnovalni shod „Slomškove zveze". Tu jih je bilo že nekaj skupaj! Zato je g. Luko srce vleklo med nje. Opetovano je poskusil prodreti v zborovalno sobo, pa ni šlo. Slednjič se je postavil pred vhod, nervozno vihal brke, otiral si s čela potne kaplje in strmel v „Kat. Dom". Ljudje pa, ki niso poznali njegovega hrepenenja so govoričili, da je prišel vohunit in da je hodil „na straži gor in dol". Na slovesne shode v Alojzijevišču ga niso po ozdravljenju. To mora priti, sicer smo sami nad seboj izrekli obsodbo. Priložnost za to nam dajejo bodoče volitve. Sedaj se mora zjasniti. Narod je v nevarnosti! Vsi, katerim je narod še kaj mar, na krov, da se razbije neznosni terorizem, ki sedaj tlači inteligenco in da se razkrije umazano, — dobičkaželjno, časnikarsko slepar-jenje učiteljstva in trgovstva! Živel narod! Pogin sleparjem! Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 25. oktobra. Zelo nas je vznemirila vest, da postane Peter Končnik, dosluženi ravnatelj slabe celjske gimnazije, deželni šolski nadzornik na Kranjskem. Take zaušnice kranjski Slovenci nismo zaslužili. Končnik nima sposobnosti za to važno mesto; tudi njegova preteklost ga ne priporoča. Dobro nam je še v spominu, kakšen sloves si je pridobil Končnik v „Studentenheimu\ Popolnoma je pa tudi mož zadnji čas pozabil, da je rojen Slovenec iz Koroške. Postal je trd Nemškutar in je-dino to dobro stran je mogel najti na njem minister Hartl. V Celju je Končnik z najhujšimi nasprotniki Slovencev jednega duha. Ako še ni prepozno, opozarjamo naše bivše državne poslance, naj nemudoma gredo na Dunaj in naj preprečijo imenovanje, ki bi pomenilo nesrečo za ves slovenski narod. Še tega se nam manjka, da bi v čisto slovenski deželi na polju prosvete gospodaril človek, ki je naš nasprotnik! Seve, priznati moramo, da bi nikdar do tega ne prišlo, da bi bil kdo le poskusil s tem imenovanjem za Kranjsko, ako bi bili kranjski Slovenci jedini. Tako imata pa Hein in Hartl lahek posel. Duobus litigantibus — se smeja Nemškutar! V črno zemljo bode v bodočnosti ostanek Slovencev proklinjal liberalne rokomavhe, ki s sejanjem brezverstva sejejo med narod prepir, slab6 njega moč in ga pehajo v prezgodnji grob. Zoper te največje sovražnike naše, ki so krivi, da tujec gospodari v deželi, se je treba z vso odločnostjo po robu postaviti ob bližnjih volitvah. Nikogar izmed naših naj ne premotijo pustili, akoravno je bil prepričan, da je on edin poklican stopiti na tisti okinčani oder in oznaniti zbrani množici sezačno vest, da je on, Luka iz Dražgoš, kandidat pete kurije, kandidat za celo kranjsko deželo. V torek zvečer je stal kandidat Luka na vzvišenem prostoru, vrh stopnic pri rotovžu, neposredno pod županovim balkonom. Tedaj se je privalila čez trg nebrojna množica ljudij z lam-pijoni, bakljami in zastavami. Godba na čelu je igrala vesele koračnice. Komu velja to slav-lje? „Komu drugemu, kakor tebi, srečni Luka," mu je klicala vznešena duša. In kandidata cele kranjske dežele se je polastil tak delirij, da je mahal okoli sebe, klical in vpil, kakor besen. Potem pa se je pomešal med poslednje čete slavnostnega izprevoda in njim na čelu korakal po ljubljanskih ulicah, sedaj pa sedaj duška dajoč svojim čustvom z radostnimi klici. „ Klerikalni “ listi pa so pisali drugi dan, da je g. Luka demonstriral in tulil med ljubljansko fa-kinažo, ker so nalašč zlobno tolmačili njegovo ravnanje. V neposredno dotiko s svojimi volilci je stopil kandidat Luka na vrtu Ferlinčeve go- liberalna sleparstva, katerih bode ljubljanski .Pekel" letos še fabriciral na cente. NaS bivši poslanec g. Pogačnik se je že toliko izvežbal v poslaniških poslih in kaže toliko srca za zboljšanje razmer kmetovskega stanu, da so volilci sploh zadovoljni z njegovo kandidaturo. Zmagati morajo katoliška načela. Liberaluhi in drugi potepuhi med vernimi in na svoj stan ponosnimi gorenjskimi kmeti še ne bodo našli odprtih ušes. Tudi za peto kurijo si naše ljudstvo želi kot kandidata moža, ki ni liberalec, in ki kaj ve in zna, da bo mogel na Dunaju povedati, kje naše ljudstvo čevelj žuli. Da bi naše ljudstvo volilo kakšnega ^zgubljenega šolmoštra" o tem še misliti ni. Pozornosti nam pa vender treba velike, kajti liberalci so pri sleparstvih ,gor zrasli". Iz Gornje Savinjske doline, 26. oktobra. Večkrat že sem hodil po tej lepi dolini in tudi Gornji grad mi ni bil celo nepoznan. Do-padal mi je zlasti, ker je čisto slovenski trg, kakor se prebivaloi njegovi radi ponašajo. Letošnje poletje enkrat me zopet pelje pot skoz trg. Na enkrat pa mi zastane noga. Gledam, manem si oči in zopet gledam. Glej ga spaka! Kak je ta napis! Besede so sicer čisto slovenske: .Gostilna pri Zvezdi11, pa barve, o te barve diše čisto po frankfurtaricah, le da je rumena barva nekoliko bolj bleda. Šment, sem si mislil, tu bi pa bilo dobro malo pogledati, kak duh kaj znotraj veje, če je tam tudi tako „tajč“. In res sem videl, da jo prav radi vdarijo v jeziku onega visokega naroda. Ta iznajdba me je precej popa rila in mi pokvarila veselje Kmalo se mi je pa imelo to še bolj potlačiti Zvem namreč, da je v Gornjem gradu nemščina v letošnjih počitnicah napravila še drug velik korak naprej. Slovenski Gornji grad je imel nemški .terjater", kar se v tem trgu še dosedaj ni zgodilo, kakor daleč sega zgodovina nazaj. H koncu 19. stoletja si je pa moral seveda pridobiti tudi to slavo. Vršila se je pa ta nemška predstava v gradu, kjer je „vrbolter“ skrbel za vse priprave. Povabljene so bile neki k tej slovesnosti nekatere odličnejše rodbine iz'trga, kakor se pripoveduje, in tudi njihovi otroci. Tako se toraj tudi tukaj proslavlja nemška muza. Posebno veselje pa je delal v preteklih počitnicah vsem prebivalcem nadebudni .verbol-terjev študent. „En par takih njegovih dejanj, ki niso bila nič kaj vspodbudna, so že časniki poročali. Pa tudi počitnice je bilo treba skleniti na dostojen način. Bila je namreč kratko poprej v Gornjem gradu za isti okraj razstava goveje živine. Iz tega vzroka se je iz cele doline zbralo tam precej ljudij. Opoldne si ogleda razstavo, tako se namreč pripoveduje širom savinjske doline, tudi .verbolterjev Walter“. Ko se tedaj oglasi cerkveni zvon in se vse odkrije, tedaj pa hodi on ponosno okrog s klobukom na glavi ter se porogljivo smeji drugim, ki so molili. Zakaj se ni odkril, ali ker se je bal, da ga solnce preveč stilne. Ker mu ni bilo dano priti k slavnostnim sejam kat. shoda, je hotel vsaj tukaj se poka zati ljudstvu. Bili so sicer na vrtu zbrani sami klerikalci, toda .korajža velja", mislil si je mož. V svojem navdušenju bi bil šel tudi v levovo žrelo. Možko, kakor se spodobi kandidatu, je prikorakal na vrt in izprva molče vihal svoje brke. Zbrani gostje niso vedeli za veliko skrivnost g. Luke in se zato še zmenili niso zanj. Toda .česar je polno srce, rada usta govore", tukaj se je prvič razodelo po čem hrepeni Lu kovo srce. Razvila se je živahna diskusija med njim in njegovimi volilci. In ti, dasiravno klerikalci, so bili tako naklonjeni g. Luki, da so se iz same ljubezni rinili k njemu, ga tapljali po glavi in ramah in nekdo se je baje celo drznil (seveda je to storil v otroški naivnosti) ga prijeti za nos in vprašati, .če je Peter doma". Toda med temi krotkimi ovcami je bil vender tudi divji nasprotnik. Kakor hitro je Luka oznanil svojo kandidaturo, dvignil ga je, in — ako ravno se je usmiljen samaritan potegnil zanj — postavil pred vrata. — Tako je kandidat Luka prišel s svojimi volivci vneposredno dotik o. Zlobni klerikalci so seveda ta substrat njegovih dejanj zlobno izrabljali in po svoje za- opeče, ali pa, ker se je bal pokazati, česar mu manjka v glavi, tega ni nikomur razodel. Gotovo pa je, da je bila nevolja nad tem splošna Ljudje pravijo, da je nekoč obljubil Fantek, da se ne bode več nespodobno obnašal, pa kakor se vidi, je gospodič zelo kratkega spomina in take ob ljube hitro pozabi. Saj si ja iz ljudske šole ni niti toliko zapomnil, da se mora kristjan odkriti, če se nese Najsvetejše mimo njega v procesiji. Kaj čuda, da se kaže nad takim obnašanjem in nad veliko malomarnostjo .verbolterjevo" do službe božje splošna nevolja, kakor vedo povedati zlobni jeziki, celo pri takih, katerim cerkev tudi nič kaj ne diši. Slišal sem tako, da nekateri izmed onih jo kaj radi popišejo v soboto popoldan na Mennino ter z glasnim vriskanjem naznanjajo ljudem, da bodo imeli drugi dan slovesno opravilo pod milim nebom, pa — brez duhovnika. Ali kdo bi se še za te zmenil, .saj nam nič ne mor’jo!“ Ker je pa vender vsako očitanje nadležno in so ravno duhovniki tako nestrpni ljudje, da nočejo odobravati, še manj pa pohvaliti tako povsem krščansko bogočastje, pri katerem igra glavno ulogo Bacchus in povrh še pravijo, da ni dober kristijan, ki ne gre v nedeljo v cerkev, zato so jo pa gornjegrajski hribolazci drugokrat vdarili na Ojstrico in sicer zopet v nedeljo, ker tam je kapela, v kateri se sme maševati. Če pa tam gori v nedeljo ni maše, pa niso krivi tega hribolazci, temveč duhovniki, ki v nedeljo mašujejo za farane doma pri fari, ne pa visoko gori med skalovjem. In vender bi lahko vedeli, da planinski „luft* ni tako škodljiv, kakor cerkveni. Naj to zadostuje za danes. Politiški pregled. Deželni zbori se bodo sešli meseca decembra. Tudi kranjski deželni zbor se tedaj skliče, da dovoli budgetni provizorij in da se pogovori o vladni predlogi glede deželne doklade na državni davek od žganja. V isterBki deželni zbor se ne bodo vršile volitve prve dni prihodnjega leta, ampak še-le jeseni prihodnjega leta. Spomenik Bismarckov v Avstriji prepovedan. Politična oblast je bila prepovedala postaviti v Hebu spomenik Bismarcku. Proti tej odločbi se je dotični odbor pritožil na državno sodišče, ki se je bavilo s to stvarjo dne 22. t. m. ter razsodilo, da se z omenjeno prepovedjo ni kršila pravica do narodnosti. Prepoved ostane torej v moči in v veljavi. Zarota proti carju? Angleška lista „Ti-mes" in ,Daily Telegraph“ poročata iz Odese, da se je car pred mesecem peljal po progi Lo-vova Sevastopolj, kjer je mnogo predorov, zadnji celo 1600 m dolg. Pri vhodu je položil baje neki dijak rov z razstrelili. Ta rov bi bil raznesel vlak in predor. Dijaka so zalotili pri delu in ga zaprli. Tudi več drugih ljudij je aretovanih. vijali. Rekli so, da je bil tisto popoldne na Ferlinčevem vrtu „v rožcah", dočim je bil samo .razburjen". — Po katoliškem shodu se je celo govorilo, da je bil kandidat Luka najbolj smešna figura tega drugega sestanka, ki je nehote zabavala vse, ki so prišli ž njo v dotiko. Toda g. Luka je svoj namen le dosegel. Predstavil se je svojim volilcem, ki ga gotovo za časa volitev ohranijo v prijetnem spominu. Sirotek. Po Reimmichlnu. II. (Konec) Beli dan je sijal skozi špranje v svisli. Tu se je Jurček zbudil. Pogledal je, kje je mati. Ležala je nepremakljivo. Zakričal je: „Mama, mama, vstanite . . . dan je že." Mati se ni ganila. Zdaj jo je začel deček vleči za roke. In ko je spustil roke, so padle v seno, kakor les, zbudila se pa mati ni. Nato je deček še glasneje klical in prosil: Vojna na Kitajskem. Nemčija in Anglija sta sklenili medsebojno pogodbo, koje ost je naperjena proti Rusom. Rusija namreč namerava za vojno odškodnino tirjati od Kitajcev Mandžurijo. In proti temu je naperjena nova pogodba. Vedno se bijejo nove praske, v katerih plačajo evropske žrtve. A Kitajci se ne mislijo tako hitro vdati. Princ Tuan je izdal oklic, v katerem opominja svoje pristaše k potrpljenju, dokler reka Peiho ne zmrzne in zima mednarodne čete na severu ne pokonča. Vsak Kitajec mora biti pripravljen na trenotek, ko se porazijo vsi tujci. Buri se ne udajo. Lord Roberts je v minulih dneh izdal več fulminantnih proklamacij, v katerih izjavlja, da bo zanaprej energično postopal proti neubogljivim Burom, ki se ne bi hoteli pokoriti njegovim poveljem, ter da bodo to odločnost čutile tudi burske žene in otroci. General Botha mu je odgovoril na to z naslednjim pismom: .Vaši trditvi, da burskih močij ni več smatrati za redno vojno, moram najodločneje ugovarjati, ker je armada še prav tako razdeljena in se tako upravlja, kakor v pričetku vojske in kakor to predpisujejo deželni zakoni. Kar se tiče Vaših odredb glede požiga in razdejanja naših farm in oropanja naših rodbin vseh eksistenčnih sredstev, morem le izjaviti, da do sedaj civilizovani narodi še ne poznajo take vrste vojskovanja. Ugovarjam Vašemu postopanju, ki bije v obraz vsem načelom vojnega prava vseh civilizovanih narodov. Konečno Vas zagotavljam, da nas ne odvrne od naših sklepov nobena Vaših brutalnih naredeb, ki so naperjene proti našim ženam in otrokom, in borili se bomo do skrajnosti za slobodo in pravico. Domače novice. Za volilno dobo. Prosimo somišljenike prav iskreno, naj nam pridno poročajo o volilnem gibanju. Vsaka posameznost je zanimiva, in četudi ni za javnost, vender važna in podučna za nas. Umrl je v Ljubljani bogoslovec g. Jakob Voljč. Pokojnik je priobčil mnogo lepih svojih pesmij v „Vrtcu“, „Dom in svetu in .Zori". N. v ra. p.! Delavsko gledališče. Opozarjamo na vabilo .Slov. krščansko-socijalne zveze" na zadnji strani našega lista. Sedeži in vstopnice za jutrišnjo prireditev v veliki dvorani . Katoliškega Doma" se prodajajo v prodajalnici g. Fr. Breskvarja pred škofijo. Naj bi si občinstvo vstopnice pravočasno omislilo. Opozarjamo, da o tej priliki v »Katoliškem Domu- prvič koncer-tuje ljubljanska meščanska godba. Najnovejši volilni manever. .Slovenski Narod" prinaša dopis .nezadovoljnih zavednih delavcev" iz Ljubljane. Ti možje so, kakor se pokažejo v dopisu prav za prav rudečkarji. Naj ponatisnemo tu del dopisa, ki je res zanimiv. .Nezadovoljni zavedni delavci" pravijo: — Za .Mama vstanite! . . . Odprite oči, samo malo!" Hkrati ji je tiščal s prsti trepalnice narazen. Oči so ostale odprte, mati se pa ni ganila; roke in obraz, vse je bilo mrzlo, kakor led. Zdaj je začel deček britko jokati. Slednjič je zbudil bratca. .Janezek", je rekel, »morava na Ravne po ljudij da bodo mater zbudili; tako trdo spe, da jih ne morem sklicati. Črevlje le tukaj pusti, te bom nesel, tako bova hitreje prišla " Potegnil je bratca iz svisel. Šele v hladnem zraku se je Janezek zbrihtal. Tu ga je Jurček zadel na hrbet. „Janezek", je rekel, .vtakni nožiče v žepe mojega suknjiča, jih bom že z roko zakril, da ti ne bo mraz, ti ubogi revček.* Mali je vtaknil bose nožiče v,bratove žepe, in ta je z rokami tiščal žepe skupaj, da bratca ni zeblo. Jurček je hitel v vas, kar je najbolj mogel. Prišedši na Ravne je stopil precej v prvo hišo. Reklo se je tam pri Jernaju. Jernajevi so bili dobri ljudje. Gospodinja je stala pri ognjišču, ko je Jurček prifiel v vežo z bratcem na hrbtu. .n.- peto kurijo na Kranjskem je socijalno demo kratični deželni volilni odbor predlagal tri kan didate. V prvi vrsti g. Kristana, v drugi vrsti g. Rinaldo ta in v tretji g. Cinka. Tu ni bilo ne duha ne sluha o gosp. Kopaču. A kljub temu je centralni volilni odbor ali kaka druga socijalno demokratična avtoriteta postavila kandidatom g. Kopača, ne meneč se, so li volilci — ljudska masa — s tem zadovoljni ali ne. To dokazuje jasno kot beli dan, da v socijalno-demokratični stranki odločuje volja posameznikov, ne pa ljudska masa, da je govoričenje socijalno-demokratičnih govornikov na shodih o svobodi le puhla fraza, druzega pa nič. S to frazo, ki zveni lepo v ušesih, se najložje pridobi neuko ljudstvo za stranko, ki le navidezno zastopa svobodoumna načela, katero v resnici vodijo le r u d e č e pobarvani teroristi ljudske množice, kojim je vsak upor največji greh. Ljubljanski zavedni delavci smo dosedaj slepo sledili našim teroristom. Prenašali smo terorizem naših vodij, ne da bi ugovarjali odločno, dokler nam niso vsilili kandidata, kojega niso predložili volilci sploh. Odprto povemo svojim teroristom, da se nam ne gre za osebo kandidata, da se ne bodo izvajali potem krivi zaključki, pokazati hočemo odločno s tem, da ne bodemo glasovali za g. Kopača, da smo siti jerobstva posameznih oseb v stranki. Vsak zaveden delavec, ki misli s svojimi možgani, ne bode volil g. Kopača.“ — Ta izjava je tiskana črno na belem v . Slovenskem Narodu". Torej Kopača se ne bode volilo! To je sedaj v .Narodu" pribito. Kakor znano, je „Narod" že pred tedni povedal, da je bil prvotno postavljen kandidatom pete skupine Etbin Kristan. Takrat je .Narod" srdito zarohnel nad socijal nimi demokrati, ker se mu je kandidatura Et-bina Krišna zdela nevarna za Luko Jelenca, ki bi s Kristanom utegnil zgubiti one socijalno-demokraške glasove, na katere so .Narodovci" že naprej računali v peti skupini. Takoj, ko je .Narod" zarohnel, se je Kristan skril in prikazal se je na dan Kopač. Ali ne diši to po volilnem manevru? In sedaj že piše .Narod", da se Kopača ne bode volilo! Kako hitro so se pomenili mej seboj. Malo se po „ Narodu" na videz socijalni demokraciji pozabavlja, pa je! Sedaj je prišel trenotek, ko bodemo videli, kako se pri vsaki volitvi socijalna demo kracija prodaja liberalni stranki, ki delavstvu ne da niti pravice v ljubljanski občinski zastop! Luka Jelenec je pravi kandidat za take ljudi! V volilnem času se ne smejo sklioavati brez dovoljenja volilni shodil — tega pravniškega naziranja je menda g. Konrad Vodušek pri državnem pravdništvu, ker je tožil tajnika .Katoliškega delavskega društva" g. Mihaela Moškerca in podpredsednika g. Jerneja Urbarja, radi nekega shoda. Ta dva sta namreč priredila na Slapeb po razpisu državnozborskih volitev volilni sestanek v zaprtem prostoru, a sta po mnenju g. Voduška storila to nepravilnost, da ga nista pravočasno naznanila ob Ko je žena zagledala jokajoča otroka, je zaklicala: .Odkod sta prišla? Kaj se je pa zgodilo?*. ,lz Loma gremo," je odvrnil Jurček, ,Klančnik nas je spodil; mati so bili tako zelo bolni, zato včeraj nismo mogli dalje priti, kakor tam doli do onih svisel. Mati leže v svislih; nisva jih mogla zbuditi ... pa tako jim je mraz." Gospodinja si je s predpasnikom obrisala oči, potem je rekla: .Uboga sirčtka, pojdita noter v hišo in se pogrejta; brž vama bom prinesla juhe, gotovo sta tudi lačna. Hlapci bodo pa šli gledat, kaj mati delajo." Par ur pozneje so prinesli hlapci truplo Goričarjeve Roze. Ko so dečkoma povedali, da je šla mati k Bogu v nebesa, je začel Jurček jokati in tar nati, da bi se bil kamen usmilil. Tekel je ven v stransko sobico, kjer je ležala rajnica; tam je ovil roke okrog mrliča in se ni hotel ločiti od mrtvega trupla. lasti. Seve sta bila oba toženca oproščena, a g. Konrad Vodušek je prijavil vsklic, češ da mora celo vsako zabavno društvo naznanjati svoje prireditve. Kakor se vidi, bi ta gospod prav storil, da bi proučil zborovalni zakon z dne 15. novembra 18G7 štev. 134 in potem bi morda vedel, kar ve vsak krščansko socijalni delavec, da v volilnem času po razpisu državnozborskih volitev volilnih shodov ni treba naznanjati. Tlakovanje mestnih ulic hoče, kakor znano, na vsak način ljubljanski župan Hribar, ki hitro „regulira“ Ljubljano brez procentov. Kadar bode kak ljubljanski matematik imel čas, naj zračuni, kako ogromne stroške bi imela Ljubljana, da bi se tlakovanje izvršilo na način Še-lenburgovih ulic, ki je veljalo mesto na tisoče kron (Tlakovanje Marijinega trga in Prešernovih ulic bode veljalo mesto skoro istotoliko.) V Šelenbur-govih ulicah so sedaj čez asfalt morali nasuti peska, ker so konji na gladkem tlaku padali dan za dnem ter so morali pred konje pokladati koce, da so jih mogli spraviti po konci. Tak je vspeh tlakovanja Šelenburgovih ulic, ki so prej VBled nasipanja postale tako trde, da so jih morali razbijati, kakor kamen, Na asfalt se je moral v Šelenburgovih ulicah natresti pesek že sedaj, ko še nič ne zmrzuje. Kaj bode še le po zimi. Gotovo je, da mesto ne bode moglo radi ogromnih stroškov tlakovati vseh ulic in da bo moralo ostati samo pri par poskušnjah, da bi pa radi dveh ulic moralo se vsem ljubljanskim konjem pribiti za tlakovane ulice primerna kopita, je pač malo čudna zahteva. Meščanski klub v Ljubljani ima sedaj že 85 članov. Zanimanje za klub, ki širi neprisdjeno družabnost, vedno narašča. V ponedeljek je imel klub v .Katoliškem Domu" občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Predsednikom je bil izvoljen g. Alfred Ledenik, podpredsednikom g. K. Pollak, tajnikom g. A Janežič, njegovim namestnikom g. Ferd. Sajovic, blagajnikom g. F. Peterca, gospodarjem g. V. Kochler, odborniki so gg.: dr. J. Brejc, Andr. Druškovic, dr. A. Karlin, A. Kokalj, I. Leskovic in dr. F. Pavletič. Za pregledo valce računov sta bila izbrana gg. I. J e g 1 i č in I. Pintar. Upamo, da bode odbor skrbel, da postane v društvu živahno gibanje- Svoji k svojim in banka „ Slavij a “ V Laškem trgu so se sestala nedavno razna spodnješta jarska ognjegasna društva, ki semtertje še vedno s preveliko unemo goje nemško .komando". Ta društva so predlagala naj se trboveljsko ognjegasno društvo izključi, ker je uvedlo slo vensko poveljevanje. Za to so glasovali tudi loški ognjegasci. In zakaj ? Čujmo: Dokler bo g. poštni ekspedijent in zastopnik banke .Slavije" Franjo Gamschogg načeloval loški požarni brambi, se bo vedno nemškutarilo. Kaj neki čuti ob tej vesti radikalno srce Ivana Hribarja? Hrvatski zdravniki, člani društva hrvatskih zdravnikov v Zagrebu, so prišli danes obiskat svoje ljubljanske tovariše. Janezek ni nič prav vedel, kaj vse to pomeni, toda ker je brat jokal, jokal je tudi on. — Gospodar, gospodinja, posli, vsi so jokali. Naposled je rekla gospodinja: .Ubogi siroti, le tiho bodita; Lahko ostaneta tu pri nas, nimamo otrok . . . prav tako radi vaju bomo imeli, kakor vajina mati." Toda Jurček ni nehal jokati. Tretji dan, ko so truplo položili v grob, Jurčka kar niso mogli več držati; kričal je v enomer: .Mama! Mama!" in je hotel skočiti v jamo na rakev. Vsi farani so jokali. Janezek se je kmalu navadil novega doma, posebno ker je dobival dobro, tečno hrano, in ker so mu kupili novo obleko. V kratkem se je lepo poredil. Jurček je bil od dne do dne bolj suh in bled. Večkrat je presedel cele ure na materinem grobu in jokal. Zima je bila tisto leto pozna, in lepi jesenski dnevi so se še vrstili drug za drugim. Nekega takega dne sta pasla oba sirčtka ovce na Jernajevih travnikih. Jurček se je dolgo oziral v modro nebo in gledal svetle oblake. Hipoma reče bratcu: Javno predavanje o alkoholizmu ima danes zvečer ob 7. uri v dvorani .Mestnega Doma" g. dr. Ivan Robida. Vstop prost. Florijana Hintnerja .Schulzeitung* piše: .Ali ne veste, da cerkev na učiteljih ne pusti nobenega moštva? Slomšek je .coram populo" zapovedal učiteljem, da se morajo obriti!" — Kaj, ko bi bil Luka Jelenc pred meseci to vedel, ali bi bil šel k Slomškovi slavnosti na Ponikvo s svojo kozjo brado? 2000 gid. izgube na leto bode imel ljubljanski notar Plantan, ako ga bodo volili volilci dolenjskih mest v državni zbor. Tako je notar Plantan pisal nekemu županu na Dolenjskem. Priporočamo volilcem dolenjskih mest, naj se usmilijo g. Plantana in naj ga puste v Ljubljani, kjer menda mož nima prav nič zgube. Za Šukljejev mandat se poleg notarja Plantana menda poganja tudi ljubljanski gimnazijski ravnatelj Senekovič. Savinjska dolina. Kedo bo naš kandidat ? Časniki so poročali o volilnem shodu, ki se je vršil dne 14. oktobra v Mozirju v savinjski dolini. Tam so baje sklenili zbrani volilci enoglasno, da ima biti kandidat za V. kurijo pri nas na južnem Štajerskem g. Davorin Hribar, ne pa č. g dekan Žičkar. Čudeč se, sem bral ono poročilo ter si mislil, je li mogoče, da so prebivalci gornje savinjske doline tako hitro pozabili, kako se je izmed vseh naših poslancev edini g. Žičkar potegoval za njihove pravice in koristi. Dobro bi bilo znati, kedo so bili oni volilci, ki so to ukrepali. Gotovo je, da ni bila zastopana cela dolina na onem shodu, temveč le par mozirskih .veleposestnikov" (?) in nekaj privržencev Horvatekove avtoritete. Drugi volilci nimajo z onim sklepom ničesar opraviti, kakor kaže v zadnji številki .Slovenskega Gospodarja" izjava Luč iz Solčave. G. Žičkar je bil, ki se je trudil, da obvaruje tukajšnji okraj velikega bremena, ki so mu ga hoteli naložiti, on se je brigal za naše toli potrebne ceste, on je mož za naše ljudstvo in med njim priljubljen. Zato on ostane naš kandidat za V. kurijo, in se ne damo zbegati po nobenih nakanah nasprotnikov! Kak je .Narodov* dunajski sotrudnik. .Slovenec" priobčuje pod naslovom .Josua Pe* nižek Miinzeles v pravi luči* naslednjo za .Narodova" dunajska poročila značilno vest: Znani stalni sotrudnik .Narodnih Listov" in .Slov. Naroda" ter mnogo nemško liberalnih listov dela že sedaj mastne .gšefte", tako da mu ne provzroča prevelikih skrbij boj za vsakdanji kruh. Vendar Miinzeles s tem ni zadovoljen. Premeten in prekanjen, kakor je, je kmalu prišel do tega, da bi svoj dosedanji posel opravljal lahko tudi kot državni poslanec. In res se že poteguje za poslaniški mandat v budjejeviški trgovinski zbornici. Toda žid Josua tudi s tem še ni zadovoljen. Ustanoviti hoče marveč še novo glasilo na Dunaju pod naslovom .Slavische Correspondenz”. Podpiral bi ga pri tem neki agent .Alliance Israelite". List hoče dopošiljati pred vsem slo- .Ti, Janezek, poglej, tukaj gori so naša mati." ,Kje pa?" .Tukaj gori v nebesih, za oblaki." .Jurček, splezajva na tisto-le goro, in pojdiva v nebesa." „0 Janezek", je rekel Jurček, ,od vrha te gore do nebes je še zelo daleč; toda kmalu bodo prišli mati in naju bodo peljali gori; noooj se mi je sanjalo od matere; rekli so, da me bodo kmalu prišli iskat." Lepi dnevi so minuli, in neko soboto zvečer je začelo snežiti. Jurček je šel še enkrat na materin grob, preden ga je sneg pokril. Dolgo je tam klečal. Storila se je noč. Silno je bil truden in zaspan. Usedel se je na grob in se je s hrbtom naslonil na križec. Sneg je zagrinjal dečka z mehko odejo, deček pa je sanjal. * * * Drugo jutro so ga našli ljudje zmrzlega na materinem grobu; mati je bila prišla ponj. Zdaj leži poleg matere na pokopališču na Ravnčh. vanskim časnikom proti naročnini 100 K. Miin zeles je pa s tem posegel še dalje. Podal se je s svojo idejo k posamnim ministrom, ter jim slikal velike koristi, ki bi jih imeli od njegovega lista proti — mesečni naročnini — 200 kron. Ker imamo, brez skupnih, deset ministerstev, neslo bi mu to podjetje okroglo 24.000 kron na leto brez ostale naročnine. Pri dveh mini-s-terstvih je Josua Miinzeles že prejel honorar za jeden mesec, ostala menda v kratkem slede, vsaj gre iz žepa davkoplačevalcev, akoravno je jasno, kot beli dan, da bi vladi, ki ima dovolj svojih glasil, najnovejše podjetje tega Žida prav nič ne koristilo. Morda si sedaj tudi volilci budjejeviške trgovske zbornice bolj od blizu pogledajo svojega kandidata Josua- Penižek-Miinzelesa. Odbor slovenskega akademičnega društva „Danica8 se je sestavil 18. t. m. pri prvi redni zborovi seji za zimski tečaj leta 1900/1901 sledeče: Predsednik phil. Josip Srebrnič, podpredsednik med. Ivan Hubad, tajnik jur. Lovro Pogačnik, blagajnik phil. Rudolf Pregelj, knjižničar phil. Janko Grafenauer, gospodar jur. Ant. Kralj. Pojasnilo. Dobili smo naslednje pismo: Uljudno Vas prosim, da z ozirom na notico „Po nedolžnem radi tatvine zaprta“ v predzadnji štev. Vašega lista (str. 245) blagovolite konšta-tirati, da jaz nisem identičen z dotičnim gosp. Drofenikom. S odličnim spoštovanjem Rok Drofenik, zavarovalni uradnik. — Mi to rade volje konstatiramo, kjer vemo, da je g. Rok kupčeval časih samo s socijalno-demokraškimi brošurami, nikdar pa ne z manufakturnim blagom, kakor g. Drofenik pri Miklavcu v ljubljanskih Špitalskih ulicah. Družba sv. Mohorja. V soboto smo naznanili, da je odbor družbe sv. Mohorja pričel z razpošiljanjem letošnjih družbenih knjig. Letos bode romalo vsega skupaj 471.576 Mohorjevih knjig mej slovensko ljudstvo. Za prihodnje leto pripravlja odbor daljšo povest „Za srečo!* dalje „Pamet in vera8, slovenskemu narodu v potrditev njegove vere, spisal I. M. Seigerschmied, .Zgodbe sv. pisma8, „Umni kletar8, „Slov. večernice8 53. zvezek, .Koledar družbe sv. Mohorja za leto 19028. Vseh dohodkov je družba sv. Mohorja imela letos 177.551 K 16 h, stroškov pa 177.540 K 40 h. Slovenci, takoj na delo, da se prihodnje leto število Mohorjevih članov zopet pomnoži! Letos je družba napredovala za 493 članov in šteje sedaj 78.696 udov. Duhovniške vesti. Župnija Ig je podeljena č. g. Petru Bohinjcu, župniku v Horjulu; žup nija Blagovica č. g. Antonu Maliju, župniku v Javoru pod Ljubljano. Nameščen je kot kapelan na Trati č. g. dr. Matija Prelesnik. Nov kljubalni način Mac Nevina. Dosedaj je celovški okrajni glavar baron Mac Nevin pre povedal slovenske shode in veselioe na Koroškem z — živinsko boleznijo. Pred volitvami pa si je ravnokar izmislil novo pretvezo. V Tinjah so obhajali koroški Slovenci dne 16. t. m. Slomšek-Serajnikovo slavnost. Dva dni po slavnosti pa je došel glavarjev odlok, da slavnost prepoveduje, ker dotično naznanilo ni bilo kol-kovano t Planinska vest s štajerskih planin. Dne 17. t. m. je Savinjska podružnica slov. plan. društva otvorila pot skozi Turški žleb. Slavnostne otvoritve so se mej drugimi udeležili tudi trije nemški profesorji: znani Friachauf iz Gradca, potem dr. Reinitzer, profesor na graški tehniki, in profesor Sputh z berolinske arhitektne šole. Prof. Frischauf je v svojem iskrenem govoru jako simpatično govoril o Slovencih ter zaklical trikratni .Živio8 in .Hoch8 v to, da bi v slovenskih planinah nehala vsa navskrižja. Na to je govoril tudi berolinski profesor Sputh, isto-tako iskreno ter rekel mej drugim, da je letos prvič potoval po slovenskih planinah, da pa je kakor v Triglavskem pogorju tako tudi v Savinjskih planinah bil povsod gostoljubno sprejet ter da se čuti v teh planinah prav tako, a 1 i p a še bolj varnega, nego v tirolskih alpah. Obljubil je, da bo skušal na severnem Nemškem odpraviti vse omenjene predsodke ter zaklical .Hoch8 slovenskemu planinskemu društvu. Ta dogodek priča, kako sodijo o Slovencih objektivni in pošteni Nemci. Le žal, da so tako sila redki tako pošteni in objektivni Nemci! Rešetarjeva kolegijalnost. Rešetar v .Uči teljskem Tovarišu8, (trdi se, da je Rešetat znani Luka Jelenec, predsednik .Zaveze slovenskih učiteljskih društev*) je srdito napadel v .Tovarišu* štajarskega učitelja g. Kosija, ker se le ta na zborovanju .Zaveze* ni strinjal v vsem z menenjem mož a la Luka Jelenec. G. Anton Kosi se je oglasil sedaj v .Učit. Tovarišu*, v katerem kliče Rešetarju: .Jeli se tako javi naša stanovska zavest, ako se tovariš, ki si prizadeva na vso moč, da bi zadostil svojim stanovskim dolžnostim v šoli in izven šole, tovariš, ki ni ničesar drugega pregrešil, kakor da se je drznil vsied želje g. poročevalca, ki je izrecno poudarjal, naj ob koncu v debati vsak svoje mnenje odkrito pove, izraziti v eni točki svoje mnenje, ki se ne zlaga z nazori pretežne večine tovarišev, ako se tak tovariš v našem stanovskem glasilu za to smeši in napada? Preljuba kolegijalnost, oj kje si doma, povej kje stanuješ, moj ljubček srca? Torej stvar, stvar, gosp. Rešetar, osebe pa pustite vstran!8 — Pisava Rešetarjeva v .Učiteljskem Tovarišu8 je s'temi besedami krepko osvetljena. Predsednik .Zaveze8, primi se za nos! V Celje se preseli tukajšnji kamnoseški mojster g. Vinko Čamernik. Dvojni požar na Bohinjski Beli. Preteklo nedeljo imeli so na Bohinjski Beli dvakrat požar. Ob polu 7. uri zvečer zgorelo je poslopje pri Krivcu. Zgorelo je tudi 14 goved, 8 prašičev in 4 koze. Pogorelo je tudi poleg stoječe gospodarsko poslopje Spančičevo. Ob polu 3. uri zjutraj se je posvetilo na nasprotnem koncu vasi pri .Bovcu8. Ljudstvo je bilo zmešano še bolj kot zvečer, ker je vse govorilo, da nekdo nalašč zažiga. Vsak je šel, v strahu, zdaj se vžge pri meni, na svoj dom. Pri požaru so ostali le nekateri gasilci, ki so delali, rekel bi z nadčloveškimi silami. Jeden izmed njih — Blaž Ropret, oče 6 malih otročičev, se je pri tem ponesrečil. Strašno opečen na obrazu in rokah padel je raz .Snetovo* streho na tla. Sedaj leži revež kot žrtev ljubezni do bližnjega med svojo družino, ki jo redi jedino s težkim delom svojih rok. Zdravilnioo za bolne na živoih namerava ustanoviti gosp. dr. Jan, ljubljanski magistratni tajnik v pokoju, v Gorjah pri Bledu. Na p.ziv omenjenega se je precej prvi teden oglasilo kakih dvajset nevrastenikov, ki hočejo vstopiti v novo zdravilnico. Samomor 141etnega dečka. V neki vasi v sodnem okraju Tržič je 141etni Ivan Praprotnik, ki se je pri svojem bratu učil črevljarstva, v jutro dne 18. t. m. nekam izginil ter se ni več povrnil. Čez dva dni pa so ga njegovi bratje našli mrtvega v bistriškem potoku v Brezovi. Ono jutro se je izrazil proti nekemu, da odide, ne da bi se še kdaj vrnil. Deček ni imel veselja do črevljarstva ter ga je najbrž to gnalo v smrt. Neznana postaja. V .Slovencu* čitamo sle dečo mično dogodbico: Na neki postaji na Kranjskem je bil nastavljen mlad uradnik. Nekega jutra je prišla k blagajni mej drugimi tudi neka žena, ki se je hotela peljati na neko postajo, za katero uradnik ni in ni mogel najti voznega listka. Vlak je že prihajal in v zadnji sili je hitel mladi uradik k postajnemu načelniku, ki je spal, ter ga prosil, naj mu pove, kje je postaja Mentud? Načelnik je zmajal z glavo; nikdar še ni čul tega imena. Radoveden je ogrnil plašč ter odšel k blagajni. .Kam se peljete, mati?8 je vprašal ženico. „V Ljubljano.8 Načelnik: .Tako. Prej ste pa rekla v Mentud, ali ne?8 Ženica: .Seveda sem rekla, ker je moja sosedinja že naročila listek v Ljubljano, pa sem še jaz zahtevala: men’ tud’!8 Tako je torej nastala neznana postaja Mentud. Premog na tržaškem ozemlju. V bližini Bazovice so našli baje sledi izvrstnega premoga. Konsorcj, ki začne kopati tamkaj premog, je že osnovan. Najnovejše vesti. Peter Končnik, sedanji ravnatelj c. kr. gimnazije v Cel ji, bo menda bodoči deželni nad- zornik naših ljudskih šol. Vsaj tako v6 poročati .Slov. Narod8, ki je ob tej priliki ves svoj žolč razlil nad .Slovencem8, očitaje mu, da bi Končnik gotovo ne bil imenovan, če bi .Slovenec* ne bil en dan kasneje kakor .Narod8 zarožljal. S takim .Pflanz-em8 slepijo liberalci občinstvo, da bi ne spregledalo, da je tudi Petra Končnika zapisati oni računski zvezi na rovaš, ki je podrezala vse žile na našem narodnem telesu. Proč z izdajalsko zvezo s Švegljem in potem nas bo spoštovala in vpoštevala tudi vlada! Umrl je tukajšnji posestnik in gostilničar g. Al. Jurkovič. Strajk železničarjev v Trstu. Uprava južne železnice je baje na pogajanjih z odposlanci štraj-kovcev privolila v nastopna zboljšanja: Delavci I. kategorije bodo dobivali po 1 gld. 40 nč., II. kategorije 1 gld. 30 nč. ter tantijem po 4 gld. vsakih 15 dnij. Ta plačila veljajo do 6. ure zvečer. Pozneje delo bo plačano posebej. Prejšnji akor-danti bodo dobivali stalno od 80 nč. do 1 gld. 10 nč. Premikači bodo dobivali po 10 nč. več. Povdar-jamo pa, da avtentičnega obveščenja še nimamo. Imenovanje Slovenke. Gdč. Kornelija Podkrajšek iz Ljubljane, je imenovana za učiteljico francoskega jezika na državni višji dekliški šoli v Mostaru. * Vedno lepše I Nerodnosti v volilnem imeniku pri celjskem magistratu so neizcrpljive. Sedaj so se našli vpisani za volilce Mažari in Bavarci, ki so nekaj tednov tu služili, ki pa že zdavno niso več v Celju, temveč živi eden n. pr. v Parizu, drugi na Mažarskem itd. Dobro bo pogledati, ali niso vpisani oni Culukafri, ki so lansko leto par dni v mestnem gledišču .koncertirali!* V Celju je vse mogoče. Bivši drž. poslanec koroških Slovencev, prelat Einspieler je izjavil, da ne prevzame zopetne kandidature za državni zbor. Nemška ljudska stranka je postavila kandidatom za Einspielerjev mandat predsednika koroške kmetijske družbe, posestnika Ant. Tschare-ta od Št. Jakoba pri Celovcu. Njegovi stariši so bili sicer Slovenci, toda sin misli in hodi z Nemci. Slovenci mu postavijo kot protikandidata deželnega poslanca g. Fr. Grafenauera. Imenovanja. Duhovnik frančiškanskega reda č. o. Hubert Rant, je imenovan vojaškim kapetanom za graški okraj. Imenovani je mnogo let živel v Egiptu. — Za konceptna praktikanta sta imenovana absolvirana pravnika gosp. Vilko Bal tič pri okrajnem glavarstvu v Sežani in g. Fran Korošec pri namestništvu v Trstu. Budimpešta. .Ungarische Information* poroča, da se namerava nadvojvoda Fran Ferdinand odreči prestolonasledstvu na korist nadvojvode Otona, oziroma Otonovega 121etnega sina nadvojvode Karla. Praga. Bivši državni poslanec Adam e k nič več ne kandiduje. Buri so si osvojili Jakobsdal. Angleži imajo 34 mrtvih. Razne stvari. Iz Rima je došla vest, da je ondi 23. t; m. umrl bivši grško katoliški nadškof Josip Sem-bratovicz v 64. letu svoje dobe. 200.000 mark je dovolila .Evangeliška zveza8 za protestantsko gibanje v Avstriji leta 1901. Slovenskih vseučiliščnikov v Pragi je letos triintrideset. Proti alkoholizmu. Prihodnje leto o veliki noči se bode vršil na Dunaju kongres proti alkoholizmu. Kongres bode svoji nalogi primerno internacijonalen, 8. v vrsti doslej sklicanih. Udeleže se ga učenjaki vsega sveta, pa tudi politiki, socijologi, nacijonalni ekonomi in sploh vsi oni, katerim je na tem, da se rešijo narodi tega zla. Zastopana pa bode na tem kongresu prvič oiicijelno Kranjska. Zrakoplov, ki se da voditi je torej gotova stvar. Grof Zeppelin je dosegel ta vspeh s svojim zrakoplovom, s katerim je poletel pred tednom v zrak preko bodenskega jezera. Zrakoplov je plaval v višini 600 m ter se je pregibal na ono stran, na katero ga je vodilo njegovo krmilo, seve sedaj še z neko nesigurnostjo. Zra- koplov se je pomikal s hitrostjo 8 m na sekundo. Stroški za sestavo tega zrakoplova so bili ogromni, a problem, s katerim so se leta in leta brez vspeha ukvarjali najslavnejši inženerji, je rešen in gotovo se bode posrečilo tudi iznajti način, ki bo omogočal ceneno vožnjo po zraku. Ceni šampanjec. Kadar je soparno, tedaj človeka znatno okrepčuje šumeča pijača. Pri-prost recept, da dobiš osvežujočo, šampanjskemu vinu podobno pijačo, je naslednji: Vzemi steklenico lahkega, belega vina in prideni 5 g v prah stolčenega kandisa, 5 g vinskega kamna ali citronine kisline in slednjič 5 g čistega dvojno cglikovokislega natrija. Steklenica se urno zamaši, najbolje s patentiranim zamaškom, kakor pri pivu v steklenicah ali se pa zamašek močno pritrdi; nato se postavi steklenica k ledu in v kratkem času je izboren šampanjec gotov. Mrtvo izročila postreščeku. Franu Lenar-donu, postreščeku v Trstu, je bilo te dni po neki ženski naročeno nesti mali zabojček čuvaju kapele pri sv. Joštu. Ko jeLenardon prišel k čuvaju, prašal ga je isti, kaj je prinesel, a ker postrešček ni vedel povedati kaj nosi in kdo ga pošlje, so odprli zaboj in v njem dobili mrtvorojenega otroka. Čuvaj ni hotel zabojčka sprejeti in odpravil je postreščeka z zabojem vred od koder je prišel. Lenardon je potem nesel zabojček na redarstvo in ondi povedal, da je na voglu ulice Barriera vecchia čakal zaslužka, ko mu pride nasproti ženska in ga odpravi z zabojčkom k sv. Joštu. Nepoznana ženska in ne ve pove dati, odkod je prišla. Redarstvo je postrežčeka odpravilo na magistrat, da ondi dobi dovoljenje za položitev otroka v kapelo pri sv. Joštu. Sod-nijsko-zdravniška komisija bode dognala ali je otrok prisilno ali naravno umrl in potem se bode nadaljevala preiskava. GLASNIK. Prihodnje volitve in socijalna demokracija. Davno so vže skoro vse stranke izdale svoje volilne oklice, le socijalni demokratje so letos dolgo odlašali s svojim oklicom. Ti ljudje, ki imajo vedno na jeziku, da so „šlagfertig“ sedaj niso mogli z lahka stopiti pred svet s svojimi starimi frazami. Saj je pa njihov oklic tudi sestavljen tako, da je kaj tacega mogoče le ljudem, ki so podobni judovskim hlapcem. V tem oklicu naglaša „šmok“, da je bil parlament ponižan na prizorišče „ ravno tako brezkoristnih, kakor sramotilnih dogodkov “. Toda pri temu pozabi socijalna demokracija, da je ravno ona veliko pripomogla k sramotilnim dogodkom v parlamentu. Kdo je vrgel raz stola predsednika avstrijskega državnega zbora in s tem vrgel v blato in prah zakonodajno pravico avstrijskih narodov? To so bili socijalni demokratje, ki so se za časa nemške obstrukcije pokazali kot pravi zavezniki divjih nemških obstrukcijonistov, ter so prav pridno pomagali teptati pravice ljudstva. Oklic se zaletava v „klerikalce" iz bojazni, Bda izgubimo še to malo kulture, kar je bilo zadnja desetletja pridobljene". No, mi bi pač ne žalovali po kulturi, kojo so pridobili zadnja desetletja socijalni demokratje in liberalci. Saj ta kultura najbolj tlači delavske stanove gmotno in duševno. Posebni duševni kulturni razvoj se opaža tam, kjer pridobiva socijalna demokracija. Surovosti, pijančevanja, kletvine, zapeljevanje deklet, tatvine in vse take lepe reči cveto naj-bujneje tam, kjer cvete socijalno demokraška kultura. Take kulture nam ni potreba; če se po klerikalizmu ta kultura omeji ali odpravi, je s tem klerikalizem storil največje dobro za vse Človeštvo! Tedaj čujte in strmite, tudi narodnostno vprašanje hoče razrešiti socijalna demokracija in sicer, kakor ima baje samo socijalna demokracija odgovor na narodno vprašanje, in to je z »narodno avtonomijo in pošteno demokracijo" Kdo, ki pametno sodi, bi se ne smejal tej prefrigani židovski trditvi. Kdo se ne spominja, kako je socijalna demokracija v parlamentu divjala z nacijonalnimi Nemci proti drobtinici pravice, ki jo je dal Badeni Čehom? Sedaj pa si upa „šmoka govoriti o narodnostni avtonomiji! Kdo je vedno zahteval do sedaj narodno avtonomijo? Ali ne Slovani? Toda to zahtevo je pobila socijalna demokracija dejanski v parlamentu! Sadaj pa nastopa z njo v volilni boj. Res, ne le mrene, marveč ploh mora imeti pred očmi, kdor ne vidi v tem pravcate judovske spletkarije. Tudi splošne volilne pravice se spominja oklic. Toda, od kar imamo peto skupino je socijalna demokracija modro molčala o tem. Še le sedaj, ko stopa pred volilce, ji je prišla ta reč zopet na misel. — To dokazuje tudi resnost socijalnih demokratov. Razvidi se lahko iz celega oklica, kako so bili sedaj v škripcih socijalni demokratje, ko jim je bilo treba stopiti pred svoje verne ovčice. Nikjer besedica o zboljšanju delavskih razmer, marveč kopica zahtev, kojo so do sedaj po večini zastopale meščanske stranke. Saj ima socijalno demokraška stranka pa tudi dovolj grehov na svoji vesti! Kdo je vzrok podraženja premoga ? Lahko trdimo, da nihče drugi kot socijalna demokracija, ki je podkupljena od podjetnikov zapeljala delavce v štrajk, v katerem delavci niso skoro nič dosegli, podjetniki pa izgovor za ogromno podraženje premoga, katerega občutimo izdatno vsi, posebno revnejši sloji. Vsak, ki se za javnost zanima, lahko razvidi, da socijalni demokratje z marsikako zahtevo iz gotovega vzroka niso prišli na dan. Imajo pač preveč masla na glavi! Upamo, da bodo tudi naši delavci znali oceniti socijalno demokracijo in ji ne bodo dali svojih glasov. Kdor delavstvu dobro hoče, ne more glasovati za stranko, katera ima v ustih med, v roki pa palico za delavski stan! Delavske drobtine. Pozor* somišljeniki ! Vsako sredo ob polu 8. uri zvečer se vrše v veliki dvorani »Katoliškega Doma“ javna predavanja. Udeležujte se predavanj! Ven z volilno pravico za delavce v ljubljanski občinski zastop! Delavci! Narodno ■ napredna stranka ima v rokah ljubljanski občinski zastop. Na zgorajšnji klic je bil predložen obč. svetu predlog za volilno pravico delavstva za občinski zastop. Narodno-napredni gospodje, ki imajo sedaj za delavce vedno sladka usta, so predlog vrgli pod klop in na vse resolucije »Slovenskega katoliškega delavskega društva" v Ljubljani niso odgovorili. Delavei! Narodni naprednjaki so vrgli pod klop v Ljublani, kjer iinajo večino, Vašo pravico, kakor so njihovi pristaši preprečili trgovskim pomočnikom nedeljski počitek, Vi pa vrzite pri volitvah v peti skupini pod klop, njihovega kandidata! Naša društva prosimo, da nam o svojih prireditvah in o društvenem gibanju točno poročajo v nGlasnik“. Kratka, jedernata poročila iz vseh naših društev, bi napravila aG!asnik“ velezanimiv Prosimo torej vtem oziru vstrajnega sodelovanja. Tudi druga hitra poročila o delavskih nesrečah, o postopanju nasprotnikov, so vedno dobro došla. Somišljeniki, na delo in na stražo ! Pouk jezikov v „Slov. kršč. soc. zvezi". Za učenje češčine, angleščine in laščine se je doslej oglasilo že obilo članov. Kdor bi se še želel učiti, naj to naznani jutri, v nedeljo ob 5. uri popoludne v dvorani „Katoliškega Doma" ondi navzočemu odborniku. Ako se zadostno število članov oglasi tudi za pouk nemščine, podučevalo se bo tudi nemščino. Trbovlje. V nedeljo dne 21. t. m. se je vršil v Trbovljah javen shod, na katerem se je razgo-varjalo o vzrokih socijalnega vprašanja, organizacije krščanskih rudokopov in o državnozborski volitvi. Zborovalci so pritrdili kandidaturi gosp. Žičkarja. Ljubezen ljubljanskega obč. sveta do delavcev. Ljubljanski občinski svet je zavrgel načrt parcelacije stavbišča „Slov. delavskega stavbenega društva" ob Opekarski cesti v Ljubljani z motivacijo, da bi nova cesta, vodovod in razsvitljava mesto preveč stalo. Gospodje ob- činski svetniki so res štedljivi, kadar se gre storiti kaj za delavce. Kadar se gre za kaj dru-zega, tedaj pa je denar pri rokah. Mestni Dom „kahlja" pred BMestnim Domom", premajhna ljudska kopelj in posebno regulacijski načrt za mesto — vse to ni predrago! Res čudno, da so se nakrat. ustrašili nove ceste ljudje, ki bi radi iz Ljubljane naredili Pariz. Prevroče mu je, Kakor je razvidno iz kandidatne liste socijalnih demokratov, bivši poslanec Berner na Češkem ne bode več kandidoval. So pač čudna pota človeške usode. Moža je vrgel ob tla premogarski štrajk na Češkem, pri katerem si je socijalna demokracija — kakor trdijo zlobneži — prisvojila lepo svoto delavskega denarja in sedaj je židovski cvetki Bernerju ondi — prevroče. Stavka v Trstu. Kakor je bilo pričakovati, ponehala je v Trstu stavka železničarskih delavcev. Vodstvo južne železnice je deloma ugodilo zahtevi delavstva, deloma pa se vrše še pogajanja. Delavcem iz srca privoščimo vsak vspeh, ki so ga dosegli. Saj bogata južna železnica zasluži dovolj in bi bila nje dolžnost skrbeti za to, da se njenim uslužbencem godi bolje, da ne bodo ob nevarnem in trudapolnem delu morali trpeti pomanjkanja, kakor se često sedaj godi. Štrajk v Trstu pa je imel še drugo znamenito stran, vodila ga je namreč socijalna demokracija, ki je to priliko porabila, in več kot za vspeh stavke, delala za nje kandidata v peti skupini. Na shodih se je zabavljalo veliko proti »Edinosti", menda samo zato, ker je „Edinost“ slovenski list se je drznil zastopnik tega lista tudi javno na shodu oglasiti se za slogo mej delavci v tem važnem trenotku, ko se gre za kruh. Da se je zaradi tega pričela gonja proti „Edinosti“, je dokaz, da je socijalnim demokratom le za strankarsko agitacijo, ne pa za zboljšanje delavskih razmer. Ko stoji delavec v boju za svoj kruh, mu je prva želja izvojevati opravičeno zboljšanje, takrat mu je vsakdo dobro došel, kdor mu ima voljo pomagati. Toda te misli niso socijalni demokratje! Pri njih velja načelo, da je vsak stavkujoči delavec socijalni demokrat in da drugi ne smejo v prilog delavstva kaj storiti, pač pa samo vodje socijalne demokracije, ki izrabljajo štrajke v prvi vrati v svoje strankarske namene. Pokazalo se je v Trstu tudi, da socijalna demokracija našemu narodu ni v korist. Kristan in njegovi trabantje so naravnost hujskali proti Slovencem v Trstu. Je-li to internacijonalno ? Ali je to za „štrajk" potrebno? Dokazali so s tem, da kdor postane socijalni demokrat, postane kmalu tudi sovražnik naroda. To naj si zapomnijo tudi nekateri v Trstu. O končani stavki „Edinost" poroča, da je južna železnica dovolila akordantom dnino 2 K, oziroma 2 K 10 h, katero bodo dobivali ne glede na to, ali je delo ali ni dela. Glede nadaljnih zahtev se bodo vršila pogajanja in so odšli posebni odpo-slanoi na Dunaj, Nekateri listi so poročali, da bo zvišanje akordne mezde znašalo 100.000 kron, a prišla so poročila, da je ta vest prenagljena. Letina sladkorja je letos dobro vspela. Nemčija je pridelala 1875, Avstro-Ogerska 1050, Francija 1060, Rusija 940, Belgija 340, Holandija 190, druge dežele 345, Evropa sploh 5800, otok Kuba 450. naselbine 2270 tisoč ton (žb 1000 kg). Skupno se je pridelalo letos za 370 tisoč ton več od lani. Letina v Avstriji. Vspeh letine je povoljen, kar se tiče kolikosti in kakovosti. Žito je imelo dobro letino. Pridelek krompirja je v obče srednji; v več krajih Češko-Moravske je vsled suše letina bila mnogo slabša od one lanskega leta, zato je pa kakovost toliko boljša, in to vsled velike množine sladkorskih snovij. Repa je tudi trpela vsled suše. Zadnja košnja se je spravila pri ugodnem vremenu pod streho. Pričakovana dobra vinska letina se je uresničila. Sadna letina se je uresničila. Sadna letina je povoljna. Siromaki na Dunaju. Mesto Dunaj je vzdrževalo leta 1897. okolu 36.000 siromakov z 2,880.000 gld. na leto. Za 1. 1901. proračunan je ta izdatek na 6,230.000 gld. Graški železničarji so zahtevali zboljšanje svojega stanja ter so dali železniški upravi za odgovor odlog 14 dnij. Delavsko gledališče v Ljubljani. V nedeljo dne 28. oktobra leta 1900. v veliki dvorani katoliškega Doma“ „Mlini pod zemljo*4 ali »Zadnji dnevi paganstva v Rimu“. Igra v Štirih dejanjih 0s*T~ Iz posebne prijaznosti sodeljuje g J. Sršen Šušteršič, bivši član slovenskega gledališča, Osebo: Frob, rimski senator .................gosp. J. Sršen Šušteršič. Cecilij, njegov sin.................. „ Ivan Sever. Valent, tribun, stričnik Probov....... »H. Nučič. Numida, črn suženj Probov............... „ V. Virens. Saturnij, Jupitrov svečenik.......... „ P. Razberger. Metran, posestnik podzemeljskih mlinov . . „ M. Mihajlovič. Italik, paznik Probovih sužnjev......... „ Janko Jovan. Narzej, Probov suženj................... „ T. Valusnik. Askanij, nadzorovalec pri Metranovih mlinih . „ I. Habič. Olimpij, paganski svečenik........... „ I. Zorko Stotnik, sužnji Probovi, sužnji Metranovi, malikovalski svečeniki, vojaki. Vrši se v Rimu. Nove kulise. — Nova garderoba. Pred predstavo koncert meščanske godbe. Vapored : 1.) Jugoslovanski pohod, Hinki. — 2.) Slovanske cvetke, potpouri, Parma. — 8.) Ljubavna pesem, solo za flauto, Pikel. — 4.) Ouvertura „Graničarl“, Iv. pl. Zajc. — 6.) Lepa Valenčanka, Kral. — 6.) Potpouri čeških pesmi, — Šramek. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 gld., II. vrste 70 kr., III. vrste 50 kr., IV. vrste 40 kr., V. vrste 20 kr. Stojišče 10 kr. Sedeži in stojišča se prodajajo vsak dan v prodajalnici g. Fr. Breskvarja, pred škofijo in v nedeljo zvečer pri blagajnici. Blagajna se otvori točno ob 6. uri zvečer. — Začetek koncerta ob 'UT. zvečer. — Začetek predstave po 7. nri zvečer. Prihodnja predstava delavskega gledališča bode dne 11. novembra. Igrala se bode izvirna šaloigra. K obilni udeležbi vabi odbor „Slov. kršč. soc. zveze11. Listnica uredništva. Gosp. dopisniku iz Idrije: Vaše pismo je prišlo v Ljubljano odprto ter je je zapečatil ljubljanski poštni urad. Trgovskega pomočnika ižvežbanega v železninski, špecerijski, miroiil-niški in stekleniški stroki sprejme v službo A. Cassagrande, Ajdovščina. (Primorsko) rS Mizarstvo ® ® ustanovil IGNACIJ ROTTAR mizar v srednji Yasi pri Goričah pošta Kranj. Izvršuje vsa dela točno po naročbl. 28 (14) ..Slovenski List1' se prodaja v Brusovi (Ste-fetovi) prodajalnici pred Škofijo in pri g Podrekarju na sv. Jakoba trgu. Številka po 14 h. Išče se ucenec kateri ima veselje za mesarsko obrt’; kje, pove upravništvo „Slov. Lista “. OCOOCCOCOOCCO 00 oooccoooooooooooooco - Domača umetnost! nemara rnnotnnot! v Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski Andrej Rovšek v Ljubljani Kolodvorske ulice št 22 v hiši gospč Wessner-jeve se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih, strogo po umetnostnih načelih izgotovljenih lesenih oltarjev v raznih slogih, kipov in svetniških soh od kamena, marmorja, gipsa ali lesa itd. \ 10 (29) Priznalno pismo: Blagorodni gospod! Altar presv. Trojice, katerega ste naredili za tukajšnjo župno cerkev, je pravi umotvor ter kaže, ne samo v celoti, temveč tudi v svojih posameznih delih lepo pravilnost, solidnost in trpežnost. Na opazovalca napravlja izvanredno prijeten utis in hvali svojega mojstra. Vsled lega Vam izrekam svojo popolno zadovoljnost in zahvalo ter si štejem v dolžnost, da Vas svojim sobratom kar najtoplejše priporočam za podobno delo. Z odličnim spoštovanjem Vam udani Martin Poljak, Ajdovec, 20. okt. 1899. 'župnik 0 o o o o \ o o o o o o o o o 000 'OOOOCOCOOOCO 00 COCODC666COOCCOCO SsrvTJSS TJajboljža in najsigurncjša prililia za žtedenjc! Denarni promet v devetih mesecih: