v UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU« - IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR Štev. 27 16. maj 1990 Leto VI INFORMACIJA 0 POSLOVANJU V OBDOBJU OD I - III 1990 Rezultati poslovanj a v prvem četrtletju so odraz splošne gospodarske situacije, ki se je za Agis kazala predvsem v velikem pomanjkanju likvidnih sredstev ter problemov z realizacijo prodaje. Inflacija, kot največji negativni dejavnik poslovanja v letu.1989 je bila prisotna tudi v začetku letošnjega leta, vendar zadnje mesece skokovito pada. I. PRIHODKI v prvem kvartalu smo dosegli le 108,2 mio din skupnih prihodkov, planirali pa smo j ih 9 % več. Največji izpad realizacije nastopa pri realizaciji izvoza (dosežen le z 81 %) in realizaciji na domačem.trgu (dosežena 83 %), na kar jev največji meri vplival izpad prodaje januar in marec (TAM). Obseg skupnih prihodkov nekoliko izboljšujejo izredni prihodki, to so V prejšnjem obdobju že odpisane terjatve, ki pa so bile v tem obdobju plačane. II. ODHODKI -■ skupni odhodki znašajo 105,4 mio din in so za 5 % višji od planiranih - poraba materiala energije in drobnega inventarja sicer zaostaja 6 % za planiranimi, vendar je v strukturi prihodka, če ne upoštevamo vpliva izrednih prihodkov, za 4 % previsoka - pri storitvah beležimo večje odstopanje pri zunanjih storitvah, t.j. storitvah za dodelavo proizvodnje (8 % nad planom") in. storitvah tekočega vzdrževanja osnovnih sredstev (prekoračitev 7 %) - amortizacija ■■ ker je bila uradna inflacija višja od 10 -v smo morali izvesti revalorizacijo amortizacije, vendar nam skupni strošek amortizacije predstavlja le 56 % planiranega - nematerialni stroški -™ presegajo planirane. za 34 %; glavnino tega stroška predstavljajo izplačane dnevnice - davki, prispevki se gibljejo v okvirih planirane strukture oz. so celo nekoliko nižji, ker se prispevne stopnje znižujejo - osebne dohodke bomo posebej obravnavali v nadaljevanju - skupne stroške smo lahko zmanjšali za 6,2 mio din na račun povečanja vrednosti zalog - večjo postavko v odhodkih predstavljajo še izredni odhodki v vrednosti 16,9 mio din. To so terjatve, ki smo jih morali zaradi 60 dnevnega roka zapadlosti odpisati. S plačilom.teh terjatev se bodo v naslednjih obdobjih povečevali izredni prihodki. L III. ZALOGE -• podatki o visoki nabavi in porabi v začetku letošnjega leta in nižji prodaji kažejo na to, da se nam zaloge povečujejo. V primerjavi z začetkom leta so se: - zaloge materiala fizično povečale za 13 % - nedovršene proizvodnje in polizdelkov za 7 % - gotovih izdelkov za_________________________9 % skupne zaloge za 10 % Kaj nam pomeni povečevanje zalog v tako težki likvidnostni situaciji verjetno ni treba posebej povdarjati. s IV. ZADOLŽENOST • razmerje terjatve: kratkoročna obveznost, se je zaradi hitrejše rasti drugih močno poslabšala. V primerjavi z ZR 89 so namreč obveznosti do dobaviteljev in kratkoročni krediti narastli mnogo bolj kot terjatve do kupcev. 0 naraščanju zadolženosti govori tudi podatek o deležu obveznosti ter kratkoročnih in dolgoročnih kreditov v skupni bilančni vsoti, ki se je iz 46,3 % ob ZR 89 povečal na 52,5 %. V. OSEBNI DOHODKI - v prvem kvartalu smo izplačevali zajamčene OD in sicer v januarju in februarju približno enake (februar je sicer nekoliko nižji zaradi vpliva ur), marca pa smo jih lahko na račun rasti naj nižjega OD (17 %) povečali, vendar smo del marčevskega OD (okrog 4 %) izločili za solidarnost. Povprečni OD na zaposlenega Veriž.indeks povpr dec 1989 2.908 din - jan 1990 3.532 din 121 feb 1990 3.465 din 98 mar 1990 3.905 din 113 I. kv. 3.632 -- Neglede na to, da so OD od decembra dalje naraščali počasneje od realizacije, pa je njihov delež v prihodku še vedno previsok* VI. FINANČNI REZULTAT Razlika med prihodki in odhodki predstavlja ustvarjeni bruto dobiček v višini 2,7 mio din. Iz te razlike moramo pokriti še vse davke in prispevke'v višini 4,'J mio din ter del sklada skupne porabe. Izkazana izguba znaša torej 3,3 mio din. V tekoče obdobje moramo prenesti tudi 7,3 mio din nepokrite izgube iz leta 1989, kar nam skupno izgubo še poveča. Ob padcu fizičnega obsega proizvodnje in nerealizirani prodaji pa j e rezultat kljub izgubi soliden. Finančni izid bi bil bistveno slabši, če bi se ugotavljal po starem sistemu plačane realizacije. V tem primeru bi prišla bolj do izraza težka likvidnostna situacija, v kateri se nahajamo in jo občutimo najbolj skozi občasne blokade našega žiro računa„ Poslovodni odbor /sf