GLASILO ZZB 80 let
ZA VREDNOTE 
NOB SLOVENIJE osvoboditve
NOB  SLOVE
O    F
JUNIJ 2025
1941 194
5 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
ORLE PRED 80. LETI JUBILEJI NOVA KNJIGA UVODNIK
O izbirnem kolektivnem 
zgodovinskem spominu
Spominska slovesnost Ivan Bevk Predstavitev v Tolminu ranti s tujimi okupatorji udejanjali 
Zadnji boji  Visok jubilej s »plemenitim« bojem zoper »zlo-
Po Vetru činske partizane«. 
za Ljubljano bivšega partizana še Balada Od začetka samostojne države se 
v Sloveniji po tem revizionističnem 
STRAN 3 STRAN 12 STRAN 13 modelu ustvarja izbirni zgodovinski 
spomin, torej spomin à la carte, ki 
je okrnjen v bistvenih značilnostih 
80. OBLETNICA OSVOBODITVE TABORIŠČA POD LJUBELJEM Dr. Maca Jogan, sociologinja zaradi opuščanja celostnih predsta-
vitev namer vseh vpletenih »igral-
Vzklik »Nikoli več«  cev« in nepriznavanja vzročno-po-
sledičnega razumevanja med seboj 
povezanih preteklih dogajanj, ko je 
ta skupnost bila obsojena na uni-
postaja vse bolj bled »Mladi niso odgo-
vorni za to, kar 
se je zgodilo. So 
pa odgovorni za čenje, čemur se je večina pod vod-
to, kaj bo v zgodovini iz tega nas- stvom Osvobodilne fronte in njene 
talo. Starejši ne dolgujemo mladi- pobudnice Komunistične partije 
ni uresničenja sanj, temveč iskre- uprla. Neposredno in posredno (za-
nost. Pomagati moramo mlajšim ledno) uporniško večino je družilo 
razumeti, zakaj je življenjsko po- geslo »za svobodo in kruh«, seme 
membno ohranjati spomin.« prihodnjega revolucionarnega zgo-
Tako je v govoru ob 40. oble- dnjesocialističnega razvoja družbe. 
tnici zmage nad fašizmom in na-
cizmom 8. maja 1985 v zveznem V medgeneracijskem pre-
parlamentu med drugim dejal ta- našanju spomina deluje več 
kratni predsednik Zvezne republi- raznolikih posrednikov: od 
ke Nemčije, Richard von Weizsäc-
ker. Štiri desetletja pozneje, ob 80. izobraževalnega sistema 
obletnici zmage nad fašizmom in prek javnega medijskega 
nacizmom, so te besede še bolj ustvarjanja »pravih« inter-
aktualne in pereče, posebej zara-
di novih usodnih prelomnih do- pretacij, (zasebno vodenih 
godkov v tem času. Ena od ključ- in nereguliranih) družbenih 
nih prelomnic je vsekakor propad omrežij do katoliško cer-
Sovjetske zveze, sistemov realne- kvenega vsegeneracijskega 
ga socializma, ali preprosto »zlom 
komunizma« v širšem družbenem občestvenega delovanja. 
okolju; v slovenskih razmerah pa 
odprava zgodnje (samoupravne) Ker podatkov iz raziskovanja 
socialistične ureditve, ki pa jo no- slovenskega javnega mnenja po 
silci prevrata in vzpostavitve »de- letu 2013 še nimamo, se bo spo-
Polaganje vencev k spomeniku »J'accuse – Obtožujem« mokracije« tudi uvrščajo v »komu- znavanje sprememb v kolektiv-
nizem«, ki da je kot najnevarnejši nem spominu na dogajanja v dru-
totalitarizem povzročil celo več zla, gi svetovni vojni na Slovenskem 
»Kljub številnim dosežkom v zgodovi- zdravljenja, trpinčili so jih avstrij- je čakala smrt v krematoriju. Da grozodejstev kakor drugi dve vrsti oprlo na ugotovitve več meritev 
ni človeštva, razvoju vrednot, umetno- ski in nemški nadzorniki, ki so jih bi Nemci zabrisali sledove svojih totalitarizma – fašizem in nacizem. od sredine devetdesetih let do 
sti, kulture, znanosti in tehnologije je za vodje taborišča izbrali zaradi zločinov, so taborišče porušili. S tem zasukom po meri »žrtev leta 2013. Prepričanje o življenj-
še vedno nepredstavljivo, kaj je človek njihove zločinske preteklosti. Med Kot so večkrat poudarjali inter- komunizma«, zlasti največje in tra- ski ogroženosti slovenske naro-
sposoben narediti sočloveku. Bojim se, kopanjem v mrzlem predoru so si niranci, so jim bili žarek upanja v dicionalno ključne nosilke protiko- dne skupnosti zaradi okupacije je 
da, kljub vsem prizadevanjem še nis- delavci pomagali z improvizirani- teh nehumanih razmerah doma- munizma v 20. stoletju (Katoliške (do leta 2012) oslabelo, vendar je 
mo dosegli civilizacijske ravni za trajen mi oblačili iz cementnih vreč in čini iz Tržiča in okoliških vasi, ki cerkve), je povezana tudi prede- še vedno navzoče pri dobrih dveh 
mir, vzajemno spoštovanje in sožitje v so jim na različne načine izražali lava kolektivnega zgodovinskega tretjinah prebivalstva; še vedno 
svetu. To nam kaže dogajanje na šte- solidarnost, in kot je pred dvema spomina na usodno obdobje dru- več kot polovica ljudi meni, da 
vilnih žariščih po svetu,« je bila misel Med kopanjem v mrzlem letoma dejala hči enega od nek- ge svetovne vojne in narodnoo- je bil upor pod vodstvom Osvo-
predsednice Republike Sloveni- predoru so si delavci po- danjih taboriščnikov, je prav do- svobodilnega boja na Slovenskem. bodilne fronte nujen za preživet-
je Nataše Pirc Musar na letoš- magali z improviziranimi mače prebivalstvo s svojo podpo- Prav kolektivni spomin je neločlji- je, čeprav je tudi ta drža nekoliko 
nji spominski slovesnosti ob 80. ro deportirancem naredilo zarezo va sestavina identitete vsake druž- oslabela. Pozitivno vrednotenje 
obletnici osvoboditve koncentra- oblačili iz cementnih vreč v sistem razčlovečenja, ki so ga bene skupnosti in njeno ključno partizanskega boja se je od sre-
cijskega taborišča Ljubelj, ki zgolj in povijanjem nog v cunje in vzpostavili nacisti. Na to dejstvo vezivo, saj z oživljanjem temeljnih dine devetdesetih let do 2012 ne-
z ostalinami taboriščnih stavb in papir, pri tem pa upali, da je na slovesnosti 7. junija opom- konstitutivnih dogajanj v preteklo- koliko povečalo in je navzoče pri 
spominskimi obeležji obiskoval- jih ne bodo zalotili Nemci, nila tudi predsednica: »Žičnata og- sti osmišlja aktualno delovanje pri- najmanj polovici polnoletnih pre-
cem pripoveduje zgodbo o težkem raja in sistematično nasilje nacistov padnikov te skupnosti in vsebuje bivalcev, meritev v letu 2013 pa 
življenju zaprtih v tej podružnici saj jih je v tem primeru ča- nista uspela pregnati dobrote iz človeš- nastavke za načrtovanje prihod- kaže na njegovo zmanjševanje. Le 
taborišča Mauthausen med drugo kal okruten tepež. kih src. Tako kot v mnogih krajih po njega razvoja. Zmagovit narodno- pičla manjšina (manj kot deset od-
svetovno vojno. Ti ujetniki so bili Sloveniji je tudi v Ljubelju svetlobo in osvobodilni boj kot temelj za na- stotkov) v vseh meritvah zagovar-
pripeljani iz Francije, Poljske, Ru- žarek upanja prinašala pogumna in cionalno osvoboditev in družbeno ja skrčeno razlago o narodnoosvo-
sije, Jugoslavije, Češke, Norveške, povijanjem nog v cunje in papir, nesebična pomoč domačega prebival- preobrazbo v smeri socializma je bodilnem boju kot komunistični 
Grčije, Belgije, Italije, Nizozem- pri tem pa upali, da jih ne bodo stva. Ponujena roka je bila roka člo- za (globalne) borce proti komuniz- revoluciji, še manj obsežna manj-
ske, Luksemburga, Nemčije in Av- zalotili Nemci, saj jih je v tem pri- večnosti, plemenitosti in solidarnosti. mu zločesta tvorba, ki jo je treba šina pa zavrača vlogo partizanske-
strije in so bili prisiljeni kopati več meru čakal okruten tepež. V času Slovenci smo v svoji viharni zgodovini izključiti iz spomina državljanov in ga boja za osvoboditev. Negativno 
kot kilometer in pol dolg ljubeljski delovanja taborišča Ljubelj je tam neštetokrat dokazali, da nevidnih niti državljank Slovenije, da bi se lah- ocenjevanje domobrancev je ves 
predor. Delali so v nehumanih umrlo okoli štirideset zapornikov, človeških src ne more pretrgati nobena ko razvijali »svobodno«; to pa je čas stabilno (približno 40 odstot-
razmerah, v vsakem vremenu, ob izčrpane, bolne in kaznovane in- zlonamerna sila.« mogoče, če se (dolgotrajen) boj kov), pozitivno vrednotenje se je 
odtegovanju hrane v človeka ne- ternirance pa so odpeljali v matič- zoper »komunizem« prizna kot dr- od leta 1995 do 2012 v povprečju 
vrednih bivališčih brez ustreznega no taborišče Mauthausen, kjer jih NADALJEVANJE NA STRANI 2 žavotvorna vrlina, ki so jo kolabo- NADALJEVANJE NA STRANI 2
ZZB  
9 772463 821805
NIJE
2 junij 2025
NADALJEVANJE S STRANI 1 NADALJEVANJE S STRANI 1
O izbirnem kolektivnem Vzklik »Nikoli več« postaja vse bolj bled
zgodovinskem spominu
zmanjšalo (od skoraj tretjine do V medgeneracijskem prenaša-
dobre petine), vendar ne pri sta- nju spomina deluje več raznolikih 
rih do 30 let; med temi zagovarja posrednikov: od izobraževalnega 
domobranstvo vsaka četrta mlada sistema prek javnega medijskega 
oseba in le vsaka tretja temu na- ustvarjanja »pravih« interpretacij, 
sprotuje. Bolj kot pri vrednotenju (zasebno vodenih in neregulira-
partizanov sta se hkrati zelo pove- nih) družbenih omrežij do katoli-
čali nevednost in negotovost glede ško cerkvenega vsegeneracijskega 
domobrancev (delež je precej nad občestvenega delovanja. Kljub se-
eno tretjino); o tem, kdo je škof  danjim možnostim hitrega dosto-
Rožman, pa že leta 2003 ni vede- pa do množice podatkov o vsem 
lo 80 odstotkov starih do 30 let. dogajanju doma in po svetu je za 
Od leta 1995 do 2012 je sicer os- oblikovaje nepristranske in celovi-
labelo označevanje domobranske- te kulture spominjanja nedvomno 
ga delovanja kot izdaje, vendar je pomembno temeljno splošno izo-
še vedno polovica vprašanih tako braževanje. 
prepričanih. Na izredno pomanjkljivo izobra-
Ne vemo, kakšna usmeritev spo- ževanje o »polpretekli zgodovini« 
minjanja se je izrazila v novejšem na Slovenskem so opozarjali mladi 
času do leta 2025. Vsekakor pa že v prvem desetletju 21. stoletja. 
dosedanji podatki potrjujejo spoz- ZZB za vrednote NOB kot osrednja 
nanje, da kolektivni zgodovinski civilna varuhinja spomina na veli-
spomin ne obstaja sam po sebi kot časten narodnoosvobodilni boj si 
nevtralna celota razlag, prepričanj, je prizadeval za ustrezno poučeva-
vzorcev delovanja in sporočil, tem- nje mladih in na podlagi več posve-
več nastaja, se ohranja in učinku- tov v letu 2010 je na takratno Mi-
je glede na merila pomembnosti, nistrstvo za šolstvo in šport (2011) Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 500 ljudi.
ki jih določajo vsakokratni nosilci poslal prvo vsestransko utemelje-
moči in oblasti; torej se obrezuje, no prošnjo in priporočila za oboga- Na pomen odnosa domačinov do jo stran in molčijo. Obtožujem tudi vse ki so se v drugi svetovni vojni borili; vsi, 
dodaja, predeluje glede na potrebe titev pouka v osnovnih in srednjih internirancev je  spomnila pred- nas, ker se ne odzovemo, ko se rušijo te- ki so padli; vsi ki so trpeli, vsi, ki so iz-
po obvladovanju večine. Notranja šolah. Neuslišana prošnja se je po- stavnica francoskega združenja meljne človekove pravice.« ginili neznano kam, ki so pogrešani; in 
razmerja moči (in oblasti) v Slove- zneje še ponovila; naslovi ministr- Amicale de Mauthausen, ki že Zbrane je nagovoril tudi pred- vsi tisti, o katerih usode nikoli ne bomo 
niji kakor tudi okoliščine v širšem stev so se spreminjali, nosilne ose- osemdeset let deluje z namenom sednik Zveze združenj borcev za izvedeli«.
evropskem (in svetovnem) prosto- be tudi, stanje pa v glavnem ostaja ohranjanja dediščine interniran- vrednote NOB Slovenije Mari- Predsednica Nataša Pirc Musar 
ru dopuščajo predvidevanje, da se nespremenjeno. Status quo pa de- cev, Danyèle Régerat. Spomni- jan Križman in se najprej zahva- je v svojem govoru poudarila po-
bo predelovanje zgodovinskega jansko mladim ne pomaga dovolj, la je na to, da internirancev, ki so lil vsem tistim, brez katerih ohra- men takšnih prireditev, ko se spo-
spomina po meri izbranih »žrtev« da bi bili usposobljeni za odkriva- tu delali v nečloveških razmerah, njanja spomina na trpljenje v lju- minjamo in nenehno opominjamo: 
v prihodnje še nadaljevalo; seve- nje in razpoznavanje vedno pogo- danes ni več na slovesnosti, ven- beljskem taborišču ne bi bilo. Po- »Vsak dan in vedno znova moramo 
da če ne bo resnih ovir na različnih steje navzočih – sodobnim razme- dar se z delegacijo združenja vsa- jasnil je, da se Združenje borcev skrbno paziti, da se demokratične vred-
ravneh, od znanstveno poštenega ram prilagojenih – znakov oživlja- ko leto udeležijo spominske slove- za vrednote NOB Slovenije na raz- note in pravne norme ne umaknejo ma-
postavljanja meja za drugačno raz- nja fašizma in nacizma, vedo pa snosti, saj želijo počastiti spomin lične načine trudi ohranjati spo- nipulacijam, demagogiji in ksenofobiji. 
laganje (reinterpretiranje) preteklo- veliko o »nevarnosti komunizma«, na umrle in preživele, zaznamo- min na vse trpljenje slovenskega Spomin in opomin na vojne grozote ni-
sti do množičnih gibanj za spošto- vključno s predsednikom ZDA, naj- vane z nacističnim sistemom ta- kakor ne smeta zbledeti. To je naša sku-
vanje pravičnosti in človečnosti ter močnejšim političnim voditeljem borišč, se zahvaliti slovenskim lju- pna odgovornost.« 
za njuno institucionalno podporo. »civiliziranega« Zahoda. dem, ki so pomagali, in se obrniti »Danes je ta Pred spomenikom nekdanjega 
v prihodnost: »Ključna razlika je bila 'Nikoli več' skoraj taboriščnika in arhitekta Borisa 
80 LET OD KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE v povezanosti, ki so jo že od leta 1943 Kobeta, ki nosi napis »Obtožujem 
Tržičani vzpostavljali z interniranci. Ta neslišen.«  – J'accuse«, so se v spomin na vse 
je bila tako močna, da so 6. junija 1945 Peter Miklič trpeče v taborišču Ljubelj pokloni-
Spominska interniranci na Tržičane naslovili pis- li gostje, poleg predsednice Nataše 
mo zahvale in jim podarili risbe, ki so Pirc Musar in predsednika Zveze 
slovesnost na Poljani nastale v taborišču, v znamenje velike naroda v drugi svetovni vojni, in združenj borcev za vrednote NOB 
hvaležnosti in v upanju, da bo nastalo poudaril, da imajo registriranih kar Slovenije Marijana Križmana tudi 
prijateljstvo, ki bo za večno združilo Ju- 9000 spomenikov: »Ta številka, ni se predsednica državnega zbora Ur-
goslavijo in Francijo. Prijateljske vezi, za hvaliti, ta številka pove, koliko gor- ška Klakočar Zupančič, minister 
Osrednja slovesnost ob 80. oble- stkane z Jankom Tišlerjem, človekom, ja se je zgodilo v drugi svetovni vojni. za obrambo Borut Sajovic, predse-
tnici konca druge svetovne vojne ki je tvegal življenje, da je internirancem In ko marsikdo v naši državi z visoke- dnik francoskega združenja Ami-
na evropskih tleh je potekala 17. dajal pomoč in podporo, se prek njego- ga položaja zanika drugo svetovno voj- cale de Mauthausen Claude Simon 
maja na Poljani pri Prevaljah. Pri- vih sorodnikov ohranjajo še danes. no, sem prepričan, da ne ve, kaj govori. in slovenska predstavnica v med-
reditev je počastila spomin na zad- O tem, da »Nikoli več!«, jasen Zanikati svojo lastno zgodovino pome- narodnem komiteju Mauthausen 
nje boje vojne med 13. in 15. ma- in močan vzklik ob koncu druge ni, da nisi vreden živeti v tej državi,« je Monika Kokalj Kočevar, velepo-
jem 1945, ki so potekali prav na svetovne vojne, postaja čedalje dodal in požel močan aplavz. Op- slaniki ter drugi diplomatski pred-
tem kraju, čeprav je Evropa že 8. bolj bled, je govoril tudi župan ob- timizem pa ga navdaja ob trudu in stavniki številnih držav.
maja praznovala zmago nad fašiz- čine Tržič, Peter Miklič, čeprav dejanjih predsednice državnega Scenarij letošnje spominske slo-
mom in nacizmom. naj bi bil ta vzklik temelj naših vre- zbora Urške Klakočar Zupan- vesnosti sta pripravila Mojca Po-
Slovesnost je pritegnila številne dnot, naših zakonov in naše sku- čič in predsednice države Nataše redoš in Iztok Pipan s Televizije 
goste iz Slovenije in drugih nekda- pne evropske prihodnosti: »Danes Pirc Musar, ki v politični prostor Medvode, kulturni program pa so 
njih jugoslovanskih republik. Slav- je ta 'Nikoli več' skoraj neslišen.« vnašata več kulture, medsebojne- sooblikovali povezovalka Maja Te-
nostni govornik, minister za ob- Dejal je, da je morda danes bolj ga spoštovanja in spoštovanja vre- kavec, Policijski orkester pod taktir-
rambo Republike Slovenije Borut umesten še vedno boleč vzklik na dnot narodnoosvobodilnega boja, ko Nejca Bečana, baritonist Anton 
Sajovic, je poudaril zgodovinski spomeniku, ob katerem so položili »kajti iz narodnoosvobodilnega boja Habjan, glasbeniki Maša Demšar, 
pomen Poljane, ki jo je označil za vence v spomin na žrtve in dogod- izhaja tovarištvo, ki ni komunistična be- Karlo Jemc in Matija Jemc, učen-
enega svetih krajev Evrope. Po- ke, ki so del zgodovine tega kraja – seda, ampak je najsvetlejša beseda člo- ci Osnovne šole Tržič pod mentor-
udaril je, da je ohranjanje zgodo- rodnost ali državo. Župan občine J'accuse – Obtožujem: »Obtožu- veka, ko je človek človeku resnično člo- stvom Maje Keržič in Mojce Likar 
vinskega spomina ključnega po- Prevalje Matic Tasič je ob tej pri- jem tiste, ki se skrivajo v imenu zgodo- vek«. Zahvalil se je za priznanje zla- in recitator Tobija Le Roux.
mena, saj naj bi prav spomin pre- ložnosti opozoril na pomen zgodo- vine in z zlorabo spomina opravičujejo ti red za zasluge, ki ga je prejel od 
prečil ponovitev tragedij preteklo- vinskega spomina in na temeljne nasilje nad drugimi. Obtožujem tiste, ki predsednice, in poudaril, da si tega Nataša Predalič,  
sti. Ob tem je izrazil potrebo po vrednote osamosvojitvenih priza- v imenu interesov, moči ali koristi gleda- priznanja ni zaslužil on, »ampak vsi, foto: Iztok Pipan
ohranjanju slovenske enotnosti in devanj. Ob tem je pozval k miru in 
pripravljenosti, da kot družba na- končanju vojn.
redimo vse, kar je potrebno za mir Slovesnost je potekala ob brona- Predsednica Republike Slovenij je poudarila pomen območja 
in sožitje. NOB SLO
stem spomeniku Svobodi in miru, VE taborišča Ljubelj, ki je razglašeno za kulturni spomenik držav-
Pozdravni nagovor je imel Sead delu kiparja Stojana Batiča. Spo- O  F nega pomena: »Želim si, da to ostane kraj miru, spokojnosti, 
Đulić, gledališki režiser in pred- menik stoji na Poljani že skoraj šti- spomina in pomnjenja. Kraj, kjer se bodo srečevale in spomi-
sednik borčevske organizacije iz ri desetletja in danes predstavlja njale različne generacije ter učili prihodnji rodovi. Človeštvo 
Bosne in Hercegovine. Poudaril je simbol miru, žrtvovanja in boja za lahko napreduje le s spoznanji iz preteklih napak, sočutjem, 
pomen enotnega in odločnega od- svobodo. 194 5
1 194 odpuščanjem in iskrenim prizadevanjem za razumevanje dru-
pora proti sodobnim pojavom fa- gega.«
šizma in nacizma ne glede na na- Manja Konkolič, foto: Jani Prajer
ZZB NIJE
junij 2025 3
8. MAJ PRED 80 LETI NA ORLAH
Zadnji boji pred osvoboditvijo Ljubljane
S slovesnostjo na Orlah smo se Škofljica in predstavnikov VII. kor- bilo takrat, kot je povedal Sajovic, 
spomnili 80. obletnice zadnjih bo- pusa in 29. hercegovske divizije. povsod po naši državi, danes pa ga 
jev partizanske vojske pred osvo- Župana dveh sosednjih občin, prek televizijskih zaslonov sprem-
boditvijo Ljubljane. Za svoje vred- Ljubljane Zoran Janković in ljamo po svetu. »Smo med država-
note so pod topovskimi granata- Škofljice Primož Cimerman, sta s mi v svetu, ki si prizadevajo za mir, 
mi na tem kraju življenje darovali svojimi pozdravnimi besedami obu- med tistimi, ki obsojajo smrt, trplje-
številni borci Gubčeve, Levstikove dila spomin na čas okupacije, ko je nje in brezumne rešitve,« je dejal. 
in Ljubljanske brigade ter 29. her- bila Ljubljana obdana z bodečo žico Opozoril je na pomen ohranjanja 
cegovske divizije. Zaradi njiho- in tako ločena od zaledja, ter na zgodovinskega spomina in prena-
vega vztrajnega boja za svobodo, zadnje boje pred osvoboditvijo na šanja spoznanj o vojnih nesmislih 
človekove pravice in univerzalne Orlah. S svojimi besedami sta župa- na mlade generacije ter na pomanj-
človeške vrednote je naš narod iz na prispevala k ohranjanju spomi- kanje razumevanja, da smo lahko 
največje vojne 20. stoletja izšel na na, temu so se pridružili učenke in kot sicer izjemno uspešna družba 
strani zaveznikov in zmagovalcev. učenci Osnovne šole Škofljica z re- še boljši, ko smo enotni. »Delitve iz 
Padlim so se ob vojaškem pozdra- citatorsko-pevskim nastopom. V tej 
vu častne straže Slovenske vojske šoli se zavedajo, da bodo lahko le Spominska slovesnost na Orlah zgodovine si je treba zapomniti, ne 
pa jih izkoriščati za nove delitve,« je 
in praporščakov ter ob žalostinki z dejavnim vključevanjem mladih poudaril slavnostni govornik. Spo-
kvinteta trobil Policijskega orkestra v ohranjanje spomina na grozote Temu se ni izognil niti slavnostni boditve in je izjemno dobro prika- minsko prireditev na Orlah je s parti-
s polaganjem cvetja najprej poklo- druge svetovne vojne univerzalne govornik, minister Borut Sajovic. zano na razstavi Mestnega muzeja zanskimi pesmimi v kulturno celoto 
nili minister za obrambo Republike vrednote, kot so svoboda in mir, so- Spomnil je na trpljenje Ljubljančank Ljubljana 1495 dni: Ljubljana med povezal Partizanski pevski zbor.
Slovenije Borut Sajovic in delegaci- lidarnost, spoštovanje, enakost, os- in Ljubljančanov, ki je med drugo drugo svetovno vojno. Nesmisel-
je mestne občine Ljubljana, občine tale žive tudi v prihodnje. svetovno vojno trajalo vse do osvo- no trpljenje ljudi in smrt številnih je Meta Verbič, foto. Nik Rovan
MAJSKI SPOMIN NA DVA NARODNA HEROJA 80. OBLETNICA ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM 
Majda Vrhovnik  Skupni boj pod 
in Tone Tomšič vodstvom maršala Tita
V maju smo del svoje pozornos- znan in verjetno bo tako tudi os- In še kako resnične so bese-
ti namenili dvema Ljubljančano- talo, zato ji njena družina na grob de mladega fantiča! Spomnimo 
ma, in sicer narodni herojinji Maj- še vedno ne more položiti cvetja se samo grozečih Hitlerjevih be-
di Vrhovnik - Lojzki in narodne- ali prižgati svečke. Se pa v majskih sed v Mariboru aprila 1941: »Na-
mu heroju Tonetu Tomšiču. Pred dneh ob obletnici njene smrti zbe- redite mi to deželo nemško,« ki 
Osnovno šolo Majde Vrhovnik remo skupaj z učenci in učitelji pri so pomenile samo eno: zbrisati 
stoji spomenik narodni herojinji, njenem spomeniku pred Osnov- slovenski narod z obličja Zem-
po kateri se šola imenuje. Spo- no šolo Majde Vrhovnik, posluša- lje. Pa se to ni zgodilo. Štiri leta 
menik narodnemu heroju Tonetu mo spominski nagovor, recitacije neizprosnega boja slovenskega 
Tomšiču pa stoji pred Osnovno učencev, položimo cvetje in se z naroda proti mnogo močnejše-
šolo Poljane, ki je kar nekaj dese- minuto molka poklonimo spominu mu sovražniku so prispevala k V imenu slovenske borčevske organizacije je zbrane v Tuzli nagovoril 
tletij nosila njegovo ime. Oba ile- na Majdo in njene soborce. Tako je porazu fašizma in nacizma. Tone Marijan Križman.
galca sta bila v času svojega ile- bilo tudi letos ob 80. obletnici nje- Tomšič in Majda Vrhovnik - Loj-
SABNOR BiH je v sodelovanju s predsednika Mednarodne antifa-
kantonom Tuzla in mestom Tuzla šistične federacije (FIR) V. Hanti-
pripravil sklepno prireditev v po- ja. Ta je na sklepnem srečanju po 
častitev 80. obletnice konca druge prireditvi med drugim posebej iz-
svetovne vojne in zmage nad na- razil spoštovanje narodnoosvobo-
cifašizmom na območju nekdanje dilnemu boju jugoslovanskih naro-
Jugoslavije. Po oceni organizator- dov med drugo svetovno vojno in 
jev se je v Tuzli zbralo od štiri do poudaril, da so borčevske organi-
pet tisoč ljudi. S prireditvijo so se zacije na območju nekdanje sku-
izpolnila pričakovanja in dosežen pne države s svojim delovanjem in 
je bil osrednji namen: skupaj po- predvsem s svojim aktivnim sode-
častiti 80. obletnico konca druge lovanjem, kot je bila tudi prireditev 
svetovne vojne in zmage nad naci- v Tuzli, eden izmed stebrov proti-
fašizmom ter potrditi, da je bil na- fašizma v Evropi. 
rodnoosvobodilni boj skupen boj Vsi govorniki na prireditvi so 
svobodoljubnih protifašističnih sil sicer potrjevali skupna sporočila 
in množic vseh jugoslovanskih na- borčevskih organizacij z območja 
rodov na zgodovinsko pomembnih nekdanje skupne države: vlogo in 
temeljih vrednot in ciljev. pomen narodnoosvobodilne vojne 
Utrinek s spominske prireditve pred Osnovno šolo Majde Vrhovnik V imenu ZZB NOB Slovenije sta za vse jugoslovanske narode. Go-
se prireditve udeležila Marijan vorniki iz BiH so še posebej pou-
galnega dela v okupirani Ljubljani ne smrti. Ob tem velja opozoriti še zka sta dva izmed številnih Slo- Križman, predsednik slovenske darjali pomen narodnoosvobodil-
tesno povezana. Majda Vrhovnik na en datum, in sicer na 14. april, vencev in Slovenk, ki so se ne- borčevske organizacije, ki je imel nega boja za nastanek Bosne in 
- Lojzka je namreč kot kurirka za rojstni dan Majde Vrhovnik. Na ta mudoma odzvali klicu Osvobo- širši spominsko-zgodovinski in ak- Hercegovine, njen obstoj in razvoj 
Toneta Tomšiča opravljala zaupne dan osnovna šola, ki nosi njeno dilne fronte k uporu proti oku- tualen govor, ter član predsedstva multietnične, demokratične druž-
naloge. Že pred vojno je bila ure- ime, praznuje dan šole. Učiteljice patorju in so za našo svobodo Marjan Šiftar. Uvodna pozdrav- be in države; vlogo in pomen dej-
dnica in sodelavka različnih revij in učitelji na ta dan učence vedno žrtvovali svoje življenje. na nagovora na prireditvi 10. maja stva, da je to bil skupen boj s skup-
in časopisov, zato je bilo razum- spomnijo na njeno pogumno zapu- Na spominski prireditvi konec sta imela predsednik vlade kanto- nimi cilji pod vodstvom maršala 
ljivo, da se je po okupaciji vključi- ščino, k spomeniku pred šolo pa maja so učenci Osnovne šole Po- na Tuzla in župan občine Tuzla. V Tita; pomen ohranjanja korektne-
la v organizacijo in delo v ilegal- položijo cvetje in prižgejo svečko. ljane s svojima mentoricama prip- imenu člana predsedstva BiH De- ga zgodovinskega spomina na na-
nih tiskarnah. Bila je pogumna, Tudi Tone Tomšič je bil ustreljen ravili kulturni recital, ki ga je skle- nisa Bečirevića je zbrane prav tako rodnoosvobodilni boj, ki je bil in 
iznajdljiva in odločna. Od začetka kot talec 21. maja 1942 v Gramo- nil šolski pevski zbor s pesmijo navdihujoče nagovorila njegova ostaja tudi danes neizbrisen temelj 
leta 1943 je v podstrešni sobici na zni jami, pokopan pa je v grobnici Naše Poljane. Takole so zapeli: svetovalka. Osrednje mesto na pri- sodelovanja ljudi, narodov in držav 
Emonski cesti razmnoževala časo- narodnih herojev. O njegovem živ- »Naše Poljane so polne otrok, reditvi pa je bilo namenjeno govo- na območju nekdanje skupne dr-
pis Slovenski poročevalec. Poleti ljenju in delu je bilo že veliko na- vsak radovedno hodi naokrog. rom predsednikov oz. visokih pred- žave. Še posebej pomembna sta 
1944 je bila poslana na Koroško, v pisanega. Sama pa se 21. maja, ko Na naših Poljanah jabolka zorijo, stavnikov vseh borčevskih organi- dejavno ohranjanje vrednot naro-
Celovec, kjer je slovenske družine se zberemo pri njegovem spome- od znanja, veselja, ponosa žarijo.« zacij: SABNOR BiH, ZZB Sloveni- dnoosvobodilnega boja in njihovo 
organizirala v Osvobodilno fron- niku, vedno spomnim besed ene- Ob teh besedah smo si zažele- je, SABA Hrvaške, SUBNOR Srbije prenašanje na mlade generacije. 
to, opravljala obveščevalno delo ga izmed učencev Osnovne šole li, da ne bi veljale samo za Polja- in SUBNOR Črne gore. Žal se kljub V kulturnem programu so sode-
in ustanovila ciklostilno tehniko. V Poljane: »Vsak dan me vodi pot v ne, ampak naj veljajo za Ljubljano, vsem prizadevanjem vodstva SAB- lovali izvajalci iz vseh petih držav. 
Celovcu jo je zaradi izdaje 29. ja- šolsko poslopje mimo mogočnega Slovenijo in za otroke sveta – tudi NOR BiH, ki so v imenu vseh govo- Slovenijo je zastopala Marjetka 
nuarja 1945 aretiral gestapo in jo v spomenika moža, ki upira pogled za tiste v Gazi, Ukrajini, Sudanu in rili z vodstvom ZZB Severne Make- Popovski z izbranim naborom par-
zaporu strašno mučil. 4. maja 1945 proti Ljubljanskemu gradu. Zdi se, drugod po svetu. donije, predstavniki te organizacije tizanskih in svobodoljubnih pesmi.
so jo v gozdu v bližini mesta tudi kot da pazi na Ljubljančane. Na niso udeležili srečanja.   Prireditvi  
ustrelili. Njen grob je še vedno ne- spomeniku piše Tone Tomšič.« Meta Verbič, foto: Goran Iskrič je dala dodaten pomen udeležba Marjan Šiftar 
4 junij 2025
V ATRIJU GRADU RAJHENBURG OB 80. OBLETNICI OSVOBODITVE VRHNIKE
Praznik spomina in skupnih Obnova spomenika 
vrednot v Brestanici padlim borcem 
Krajevna skupnost Brestanica je Na predvečer 6. maja ob 80. oble- enote. Tako je bilo proti koncu ju-
10. junija s slavnostno prireditvijo tnici osvoboditve Vrhnike je dele- lija 1942. 27. julija so Italijani v lo-
v atriju gradu Rajhenburg počasti- gacija ZB NOB Vrhnika na vrhu gorju blizu kmeta Jamnika južno 
la 40. krajevni praznik, ki ga kraj Trčkovega griča nad Podlipo polo- od Podlipe napadli 2. četo 2. ba-
praznuje v spomin na vrnitev slo- žila venec v spomin na štiri pad- taljona Dolomitskega odreda. Be-
venskih izgnancev po drugi sve- le partizane. Prav v ta namen je logardisti so Italijane na skrivaj in 
tovni vojni. Osrednji slavnostni bil spomenik na griču obnovljen mimo partizanskih straž pripeljali 
govornik je bil predsednik Zveze in urejena je bila tudi gozdna pot v četno taborišče. Vnel se je srdit 
združenj borcev za vrednote NOB do njega. Na tem kraju so Italija- boj, ki je trajal dve uri, nato so se 
Slovenije Marijan Križman. ni 27. julija 1942 v hudi bitki ubili partizani morali umakniti. V tem 
V govoru je poudaril skupne štiri partizane: domačina Petra Ko- boju so padli komandir čete Zdrav-
zgodovinske izkušnje prebivalcev govška, Andreja Klemenčiča, Iva- ko in trije partizani, nekaj pa jih je 
različnih slovenskih pokrajin, s po- na - Zdravka Ambroža in neznane- bilo ranjenih. Četa je izgubila tudi 
sebnim poudarkom na izkušnjah ga borca. en puškomitraljez. Italijani so imeli 
izgnanstva, nasilja nad civilnim O dogodkih je partizan Rudolf  štiri mrtve in več kot deset ranje-
prebivalstvom in organiziranega Hribernik - Svarun v svoji knjigi nih.« Zahvala za obnovitev spo-
odpora. Spomnil je na dogajanje Dolomiti v NOB napisal: »S širje- menika pa gre podjetnikoma Mar-
na Primorskem v času italijanske njem narodnega izdajstva v Do- ku Jezeršku in Franciju Železniku 
okupacije ter opozoril na pomen Prireditev v atriju gradu Rajhenburg lomitih je postajal čedalje priza- ter donatorjem ZIC Vrhnika, ob-
partizanskega boja in prispevek 
prekomorskih brigad. Posebej je 
opozoril, da je nujno ohranjati zgo-
dovinski spomin, zavračati posku-
se zgodovinskega revizionizma in 
iskati pot k spravi, ki presega ideo-
loške delitve.
Predsednik sveta krajevne skup-
nosti Brestanica Vlado Bezjak je 
v nagovoru poudaril pomen vre-
dnot svobode in solidarnosti, obe-
nem pa predstavil dosežke in ra-
zvojne načrte skupnosti. Podžupan 
mestne občine Krško Janez Jože 
Olovec pa je govoril o sodelova-
nju občine pri obnovi spomenikov, 
infrastrukture ter o nadaljnjih pro-
jektih urejanja kraja. Dobitniki priznanj s predsednikom Marijanom Križmanom Delegacija ZB NOB Vrhnika se je poklonila s praporom in spominskim 
Ob kulturnem programu, v ka- vencem.
terem so sodelovali otroški in zavzeto delo v več društvih in or- ga boja in kulturnim delovanjem 
mladinski pevski zbor Osnov- ganizacijah, med drugim tudi v v kraju. Prireditev je potekala v devnejši tudi okupator, ki je vešče čini Vrhnika in ministrstvu za ob-
ne šole Adama Bohoriča, Raj- Kulturnem društvu Svoboda. Po- spoštljivem duhu do preteklosti in izkoriščal od domačih izdajal- rambo.
henburški oktet, MoPZ Svoboda deljeni sta bili tudi jubilejni plaketi z zavedanjem, da so prav zgodo- cev prejete podatke za nenadne 
in cerkveni zbor Brestaniški slav- – Turističnemu društvu Brestani- vinske izkušnje naroda ključne za in skrivne napade na partizanske Simon Seljak
čki, so bila podeljena tudi krajev- ca (60 let) in Kulturnemu društvu razumevanje sedanjosti in odgo-
na priznanja. Zlato plaketo krajev- Svoboda (80 let), ki je vse od svo- vorno gradnjo prihodnosti.
ne skupnosti Brestanica je preje- jega nastanka tesno povezano z POLAGANJE VENCEV V ROVTU IN PRI SV. LENARTU
la Vesna Butkovič za dolgoletno vrednotami narodnoosvobodilne- S. B.
DAN UPORA Spomin na padle 
Po poteh spominov in tovarištva garibaldince
Na nedeljski praznični dan je bilo snosti pohodnike navdušeno spre- Kavče Maja Acman izrekla do- Že vrsto let se predstavniki italijan- čju. Enoto so razbili in zavzeli do 
v Kavčah še posebej slovesno, saj jeli.  Po medsebojnem pozdravlja- brodošlico obiskovalcem in poz- ske borčevske organizacije skupaj takrat svobodno ozemlje Vzhodne 
smo že po tradiciji v sodelovanju nju pa se je brez posebne napo- dravila vse vabljene goste. Kavški z borčevsko organizacijo iz Ško- Furlanije. Pri tem so kruto obraču-
s krajevno skupnostjo Kavče in vedi začela gledališka scena. Gle- pevci so obiskovalce pozdravili s fje Loke udeležujejo spominske nali s civilnim prebivalstvom, po-
tamkajšnjim športnim in kulturno- dališka igra, ki smo jo uprizorili, skoraj ponarodelo Kavško himno. slovesnosti ob polaganju vencev žgali več vasi, pobijali ljudi in jih 
-umetniškim društvom pripravili je avtorska, spisana posebej za Nato je predsednica KO ZB NOB v Rovtu in pri spomeniku pri Sv. odpeljali v ujetništvo. Brigade Buo-
praznovanje dneva upora. to priložnost, in nosi naslov Cena Podkraj - Kavče Metka Grabner Lenartu. Slovesnost je posvečena zzi, Gramsci in Picelli so se umak-
Dopoldne času smo se v duhu svobode. V igri je zajeto življenje na kratko povzela pomen prazni- spominu na 28 padlih pripadnikov nile vzhodno od reke Soče in se 
spominov in športnem duhu slovenske družine od začetka voj- kov, ki zaznamujejo prelomne zgo- – garibaldincev Brigade Antonio združile z IX. korpusom. Tako sta 
odpravili na tradicionalni pohod ne aprila leta 1941 do osvobodi- dovinske dogodke, ki se jih še pose- Gramsci, Divizije Garibaldi Nati- se začela delovanje in sodelova-
Po poteh spominov in tovarištva. tve 9. maja 1945. Naša zgodba ni bej spominjamo v teh dneh. Zatem sone, ki so se v krajih pod Blego- nje italijanskih enot s partizanski-
Pohod je bil osredotočen na dru- samo zgodba družine, ampak je je k besedi povabila slavnostnega šem borili proti Nemcem. Poseben mi enotami na območju med Idri-
go svetovno vojno, na kraje v naši tudi zgodba uporništva, strahu, govornika, Petra Dermola, župa- spomin pa je namenjen italijanske- jo, Cerknim, Blegošem, Trebušo in 
okolici, kjer so obeležja in spome- poguma, upanja in domoljubja. na mestne občine Velenje, da je s mu narodnemu heroju Manfredu Trnovskim gozdom. 
niki iz tega obdobja, na kraje s šte- Predstavo so s pesmijo Domovina svojimi razmišljanji o uporu, boju in Mazzocchi - Tordi, ki počiva v gro- Nemci so s pomočjo izdajalskih 
vilnimi zgodovinskimi dogodki, na naša je svobodna končale pevke svobodi obogatil praznovanje. bu ob gozdu pri Sv. Lenartu, okra- enot 19. marca 1945 začeli ofenzi-
katere ne smemo pozabiti. Krožna ženskega pevskega zbora Društva Za prav poseben zaključek prazno- šenem z velikim spominskim obe- vo proti enotam IX. korpusa. Ško-
pot se je končala na prireditvenem upokojencev Velenje. vanja so poskrbeli mladi kurirčki, ki ležjem. fjeloškemu odredu je bila dana na-
prostoru pred Domom krajanov v V nadaljevanju programa je so z vso resnostjo in nadvse slovesno Spomnimo, da so borci Furlani- loga, da brani položaje na črti Le-
Kavčah, kjer so obiskovalci slove- predsednica krajevne skupnosti prinesli kurirčkovo torbico. Letošnji je in obrobnega mejnega območja skovica–Blegoš–Martinj vrh. Od-
prejemnik Kurirčkove pošte je bil tova- v letu 1944 ustanovili italijansko red je položaje uspešno branil do 
riš Fadil Krupič - Beli, ki je bil ob partizansko divizijo Garibaldi-O- 22. marca. Po ukazu so se borci v 
tem vidno ganjen, in kot je sam dejal, soppo. Bataljon je bil sestavljen iz noči s 23. na 24. marec prebijali v 
je to najlepše darilo za njegov 90. roj- Bovčanov, Kobaridcev, Breginj- dveh kolonah, ki so jo sestavlja-
stni dan. cev, Beneških Slovencev, Bricev li škofjeloški odred, Brigada An-
Tako smo sklenili dan, ki nas je in Furlanov. Sodelovanje partizan- tonio Gramsci, inženirski bataljon 
povezal in obogatil. Naše prazno- skih enot iz Slovenije in Italije se je 31. divizije in zaščitni bataljon ko-
vanje dneva upora pa ni bilo le po- začelo takoj po kapitulaciji Italije miteja KP za Gorenjsko, da bi se 
klon vrednotam in dejanjem med in je ustvarilo močno odporniško čez Selško dolino umaknili na Je-
vojno, ampak tudi zaobljuba, da si gibanje na slovensko govorečem lovico. Po uspešnem preboju dela 
bomo tudi v prihodnje prizadevali območju od Soče do Furlanije. Že kolone je Nemcem nad Rovtom 
ohraniti mir in svobodo! septembra 1944 so Nemci z moč- in Blegošem uspelo znova skleniti 
nimi silami z več strani napadali di- obroč. Obkoljene enote so se vsa-
Udeleženci slovesnosti Metka Grabner vizijo, ki je delovala na tem obmo- ka zase prebijale iz obroča, to pa 
junij 2025 5
OKROGLA MIZA O VLOGI IN POLOŽAJU ŽRTEV V SODOBNI DRUŽBI 
Poudarki na protifašističnih KOLUMNA
vrednotah in kulturi spominjanja
Jože Poglajen
Pregrešno draga odpornost 
Če bi obrambno moč neke Čeprav se pisci te najnovejše re-
države merili po številu re- solucije v ministrstvu za obram-
solucij in drugih papirjev o bo sklicujejo na zelo spremenjene 
vojaštvu, bi bila Slovenija varnostne razmere v svetu, v njej 
gotovo velesila. V treh desetletjih še vedno ni jasne opredelitve, od 
so jih uslužbenci v ministrstvu za kod nam preti vojaška nevarnost, 
obrambo in generalštabu vojske se pravi, kdo bi lahko bili napadal-
Udeleženci okrogle mize pred Fakulteto za družbene vede spisali kar nekaj. Predzadnja o ci »na kopno ter zračni, pomorski 
splošnem dolgoročnem programu in kibernetski prostor naše drža-
razvoja in opremljanja Slovenske ve«. Načrtovalci naše obrambne 
Na Fakulteti za družbene vede Uni- NOB Slovenije Marijan Križman, presijo, ter na pomen ohranjanja vojske do leta 2040 je bila sprejeta odpornosti zgolj za novim sekre-
verze v Ljubljani je 16. junija po- predsednik SABA RH Franjo Ha- spomina na te izkušnje. Nastopili pred dvema letoma. Pred dvema tarjem Nata, »visokimi predstavni-
tekala okrogla miza z naslovom bulin, predsednik ANPI-VZPI za so priznani raziskovalci, med nji- tednoma pa je parlament sprejel ki« EU ter večino voditeljev njenih 
Vloga in položaj žrtve v sodobni Trst Fabio Valon in Vesna Terše- mi zaslužna profesorica dr. Maca novo resolucijo z enakim naslo- članic voljno ponavljajo, da so to 
družbi, ki sta jo pripravili Zveza lič (Documenta). Vsi govorniki so Jogan in Vesna Teršelič, in mlajši vom. Pravzaprav v njej ni nič po- Rusi, Kitajci, muslimani … A za te 
združenj borcev za vrednote NOB poudarili pomen meddržavnega so- raziskovalci in študenti magistrske- sebno novega razen tega, da bomo trditve ne navajajo nobenega ve-
Slovenije (ZZB NOB) in Katedra za delovanja pri raziskovanju protifa- ga študija na FDV, ki so predsta- vojaške izdatke do leta 2030 pove- rodostojnega dokaza, kar bolj kri-
obramboslovje Fakultete za druž- šizma, predsednica državnega zbo- vili svoje izvirne študije o mladih čali z zdajšnje milijarde na skoraj tične opazovalce napeljuje k skle-
bene vede. Prireditev je bila ena od ra Urška Klakočar Zupančič pa je v žrtvah v Auschwitzu, razumevanju dve in pol milijarde evrov letno. pu, da imajo to že skoraj histerično 
dejavnosti v okviru projekta Vloga zelo poglobljenem nagovoru pou- herojstva med vojno in danes ter o Dokaj novo je tudi omenjanje na- sejanje strahu pred Rusi in Kitajci 
in pomen žrtve v sodobni družbi, ki darila pomen razumevanja zgodo- županu, ki je bil zaslužen za razvoj črta, da bi rezervno sestavo vojske ter posledično zahteve po vlaga-
ga financira Evropska unija iz pro- vine za preseganje sedanjih delitev Ljubljane pred drugo svetovno voj- povečali s sedanjih 1100 na kar nju novih in novih milijard v orož-
grama CERV. Sodelujoči v projektu in sovraštva v družbi. Opozorila je no, med vojno in po njej pa je pos- 30.000 pripadnikov. Zaradi zase- je svoj izvor onstran Atlantskega 
so še Zveza antifašističnih borcev na številne vojne, lakoto in revščino tal izgnanec, dr. Juro Adlešič. danja vrha Nata, ki bo konec tega oceana v težnji po povečanih do-
in antifašistov Hrvaške (SABA), po svetu, ki povzročajo nove žrtve Druga razprava z naslovom Kul- meseca, so resolucijo pripravili bičkih tamkajšnjih trgovcev z orož-
Vsedržavno združenje partizanov in nova sovraštva. tura spominjanja se je osredoto- po naglem postopku – javne raz- jem. Da vse to res lahko pripelje 
Italije (ANPI-VZPI) iz Trsta in Do- Okrogla miza je potekala v treh čila na pomen spomeniške dedišči- prave tako rekoč ni bilo, predloge do katastrofe apokaliptičnih razse-
cumenta – center za soočanje s razpravah, ki jih je usklajevala ne na obmejnih območjih med Ita- Levice, da bi za mnenje o tem res žnosti, jih očitno ne zanima. 
preteklostjo. Na okrogli mizi je bilo prof. dr. Ljubica Jelušič. lijo in Slovenijo (dr. Federico Tenca velikanskem povečanju proračun- V najnovejši resoluciji ni nobe-
več kot 60 sodelujočih v živo in na Prva razprava je potekala pod Montini) in na ugotovitve iz obsež- skega denarja za vojsko državlja- nega sledu o tem, da bi odločevalci 
daljavo. naslovom Kdo so bile žrtve fa- nega projekta dijakov iz Gimnazije ne povprašali na posvetovalnem v državi vendarle začeli razmišlja-
Uvodne nagovore so prispevali šizma in nacizma? Odprl je Ptuj pod mentorstvom profesorice referendumu, sploh niso uvrstili na ti o drugačnem, stvarnejšem pris-
prodekan UL FDV prof. dr. Samo zgodovinski in sociološki pogled Jelke Kokol - Plošinjak. Študen- dnevni red – in potrjevali na izre- topu k obrambnim zadevam. Če 
Uhan, predsednica Državnega zbo- na nasilje 20. stoletja, zlasti na iz- ti raziskovalci so predstavili svoje dni seji polpraznega parlamenta. kdaj, je zdaj ob ultimativnih zah-
ra Republike Slovenije Urška Kla- kušnje taboriščnikov, izgnancev, ugotovitve iz raziskovanja vsebine Od 51 navzočih tevah trumpistov 
kočar Zupančič, predsednik ZZB posameznikov, ki so doživeli re- spomenikov in grobnic, kot je Drča je zanjo glaso- priložnost, da se 
na Vrhniki, govorili pa so tudi o re- valo (samo) 38 Počasi bi že morali dojeti, v naši državi na 
zultatih svojih raziskav med mladi- poslancev, veči- da Američani niso v Natu novo premislijo 
mi o tem, kako njihovi sovrstniki noma iz stranke obrambni kon-
danes dojemajo simbole antifašiz- Svoboda. Reso- zato, da bi branili Evropo cepti vključno z 
ma in narodnoosvobodilnega boja. lucija naj bi bila pred Rusi in zdaj še pred našim članstvom 
Tretjo razprava pod naslovom dokaz, da Slove- Kitajci, ampak zato, ker v Natu. Počasi bi 
Mladi in vrednote antifašizma nija zvesto sledi je to za njihovo orožarsko že morali doje-
– kako naprej? je odprl priznani načrtom Nata ti, da Američani 
hrvaški profesor zgodovine prof. oziroma ultima- industrijo velik posel. niso v Natu zato, 
dr. Hrvoje Klasić s predavanjem o tivnim zahte- da bi branili Evro-
uradnih in neuradnih narativih o fa- vam ameriškega po pred Rusi in 
šizmu in antifašizmu na Hrvaškem. predsednika Trumpa, da članice zdaj še pred Kitajci, ampak zato, 
V ospredju te razprave je bil glas Nata v orožje in vojaško opremo ker je to za njihovo orožarsko in-
mladih. Študenti Fakultete za druž- (po možnosti ameriškega izvora) dustrijo velik posel. Če bi politi-
bene vede so v zanimivem videu vložijo kar 5 odstotkov BDP za ka mislila resno z odpornostjo, bi 
avtorja Krištofa Jagodica predsta- »spoprijemanje z novimi varno- morala novo zasnovo obrambe 
vili razmišljanja o pomenu proti- stnimi izzivi in krepitev odvračal- države zastaviti v smeri, da pos-
fašističnih vrednot danes, kako jih ne drže Nata«. topoma opusti koncept klasičnih 
doživljajo, razumejo in kako jih po- Od kod oziroma komu bo vlada vojaških struktur, razen če naši od-
vezovati s sodobnimi družbenimi te milijarde vzela, ni jasno. Tudi porniki resno mislijo, da bi vojska 
izzivi, kot so nestrpnost, revizioni- zato javnost ni ravno navdušena, iz 2788 častnikov, ki poveljujejo 
zem in porast skrajnih ideologij. da bi za vojsko namenili deseti- 2159 vojakom, res lahko obrani-
Organizatorji poudarjamo, da je no državnega proračuna, če bo la Slovenijo pred ruskimi divizija-
okrogla miza del širših prizadevanj obveljala Trumpova zahteva, pa mi, raketami in tanki … Povedano 
za krepitev transnacionalnega sode- skoraj še enkrat toliko. Prav tako bolj grobo, ob morebitni agresiji bi 
lovanja pri raziskovanju in izobraže- zlasti mladim ne diši sicer precej bila le »kanonfuter«. Še manj nam 
je povzročilo velike izgube. Pre- je v zahvalo za skrb za obeležja in vanju o totalitarizmih 20. stoletja ter sramežljivo napovedana obnovi- koristi armada 1230 uslužbencev 
boj sta izvedla Škofjeloški odred in negovanje tradicij narodnoosvo- njihovih posledicah v sodobni Evro- tev služenja vojaškega roka. Poli- v upravnem delu obrambnega mi-
brigada Gramsci. Padlo je 28 bor- bodilnega boja gostiteljem pode- pi. Projekt Vloga in položaj žrtve v tični veljaki na čelu s premierjem nistrstva. Ti so od proračunske-
cev, ranjen je bil komandant bri- lil posebno priznanje. Prisotni so sodobni družbi si prizadeva krepiti Golobom se tega očitno zaveda- ga denarja neposredno odvisni in 
gade Gramsci Manfreda Mazzoc- prisluhnili recitacijam. Ob koncu pomen ohranjanja zgodovinskega jo, zato skušajo državljane prepri- jim seveda ne pride na misel, da bi 
ca - Tordi, ki je pozneje umrl in so so se vsi strinjali, da je treba nada- spomina, spodbujati medgenera- čati, da je napovedano povečanje namesto bataljonov vojske, oklep-
ga z drugimi padlimi pokopali ob ljevati sodelovanje in krepiti vezi. cijski dialog, ozaveščati o vredno- obrambnega proračuna pravza- nikov, jurišnih letal in podobnega 
gozdu. Podana je bila tudi pobuda, da bi tah protifašizma v sodobni evropski prav naložba, ki bo prinesla višjo arzenala razvili koncept gverilske-
Tem padlim se vsako leto pok- se delegacija ANPI vsako leto ude- družbi, spodbujati kritično mišljenje gospodarsko rast in splošno bla- ga odpora zoper morebitno okupa-
lonijo člani ANPI-VZPI iz Čedada, leževala spominske slovesnosti v in graditi prihodnost, ki bo temeljila ginjo. Zraven še obljubljajo nekaj cijo in – kar je še bolj pomembno 
letos se jim je pridružila tudi de- Dražgošah. na učenju iz preteklosti. Za končanje tega denarja nameniti za civilno- – raznovrstne oblike civilne zaščite 
legacija ANPI Goriške pokrajine. Ob koncu zapišimo še, da je projekta Vloga in položaj žrtve v so- -obrambne namene. Tako naj bi v kot dobro organiziran vsestranski 
Pri obeh spominskih obeležjih so delegacija ANPI iz Čedada polo- dobni družbi organizatorji načrtuje- naslednjih štirih letih za naložbe v sistem, ki bi prebivalstvu poma-
zapeli pevci skupine BIS. Podžu- žila cvetje in vence tudi pri spo- jo še publikacijo, v kateri bodo ob- bolnišnice, med drugim tudi v po- gal prebroditi tegobe ne le narav-
panja Škofje Loke Tina Tržan je minskem obeležju pri mostu čez javljeni vsi projekti, 19 individualnih večanje zmogljivosti psihiatrične nih nesreč, ampak tudi morebitnih 
prisotne ob nagovoru spomnila na reko Bačo in grobnici padlim na ter en kolektivni projekt, ter spletno bolnišnice v Vojniku, namenili 200 vojaških spopadov na naših tleh. 
pomen skupnega spominjanja na pokopališču v Cerknem. kampanjo o rezultatih projekta. milijonov. A to je zgolj dva odstot- Navsezadnje bi se lahko zgledova-
dogodke pred 80 leti. Predsednik ka vsote, ki jo nameravajo porabiti li po Osvobodilni fronti med drugo 
ANPI Luciano Marcolini Provenza Vojko Hobič Manja Konkolič za orožje in vojaško opremo … svetovno vojno ... 
6 junij 2025
Partizanski spomeniki na zemljevidu (41) 
Davovški spominski park
Nad Štefanjo Goro pod Krvavcem žavni bazi žrtev Sistory ni mogoče enota pa se je razbila na dva 
je na višini 932 metrov sedlo Da- odkriti. dela in šele naslednji dan sestra-
vovec. V njegovi okolici je pet par- V državnem registru kulturne dana in premočena prispela na 
tizanskih spomenikov, ki jih vzor- dediščine (RKD) so razvaline veli- planino Jezerca, kjer naj bi do-
no oskrbuje domačin Ivan Krivec ke gorske kmetije Davovec, ki so jo bila zvezo z domačo partizansko 
iz Adergasa. Označil je poti med Nemci 17. aprila 1944 požgali, ker enoto Krvavško četo. Drugo gru-
njimi, očistil spomenike in okolico, je dajala zavetje partizanom Kok- po odredov sta vodila koman-
obnovil črke na njih, postavil klopi, rškega odreda in terencem Osvo- dant Franc Rozman - Stane in 
vpisno skrinjico in informacijsko bodilne fronte. Nič pa ne piše, da politični komisar Dušan Kveder 
tablo, na Facebooku je odprl stran sta SPT Davovec in KZD Triglav - Tomaž.
Spominski park tovarištva (SPT) leta 2014,  ob 70. obletnici požiga, 
Davovec in pripovedoval o njem na ruševine montirala pločevinas- Markacija v Spominskem parku SPT Davovec (Foto: M. Hladnik)
novinarjem, ki so ga prišli obiskat. to spominsko ploščo in jo odkrila. tovarištva Davovec 
(Foto M. Hladnik) ci padli en teden po zasedi 13. av-
Ni čudno, da je nekdo na portalu Najdejo se »domoljubi«, ki ploščo gusta. Spomenik je oblikoval arhi-
Hribi.net pot po parku vpisal tudi poškodujejo. Marca 2025 je eden tekt Vlasto Kopač. To so bila leta, 
med prijetne planinske izlete. takih poškodoval ali odstranil šest Na Krvavcu, do koder je bilo po ko so partizanska obeležja še vpi-
Mimo spomenikov vodita dve smerokazov na poti. planinski poti iz doline kaki dve uri sovali v nacionalni register nepre-
poti, obe sta označeni na javnem Na sedlu se odcepi grebenska hoje, stojijo še tri obeležja: spome- mične dediščine, danes bi zastonj 
zemljevidu OpenStreetMap (za pot proti partizanskemu vrhu Kopa nik na planini Jezerca (1430 m), trkali na njegova vrata. Prebrati 
kar sta zaslužna anonimna karto- (1024 m), kamor je SPT Davovec relief  na Kriški planini (1500 m) je celo mogoče domobranske po-
grafska prostovoljca Primož T in postavil vpisno skrinjico in leta in spominska plošča 2. grupi od- zive, naj RKD prečeše svojo bazo 
mk2k22): Pot SPT Davovec in Pot 2016 medeninasto ploščo z na- redov na planinskem domu (1680 in iz nje partizanske spomenike 
II. grupe odredov. Lokalna zdru- slednjim napisom: m), odkrita leta 1952. pobriše, češ da niso nacionalno 
ženja borcev organizirajo pohod Na ta vrh je 13. avgusta 1942 Na bronastem reliefu kiparja Bo- pomembni niti nimajo umetniške 
po njih vse do Krvavca. Spome- po naporni in deževni noči iz risa Kalina, pričvrščenem na skalo vrednosti. Njihov naslednji pred-
niki stojijo na bojni poti 2. grupe Udin boršta čez reko Kokro in na Kriški planini, partizan rešu- log bo najbrž, da se v šolske učbe-
Plošča na ostankih kmetije Davo-
vec (Foto: Ivan Krivec)
Osrednje mesto davovškega 
spominskega parka je ob spomeni-
ku 25 padlim partizanom 2. grupe 
odredov (na spomeniku je zastarel 
podatek, da je bilo padlih 31), ki so 
umrli med pohodom enote iz Do-
lenjske proti Štajerski med 12. in 
24. avgustom 1942. Spomenik stoji 
tik pod linijo stare žičnice na Krva-
vec, postavil pa ga je ZB Cerklje 2. 
oktobra 1960. Leta 2011 ga je te-
meljito obnovila neformalna sku-
Plošča na partizanskem vrhu Grobišče Brezovica nad Davov- pina prijateljev SPT Davovec. Relief na Kriški planini (Foto: M. Spomenik na planini Jezerca 
Kopa (Foto Ivan Krivec) cem (Foto: Ivan Krivec) Dobrih 150 višinskih metrov nad Hladnik) (Foto: M. Hladnik)
Davovcem je grobišče Brezovica 
odredov leta 1942. Najnižje, ka- Možjanco v zgodnjem jutru pri- z marmornatim blokom v obliki je ranjenega tovariša, pri tem mu nike napiše, da je bila partizanska 
kih 700 m vzhodno pred Štefanjo spela Druga grupa odredov, dot- zvezde. Na njem so imena sedmih pomagata kmet in kmetica. Re- vojska zločinska in da so se pra-
Goro, je pod potjo proti Davovcu lej največja partizanska enota, borcev te enote in Krvavške čete lief  je leta 1951postavilo Planin- vi domoljubi borili na Hitlerjevi 
grob borca 2. grupe odredov, ki je imenovana tudi Prva slovenska ter troje neznanih borcev, padlih sko društvo Kranj. Na Jezercih je strani. Táko dojemanje partizan-
padel 14. avgusta 1942. Po napadu brigada. Po nekajurnem počitku 13. avgusta 1942 v zasedo okupa- cerkljansko združenje borcev leta stva ne vodi Slovencev nikamor 
Nemcev in raztrgancev na Davov- so v nevihtnem dopoldnevu na- torja in domačih izdajalcev. Trupla 1980 postavilo še en spomenik 16 drugam kot na vzhodna bojišča, v 
cu se je izgubil in taval po gozdu, daljevali pot proti Brezovici nad so domačini s Štefanje Gore poko- padlim na Brezovici, najbrž zato, umiranje za interese vstajajočega 
naslednji dan so ga Nemci ujeli in Davovcem in padli v zasedo oku- pali v skupno grobišče, od koder ker je bil spomenik na Brezovici četrtega rajha. 
ubili. Pokopali so ga vaščani s Šte- patorjev, ki so jih privedli doma- so po vojni vsaj troje trupel preko- preveč stran od oči. Posvetili so 
fanje Gore, njegovega imena v dr- či izdajalci. Padlo je 16 borcev, pali v družinske grobove v dolini. ga še osmim borcem, ki so v okoli- Miran Hladnik
V KONCA VASI NA KOČEVSKEM VABILA
Spomin na Jožeta Šeška Pohod humanosti Zveze slovenskih častnikov – organizirata 
Krajevna organizacija Združenja borcev 11. in 12. julija 39. jubilejni spominski 
za vrednote NOB Loška dolina vabi na pohod na Triglav. Pohod je posvečen Tri-
Že vrsto let v začetku junija pripra- spominski pohod do obeležij partizan- glavu – simbolu slovenstva in patruljam, 
vimo slovesnost v spomin na naro- skih bolnic pod Snežnikom (SVPB-S), ki ki so se v boju za svobodo in neodvisnost 
dnega heroja Jožeta Šeška. Tokrat smo ga poimenovali Poklon humanosti. v letu 1944 in letu 1991 povzpele na vrh. 
je bil spominska slovesnost 7. junija. S pohodom se bomo poklonili osebju Pohod in sklepna prireditev sta ena od 
Njegova kratka, toda plodna življenj-
ska pot nam je dobro poznana, saj bolnic pod Snežnikom in vaščanom naj- osrednjih vsakoletnih domovinskih pre-
slavnostni govorniki ob tej priložnos- bližjih vasi, tudi iz sosednje Hrvaške, za reditev v Sloveniji.
ti med drugim vedno znova pripove- izkazano človekoljubje do ranjencev. 
dujejo, kako je Jože Šeško po kon- Na pot se bo krenilo v petek, 11. julija, ob 
čani kočevski gimnaziji na Filozofski Pohod bo v soboto, 5. julija, z zbirnim 6. uri z Rudnega polja. Sklepna prireditev 
fakulteti v Ljubljani uspešno diplo- mestom ob 9.30 pri baru Toni v Babnem s kulturnim programom bo v soboto, 12. 
miral iz slavistike in je bil izjemno Od junija 1941 je deloval v ilegali, vskem in borcu za pravice delavcev Polju, od koder se bomo z avtomobili od- julija, ob 13. uri na Rudnem polju na Pok-
dejaven na kulturnem področju. Ker saj sta bili za njim razpisani tiralica ter jo predajamo mlajšim rodovom. peljali proti Županovemu lazu. Pohod bo ljuki. Slavnostni govornik bo Borut Sajo-
pa je bil že kot študent preveč napre- in nagrada. Ponoči 28. aprila 1942 Ob častni straži praporščakov ZB trajal okoli tri ure, vključno z vožnjo z av- vic, minister za obrambo.
dno usmerjen, kar je takratna oblast je bil izdan in italijanski vojaki so Kočevje so sveči in cvetje k spomin- tomobili med posameznimi izhodiščnimi  
zatirala, ni mogel dobiti redne zapo- ga na silo privedli iz bunkerja v kleti ski plošči položili predstavniki KO 
slitve. Prestal je nemalo težav, zapo- hiše, kjer je deloval in na kateri da- ZB in KS Stara Cerkev, v kulturnem točkami do posameznih obeležij. Potreb- Rab
rov, zasledovanj in zasliševanj, a se nes stoji spominska plošča njemu v programu, ki je sledil, pa so sodelo- na je pohodniška obutev, tudi pohodniške ZZB NOB Slovenije in mesto Rab orga-
je kljub temu boril za delavske pra- spomin. Po zverinskem mučenju so vale pevke zbora Koncavaški spev z palice bodo v pomoč. nizirata v soboto, 6. septembra tradici-
vice. Bil je med prvimi organizator- ga 11. maja 1942 usmrtili v Ljublja- mezzosopranistko Nataša Loborec onalno spominsko srečanje v nekdanjem 
ji narodnoosvobodilnega boja v Ko- ni. Tudi tokrat je predsednik KO ZB Perovšek iz Ljubljane, učenki Osnov- Spominski pohod  koncentracijskem taborišču Kampor na 
čevju in med prvimi ustanovitelji od- Stara Cerkev Peter Ješelnik, kot ne šole Stara Cerkev Laura Palushaj 
bora Osvobodilne fronte. Organiziral slavnostni govornik, povedal celot- in Patricija Jokić Čampelj ter pesnica na Triglav otoku Rabu. Prireditev, ki bo posvečena 
Združenje borcev za vrednote NOB Rado- 82. obletnici osvoboditve taborišča, se bo 
je prve partizanske čete in skrbel za no zgodbo Šeškovega življenja, saj le Živka Komac. Program je povezova-
ilegalni tisk. Zaradi svoje poštenosti tako ohranjamo verodostojno resni- la Zlata Arko. vljica in odbor veteranskih organizacij – začela ob 16. uri. Slavnostni govornik bo 
Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze minister za kohezijo in regionalni razvoj 
in skromnosti je bil zelo priljubljen in co o našem izjemnem rojaku, orga-
kot aktivist je bil zato zelo uspešen. nizatorju oborožene vstaje na Koče- Dušan Zamida policijskih veteranskih društev SEVER in dr. Aleksander Jevšek.
junij 2025 7
80 LET OSVOBODITVE SEŽANE
Svoboda za vse KOMENTAR
Kraševci so s spominsko slove- vrednota, ki je nikoli ne smemo je- kali tanke osvoboditeljev, zvrstili so se 
snostjo v Kosovelovem domu v mati za samoumevno in je neločlji- tudi sprevodi,« sta povedala glav-
Sežani dostojno proslavili 80. oble- vo povezana z bistvom naše zma- na akterja filma. Video je posnel 
tnico konca druge svetovne voj- ge. Kultura je srce vsake lokalne Matej Čebulec, krasijo pa ga foto- Dr. France Križanič
ne in osvoboditve Sežane ter 84. skupnosti. Brez nje ni korenin, iz grafije Marije Mici Trebec iz časa 
obletnico ustanovitve Osvobodil- katerih bi lahko pognalo novo živ- osvoboditve. 
ne fronte slovenskega naroda. Šte- ljenje. Kultura na Krasu je prežeta Sežanski častni občan Srečko 
vilne zbrane so ob prisotnosti pra- s trmasto vztrajnostjo, neuklon- Rože pa je na ogled postavil pra- Nihaj navzdol
porščakov pod vodstvom veterana ljivo voljo do svobode in globoko por 19. slovensko narodnoosvobo-
vojne za Slovenijo Bruna Kocjana 
nagovorila sežanski župan Andrej 
Sila in minister za obrambo mag. 
Borut Sajovic. 
Župan Sila je v imenu organiza- V prvem letošnjem četrtletju očitno, da evrska skupina potre-
je slovenski bruto domači buje usklajeno politiko spodbude 
produkt (BDP – vrednost gospodarske rasti in razvoja, po 
novoustvarjenih dobrin) možnosti brez nenavadnih pogo-
torjev (občine Sežana, Združenja znašal 16 milijard evrov. Glede na jev za vodenje takšne politike, kot 
borcev za vrednote NOB Sežana, enako lansko obdobje se je pove- je na primer: »Če ne boste uved-
Društva TIGR, Območnega zdru- čal za 352 milijonov evrov ali za li pokojninske reforme, te politike 
ženja slovenskih častnikov Sežana, dobra dva odstotka. Potem ko je ne boste smeli voditi.«
Območnega združenja veteranov Statistični urad Republike Slove- Upad slovenskega BDP v prvem 
vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov nije odvzel vpliv inflacije, se je iz- letošnjem četrtletju imamo lahko 
Sežana ter Združenja policijskih kazalo, da je naš BDP med prvim za zdaj za nihaj navzdol. Rezultat 
veteranskih društev Sever) opom- lanskim in letošnjim četrtletjem se bo v naslednjih mesecih verje-
nil, da svoboda ni samoumevna, realno upadel za slab odstotek. tno izboljšal do ravni, da bo naš 
ampak je nekaj, za kar se je tre- Spreminjanje BDP lahko opa- BDP letos večji kakor lani. Skrb 
ba boriti z zavestjo in odločnostjo. zujemo glede na rast ali zmanjše- vzbujajoča sta stagnacija izvoza in 
Svoboda je danes naša odgovor- Slavnostni govornik je bil zgodovinar dr. Milan Mrđenović. vanje različnih oblik končne pora- zmanjšanje naložb. Slovenska go-
nost. Zato so letošnji proslavi dali be (osebna poraba, državna pora- spodarska politika ima možnost 
geslo Svoboda za vse. Da je kul- povezanostjo z zemljo,« je dejal dr. dilne udarne brigade Srečko Koso- ba, naložbe, izvoz minus uvoz) ali vplivati na eno in drugo. Izvoz je 
tura eno izmed orožij, je poudaril Mrđenovič in nadaljeval, da se lah- vel, ki je bila v sestavi 30. divizi- pa glede na spreminjanje dodane mogoče spodbuditi s subvencijami 
tudi obrambni minister Sajovic, ki ko prav na Primorskem naučimo, je 9. korpusa. Prapor, ki je vojno vrednosti po posameznih sektorjih in davčnimi olajšavami podjetjem 
je opozoril še na enotnost naroda, da se je mogoče za drugačen in vihro preživel z brigado, ki je ča- (kmetijstvo …). Pri končni porabi pri naložbah v raziskave in razvoj 
evropsko prestolnico kulture, za- boljši svet boriti s peresom, pesmi- stno in s ponosom nosila ime pe- so se med prvimi tremi meseci lani pa tudi z ugodnimi posojili Slo-
vezništvo, demokracijo in svobodo. jo in trdim delom, ne le z orožjem. snika in rodoljuba Krasa, je ročno in letos najbolj znižale naložbe v venske izvozne in razvojne banke. 
Naša dolžnost je, da okrepimo Poudaril je tudi pomen primorskih delo žena iz Pliskovice ob koncu osnovna sredstva (za 5 odstotkov), Vpliv fiskalne politike na naložbe 
svojo slovensko samozavest, ki jo partizanov, ki so v svojih vrstah druge svetovne vojne. Prapor je bil osebna poraba in izvoz sta stagni- je še bolj neposreden. Tu imamo 
gradijo svoboda, jezik in kultura. nosili idejo večjezičnosti in večkul- tudi po vojni razobešen na različ- rala, državna poraba pa se je po- celo precej »prostora«. Ob upo-
Da kultura ni le odmev preteklosti, turnosti kot vrednoto, ne kot oviro. nih spominskih proslavah. Zanj sta večala za 3 odstotke. Na znižanje števanju maastrichtskega merila 
temveč živi glas sedanjosti in za- Glavna ilegalna dejavnost organi- skrbela Rudi Kodrić - Branko, po- ravni realnega BDP je vplivalo tudi (zgornje omejitve triodstotnega 
metek prihodnosti, je potrdil slav- zacije TIGR med obema vojnama močnik političnega komisarja Ko- precejšnje povečanje uvoza. deleža javnofinančnega primanj-
nostni govornik, zgodovinar dr. ni bilo orožje, ampak založništvo. sovelove brigade in poveljnik 30. Če zmanjšanje BDP opazujemo kljaja v BDP, kar je pogoj za naše 
Milan Mrđenović, zaposlen na Vlagali so v knjige, znanje in za- divizije 9. korpusa, ter praporščak po realni spremembi dodane vred- članstvo v Evropski uniji in evrski 
Fakulteti za humanistiko na novo- vest. Zato si moramo tudi danes Aleksander Jelen, ki je bil v času nosti v različnih sektorjih, vidimo skupini) ter dejstva, da smo imeli 
goriški univerzi, ki se je pred krat- prizadevati za vlaganje v znanje, vojne kurir brigade. Od leta 1993 globok upad v lani javnofinanč-
kim preselil na Kras. Kulturo doži- izobrazbo in opogumljanje ljudi. pa domuje v Vojaškem muzeju Ta- gradbeništvu (6 ni primanjkljaj v 
vlja kot temeljno silo upora. »Ob Ob jubileju so predstavili kra- bor Lokev. odstotkov) ter v Slovenski BDP se znižu- višini zgolj slabe-
obletnicah se vedno znova odpira tek videofilm Spominjanja, v ka- Kulturni program so oblikova- kmetijstvu, goz- je v razmerah svetovne ga odstotka BDP 
isto vprašanje: kako danes, v času terem sta častna sežanska občana li: Kraška pihalna godba s solistko darstvu in ribi-
vse večje negotovosti, ko se Evro- dr. Stanislav Renčelj in Pavel Skri- Andrejo Tomačič Hrvatin, Mešani štvu (4 odstotke), konjunkture, se pravi ali 591 milijonov 
evrov, imamo 
pa ponovno oborožuje in govori o njar obujala spomine na osvobo- pevski zbor Sežana, Moški pevski pa tudi znižanje rasti povpraševanja na še 1,4 milijarde 
pripravah na nove vojne in spo- ditev Sežane. »V noči z 29. na 30. zbor Tabor Lokev, Vokalna skupi- dodane vrednos- svetovnem trgu. evrov sredstev 
pade, negovati spomin na uporni- april 1945 so Sežano dosegli partizani na Kresnik in interpret Rafael Von- ti v predeloval- za financiranje 
štvo naših prednikov, ne da bi pri in prodirali naprej proti Trstu. Opolno- čina z glasbo, pesmijo in Kosove- nih dejavnostih, investicij na raz-
tem opravičevali nasilje, ki se lah- či, ko je zazvonilo v turnu, je bilo vojne lovo poezijo ter mladi člani gleda- torej v večjem delu industrije (za ličnih področjih. Lahko gre za dr-
ko tudi pri nas ponovi že jutri! Od- konec. Osvoboditev mesta so Sežanci liške skupine Kons. dva odstotka in pol), finančnem žavne naložbe ali za skupno inve-
govor je kultura, ki gradi, povezuje pozdravljali s prepevanjem in maha- sektorju (za 2 odstotka) ter v trgo- stiranje z zasebnim sektorjem.
in znova opominja, da je mir tista njem. Aprila 1945 so na ulicah priča- Olga Knez vini, prometu in gostinstvu (za en Upočasnitev in morda celo pre-
odstotek). Drugod, v javnem sek- kinitev gospodarske rasti v Slove-
torju (uprava z obrambo, izobraže- niji je tudi posledica nadpovpreč-
VANETINA PRI CERKVENJAKU vanjem, zdravstvom in socialnim nega povečanja stroškov električ-
varstvom), v informacijskih in ko- ne energije za naše gospodarstvo 
munikacijskih dejavnostih, v stro- (javni in zasebni sektor). V prvi po-
Strmoglavljenje zavezniških letalcev kovnih, znanstvenih, tehničnih in lovici leta 2017 (začetek rasti cen 
drugih poslovnih dejavnostih ter emisijskih kuponov, ki jih podjetja 
pri poslovanju z nepremičninami, v Evropski uniji plačujejo zaradi 
se je dodana vrednost v enakem izpustov ogljikovega dioksida) so 
Nad slovenskim ozemljem je bilo merja F. Rolanda, strelca v repu dela stara že 52 let. Tako je zače- obdobju realno povečala le za kak- bile cene električne energije v Slo-
med drugo svetovno vojno, kot bombnika Harryja G. Squiresa in la raziskovati zadnji očetov bojni šen odstotek. veniji za gospodarstvo 21 odstot-
govorijo viri, sestreljenih 244 za- bočnega strelca Lynna M. Ripleya polet. Z Morrisonovo hčerjo, zdaj Slovenski BDP se znižuje v raz- kov nižje, v prvi polovici leta 2024 
vezniških in okoli 120 nemških vo- so Nemci ujeli in odpeljali v ptu- je že pokojna tudi ona, je Vane- merah svetovne konjunkture, se pa na enaki ravni kakor v povpre-
jaških letal. Najbolj črna dneva za jske zapore ter pozneje v nemško tino in Cerkvenjak takrat obiskal pravi rasti povpraševanja na sve- čju Evropske unije. Če pogleda-
vojno letalstvo sta bila 18. in 19. ujetništvo. Po končani vojni so se tudi nečak preživelega bojnega tovnem trgu. Svetovna trgovinska mo samo Slovenijo in letne podat-
marec 1944. 19. marec 1944, na vsi štirje vrnili domov v ZDA. letalca Homerja F. Rolanda, Ro- menjava in uvoz sta bila marca le- ke, vidimo, da se je od leta 2017 
jožefovo, je bil nekaj minut pred Leta 2006 je na Vanetini pri land Dobbins iz Kalifornije. tos za 7 odstotkov nad primerljivo do leta 2024 električne energija 
16. uro usoden tudi za ameriški domačiji Alojzije Kurnik, na ze- Ta nesrečni dogodek zavezni- lansko ravnjo in največja do zdaj za naše gospodarstvo podražila za 
zavezniški štirimotorni bombnik mljišče katere je strmoglavilo le- škega vojnega letalstva nad oze- (CPB World Trade Monitor). Dru- 133 odstotkov ali za 85 odstotkov 
Liberator B-24 z desetčlansko po- talo, združenje Slovenskogoriški mljem Slovenije je tudi eden naj- gače je v evrski skupini (države več od splošnega dviga cen. 
sadko, ki je strmoglavil na Vanetini forum Cerkvenjak pod tedanjim bolj raziskanih. Ni pa nad cerkve- članice Evropske unije, ki imajo Pri električni energiji smo izgu-
pri Cerkvenjaku. vodstvom Marjana Žmavca, da- njaškim nebom med vojno bil to kot skupno plačilno sredstvo evro bili pomembno konkurenčno pred-
19. marca je od nesrečnega do- našnjega župana občine Cerkve- edini tak dogodek, nesrečni ame- in morajo voditi enotno mone- nost, premik pomeni spodbudo 
godka minilo že 81 let. Šest članov njak, postavilo spominsko obe- riški letalci pa tudi danes še niso tarno politiko). V njej je bil uvoz energetsko intenzivnemu sektorju 
posadke bombnika je v razbitinah ležje. Vanetino, kraj žalostnega ostali pozabljeni. Tudi na 81. oble- marca 2025 za pol odstotka manj- našega gospodarstva, da preseli 
umrlo, štirje so se s padali rešili. dogodka, so tako obiskali že tudi tnico strmoglavljenja so se jih med ši kakor pred letom in za 8 od- proizvodnjo v države z nižjo ceno 
Umrli so pilot James R. Peters, ko- predstavniki ameriške ambasade drugimi spomnili člani Združenja stotkov nižji od najvišje primerlji- električne energije. Slovenija ima 
pilot Donald S. Morrison, stolpč- v Sloveniji in pripadniki ameri- borcev za vrednote NOB Cerkve- ve ravni leta 2022. Marca letos je na voljo ukrepe omejitve cen, po-
ni strelec Melbourne M. Spencer, ške vojske, leta 2006 pa hči Do- njak in Društva general Maister bil uvoz evrske skupine na enaki dobno kot jih je uporabila pri ce-
mehanik in zgornji strelec Luther F. nalda S. Morrisona, podporočni- Cerkvenjak, ki v njihov spomin iz- ravni kot v marcu 2014. Sloven- nah električne energije za gospo-
Shipley, bočni strelec Guss Bryan ka in kopilota sestreljenega letala, vedejo pohod iz Cerkvenjaka na ska težava je torej šibko povpra- dinjstva. Upoštevati je treba da se 
in navigator George A. Wade. čigar življenje se je tukaj konča- Vanetino in se poklonijo njihove- ševanje na našem glavnem izvo- po letu 2017 pri nas stroški proi-
Preživele letalce radiooperaterja lo. Morrisova hčerka Donita, ki je mu spominu. znem trgu, olajševalna okoliščina zvodnje električne energije, z izje-
in strelca v nosu bombnika Tho- bila takrat stara osem mesecev, je pa je možnost preusmerjanja po- mo podražitve emisijskih kuponov, 
masa A. Inmana, bombaderja Ho- resnico o usodi svojega očeta zve- Franc Bratkovič nudbe na druge trge. Ob tem je niso dosti spremenili. 
8 junij 2025
SPOMINSKE SLOVESNOSTI OB 80. OBLETNICI OSVOBODITVE KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ
Ravensbrück Rabštejn na Češkem
Med 1. in 4. majem je Spominski Delegacija ZZB NOB Slovenije je sliko ima Slovenec, nekdanji glavni 
muzej Ravensbrcük skupaj z Med- konec maja položila venec tudi k in odgovorni urednik Primorskega 
narodnim komitejem Ravensbrück spomeniku v nekdanjem koncen- dnevnika Gorazd Vesel. Delal je 
(International Comitee Ravens- tracijskem taborišču Rabštejn Jan- na enem izmed strojev, ki so kopali 
brück IRK - CIR), katerega članica ska v dolini reke Kamenice na Če- velike dvorane, v katere je bilo mo-
in podpredsednica je tudi Vanda škem, nedaleč od nemške meje. V goče zapeljati s tovornjaki. Muzej 
Straka Vrhovnik, pripravil vrsto Rabštejn so prve internirance pri- je obiskal leta 2004.
prireditev in srečanj v okviru po- peljali avgusta 1944 iz Flossenbur- Rove so taboriščniki kopali vse 
častitve 80. obletnice osvoboditve ga za gradnjo podzemnih tovarn do 4. maja 1945, 8. maja pa so bili 
koncentracijskega taborišča Ra- v novoustanovljenem koncentra- osvobojeni. Poleg taboriščnikov iz 
vensbrück. cijskem taborišču. V njem je bilo 18 držav je v nekdanjih tekstilnih 
V okviru Foruma druge in tret- prostora za 700 taboriščnikov. V tovarnah in drugih objektih v 34 
je generacije so se 2. maja sreča- taborišču je bilo tudi 100 Sloven- delovnih taboriščih na tem obmo-
li svojci internirank in interniran- cev, ki so kopali hale v kamnitem čju od leta 1943 delalo okoli 5000 
cev v Ravensbrücku. Srečanja se gorovju. V osmih mesecih so iz- prisilnih delavcev ter ruskih in 
je udeležilo več kot 160 ljudi, ki so kopali okoli pet kilometrov predo- angleških ujetnikov. Izdelovali so 
pripotovali z vseh koncev sveta, da rov. Zaradi težkih razmer je umrlo dele za bombnike Junkers in lov-
bi delili svoje izkušnje in poskuša- okoli 80 taboriščnikov. Danes je v ce Messerschmidt ter za helikop-
li najti informacije o svojih mate- dvoranah pod kamnitim gorovjem terje.
rah, tetah, starih materah in drugih Spominsko obeležje Spomenik političnim zapornicam urejen muzej, kjer je zbranih na ti-
sorodnicah in sorodnikih, ki so del Majdi Mačkovšek soče predmetov. Posebno mesto s J. A.
življenja preživeli v koncentracij- taborišču v Ravensbrücku, so bile 
skem taborišču Ravensbrück. gi potomcev nekdanjih zapornikov vse politične zapornice, zato je 
Vsakoletno srečanje svojcev v sodobni družbi in o ohranjanju odkritje tega obeležja za nas pose-
ponuja varen prostor za obravna- spomina na svoje prednike. bej pomembno.
vo žgočih vprašanj, prizadeva si V popoldanskem delu srečanja 4. maja je bila osrednja slove-
vključiti glasove družinskih čla- smo se udeleženci razdelili v raz- snost ob počastitvi 80. obletnice 
nov in spodbujati dialog o zgodo- lične delovne skupine in v njih sku- osvoboditve taborišča, ki smo se 
vinskih in trenutnih izzivih, kot so paj poskušali odgovoriti na vpraša- je udeležili člani in članice Medna-
antisemitizem, anticiganizem, rasi- nja, kakšna sta danes naša vloga in rodnega komiteja za Ravensbrück, 
zem. Ključni cilj foruma, ki simul- namen, kako so izkušnje preživelih med govorniki pa je bila tudi pred-
tano poteka v angleščini, poljščini, vplivale na njihove otroke in vnu- sednica komiteja Ambra Lorenzi, 
francoščini in nemščini, je spodbu- ke, kako lahko prispevamo k oza- ki je v svojem govoru poudarila 
janje medgeneracijskega in med- veščanju, kakšne so naše skupne predvsem pomen miru. Prireditev 
kulturnega razumevanja. Po uvo- izkušnje in vrednote. 3. maja so je neposredno prenašala televizi-
dnih nagovorih direktorice Spo- potekale različne prireditve, med ja dežele Brandenburg. Po glavni 
minskega muzeja Ravensbrück dr. njimi tudi odprtje stalne razsta- slovesnosti so sledila še polaganja 
Andree Genest, njenega sodelavca ve Ženski odpor v Ravensbrüc- vencev pred obeležja posameznih 
dr. Matthiasa Heyla in preživelega ku, kjer je kot ena izmed upornih držav in osrednje spominsko obe-
poljskega taboriščnika Stefanowic- žensk predstavljena tudi sloven- ležje ob jezeru. Številna slovenska 
za, ki je bil v taborišču kot otrok, ska zdravnica Majda Mačkovšek. delegacija je pripravila tudi kultur-
je potekalo plenarno zasedanje, na Prav tako so odkrili spomenik po- ni program.
katerem smo se svojci osredotočili litičnim zapornicam. Slovenke, ki Spomenik v dolini reke Kamenice je posvečen umrlim taboriščnikom iz 
na temeljna vprašanja o svoji vlo- so bile zaprte v koncentracijskem Vanda Straka Vrhovnik 18 držav.
Dachau Moringen
Koncentracijsko taborišče Dachau predsednik CID Dominique Boue- V Moringenu je na kraju nekdanje-
na Bavarskem je bilo osvobojeno ilh. Svoje izpovedi so nam zaupali ga koncentracijskega taborišča ve-
29. aprila 1945. V njem in v podru- redki preživeli, ki so zmogli ponov- leposlanica Slovenije v Berlinu dr. 
žnicah je umrlo 41.500 ljudi. Šte- no pot v Dachau. Jean Lafaurie in Ana Polak Petrič (na sliki levo) v 
vilni so končali v plinskih celicah, Aba Naor sta jo zmogla. Morda je imenu Slovenije skupaj s članom 
drugi so umrli zaradi nečloveških bilo nekoliko moteče, da so si Judje predsedstva ZZB NOB Sloveni-
razmer, mučenja, medicinskih po- podredili skoraj celotno spominsko je  Janezom Aličem in vojaškim 
skusov, težaškega dela. Domišljija dogajanje. Spoštovani Aba Naor si atašejem polkovnikom Valterjem 
krvnikov ni poznala meja. Koncen- je vzel skoraj dobro uro (čeprav so Vrečarjem ter člani delegacije ZB 
tracijsko taborišče Dachau so od- ga poskušali prekiniti), da nam je NOB Slovenije položila venec ob 
prli 22. marca 1933, le dobra dva predstavil judovsko trpljenje, niti 80. obletnici osvoboditve taborišča.
meseca po tistem, ko so se nacisti z besedico pa ni omenil trpljenja, 
polastili oblasti. Tistega dne so us- turni program in prebrali pesmi kih, žensk, mater je ob tem doga- ki so ga deležni otroci, starostniki, 
tanovili tudi koncentracijsko tabo- Mirke Sedmak, potomke nekda- janju pogledalo stran? Poudarila obnemogli prebivalci v Palestini. 
rišče Oranienburg, ki pa so ga že njega taboriščnika taborišča Da- je, da je ta kraj priča zločina, ki Na splošno si nihče od govornikov 
naslednje leto ukinili. V Dachauu chau Mirka Sedmaka. Pesmi s po- se je zgodil zaradi napačne oz. ni drznil omeniti nečloveškega rav-
in podružnicah je bilo zaprtih sko- menljivima naslovoma, Le oni vedo sprevržene ideologije. Svoj go- nanja s civilisti v Gazi. 
raj 4000 Slovencev, od teh jih je in Prava resnica, sta segli v srce pri- vor pa je sklenila, da moramo oh- Leslie Rosenthal, eden od sed-
umrlo več kot 1600. sotnih. Takoj zatem smo se odpra- raniti živ spomin in da se je treba mih preživelih otrok, ki so se ro-
Anže Šinkovec, član Skupnosti vili na spominsko slovesnost, ki iz zgodovinskih napak kaj naučiti dili v taborišču, nas je prav tako 
internirancev Dachau in naš pred- je potekala pri spomeniku žrtvam za prihodnje rodove. Za to je pože- nagovoril in nas opozoril, kako po-
stavnik v mednarodnem komiteju Marša smrti. la gromek aplavz. membno je, da se NIKOLI VEČ 
CID, se je prireditev udeležil že 2. Prisotne je najprej nagovoril žu- Komemoracija, ki je 4. maja po- ne ponovi tako dogajanje.
maja, te pa so potekale vse do 4. pan mesta Dachau, Florian Hart- tekala pred krematorijem, je bila Bučen aplavz pa smo prisotni 
maja. Osemnajstčlanska ekipa čla- mann, poseben pozdrav je name- samo za manjši krog povabljencev, namenili edinemu še živečemu 
nov Skupnosti internirancev Da- nil le še redkim preživelim nekda- drugi obiskovalci pa smo jo lah- osvoboditelju, veteranu ameriške 
chaua in članov ZZB, vodila jih je njim taboriščnikom, ki so bili spo- ko spremljali na velikih zaslonih, armade, stoletnemu Budu Ga-
predsednica SID in članica Koor- sobni udeležbe. Poudaril je, kako ki so bili postavljeni na appellpla- shu. Sklepno besedo sta imeli še V njem so bili na tako imenovani 
dinacijskega odbora žrtev vojnega pomembno je ohranjati spomin tzu. Osrednja komemoracija se je Ulrike Scharf, bavarska ministri- »prevzgoji« zaprti mladinci, med 
nasilja pri ZZB NOB Slovenije Ve- in opomin na žrtve druge svetov- začela, takoj ko so na appellplatz ca za socialo in družino, ter Ilse njimi tudi več kot sto Slovencev 
sna Dobre, se je odpravila na pot ne vojne predvsem v današnjem prinesli zastave, ki so označevale Aigner, predsednica bavarskega in koroških Slovencev. Na pročelju 
spomina v Dachau z namenom, da turbulentnem času. Andrzej Ko- države, iz katerih so bili taborišč- parlamenta. stavbe nekdanjega taborišča opo-
se poklonimo spominu na žrtve corzyk, direktor muzeja Auschwi- niki, in pa zastavo mednarodnega Polaganja vencev se je udeležil minja zapis interniranca Ernsta 
tamkajšnjega taborišča in se ude- tz-Birkenau, je prav tako opozoril komiteja (CID). tudi slovenski konzul v Münchnu Blajsa: »Bili smo mladi, želeli smo 
ležimo komemoracij in spomin- na pasti današnjega časa. Izjemna Pozdravni nagovor sta imela dr. Gregor Jovan. Skupaj z Anžetom živeti.«
skih slovesnosti. govornica pa je bila komaj devet- Gabriele Hammrmann, direktor Šinkovcem in Vesno Dobre je po- Predstavnike Slovenije so v Mo-
Še isti dan po prihodu v Dachau najstletna Francozinja, prostovolj- spominskega parka Dachau, in ložil venec pred veličasten spome- ringenu sprejeli županja mesta in 
smo se najprej odpravili na Lei- ka protestantske cerkve, Noemie Karl Freller, direktor Spominske nik, ki je delo jugoslovanskega ki- direktor spominskega kompleksa 
tenberg (7400 pokopanih žrtev), Hernandez Bernard. Poudarila je, fondacije. Kot govornika sta na- parja Glida Nandorja. Stefan Wilbricht s sodelavci.
kjer smo položili cvetje in prižga- da se nenehno sprašuje, kako je stopila še Julia Klockner, predse-
li svečke. Pripravili smo krajši kul- bilo to sploh mogoče – koliko moš- dnica nemškega parlamenta, in  Vesna Dobre, foto: Mitja Dobre S. B.
junij 2025 9
JESENICE, 6. MAJA
Spoštljiv spomin na revolucionarno preteklost
S slovesnostjo 6. maja sta se ob- biti samoumevna.«  Slavnostni go- mračne čase okupacije med drugo 
čina Jesenice in Združenje borcev vornik, minister za obrambo, je z svetovno vojno in izbojevano svo-
za vrednote NOB Jesenice ob 80. izbranimi besedami izrazil poklon bodo. Med drugim so interpretira-
obletnici zmage nad nacizmom in revolucionarni zgodovini Jesenic li tudi literarna dela učencev jese-
fašizmom z globokim spoštova- in tragičnim zgodbam, ki jih je pri- niških osnovnih šol Koroška Bela, 
njem poklonila vsem, ki so doživ- nesla vojna: »Kot gorenjski rojak in Toneta Čufarja, Prežihovega Vo-
ljali grozote druge svetovne vojne, vnet navijač hokejistov že vrsto let ranca in Poldeta Stražišarja, v ka-
poniževanja in izgnanstva, ter spo- spoznavam imenitno zgodovino, terih so mladi izrazili svoje misli o 
minu na vse žrtve. ponos in jekleno voljo tega žele- drugi svetovni vojni, osvobajanju 
Uvodni del slovesnosti je potekal zarskega mesta, ki se drži, upira in in miru. Igralce je med uprizoritvi-
na Trgu Toneta Čufarja s položitvi- je tudi danes na pravi strani zgo- jo vojnih stisk s harmoniko sprem-
jo vencev k doprsnima kipoma pe- dovine. Veliko občin in mest teh ljal Jernej Valant. V programu so 
snikov in pisateljev Toneta Čufar- dogodkov ne praznuje več – ne- sodelovali tudi člani kvarteta trobil 
ja in Mihe Klinarja ob navzočnos- katerim iz drugih političnih usme- Glasbene šole Jesenice pod vod-
ti častne straže Slovenske vojske, ritev se to ne zdi pomembno. Jaz stvom Gašperja Breznika.
praporščakov in Pihalnega orke- pa menim: če kdaj, je zdaj to po- Učenci vseh jeseniških osnov-
stra Jesenice - Kranjska Gora. Ven- membno.« Minister je v govoru nih šol in Gimnazije Jesenice so za 
ce so položili minister za obrambo poudaril tudi pomembne dosežke to priložnost narisali tudi risbe, v 
Republike Slovenije Borut Sajo- Polaganje venca k doprsnima kipoma Slovenije v sedanjosti, predvsem katerih so upodobili vojno pretek-
vic, župan občine Jesenice Peter dobre gospodarske rezultate in vi- lost ali pomen miru. Njihova dela 
Bohinec in predsednik Združenja Svetlik, predstavniki borčevskih fašizmom ni bila le vojaška zma- soko zaposlenost. so bila prikazana na projekciji med 
borcev za vrednote NOB Jesenice organizacij ter številni občani in ga — bila je zmaga vrednot: svo- Kulturni program na slovesnosti proslavo. Po prireditvi so minister 
Izidor Podgornik. občanke. V pozdravnem govoru bode, enakosti, človečnosti. Naša je izzvenel kot velika zgodovinska in nekateri gostje prejeli izvirne 
Slovesnost se je nadaljevala v je župan mag. Peter Bohinec po- dolžnost je, da ohranimo spomin učna ura. Člani gledališke šole Gle- risbe otrok kot darilo, kopije na pa-
dvorani Gledališča Toneta Čufar- udaril: »Danes se poklanjamo po- na preteklost, saj brez nje ni pri- dališča Toneta Čufarja Jesenice – nojih pa so bile do konca maja raz-
ja. Udeležili so se je tudi poslanka gumu, žrtvam in neizmerni volji hodnosti. Mlajšim generacijam Jernej Valant, Lili Lazarević, Ema stavljene v avli Gledališča Toneta 
v državnem zboru Katarina Štra- vseh tistih, ki so se pred osmimi moramo prenesti resnico o tem, Kepic, Meda Polančec in Andi Ta- Čufarja.
vs, podpredsednik Zveze združenj desetletji uprli nasilju, zatiranju in zakaj so bile žrtve potrebne in za- tarević – so se pod režijskim vod-
za vrednote NOB Slovenije Ivan ideologiji sovraštva. Zmaga nad kaj mir in svoboda nikoli ne smeta stvom Gašperja Stojca ozrli na Janko Rabič
NEMŠKO BOMBARDIRANJE NOVEGA MESTA JAVORNIŠKI ROVT 7. JUNIJA
Dan zmage in odprtje razstave Pohod na kurirsko postajo G-22 
Deveti maj je dan zmage v Evropi razstave je prisotne opozorila tudi Letos je 80. obletnica konca druge 
in je dan, ki ga praznujemo v spo- na številne neeksplodirane bombe, svetovne vojne – zmage nad na-
min, ko so zavezniki med drugo skrite v zemlji našega okolja. Po- cizmom in fašizmom, to je čas, ko 
svetovno vojno 8. maja 1945 ura- hvalila je občino Dolenjske Toplice praznujemo težko priborjeni mir, 
dno sprejeli brezpogojno predajo kot zgleden primer, ki skrbi za de- počastimo spomin na vse tiste, ki 
nacistične Nemčije. Konec vseh diščino. Ob nastajanju razstave je so izgubili življenje, in se spomni-
bojnih akcij je uradno nastopil ob nastal tudi katalog. mo mnogih, ki so svoje življenje 
23.01 po srednjeevropskem času Ob gostovanju v Dolenjskih To- žrtvovali za našo svobodo. V ta na-
8. maja 1945, ko je bil v vzhodni plicah razstavo dopolnjuje pano men je naša Krajevna organizaci-
Evropi že 9. maj, ter tako določil z vsebino na temo Toplice med ja ZB za vrednote NOB Slovenski 
dan praznovanja. In to se je zgo- drugo svetovno vojno s poudar- Javornik - Koroška Bela pripravila 
dilo pred natanko 80 leti. Na ukaz kom na bombardiranju, ruševinah 7. junija pohod do kurirske postaje 
vrhovnega poveljnika oboroženih in obnovi. Zgodovinarka Marjeta G-22 v Javorniškem rovtu in s tem 
sil in ministra narodne obrambe Bregar je izpostavila tudi Slavko počastila spomin na padle kurirje 
Josipa Broza - Tita pa je bil leta Kersnik (1894–1977) in njen To- na tem kraju.
Raztrganci so s patruljami ne- bilo v letih 1980–1982 postavlje- se je v najtežjih časih zavedalo svo-
nehno nadzorovali celotno obmo- nih 40 spominskih obeležij na kra- jih korenin in te korenine so ne le 
čje. To so bili pretežno domačini, jih, kjer je med vojno delovalo prav zdržale, temveč so po vseh vihar-
dobri poznavalci terena in ljudi, ki toliko relejnih kurirskih postaj, kar jih postale še močnejše, še globlje 
so se prodali okupatorju. Pod vod- je zelo natančno napisano v knji- zasajene v prelepo, ne preveč ra-
stvom izdajalca, domačina Glažar- gi avtorja Francija Fojkarja (Janko dodarno gorenjsko grudo. Med te 
ja, so v skupinah od 30 do 50 mož Jelovški) z naslovom »Po sledeh »najmočnejše korenine« spadajo 
nenehoma stikali po pobočjih Ka- partizanskih relejnih kurirjev NOV tudi gorenjski relejni kurirji. 
ravank. Vodja »raztrgancev« je bil Gorenjske«. Osnovni dejavnik v tej Objekt kurirske postaje G-22 
dober poznavalec planin, prodal celotni organizaciji kot tudi v naro- je obnovljen in vzdrževan, za kar 
Avtorica razstave Marjeta Bregar predstavlja razstavo. pa se je okupatorju za nekaj puh- dnoosvobodilnem boju nasploh je gre zahvala našemu članu Janezu 
lih obljub, ki naj bi se uresničile po bil človek. To je bil borec, partizan, Vilmanu, čigar oče Janko Vilman 
1967 uveden dan zmage kot dr- pliški dnevnik z zapisi dogajanja vojni. Kurirska postaja G-22 je bila kurir. Naloge kurirjev so bile izje- - Cvetko je bil komandir prav te 
žavni praznik. v Dolenjskih Toplicah med majem vmesni člen v kurirski liniji, ki je mno zahtevne, zato so bili to izbra- kurirske postaje. Podrobno nam je 
V spomin na ta dogodek smo 1942 in majem 1945. Nemška leta- tekla pod Karavankami od Golice ni borci, ki so jih krasile vrline, kot predstavil vso zgodovino kurirske 
borci za vrednote NOB s pomočjo la so kraj bombardirala 22. in 24. do Stola in naprej proti Begunjam. so pogum, iznajdljivost, preudar- postaje G-22, ki jo je povzel po 
občine odprli zgodovinsko razsta- oktobra 1943. Zračna napada sta Za kurirji na njihovih pohodih nost, požrtvovalnost, drznost, pa besedah svojega očeta. Pohod na 
vo Dolenjskega muzeja Novo mes- za seboj pustila žrtve med domači- niso ostajale uhojene steze. Za nji- tudi izredna telesna kondicija. Po postajo G-22 je bil organiziran že 
to – avtorice razstave kustosinje ni in porušene hiše. Obnova Toplic mi so ostajale le sledi in še te so dežju, mrazu, snegu je moral kurir četrtič zapored in ga bomo ohra-
zgodovinarke Marjete Bregar z je, da bi zabrisala vidne sledi voj- bile za sovražnika nevidne. Iz dne- na pot, ki je bila včasih dolga tudi njali še naprej, da prelita kri bor-
naslovom In (Novo) mesto? – ne, trajala kar nekaj let, bolečina in va v dan so se vijugale po drugih deset ur in več. Čeprav je bil obo- cev za svobodo, pretežno domači-
Nemško bombardiranje, ruše- tragika dogodkov v ljudeh pa sta pobočjih, skozi druge kraje in na- rožen, je bilo njegovo najmočnejše nov, ne bo utonila v pozabo. Letos 
vine, obnova. bili prisotni mnogo dlje. selja, čez druge brvi in mostove, orožje največkrat le presenečenje se je pohoda udeležilo 22 pohod-
V uvodu kataloga avtorica citira Program odprtja razstave je v skozi številne sovražnikove zanke, in zvijača. nikov in z veseljem ugotavljam, da 
arhitekta in urbanista Franca To- sodelovanju z avtorico pripravil in vedno pa je sled pripeljala na dolo- Partizanski pesnik Matej Bor je je med njimi že nekaj mladih ude-
mažiča iz Kronike slovenskih mest vodil Primož Primec, odprl pa jo je čen kraje, razen ko je postala rdeče zapisal: »Kadar čez gozdove rjo- ležencev.
leta 1938: »Kakor pošast zavihra župan Franci Vovk. Nekaj besed je obarvana s krvjo kurirja. Takih pri- vejo viharji, drevesa se svojih ko-
vojna nad deželami, da v divjem povedala tudi direktorica muzeja merov pa ni bilo malo, saj je samo renin zavedo.« Ljudstvo Gorenjske Jana Erzar Medić 
plesu pohabi in uniči vse, kar pride Jasna Dokl Osolnik, ki je med dru- na območju Gorenjske med naro-
z njo v dotiko. Prej cvetoče deže- gim omenila, da je razstavo obliko- dnoosvobodilnim bojem padlo več Kurirska postaja G-22 je bila urejena marca 1944 v Jezernici. 
le in mesta z razigranimi prebivalci vala Maja Rudolf  Markovič, v kul- kot sto relejnih kurirjev. Komandir postaje je bil Janko Vilman - Cvetko, v zadnjih mese-
postanejo v kratkem času opusto- turnem programu je zapela Ilona Naša pot po sledeh partizanskih cih vojne pa Konrad Urbas - Muri. Iz Maver so kurirji 22. janu-
šena pogorišča in razvaline. Leta in Čih Zupančič, Nuša Derganc pa je kurirjev se močno razlikuje od kla- arja 1945 odšli v Medji dol. V zasedi so padli: komandant III. 
desetletja traja obnova, preden se prebrala dele iz Topliškega dnevni- sičnih planinskih transverzal. Tu relejne linije Štefan Demšar, rojen leta 1914, po poklicu kovač; 
zabrišejo vidne sledi.« ka. Po odprtju je sledilo druženje ne gre za osvajanje vrhov in nabi- kurir Jože Žvab, rojen leta 1927, po poklicu kmet; kurir Valen-
Avtorica s pomočjo slik in po- ob kozarčku, rogljičkih in pogačah ranje žigov – naša pot je pot sve- tin Klinar, rojen 1907, po poklicu livar; kurir Franc Mežek, rojen 
membnih misli pripoveduje o ru- Društva podeželskih žena. tlih tradicij narodnoosvobodilnega leta 1914, po poklicu kolar in obveščevalec Kokrškega odreda; 
ševinah po nemškem bombardira- boja in revolucije. Naša pot je pot Ivan Sršen, rojen leta 1913, po poklicu zidar.
nju in o obnovi mesta. Ob odprtju Helena Miša Kulovec spominov. Po vsem Gorenjskem je 
10 junij 2025
V ORGANIZACIJI ZB ZA VREDNOTE NOB ŠENTJUR SPOPAD PRED 82 LETI
Poklon padlim na Resevni Krvavi dogodek na Golobarju
Tradicionalno spominsko slove- vojske, Revirska spominska četa in Aprila se spominjamo največje bit- der in ga sklenil s častnim poklo- Goran Šuler in z globokim spošto-
snost padlim na Resevni je 22. praporščaki. Letošnji osrednji go- ke na Bovškem v drugi svetovni nom in položitvijo venca, položili vanjem je obnovil spomin na go-
marca pripravila Zveza borcev za vornik je bil poslanec državnega vojni, v kateri se je še neustanov- so ga člani Krajevne skupnosti Kal lobarsko bitko. Njegov govor je te-
vrednote NOB Šentjur. Tudi tokrat zbora dr. Martin Premk. Poudaril ljena Gradnikova brigada spopadla - Koritnica, ki tudi skrbijo za ohra- meljil na opozarjanju na nesmisel-
so se odzvali številni občani, ki so je, da je treba zgodovino spoštova- s sovražnikom. 26. aprila je minilo nitev tega spomenika in urejeno nost vojne in podobnih grozot, ki 
se zbrali pred spomenikom padlim ti in da je ta tudi učiteljica življenja. 82 let od tega krvavega dogodka okolico. so še vedno prisotne po svetu. Ob 
borcem. Med padlimi sta najbolj »Zgodovina je učiteljica življenja in na Golobarju. Pri spomeniku pad- Mitja Cuder, ki je predsednik KD koncu prireditve v osrčju planine 
znana Cvetka Jerin in Dušan Lah. se od nje lahko marsikaj naučimo. lim borcem v vasi Kal - Koritnica je Golobar in hkrati koordinator in v. med bovškimi vršaci so člani Lo-
Številni Šentjurčani in drugi rodo- Še huje je to, da hočejo nekateri potekala proslava v njihov spomin, d. predsednika Združenja za ohra- vske družine Čezsoča položili ve-
ljubi so se pridružili partizanom, a zgodovino namenoma spremeniti zbralo se je okrog sto vaščanov in nitev vrednot NOB občine Bovec, nec k obeležju in se poklonili spo-
številni med njimi se nikdar niso in potvoriti. Okupatorska vojska je privržencev ter članov združenja je prisotne povabil še na spomin- minu na 42 partizanov, ki so padli 
vrnili, je v uvodnem govoru pove- takrat dala jasno vedeti, da Slove- borcev za ohranitev vrednot naro- ski pohod na planino Golobar, ki je v bitki proti fašistom. 
dal Ivan Dvoršek, predsednik ZB nije in Slovencev ne bo več. Začeli dnoosvobodilnega boja. Program potekal naslednji dan. Udeležilo se Med prvomajskimi prazniki pa je 
za vrednote NOB Šentjur. so izganjati ljudi, si prisvajati pre- je v celoti izpeljalo Kulturno dru- ga je okoli 70 pohodnikov. Spet so bila spominska proslava pri obelež-
ju na Jami, kjer sta tik pred osvo-
boditvijo padla dva partizana. To 
sta bila 20-letni Emil Cuder iz Soče 
in 45-letni Franc Mlekuž iz Bovca. 
Letos mineva 80 let od tega dogod-
ka. Ob okrogli obletnici se je zbralo 
lepo število ljudi, med njimi potom-
ci padlih junakov in člani ZB kra-
jevne organizacije Bovec, ki so pri-
sostvovali proslavi, organizirala sta 
jo krajevna organizacija ZB in KD 
Golobar. V pesmi, besedi in recita-
lih so bili predstavljeni spomini na 
ta dogodek, ko sta v sovražnikovem 
ognju tik pred osvoboditvijo padla 
partizana. Spominski venec sta po-
ložila sorodnika padlih partizanov, 
nečak Peter in vnukinja Sandra. 
Po končani spominski prireditvi so 
Slavnostni govornik je bil dr. Martin Premk, poslanec državnega zbora. Spomenik na planini Golobar mladi fantje na harmoniko zaigra-
li nekaj lepih partizanskih pesmi v 
»Tako kot je sosednji Rifnik po- moženje, ubijati, mučiti zavedne štvo Golobar z moškim pevskim na komemoraciji odmevale parti- čast prazničnemu dnevu in hkrati v 
mnik sledov nekdanje kulture, ljudi, zato je bil odgovor slovenske- zborom in harmonikarji, z govo- zanske pesmi MPZ Golobar in har- čast spominu na padla junaka.
je Resevna pomnik dogodkov iz ga naroda upor. Domoljubi so se rom pa ga je obogatil predsednik monika, ki je predramila gorsko 
obdobja narodnoosvobodilnega uprli z vsemi močmi – tako s puško tega kulturnega društva Mitja Cu- tišino. Slavnostni govornik je bil Mitja Cuder
boja,« je dodal. Pod vrhom Resev- kakor s knjigo. Uprli so se s kulturo, 
ne je, tik preden se je končala vojna slovensko besedo, pesmijo in seve-
in je zavel veter svobode, 18. mar- da s puško,« je med drugim pove-
ca 1945 v obsežni hajki nemške dal slavnostni govornik. JURIŠNI BATALJON 30. DIVIZIJE IX. KORPUSA
vojske in njihovih pomagačev pad- Za kulturni program so poskrbe-
lo več kot 40 borcev II. bataljona li četrtošolci in petošolci Osnov-
Kozjanskega odreda. Tukaj je pa- ne šole Franja Malgaja Šentjur. Ti »Lepo je biti končno v Trstu«
del tudi njihov komandant, sovraž- so pod vodstvom mentoric Edith 
nik pa je zajel še več kot štirideset Costo in Polone Pišek pripravili Tridnevno praznovanje ob 80. srečanja udarnega bataljona, ki se je iz razstavnih prostorov vaške-
borcev. Te so kmalu zatem usmrtili recital in glasbeni del, kjer so se obletnici jurišnega bataljona 30. je bilo 1980. leta prav v Volčjem ga doma oz. iz Mrškove domačije 
v Starem piskru in mariborskih za- predstavili mladi instrumentalisti. divizije IX. korpusa, ki je 28. apri- Gradu, od koder je jurišni bataljon preselil na borjač, kjer je na dan 
porih. »Zato ne smemo dovoliti, da Nekaj partizanskih pesmi pa so za- la 1945 iz Volčjega Grada odšel v pod vodstvom Lada Ferluge - Cve- upora proti okupatorju (27. aprila) 
tudi vidni politični in državni velja- peli tudi pevci Moškega pevskega boje za osvoboditev Trsta, so prip- ka 28. aprila 1945 odkorakal v boj potekalo zborovanje, na katerem 
ki skušajo razvrednotiti upor parti- zbora skladateljev Ipavcev Šen- ravili v kraški vasici Volčji Grad, ki za osvoboditev Trsta. O takratnih so se spomnili tudi 80. obletnice 
zanov in njihov prispevek k zmagi tjur pod vodstvom Valentine Čer- šteje 80 prebivalcev. Svoj vrhunec dogodkih in spominih nekaterih konca druge svetovne vojne. V 
nad fašizmom,« je dodal Dvoršek ne. Na harmoniki je zbor spremljal imenu organizatorjev, domačega 
in poudaril, da je svet priznal na- Andraž Frece. Po končani spomin- Društva Debela griža, ZB za vred-
rodnoosvobodilni boj kot vrednoto ski slovesnosti so se zbrani podali note NOB in občine Komen, je šte-
naroda, partizani pa so bili priznani proti vrhu Resevne, kjer jih je čakal vilne zbrane pozdravil komenski 
kot zavezniška vojska. okusen partizanski golaž. župan Erik Modic. Slavnostni go-
Pri spomeniku padlih so se vornik je bil domačin Tilen Božič, 
postrojili častna straža Slovenske Jure Godler čigar ded Leopold Božič iz Gorjan-
skega je bil tudi med partizani tega 
elitnega jurišnega bataljona. Pou-
LJUBLJANSKI VRH daril je, da »Trst ni le naš. Delimo 
si ga z vsemi, ki so odprtega duha 
Kurirska postaja TV-17 in src, ki vedo, da je besedo človek 
v odločilnih časih mogoče pisati le 
z veliko začetnico – ali pa ga ni. In 
dokler je Trst tudi naš, se nam za 
Člani ZB NOB Vrhnika smo 12. Po okrepčilu, hrani in pijači, so prihodnost ni bati!«
aprila pri kurirski postaji TV-17 za pohodniki nadaljevali pot po goz- Kulturni program so oblikovali 
Ljubljanskim vrhom sprejeli poho- dnih stezicah vse do Pokojišča, Mešani pevski zbor Cominum in 
dnike Planinskega društva Železni- kjer jih je pričakal avtobus. Pihalni orkester Komen pod vod-
čar iz Ljubljane, ki so že tradicional- V Volčjem Gradu so pripravili tridnevno praznovanje. stvom dirigenta Matije Tavčar-
no v prvih aprilskih dneh naši gosti. Miran Štupica ja, gledališka igralca in režiserja 
je doseglo prav na 84. obletnico borcev, kot so Danilo Volčič, Ven- Gojmir Lešnjak - Gojc in Andrej 
ustanovitve Osvobodilne fronte ceslav Legiša in drugi, sta govori- Zalesjak ter člani Kulturno-zgo-
slovenskega naroda, ko so priredi- la člana domačega društva Stojan dovinskega društva Triglav z do-
li veliko zborovanje z bogatim kul- Kosmina in David Stepančič. Po mačim harmonikarjem Davidom 
turnim programom. raziskavah Danijela Božiča in Du- Stepančičem, ki so nežnemu spo-
Prvi dogodek je bilo odprtje raz- šana Luina je žal v arhivih dobiti lu podarili rdeče nageljne. Že tra-
stave pod naslovom Lepo je biti le malo podatkov o sestavi in na- dicionalno so tudi tokrat prireditev 
končno v Trstu, ki v sliki in besedi logah jurišnega bataljona, ki je bil sklenili s primorsko himno Vstaje-
pripoveduje zgodbo jurišnega ba- 9. decembra 1944 ustanovljen kot nje Primorske. Nastopajočim se je 
taljona v bojih za to mesto. Na od- specialna enota in je deloval pred- zahvalil Stojan Kosmina in dejal, 
prtju razstave so poleg originalne vsem na Krasu in v Vipavski dolini da o jurišnem bataljonu namera-
zastave jurišnega ali udarnega ba- ter je bil sestavljen iz mladih fan- vajo izdati knjigo. Naslednji dan je 
taljona na panojih predstavljena tov. Največ žrtev je utrpel februar- sledil koncert partizanskih in do-
pričevanja nekaterih borcev, štiri ja 1945 pri Stjekih nad Črničami, moljubnih pesmi.
fotografije o osvoboditvi Trsta 1. ko je padlo 19 borcev 3. čete.
maja 1945 in fotografije s prvega Prapor tega udarnega bataljona Olga Knez
junij 2025 11
KUMROVEC 24. MAJA ČRNUČE 23. APRILA
Dan mladosti in veselja Dan upora  
Zveza društev Josip Broz - Tito in in praznik dela
SABA Hrvaške je 24. maja ob pod-
pori in sodelovanju z občino Kum- Združenje borcev za vrednote na- na naša država, predvsem pa Evro-
rovec in Krapinsko-zagorsko žu- rodnoosvobodilnega boja Črnuče pa na pogorišču druge svetov-
panijo pripravila že tradicionalno in četrtna skupnost Črnuče mestne ne vojne. Solidarnost, pravičnost, 
prireditev Dan mladosti in veselja občine Ljubljana sta v Parku na- spoštovanje pravne države – vseh 
v Kumrovcu.  Tudi letošnja prire- rodnih herojev Črnuče 23. aprila omenjenih vrednot ne smemo po-
ditev je bila množično druženje pripravila slovesnost ob državnem zabiti, ko praznujemo 27. april in 
mladih in starejših iz številnih kra- prazniku, dnevu upora proti oku- prvi maj, saj takrat ni bil zgolj boj 
jev nekdanje skupne jugoslovan- patorju in prazniku dela 1. maja. za obstanek nekega ljudstva, am-
ske države. Med udeleženci je bilo Slavnostna govornica je bila mini- pak tudi boj za pravičnejšo družbo. 
tako kot v minulih letih tudi precej strica za pravosodje Andreja Ka- Morda mladih ne smemo obreme-
obiskovalcev iz Slovenije. tič. Upor proti okupatorju je bil po njevati z grozotami vojn, vendar je 
Osrednjega dogodka na prire- njenih besedah prelomna točka prav, da jim na primeren način ob-
ditvenem prostoru pred rojstno slovenskega upora proti tistim, ki razložimo, kaj se je dogajalo in da 
hišo Josipa Broza - Tita so se po- so želeli našo domovino razkosati, mir ni samoumeven, ampak se je 
leg predstavnikov občine Kumro- naš narod in jezik pa potisniti v po- zanj treba boriti. Prireditev v Par-
vec, Krapinsko-zagorsko županije zabo kot napako zgodovine.  »Le- ku herojev v Črnučah so s kultur-
udeležile delegacije borčevskih in 
protifašističnih organizacij iz Bo- V skoraj dvournem programu okvirih (»premagali smo fašizem, 
sne in Hercegovine, Črne gore in se je zvrstilo sedem govornikov. V ne pa fašistične ideologije«), nuj-
ZZB Slovenije. Delegacijo SAB- imenu vseh borčevskih organiza- nosti upiranja vsakršnim njegovim 
NOR BIH je vodil predsednik Sead cij iz držav na območju nekdanje pojavom ter zgodovinskega revi-
Đulič, delegacijo SUBNOR Črne skupne države je zbrane nagovo- zionizma ter potrebi po populari-
gore podpredsednik Stefan Radu- ril podpredsednik SUBNOR Črne zaciji dneva mladosti in dejavnem 
lović, v delegaciji ZZB Slovenije pa gore Stefan Radulović. Ob poudar- uresničevanju vrednot narodnoo-
sva bila člana predsedstva Marjan janju dejstva, da je Kumrovec naj- svobodilnega boja predvsem med 
Šiftar in Katja Vuga. Posebej ve- bolj znana vas na svetu, izjemne- mladimi – mladi so bili nekoč no-
lja omeniti prisotnost V. Hantija, ga obiska Kumrovca, zgodovinske silci narodnoosvobodilnega boja 
predsednika FIR in predsednika vloge in pomena Josipa Broza - in so to nosilci razvoja danes. 
Antifašistične organizacije iz Ma- Tita za narode Jugoslavije v sku- V kulturnem programu so na- Spominska slovesnost v Parku narodnih herojev
džarske (MEASZ). Častni gost in pnem narodnoosvobodilnem boju stopili lokalna folklorno-glasbe-
eden izmed govornikov je bil dvak- in za osvoboditev in v povojnem na skupina, pevski zbor srbskega tos slavimo 80 let, odkar smo se nim programom popestrili učenci 
ratni predsednik RH Stipe Mesič, mednarodnem okolju ter pomena KUD Prosvjeta, sopranistka Bar- postavili na pravo stran zgodovine, in učenke Osnovne šole Narodne-
ki se sicer redno udeležuje počas- ohranjanja spomina nanj in njego- bara Ohman in glasbeni virtuoz proti najhujšemu zlu, nacizmu in ga heroja Maksa Pečarja, mešani 
titev dneva mladosti v Kumrovcu. vih zaslug so govorniki posebno na harmoniki Marjan Krajna, ki fašizmu, in smo zmagali. Osemde- pevski zbor KUD Svoboda Črnuče, 
Ob tem velja dodati, da letos kot pozornost namenili kritiki potvar- sta prisotne še posebej navdušila s set let je doba, ko nekateri pravijo, pevska skupina Oktetek in Pihalni 
tudi ne v minulih letih ni bilo nobe- janja medvojne in povojne zgodo- svojim izbranim programom. da naj ne govorimo več o vojnah, orkester Ljubljana.
nih uradnih predstavnikov držav- vine, obujanju neofašizma na Hr- ne obremenjujmo naših mladih Na prireditvi je bilo podeljeno 
nih organov Republike Hrvaške. vaškem in v širših mednarodnih Marjan Šiftar generacij, kaj je bilo pred in med srebrno priznanje učiteljici glasbene 
drugo svetovno vojno in po njej. umetnosti v Osnovni šoli Dragomelj 
SREČANJE V ORMOŽU To ne sme biti tako. Zakaj? Zato, Jasni Medved, ki več let pripravlja 
ker mir ni več samoumeven.« učence in učenke za sodelovanje na 
Če se povrnemo v leto 1941, je proslavah ZB NOB Črnuče.
80 let od zmage nad bila Slovenija razkosana. A če ne bi Moderator prireditve Aleksan-
bilo takrat pogumnih ljudi, danes der Kocić se je na koncu vsem so-
ne bi govorili slovensko, ne bi ime- delujočim zahvalil za vložen trud, 
fašizmom in nacizmom li svoje države, ne bi skupaj sedeli čas, ustvarjalnost in pripravljenost 
ob obeležju spomina na tiste, ki so za njihovo sodelovanje. Zahva-
svoje življenje žrtvovali za svobo- lil se je Jožetu Plazarju, članu ZB 
Združenje borcev za vrednote do, je med drugim dejala Andreja NOB Črnuče, Alenki Velkavrh, po-
NOB Ormož je 24. maja pripravi- Katič. Dodala je, da so bili v Črnu- močnici ravnateljice Osnovne šole 
lo srečanje svojih članov, posveče- čah in okolici za časa nacizma in Narodnega heroja Maksa Pečarja, 
no 80. obletnici zmage nad fašiz- fašizma zavedni ljudje. praporščakom in vsem, ki so kakor 
mom in nacizmom. Na prireditev Mir ni samoumeven, je še po- koli sodelovali in omogočili izved-
smo povabili tudi veterane vojne udarila Andreja Katič. Zagotovi- bo proslave.
za Slovenijo, PVD SEVER Ormož mo ga le tako, da bomo spoštovali 
in delegacijo ZB Gorišnica, s kate- vrednote, na katerih je bila zgraje- Dragica Škrlep
rimi tudi sodelujemo.
Srečanja sta se udeležila tudi 
podžupan občine Ormož in župan OBLEŽIMO ZA PALESTINO
občine Središče ob Dravi. Prisotni 
so bili praporščaki vseh treh vete-
ranskih organizacij. Lepa sončna 
sobota je pozdravila številne naše Nikoli več je ZDAJ!
člane, ki so se pripeljali na Kog, 
kjer deluje največ članov našega ljenja, ter pred kletjo nazdravili dniki, mnogi med njimi tudi naši Združenje pobud za solidarnost secev, in jasne izjave izraelskih po-
združenja. Na Kogu so tudi najbolj s šiponom. Ogled hiše je pripra- člani združenja. Vse so prijazno s Palestino, ki povezuje mirov- litikov, da so v Gazi in na Zahod-
pomembni pomniki vseh vojn, ki vil predsednik krajevne skupnosti postregli folkloristi, ki so nato tudi ne civilne iniciative v Sloveniji, je nem bregu pripravljeni na popol-
so bile na tem območju. Delegaci- Kog Slavko Bedekovič. vse pospravili. Hvala gospodinjam 5. junija pripravilo protestni shod no uničenje palestinskega prebi-
ja je položila venčke k spomeniku Nato smo se preselili v dvora- in vinogradnikom za domače raz- Obležimo za Palestino. S simbo- valstva, proti Izraelu države – tudi 
kurirjem, ki je v parku pred kra- no kulturnega doma. V kulturnem položenje. Ob prijaznem druženju ličnim polurnim dejanjem, ko so Slovenija – niso sprejele nobenega 
jevno skupnostjo Kog eden naj- programu nas je najprej pozdravi- smo razdelili nageljne prisotnim udeleženci polegli na Prešerno- konkretnega ukrepa. Tako omogo-
lepših spomenikov NOB. Čez Kog la predsednica združenja Anica članom, ki so dopolnili 80 let. vem trgu v Ljubljani, so opozorili, čajo pred našimi očmi nekaznovan 
je potekala kurirska pot, ki je po- Pevec, ki je bila tudi scenaristka Posebno prisrčno je bilo sreča- da je »nikoli več« zdaj in da ob ne- zločin nad delom človeštva, meni-
vezovala Prekmurje z Medžimur- programa, v katerem so sodelo- nje z našo članico Ivico Štampar predstavljivih grozotah, ki smo jim jo organizatorji shoda.
jem, ustanovil pa jo je Kogovčan vali trobilni kvintet Omož, recita- - Lah, ki ima več kot 90 let. S svo- priča, besede niso dovolj. Na shodu so prebrali seznam 
Boris Ivanjšič. Venček smo polo- torji Kulturno-turističnega društva jima sestrama je bila ukradeni ot- Proti Izraelu zahtevajo konkret- ukrepov, ki bi jih po njihovem 
žili tudi Maistrovim borcem. Več Kog s posebej izbranimi recitaci- rok, mama pa je bila v taborišču. ne ukrepe – in to zdaj! Genocidne mnenju država Slovenija morala 
kot 30 Kogovčanov je bilo pri Ma- jami, folklorna skupina Kog, ki jo Očeta so že leta 1942 ustrelili v grozote, ki jih v Gazi izvaja Izrael, sprejeti proti politiki Izraela, ter jih 
istrovih borcih. V šolski avli sta vodi Anica Pevec, in Podružnična mariborskih zaporih. so dosegle točko preloma. Izrael poslali predsednici države, predse-
doprsni kip narodnega heroja Jo- osnovna šola Kog, ki je pripravila Na srečo so se vse tri sestre po poleg nenehnega bombardiranja, dnici državnega zbora, predsedni-
žeta Kerenčiča in spominska plo- prisrčen program, tako da je ude- končani vojni vrnile na domačijo. pobijanja in uničevanja preprečuje ku vlade in zunanji ministrici. Med 
šča padlim Kogovčanom. Poklo- ležencem orosil oko in povedal, da S to prireditvijo smo sklenili po- dostop do humanitarne pomoči in drugim zahtevajo prekinitev diplo-
nili smo se njihovemu spominu. tukaj živijo srečni otroci. membna praznovanja, saj smo bili načrtno strada civilno prebivalstvo matskih stikov z Izraelom, uvedbo 
Nato smo si ogledali Košarkino Nato je sledila pogostitev, kisla na državni proslavi v Ljubljani, na v Gazi. Po podatkih Organizacije vojaškega embarga na uvoz, izvoz 
hišo, lepo obnovljeno vinogradni- juha z domačim kruhom, odlič- slovesnosti na gradu Borl in na združenih narodov že od sredine in tranzit orožja ter pridružitev tož-
ško hišo, kjer je danes spominska ne pogače, kogovska vinska ka- proslavi na Poljani na Koroškem. maja kar 14.000 dojenčkom grozi bi Južne Afrike proti Izraelu.
soba znanim Kogovčanom, muzej pljica. Vse to so pripravile kmeč- smrt zaradi lakote. A ne glede na 
naših prednikov in njihovega živ- ke gospodinje s Koga in vinogra- Anica Pevec grozote, ki smo jim priča že 20 me- S. B.
12 junij 2025
JUBILEJI
105 let nja dokazov so ga izpustili. Febru- moč, tista, ki je rasla iz ljubezni in 
arja 1943 je šel v partizane. Postal dela za domovino. Zaradi njega in 
je borec Južnoprimorskega odre- vseh tistih, ki so nosili puško na 
da, sodeloval v številnih bitkah in rami in domovino v srcu, že 80 let 
Ivana Bevka bil ranjen. Poleti 1944 je sodeloval živimo v miru in na svoji zemlji. 
pri prenosu ranjencev iz bolnišnic Govorimo in pišemo v svojem pre-
Franja in Pavla do letališča Nad- lepem slovenskem jeziku.
lesk v Loški dolini – življenjsko Tovarišu Ivanu so ob visokem 
pomembna naloga, tiha zmaga jubileju izrekli čestitke številni pri-
Člani ZB Idrija - Cerkno in Društva človečnosti. Danes pravi: »Takrat jatelji in znanci. Med prvimi mu je 
upokojencev Idrija smo pripravili je bilo najtežje!« ob dnevu zmage čestitala predse-
srečanje ob 105. obletnici rojstva In potem maj 1945. Svoboda, dnica republike Nataša Pirc Musar 
tovariša Ivana Bevka. Ivanovo živ- dih, luč. Vendarle svoboda. Začela in mu je ob tej priložnosti podari-
ljenje so zaznamovali številni do- se je nova pot, pot graditve. Tudi la spominski kovanec. Ivan Bevk 
godki. Rodil se je 23. maja 1920 pri tem je Ivan pomagal. Postal je (na sliki z Jožetom Jeramom) je bil 
kot najmlajši izmed šestih otrok dejaven član nove družbe. A nikoli najstarejši udeleženec prireditve.
in zrasel je v pokončnega, klene- ni iskal pozornosti, delal je z zave- Čestitke sta mu izrekla tudi žu-
ga moža. Ko je bil Ivan star komaj danjem, da je prav, da gradiš, če si pan občine Idrija Tomaž Vencelj in 
šest let, je umrl oče, steber in opo- nekoč rušil ograde. predsednik ZZB NOB Slovenije Ma-
ra družini. meni domovina. To niso bile samo vela in klicala, Ivan jo je slišal. Ivan si je našel je srčno sopotni- rijan Križman. Čestitkam se pridru-
Prihajali so temni časi. Fašistič- besede, to so bili ljudje, obrazi, Leta 1942 je postal član mladin- co in skupaj sta zgradila nov dom, žujemo člani Združenja borcev za 
na roka je segla globoko v sloven- gozdovi, polja, materina dlan. ske trojke Osvobodilne fronte v ustvarila sta si družino. Danes živi vrednote NOB Idrija - Cerkno. 
sko zemljo, zatirala je jezik, vero Aprila 1941 so Nemci bombar- Čeplezu. Deloval je za partizane. mirno življenje. Na posestvu Pr’ Dragi Ivan, naj vam zdravje služi 
in kulturo. Ivan je odraščal s tem dirali Beograd. Vojna ni bila več Ujeli so ga okupatorji, sledilo je Polancu z ljubeznijo obdeluje svo- še mnogo let.
občutkom krivice, a tudi s trmo, da oddaljena novica, postala je kruta pet dni mučenja, nikogar ni izdal, jo zemljo in peče nebeško dober 
tega ne bo sprejel. Vedel je, kaj po- vsakdanjost. Domovina je krva- niso ga zlomili. Zaradi pomanjka- kruh. V njem je še vedno tista tiha Jože Jeram
100 let tega je bila (razen brata Matevža, je bila bolj sumljiva kakor ona (bila turnem društvu DPD Svoboda dr. 
ki je bil partizan) v letu 1944 izgna- je v ilegali), a so ju po opravljeni France Prešeren Žirovnica - Brez-
na v Nemčijo na prisilno delo. kontroli vseeno pustili naprej. Do nica, v Združenju borcev za vred-
Angelca je po mesecu dni pobeg- konca vojne je Angelca delovala note NOB občine Žirovnica in po 
Angelce Vidic - nila nazaj v Slovenijo in se marca na območju vasi pod Stolom (zdaj upokojitvi v Društvu upokojencev 
1944 pridružila partizanom v oko- občina Žirovnica) in širše okoli- Žirovnica in SD Žirovnica. 
lici Bohinja. Kot ilegalka je delala ce. Iz tega časa se zelo rada spo- Angelca je članica Zveze bor-
Vlaste v okrajnem odboru Osvobodilne minja domačinov, pri katerih se je cev NOB od nastanka organizacije. 
fronte in v komiteju KPS in SKOJ počutila kot doma. Osvoboditev je Dolga leta je bila tudi predsednica 
Bohinj. Komaj mesec dni po vrnit- dočakala v dolini Drage. Za sode- Združenja borcev za vrednote NOB 
Angelca Vidic - Vlasta je najstarej- vi je izvedela, da je bil brat Matevž lovanje v narodnoosvobodilnem nica, Elanu in političnem vodstvu občine Žirovnica in je za delovanje 
ša članica in častna predsednica Rožič - Dobravski (komandir ku- boju je prejela red zaslug za narod občine Radovljica, kjer je tudi do- prejela zlato priznanje Zveze zdru-
ZB za vrednote NOB občine Žirov- rirske postaje na Ventijah) ranjen 3 in 2 ter medaljo za hrabrost. čakala upokojitev. Bila je pobudni- ženj borcev za vrednote NOB. 
nica ter edina še živa udeleženka in je kljub ilegalni pomoči zdravni- Med vojno je spoznala bodoče- ca za zgraditev Kulturnega doma Angelca Vidic - Vlasta je v za-
izobešanja slovenske zastave ob kov iz Bohinjske Bistrice umrl. ga moža, Ivana Vidica iz Sela pri Jože Ažmana in ureditev Muzeja četku aprila v krogu domačih, so-
osvoboditvi Beograda 20. oktobra Januarja 1945 je bila poslana v Žirovnici. V zakonu sta se jima ro- Tomaža Godca v Bohinju. Na od- sedov in prijateljev praznovala sto-
1944 na vrhu Triglava. okrožni odbor Ljudske mladine dila otroka Miran in Vlasta. Zaradi prtje Kulturnega doma Jože Až- ti rojstni dan. Ob tej priliki smo ji 
Angelca Vidic - Vlasta se je pred Slovenije Jesenice. Na poti iz Bo- bolezni je Angelca kmalu izgubila mana je prišel tudi takratni predse- člani ZB za vrednote NOB občine 
stotimi leti rodila v kmečki druži- hinja so ju s prijateljico iz Kopriv- moža. Poleg štirih vnukov jo danes dnik SFRJ Josip Broz - Tito. Žirovnica tudi želeli trdnega zdrav-
ni Rožič na Kamnjah v Bohinju. nika zaustavili na nemški kontrolni razveseljuje že osem pravnukov. Vseskozi je delovala tudi v kra- ja in da se čim večkrat srečamo.
Družina je od leta 1941 sodelova- točki na Pristavi (Bled). Ker je bila Po vojni je delala v Elektrarni jevni skupnosti Žirovnica, kjer je 
la v uporu proti okupatorju. Zaradi prijateljica videti zelo prestrašena, Moste, Kmetijski zadrugi Žirov- bila aktivna v Rdečem križu, kul- Branko Sitar
80. OBLETNICA KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE
Odziv ZZB NOB Slovenije na javno kritiko proslave 
Zveza združenj borcev za vred- okviru prizadevamo za ohranja- Zgodovina se ne sme uporabljati zgodba tega območja ob koncu in prireditve kot predstavnica Dr-
note narodnoosvobodilnega boja nje in spoštovanje zgodovinskega kot orodje trenutne politične bor- vojne čisto drugačna. žavnega sveta. Od članice takšne-
Slovenije (ZZB NOB) se z veli- spomina na vrednote narodnoo- be. Lahko imamo različna mne- ga telesa se pričakuje, da more-
ko zaskrbljenostjo in ogorčenjem svobodilnega boja. Še posebej pa nja, toda zgodovinsko dejstvo, da Uporaba izrazov »tovarišice in bitne pomisleke glede vsebine ali 
odziva na javno izjavo dr. Moni- smo bili počaščeni in ponosni, da je bil narodnoosvobodilni boj te- tovariši« na proslavi ni bila ideo- izvedbe proslave najprej izrazi v 
ke Kirbiš Rojs, ki osrednjo držav- je bil na tej državni proslavi govor- melj slovenske državnosti, ni in ne loška provokacija, kot jo skušajo okviru uradnih razprav v odboru 
no proslavo ob 80. obletnici konca nik tudi predsednik ZZB NOB, Ma- more biti odvisno od posameznih nekateri prikazati, temveč zgodo- ali pa jih poda organizatorjem na 
druge svetovne vojne označuje kot rijan Križman, čigar nagovor je bil političnih simpatij ali antipatij. Na- vinsko utemeljen izraz, ki se je v institucionalni ravni. Javna kritika 
enostranski politični dogodek brez neposredno dostopen najširši jav- rodnoosvobodilni boj je bil mno- času narodnoosvobodilnega boja dogodka, ki ga je sooblikovala in 
državotvornega značaja. Takšna nosti ob prenosu na prvem progra- žično gibanje, utemeljeno na upo- utrdil kot simbol tovarištva, so- pri katerem je institucionalno so-
ocena ni le napačna, temveč tudi mu Televizije Slovenija. ru proti okupaciji in izbrisu sloven- lidarnosti in enakopravnosti. V delovala, brez predhodne razpra-
globoko žaljiva za vse, ki so se v skega naroda. Bil je organiziran, tem kontekstu ima globok sim- ve v pristojnem organu, je neod-
času najtemnejših dni evropske Ob zaznamovanju 80. obletni- politično zrel in vojaško učinkovit bolni pomen – kot spomin na sku- govorno ravnanje, ki spodkopava 
zgodovine borili za svobodo, člo- ce konca najhujše vojne v zgodo- odgovor naroda, ki je bil razkosan pen boj, povezovanje in pogum v načela sodelovanja in profesional-
večnost in prihodnost naše domo- vini človeštva bi si morali vsi – ne med štiri okupatorje. Njegovi re- času, ko so bile osnovne človeške ne odgovornosti. Takšno ravnanje 
vine. Z njo se ne le zmanjšuje po- glede na politično ali ideološko zultati so v temelju vplivali na po- pravice zatrte. ne prispeva k spoštovanju ustav-
men osrednjega državnega zazna- prepričanje – prizadevati za pre- ložaj Slovenije ob koncu vojne, pa nih vrednot in skupne zgodovinske 
movanja, temveč se tudi relativi- seganje zgodovinskih delitev ter tudi na njeno poznejšo pravico do Prav tako ni mogoče spregledati dediščine.
zira pomen boja proti nacizmu in z dostojanstvom in spoštovanjem samoodločbe in neodvisnosti. dejstva, da je bila proslava javna, 
fašizmu ter podcenjuje žrtve in na- počastiti tiste, ki so se uprli okupa- odprta za vse državljanke in drža- V ZZB NOB pozivamo k spo-
pore generacije, ki je tlakovala pot ciji in z orožjem, besedo in dejanji ZZB NOB ne postavlja doma- vljane, neposredno prenašana na štovanju zgodovinske resnice in 
naši suverenosti. ubranili narodovo prihodnost. Dr- čega odpora v izključno središče nacionalni televiziji in izvedena v prenehanju politizacije dogod-
žavna proslava, ki je potekala ob zgodovinskega dogajanja – na- sodelovanju z državnimi in občin- kov, ki bi morali združevati, ne 
V vodstvu ZZB NOB menimo, tej visoki obletnici, je imela ravno sprotno, vedno smo priznava- skimi institucijami. Njena izved- deliti. Če želimo prihodnost, v 
da je bila proslava, pri pripravi tak namen: poudariti pomen svo- li odločilno vlogo zavezniških sil ba z javnimi sredstvi ne zmanjšu- kateri bodo državni prazniki pra-
katere smo sodelovali tudi sami, bode, miru in zgodovinskega spo- vključno z ZDA, Združenim kra- je njenega pomena – nasprotno, znik vseh, potem moramo najprej 
dostojna in kulturna počastitev 80. mina. Bila je izraz državne poveza- ljestvom, Sovjetsko zvezo in dru- potrjuje, da je šlo za dogodek dr- priznati in spoštovati skupno pre-
obletnice konca druge svetovne nosti, spoštovanja do preteklosti in gimi. Njihov prispevek k porazu žavnega značaja, vključevalen in teklost. Ta temelji na boju za svo-
vojne na uradni državni ravni ter zavezanosti skupnim vrednotam. nacizma in fašizma dosledno po- spoštljiv do vseh državljanov. bodo, ne na zanikanju ali selek-
hkrati uradni poklon slovenske dr- Vsak poskus javnega omalovaže- udarjamo. A priznanje vloge za- tivni amneziji.
žave slovenskemu partizanskemu vanja takšnega dogodka ne deluje veznikov ne sme nikoli postati iz- Ob tem želimo poudariti še 
gibanju in aktivistom Osvobodilne le razdiralno, ampak tudi spodko- govor za zmanjševanje pomena en pomemben vidik: dr. Monika 
fronte. Prireditev je pomenila pri- pava osnovne temelje sobivanja v slovenskega odpora. Brez mno- Kirbiš Rojs je članica Koordinacij- Marijan Križman, 
znanje ZZB in vsem, ki si v njenem demokratični družbi. žičnega partizanskega boja bi bila skega odbora za državne proslave predsednik ZZB NOB Slovenije
junij 2025 13
NOVA KNJIGA PRI ZALOŽBI BELETRINA NOVA KNJIGA JOŽETA PIRJEVCA
Vetru se je Jugoslavija 1918–1992
pridružila Balada Znanstvena monografija Jugosla-
vija 1918–1992 priznanega zgo- Jugoslavija 1918–1992 
dovinarja Jožeta Pirjevca je nas- Jože Pirjevec 
tala in prvič izšla v času (1995), Zbirka: Posebne izdaje; 
ko je skupna država že razpadla, Kategoriji: Humanistika in 
na njenih tleh pa je prišlo do bru- družboslovje; Tiskana; Leto 
talnih spopadov med narodi, ki se izida 2025; Št. strani 584; 
iz grozot druge svetovne vojne in Cena: 44,00 €
dolgega sobivanja pod Titovim 
režimom »bratstva in enotnosti« 
žal niso ničesar naučili. Razoča- male Superiore di Pisa in na Di-
ran ob tem spoznanju je Pirje- plomatski akademiji na Dunaju 
vec začel pisati pričujoče delo, ki doktoriral še na Filozofski fakulte-
ga je poganjala želja razložiti (si), ti v Ljubljani. Zgodovino vzhodne 
zakaj se je SFRJ – navkljub svo- Evrope je poučeval na Fakultetah 
ji pomembni vlogi na mednaro- za politične vede v Pisi in Pado-
dni sceni ter zanimanju, ki ga je v vi ter na tržaški Filozofski fakul-
Pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej in urednik knjige Andraž Gombač – med levičarskih krogih vzbujala zaradi teti, zgodovino sodobne Evrope 
nama pa peč, ki je pisatelja grela v njegovem portoroškem domu. svoje samoupravne poti v socia- Naslovnica knjige Jožeta Pirjevca pa na Fakulteti za humanistične 
lizem – podrla kot hišica iz kart. študije Univerze na Primorskem. 
in njenih dogem, kljub pogostim 
Pa se je rodila, petletnemu Vetru esejistiko. Ob vnovičnem sodelo- Odgovor na to vprašanje je av- S pomočjo prestižnih štipendij je 
reformam tudi ni znala uveljavi-
se je pridružila sestrica Balada! vanju z Nančo sem jih vrnil v Ba- tor našel tako v kraljevi kot soci- pogosto raziskoval v evropskih in 
ti uspešnega gospodarstva, ki bi 
Izšla je Kosmačeva Balada o tro- lado – več kot 7400 besed, 14 od- alistični Jugoslaviji; prva namreč ameriških arhivih in knjižnicah. 
vsaj delno nadomestilo pomanj-
benti in oblaku: celovita. Ciril Kos- stotkov romana! ni bila zmožna spoštovati razno- Med njegovimi monografijami so 
kanje svobode in pluralizma idej, 
mač (1910–1980) se je med nas  Obenem smo ohranili pisatelje- likosti kultur in identitet svojih med drugim študija Jugoslovanske 
značilno za takratni čas.
nazadnje vrnil z obsežnim izbo- ve izboljšave iz knjižnih natisov. narodov, niti ustvariti pogojev za vojne 1991–2001, biografija Tito 
rom dotlej neznanih novel in čr- Več boste bralke in bralci izvedeli usklajeno sožitje, druga pa ni os- in tovariši, ki je izšla v 11 jezikih, 
tic Lovim pomladni veter (Beletri- v obsežni študiji, ki sem jo pripisal tala zvesta idealom socialne pra- Portret  avtorja in knjiga Partizani, objavljena tudi 
na, 2020), zdaj pa se njegova hči k Baladi. Odstiram ozadje nastan- vičnosti in enakopravnosti, ki jih Prof. dr. Jože Pirjevec (1940) je po v hrvaščini in angleščini. Je redni 
Nanča Kosmač Kogej in jaz takole ka romana, pisatelj nam kar sam je sicer glasno razglašala. Ker je diplomi na tržaški Univerzi, podi- član Slovenske akademije znanosti 
veseliva novega življenja v knjižni pove, kako je prišel do samostana bila v primežu partijske diktature plomskem študiju na Scuola Nor- in umetnosti.
Pleterje, kjer je pisal, v pravi med-
narodni akciji pa nam je uspelo ra-
zvozlati eno zanimivejših ugank: OB DNEVU UPORA IN ZAHTEVI PO MIRU
od kod je v Balado prišla »stara 
angleška popevka«, ki odmeva v 
pisateljevih mislih – in ki se bo tok- Petje partizanskih pesmi
rat v neskrajšanem izvirniku ogla-
sila tudi z besedilom.
 Več v knjigi, katere izid sta de- Člani ZB NOB Mengeš smo apri-
narno podprli Slovenska akademi- la izpeljali prireditev za dan upo-
ja znanosti in umetnosti (SAZU) in ra in z zahtevo po miru. V uvo-
občina Piran - Pirano. du smo pojasnili, da je v Mengšu 
družini, ki ji pripadamo in pripa-  Kosmačeva umetnina, s katero večina ljudi sodelovala v naro-
date mnogi. je slovenska književnost iz social- dnoosvobodilnem boju. Pouda-
 Že od nekdaj obožujemo Bala- nega realizma zaplula v moderne rili smo tudi neprecenljivo vlogo 
do, je klasika, obenem duhovita in tokove, je tako zdaj res celovita. Osvobodilne fronte, ki je štiri leta 
presunljiva – marsikoga pa prese- Tudi na knjižnem hrbtu in kazalki vodila tako vojaški kot politični 
neti podatek, da ne pozna celovi- sta citata, ki ju prej v knjigi niste boj. Osvobodilna fronta je zgra-
te. Roman, ki ga je v letih 1956/57 mogli prebrati: dila tudi ljudsko oblast, ki je po 
objavljal v reviji Naša sodobnost,  »O, vsi, prav vsi bi bili junaki in vojni Slovenijo iz zaostale agrar-
je pisatelj za knjižni natis leta 1964 vsi bi junaško darovali svoje življe- ne razvila v moderno industrijsko 
skrajšal. Izločil je več strani, na ka- nje, če bi potem še živeli, da bi lah- državo. Dolgo obdobje smo uži-
terih njegov drugi jaz Peter Maj- ko videli, kako nas slavijo! … Eh, vali mir, ki je danes spet ogrožen. 
cen niza spomine, pripoveduje o vsi smo nečimrni!« Evropska unija brezglavo drvi v 
hčeri in sinu, premišljuje o pisanju  »Človek je sebi pragozd, kjer se oboroževalno tekmo in vojno. Če Prireditev ob dnevu upora v Mengšu
in svojem junaku Temnikarju, sta- lahko izgubi. In koliko se jih je že hočemo preprečiti vojne, mora-
rem tolminskem kmetu, ki prvič izgubilo!« mo danes zahtevati miroljubno maja vpisano v nesnovno kultur- smo posebej razveselili, saj jim je 
zbere pogum, žrtvuje življenje in  Z Balado smo 27. aprila odpravljanje nesoglasij in ohra- no dediščino Republike Slovenije. Igor Kanižar v imenu Zveze zdru-
tudi lastno družino, da bi ranje- najprej praznovali dan upora njanje socialne države. Danes lahko partizanska pesem ženj borcev Slovenije za dolgo-
ne partizane rešil pred belogardi- okupatorju, 9. maja pa še 80. Slavnostni govornik na prire- sproščeno doni na prireditvah letno sodelovanje na prireditvah 
sti. Tako skrajšana Balada je po- obletnico zmage nad nacifa- ditvi je bil skladatelj in profesor in v zasebnih družbah. Nato so združenj borcev in za 50-letnico 
tem izhajala tudi v ponatisih, na- šizmom in konca druge sve- glasbe Tomaž Habe, ki je pove- nam Mešani pevski zbor Svoboda delovanja podelil zlato priznanje 
zadnje že kar daljnega leta 1978. tovne vojne. dal nekaj besed o nastajanju in Mengeš, Kvartet Krt in Mladinski ZZB.
Nekdaj je bila pomembnejša juna- Na dan zmage! pomenu partizanske pesmi v času pevski zbor Osnovne šole Men-
ška zgodba, danes pa so privlačni narodnoosvobodilnega boja. Pet- geš zapeli še 12 pesmi. Člane Me- Mirjan Trampuž,  
in tehtni tudi izleti v avtofikcijo in Andraž Gombač je partizanskih pesmi je bilo lani šanega pevskega zbora Svoboda foto: Nejc Trampuž
OGLED DOKUMENTARNEGA FILMA
Zadnji dnevi Kdo
Kulturno-zgodovinsko društvo hin, glavno igralko, Nado in Vla-
Rusalka je junija v sodelovanju z dislavom Sluga ter Dejanom Ba- Kdo bo zagrebel pepel,
Zvezo združenj borcev za vredno- boskom, scenaristom in režiser- ki razsut po taboriščih leži,
te NOB Slovenije in Združenjem jem. Gledalci v polni dvorani so kdo bo napravil križ na krste,
borcev za vrednote NOB Ljublja- bili navdušeni nad filmom kljub ki jih sploh ni?
na Moste - Polje, KO Zadobro- dejstvu, da je bila prelita marsika-
va - Sneberje - Novo Polje, v času tera solza, ki se je utrnila ob grozo- Kdo zdaj obtožuje prst,
tednov ljubiteljske kulture 2025 dejstvih druge svetovne vojne. V ki je takrat kazal ljudi,
pripravilo brezplačno predvajanje zadnjih petih letih je bil v tej dvo- da so jih vodili v smrt
dokumentarnega filma Zadnji dne- rani predvajan že drugi film tega in za njimi še groba ni?
vi. Predvajanje je bilo v gledališki režiserja. V pogovoru z ustvarjal-
dvorani Centra Zalog. ci filma smo navzoče povprašali o Dokumentarni film bo predva- saj je zelo zanimiv, kajti prikazuje 
Po koncu filma je sledil pogo- prihodnosti, mnogo zanimivega pa jan po vsej Sloveniji. Prepričani našo zgodovino.
vor z ustvarjalci filma: Darjo Kr- so povedali tudi o snemanju. smo, da si ga boste radi ogledali, Vlado Sluga Jože Sevljak
14 junij 2025
IMELI SMO LJUDI V SLIKI IN BESEDI
Anton Kunc Dolenjem Polju, a po vselitvi se je Zalka je zelo mlada zapustila rod-
zaposlil v delavnici Avtokočevja v no Belo krajino in 13 let stara odšla Poljčane, Boč:
Zagrebu. Domov se je vračal le ob k sestri v Ljubljano. Čas je tekel, za- Boč je bil v času druge svetovne vojne prizorišče številnih bojev z okupator-
koncu tedna. poslila se je in spoznala svojega Jo- jem. Mnogo borcev je padlo prav v bočkih gozdovih. V spomin nanje je nedaleč 
Pokoj je preživljal v hiši na Do- žeta. Poročila sta se, vajena življe- od planinskega doma spomenik, kamor se vsako leto 27. aprila zgrinjajo mno-
lenjem Polju. Kljub visoki starosti nja na vasi sta si začela postavljati žice ljudi, da bi se udeležili slovesnosti in poklonili tistim, ki so nam priborili 
je vozniški izpit obdržal do konca. hišico v naših Toplicah, v bližini Jo- svobodo.
Včasih ga je pot z avtom zanesla na žetove rojstne hiše ob Sušici. V njej   Danes živimo v svobodni deželi, v deželi, kjer lahko vsakdo izrazi svoje mne-
pokopališče k ženi, rad je spil kavi- sta v pokoju preživela veliko lepih nje. Toda ali smo zadovoljni? Nismo. Vse preveč je slišati kritik in negodovanj 
co s poslednjim prijateljem Šmajd- dni. Uživala sta ob delu v sadovnja- zaradi slovenske politike in politikov, pa naj nas vodijo levi ali desni.
kom in se nato vrnil na kosilo k hče- ku, na vrtu, pa tudi s kokošmi sta   Kje pa sta naša zavest in ponos? Vse kaže na to, da smo izgubili strpnost, da 
ri Idi. Rad je hodil na obiske v de- imela veliko veselje. Kar nekaj let smo premalo solidarni, predvsem pa pogumni in hvaležni za to, kar imamo: 
Brez slutnje, da se njegovo življenje lavnico k sinovom vnukinje Jane. je njun petelin pel budnico kraja- domovino, jezik, kulturo in mir, ki je v tem kaotičnem svetu največja vrednota. 
izteka, nas je nepričakovano zapus- Imel je še ogromno načrtov, nom z Griča. Vključila sta se tudi v A kaj, ko se nam zdi tako samoumeven! Pa ni. Ozrimo se samo na vojna ža-
til Tone Kunc. Brez slovesa. Zato izumljal je orodje, s katerimi si je društva, še posebno je bilo opazno rišča po svetu, ki sploh niso tako daleč od nas ...
smo še bolj ganjeni v bolečini in z olajšal delo. Zadnja taka stvar je bil Jožetovo delo v Društvu upokojen-   Letošnja prireditev je bila še posebej slovesna, saj je bil osrednji govornik mi-
zavestjo, da je resnično prenehal pripomoček za sajenje fižola. cev. Pri tem mu je bila Zalka v veli- nister za obrambo Borut Sajovic, ki je nanizal številna dejstva, ki govore v prid 
biti. Poleg dela doma ni pozabil dolž- ko pomoč. tedanjemu uporu proti okupatorju, varovanju ozemeljske celovitosti, svobode 
Rodil se je v vasi Kalce, danes je nosti do domovine. Bil je član Leta so tekla in prinašala s seboj in zgodovine, ki je naša učiteljica in pot v prihodnost. Zbrane sta nagovorila 
to že del Logatca. Njihova kmeti- Društva za vzdrževanje partizan- starostne tegobe. Takrat sta jima tudi predsednica Maistrovih borcev Lučka Lazarev Šerbec in županja občine 
ja je bila le dva kilometra od meje skih grobišč v Rogu in se redno priskočila na pomoč Tomaž in An- Poljčane Petra Vrhovnik. 
med Italijo in kraljevino Jugoslavi- udeleževal društvenih akcij. Bil je dreja. Najprej je omagal Jože, pri   V kulturnem programu so nastopili Godba na pihala KUD Janko Živko Poljča-
jo. Spoznal je življenje Slovencev tudi naš član borcev za vrednote njej pa so se začeli zlomi. Odločila ne, praporščaki, Orkester Slovenske vojske in učenci Osnovne šole Kajetana 
pod pritiski Italijanov in v njego- NOB Dolenjske Toplice in hvalež- se je, da bo kljub poškodbam ostala Koviča Poljčane. Prireditev je povezovala Zdenka Detiček Opič.
vem spominu so bile še vedno žive ni smo mu za vse njegove nasvete doma. Ob toplem in sončnem vre-   Občinski odbor ZB za vrednote NOB Poljčane s Karlom Malijem na čelu pa se 
slike prebežnikov Slovencev. Njiho- za delo v združenju. Njegov vzor menu je posedala na klopci ob hiši, je na moč potrudil, da so v sodelovanju z občino pred to slovesnostjo obnovili 
va družina je bila zavedna, oče se je bila vedno peterokraka zvezda, a tudi tu njeni roki nista mirovali. partizanski spomenik. To je pohvalil tudi minister Sajovic, ki se je na Boč sku-
je vključil v partizansko gibanje in nam pa bo ostala kot simbol svo- Vedno je imela na mizi pred seboj paj s planinci peš podal iz Zgornjih Poljčanah.
odšel v partizane. Bil je ujet in od- bode. kako zaposlitev. Včasih smo jo še   Po končani prireditvi je sledilo prijetno druženje v čudovitem planinskem 
peljan v Mauthausen, od koder se pozno popoldne videli, kako zamiš- domu in okolice. V organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Poljčane pa 
ni več vrnil. Mati se je potem sama Helena Miša Kulovec ljeno strmi ali v posodo na mizi ali je stekla še postavitev majskega drevesa v čast 1. maju prazniku dela.
borila za preživetje otrok. V času pa v zadnje žarke sonca, ki je zaha- Zdenka Detiček Opič, foto: Jelka Kropec
nemške okupacije je pri njih živel jalo. Le kaj je v takih trenutkih raz-
nemški oficir. Vedel je, da je njihova Zalka Bučar mišljala? O Jožetu, o otrocih ali o 
družina partizanska, in v nekem po- lepoti sončnega zahoda v Toplicah? 
govoru, zakaj jih ni izdal, je odgo- Pomlad je bila. Vse se je prebujalo, Zaradi poškodb je morala iti v 
voril, da zato, ker se je njihov oče v zelenelo in cvetelo, pa je zima pred Dom starejših občanov z upanjem, 
partizanih boril za svoj narod. Tak- tednom dni spet pokazala svoje da se še vrne v svoj dom v Topli-
rat je ošvrknil tudi izdajalce, češ da zobe. Zbudili smo se v mrzlo, v ivje cah. Z močno voljo si je letos toliko 
ne vedo, kaj bodo z njimi po vojni. in slano odeto naravo. Verjetno je opomogla, da si je zaželela spet sa-
Kadar smo bili pri Tonetu, je obu- njen pogovor s Tomažem tisto po- mostojno zaživeti med nami, pa jo 
jal tudi spomine na osnovnošolska nedeljkovo popoldne, ki ga je kot je smrt prehitela. 
leta in učne jezike. Prva leta je bila po navadi preživljala pri njem, tekel Danes se iz dimnika Zalkine hiši-
to slovenščina, po italijanski oku- o pozebi v Toplicah in Beli krajini. ce ne kadi, klopca ob mizi sameva, 
paciji italijanščina, nato nemšči- Posledic ni več videla, ker je kmalu žaluzije na oknih pa so spuščene. 
na in nazadnje ruščina. Po konča- po vrnitvi v Dom starejših odšla tja Bela magnolija je že odprla cveto-
ni osnovni šoli ga je pot zanesla v daleč k večnemu počitku. ve, breskve pa mraz ni poškodoval. 
Šentvid pri Ljubljani, pa v Stražo na Na topliškem pokopališču smo Prelepa je s svojimi bujnimi rožna-
GAP, kjer se je izučil za avtoelektri- se poslovili od Zalke Bučar. Poči- timi cvetovi. Ob hiši so njeni tulipa-
karja. Tu je spoznal svojo Ido in si vala bo ob svojem Jožetu v tudi ni v polnem cvetenju, povsod pa je 
z njo ustvaril družino. Zaposlil se je njenih Toplicah, kjer je bila rada vse mirno in tišino moti le šumenje 
na Gorjancih, preživel vojaški rok in se je med nami dobro počutila. Sušice pod hišo. Zalke pa ni več. 
v Zemunu in nato služboval v Ko- V združenju borcev pa bo zazijala 
čevju. Z ženo sta si zgradila hišo na praznina. Helena Miša Kulovec 
PREJELI SMO
Kdo ima prav?
Spoštovani prejemniki spomeni- vi, da bomo čez čas vnose na že tretjič prekopali mrtve. ZVKD se dogajajo lepe reči, npr. projekt Brez analize stanja, brez razpra-
čarskih okrožnic, skoraj 200 vas OSM lahko prekopirali kar iz naše je pogojeval postavitev informa- Die digitale Erinnerungslandschaft ve, brez informacije, kdo nas bo 
je na seznamu naročnikov, na že- spomeniške zbirke. cijske table z zahtevo, da na njej Österreichs (DERLA) (digitalne sploh napadel. Bodo to Rusi, ki 
ljo uvrstim tudi nove interesente. Februarja sem v seminarju Lju- ne sme biti imen pokopanih oz. spominske krajine) na graški uni- so bili tu samo leta 1945, ko so 
Smo pri 8731 točkah na zemljevi- bice Jelušič na FDV poročal o par- da je treba za vsako od 72 trupel verzi, ki vključuje tudi koroške osvobodili Mursko Soboto? Si bo 
du. Zadnji čas spomeničarji s ko- tizanskem spomeniškem projek- v matičnih knjigah umrlih preve- partizanske spomenike. V naše mogoče Trump po Grenlandiji 
mentarji nove spomeniške plat- tu, svoje referate na to temo pa riti, ali so res še vedno pokopana kraje je informacija o njem in pro- želel prisvojiti še Sevnico? Ob-
forme in s predlogi za izboljšavo so predstavili tudi študentje. Lado tu. Kot da ne vejo, da seznama po- mociji Zemljevida upora na ORF noreli zahodni voditelji po Napo-
spremljamo delo našega raču- Nikšič v zvezi z vandaliziranim kopanih v grobnici ni in da matič- 3. 3. 2025 prišla po zaslugi Urha leonu in Hitlerju znova sanjajo o 
nalničarja prostovoljca Mihae- spomenikom v Babnem vrtu pod ne knjige niso zanesljiv vir, saj npr. Ferleža. Spomeničarji želimo, da prodoru na vzhod (Drang-nach-
la Simoniča. Vnos partizanskih Storžičem piše pisma na kranjsko za Henrika Bička tam piše, da je nas sami redno obveščate o svo- -Osten). Bodo morali vojaški ob-
spomenikov na osnovni zemlje- občino in ZVKD, žal brez pravega še vedno pokopan na Mošenjski jih spomeniških dejavnostih, saj le vezniki, ki ne bodo želeli umirati 
vid OpenSreetMap (OSM), kjer odziva. Podobno je z mojo pisarijo planini, od koder so že leta 1949 tako lahko spomeniško zbirko oh- zaradi njihovih blodenj, spet v ile-
se bodo sami od sebe pokazali na tržiško občino, planinsko dru- vse mrtve prenesli v Radovljico, ranjamo ažurno. galo, tako kot nekoč rokovnjači in 
sleherniku, sicer spada med naše štvo in vplivne tržiške priprošnjike za Iveta Osredkarja pa, da leži pod Poleti bo na Krakovskem nab- partizani?«
dolgoročne načrte, nič pa ne bo v zvezi z odstranjeno spominsko Blegošem, čeprav je bil z dovolje- režju v Ljubljani razstava sloven- Generalmajor Dobran Božič 
narobe, če kakega v bližini vne- ploščo na planinski koči na Kof- njem svojcev prav takrat prenesen skega občanskega raziskovanja; je v govoru pri spomeniku na Pla-
semo že zdaj. Zanesenjaki z one cah. Oskrbnik pravi, da je on že v Radovljico. Na informacijsko ta- na enem od 22 panojev bo pred- nici nad Crngrobom, kjer je pa-
strani meje to pridno počnejo že ne bo dal nazaj na steno! Pa naj še blo je zdaj Vlasta Felc raje napisa- stavljen tudi projekt Partizanski del Stane Žagar, pred časom izja-
nekaj časa (glej npr. spotikavec za kdo reče, da je kaj boljše, ko so na la poznana imena padlih na Jelovi- spomeniki na zemljevidu. Moj go- vil, da v zmedi, ki vlada v svetu, 
Jožefa Ferfoljo pri Mirnu, ki ga je oblasti »naši«. V opisih obeh spo- ci, zato upamo, da bo ZVKD oviro vor za Kokrico pri Kranju ob dne- ne vemo, katera stran ima prav. 
vrisal Damjan Guštin), pri nas pa menikov sproti beležimo, kaj se umaknil. vu Osvobodilne fronte 27. aprila je Dodajam: če že ne vemo, kdo 
se OSM-volonterjem zdi bolj va- dogaja z njima. Mija Marija Kocjančič iz ZB Lju- na seznamu govorov na voljo pod ima prav, pa bi moralo biti 
žno vrisati znamenja, kapelice in Počasi se je premaknila naprej bljana Moste - Polje vabi na orga- naslovom Nikoli več? Naj nave- kristalno jasno, kdo gotovo 
gostilne kot pa partizanske spo- obnova grobnice narodnega he- nizirane oglede po okoliških spo- dem nekaj stavkov iz njega: »Evro- nima prav, in s prstom poka-
minske plošče. Na sveže sem za roja Jožeta Gregorčiča in njego- menikih: Sv. Urh, spominska hiša pa se je 80 let po vojni zaklinjala zati na judovsko iztrebljanje 
vajo vpisal na OSM spominski vih padlih tovarišev z Jelovice v Podlipoglav 19, spominsko obmo- Nikoli več! Do nedavnega poziva in preganjanje Palestincev iz 
plošči dobravskim izgnancem in radovljiškem grajskem parku. Ne- čje Pugled, zgodovinska vas Zad- vojne hujskačice von der Leynove, njihove dežele. 
Stanetu Žagarju in še nekaj oko- kateri bi grobnico najraje umaknili vor, Janče in Orle; za spomeni- da se je treba pripraviti na vojno, in  
liških obeležij. Mojster Miha pra- na kako manj vidno mesto in tako ke skrbijo zgledno. Tudi drugod sicer z enormnim oboroževanjem. Miran Hladnik
junij 2025 15
NAGRADNA KRIŽANKA
Geslo križanke napišite na dopis- PLOŠČICA
nico in jo pošljite na naslov ZZB POEDINEC ZAČETEK ERJE- RIZ- KOT
INDIVI- KDOR SE KONEC LIK PRI ODM NICK IZB
GANJE, NADOME-
NOB Slovenije, Einspielerjeva uli- DUUM GESLA HLINI PLESU NI DEL
GESLA ČETVORKI ZEMLJIŠČA NOLTE EJEKCIJA STILO
ca 6, 1000 Ljubljana, s pripisom DENARJA
»nagradna križanka« ali pošljite na 
POHLEPEN
elektronski naslov: ČLOVEK
svobodna.beseda@zzb-nob.si do 
15. julija 2025 Trem izžrebanim 
reševalcem bomo podarili knjigo. ODLETA-
VANJE
Izžrebani reševalci križanke iz 115. IVAN
številke časopisa Svobodna beseda VODJA TAVČAR
POSADKE ZAJEDAV-
JADRNICE SKA
1. Fanika Virbnik RASTLINA
Škale 83a, 3320 Velenje REKA
SKOZI MODNA
2. Marija Mohar FIRENCE KREA-
Podpreska 17, 1319 Draga RIM. BOG TORKA
LJUBEZNI CHANEL
3. Jožef Janko Vetrih MAKEDON-
Batuje 1, 5262 Črniče DEJSTVO, SKI
DA KDO DRUŽAB- NEPTUNOV IZRASTEK EVA ŠVICARSKI
LIKAR PESNIK
OBOLI NIK SATELIT IZ DEBLA LONGYKA S
(CUNO) ILJAMI
Rešitve križanke:   NEODLOČ- PROSTI
KAŠMIRKA, OKTAKORD, LAERT, AU, RIBIŠKE NEŽ, TEK MORSKA
ENKA, AVT, STATIKA, POSLANICA, VILICE, MEVŽA RIBA,
OSTI KRAJŠI PAPIGICA
ODEJA, ADVOKATURA, NORČE, TRE- LES IBE REFERAT
VIRA, SKIF, ED, PET, SELEKTOR, SKA, NEVARNA ČLAN
OŠ, ZETI, NART, LEP, LECT, VINARNA, BOLEZEN, KLUBA
KI JO PRE- SKALA
ONO, OK, OBI, JAMAR, ŽITAR, ORA- NAŠAJO ŽGAN
DEA, IKE, ACETALDEHID, KNIN, JA- KLOPI APNENEC
OPRAV- ČETRTI
PONKA, TAO, JATA. SOVRA- LJANJE RIMSKI
ŠTVO, DROBNIH KRALJ
MRŽNJA DEL
Geslo: KOLESARSKI MARATON GOZD NEUMNEŽ
FRANJA. JAKOB
AVION, ALJAŽ
AEROPLAN UVOZ
TATJANA
REMŠKAR
                           je glasilo ZZB za vrednote OTAKAR KONVER-
NAŠ VAVRA TOR
NOB Slovenije za domoljubna, socialna, GRAFIK MADŽ. KOM SL.KLARI-
gospodarska, politična, zgodovinska in JUSTIN PONIST NETIST
kulturna vprašanja doma (FERENC) (ERNEST)
in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. MADŽAR- ČLAN
BENETKE SKA OSVOBOD.
PO ITALI- MERA FRONTE MAMILO ZGORNJE
Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije JANSKO (IZ ČRK: NEKD. NIZ IZ MAKA OKONČINE
Zanj: Marijan Križman, predsednik PARA) KOLESAR
Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik  (predsednik), LASTNIK NOVA OTTORINO
dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, NONI RANČA EKONOM- RESPIGHI
dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni ŽUNEC GLAVNI SKA AMERIŠKA
IGRALKA
Odgovorni urednik:  Janez Alič ŠTEVNIK POLITIKA SHERIDAN
telefon: 041 686 322 VASICA GLAVNO IVAN FILIPIN-
elektronski naslov: NA MESTO REGEN SKI
svobodna.beseda@zzb-nob.si KOČEV- GANE OGNJENIK
Oblikovanje: Vid Brezočnik SKEM KAREL RADO LINDA
OŠTIR MURNIK EVANS
Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja PRIPRAVA
Naslov uredništva in naročnin: SINKO ZA
UPARJA-
ZZB za vrednote NOB Slovenija, NJE
Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana
telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 TKALSKA ODVRŽE-
romana.jemec@zzb-nob.si PRIPRAVA NJE
SMETI
SKRBNI PREDSEDNIK ZDRUŽENJA  
 
Francu Ekarju grb občine Preddvor
 
 
Ob praznovanju tridesetega pra- s posebnim poudarkom na parti- Združenje borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline in 
znika občine Preddvor so na slo- zanskem uporu in delovanju Osvo- sodelujoča združenja borcev Celja, Kamnika in Spodnje Savinjske doline 
vesni akademiji v Športni dvorani bodilne fronte na Gorenjskem. Po-  
Storžič z izjemno bogatim kultur- sebej zanimive so njegove kronike  
nim programom slovesno podelili o znanih partizanih alpinistih, ki so 
tudi občinska priznanja in nagra- bili vključeni v odpor zoper naci-
de. Med nagrajenci je bil uspešen fašizem (Kajzelj, Grabnar, Majnik, 
gospodarstvenik in župan obči- Mohar …). Dalj časa je bil pred-
ne Preddvor med letoma 2002in sednik nadzornega odbora občin-
2006, mag. Franca Ekar. Iz rok žu- ske ZZB v Preddvoru, zdaj pa je že 
pana Roka Robleka je prejel grb tretji mandat uspešen predsednik 
občine Preddvor za uspešno vo- te organizacije in sodeluje pri pre-
denje občine in svoje vsestransko našanju vrednot narodnoosvobo-  
delovanje na številnih področjih. dilnega boja na mlade.  
Med drugim je dolga leta pred- Med razvejanim delovanjem 
sednik občinskega združenja za v organizaciji ZZB NOV je bil že VABIJO 
vrednote NOB v Preddvoru. leta 1960 med traserji desetdnev-  
Kot so zapisali v obrazložitvi nih pohodov po Gorenjski parti- na spominsko slovesnost ob 
predloga za visoko občinsko pri- zanski poti in je o njej napisal tudi 80. obletnici legendarnega preboja 
znanje, se je mag. Franc Ekar v Mag. Franc Ekar je dolga leta dejaven vodnik. Leta 1965 je prehodil in iz sovražnikovega obroča na Menini planini,  
preteklosti močno angažiral za ra- v organizaciji ZZB NOV Preddvor. trasiral izjemno zahtevni zimski 80. obletnici osvoboditve in konca 2. svetovne vojne. 
zvoj občine Preddvor. Ima velike partizanski pohod Igmanski marš  
zasluge za njen celoviti razvoj, za član Združenja za vrednote NOB od Sarajeva do Foče. Kot direktor Prireditev bo 
ohranjanje naravne in kulturne de- in zaslužen, da je kar 26 spomin- Gorenjskega sejma pa je bil vedno v soboto, 5. julija 2025, 
diščine, razvoj turizma, planinstva skih obeležij, posvečenih dogaja- naklonjen borčevski organizaciji, ob 11. uri pri Planinskem domu  
na Menini planini 
in lovstva. Izredno naklonjen je bil nju med narodnoosvobodilnim bo- ki je lahko v sejemskih prosto rih 
ohranjanju spominskih obeležij in jem, dobilo status spomenikov lo- pripravljala najrazličnejša sreča- Slavnostni govornik bo 
spomenikov iz obdobja nemške kalnega pomena. Napisal je veliko nja in prireditve. dr. Martin Premk,  
okupacije 1941–1945 in partizan- spominskih zapisov in kronik o do-
poslanec državnega zbora Republike Slovenije 
skega odpora na tem območju. Je gajanju med letoma 1941 in 1945, M. T.  
  
junij 2025
V SLIKI IN BESEDI
Bovec: Baza 20: jo nekatere fašistične in nacistične poteze pri naših sosedih in 
tudi v Evropi ter seveda pri nas v Sloveniji. Očitno je bilo v pre-
Tradicionalnega pohoda na Poljance nad Bovcem, ki smo ga iz- teklosti »premalo sovraštva«, žrtev in trpljenja. Tudi izraelski 
vedli 11. maja, se je udeležilo okoli 60 pohodnikov. Vsako leto genocid v Gazi ob podpori Američanov je očitno prispevek k 
OO ZB za vrednote NOB Bovec pripravi slovesnost v spomin na temu. A na Primorskem, kjer so dolgo časa trpeli fašistični ja-
padle junake, ki so v neenakem boju z nemškim okupatorjem rem, znajo fašizem veliko bolje prepoznati kot morda kje drug-
izgubili življenje. Letos mineva 81 let od tega krvavega dogodka. je v Sloveniji ali Evropi. Dokaz temu je županja občine Hrpelje 
  Pripadniki nacistične enote, ki so bili  nastanjeni v bovški voja- - Kozina, ki je ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji pove-
šnici, so s pomočjo domačega izdajalca aprila presenetili skupi- zana z ljudmi in z bližnjo in polpreteklo zgodovino.
no domačih partizanov. Sovražnik se jim je v nočnih urah potiho-
ma približal in sklenil obroč. Po preverjenih podatkih je spretno 
obšel tudi stražarja. Po krajšem nočnem počitku so mladi par-
tizani v rani jutranji uri hoteli nadaljevati pot, takrat pa so se iz 
bližine oglasili streli in rafali. Šokirani in presenečeni so se par-
tizani poskušali izogniti sovražnikovemu napadu. Toda v ognjeni 
toči so za vedno ugasnila življenja treh mladih fantov: Franca 
Della Bianca - Zvonka, Milovana Mlekuža in Adolfa Flajsa. 
Na pobudo in željo članov in prijateljev KD Tito iz Pulja so v Bazi 
20 pripravili zanje sprejem, ogled in predstavitev slovenskih 
partizanskih pesmi, ki so bile uvrščene v slovensko kulturno 
dediščino.
  Člani društva so si z zanimanjem ogledali Bazo 20 in pris-
luhnili pripovedovanju o dogodkih med narodnoosvobodilnim   Zato ji vsa zahvala kot tudi udeležencem in organizatorjem 
bojem na tem območju, nato je sledil pevski nastop Marjetke tega srečanja, ki je več kot le naključno. Vsi tam prisotni smo s 
Popovski s partizansko pesmijo. Skupaj so položili tudi venec k svojo navzočnostjo obsodili zlo vojne in sovraštva tako v prete-
spomeniku in se poklonili spominu na padle. klosti kakor danes!
  Prijatelji iz Hrvaške so vence položili tudi v drugih krajih Slo- Miloš Šonc
venije, saj so kar tri dni obiskovali spominske proslave in se 9. 
maja udeležili celo osrednje proslave ob 80. obletnici zmage Vrhnika:
nad fašizmom v Stožicah. 
D. I. Na skupščini Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika, ki je 
    bila 26. marca, so bile podeljene tudi pisne zahvale za dobro 
  Obeležje tik pod Kaninom nad Bovcem je leta 1956 postavil Pesnica: sodelovanje pri raznih skupnih prireditvah in dogodkih. Med 
občinski odbor ZB NOV Bovec. Ob njem pripravljamo tradici-
onalno spominsko proslavo, pri čemer imata najpomembnej- V spomin na slovensko odporništvo in nastanek Osvobodil-
šo vlogo Združenje za vrednote NOB občin Bovec, Kobarid in ne fronte, ključne odporniške organizacije Slovencev v drugi 
Tolmin in njegov predsednik Rok Uršič, ki je bil govornik tudi svetovni vojni, in v spomin na konec strašne morije – na dan 
na letošnji prireditvi. Na komemoraciji so sodelovali mladi har- zmage – je Združenje borcev za vrednote NOB občin Kungota, 
monikaši Kulturnega društva Golobar, ki so zaigrali nekaj par- Pesnica in Šentilj v kulturni dvorani Večnamenskega centra v 
tizanskih pesmi. Poudarek pa je bil tudi na maju, ki je mesec Pesnici pripravilo spominsko slovesnost. Za uvod v slovesnost 
bujne pomladi in razcveta novega življenja. Prav maja pred 80 je poskrbela Mala pihalna godba Neuvirtovi Štajerci, z nami so 
leti so srca prebivalcev navduševali partizanski borci. Takrat so bili Moški pevski zbor Slava Klavora, recitatorka Jelka Donko, 
zmagovito prikorakali skozi vrata svobode. Ob letošnjem dnevu govornica predsednica Pokrajinskega sveta ZB za Podravje Jel-
zmage je čas, da podoživimo zanos partizanov, ki so izbrali pra- ka Krašovec, program pa je povezovala Ana Jelenko. Po konča-
vo stran zgodovine in znova postavili v ospredje vrednote miru ni slovesnosti je potekalo še druženje.
in pravičnosti, saj njihov upor ni bil zaman, temveč potrditev 
za boljše in lepše življenje, predvsem pa ohranitev slovenskega drugimi je to priznanje dobila občina Vrhnika. Zaradi nujne 
naroda in maternega jezika. odsotnosti predstavnika občine pa sta pisno zahvalo županu 
  Po končani spominski slovesnosti sta sledila položitev venca Danielu Cukjatiju v njegovi pisarni izročila predsednik ZB NOB 
in častni poklon v spomin na umrle borce. Za vso organizacijo je Miran Štupica in član predsedstva Lojze Kos. Oba sta izrazila 
poskrbelo Kulturno društvo Golobar, za ureditev poti in okolice željo, da se sodelovanje še nadaljuje, saj prinaša dobre odnose 
ob spominski plošči Lovska družina Bovec, ki je v sodelovanju s med člani ZB NOB Vrhnika in občani občine Vrhnika.
Turističnim društvom Bovec pripravilo topel obrok in okrepčilo Simon Seljak
po sestopu v dolino.
Mitja Cuder Kot ob Kolpi: 
 
Brežice: Srečanje članov in prijateljev Združenja za vrednote NOB 
občine Kočevje in Črnomelj organizirata obe krajevni orga-
V Brežicah smo pri vodji praporščakov Posavja Želju Srečkov- nizaciji, KOZB Stari trg ob Kolpi in KOZB Poljanska dolina. S 
iću 10. maja izvedli redno letno izobraževanje novih praporšča- srečanjem, kulturnim programom in govorniki smo počastili 
kov in izobraževanje za že izurjene praporščake iz občin Krško,   Na obletnico dneva, ko so 15. maja 1945 na Poljani potekali še spomin na: dan mladosti – 25. maj, napad na okupatorsko 
Kostanjevica na Krki, Sevnica, Laško, Šentjur in Brežice. zadnji boji druge svetovne vojne v Sloveniji in v Evropi nasploh, postojanko Stari trg leta 1942, 80. obletnico zmage nad na-
smo počastili spomin na pogumne in srčne ljudi, ki so verjeli v cizmom in fašizmom ter praznik krajevne skupnosti Stari trg 
ideale in Cankarjeve besede: ob Kolpi. 
  »Če bi hrepenenja ne bilo v mojem srcu, Program je vodil Jaka Birkelbach, podžupan občine Črnomelj, 
  bi umrlo to srce, ki je opisal zgodovinski pomen dneva mladosti. Slavnostni za-
  v paradižu samem bi umrlo … četek druženja je s prihodom napovedala 1. spominska belo-
  Slovesnost je bila tudi priložnost za razmislek o nesmiselnosti kranjska partizanska četa pod vodstvom Marjana Kastelica. 
vojn, o nas in naši vlogi, da ustvarimo takšne medsebojne od- Katarina Kapš, predsednica KOZB Stari trg ob Kolpi, in Pavel 
nose, da bomo znali in zmogli stopiti skupaj v težkih trenutkih, Majerle, predsednik KOZB Poljanska dolina, sta pozdravila vse 
tako kot so to znali Maistrovi borci, borci v narodnoosvobodil- prisotne, slednji je povedal nekaj več o dnevu mladosti v Po-
nem boju in borci vojne za Slovenijo leta 1991. ljanski dolini; o pomembnosti napada na okupatorsko posta-
  80 let od konca vojne pa je med nami vse manj tistih, ki so jo Stari trg leta 1942; o 80. obletnici zmage nad nacizmom in 
nam ta mir priborili, ki so bili priča vojnim grozotam, ki so bili fašizmom in o prazniku krajevne skupnosti Stari trg ob Kolpi.
pogumni v tistih težkih časih. In zaveza njim bi morali biti, da se V kulturnem programu so nastopili Ivan Vrbanac s harmoni-
tolikšno zlo ne sme nikoli več ponoviti. ko, Folklorna skupina Lepa Anka iz Črnomlja, harmonikar Jaka 
Jelka Krašovec Starc, Grajski pevci KŠD Predgrad ob spremljavi harmonikarja 
Jaka Starca, Folklorna skupina Kolpa Društva upokojencev Vi-
  Tehnični del predavanja je izpeljal Željo Srečković, ki je pre- Ocizla: nica, zapela je petletna Kristina Kapš, na harmoniki pa je zai-
nesel vse informacije iz Ljubljane, saj je bil na strokovnem izo- gral Gorazd Grzetič iz Osnovne šole Dragatuš.
braževanju v Ljubljani, ki ga je Slovenska vojska pripravila sku- V Ocizli pri Kozini so 7. junija pripravili zanimiv pohod in slove- Slavnostni govornik je bil Jože Kure, predsednik SD Kočevje. 
paj s ZZB NOB Slovenije. Stane Preskar je vsem praporščakom snost v spomin na pripadnike TIGR. Krožni pohod po zanimivi Dušan Zamida, predsednik kočevske borčevske organizacije, 
razložil pomen praporščakov in bonton vedenja, medtem ko je kraški pokrajini s številnimi naravnimi znamenitostmi in zgodo- je prinesel zadnjo štafetno palico, ki smo jo nosili po Kočev-
Jože Zagmajster izvedel še strokovni pregled vseh praporov. Po vinskimi obeležji iz prve svetovne vojne, spominom na drugo ju. Sledili so pozdravni govori Renate Butala iz Starega trga 
potrebi so nekatere prapore popravili oziroma naročili manjka- svetovno vojno in prijaznimi domačini je hitro minil. in Alojza Šmalclja iz krajevne skupnosti Poljanska dolina ter 
joče dele.   Županja občine Hrpelje - Kozina Saša Likavec Svetelšek je z članov Združenj borcev Jožeta Oberstarja, Janeza Muhviča in 
  Po uradnem delu sta sledila družabno srečanje in izmenjava besedami in privlačnim nagovorom opozorila na to, da je glede Marjana Kastelica. 
izkušenj s terena. zgodovine bolj verjeti temu, kar smo se učili v šoli, in svojim Letošnjo prireditev je obiskalo več kot 230 ljudi. V prijetnem 
  Tadej Škof, predsednik brežiškega združenja, je za konec do- nonotom ter nonam kot pa nekaterim novodobnim zgodovi- sončnem dnevu smo poslušali prav lepo zapete partizanske, 
dal, da je vesel, da lahko v Brežicah gostijo takšno izobraže- narjem. Zgodovinar Milan Pahor iz Trsta pa je natančno opisal ljudske in narodnozabavne pesmi. Hvala nastopajočim, Milanu 
vanje in druženje, ter poudaril, da bodo Brežice tudi prihodnje in analiziral vse fašistične dogodke v Italiji v zadnjem letu, od Šterku za razstavo zgodovinskih rekvizitov ter Združenju Ko-
leto gostile tovrstna srečanja. Predsednik je ponosen, da ima- vseh oskrunjenj spomenikov do ohranjanja Mussolinijevega čevje in Črnomelj za pogostitev nastopajočih, Turizmu Grand 
mo v Posavju lepo in usklajeno oblečene praporščake. naziva častnega občana v Trstu in Gorici ter še številne druge. Kolpa pa za gostinske storitve in prostor. 
ZBV NOB Brežice Če sem pošten, potem je preprosto težko ne videti, kam vodi- S. B.