GLAS
LETO XXII. ŠT. 32 (1047) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Poklon junakom
Urška Petaros
  nedeljo, 10. septembra 2017, je bila na ba-
zovski gmajni tradicionalna svečanost v
počastitev spomina na štiri bazoviške junake:
Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Mi-
loša in Alojza Valenčiča. Zaradi izredno slabega
vremena je bil program nekoliko okrnjen; tudi
ljudi je bilo manj kot po navadi, vendar se jih je
glede na vremenske razmere zbralo kar precej.
Kljub dežju so vseeno izpeljali tradicionalni po-
hod, ki ga je organiziralo AŠZ Sloga v sodelo-
vanju s SPDT in SK Devin.
Svečanost je začel Partizanski pevski zbor Pinko
Tomažič s pesmijo Hej brigade. Prisotne je poz-
dravil Milan Pahor, predsednik Odbora za pro-
slavo bazoviških junakov. Spomnil se je, da letos
praznujemo 90. obletnico nastanka tajne ilegal-
ne protifašistične organizacije Borba. Povedal
je, da tudi sedanja Evropa in Evropska unija slo-
nita na temeljih protifašizma.
/ str. 9
V
Foto damj@n 
Pred začetkom novega šolskega leta 
Pomenljivo odprtje jesenskega
seminarja za slovenske šolnike
Predstavitev izobraževanja
Na 52. jesenskem seminarju za vzgojitelje, učitelje
in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v
Italiji sta številne poslušalce, ki so napolnili dvo-
rano Kulturnega doma v Trstu, uvodno nagovo-
rila višja svetovalka za slovenske šole v Italiji An-
dreja Duhovnik Antoni in Tomaž Simčič. Tokrat
so za izobraževanje upoštevali sedemnajst ciljnih
skupin, teme pa se dopolnjujejo in nadgrajujejo
z izobraževanjem v mreži. Na pomoč so priskočili
predavatelji z Univerze v Ljubljani in v Mariboru,
Šolski center Celje in svetovalci iz petih različnih
enot, izbrani glede na vsebine. Seminar je potekal
v dveh ločenih delih: za večstopenjske šole prvi
teden, profesorji višjih srednjih šol pa so se ga
udeležili drugi teden. Za predšolsko stopnjo je
ponujeno izobraževanje v mreži. Andreja Duhov-
nik Antoni se je zahvalila Tomažu Simčiču, s ka-
terim je oblikovala program, in vsem ravnatel-
jem, ki so jih gostili, ter prepustila besedo preda-
vatelju.
Preveč barv v mojih mislih
Dr. Jadran Lenarčič je od leta 1979 zaposlen na
zavodu J. Stefana v Ljubljani in je od leta 2005
tudi njegov direktor. Je predavatelj na univerzah
v Novi Gorici, Ljubljani in Bologni ter nacionalni
koordinator različnih komisij. Slovenske šolnike
je navdušil s predavanjem Preveč barv v mojih
mislih ali moj pogled na ustvarjalnost, v katerega
je vključil veliko primerov iz prakse in svojih iz-
kušenj. Na pogosto vprašanje, kako je delati z
vrhunskimi znanstveniki, odgovarja, da so veliko
manj ustvarjalni kot naši otroci. Ustvarjanje je sle-
denje idealni stvaritvi, je obsesija. Zato so napake
potrebne. Za ustvarjalca je izredno pomembno
okolje. Delil je svojo izkušnjo: “Ko sem bil len, se
mi ni dalo brskati po učbenikih in sem izpeljal
novo enačbo”. Za ustvarjalnost sta torej pozablji-
vost in lenoba izredno koristni. Prav tako sta kle-
petavost in neprilagodljivost njena podlaga.
Ustvarjalnost se pri človeku spreminja v različnih
obdobjih. Predavatelj se je zgražal nad tistimi, ki
bi radi ves čas poležavali in ne delali nič: “Ne ra-
biš tistega, česar ne znaš; če pa nekaj znaš, lahko
to uporabiš”. Ustvarjalnost lahko vedno nadgra-
jujemo, jo spodbujamo in se je nalezemo. Ustvar-
jalna družba je učinkovitejša in sposobnejša. Z
veliko dozo duhovitosti in humorja je dr. Le-
narčič spregovoril še o idejah, ki so lahko slabe
ali nore; najboljše pa so najbolj nore. Dejstvo pa
je, da okostenelo znanje lahko zaduši ustvarjal-
nost. Končal je z mislijo: “Koliko Picassov se spre-
haja po Sloveniji, pa jih nihče ne odkrije, niti sa-
mi sebe”?
/ str. 11
Metka Šinigoj
www.noviglas.eu
Bazovica 2017
Aldo Rupel Maurizio Tremul
Svet okrog nas14. septembra 20172
Povejmo na glas
Se nestrpnost res širi?
Vključitev v evropski projekt
Vipava želi na kulturno pot
Leonarda da Vincija
  bčina Vipava se
vključuje v evropski
projekt, s katerim se
bodo povezali v novo evrop-
sko kulturno pot Leonarda da
Vincija. Poleg Slovenije bodo
sodelovale še nosilki projekta
Italija in Francija ter Avstrija,
Vatikan, Nemčija, Anglija, Ni-
zozemska, Poljska, Portugal-
ska, Rusija, Škotska, Španija,
Švica in tudi ZDA.
“To bo še dolga pot. Nismo se
še prijavili, vendar si prizade-
vamo pri tem projektu”, je na
predstavitvi v Vipavi povedal
župan Ivan Princes.
Projekt začenja Leonardovo
rojstno mesto Vinci, ki leži v
bližini Firenc, ob bližajoči se
O 500-letnici smrti (1452 -1519) tega vsestranskega ge-nija - izumitelja, znanstveni-
ka, anatoma, inženirja, arhi-
tekta, slikarja in kiparja. V
projektu želijo skozi poti Leo-
nardovega bivanja in dela za-
jeti glavna obdobja njegove-
ga življenja in osvetliti njego-
vo osebnost. Bil je humanist,
čigar ideje lahko oblikujejo
novega evropskega človeka.
Izhodišče je v priznanju uni-
verzalne vrednosti človeka, ki
je učinkovito izražena v zna-
meniti risbi Vitruvijev člo-
vek.
Zapisi iz ohranjene dediščine
Leonarda da Vincija pričajo o
tem, da so njegove poti segle
tudi na slovensko ozemlje.
Zato so na predstavitvi pou-
darili predvsem pomem-
bnejše dogodke iz življenja
velikega umetnika ter razlo-
ge, ki so ga pripeljali tudi v
Vipavo. Da Vinci je te kraje
obiskal leta 1500, ko mu je
Beneška republika naročila
izvedbo študije za zaščito ob-
močja pred turškimi vpadi.
Princes je povedal, da
želijo osnovati evrop-
sko združenje vseh
držav, kjer je Leonardo
da Vinci preživel precej
časa. “Če nam uspe s
sodelovanjem pri tej
evropski kulturni poti,
bomo pridobili poseb-
no blagovno znamko.
Ta bo po zgledu, reci-
mo, Toskane precej pri-
pomogla k prepoznav-
nosti naših krajev in na
primer vinarjev, ki bo-
do svoja vina lahko
prodajali po višjih ce-
nah. Vsekakor pa to po-
meni, da se bo za deset,
mogoče dvajsetkrat povečalo
število turistov”, je dejal vi-
pavski župan.
Podporo projektu je dalo tudi
ministrstvo za kulturo. Če bo
Vipavcem uspelo s projek-
tom, bo v Vipavi sedež te
evropske kulturne poti za
Slovenijo.
Nedavna spominska svečanost na čepovanskih Vratih
Obnovljeno znamenje iz 
1. svetovne vojne
  soboto, 9. septembra,
je na čepovanskih
Vratih potekala
spominska slovesnost ob
odkritju obnovljenega
spominskega znamenja iz
prve svetovne vojne.
Znamenje je tesno povezano
z legendo avstro-ogrske
obrambe na soški fronti, ki jo
je poosebljal Svetozar
Boroević von Bojna (1856–
1920). Avstro-ogrski general
in pozneje tudi feldmaršal se
je v zgodovino zapisal kot
poveljnik 5. armade (Isonzo-
Armee), ki je branila položaje
na soški fronti. Na
Primorskem je še danes
ohranjenih kar nekaj
toponimov, ki ohranjajo
spomin na tega slavnega
vojskovodjo: Boroevićev
prestol na Krasu, Boroevićeva
steza nad Postojno,
Boroevićev vodnjak na
Ajševici in Boroevićeva cesta
pri Čepovanu.
Ta je bila
slovesno odprta
14. maja 1916, ob
prisotnosti
vojaških in
civilnih oblasti.
Pripeljal se je
celo sam general
Boroević, ki je
sicer redko
zapuščal svoje
poveljniško
mesto v Postojni.
Cesta med
čepovanskimi
Vrati in
Grudnico je
služila za potrebe
oskrbovanja
branilcev na
soški fronti in je
dokočno
povezala že leta
1910 zgrajeno
cesto iz doline
V Idrijce v Čepovan z Lomskoplanoto. Poimenovali so joBoroević Strasse oziroma
Boroevićeva cesta. Omenjeni
odsek sta spomladi 1916
zgradila gradbeni oddelek
pod poveljstvom
črnovojniškega inženirja
Rodlbacha in utrdbena
skupina stotnika Jungerja, o
čemer priča tudi ohranjena
tabla te gradbene enote, ki se
nahaja višje ob cesti.
Na začetku Boroevićeve ceste
pri čepovanskih Vratih so
avstro-ogrski graditelji
postavili obcestno znamenje,
vrh katerega so vgradili večjo
neeksplodirano italijansko
granato, na eno izmed plošč
pa so izpisali ime ceste. Po
prvi svetovni vojni so
domačini v strahu pred
novimi italijanskimi oblastmi
omenjeno znamenje prekrili z
ometom in granato zamenjali
s križem. Pozabljeno in
zapuščeno znamenje se je v
taki obliki ohranilo do
obnove. Poleg tega sta nanj
vplivala tudi neugodna lega,
tik ob cesti, ter precej
razširjeno nezanimanje za
soško fronto pred
demokratizacijo Slovenije.
Tokratno prireditev in
obnovo spominskega
znamenja je pripravilo
Društvo soška fronta 1915–
1917. Že 25 let se društvo
trudi za ohranjanje
zgodovinskega spomina na
soško fronto, ki je pred
stoletjem kruto zaznamovala
kraje ob Soči. Pri tokratnem
projetku se je še posebej
izkazal g. Tadej Munih,
zdajšnji podpredsednik in
nekdanji dolgoletni
predsednik Društva soška
fronta.
Renato Podbersič ml.
Fotografiji prikazujeta zna-
menje pred obnovo in po njej.
  e je res, da je v svetu vse več znamenj
nestrpnosti, in to prav v razviti demo-
kraciji, potem se seveda velja zamisliti.
Ne bi bilo prvič, da bi preveliko breme prešte-
vilnih problemov potisnilo množice ljudi v
občutek brezizhodnosti in tesnobe, ker pač ni
videti svetlega obzorja. Navedeni občutek ne
obstane samo pri tesnobi, spremeni se v strah
in ogroženost, kar lahko vodi v ustvarjanje na-
petosti na vseh ravneh sobivanja. Te napetosti
torej zaostrijo medčloveške odnose ali celo
obudijo sovražnost, ki se je že zdela premaga-
na, npr. grobe izpade proti priseljencem in v
osnovi proti vsem, ki so drugačni. Pred nekaj
dnevi so v Rimu domačini, se pravi naši ljudje,
pretepli migranta in potem s silo obračunali z
dobrodelno aktivistko, ki je pretepenemu na-
menila lepo besedo. V kraju Acqui Terme sta
dva mladoletnika fizično obračunala z mi-
grantom in prizor objavila na Facebooku. Ve-
liko osuplost je vzbudil izbruh žalitve Judov v
hotelu v švicarskih Alpah, kjer “naše judovske
goste prosimo, da se stuširajo, preden gredo v
bazen, in enako storijo ob odhodu iz njega”.
Kaj se torej dogaja in kako je mogoče, da so
predmet ponižanja ponovno Judje, mar ni to
že davno obsojena in pokopana sramota? To-
da ponovnega izkopavanja mržnje iz preteklo-
sti s tem še ni konec. V Virginiji v Združenih
državah Amerike so se v mestu Charlottesville
odločili, da odstranijo spomenik generala Ro-
berta Leeja, vrhovnega poveljnika odcepitve-
nega Juga v državljanski vojni. Nasilno nastopi
skrajna desnica, ki se še danes prepoznava v
Ku Klux Klanu, in ulični spopad je neizogiben.
In to, sklicujoč se na državljansko vojno pred
več kot dvesto leti! Vsekakor gre za zgovoren
primer, kako sedanje sovraštvo obudi davno
preteklost in ta sedanjo mržnjo dodatno stop-
njuje. Ni dvoma, da velja biti pri obujanju pre-
teklosti zelo previden. In potem se je mogoče
vprašati, kako je mogoče, da so Američani iz-
volili za predsednika Trumpa, osebo, ki se mu
želja po trdi roki bere na obrazu. Ali pa Velika
Britanija kot drug primer demokracije na naj-
višji ravni. Kaj ni tudi ona znamenje nekakšne
podtalne nestrpnosti, ki se razliva na vse strani
kot kaplja olja? Namreč Brexit kot zavračanje
migrantov in, kar je zastrašujoče, tudi prisel-
jencev iz evropskih držav. Kaj nestrpnost res
grozeče dviga glavo, kaj se res odvračamo od
naših temeljnih vrednot, ki so čisto nasprotje
vsakršni mržnji, vsakršni delitvi med naše in
druge in celo med zahodne in manj zahodne
prebivalce evropske celine? Temu pojavu bi
morali odločno in takoj stopiti na prste, dokler
je še čas, ker bo sicer rojeval vse večjo mržnjo
in vse večjo nestrpnost in razmere bodo še
slabše in nemara nepredvidljive. Saj je vendar
rešitev naših stisk le v vrednotah, v strpnosti
do vseh, v približevanju vsem, v premagovan-
ju strahu zgolj zase, v razumevanju, sočutju in
solidarnosti. Rešilna pot torej obstaja, lahko,
da ni lahka, a je edina trdna, varna in dosto-
janstvena.
Janez Povše
Č
Mladinski svet Slovenije, v sodelovanju Urada
Vlade Republike Slovenije za Slovence v
zamejstvu in po svetu in z njegovo podporo,
organizira Mednarodno konferenco za mladinske
zamejske organizacije, ki bo potekala 29. in 30.
septembra 2017 na Reki (Hrvaška).
Konferenca je namenjena mladim, ki aktivno
delujejo ali imajo namen aktivno se vključiti v
delo mladinskih organizacij v zamejstvu in v
Sloveniji .  Osrednja tema konference je
informiranje, usposabljanje ter priprava skupnih
projektov.
Mednarodna konferenca v okviru projekta
Povezujemo ima za cilj ustvariti prostor oz. stičišče
za mlade Slovence in mladinske organizacije v
zamejstvu ter v Sloveniji, kjer lahko ti utrjujejo in
ohranjajo narodno, jezikovno ter kulturno
identiteto, se medsebojno povezujejo ter
vzdržujejo svoje članstvo z Republiko Slovenijo,
kot tudi krepijo dejavnosti mladih in za mlade.
Stroški udeležbe: organizator bo poskrbel za
stroške nastanitve, prehrane in prevoza.
Prijave na konferenco: prijavite se lahko po
elektronskem obrazcu:
https: //goo. gl/forms/vDJRVIpFgTsR5BXw1
Prijave zbirajo do petka, 22. septembra 2017.
Program dogodka z vsemi podrobnimi
informacijami bodo izbranim udeležencem poslali
naknadno po e-pošti. Za vprašanja ali pojasnila
pišite na info@mss. si. / Mladinski svet Slovenije
Vabilo na Mednarodno konferenco za
mladinske zamejske organizacije
Župan Ivan Princes (Foto: Leo Caharija)
Naša naročnika, brata Ivo in Anton Ravnik, ki živita v ZDA in sta v okolju velemesta San Francisco
izjemno dejavna v življenju slovenskih priseljencev, sta nas v ponedeljek, 11. t. m., obiskala v
družbi nekdanjega veleposlanika pri Svetem sedežu in tudi dolgoletnega zelo delavnega člana Slo-
vencev v Združenih državah Amerike, Karla Bonuttija. V prijetnem pogovoru z vsemi tremi smo
v uredništvu občudovali tekočo, naravnost očarljivo, primorsko obarvano slovenščino in izvedeli
marsikaj zanimivega.
Aktualno 14. septembra 2017 3
  Špela Pahor, etnologinja, pravljičarka, bibliotekarka 
“Pripovedujem s srcem
in z dušo”
Pogovor 
  pela Pahor je etnologin-
ja, pravljičarka in biblio-
tekarka, ki pravljice pri-
poveduje že dvajset let. Prav-
zaprav so ji bile položene v
zibel. Odlična pripovedoval-
ca sta bila njen oče Miroslav
in pranona Ivana. Tako jih je
poslušala in brala že v zgod-
njem otroštvu. Prisluhnila je
tudi starim ljudem v vaseh
slovenske Istre in zapisovala
njihove pripovedi. Ljudske
pravljice tudi prevaja – iz ita-
lijanščine, francoščine,
španščine in drugih jezikov
v slovenščino. S kamišibajem
se je prvič srečala leta 2014
in ta jo je tako prevzel, da je
že poleti leta 2015 uprizorila
svoje prve štiri kamišibaje.
Kamišibaj gledališče je pripo-
vedovanje ob slikah na ma-
lem odru. Prihaja iz Japon-
ske, kjer kami pomeni papir,
šibaj pa gledališče. Izvajalec
stoji ob majhnem lesenem
odru, na katerem v slikah
teče zgodba, ki jo ta pripove-
duje. Slike prikazujejo po-
membne dogodke v zgodbi
podobno kot pri stripu. Izvir-
nost in mojstrstvo risanja ter
sugestivnost pripovedovanja
potegnejo gledalca globoko
v vrtinec dogodkov. S pripo-
vedovanjem ob slikah na
malem odru Špela
razveseljuje otroke
v knjižnicah, šolah
in vrtcih. Pripove-
duje v domovih za
upokojence in
dnevnih centrih in
odraslim s poseb-
nimi potrebami v
Varstveno delov-
nih centrih. Letos
se je udeležila pri-
povedovalskega fe-
stivala Festival in-
terculturel du con-
te na Île de Vassi-
viere v Franciji. Da
bi podrobneje
spoznali to japon-
sko umetnost pri-
povedovanja
zgodb ob slikah na
malem odru, sem Špeli Pa-
hor zastavila nekaj vprašanj.
Špela, kje se je zgodilo
prvo, usodno srečanje s ka-
mišibajem?
V Piranu, na Židovskem trgu,
avgusta leta 2014. Bila sem
pri maši v cerkvi sv. Štefana
in slučajno nisem šla domov
po ulici, ampak čez Židovski
trg. Neka gospa me je prijaz-
no povabila, naj se pri-
družim gledalcem. Potem
sem bila tam tri večere zapo-
red kuhana in pečena. Ogle-
dala sem si vse predstave in
ostala kot začarana.
Zakaj te je kamišibaj gleda-
lišče tako prevzelo?
Pravzaprav ne vem, ali pa je
to težko opisati. Morda so bi-
le to slike, sam način pripo-
vedovanja ob slikah, pri-
vlačni mali odri, dobri pripo-
vedovalci, glasba, vzdušje na
malem trgu med starimi pi-
ranskimi hišami, prijazni
ljudje …
Katere veščine so potrebne
za kamišibaj predstavo?
Pravzaprav o tem vem zelo
malo. Pritegneta tako dobra
risba kot način pripovedo-
vanja.
Kaj pa pripomočki?
Š Lesen oder in slike so najbržčisto dovolj. Lahko še dve le-seni palčki, s katerima udariš
na začetku predstave, da pri-
tegneš poslušalce. Nekateri
tudi igrajo na različne instru-
mente, uporabijo lutke, ori-
gamije in podobno.
Katera je bila tvoja prva ka-
mišibaj predstava in kaj ti
je bilo takrat najlepše v
procesu nastajanja in kaj
najtežje? Kaj pa zdaj, ko si
že izkušena?
Prvo leto sem pripravila le-
gendo o sv. Juriju, ki je v Pi-
ranu, pred skoraj 700 leti,
rešil dva ribiča pred hudim
neurjem. Ker nisem vešča ri-
sanja, sem si pomagala s ko-
lažem. Najlepše je bilo, ko so
mi ob sestavljanju slik ali ko
sem si predstavljala poslušal-
ce, prihajale na misel zabav-
ne zgodbice, ob katerih sem
se še sama smejala. Najtežje
pa je bilo premagati tremo.
Tisto leto sem poleg legende
o sv. Juriju, ki sem jo sesta-
vljala kakih štirinajst dni, na
hitro naredila risbe še za tri
istrske ljudske zgodbice.
Želela sem se pridružiti osta-
lim kamišibajkarjem tudi v
četrtek, dan pred uradnim
začetkom festivala. Pripove-
dovali smo na Tartinijevem
trgu, v parku pri pomorskem
muzeju, Jelena Sitar Cvetko
pa tudi na Prvomajskem
trgu. Sicer pa ne morem reči,
da sem izkušena. Na festivalu
sodelujejo tudi lutkarji, gle-
dališki igralci, ilustratorji, sli-
karji, glasbeniki … Teh iz-
kušenj nimam, rada pa pri-
povedujem. In mislim, da
pripovedujem s srcem in z
dušo.
Vaja gotovo dela mojstra.
Kako sama doživljaš napre-
dek v ustvarjanju?
Meni je bila likovna umet-
nost vedno všeč, nisem se ji
pa nikoli prav veliko po-
svečala. Uživam predvsem v
pripovedovanju. Napredek
pa najbrž opazijo drugi. Vsaj
nekateri mi to tudi povedo.
Udeležba na mednarod-
nem festivalu gotovo ni
kar tako. Kako je prišlo do
sodelovanja?
Želela sem si novih izkušenj.
Brskala sem po internetu in
našla nekaj festivalov v Fran-
ciji in različnih frankofon-
skih državah. Poslala sem
prijavo v Vassiviere, sprejeli
so jo in me uvrstili v pro-
gram. Kasneje sem izvedela,
da dobivajo vsak dan zelo ve-
liko prijav, tako da sem imela
res srečo, da sem se festivala
lahko udeležila.
Si se za to gostovanje pose-
bej pripravljala, si pripravi-
la novo kamišibaj uprizo-
ritev?
Najprej sem hotela predstavi-
ti istrsko ljudsko Kraljična in
pastir, s katero sem sodelo-
vala na lanskem kamišibaj
festivalu v Piranu. Preve-
dla sem jo v francoščino in
se učila besedila, tako da bi
lahko pripovedovala čim
bolj tekoče, sproščeno in
brez zatikanja. Potem sem
ugotovila, da presega pred-
pisanih deset minut, in
sem se odločila za filipin-
sko ljudsko Poroka med
soncem in luno, ki sem jo
tudi pripravljala za piran-
ski festival. Ta je krajša in
še slike so mi bile bolj všeč.
To, da vzamem s seboj ka-
mišibaj, pa mi je predlaga-
la prijateljica Savina Go-
rišek in k sreči sem vzela v
poštev njen nasvet. Bila
sem edina, ki je pripovedo-
vala ob slikah na malem
odru, in že to je pritegnilo
poslušalce. Všeč so jim bili
zgodba, način pripovedovan-
ja in tudi ilustracije, tako da
me je umetniški vodja festi-
vala povabil tudi na radio
Vassiviere.
Si morda seštela, koliko ur
dela je potrebnega za po-
stavitev kamišibaj predsta-
ve?
Ne. Če ti je nekaj všeč, ne šte-
ješ ur, ne dni ne noči. Pač
uživaš, ko razmišljaš, ustvar-
jaš in sestavljaš podobe.
Običajni japonski ka-
mišibaj ima dvanajst do
šestnajst slik, ki podobno
kot v stripu prikažejo po-
membne trenutke v do-
ločeni zgodbi. Se držiš te
sheme?
Niti tega nisem štela, a tako
na pamet bi rekla, da ja.
Predstavljam si, da je bila
zate to izjemno pomem-
bna izkušnja, ki ti je po-
trdila, upam, da ne ovrgla,
prepričanje, da si kot ka-
mišibajkarka na pravi po-
ti?
Festival v Franciji je bil res za-
nimiva izkušnja. V šestih
dneh sem slišala pripovedo-
vati veliko profesionalnih in
tudi amaterskih pripovedo-
valcev. Najbolj me je nav-
dušil François Moēse Bamba
iz Burkine Faso z afriško
zgodbo o radovednem
slončku, zaradi katerega ima-
jo zdaj vsi sloni rilec namesto
majhnega noska. Združuje
igranje na ljudsko glasbilo,
petje, pripovedovanje, mimi-
ko in gibe. Izžareva neverjet-
no toplino, čutiti je njegovo
ljubezen do dediščine, pred-
nikov, družine, otrok, afriške
kulture, poleg tega ima smi-
sel za humor, spoštuje po-
slušalce in jih zna pritegniti
k sodelovanju. Zelo sta mi bi-
la všeč tudi Armelle in Peppo
Audigane. Armelle ima ruske
korenine, je izjemna pripo-
vedovalka, takoj začutiš nje-
no slovansko dušo, močna
čustva, strast in hrepenenje.
Peppo, ki ima romsko pore-
klo, jo spremlja s harmoniko
ali kakim drugim glasbilom.
Tudi nekaj francoskih pripo-
vedovalk mi je bilo všeč. Zelo
sem hvaležna prijateljici Ne-
venki Primožič, s katero sva
se skupaj odpravili na poto-
vanje. Brez nje najbrž ne bi
znala niti izstopiti na pravi
metro postaji, kaj šele kupiti
vozovnice za vlak, letalo, me-
tro in rezervirati sobe.
Si v Franciji pripovedovala
zgodbo v slovenščini ali v
francoščini, nemara celo
istočasno oziroma izme-
nično v obeh jezikih?
Kar v francoščini, saj me dru-
gače ne bi razumeli. Nekateri
so pripovedovali tudi v ra-
zličnih francoskih narečjih,
vendar le delčke zgodb, osta-
lo pa v francoščini. Kamel
Guennoun in Halima Ham-
dane, ki prihajata iz franco-
skih kolonij, sta kdaj kak sta-
vek ali več povedala tudi v
arabščini. Slišati je bilo tudi
italijansko pesem.
Kdo so bili poslušalci?
Festival poteka na otoku sre-
di velikega jezera. Narava je
prekrasna, veliko je gozdov
in pašnikov, cest je malo, va-
sice so polne lepih hišk, na
otoku so majhen, ljubek gra-
dič, svetilnik in muzej umet-
nosti, pa tudi forma viva in
mini učni zeliščni vrt. V je-
zeru lahko plavaš, se po njem
voziš s supom ali barčico.
Sprehodi ob jezeru so čudo-
viti. V prostrani ogradi se pa-
se čreda oslov, v drugi so ko-
ze, v tretji vrsta grahastih go-
lobov in petelin, vsepovsod
se spreletavajo vrabci, v stra-
nišču gnezdijo lastovice …
Blizu jezera je majhna kam-
nita hiška, v kateri pečejo
kruh po starih receptih. Vla-
data mir in spokojnost, tako
da je med poslušalci veliko
mladih družin z majhnimi
otroki, ki združijo pripovedo-
valski festival s počitnicami
in kampiranjem. Sicer pa me
je presenetilo, koliko starih
ljudi je bilo med poslušalci.
Nekaj tudi takih, ki so se opi-
rali na paličko. Očitno Fran-
cozi ne mislijo, da so pravlji-
ce samo za otroke. Festivalski
prostor je pravzaprav velika
zelenica, obdana z drevesi in
jezerom. Na zelenici postavi-
jo manjše in večje šotore, ko-
tičke za počivanje ali popol-
dansko spanje, za sedenje ob
ognju, za glasno branje, za
delavnice pripovedovanja ali
delavnice ročnih spretnosti.
Uporabijo prav vse, stare
kavče in fotelje, v kocke sti-
snjeno seno, stara vrata in
mize, velike lesene kolute, na
katerih so bile kdaj navite
železne zajle, zaboje, od-
služene klubske mizice, lese-
ne pručke … Iz ostankov ko-
les, motorjev, kosov lesa in
drugih materialov sestavijo
simpatične skulpture, ki raz-
veselijo mimoidoče. V enem
od šotorov je bila knjigarna,
v drugem kuhinja z jedilni-
co, v tretjem prostor za bife
in pripravo zelenjave in klo-
basic. Spet v enem igralnica
za majhne otroke, v drugem
sprejemna pisarna, v tretjem
prodajalna doma narejenih
oblačil, nakita in igrač iz
ostankov blaga. Peppo in Ar-
melle sta imela svojo cigan-
sko leseno prikolico, poslika-
no s cvetličnimi vzorci, v ka-
teri potujeta in spita. Podob-
nih prikolic je bilo še nekaj.
Za ograjo so bila tri lesena
poljska stranišča. Poslušalci
smo se tako lahko selili s pri-
zorišča na prizorišče. Dopol-
dan so bile na vrsti balades
contées, sprehodi s pripove-
dovanjem zgodb. Opoldne
so se pripovedovalcu Kamelu
pridružili tudi drugi pripove-
dovalci, zgodbam so sledile
še uganke in pesmi. Po ko-
silu so bile na vrsti siestes
contées s pripravljenimi
ležalniki za počivanje in
poslušanje zgodb. Da ne bi
motili koga, ki je v sosed-
njem ležalniku zaspal, kar
je bilo dovoljeno in celo
zaželeno, smo namesto
ploskanja pomahali z viso-
ko dvignjenimi rokami v
znak, da so nam bile zgod-
be všeč. Ob štirih je bila ci-
ganska pavza pri Armelle
in Peppu, potem pa odprta
scena na malem odru pod
velikim drevesom, kjer
sem tudi sama pripovedo-
vala ob slikah na malem
odru. Tudi drugače je
vzdušje sproščeno in
družinsko. Dvakrat smo
tudi praznovali, François
Moēse Bamba in Armelle Au-
digane sta imela rojstni dan
in čestitkam in objemom ni
bilo ne konca ne kraja.
Občutek sem imela, da se tu-
di poslušalci poznajo med se-
boj, poklicni pripovedovalci
pa se tako ali tako večkrat
srečujejo na pripovedoval-
skih festivalih, ki jih je v
Franciji veliko.
Če bi se kdo od bralcev
želel preizkusiti v tej umet-
nosti, kaj bi mu svetovala?
Kje lahko začne?
Začne se navadno na začet-
ku. Ko slišiš dobro zgodbo, jo
navadno želiš deliti. Tudi v
vsakdanjem življenju je tako.
Pripoveduješ zgodbe, ki se te
dotaknejo. Meni je veliko po-
menilo, da sem lahko po-
slušala pripovedovati starejše
ljudi. Med njimi so bili tudi
res pravi ljudski umetniki. Z
opazovanjem in poslušan-
jem se veliko naučiš. Rada
pripovedujem ljudske zgod-
be, ki dopuščajo veliko pro-
stora za improvizacijo. Omo-
gočajo, da se vsakič znova
prilagajaš poslušalcem, nji-
hovi starosti in razpoloženju,
prostoru, navdihu in končno
tudi svojemu počutju. Ka-
mišibaj pa mi je všeč zato,
ker so slike lahko opora be-
sedilu. Poleg tega lahko otro-
kom šaljivo povem, da bomo
zdaj gledali risanke po televi-
ziji in naj mi pomagajo pri-
ključiti to leseno škatlo in
poiščejo kabel, gumb, dalji-
nec in tako dalje … na koncu
pa jih povabim, naj narišejo
svojo risanko. Tako jih pova-
bim še k ustvarjanju v sliki,
kot jih včasih povabim tudi,
da sami pripovedujejo.
Kaj načrtuješ v prihodnje?
Bo to predstava za otroke
ali za odrasle?
Zdaj bi najrajši načrtovala
dolge počitnice. Ja, imam ne-
kaj v mislih, ampak je še
skrivnost.
Želim ti še veliko uspehov
pri nadaljnjem delu.
Hvala, Ksenija. Tudi tebi vse
dobro in hvala za zanimiva
vprašanja.
Ksenija Orel
Kristjani in družba14. septembra 20174
Zaradi finančnih malverzacij mariborske nadškofije
Upokojeni nadškof
Kramberger na zatožni klopi
  pokojeni
nadškof Franc
Kramberger bo moral
zaradi finančnih
malverzacij mariborske
nadškofije na zatožno
klop. Kot so za TV
Slovenija potrdili na
okrožnem sodišču v
Ljubljani, ga
pravnomočna
obtožnica bremeni
zlorabe položaja. Po
oceni tožilstva si je
nadškofija s preprodajo
delnic nezakonito
prilastila 1,2 milijona
evrov.
Krambergerja dolžijo
sodelovanja pri
preprodaji svežnjev
delnic Mladinske knjige
Založbe v letih 2003 in
2004. Te so od Krekove
družbe prek nadškofije
do končnih lastnikov Etola in
NFD pristale v enem dnevu. S
posredovanjem je nadškofija
zaslužila več kot milijon evrov
na račun prodajalcev in kupca,
ki jim je zagotovila druge
protiusluge, je poročala TV
Slovenija.
Specializirano tožilstvo je tako
maja vložilo obtožnico, ki je
postala pravnomočna 18.
avgusta. Prve obravnave bodo
razpisane v kratkem, še navaja
televizija.
U Zlorabe položaja so sicerpravnomočno obtožene štiriosebe, poleg Krambergerja še
takratni predsednik uprave
družbe za upravljanje NFD
Stanislav Valant, nekdanji
dolgoletni ekonom mariborske
nadškofije Mirko Krašovec in
nekdanji prvi mož Etola Ivan
Ferme, so pred časom poročali
mediji.
Kramberger naj bi bil kot prvi
mož mariborske cerkve v
imenu nadškofije podpisal
pogodbe o nakupu delnic
Mladinske knjige Založbe in še
isti dan pogodbe o njihovi
prodaji po precej višji ceni.
Posli so bili izvedeni tik pred
začetkom uradnega prevzema
holdinga Zvon Ena.
Kazniva dejanja naj bi
bila storjena na škodo
družb Etol in NFD. Ti sta
z delnicami, ki sta jih
kupili od mariborske
nadškofije, nato pa
prodali naprej, ustvarili
veliko izgubo. Preiskavo
je sodišče uvedlo
februarja 2014.
Pravni svetovalec pri
slovenski škofovski
konferenci Andrej Naglič
je v oddaji Tarča na
Televiziji Slovenija
povedal, da Kramberger
ni strokovnjak za
področje prava ali financ
in da se je pri svojem
delu zanesel na nasvet
strokovnih služb.
Poudaril je, da so posle vodili
strokovnjaki s področja
poslovanja in so ti o poslih tudi
največ vedeli.
Naglič je povedal še, da
verjame, da je Kramberger
zaupal svojim sodelavcem in
verjel, da dela nekaj dobrega
pri vseh teh poslih. Dodal je še,
da verjame, da se bo v
kazenskem postopku izkazalo,
da Kramberger ne nosi tako
velike kazenske odgovornosti,
kot mu jo očitajo.
Cerkveni in družbeni antislovar (39č)
L kot LEPOTA 4
  metnost je postala
stvar elite, medtem ko
je njena lastnost ne-
koč vselej bila njena nav-
zočnost med ljudmi. Bila je
torej v njihovi službi, dose-
gljiva vsem in vsem za upora-
bo, o čemer nam lahko
pričajo čudovita italijanska
mesta, ki jih vsi radi obisku-
jemo, prav zaradi njihove “le-
pote”. Ali torej ne privabljajo
ljudi z vsega sveta prav zaradi
njihove “objektivne” lepote?
Seveda bo takoj kdo oporekal,
da sedanji okusi niso takšni,
kakršni so bili srednjeveški ali
baročni ali tudi viktorijanski.
O tem seveda ni dvoma, a se,
kot smo dejali, duša hrani s ti-
stim, kar vidi in sliši, če pa je
okoli nje le grdo, bo na ta
račun trpel tudi njen smisel
za presojo. Če se razširi pre-
pričanje, da je umetnost v
tem, da gremo izven okvirjev
in shem za vsako ceno, potem
U bodo ljudje množično od-klanjali vse tisto, kar je prete-klo in kar smo podedovali. Na
ta način se prekine stik z
vsem tistim, kar je bilo pred
nami. Kar je umetnost pripel-
jalo v krizo, se je odvilo in se
še odvija predvsem na neki
ideološki ravni, ki se opira na
ta spremenjeni občutek za
presojo, ki smo ga omenili.
Tisto, kar se torej na področju
umetnosti dela in interpreti-
ra, zdaj ni več stvar srca, tem-
več možganov, saj je umet-
nost v veliki meri postala
predvsem intelektualističen
napor, isto pa velja tudi za ti-
ste, ki jo morajo razbrati in
interpretirati, pa obupno
iščejo neki smisel. “Pomislite
na srečo, ki jo lahko začutite,
ko imate v naročju prijatelje-
vega otroka. Z njim ne želite
narediti nič – nočete ga poje-
sti, ga kakorkoli uporabiti, še
najmanj v znanstvene name-
  sgr. mag. Franci
Petrič z 20.
novembrom 2017
končuje mandat odgovornega
urednika tednika Družina.
Ob tem se mu v imenu
Slovenske škofovske
konference iskreno
zahvaljujem in izrekam
priznanje za opravljeno delo
ter redno izhajanje osrednjega
katoliškega tednika.
Direktor družbe Družina, d. o.
o., Tone Rode je, v skladu z 18.
členom Zakona o medijih ter
43. členom Pogodbe o
M ustanovitvi družbe, s soglasjemslovenskih škofov, družbenikovin nadzornega sveta ter
pozitivnim mnenjem
uredništva tednika Družina,
imenoval g. Boštjana Debevca
za odgovornega urednika
tednika Družina za obdobje
petih let (21. 11. 2017–19. 11.
2022). Obenem je ustanovil
programski svet tednika
Družina, ki je svetovalno telo
in v pomoč odgovornemu
uredniku pri vsebinskem
usmerjanju tednika Družina in
pri pridobivanju podpore pri
Vzeti križ na rame
Ljudje se izogibamo križa, ker je mučilo in
spominja na smrt ter minljivost. Želimo se
odmakniti od njega, industrija 'izumlja' ve-
liko 'zdravil' za beg in ravnodušno pozabo.
Križ kljub temu ostaja stvarnost naših dni in
družbe. Pogosto nam ga drugi naložijo ali
pride sam od sebe, najtežji je križ, ki smo si
ga naredili sami. Mnogi se ob srečanju s
križem sprašuje-
jo, zakaj Bog do-
pušča hudobijo,
greh in smrt.
Vendar z Božje
strani ni drugega
odgovora kot, da
sam Bog stopi v
naše trpljenje ter
ga zvesto trpi kot
dar za nas, ki
smo mu ga pri-
pravili. Jezusovo
telo na križu je
kraj končno iz-
bojevane zmage nad strahom, grehom in
smrtjo. Ni širil hudobije, ne bežal pred njo,
ampak jo je sprejel z usmiljenjem in spreme-
nil v dar svoje ljubezni. Očeta je prosil za mo-
rilce, da jim odpusti, ker ne vedo, kaj delajo.
Janezov evangelij prinaša zadnje Jezusove be-
sede: 'Dopolnjeno je'! To pomeni, da je do-
polnjeno delo novega stvarjenja. Pomembno
je, da Jezus ni ostal na križu in v grobu, am-
pak je tudi kot človek stopil v Očetovo slavo,
da moremo v njegovem križu častiti pove-
ličano človeškost in ljubezen. Vsi, ki se mu
pridružimo, moremo biti deležni te slave in
izpolnitve.
Marsikdaj smo v skušnjavi, da precenjujemo
svoje moči in ne vidimo pa veličine Jezusove
ljubezni, v kateri moremo premagati straho-
ve, minljivost in se polno uresničiti. Češčenje
Jezusovega križa nam prinaša moč in pogum,
da vsak dan vzamemo svoj križ na rame, se
odpovemo
egoizmu in ho-
dimo za Jezu-
som. Če je Jezu-
sova ljubezen
spremenila hu-
dobijo križa v
vir novega
življenja, bo tu-
di naša ljube-
zen začela spre-
minjati križe,
da ne bodo vir
prekletstva in
nove hudobije,
ampak reka upanja in darovanja. Greh je ne-
vera in Kristus je umrl za nevernike, pravi
sveti Pavel. Povabljeni smo, da z vero sprej-
memo njegovo ljubezen in zaupamo njego-
vemu daru odrešenja. Pri vsakem zbližanju z
njegovim križem bomo deležni njegovega
usmiljenja, ki bo rodilo sadove spreobrnjen-
ja, odpuščanja in novega življenja. To je od-
govor na prošnjo, naj pride k nam Božje kral-
jestvo. Obnova vsega se začne pri križu, nje-
gova spodbuda pa je ljubezen.
ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČ
bralcih in širšem občestvu.
Direktor družbe je s soglasjem
slovenskih škofov imenoval
msgr. dr. Jožeta Pluta (LJ), g.
Bogdana Vidmarja (KP) in dr.
Davida Kranerja (MS) za člane
programskega sveta tednika
Družina (21. 11. 2017–19. 11.
2022). Prav tako je imenoval
msgr. dr. Jožeta Pluta za vodjo
programskega sveta in
duhovnega asistenta
uredništva tednika Družina za
obdobje petih let (21. 11. 2017–
19. 11. 2022).
Novemu odgovornemu
uredniku, članom ter vodji
programskega sveta in
duhovnemu asistentu želimo
obilo Božjega blagoslova ob
prevzemu novih odgovornosti.
msgr. Stanislav Zore OFM
predsednik SŠK
ne. Želite ga samo gledati in
občutiti veliko veselje, ki vas
prevzema, ko se osredotočite
na tega otroka, ne pa na vas
same. To je tisto, kar je Kant
definiral kot nezainteresirano
obnašanje, kar je tisto ob-
našanje, ki je značilno za našo
izkušnjo lepega”. To je po an-
gleškem filozofu Rogerju
Scrutonu mistična izkušnja,
ki jo občutimo pred nečim le-
pim, gre namreč le za zrenje,
ki ne vključuje nobenega dru-
gega dejanja ali napora kot le
to, da se prepustimo lepoti, da
nas prevzame. V prid temu, o
čemer govorimo, vam predla-
gamo ogled filma Dove vai in
vacanza? , vsaj tistega dela,
kjer Alberto Sordi kot rimski
branjevec z ženo obišče Be-
neški bienale, pa ugotovi, da
je popolni analfabet v sodob-
ni umetnosti. Hudomušni
način nam pove točno to, kar
nam je hotela povedati že pra-
vljica Cesarjeva nova oblačila,
v kateri le nedolžni otrok, ki
nima plašnic družbe, lahko
vidi – da je namreč cesar gol,
medtem ko vsi drugi občudu-
jejo njegova nova oblačila.
Andrej Vončina
Novosti na uredništvu slovenskega katoliškega tednika 
G. Boštjan Debevec nov odgovorni
urednik Družine
Msgr. Franci Petrič
Pater Jernej Kurinčič je minulo soboto, 9. t. m., pripeljal v Oglej skupino mladih iz župnije Kapela
s Kostanjevice pri Novi Gorici, ki bodo v kratkem šli k birmi. V krstilnici ob baziliki so pod vodstvom
patra Jerneja zelo brano in doživeto obnovili krstne obljube, z njimi so bili tudi starši in botre ter
botri. O Ogleju in pomenu Ogleja za nas Slovence, ki smo prav po oglejski krajevni Cerkvi vstopili
v evropski zbor narodov in evropske omike ter seveda krščanstva, je zbranim spregovoril naš ured-
nik Jurij Paljk. Po ogledu bazilike so odšli še na romarsko pot na Barbano in na ogled Gradeža.
Romanje v Medjugorje od 6. do 9. oktobra
Odhod z avtobusne postaje v Novi Gorici zelo zgodaj zjutraj v petek,
6. oktobra. Proti večeru prispemo v Medjugorje, kjer bosta sv. maša
in čaščenje sv. križa. V soboto zjutraj vzpon na Križevac, kdor bo
mogel. Zvečer sv. maša in čaščenje Najsvetejšega. Še prej obisk
Podbrda, kraja Marijinih prikazovanj. V nedeljo srečanje s
Skupnostjo družin in zvečer sv. maša. Popoldne obisk Cenacola. V
ponedeljek zjutraj odpotujemo proti domu, za sv. mašo se ustavimo
v hrvaškem Lurdu pri Makarski. V večernih urah prispemo domov.
Prijave: g. J. Markuža, župnik v Zgoniku - tel. 040-229166 (za
Tržaško), g. Darko - 3703201305 ali 0481-32121 (za Goriško), ga.
Anica 00386-5-3022503 (za Slovenijo).
Slovenski in italijanski državljani potujejo z osebno veljavno
izkaznico za inozemstvo.
Drugo leto bo papež obiskal Benetke
Predsednik Škofovske konference Triveneta in beneški patriarh
Francesco Moraglia je na sestanku 12. septembra povedal, da so
mu v preteklih dneh iz Vatikana sporočili, da bi papež Frančišek v
letu 2018 lahko prišel obiskat Cerkve italijanskega severo-vzhoda.
Končno se je le odzval na vabilo patriarha in škofov Veneta,
Furlanije Julijske krajine in Tridentinske Južne Tirolske. Obisk naj
bi trajal en sam dan: poleg maše naj bi bil velik dogodek, posvečen
vernikom treh dežel, še zlasti mladih, saj bo naslednje leto potekala
sinoda, namenjena prav njim.
Kratke
Kristjani in družba 14. septembra 2017 5
Ob 25-letnici odkritja “dogodkov v Porčinju”
Sporočilo “Marije žanjice”
je aktualno tudi danes
  etos se spominjamo 25.
obletnice t. i. ponovne-
ga odkritja “dogodkov v
Porčinju” v Beneški Sloveniji.
Kot znano, se je septembra
1855 - skoraj tri leta pred “do-
godki v Lurdu” - v Porčinju
mali Terezi Duš (1845-1870)
trikrat prikazala Marija. Prvič
je to bilo na mali šmaren, 8.
septembra, ko je nepismeno
deklico, ki je pasla kravo v do-
lini pod vasjo, nagovorila “po
naše”, v slovenskem narečju,
in ji pomagala s srpom nažeti travo (odtod
vzdevek Marija žanjica). Obenem ji je velela,
naj ljudem naroči, naj spoštujejo Gospodov
dan, naj ne skrunijo svetosti praznika, ki je na-
menjen počitku in molitvi, naj ne preklinjajo,
naj se postijo in naj molijo rožni venec. Kasneje
je Tereziko sprejel v videmski samostan sester
Previdnosti furlanski svetnik Luigi Scrosoppi.
Po nekaj letih je tam - kot s. Marija Hozana, stara
komaj 25 let - tudi umrla.
Kot pričajo dokumenti, krajani niso nikdar poza-
bili na to, kar se je zgodilo v Porčinju pred 162 leti.
In vendar je dogodek, zlasti po zaslugi medijev,
pred 25 leti presegel meje ožjega prostora. Prvo
večje romanje je bilo 26. maja 1992. Vasico in ka-
pelico (na sliki zgoraj) , ki na kraju prvega videnja
stoji od leta 1886, obiskuje vedno več ljudi. V tem
času je za razne časopise, tudi za naš tednik, veliko
pisal tudi misijonar Ciril Čarga. K večji odmevnosti
je morda pripomogla tudi beatifikacija (1981) in
kanonizacija (2001) sv. Luigia Scrosoppija. Na ro-
marsko pot so navezani tudi verniki iz Slovenije,
ki redno in radi prihajajo v Porčinj (22. aprila letos
je tam maševal msgr. Alojz Uran).
Le nekaj dni pred letošnjo obletnico prvega prika-
zanja, v nedeljo, 3. septembra, je v malem svetišču,
posvečenem Mariji žanjici, maševal tržaški škof
msgr. Giampaolo Crepaldi (na mali sliki) . V ho-
miliji je med drugim poudaril, da v Porčinj, ki ga
je Marija blagoslovila s svojo materinsko nav-
zočnostjo, prihajajo nešteti verniki, prišli pa so tu-
di škofje, ki so s svojo prisotnostjo dali dogodkom
izpred 160 let cerkveno vrednost. Marija je “pre-
prosti, revni in zelo ponižni deklici” izročila nadv-
se pomembno sporočilo, ki je tudi za današnji čas
“močno in zahtevno”. Naroča dve stvari, ki sta bi-
stveni za
versko iz-
kušnjo in
imata po-
sebno duhovno vrednost tudi v našem času. Z va-
bilom, da bi posvečevali Gospodov dan in ne pre-
klinjali, nam Marija naroča, naj dajemo prvo me-
sto Gospodu v svojem življenju. Vedno bolj živi-
mo, kot bi Boga ne bilo, je dejal nadškof Crepaldi.
“Resnica pa je ta, da brez Boga smo kot vlak, pri-
siljeni iti naprej, ne da bi sploh vedeli, kam pelje-
mo”. To je “današnja drama”, na katero naj verniki
odgovorijo z velikodušnim in doslednim krščan-
skim pričevanjem, da bi ljudem našega časa omo-
gočili odrešujoče in osvobajajoče srečanje s Kristu-
som. Prikazanja mali Tereziki Duš nas tudi spo-
minjajo, da je rožni venec pomembna molitev, ki
sta jo med drugim molila Alessandro Manzoni in
Alcide De Gasperi. Vsakdo ima kaj, za kar lahko
prosi Marijo. Vsi jo lahko prosimo velike milosti,
ki nam dajejo rasti v spoznavanju in ljubezni do
Jezusa, je še dejal msgr. Crepaldi. Prosimo jo mi-
losti zdravja za naše duše, za Cerkev, za naše
družine, za bolnike, za naša mesta, “za vse, da bi
se mogli srečati z Bogom, ki je vir ljubezni in
usmiljenja”. Mariji, ki je naša skrbna mati in ki
moli za nas, grešnike, “zaupamo naša življenja”,
je sklenil nadškof Crepaldi. / DD
L
Sredi avgusta v imenu p. Marka iz Aviana
V skupni molitvi za Evropo
  b prazniku blaženega p.
Marka iz Aviana je bilo
sredi avgusta letos kar
nekaj pomenljivih spominskih
slavij. Sklenilo jih je večerno so-
maševanje 17. avgusta v
frančiškanski cerkvi v Ljubljani,
ki jo je vodil p. Štefan Kožuh, ge-
neralni vikar reda manjših bratov
kapucinov, v prisotnosti 103 ita-
lijanskih romarjev, ki so prišli iz
pordenonske pokrajine, od koder
je bil p. Marko.
Odbor za kanonizacijo furlanske-
ga kapucina (1631-1699), ki je
kot apostol s spokornim spo-
ročilom pridigal po vsej Evropi
in blagoslovil evropske vojsko-
vodje pred odločilno bitko pred
vrati Dunaja, rad poudarja vred-
O noto povezovanja med narodi.Dne 13. avgusta, na dan, ko go-duje p. Marko, je bilo posebno
“evropsko” slavje na Trbiškem.
Relikvija blaženega kapucina je
bila izpostavljena v osebno in
skupno češčenje pri nemški maši
ob 8.30 v kraju Thoerl-Maglern
na avstrijskem Koroškem, pri ita-
lijanski maši ob 10.30 v dekanij-
ski cerkvi na Trbižu, ob 15. uri v
Marijinem svetišču na Sv. Višar-
jah, kjer so molili in peli v
nemščini, italijanščini in slo-
venščini, ter pri večerni italijan-
sko-slovenski maši v Žabnicah. V
duhu srečanja med ljudmi ra-
zličnih jezikov in kultur je bila
pomenljiva trijezična podobica,
ki so jo prejeli udeleženci, s
prošnjo, ki jo je “apostol evrop-
skih narodov” molil ob osvobo-
ditvi Evrope: “Odvrni narode, ki
hočejo vojno. Ne ljubimo druge-
ga kot le mir”.
Kot smo že omenili, je več kot
100 romarjev iz Pordenonske šti-
ri dni kasneje (17. avgusta je bil
pogreb p. Marka iz Aviana; poko-
pan je v sloviti dunajski kapucin-
ski cerkvi, kjer počiva zraven ce-
sarjev) obiskalo več svetih krajev
po Sloveniji. Najprej so se ustavili
v kapucinskem samostanu v Vi-
pavskem Križu, nato v narodnem
svetišču na Brezjah, kjer so opra-
vili krajšo marijansko pobožnost,
in popoldne v Ljubljani. Ogled
mesta v spremstvu priložnostnih
“vodičev” iz Družbe Jezusove (tu-
di p. Marko iz Aviana se je okto-
bra 1683 v Ljubljani srečal z ne-
katerimi jezuiti, ko se je vračal z
osvobojenega Dunaja!) so skleni-
li z dvojezično večerno mašo, ki
je okrog oltarja združila v skupni
molitvi za Evropo redovnike in
vernike iz slovenske prestolnice
in iz naše dežele (med romarji je
bilo kar sedem duhovnikov).
Ob 13. avgustu je bilo zlasti na
Pordenonskem še veliko manjših
srečanj in pobožnosti v spomin
na p. Marka in v njegovem duhu,
in sicer v krajih Corva, Coltura di
Polcenigo, v cerkvi del Cristo in
dell'Ospedale v Pordenonu, v
svetišču delle Grazie, Poffabro
itd. v prepričanju, da samo moli-
tev, ki se širi med ljudmi, lahko
privede do tega, da bo končno le
razglašen za svetnika kapucin, ki
je bil tako blizu nas in je toliko
naredil in trpel za to, da bi Evro-
pa ostala krščanska. / D
V razmislek
Prepoznavamo se
  red časom je bil v nekem
časopisu štrbunk med
avtorjem manj pomem-
bnega članka in nekom, ki se
je v članku prepoznal. Takšni
primeri niso redki, bolj pogo-
sto pa se dogaja, da pisci
kakršnega koli članka, v kate-
rem se je nekdo prepoznal, ve-
likokrat sploh ne mislijo na to
osebo, so pa prav zaradi nje to-
liko bolj brani …
Bil je lep septembrski dan.
Spotoma sem se ustavil pred
enim od gorenjskih župnišč.
P
tudi po sobah”? in pokaže na
križ. Receptor pove, da je, saj
je to cerkvena struktura. Go-
spod se prijazno poslovi in
reče: “Mi tu ne moremo pre-
nočiti”! In odide. Bil je namreč
muslim z muslimanskimi pot-
niki.
V soboto, 19. avgusta 2017, je
Primorski dnevnik prinesel ko-
mentar z naslovom: “Nič hu-
dega, če je žaljiv, samo da je
proti splavu”. Gre za izjavo dr.
Boštjana M. Zupančiča, ko se
je Simone Veil zavzela za splav
in je o tem v svojem govoru
povedal jasno stališče na Brez-
jah na Veliki šmaren tudi lju-
bljanski nadškof. Avtorica
omenjenega članka, ki je pisan
v stilu polpreteklega časa, riba-
ri med mlakužo in trsjem, kot
da ne bi vedela, kakšno je sta-
lišče Cerkve do tega problema.
Tudi iz tega primera se prepoz-
navamo, saj se ob ta članek ni
spotaknil nihče, ki bere ta list,
pa je med njimi tudi kakšen
veren...
S sestro Mario Adelgundis, no-
tredamko, akademsko slikar-
ko, sem se srečal večkrat. Raz-
stava njenih del je prav v tem
času v Gorici. Prisrčno sem se
nasmejal, ko je nekoč prišla na
obisk v neko hišo v Biljah. Poz-
dravila je, izmenjala nekaj be-
sedi in dodala: “Tisti zid tam,
manjka moja slika”! Iz torbice
je vzela žebelj in kladivo in na
“tisti zid” obesila tri svoje uok-
virjene akvarele s cvetjem, ki
bi jih bil vsak vesel … Gospo-
dinja je najprej debelo pogle-
dala, gospodar je pogledal
stran in slike so ostale na steni
in so še danes! Ta sestra je bila
rojena v Mirnu. Na njeni po-
sthumni razstavi ni bila
izrečena niti ena slovenska be-
seda!!! Razstavni katalog je sa-
mo v italijanskem jeziku. Ti-
skal ga je Slovenec! Sozaložni-
ca kataloga je Občina Miren -
Kostanjevica, v kateri je menda
uradni jezik slovenščina, vsaj
dozdeva se mi, saj je ta v Slo-
veniji. Tudi društvo Jadro iz
Ronk, ki se diči s slovenstvom,
je donator tega italijanskega
kataloga. Sprašujem se, kako se
Slovenci v zamejstvu sploh
prepoznavamo?
Ambrož Kodelja
Pred stavbo je mrgolelo otrok,
med njimi pa tudi tri gospe, ki
so jih nadzirale. Prepričan sem
bil, da je to oratorij ali pa do-
poldanski verouk. Kaj pa naj
bo drugega v župnišču, si mi-
slim. Lepo pozdravim, dobim
prijazen odzdrav, kar v zboru,
in povprašam, ali je g. župnik
doma. Zopet odgovor v zboru:
“Je v pisarni”! Zahvalim se in
potrkam na pisarniška vrata.
Oglasi se znani bas, in ko vsto-
pim, se z velikim veseljem ob-
jameva, saj se nisva videla že
nekaj let. Beseda da besedo in
vprašam: “Kako, da imate ve-
rouk dopoldan? Je pri vas šol-
ski pouk popoldan”? “Ne”, od-
govori, “šolo popravljajo in so
me prosili, če bi pouk lahko bil
v župnišču, pa sem privolil.
Redno počisti čistilka, pozimi
bodo plačali kurjavo in zastonj
dobim še malico, da mi ni tre-
ba kuhati kosila”. “Ti pa si se
znašel”! Jaz bi se ne, pomodru-
jem sam zase. Med pogovorom
pa mi pove: “Veš, kakšen pogoj
je bil, da je šolski pouk v žup-
nišču”? “Ne vem”! “Odstraniti
je bilo treba s sten verska zna-
menja”. “Ja, plačali pa le bodo
in vsaj nekaj bo župnija dobi-
la”! “Da, da”, nadaljuje, “Veš,
kaj so za kristjana verska zna-
menja”? “Vem, z njimi se pre-
poznavamo in tu smo se za Ju-
dežev denar prodali … Pa se
čudimo, če pri nas velikokrat z
vero opletajo kot z metlo …”
Na Ljubelju tik pred predorom
je bila svoj čas “Oaza miru”.
Tamkajšnji propadajoči hotel
so preuredli v prijetno duhov-
no središče, kjer so se vrstile
duhovne vaje in najrazličnejša
srečanja. Vse je lepo potekalo,
dokler ni umrl g. Vlado Penik,
ki je to vlekel dalje. Danes stav-
ba žalostno propada. Tam so
bila tudi prenočišča in osebam
so lahko ponudili tudi hrano.
Nekega večera se pred stavbo
ustavi avtobus s potniki. V re-
cepcijo vstopi mlajši moški in
se dogovarja za prenočišče.
Med pogovorom zapazi na ste-
ni križ in vpraša: “Je tisti tam
  Tradicionalni Marijanski shod
Kljub slabemu vremenu so lepo
počastili Božjo Mater
OPČINE 
  nedeljo, 10. septembra,
je bil na Opčinah tradi-
cionalni, že 69. Mari-
janski shod. Zaradi slabega vre-
mena je odpadla procesija in
verniki so se po molitvi rožne-
ga venca zbrali samo pri sveti
maši. Daroval jo je tržaški škof-
nadškof Giampaolo Crepaldi
ob somaševanju vseh tržaških
duhovnikov. Pel je mešani
pevski zbor Zveze cerkvenih
pevskih zborov iz Trsta pod
vodstvom Edija Raceta in ob
orgelski spremljavi Tomaža
Simčiča, pri maši so sodelovali
tudi skavtje SZSO - Trst in re-
dovnice. Po lepi ustaljeni na-
vadi so bili nekateri verniki
oblečeni v narodne noše, kar
da prazniku vsakokrat topel
domač pridih.
Nadškof Crepaldi je imel pri-
digo v italijanščini. Spomnil se
je na stoto obletnico prikazo-
vanja Fatimske Matere Božje,
ki se je prikazala trem otro-
kom; dva od njiju je papež
Frančišek letos razglasil za sve-
ta. Crepaldi je nagovoril predv-
V sem mlade. Opozoril jih je, dase je Marija v Fatimi prikazalatrem preprostim otrokom. Na-
ročila jim je, da morajo biti
zvesti krstnim obljubam. Pro-
sila jih je, naj molijo za mir
(prikazovanja Fatimske Marije
so se dogajala med prvo sve-
tovno vojno). In ne nazadnje
je Mati Božja naročila otro-
kom, naj molijo rožni venec.
Tudi nadškof je opozoril na po-
men molitve rožnega venca.
Na koncu mašne slovesnosti je
vse navzoče pozdravil openski
župnik Franc Pohajač. Zahvalil
se je vsem, ki so sodelovali pri
bogoslužju. Verniki so skupaj
zmolili še molitev, ki jo je na-
pisal papež Frančišek ob stoti
obletnici prikazovanja Fatim-
ske Matere Božje, in pa molitev
za beatifikacijo Jakoba Ukmar-
ja. Na koncu so še vsi skupaj
zapeli Zahvalno pesem.
Urška Petaros
Romarji v Vipavskem Križu
Goriška14. septembra 20176
Za uvod Slovenski oktet
Koncertna sezona 2017/2018 Kulturnega centra Lojze Bratuž
se bo začela v ponedeljek, 18. septembra, ob 20.30 s koncertom
Slovenskega okteta, ki velja za najbolj ugleden slovenski moški
vokalni ansambel. Večer z naslovom Vso svojo ljubezen ti
dajem... organizira KC Lojze Bratuž v sodelovanju z Zvezo
cerkvenih pevskih zborov v sklopu festivala sodobne glasbe
Kogojevi dnevi 2017. Naslov, ki si ga je zamislil umetniški vodja
Jože Vidic, je citat iz dela Ivana Cankarja, ki ga je uglasbil in
posvetil oktetu Tomaž Habe. Na programu so tudi skladbe, ki
bodo krst doživele na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž. Vse
nove skladbe so poklon pokojnemu članu okteta, tenoristu
Marjanu Trčku. Vezna nit večera je ljubezen, ki premika silnice
najgloblje človekove notranjosti. Pevci Slovenskega okteta so za
ta koncert izbrali njene različne pojavnosti in značilnosti, od
uglasbenih klasikov slovenske literature do ljudskega melosa v
priredbah slovenskih skladateljev mlajših generacij.
Info in rezervacije: 0039 0481531445 / info@centerbratuz. org
Koncertna sezona KCLB
  Sporazum med petimi briškimi župani
Povezuje jih zdrava pamet,
ne pa politična pripadnost
KRMIN 
  riške občine
Krmin, Štever-
jan, Medea, Do-
lenje in Koprivno se
povezujejo in snujejo
razvojne projekte, ker
želijo imeti večjo vlo-
go.
Zamisel je dal novi
krminski župan Rober-
to Felcaro in kolegi so
ga kmalu z navdušen-
jem podprli. Prejšnjo
soboto, 9. septembra,
so to tudi javno potrdi-
li na tiskovni prvi na
sedežu občinske upra-
ve v Krminu, v Palači
Locatelli. V glavnih
obrisih so namreč spre-
govorili o sporazumu,
prek katerega nameravajo doseči
bolj usklajen razvoj turizma in
povezanih dejavnosti na krajevni
in tudi širši deželni ravni, pa tudi
močnejši čut pripadnosti temu
področju, ki je po njihovem
mnenju edinstveno in zato tudi
zasluži posebno mesto na dežel-
nem zemljevidu.
B
Krminski župan Felcaro je jasno
povedal, da se ne nameravajo po-
stavljali proti Gorici ali drugim
upravam, temveč jim gre le za to,
da bi z močnejšo promocijo in si-
nergijami okrepili krajevni turi-
zem in trgovinske dejavnosti. O
tem so se pogovarjali že pred nje-
govo zmago na upravnih volit-
vah junija letos; po izvolitvi so
skupna snovanja samo še nadal-
jevali s še večjim elanom. Spora-
zum bo gotovo težil k razvoju tu-
rizma, sploh pa bo nudil
občinam možnost, da delujejo
skladno in povezano glede na po-
samične potrebe in težave, ki bi
se pojavljale. V Krminu je npr.
eden izmed deželnih turističnih
uradov (IAT), ki seveda ne pro-
movira samo Krminskega, tem-
več širši prostor. Krmin prevzema
čast in hkrati breme, da povezuje
manjše občine in pospešuje
načrt, je še dejal Felcaro. Med
drugim nameravajo ustvariti raz-
poznavno zaščiteno “znamko te-
ritorija”, da bi tudi povezovala ra-
zlične kraje in pobude posamez-
nih občin. Turist, ki obišče eno
izmed njih, mora najti primerne
napotke, da se ustavi tudi v
bližnjih krajih. Zato je potrebno
razširiti turistično in enogastro-
nomsko ponudbo ter ljudem
omogočiti, da razvijajo svoje de-
javnosti. Tudi novi sporazum pe-
tih županov želi seveda potrditi
skupno kandidaturo čezmejnega
območja Collio-Brda v Unescov
seznam svetovne dediščine. “Vse
območje se pripravlja na ta dogo-
dek, ki bo imel za vse nas zgodo-
vinske razsežnosti”.
Županja občine Števerjan Franca
Padovan je izrazila svoje nav-
dušenje in pripravljenost še okre-
piti že dobro sodelovanje. V
Brdih imajo odličnosti, ki jih je
vredno izkoristiti v koristi vsem.
Dela je veliko in dobro je, da so
sedle za mizo prave osebe v pra-
vem trenutku. Podčrtala je, da je
poleg ozemlja potrebno ovredno-
titi tudi kulturo, krajevne skup-
nosti, mlade rodove in seveda je-
zike, ki se zgodovinsko prepletajo
na tej zemlji ter jo na tak način
bogatijo. Župan občine Medea
Igor Godeas je poudaril vzajem-
no spoštovanje med župani in
posebno pozornost tudi do
manjših občin. Še najbolj zani-
mivo in edinstveno pa je to, da
so sodelujoči pri tem projektu pu-
stili pri kraju svojo politično pri-
padnost: na tak način delajo zgolj
v prid teritoriju in vsem ljudem.
To je velika priložnost, je pritrdil
tudi podžupan občine Koprivno
Alessio Cuzzit, ki je zastopal od-
sotnega župana Danieleja Sergo-
na. Hvalevredno je, da župani
skupaj gledajo na širši prostor, si
prizadevajo za okrepitev turizma,
pa tudi krajevnih skupnosti in
občanov, ki jim tako lahko nudijo
nove konkretne možnosti. Tako
povezovanje daje krajevnim
upravam tudi več sredstev in pri-
ložnosti, da rešujejo vsakdanje
težave, je dodal
župan občine Do-
lenje Diego Bernar-
dis. “Z združenimi
močmi lahko več
dosežemo”. V
načrtu bi radi
združili še več upra-
viteljev, ki zasledu-
jejo dobro širšega
področja. Primer
briških upravitel-
jev, ki pripadajo ra-
zličnim političnih
taborom in občan-
skim listam, je živ
dokaz, da je učin-
kovito upravljanje
odvisno samo od
ljudi in od njihove
volje, da se konkret-
ni problemi tudi
učinkovito rešujejo.
Doslej niso čutili potrebe po pi-
snih sporazumih in protokolih,
je v pogovoru s časnikarji dodal
Felcaro, saj je med kolegi naletel
na veliko spoštovanje in skupno
vizijo. “Dvigniti hočemo glas”, je
še dejal 40-letni župan-odvetnik,
saj “politika dela škodo na desni
in levi”. Zaveda se, da je med
župani po stažu najmlajši, verja-
me pa v to, da lahko združijo iz-
kušnje vseh v dobro vseh. “Pot bo
dolga, našli bomo ovire, a v duhu
sodelovanja nam bo to uspelo”,
je dejal. Temelj skupnega dela pa
naj bo - zdrava pamet!
Ob koncu srečanja nam je župan-
ja Franca Padovan povedala, da
se je s Felcarom pogovarjala tudi
na letošnjem festivalu narodno-
zabavne glasbe. Z veseljem je
sprejela ponudbo, da bi še kon-
kretneje sodelovali. V zadnjih
mesecih so se že sestali in so re-
snično navdušeni za projekt, ki
jim daje več moči in samostojno-
sti, pa tudi ustvarjalnega zanosa.
Že razmišljajo npr. o zgibanki, ki
bi sintetično, a nazorno predsta-
vila vse, kar lepega in dobrega po-
nujajo te briške občine turistom
in drugim obiskovalcem ob-
močja. “Dela je veliko, priložno-
sti tudi”.
DD
Poletno središče Štandrež 2017 
V razigrani družbi so 
spoznavali živali
  upnija sv. Andreja ap. v Štandrežu oz.
Pastoralna enota Soča-Vipava, ob po-
moči Fundacije Goriške hranilnice, je
tudi letos poskrbela, da so se otroci od 6. do
13. leta starosti lepo imeli v Poletnem sre-
dišču Štandrež 2017. Živahni dopoldnevi so
se letos zvrstili od 21. avgusta do 1. septem-
bra. V prijetni družbi se je zadrževalo okrog
17 otrok, pretežno takih, ki obiskujejo OŠ F.
Erjavec v Štandrežu in nižjo srednjo šolo Ivan
Trinko. Kot je že ustaljena navada, so se ude-
leženci središča v prvem tednu približno dve
urici zadrževali v spodnjih prostorih štan-
dreške župnijske dvorane Anton Gregorčič pod
pozornim vodstvom animatorjev, da bi se glavice
ob zvezkih in knjigah spet prebudile iz poletne
otopelosti in se spomnile na v lanskem šolskem
letu osvojeno znanje. Izpolnili so tudi obveznosti,
ki so jim jih učiteljice in učitelji naložili za počit-
niške dni. Letošnji prvošolčki pa so se s primerni-
mi vajami pripravljali na prvi veliki korak “na poti
učenosti”: vstop v prvi razred. Ta “zahtevnejši”
del jutra je sicer kar hitro mineval, tako da so se
otroci po malici lahko sprostili na lepo urejenem
igrišču ob dvorani v raznih skupinskih igrah ali
pa se v ustvarjalnem zagonu predali delu v raznih
delavnicah. Letos so npr. z nekaterimi animatorji,
ki so se izkazali za izvrstne med lonci in štedilni-
kom, uspešno izpeljali tudi kuharsko delavnico.
Kot vselej je pripravljanje kulinaričnih poslastic
našlo primeren prostor v kuhinji v župnijskem
parku. Spekli so izvrstne pizze in sladke piškote.
Nesli so jih tudi domov, da so jih lahko pokusili
tudi njihovi starši. Tudi letos so animatorji, Victor
Faggiani, Tina Balta, Ester Sclauzero, Cristian Za-
vadlav, Patrik Cingerli, Simon Florenin, Lorenzo
Marussi, Giacomo Grendene, Saša Nanut, Nikolaj
Pavletič, Dimitri Pavletič, Pietro Grauner, ki so si
že nabrali izkušnje v prejšnjih letih, zgledno
skrbeli za obiskovalce središča in zato so vredni
vse pohvale. G. župnik Karel Bolčina je lahko
upravičeno ponosen na štandreško mladino.
Za letošnjo temo poletnega oddiha v domači vasi
so izbrali živali. Zato so se jim povsem posvetili.
Najprej so jih otroci spoznavali v “teoriji”, nato
pa si jih pobliže ogledali na obisku pri družini Za-
vadlav, ki ima različne vrste perjadi, oslička in še
marsikatero drugo domačo žival. Obiskali pa so
tudi živalski vrt v Lignanu in se tam dodobra na-
gledali raznih živali. Pri tem so odkrivali njihov
habitat in spoznali s čim se hranijo.
Štirih zabavnih dopoldnevov, od 19. do 23. junija,
so bili deležni tudi otroci v Sovodnjah. V veseli
družbi animatorjev, istih kot v Štandrežu, se je ka-
kih sedem otrok zadrževalo v sovodenjskem žup-
nišču ob raznih igrah. Odpeljali so se tudi na
krajši izlet v Koprivno k posebnim jezercem – La-
ghetti rossi -, ki so nastali tam, kjer so nekoč izko-
pavali ilovico, zdaj pa jih uporabljajo ribiči za
športni ribolov.
Iva Koršič
Ž
V torek, 29. avgusta 2017, se je skupina otrok, mla-
dih in starejših odpravila na izlet v Kranj. Enod-
nevni izlet po slovenskih poteh prireja Prosvetno
društvo Vrh Sv. Mihaela že 22 let. Izpred Lokande
Devetak so se odpravili v zgodnjih jutranjih urah.
V Kranju jih je čakala vodička, ki jih je vodila po
starem mestnem jedru. Mesto je znano kot kultur-
no srce Slovenije. Čuti se naklonjenost kulturi in
največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešer-
nu, ki je v Kranju živel v sredini 19. stoletja. Prešer-
novo zadnje počivališče je danes spominski park,
kjer so dekleta iz društva ubrano zapela slovensko
ljudsko pesem. Ogledali so si tudi podzemeljske ro-
ve, ki so jih med drugo svetovno vojno zgradili za
zaklonišče pred bombnimi napadi leta 1944. 130
delavcev je v manj kot enem letu izkopalo kar 1300
m dolg rov. Po kosilu so si ogledali kostnico - skla-
dovnico kosti iz prekopanih grobov. Nato so se od-
pravili v cerkev sv. Kancijana, kjer so ob spremljavi
kitare zapeli nekaj pesmi. Dan se je končal s srečelo-
vom in tombolo. Izletniki so v avtobusu utrujeni,
a zadovoljni prepevali še do doma. / K
Z vrhovskim društvom v Kranju
D. Bernardis, A. Cuzzit, R. Felcaro, I. Godeas in F. Padovan (foto dd)
Goriška 14. septembra 2017 7
Izobraževalni seminar Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica
Ustvarjalno soočenje in
kovanje novih zamisli
  rve tri dni letošnjega sep-
tembra je v domu duhovno-
sti Hiša kruha v kraju Sveti
Duh pri Škofji Loki, ki ga upravlja-
jo prijazne in gostoljubne uršulin-
ke, potekal izobraževalni seminar
P Združenja cerkvenih pevskih zbo-rov Gorica. Izkušnjo so prvič orga-nizirali lani, nam je povedala prof.
Damijana Čevdek Jug, podpred-
sednica ZCPZ ter glavna “duša” in
koordinatorka seminarja. Ker je le-
po uspel, so ga ponovili in že spet
naleteli na navdušenje udeležen-
cev. Letos jih je bilo trinajst, med
njimi organisti, zborovodje, vodi-
telji ljudskega petja in cerkveni pev-
ci, tudi taki, “ki se v istem času
znajdemo v več vlogah”. Eni imajo
več znanja, drugi manj: za vse je
koristno poglabljanje, sploh pa
soočenje, kjer se odpirajo nova
vprašanja in skupaj iščejo odgovo-
ri. V pogovorih nastajajo tudi nove
zamisli, kar je posebno lepo. “Zgo-
di se tudi, da spoznaš nove osebe”,
je navdušeno povedala sogovorni-
ca: letos je z njimi npr. bila mlada
organistka iz Radovljice, ki je
končala srednjo glasbeno šolo v
Ljubljani.
Letos so imeli tri glavna predavan-
ja. Prvo je imel Gregor Klančič,
stolni organist v Ljubljani in rojak
iz Mirna: najprej je na splošno
spregovoril o gregorijanskem pet-
ju, nato so udeleženci vadili, kako
lahko po gregorijanskih vzorcih
postavijo psalm, “kar ni tako lah-
ko, kot bi se morda zdelo, je pa zelo
zanimivo”. Drugi dan je g. Karel
Bolčina zjutraj predaval o liturgiki,
o razliki med zakramentom in za-
kramentalom, o tem, kaj se poje v
cerkvi ob določenih priložnostih.
Zanimiva je bila tudi vaja po
manjših skupinah, v katerih so
morali konkretno sestaviti mašni
program za določene nedelje v cer-
kvenem letu. G. Karlo redno spod-
buja delovanje združenja in sploh
cerkvenega petja na dekanijski rav-
ni, “zaradi česar smo mu pri ZCPZ
zelo hvaležni”. Popoldne istega
dne je g. Mirko Butkovič govoril na
splošno o orglah kot liturgičnem
instrumentu. Tretji dan, v nedeljo,
so udeleženci seminarja peli pri
maši v samostanu. Mašnik je bil
iskreno zadovoljen. Nato so obiska-
li še Škofjo Loko in si ogledali grad.
Po prvih dveh izkušnjah so skleni-
li, da bi dvo ali tridnev-
ni seminar v začetku
septembra lahko po-
stal stalnica, nato pa bi
imeli po eno mesečno
predavanje oz. srečan-
je na različne teme.
Prvo bo že 16. septem-
bra popoldne; šlo bo
za nadaljevanje in po-
globitev predavanja o
orglah, ki ga je na se-
minarju imel g. Butko-
vič. V oktobru pa na-
meravajo z g. Bolčino
poglobiti temo, kako
pripraviti program sa-
kralnega koncerta v
cerkvi. V načrtu imajo
tudi predavanje za cer-
kvene pevce, ki naj bi ga oblikoval
Leon Kernel, cenjen gost na lan-
skem posvetu.
Tokrat so bili prisotni ljudje iz ra-
zličnih krajev Goriške: nekateri
predeli so bili bolj zastopani, drugi
manj. V nekaterih krajih bi kazalo
okrepiti prisotnost organistov oz.
voditeljev cerkvenega petja. Sred-
nja starost je bila dokaj nizka, kar
je vsekakor razveseljivo. “Vsako le-
to se česa novega naučimo, potem
pa preverimo, kaj je bilo v redu in
kaj lahko še izboljšamo”. Letos je
npr. bila z njimi 13-letna Lara, ki
študira klavir na konservatoriju v
Trstu in poje v mladinskem zboru
Komel v Gorici: z zanimanjem je
spremljala tečaj, zato bi naslednje
leto lahko za skupinico mlajših pri-
pravili poseben program. Tudi oni
bi lahko marsikaj odnesli. Pomem-
bna sta okolje in vzdušje, v kate-
rem se mladi lahko izobražujejo.
Ni vseeno, ali se skupinica ljudi
sreča na takem seminarju ali pa na
večernem predavanju v kraju, kjer
živijo.
Pri ZCPZ bi radi imeli nekako or-
glarsko šolo, “to pa je velika stvar”,
nam je povedala prof. Damijana
Čevdek Jug. Taka šola ima kot
predmete, poleg orgel, zborovod-
stvo, harmonijo, teorijo, vokalno
tehniko itd. V Gorici bi se težko
kdo odločil za tako šolo. “Zato so
naša predavanja in seminarji alter-
nativa takemu izobraževanju”. To
je za Goriško gotovo dobrodošla
novost.
DD
  torek, 5. septembra
2017, so se žalostno ogla-
sili zvonovi župnijske
cerkve sv. Florijana v Števerjanu.
Veliko vaščanov se je strnilo
okrog svojcev, da bi se z njimi
udeležili pogrebne maše za po-
kojno domačinko Cvetko Grav-
nar vdovo Terpin, ki se je s tega
sveta po daljši bolezni poslovila
v ponedeljek, 4. septembra.
Mašno daritev je vodil g. župnik
Marijan Markežič, ki je med pri-
digo omenil vrline gospe Cvet-
ke. Na koru je obred spremljal
domači cerkveni pevski zbor
pod vodstvom Martine Hlede in
ob orgelski spremljavi Martine
Valentinčič. Pevci so pokojni go-
spe Cvetki občuteno zapeli tudi
na števerjanski Božji njivi ob od-
prtem grobu, v katerem bo od-
slej v Bogu mirno počivala ob
svojem dragem možu Cirilu.
V Gospa Cvetka Gravnar je biladoma s števerjanskega Ščedne-ga. Tu se je rodila 7. januarja
1931 v kmečki družini. V tistih
časih življenje na kmetih, še po-
sebno kolonov, ni bilo lahko, a
njeni starši so vseeno poskrbeli,
da se je Cvetka izšolala. Po
osnovni šoli v domači vasi je
nižjo gimnazijo obiskovala v
Gorici, kjer se je nato usmerila
na slovenski klasični licej, na ka-
terem je maturirala. Kot privati-
stka pa je opravila še maturo na
slovenskem učiteljišču. Nekaj let
je bila vpisana na matematične
vede na tržaški univerzi. Potem
pa se je odločila za poučevanje.
Približno dvajset let dolgo
učiteljsko poklicno pot je opra-
vila v glavnem v domačem Šte-
verjanu. Ko se je še mlada upo-
kojila, se je vsa posvetila družini.
Septembra l. 1959 je stopila v za-
Obvestila
SPDG prireja v sklopu Kekčeve
poti (lažji pohodi, namenjeni
otrokom in družinam) v nedeljo,
17. septembra, planinski pohod
na goro Slavnik (1028 m) v
Slovenski Istri-Čičariji. Odhod z
lastnimi prevoznimi sredstvi s
parkirišča pri nekdanjem
mejnem prehodu Rdeča hiša ob
9. uri, vrnitev v Gorico v
popoldanskem času.
Podrobnejše informacije po tel.
347 6220522 (Fanika) ali po e-
pošti fanika@spdg. eu.
Knjiga o msgr. Cocolinu. V sredo,
20. septembra, bo ob 20.15 v
palači Casa Candussi Pasiani
(na Trgu Garibaldi) v Romansu
predstavitev knjige “Monsignor
Pietro Cocolin”, ki jo je napisal
g. Renzo Boscarol za založbo
Voce Isontina. O njej in o liku
nadškofa bosta spregovorila
prof. Ferruccio Tassin
(podpredsednik Inštituta za
družbeno in versko zgodovino) in
avtor, ki je tudi urednik revije
Iniziativa Isontina. Msgr. Cocolin
se je rodil v kraju Saciletto leta
1922, umrl pa je v Gorici leta
1982). Bil je kaplan v Krminu,
župnik v Ogleju in Tržiču, goriški
nadškof v letih 1967-1982,
apostolski administrator v Trstu
v letih 1975-1977. Bil je človek
dialoga med kulturami in jeziki,
“pastir koncila”, blizu ljudem,
svetu kulture in dela.
Klekljarski odsek društva Jadro iz
Ronk vabi na prvo srečanje v
sredo, 27. septembra, ob 16. uri
na sedežu društva v Romjanu.
Tečaj bo ob sredah popoldne.
Društvo Jadro prireja na svojem
sedežu tečaj slovenščine za
odrasle; skupno 50 ur. Tečaj bo
potekal enkrat na teden ob
sredah zvečer; začel se bo
oktobra. Organizacijsko srečanje
bo ob19. uri v sredo, 27.
septembra, na sedežu društva v
ul. Monte 6 Busi 2. Informacije
o tečaju lahko vsak dobi v ronški
knjižnici in v mladinskem
informativnem središču v Tržiču
(Informagiovani) tel.
0481494656
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško vabi članice in
prijateljice, da se pridružijo kot
pevke društvenemu Ženskemu
pevskemu zboru. Prijavijo naj se
po tel.: 0481 531093 (Majda M.)
ali 0481 532092 (Emil D.). Prav
tako so članice in prijateljice
vabljene, da se vključijo v ekipo
balinark in se prijavijo na tel. št.:
0481 882213 (Ana T.).
V ulici San Giovanni 9 v drugem
nadstropju, zraven cerkve sv.
Ivana, dajemo v najem trisobno
stanovanje. Za informacije tel.
0039 347 6921591.
“Male oglase” najdete, če na
našem portalu www. noviglas.
eu desno zgoraj vtipkate iskani
niz “Mali oglasi”.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 15. 9. 2017 do 21. 9. 2017)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan razen ob
sobotah od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 15. septembra (v studiu
Niko Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Nedelja, 17. septembra, ob 21. uri
(vodi Ilaria Banchig): Okno v
Benečijo: oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 18. septembra (v
studiu Sanja Vogrič): Večer s
knjigo.
Torek, 19. septembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 20. septembra (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo in
svet: Zgodovina pošte na
Primorskem 2. del -  Izbor
melodij.
Četrtek, 21. septembra (v studiu
Andrej Baucon): Četrtkov večer
z glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
SKRD JADRO OB 30. OBLETNICI 
vabi na koncert
VLADA KRESLINA
spremljal ga bo Iztok Cergol
trg Franca Jožefa za ronškim avditorijem
torek, 19. septembra, ob 20. uri
(VSTOP PROST) 
V primeru slabega vremena bo koncert v Avditoriju 
kon s podjetni-
kom in družbe-
nopolitičnim
delavcem Ciri-
lom Terpinom.
Topel dom sta
si ustvarila v
domači vasi na
Križišču. V zakonu se jima je ro-
dilo troje otrok, Marjanka, Da-
mijan in Andrej, za katere je go-
spa Cvetka zgledno skrbela in
jim posredovala krščanske vred-
note ter trdno narodno zavest.
Damijana Terpina, odvetnika,
vsi dobro poznamo kot dolgo-
letnega zelo dejavnega sotrudni-
ka v edini slovenski stranki v za-
mejstvu, Slovenski skupnosti.
Pred kakšnim letom, ko je
začutila, da ji življenjske moči
pešajo, se je zatekla k Marijinim
sestram čudodelne svetinje na
Korzu Italija v Gorici. Zlom kol-
ka in bolezen sta jo prisilila, da
je zadnje mesece svojega življen-
ja preživela v bolnišnici. Po krat-
ki vrnitvi v domačo hišo jo je
slabost spet prisilila iti v goriško
bolnišnico, kjer je za zmeraj za-
tisnila oči.
Hčeri Marjanki, sinovoma Da-
mijanu in Andreju, njihovim
družinam in vnukom ter vsem
sorodnikom naj gre naše iskreno
sožalje, gospe Cvetki pa naj Bog
podari večni mir in pokoj in naj
ji v nebesih poplača vse dobro,
ki ga je napravila na tem svetu.
IK
V spomin na nekdanjo učiteljico, skrbno ženo, mamo in nono   
V večnost je odšla 
Cvetka Gravnar Terpin
Gospa Cvetka Gravnar na poročni
dan z možem Cirilom Terpinom
Kvatrnica na Mirenskem Gradu
Kvatrnico bodo letos v Mirnu praznovali v nedeljo, 17. septembra.
Prva maša bo ob 7. uri; ob 10. uri sveta maša s petjem; ob 15.30
pete litanije Matere Božje, ob 16. uri sveta maša, ki jo bo daroval
ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, po maši bo v dvorani
Gnidovčevega doma odprtje razstave Grad in kvatrnica skozi čas.
Dan prej, v soboto, 16. septembra, bo ob 19. uri mladinska maša ob
začetku praznovanja. Po maši procesija z lučkami in molitev ob
kipu Žalostne Matere Božje.
DSUG vabi na izlet “Vlakec okusov avstrijske
Koroške”
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v nedeljo, 8.
oktobra, enodnevni izlet “Vlakec okusov avstrijske Koroške”. Dan
bodo udeleženci preživeli na območju Labotske doline, kjer
pridelujejo sadje, zlasti jabolka za proizvodnjo mošta in žganja.
Pokrajino oblikujejo številni sadovnjaki. Približno šesturni program
bodo pričeli na kmečki domačiji, kjer si bodo ogledali pridelavo
krajevnih proizvodov ter degustirali likerje, žganice, jabolčne sokove,
nekatere kise, domač kruh in salamo. T. i. “vlakec okusov” jih bo
popeljal čez številne gričke, sadovnjake in slikovite vasice. Sledil
bo postanek za kosilo. Pot jih bo dalje vodila do slikovitega
samostana, ki si ga bodo ogledali. Sledili bosta še tipična koroška
popoldanska malica in vožnja proti domu, kamor bodo prispeli v
večernih urah.
Odhod avtobusa iz Gorice ob 5.45 zjutraj s trga Medaglie d'oro - z
Goriščka, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v
Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi,
v Doberdobu in Jamljah. Več informacij pri vpisu. Organizatorji
priporočajo točnost. Vpisujejo po tel. štev. do 23. septembra:
(Andrej F. 0481-884156),  (Sonja K. 0481-20801),  (Dragica V.
0481- 882183) in (Sonja Š. 0481-78138).
Kratke
Kultura14. septembra 20178
Vileniški kristal
Dobitnica je pesnica
Antonella Bukovaz
  o tradicionalnem branju
udeležencev festivala Vi-
lenica so v Štanjelu iz-
med avtorjev, sodelujočih v
zborniku in na literarnih
branjih, podelili vileniški kri-
stal za najboljši prispevek in
interpretacijo. Prejela ga je za-
mejska pesnica iz Benečije An-
tonella Bukovaz. Žirijo je pre-
pričala z deli, ki izpričujejo to-
plino.
Njena uporaba metafor,
refrena, ritma in struk-
ture izstopa izmed vseh
ostalih avtorjev, je pre-
sodila mednarodna žiri-
ja, sestavljena iz gostov
festivala, in izpostavila,
da niso imeli lahke na-
loge zaradi izjemno vi-
soke kakovosti letošnjih
del. Toda Antonella Bu-
kovaz jih je še posebej
prevzela s svojo toplino
in življenjem.
Pri tem je žirija dodala,
da se njene pesmi lepo
povezujejo z letošnjo te-
mo Vilenice. Kot je citi-
rala avtorico: “Na nobe-
nem drugem kraju ni tako ja-
sno, da resničnosti ni, temveč
je samo njena interpretacija”.
P Zamejska pesnica je izrazila ve-liko presenečenje nad nagra-do, ki je, kot je dejala, ni
pričakovala, čeprav verjame v
moč besede in v svojo poezijo.
Antonella Bukovaz se je rodila
leta 1963 v vasici Topolovo v
Benečiji. Je pesnica in perfor-
merka, ki sodeluje pri ra-
zličnih umetniških projektih
na obeh straneh meje. Med
drugim je napisala besedila za
predstave sonoričnega gleda-
lišča Hanne Preuss, v katerih
je tudi nastopila in so leta 2016
izšla v dvojezični izdaji 3 krat
3 besede za teater.
Zadnja leta se posveča predv-
sem pesnjenju, pri čemer jo še
posebej zanima interakcija
med besedami, zvokom in po-
dobami na literarnih branjih,
v videopoeziji in avdio-video
instalacijah.
Skupaj s kristalom je nagrajen-
ka dobila tudi možnost, da na-
stopi na uglednem mednarod-
nem literarnem festiva-
lu Cuirt v irskem Gal-
wayju.
Pred podelitvijo nagra-
de so se z branji predsta-
vili domača avtorja Bo-
ris Jukić in Andrej Blat-
nik, makedonska literat-
ka Rumena Bužarovska,
srbski pisatelj Vladimir
Pištalo ter kosovski av-
tor Fahredin Shehu. Še
pred tem pa so se pred-
stavili nagrajenci na-
tečaja Mlada Vilenica.
Glavna nagrada Vileni-
ce pa je pripadla ukra-
jinskemu pisatelju Juriju
Andruhoviču. S slove-
snostjo v istoimenski kraški ja-
mi se je letošnja 32. Vilenica
tudi poslovila.
Smrt je spet posegla v gledališke vrste
Za vedno je odšla igralka
Nadja Vidmar
  b koncu avgusta, v sre-
do, 23., se je od svoje
ljubljene, najdražje, ma-
le publike za vedno poslovila
igralka Nadja Vidmar. S svojimi
igralskimi spretnostmi je vso
svojo poklicno pot srčno oživlja-
la lutke v najrazličnejših pra-
vljičnih vsebinah. Njeno iz-
kušenost in predanost lutkam so
lahko spoznali tudi naši obi-
skovalci Goriškega vrtiljaka.
Kot dobra, razumevajoča teta
Grizelda v legendarni predsta-
vi Sapramiška Svetlane Maka-
rovič, ki jo je na oder postavi-
lo Lutkovno gledališče Lju-
bljana, je bila v gosteh tudi pri
nas. S to svojo “skoraj življen-
jsko vlogo”, kot so zapisali, je
nastopala več kot 15 let in odi-
grala več kot 1100 ponovitev
in z njo razveselila kar nekaj
generacij otrok, pa tudi njiho-
vih odraslih spremljevalcev. V
tej predstavi je v izraziti pove-
zovalni vlogi znala čudovito
približati pravljično vsebino
občinstvu, in to ne samo do-
mačemu. S pravljico je LGL
gostovalo marsikje, tako da je
svojo vlogo interpretirala v
šestih tujih jezikih, angleščini,
španščini, portugalščini, ja-
ponščini, korejščini in hrvaščini.
Tudi v predstavi Kozlovska sodba
v Višnji Gori Josipa Jurčiča v pri-
redbi Svetlane Makarovič in
režiserja Mirana Herzoga, v ka-
teri je Vidmarjeva imela vlogo
Zelnate glave, se je animacija
lutk uspešno prepletala z živo
dramsko igro.
O Nadja Vidmar se je rodila v Lju-bljani l. 1942. Tu je na Akademijiza gledališče, radio, film in tele-
vizijo diplomirala l. 1972, a je že
od l. 1966 igrala v različnih slo-
venskih gledališčih in filmih. Po
diplomi se je zaposlila v LGL in
je tu kot ena izmed glavnih čla-
nic odigrala izjemno dolgo vrsto
izvrstnih glavnih in karakternih
vlog. Njen igralski opus je ogro-
men: več kot 150 vlog in skoraj
6000 odigranih predstav! Z Na-
cetom Simončičem sta ustvarila
komorne predstave, v katerih se
je igra prepletala z lutkovno in-
terpretacijo in animacijo. Z vsem
žarom in živo igro je animirala
lutke in se tako razdajala najm-
lajši publiki, ki je hvaležno spre-
jemala to njeno ljubezen do
igralskega in lutkovnega sveta.
K njenim najpomembnejšim
vlogam spadajo, poleg omenje-
nih, še Mitja v Zlati ptici Dušana
Jovanovića, Delfin v Deklici
Delfini in lisici Zvitorepki Kristi-
ne Brenk, Babica v Žogici Maro-
gici Jana Malika, Prva Micika v
igri Mrtvec pride po ljubico Sve-
tlane Makarovič, Sovica Oka v
Sovici Oki Svetlane Makarovič,
Marjetica v igri Marjetica
in zmaj Jane Milčinski, So-
va v Kosovirjih Svetlane
Makarovič, Stotisočnoga
in druge vloge v Stoti-
sočnogi Borisa A. Novaka
in Županja v predstavi Ta
veseli dan ali Cefizelj se
ženi Ervina Fritza.
Sodelovala je tudi na Ra-
diu Slovenija, katerega ar-
hiv hrani več kot 50 ra-
zličnih zvočnih stvaritev,
pri katerih je sodelovala,
od radijskih iger do literar-
nih oddaj. Na vrsti vinil-
nih plošč, ki jih je posnela
s tonskim mojstrom in
režiserjem Dušanom Mau-
serjem za Zavod za slepo
in slabovidno mladino
Ljubljana, je njen glas pripove-
dovalke Pike Nogavičke Astrid
Lindgren.
Leta 1979 je Nadja Vidmar pre-
jela nagrado Združenja dram-
skih umetnikov Slovenije.
Vsem gledalcem, ki so občudo-
vali njene veščine pri animaciji
lutk in jo vsaj enkrat videli v vlo-
gi tete Grizelde, bo ostala neiz-
brisno v spominu.
Iva Koršič
Arhiv Republike Slovenije je nedavno v dar prejel
prvi del arhivske zapuščine Slovenskega
ameriškega raziskovalnega središča iz ZDA.
Zbirka, za katero je zaslužen Edi Gobec, obsega
podatke o osebnostih s slovenskimi koreninami,
ki so s svojim delovanjem na različnih področjih
pustile močan pečat, je za STA povedal direktor
arhiva Bojan Cvelfar.
Zbirko Slovenskega ameriškega raziskovalnega
središča je od leta 1951 s pomočjo žene in
prijateljev po svetu ter sodelavcev gradil
ustanovitelj in ravnatelj središča ter zaslužni
profesor kentske univerze Gobec. Le-ta trenutno
pri 91 letih pripravlja svojo 18. knjigo. Med
njegovimi deli je tudi knjiga Slovenski ameriški
izumitelji in inovatorji, ki je pred dvema letoma
izšla pri založbi Družina.
V uvodu knjige Gobec omenja, kako si je med
poletnimi
počitnicami leta
1951 skušal kot
zidarski vajenec
zaslužiti potrebni
denar za
nadaljevanje
univerzitetnega
študija. Ameriški
sodelavci so ga
nenehno zbadali,
naj jim predstavi
kakšnega resnično
uspešnega
Slovenca, denimo
slavnega arhitekta ali izumitelja. Bili so tako
prepričani o zaostalosti Slovencev, da noben
odgovor ni spremenil njihovega mnenja. Gobec
je sklenil, da mora nekaj storiti. Začel je
sistematično zbirati gradiva o Slovencih in
njihovih dosežkih v ZDA in po svetu, je v
sporočilu za javnost povzel Cvelbar.
Poleg sodelavcev je Gobcu pri raziskovanju kar
pol stoletja pomagala žena Milena Gobec. Tako
je nastala izjemno pomembna zbirka bogatega
arhivskega gradiva o Slovencih in o slovenskem
prispevku ZDA in svetu. Njuna največja skrb
zadnja leta pa je bila, kako zagotoviti, da
zakladnica informacij po njuni smrti ne bi
končala na smetišču ali v ognju.
S pomočjo Arhiva Republike Slovenije, direktorja
Cvelfarja in naklonjenih diplomatov, ki
odstopajo prostor v svojih zabojnikih, je pričelo
arhivsko gradivo kot življenjski dar zakoncev
domovini postopoma prihajati v Slovenijo.
Arhiv RS je konec junija prejel šele prvi del zelo
obsežne zbirke, ki po besedah Cvelfarja
“obsega 200 arhivskih škatel oziroma 20
tekočih metrov dragocenega gradiva”. Sicer
celotna zbirka po njegovi presoji obsega še vsaj
štirikrat več gradiva. V arhivu pričakujejo, da
bodo v prihodnje prejeli še več tisoč enot iz
zbirke.
Ta vključuje različne podatke o pomembnih
osebnostih s slovenskimi koreninami. “Gre za
podatke o njihovi življenjski poti, poklicnem in
ljubiteljskem
udejstvovanju,
skozi fotografije,
pisma,
pričevanja,
izrezke iz
časopisov,
objave na
spletnih straneh
itd. Gre za
neprecenljive
podatke, zbrane
z vseh vetrov na
enem mestu”, je
povedal direktor
Arhiva RS.
Po njegovih besedah v arhivu že delajo na
tehnični zaščiti pridobljenega arhivskega
gradiva ter na njegovem urejanju in
popisovanju, da bo čim prej dostopno njihovim
uporabnikom, predvsem v znanstveno-
raziskovalne namene.
“Glede na pomembnost gradiva resno
razmišljamo tudi o njegovi sprotni digitalizaciji.
Seveda pa je omenjeno gradivo tudi bogat vir
za prezentacijo, tudi v obliki razstav, ki jih bomo
vsekakor v bližnji prihodnosti vsebinsko osmislili
in izvedli”, je še dodal Cvelfar.
Arhiv RS iz ZDA prejel zbirko o pomembnih osebnostih 
s slovenskimi koreninami
Kultura 14. septembra 2017 9
Ciciban: prvih 70 let
Mestna galerija Nova Gorica novo razstavno sezono 2017/18
začenja nekoliko drugače, s pregledno razstavo, ki na svež in
domiseln način prikazuje pomen in vlogo Cicibana v slovenski
kulturni zakladnici. Razstava Ciciban: prvih 70 let avtorice Petje
Grafenauer je bila prvič na ogled jeseni leta 2015 v Galeriji
Vodnikove domačije v Ljubljani, ena izmed postaj na poti po
Sloveniji pa bo ob začetku novega šolskega leta tudi v Novi Gorici.
Oton Župančič je svojega sinka klical mali ban – CICIBAN. Knjiga,
ki jo je napisal zanj, je postala ena najbolj priljubljenih pesniških
zbirk pri nas. Nič čudnega
torej, da se tako imenuje
tudi otroška revija, ki so jo v
Ljubljani zasnovali davnega
junija 1945. Ob listanju te
najstarejše slovenske revije
za otroke je moč razbrati
ideologije časa in načine,
na katere so bile te
posredovane najmlajšim.
Vojna leta, poleti na luno,
olimpijske igre v Sarajevu,
razvoj računalništva,
ekologija in osamosvojitev Slovenije so le nekateri mejniki, ki so
našli mesto na straneh Cicibana. Revija prinaša vsebine o politiki,
zdravju, naravi in družbi, prometu, znanosti in tehnologiji,
umetnosti, športu in kuhanju, pa o bontonu in etiki. Ves čas
svojega obstoja se ne izogiba niti najtežjim in najbolj neprijetnim
temam.
Ciciban še danes usmerja otroško misel na področju slovenske
besede in literature. Listanje po njem razkriva, kako se je
spreminjala likovnost v 20. stoletju. Vzgaja otrokov občutek za
estetiko in odraščanje polni z vednostjo o številnih vidikih sveta,
ki nas obkroža.
V okviru razstave je bil v petek, 8. septembra, od 10. do 18. ure
sejem ilustracij severnoprimorskih likovnih ustvarjalcev.
Sodelovali so Anja Kranjc, Ana Zavadlav, Ana Maraž, Tinka
Volarič, Jana Božič, Silva Karim, Polona Kunaver Ličen in David
Ličen.
Mestna galerija Nova Gorica
  a Starem gradu Celje so
na Večeru poezije pode-
lili 21. Veronikino na-
grado za najboljšo pesniško zbir-
ko in zlatnik poezije. Veronikin
lavreat je letos postal pesnik Bo-
ris A. Novak z eposom Vrata ne-
povrata. Dobitnik zlatnika poe-
zije za življenjski pesniški opus in
ustvarjalni prispevek k slovenski
literaturi pa je pesnik Andrej
Brvar.
Veronikino nagrado podeljuje
Mestna občina Celje od leta
1997. Je ena najprestižnejših lite-
rarnih nagrad v Sloveniji. Novak
N je tako prejel poleg denarne na-grade v višini 4000 evrov brutoše listino celjske občine.
S tretjim delom eposa Vrata ne-
povrata z imenom Bivališča duš
je Novak po oceni žirije, v kateri
so bili letos Ivan Dobnik, pesnik
in hkrati predsednik žirije, kri-
tičarka Jelka Kernev Štrajn in
Mojca Pišek, novinarka in kri-
tičarka, ustvaril “dantejevsko sin-
tezo” pekla in nebes modernega
časa.
“Kompozicijsko trdna in na-
tančna knjiga združuje prejšnji
dve v izvirno, osebno in umet-
niško intenzivno delo, ki tudi od
bralca zahteva brezkompromi-
sno prisotnost. Fantazijski hori-
zont se pomakne v območje mit-
skega, metafizičnega, skoraj reli-
gioznega, človek je še vedno
večni iskalec duš umrlih kot ju-
naki Epa o Gilgamešu. Potovanje
v svetove umrlih pomeni vzpo-
JEZIKOVNICA
Vladka Tucovič
Potom elektronske pošte
Nič novega ne bom povedala, če bom zapisala, da je jezik
živ organizem in se spreminja. Ali drugače povedano: bese-
de imajo svoje življenje, ki se v nekem trenutku lahko tudi
konča. Ponavadi tak trenutek dolgo traja oz. je tako zastare-
vanje besed dolgotrajni proces, pa vendar: na koncu se do-
končno poslovijo. Si lahko predstavljate, da bi danes name-
sto besede soba rabili besedo izba ali kamra, vrata bi bila
duri ali dveri, cigareti pa bi rekli smotka? Pa vendar so to
bile besede, ki so veselo živele še pred stotimi leti in jih je s
pridom rabil tudi naš največji pisatelj, kot mu po šolsko ra-
di rečemo, Ivan Cankar. Njegovemu jeziku niso bili tuji de-
ležniki, pa vendar si danes težko zamislimo, da bi npr. re-
kli: “Stopivši v stanovanje sem prižgala TV in videvši slab
program sem ga takojci izključila”. Take besede so zastarele
in so v sodobni vsakdanji komunikaciji odvečne. Drugače
je, če se na parodičen način z njimi skuša vzbuditi estetski
učinek, kot izvrstno uspeva vsestranskemu besednemu
ustvarjalcu Andreju Rozmanu - Rozi.
Obstajajo pa besede, ki veljajo za zastarele, vendar se govor-
cem in piscem zdi neznansko imenitno, če jih uporabljajo,
verjetno mislijo, da bo njihovo sporočilo bolj uradno, če bo
malo dišalo po starinskosti. Največkrat pa se tega, da rabijo
zastarele besede, sploh ne zavedajo. Primer za to je, recimo,
raba “potom elektronske pošte ali potom maila”. Slovenski
pravopis 2001 “potom” označuje kot nepravi predlog (so-
rodna mu je še beseda “tekom”), dodaja mu kvalifikator
uradovalno, Slovar slovenskega knjižnega jezika pa kvalifi-
kator pisarniško. Realno jezikovno stanje leta 2017 pa je ta-
ko, da se je “potom” že poslovil in da je njegova raba narav-
nost smešna. Rabiti zvezo “potom maila” v pomenu “po
elektronski pošti vam bomo sporočili rezultate” je torej
povsem neustrezno, je neke vrste jezikovni relikt, ki je še
toliko absurdnejši, ker vstopa v zvezo z moderno, prevzeto
besedo, kot je mail oz. e-mail v pomenu elektronska ali e-
pošta. Ustrezneje je seveda rabiti “po mailu oz. e-pošti ali
elektronski pošti”, manj ustrezno, pa še vedno sprejemljivo
“prek maila oz. e-pošte ali elektronske pošte”.
Druga, danes omenjena beseda, ki ji tudi že mahamo, ko se
pelje na odhajajočem vlaku, je beseda “tekom”. Zanjo pa se
zdi, kot da nam kar noče in noče izginiti izpred oči, saj jo
nenehno in vedno znova slišimo v pogovornem knjižnem
jeziku, res pa je, da nekoliko manj v zapisanem. Pogoste
zveze, ki jih slišimo, so: “tekom leta, študija, vojne, raziska-
ve”. Zamenjati jih je mogoče z ustreznejšim predlogom, ki
je povsem pravilen in tudi zveni bolj moderno: “med le-
tom, med študijem, med vojno, raziskavo”. Če že ne gre
drugače, lahko zvezo “tekom dneva vas bomo obvestili” za-
menjamo z zvezo “v teku dneva vas bomo obvestili”, saj je
res nerodno rabiti “med dnevom”, medtem ko je že manj
neprimerno, torej ustrezneje rabiti “do konca dneva vas bo-
mo obvestili”. Izberemo lahko več možnosti, pri tem pa je
treba slediti svojemu jezikovnemu občutku, ki se krepi tudi
tako, da smo pozorni na jezikovno rabo, ko jezik rabimo sa-
mi ali ko poslušamo in beremo jezikovna sporočila drugih.
Uspešno tovrstno razvijanje jezikovnega občutka želim in
vas lepo pozdravljam do naslednjič!
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakul-
tete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Ko-
per) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašan-
ja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na
e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Nove-
ga glasu.
23
21. Veronikina nagrada 
Prejemnik je pesnik
Boris A. Novak
stavljanje odnosov z njimi na
magični, transcendenčni način
zato, da bi pesnik ohranil spo-
min nanje, spomin, ki je najvišja
vrednota poezije, pesništva na-
sploh in s tem pokrajine smisla
človeškega življenja”, je zapisala
žirija.
Vrata nepovrata predstavljajo
mojstrski unikum v moderni slo-
venski književnosti in nedvom-
no pesnikov opus magnum. Za
naš apokaliptični čas in sofistici-
rano tehno-modernizirani svet
se ep izkaže za še kako vmesno
in živo pesniško obliko posta-
vljanja po robu nasilju zgodovi-
ne in krutosti pozabe.
Vrata nepovrata so skozi vse tri
knjige, od Zemljevidov domo-
tožja, Časa očetov in do Bivališča
duš, napisana z eruditsko lucid-
nostjo in pretkana z obsežnim
pesnikovim poznavanjem in
spretnim obvladovanjem pe-
sniških oblik. Ključen je pesni-
kov spopad za spomin. V pretre-
sljivih “zgodbovinopisnih” dej-
stvih avtorjevih prednikov se
pred nami razprejo univerzalne
usode človeških življenj skozi več
generacij, potujemo skozi dialo-
ge z mrtvimi, kjer je pod vprašaj
postavljena vsa “uradna” zgodo-
vina.
“Pesniška imaginacija Novaka je
v epu Vrata nepovrata tako
brezčasno 'nazajpotovanje' z iz-
jemno umetniško močjo, ki te-
melji na erudiciji, domišljiji in
spominu - zato, da bi izpolnil
svoje pesniško poslanstvo - v spo-
minu “nad-zgodovinske” umet-
niške besede pred pozabo iz
smrti za zmeraj ohranil žive vse
tiste, ki jih uradna zgodovina ali
vsakdanji tok življenja briše in
predaja toku pozabe. Osebna mi-
tologija Novaka, ki je prisotna že
v nekaterih njegovih predhod-
nih delih, v epu Vrata nepovrata
zažari v osupljivi lepoti sloven-
skega jezika, ki sodi v sam vrh
slovenskega literarnega ustvar-
janja”, še navaja žirija.
Lani je Veronikino nagrado pre-
jela pesnica in prevajalka Ana
Makuc za prvenec Ljubica Rolan-
da Barthesa, zlatnik poezije pa
pesnik, pisatelj in urednik Marko
Kravos.
Doslej so Veronikino nagrado
prejeli Iztok Osojnik, Aleš Šteger,
Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan
Strojan, Milan Jesih, Miklavž Ko-
melj, Milan Dekleva, Erika Vouk,
Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja
Kramberger in Tone Pavček, Mi-
lan Dekleva, Jože Snoj, Andrej
Medved, Barbara Korun, Primož
Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra
Kolmančič in Meta Kušar.
S 1. strani
Poklon junakom
  ato so razne delegaci-
je položile vence,
medtem ko je Parti-
zanski pevski zbor Pinko To-
mažič pel pesem Žrtvam.
Med drugim so se umorje-
nim z vencem poklonili: de-
legacija vlade Republike Slo-
venije z državno sekretarko
Aleksandro Pivec
in delegacija gene-
ralnega konzulata
Republike Sloveni-
je v Trstu, delegaci-
ja SKGZ in SSO s
predsednikoma
Rudijem Pavšičem
in Walterjem Ban-
dljem, Društvo za
negovanje rodol-
jubnih tradicij or-
ganizacij TIGR Pri-
morske, Republiški
odbor Zveze
združenj borcev za
vrednote NOB Re-
publike Slovenije
in posameznih
občinskih
združenj, delegaci-
ja županov nek-
danje pokrajine Trst, tabor-
niki in skavti ter še drugi. Pa-
dle so počastili tudi z enomi-
nutnim molkom.
N Sledila sta osrednja govora.V italijanščini je govor imelMaurizio Tremul, predsed-
nik italijanske skupnosti
izvršilnega sveta Italijanske
unije. Spraševal se je, kako so
bila mogoča vsa grozodej-
stva, ki so se dogajala v
prejšnjem stoletju, asimilaci-
je in podobno. Dejal je, da
sanje o Evropi številnih na-
rodov, kultur, narečij niso
potonile, ampak da moramo
to Evropo še zgraditi. 23. av-
gusta smo praznovali evrop-
ski dan spomina na žrtve
vseh avtoritarnih in totali-
tarnih režimov. Moramo
priznati krivice, ki so jih sto-
rile in pretrpele prejšnje ge-
neracije. Slovenska narodna
skupnost v Italiji in italijan-
ska narodna skupnost v Slo-
veniji in na Hrvaškem sta bi-
li sposobni opraviti pot so-
delovanja, ki se bo ohranilo
in krepilo s skupnimi projek-
ti.
Slovenski govornik je bil Al-
do Rupel, družbenopolitični
delavec. Obujal je spomine,
kako je v letih počastil spo-
min na bazoviške junake. Bil
je kritičen do naše skupno-
sti, ki zna večkrat samo kri-
tizirati in zvračati krivdo na
politične predstavnike oz. na
krovni organizaciji; včasih je
treba tudi poprijeti in sami
kaj narediti: “Stvarnosti ni
dovolj opazovati in razlagati.
Stvarnost je treba spreminja-
ti, mi pravi moj miselni
svet”, je dejal.
Svečanost se je končala s pe-
smijo Vstala Primorska, ki jo
je zapel Partizanski pevski
zbor Pinko Tomažič. Pro-
gram sta povezovala Elena
Husu v slovenščini in Loren-
zo Zuffi v italijanščini. Na
častni straži so stali skavtje
Slovenske zamejske skavtske
organizacije in taborniki Ro-
du modrega vala.
Z osrednjo spominsko slove-
snostjo so tako počastili spo-
min na štiri bazoviške juna-
ke, ki so padli na bazovski
gmajni leta 1930. V sredo, 6.
septembra, pa so se nanje
spomnili točno ob 6.43, ko
so bili ustreljeni, z recitalom
mladih Kluba TIGR in mla-
dih Dramskega društva Jaka
Štoka s Proseka. Dne 7. sep-
tembra so v Tržaškem
knjižnem središču predstavi-
li zbornik TIGR. Kot vsako
leto pa sta bili spominski
svečanosti tudi v Ljubljani in
Kranju, kjer stojita spomeni-
ka bazoviškim žrtvam.
Foto damj@n
Tržaška14. septembra 201710
V Finžgarjevem domu na Opčinah
Uspešne delavnice za
gledališke animatorje
  red kratkim so v Finžgarje-
vem domu na Opčinah v
organizaciji Slovenske pro-
svete potekale dvodnevne delav-
nice za gledališke animatorje,
režiserje in voditelje amaterskih
gledaliških skupin. Program je
bil zelo raznolik, saj so lahko
udeleženci spoznali najra-
zličnejše prvine, ki jim bodo
služile pri vodenju gledališke
skupine: od vodenja skupine do
tehnične plati luči in zvoka.
Tečaj se je začel s predavanjem
Patrizie Jurinčič Finžgar, igralke,
zdaj zaposlene v SNG Nova Go-
rica, ki je svojo igralsko pot
začela pri Slovenskem kultur-
nem klubu v Trstu. Njeno preda-
vanje je nosilo naslov Režija: ka-
ko se lotimo vaje, od teksta do
postavitve, koordinacija dela gle-
daliških sodelavcev. Poslušalcem
je dala veliko konkretnih napot-
kov, kako naj se lotijo dela v ama-
P terski gledališki skupini, od tega,kako izberemo tekst, do tega, ka-ko naj se lotimo njegove posta-
vitve na oder. Moramo se zave-
dati svojih zmogljivosti in izci-
miti čim več iz tistega, kar ima-
mo na razpolago (kajti v amater-
skem gledališču je večkrat pro-
blem tudi budget). Govorila je o
pozitivnih in negativnih plateh
amaterskega in profesionalnega
gledališča.
Sledila je delavnica Raffaele Pe-
tronio, diplomirane koreografin-
je. Delavnica z naslovom Koreo-
grafija: vloga plesa v različnih
zvrsteh gledališke igre, izbira gla-
sbe, plesnega stila, kompozicija
koreografij, kako učiti otroke ko-
reografije se je začela z razgiba-
vanjem, nato je udeležencem
opisala zgodovinski razvoj plesa.
Tudi zadnji del delavnice je bil
namenjen praktičnemu vidiku,
kajti udeleženci tečaja so morali
nekaj zaplesati in si sami zami-
sliti, kako bi lahko z enostavnim
plesnim korakom prikazali na
odru npr. angelčka ali hudička.
Zadnje predavanje prvega dne
tečaja je bilo namenjeno teh-
nični plati v gledališču. Erik Ge-
letti je razlagal najosnovnejše o
lučeh in zvoku. Svoje predavanje
je popestril s praktičnim prika-
zom, kako delujejo reflektorji in
mikrofoni v Finžgarjevem domu.
Drugi dan se je tečaj začel s pre-
davanjem Lučke Susič Dramatur-
gija: izbira teksta glede na skupi-
no, prilagajanje teksta glede na
zasedbo, dodeljevanje vlog glede
na sposobnosti igralcev, pisanje
songov. Kot dolgoletna mento-
rica raznovrstnih gledaliških sku-
pin in voditeljica Male gledališke
šole Matejke Peterlin je iz lastne
  oročali smo že o bistveni kro-
niki z občnih zborov naših za-
družnih bank na Goriškem in
Tržaškem, ki sta potrdila proces
združitve ZB Doberdob - Sovodnje v
ZKB z nastankom, konec oktobra,
skupne zadružne banke z novim
skupnim vodstvom, upravo, oseb-
jem in podružnicami. Čaka nas zdaj
nekaj prehodnih let za usklajevanje
do zdaj ločenih delovnih praks in
vključitev novega osebka v grupaci-
jo Cassa Centrale banca iz Trenta, ki
bo še z rimsko ICCREO zaobjela in
združila zadružne banke v Italiji. Na
občnih zborih je bilo nemara, ob
vsem zaupanju v odločitve in pre-
dloge vodstev za združitev zavodov,
čutiti tudi zaskrbljenost in dvome o
tem. Na tržaški SISSI so bili sicer vsi
posegi (z eno izjemo) uglašeni v
podporo združevanju; nekateri so
navedli tudi druge realizirane ali po-
trebne izkušnje povezovanja, v me-
dijih (naš časopis), v glasbi; tudi na-
vadni slovenski in italijanski člani
ter nekdanji voditelji zadružnega
kreditnega zavoda so potrdili nujo
po združitvi.
Dejstvo, da so se skorajda vsi prisot-
ni člani ZKB strinjali s tem, je bil tu-
di splošen aplavz, ki ga je bil deležen
podpredsednik Dragotin Danev ob
poslovilnem posegu po 37 letih
udejstvovanja, pa tudi to, da je bil
tudi on za predsedniško mizo na
izrednem občnem zboru banke in je
to potrdil. Danev je leta 1980 postal
član in bil sprejet v upravni odbor
Hranilnice in posojilnice na
Opčinah. Leta 1997 je postal pod-
predsednik in bil med leti 1999 in
2004 njen predsednik. Vseskozi je
ostal v upravnem odboru in leta
2014 sprejel spet podpredsedniško
mesto, da bi bil s svojo izkušnjo v
oporo pomlajenemu odboru in
predsedniku Adrianu Kovačiču v
zadnjem zahtevnem času, ko je ZKB
utrpela izgube - kot večina italijan-
skih bank - ob izjemnih tržnih raz-
merah in odpisih neizterljivih terja-
tev.
Naš časopis posveča pozornost kul-
turi, politiki, kar poglablja tudi z ob-
javo posegov s srečanj, posvetov in
z občnih zborov, ki bi sicer ostali v
dometu danih sredin. Zdelo se nam
je zanimivo objaviti tudi poročilo iz
gospodarstva. Openc Drago Danev
(letnik 1946) nam brez retorike in v
nekaj zamahih predstavi vizijo in
prizadevanje podjetnika ter cele po-
vojne generacije, ki je ob skrbi za la-
stno korist delovala tudi za splošni
razvoj. Njegovo podjetje, ustanovlje-
no l. 1973 kot nadaljevanje
očetovega iz leta 1954, šteje da-
nes 12 zaposlenih in nenado-
mestljivega družinskega člana,
sina Matijo, in je med najbolj
priznanimi tržaškimi na po-
dročju ekologije in zidarskih
storitev.
Iz njegovih besed se razbere ti-
ho, dosledno in dolgoročno za-
stavljeno delo, ne samo lastno, a tu-
di kolegov gospodarstvenikov, ki so
se in se še angažirajo za javno korist.
Danev je bil odločno zraven pri na-
stanku Obrtne cone Zgonik in prvi
predsednik njenega konzorcija, kot
je tudi bil član in odbornik obrtne
sekcije ter član predsedstva Sloven-
skega deželnega gospodarskega
združenja. S svojim poglobljenim, a
tudi vedrim
pristopom je
rešil ničkoliko
kočljivih go-
spodarskih, in-
stitucionalnih
in tudi člo-
veških zagat.
Če mi je dovol-
jena osebna
nota: ko sem
prisostvoval po
več letih nedel-
jskemu občne-
mu zboru, mi
je rojila misel
na to, da je
(vsaj zame) ne-
kako sklenjen
krog. Moj oče
je bil zvest član
sovodenjske
posojilnice, pri
kateri si je izpo-
sodil denar za
gradnjo hiše v
Laškem, in je hodil do zadnjega na
vse občne zbore in prireditve. Ko je
umrl, nisem pristopil kot dedič k
članstvu, a zdaj, ko je prišlo do
združitve vseh hranilnic, doberdob-
ske in sovodenjske z nabrežinsko in
opensko, se mi zdi, da sem spet do-
ma. Čeprav živim v Miljah, vsaj gle-
de tega sem spet član zadruge, ki ob-
jema tudi mojo rojstno vas (Vrh).
Dragotin Danev v svojem posegu
omenja “suverenost” in “potrpežlji-
vost” predsednika Kovačiča pri do-
govorih in pripravah za nastanek
nove banke. Mislim, da so isto na-
ravnanost imeli tudi ostali kolegi in
člani vodstva Kraške in Doberdob-
sko-sovodenjske zadružne banke,
brez fig v žepu, in si nadejam, da bo
nova začeta skupna pot obrodila sa-
dove, v razširjenem okolju, tudi čez
mejo.
Davorin Devetak
P
izkušnje dala
mladim po-
slušalcem ve-
liko koristnih
nasvetov. Ko
pišemo tekst
za gledališko
predstavo, je
zelo važno,
kdo je ciljna
publika in
kdo bo nasto-
pil. Vsaka cil-
jna publika
ima speci-
fične potrebe
in želje, zato
se je treba pi-
sanja lotiti na
različne
načine, če
pišemo za
otroke v vrtcu, osnovnošolce ali
srednješolce. Treba je izhajati iz
situacij, ki jih otroci poznajo. Tu-
di pisanje songov za gledališko
predstavo ima svoje posebnosti:
lahko se izhaja iz že znane melo-
dije, za katero se priredi samo be-
sedilo songa, ali pa se na novo
napiše cel song in se ga da potem
uglasbiti.
Zadnja delavnica pa je potekala
pod vodstvom Manice Maver,
magistrice govora na AGRFT. V
njeni delavnici so udeleženci
spoznavali vaje za odkrivanje
sposobnosti igralcev, vaje za
utrjevanje skupinske dinamike v
gledališki skupini, delo med gle-
dališkimi vajami … Spoznali so
veliko iger, ki jih lahko izkoristijo
pri svojem delu z gledališko sku-
pino. Igre, ki so na prvi pogled
samo igre za zabavo, v resnici
skrivajo v sebi veliko veščin, ki se
jih otrok nauči, medtem ko se
igra.
Obračun tečaja je bil vsekakor
odličen, kajti udeležilo se ga je
približno dvajset mladih. Pri Slo-
venski prosveti so se odločili za
tovrsten tečaj, ker so želeli mla-
dim animatorjem, ki vsako leto
pomagajo pri izvedbi Male gle-
dališke šole Matejke Peterlin, po-
nuditi možnost, da se izobrazijo
tudi na tem področju in svoje no-
vo znanje vnovčijo tako na Mali
gledališki šoli kot tudi pri voden-
ju različnih skupin. Zaradi
takšnega uspeha bodo verjetno
med šolskim letom ponovili po-
dobne tečaje, da si mladi prido-
bijo čim več spretnosti.
Urška Petaros
Foto Breda Susič
Poslovilni pozdrav podpredsednika ZKB
Draga Daneva na občnem zboru za
združitev tržaške in goriške zadružne
banke
“Nova banka vedno naša banka”
Hvala predsedniku Adrianu Kovačiču za
pohvalne in laskave besede. Take besede
bi lahko bile namenjene vsem dosedan-
jim upravnim odborom, katerih član
sem bil dolgih 37 let, na začetku kot od-
bornik, nato kot podpredsednik in pred-
sednik, kar si štejem v veliko čast in ve-
liko osebno zadoščenje. Skupno delo in
medsebojno sodelovanje sta predstavlja-
la zame poseben
izziv in nanju gle-
dam danes kot na
edinstveno in ne-
pozabno življen-
jsko izkušnjo.
Vsak problem, ki
ga je bilo potreb-
no razrešiti, in
odločitev, ki jo je
bilo potrebno
sprejeti in ure-
sničiti v dobro
naše ustanove, sta
bila sad skupnega
dela in takih tre-
nutkov je bilo v
37 letih moje pri-
sotnosti v uprav-
nem odboru res
nešteto. Tudi ko
smo upravitelji izražali različna mnenja
in osebne poglede na obravnavane te-
me, so se še tako žive razprave vedno
končale s soglasnim sprejetjem najboljše
možne odločitve.
Da smo prišli do današnjih dni, smo se
morali prebijati skozi nešteto preprek, ki
so nam večkrat oteževale ali celo zavirale
željo in potrebo po razvoju. Bili so časi,
ko nam Banca d'Italia ni dovoljevala od-
piranja podružnic ali ko smo šele pred
20 leti dobili dovoljenje za poslovanje s
tujino. Danes gledamo na take omejitve
z velikim začudenjem. Bili so pač dru-
gačni časi. Da se je naša hranilnica in
posojilnica razvila v banko, kakršno
poznamo danes, si je morala priboriti
zaupanje slovenskih in italijanskih
strank, kar ji je uspelo s profesionalnim
in učinkovitim poslovanjem.
Naša banka je redno gojila odnose s kul-
turnimi, športnimi in drugimi organi-
zacijami pa tudi s šolami. Sam sem vne-
to zagovorjal nudenje finančne podpo-
re, ki jim jo je naš zavod vseskozi na-
menjal. Prepričani smo bili in smo še
danes, da je to pomemben del našega
poslanstva, in to poslanstvo naj bi naša
ustanova ohranila tudi v prihodnje.
Danes banka res ni več takšna, kakršno
sem spoznal pred 37 leti kot mlad, takrat
najmlajši izmed enajstih članov odbora.
Spremembe, ki jih je opisal in poudaril
predsednik Kovačič, so nas globoko zaz-
namovale in bodo še dolgo vplivale na
naše delovanje. Danes je za vse nas spet
zgodovinski dan, podoben tistemu iz-
pred 23 let, ko se je takratna Openska
hranilnica in posojilnica spojila z Na-
brežinsko hranilnico v Zadružno kraško
banko. Sedanja združitev dveh bank, Za-
družne kraške banke in Zadružne banke
Doberdob - Sovodnje, predstavlja nov iz-
ziv za naše delovanje v razširjenem pro-
storu, ki se nam odpira prav s to spojit-
vijo.
S hvaležnostjo se spominjam vseh, ki so
vodili našo banko od njenega nastanka
in predvsem v
času mojega so-
delovanja v
upravnem odbo-
ru. S posebno
zahvalo se
obračam na člane
sedanjega uprav-
nega in nadzor-
nega odbora ter
na predsednika,
ki so znali
uspešno voditi
našo ZKB v težav-
nem času splošne
gospodarske kri-
ze, ki žal še ni
povsem popustila
in ki je zaznamo-
vala tudi našo
banko. Suvereno
in hkrati zelo potrpežljivo je predsednik
Kovačič vodil dogovore in priprave na
spojitev, ki je pred nami.
Da sem toliko let sedel v upravnem od-
boru, se moram zahvaliti tudi članom,
ki so mi ob vseh zapadlostih izkazali
zaupanje in potrdili mandat. Posebno
zahvalo bi rad izrekel sedanjemu ravna-
telju Sergiu Carliju in vsem uslužben-
cem, ki so, vsak na svojem delovnem
mestu, bistveno pripomogli, da je ZKB
postala vidna in spoštovana tudi izven
ozkih meja naše pokrajine. Ne dvomim,
da bo tako tudi v prihodnje, ko bomo
delovali v novem okviru in tudi ko bo-
mo postali del nove bančne skupine, ki
je že pred vrati, a o kateri vemo danes še
premalo. Pri pogajanjih o pristopu k no-
vi skupini smo postavili na mizo pogoj,
da mora naša banka ostati taka, kakršna
je vedno bila, slovenska, čeprav odprta
za vseh, ki se je poslužujejo.
Dragi člani in stranke naše banke, vam
kot tudi sebi želim, da bi tudi v prihod-
nje, vsakič ko bomo prestopili prag nove
banke, lahko še vedno rekli, da smo v
naši banki. Tej banki pa želim, da bi še
naprej predstavljala trden steber zamej-
skega gospodarstva. Danes se umikam s
tega mesta srečen in poln zadoščenja, da
sem lahko z vami delil poleg hudih tudi
vesele in navdušujoče trenutke, ki so
krojili 37 let mojega sobivanja z vami.
Hvala vam!
Še o spojitvi dveh naših zadružnih bank 
Upajmo, da bo ubrana
pot obrodila sadove
Ravnatelj Sergij Carli, notar Damjan Hlede, predsednik Adriano Kovačič, predsednica
nadzornega odbora Martina Malalan, podpredsednik Dragotin Danev, predsednik
federacije zadružnih bank FJK Giuseppe Graffi Brunoro (Foto damj@n)
Tržaška 11
Obvestila
Marijanska pobožnost v
Marijinem domu v ul. Risorta 3, s
shodom članic Marijine družbe
Marije Milostljive, bo v nedeljo, 17.
septembra; začetek ob 16. uri v
domski kapeli. Vabljeni vsi Marijini
častilci.
Mednarodno združenje
delavnice molitve in življenja
( jedro Trst) vabi na uvodno
srečanje “Učimo se moliti, da se
bomo naučili živeti ”v četrtek, 21.
septembra 2017, ob 17. uri, v
Marijinem domu v ul. Risorta 3 v
Trstu (tel. 340 3584889 - Branka).
Čestitke
Na Pedagoški fakulteti v Kopru je
z odliko diplomirala Veronika
Sedevcic. Iz srca ji čestitamo in
želimo srečno in pogumno naprej
nona Marija, nono Franko in stric
Marko.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel:
Za slovenske misijonarje: Danijela
Struklej in Nada Marušič 40 evrov,
Valentina Rupnik 20 evrov.
Za lačne otroke v Etiopiji: S. Ž. 30
evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
S 1. strani
Pomenljivo odprtje ...
Uradno odprtje s pomembnimi
gosti
52. seminar za vzgojitelje, učitelje
in profesorje šol s slovenskim
učnim jezikom v Italiji po med-
narodnih dogovorih prireja slo-
vensko ministrstvo za šolstvo in
izobraževanje v sodelovanju z
Uradom za slovenske šole pri
Deželnem šolskem uradu za FJK.
Slavnostno odprtje je popestril
pianist Simon Kravos, gojenec
Glasbene matice iz razreda prof.
Tamare Ražem, ki je zaigral izvir-
no skladbo Kratka ljubezen in
Brahmsov Intermezzo.
Program je predstavil Tomaž
Simčič, množico šolnikov in viso-
kih gostov iz Ljubljane in Rima pa
je pozdravil predstojnik Deželne-
ga šolskega urada Igor Giacomini,
tudi v imenu glavne direktorice
Alide Misso. Dejal je, da mu je v
čast prisotnost tako pomembnih
gostov, in sicer državnega sekre-
tarja Tomaža Boha, direktorja Vin-
ka Logaja, Tanje Mljač s konzulata
RS, iz Italije pa predsednice FJK
Debore Serracchiani, prefektinje
dr. Annapaole Porzio, poslanke
Tamare Blažina, predsednice pa-
ritetnega odbora Ksenije Dobrila,
deželne odbornice za šolstvo Lo-
redane Panariti, rektorja tržaške
univerze Maurizia Fermeglio,
svetnika Igorja Gabrovca in Stefa-
na Ukmarja, presednika SKGZ Ru-
dija Pavšiča in SSO Walterja Ban-
dlja; pozdravil je seveda tudi rav-
natelje, župane in vse prisotne.
Giacomini je spodbudno sprego-
voril o šolskem natečaju, po kate-
rem so zapolnili štirideset mest za
vzgojitelje, učitelje in profesorje,
opozoril pa je tudi na pereče
vprašanje ravnateljev in šolskih
vodij. Vsem prisotnim je zaželel
čim bolj uspešno šolsko leto.
Ministrica Fedeli o pomenu slo-
venskih šol
Ministrica za šolstvo, poslanka Va-
leria Fedeli, je stopila pred mikro-
fon in se zahvalila osebju sloven-
skih šol za odlično delo, ki pa na
državni ravni ni tako priznano, a
ga sama zelo ceni. Vsak začetek
šolskega leta je praznik, saj praz-
nujemo izobraževanje in si priza-
devamo za kakovost učnega pro-
cesa. Šole s slovenskim učnim je-
zikom so zgled, da lahko s prizna-
vanjem specifike dosežemo pra-
vičnejšo družbo. Omenila je ob-
dobje fašizma, med katerim so bi-
le slovenske šole ohromljene, in
spomnila na sedemdeseto oblet-
nico podpisa italijanske ustave.
Sedmi člen navaja spoštovanje
pravic vseh narodnostnih skup-
nosti.
Slovenske šole niso samo za Slo-
vence, ampak je veliko vpisov tudi
iz mešanih ali italijanskih družin,
kar predstavlja zanimanje za dru-
go kulturo in jezik in spoštovanje
do njiju. Inovativnost slovenske
šole v Italiji je lahko zgled za itali-
jansko šolstvo, saj presega pred-
sodke. Ministrica je prepričana, da
so ti dijaki bogatejši od drugih. In
kot predstavnica ministrstva za
izobraževanje želi prisluhniti
težavam, saj je mnenja, da se mo-
ramo tudi o teh pogovarjati. Opo-
zorila je na dve odprti temi: uva-
janje slovenščine kot drugega je-
zika v italijanskih šolah in dogo-
Slofest na Borznem trgu in še kje
Bogat spored kulturnih
dogodkov
  d petka, 15. septembra,
do nedelje, 17. septem-
bra, bo potekala tretja
izvedba Slofesta – roja dogodkov
v srcu mesta. Gre za festival Slo-
vencev v Italiji, ki ga prireja Zve-
za slovenskih kulturnih društev
v soorganizaciji Občine Trst, Av-
tonomne Dežele Furlanije Julij-
ske krajine, Slovenske kulturno-
gospodarske zveze in Sveta slo-
venskih organizacij. Tridnevni
dogodek bo potekal v mestnem
središču, na Borznem trgu.
Bogat in raznolik program bo
ovrednotil kulturne, umetno-
stne, rekreativne in glasbene de-
javnosti slovenske narod-
ne skupnosti v Italiji in se
bo poglobil v svet glasbe,
književnosti, gledališča,
upodobitvenih umetnosti,
fotografije, športa in šole,
izobraževanja in razisko-
vanja.
UVODNI DOGODKI
Niz preddogodkov, ki uva-
jajo v letošnjo, tretjo izved-
bo, se je začel že 1. septem-
bra, ko sta se na tržaškem
trgu Hortis pisatelj Paolo
Rumiz in zgodovinarka
Marta Verginella pred številnim
občinstvom pogovarjala o svo-
jem odnosu do knjig. Večer je bil
namreč posvečen 70. obletnici
Narodne in študijske knjižnice.
Mladi prostovoljci projekta civil-
ne službe so v sredo, 13. septem-
O bra, priredili večer mode in di-zajna ter fotografije v sodelovan-ju z združenjem Arci Servizio Ci-
vile. Staro tržaško pristanišče je
bila tema modnega defileja, na
katerem so se predstavili modni
oblikovalci, fotografi in makeup
umetniki. Večer z naslovom Pri-
stanišče perspektiv je bil v Kul-
turnem domu. Modni izdelki so
med Slofestom na ogled na pri-
ložnostni razstavi v dvorani Fitt-
ke za tržaškim Velikim trgom.
Istega dne je bilo v tržaški dvo-
rani Veruda odprtje pregledne
rastave slovenske ilustracije v Ita-
liji Na krilih galeba, ki jo je ure-
dila Giulia Giorgi, ob kateri je
potekala tudi predstavitev kata-
loga projekta, ki ga je pri Za-
ložništvu tržaškega tiska uredila
Alina Carli.
OTVORITVENI VEČER
Slovesni otvoritveni dogodek bo
potekal v petek, 15. septembra,
ob 21. uri pod šotorom na Bor-
znem trgu: skupina VokalArt in
zbor Bodeča neža bosta nastopI-
la s projektom Spectrum oz. vo-
kalnoinstrumentalno izvedbo
dela Karla Jenkinsa Adiemus, pe-
smi iz svetišča. Ob zvočnih
utrinkih Ivana Penova in branju
sodobne slovenske poezije v Ita-
liji bo projekt vodila Mira Fab-
jan.
Petkov dan bo pester od jutra do
večera. Dopoldne bodo imele
glavno besedo šole s fotoorien-
tacijo oz. vodenimi ogledi po
slovenskem Trstu, predavanji o
tržaškem večkulturnem prosto-
ru, igrami o večkulturnosti za
najmlajše ter glasbenimi kome-
dijami.
Med popoldnevom pa bo o svo-
jem delu predaval ugledni slo-
venski fotograf Arne Hodalič, ki
redno sodeluje z revijo National
Geographic. Sledila bo premiera
dokumentarnega filma Sloven-
skega planinskega društva Trst
Pogled iz zaliva.
V ZNAMENJU SODELOVANJ
Bienalni festival, ki je s svojim
uspehom in odzivom občinstva
presegel pričakovanja organiza-
torjev v prejšnjih dveh izvedbah,
je nastal leta 2013 z željo, da bi
aktivno spodbudil v prebivalcih
tržaškega okolja zavest o pripad-
nosti večkulturnemu okolju in
da bi z dialogom zmanjšal raz-
deljenost na večinsko in
manjšinsko skupnost.
Letošnja izvedba bo temeljila na
širitvi sodelujočih ustanov z
vključitvijo številnih drugih
skupnosti tržaškega okolja. Zrca-
lo te želje je zasedba projektnega
zbora Vox Tergesti, v katerem
pojejo Tržačani italijanske, slo-
venske, armenske, grške in dru-
gih narodnosti. Večkulturni se-
stav se je rodil na pobudo Zveze
slovenskih kulturnih društev in
tržaškega odbora deželnega zbo-
rovskega združenja USCI in bo
ponesel “glas Trsta” med obisko-
valce Slofesta v soboto, 16. sep-
tembra, ob 19. uri na Borznem
trgu. Posamezne
skupnosti pa se
bodo predstavile v
nedeljo, 17. sep-
tembra, ob 17. uri
v sklopu pobude
V Trstu, skupaj.
EVROPA V
OSPREDJU
Razmerje med
večinami in
manjšinami bo
pripeljalo do raz-
mišljanja o Evro-
pi. Evropski posla-
nec in predstavnik nemške skup-
nosti na Južnem Tirolskem Her-
bert Dorfmann bo tako v nedel-
jo, 17. septembra, dopoldne gost
SKGZ-ja in SSO-ja, s katerima bo
razmišljal o prihodnosti Evrope.
Med srečanjem bo potekala tudi
14. septembra 2017
predstavitev evropske državljan-
ske pobude Minority Safepack,
ki vabi Evropsko unijo k spreje-
manju boljših ukrepov za var-
stvo narodnih in jezikovnih
manjšin ter k okrepitvi jezikovne
in kulturne raznolikosti Unije.
Evropa bo prav tako v središču
pozornosti Slovenskega stalnega
gledališča, ki bo v soboto, 16.
septembra, premierno izvedlo
predstavo Soseska Evropa – kako
postati Evropejci z zaščitenim
poreklom! v režiji Sabrine Mo-
rena, v koprodukciji z Zadrugo
Bonawentura, Mittelfestom in
ZSKD-jem. Predstava se rojeva
po izjemnem uspehu njene pre-
dhodnice Kako postati Slovenci
v 50 minutah, ki je doživela pre-
miero ravno na Slofestu leta
2015.
KNJIŽEVNOST
Promocija bogate kulturne de-
javnosti Slovencev v Italiji bo se-
veda v ospredju pozornosti.
Glavno besedo ima letos
književnost. V soboto, 16. sep-
tembra, bo ob 11.30 potekala
predstavitev slovenske sodobne
poezije v Italiji v režiji Slavi-
stičnega društva Trst-Gorica-Vi-
dem.
Bogat spored dogodkov bo po-
svečen uglednemu Tržačanu
Vladimirju Bartolu (1903-1967),
avtorju preroškega romana Ala-
mut. 12. septembra je bila 50.
obletnica njegove smrti. V petek,
15. septembra, bo potekalo
srečanje uspešnega niza Slo-
venščina z empatijo ravno na te-
mo romana, medtem ko bo v so-
boto, 16. septembra, na vrsti po-
govor v priredbi založbe Comu-
nicarte na temo Bartolovih
Tržaških humoresk. Tema pogo-
vora bo Trst v 50. letih v obdobju
med Titom in angloameriško
vojaško upravo. 12. septembra je
bil pri Svetem Ivanu – Bartolovi
rojstni mestni četrti – voden
ogled po sledovih družine Bar-
tol, ki sta ga priredila Slovenski
klub in Gruppo – Skupina 85.
KULTURNI SPREHODI
Druga pomembna obletnica bo
zaznamovala Slofest, in sicer
500. obletnica reformacije na
Slovenskem. Prof. Marta Ivašič
bo tako pripravila sprehod po
Trubarjevih poteh skozi tržaško
staro mesto. V nedeljo popoldne
bo potekal drugi, glasbeni spre-
hod: učenci Glasbene matice
bodo občinstvo pospremili po
judovskem getu, med notami in
besedami.
RAZSTAVE
Razstavna dejavnost bo imela
svoj prostor na Slofestu. V Trgo-
vinski zbornici bo Narodna in
študijska knjižnica postavila raz-
stavo kot hommage uglednim
tržaškim Slovenkam, Škedenjsko
kulturno društvo pa bo na Bor-
znem trgu uredilo razstavo v
spomin na msg. Dušana Jakomi-
na.
IZVEN TRSTA
Širitev Slofesta bo tudi geograf-
ska. 9. septembra je bilo središče
Gorice prizorišče razpršenega
kulturnega dogodka za odkri-
vanje slovenske Gorice. Slofest
se bo končal v soboto, 23. sep-
tembra, v Čedadu, s sprehodom
po mestu, ogledom zelo uspešne
razstave tržaškega fotografa Ma-
ria Magajne in s koncertom.
Celotni program je dostopen na
spletni strani Zveze slovenskih
kulturnih društev – www. zskd.
eu.
Foto damj@n
Foto damj@n
V ponedeljek,
11. septembra, je na
tržaškem sodišču
uspešno opravil
odvetniški izpit
IVAN JEVNIKAR. 
Z njim se veselijo
družina in
vsi njegovi dragi.
varjanje na univerzi za izo-
braževanje v slovenskem jeziku.
Na ministrstvu si namreč prizade-
vajo za doseganje kakovosti šol-
skega sistema. Izrazila je tudi poh-
valo, da šolniki z ovrednotenjem
različnosti prispevajo k doseganju
pravičnejše družbe. Svoj govor je
sklenila spodbudno, z besedami:
“Lahko računate na nas”.
Sklepni del
Tomaž Simčič je povabil pred mi-
krofon državnega sekretarja To-
maža Voha. Voh je ocenil seminar
kot priložnost za določanje novih
ciljev in obnovitev vezi. V sodob-
ni družbi ima šolstvo različno vlo-
go kot nekoč, saj znanje ne pozna
več meja. Šola ni več pasivna pre-
našalka informacij, ampak pro-
stor oblikovanja celostne osebe s
kritičnim pogledom na sodobno
družbo. Obnovil je pomenljivo
sodelovanje na univerzitetnem
področju in na področju razisko-
valne infrastrukture. Prisotne sta
pozdravila še Vinko Logaj in pred-
sednica FJK Debora Serracchiani.
Ona je poudarila, da je to prvič,
ko nas ministrica za izobraževanje
počasti s svojo prisotnostjo na ta-
ko pomembnem dogodku. Zah-
valila se je tako Giacominiju kot
Missovi za prizadevanje in vloženi
trud ter za odlično in plodno so-
delovanje. Obenem je voščila Bo-
risu Pahorju (26. avgusta je dopol-
nil 104 let), veliki osebnosti, ki je
znal ovrednotiti pomen šolstva in
maternega jezika za ohranjanje
majhne skupnosti.
Ob koncu so izročili še priznanje
ravnateljici Večstopenjske šole Jo-
sipa Pangerca v Dolini, Fiorelli
Benčič, ki odhaja v zasluženi po-
koj.
Aktualno14. septembra 201712
TAKI SMO (7)Katja Ferletič
“Hudomušne pasti” angleškega jezika
Čeprav je kitajščina jezik, ki ga govori največji
del ljudi na svetu, je angleščina še vedno naj-
pomembnejše sredstvo za medsebojno spora-
zumevanje na mednarodni ravni. Naši otroci
se prvič srečajo s tem jezikom že v vrtcu. Učitel-
jice jim v obliki igre posredujejo prve enostavne
besedice, kot so imena živalic, predmetov, ki
jih otroci uporabljajo vsak dan, imena članov
družine in nekaj pridevnikov, da bi znali stvari
primerno opisati. Angleščino slišijo tudi, ko gle-
dajo risanke, poslušajo glasbo ali s starši razi-
skujejo splet.
Za večino od nas je vsaj osnovno znanje an-
gleščine neobhodno potrebno. Če radi potuje-
mo, če hočemo spremljati svetovno dogajanje
in biti vedno pra-
vočasno ob-
veščeni o vseh no-
vostih, če enostav-
no iščemo službo,
moramo an-
gleščino poznati.
Še do začetka
dvajsetega stoletja
je bil t. i. univer-
zalni jezik, jezik
diplomatov, fran-
coščina, toda ob
koncu prve sve-
tovne vojne je ta
izgubila svojo pre-
stižno vlogo v prid angleščini. Francija je izgu-
bila svoje prvo mesto kot kolonialna velesila že
po porazu Napoleonove vojske pri Waterlooju,
vlogo najmočnešje države je prevzela Velika Bri-
tanija. Pomorščaki in trgovci so se sporazume-
vali v angleščini, jezik, ki so ga uporabljali urad-
niki, politiki in diplomati, pa je ostal francoski.
Medtem ko je bila mirovna pogodba med Fran-
cijo in Prusijo leta 1871 podpisana v fran-
coščini, je že po prvi svetovni vojni ta jezik iz-
gubil svoj prestiž. Takratnemu francoskemu
predsedniku Georgesu Clemenceau je naspro-
toval ameriški predsednik Woodrow Wilson, ki
je zahteval, da se mirovne pogodbe napišejo v
angleškem jeziku. Ni bila samo stvar ugleda:
ameriška ustava je predvidevala, da mora senat
pregledati tekste vseh svetovnih sporazumov
in ti morajo nujno biti pisani v angleščini. Tudi
takratni angleški premier David Lloyd George
se je strinjal z Američani. Francozi, ki niso pre-
nesli, da bi bil angleški jezik enakovreden nji-
hovemu, so nato skušali vključiti tudi itali-
janščino, ker je bila tudi Italija med zmagovalci
vojne, a ta predlog ni bil sprejet, tako so mirov-
no pogodbo napisali v francoščini in an-
gleščini. Na pariški mirovni konferenci leta
1919 je bil Vittorio Emanuele Orlando, italijan-
ski predsednik vlade, edini izmed “velikih šti-
rih”, ki ni poznal angleškega jezika.
Ameriški in angleški predstavniki so se takrat
borili tudi za ugled svojega skupnega jezika, z
leti pa se je ta začel spreminjati in nastale so ra-
zlike med državama: Anglež in Američan se ne
razumeta vedno dobro. Jezik je isti, a vedno več
je besed, ki so nekako spremenile svoj smisel,
tako da večkrat pride v pogovorih do nespora-
zumov. Npr. v angleški restavraciji bomo zado-
voljni, ko nam na krožniku zraven zrezka pri-
nesejo “chips”, sveže cvrt krompirček, malo
manj pa bi bili v ZDA, kjer s to besedo imenu-
jejo cvrt krompir v vrečki. Ko bomo poklicali
natakarja in prosili za račun, moramo v Angliji
vprašati za “bill”, v ZDA pa za “check”. Izven
restavracije bomo zelo verjetno v Ameriki
srečali brezdomca, torej “buma”, v Angliji pa
bomo uporabili
to besedo, ko se
bomo pritoževa-
li, da je naša zad-
njica, torej
“bum”, zaradi
chipsa postala
predebela. V
Ameriki nam bo-
do hlače -
“pants” postale
gotovo preozke,
v Angliji pa nam
bodo verjetno
“pants” še vedno
po meri, saj bo-
mo tam mislili na spodnjice.
Med Američani in Angleži pride torej večkrat
do simpatičnih nesporazumov. Zanimivo je tu-
di gledati posnetke, ki prikazujejo, kako se zna-
ni ameriški filmski igralci učijo angleški naglas.
Te svetovno znane filmske zvezde bi morale
znati zelo dobro posnemati vse različne naglase
angleškega jezika, a ni vedno tako: Tom Cruise
je imel veliko težav z angleščino z irskim na-
glasom, ko je igral irskega priseljenca v filmu
“Far and Away”, ko pa je Kevin Costner igral
Robina Hooda, je bila na začetku snemanj nje-
gova angleščina katastrofalna. Nekateri igralci
imajo prirojene zelo dobre lingvistične sposob-
nosti, za druge pa ni pomoči, niti najboljši “co-
ach” - osebni jezikovni inštruktor - jih ne more
naučiti tistega naglasa, ki ga režiser filma zah-
teva. Inštruktor vse jezikovne vaje snema in po-
tem posnetke z igralcem pogleda in skupaj ana-
lizirata, kje so težave, a večkrat se zgodi, da je
performanca igralca v določeni vlogi nepopol-
na in seveda zniža kakovost filma.
Čeprav ima angleški jezik ogromno variant in
naglasov, ki jih navadni smrtniki s svojim
osnovnim znanjem tujega jezika sploh ne zaz-
namo, bomo gotovo z užitkom prebrali članek
ali knjigo v angleščini ali aktivno komunicirali
z angleško govorečo osebo, seveda v upanju, da
bo ta do nas kar se da prijazna oz. “friendly”.
Bila je velik domoljub
Spomin na Vero Vetrih
(1951-2017)
  dneh, ko se, vsaj v Slove-
niji, zelo medlo spomin-
jamo Bazovice in njenih
žrtev, mi je prijateljica iz Ljubljane
sporočila, da je pred nekaj tedni
umrla Vera Vetrih.
Ko sem odložil telefon, so mi v
spomin začele prihajati slike s
predstavitve njene knjige Po do-
movih kraških so zagorele svečke.
Vetrihova je uredila drobno, a
izredno dragoceno knjigo, v ka-
teri so spremno besedo prispevali
Alojz Rebula, Boris Pahor in Stane
Granda. Bilo je to leta 2010, sredi
Ljubljane v domu pesnikov in pi-
sateljev.
Spomnim se, kot bi bilo včeraj,
vrhunca predstavitve, ko je Majda
Colja Kompan s solznimi očmi in
tresočo roko pred fotoaparate pri-
sotnih novinarjev vzdignila pi-
smo Ferda Bidovca iz zapora. Maj-
da Colja Kompan, ki se živo spo-
minja krikov po umoru v tržaški
ulici Rossetti, je našla pismo, v ka-
terem njen stric Ferdo opisuje
čudež v zaporu malo pred ustre-
V litvijo, zaradi katerega se jespreobrnil. Celotno Majdinozgodbo, ki je po besedah zgo-
dovinarja dr. Staneta Grande
“unikum v slovenski zgodovi-
ni”, ker je neposredno poveza-
na s “tremi znamenitimi pri-
morskimi rodbinami Bidovec,
Tomažič in Vuk”, je Vera Vetrih
predstavila v knjigi tržaške
Mladike, skupaj z izbranimi Bi-
dovčevimi pismi iz zapora.
Knjiga Po domovih kraških va-
si so zagorele svečke je po be-
sedah Vetrihove nastala zaradi
ponarejanja zgodovine: kon-
kretno je pokazala s prstom na
dramo Zaljubljena v smrt Slo-
venskega stalnega gledališča v
Trstu.
Vera Vetrih je bila, kot v šali
rečemo, Primorka na “začasnem
delu v tujini”. Tako namreč pra-
vimo Primorcem, ki so se sicer za
stalno preselili v Ljubljano, a je
njihovo srce ostalo na Primor-
skem. Rojena je bila v Batujah na
Vipavskem, po študiju pa je ostala
v Ljubljani. V prestolnici se je nje-
na življenjska pot tudi končala,
saj jo je precej na hitro ugonobil
zahrbtni rak. Pokopali so jo v rod-
nih Batujah.
Bila je domoljub, ne nacionalist,
saj njeno domoljubje ni nikogar
izključevalo ali sovražilo. Ljubila
je svoj narod in slovenščino,
hkrati pa italijansko kulturo,
umetnost. Mag. Vera Vetrih je bila
profesorica italijanskega jezika s
književnostjo in umetnostne zgo-
dovine. Bila je lektorica itali-
janščine na ljubljanski in primor-
ski univerzi, na prelomu tisočletja
pa tudi na rimski univerzi La Sa-
pienza. Ukvarjala se je s
poučevanjem italijanščine s po-
močjo umetnostne zgodo-
vine, arhitekture in glasbe.
Njen brat Zoran Vetrih jo
je opisal z besedami:
“'Grem za dve leti v Sieno,
tam bova s kolegico napi-
sali učbenik. Dobila sem
mesto lektorice v Rimu na
univerzi La Sapienza. Ra-
bim prevoz do železniške
postaje v Gorici'! In že je
ni bilo več, a vedeli smo, da
je z mislimi pri svojih dra-
gih, da ima vedno v srcu
Slovenijo, da je naša amba-
sadorka v tujini, da ji ni
težko razlagati, kje je Slove-
nija in kaj se pri nas doga-
ja”!
Začela je tudi doktorski študij, v
katerem je raziskovala metode
vzgoje, kulture in pastorale, s ka-
terimi so se primorski duhovniki
upirali italijanizaciji in učili slo-
vensko. Čeprav ga ni končala, so
ji sorodniki na grobu obljubili:
“Tvoja raziskovanja za doktorsko
disertacijo ne bodo zaman, izda-
na bodo v knjižni obliki. In tudi
mi se bomo na bendimi spomnili
nate in tam na Bičniku, tvojem
najljubšem vinogradu, ti bomo
'zapojali' tisto o angelčkih in naz-
dravili s kozarcem domače pine-
le, pridelane prav na Bičniku”.
Vetrihova je lani o svojem doktor-
skem študiju že objavila članek v
Bogoslovnem vestniku. Prikazala
je “delovanje duhovnikov, večin-
skega dela slovenske intelektual-
ne elite, ki so v času italijanskega
fašističnega režima na Goriškem
izkazovali zvestobo svojemu na-
rodu s prevzemanjem vodilne
vloge na vzgojnem, kulturnem in
socialnem področju”. Članek je
končala z refleksijo o tragični uso-
di tigrovca Ferda Bidovca, ki je
svoji verni materi Italijanki v pi-
smu zapisal: “Dne 21. maja sem
bil obhajan. Upam, da boš tega
vesela, le žal mi je, da tega nisem
storil že prej. Morda se vse to ne
bi pripetilo. Upajmo, da bo pri-
hodnost prinesla boljše čase od
današnjih. Jaz v to upam, kaj pa
ti? Ne verjemi vsemu, kar piše v
časopisih. Jaz sem samo enega
prebral in to mi zadostuje, da si
ustvarim mnenje o vseh ostalih”.
Ravno zaradi zadnjega stavka, ki
je v marsičem aktualen še danes,
je pomembno, da na dogodek,
opisan v knjigi, opozorimo spet
in spet. Naj sklenemo z mislijo
Vetrihove, ki je svojo knjigo po-
svetila “predvsem mladim, pa tu-
di odraslim Slovencem iz osred-
njega dela države, da bi se sezna-
nili s primorskim trpljenjem v
času fašizma”.
Tino Mamić
Pismo Ferda Bidovca o spreobrnjenju hrani Majda Colja Kompan v
Ljubljani. Vsa pisma so zaporniki morali pisati v italijanščini. Pismo
je prevedla Nadia Roncelli, v izvirniku pa je ostal stavek, ki ga je
Bidovec slišal v italijanščini: Moj lepi Nando, kdaj pridem lahko
pote. Tu objavljamo del tega pisma, ki je bilo objavljeno v knjigi Po
domovih kraških vasi so zagorele svečke in v reviji Prenova.
“Teden po mojem prihodu v Rim se je začela notranja kriza, boj
prepričanja proti boju sumnje nadčloveške sile. Dan za dnem me
je upeljavalo na to misel in skoraj sem opustil, a še nisem imel
miru. V ponočnih urah nisem mogel niti zatisniti očesa, da bi zaspal.
Silil sem se z mislijo oprijemati se lepših misli posvetne narave, a
trajalo je malo. Bilo je okrog 10. maja v ponočnih urah, ko nisem
mogel spati. Premetaval sem se po postelji, da zadobim ugodno
lego za počitek, a zaman. Nehote se ozrem proti vratom kletke in
začudil sem se, da so le priprta, a ostal sem pod odejami. Par
trenutkov za tem začutim, da me nekdo precej močno prime z
obema rokama naenkrat. Z eno za desno roko na komolcu, z drugo
za desno stegno, kot da bi stal za mojim hrbtom. Z napol ženskim
glasom mi reče polglasno: 'Mio bel Nando, quando potro' venir
prenderti'. Jaz sem mislil, da mi je kdo v resnici pristopil k postelji,
se ozrem, a ni bilo žive duše. Pogledal sem v drugič še bolje na
okrog, a ni bilo niti sence medle električne svetilke, ki sveti celo
noč. Drugi dan začenjam ugibati, kaj bi pomenilo, in pri sebi sem
prav želel, da bi imel drugo noč vsaj v sanjah nagib o tem, kaj bi
moralo biti. Vse zaman. Začel se je po pravici povedano prav mučen
boj v moji notranjosti in nisem imel več miru. V teh dneh pride k
meni stražar in me vpraša, če bi hotel opraviti velikonočno spoved,
nakar je bil z mojim nasmehom zavrnjen. Par dni pozneje, ko se je
čaša bridkosti polnila, ga pokličem k sebi in mu razložim svojo bol
in ta isti, zadovoljen, mi priskrbi tukajšnjega kaplana, ki je prišel k
meni v kletko 20. maja. Zdaj hvala Bogu prestajam vsaj mirne, če
ne prav lepe dneve. Sem pač še vedno jetnik in z vso dušo in
telesom želim svobode, ki pride gotovo nekdaj'”.
Pismo Ferda Bidovca
24. srečanje poezije V nebu luna plava
Edinstven večer, kot ga
premore le Benečija
  prijetnem
“Kovačjuovim”
seniku, na Ljesah v
Rečanski dolini, so se na
drugo septembrsko soboto
spet zbrali ljubitelji poezije
in glasbe. Soj sveč,
vonj po svežem senu
in prijetno domače
vzdušje so, kljub
muhastemu
vremenu, ki
naznanja prezgodnjo
jesen, prijetno
zaobjeli prireditev, ki
je postala za
Benečane, pa tudi za
marsikaterega
Furlana, obvezno
umetniško srečanje.
Drugo leto bo 25 let,
odkar v starih
zapuščenih senikih
poslušajo poezijo in
govorijo o njej.
Gostje srečanja, ki ga
prireja kulturno društvo
Rečan - Aldo Klodič, so bili
letos slovenska pesnica in
prozaistka iz Nove Gorice
Karmen Vidmar, ki je sicer
tudi članica čezmejnega
kulturnega združenja Nit,
goriški pesnik Roberto
Marino Masini,
predstavnica furlanskih
ustvarjalcev Lussia Di
Uanis, rezijanskega pesnika
Renata Quaglio pa je žal
neurje ustavilo na poti v
Benečijo. Karmen je
prisotnim prebrala žalostno
in zelo nežno novelo o
V deklici, ki ji je vojnaukradla mladost inrazigranost, Lussia je
zbranim predstavila vrsto
pesmi v furlanskem jeziku,
ki so izražale njeno
angažiranost na področju
ekologije, mirovništva in
vsestransko ljubezen do
rodne zemlje, stičišča
neštetih kultur in
stremljenj ter zibelke
boleče, nemirne zgodovine.
Poezija Roberta Marina pa
je veliko bolj
introvertirana, saj gre za
izpoved notranjega
doživljanja ljubezni,
minevanja in bolečine
vsakdana. Lirika majhnega,
preprostega človeka.
Prijetno presenečenje so
bili za vse goste bogati
glasbeni utrinki pevke,
glasbenice in raziskovalke
ljudskega izročila Marise
Scuntaro, ki je skupaj s
priznano violinistko Lucio
Clonfero predstavila niz
ljudskih balad in pesmi o
vojni in njenih grozotah.
Kot je povedala v uvodu
Margherita Trusgnach,
pravzaprav ne gre za opus o
vojni, temveč proti njej.
Odličen glasbeni in pevski
nastop je dokončno ogrel
publiko, ki se je ob koncu
prireditve še dolgo zadržala
ob svečah in harmoniki.
Preprosti senik, kjer so se
nekoč mladi srečevali,
ljudje pa posedali po delu
in počivali ob neurjih, je
postal stičišče jezikov in
kultur ob poeziji, ki
povezuje in zbližuje.
Edinstven večer, kot ga
premorejo samo Benečija in
njeni požrtvovalni ljudje, ki
v teh prelepih dolinah
ohranjajo upanje, življenje
in slovensko izročilo.
s. p.
Slovenija 14. septembra 2017 13
Kmetje lani posekali 1,8 milijona
kubičnih metrov lesa
Lani so na kmetijskih gospodarstvih posekali približno 1,8
milijona kubičnih metrov lesa, kar je 30 odstotkov celotnega
poseka okroglega lesa v Sloveniji. Od posekanega lesa je
bilo 56 odstotkov lesa iglavcev in 44 odstotkov lesa
listavcev, je objavil državni statistični urad.
V Sloveniji je bilo lani okoli 60.000 kmetijskih gospodarstev
z gozdom, ki so upravljala s 359.000 hektarjev gozda oz.
okoli 30 odstotkov površine vseh gozdov v Sloveniji.
Posek lesa so opravili na 41.500 kmetijskih gospodarstvih
in posekali 1,8 milijona kubičnih metrov okroglega lesa,
kar predstavlja približno 30 odstotkov celotnega poseka v
Sloveniji v lanskem letu. Po podatkih statističnega urada
je bi lo pr ibl ižno 38 odstotkov posekanega lesa,
namenjenega domači porabi.
Glede na strukturo poseka lesa po kategorijah je bilo največ
lesa za kurjavo (okoli 42 odstotkov) in hlodov za žago in
furnir (skoraj 33 odstotkov). Delež lesa za celulozo in plošče
je znašal okoli 16 odstotkov, deležev drugega okroglega
industrijskega lesa pa okoli devet odstotkov.
Večino dela v gozdu na kmetijskih gospodarstvih so opravili
lastniki sami s svojimi družinskimi člani (89 odstotkov vseh
opravljenih delovnih ur je predstavljalo lastno delo).
Medsosedska pomoč (pomoč sosedov, sorodnikov,
prijateljev) je znašala skoraj štiri odstotke opravljenih
delovnih ur, sedem odstotkov opravljenih delovnih ur pa je
predstavljalo najeto delo.
Kratke
  Sloveniji se vlada hvali, da
je s svojo politiko in ukre-
pi premagala gospodarsko
in finančno krizo in s tem državi
omogočila nadaljnjo rast in raz-
voj. Letošnja gospodarska rast naj
bi bila celo 4,5 %, zmanjšuje se
brezposelnost, v nekaterih dejav-
nostih je začelo primanjkovati de-
lavcev, ugoden pa je tudi izvoz
blaga in storitev v tujino. Vlada-
joče politične stranke so se dom-
nevno tudi dogovorile o politiki
in ciljih koalicije do konca njene-
ga mandata, ob koncu spomladi
naslednje leto.
Vlada je zdaj najbolj zaposlena s
pripravami in kampanjo za bližnji
referendum o gradnji drugega tira
železniške proge od Divače do Ko-
pra, z volitvami predsednika
države in s sporom s Hrvaško gle-
de uresničitve odločbe arbitražne-
ga sodišča o meji med Slovenijo
in Hrvaško. Spor o meji dobiva
dramatična obeležja, saj je sloven-
ska vlada sklenila, da ne bo pod-
prla sprejema Hrvaške v Organi-
zacijo za gospodarski razvoj in so-
delovanje (OECD), domnevno pa
pripravljajo (ali pa je že bila) tudi
izredno sejo parlamentarnega od-
bora za obrambo, na kateri bi oce-
nili pripravljenost slovenske voj-
ske za primer, da bi bilo potrebno
njeno sodelovanje pri zavarovan-
ju državne meje in naših ribičev
v Piranskem zalivu.
Organizacija za gospodarski raz-
V voj in sodelovanje v novem go-spodarskem pregledu za Slovenijoponovno ugotavlja, da je na ne-
katerih področjih sicer začela iz-
vajati reforme, toda nobene ni
dokončala. Če je kje razviden
uspeh in so ustvarjene možnosti
za razvoj, je to bolj zasluga samo-
stojnih podjetnikov in delavcev
kot pa vlade in njenih ukrepov.
Zaposlenost v Sloveniji se res po-
večuje, toda plače
v gospodarstvu
ostajajo nizke in
dobršnemu delu
zaposlenih komaj
omogočajo
preživetje. Organi-
zacija za gospodar-
ski razvoj in sode-
lovanje je v omen-
jenem novem go-
spodarskem pre-
gledu opozorila,
“da je bila cena po-
skusa premostitve
krize v Sloveniji vi-
soka”, saj je mora-
la Slovenija
upočasniti svoje
približevanje naj-
bolj razvitim
državam v EU. Po merilu dose-
ganja bruto domačega proizvoda
je Slovenijo že leta 2011 prehitela
Češka, bolj uspešna gospodarstva
pa imajo tudi Slovaška, Madžar-
ska in Poljska. Nizka raven pro-
duktivnosti je velika ovira za pri-
hodnjo rast, zato OECD Sloveniji
ponovno svetuje, naj izvede ozi-
roma pospeši reforme. Goran
Novković, izvršni direktor Gospo-
darske zbornice Slovenije, pravi,
“da, kar Sloveniji svetuje OECD,
v našem gospodarstvu ponavljajo
že dalj časa. Dejstvo je, da bi v do-
brih časih te reforme precej lažje
izvedli, kot če jih bomo morali,
ko bo nastopila nova kriza. Te si
sicer ne želimo”.
Med dogodki, nastalimi v
prejšnjih dneh, navajam, da so
novo šolsko leto začele tudi štiri
katoliške gimnazije in dve zasebni
osnovni šoli, kolikor jih deluje v
Sloveniji. V Družini, slovenskem
katoliškem tedniku, je Jože Ku-
rinčič objavil komentar o iz-
ključenosti verouka iz javnih šol.
Spominja na razsodbo ustavnega
sodišča iz leta 2001, po kateri je v
slovenskih javnih šolah prepove-
dana vsaka konfesionalna dejav-
nost, kamor spada tudi verouk. Ta
naj bi motil samostojnost šolske-
ga prostora in je kot tak v javni
šoli prepovedan. Tako je ostala ve-
ra – kot v komunističnih časih –
izločena iz šolskega območja, po-
tisnjena v zakristije. S tako zako-
nodajo se nadaljuje državna ure-
ditev, sovražna do vere in Cerkve,
kakršna je bila značilna za komu-
nistični režim. Z njo Slovenija
  odjetje GoOpti, ki
zagotavlja skupinske in
zasebne prevoze od in
do letališč ter med
posameznimi kraji, je lani v
Sloveniji ustvarilo dobrih
5,5 milijona evrov
prihodkov od prodaje, kar je
57 odstotkov več kot leta
2015. Čisti dobiček je po
besedah direktorja Marka
Gučka sicer obsegal le nekaj
tisoč evrov, saj
podjetje veliko
vlaga.
Kot je za STA
pojasnil Guček,
podjetje veliko
vlaga tako v razvoj
poslovnega
modela in
platforme kot tudi
v širitev. Ta poteka
tudi na tujih
trgih. “Trenutno
sploh ne moremo
imeti pozitivnega
poslovnega izida.
V Sloveniji sicer
je, toda
minimalen”, je
povedal.
O konkretnih
številkah za prvo
in drugo letošnje
četrtletje še ne
more govoriti, je pa
pojasnil, da v Sloveniji
beležijo 15- do 20-odstotno
rast, na globalni ravni pa 40-
odstotno.
GoOpti po njegovih
besedah vedno pogosteje
medsebojno povezuje tudi
mesta in ne več le letališča.
P “Stranke se na nas obračajotudi za druge prevoze, ki jihrezervirajo vnaprej po
spletu. Postali smo nekako
najučinkovitejše orodje za
to, zaradi tega se moramo
tudi v marsičem prilagajati -
tako v Sloveniji kot tudi
drugih državah”, je dejal
Guček.
Med tujimi trgi, v katere
vlagajo, je naštel Italijo,
Španijo in Nizozemsko. Od
pomembnejših novosti
lanskega leta pa je izpostavil
storitev, ki potnikom ob
doplačilu ponuja garancijo
za prihod na destinacijo.
Tako, denimo, potniku v
primeru, da GoOptijevo
vozilo obtiči v gneči in zato
potnik zamudi letalo,
priskrbijo novo vozovnico. S
povpraševanjem po storitvi
so zelo zadovoljni.
Načrti za prihodnje
obsegajo širitev na nove
trge, med njimi v Nemčijo,
Švico, Francijo, Poljsko in
Avstrijo, ter rast na
obstoječih. “Očitno to, kar
počnemo, ni še nikjer
prisotno in obstaja potreba,
da rešitev prinesemo tudi na
druge trge. Želje so,
motivacija je, ključno pa je,
ali bomo imeli vlagatelje, ki
nas bodo pri tem podpirali”,
je dejal Guček.
Ker je GoOpti predvsem
platforma za združevanje
prevoznih podjetij in
potnikov, voznikov ne
zaposlujejo neposredno. V
podjetju sicer v vseh
državah skupaj dela okoli 45
ljudi, v naslednjem letu pa
načrtujejo od 10 do 15
novih zaposlitev.
GoOpti vozila in voznike
zagotavlja prek
podizvajalcev, ki najemajo
samostojne podjetnike.
Inšpektorat za delo pa je to
po poročanju časnika
Dnevnik nedavno
prepovedal, ker so
samostojni podjetniki delo
opravljali na način, ki je
vseboval elemente
delovnega razmerja.
Guček je po navedbah
časnika odločitev
inšpektorata
podprl, vendar
poudaril, da to
predstavlja izziv
za GoOptijev
sistem delovanja.
Povpraševanje
namreč čez leto
tako niha, da
morajo njihove
franšize nujno
imeti možnost,
da dobijo nekoga,
ki bi delal samo
za konec tedna
ali za en mesec.
Inšpektorat za
delo sicer ni
prvič prisilil
GoOptija v
spremembo
načina
angažiranja
voznikov. Pred časom je
GoOpti sam najemal
voznike kot samostojne
podjetnike in tudi pri njih
so inšpektorji ugotovili
elemente delovnega
razmerja, torej bi morali
imeti pogodbe o zaposlitvi,
je še poročal Dnevnik.
Še vedno prepoved poučevanja verouka v javnih šolah 
Nujne so reforme, da bi Slovenija
resnično napredovala!
ostaja edina med primerljivimi
državami Srednje Evrope, saj je v
vseh drugih verski pouk del jav-
nega šolskega izobraževanja. Ve-
rouk je torej še vedno potisnjen v
župnijske učilnice. Duhovniki se
morajo na vse načine truditi, da
učence spodbujajo k učenju ve-
rouka, pri čemer ostajajo brez
podpore javnosti, včasih celo brez
podpore staršev, za katere so ra-
zlične druge dejavnosti pomem-
bnejše od verouka. Zato obisk ve-
rouka strmo pada, obiskuje ga le
še okrog 50 % slovenskih otrok.
Druga polovica šolajoče se mladi-
ne v javnih šolah pa ostaja brez
verske izobrazbe.
V času priprav na volitve predsed-
nika ali predsednice države se po-
večuje število možnih kandidatov
za omenjeno viso-
ko funkcijo v slo-
venskem predstav-
niškem sistemu.
Prvič je med njimi
več žensk, ki bi
kandidirale v ime-
nu političnih
strank ali civilno
družbenih gibanj.
Med kandidati bo-
sta tudi koprski
župan Boris Popo-
vič in Angelca Li-
kovič iz pred krat-
kim ustanovljene
stranke Glas za
otroke in družine.
Koprski župan Bo-
ris Popovič je po-
sebno kritičen in
polemičen do zlorab in drugih
pomanjkljivosti v pravosodju, o
čemer ima osebne izkušnje. An-
gelca Likovič pa je povedala, “da
spoštuje deset Božjih zapovedi,
kot morebitna predsednica Slove-
nije pa se bo zavzemala za rojstvo
vseh spočetih, a nerojenih otrok.
Zato bo pomagala tudi mamam v
stiskah”. Kandidatka SMC, vodil-
ne vladne stranke, za predsednico
države je postala dr. Maja Mako-
vec –Brenčič. Ona zatrjuje, “da
verjame v Slovenijo, ki verjame
vase”. Je ministrica za izo-
braževanje, znanost in šport, v
javnosti in opozicijskih strankah
pa jo obsojajo, ker je neupra-
vičeno prejela denarno odpravni-
no za svojo domnevno stalno pri-
pravljenost za delo na Ekonomski
fakulteti v Ljubljani. Tam je nam-
reč službovala, preden je postala
ministrica.
Svet SDS, največje opozicijske
stranke, pa je za svojo kandidatko
izbral Romano Tomc, nekdanjo
podpredsednico državnega zbora
in zdajšnjo evropsko poslanko.
Povedala je, da bo v kampanji za
predsednico Slovenijo upoštevala
slogan Spoštujmo in sodelujmo.
Dejala je tudi, “da bo ostala trdno
na tleh in ne bo obljubljala stvari,
ki jih kot predsednica države ne
bi mogla izpolniti”.
V zapletenih političnih razmerah,
ko tudi prihodnost Slovenije v se-
danji obliki ni več zagotovljena,
ima najbrž prav dr. Zoran Vaupot,
vodja Fakultete za poslovne vede,
ki deluje v okviru Katoliškega
inštituta oziroma prihodnje Kato-
liške univerze v Ljubljani. Poudar-
ja namreč, “da se vedno bolj strin-
ja s tistimi, ki pravijo, da sedanje
demokratično spreminjanje
družbenega sistema v Sloveniji
potrebuje vsaj 50 let za svojo uvel-
javitev. Torej smo zdaj nekje na
polovici poti. Razmer normalne,
politično uravnotežene in vred-
nostno dovolj načelne družbe bo-
do torej deležni šele današnji naj-
stniki”.
Marijan Drobež
Platforma za združevanje prevoznih podjetij in potnikov
GoOpti lani z višjimi prihodki, 
a tudi vlaganji
Foto JMP
Romana Tomc Ljudmila Novak
Aktualno14. septembra 201714
NATUROPATSKI NASVETI (167)Erika Brajnik
Kandida (3)
Saccharomyces boulardii se uporablja kot prehran-
sko dopolnilo za čiščenje organizma od gliv in pa-
togenih kvasovk v telesu, nepogrešljiv je kot začet-
no zdravljenje pri pacientih, obolelih za rakom, za
okrepitev imunskega sistema. Terapija se izvaja ta-
ko, da se doda Saccharomyces boulardii, ki organi-
zem očisti kvasovk in gliv, nato pa sledi še vključitev
laktobacilov in bifidobakterij za ponovno vzposta-
vitev evbioze v črevesju
in zagotovitev absorpci-
je hranilnih snovi, zdra-
vil in zelišč. Različne
črevesne bakterije, delu-
jejo v našem telesu na
različnih predelih.
Skratka, naše črevesje
lahko primerjamo s
trgovino, če je le-ta ne-
organizirana, neurejena
in so izdelki slabo loci-
rani, njeno delovanje ne
bo dobro. V našem tele-
su je veliko bakterij in vsaka od njih ima svojo spe-
cifično funkcijo, zato jih moramo hraniti pravilno
oziroma se moramo naučiti hraniti tiste “dobre”
bakterije, ki nam bodo pomagale. Seveda lahko pra-
vilno evbiozo obnovimo s probiotičnimi sevi,
usmerjenimi na različna področja v črevesju, ven-
dar jo moramo vzdrževati s pravilno prehrano.
Kdor se prehranjuje s slabo hrano, ima neučinkovit
prebavni sistem in posledično trpi prehrana orga-
nizma, vse dokler ni zdravje ogroženo, kar pa po-
sledično privede do pojava raka ali drugih bolezni.
Človeško telo je grajeno za preživetje, zato bo upo-
rabilo vse nadomestne kanale za ohranitev do-
ločene homeostaze, določenega nivoja zdravja. Ko
jih izčrpa, pa začne degenerirati bodisi s celično
smrtjo bodisi s spremembo v rakavo obolenje ali
drugo bolezensko stanje. Nekaj časa telo zdrži, saj
ve, da mora preživeti, in simptomov ne kaže, potem
se pa zlomi in na dan izbruhne bolezen. One-
snaževanje, slabe pre-
hranjevalne navade, na-
pačen stil življenja, ki ga
imamo v mladih letih,
bomo plačali v starosti.
Že sam stari ljudski pre-
govor pravi, da si pol
življenja zdravje kvari-
mo, pol pa si ga popra-
vljamo. Torej se vse
naštete bolezni v telesu
začnejo oblikovati že
veliko pred njihovim iz-
bruhom. In prav v tej
začetni fazi moramo delovati, da nastanek bolezni
zatremo na samem začetku. Težave s presnovo pri-
zadenejo velik del “civiliziranega” prebivalstva. V
letu 2000 so se pojavljale pri starosti okoli 65 let, v
letu 2008 pri starosti okoli 45 let in leta 2010 pa pri
starosti okoli 30 let. Med boleznimi so danes, glede
na raziskave, v velikem porastu prav alergijska, av-
toimuna in rakava obolenja, katerih vzrok tiči rav-
no v slabi prebavi.
www. saeka. si
O slovenskih izseljencih v Argentini
“Kri, ki teče po naših žilah, je
razlog našega obstoja” (2)
  e že sam potek izseljevan-
ja iz naših krajev in nasel-
jevanja v Argentini v 19.
stoletju, ki sem ga orisal v
prejšnjem prispevku, ni podat-
kovno popoln in temelji tudi na
domnevah, saj iz tistega časa niso
popolne župnijske kronike niti v
Sloveniji niti v Argentini, enako
velja za pristaniške sezname in li-
stine, pa se zgodba še bolj zaplete
glede ohranjanja slovenske iden-
titete med temi ljudmi skozi na-
slednja desetletja. Za to pa infor-
macije niso le pomankljive, am-
pak tudi si nasprotujoče. Gotovo
je, da so se v Entre Rios Slovenci,
sicer v manjših številkah, prisel-
jevali tudi med obema vojnama,
v okviru primorske migracije iz-
pod fašizma. Nekateri logično
domnevajo, da je bil povod za na-
seljevanje v to severnovzhodno
provinco dejstvo, da so tam imeli
sorodnike. Drugi pa nasprotno
trdijo, da oba valova skozi leta
sploh nista vzpostavila stikov,
mogoče sploh nista vedela drug
za drugega ali se zaradi že asimi-
liranosti prvega vala nista čutila
etnično povezana.
Gotovo je, da formaliziranega
društva do preloma tisočletja v
Entre Riosu ni bilo, enako tudi ne
uradnih stikov s Slovenijo. Popu-
larizacija prvega vala v slovenski
zainteresirani javnosti je zasluga
Carlosa Bizaia. Ta se je ob koncu
devetdesetih let prejšnjega stoletja
po upokojitvi iz vojaške službe
začel zanimati za izvor svojih
prednikov. To pa sploh ni bilo
lahko zadeva. Argentina ob nase-
litvi prvih Slovencev, očitno pa
tudi še desetletja kasneje, še ni
gledala z naklonjenostjo na kul-
ture priseljencev, ampak jih je
želela čim prej asimilirati.
Staršem naj bi bilo tako prepove-
dano s svojimi otroki govoriti slo-
Č vensko. Kazen, če je otrok v šolispregovoril slovensko, je bila iz-ključitev iz šole. Nemcem iz ob-
močja reke Volge, ki so tudi prišli
v istem obdobju (vseh narodno-
sti, ki so se takrat naseljevale v
provinci Entre Rios, je bilo 27,
imenovali so jih “gauchos ju-
dios”, a Judje so bili le ena od na-
rodnosti), naj bi zaradi pre-
počasne asi-
milacije in
predolgega
ohranja jezi-
ka zaprli dve
šoli. Sloven-
ci pa naj bi
vestno
spoštovali
zakonodajo
in argentin-
ske politike.
Posledica te-
ga je bila hi-
tra integraci-
ja, a tudi asi-
milacija.
Ena izmed
politik Ar-
gentine, da
bi se prišleki čim prej stopili z ar-
gentinsko družbo, naj bi bila tudi
ta, da so morali sorodniki ob po-
grebu svojih pokojnih skupaj z
njimi pokopati tudi vse njihove
osebne predmete. Da se je med
nekaterimi slovenska zavest ohra-
nila, priča dejstvo, da so obstajali
v Entre Riosu še v letih okoli prve
svetovne vojne naročniki Mohor-
jevih knjig iz Celovca.
Že prej omenjeni Carlos Bizai pra-
vi, da, ko se je začel zanimati za
svoj izvor, je njegova babica še
vedno živela ter vsak dan molila
rožni venec v slovenščini. A vsi,
vključno z njo, so bili prepričani,
da gre za nemščino. Enačili so se
namreč z Avstrijci. Zgodba, kako
mu je uspelo najti svoje korenine,
naj bi šla približno takole. Našel
je dokument, ki je kot kraj rojstva
dedka, ki se je kot šestletni otrok
priselil s starši, navajal Cerovo. Bi-
zai je vprašal na Dunaj, a tam so
ga poslali v Italijo, s pojasnilom,
da se je meja kasneje spremenila.
Tudi v Rimu o tem niso nič vedeli
in ga napotili v Jugoslavijo. Go-
spod je vprašal tudi v Beograd in
ugotovil, da
država že de-
setletje ne ob-
staja več, ter
se obrnil na
Ljubljano.
Postal je nav-
dušen Slove-
nec ter začel
intenzivno
raziskovati
Slovence v
Entre Riosu.
V zadnjih
dvajsetih le-
tih je, sicer ne
kot izurjen
zgodovinar,
ampak laik,
napisal pet
knjig.
Bizai je navezal stike s sloven-
skim veleposlaništvom v Bue-
nos Airesu ter tudi od takratne-
ga veleposlanika Grobovška
dobil spodbudo, da se organi-
zira društvo ter začnejo siste-
matično odkrivati korenine in
negovati lastna kultura. Bizaiu
se je uspelo na tem področju
profilirati in danes je tudi
častni konzul Republike Slove-
nije za provinco Entre Rios.
Njegov sin je eno leto preživel
v Ljubljani, kjer se je naučil slo-
venskega jezika. Konzul pravi,
da zdaj Slovenijo obiskuje vsa-
ko leto ter jo poskuša na vse
načine promovirati v Argenti-
ni. Zase pravi, da je njegovo de-
lo pionirsko, da, ko je začel razi-
skovati slovenski izvor dela prebi-
valstva teh krajev, je bil edini, ki
je karkoli vedel o Sloveniji in slo-
venstvu, in da so “morali začeti
od popolne nule”.
Drugi rojaki zgodovino Slovencev
v Entre Riosu opisujejo tudi dru-
gače. Med mojim obiskom mi je
več sogovornikov dejalo, da so se
oni vedno zavedali tega, da so Slo-
venci, in da to, kar Bizai opisuje
za celotno skupnost, da so nam-
reč pred dvema desetletjema od-
krili, da niso Avstrijci, ampak Slo-
venci, velja le zanj osebno ali do-
ločeno skupino ljudi, pri drugih
pa je bilo to tudi drugače. Sogo-
vornica se je takole slikovito izra-
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 12. septembra, ob 14. uri
zila: “Stara sem 82 let in že 82 let
vem, da sem Slovenka. Pri nas je
vedno veljalo, da smo Slovenci iz
avstro-ogrskega imperija”. Več lju-
di mi je dejalo tudi, da so že v času
med obema vojnama ustanovili
svoje združenje, ki pa nikoli ni bi-
lo formalizirano, ampak je bil nje-
gov namen le druženje, pikniki,
plesi itd. Pravijo, da so se mladi
tam med seboj spoznavali ter se
tako Slovenci poročali med sabo.
Združenje je imelo tudi svoje ime
– Slovenski dom. Med drugo sve-
tovno vojno so tudi zbirali denar
in pošiljali sorodnikom domov.
Najbolj aktivno pa naj bi bilo med
leti 1945 in 1952. Razlog za ošibi-
tev aktivnosti je bil kasneje v tem,
da so se s pojavom komunizma v
Jugoslaviji nekateri prestrašili, da
bodo česa obdolženi, če se bodo
družili, zato so se odmaknili.
“Drugi, ki nas ni bilo strah, pa
smo nadaljevali”, mi je dejala so-
govornica. Tudi msgr. Janez Hlad-
nik, ki je predvsem v Buenos Ai-
resu - a je potoval tudi drugod po
Argentini - duhovno oskrboval
najprej medvojne naseljence, po
prihodu pa zelo pomagal tudi
protikomunističnim beguncem,
je do smrti vsako leto enkrat pri-
hajal tudi v Entre Rios, kar priča
o obstoju slovenske zavesti, saj
Hladnik kot zaveden Slovenec z
njimi zagotovo ni komuniciral
kot z Avstro-Ogrci.
V času hladne vojne je politika
pomembno vpliva-
la tudi na rojake v
tej odmaknjeni
provinci. Neki po-
tomec medvojnega
priseljenca mi je ta-
ko pripovedoval, da
je bil njegov oče
okoli leta 1960
zaprt zaradi komu-
nističnih pre-
pričanj (čisto ob ro-
bu naj kot zanimi-
vost omenim, da
mi je to pripovedal
za mizo, za katero
je sedel tudi vnuk
takratnega pred-
sednika Frondizija,
čigar oblast je dala
očeta zapreti – pov-
sod politične razli-
ke in zgodovinske
travme pač niso ta-
ko žolčne kot v Slo-
veniji in se ljudje
znajo in hočejo pogovarjati med
sabo). A ni se priselil iz Primorske
kot komunist, ampak je to postal
v Argentini, med delom na želez-
nici. Drugi sogovornik mi je pri-
povedoval o tem, da je bil oče
zaprt, ker je v okviru tega nefor-
malnega slovenskega združenja
zbiral denar za žrtve potresa v
Skopju, kar pa so nekateri v Ar-
gentini razumeli kot finančno
podporo komunizmu.
A čeprav se pri delu naseljencev
izraža jasna slovenska zavest, to
spet nikakor ni enoznačno. Slo-
vensko društvo formalno torej ni
obstajalo. Carlos Bizai pa je našel
dokumente, da so primorski pri-
seljenci po prvi svetovni vojni
ustanovili avstro-ogrsko društvo.
To formalno še danes obstaja. Na
enem izmed pokopališč ima
društvo tudi spomenik svojim
članom, ki jih opredeljuje kot Av-
stro-Ogrce, navedeni priimki pa
so tipično slovenski. Če bi to še
lažje pojasnili za naseljence s kon-
ca 19. stoletja, pa je za prišleke iz
časa po koncu prve svetovne voj-
ne to toliko težje razumeti. Poja-
sniti si lahko poskusimo s tem, da
je šlo za Primorce, Primorska pa
je po vojni pripadla Italiji. Ker Slo-
venija takrat še ni bila mednarod-
nopravni pojem, bi torej lahko z
ustanovitvijo takšnega društva šlo
predvsem za gesto upora proti do-
delitvi Primorske Italiji. A društvo
je bilo aktivno še desetletja. Bizai
je našel fotografije, ki so pričale
da, ko so v prestolnici province, v
mestu Parana, leta 1981 začeli or-
ganizirati festival narodnosti, je
na tem festivalu sodelovalo tudi
avstro-ogrsko društvo: ljudje s slo-
venskimi priimki so na stojnici z
avstro-ogrsko zastavo stregli ti-
pične slovenske jedi.
Poleg nepoznavanja in argentin-
ske asimilacijske politike je k
takšni identitetni nejasnosti zago-
tovo pripomoglo tudi dejstvo, da
nekateri o prejšnji domovini otro-
kom niso želeli govoriti. Poleg
previdnosti zaradi enačenja slo-
venstva in Jugoslavije s komuniz-
mom je šlo tudi za lastne stiske in
travme, povezane z domotožjem.
Več mi jih je tako dejalo, da stari
starši o stari domovini nikoli niso
želeli govoriti, ker jih je to preveč
bolelo. Ena sogovornica pa mi je
pripovedovala, da njen dedek, ki
se je priselil leta 1927, nikoli ni
sprejel argentinskega državljan-
stva, saj je skoraj do zadnjega
računal, da se bo vrnil domov, in
je Argentino imel le za začasen
dom. Stalno je ohranjal pisne sti-
ke s sorodniki, enkrat jih je tudi
obiskal; ob 60-letnici priselitve pa
se je zavedel, da se ne bo nikoli
zares vrnil, in prekinil je vse stike
s sorodniki doma. A vsa ta leta je
s svojimi otroki in vnuki govoril
izključno špansko in nikoli ni go-
voril o domačem kraju. Vnukinja
se zdaj, v srednjih letih, začenja
učiti slovensko in odkriva ta del
svojih korenin. Njena motivacija?
Rada bi razumela vsa dedkova pi-
sma, ki jih ima shranjena, rada bi
vedela, o čem si je dopisoval z do-
mačimi.
Glede identitetnih vprašanj pa je
zanimivo še to. Slovenci so se v
letu 1879 in kasneje naseljevali
skupaj s Furlani in Avstrijci. Za ra-
zliko od Slovencev, ki so bili lojal-
ni avstro-ogrski državljani, pa so
Furlani habsburški imperij so-
vražili in so po prihodu trgali pot-
ne liste, ker je na njih pisalo, da
so avstrijski državljani. Za argen-
tinske dokumente so se vedno
opredeljevali za Furlane ali Itali-
jane, medtem ko so se Slovenci za
Avstrijce. Med seboj pa so se do-
bro razumeli in skupaj ustanavlja-
li naselja. Slovenci naj bi skupaj s
Furlani ustanovili tudi furlansko
društvo.
/ dalje
Dejan Valentinčič
Tabli na spomeniku
Slovenska trgovina z argentinskim pridihom
Trg Slovenija v Cerritu
Aktualno 14. septembra 2017 15
Ko se v srce vtihotapi otožnost ... 
Pesem
  red dnevi sem naložila pe-
sem na facebook. Staro, ze-
lo staro pesem, skoraj po-
zabljeno, nekoliko osladno po-
pevko. Tisto žalostno, Seasons in
the sun, letni časi v soncu, bi lah-
ko prevedli. Nihče je sploh opazil
ni, meni pa pomeni veliko. Kot
najstnica sem jo skoraj vsak dan
poslušala. Ena izmed tistih je, ki
jih imam skozi vse življenje na-
jraje, morda celo tista, ki mi je od
vseh najbolj pri srcu. Zaradi be-
sedila. In zaradi spominov. Pe-
smi, popevke, glasba nasploh,
imajo to lastnost, da znajo
pričarati trenutke, ki so že daleč,
občutke, ki živijo v nas, čisto
nežne, skoraj nevidne odtenke
preteklosti. Vzdušja, žalost, bo-
lečino. Nostalgijo. Tisto prekleto
nostalgijo, ki je v vseh nas in je
lepa in težka hkrati. Boli in ne
moremo brez nje. In se je boji-
mo, a jo obenem potrebujemo.
Tista nostalgija, ki trga in boža
obenem.
Vsakič, ko poslušam popevko o
letnih časih, ki bežijo v soncu in
sreči s prizvokom minevanja, se
mi zazdi, da sem na našem sta-
rem malem balkonu, tam pri Sv.
Ivanu. Tam, kjer je minilo moje
otroštvo. Sv. Ivan na obrobju
Trsta, ki postaja vse bolj mesto in
je bilo nekdaj mirno predmestje
s kresnicami in zelenjem. Tam na
balkonu so minevale moje šolske
P počitnice. S knjigami. Z velikoknjigami. Čez sto sem jih prebra-la čez poletje. To je bil moj svet,
to so bila moja potovanja, knjige
so bile moje sanje. Včasih sem
prenehala brati in zrla v Razklani
hrib za našo ulico ali dol na trav-
nik pred blokom, kjer so se igrali
drugi otroci. Meni mama ni do-
volila mednje. Imela sem samo
balkon, sanje in radio z glasbo.
In ravno ta popevka je prinašala
v moje pozno otroštvo tisto no-
stalgijo, tiste sanje, tisti občutek,
da bi šel in ostal, da bi jokal in se
smejal, da bi sanjal in živel.
Glasba... pesem. V šoli nisem
smela peti. Bila sem tako prekle-
mano brez posluha, da mi je
učiteljica ukazala, naj molčim in
naj samo odpiram usta, ko smo
prepevali v zboru. Res me je bilo
grozno poslušati. Totalno brez
posluha. In še danes si ne upam
zapeti. Še vedno mi glas ne gre iz
grla. Še vedno me je sram. Pa
imam rada petje. Včasih, ko sem
v družbi, ko posedamo, klepeta-
mo in razpravljamo, se mi zdi, da
mi podzavestno nekaj manjka.
Da si ne znamo povedati vsega,
da ni pravega vzdušja, da se ne
znamo objeti, si pogledati v oči.
Besede so včasih premalo in zve-
nijo prazno. Nekaj manjka,
premrzlo je vse skupaj, preveč
formalno. In se spomnim na tiste
čase, ko smo peli. Na tiste čase,
ko smo se srečevali samo zato, da
smo peli in smo ostajali dolgo v
noč. Zaradi petja. Zaradi tistih
občutkov, ki jih je tako težko opi-
sati. Pesem so spomini. So nei-
zrečene besede in nedoživete
sanje. Pesem je žalost in je vesel-
je. Pesem boli in daje upanje. Pe-
sem je nostalgija in je vera v pri-
hodnost... Tako dolgo v noč smo
peli. Včasih smo se prijeli za ra-
mena, včasih smo celo zaplesali
kolo. Kolikokrat so se med pet-
jem ujeli naši pogledi, kolikokrat
smo se srečali z očmi.
Kolikokrat smo vede-
li, da sanjamo iste
sanje. Samo zaradi
teh pesmi. Nikoli za-
radi besed, ki ne zna-
jo povedati vsega. Pe-
sem smo nosili v
očeh. In sanje. Tisti-
krat, ob tistih dolgih
večerih, me ni bilo
sram peti in sem se
vedno pridružila zbo-
ru. Glasovi so se pre-
krivali, melodija me
je zibala in odnašala
na krilih noči. Pustila
sem, da zapoje, srce
namreč, in pustila
sem sanjam, da so na-
polnile noč. Manjka-
jo mi tiste noči, ko
smo peli do jutra. Ta-
ko hudo mi manjkajo. Manjka
mi nostalgija, ki je bila bolečina
in luč obenem. In kolikokrat se
še vedno nasmejem, ko se spom-
nim, kako smo plesali kolo, poz-
no v noč, ali še bolje, do zgodnjih
jutranjih ur, in so nas neprespani
vaščani oblivali s škafi vode. A bi-
li smo mladi. In pesem je bila v
nas. Vse ostalo je bilo čisto brez
pomena.
Vsi pojemo. Vsi narodi pojejo.
Vsa ljudstva. In pesem je tisto, ki
ljudi povezuje, ki človeku ne da,
da bi pozabil na svoje korenine.
Pesem je nekaj, kar ostane v nas
od rojstva do smrti.
Pravzaprav ne vem, zakaj ljudje
tako radi pojemo. Najbolj neum-
na in površna izjava je ta, da po-
jemo, ker smo veseli. Ravno pred
dnevi sem bila na nekem polet-
nem koncertu, na katerem je
odlična skupina izvajala pesmi iz
prve svetovne vojne. Pesmi o
trpljenju, pesmi jeze in upora. Pe-
smi smrti in pesmi ljubezni.
Ljudje ne pojemo, ker smo veseli.
Največkrat so pesmi žalostne.
Skoraj vse pesmi so pravzaprav
žalostne. Vsaj najlepše. Nikoli ne
bom pozabila pokojnega Vinka
Beličiča, ki je trdil, da so pesmi
kot biseri. Rodi jih bolečina. Rodi
jih trpljenje.
V vojni in sredi najrazličnejših
uporov so nastale verjetno na-
jlepše pesmi. Take, ki so ljudi po-
vezovale in so obenem krepile
duha in vlivale pogum. In upan-
je. In take, ki so v najhujšem
trpljenju grele srce in obujale
spomine na dom, na ljubezen,
na tiste male preproste stvari, ki
se jih največkrat ne zavedamo,
njihovo vrednost pa spoznamo,
ko jih izgubimo ali ko so daleč,
da jih lahko doseže samo pesem.
Ljudje pravzaprav najraje poje-
mo, ko smo žalostni. Včasih pa
postanemo žalostni, ko zapoje-
mo. Zaradi pesmi samih in zaradi
spominov. Če pomislim na
življenjsko pot, ki je za mano,
vem, da obstaja pesem za vsak
posamezen trenutek, za vsak
dan, za vsako obdobje. In ko po-
slušam te pesmi, ki so mi drage
zaradi spominov, ko jih nekje
slišim čisto slučajno, zatrepeta
nekaj v meni, da seže do srca, da
prikliče tisto otožnost, ki je lepa
in žalostna obenem, in da mi za-
gomazi po vsem telesu. In nazad-
nje me pesem dvigne v svoje na-
ročje in odnese daleč v objem
spominov in v nedrje preteklosti.
Pesem. Pesmi nosimo v sebi.
Včasih spijo v nas. Ko pridejo na
dan, pustimo, da nas zibajo in
odnašajo, kot odnaša veter obla-
ke.
Taki časi so, da ljudje vse manj
pojemo. Ne mislim na zborovsko
petje, na prireditve. Teh je še ved-
no nekaj. Mislim na tisto spon-
tano petje, na ljudi, ki se najdejo,
da bi kaj zapeli. Zaradi sebe. Za-
radi srca. Vse preveč imamo teh
pametnih telefonov in pametnih
tablic. Vse preveč se nam mudi,
da bi zapravljali večere. Vse pre-
več odtujeni smo si, da bi si imeli
še kaj povedati. Ravno zato bi
morali zapeti. Da bi si med pe-
smijo pogledali v oči in si pove-
dali vse, kar bi si že dolgo radi po-
vedali. In kar se z besedami ne da
več povedati. S tipkanjem še
manj. “Tribalo bi zakantat”, pravi
stara dalmatinska pesem, morali
bi zapeti. Morali bi zapeti, da bi
pregnali žalost iz duše in dali srcu
to, kar potrebuje. “Tribalo bi za-
kantat”. Res... spet bi morali za-
peti.
Suzi Pertot
Jadran Ispem in Sloga Tabor Televita
Zastavonoši v državnih ligah
  aradna konja slovenskega športa
v dvoranskih moštvenih pano-
gah bosta tudi letos Jadran
Ispem pod košema in Sloga Tabor Te-
levita pod mrežo. V košarki in odboj-
ki sta to naša edina zastopnika v
državnih prvenstvih, jadranovci v C
ligi Gold, slogaši v enotni B ligi. V
obeh taborih so načrtovali novo se-
zono ob kontinuiteti, rezultati so bili
namreč v minulem letu več kot dobri.
Oboji so na delu že skoraj mesec dni,
ligaška tekmovanja se bodo pričela
oktobra, zdaj pa je čas za pripravljal-
na srečanja in predprvenstvene tur-
nirje.
Pri Slogi Tabor sta glavni novici spre-
memba na klopi in odhod, po dveh
sezonah, podajalca-veterana Stefana
Rigonata. Krmilo moštva je po enem
letu v Kanalu pri domačem Salonitu
v prvi slovenski ligi spet prevzel po-
vratnik Gregor Jerončič, ki je nado-
mestil Jasmina Čuturiča. Steber
šesterke ostaja senator Francesco Bi-
ribanti, nekdanji državni reprezen-
tant. Pri Slogi so bili na pragu senza-
cije, ko so se po posredovanju Biri-
bantija dogovorili za igranje z legen-
do italijanske odbojke Samuelejem
Papijem, ki pa je naposled moral od-
kloniti sodelovanje zaradi zadolžitev
v evropski odbojkarski zvezi CEV.
Od lanske postave ni več Goričanov
Mateja Jurna in Dragana Pavloviča,
od Olympie je prišel libero Štefan
Čavdek (namesto Nicholasa Privileg-
gija), domačo dušo moštva pa še dalje
predstavljata potrjena Vasilij Kante in
David Cettolo (ostajajo tudi Nikola
Ivanovič, Marco Bolognesi in Anto-
nio Iaccarino). Prevetritev prinaša
prisotnost številnih mladincev v
članski vrsti. Belo-rdeči se bodo tudi
letos skušali čim bolj mirno obdržati
v ugledni B ligi. V prvenstvu bodo
prvič na-
stopili v
Repnu šele
22. okto-
bra, liga se
začne te-
den prej.
Lanski do-
sežek, play-
off v pre-
stižni
državni
košarkarski
C ligi Sil-
ver, bi radi
ponovili
tudi v Ja-
dranovem taboru. Na svojem mestu
je ostal trener Dean Oberdan, pa tudi
glavnina igralcev. Boleča je izguba ka-
petana Daniela Baticha, ki se je
odločil za malce manjšo športno ob-
veznost v nižji ligi pri matičnem Bo-
ru, pri katerem je začel svojo košar-
karsko pot. V zameno pa se iz Toska-
ne, kjer je bil zaradi delovnih obvez-
nosti, vrača domov dolgoletni steber
Saša Malalan. V prvo ekipo so sprejeli
še nekaj obetavnih mladincev iz osta-
lih društev, ki sodelujejo pri projektu
Jadran, potrjeni pa so Borut Ban, Ma-
tija Batich, Martin Ridolfi, Simon
Cettolo, Samuel Zidarič, Carlo De Pe-
tris in Stanko Rajčič.
Po napovedih izvedencev bo C liga
Gold še bolj zahtevna in zanimiva kot
lani. Tekmovanje bodo jadranovci
pričeli v nedeljo, 1. oktobra, z dežel-
nim derbijem na Opčinah proti Cor-
nu.
HC
P   sakič, ko se končajo ponovitvezadnje uspešnice Dramskedružine SKPD F. B. Sedej iz
Števerjana, vsi, ki spremljamo njiho-
vo navdušeno in skrbno zasnovano
gledališko ustvarjanje, radovedno
pričakujemo, kaj bodo novega posta-
vili na oder. Njihove repertoarne iz-
bire so namreč nepredvidljive. Šte-
verjanski gledališki zanesenjaki so v
nekem nenehnem raziskovalnem
vrtincu, ki jih zavrtinči marsikam. Po
bučni in hrupni “zbalkanizirani” Au-
lularii velikega latinskega dramatika
Plavta, jih je letos odneslo čisto dru-
gam: v sodobno gledališko ustvarjal-
no vrenje. Izbrali so namreč dramo
sodobnega nizozemskega av-
torja Rika van den Bosa, Leto
šlagerja. V predstavi nastopajo
samo štirje igralci. To pri-
ložnost za manjšo igralsko za-
sedbo so takoj zagrabili in izra-
bili, da so se kot manjša igral-
ska ekipa lahko bolje poglobili
v značajske in psihološke pote-
ze nastopajočih dramskih li-
kov. V tej novi gledališki pusto-
lovščini jih vodi mladi Tomaž
Krajnc, režiser, ki so ga spoznali
na nastopih na Linhartovem
srečanju, Festivalu gledaliških
skupin iz Slovenije in zamej-
stva. Člane števerjanske gleda-
liške skupine je prevzela predvsem
predstava v njegovi režiji, Blazinec, ki
je l. 2015 prejela matička za predstavo
v celoti. Lani je bila v programu Gle-
dališča na ocvrtem, ki ga prireja
SKPD F. B. Sedej iz Števerjana. Štever-
janski ljubiteljski gledališčniki so si
pač želeli preizkusiti svoje igralske
sposobnosti tudi pod kakšno drugo
režijsko roko.
O novem gledališkem podvigu smo
se pogovorili z umetniško vodjo šte-
verjanske Dramske družine, Jasmin
Kovic, preden je odpotovala v Parmo,
kjer kot asistentka sodeluje pri posta-
vitvi Verdijeve opere Stiffelio, ki jo
režira Vick Graham. Na eni izmed vaj
v števerjanski dvorani pa nam je v po-
govoru svoje poglede na Leto šlagerja
podal režiser Tomaž Krajnc. Tudi on
odhaja, in sicer v Glasgow, kjer bo
študiral režijo in se tako gledališču
lahko posvečal poklicno, potem ko
se je uspešno preizkusil kot režiser v
Gledališki skupini KUD “Zarja” Trno-
vlje - Celje. Z njo je postavil na oder
tudi Machbeta - drama bo na ogled
kot nagradna predstava letošnjega ni-
za Gledališče na ocvrtem. Za to režijo
je Krajncu žirija na lanskem 55. Lin-
hartovem srečanju podelila diplomo
za izvirne režijske rešitve.
Kot nam je povedala Jasmin Kovic, so
člani igralskega jedra števerjanske
Dramske družine izrazili željo, da bi
se spoprijeli z dramo, in sicer v
manjši zasedbi, tako da bi se lahko
bolj natančno in nadrobno posvetili
izoblikovanju likov. Kot rečeno, jih je
presunila izvedba drame Blazinec, v
Krajnčevi režiji. Še sami so si zaželeli,
da bi jih vodil ta mladi talentirani
režiser, ki ima veliko idej in sodoben
pristop k režijskemu delu. Zagotovila
pa je, da se s tem sploh ne odpovedu-
jejo “hišnemu” režiserju Franku Žer-
jalu, saj bodo z njim verjetno že v ja-
nuarju začeli vaditi novo predstavo z
večjo igralsko zasedbo. Kovičeva je
mnenja, da Krajnc zelo dobro vadi z
igralci in jih “vzgaja”, in to se tudi
obrestuje. Izbiro predstave so prepu-
stili prav njemu, saj režiser najbolje
lahko preveri, kaj bi bilo za igralce
primernejše. Za to predstavo so pri-
dobili tudi novega mladega člana, Ja-
koba Leopolija, ki bo tako doživel
svoj odrski debi. Moški igralci so ved-
no dobrodošli, ker jih je navadno
bolj težko dobiti, vsaj v ljubiteljskih
vrstah. Za igro se je mladi Jakob nav-
dušil na delavnici, ki jo je vodil igra-
lec Nejc Jezernik iz omenjene gleda-
liške skupine iz Celja, ki je obiskoval
razne igralske tečaje, tudi na Škot-
skem. Delavnica je bila zelo uspešna,
števerjanski igralci so odkrili marsi-
kaj, sami pa pokazali razne sposob-
nosti z različnimi vajami. Kovičeva
nam je o predstavi Leto šlagerja poja-
snila, da je zgodba
vsebinsko zelo zani-
miva. V njej nastopa-
jo štirje prijatelji, ki se
po “naključju” najde-
jo spet na kraju, na
katerem so se srečeva-
li v najlepših mladih
letih. Ta so se tra-
gično iztekla ob smrti
prijatelja. Za čudo jim
je dano, da se spet
srečajo vsi skupaj in
skušajo razčistiti, kar
je ostalo med njimi
nedorečeno. Premie-
ra Leto šlagerja (Het
jaar van de schlager) Rika van den
Bosa (v slovenščino je delo prevedla
Tanja Mlaker, izšla je v zbirki štirih
dram Sodobna nizozemska drama ob
Borštnikovem srečanju 2013, ko so
obravnavali sodobno nizozemsko
dramatiko - urednici izdaje sta Alja
Predan, takratna umetniška direkto-
rica Festivala Borštnikovo srečanje, in
Lucia van Heteren, profesorica gleda-
liških študij na oddelku za umetnost,
kulturo in medije univerze v Gronin-
genu;) v izvedbi števerjanskih igral-
cev bo v soboto, 16. septembra 2017,
ob 20. uri v Sedejevem domu v Šte-
verjanu.
/ str. 16
Iva Koršič
V
Dramska družina SKPD F. B. Sedej Števerjan
V soboto nova premiera: Leto šlagerja
Gregor Jerončič Dean Oberdan
Aktualno14. septembra 201716
Skupnost družin Sončnica
Petdnevno potovanje 
po republiki Češki
  o nadvse uspelih (sed-
mih!) potovanjih v
prejšnjih letih se je Skup-
nost družin Sončnica tudi letos
odločila, da svojim članom
(mednje spada tudi gledališka
skupina O'Klapa), prijateljem in
drugim interesentom ponudi
večdnevno potovanje po Češki z
ogledom njenih najbolj značil-
nih turističnih znamenitosti. Po-
tovanje je trajalo pet dni, od 20.
do 24. avgusta, in je zaobjelo ne-
kaj najlepših, pa tudi najbolj zna-
nih čeških zgodovinskih, kultur-
nih, naravnih, pa tudi gastro-
nomskih značilnosti. Izlet nam
je pomagala organizirati in ko-
ordinirati turistična agencija
Sonček, ki je poskrbela tudi za
izredno podkovano vodičko, ki
nas je spremljala in asistirala od
začetka do konca potovanja.
Pohvala je namreč obvezna, saj
nas je vodička popeljala marsi-
kam in nam razkrila marsikaj,
česar nekateri nismo videli na
prejšnjih potovanjih po Češki.
Pisana druščina se je že ob šestih
zjutraj odpravila z avtobusom iz-
pred Centra Lojze Bratuž proti
Rožemberku, idiličnemu naselju
tik za mejnim prehodom Dolni
Dvorište z Avstrijo, ki je bil naš
prvi cilj. Kraj je znan po istoi-
menskem gradu, ki se dviga nad
Vltavo in naselkom. Grad se na-
haja ob meandru reke na nižji
vzpetini, kar je bilo seveda stra-
teškega pomena. Rožemberk je
bil last družine z istim imenom,
ki je kasneje izumrla. Na gradu
smo videli celotno opremo, po-
hištvo, posodo, oblačila, oklepe,
orožje, trofeje. Natančen ogled
grada in stiska s časom sta nas
nato prisilila, da smo se v
Češkem Krumlovu ustavili samo
za krajši sprehod po glavni ulici
tega ličnega zgodovinskega me-
steca, ki je na seznamu UNE-
SCOve kulturne in naravne de-
diščine. Sledila je vožnja v zgo-
dovinsko mestece Češke Budejo-
vice, ki ga je ustanovil Otokar
Premysl, danes pa so znane tudi
zaradi pivovarne Budweiser. To-
varno smo si nato ogledali in po-
kusili to odlično češko pivo. Po
večerji v hotelu smo se v večer-
nih urah sprehodili tudi po me-
stnem jedru.
Naslednji dan smo nadaljevali
pot do pravljičnega gradu Hlu-
boka, ki spominja na windsorski
grad. Gre za drugi najbolj obi-
skan grad na Češkem (za
Hradčani seveda). Sobane so raz-
P košno opremljene s številnimieksponati iz porcelana, stekla,orožjem in tapiserijami. Vidi se,
da jih je opremila ženska roka iz
družine Schwarzenberg. Sledila
je vožnja do srednjeveškega me-
steca Tabor, ki so ga ustanovili
Husiti leta 1420 kot obrambno
utrdbo pred preganjavci, iz kate-
rega še danes diha življenje sta-
rega mestnega jedra. Po daljšem
postanku v mestu smo se odpra-
vili proti Pragi, kamor smo pri-
speli v popoldanskih urah. Še
pred prihodom v hotel smo si
ogledali notranjost Plečnikove
Cerkve Srca Jezusovega v okrožju
Vinohrady, za katero je dobil
navdih v starokrščanskih in an-
tičnih vzorcih. Nekateri neu-
trudni potniki so si nato pri-
voščili prve utrinke nočne Prage
in čisto slučajno naleteli na kon-
cert ob priložnosti obletnice za-
sedbe Prage leta 1968.
Tretji dan je bil najbolj naporen:
prehodili smo okoli 14 km.
Začeli smo z Višegrajskim poko-
pališčem, kjer se nahajajo ostan-
ki mnogih čeških pomembnih
mož, med katerimi izstopajo
Dvorak, Smetana, Čapek in Mu-
cha. Nato smo si ogledali
Višegrad sam, z utrdbo, baziliko
svetega Petra in Pavla, vrtove
okoli palače Wallenstein, se spre-
hodili po Karlovem mostu in si
nato privoščili kosilo pod njim.
Sledil je sprehod mimo Smod-
niškega stolpa in Karlove univer-
ze na Vaclov trg in nato po ulici
Celetna na Staromestni trg, kjer
smo počakali, da odbije zname-
nita astrološka ura, in občudova-
li njeno zapleteno delovanje.
Odpravili smo se tudi v judovsko
četrt, kjer se nahaja tudi zelo obi-
skano judovsko pokopališče. Po-
večerjali smo v tipični praški piv-
nici “U medvidku” in se nato
izčrpani vrnili v hotel, kjer so si
nekateri privoščili še skok v ba-
zen.
Četrti dan so bili na vrsti
Hradčani z gradom, pri katerem
je imel veliko opravka naš arhi-
tekt Plečnik, stolnica sv. Vida,
sprehod po zlati ulički in ogled
samostana Loreta, kjer hranijo
monštranco z več kot šest tisoč
diamanti. Praški grad je kljub
srednjeveškemu videzu še vedno
politična trdnjava, kakršna je bi-
la nekoč, saj je tu sedež današnje
češke vlade in predsednika, zato
je celotno območje zelo za-
straženo. Sledila je romantična
plovba s trajektom po reki Vltavi,
po večerji pa povratek v center
Prage, saj smo si mnogi želeli
doživeti vzneseno vzdušje na
Karlovem mostu v nočnih urah.
Peti dan nas je čakala samo še
vožnja do Brna, prestolnice Mo-
ravske, ki je danes nekakšna sim-
bioza moderne arhitekture in
starega mestnega jedra, v kate-
rem se nahajata katedrala, samo-
stan in mestna hiša. Še preden
smo obiskali mesto, smo se usta-
vili pri Austerlitzu, kar je nemški
izraz za Slavkov, to je kraj, ki je
bil prizorišče slavne in nadvse
uspešne Napoleonove bitke
(znane tudi kot bitke treh cesar-
jev), v kateri se je spoprijel z na-
sprotnimi Rusi in Avstrijci. Kljub
manjšemu številu vojakov je Na-
poleon s spretno taktiko na-
mišljenega defenzivnega mane-
vra uspel koncentrirati glavnino
nasprotnikove vojske tam, kjer je
želel, medtem pa nepričakovano
čelno napadel sovražnika. Po
krajšem postanku v Brnu smo se
nato veselo razpoloženi odpravi-
li proti domu.
Večdnevni izlet je v celoti uspel,
bodisi zaradi naklonjenega vre-
mena, bodisi zaradi tega, ker
nam je uspelo realizirati vse, kar
smo si zadali, še več, imeli smo
vodičko, ki je bila pravcata enci-
klopedija znanja in odlična poz-
navalka Češke republike, njene
ekonomije, zgodovine, geografi-
je, umetnostne zgodovine. Ta
nas je dobesedno zasipavala z in-
formacijami in poskrbela, da je
bila vsaka minutka našega dneva
dobro izkoriščena. Za nameček
se je med udeleženci ustvarilo
prijetno, prijateljsko in sodelo-
valno vzdušje, ki je še kako po-
trebno za večdnevno sobivanje
in razumevanje med potniki. Na
koncu tega kratkega poročila
petdnevnega potovanja lahko
mirno žapišem, da je zamisel, ki
smo jo s pomočjo agencije
Sonček realizirali, odlično uspe-
la, ne samo po zaslugi obeh or-
ganizatork, predsednice Sončni-
ce Mirjam Bratine in odbornice
Katerine Ferletič, ki sta začrtali in
udejanjili celoten projekt, ampak
tudi po zaslugi vseh tistih, ki so
se trudili, da je vse teklo brezhib-
no in brez zapletov. Naj na tem
mestu omenim predvsem “ko-
ordinatorja” Andreja Vogriča in
zraven njega vse tiste, ki so kot
po navadi poskrbeli za to, da ni-
smo bili nikoli ne lačni ne žej-
ni...
Adrijan Pahor
S 15. strani
V soboto nova premiera ...
  b režiserju Tomažu
Krajncu, ki je poskrbel
tudi za dramaturgijo,
sodelujejo Patrick Quaggiato,
ki je priredil glasbo, izvajala jo
bo v živo kitaristka Mia Mari-
nič iz Goriških Brd, Carlotta
Nanut, ki je izbrala kostume,
Jan Leopoli, svetovalec za go-
vor, Marko Lutman, oblikova-
lec luči, Janez Terpin, tehnični
vodja, Katja Dorni, inšpicien-
tka, in Monika Zajšek, svetoval-
ka za gib in koreografijo. Na
odru pa bomo videli Marinko
Černic (Vera), Jakoba Leopolija
(Bas), Nikolaja Pintarja (Tho-
mas), Tadeja Lukmana (Jesse).
- Mimogrede nam je Kovičeva
še zaupala, da bo v kratkem
Mladinska skupina M+ začela z
novo produkcijo, spet v režiji
Patrizie Jurinčič Finžgar -.
Režiser Tomaž Krajnc nam je v
kratkem pogovoru razkril, da je
tekst po naključju prebral v
zbirki Sodobne nizozemske
drame. Takoj je v njem vzbudil
zanimanje in vrsto občutkov.
Tekst je nato ležal na polici in
v njegovih mislih že nekaj let
in zelo rad bi ga postavil na
oder. Ko mu je Jasmin Kovic
predlagala, da bi on režiral kaj
v Števerjanu, je takoj pomislil,
da bi bil ta tekst zelo primeren.
Števerjanske igralce namreč
pozna kot zrele izvajalce, ki se
resno, natančno in zavzeto lo-
O tevajo vsakega novega gleda-liškega načrta. To je razbral znjihovih nastopov na Linhar-
tovih srečanjih. Obdržal je iz-
virni naslov drame, čeprav v
predstavi se ni bistveno zausta-
vil ob tem, da se je nezgoda pri-
petila, medtem ko so v avtu po-
slušali neko popularno
nemško popevko. Sam se je
bolj osredinil na osvetlitev
občutkov, občutij, emocij, ki
jih občutijo protagonisti, še po-
sebno po prometni nesreči, ki
jim je spremenila življenje. Be-
sedilo ga je prevzelo tudi zato,
ker načenja cel kup, tudi
etičnih vprašanj, nanje sicer ne
daje odgovorov, ampak jih
pušča nerazrešena. Krajnc bo
vesel, če bo v dvorani ob ogle-
du predstave vsak gledalec poi-
skal in našel svoj odgovor in
imel svoje mnenje in razlago o
odrskem dogajanju. Konec je
namreč odprt. Seveda ne ve,
kako bodo gledalci sprejeli
predstavo. Sam je z njeno izde-
lavo zadovoljen, ker so se igral-
ci zelo potrudili, da bi čim
boljše orisali dramske like in
posredovali njihova občutja.
Veliko so vadili, celo do Celja
so se vozili na vaje. Najbolj
uspešna in posrečena se mu je
zdela tista vaja v Celju na pro-
stem, na nekem parkirišču v
pravem avtu, ko so se igralci ze-
lo vživeli v to “ambientalno”
dogajanje. Prav ta vaja je veliko
doprinesla k izoblikovanju ce-
lote. Pri študiju predstave ni bi-
lo večjih težav, je zagotovil
Krajnc; vsakič so sicer odkrivali
nove dimenzije tega teksta.
Igralci so pri prvih vajah bese-
dilo še malce “tipali”, ker ga
pač niso poznali in niso vedeli,
kam “gre moja vizija in kaj
bom želel od njih”, je bil iskren
Krajnc. Potem pa so ga takoj
sprejeli, tudi zato ker ponuja
veliko možnosti za interpreta-
cijo. O besedilu je mnenja, da
ne daje kakih posebnih spo-
ročil, ampak oddaja neke emo-
cije. Njemu je šlo prav najbolj
za to, da iz teksta privrejo
čutenja, psihološke nianse. Za-
nimalo ga je, da se razkrijejo
psihološke emocionalne posle-
dice, ki jih ima nesrečni dogo-
dek na nekdaj brezskrbno sku-
pinico prijateljev. Štirje posa-
mezniki so zelo povezani in
nesreča jim je odvzela možnost
razčistiti marsikaj v odnosih.
Nenavadna situacija, v kateri se
znajdejo, pa jim daja pri-
ložnost, da razrešijo, česar niso
mogli prej.
Kako bo vse to odmevalo v Se-
dejevem domu v Števerjanu,
bomo videli v soboto, 16., na
premieri in v nedeljo, 17. sep-
tembra, ko bo prva ponovitev
predstave Leto šlagerja v sklopu
niza Gledališče na ocvrtem.