1. številka.
Ljubljana, petek 1. januarja.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Il"^r71«k» I*"' ,iZVMmi7l ^''mI^V*'' ""^T- P° }>r* li:k,L' ef r!a P° P***' prejeiuan, 2h Mvstroooerske dežele m celo leto 16 Koid., za poi'leta 8 go\d. •a četrt hm 4 K<>ld   - Z« LJubljano biv-i ^o.v.Ijai.ja na dom za celo loto 13 goid., za .-etrt [•» 3 Ko!d. 30 kr.. za en mesec I *old. 10 kr.   Za pošiljanje na
In VSll?k°.lT« J iSll0:." 30   V*,,'^! ~ Za ,0je ««^\«» lm,> 20 F°,d- M P°>        '0 - Za Rospod« učitelje na ljudskih šolah
In za dijake veija znižana cena u, s.cer   Za LJubljano za četrt leta 2 goid 50 kr., po posti prejema« za četrt leta 3 gld. - Za oznanila se plačuje od četiri-atopne peut-vrate 6 kr., oo ae oznanilo enarat trnka, 5 kr. če se dvakrat, in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole trar.kirui. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljub Jani na ce-vski cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero raj s« blagovolim pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hifl.
Narodni kandidatje za trgovinsko zbornico so:
T.   Za trgovski oddelek:
Gospod J a u cz lal>ijan. protokolirani trgovec in hišni posestnik v Ljubljani.
„ liinr/ Jaillšek, protokolirani trgovec in liišni posestnik v Ljubljani.
„ Frane KolinaII, protokolirani trgovec in hišni posestnik v Ljubljani.
„ J ozrl' lilisai*. protokolirani trgovec in liišni posestnik v Ljubljani.
„ Itmlolf  \a<> li<*. protokolirani trgovec in liišni posestnik v Loki.
„ Vaso Pelrieie, protokolirani trgovec in liišni posestnik v Ljubljani.
„ Rt. Itej* orselt. protokolirani trgovec v Ljubljani.
„ ■ Vi «1 in;iml Sajovie, protokolirani trgovec in hišni posestnik v Kranji.
„ li illlc Sovail mlajši, protokolirani trgovec v Ljubljani.
„ V. C« Sllpail, protokolirani trgovec in hišni posestnik v Ljubljani.
II.   Za rudarski oddelek:
Gospod baron Mihael /ois. grašeak in fu/inar v Ljubljani. „     Janez rudar in ingenieur v Ljubljani.
III.   Za ohrtnijski oddelek:
Gospod JailCK Dolelier. ključar in hišni posestnik v Ljubljani.
„ Frane l>rnšler, črevljar in hišni posestnik v Ljubljani.
„ KrailC {»Olšie, orgljar in hišni posestnik v Ljubljani.
„ JailCZ OolaJnŠ* krčmar in hišni posestnik v Ljubljani.
„ Kdvartl llolllk, bukvovez in liišni posestnik v Ljubljani.
„ Jane/ HL  Iloi člk. rokovifur in hišni posestnik v Ljubljani. /
„ Fl'«IIIC Hren. trgovec z lesom, posestnik žag, mlinov, hiš in zemljišč v Begunjah
na Notranjskem in v Ljubljani.
„ A v j» u si Marša lek, krojač in hišni posestnik v Ljubljani.
/    „ Henrik \i< man. bukvovez in hišni posestnik v Ljubljani.
„ ivlilia  Pakie. rešetar in hišni posestnik v Ljubljani.
„ Allloil Pemie, pek, vinski trgovec in liišni posestnik v Ljubljani,
i. Pavel Skale, kovač-živinozdravnik in hišni posestnik v Ljubljani.
Volitve v trgovinsko zbornico.
Torej uže 8. t. m. je volitev za trgovski oddelek kranjske trg. in obrtnijske zbornice. Vlada je nas tudi v tem iznenadila, ali bolj prav, napravila črez noč „staats-Btreick", manever proti nam. Do devet iu dvajsetega decembra je bilo čas reklamirati. VeČ kot 150 reklamacij se je vložilo devet in dvajsetega. Zvečer je imela komisija pod predsedstvom Vesteuekoviin sejo iu je v eni sami večerni se i pregledala (?) in preudarila vse reklamacije, in drugo jutro se uže legitiinvcijski listi razuašajo, prav p > tihotapsko se volitev razpiše uže na 8. januarja, zdaj v največji zimi iu v tacem suegn, da mislimo, da je absolutno ue-mogc če, da bi TOltlei na deželi ob pravem Času legitimacijo dobili. Postava teija nam reč, da se volitve osem dnij prej na zuauje dajo, gotovo javno, ne tihotapsko kakor zdaj. Kakor je torej pri celej tej voltvi polno n e p o sta v n o s t i, kakor je cela volilna komisija nepostavna, ker ne sedi noben zastopnik obrtnikov v njej, tako bodo vzraslle iz tega najuovejšega Vestenekovega koraka novo nezakonitosti.
Da je komisija zavrgla  naše reklama-
cije, to vemo le po privatnem potu, — (ti cijalno, pismeno dosedaj ni j bilo onim, ki so reklamacije vložili, de prav nič v roke dano — da si je volitev uže raspisana! Isto tako je c. kr. deželni načelnik obljubil — to priča 15 narodnih mož — da volitev ne bode prej razpisana, predno se reklamacije ne rešijo, dalje je dejal in obljubil, da bode on sam te reklamacije do trgovinskega ministra spravi/, če se bode zahtevalo. A zdaj pusti črez noč prej volitev razpisati, preduo se ofieijaluo >e, kako so reklamacije v prvi instanci rešeue? Kako se to ujema z moško besedo? Ni j sam
li g. VVidmann na trgovskega
aroduo deputacijo ministra napotil V
Vestenek si je ni si l: „kdor prej pride prej melje1'. Za to je na ta čudni n;.. n razpisal Laglo Črei noč volitev v trgovaki odsek, iu sicer tako ua^lo, da je moral si gin DO se pred zadujo komisijsko sejo legi-l niacijske liste na rotovž poslati, iu menda lupanom po deželi. Za to so uže včeraj, predno smo vedeli, da je volitev razpisana, letali vladui privižeuei iu prosili, naj se jim še gorak legituiiacij*ki list podpiše in izroči, da bodo potem uže oni kandidate izpolnili i n zapečatili in poslali.
Zatorej prijatelj i, pozor! Vsak naj pazi, da ne pridejo legitimacij s k i listi volilcev v roke n e m-škutarjev, ampak naj se napišejo naši narodni kandidati, naj se pod-, piše volilec pod nje, in naj se zapečateno pošlje v Ljubljano. Ni en dan se ne sme zamuditi! Imenik volilcev v posameznih krajih imajo naši bralci v rokah, torej naj nemudoma agitirati za-Čn6, sicer bodo nemškutarji, ki so nam s svojimi manevri uže tako nekaj naprej, pobrali neodločne glasove. Ako se povsod resno dela in vsi glasovi pobero, zmagamo kl uhn vsem.
Pri teh volitvah si pa tudi zapomnimo, kako bodo razui trgovci volili, ali z narodom, ali ne. Da se bomo  znali ravnati!
Mi upamo, da bodo tisti nemški trgovci, ki so mej nami, in ki uečejo uže naših slovenskih kandidatov voliti, vsaj toliko obzirni na ljudstvo, mej katerim živo in s katerim trgujejo, da ne pojdejo volit, da bodo vsaj neutralni. Od naših domačih trgovcev bi pak sm£li pričakovati, da bodo vsi za domače narodne kandidate glasovali in delali.
Politični razgled.
\o(r)tnf«' «lc»£«»i>.
V Izrabljani 31. decembra.
Pri prvem shodu tnlatlačeške ali svobodomiselne Češke stranke 27. t. m. v Pragi, je mej govorniki jako dopađal govor dekana Ant. 11 maka iz Ni'nhurga. Rekel je ta dekan mej drugim: „Zalostno ie, da moji bratje duhovui v poslednjih letih od-stopojejo od zastave svobode. Ti duhovni pravijo: svobodomiselna stranka nam jemlje vero! Gospodje, to je žalostno! kajti no bena politična stranka se ne bode oblačila cerkveno, da, ona niti ne sme v svoj program sprejemati stvarij, ki se tikajo izključ-Ijivo vere! Gospodje, ker sem čestilec svo bodomiselnosti in bodem vselej, pravim, ko bi svobodomiselna stranka rovala proti veri, ne ostajalo bi mi druzega, nego zapustiti to stranko, ali pak cerkev! (gromovita pohvala). Očita se možem našo stranke, d» ne verujejo v bo,;a. Jaz bi pak rad pozual politično stranko, v katerej so ljudje, ki ne verujejo v boga! Tacih 1 judij je mnogo mej konservativci in reakcijonarji! Kratkovidnost je tedaj mojih duhovnih bratov, ki mislijo, da ne mogo biti svobodomiselni in vrhu tega ostati zvesti sini cerkve. V vsakej veri ima veljati načelo: „Poskušajti vse a držite so itega, kar je dobro !" — Čestite!] sem cerkve in svobode, rekel je naš veliki mojster: Nečem biti sin dekle, nego sin slobodnu! Načelo niše ima biti: Slobodna cerkev v slobodne] državi! — KonČOO dodavam še, da se glasim zi enako pravo vnem veroizpovedan-jem!J — G. tovo Čestit duhovuik.
Dunajski „Vaterland" poroča, da ss ni Vi »•<*!.v h v m m sli razen Dipaulija, kateri ie bil 28. dec. zo,>et voljen, d<i-si je izjavil, da v rajhsrat ne pojde več, ker tam ti i j nič doseU, še poslanec Giovanelli poslanstvu odpoveiati iz ist'h uzrokov. Tako bodo rasli še v TirfMh deklaranti.
tlii\!.it 0%rion pride na novega leta dan V Paril, b de ostala v hotelu ruskega poslanika in pojde o. januarja zvečer proti Peterbnrgu dalje.
V Carigradu je irestoplla hči pru skega poslanika Werthra v katoliško vero.
Iz JM«<fri<(i€ se porofta, da je izmei 1083 tam bivajočih plem nitašev le peti del podpisalo adreso na princa Afonzs.
Razpoloženje š p a n j s k e arkade je sledeče : Severna armada, katerej veh «*e neral Lasem a ima  L'0 000 mož.   Drugi oA
delek pod Pieltainem štejo 18.000 mož in stoji ob li'k\ Ebro. Tretji oddelek, pod po-veljpištvom L'»me staji v Guipnzkoe, čegar nalog je, čuvati provincije Biirgos in Biskaio. Ta oddelek ima tudi najboljšo artileriio. Vse vladne armade, ki stoji na severu, je blizo 100 000 mož.
Iz Šfmnjslccf/n nam zadnje poročilo pripoveduje zopet nevesele stvari. Zraven Kar listov je vladni armadi nastal še dru* oborožen nnor, namreč nr»or A'fonzionistov. Zarad alf mziinntst;čn:b simpatij odpuščeni general Martinez Campos se ie vzdignil na čelu dveh bataljonov v Marviedro za princa A't>nsa. Vojska srednje armado je pnstila zasledovanje Karlistov in se obrnila proti novim upornikom.    Uboga Saanija.
I« nitim se poroča, da je papež izdal in na kardinale razdelil papeško balo za praznovanje nnveara leta 1875.
Angleških ,.Times" dopisnik ll M*<*t*i*f* poroča, da i«i imel daljši pogovor z G»m-bftto. v katerem mu je ta bivši francoski diktator rekel, da nema nič proti tema, da bi bil Mac-Mahnn še dalje, nego šest let načelnik vlade, kn bi «e le republika definitivno konstituirala. Tudi je Thiersa grajal, da je 24. maja 1873 odstopil. N'egova dolžnost bi bila, ostati in vladati tudi z reakcionarskim ministerstvnm.
Grof stfftim ie nže prejel kavcije 100 000 tolarjev nazaj, ki je bila za njega pol«ž»n». S. doijsk'h Stroškov je moral plačati 3000 tolarjev. Grof p, om'adi odpotuje no jus1. d*.' se v topllcih okrepča.
Na JVemŠkPM* se je od^rl 28. dec meklenburgski deželni zbor, Čudna f vdal ia družba, kjer km:t se nema skoro nič govoriti in ne voliti. In to je v kulturni Nem-čiii, toliko se samo-hvaleči!
Dopisi
Iz M ti 1» 11*111 <» 31. dec. [Izv. d op. I (Javni poziv s 1 a v n e j c. k. d e ž e 1 n e j vladi na Kranjskem!) Kpidemična bolezen, difberltis ali vnetloa grla, se razširja v našem mestu od dne do dne več. Mnogo rod ovio je nesrečnih vsled te bolezni in ker sa ni j nadejati kake izdatne pomoči od zdravniške strani, je tedaj razvidno, ka se bode ta bolezen še bolj razširila. Uže večkrat so se tukajšnji zdravniki skupno posvetovali o spočetji vuetice grla in 0 izdatnih sredstvih, I ki bi se morali  upotrrbiti v  iztrebljenje te
bolezni, toda — izid vseh teh posvetovanj ▼ občno čudenje bolnega in zdravega člove-čanstva je: — naj se zdravniška plača ali taksa zviša! —
Z drugimi besedami rečeno, pomnite: mi zdravniki sami ne vemo, kaj nam je sto-liti! — Kaj bi ne bilo modro, ko bi se v tej, gotovo zelo žalostnej sanitarna]' zadevi vprašala o mnenje kakova višja medicinska stolica? Kako, ko bi visoka deželna vlada povabila profesorje in praktične zdravnike avstro-ogerskih med cinskih fakultet na štu-dje o tem sanitarnem vprašanji in tndi glede pomoči v n%Še mesto? Ker je zelo mogoče in verjetno, ka ne mog6 in ne razumejo odpraviti naši tukajšnji zdravniki to epidemiČno bolezen, jo tedaj tudi mogoče, da bodo to strašno zlo poskusili odpraviti drugi možje?! In če bi to ne bilo moč na nikakov način, potem naj pak ostane pri sklenenoj ..zviš.anej taksi" ljubljanskih zdravnikov, morebiti bode slednje pomagalo ! ? —
Rodovina, katero je vsled te bolezni npsreča zadela.
IK fl1 rs I is 29. dec. flzv. dop.] V nedeljo je imela tržaška čitalnica glavni zbor. Na dnevnem reda je biloi volitev odbora, prenaredba nekaterih točk društvenih pravil, iu poreč lo tajnika in blagajnika, Po nekaterih malih debatah zarad spremembe t >čk društvenih iravil, poročal je tajn'k natančno o delovanji ininolega leta in z veseljem moremo konstatirati, da je droitvo vidno napredovalo. Omenja! je tudi, da se je željam da se je društvo preselilo bolj v sredino mesti, ustreglo, a on nikakor ne zapizi onega pomnožen)a udov od strani intorpelantov (u nr»Iim, da to bi bili pomorski stotniki). Društvo se je res nekoliko pomnožilo, a lahko bi bilo za polovic?) večje. Blagajnik poroča, da je društvo v dobrem stanji, da nema deficita in da lehko izhaja in razvija svoje delovanje. Udje so vzeli obe poročili na znanje z veseljem, ako se pomisli, da društvo samt) za stanovanje črez 1200 gold. plača, in so ča«n;ki, svečava, tisk in drugi stroški dragi. Odboru so mora očitno hvala izreči, da se je trudil {q žrtvoval svoje moči ter  korektno   in   taktno  svoj   častni posel
Na stirega leti dan.
Sneg po ravnem polji, sneg po gozdatih dobravah,   sneg po gorah iu holm h j —pri jatclji   pak   sedemo  krog  mize, na katere Bredi   puhti   iz   široke  posode prijetni dub silvestrove pijače.
„H'>g d j s:eČno novo leto! Pereat, perent staro sč svojo srečo in nesrečo — kralj je mrtev — živio kralj!" Polne kupice trčijo skup, da zadoni krepko v krogu, in z dvanajsterimi udarci, ki jih bije za-Bpana ura na steni, je pokopano — leto, celo leto.
Ves trud in vse muke, vsa žalost in vsa radost — vse je bilo, in sedaj pričeu jamo na novo stari pot, z novim, mladim pogumom stari boj. In pri vsem tem in zbog tega polastuje se posameznika vajeni pesimizem, čegar korenika tiči v starem nihilističn;m principu: da je vse puhlo in ničevo.
Vsaj se upogibajo nebrojne zvezde, pri katereh večnim svitu prisegajo Ijnbeča srca,
neo^iabljivej postavi, ki se zove minljivost. Iu vs,-h t*h svetov, ki tekajo neskončna pota v v«se!jstvu, vseh teh u<kdaj nij bilo; i omikale so ho meglene skupine po neiz-mernostt, in iz njih i Mali so v milijardah in milijardah let svetovi, kakor jih vidimo v svitlej noči lesketajoče po nebesu.
Poteklo pa b< de zopet t;soč in tisoč milijonov let, ko ne bode nas, ni naše lepe slovenske domovine, ni našega okroglega sveta, ua katerem se bojuje Zemljanov trpki rod , ni našega solnca, ni poetov, da bi um peli slavo in čast, — vse se bode zopet snkalo v neskončnej meglenej skupini, in pričelo z novega stari , naravni kro-gotek.
To se je godilo pred nami, godi se krog nas, iu godilo se bode za nami; ui\ pak sedimo pri hrastovoj mizi, in trkamo s kupicami, da žvenketajo in done; nad nami pak bije ura — enakomerno, dolgočasno, kakor vsako noč, in mi kličemo: živio — živio; bog daj srečno novo leto!
Kako resničeu je izrek: Človek je podoben zoba na strojevem kolesu; dokler stori svojo dolžnost,  ga puste na mestu; a
nihče mu ne privošči hvale. Ko se pa skrha, in ne opravlja več svoje naloge, ga izlomijo in vržejo v stran.
Odtod izvira tudi moderni, neplodni pesimizem. A ravno istina ovega izreka bi nas morala tirati k delu, k neumornemu delu, vsacega v svojem krogu. Malo, malo let je mlnolo, odkar je pri nas pognalo narodno živenje svoje drobne kali, in vendar so postale močne korenike iz istih. V dvajsetih letih je storil slovenski rod korak, kakoršnega nij storil noben rod v tako kratkem času.
In denes je zopet leto za nami, celo leto hč svojim trudom iu sč svojim veseljem. Radostni pokopljujemo starikovega moža, in radostni pozdravljamo dete, ki ne nam bliža v jasnem svitu trdnega, jasnega upanja.
Ko sedimo nocoj prijatelji vkup za okroglo mizo, in trČinu z žveuketajoČimi kozarci, nazdravljamo s krepko nado novemu, plodnemu delu, ter Uademo slavo minulim trudapolnim uram: Kralj jo mrtev — — vive le roi! k.
opravljal. Pri volitvi so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: g. Kovačevič enoglasno za predsednika, za odbornike dr. Bizjak, dr. Maudič, dr. Pertot, pl. Smekija, LombirdiČ in Stroj. Od odbora se nadejamo, ker spada mej cvet slovenske inteligencije, zopet tak -ga uspeha, ko v pretečenem letu, da se bode za istino delalo na splošno korist Slovanstva in omike v Trstu.
Iz Ilrvatsli4'«u nO. dec. [Izv. dop.] Božični prazniki so nam prinesli v izobilji snega. Denes ga imamo uže za dobrega pol črevlja na debalo, sneži pa se zmirom po malem naprej. Zadnji dve zimi ga skupaj nijsmo toliko imeli, kolikor ga užo dcues imamo. Huda zima utegne nam s tem koristiti, da bode tiste miazmo zatrla, iz katciib se je živinska kuga zarajala, ki nas užo tri leta nadleguje, in katera fc nže nik.k r iznebiti ne m'Tcmo. V tem uarn ntegne, kakor sem rekel, huda zima v prid biti. Na drugo stran ima pa tud* huda zima svoje nadloge in neprijetnosti. U|« so čuje, da so volkovi iz gozdov in šikar na polja prišli, ter da se v celih tropah okolo Človeških prebivališč klatarijo. R«lko»karlovška železnica je uže več duj tako zamedena, da ne morejo vlaki niti sem, niti tja, in tudi na Žakanjsko-zagrebške) progi prohajajo železniški vlaki jako neredno. Ker so to državne proge, pada izguba na ogersko državno blagajno. Ker uže ravno o ogerskih državnih leleznioah pišem, naj še to poročim, da je ogerski minister za komunikacije vse Hrvate, ki so pri teh železnicah nameščeni bili, novim letom iz službe od,,u>til, podelivli jim samo trimes Čno plačo v ime odpravnine, iu sicer z namišljeno pretvezo, da se morajo upravni stroški omaliti. To je pravi m i-gjatsko-betvarnki Čin. Sedaj bodo mogel ogerski minister za občila Zichy uašim za-Btopuikom na ogerskem drž. zboru, zahteva jočim uvt-deuje hrvatskega jezika kot up.av-nega na državnih železnicah na Hrvatskem, lahko odgovoriti, ter reči, da je to fizično nemogočo, ker nema za to sposobnih, ljudi j. — V našem naboru sa razpravlja sedaj proračun za prihodnje leto. Odbor na proračunu nij dosta premeni) in brž ko ne ga bode tudi sabor samo z malimi premenjami Sprejel. Večina je za njega v središnjem klubu zagotovljena. Znamenito je to, da je proračunski odbor uradnike narodnega muzeja glede uji — Lovih plač uzporedil 8 profesorji našega vseučilišča, iu sabor bode ta ptedlog proia-čuuskega odbora brž ko ne tudi potrdil. — „Hrvatski Sokol" se je kot društvo konđti-t u i i al izbravŠi za svojega predsedniku mestnega načelnika VouČino, za podpredf ednika pa Slovenca dr. Fona, ki je užo v Gradcu kot vodja „slovauske besede" pokazal, da ima vse lastnosti, ki so za vodstvo večjih društev potrebuc. Kot sokolska obleka se bo baje sprejela obleka pražkega „Sokola".
Domače stvari.
— (Legi ti na a fini list") za volitev v trgovski oddelek kranjske trg. zbornice ima ta-le določila, ki naj vsak voliiec iu agitator pazi nanje: Volitev se bode vršda due S. januarja 1876 od 9. dopoludoe do 12. opoludue v voli ki občinski dvorani na rotovžu v Ljubljani. — Volitev se vrši po volji volilca : ali po ustnem glasovanji uli po osobni oddaji izpolnenega glasilaega lista
pred volilno komisijo v Ljubljani, ali tako, da se odpošlje od volilca podpirani In zapečateni u lasi i ni list, vselej se pa morajo dnnesti ali priložiti tudi izkaznice. Vsak glasilni list mora zapopasti natanko imena 10 osob, za katere voliiec glasi, ako ne, se takoj izreče za neveljavnega (§. 11. volil. reda). Na vložbe za volilno komisijo se ima napisati : „ Volilni komisiji za trgovsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani". (§. 14. volil, reda), ter so te vložbe poštnine proste, če se na-nje zapise: „ poštnine prosto v volitvenih zadevah". Volilna komisija z* trgovsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani. — Ako so ženske ali take osobe, katere imajo varuhe in oskrbnike same pose^tnice kacega podvzetja, tedaj voli v njihovem imenu vodja tega podvzetja. V nobenem drugem slučaji se ne voli po pooblaščencu. (§. G. vol. reda.) Kdor ima pravico v zborničnem okraju voliti v mnogih vrstah, sme glasovati samo v enei teh vrst. C§ 7. volilnega reda.) Duplikati legitimačnih listov (izkazn'c) se ne bodo dajali.
— (Kupovanje glasov?) Predvče-raniem je precej predpoludne, ko je tukaj bil volilen za trgovinsko zbornico legitimačni list prinesen, prišel človek, poslan od vladne »li nemškutarske stranka in hotel imeti denarja, da se more več glasov po deželi za „ ustavo verne" kandidate pridobiti. V tem slučaji je sic-r na poštenjaka naletel, ki ga je zapodil, a cela stvar uči, da nemškntarji tudi denar zbirajo, da jim hi do zmage v trgovski oddelek pomagal, da si je nže Ve-stenek mnogo slovenskih volilcev ven izmetal.
— (N em š k u t ar s k a agitacija) je bila strama in neslišana nže predno amo Slovenci vedeli, da je volitev razpisana, ker nij bila niti objavljena! Nekov klobučar Debentz, nek penzijonirani uradnik Regnard in g. France Rudesch ho letali uže včeraj zgodaj okolo in jemali od vol Icev legit;maciie „in bianco". To je kon-trebantarika agiacija in vlada, ki to pospešuje, nij več nepristranska.
— (Od ljubljanskega volilca) v trgovinsko zbornico, ki je neodvisen in se v prvi vrsti no briga za politiko, smo prejeli sledeče pismo, ki ga v originalu tu podajemo : ,.Da« ,.Z«ntrahvahlcomitć" fUr die VVahlen in die krain. Handelskammer, oder dessen Halbsohwetter der constitutionello Verein bat bei jeder Gelegcnheit dienationalenParteirn einer unvvtlrdigen Faisance oder Eiuneit«clerei der Wahllisten besehuldigt. — Wir vvtlrden nun fra gen, ob sio es besser oder sehlechter machen? — llicvon ein gutes Beispiel unter đen vicien, allerneuesten Datums. — Wer kenut, den h o ' d e n Jllngling Isidor von L e r c h e n z a h n, die Zielscheihe jeglich^r gnteu, mittelmatsigen nnd schlechten "VVitze seiner Bekauuten in Laibacb, nicht,? Nun diescr ist vom Zentrahvahlkomitč zum Fai-BttUr eruannt \vorden ; kaum standen in der Mittvvochnumnicr des „Slovenski Narod" die Namen der Gegencandidaten, als Frcnod Isidor an seiue Arbeit glog. Alle m<"»-glichen Verhsissungen gegenttber den Wilh-lern folgen Nich nun vvie Kraut und RUbe, Argumente vvelohe zur Bsobe passen, \vie die Faust aufs Auge, uud eudlich folgt der Soblnssknalleffekt, der betrelleude Herr \Viihler wolle die Liste nur getrost unterfer-tigeu, uud Herrn Isidor Ubergeben, d as Comitć  \vorde   dio  AusfUllung der
Zeilen schon sel ber besorgen, und habe er,  die  Neele der t.;iiaii(oi
bereits eine Anzahl soleher in bianco Unterschriften zusammenge-bracbt; vvir glauben ein Drommedar passte besser in einen Tanzsalon als Cottillionvor-tiinzer, als Inidor Lerchenzahn zu der Col-portage im Auftrago des nur anf solidester Basis arbeitenden Ontralvvahlcomifć. Sic."
— (Iz učiteljskih krogov) se nam piše : Uredniki slovenskih Časopisov naj dopise o šolskih zadevah le brez skrbi sprejemajo; kajti odgovornost za njih obseg se vabi od strani ncmškovalnih nadzornikov in glavarjev dan denes samo na učitelje. (Potem pa ti taje teroriziranje. Ur.) V tej zadevi bi vam mogel uže več učiteljev imenovati na Kranjskem, katere so zaradi kako-vega dopisa v „Slov. Narodu", kar preiskovati (!) začeli brez vsega povoda. Dotičnim učiteljem se je brez ovinkov reklo: „Vi ste tO pisali, nobeden drug tega pisati nij mogel; gotovo ste pa dopisniku narekovali itd." Na taki in enaki način ne nadlegujejo značajni učitelji slovensko stranke, mej tem ko nemškutarski brczznaČajniki brez skrbi pisarijo v „Laib. Schulztg." in „Tagbl.", sicer pa lenobo pasejo.
— (O krajnik šolskih s ve tova 1-stvih) pisarijo nekateri učitelji v „Laib. Schulztg.", kako nedelavne so te šolske korporacije, da nič ne store. Pa naši učitelji s svojim zabavljanjem po nomškutarskih časnikih nič k boljšemu gotovo pripomogli ne bodo. 1. Slovenski kmet teh listov ne bere, 2. bi jih tudi no poslušal, ker nekateri dobri sveti izhajajo od p:ivandiamh nemških osob, ki bi rado vse naše krajne šolske svete ua mah odpravile, in ubogemu kmotu še te pičle pravice odvzelo. Kranjski učitelji, vi ste užo preveč pravi pot zgrešili, da bi vam narod — verjeti mogel.
— (Tiskarski ples.) Ljubljanski tiskarji napravijo o pustu ples, čegar Čisti dohodek je namenjen blagemu namenu. Do-sedaj vselej so ples naprav ljali v neutralnih krčmah ali pak prostor h, kjer se je Slovenec In Nem^c skupno zabival in nikogar žalil. Ali letos aranžira ples v kazinskem steklenem salonu, kar meni nič, tebi nič, ne glede na narodne stavce v Ljubljani, odbor, kateri je voljen iz stavcev same Kleinmayrjeve tiskarne, od katerega smo se nadejali, da to de vsim ugodno vstregcl, pa smo so za enkrat prevarili. Ker so ljubljanski stavci veČinoj značajni Slovenci, se tega plesa ne bodo udeležili, ter ga mi žalibog letos tudi drugim Slovencem ne moremo priporo-čevati, kakor smo ga pa prejšnja leta, obžalovanja vredno je pa to, da hočejo le nekateri stavci Kleiumavrjevc tiskarne povsod veliko nemško besedo voditi, kateri bodo tudi najbrže sami v kazini plesali. Nemec je povsod prevzeten.
— (Podčastniški ples) mislili so — tako so nam piše — tukajšni narodni „šikovniki" domaČega polka napraviti na strelišči. Kakor se mi poroča, prosili so odbor imenovanega strelišča, da jim prepusti dvoran'*, ali uij se jim želja izpidnila, nego še potem odbila, ko so hoteli vse točno plačati. Uzrok se jim nij povedal, samo tolikO jim je dotični odbor naznanil, da nikakor ne more tega storiti, kajti strelišče je di ust veno poslopje in da nema pravice nobenemu druzemu podvzetju prepuščati pro-
štorov. Čudno se nam zdi, da je pretečeno poletje nemakutarski odbor imel pravico oddati za „anatomičniu muzej nečega Švaba in to celih 11 dni, baš tiste prostore. Menda vendar nasi nasprotniki nćniajo strahu, da bi se tii»ti večer bolj slovensko občevalo, nego ivabSko? Gotovo hi si dobro zapo-menili nemški odboiuiki nckov članek nSlov. Nard." lanskega leta, v katerem nam je dopisnik iz Trsta poročal, kako lepo se je vršila veselica na podčastniškem plesu. Pa, akopram nijso dobili utrelišČine dvorane, obrnili so se uže na deželui odbor, da dobo ako je moči redutno dvorano za jeden večer. Kakor se čuje mislijo napraviti prav eleganten ples iu povabljeni bodejo tudi najvišji krogi vojaškega in civilnega stanu ; temveč je V resnici čudno, kako je moči tako prošnjo vojafcom, domačinom brez vsa-cega premislika, kar naravnost odreči ! A.
— (Dr. Waser), znani mož, ki je ob svojem času v graškem deželnem zboru rekel, da bi se uekako morali voditelji Slovencev s palico in batino zapoditi, je imenovan za predsednika višje soduije za Štajersko, Kranjsko iu Koroško.
— (Snega) imamo tako na debelo, da ga uže več zim tacega ne pomnimo, iu še vedno pada.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Reialesciere in Barry
28 let uže jo nij liolezni, ki 1»i jo ne bila ozdravila tu prijetna zdravilna hrana, pri odruščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, nu živcih, dulje prsne, i najetrub; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespunje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in jo bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, nuj njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneku, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Canipbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje Castle-stiuut, Markizu de Brchau a mnogo družili imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zabtevanje zastonj. Kratki izkaz iz SO.OOO spričevulov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Reviilescičro Du Burry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, S t. d. pri kauiuju, pri prisadijivem a bolehnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnein bodenji v ubistih in mehurji, trganje V mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici iu sušenji v grlu. (L. S.) K u d. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
\V i nebes ter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevulcseičre je ozdravila večletne i  novarnostne  prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila,  ter   vas toplo vsakemu priporočam, James S hore I a ud, ranoceluik, 96, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalcu gosp. Dr. Angelsteina.
H ero lin, G. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalcscičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A nge I ste i n, tajni sanit. svetovalce. Spričevalo It. 76.921, Obergimpern, (Badeftsko), ~'2. aprila 1872. Moj patient, ki je ule bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalcscičre du Harry po-polnama zdrav.
Viljem Uit r k ar t, runocelnik.
Al o n t on a, Istra. Učinki Kevulcseičre du Barrv so izvrstni.
Ford, Cl a u s b e rge t. c. kr. okr. zdravnik. Dt. 80.416.    Gosp. P. V. Heneke,  pravi prolesor medicine oa vseučilišču v Mariboru (Neinčijaj, piše v „Berliner K I i n i s e h e \V o o h e D s c b r i i' t" od 8. aprila 1872 to le: ..Nikdar ne zabim, da je ozdra-
vila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-
bica" (Kevulcseičre.. Dete je V 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila l'ijflo bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje Opravila popolnoma v o tednik.
Isdajatelj in urednik Josip Jurčič.
Št 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sudem let, na nespanji, treslici na vseh udili, s h uj sanj i iu hipohondriji.
St. 7!>.810. Goapo vdovo Kleminovo, Dtlsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 7;">.S77. Flor. Kdllcrja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dimnika, omotici i tiščauji v prsih.
Št 75.970. Cloapodu Cabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro hrcziiadejni prsni bolečini in pretresu čulnie.
Št. G5.715. Gospodični de Montlotiis na neprebavljen ji, nespanji in hujšanji.
Kevalcscičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani BO krat več nu ceni, glede hrano.
V pleh '»tih pušicah po pol funta L goid. 50 ki , 1 itint 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 goid. 50 kr., 5 lun-«v 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., UevaleMciore-Higcuiten v pušicah * 2 gold. 50 ti
n 4 gold. 50 kr. — Revaleaciere-Chooolatee v praha a v pioucicaii za 12 tiu i gold. 50 kr., 24 tao 2 golti. •O kr., 48 MM 4 gold. 50 kr., v prahu sa 120 ta* O gold., ta i?88 tu« 20 gold., — za 57« ta s 3t> gold. Prodaje: iiarry d u l>urry & C o m p.  na l»u--i«o .*.,•»!at. 8,  v  LJuhlJmi* Ed. r, v Urad«! brutjo Oberauzmovr, v ina-
;«..'»• *-iu Dieehtl & Prask, v < .a«ori p. >irn-
»achur, v Lotiti Ludvig MUllor, v Maribora A Morič, x Mrnihu J H Onokiuag m, v Kngrcuu v Iekarnici usmiljenih sester, v <«*r-novlriili pri N. Šnirhu, v «>>«!. u pri Jul. Davidu, lekarjn, v Cirndvu pri bratih Oberranz-in . } r, v lenicNvaru pri Joa. v. Pupu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerjii, lekarju, v Varui-tliuu pri lekarju dr. A. Ilalterju, *akor v »aoh MlHti pri -.loontj it, »^rjia ia *poeonjakih trgovcih; tudi razpošilja du iaj»ka tuaa uu vae kraje po pošuiih aukazmeah ali povzetjih.
b
^tiitt — • -t
ff 1 g
B 5
5
a. S.
- a. E b"
e E?s k-t b < v>
M B o
OK
B g TJ
£. a. p -
'I
S K s J
I5'
i B« I §
'i
£
5
& B o: g iS. b
Q
I
r b
M
c" 9i
11
B 2 2 3
5 b
9 <     M O   h  L       H H
&• B:^;c a n fc
§ s a" e
a ■ enem <n o a
• * .  -  I .  « o-s- U
.. -.. r ilf S
... C O Bi t«
•    •   *    •        < O ** OB
* .....& ° 03
.    .   . X3 •
^_ !-»•••©
^     C O' C m oi » s o
3  a 3
ja   «» o«
Dovoljujemo si naslednje opozornjevati na naš prav po ceni jesenski cenik, ter se bodemo vedno, kot dosedaj trudili v vsaceiu Ogleda s solidnim in poštenim blagom našim odjeiunlkom ustrezati.
Ker smo v zvezi i največjimi tovarnami na kontinentu, se Vašemu Blagorodji ponuja ugodna prilika, s potrebnim blagom sc preskrbeti po tovarniških cenah. —
Izdelki in blago naše je najbolje, ki ga razdeljujemo v tri različne vrste cen; prva vrsta obsega 9 sorte, druga vrsta 1 sorto in tretja vrsta cene, jo najliueja vrsta robe.
Na posebno zabtevanje Vam pošiljamo kompletne cenike in vzorke franco in brezplačno. Kazpošilja se s poštnim povzetjem. S posebnim spoštovanjem
Dunajska tisko-tovarniška zaloga katuna,
Maill, ICii|»i-4-«-liis|iliili. Nr. a.
(291—10)
Tiskana roba.
Lastni izdelki, percaliu roba za srajce,
vatel po 20, Sg in 36 kr. Kosmonoški izdelek, percaliu roba, vutel
po 26, 80 in 86 kr. Mcbelj-pcrcal in mebelj-kreton, vatel po
30, 86 in 40 kr. Kosmouoško usiije za damsko, in otroško
obleko, vatel po 40, 42 in 45 kr. Svitli kosmonoški in francoski briljantin,
vatel po .'10, .'Jo in 40 kr.
Ceni
1 kos 30 vatlov bel, moder, meliran ali
barvan barchant */« 7, 8 in 9 gld. 1 kos 30 vatlov bel, moder, meliran ali
Uladka bela pavolnata roba.
Sifon in širting za srajce, vatel po 20,
25 in 80 kr. Beli briljantin in atlusgrad, vatel po 25,
.'JO i u 86 kr. "/h franc. piketa vseh barv, vatel po 45,
50 in 80 kr.
*/4 rumenega nankinga, vatel po 20, 25 i u 80 kr.
*/4 šamoi iu belega nankinga, vatel po 80, 35 in_40 kr.
Koba za rutice.
1 tucat otroških batist-robcev, z barve-nim okrajem a 8o, 80 kr., i gld.
1 tucat damskih batist-robcev, obrobljeni z bančnimi okraji a 1 gld. 1.20, iu 1.40 kr.
1 tucat damskih žakonet-robcev a 1.G0, 2.50 iu 3 gld.
1 tucat robcev za gospode, obrobljeni z barveuiini okraji a 2.50, 3 in 8160 kr.
1 tucat belih robcev ruiuburškega platna a 2, 3 in 4 gld.
1 tucat belih robcev irskega platna a 5, G iu 7 gld.
1 tucat belih robcev batistnih ali bcl-
faških a 8, i) in 10 gld. 1 tucat bellaških platnenih robcev, z bar«
veiiimi okraji a 5, G in 7 gld. 1 tucat toulard- ali katun-robeev, za mi
glaVO, lastni izdelek a 2, 2.50 in 8 gld. 1 tucat loulard- ali katun-robeev, za na
glavo, kosmonoški izdelek a 3, 3.50 in
-1 gld.
1 tucat barvanih žepnih robcev a 2, 2.50 in 8 gld.
1 sv iluata - toulard žepna - rutica za gospodu z barvanimi okraji, najnovejše a >u kr.,  I :'o m kr.
Angleaka, gladka voluata roba.
( i ni m gladko-barv eni orlean, vatel pO
•10, 50 in 00 kr. Orni in gladko-barvcni deini-liister, vatel
pO 70, 80 in isl kr. Lrui  in gladko - barven!  svilnati - liister,
vatel po i, gld., 1.20 In i.5o kr.
('rui aksauut, vatel po 80 kr., 1 gld. iu 1.20 kr.
(rni aksumit za silk-obleke, vatel po 1,60, 1.8U kr. in 2 gld.
Barven! progast aksumit za obleke, najnovije, za damsko in otroško obleko, vatel jio 1.50 kr.
Barohant-roba.
1 kos 80 vatiOV bel, iikhUt, tmliran ali barvan barchant      a ti, V in 8 gld.
a 10, 11 in 12 gld.
4
barvan barchant v/a 1 kos žuorast. ali pike-barchanta •
8, i) iu 10 gld.
1 kos žuorast. ali pike-barchanta 4/8 a
9, 10 in 12 gld.
1 kos žuorast. ali piku-barchanta v/§ *
10, 12 in 15 gld.
1 vatel najlinejega pavolnatega barchanta a 40 kr.
Damska - pike - krila, eno 2.50, 3.50 in 4.50 kr.
Otroške-pike-odeje, bele ali pobarvane, ena 1 gld., 1.20 in 1.50 kr.
Gladka platnena roba.
4/4 30 vatlov cvirnastega platna, 1 kos 0, 7 in 8 gld.
"/„ 30 vatlov cvirnastega platna, 1 kos 8, 9 in 10 gld.
*/4 30 vatlov opranega kreasplatna za na mizo 1 kos 7, 8 in 10 gld.
"/„ 30 vatlov opranega kreasplatna za na mizo 1 kos 8, 10 in 12 gld.
"/B 50 vatlov belfaška tkaninu 1 kos 12, 15 in 18 gld.
•/i 5o vatlov bolan dika tkanina 1 kos 10, 20 iu 25 gld.
w/8 54 vatlov rumburšku tkanina za gospodske srajce, 20, 25 in 30 gld.     i j
v/tt 54 vatlov rtimbiirška tkanina za damske srujee, 30, 35 in 40 gld.
u/a 54 vatlov ruinburška tkanina za gospodske srajce, 40, 50 iu 00 gld. Tkanina ju izključljivo le izdelek timu;
lluj  *V llollei«!.
Platnene rjuhe brez Siva a 3, 3.50 in
4 gld._
i)auia»ka roba:
Bele garniture, i/, polplatnenega damaika.
G os.       12 os.       18 ob.      24 ob. 4 gl.        7 gl.        10 gl.      14 gl. Bele garniture iz prav platnenega
j agu ar da, 12 os. 18 os. 24 oa. 9 gl. 14 gl. 20 gl. garniture iz čisto platnenega damaška. 12 oa. 18 os. 24 os. 12 gl.        18 gl.       24 gl.
1 tucat barv. desert servijetov 2, 3, 4 gl.
■i   .»   belih    „ „ 2,3,4 „
Damaska obrisala vatel po 25, 80, 86 kr Obrisala iS čistega platna tuoat l, B, 7 gl.
Servijeti iz fiistega platna, tucat l, G, 7 gl.
1 kos h/4 barv. kav. platna 80 kr.
Prti ia čistega platna h/, 2, 2.60, 8, gL
„   „     ,, „      '-'/4 3, 4.o0, G.
n   ».     » 'V«     0^0, 7.50 „
(iS 1(1
Garniture barv. iz ćistega platna.
i 2 03.
8 Ki.
postelj. '" l
G os. 5 gl. Bele
G os. gh
G os. 4 gi.
1 garnitura prtov,
prti a 10, 12, 16 gld.
Pri naročilih naj se blagovoli udati, če se zahteva 2., 1, ali najlineje vrste robu. — Ako je odjema in nakupovanje veliko se povoluje znižana cena. —
Adreso prosimo naUiiijko zapomuiti: buuio Itu |ii. «Jil»i»lul / Sr. a. riiekvyart«» der Ruprpehtskirche, Vls-A«vl8 dem Einuanjj der Saorlstsi.
Lastnina iu tisk „Narodue tiskarue4