Cflje, 5. avgusta 1970 — Številka 31 — I^to XXIV. — Cena 60 par Glasiro občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in ižalec ^ nekaterih obči- tako tudi v ^gljski, je zmanj- џ\о knjige Vajino jl^upno življenje, l(i jo prejmejo mla- doporočenci kot ¿grilo ob poro- dnem obredu. Ker Ijodo torej bodoči povi zakonci (vsaj ,nnogi od njih) pri- Ifrajšani za teorijo skupnega življenja, [,i lahko nemara vrzel zapolnili z ДсЈатот in Evo ali loko podobno golo revijico! ATOMSKA DOBA OBSOTELJA TURISTI PREPLAVILI ATOMSKE TOPLICE. TURIZEM, KOT OTIPLJIVA GOSPODARSKA PANOGA OBSOTELJ- ČANOV. ARMADA POMAGALA GRADITI CESTO, ELEKTRIČNO NAPELJAVO NA RUDNICO IN ZGRADILA ŠPORTNA IGRIŠČA OB ŠOLI V PODČETRTKU. NA POMLAD ZAČETEK GRADNJE NOVE ŠOLE. Obsotelje sodi med tista območja, s katerih v javnost prodre izredno malo vesti. Zato ker se tam malo - »dogaja«. Tu mislimo na tisto vrsto dogodkov, ki bi naj bili »vredni peresa«. Nekaj takšnega, kar bi naj bilo pomenibno za ves svet in ne samo za to slabo razvito ob- močje nerazvite šmarske občine. In vendar je prav v zadnjem času tu najti mnogo novosti. Pomembnih dejanj in dogodkov, ki vplivajo na celotni prihodnji razvoj in utrip življenja v svetu ob Sotli. v teh dneh, ko so se iz o- blaka prahu izdvojili težki gradbeni stroji priipadnikO'V JLA, ki so 60 dni pomagali graditi in rekonstruirati ce- stišče otì Sodne vasi do četrtka, je v dolini ob Sotli izredno živahno. Ne zato, ker »rekonstruirajo nekdanjo-rim- sko pot«, temveč ker so »A- tomske toplice« doživele iz- redni obisk gostov, ker je tudi Obsotelje deležno dina- mičnega utripa, ki je zajel končno tudi šmarsko občino. Pesem vojakov, ki so se v četrtek poslovili od Podče- trtka, je prepletena z napevi kopalcev v nabito polnem ba- zenu atomskih toplic in ža- njic ki spravljajo letošnjo poprečno žetev. Pred vročino beže le obiskovalci te sliko- vite doline. Domačini žiive ta- ko, kot so doslej. Ob delu, ki ga ne razčlenjujejo na sneg in dež, sonce аИ veter. Vmes za hip vzravnani prisluhnejo vestem o gradnji električne napeljave na Rudnioo, asfalti- ranju ceste Po dolimi, o na- črtih razvoja atomskih toplic in ob tem, kdaj bo prihod- njo pomlad zasajena prva lo- pata, ki bo napovedala zače- tek gradnje nove šole v Pod- četrtku. Nadaljevanje na 6. strarw LETO DNI HMELJARSKI STAREŠINA - 8. IN 9. AVGUSTA BO V ŽALCU IN BRASLOVČAH TRADICIONALNI HMELJARSKI PRAZNIK, KJER BODO ZA LETO DNI »USTOLIČIL!« TUDI NOVEGA HMELJARSKEGA STAREŠINO. TO BO KMET ROBERT KLADNIK, 60, IZ ČEPELJ PRI VRANSKEM. »VESEL IN SREČEN SEM, DA Ml BODO ZAUPALI HMELJARSKO STAREŠINSTVO.« TO JE LEPO PRIZNANJE NAPREDNEMU KMETU. KI MU JE »ZELENO ZLATO« NAJDRAŽJI CVET. I FOTO: TONE TAVČAR SEJEMSKA IZDAJA TEDNIKA NAROČNIKOM IN BRALCEM Uredništvo Novega tednika bo tudi pred letošnjim sej- mom obrti v Celju pripravi- lo posebno sejemsko izdajo, ki Pa bo za razliko od lanske natisnjena v obliki in na for- matu prejšnje revije »Tova- riš« številka, ki bo obsega- la več kot 60 strani v barv- nem tisku, bo izšla 12. tega meseca in bo veljala v kol- portaži 1 din. V tej zvezi smo dolžni ce- njene naročnike in bralce ot>- vestiti, da bo sejemska izda- ja združena z običajnim, vendar nekoliko okrnjenim Novim tednikom, ki pa ga bomo, prav tako na novem formatu, vsebinsko obogatili. V njem bo več zanimivega branja, prilagojenega počitni- škemu času. Letošnja zlasti oblikovno nova izdaja pa je dala pobudo, da smo ^»ričeli razmišljati o možnostih, da bi Novi tednik sploh pričeli tiskati na novem formatu, pri čemer se ob tej priložno- sti obračamo na naročnike in bralce, da bi nam o tem ka- kor o vsebini posredovali svo- ja mnenja. Želeli bi zlasti od- govore na vprašanja: . Ф Ali se vam zdi novi for- mat u.streznejši (pri tem ve- lja upoštevati več.ie tiskarske stroške in višjo ceno — pred- vidoma 1 din za izvod in # Kakšna naj bi bila po vašem mnenju vsebina? Ob tem pripominjamo, da velja vsebino tednika v se- jemski izdaji jemati z rezer- vo, ker je zaradi časovne sti- ske v tiskarni ni bilo mogo- če ustrezno pripraviti, vseka- kor pa ne tako, da bi lahko veljala za dokončno. Med vsemi tistimi, ki nam bodo poslali svoje odgovore, bomo izžrebali nekaj lepih denarnih nagrad! Ob tej priložnosti še dodat- no ot>vestilo: ker smo morali rok za oddajo rokopisov skrajšati za dva dni, prosimo VSe interesente, da nam svo- je (male) oglase, razpise in objave pošljejo najkasneje do petka, 7. tega meseca do 12. ure! SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE 13. avgusta bo seja občin- ske skupščine Šentjur pri- Ce- lju. Na seji bodo obravnava- li gibanje gospodarstva v pr- vem polletju, sprejeli bodo odlok o ustanovitvi sklada za imanciranje negospodarskih investicij, kot so zdravstvo, šolstvo ter kultura. Poleg te- ga bodo obravnavali tudi te- koče probleme. I. S. i RaN :"'.. FRAKEU - Mej duš: Sem slišal — če ne boste zamerili — eia ste v polnem »turističnem razmahu« HMELJEVKE IN ŽIČNICE SE BODO TRESLE Poslovno združenje Styria in turistično društvo Braslov- če pripravljata 8. in 9. av- gusta v Žalcu in Braslovčah 8, kmeljarski praznik V soboto in nedeljo bo v spodnji Savinjski dolini po enoletnem premoru ponovno živahno. Z 8. hmeljarskim praznikom bodo tudi uradno začeli obirati hmelj. Organi- zatorja hmeljarskega prazni- ka pripravljata prvi dan v dvorani kmetijskega kombi- nata v Žalcu izbor hmeljske princese, izvolitev novega hmeljarskega starešine isto- časno pa bodo podelili 41 pri- delovalcem hmelja posebna republiška priznanja. V kul- turnem programu bosta na- stopila pevska zbora iz Tabo- ra in Polezele. V nedeljo zjutraj bo krenil posebni srpevod iz Žalca do Braslovč, kjer bo osrednja prireditev 8. hmeljarskega praznika. Dopoldne bodo pri- pravili živinorejsko razstavo, potem pa v sprevodu skozi naselje prikazali hmeljarjevo delo. Popoldne bodo progla- sili hmeljsko princeso, govo- ril bo nov hmeljarski stare- šina, kmet Robert Kladnik, 60, iz Čepel j pri Vranskem, razdelili pa. bodo tudi prizna- nja in nagrade najboljšim ži- vinorejcem in tekmovalcem traktoristom, ki bodo 7. in 8. avgusta prav tako v Braslov- čah sodelovali na letošnjem republiškem prvenstvu. Na slednje dni p>o praznovanju pa se bodo začele hnieljevke in žičnice tresti, kobule pa bodo ostajale v razpokanih rokah obiralcev... Ta pre- del Savinjske doline bo v ti- stih dneh doživljal svoje naj- lepše dni. T. VRABL HITRO IN BREZ IZPITA ALOJZ B02NAÌI, 23, iz Velenja je voesü iz Arje vasi proti domu, ko ga je v Cmovi pričelo zaradi neprimerne hitroetd zanašati. Iz^bil je oblast nad krmálom in zapeljal na travnik. Pri tem se je hudo poškodovala MARIJA BOŽNAR iz Šentjanža pri Sevnici, âkode na avtomobilu je za 15.000 di- narjev. Božnar na imel ittita. PADEL JE S KOLESOM J02E KORAT, 56, iz Pouiilkve se je peljal s ko- lesom po cesti rV, reda Ponikva—SdaJtina in padel. V bolnišnici so ugotovili, da je dobil pretres mo- žganov. MOPEDIST SE JE POŠKODOVAL Voznik osebnega avtomobila IVAN ROJIN, 39, iz Celja je na Ipavče\'i ulici zapeljal na cestišče vzratno z dvorišča, ne da bi se prepričal, če je cesta praaiia. Po Ipavčevi ulici je pripeljal z mo- pedom ŠTEFAN GQLHT.F.R, 30, z Ostrožnega in se zaletel v avtomobil. Zaradi lažjih poškodb so ga odpelјаМ v celjsko bolnišnico. PO NESREČI JE ODPELJAL Mopedist rVAN PAJBNK, 17, iz Süove je med vožnjo iz Saleka tako tesno prehiteval kolesarko FRANCISKO RAMáAK, 43, iz Velenja, da je zadel zadnje kolo. Ramšoteova je padla in se laâe po- škodovala. Mopedist je odpeljal naprej, ker je bil brez voizmiškega dovoljenja. TESNO PREHITEVANJE Kolesarka IVA BURGER iz Nazarja se je pe- ljala pravilno po desni strani cesti, too jo je do- hitel in tesno prehiteval mopedist IVAN KRIVEC, 32, iz Rovt. Zadel jo je. Oba sta dobila lažje poškodbe. KOLESAR UMRL SILVESTER CILENŠEK, 25, iz Latkove vasi, se je peljal s kolesom proti križišču v Latkovi vasi, ko je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom dr. LJUDI^^IT К1ШРАТ10 iz Zagreba. Ker je vo- zil s kratkimi lučmi, ga je prepozno opazil in za- del. Zaa-adi težkih poškodb je kolesar umrl. S CESTE NA TRAVNIK I BOJAN SEIDLAR, 20, iz Celja, je vozil z oseb- I nim avtomobilom protí Ar ji vasi v koloni vozil, j ki se je zaustavila. Ker ná uspel pravočasno za- j vreti in se umakniti na levo zaradi nasprotnega I prometa, je zavil na desno in na travnik, kjer se j je vozilo dvakrat prevrnilo. Težje poškodovan je ! bü sopo'tnik RADE ANĐŽELKOVIĆ, 19, iz Celja. I Škode je za 3.000 dinarjev. NESREČA NA PREHODU I Voznik osebnega avtomobila DUŠAN BANKO, i 21, z Gomilskega, je V02ál po Ljubljanski cesti pro- 1 ti središču Celja, ko je na preliodu za pešce preč- i kal cesto KAZIMIR MODIC, 66, iz Celja. Banko I zaradi hitrosti vozila ni mogel zausitaviti. Pešca so I zaradi hudih poškodb prepeljali v celjsko bolniš- I nico. KUP GRAMOZA I Mopedist FRANC JURŠE iz Luterja se je peljal I iz Ponikve proti domu in zavozil na kup gramoza. I Pri padcu se je teže poškodoval. UMAKNIL SE JE j JOŽE AN2UR, 35, iiz Ljubljane, je votzil s tovor- I nim avtomobilom iz Arje vasi proti Veliki Pirešici in se umaiknil nekoliko v desno tovornjaku, ki je pripeljal nasproti. Pri tem je zadel kolesarko MA- RIJO LIPOVŠEK iz Ruš pri 2alcu, katero so za- j radi težjih poškodb prepeljali v celjisfloo bolnišnico. NI SE USTAVIL Voznik kombija JOŽO 2ULJEVIČ, 39, iz Celja je I vozil po Teharski cesti in zmanjšal hitrost zaradi I srečavanja s tovornjakom. Za njim je pripeljal mo- pedist ANTON VODUŠEK, 33, iz Celja, ki se ni mogel zaustaviti zaradi pretrgane žice na mopedu. Dobil je lažje poškodbe. OD PONEDELJKA DO NEDELJE Pretekli teden je bil izredno porazen, saj smo v čmo prometno listo zabeležili nove tri žrtve cest- nega prometa. V sedmih dneh se je zigodilo 47 prometnih ne- sreč. Poškodovanih je bilo 32 ljudi, od tega 15 teže. Materialno škodo so ocenüi na 156.600 dinarjev. žunter Drago, Celje in Ru. par Jožica, 2alec, Siič Franc, Šentruper št. 17 in Pihler Sil- va, šentruper št. 17. Kram- berger Vlao 3 t narje. Zelenjava: kumarce in аЉ ta so po 3 dinarje. Približno isto ceno imata tudi kdeis. ba in krfiola. Fižol v stroka se je FK>dražil in je пј^от cena od 5 do 6 dinarjei\> Ze- lje v glavah in nov kromj» sta 1,5 dinarja. Paradižnika je dovolj. Največ ga prodajajo Makedonci in siceir po 3 di- narje. Tudi paprike je dovolj. Vendar pa še niso prišli Mä- ; kedonci, ki jo vsako leto pri- ; peljejo. Računajo, da bodo; vsak čas prišli. Takrat bo tu- di cena papriki občutno pad- ¡ la. I Gob je že zelo malo. Le tu pa tam se še pojavijo na gu, pa še te kaj hitro pokui»-1 jo. Čeprav jüí je malo so š« I vedno obdržale cene iz preji nj^a tedna. 1 Jajčka so od 65 do 70 pe j za komad. Svojo ceno držijo že pi-ecej časa in računajo, da. se že ne bodo tako kmalu p^ . dražila. « Ta teden je bilo tudi dovo'.; ' Dsnitnine Prodajali so jo i» 10 dinarjev za kilogram žive- teže. NOVOSTI S POLIC CELJSKE ŠTUDIJSKE ic KNJIŽNICE ^^ Winer B. J. Principles 1 Experimental Design. Lomioo ( (itd.) cop. 1970. S. 341-38. fe Maher B. A.: Principles ^ Psychopathology. Londo® (itd.) oop. 1970. S. 34139. J Ferguson G. A.: Statisliral A' Í nalysis in Psycholo.giy I p ducation, 2. Ed. New Yorü 1. (itd.) 1966. S. 34140. Rudin W.: Real and Com- plex Analsis. London (i^' cop. 1970. S. 34141. Pesic v.: Osnovi praktić"' i istraživačke krîminolos'''j metodologije. Beograd S. 34142. Padover S. K.: The LivinJ U. S. Constitution. 8. pri"'' New York and Toronto coP' IS'53. S. 34151. Bahm A. J.: The VVorld'^ Living Religions. New Yor» cop. 1964. Š. 34152. Croce B.: Književna UritiWi kao filozofija. Beograd S. 34153. jaha lci v st. moritzu Celjski konjeniški klub je zabeležil vnovič izreden uspeh. V ponedeljek zjutraj je iz Celja odšla na evro> sko prvenstvo v St. Moritz mladin- ska reprezentanca (ki se je v me- stu ob Savinji tudi pripravljala). Med štirimi tekmovalci je tudi Ce- Ijanka Eva Zaveršnik, ki je hkrati najboljša tekmovalka. Posnetek ka- že mlado tekmovalko, ki s svojim konjem Ibrom preskakuje oviro. Na tekmovanju v Ceîju je v nedeljo zmagala na prvi tekmi, medtem ko je bila na drugi tretja. Zelo uspeš- no je nastopil tudi Vlado Rančigaj. Na evropskem prvenstvu bo nasto- pilo 20 ekip, naša tekmovalka ima možnost za uvrstitev med najbolj- še, ekipa pa med pi-vih osem. (Foto: E. Kranjc) Ijepubliško pokalno tek- ^vanje v plavanju je kon- ¡JQO. Celjski Neptun je tu- ji v tretjem kolu zbral lepo levilo točk — 8.880, toda to ni bilo dovolj, da bi pre- magal izredno močno ekipo Celulozarja. Gostje so bili boljši in zbrali 10.720 točk. Do take visoke zmage je prišlo zaradi mnogo boljšega položaja drugega plavalca gostov proti diTUgemu celj;sike- mu plavalcu. Mlada celjska ekipa ima žal le nekatere discipline odlično zasedene, medtem ko v ostalih plava- jo še pionirji in od njih lahko pričakujemo več uspe- ha šele v prihodnji sezoni. Kljub temu pa so celjski plavalci dosegli izreden us- peh in osvojili kar šest posameznih zmag. Tako so tokrat premočno zmagali: Dobrotinškova na 400 m — 6:07,1, Lebanova na 100 m prsno — 1:31,3 in Perčičeva na 200 m mešano 3:10,0. Med moškimi pa so osvojili prvo mesto: Sivec na 100 m prsno — 1:27,5, (Mimik je bil drugi — 1:28 8). Tanko na 200 m delfin ' — 2:50,5 in Tkavc na 100 m oravi — 1:06,1. Boljše rezultate pa so še dosegli: Dobrotinškova 3:11,4 na 200 m hrbtno, Lednik 2:53,8 na 200 m hrbtno, Perčičeva 1:26,0 na 100 m delfin. Vsi trije so bili v svojih disciplinah drugi. Celjski tekmovalci so s tem zaključili pokalno tek- movanje in se bodo v pri- hodnjem mesecu udeležili vseh republiških tekmovanj za posameznike. Tu lahko po-ičakujemo še več uspeha. J. KUZMA celjski pionirji šesti v odlični organizaciji celj- skega ifeptuna in v lepem vremenu so se v petek pome. rili na celjskem plavališču najmlajši plavalci — pionirji. Na štartu jih je bilo kar 250 iz trinajst klubov. Med njimi tudi celjski plavalci Neptuna, ki jih vodi Edi Gor- šič. Ti so presenetili. Lansko- letni začetniki so tokrat po zaslugi svoje ženske ekipe med ekipami osvojili odlično šesto mesto. Pri tem pa so za seboj pustili Rudarja (Tr- bovlje) Triglav, Koper in dru- ge. v celjski vrsti je bila vse- kakor najboljša mlada Duška Boben, ki je osvojila drugo mesto v plavanju na 200 m prosto, dalje je bila tretja na 50 m hrbtno in šesta na 50 m prosto. Dosegla je naslednje rezultate: 3:22,8, 0:48,9 in 0:41,1. Poleg nje so še zelo dobro plavali: Duška Friderih, Hele- na Seničar, Marjanca Gas- pari, Aleš Iršič, Alenka Rak, Majda Mimik, Boris Pišek. Znana celjska tovarna teht- nic — Libela je najboljša tek- movalca prvenstva nagradila. To sta bila Lidija Ferlin (Fu- žinar), ki je postavila nov dr- žavni rekord na 50 m prsno in Jani Trtnik (Ilirija) za re- zultat v plavanju na 50 m hrbtno. Prvi nastop celjskih plaval- cev je bil več kot uspešen. Delo z mladino se tako obre- stuje in trenerju Edu Goršiču tudi naše iskrene čestitke za prve iispehe z najmlajšimi tekmovalci. J. Kuzma lenka Perčič med naj- oljšimi iTiladimi celjskimi Uv;».;iiami. V 111 kolu je .'psert'tila z «miiço n^« H) m crawl. Foto: E. KRAJNC VELIK CELJSKEGA LETALCA član celjskega aerokluba Paper ko je na Poljskem po- kazal svoje izredne spK>sob- nosti v jadralnem letenju in si s preletom 505 kilometrov pridobil prvi pogoj za visoko priznanje, diamantno značko z zlatom. S tem je opozoril tudi na velike možnosti mla- dih celjskih jadralcev, ki bi lahko dosegali velike med- narodne uspehe, saj je on izkoristil že prvo takšno pri- ložnost in okronal sebe in svoj aero klub z izjemnim ркз- dvigom. PREMSAK MARLEN pokal braslovčam TVD Partizan Šempeter je že tretjič zapovrstjo organiziral od- bojkarski turnir za prehodni pokal Šempetra. Turnirja so se udeležili odbojkarji TVD Partizana Gaber- je, Braslovč in Šempetra. Rezul- tati: Šempeter — Braslovče 1:3, Gaberje — Šempeter 3:0 in Bra- slovče — Gaberje 2:0. Vrstni red: Braslovče, Gaberje, Šempeter. Ker so odbojkaši Partizana Braslovče že tretjič zapovrstjo osvojili pokal, so ga dobili v trajno last. Vse te- kme sta sodila Božič iz Žalca in Sedovšek iz Braslovč. T. Tavčar LJUBNO : OLÎMPIJA 3:5 v okviru flosarskega bala na Ljubnem je bila na igrišču Parti- zana zanimiva prijateljska nogo- metna tekma, v kateri so se po- merili nogometaši domačega Par- tizana in ljubljanske Olimpi je. Zmagali so gosti z rezultatom 5:3 (3:0). Gole za Olimpijo so doseg- li: Rožič 2, Ameršek, Popadič in Glišič po enega, za domače pa Podmeninšek I., Podmeninšek П. in Naroločnik. Srečanje je vodil Goleš iz Celja pred okoli 1200 gle- dalci. T. Tavčar SPOMAOANSKI PRVAK: TORPEDO (ŠOŠTANJ) Tekmovalna komisija za šarko Žalec je odbila pro- Jt KK štor na tekmo Žalec 1« : Store in jo registrirala doseženim rezultatom 65:63 korist Žalca »B«. Tako je krnovanje v medobčinski šarkarski ligi tudi uradno Ujučeno, končana lestvica omladanskega dela tefcmo- tija pa izgleda takole: )STVICA OMLADANSKEGA DELA: Torpedo 8 7 1 615:423 14 (Šoštanj) 8 7 1 615:423 14 2. Vitanje 8 6 2 433:305 12 3. Štore 8 5 3 508:390 10 4. Prebold 8 5 3 481:467 10 5. Old Boys Konjice 8 3 5 465:502 6 6. Žalec »B« 8 3 5 444:531 6 7. ŠŠD Prebold 8 2 6 469:644 4 8. Sentjtir 8 1 7 445:569 2 Z jesenskim delom bodo košarkaši v medobčinski ligi nadaljevali 30. 8. 1970. b, Holzinger TRŽAN, JAGER, JERAM - NOVI ZMAGOVALCI Najboljši celjski strelci so se pomerili na celjskem prvenstvu v streljanju z MK preciznim orož- jem. Kakor je bilo pričakovati, so najboljša mesta osvojili po izred- no ogorčeni borbi republiški in državni reprezentanti. To je v pr- vi vrsti Jože Tržan, ki je zmagal v dveh kategorijah in Tone Jager. V četrti disciplini pa je bil naj- boljši Jože Jeram, ki prihaja letos v izredno formo. Novi prvaki Ce- lja so: MK puška — standard: Jeram 538, Jager 526, Dečman 523; MK puška — proste izbire: Jager 539, Jeram 519, Dečman 480; MK pišto- la »Drulov«: Tržan 518, Strajher 507, Lazar 447; precizna pištola: Tržan .524, Strajher 496. J. K. CELJSKI ATLETI NA RAVNAH Glede na to, da je domači stadion postal gradbišče, je okoli 30 članov in članic AD Kladi var j a na pripravah na Ravnah na Koroškem. Pod vodstvom trenerja Valterja Štajnerja vadijo dvakrat na dan, kar je vsekakor več kot doma. Pogoji za trening odlični in tudi razpoloženje je izredno. M. B. MIRO KOCUVAN - 400m 46,8 - NOV SLOVENSKI REKORD Miro Kocucan, 23-letni član AD Kladi- var, je postal prvi Slovenec, ki je 400 m dolgo progo pretekel pod 47 sekimdami in drugi jugoslovanski tekač, ki mu je uspel tak tek (prvi je bU Djani Kovač). Polfinalno tekmovanje za atletski po- kal Б^ггоре se je uspešno kon^lo ne le za Kocuvana, marveč še za nekatere na- še tekmovalce. Kocuvan je bil v teku na 400 m drugi z odličnim ča.som 4в,8 se- kimd. S tem je za šest desetink sekvmde izboljšal svoj slovenski rekord na tej progi. Miro je v tem teku premagal tudi Italijana Bello, ki je la¡m nastopil celo v evropski reprezentanci proti Ameriki. Njegov sarajev.ski tek je bil odličen; hiter od vsega začetka in če mu na kon- cu ne bi zmanjkalo moča, bi bilo prese- nečenje še več'e. ^ Miro — iskrene čestitke! -mb PRIPRAVE ROKOMETAŠEV Celjski rokometaši so se ves prejšnji teden pri- pravljali za nastop v zvezni ligi v Mozirju. Na pri- pravah so bili (z leve proti desni): Ačkun, Lubei, Levstik, Pučko, J. Goršič, šafarič, Kac, N. Marko- vič. Margue, Presinger, Metličar, Telič, J. Marko- vič in Mrovlje, spredaj trener prof. Tone Goršič. Trening vratarjev. V novem prvenstvu, ki se začne 23. avgusta in v katerega »odhajajo« cejski rokome- taši z velikimi ambicijami, bodo vrata celjskega li gasa branili: žarko Presinger, Janez Markovič in Margue. Na posnetku jih vidimo, kako jih »razgi bava« trener Tone Goršič. Veliko okrepitev bo za celjsko moštvo predstav Ijal nastop štirih znanih slovenskih гokometaše^^ ki so pristopili k Celju. Na zgornjem posnetku sta nekdanja člana Rudarja iz Trbovelj, ki je nekaj sezon igral v zvezni ligi. Na levi strani je Ačkun, ki je bil vseskozi eden najboljših Rudarjevih igral- cev, med prvimi Slovenci pa je tudi večkrat oble- kel dres z državnim grbom. Na desni strani vidi- mo Marguča, prav tako nekdanjega člana Rudarja Margue je izvrsten vratar in bo po odhodu J. Mar- koviča v JNA za Celje vsekakor predstavljal veliko okrepitev. Ačkun bo s svojimi kvalitetami in smi- slom za igro lahko postal steber ekipe, ki je v prejšnjih nastopih tako pogrešala igralca, ki bi znal ekipo v odločilnih in pomembnih trenutkih umiriti in pripeljati do točk. Ekipo ŽRK Celje bosta okrepila tudi Kac (prej So štanj) in Pučko (prej Ormož). Oba sta bila vrsto let v svojih ekipah najboljša strelca in bosta te svoje sposobnosti lahko pokazala tudi ▼ vrstah celjskih rokometašev. Kac .je že pred leti nastopal za celjsko ekipo in dokazal, da je izredno koristen igralec S pripravami bodo nadaljevali v Celju, do Tačetkti prvenstva pa bodo odi.grali še vrsto prija- tekem ter se tako po čimboljp pri- V- • iti za nastop v družbi na:i1)oljših jugoslovan- skih rokometnih ekip. Tekst: T. VRABi Foto: T. VR\nL in T. TAVCAPv Jezdec, ki je vodil letošnjo povorko flosarjev, drvarjev in članov folklorne skupine z goüDo na pihala ne napoveduje lepega vremena. Ni res, da je puri več batoicali — mrtvorojeaiec. Ljubenoi so z letošnjim Flosarskim balom to pra- vilo ovrgli, čeprav so se še nekaj dni pred prire- ditvijo natezali, kako in kaj, tudi to ni bilo prvič, so končno pljunili v roke in pripravili presene- čenje. XXX Izkupiček z letošnje in vseh prihodnjih prireditev, s tradicijo ne bodo prekinili, bodo namenili za ureditev kraja. Tako jim bo po vsej verjetnosti le uspelo urediti vsaj cesto proti Rastkam, ker bo drugače še tisto, že navoženo kamenje — razpadlo. GLIN, kot kaže, še ni priskočil na pomoč. XXX Flosarija bi naj simbolizirala najpomembnejšo gospodarsko panogo, mozirske občine, žal razen ilosarjev in peščice uniformiranih gozdarjev, ki jih pokažejo ob Flosarskem balu, kaj več gozdarstva ni prisotnega. Čeprav se že nekaj let bore Ljubenci za pokrovitelja prireditve, kot je to običaj in po- treba, pri GLLN-u ne slišijo na to uho. XXX Nekateri, ki raamere dobro poznajo, trdijo, da so Ljubenci za letošnjega botra postavili mozirske- ga župana zato, da bi v primeru rahitičnega za- služka s flosaxskim balom nategnil ali raztegnil »sredstva« za toliko, kolikor bo pač za ureditev trga — potrebno. XXX Ob žogobrcu, ko so Ljubenci pestili prvoligaša, ljubljansko Olimpijo, čeprav jim je v začetku le-ta potresal mrežo, je prišlo do neljubega trčenja. Tr- čila sta ljubenski vratar in branilec. Vratarju so se siunljivo zamajali zobje. EK>bro poučeni so pove- dali, da so najbolj vroči zagovorniki tega športa že začeli razmišljati o novi akciji. Zbirali bi les, da bi odkupili vratarja Olimpije. S tem bi imeli osnovo za vzpon v prvo ligo. XXX Albin Juvan, eden najstarejših flosarjev, doma z Okonine, ki je bil letošnji nagrajenec, je v svo- jem jedrnatem govoru povedal, da so se morali flosarji ob prvi pri Laškem zaradi nesreče, vedno križati. Zdaj ji tega več ni treba, ker spuščajo flos le vsako drugo leto do Ijubaoske — žage. XXX Isti Albin Juvan, ki je med drugim dedec in pol, je v tem govoru povedal tudi to, da so se pri Slavonskem Brodu flosarji ponavadi otresli raznih zelencev in nadaljevali pot sami. Vračali so se počasneje, ker so se med potjo ustavljali, da bi posrebali juho. Zgodilo se je, da od Zidanega mo- stu naprej včasih kateri ni imel niti za vozno karto. Zdaj je strah odveč. Iz Nazarij do Ljubnega je bližje in manj gostiln, pa tudi brhkih točajk . ., XXX Desanka Džurdževič iz Novega Sada, ki je bila ob letošnjem Flosarskem balu posebej nagrajena, ker že dvanajst let zapored prihaja na dopust v Ljubnc, je rekla ob sprejemu darila, da ne ve, za- kaj bi se naj odločila: za bivanje v Novem Salu ali na Ljubnem. Pri tem smo opazili, da so turi- stični delavci na skrivaj v žepu držali fige, da se pred enako dilemo ne bi mogla odločiti vsaj dese- tina vsakoletnih obiskovalcev Flosarskega bala. Desanka Džurdževič, doma iz Novega Sada je ena izmed najstalnejših gostov na Ljubnem. Dvanajst let zapored prihaja sem, zato so jo nagradili. OKROG PET TISOČ LJUDI SI JE V SOBOTO IN NEDELJO OGLEDALO LETOŠNJI ^ SARSKI BAL NA LJUBNEM. PRIREDITEV JE LEPO USPELA, ČEPRAV JO JE V NEDEU ZMOTIL DEŽ. DOBIČEK BODO LUBENCI NAMENILI ZA UREDITEV TRGA. ' FLOSARSKI HORUK. Lubenci flose sestavijo na tihem, udirajo pa jih glasno. Flos Jake Cevnevška z Okonine, ki je bil krmaniš prvega flosa, ni in ni hotel v vodo. Končno so ga z vsemi močmi spravili vsaj toliko dò brega, da je malo zaplaval. Vmes se je še zataknil, da so flosarji opravili še krajšo kope^I. Statistiki molče o tem, k(»liko ilosarjev je moralo tokrat po priliodu domov takoj sedet v škaf, kot za njega dni, da bi žene videle, kako — plavajo. Oba Čeplaka, stari in mladi, sta svojega vozila počasneje. Cilj je bil isti. Tisto malo vožnje s flosi se žal konča že po nekaj deset metrih, ob priredit- veni tribuni. Več tisoč glava množica vsako leto spremlja dogodke na fio sib. Letošnjo prireditev je popestril Albin Juvan, ki kljub starosti nima dlake na jeziku. Kulturni pro- gram pa so popestrili člani folklorne skupine iz Šempetra s folklornimi plesi. Peli so tudi Luben- ci, da bi tako pričarali vsaj del tiste romantike, ki je bila v resnici - trdo in garaško delo. KRST »JUDA«. Nekoč tako pomembna zadeva, kot je bil sprejem mladih flo- sarjev, ki so jim popular- no rekli »jud«, je ztlaj le del zabavne prireditve. Vsakoletni zelenec, ki do- ži\'i krst, je s tem postal »flosar«. Tako se tradicija nadaljuje. Važno je, da je zabavno, pa čeprav Ra- duha ima ali nima snežne kape. Za vse ostalo po- skrbe gostinci in razni lastnild zabavnih kotič- kov, ki so letos lepo po- stregli za zabavo. Tudi go- stinci so množično po- skrbeli za tisti potrebni del. Baje so »našli skupni jezik« razen enega, ki pa zato ni bil na prizorišču. Sejem bil je živ. Poleg dveh flosov je bil edini pr^^ stavnik lesne proizvodnje prodajalec suhe robe, vsakogar nekaj. Letošnji nagrajenec, eden izmed najstarejših flosarj^^j je bil Albin Juvan, ki je malo po prvi vojni stoP' na flos. Posnetek ga prikazuje ob sprejemu daril^ Tekst in slikf; Janez Sevff pohištvena industrija Garant Polzela je z na- , pom najmodernejšega stroja za filmsko lakira- g bistveno izboljšala površinsko obdelavo svo- 1 izdelkov. Z njim so prvi v Jugoslaviji prešli ^ nov način nanašanja laka. V minuti natiskajo .filmom, ki se kot folija prilepi na ploskev, 3va ^ pol metra površine, ki pride iz stroja že po- .мчепа. pelovni kolektiv pohištve- ' industrije »Garant« na rj^eli sodi med tiste red- ^jcolektive v lesni indu- ki so bili dolgo časa ¡gv' politike večjih gospo- skih organizacij, pred- li tistih, ki predelovalno jju?№ijo oskrbujejo z le- Ob ustanovitvi in pr- јђ začetkih razvoja je kolek- 4,- delal v okviru LIK Savi- od katerega pa se je 'pozneje odcepil. Zaradi spremenjene proiz- vodne politike, kolektiv Ga- ranta se je usmeril v proiz- vodnjo klasičnega pohištva, predvsem spalnic, so morali temu primemo prilagoditi tu- di tehnološki postopek. Za- to ni čudno, če je moral ko- lektiv v začetku po preusme- ritvi in osamosvojitvi največ- ji del denarja vlagati v stroj- ne naprave. Večji uspeh so dosegli z dograditvijo prosto- rov za razrez lesa. Z novo žago so se tako otresli odvis- nosti od večjih kolektivov, ki so jim do takrat proda- jali reprodukcijski material. Ta pridobitev je seveda bi- stveno vplivala na nadaljnji razvoj in možnosti proiz- vodnje. Podjetje, ki s svojimi po- hištvenimi garniturami in ko- sovnim pohištvom, zalaga široko področje, je v zad- njih desetih letih močno na- predovalo, saj so povečali proizvodnjo pohištvenih gar- nitur od 6.000 na 24.000. Z no- vim strojem za filmski na- nos laka so občutno poceni- li proizvodnjo, ker so name- sto poldrugega milijona, ki bi ga morali odšteti za su- šilni kanal, . plačali za ta stroj le 650.000 dinarjev. Skladno s povečano proiz- vodnjo in uvajanjem novih tehnoloških postopkov je ko- lektivu uspelo dvigniti tudi realizacijo podjetja od 6 mi- lijonov pred desetimi leti na 26 milijonov danes. S povečano proizvodnjo so nastale tudi možnosti za od- piranje novih delovnih mest. Tako so povečali število za- poslenih za 50 ljudi. Zaradi reorganizacije tehnološkega procesa pa jim je uspelo vrednost proizvodnje nekaj- krat povečati. S tem so kljub kreditiranju kupcev, kar je postalo že splošna praksa, ustvarili pogoje za nova investicijska vlaganja. Kljub temu pa jim je uspe- lo povečati tudi osebni do- hodek zaposlenih, katerega poprečje 1250 din sodi v zgornji del poprečja osebnih dohodkov zaposlenih v žal- ski občini. M. PREMŠAK Četudi smo v tistem ob- ko delo zaradi dopu- jov tu in tam zastaja ali se gaj v kolektivih ne iDtevaio j)v'ili nalog pa to za dol oče le primere v velenjski obči- i ne drži. V mislih imamo jed drugim tri aikcije, ki so f¿ kot značilne za ta čas p ki močno stopajo v os- jtedje. Prva se nanaša na lolektiv tovarne gospodinjske preme Gorenje, druga na Bdnik lignita in tretja na tfovsko podjetje ERA ter imetijsko zadrugo v SoSta- iju. V tovarni gospodinjske preme Gorenje so se prav tem času lotili tako ime- íívane interne reforme, Jcl i v bistvu nič novega, nič isebnega za ta kolektiv in i vendarle opozarja, da je crb za čim boljšo, racio- ilnejšo in cenejšo proizvod- njo prisotna na vsakem ko- raku. Tudi okoli te akci- je se je združil ves kolektiv, izredno pvobudo v njej pa ima predvsem osnovna orga- nizacija Zveze komunistov. Na koncu je njen program osvojil centralni delavski svet, ki ga v novi mandatni dobi vnovič vodi Ivan Širše. Gre za številne ukrepe v proizvodnem in poslovnem delu, za težnjo, da bi zmanj- šali stroške, da bi tudi v prihodnje delali čim bolje in ceneje. Opozorili pa so še na subjekstivni faktor, na človeka, na izostanke z dela, boleznine in tako dalje. Značilnost te gorenjske akcije je tudi v tem, da je združila strokovnjake in druge delavce v kolektivu, družbeno politične organizaci- je in samoupravne organe, ki zdaj vsak na svojem po- dročju v praksi izpolnjujejo siprejete smernice. V velenjskem rudniku lig- nita te dni veliko bolj go- vorijo o elektrofilterskih gradbenih elementih kot o premogu. Tu so namreč tik pred začetkom proizvodnje v novi tovarni v Šoštanju, ki bo močno posegla na grad- beno tržišče, saj gre za EFE elemente, ki se odliku- jejo s številnimi prednostmi. ERA, kolektiv trgovskega podjetja na veliko in malo v Velenju pa je sredi pri- prav na novo širitev poslo- vanja. že te dni bodo odpr- li nov market in trgovino za prodajo drugovrstnih no- gavic tovarne iz Polzele. Mimo tega so sredi intenziv- nih priprav na gradnjo bla- govne hiše, ki bo imela 6.200 kv. metrov koristnih površin, od tega samo 4.000 kv. metrov prodajnih. Po vsem tem gre v resnici za velikana, za največjo trgov- sko hišo na širšem celjskem območju. V teku so dela pri izdelavi načrtov. Ce sodimo po dosedanjih pripravah, bo najbrž že v kratkem prišlo do integraci- je med trgovskim podjetjem EJRA in kmetijsko zadrugo v Šoštanju. Referenduma si- cer še niso raspisali, zato pa posebna telesa skupne komi- sije obeh kolektivov prouču- jejo specifična vprašanja. Na vsak način je na vidiku po- membna organizacijska spre- memba, ki pa se bo morala med drugim poznati tudi na področju kmetijske proizvod- nje, plasmana kmetijskih pridelkov in ne nazadnje v odnosih med kmetijskim proizvajalcem-kooperantom in novo delovno organizacijo. NA TRETJEM SEJMU OBRTI V CELJU NAD 220 RAZSTAVUALCEV »Trenutno imamo nekaj d 220 prijav za tretji se- li obrti od 15. do 23. avgu- I v Celju,« je na tiskovni nferenci dejal direktor bi- ia poslo-vnega združenja sns, Ivan Uranjek. »To vilo pa seveda ni dokonč- niti maksimalno. 2al je vedno odvisno od prosto- in ker tega ni toliko, kot ga potrebovali, mnoge od- čamo!« etošnji tretji sejem obrti prav gotovo največji in uspešnejši med doseda- ni. O tem govori izredno zanimanje pa tudi program je takšen, da vzbuja pozor- nost. Kot je znano bo sejem v prostorih prve osnovne šole v Vmnčevi ulici. Del raz- stave, zlasti pa prva med- narodna razstava zlatarskih izdelkov in nakita," bo v pro- storih šolskega centra za blagovni promet. Značilnost letošnje priredit- ve bo izredna pestrost ter neprimerno večja udeležba privatnih obrtnikov. Pravijo, da jih bo blizu sto! Sejem bo opozoril ne samo na izred- ne dosežke in odprl vrata v poslovni svet, marveč bo go- voril še o tisti obrti, ki po- časi izumira, saj zanjo ni več interesentov, čeprav je težko reči, da za njene sto- ritve ni zanimanja. To velja tako za sedlarstvo, kamnose- štvo, rezbarstvo in podobar- stvo, krznarstvo in tako da- lje. V programu prireditve sa vsakodnevne modne revije ob 17.30 uri. Na odru in pred očmi številnih obisko- valcev se bo vsak dan zvr- stilo nad 120 modelov. Izred- no zanimive, ne samo za žen ski svet, temveč tudi za dru- ge in med njimi za poslov- ne ljudi, bodo tri revije zla- ta in nakita. Pripravili jih bodo v zlatarni. Dan pred zaključkom bo revija pri- česk, isti dan pa še tradici- onalen sejemski ples. Obe slednji prireditvi bosta v ho- telu Celeia. In še to — gostinske uslu- ge je prevzel kmetijski kom- binat 2alec. Na razstavišč- nem prostoru pa bo urejen tudi bogat zabavni park. M. B. IDSLEJ ENOTNO POSLOVANJE Problem: odkup zemlje in premalo sredstev, da bi že pred prodajo zemljišče tudi komunalno uredili! Zastarela in neurejena kanalizacija. Pravilnik o iz- g:radnji kanalizacijskega omrežja ostal na papirju! Uspehi predvsem na področju gradnje vodovodov, kjer Slanovanjsko-komunalno podjetje uspešno sodeluje z občani! Več kot 40 km cest (2.5 odstotkov) IV. reda na področju žalske občine je asfaltiranih! >tos .spomladi je prišlo združitve dveh podjetij: lovanjskega gospodarstva Cestno-komunalnega pod- i. Do združitve je prišlo čnih straniščnih cevi, starih preko 60 let, ki so bile iz- menjane v Donatskem domu v Rogaški Slatini ob priliki adaptacije pod mojim vodstvom, in v katerih se je še na točnih straniščnih cevi starih preko 60 let ki so bile iz- tem, da ste kar sami ocenili vrednost .cevi na 64.000 Sdin. Po vašem predlogu sem bil par mesecev v preiskavi, sam pa sem nato v enem dnevu ugotovil, da je 3 aH 4 komade dobil občinski uslužbenec za nekak cestni propust, ostale pa je predsednik hišnega sveta dovolil, da jih je odpeljal, samp zato da so bile odstranjene, prevoz za odstranitev bi bil dražji. Naredil sem ovadbo na obč. tožilstvu radi lažne prijave, pa še do danes nisem dobil odgovora. Ali je bilo zakonito, tov. Krivec, da ste si v breme sredstev Stanov, podjetja izplačali mesečne prejemke ad 15. maja 1967 dalje za 6 mesecev, ko v podjetju sploh ni- ste delali, kolektiv pa je moral tožiti lastno podjetje, da je prišel do zasluženih osebnih dohodkov! Napisal bi lah- ko še in še ... Vi tov. Krivec in vaši prijatelji na občini ste se igrali s sredstvi stanovalcev po eni strani in sredstvi občanov na drugi strani. Občina ni bila dolžna po poravnavi pla- čati ničesar, ker pa so vodilni na občini uvideli da radi izvršenih nezakonitosti dolgujejo kolektivu Stan. podjetja vse nastale stroške so prikazali Stan. podjetju cca 3,500.000 plačanih komunalnih taks na avtomobile, kar pa je bilo usodno, ker je ustavno sodišče vpeljavo teh taks razvelja- vilo. Razumem, da je bilo treba zato obrniti vse kote na občini, da se najde nadaljnjih 3,500.000 Sdin za vrnitev taks občanom. Po letu in pol pa ste se menda vsi skupaj spomnili. Lajbaher je dobil odškodnino in pokojnino, toži- mo ga, ter vložili tožbo. Da bi podprli to zadevo ste celo vmešali zaostalost Kozjanskega področja, za katerega bi se lahko storilo mnogo več, pa ste se največ brigali kdo bo zasedel kakšen stol in komu bo prenehala mandatna doba, da bo šel s staro plačo v šolo. V ta namen se je v prejšnjih letih porabilo preko 20 milijonov starih din in uspeh še zakonitosti ne poznajo. Tudi za vas, tovariš Krivec se je porabilo iz proračuna prek 2 milijona starih din v letu 1962 in 63, takrat ko sem jaz kot vodja Komu- nalne uprave skakal okrog in s pomočjo vojske organizi- ral gradnjo virštajnske ceste, od bivše banovine do Dren- skega rebra Cesta je stala cca 6 milijonov. Bilo bi bolje potrošena sredstva za vas uporabiti še za kak km ceste na Kozjanskem, posebno še zato, ker še do danes šole sploh niste dokončali po tolikih letih. No, glavno da ste vlekli plačo od občine. Odgovorni ljudje v občini, predsednik, podpredsednik in povrhu še sekretar Občinskega komiteja niso dovolili samoupravljanja v podjetju, nasilno so ga zatrli s pomočjo vas, tovariš Krivec Alojz, danes se pa sprašujemo zakaj taka škoda. DS podjetja je pravočasno vložil pritožbo, skupščina stanovalcev je na zasedanju dne 11. julija 1967 sprejela sklep: Sprejme se sklep da se vloži pritožba na skupščino občine Šmarje, radi razrešitve v. d. direktorja Lajbaher Otona in imenovanje Krivec Alojza za v. d. direktorja iz razloga, ker Stanovanjsko podjetje ne potrebuje dveh di- rektorjev. Skupščina stanovalcev smatra očitke OBS Šmar- je o slabem gospodarjenju za neumestne, sam postopek pa za vmešavanje v samoupravne pravice Stanovanjskega podjetja. Pritožbe so bile poslane na občino in na Izvršni svet, pa do danes predsedujoči skupščine stanovalcev ali podjetje ni dobilo nobenega odgovora. Morda zato, ker so bili tisti, ki so celo nezakonitost skuhali eden zvezni posla- nec, druga dva pa republiška? Nadaljevanje prihodnjiö ATOMSKA DOBA OBSOTELJA Nadaljevanje s 1. strani Na planoti, s katerega je lep razgled na trg, je bilo v soncu postrojeno okrog 200 vojakov. Skupina oficirjev, peščica funk- cionarjev in en kmet, so poslu- šali besede ob slovesu. Po 60 dneh se danes vojaki poslavljajo. Več deset jih bo odšlo na na- gradne dopuste, ki so si jih prislužili s pridnostjo, vsi so prejeli kozarec iz kristalnega stekla s posvetilom, dar kolekti- va steklarne iz Rogaške Slatine, starešine so dobili vaze, vodstvo podčetrške šole je nagradilo Se posebej najpridnejše s praktični- mi darili, Vojo Džinovski, pod- predsednik skupščine občine, di- rektor steklarrse pa je v imenu skupščine nagradil vojake in sta- rešine ... Malo za tem je kolo- na težkih tovorjakov z mošt- vom od sonca očmelih vojakov v oblaku prahu, ki se še dviga s kotanjaste ceste, zapustila Podčetrtek. Obsotelje. Tako kot pred 13 leti, ko so tod gradili železnico. Za to območje izredno pomembno prometno žilo. Gra- dui so jo, poželi pohvale, ven- dar je v tem času na to po- membnost že padla patina. Na cesto ne bo. PODČETRTEK, OD ČETRTKA DO ČETRTKA Iz avtobusov, vlaka in drugih vozil se steka reka ljudi. Turi- sti. Z vseh vetrov, tisti, ki so prišli, da bi čudežno ozdraveli in oni, ki so že ozdraveli. Vra- čajo se iz leta v leto, kot lastov- ke v svoja gnezda. V Harinih Zlakah je drenj. Stotine ljudi ob- lega premajhen bazen, išče pro- stor pod soncem, tvori osnovo turizma v Obsotelju. V gradu, v sobanah, kjer je bil še ne tako dolgo blišč in odzvanjal smeh grajskih in dru- gih gospa, zdaj več ne cvekočejo kure. Tisti gozdar, podjetnež, da malo takih, v teh sobah nima več kurje farme. Rudi Hohnjec, po poklicu kolar, doma iz Plavica, zdaj oskrbnik gradu, je dolgo vihtel lopato, da je iz grajskih sob spravil vso nesnago. Zdaj ne vihti lopate, temveč kladivo. Popravlja strešne robove, da bi obvaroval ostrešje pred razpa- dom. žal nima ne desak ne po- trebnega pribora in materiala. V svoji nemoči pred uničenjem vodi redke obiskovalce gradu in jim razkazuje to, kar se videti da. Zidovje. Isti podjetnež, ki je imel v gradu kurjo farmo, ima še zdaj nekaj sob zaklenjenih. Edina oprema gradu so keramič- ne peči. Dve, tri. Zadnjo so še pred nedavnim odpeljali, ker je baje last celjskega GG ... Suhljat mož, pek po poklicu, ki sloni za prodajalno mizo, več ne piše veseloiger. Pravi, da se ljudje vse manj smejejo, piscev raznih iger pa je ogromno, ta- ko da njegove igre ne zaidejo na oder. 2al za daljši pogovor to- krat ni imel časa, ker smo se dogovorili za premlevanje načr- tov o atomskih toplicah. Nič no- vega. Bi, ne bi, bi, ne bi, bi gradili in tako v nedogled. Ob času kosila Je bilo edino gostišče, ki ima tudi toplo hra- no, nabito polno. Slišiš jezik raznih narodnosti. Kolikor Je miz, toliko tujih naglasov. Pred prvo vojno je bilo v Podčetrtku, čeprav ni bUo še odkritih atom- skih toplic, sedem gostiln. Po drugi vojni je bilo obdobje, ko je bü en sam bife. No, zdaj imajo dve gostišči, vendar le eno s toplo hrano. Dobro hrano. Največ pogovorov je zdaj o gradnji nove šole. Načrte že ima- jo. Na pomlad bi naj zasadili prvo lopato. V istem času pa še začeli z gradnjo novega sta- novanjskega objekta. V nJem bi bila poleg stanovanj še pošta in neka prodajalna. V zadnjem ča- su, poleg montažne hiše, ki bo služila za potrebe turizma in stoji ob križišču na začetku trga, Je bilo v Podčetrtku malo na novo z^jenega. K sreči so pri- šM vojaki. Poleg dela pri rekon- strukciji ceste so zgradili Igri- ške, da malo takih. Izkopali so j^e za električni vod na Rud- nico. V resnici, so izstrelili Jame, kajti kamen pred krampi Ш po-' pustil. Malo naprej od križišča te kažipot opozarja na olimsko apo- teko. Po tej prašni, vendar dokaj dobro vzdrževani cesti Je vse več vozil. Amaterski vodič, ki ti rade volje razkaže In pove vse o Olimju, upokojenec Ivan Pe- vec, pravi, da Je letos bilo že več kot 2000 obiskovalcev Enkrat manj kot tistih, ki ob- čudujejo in se čudijo nad ure- ditvijo podčetrške-šole. DANES IGRA- JUTRI DELO »Naša šola ni običajna osem- letka, ampak se v njej otroci seznanjajo z različnimi veščina- mi in sá Igraje pridobijo izkuš- nje, ki jih bodo pozneje v živ- ljenju potrebovali,« mi je nepri- siljeno pripovedoval tovariš Bri- lej. »Želel bi, da bi imeli tu nekakšno krajevno skupnost, mi- niaturno podobo resničnega živ- ljenja,« je nadaljeval. Krenila sva na kratek spre- hod in neprisiljeno je govoril, s kakšnim navdušenjem otroci os- krbujejo svojo prodajalno cve- tic, kako v kiosku prodajajo drobnarije, s kakšno zavzetost- jo ponujajo sošolcem šolske po- trebščine v svoji lastni knjigar- ni in kako v Rdeče kapice na- pravljene deklice točijo v bifeju zdrave sadne napitke. Vsak di- nar, ki ga sprejmejo, pridno no- sijo v banko, ki jo prav tako vodijo otroci samd. Iz ljubkih trgovinic sva se na- potila proti šolskemu vrtu. Pre- senečena sem obstala, ko sem ugledala pravi pristni zoološki vrt v malem. Približala sem se smjačku in smici, ki ji Je pes odgriznil zadnjo nogo in se ji je v temnih očkah še vedno zrcalil strah pred neznanim. Zdaj je rešena. Na drugI strani malega parka, ki so ga učenci vestno tlakovali in obogatili s kipi naših velikih poetov, da, ot- roci sami so Jih naredili, se je leno pretegovala mlada lisička. Življenje teh otrok je prav ta- ko živobarvno in raznoliko kot bogate cvetlične grede v njihovem vrtu, mnogo spoznajo, mnogo se naučijo. Že od mladih nog vedo, da sta delo in ljubezen do narave tisto, kar oblikuje in izpolnjuje človeka. js Marlen Premšak /^^tÄ^S^ i РШС Vsi tisti, ki so z njim dnevno v poslovnih stikih (kot kupci avtomobilov) — teh pa seveda ni malo, ga poznajo predvsem kot spo- sobnega in spretnega trgov- skega delavca, ki je vselej pripravljen svetovati in se pogovarjati o lastnih tega ali onega avtomobila. Rekli bi, da je rojen trgovec, ali vsaj, da svoj poklic zelo dobro pozna, pri čemer je enako vljuden do tistih, ki se za kak avto takoj odloči- jo, kot do onih, ki okleva- jo in iščejo vsak dan kakšne nove možnosti. Ni čudno, če je prodajalna pri Avtomotor- ju podobna romarski Meki. Franc Budin js trgovski uslužbenec že od 1930. leta. Svojo pot je pričel v Breži- cah in jo nadaljeval v raz- ličnih podjetjih v Celju. Kar je pri Avtomotorju, je pro- dal kakih 8 tisoč avtomobi- lov. Delo, kot je rekel, ga veseli in je z njim zelo za- dovoljen, kajti »človek se mora s stvarmi sprijazniti, kakršne so.« Tudi problemov in težav pravzaprav ne po- zna, morali pa bi, kot ie do- dal, pri nas bolj spoštovati zakone, »če gledam s svoje- ga stališča, moram reči, da ne upoštevajo nobenih trgov- skih uzanc, ampak se skli- cujejo na trgovce, v resnici pa so za slab odnos do kup- ca krive tovarne.« »Kakšen avtomobil svetu- jete?« »Mislim, da js večini na- ših ljudi še vedno najbolj dostopen fičo, vsaj če vidi- mo, kaj po naših cestah vo- zi, pa tudi za servis in re- zervne dele je poskrbljeno; večje potrebe lahko zadovo- lji tudi NSU, sicer pa je avto stvar okusa.« Za nasprotje od tehnike in železnih konjičkov si je Franc Budin väjral hortikulturo. Je namreč zvesti in delovni član celjskega hortikulturnega dru- štva, ki bo sodelovalo pri organizaciji velike cvetlične razstave septembra v Celju. »Razstava naj bi bila ogleda- lo Celja,« je rekel in izrazil prepričanje, da bo prekosila vse, kolikor jih je bilo do- slej v Sloveniji, saj »bo na višini«. Po njegovem mnenju pa bi bilo lahko Celje, kate- rega prebivalci so doslej že veliko naredili, okrasili oko- lice hiš, balkone in okna, še lepše urejeno, če bi v tem smislu vzgajali mladino ne le doma, ampak tudi v šo- lah in če ta v mnogih pri- merih ne bi uničevala nasa- iov. »V društvu z veseljem delam, sicer pa že zdaj pri- pravljamo 9 oziroma 12-dnev- ni izlet v Španijo in Franci- jo prihodnje leto.« dhr DR. STANA ŠTRAUS, PRIM. TRANSFUZlJSKt POSTAJE, ZADOVOLJNA S CELJSKIMI KRVn DAJALCI ^ HUMANA SO DEJANJA, NE BESEDE Poletje s svojim toplim son- cem, počitnicami in dobrim raz- položenjem ima tudi temne pla- ti. Eina od njih so statistike o prometnih in drugih nesrečah, ki pK>lnijo časopisne kronike in — še prej — bolnišnice in zdrav- stvene ambulante. Poraba krvi v tem obdobju skokovito pora- ste in pren¿caterikrat morajo zdravstveni delavci, ki se ukvar- jajo s preskrbovanjem bolnišnic s krvjo, uporabiti vso svojo iz- najdljivost, da pretolčejo krizo ix)manjkanja krvj in s tem po- novno ogroženost ponesrečenca ali hudega bolnika. Tudi tisti dan, ko smo obiska- li dr. Stano Štra.usovo, vodjo transfuzijske postaje celjske bol- nišnice, So peli telefoni. Prej.šnji dan so namreč v bolnišnico pri- peljali pacienta s težko poškod- bo glave in hudo krvavitvijo, na oddelku pa ni bilo niti kaplje krvi pacientove skupine. Prve krvodajalce so našli kar v bolni- šnici in zaenkrat je bila nevar- nost mimo. Naslednji dan pa so poklicali več celjskih delovnih organizacij in krvodajalci so na transfuzijsko postajo kapljali vse dopoldne. »Ali se tako hudo pomanjka- nje krvi večkrat ponovi?« smo vprašali dr. Stano Strausovo, katere ime je že desetletja tesno povezano s krvodajalstvom. »Najteže je poleti, ko so po- trebe po krvi največje in nenad- ne. Rednih akcij takrat nima- mo, kajti odziv Je bil med počit- niškim obdobjem zelo slab. Za- to se moramo ob nujnih prime- rih obračati na naše večkratne in najzvest-ejše krvodajalce, ki nikoli ne zatajijo. Včerajšnji primer bi se na primer lahko zelo kritično končal, če ne br bili našli krvodajalcev kar v bolnišni- ci in če ne bi bili nekaj krvi potrebne skupine dobili iz Ljub- ljane.« »Krvodajalci oziroma občinski odbori Rdečega križa, ki v kr- vodajalskih akcijah sodelujejo tudi kot organizatorji, so si za- stavil! letne plane oddaje krvi. Ali vam uresničitev teh načrtov zagoto\T vse potrebne količine?« »Nikoli ni mogoče natančno določiti potreb po tej dragoceni tekočini, četudi so — predvsem celjski — krvodajalci zelo priza- devni. moramo marsikdaj pro- siti za pomoč tudi Ljubljano in Maribor. Nekatere poškodbe ter- jajo namreč izredno veliko krvi in taki primeri nam seveda prazn,ljo skromne zaloge. Poglej- te. lani je bilo v celjski bolnišni- ci na desetine bolnikov od kate- rih smo za vsakega porabili ko- ličino, ki jo daruje tudi po 30, 50 in več krvodajalcem!« »Omen'4 «te nosehno nr'Tad^v- nost cel.TsMh krvoda.ialcpv. AIî to pomeni, da je krvodajalstva v različnih občinah različno ra> vito?« »Da. V celjski občini se je ni na primer prijavilo za krvo. dajalstvo 6 odstotkov vsega pi^ bivalstva, medtem ko je na prj. mer v Brežicah ta odstotek 1,35 v šmarski občini pa celo 0,91.'p^ tudi v nujnih primerih nam y glavnem pomagajo samo krvo- dajalci iz celjske občine.« »In kakšni so po vašem mn«. nju vzroki za tolikšne razlike?, »Veliko je gotovo kriva шец. taliteta čeprav je krvodajalstvo humano dejanje, pa mora člo. vek vendarle v sebi nekaj pre. magati, daruje kri — če drug©, ga ne, strah pred vbodom v ži. lo. Veliko pa je odvisno tudi od sodelavcev — zlasti od njihove, ga števila — kajti krvodajalskih akcij ne more organizirati in spodbuditi en sam čloAi-ek.« »Vaše redne krvodajalske ak- cije so menda najuspešnejše y delovnih organizacijah. Razlike pa so očitne tudi tu. Kje imaie največ uspeha?« »Če naj bom konkretna, po- tem so to 2elezai na à tore, Cin- karna, EMO, Kovinotelma, Met- ka, Elegant, Ingrad in še kar le- pa vrsta drugih podjetij. Pose- bej bi rada pohvalila kolektiv Cinkarne, ki niti v svojih najtež- jih obdobjih ni zavrnil krvoda- jalske akcije. Najuspešnejše so pač tam, kjer v njih sodelujejo tudi vodilni delavci in, kjer so organizirane v rednem delovnem času.« »Ali je med novimi krvodajal- ci tudi kaj takiii, ki so prisil darovat kri po tistem, ko so morda sami dobili transfuzijo?« »Nekaj jih je, vendar zelo ma- lo. Sploh pa bi lahko ugotovili, da je med ozdravljenimi ali nji- hovuni svojci izredno malo ta- kih, ki bi se krvodajalcem vsaj zahvalili za njihovo pomoč. Transfuzijo pojmujejo danes ljudje kot vsako drugo zdravilo, čeprav je za kri edini vir — člo- vek.« No, celjski krvodajalci so se letos že lepo izkazali. V prvem polletju so v celjski občini zbrar li 431 litrov krvi, s čimer j« plan nekoliko presežen, žal pa to ne velja za krvodajalstvo ^ drugih občinah, čeprav se tam- kajšnji prebivalci zdravijo veči- noma v celjski bolnišnici. In na kcnou — krvodajalstvo ne more biti samo dejavnost Rdečega kri- ža — temveč dolžnost — če dru- gače ne, pa vsaj v organizacij- skem smislu — vseh, ki skrbijo za oblikovanje zavesti, iskrenih medsebojnih odnosov in skup- ne.tça napredka. I Burnife ODBOR ZA KADRE TOVARNE VOLNENIH ODEJ ŠKOFJA VAS razpisuje naslednje štipendije: 1 ŠTIPENDIJO na višji ekonomsko — komercialni šoli — кпј!?**" vodsko-finančna smer 1 ŠTIPENDIJO na višji ekonomsko — komercialni šoli — splošno- komercialna smer 1 ŠTIPENDIJO na višji tehniški šoli 1 ŠTIPENDT.iO na ekonomski srednji šoli Prednost pri dodelitvi štipendij imajo študentje io dijaki višjih letnikov. Pismene vloge sprejema splošni sektor podjetja 20. avgusta 1970. TEMA ZA RAZMIŠLJANJE POLETNE PRIREDITVE V CELJU V počitniško dopiistniškem ča- su je v Celju vsako leto znova glišati tarnanje nad prireditva- pii, ki bi jih lahko imeli, a jih jiimamo. Slišimo na primer, da jjna Žalec svoj Dan hmeljar- jev, Ljubno Flosarski bal, La- gj[0 »Pivo in cvetje«, vemo pa tudi, da imajo Dolenjci svoj Do- lenjski kulturni festival, da ima Šentvid pri Stični svoj kulturni teden, da bodo v neki deseti ali enajsti občini pričeli prirejati grajsko pojedino in tako dalje, (da seveda o Ljubljani ne govo- rimo), da pa Celje ne premore ničesar. In to je res. To je že star re- fren,. ki mu manjkajo samo graj- ske igre. Imeli smo namreč gi-aj- ske igre, ki so bile najbrž pre- malo grajske in preveč samo igre, da bi iz grajskih iger lah- ko naredili kakšno tradicijo. To, kar postane v tej občini že po prvi prireditvi tradicionalno, v Celju izgubi tradicijo, ker men- da pač nimamo smisla za tradi- cionalnost. A to niti ni bistveno. Nekaj drugega je, kar je morda važnejše in odločilne j še: manj- ka nam domiselnosti in organi- zacijskih sposobnosti, pa ver- jetno tudi denarja^ Kako to vprašanje rešujejo drugod, je postranskega pomena, je njiho- va stvar, mi, ki smo Celjani, tu- ristično samo tranzitni, se mo- ramo zadovoljiti s stanjem, ka- kršno je, saj povrhu vsega ni- mamo na voljo niti kakšne stati- stične analize, ki bi pokazala, koliko prebivalcev se sploh og- reva za kakšne poletne prire- ditve in kolikerim te navsezad- nje ne bi kaj dosti jromenile. In naposled: kakšne prireditve si sploh predstavljamo? Na pri- mer, viteško rožljanje? (Ali nam niso že drugi pobrali vseh atra- ktivnih naslovov?) Toda šalo ob stran. Po izred- nem obisku, ki ga je doživela izvedba Aide v mestnem parku in po lepem obisku nastopa fol- klorne skupine Tineta Rožanca, je bilo slišati misel, da lahko to pomeni zametek kakih celj- skih poletnih prireditev, še več, iz neuradnih krogov se je utr- nila druga misel, da bi lahko manjše skupine, ki nastopajo na evropsko slavnem ljubljanskem festivalu, nemara vabili v Celje, če bi bilo to finančno in tehnič- no izvedljivo, je seveda vpraša- nje, ne gre pa te morebitne mo- žnost spametovati. Pri tem pa bi morali vendarle računati z ust- reznimi izdatki, kajti Aida (z res množičnim ansamblom) je ob obisku več kot 2.500 poslu- šalcev prinesla občini kar 10 ti- soč din primankljaja. če bi bil kak drug ansambel za kake tri četrtine članov manjši, bi mo- ralo biti še vedno toliko obi- skovalcev, če bi se po računanju na pamet hoteli ogniti finančni izgubi. Bodi kakorkoli že, res je, da prebivalci Celja do prireditev tudi v poletnem času ne bi büi tako brezbrižni, kot se nemara komu. zdi, razmisliti pa bi mo- rali, kaj bi jim lahko nudili. Morda bi skušali problem in 'čast celjske občine reševati s kakšno javno anketo? dhr Prejšnji teden so se v Velenju zbrali člani znanstvene komisije evropskega hmeljarskega biroja • i^er dvodnevno zasedanje posve- tili nekaterim vprašanjem pride- lovanja hmelja. Na zasedanju, ki je bilo v salonu hotela Paka,' so se zbrali ugledni strokovnja- ki iz Anglije, zvezne republike Nemčije, Belgije, češkoslovaške in Jugoslavije. Gostje so si razen tega ogleda- li nekatere hmeljske nasade kme- tijskega kombinata Žalec, obi- skali inštitut za hmeljarstvo, Hmezad, sušilne naprave v Arji vasi ter laško pivovarno. - Zasedanje je potekalo pod po- kroviteljstvom oziroma gostitelj- stvom poslovnega združenja za kmetijstvo Styria iz Celja. PROGRAM ZA PRIHODNJIH PET LET KULTURNE DOMOVE V CELJSKI OBČINI NAJ BI NAČRTNO OBNAVLJALI Občinski svet zvez«^ kulturno prosvetnih organizacij," ki se je že doslej zavzemal za obnovo kulturnih domov v občini ¿e pri- pravil tehnično dokumentacijo o stanju teh domov. To je do- slej gotovo najboljši pristop k urejanju tega perečega proble- ma, kajti dejavnost večine dru- štev je odvisna predvsem od u- rejenih delovnih pogojev. čeprav je celjska občinska skupščina v zadnjem času na- menila za obnovo domov 50 ti- soč din, pravkar končana ana- liza kaže, da ta sredstva ne bo- do zadoščala, če bi v prihod- njih letih hoteli obnoviti vse kulturne domove v občini, bi potrebovali letno od 200 dp 250 tisoč din. Da denarja, kolikor ga bo, ne bi drobili, je občin- ski svet pripravU tudi priori- tetni red obnove, pri čemer je upošteval aktivnost posameznih kulturno prosvetnih društev. Poleg kulturnega doma v Rož- ni dolini, ki je v gradnji, naj bi najprej poskrbeli za sanitarije in kurilne naprave v domu v Voj- niku, popravili streho in uredili skladišče za kulise v Tmovljah, dalje obnovili domova v Zagra- du in Socku, v Strmcu pa naj- prej rešili vprašanje lastništva. Ob tem pa, kot meni občinski svet, bo ostalo odprto vprašanje kulturnega doma v Kompolah. Kaže namreč, da med tamkaj- šnjimi prebivalci za dograditev ni preveč zanimanja. Občinski svet je v prizadevanju, da bi dom spravili pod streho, zbral 25 tisoč din, pri čemer so se dogovorili, da bodo prebivalci prispevali manjkajočih 4 tisoč din, vendair so soudeležbo od- povedali in tako kaže, da bo dom še naprej propadal. To i>a je seve- da škoda, saj je zgradba že do- volj propadla v petnajstih in več letih od pričeitka gradnje. Kljub temu pričakujejo, da bodo pre- bivalci našli skupni jezik in iz- koristili težko pridobljeni de- nar, saj se v nasprotnem pri- meru i^č ne morejo nadejati, da jim bo dom zgradil kdo drug. dhr NOVA S9LA V ROG. SLATIN »Najraje bi ponavljal razred,« je rekel fant, ki je pred krat- kim končal osemletko v Roga- ški Slatini. Stal je pred lepo novo zgradbo, ki naj bi dobila ime po Borisu Kidriču. še pred nedavnim je imela Rog. Slatina dve šoli. Ker je ena od teh, kot znano, že sko- raj razpadla, ni čudno, če so Se prebivalci in občinska skup- ščina odločili, da bi zgradili no- vo. Zdaj lahko že vidimo novo zgradbo, ki bo imela 12 ucü- nic in 5 posebnih prostorov, sprejela pa bo 800 učencev. To bo omogočilo enoizmenski pouk, boljše delovne pogoje in učne uspehe. Toda ob tem bo ostalo odprto vprašanje telovadnice. Stara te- lovadnica društva Partizan, ki je v neposredni bližini, namreč ne bo zadoščala tolikšnemu šte- vilu učencev. Zato bodo problem premostili s tem, da bodo zgra- dili hodnik, ki bo povezoval no- vo šolo s staro telovadnico, s čimer bodo prostor vsaj malo razširili. Nova šola v Rogaški Slatini bi morala biti dograjena že do 1. julija, vendar se bo gradnja za- vlekla za kakšna dva meseca. Vsekakor pa bodo učenci z no- vim šolskim letom v novi zgra- dbi in to je pravzaprav najvaž- nejše. A. K. V aspi'-antski šoli je hO Štum- berger zelo uspešenn, saj je bil tretji po učnem uspehu, toda tu- di pri tem se ga je držala smo- la. Nekako ob koncu šolanja je naključje naneslo, da je preda- vatelj v predavalnici pozabil be- ležnico. Jasno. V odmoru se je okoli zloglasne knjižice nagr- madil grozd kadetov. Prebirali So rede in opombe in ko je Štumbe^ger naletel na precej u- sodno pripombo na račun do- brega kolega, je revolucionarno izjavil: — Tole bomo zradirali! — Ne boš! je kategorično pro- testiral vzoren in stremuški ka- det nemškega rodu. če Šmarčanu rečeš, da nekaj ne sme, je to toliko, ko bi za- devo že zaključili. Miroslav mo- rebiti niti ne bi vzel radirke, toda tisti »ne boš« ga je pod; kuril in je zradiral. Oni stremuh ga je prijavil, Miro je moral pred častno so- dišče šole in na mah je zdrsnil od tretje na sedemindvajseto mesto med sedeminpetdesetimi kadeti. štumberger je muhast in na- gajiv, toda maščevalen ni. Po zlomu Avstrije je kot oficir kraljeve mornarice našel svojega sošolca ovadioha v hudi bedi. Pomagal mu je s svojimi pri- hranki si>et na noge. Če je imel količkaj značaja, se mu je mo- rala oglasiti vest. Da spet ni bilo grofa Monte- cuculija, bi bil štumberger po- novno frčal iz šole in to na koncu zadnjega semestra. Toda v usodo mu je pK>segla ženska. Ko je pisal očetu, kaj se je pri- petilo in ko je oče preko plem- kinje Thumove iskal spet zve- zo z admiralom, je bila ugoto- vitev posrednice bržčas odločil- na. Admiralu je namreč pisala, da človek, ki piše tako lepa pi- sma, mislila je Miroslavovo pis- meno spoved očetu, ne more biti slab. Kdo ve, če štimibergerjev mla- deniški p>onos ni bil s tem mor- da malce prizadet. So stvari, ki jih dedci radi opravijo in po- ravnajo med seboj — zlasti vo- jaške. Toda v sili vrag tudi muhe žre... zadnja plovba nadvojvode ferdinanda Kot kadet se je Štumberger vkrcal na bojno ladjo »Viribus Unitis« — ladjo, ki je odigrala svojo vlogo kot kulisa ob spo- četju prve svetovne vojne, živ- ljenje oficirskega pripravnika na plavajoči gori železa ni bilo ni- ti malo romantično, saj je bil deklica za vse, komandnemu o- sebju je bU za odlaganje tistih del, ki so nalašč za zelence, moštvo pa ga je že prištevalo k višji kasti, k priganjačem. Časi romantike v mornarici so minuli. Jadrnice so že precej pred tem odjadrale v pristani- šča, kjer so trohnele, sinje mo- rje pa so brazdale železne, saja--^ ste ladje, na katerih so člove- ka v oblast dobili stroji, čeprav pami, toda stroji. V mornarici je bilo takrat vse pomešano. Nemški Avstrijci, Ce- hi, Madžari, Italijani, Hrvati, vmes pa tudi Slovenci. Ladijska poveljstva so bila manj pisana, no med Slovani so prevladovali Čehi, tako kot v moštvih Hrva- ti. K sreči narodnostne nestrp- nosti v mornarici ni bilo in če je bilo kje slišati besedo »Zwie- belcroate« (Hrvaški čebular), je bila rečena bolj za šalo in v brk, ne pa v jezi za hrbtom. Začel sem z bojno ladjo »Vi- ribus Unitis«. Ta ladja je bila zelo lepa in modema. Imela je več salonov in luksuznih kajut, ki so bile namenjene visokim obiskom in prominentnim pot- nikom. Poleti 1914 se je v Trstu v »Viribus Unitis« vkrcal avstro- ogrski prestolonaslednik nadvoj- voda Ferdinand z nadvojvodinjo Sofijo ter njunim spremstvom. Iz Trsta so pluli ob obali do Metkoviča v delti Neretve, кјех se je cesarski sin izkrcal in na- daljeval pot v Sarajevo, svoji usodi naproti. »Viribus Unitis« je v Metkoviću čakal na povra- tek svojih visoko rodnih potni- kov, dočakal pa dve krsti. V ozračju se je naselila grožnja in histerija. Vsako miljo bliže Trstu je bil »Viribus Unitas« bliže svetovnemu spopadu. Eter je pretkan z radijskimi obvestili, povelji, napotki, seveda takrat le še v obliki telegrafije. Štimiberger se je ob izbruhu sovražnosti prekrcal na bojno ladjo »Monarch«, ki je bila za- sidrana v Boki Kotorski in bila imenovana za admiralsko ladjo. Admiral je bü oče štiunberger- jevega sošolca iz kadetskih let • in ga živega ni mogel. Po ad- miralu so se ravnali vsi in ko- likor nižji i>o položaju so bili, toliko tudi strupenejši. štixm- bergerja se je začelo lotevati malodušje, ki ga je povečala še pošta od doma, v kateri mu je mati dopovedovala, kako njegov poklic ni nič vreden, kako jo je s svojo odločitvijo razočaral. Mlad mornariški oficir štum- berger je v Boki pogosto z za- vistjo opazoval vojaške hidro- plane. Tam zgoraj pod vedrim nebom je človek svoboden, v letalu ni prostora za trop »gnja- vatorjev« in resnična nevarnost letalce druži v pristno tovari- štvo ... (Se nadaljuje> podpis pod sliko: Miroslav štumber. ger kot kadet v krogu svojih naj- bližjih ui znanccv. Drobno postavo mu je oprijeta mornariška uni- formale še zmanj- šala in oficirska sablja mu je se- gala od tal do vrh boka. DOLGO VROČE POPOLDNE Vroč, prekuhan in zagorel dun me je prisilil, da sem oblekla kratko, lahko kri- lo, vzela torbico s tisočakom in se napotila na celjski bazen, že od daleč mi je na- polnil ušesa živ-žav, pljuskanje vode in veselo vzklikanje množice zagorelih'' in manj prepečenih kopalcev. Polna pričako- vanja in hrepenenja po kristalno čisti, sve- ži vodi sem po uspešnem prerivanju v gar- derobi prekoračila mali bazenček, kjer si človek zaradi stroge higijene mora pred- hodno oprati noge. Po tem opravilu sem usmerila korak proti robu glavnega baze- na. Sprva umirjen tek je postajal čedalje bolj živahen, razvil se je v paničen tek, ki ga je spremljal razposajen smeh nekaj mladih fantov, čakali so seveda na prilož- nost, da si bo zopet nekdo opekel podplate na Od sonca razbeljeni novi asfaltni plošči. Kratka odločitev me je postavila pred dejstvo, da sem zaplavala v sivo modro od klora prepojeno maso_ Z besedo zapla- vala bi skoraj zlorabljala svojo izraznost, kajti plavanje je bilo v tem okolju popol- noma nemogoče. Ena sama gomila svet- likajočih se teles me je obdajala. Nenadni pljusek mi je omočil očala. Ničesar nisem videla, le moj slušni organ je lahko delo- val kot sprejemnik. Nehote sem prisluh- nila dialogu dveh mož srednjih let: »Kakš- na gneča! Saj niti iz vode ne moreš. Po- misli, če bi moral iti na stranišče.« »Kaj si delaš skrbi?« je zamomljal drug mož ver- jetno z ustmi polnimi vode. »Saj vsi pu- ščajo kar v...« Stavka ni dokončal. Ne- kdo mu je verjetno nevede izpodmakml noge. Izginil je pod gladino. Meni je pogovor vzel voljo do kopanja. S težkimi mislimi sem zapustila bazen. Z muko sem našla prostor, kamor sem lahko položila torbico i7i sedla meÏÏ mno- žico dva tisočih kopalcev. Veseli in kisli obrazi, zadovoljni in nezadovoljni. Tudi jaz sem bila med njimi zadd^oljna, ker imamo Celjani lep bazen, in nezadovoljna, ker je en, čeprav lep bazen, za tolikšno množico odločilo premajhen. J. V. Kopanje, kopanje! Samo to mu gre po glavi. Vsako minuto me mori s pogovori o vročini, razmišlja o tekočini, ki bi se vanjo namakal in tisti, ki bi jo zlival po grlu. In kaj se zgodi, ko prideva na peščeno plažo ob Savinji? Najprej vrže s sebe vso nepotrebno obleko in se zadovoljno pre- tegne. Potem se zlekne v senco, zapre oči in počiva. Kličem in kličem ga, тшј se vendar namoči v vodi. On pa nič. Ko se končno dvigne, se ne napoti v osvežujočo reko, čeprav pot kar kaplja z. njega, am- pak poišče dračje in si zakuri ogenj. Za- čudena ga gledam, on pa privleče na dan kranjske klobase in jih začne lagodno peči na plamenom. Seveda tudi mene privlačijo napete m lepo opečene klobase, zato se mu pridružim. Potem ko pospravi vsaj tri štiri kranj- ske, se vendarle odpravi fc Savinji. »No, končno«, si mislim. Da, pogumno zakorači v vodo, ki mu sega že do členkov in pre- pričana sem, da se bo zdaj, zdaj v celoti potunkal. Takrat se počasi skloni, zajame z rokami vodo in si — umije le obraz. Malo se še poškropi po hrbtu, potem po- jadrîio spet na blazino. M. P. večji parkirni prostor Letos bodo spet povečali parkirni prostor za tovornja- ke v Gaber j ih,. Prostor je že premajhen čeprav so ga raz- širili že lani. Sredstva za raz- širitev bodo prispevala vsa prevozniška podjetja, ki tu parkirajo svoje tovornjake. Ce bo prihodnje leto dovolj sredstev, bodo parkirni pro- stor prevlekli z asfaltno pre- vleko. sš PREUREJENA DVORANA KINA UNION Julija je kino podjetje Ce- lje pričelo obnavljati dvorano kina Union. Vgradili bodo kli- matske naprave, ki so bile zelo potrebne, uvozili so jih nekaj iz Italije, nekaj iz Šved- ske. Poleg klimatskih naprav pa bodo uredili še čakalnice, prestavili sanitarne prostore, prebelili dvorano in uredili tudi bife. Vrednost del bo okrog 130 milijonov starih di- narjev, izvajali pa jih bosta podjetji Klima in Remont iz Celja. Dvorana bo zaprta naj- manj dva meseca. I. S. TEŽAVE S PROSTORI Prebivalci Strmca posebno v poletnih mesecih zelo рк> grešajo kulturne prireditve. Teh pa n,i predvsem zaradi pomanjkanja prostorov. Po- zimi jim sicer Kmetijski kombinat Žalec odstopi svoje prostore v sušilnici za hmelj. Poleti î>a še te prostore izgu- bijo, ker se v njih suši hmelj. Zato so občani sklenili da bodo prihodnje ieto pričeli graditi nov kultumo-prosvet- ni dom. Največ bodo za nov dom prispevali občani sami v obliki prostovoljnih prispev- kov in udarniškega dela. mik NOVO IGRIŠČE v strmcu so letos dobili novo igrišče za odbojko, ma- li nogomet in atletiko. Igri- šče So zgradili mladinci, ne- kaj pa jim je pomagalo tudi Cestno podjetje iz Celja. Pri- hodnje leto nameravajo ure- diti še igrišče za košarko. Ku- pili pa so tudi več miz za namizni tenis. Tako se bodo lahko tudi strmški mladinci aktivno ukvarjali s športom. mik lasten vodovod v Miklavžu pri Taboru v zaselku Zaglink, kmečki ljud- je niso mogli nikjer či-pati zdrave pitne vode zase ali za svoje živali, zato so se odlo- čili, da si zgradijo lasten vo- dovod. Sedem gospodarjev je zbralo 25.000 ND za nabavo potrebnega materiala, vse o- stalo pa so napravili s pro- stovoljnim delom. Kmalu so s ponosom proslavili otvori- tev novega, tri in pol kilo- metra dolgega priključka. ZBOR DOSEGA USPEHE v sklopu prosvetnega dru- štva Ivan Cankar je v Tabo- ru po mnogih letih zopet zaži- vel moški pevski zbor. Že v razmeroma kratkem obdobju je pokazal javnosti lepe re- zultate. Udeležujejo se kra- jevnih proslav, organizirali so občinsko revijo zborov in na njej sodelovali doma invGo- tovljah. Zbor je na medobčin- ki reviji zborov v Slovenskih Konjicah in v Velenju zastopal občino Žalec. Doma je pripra- vil samostojen pevski koncert v sodelovanju z moškim pev- skim zborom iz Polzele. Pred kratkim so posneli tudi 6 pesmi za RTV Ljubljana. S številnimi gostovanji, so- delovanjem na proslavah in uspelimi nastopi je zboru u- spelo, da si je iz lastnih sred- stev kupil električni harmo- nij. Kmečki fantje, tovarni- ški delavci in tudi uslužbenci se zbirajo v lepo urejenem klubskem prostoru in se na novem glasbilu pridno pri- pravljajo za nastop ob otvo- ritvi hmelj skega praznika v Žalcu B. P. SINALCO-CITRO V PRODAJI Eden izmed novih proizvo- dov KK Žalec Sinalco — ci- tro je te dni že prišel v pro- dajo. Razlika med Sinalco in Sinalco — Citro je v tem, da je prva sestavljena iz raz- ličnih južnih sadežev, med- tem ko v drugi prevladuje li- mona. Sredi avgusta pa bosta v prodaji še dva nova proiz- voda tega kombinata in sicer Tonic waîher in Sinalco — oranž. Trije novi proizvodi v tako kratkem času so prav gotovo velik uspeh KK Žalec. J. V. šola po /4ačrtu Gradbeno podjetje z Ljub- nega, ki gradi šolo v Mozir- ju bo po vsej verjetnosti pra- vočasno končalo z delom. V teh dneh so v stavbi že obrt- niki, poznavalci menijo, da ni bojazni o kakšni zamudi. Otvoritev bo septembra, ob praznovanju občinskega praz- nika, ki ga bodo tokrat praz- novali v Mozirju. -er POMANJKANJE ŽELEZA Pri gradnji novih obratov Tovarne gospodinjske opre- me Gorenje, ki jih grade v Nazarju, so nastali proble- mi. Zaradi pomanjkanja žele- za z gradnjo le počasi na- predujejo. Gradbinci v tem splošnem pomanjkanju grad- benega železa in cementa le s težavo premagujejo težave, škoda je izredno velika, če pomislimo, da bodo roki ze- lo odmaknjeni. -ez MALI INTERVJU Sprašuje; Premšak Marlen Odgovarja: Pevec Ivan V nekdanjem poslopju olim- ske graščine grofa Attemsa, živi upokojeni poštni upravi, telj Ivan Pevec. Da bi premo- stil čas, ki ga ima kot upoko- jenec na pretek, se je FK>sve- til starim freskam v olimski lekarni. Mnogo zanimivih in šaljivih zgodb ve o vsaki iz- med slik in vedno je priprav- ljen, da obiskovalcem pribli- ža čar stare lekarne. Je ta lekarna zares ena naj- starejših? Da, vendar še do danes niso razčistili, če je starejša naša olimska ali du- brovniška. Drži pa, da sta ti dve, poleg pariške, gotovo naj- starejši v Evropi. Kdo je tu- kaj izdeloval zdravila? Palača, v kateri je lekarna, je prišla v roke Celjskim grofom in knez Herman II. jo je 1630 izročil menihom pavlincem. So bili ti menihi zdravniki? Oni so znali mnogo, bili so tako zdravniki kot filozofi. Zakaj pa so postavili lekarno prav tu? Spoznali so zdravil- no moč atomskih toplic, zgra- dili bazen in vodo uporabljali tudi pri izdelavi zdravil. So uporabljali samo vodo? Ne, zdravila so delali tudi iz ze- lišč, masti, krvi in celo iz sadja. Zakaj pa so svoj le- karniški prostor opremili s freskami? Z njimi so hoteli pridobiti zaupanje ljudi, žele- li so jim nazorno prikazati iz česa in kako zdravila delajo. Vam za vodenje po lekarni plačajo? Ne, če kdo kaj da, je dobro, sicer pa tako ni- sem najeti vodič. Obišče olim- sko lekarno mnogo turistov? Da, vsako leto jih prihaja več. Letos si je te znamenite slikarije ogledalo že čez 2000 ljudi. Ali menite, da je za populacijo tega edinstvenega kulturnega spomenika bilo doslej storjeno vse, da bi ga čimbolj približali občinstvu? To ni moja átvar. Opažam pa, da se z razvojem turiz- ma okrog atomskih toplic, ve- ča tudi .eanimanje za lekarno. Ljudje še premalo vedo o le- karni v Olimju. Tako, kot drugod, tudi mi ne znamo prodati pomen in vrednost tega spomenika. JAKIJEV PROSPEKT Vodstvo Zgornje savinjske turistične zveze bo v prihod- njih dneh izdalo nov pro- spekt svojega območja. Li- kovno ureditev so prepustili Jožetu Horvatu-Jakiju, ki bo imel v prospektu tudi svoj delež. Ta izvirni prospekt bo- do izdali v veliki nakladi. FRESKE V SV. JOŠTU že več tednov je skupina umetnostnih zgodovinarjev in restavratorjev v Sv. Joštu pri Mozirju, kjer restavrirajo znamenite freske. Njihovo de- lo vidno napreduje, čeprav morajo biti previdni, da ne poškodujejo slikarij. Te fre- ske pomenijo za naša razi- skovanja umetniške pretek- losti veliko pridobitev in z njimi bodo uspešno dopolnili sUko slovenskega umetniš- kega snovanja v prejšnjih stoletjih. PREMŠAK MARLEN 310 otrok na morju Občinska zveza društev pri- jateljev mladine v Velenju je tudi tokrat poskrbela, da bo odšlo na jadransko obalo na Debeli rtič m v Baško kar 310 šolskih in pred.šolskih o- trok. Doslej jih je bilo na morju že 120. Starši krijejo 59% stro- škov; več kot sto otrok je so- cialno šibkejših in zanje ni treba prispevati. Žal pa je v družbenih skla- dih za letovanje otrok vse manj denarja. Tokrat je po- ložaj rešil občinski sindikalni svet, ki je dal za letovanje več kot dva milijona starih dinarjev. -v- RUDARSKA GODBA Med skupinami, ki delujejo v velenjskem kulturnem živ- ljenju, je zelo aktivna rudar- ska godba na pihala. Za nje- no aktivnost in kvaliteto de- la So ji tokrat omogočili, da bo prve dni avgusta sodelova- la na svetovnem festivalu godb na pihala v Kerkrade na Nizozemskem. -v- S FIČKOM NA PAŠKI KOZJAK v Velenju in okolici si po- časi, a vztrajno urejujejo tu- ristične postojanke. Za Ve- lenjčane in druge je zelo pri- meren Paški Kozjak. Na nje- gov vrh so pred kratkim že prispeli prvi avtomobilisti. Predvidevajo, da bodo grad- njo ceste končali že letos. Pri tem ima veliko zaslug velenj- sko planinsko društvo. V Lokah pri Velenju pa so minulo nedeljo odprli lepo u- rejen lovski dom. Cesta do te postojanke je prevozna. MESTO-VAsi Kot vse kaže bo ^ voljna delovna akcij, .p vasi«, ki so jo letos n?* v šoštanjsko okolico ^ je zaživela v jesenskih^ cih. Zdaj urejujejo cest« ti Ravnam. S pospešuj 1 glico pa gradijo v Ra^ di novo šolo. Vse to к morali urediti do 8. oW ko bo v Ravnah proslav činskega praznika. ^ NOV LOVSKI D0| v nedeljo je lovska drm iz Velenja odprla nov u dom v Lokah pod Pga Kozjakom. ^ Slovesnost ob otvoritf je pričela zjutraj s str^ tekmovanjem na glinaste, lobe. Popoldne so imelj J prej slavnostni govor i^, to otvoritev koče. Po ot^oj Vi je bila prosta zabava. PREMALO RUDAR JEV - UČENCEV še nekaj časa in spet j steklo delo v rudarskem ^ skem centru v Velenju, i di naslednje šolsko leto sel v njem šolalo nad ose« dijakov. Tokrat bodo ц prvi razred srednje tehnü šole za elektro stroko, Zi se je prijavilo 35 dijakov, so opravili sprejemni ' pit. V centru pa že več deluje srednja tehniška š za rudarsko stroko. Ker potrebe tako кац bi v jeseni radi pričeli i uk v petih razredih poklic šole za rudarje. Doseda vpis pa ni zadovoljiv, čepi sprejemajo v šolo tudi ui ce z dokončanim šestim i redom osnovne šole. Jeseni bodo tudi v ti centru uvèljavili petdne tednik. Zato bodo rao! imeti pouk ves dan; to tudi zaradi prostorov, ki primanjkuje. previsoke! obresti Vse kmetijske poslovn« note na šmarskem obm» ^ imajo svoje kreditne odbo j* katerih naloga je, spodbuj ^ zasebne proizvajalce k vai a vanju. Ker so bila dosedai « tako zbrana sredstva P skromna, je hranilno ^^ ® na služba v Žalcu ■ namen ' za investicijske naložbe i šmarsko zasebno kmetij-'i 1 milijon dinarjev. HranÜ kreditni odbori so to [ že razdelili, pri čemer so . poštevali program, ki so '' pripravile strokovne slu» ^ Menijo pa da je 8 odstot ^ obrestna mera previsoka, ^ posebej zaradi nizke akui^ ^ lativnosti, zato so predla^ ¡¡^ naj ta ne bi bila višja odstotkov. , ¿ ... da sta viseča semaforja nad kri- žiščema v Stanetovi in Gregorčičevi ulici vnesla v celjski pi'omet nekaj zmede. Na slabšem so pešci, ker se morajo ravnati po avtomobilih in ker, na primer, če stojijo pri Manufakturi v Cankarjevi ulici, svoje luči ne more- jo videti, čeprav semafor nad križiščem v Gregorčičevi ulici v četrtek dopoldne še ni deloval, pa je zanimivo, s kakš- nim spoštovanjem so se nekateri voz- niki ustavljali pred njim. Najbrž se jim je zdelo, da se prižigajo luči, to pa zato, ker se je v njih lovila svetlo- ba (ko je posijalo sonce), kar je ustvar- jalo tak videz. Občani, kot smo opazili, temeljito študirajo nove naprave, to pa je tudi potrebno, kajti v drugih večjih mestiti jim ni treba gledati navzgor, na desno in levo, ampak Је dovolj, če gledajo samo desno in levo. Poznavalci pro- metnih znakov pravijo, da so viseči se- maforji le dopolnilni, kar bi pomenilo, da nekaj manjka. Verjetno v Celj^-í manjka denarja. Verjetno graditelji starega Celja tudi niso vedeli za serna- forje, da bi križišča naredili dovolj ši- roka in pregledna in seveda tudi do- volj vsaksebi, da njihovi potomci ^^ bi imeli toliko težav. ^VJE v RUDNICI -jja skupnost Loka pi j ^je priredila v nedeljo '"slavje ob praznovanju " vstaje. Kakor vsa ob- ' Ico je tudi to območje rjOB pre^^rpelo ogromne ' jn Rudnica je bila do ¡^ana. Po vojni so to ^sko vasico povsem na ^zidali in danes se v '^vija živahno življenje. DENARJA ZA STANOVANJA BORCEV ^ka skupščina je spre- u^v odlok s katerim je jüila merila za razdelje. J sredstev, namenjenih za stanovanj borcev, jjedstva za te namene ni- jjdoščala, je občinsko ^je borcev NOV pred- naj bi sredstva sklada ¿i z oročanjem denar- kreditni banki. Menijo, ¡,i s tem lahko bistveno ^li stanovanjski sklad in hitreje in učinkoviteje fjli stanovanjske proble- ¿orcev. dhr iločili so se za nov dom gub kratkem času obsto- ji gasilsko društvo Lo- U Ojstrica doseglo nekaj i, uspehov: razvili so ftveni prapor, nabavili Êirme in dve lahko josni brizgalni. Zdaj so dogovorili, da si bodo ¿ili še svoj gasilski, dom, laj bi stal sredi vasi. ior jim bo odstopil )c Verdelj, hmeljarji iz pa so se v korist grad- doma odpovedali izplača- azliki za hmelj. Ta raz- je bila prvotno name- a za komunalno uredi- polj'Skih poti v njdho- kraju. Pomagali bodo z lesom. B. PEPEL izlet t)kojencev ištvo upokojencev Šent- ri Celju organizira 14. av- izlet z vlakom v Split, kujejo, da se bo izleta žilo veliko upokojencev. 1 ne bi bilo dosti inte- tov, bodo na izlet lahko tudi drugi in ne samo društva upokojencev. I. S. IIKA KRVODA- ^LSKA AKCIJA inski odbor Rdečega Šentjur pri Celju orga- 11. in 12. avgTjista veli- rvodajalsko akcijo. Iz ane bo prišla posebna ki ima tiidi dva av- i za prevoz krvodajal- ; sodelovanju so priteg- idi delovne organizacije ladinske aktive, tako da ziv čim večji. Krvoda- je namreč v Šentjurju roma malo, ker veliko 1 in zdravih ljude dela Šentjurske občine in da- íTi na svojih delovnih i. I. S. UKOPAVANJA NA RIFNIKU šnji teden je skupina oških delavcev konča- ošnja izkopavanja na u. Letos so dopolnili letletno raziskovanje v ntični naselbini z novi- Ljdbami. Dokončno so li temelje devetih stavb od njih že popolnoma "virali. V eni izmed hiš so odkrih stare mline za ži- to, železno orodje in vratno okovje. Našli so tudi stekle- no okensko steklo, dele na- grobnega reliefa, fragmente steklenih posod in starorim- ski denar ter mnogo običaj- ne provincialne — rimske ke- ramike. Najpomembnejši iz- kopani predmet je langobard- ski novec, ki je potrdil dom- nevo, da so se na našem o- zemlju v času preseljevanja narodov za daljši čas zadr- ževali-' Langobardi, ki so še vse do poznega 6. stoletja vplivali na domače prebival- stvo. PREMŠAK MARLEN PEŠNICA REGULIRANA čez štirinajst dni bodo kon- čana regulacijska dela v Šent- jurju pri Celju, kjer bodo re- gulirali Pešnico v dolžini o- krog 350 metrov. Z deli so pričeli lansko leto, denar za regulacijo pa je dala občina Šentjur iz sredstev za. hidrosi- steme. I. S. STANOVANJA ZA BORCE IN INVALIDE v šetnjurju gradijo nov stanovanjski blok, v katerem bo dvajset stanovanj. Gradbe- na dela je prevzelo gradbeno podjetje Ingrad Celje. Pri razdelovanju teh stanovanj bodo imeli prednost borci iz NOV, invalidi ter delavci pod- jetij ki sodelujejo pri finan- ciranju tega gradbenega dela. T. S. klavnica v ljubnem v Gornji Savinjski dolini so poskrbeli, da ljudje ne bodo več zastonj povpraševa- li po mesu. Obeta se jim dobra založenost z mesom in mesnimi izdelki. Prej.šnj i teden je namreč zgornje sa- vinjska kmetijska zadruga odprla v Ljubnem prenov- ljeno klavnico. Stara ni več ustrezala novim predpisom, bUa je tik pred ukinitvijo. V novo klavnico so investi- rali dvanajst milijonov di- narjev. Ker je cesta, ki vo- di do nje, neprimerna, imajo v načrtu, da uredijo tudi dohod do stavbe. ^ Kmetijska zadruga v Mo- zirju' preskrbuje z mesom celotno dolino. Koljejo sa- mo živali na svojem področ- ju. Vedno večje povpraše- vanje po mesu jih je prisi- lilo, da so povečali in mo- dernizirali klavnico. Običaj- no koljejo dvakrat na te- den, mnogo mesa gre v pre- delavo, najboljši del pa izva- žajo v Gorico. Nova klavnica v Ljubnem bo omogočila boljšo preskr- bo z vsemi mesnimi izdelki. M. P. poskusni kmetijski pouk 1. 9. 1969 so v osnovni šoli v Podčetrtku uvedli poskusni kmetijski pouk. Ta zavod Je bil eden izmed prvih treh v Sloveniji, kjer so se lotili takšnega poučevanja, šola ima že dolgo lepo negovane vrtne grede in zato jim po- trebne kmetijske površine ne delajo nobenih preglavic. Da bi lahko imeh zares sodoben in izpopolnjen kmetijski po- uk, je poskrbela steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Sla- tine, ki jim je namenila de- vize za uvoz kmetijskih stro- jev. Kupljeni stroji so sicer že prispeli v Jugoslavijo, ven- dar šola še ne razpolaga z njim, ker stroji zaradi nekih administrativnih težav še ve- dno na carini. PREMŠAK MARLEN OBVESTILO IVlale oglase sprejemamo načelno v upravi lista - vsak teden do 10 ure v soboto Izjemoma spre- jemamo naročila za male oglase iz oddaljenih krajev bolnišnic zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. N TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPRE- JEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Ce Ije, Trg V. kongresa 10 OD NOVE ŠOLE VELIKO PRIČAKUJEJO Kaže, da bo Jetošnj^ pridelek hmelja dober in ker je obiranje že skoraj pred vrati, zopet nastaja vprašanje, kje dobiti nekaj tisoč obiralcev. Da bodo pospravili zeleno zlato, bo potrebno ' približno dvajset tisoč ljudi, ki jim bo pomagalo še devetnajst obiralndh strojev. Ker je vsako leto teže dobiti dovolj obiralcev, smo povprašali pet hmeljarjev, kaj mislijo o tem problemu in kako ga bodo sami rešili. / FRANC ANTLOGA iz Go- to vel j: »Osebno še nimam problema z obiralci, ker že leta in leta dobivam potreb- no število obiralcev iz Dese- niča. Letos jih bo prišlo tri- deset. Prenočišča zanje, že pripravljam in mislim, da bodo tudi letos, kot vedno doslej, z njimi in tudi s hra- no zadovoljni. Zato pričaku- jem, da problema z obiralci tudi v prihodnje ne bom imel.« FRANC .-^KETA iz Trnave: »Letos potrebujem štirideset obiralcev. Sicer jih imam ob- ljubljeno tolikšno število, vendar nisem brez skrbi. Tu- di lani sem imel dogovorje- no pa jih je prišla le polo- vica. Da bodo prišli, jim mo- ram pripraviti vse, kar p>o- trebujejo za obiranje. Tako je pred mano problem, kako bom uspel ugoditi vsem nji- hovim zahtevam. Toda odlo- čiti se bom moral, kajti pri- delek bo treba pospraviti.« ANTON URSIC iz Prebol da: »V našo hišo že trideset let prihajajo obiralci iz Go- rišnice pri Moškanjcih. Do- slej s tem nismo imeli po- sebnih skrbi, medtem ko bo letos že težje. Vodja skupine toži, da je Ijtidi vedno teže zbrati, ker so številni zapo- sleni in nuja za sezonskim zaslužkom ni več tako velika, upam pa, da bomo tudi letos pravočasno obrali hmelj. Je pa precej kmeljarjev, ki še vedno ne vedo, kje naj do bijo obiralce.« KAFKO KOLAR iz Polzele: »Potreboval bom kakih 55 ljudi. Od tega bo približno petnajst domačinov, ki že le- ta in leta obirajo pri nas hmelj.■ Tujih, okoli štirideset, imam že nekaj zbranih, o- stale pa bom še dobil. Naj- lx>gosteje jih dobim v Varaž- dinu, Deseniču in Slovenjskih Konjicah. Obiralci so vseka- kor vedno bolj zahtevni. Ho- čejo brezplačno hrano, pla- čano vožnjo in še vrsto dru- gih ugodnosti, o katerih pred leti sploh ni bilo govora.« JANKO KRSTA ÎZ Copelj pri Vranskem: »Sodim med mlajše hmeljarje. Prevelikih problemov z obiralci nimam. Ze več let prihajajo k nam obiralci iz Zagorja, nekaj pa imam tudi domačinov. Bolj kot obiralci me skrbi, če bom do obiranja lahko do končal sušilnico. Prepričan sem, da bodo ljudje prišli in da bomo pridelek pravočasno obrali in vzkladiščili. Lju- dem pa je vsekakor treba nuditi največ, kar jim lahko nudiš, če hočeš da te prihod- nje leto ne bodo pustili na cedilu.« Vsi se strinjajo, da je obiralce vedno težje dobiti. Ljudje zahtevajo za svoje delo vedno večje plačilo, vedno boljšo hrano in čimbolj ugodne pogoje. Nekateri celo zahtevajo brezplačno hrano. Kdo bo pomagal hmeljarjem rešiti vse te probleme, da bodo dobili dovolj obiralcev? Morda kme- tijski kombinat 2alec? Tekst in slike: T. TAVČAR Sonca je sicer več kot bi bilo potrebno. Kljub temu se bri- gadirji radi zbero ob drogu z zastavo, da bi pokramljali o tem in onem. • MOTIVI, ZAKAJ GREDO NEKATERI V MLADINSKO DELOVNO BRIGADO, SO NAJRAZLIČNEJŠI, ŽELJE PA SO VZROK ODHODA Z AKCIJE Ф CELJSKO BRIGADO SO NA AKCIJI SAVA 70 ZELO SPOŠTOVALI, DOKAZ JE TO, DA JIH NI NIHČE NA- PADEL, KO SO SE ŠTIRI BRIGADE PRETEPALE S KRAMPI IN LOPATAMI • T!HI DOGOVOR MED BRIGADIRJI IZ CELJA - PRI- HODNJE LETO NIČ VEČ NA SAVO 71, GREMO RAJE V SUTJESKO, KJER JE VERJETNO ORGANIZACIJA DELA NA TRASI IN ŽIVLJENJA V NASELJU BOLJŠA, KOT V ZAGREBU »Gremo v brigado,« so govo- rili fantje in dekleta z navdu- šenjem ter nasmejani, ko so pred mesecem dni odhajali iz Celja na mladinsko delovno ak- cijo SAVA 70 pri Zagrebu. Mno- gi, vznemirjeni zaradi pripove- dovanja starih brigadirjev o ču- dovitem življenju na akciji, so si začeli ustvarjati posebne pred- stave o tem, kako bo v briga- di. Seveda je vsakdo te pred- stave prilagodil svojemu okusu in tihim željam. In danes je marsikdo razočaran. Obiskali smo jih na dan, ko je bila celjska brigada dežurna v naselju Sedem sekretarjev SKOJ-a. V vzorno urejeni leseni baraki so iskali najhladnejši kotiček, da bi se vsaj nekoliko umaknili žgoči pripeki. Sonce je namreč vse dni neusmiljeno žgalo, kar je bilo za celjsko brigado Du- šana Finžgarja še izredno napor- no, saj je od 72 kar 15 deklet, ki mnogo teže prenašajo vroči- no kot fantje. Kljub temu pa so bile na »trasi« izredno pridne, nam je povedal komandant Mi- lan Bratec. Celjska brigada sploh velja za eno najvzornej- ših v naselju in je med drugimi brigadami zelo priljubljena. Da je to čista resnica, potrjuje izjava brigade »Titovi dečaci« iz Prizrena, katere pripadniki so obljubili, da bodo premlatili vse brigade razen celjske. Vendar o pretepih nekoliko pozneje. Celjska MDB je kot vsako le- to pKïkazala, tudi na tej akciji, lepe uspehe. Poprečni delovni uspeh 144 odstotkov je za bri- gado s tolikšnim številom de- klet izredno dober, še posebej so se izkazali za 22. julij, ko so se dogovorili, da iztisnejo iz sebe poslednje atome moči. Rezultat: 168 odstotkov. To je bil njihov najuspešnejši dan. Kot vsi ostali brigadirji, so se tudi Celjani množično vključili v razne tečaje in krožke. Naj- več interesentov je bilo seveda za šoferski tečaj. To možnost je imelo samo devet brigadirjev, ki so jih izžrebali. Žal pa so tri- je takoj zapustili brigado in od- šli domov, ko so ugotovili, da ne bodo delali vozniškega izpita. Tako je bilo tudi v drugih bri- gadah, ko so mladinci množič- no zapuščali akcijo iz istega raz- loga. Kot kaže, jih občinske konference ZM niso dovolj pri- pravile za odhod v brigado, saj je bil mnogim edini motiv, za- radi katerega so odšli na delov- no akcijo — šoferski izpit. In ko to ni bilo mogoče, so po- spravili kovčke in odšli. Za njih je bUo konec akcije. To in še marsikaj drugega je tisto, kar morda zmanjšuje kva- liteto letošnje akcije Sava 70. Celjani so to pot že. tretjič ude- leženci gradnje nasipov ob Savi in baje še nikdar niso doživeli toliko razočaranj kot letos. Komandant brigade Milan Bra^ tec: »Nekateri brigadirji so se pritožili, da je zajtrk preslab in da se ne morejo najesti to- liko, da bi v redu delali na tra- si. Jasno, pritožil sem se v šta- bu naselja. Prepričevati so me začeli o kalorijah in podobnem. To je bilo vse. Ne vem, kaže, da bodo morali v bodoče v briga- do le tisti, ki imajo določeno kapaciteto želodca.« In kakšen je brigadirski je- dilnik? O tem nam je pripove- dovala sanitetka Betka Seidl: »Zajtrk: maslo ali marmela- da in kako ali mleko. Za malico dobimo kruh in sir ter kakšen sok. Obvezno pa je mleko. Za kosilo je juha in prikuha ter obvezno meso, včasih dobimo tudi pecivo; za večerjo pa kak- šno solato.« Betka je imela posebej na za- četku akcije veliko dela, saj ni bilo brigadirja brez žulja in to mnogokrat krvavega. Gradnja nasipov ob Savi iz dneva v dan zahteva vse sile mladih in Ce- ljani hočejo znova in znova do- kazati, da so ena najboljših bri- gad. Kljub vsem tem naporom pa pravijo, da prihodnje leto ne g-edo več na akcijo Sava 71. kaj se jim je tako zamerilo? Stiki posameznikov z udele- ženci drugih brigad so zelo pri- srčni, težko je le, kadar nasto- pajo brigade kot celote. Neka- teri komandarii brigad so pre- resno vzelis vojo vlogo in sku- šajo brigadirje zadrževati s pra- vo železno disciplino, drugi pa so zopet premili in premalo od- ločni. Najhuje je bilo tisti dan, ko so se štiri brigade zapletle v bojni metež v disko klubu. Ce- ljani niso sodelovali. V svoji baraki so zavarovali okna z o- dejami in pred vhod postavili stražo, ki bi naj odvrnila vsa- kogar, ki bi hotel k njim. Kljub temu pa je polurni pretep šti- rih brigad zapustil mučen vtis vsem, ki so se udeležili druge izmene akcije Sava 70. Nikogar ni, ki bi lahko povedal kaj več o vzroku pretepa. Le to vedo povedati, da je bil pretep pri- pravljen. Krampi in lopate nik- dar po delu ne počivajo pri di- sko klubu, le tisti večer so bili ori roki. Reziiltati: razbita vra- ta in okna kluba, poškodovanih ali ranjenih 14 brigadirjev in dva uničena hladilnika. Poleg tega je v naselju še nekaj dni primanjkovalo kamenja, ki so ga zmetali skozi okna brigadirji treh brigad na mlade iz Prizre- na. Takoj zatem je v naselju zavladala prava policijska ura. Tudi to je nekaj, kar zelo kvari uspeh letošnje akcije Sa- va 70. če pomislimo še na to, da je moral organizator prvo izmeno poslati pet dni pred za- ključkom meseca domov baje zaradi deževja, čeprav pravijo nekateri, da je vzrok v šestdeset odstotnem doseganju norme, lahko naredimo zaključek, da je v organizaciji akcije p^i Zagrebu nekaj narobe. Organizator ni niti upošteval tradicionalnega nasprotja med brigadami iz Ti- tograda, Prizrena in Mostar j a ter jih je kljub temu vse- po- klical v eno izmeno. Težko je hoditi I>o naselju s stalnim ob- čutkom strahu. Nedvomno je to kT"ivda oranizatorja — mestne- ga komiteja mlad'.ne Zagreb in somega štaba naselja, ki ni znal vzpostaviti med brigadami tak- šnih odnosov, ki bi veljali za mladinsko delovno akcijo, na kateri ne gradijo samo nasip, temveč tudi bratsvo in enot- nost. Tretje je prav gotovo samo- upravljanje v brigadah, ki ga kljub temu, da bi naj bile to eksperimentalne brigade, ni ču- titi. Možnost pritožbe, ki je po- tem gladko odbita, še ni samo- upravljanje. Skratka, kot kaže, organizator akcije ni uspel ob- držati vajeti v rokah. Celjani so sicer radi v briga- di in mnogi med njimi obljub- ljajo, da se bodo udeležili akci- je tudi prihodnje leto — ven- dar ne akcije Sava. ^»Radi bi šli na Sutjesko. Tu ni več tako prijetno, kot je bilo lani. Tudi hrana je slabša,« je povedal Rudi Lorenčak. »Mis- lim, da je kriv štab naselja, ki ne zna organizirati življenja v naselju.« Tako so na brigadni konferen- ci sprejeli sklep, da prihodnje leto ne gredo več v Zagreb, vendar v brigado prav gotovo. Poslovili smo se od njih z željo, da se vidimo v Celju čez nekaj dni, ko bodo prinesli pre- ko 40 udarniških značk in trak Sedem sekretarjev SKOJ-a, ki je najvišje priznanje akcije. Odhajali smo in si zastavljali samo eno vprašanje: »Vsa čast celjskim mladincem. Odšli so na akcijo, vrnili se bo- do kot ena najuspešnejših bri- gad. Vendar ali je bilo to kar so doživeli v Zagrebu, pravo bri- gadirsko življenje? Ali je že smotrno pošiljati brigade mladiii srednješolcev in srednješolk na akcije, ki niso dovolj priprav- ljene in kjer organizator ne mo- re zadovoljiti pogojem, nujnim za organizacijo delovne akcije? Menimo, da je poleg delovnih re- zultatov pomembno še mnogo drugega in da je bi.stvo delov- ne akcije 25 let po pričetku iz- gradnje Jugoslavije drugje, kot v napenjanju za 100 odstotni presežek norme.« In še to: »Pinžgarjevci« se vr- nejo jutri dopoldne z vlakom. MILAN SENIČAR Ш ^ Kaj bo za kosilo, kako bo zvečer na plesu in seveda, kako se imajo doma. Pogovori za mi- zo za barako so različni. Mnogokrat pa pade tudi kakšna zelo kritična. (nadaljevanje) »Počakajte še trenutek!« ga je ustavil CJuss, stopil vratom in jih zaklenü. »Sedaj, mislim, da sva vama Ki neprijetnimi obiski!« Nekdo v sobá je potegnil sapo skoei nos, kakor bà el hud nahod. »Ni dvoma,« je začel Bimting in potegnil stol čisto zu h (^issu, »čudne reči so se dogajale te dná v Ippin- , zelo čudne. Jaz seve ne verjamem tistih bedastih .povedk o nevidnem človeku ... « »Neverjetno je,« je dejal Cuss, »neverjetno! Ampalc istvo je in ostane, da sem videl naravnost skozi njegov Lav!« »Pa ste prepričani, da se niste varali? Recimo, na mer — halucinacija. In, ne vem, ali ste že kdaj videli •es dobrega eksperimentista, dobrega hipnotizerja?« »Ne bom se prepiral,« je odgovoril (Juss, »dovolj sva premlatila to — rajši poglejva knjige! Tule je nekaj, Г je mislim grški. Vsaj grške črke!« Pokazal je v knjigo. Major Bunting je nalahno zardel in se sklonil globoko h knjigi. In hipoma se mu je zazdelo, da ga nekaj drži v til- niku. -Hotel je dvigniti glavo, pa je zadel na nepremagljiv odpor. Čuden pritisk je ležal na njegovem tilniku, kakor pritisk težke, močne roke. In nepremagljivo ga je tiščalo k mizi. »Ne ganita se!« Je šipnil skrivnosten glas. »Sicer vama zlomim vratove!« Major je pogledal Cussu v obraz tn videl na njem odsev svoje lastne groze. »2al, da vaju moram nekoliko trdo prijeti! Pa ni pomoči. Od kdaj imata navado, da pregledujete zasebne zapiske?« je vprašal glas in dvoje nosov je trčilo ob mizo in dvoje zobovij je zašklepetalo. »Od kdaj sta se navadila, da brskata po zasebni sobi človeka, ki je slučajno nesrečen?« Spet so zašklepetali zobje. »Poslu- šajta!« je pravil glas. »Okna so zaprta in vratni ključ sem shranil. Močan človek sem in pečno železo imam v roki. Povrh sem še neviden. Ubijem vaju lahko in se vaju znebim, ne da bi mogla kaj. Me razumeta? Dobro. Ce pa vaju pustim pri življenju — ali mi obljubita, da ostaneta mima, da ne bosta počenjala neumnosti in da bosta storila, kar bom zahteval?« Major in lekamar sta se spogledala. »Da!« je odgovoril Bunting in tudi (üuss je rekel, da" bo. Teža na tilniku je odjenjala in oba sta se vziravnala in sta zasukala otrple vratove. »Ostanita na mestu!« je dejal nevidni človek. »Tule je železo, kakor vidita!« »Ko sem prišel v sobo,« je nadaljeval nevidni in že. lezo se jima je pomolilo pod nos, »sem mislil, da bom našel svojo obleko. Kje je? Ne, le sedita! Vidim, da je ni. — Dnevi so ob tem ^su sicer topli, tudi za človeka, ki ima nevidno telo in mora brez obleke hoditi okrog — ami)ak večeri so hladni. Zato potrebujem, obleko — in druge reči. In tudi tele tri knjige moram imeti.« XII NESREČEN KONEC LJUDSKE VESELICE Ob istem času sta Hali in Teddy sedela v gostilniški veža in globokoumno, pa oba v veliki zadregi razprav- ljala o najvažnejših dogodkih. Hipoma je nekaj s silo priletelo ob vrata tujske sobe, nekdo je kriknil — in spet je bilo vse tiho. »Oho!« je vzkliknil Teddy. Hall je bil počasnega pa odločnega pojmovanja. »Tam gori ná vse v redu!« je dejal in stopil po stop- nicah. Teddy je šel za njim. Napeto sta poslušala pri vratih. »Nekaj ni prav!« je sodil Hali in urar mu je priki- maval. Neprijeten diih po kemikalijaii jima je udaril v nos in iz sobe so se čuli pridušeni, pa nagli in razburjeni glasovi. »Kaj pa je?« je vprašal Hali in potrkal. Pogovor je za trenutek umolknil, nato pa so se spet začuli sikajoči glasovi. Nekdo je kriknil: »Ne, ne, tega ne!« Stol se je prevrgel, ruvanje in topotanje je bilo slišati in spet je bil mir. »Kaj — vraga!« je vzkliknil Henfrey polglasno. »Kaj pa je?« je ponovil Hali glasneje. Majorjev glas je odgovoril s čudnim sunkovitim po- udarkom: »Vse je v re—du! Prosim, nikar ne motite!« »Hm!« je dejal Hali. »Hm!« je dejal Henfrey. »Pravi: Nikar me ne motite!« je pripomnil Hali. »Cul sem,« je odgovoril Henfrey. »In nekdo je kihnü!« je dostavil Henfrey. Poslušala sta. Pogovor se je nadaljeval v naglih iti pridušenih besedah. »Ne morem!« je rekel majorjev glas in »Povem vam, tega ne storim!« »Kaj pomeni to?« je vprašal Henfrey. »Pravi, da noče—,« je rekel Hali. »To ne velja nama, kajne?« »žal!« je dejal Bimtigov glas. »Žal je rekel!« je ponovil Henfrey. »Cul sem čisto razločno.« »Kdo pa sedaj govori—?« »Cuss, mislim,« je odgovoril Hali. »Ali kaj razumete?« Molk. Zmedeni glasovi so se čuli iz sobe. »Kakor če bi kdo razgrinjal namizni prt!« je rekel Hali. Gospa Hali je prišla po stopnicah. Mož ji je namiga- val, naj molči in naj pride bliže. To je vzbudilo njen žen- ski odpor. »Kaj prisluškuješ tamle? Ali nimaš drugega posla — na tak dan?« Sp nadaljuje Britanski časopis »Sun« je začel objavljati spomine Ro- nalda Biggsa — človeka, ki je leta 1963 organiziral napad na poštni vlak in rop milijon funtov. Slavnemu britanske- mu Scotland Yardu vse doslej ni uspelo najti in zapreti Big- gsa, pač pa si policija zdaj v njegovUi spominih lahko na- tančno prebere, kako je rop organiziral in izpeljal. Domne- vajo, da Biggs zdaj živi v Avstraliji. Uredništvu »Sun« je posmehljivo sporočil, da s honorarjem za njegove spomi- ne ni treba hiteti, ker ima za- enkrat še dovolj denarja ... Znani ameriški diplomat Ge- orge Kennan je, govoreč v. no- vostih v d Џ lomatski praksi, dejal tudi tole: »V modernih ultimatih ne grozijo več z vojno, ampak s tem, da bodo prišli na pomoč« ... V Sovjet, ski zvezi so vse do nedavna močno preganjali žvečenje žvečilnega gumija, češ da je to nespodobna navada, prine- sena s pokvarjenega Zahoda. Celo cariniki na mejah so ne. usmiljeno zaplenili žvečilni gumi, če so ga našli pri kak- snem sovjetskem državljanu, ki se je vračal iz tujine. Zdaj pa so se začele stvari spremi- njati. Več listov je nenadoma odkrilo, da je žvečenje gumi. ja pravzaprav zdravo za zobe in prebavo in da tudi poma- ga pri odvajanju od kajenja. Da bi bilo vse skupaj kar naj- bolj vredu pa je neki lenin- grajski profesor celo odkril — in seveda » oročil javnosti — da je žvečenje pravzaprav ruski izum. Pravi namreč, da so v starih časih Rusi žveči- li nekaj podobnega kot je žve- čilni gumi, le da je bilo na- pravljeno iz smole sibirskih borov. Kaže torej, da bodo v Sovjetski zvezi odslej lahko žvečili žvečilni gumi, ne da bi se bali. da se s tem pre- dajajo nespodobni zahodnja- ški razvadi. .. četrti julij je državni praznik ZDA — Dan neodvisnosti. Letos so tega dne v mestu Miami izvedli posrečeno anketo: mimoido- čim so dali prebrati na listu papirja natipkano zgodovino »Deklaracije neodvisnosti« in jih prosili, naj jo podpiše. Od 50 ljudi, ki so jim to pred- lagali, jo je po • isal en sam. mnogi pa so menili, da gre za antiameriško propagando _in eden je celo grozil, da bo ob- vestil policijo ... ŠE O POUKU KMETIJSTVA Izobraževanje mladih kmetov-toda kako? Pouk o kmetijstvu v osnovnih šolah in posebne strokovne šole za kmetovalce - Kateri kmečki otrok se bo učil za sezonskega delavca? Najbrž nihče. Po enoletnih poizkusih na štirih osnovnih šolah v Slo veniji bodo to jesen uvedli pouk o kmetijstvu na /eč po- deželskih šolah. V neliaterih krajih pa prav kmetje zavra- čajo tako izobraževanje svo- jih of;rok. Predvsem iz dveh razlogov. Podeželske mladine naj ne bi obremenili z doda*-- nim učnim predmetom. Pred videni pouk pa kmečki mla- dini tudi ne more dati dovjlj strokovnega znanja za sodob- no gospodarjenje na kmetiji. Nekateri mladinci niti ne pri- dejo do osme.ga razreda. Strokovno ali poklicno iz- obraževan,je mladih kmetov .je že toliko proučeno, da t»i taki pomisleki lahko orIpaUU, če bi bili kmetje dovolj po- učeni. S kmetijskim poukom v osnovnih šolah ne bodo izobraževali mladhie za po- klic! Dali ji bodo le nekaj osnovnega znan.ja, ki bo (чла- ko koristilo delavski kot kmečki mladini. Veliko de- lavskili družin ima nuniroč vrtove in manjše sadovnjake ob svojih hišah. V nekaterih krajili so te celo bolj navdu- šene za kmetijski pouk v kmetijski šoli kot kntotji' in njihovi otroci. Strokovnjaki so že ugotovi- li, da je kmetom potrebno več poklicnega znanja, kot ga lahko dobijo otroc v osnovni šoli. Dobijo ga lahko le v poklicnih šolah, ki naj bi jih obiskovali po končni osernletki oziroma po kon- čanem osnovnošolskem po uku. "^orej se ni treba bati, da bi s kmetijskim pouiv.-^m v osnovnih šolah poizkušali nadomestiti tako izobraževa- nje. Naprednejši kmetjy se bojijo prav tega. Odor co pa je še vprašanje, kaki- uredi- ti poklicne kmetijske ¿ole, da bi bile dostopne vsej Kme- čki mladini, ki bo ostala na kmetijah. Bivanje v domovih je drago — 250 do 300 d:n mesečno. Toliko z-morejo If^ redki kmetje. Mel-iateri pa se pri takih stroškUi lahko njihovi otroci izučijo za boi.i še poklice. Ce bi mladinci lahko prihajali k pouka od doma, bi imeli veliko manj stroškov. Poiskati bo treba tudi sredstva za vzdrževanie šol. Omenil bi še vprašanje, ki ga nekateri poizkušajo posta- viti na glavo. "Pred tedni s.em zapisal, da kmetje ne morejo načrtovati svojega gospodar- jenja na sezonskih delavcih Zanašajo se lahko le na čla- ne svoje družine, ki jih bodo znali zadržati na posestvu, jn na stroje, s katerimi si hodo pomagali pri delu. Nisem trdil, da kmet ne sme na,jcti delavcev. Tega mu ne prepo- veduje noben predpis. Vpra- šanje pa je, ali jih dobi. Ka- teri kmečki otrok se bo hotel poklicno usposabljati za kme- tijskega sezonskega delavca? Še tisti, ki bi imeli dovolj de- la na kmetijah svojih staršev uhajajo od doma. To seveda ni prav. Toda tako je. In tu je treba upoštevati. Sezonskih ali priložnostnih delavcev je vsako leto manj. Njihovega dela kmetje ne morejo ustrezno nagrajevati. Zato tudi vse več hmelja obi- rajo s stroji, čeprav delo tra- ja le kakih 14 dni in je med obiralci veliko šolske mladi- ne. Na nekaterih posestvih si morejo pomagati celo z ljud- mi iz pisarn. Mladi ljudje no- čejo biti taki sezonski delav- ci ali dninarji, kot so bili včasih njihovi star^^i. Pri se- danjih možnostih 33 raje za- poslijo v drugih dejavnostih, doma ali v sosednjih deželah. Nekateri sicer oretiravajo, ko pustijo star.se same na večjih kmetijart Takim bi bilo trega s strokovnim i/.o- braževanjem pomagati, da bi na domači kmetiji lahko »za- služili« toliko kot drugod. JOZK ГЕТЕК POTRES V IRANU — V petek je močan potres prizadel severovzhodne predele da bo število žrtev še večje. Hudo poškodovanih je 450 ljudi, 23 naselij pa jt porušenih. Na našem posnetku je preživela mati z otroki med ruševinami svojega Irana. Po do.sedanjih poročilih je potres zahteval 175 življenj, vendar se bojijo, doma. ' TELEGRAMI MONTEVIDEO — Urugvajski gverilci iz skupine, ki se imenuje »tupamaros« so ugrabili v Monte- videu nekega ameriškega in neke- ga brazilskega diplomata. V zame- njavo zanju zahtevajo od vlade, naj izpusti vse zaprte gverilce te skupine V vladnih zaporih je več kot sto gverilcev »tupamaros«. LONDON — Po več kot štiri- najstdnevni stavki se je v pone- deljek vrnilo lia delo 47.000 bri- tanskih pristaniških delavcev. Za- htevali so povečanje plač za 80 odstotkov, vendar so dosegli samo 7 odstotno povišanje. Stavka pri- staniških delavcev, ki je bila po letu 1928 prva taka stavka v Bri- taniji, je stala britansko gospodar- stvo 576 milijonov funtov šteriin- gov. KAIRO — Poveljnik .sovjetskih letalskih sil maršal Pavel Kutakov je nenadoma dopotoval v Združe- no arabsko republiko. O namenu njegovega obiska niso ničesar spo- ročili. DUNAJ — Kaže. da bo letošnje leto prišlo v zgodovino planinstva kot »črno leto«. 2e y prvi polovici letošnjega leta se je v Alpah zgo- dilo več smrtnih nesreč kot vse leto lani. Do konca julija le v Avstriii v planinah iagubilo življe- nje 46 ljudi, v šviei 87, v Italiji 5fl, v Prancij- 30. Po mnenju stro- kovnjakov je vzrok sa tako število nesreč v .glavnem ta, da se v pla- nine odpravlja vse več ljudi, ki so slabo opremljeni, Eačetniki in telesno nepripravljeni in neizkuše- ni. _ MOSKVA - V Sovjet.^ko zvezo je dopotovala visoke iraška dele- gacija. ki jo vodi podpredsednik revolucionarnega sveta Iraka Hu- sem Takriti. Menije, da se bo pogovarial predvsem n položaju na Srednjem vzhodu. Kot je znano Irak zavrača ameriški mirovni na- črt. ki ga je Egipt sprejel. DAKA — Blizu glavnega mesta Vzhodnega Pakistana Dake je poln avtobus zgrmel v reko. Reševalne ekipe so doslej našle trupla 20 po- tnikov, bojijo pa se, da je mrtvih še dvakrat toliko. tedenski zunanjepolitični pregled žarek upanja za mirno re- šitev! Tako so zapisali doma- la vsi komentatorji po svetu ob vesti, da je Združena arabska republika sprejela ameriški načrt za rešitev krize na Srednjem vzhodu in da ga je sprejel tudi Izrael. Prvi optimizem je zdaj že zamenjalo napeto in vznemir- jeno spremljanje komplika- cij, ki so se začele tako v arabskih državah kot tudi v Izraelu. V arabskem svetu .je namreč ob ameriškem pred- logu, ki ga očitno v precej- šnji meri podpira tudi Sov- jetska zveza, prišlo do ostre- ga razkola. Poleg ZAR je mi- rovni predlog sprejela tudi Jordanija, medtem ko ga Irak, Sirija, Alžirija in Pale- stinci odločno zavračajo. Vsi ti tudi obsojajo predsednika Naserja, ker je sprejel ame- riško pobudo in napovedu- jejo boj proti njej. Bistvo njihovih očitkov .je, da ame- riški mirovni načrt popušča Izraelu in da ,je usmerjen k likvidacyiji palestinskega od- porniškega .gibanja. Težko je reči, kakšne po- sledice bo imel spopad med realizmom predsednika Na- serja in ekstremnostjo ne- katerih drugih arabskih vo- diteljev, jasno pa je, da ne bo olajšal končni mirni raz- plet srednjevzhodnega vojne- ga žarišča. Trenutno poteka- jo številna posvetovanja med arabskimi državami. Šef li- berijskega revolucionarnega režima Gadali je obiskal Kai- ro in Bagdad in skušal po- miriti močno napete odnose med ZAR in Irakom. Koli- ko je uspel še ni znano. V Tripoliju so sklicali medarab- ski sestanek na ministrski ravni, ki naj bi pomiril na- sprotja, vendar se ga Alžirija in Irak nočeta udeležiti, češ da se nimata kaj pogovarjati s tistimi, ki sprejemajo ame- riški predlog. Položaj v arab- skem svetu je trenutno hudo razburkan in se vsako uro spreminja, tako da je zaen- krat še zelo tve.gano predvi- deti kako se bo razpletel. Tudi v Izraelu ne gre vse gladko. Desničarski člani vla- de namreč nasprotujejo ame- riškemu načrtu in grozijo z odstopom, če ga bo vlada dokončno in brez pogojev sprejela. Tudi če smo optimi- sti in verjetno', da bo končno le na obeh straneh zmagala treznost, je pot do resnične- ga in trajnega miru na Sred- njem vzhodu še dolga. Tudi če bodo vsi prizadeti dokonč- no sprejeti predlog, ostaja še dosti nerazčiščenih vprašanj, kot je na primer dokončni položaj Jeruzalema, usoda palestinskih beguncev in še marsikaj dru.gega. No, o vsem tem bomo lahko govo- rili šele, ko se bo — če se bo — pomiril sedanji vihar v arabskem svetu in znotraj Izraela. V Mosvi tečejo pogajanja med Zahodno Nemčijo ia Sovjetsko zvezo o sporazu. mu, s katerim bi se državi odpovedali uporabi sile v medsebojnih odnosih. Prak. tično bi sklenitev takega spo. razuma pomenila normaliza, cijo odnosov med njima in odprla vrata za še večje so- delovanje, ki na gospodar- skem področju že zdaj ni malenkostno. V sedanji fazi pogajanj vodita delegaciji zu- nanja. ministra Scheelj in Gromiko. Pogajanja ne pote- kajo povsem gladko; zatika- jo se predv.sem ob zahodno- nemški zahtevi, naj bi v spo- razumu priznnali pravico Nemcev do samoodločbe gle- de njihove združitve. Za Sov- jetsko zvezo in še bolj za Vzhodno Nemčijo je ta zah- teva nesprejemljiva, saj bi ATgla senco na popolno in brezpogojno priznanje obtoja dveh suvereennih in neodvis- nih nemških držav. Kljub tem težavam pa lahko priča- kujemo, da bosta Zahodna Nemčija in Sovjetska zveza le našli kompromisno reši- tev, kajti v resnici sta obe močno zainteresirani za spo- razum, ki bi dokončno ure- dil odttose in ki bi imel tudi močan pozitiven vpliv na po- ložaj v Evropi. V Kambodži se položaj če- dalje bolj zapleta. Sile, ki podpirajo bivšega šefa držti- ve in predsednika sedanje vlade v izgnanstvu Sihanu- ka, so začele veliko ofenzivo v severnem delu dežele. Lon Nolo v režim se je znašel v resni nevarnosti, kajti podpo- ra, ki jo uživa med domačim prebivalstvom je ničeva. Tudi opazovalci se strinjajo, da so Lon Nolova glavna opora le južnovietnamske čete, ki so prihajale »na pomoč«, ki pa se že obnašajo kot go- spodar v deželi. Za Lon No- lov režim so nastopili kri- tični trenutki tako na po- litičnem kot na vojaškem po- dročju. Brez širše podpore med prebivalstvom se je znašel v resni nevarnosti, da bodo prosihanukove sile v sedanji ofenzivi odsekale veS severni del dežele od prestol- nnice Phnom Penha. Ce bi jim uspelo storiti to in ustva- riti večje osvobojeno področ- je, k,jer bi .organizirale tudi svoje politično oblast, bi to kaj lahko pomenijo konec I.on Nolove vladavine. Prepih na vse strani tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ ZIS o GOSPODARSKI POLI- TIKI — Zvezni izvršni svet je na dvodnevni seji 29. in 30. julija ob- ravnaval priprave za družbeni plan razvoja Jugoslavije v letih 1971 do 1I9T5. V središču: njegove pozor- nosti sta bila položaj gosipodarstva in bilanca federacije v naslednjih petih letih. Pri tem je bilo po- udarjeno, da je treba z vsemi ukrepi go-spodarske politike in si- stema sfHDdbujati uveljavljanje takšnih odnosov v delitvi, ki za- gotavljajo krepitev modernizacije in konkurenčne sposobnosti na- šega gospodarstva. V prihodnje naj bi zato proračuni federacije, republik in občin ter interesnih skupnosti naraščali znatno počas- neje kot narodnih dohodek, tako da bodo gospodarstvu lahko osta jaJa večja sredstva. ■ KDAJ LAHKO V POKOJ? Skupna komisija republi,škega, gospodarskega in socialnozdrav- stvenega zbora slovenske skupšči- ne, ki proučuje sistem zdravstve- nega varstva ter zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega za- varovanja je mnenja, naj daje pra- vico do upokojitve le določena sta- rost zavarovanca. Moški naj dobijo pravico do upokojitve z dopolnje- nim 60. letom starosti in delovno dobo 20 let ali s 65. leti starosti in delovno dobo od 15 do 1Ö let, ženske pa pet let prej. Tisti zava- rovanci, ki imajo sicer 40 oziroma 35 let delovne dobe, niso pa stari 60 cziroma 55 let, naj bi za svoje delo do dopolnjene starostne meje dobili višjo pokojnino za približ- no 2 odstotka 25a vsako leto. Mož- nosti za predčasno upokojitev naj bi po letu 1973 odpravili. Komisija tudi predlaga, da bi sedanje 5-letno obračimavanje osebnih dohodkov podaljšali na 10 let. To pomeni, da bi osebni dohodek zavarovanca iz preteklih 10 let, preden se upokoji, prevrednotili na raven osebnih do- hodkov v republiki v tótu pred upokojitvijo, pri čemer bi upošte- va povprečne osebne dohodke vseh Cilj: večja konkurenčna sposobnost gospodarstva zaposlenih v republiki v zadnjih desetih letih. Na ta način bi pre- prečili špekulacije ko so v nekate- rih delovnih organizacijah posa- meznikom umetno visoko povečali osebne dohodke tik pred upokojit- vijo. ■ V LJUBLJANI: 200 NOVIH BOLNIŠKIH POSTELJ — V novem poslopju ljubljanskega kliničnega centra, ki ga še gradijo, bo že je- seni na razpolago prvih 200 postelj za lažje bolnike. Za to predčasno otvoritev se je vodstvo kliničnega centra odločilo zato, da bi omilili stisko v najbolj utesnjenih klini- kah, kot so nevro'loška, kirurška, interna ter ginekološlca klinika. ■ ŽETEV PŠENICE — V Slavo- niji in Baranji so v glavnem že po- želi pšenico. Kombinati so pride- lali povprečno po 32 do 33 metrskih stotov na hektar, kar je nekaj manj kot lani. Na pridelek je vplivalo neugodno spomladansko rveme. ■ NAŠI DELAVCI SO POSI^^LI 182 MILIJONOV DOLARJEV — Jugoslovani, ki so na začasnem delu v tujini, so v letošnjem prvem polletju poslali v domovino za 181,9 milijona dolarjev deviz, kar je precej več kot v istem lanskem obdobju. To je denar, ki so ga delavci poslali svojim družinam, nakazovali na svoje devizne račune ali prinašali s seboj, ko so prišli na obisk v domovino. Največ so poslali nemškh mark, nato avstrij- skh šilingov ter ameriških dolar- jev. ■ OSEBNI DOHODKI — Pov prečni osebni dohodki zaposlenih so znašali jimija v Sloveniji 1319 dinarjev ali en odstotek več kot v maju. ■ MANJ LOČITEV — Lani se je v naši državi poročilo okrog 176 tisoč parov. Ločitev je bilo kakih 20.000, kar pomeni 2000 manj kot leto prej. Podatki govorijo, da se je ločilo največ tistih, ki so bili poročeni šele leto ali dve. „JANEZ PRIHAJALEC" ODHAJA IN Z NJIM ODHAJAJO MILIJONI, KI JIH BODO V PREBOLDU POGREŠALI Ulica in Vili Tisnikar, ki sta dobro leto dni skrbela . bazen in počitniške hišice v Preboldu, zaradi ob- Jutivnih težav odhajata v Sežano in dosedanje me- fjo prepuščata drugim. Z njima pa gre v sežansko лсЈпо tudi .30 starih milijonov dinarjev, ki jima ga . liot kredit odobrila turistična agencija (ilobtour Џ prehrani v Ljubljani za nadaljnjo razširitev in ^oljšavo turističnega centra! pred dobrim letom sta ^zela skrb za bazen, po- ^tiiiške hišice in restavraci- ja v Preboldu. Zdaj se od- j^v-ljata v Sežano, v Ko- jnen. „Vzrokov za odhod je več,« pripovedovala Anica in Ф Tisnikar, mlada gostin- ki sta z vso resnostjo prevzela skrb za nadaljnji ^voj turističnega centra. ',Tudi po letu dni še nimava obljubljenega stanovanja. Z dvema predšolskima otroko- jia živiva tudi v najhujši zi- 3ii v vikend hišici, kjer je slaba izolacija, brez sanita- rij in en sam prostor. Ob ¡çstavraciji je stanovanje. kjer pa še vedno stanuje bivši oskrbnik, ki se ne mo- re preseliti v podedovano hi- šo. V njej je namreč starej- ša ženska, kateri so dali že tri stanovanja, zadnje jo prav zdaj čaka že tri mese- ce!, pa ji nobeno ni všeč in se noče preseliti. Za Prebold- čane je značilno, da ne ma- rajo tistih, ki se doselijo v njihov kraj. Pravijo jim »Ja- nez Prihajalec« in jim naga- jajo na vse mogoče načine* Rezanje mreže v ograji, pre- tirano raizbijanje kozarcev, lomljenje in uničevanje drev- ja — to so samo nekateri detajli upora. Huje je s pri- javami, ki se končajo z obi- ski raznih sanitarnih inšpek- cij. »Janez Prihajalec« pravi- jo celo ljudem, ki živijo v njihovem kraju že več kot trideset let in ki so v tem času največ dali za razvoj Prebolda. Posebnega razume- vanja in skrbi ni tudi na občini v Žalcu, nerazčiščeno pa je tudi lastništvo bazena, ki je popolnoma dotrajan, prav tako tudi vikend hiši- ce. Zaradi vsega tega sva se z ženo odločila, da greva v Sežano, v Komen. Odlične pogoje dajejo in predvsem, da se z njimi pogovarjati. Pametno pogovarjati. »Janez Prihajalec«' odhaja.« — Kako pa ste zadovoljni z obiskom? »Vse hišice za celotno se- zono so zasedene, s svojimi gosti pa sva napolnila tudi nekaj privatnih sob. če bi imela še nekaj hišic, bi bile prav tako vse zasedene. Ob bazenu je še rusko kegljišče, miza za namizni tenis, vsa- ko soboto imamo ples. Dnev- ni penzion s kopanjem in igranjem namiznega tenisa je samo .35 din!« — Ali lahko omenite samo nekatere pogoje, ki so v Se- žani boljši kot tu? »Turistična agencija Glob- tour pri Prehrani v Ljublja- ni nama je dala 30 starih milijonov dinarjev kredita za nadaljnji razvoj turistič- nega centra v Preboldu. Zdaj bova to porabila v Komnu, s čimer se pri Globtouru strinjajo. Najemnina je tri- krat manjša kot v Preboldu in tako dalje. Predvsem pa dobiva stanovanje in z odgo- vornimi ljudmi se da pogo- varjati.« - »Janez Prihajalec« odhaja in z njim tudi nekaj denar- ja, ki bi drugače ostal v žal- ski občini. Kdo bo nasled- nji, ki bo ugriznil v kislo tu- ristično lesniko v Spodnji Savinjski dolini? T. VRABL EDVARD SAJEVEC, KI JE V SENOVEM USTRELIL ZA- ROČENKO IN STRELJAL NA SVOJEGA OTROKA, JE SKUPAJ Z JOVANOM ADŽI- CEM IN FRANJOM ŠPO- UARJEM POBEGNIL IZ NOVOMEŠKEGA ZAPORA. Prvega avgusta, proti veče- ru so iz zapora v Novem me- stu pobegnili trije zaporniki: Edvard Sajevec, star 22 let, doma iz Senovega, Jovan An- džič, star 22 let, iz Beogra- da in Franjo špoljar, star 19 let, doma iz Zagreba. Vsi trije so bili obsojeni v No- vem mestu, v tamkajšnjih za- porih so čakali na pravno- močnost sodb. Edvard Sajevec je, kot smo o tem že predčasno pisali, na izredno krut način posku- šal reševati svojo ljubezen- sko dramo. Dekle, s katerim je imel že otroka, ga je nam- reč zapustilo. Oba sta delala v Zahodni Nemčiji. Po vrni- tvi domov, je prišlo do tra- gedije. Sajevec je pozno po- noči vinjen in oborožen s pi- štolo krenil na dom matere svojega otroka. Ker mu niso takoj odprli je začel strelja- ti v vrata. Dekle se je skri- lo v sobo, kamor pa si je Sajevec s pištolo izboril pot. S streli je ubil dekle, streljal pa je tudi na svojega otro- ka. Nato je v kuhinji počakal na prihod miličnikov. Saje- vec je bil obsojen na smrt. Jovan Adžič je bil obsojen na pet let in osem mesecev strogega zapora, Franjo špo- ljar pa na štiri leta strogega zapora. Uprava javne varno- sti naproša vse, ki bi pobe- gle kjerkoli videli, naj to sporoče najbližji postaji mi- lice. Domnevajo, da so po- begli zaporniki oboroženi. XXX Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da so dva od pobeglih že prijeli. Tržaška policija je namreč dopoldne na dvorišču neke hiše med tržaško postajo in Barkovlja- mi opazila ubeglega Edvarda Sajevica in Jovana Adžiča. Pred policist sta pobegnila v tretje nadstropje, vendar sta se nato po opozorilnem strelu predala. Opoldne so ju že predali našim varnost- nim organom. Izvedelo se je, da je beg tej trojici (Franjo špoljar se še skriva) uspel tako, da so potegnili v celico paznika, ga pretepli, razoroži- li, zvezali in zaprli v celico. -ez VESTI IZ EMO UNIVERZALNI EKSPRESNI LONEC DEMONSTRACIJA IZDELKOV FIRME GRUBER & KAJA V EMO Pred dnevi so predstavniki firme Gruber & Kaja iz Dunaja demonstrirali delovanje ekspres loncev in ponev. Demonstracijo so si v EMO poleg domačih strokovnjakov iz podjetja ogledali tudi predstavniki celjskih trgovskih podjetij. Od vsega je bil najbolj zanimiv kombinirani ekspresni lonec, ki ga lahko uporabljamo tako za pripravo jedil kot tudi za sočenje sokov in konzerviranje kompotov. Poleg lepega videza je tudi univerzalno uporaben, hkrati pa prihrani 80 odstotkov goriva, čas kuhanja je namreč minimalen, vitamini v hrani pa se v celoti ohranijo. Po končani demonstraciji je bila tudi deg^ustacija pripravljenih jedil, ki jo je vodil profesor Baient iz Zagreba. Z omenjeno firmo tečejo razgovori o poslovno-teh- ničnem sodelovanju, na jesenskem zagrebškem velesejmu pa bomo verjetno videli tudi širši proizvodni program in praktični prikaz delovanja posameznih gospodinjskih artiklov. ZADOVOLJNI Z BIVANJEM V CRIKVENICI PRVI DOPUSTNIKI so ŽE NAZAJ čas dopustov je, in tudi prenekateri član delovnega kolektiva EMO je že izkoristil svoj letni oddih. Dom v Crikvenici je <že nekaj tednov poln domačih in drugih gostov, ki si tu nabirajo moči za delovne in druge obvez- nosti, ki jih čakajo po vrnitvi domov. Letos se je sezona v počitniškem domu v Crikvenici začela nekoliko kasneje kot običajno — 13. junija. To pa zato, ker so letošnje spremembe v cenah vplivale tudi na ceno oskrbnega dne. Potrebno se je bilo natančno pogo- voriti o predvidenih stroških, da ne bi bilo nepotrebne izgube, hkrati pa, da bi bila cena letovanja v Crikvenici še vedno dostopna vsem članom delovnega kolektiva. Zdaj je v Crikvenici letovalo že ' kakih 350 članov, ki so za desetdnevno oskrbo plačali samo 160 ND za osebo, če upoštevamo, da so jih 200 dobili kot počitniški regres. Enake ugodnosti imajo v domu tudi svojci članov delovne- ga kolektiva, medtem ko imajo otroci ustrezen popust. Poleg rednega letovanja v počitniškem domu v Crikve- nici, ра^ imajo člani delovnega kolektiva EMO možnpst letovanja tudi v slovenskih zdraviliščih. Kandidate za to vrsto letovanja, ki gre na stroške podjetja, kajti gre za preventivno obliko letovanja, ki so je deležni predvsem de- lavci na težjih delovnih mestih in taki, ki jim je taka kom- binacija letovanja in zdravljenja potrebna zaradi izčrpanosti ali kakih drugih vzrokov. Večletna praksa je pokazala, da je tak način vlaganja sredstev v obnovo delovnih sposob- nosti zelo rentabilen, kajti vrača se v manjšem številu bolezenskih in drugih izostankov. Tudi letos so se v EMO odločili, da ne bodo pozabili na otroke članov delovnega kolektiva. Podobno kot že nekaj let, so tudi letos nmogim omogočili, da so odpotovali v cei j ski počitniški dom v Baško na otoku Krku. V avgu- stu bo tam skoraj kompletna izmena otrok, katerih starši so zaposleni v EMO. Starši plačajo za letovanje svojih otrok v Baski minimalni prispevek, ostali stroški pa gredo na račun podjetja. Interesentov je seveda veliko, saj je številen tudi delovni kolektiv sam. Hkrati z letovanjem v Crikvenici in slovenskih zdra- viliščih pa se delavcem EMO odpirajo tudi možnosti bi- vanja na Golteh. Za mnoge, ki jim bivanje ob morju ne prija, je to lepa možnost, čeprav se je bo seveda potrebno šele privaditi. Dejstvo je namreč, da marsikdaj podcenju- jemo prednosti letovanja v gorah, katerega blagodejnega učinka včasih sploh ni moč primerjati s tistim ob morju. 27. »Tak tako! To doživim po tridesetih letih zakona!« je siknila skozi zobe Klara. Odneslo JO je z udobnega sedeža, zakoračila je proti odru. Paradižnik je med plesom vrgel bežen po- gled po dvorani. Zaautil je naelektren pogled svoje tenkočutne soproge na sebi. Vedel je: pripravlja se burje, da bog pomagaj! Lovil je takte orkestra in se pričel zibati V kot, V smer-i tistih vrat, odkoder je prišel na oder. No, bilo je prepozno! Klara je izpulila saksofon najbližjemu mu- zikantu in že je bila na »licu mesta«. Punce SO vrešče prhnile z odra in Klara je nemoteno odmerila nezvestemu soprogu pravično kazen. ^ »M,,I ■ ... — .lil»-., .!■■ 1,4— . \ ,, ■f,dT..Èm.m Dvorana je zaploskala kot ponorela. Kazalo je, da bo val navdušenja dvignil strop. Občin- stvo je zahtevalo ponovitev. Plazovi cvetja so napolnili oder Ne da bi se priklonila, ne da bi se zahva* lila za priznanje, sta zvezdi iz Košate lipe za' pustili oder po najkrajši poti. NOVI TEDNIK — Ulasilo >bOinskih organizacij So- jialistióne zveze delovnega ljudstva: Celje, Laško in Žalec — Uredništvo in aprava Celje, Gregorčičev» 5, poštni predal 161 — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni ured- 30 nik: Bernard Sirmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar - NOVI TEDNIK izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- foi-macije propaganda Ce- lje - Tisk In klišeji CGP »Delo« Ljubljana — Roko- pisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; polletna 15 din Za tujine znaSa naročnina 60 din — TekočI račun 507—1—1280 — TELEFONI: uredništva 23-69 In 31-05, mali oglasi in naročnine 28-00 Toni Hercfeler VAŽEN JE NASLOV Slišal sem, da je sloven- slci film Oxygen Matjaža Kl(^)čiča na puljsicem fe- stivalu razdelil kritične duhove v več taborov in sprožil zelo različne reak- cije. Zakaj je bilo to po- trebno? Prepričan sem, da bi si bili VSI enotni, če bi Klopčič dal filmu na- slov Oxylan (pa brez mi- xala, ki bi mnenja meli- ziral)! KJER SE PREPIRATA DVA.. . Kjer se prepirata dva, gost le dobiček ima. Do- polnitev tega pregovora mi narekuje laški primer. Zasebni gostilničar je ho- tel ob prazniku Piva in cvetja odpreti svojo obrt na grajslii ploščadi, ven- dar je lastnica — restav- racija Savinja hotela 60 starih tisočakov najemni- ne. Ker gostilničar ni pri- jel, se tudi restavraciji ni ljubilo izkoristiti svojega prostora. Oba sta ostala brez prometa, gostom pa je verjetno tudi kaj ostalo. TRAVA JE ZAME Ko sem se zadnjič mu- dil v Dobrni, sem v par- ku na zelenici nenadoma zagledal nenavadno kravo, pod katero je pisalo: TRA- VA JE ZAME, NE ZATE. Takoj sem vedel, da misli krava mene vendar tudi sama ni hotela jesti trave. Pa nič čudnega, saj je bila le izrezana kot opozorilna tabla! PRAZEN PARKIRNI PROSTOR Z žalostjo v srcu ugo- tavljam, da novi parkirni prostor ob Miklošičevi uli- ci bolj kot ne sameva. Ne vem, ali je to posledica, ker ni bilo svečane otvori- tve z vrvico in škarjami, ali morda zato, ker voz- niki ne marajo sončiti svo- jih vozil. Lahko, da se par- kirnega prostora izogibajo celo zato, ker v lični hiški ni nikogar, ki bi pobiral parkirnino. Zdi se mi, da bi naredili dvojno aslugo, če bi namesto korit za cvetje zasadili na tista me- sta kakšna vitka drevesa (za senco) tako kot dela- jo to drugod PRIHODNJA ŠTEVILKA NOVEGA TEDNIKA BO IZŠLA V POVEČANEM OBSEGU LEVO ZGORAJ: DARILO ARMADE OBSOTELJL. Pri padniki mariborske garnizije, ki so pomagali graditi cesto od Sodne vasi do Podčetrtka so bili ob slovesu nagrajeni. Posnetek prikazuje izročitev nagrade, ki j« predaja Jože Brilej, ravnatelj šole v Podčetrtku. Ni levi strani so: Vojo Diinovski, podpredsednik skup ščine v Šmarju, direktor rogaške steklarne, polkovnik Alojz Kajm in major Arun Šabović, katerega enota f delo opravila. (Foto: J. Seven LEVO V SREDINI: ENAJSTA POVOJNA AKCIJA H Č.VNOV. Pred dnevi so gasilci iz Luč odpotovali i Maribor po nov gasilski avtomobil. Denar zanj zbrali med občani sami. To je bila že 11 akcija, so jo izvedli prizadevni Lucani. Prihodnjo nedeljo hl^ do avtomobil na svečanosti, ki bo popoldne, predai v uporabo. Na posnetku vodstvo prizadevnega gas! skega društva iz Luč. (Foto: J. Seve'1 LEVO SPODAJ: Te dni so v okviru tako imenovanega obrtnega centru na Otoku odprli nov bile. Gre Merxov bife ki že od prvega dne vzbuja pozornost in privablja vsak dan precejšnje število gostov. (Foto: MBI IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČK( Marta in Metka Golob iz Ljubnega ob Savinji sta star štirinajst let in sta letos končali osemletko, rojeni pa sta bili kot deveti in deseti otrok v družini. Pj podobnosti bi bili lahko obe kar deveti. h '- ' . i \ t, \ ■ - ■ » ' • ^ ■ i- у^' <" ' -Л ■ - PRVO PISMO: TEBI DRAGI MOJ KMET Bila ]e lepa nedelja in nisem zdržal doma. Odšel sem v naravo med sveže oprano drevje, travo in ob reko. Tako sem bil srečen, tco sem ob vodi legel na slabo razvito travo, ki je bila tako redka, kot lasje na glavi stoletnega možaka, gledal v plavajoče, kot čreda ovac na travniku raztegnjene oblake in počasi srkal pivo. Počutil sem se božansko vse do takrat, ko nisi, dragi moj kmet, pridrvel po str^mem klancu, se nekaj metrov pred mano ustavil in me opljuval z besedami, da sem v trenutku pozabil, da živim med civiliziranimi ljudmi. Zmerjal si me z mestnim izobražencem, ki poležana po travi kme- ta, ki plačuje davke, jaz pa da nič ne prispevam, razen nekaj čez osemdeset kilogramov teže telesa na tvojo travo. Dragi moj kmet, razumem tvojo skrb in bolečino zaradi davkov, ki pa ti jih ne od- merjam jaz. Nisem ti uničil ne drevja ne posevkov, samo malo sem poležal na slabo razviti travi, ki je pognala nekaj tankih in redkih stebelc na področju, ki je mivkasto in ob vsakem močnejšem deževju zalito z reko Sicer pa oprosti dragi moj kmet, dru- nič bom bolj previden. Prijeten pozdrav! NEDELJSKI TURIST DRUGO PISMO: TEBI, TURISTIČNI DELAVEC (KJERKOLI)! Vsako l^to vam pišem in prosim v imenu števil- nih nedeljskih obiskovalcev naše narave, da bi po- skušali urediti s kmeti, ki гтајо svojo zemljo ob rekah, da bi lahko tam malo poležali in posedli. Razumem kmete, razumem pa tudi nas. Po cela tedne smo v pisarnah in oh nedeljah si zaželimo svežega zraka. Kam hi drugam, če ne v našo naravo. Priznam tudi, da nekateri po travnikih raz- mečejo konzerve, uničujejo posevke in drevje ven- dar so ti v manjšem številu. Želim, da vsaj do na- slednje sezone to uredite, da ne bo med nami in drugimi prihajalo do prepirov, jeze in slabe volje. Skušajte tudi ugotoviti, al\ je Savinja izključno last kmetov! Tvoj hvaležni turist TRETJE PISMO: MENI IN OSTALIM TAKSNIM, KOT SEM JAZ! Vodilo: do takrat, ko ob naših vodah ne bomo zagledali posebnih znakov, kamor lahko ob prostih dnevih ležemo, bodimo zaradi ljubega miru raje doma. V R E M E OD 6. DO 16. AVGUSTA Nekako do 6. avgusta in od 15. avgusta dalj^ nestalno s pogostnim' padavinami in soraz- merno hladno. V osta* leni lepo vreme in po* stopna vročina. Dr. V.