Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamf 902H Klagenfurl Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorl Klagenfurl Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. žel/e cfe pjpazui&ifo Že stara je navada, da ob božičnih in novoletnih praznikih izmenjamo želje. To velja tako v najožjem merilu kot v 'širšem krogu prijateljev in znancev; to velja enako v narodnem ali državnem okviru kot velja v najširšem mednarodnem smislu. Vedno je vsebina teh želja enaka, čeprav je zunanja oblika morda različna: velja sreči, zadovoljstvu in zdravju, dokler so želje intimnega človeškega značaja; obsega mir, svobodo in sožitje, kadar gre za izmenjavo želja med narodi in državami. V enem in v drugem primeru vsebujejo želje nekaj lepega, dobrega in plemenitega, so pravzaprav izraz nenehnega stremljenja človeka in človeštva po napredku. Te male in velike želje so več ali manj pogojene s prehodom iz starega v novo leto, torej s trenutkom, ko polagamo obračun o doslej prehojeni poti in hkrati že zastavljamo tudi prvi korak v bodočnost. Saj končno je splošno znano in priznano, da bodo prizadevanja za nadaljnji uspešni razvoj obrodila zaželjene sadove le tedaj, če bodo izhajala iz dosedanjih izkušenj, če bo za izhodišče služila stvarna presoja trenutnega stanja. Lahko bi kdo ugovarjal, da so v najožjem družinskem krogu taka razmišljanja povsem intimna in osebna zadeva. Vendar to velja le do gotove mere, kajti ta intimna družinska sfera se bo pokazala takoj v drugačni luči, če bomo v obračunu prišli do postavk, kot so na primer kultura, narodnost, jezik in podobne dobrine. Kakšno je tozadevno stanje danes in kakšen bo razvoj v bodoče, je namreč v prvi vrsti odvisno od najmanjše celice — od družine. Če bodo naše družine ostale zdrave, potem bo zagotovljeno življenje tudi naši narodnostni skupnosti. Zato pa je potrebno, da ob bližnjih praznikih napravimo v naših družinah letno inventuro, ki bo služila potem za podlago pri polaganju bilance v naši širši narodni družini. Koroški Slovenci se bomo le v tolikšni meri lahko uspešno potegovali za priznanje pravic in enakopravnosti, kolikor se bomo kot narodna skupnost opirali na zavedne in aktivne družine; čim večja in trdnejša bo ta naša narodna skupnost tem uspešneje se bomo uveljavljali v splošnem političnem in družbenem življenju naše dežele in države. Da smo proti vsakemu šovinizmu in zastrupljanju odnosov med narodi, smo koroški Slovenci ponovno zelo jasno izpovedali tudi na nedavnem občnem zboru ZSO. Kot odločni in zavestni pristaši politike zbližanja in sodelovanja zato želimo, da bi ob skupnem prizadevanju vseh dobro-mislečih ustvarili v deželi vzdušje strpnosti in sožitja, vzdušje, v katerem potem resnična enakopravnost vseh prebivalcev ne bi bila le več ali manj uveljavljena formalnost, marveč vsestranska in vsakodnevna stvarnost. To je tudi naša najgloblja želja za bližnje praznike! Tesnejše sodelovanje Slovenije s slovensko manjšino v Avstriji in Italiji V Ljubljani je — kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista — prejšnji teden zasedal 6. kongres Zveze komunistov Slovenije. Med tridnevnim zasedanjem so tako na plenarnih sejah kot še posebno v komisijah izčrpno razpravljali o doslej prehojeni poti ter o bodočih nalogah. Na podlagi teh razprav so potem izglasovali statut ZKS ter sprejeli obširno resolucijo, ki vsebuje temeljne smernice za nadaljnje reševanje problemov na vseh področjih delovanja in ustvarjanja. Izvoljeno pa je bilo tudi novo vodstvo ZKS, ki je bilo močno pomlajeno. Zadovoljne praznike in mnogo uspehov v novem letu vsem bralcem, naročnikom in sotrudnikom Slovenski vestnik uredništvo • uprava Podrobno o poteku in zaključkih kongresa v našem listu seveda ne moremo poročati, zato se hočemo omejiti le na tisti del, kjer je bilo neposredno govora tudi o naših problemih. O položaju in vlogi slovenske manjšine na Koroškem in v Italiji so namreč govorili posamezni delegati v razpravi in tudi v zaključni resoluciji je temu vprašanju posvečen poseben del, kjer je rečeno: „Slovenija povezuje svoj notranji razvoj z vlogo Jugoslavije v mednarodnih dogajanjih, v katerih se izraža tudi aktivna vloga slovenskega naroda. Uspešen družbenogospodarski razvoj in razvijanje socialističnih družbenih odnosov povečujeta ugled Jugoslavije v svetu, s tem pa tudi njene možnosti v boju za socializem in mir na svetu. Poseben zgodovinski in geografski značaj daje Sloveniji široke možnosti za poglabljanje odnosov Jugoslavije z drugimi deželami in gibanji, posebno še s sosednimi državami in sosednimi pokrajinami. Slovenci v zamejstvu ter Italijani in Madžari v Sloveniji opravljajo pozitivno vlogo dejavnikov sožitja, sporazumevanja in sodelovanja med sosednimi narodi. Dosledna uresničitev narodnih pravic slovenskih manjšin v sosednih državah v skladu z njihovimi zahtevami in mednarodnimi dogovori mora biti tudi v naprej stalna skrb zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ravno tako se bomo zavzemali, da bi italijanska in madžarska narodna skupnost v Sloveniji ustvarjali vedno bolj tesne stike s svojim matičnim narodom z namenom, da bi nenehno razvijali In bogatili svojo kulturo. Slovenski komunisti se bomo odločno zavzemali za tesnejše sodelovanje Socialistične republike Slovenije kot matice slovenskega naroda na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih s slovenskimi narodnimi manjšinami v sosednih državah. Tesno bomo sodelovali tu- di z izseljenci, začasno zaposlenimi v tujini in z drugimi Slovenci." Med razpravo na kongresu sta o manjšinski problematiki spregovorila tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter in predsednik Slovenske kulturno-gospodorske zveze v Trstu Boris Race. Z zadovoljstvom sta ugotovila dosedanje zavzemanje matičnega naroda za usodo manjšine, hkrati pa poudarila potrebo po še doslednejšem upoštevanju in praktičnem izvajanju načela enotnega stovenkega prostora. V tem smislu sta posredovala pripombe in konkretne predloge glede tozadevnih formulacij v zaključni resoluciji, v želji, da pride do izraza celovitost slovenskega naroda ne glede na to, kje žive njegovi deli, ali v okviru republike Slovenije ali pa zunaj njenih meja predvsem v Avstriji in Italiji. Poleg drugih diskutontov je o politiki odprtih meja in o vprašanjih manjšin govoril tudi Jože Smole, ki je poudaril zavzetost Sovenije za slovenske manjšine. Med drugim je naglasil: „$e prav posebno veliko skrb je SR Slovenija vedno posvečala naši manjšini, zaščiti njenih pravic, zagotavljanju njenega razvoja in poglabljanju vsebinskih stikov z manjšino. Vedno je limela pri tem pred očmi interes slovenskega naroda kot celote. S takšnimi pogledi in prizadevanji je Slovenija ob velikem razumevanju tudi ostalih republik in federacije pomembno prispevala k temu, da je skrb za našo manjšino postala dejansko stvar celotne jugoslovanske socialistične skupnosti." Občni zbor SKGZ v Trstu Zadnjo nedeljo je imela Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu sedmo zasedanje svojega Glavnega sveta, to je svoj občni zbor. Zasedanja so se udeležili poleg delegatov v SKGZ včlanjenih društev in ustanov tudi številni gostje iz Trsta, Goriške, Furlanije in Kanalske doline, prisostvovali pa so tudi predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Slovenije in Hrvatske ter zastopniki Italijanske unije iz Jugoslavije in Zveze slovenskih organizaoij na Koroškem. Narodni svet koroških Slovencev pa se je opravičil, da se zaradi sestankov na terenu ne more odzvati povabilu in s tem prvega kontakta s tržaškimi brati, ki se mu je nudil. Iz izčrpnih poročil predsednika in tajnika SKGZ je bilo videti problematiko, ki je sila podobna naši na Koroškem. Kljub prikazu številnih nerešenih vprašanj in kljub tožbam, da pristojne oblasti nimajo razumevanja za upravičene težnje slovenske narodnostne skupnosti in zavlačujejo rešitev, sta bili obe poročili optimistični, da se je vzdušje med večinskim in manjšinskim narodom le zboljšalo in da tudi stranke v tržaški in videmski pokrajini kažejo vedno več razumevanja. Tako je poudaril predsednik Bo-ris Race v porčilu: „Fronta se je zapletla, zato je tudi orožje zastarelo. Mi vsi, politične in manjšinske organizacije, smo v težavah, ker ne Svet ob koncu leta Obvestilo naročnikom in bralcem Zaradi praznikov bo prihodnja številka našega lista Izšla šefe v novem letu. Zato že danes prilagamo stenski koledar — kot skromno priznanje naročnikom in bralcem, ki jih hkrati prosimo, da tudi v novem letu ostanejo zvesti »Slovenskemu vestniku" ter ga pomagajo vsebinsko bogatiti In širiti v krogo svojih znancev. Uredništvo Če bi hoteli v kratkih stavkih zajeti trenutni položaj v svetu, potem bi morali v ospredje postaviti dejstvo, da se človeštvo tudi ob koncu mednarodnega leta človekovih pravic nahaja med dvema skrajnostima: na eni strani se nadaljujejo oboroženi spopadi, kratenje najosnovnejših človekovih pravic in svoboščin je na dnevnem redu, prepad med razvitim in zaostalim delom sveta postaja še globlji; po drugi strani pa nobeno nasilje, nobena krivica ne more zatreti želje in zahteve človeštva po življenju v miru, svobodi in pravičnosti. Eden izmed najbolj zgovornih primerov je slej ko prej Vietnam. Seveda se vojna še nadaljuje, seveda še naprej padajo bombe in se razletava-jo granate, ki kosijo človeška življenja in uničujejo stvaritve človeških rok. Toda hkrati je vietnamsko ljudstvo in z njim vse človeštvo v fazi upanja in pričakovanja, da bo nad strategijo in prestižem končno le zmagal razum. Čeprav se v Parizu še vedno pričkajo o vprašanju, ali se naj razgovarjajo o miru za okroglo ali za oglato mizo, je namreč obetajoče že samo to, da so se v Parizu zbrali predstavniki vseh štirih neposredno prizadetih oziroma zainteresiranih — na eni strani zastopniki Amerike in saigonskega režima, na drugi zastopniki Severnega Vietnama in južnoviet. osvobodilne fronte. Gotovo bo treba še veliko potrpljenja in še mnogo žrtev, preden bo v Vietnamu orožje dokončno utihnilo; vendar pa je bil narejen že važen korak po poti, ki bo prej ali slej vodila do miru. Ravno zaradi tega pa je vietnamski primer — zaradi svoje razdvojenosti — tako značilen za mednarodni položaj, kot vlada v teh dneh, ko bomo obhajali praznik miru in se poslavljali od starega leta: to je svet nemirov in krivic, pa vendar spet svet upravičenega zaupanja v lepšo bodočnost. moremo biti kos zahtevam dneva. Načelna stališča so nam več kot znana. To je zadostovalo za tiste čase, ko so nam vse od kraja odklanjali. Zatakne pa se danes, ko je treba izdelati podrobne zahteve, proučiti vso zakonodajo, predlaga-ti in utemeljiti spremembe zakonov, podrobno poznati ustroj 'in delovanje vseh javnih uradov, zasledovati tekočo zakonodajo in svetovati vsem, ki se jih tiče, kako naj izrabijo določila in olajšave, ki jih posamezni zakoni vsebujejo." 2e to opozorilo v poročilu kaže potrebo po reprezentativnem zastopstvu slovenske manjšine v Italiji, ki po drugi strani spet terja enotnost vseh Slovencev v Italiji ne glede na njihovo različno politično in svetovnonazorno gledanje. Zato je bila prav temu vprašanju tako v poročilih kakor v diskusiji posvečena posebna pozornost. V diskusiji, ki je bila zelo živahno in se je zavlekla do večernih ur, sta spregovorila tudi predstavnik Italijanske unije z Reke in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Občni zbor je na koncu izvolil nov odbor, ki je doživel glavno spremembo na mestu predsednika. Na tem položaju je namreč dosedanjega predsednika Borisa Race-ta, ki je zaradi zdravstvenega stanja odklonil nadaljnjo kandidaturo, zamenjal Gorazd Vesel, novinar iz Gorice. Umrl je J. Koplenig častni predsednik KPO Prejšnji teden je v starosti 73 let po dolgi bolezni umrl Johann Koplenig, dolgoletni predsednik in v zadnjem času častni predsednik Komunistične partije Avstrije. Z njegovim imenom je povezanih več desetletij razvoja in dela naprednega gibanja v naši državi, pa tudi povojne zgodovine Avstrije. Leta 1945 je bil Koplenig med podpisniki deklaracije o zopetni vzpostavitvi svobodne in demokratične avstrijske republike; bil je vicekanc-ler prve začasne vlade ter je skoraj 15 let deloval kot poslanec v parlamentu. Ob smrti Johanna Kopleniga je KPO prejela izraze sožalja iz vseh predelov Avstrije in iz številnih drugih držav. Kriza mednarodnega denarnega sistema Že nekaj let kuha in vre v finančnem svetu. To vrenje postaja od časa do časa močnejše, vendar se vedno najde nekakšna rešitev, da lonec ne prekipi. Pa najsi je bilo to še dokaj uspešno prizadevanje ameriškega predsednika Johnsona lani, ko je uspel zaustaviti razvrednotenje dolarja s tem, da je z ostrimi ukrepi zmanjšal primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci, ki je nastal predvsem zaradi velikih posrednih in neposrednih izdatkov za vojno v Vietnamu. Drugi je bil na vrsti angleški funt, ki se je z vso tradicionalno britansko trdovratnostjo upiral razvrednotenju dobro leto, nato pa se je moral ukloniti in so mu lani novembra zmanjšali vrednost za 15 odstotkov. S seboj je potegnil večje ali manjše razvrednotenje v 14 drugih državah, ki so ali članice britanske skupnosti narodov ali pa v svoji zunanji trgovini močno povezane z Veliko Britanijo. Kot zadnji — vsaj doslej — se je znašel pred hudo preizkušnjo francoski frank. Predsednik de Caulle je s svojim odločnim „ne" sicer še enkrat preprečil razvrednotenje, vendar bo šele bodočnost pokazala, v kolikšni meri bo to zdravljenje res uspešno. Kot vse kaže, pa je v resni krizi svetovno denarno gibanje. Temelje sedanjemu svetovnemu denarnemu sistemu, ki ga je prevzel zlasti zahodni svet in večina dežel v razvoju, so postavili leta 1945, ko so zastopniki 45 držav na konferenci v Ameriki sklenili, da bo zlato ostalo osnovno bogastvo vsake dežele, s katerim bi narodi med seboj poravnavali dolgove. Hkrati pa je s tem postal ameriški dolar, ki je takrat imel še 57-odsfotno kritje v zlatu, tudi ključna valuta. To je temeljilo na sklepu, da bo ameriško finančno ministrstvo zamenjalo vsak dolar za zlato, in sicer za 35 dolarjev unčo zlata. Takrat se je rodil Mednarodni monetarni sklad, ki odloča o tečajih posameznih nacionalnih valut. 111 dežel članic ne sme razvrednotiti svojega denarja brez odobritve sklada, ki pa dovoli razvrednotenje le v tistih deželah, kjer je siabo ali neuspešno gospodarjenje — skoraj vedno povezano z inflacijo — zmanjšalo vrednost denarja. Od takrat pa do danes se je povečal obseg svetovne trgovine skoraj za 40 % iin lahko rečemo, da je sedanji denarni sistem precej pripomogel k visoki življenjski ravni zahodnih dežel, čeprav ni treba podcenjevati tudi njihove hitreje naraščajoče storilnosti. Vendar pa so si prav zaradi lastnine tako imenovane konvertibilne valute lahko ustvarile tudi višje dohodke posebno v blagovni menjavi z deželami v razvoju. Danes postaja tako stanje čedalje bolj nerealno, ker pridobivanje zlata precej zaostaja za naraščanjem svetovne trgovine in tako je čedalje težje še naprej ohraniti takšno vlogo zlata, kot jo je imelo pred 24 leti. Zato so lani na zasedanju Mednarodnega monetarnega sklada in Svetovne banke že precej podrobno preučili prehod s čisto zlate podlage, na nekakšno papirno zlato, novo mednarodno plačilno sredstvo, ki se imenuje „posebna pravica izplačila". Da pa bi se ta pravica lahko začela praktično uporabljati, je potrebna odobritev tistih dežel, ki prispevajo najmanj 80 % v Monetarni sklad v skupni vrednosti 21 milijard dolarjev. Seveda je pri tem še drug problem, in sicer tisti, ki je povzročil težave vsem trem »velikim". Medtem namreč, ko so članice Mednarodnega denarnega sklada primorane ohraniti vrednost svojih tečajev, pa ni nobenega pogoja, s katerim bi zagotavljali nujnost izenačenih blagovnih in plačilnih bilanc, kar ustvarja potem manjšo vrednost posameznih valut, kot je uradno določena. To je bilo videti na treh drastičnih primerih — pri Ameriki, potem pri Veliki Britaniji in nazadnje pri Franciji, kjer so občasni ali stalni primanjkljaji v plačilni bilanci zanihali ravnotežje in s tem tudi vrednost posamezne valute. Nenehni primanjkljaj v plačilni bilanci je predvsem pomanjkanje ekonomske discipline, ki se izraža v večjem uvozu kot izvozu blaga. Razvrednotenje valute takšne težave vsaj začasno lahko prežene, vendar pa so posledice boleče. Francija se je na primer znašla v nekoliko ugodnejšem položaju, kot če bi razvrednotili frank, treba pa je upoštevati, da je gospodarstvo precej negotovo. V povsem drugačnem položaju se je znašla Zahodna Nemčija, kjer ni problem primanjkljaj marveč presežek v plačilni bilanci. Revalvaoija nemške marke (povečanje njene vrednosti) bi po mnenju zahodnonemških voditeljev »kaznovala" Zahodno Nemčijo za grehe drugih, to je tistih, ki imajo v plačilni bilanci primanjkljaj. Zato Nemci tudi niso pokazali pravega razumevanja za akcijo pomoči »bolnim" valutam ter so se omejili le na nekatere ukrepe glede izvoza in uvoza. Nasprotno pa so Britanci ponovno začeli premišljevati, kako bi se izognili prihodnjemu razvrednotenju funta šterlinga. Doslej jim namreč še ni uspelo izboljšati svoje plačilne bilance in bodo prej ali slej spet pred težkim problemom. Spričo tega razvoja nikakor ne presenečajo glasovi tistih, ki zahtevajo, da bo svetovni monetarni sistem treba v celoti obnoviti. Med predlaganimi spremembami je no- va razvrstitev svetovnih valut. Drugi predlog predvideva višjo ceno zlata, kar bi dejansko pomenilo razvrednotenje dolarja, torej korak, za katerega se bo novi ameriški predsednik Nixon izredno težko odločil. Poleg tega obstajajo seveda še razne druge oblike »zdravljenja” sedanje krize. V vsakem primeru pa čas hitro beži in dolar, ki se je že dvakrat izmaknil težkemu udarcu, je lahko kaj kmalu spet na vrsti, kar bi potegnilo za seboj tudi druge svetovne valute ter vneslo večja ali manjšo zmešnjavo v celotni zapleteni svetovni finančni sistem. Zato bi bito treba že pred krizo poiskati nekatere uspešne rešitve in se potem odločiti za najboljšo. Dokler pa se to vprašanje ne bo uredilo v širšem mednarodnem okviru, mora seveda vsaka država v svojih mejah skrbeti za čim večje izenačenje plačilne bilance — tudi za ceno odpovedi marsičemu. osiROKea)svecu NEW YORK. — Skoraj vse članice OZN so pozvale tako imenovane jedrske sile, naj prenehajo s poskusi jedrskega orožja ter čim hitreje sklenejo sporazum, s katerim naj bi tudi formalno prepovedali vse take poskuse. Tozadevni sklep je sprejel politični odbor glavne skupščine z velikansko večino 108 glasov, medtem ko se je šest držav glasovanja vzdržalo, proti pa ni glasovala niti ena sama delegacija. Posebni odbor glavne skupščine OZN pa je izglasoval resolucijo o pravicah vseh človeških bitij do obveščenosti. Za to resolucijo je glasovalo 64 držav, proti je bilo oddanih 8 glasov, 11 članic pa se je glasovanja vzdržalo. MOSKVA. — Moskovska revija „Za ru-bežom" je objavila podatek, da je v zadnjih treh letih odšlo 3000 sovjetskih strokovnjakov v Severni Vietnam. Po nedavno podpisanem sporazumu med Sovjetsko zvezo in Severnim Vietnamom pa bo Hanoi poslal na izpopolnjevanje v Sovjetsko zvezo 6000 delavcev in inženirjev. WASHINGTON. — Ameriški državni tožilec Ramsay Clark je izjavil, da je pred preiskavo prodaje in uživanja zaplenjenih mamil v Ameriki odstopilo 32 članov urada za boj proti tihotapljenju mamil. Več kot eno leto trajajoča preiskava je pokazala, da je bilo v zadnjih desetih letih „veliko podkupovanja" med nekdanjimi uslužbenci newyorškega urada za boj proti širjenju mamil. Po izjavi Clarka so nekateri uradniki zaplenjena mamila spet prodajali in tudi sami uživali. RIO DE JANEIRO. — Brazilski predsednik Costa e Silva je razpustil kongres na podlagi novega vladnega »institucional-nega akta", ki mu zagotavlja najširša pooblastila in pravico, da lahko vlada s pomočjo dekreta, torej mimo vseh zakonov. Na osnovi tega akta brazilski predsednik lahko odstavlja, premešča ali upokojuje javne funkcionarje in vojaške častnike. Posameznikom lahko odvzame politične pravice za deset let, prav tako pa jim lahko zapleni tudi premoženje, če so si ga pridobili »nezakonito" v javnih službah. WASHINGTON. — Novi ameriški predsednik Nixon je že predstavil člane svoje bodoče vlade. Njegov obrambni minister Melvyn Laird pa je tudi že podal prvo izjavo o vietnamski vojni. Izrazil je namreč »upanje", da bi se vojna v Vietnamu utegnila končati do konca prihodnjega leta, »ko se bomo lotili priprav za prvi proračun". CAPE KENNEDY. — Na ameriškem oporišču za vesoljske izstrelke so v teku zadnje priprave za jutrišnjo izstrelitev vesoljske ladje »Apollo", s katero bodo trije astronavti poleteli okoli Lune in se potem spet vrnili na Zemljo. Posamezne faze celotnega podviga bodo prenašali tudi po televiziji. Če bo poskus v celoti uspel, bo Amerika zabeležila važen napredek v svojih prizadevanjih za potovanje človeka na druge planete. DUNAJ. — Veterinarska služba ministrstva za kmetijstvo je prejšnji teden obvestila veterinarsko službo jugoslovanskega zveznega sekretariata za gospodarstvo, da je od 16. 12. naprej spet dovoljen uvoz mesa, živine in živinorejskih proizvodov iz Jugoslavije v Avstrijo, in sicer z vseh področij Jugoslavije razen Vojvodine. Tako je Avstrija prva država, ki je preklicala prepoved uvoza živine in mesa iz Jugoslavije; to prepoved je svoječasno izrekla zaradi pojava slinavke in parkljevke v nekaterih predelih Jugoslavije. PARIZ. — Anketa inštituta za raziskovanje javnega mnenja je pokazala, da se je priljubljenost francoskega predsednika de Gaulla po njegovem govoru o valutni krizi nekoliko zmanjšala. V anketi je 56 odstotkov anketiranih izjavilo, da so zadovoljni s predsednikom republike (pri prejšnji anketi je bilo še 58 odstotkov »zadovoljnih"); nezadovoljnih s predsednikom je bilo pri zadnji anketi 32 odstotkov (v prejšnji 31 odstotkov), 12 odstotkov pa jih ni navedlo svojega mnenja. Še mnogo bolj pa se je zmanjšala priljubljenost predsednika francoske vlade Couva de Murvilla. NEW YORK. — Sedanji ameriški podpredsednik Hubert Humphrey, ki je pri letošnjih predsedniških volitvah kot demokratski kandidat utrpel polom, je sprejel rofesuro na dveh ameriških univerzah, kjer o za devetmesečno delo zaslužil v našem denarju približno 800.000 šilingov. Torej se mu bo vzgojno delo prav tako dobro obrestovalo, kot se mu je dosedanja politična kariera. LUKSEMBURG. — Pri parlamentarnih volitvah v Luxemburgu so krščanski socialci z 21 mandati (prej 22) sicer ostali najmočnejša stranka, pravi zmagovalec teh volitev pa so liberalci in komunisti. Liberalci so povečali število svojih mandatov od 6 na 11, komunisti pa od 5 na 6, medtem ko so socialisti nazadovali od 21 na 18 mandatov. Letos dober dotok iz davkov Čeprav so bili v državnem proračunu za tekoče leto predvideni precej višji dohodki iz posameznih davkov kot v letu poprej, na podlagi dosedanjega razvoja pričakujejo, da bodo državni dohodki presegli vsa pričakovanja. To v posebni meri velja za dohodke, ki jih ima država iz prometnega davka. Na tem področju je državni proračun predvideval letos za 15,5 odstotka večje dohodke kot leta 1967, in sicer v višini 17,5 milijarde šilingov. Skupaj z davki na alkohol, tobak in podobno blago pa bodo letos dohodki po vsej verjetnosti dosegli okroglo 27 milijard šilingov. Pri tem je vsekakor zanimivo, da se konzum alkoholnih pijač kljub dodatnemu obdavčenju prav nič ni zmanjšal, medtem ko je v prodaji motornih vozil že čutiti močno nazadovanje. Zelo velike dohodke ima država iz mezdnega davka, ki bo na podlagi dosedanjega razvoja donašal letos za 600 milijonov šilingov več, kot je bilo predvideno v državnem proračunu; računajo, da bodo tozadevni državni dohodki dosegli letos 7,1 milijarde šilingov. Za prihodnje leto pa računajo še z nadaljnjim porastom dohodkov iz mezdnega davka, saj je znano, da OVP-jevska vlada pri razdelitvi davčnih bremen delovnemu človeku ni ravno posebno naklonjena. Ne nazadnje dokazuje to tudi dejstvo, da po drugi strani stalno nazadujejo dohodki iz tistih davkov, ki jih plačujejo podjetniki. Tako pričakujejo na primer iz dohodninskega davka le 7,1 milijarde šilingov, to je za 500 milijonov šilingov manj, kot je bilo prvotno predvideno. Podoben razvoj beležijo tudi pri obrtnem davku in pri drugih podobnih dajatvah. Petrolejska luka v Kopru velika pridobitev za slovensko gospodarstvo Prejšnji leden so v okviru posebne slovesnosfi izročili v promef nov privez za tankerje, rezervoarje in druge objekte, ki predstavljajo prvo fazo v izgradnji velikega petrolejskega pristanišča v Kopru. Z izgradnjo feh naprav v Kopru lahko pristajajo petrolejski tankerji do 35.000 ton nosilnosti. Novi rezervoar-ski prostor znaša 43.000 kubičnih metrov, po cevovodih lahko iz ladje prečrpajo na uro več kot 2000 ton nafte, medtem ko preko polnilne postaje lahko pošljejo na dan 3000 ton tekočine. Za izgradnjo teh naprav so bila seveda potrebna velika denarna sredstva: podjetje Petrol je investiralo 3 milijarde starih dinarjev, luka Koper pa je za izgradnjo priveza porabila 300 milijonov starih din. Nove naprave v koprskem pristanišču so velika pridobitev ne le za Koper sam, marveč za vso Slovenijo in tudi za celotno jugoslovansko gospodarstvo. To je v svojem govoru ob otvoritvi naglasil tudi predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan, ki je med drugim dejal: Vse hitreje obračamo strani v knjigi razvoja koprske luke. Če se je kdo pred desetimi leti še upiral, če je kdo pred petimi leti še omahoval, če je imel kdo še pred nedavnim pomisleke glede izgradnje tega ali onega objekta, je danes povsem na dlani, do je koprska luka rentabilno podjetje, da je to činitelj velike bodočnosti. Z otvoritvijo novih naprav se je pravzaprav začelo novo poglavje razvoja koprske luke, tega življenjsko pomembnega objekta za koprsko obalo in Slovenijo sploh. S tem je po eni strani zajamčena rentabilnost lani dograjene koprske železnice, po drugi strani pa je to čvrst temeljni kamen v nadaljnjem uveljavljanju pomorskega gospodarstva. Petrolejska luka je namreč odskočna deska za nadaljnje dosežke. Kakor smo že povedali, zdaj lahko pristajajo v koprskem pristanišču tankerji do 35.000 ton nosilnosti; toda v načrtu imajo izgradnjo pristajalnega mostu tudi za tankerje do 200.000 ton nosilnosti. V pristaniškem bazenu bodo zgradili terminale za kemikalije, za les, razne obrate in tovarne. Tako bo koprska industrijska cona začela postajati stvarnost: klasične pristaniške operacije natovarjanja, iztovar-janja in pretovarjanja se začenjajo širiti na bogato področje predelave in proizvodnje. Spričo tega razvoja je koprski župan Kocjan upravičeno naglasil: »Pred desetimi leti smo izročili svojemu namenu luko, pred letom dni železnico, letos pa že petrolejsko luko. Pred dnevi smo brali v nekem časopisu, da je to ,luka dobre nade*. Sodim, da lahko izraz zamenjamo z ugotovitvijo, da je to ,1 uka čvrste prihodnosti'." Slovenoi smo počastili Cankarja Ob letošnji 50-letnici smrti slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki smo jo obhajali prejšnji teden, so se zvrstile najrazličnejše slavnostne prireditve in spominske manifestacije, s katerimi smo Slovenci počastili svojega velikega umetnika. Cankarja smo se spominjali vsi Slovenci — tako širom po matični domovini kakor tudi v zamejstvu. Glavne slovesnosti ob obletnici Cankarjeve smrti so bile razumljivo v Ljubljani in na Vrhniki, kjer so o Cankarjevem delu in po- menu govorili vodilni predstavniki današnjega slovenskega kulturnega življenja. Svečane akademije, ki je bila v ljubljanski unionski dvorani in na kateri je govoril predsednik Sovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, so se udeležili tudi predstavniki koroških in tržaških Slovencev. V Mariboru pa so ob tej priložnosti uprizorili Cankarjev recital »Pozdravljena, dolina šentflorjanska", s katerim so mariborski odrski umetniki prej gostovali tudi že pri nas na Koroškem. Na Cankarjev grob v Ljubljani so položili venec tudi predstavniki koroških in tržaških Slovencev Bog daj, dolina korotanska! (Odgovcor na Dober dan, dolina korotanska! v Našem tedniku 12. 12. 1968J Bog daj dober dan, dolina korotanska, pa čisto zares. Še enkrat moram ponoviti: da mora postati človeka po malem sram, če te kdo vpraša, kje da si doma. Na Koroškem pač, kjer se ti anonimni polemik skrije za plot, te potuhnjen pričaka, ti zabriše kepo blata v obraz, smukne spet za plot in se ti samovšečno zakrohoče. Na Koroškem pač, kjer so prav pred sto leti Levstik, Janežič, Stritar in še kdo zmagovito zaključili boj za upravičenost in potrebnost kritike, kjer pa danes o tej zmagi ni ne sledu ne smradu več; kjer stvarno oceno imenujemo „miselni absolutizem“ („Nur nit ignorieren", Nestroy), da nam o zablodi ni treba razmišljati, ali jo celo priznati; kjer „smo veseli, da še lahko samostojno mislimo in nam ni treba slediti idejnim papežem in zvodnikom", se pravi duhu Ivana Cankarja, kajti v njegovo obrambo sem, že zaradi mladine, napisal svoje Misli v Slovenskem vestniku od 6. decembra. Še enkrat — kakorkoli sem tudi sam koroški patriot, saj ne morem biti kaj drugega — : mi smo mi, smo pri Dravci doma, mi „nismo za citiranje Cankarjeve besede, to naj delajo drugi, ki imajo premalo lastne ustvarjalnosti v možganih", mi u-stvarjamo sami, se nekoliko ponorču-jemo najprej iz Messnerjeve polemike, potem pa še iz Ivana Cankarja — napišemo mu pismo v grob, ga povabimo na obisk v dolino korotansko in ga poprosimo za pomoč, kajti svoboda v našem mišljenju in izražanju je ogrožena. Pa srečno! To je naš korotanski stil borbe za resnico. Tako ne gre, tovariš (= kolega v polemiki), ki si sestavil to reč v Našem tedniku! Vsaka igra ima svoja pravila, svoje norme; tako je tudi s polemiko v časopisju: 1. Anonimnost ni dovoljena, če se tvoj nasprotnik podpiše s polnim imenom. V nogometu imenujejo tak način favlanje. Razen tega anonimnost v takem primeru jemlje tvojim besedam resnost in težo, torej ti je v škodo. Med resnimi poštenimi ljudmi tvoj ugled trpi. 2. Čim bolj trgaš negativne nasprotnikove misli in trditve, TESNO NASLONJEN NA NJEGOV TEKST, tem bolj stvaren si kot polemik, tem večji tvoj delež v iskanju resnice. Polemika brez upoštevanja teh dveh norm se lahko izcimi v pamflet ali — kakor se je tebi, človek brez imena, pripetilo — v odgovarjanje zaradi odgovarjanja, v samovšečno igračkanje z besedami. Tisto, da Cankarja (edini na Koroškem) že in še pravilno razumem, me ne more ne žaliti ne ugnati, samo užalostiti. Moj odnos do tega velikana med slovenskimi pisatelji, kakor ga imenuje Ikh, je priroden, intimen, direkten; skratka Cankarja imam rad, najrajši izmed vseh slovenskih umetnikov. In samo zato se mi je zdelo vredno, da sem se še v drugo oglasil. Vendar vedi, tovariš Našega tednika, da kakega tretjega odgovora ne bom več napisal, če se boš kot polemik še v tretje skril — z a plot — kakor si to storil v zadnji številki Našega tednika, da te še poklicati ne morem. Prepričan sem, da mi zdaj ne boš več oponašal tistega koroškega za-plotništva ali zaplotja, nad katerim se v svojih Mislih zgražam. Še enkrat: da bojo imeli bravci Tednika in Vestnika kako korist od najine polemike, raztrgaj tistih pet Misli, ki sem jih objavil v Slovenskem vestniku 6. decembra. Dokaži, da nimam prav. To je norma. In to je normalno na področju polemike. A ker si po poklicu prav gotovo solnik kakor jaz, toliko bolj odgovorno, saj morava vendar v praksi pokazati mladini, ki naša dva tednika tudi bere, da se resno trudiva v iskanju resnice. Cankarjeva obletnica smrti naju v tem pogledu še posebno obvezuje. Janko Me*»ner Poseben poudarek Cankarju in njegovemu delu so ob petdesetletnici njegove smrti razumljivo dale posamezne slovenske knjižne založbe. Za to priložnost so -izšle številne 'knjižne izdaje ponatisov in prevodov raznih Cankarjevih spisov. Tako je na primer Državna založba Slovenije pripravila za obletnico Cankarjeve smrti tri nove KULTURNE DROBTINE • V Sloveniji je bilo do konca letošnje* ga oktobra prijavljenih 169.762 televizijskih sprejemnikov in 469.493 radijskih aparatov. Računajo pa, da se bo do konca tega leta dvignilo število televizorjev na 175.000 in število radijskih aparatov na približno 472.000. Po teh podatkih pride v Sloveniji približno na vsakih 11 prebivalcev 1 televizijski sprejemnik in na 4 prebivalce 1 radijski aparat. 9 Britanska televizija je prodala sovjetski televiziji vseh 26 nadaljevanj Sage o Forsytih, ki jih bodo gledalci v Sovjetski zvezi gladali od prihodnjega poletja dalje, ko bodo film opremili z ustreznimi podnaslovi oziroma prevodi. Televizijski družbi obeh držav pa se pogajata tudi še o prodaji dveh drugih serijskih filmov, ki naj bi jih odkupila sovjetska televizija; gre za ..Portret neke dame" in ..Sejem ničevosti", torej za filma, ki sta bila enako kot ..Saga o Forsytih" izdelana po znamenitih delih iz angleške književnosti. 9 Na newyorški univerzi so odkrili skoraj 11 metrov visok kip iz obdelanega betona, ki ga je norveški kipar Carl Nesjar izdelal po originalu znanega slikarja Pa-bla Picassa. Prvotni lastnik kipa, bogati odvetnik in zbiralec Allan Emil, je ob tej priložnosti podaril predsedniku univerze tudi originalno delo, znano kot ..Poprsje Siivete", ki ga je Picasso izdelal leta 1954. • Tradicionalni ..Dunajski slavnostni tedni" bodo prihodnje leto od 24. maja do 22. junija ter bodo obsegali pester spored najrazličnejših prireditev. Tokrat bo festival razdeljen pravzaprav na tri velike dele: eden bo veljal stoletnemu jubileju Državne opere, drugi bo mednarodni glasbeni festival z naslovom ..Dunajska šola", tretji pa mednarodni baletni festival, pri katerem bodo sodelovali znani domači in tuji baletni ansambli. Prav tako bodo pripravili tudi vrsto zanimivih razstav. knjige iz monumentalne zbirke Zbranih del Ivana Cankarja', ki bo v celoti obsegala 30 knjig. Ista založba je izdala tudi dvojezično izdajo Cankarjeve „Bete krizanteme" v srbohrvaščini in slovenščini, Cankarjevega »Hlapca Jerneja" pa v angleškem prevodu. Mladinska knjiga v Ljubljani je za to priložnost izdala v svoji zbirki faksimilov z naslovom Monumenta litterarum slcvenicarum faksimile prve izdaje Cankarjeve »Erotike”. To je tista Cankarjeva pesniška zbirka, ki je izšla leta 1899 in je zbudila ogorčenje katoliških krogov, tako da je takratni ljubljanski škof Jeglič pokupil skoraj vso naklado in jo sežgal. Poleg tega je pri Mladinski knjigi izšla še dragocena knjiga z naslovom »Beseda Ivana Cankarja", v kateri je prof. Boris Merhar zbral 240 odlomkov iz 112 Cankarjevih leposlovnih in drugih spisov ter 18 pisem ter jih povezal tako, da se bralcu razkrijejo najznačilnejše poteze Cankarjeve ustvarjalne osebnosti. Ta knjiga je izšla v treh različnih izdajah: darilna izdaja velikega formata, v elegantni izvedbi in vezana v platno, nato žepna izdaja v vezani ali broširani izvedbi ter miniaturna izdaja v luksuzni izvedbi in vezavi. Cankarjeva založba v Ljubljani pa je za obletnico Cankarjeve smrti obogatila svojo priljubljeno zbirko minia-turk z novim zvezkom, ki vsebuje Erotiko in Podobe iz sanj. Cankarjeva založba je obletnico umetnika, katerega ime nosi, počastila tudi še s tem, da je ustanovila posebne Cankarjeve nagrade, ki jih bo vsoko leto za obletnico Cankarjeve smrti podeljevala za posebne dosežke na področju leposlovja, esejistike in družboslovja oz. poljudne znanosti; prav tako pa je obnovila tudi svojo stalno nagrado za najboljšo recenzijo. Nagrade Ivana Cankarja naj bi spodbujale dejavnost na omenjenih področjih književnosti. Nagrade, ki znašajo po 5000 din (v našem denarju približno 10.000 šilingov) za vsako področje, bodo podeljevali za tista dela, ki izidejo pri Cankarjevi založbi. MED NOVIMI KNJIGAMI: S posredovanjem in ob sodelovanju Slovenske izseljenske matice v Ljubljani je Jack Tomšič, ki živi v Clevelandu (Amerika), v samozaložbi izdal svojo pesniško zbirko z naslovom »Pognale so na tujih tleh“. Zbirko je uredila Marička Žnidaršič, ki je napisala tudi uvodno besedo o. avtorju, za opremo knjige pa je poskrbel znani slovenski slikar in ilustrator Jože Ciuha. »Delavec, pesnik, borec za pravice malega človeka, zagovornik poštenosti in dobrote, ljubitelj miru in vsega, kar je lepo na svetu — to je Jack Tomšič." Tako je v uvodu k pesniški zbirki zapisala Marička Žnidaršič, ki je podala tudi kratek življenjepis avtorja po obsegu sicer ne preveč zajetne knjižice, toda po vsebini res prisrčnih pesmi. Ta nenavadna pesniška zbirka je namreč intimna izpoved slovenskega rojaka, ki je moral pred desetletji s trebuhom za kruhom ter je našel novo domovino v daljni O tem, kako je Cankar priljubljen med slovenskim ljudstvom, pa morda najbolj zgovorno priča podatek, da je v letih 1951 do danes samo Mladinska založba izdala1 že 33 knjig Cankarjevih del v skupni nakladi 299.030 izvodov! Ameriki, kjer pa je vse svoje življenje ostal najtesneje povezan z rodnim krajem in z usodo svojega ljudstva. V njegovih verzih je toliko srčne toplote, kot je premore le človek, ki je zgubil nekaj dragocenega, po čemur zdaj hrepeni. V njegovem primeru je to domovina, je rodni kraj, je narod in je materin jezik. Ostal jim je zvest tudi v novi domovini; to svojo zvestobo je izpovedal v pesmih, izpričal pa jo je tudi v dejanjih, saj je Jack Tomšič eden izmed tistih slovenskih izseljencev, ki so dolga desetletja s svojim delom in s svojo vztrajnostjo po raznih klubih, organizacijah in društvih pomagali zgraditi košček nove domovine onstran morja in ohraniti domačo besedo na tujih tleh. Pesniška zbirka »Pognale so na tujih tleh" umetniško morda ni posebno odkritje, je pa zaradi svoje čustvene izpovedi lep prispevek v zakladnico slovenske poezije. Žarišča kulture in.umetnosti Študijska knjižnica v Ptuju Letos je minilo dvajset let, odkar je bila na pobudo Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani ustanovljena Študijska knjižnica v Ptuju. Novo ustanovljena knjižnica je takrat prevzela knjižno zalogo muzejskega društva, nekaj del profesorske knjižnice ptujske gimnazije in tujejezične, predvsem nemške knjige knjižnega zbirnega centra. Za iPtuj je pomenila ustanovitev knjižnice veliko kulturno pridobitev, saj so postali dragoceni knjižni zakladi, ki so bili prej na voljo le redkim posameznikom, odslej dostopni tudi široki javnosti. Vendar je morala knjižnica prebroditi marsikatero težavo, da si je utrdila svoj položaj ter začela uspešno širiti svojo dejavnost. S 1. januarjem 1959 se je združila študijska knjižnica z mestno knjižnico v eno ustanovo — ljudsko in študijsko knjižnico, ki šteje zdaj tri oddelke, študijskega, ljudskega in mladinskega. V oddelku študijske knjižnice hranijo zdaj več kot 45.000 knjig raznih jezikov; posebno močno je zastopana nemška književnost. Ker je bila knjižnica ustanovljena šele po drugi svetovni vojni, ji seveda primanjkujejo mnoge izdaje slovenske predvojne literature. Tekom let je knjižnica zato s pomočjo raznih ustanov in zlasti šolske mladine izvedla zbirne akcije ter je tudi ta del svojega fonda 'bistveno povečala. Osnovna naloga knjižnice je, da zbira gradivo o domačem področju in da evidentira vse zadevne vire. Obisk v študijski knjižnici in izpo- sojanje knjig v zadnjih letih naraščata. V zadnjih letih so izposodili za branje v čitalnici ali tudi na dom povprečno kakih 8000 knjižnih enot na leto, lani pa se je število izposojenih knjig že približalo devetim tisočem, medtem ko so v 'letošnjem »jubilejnem" letu že do septembra zabeležili 6641 izposojenih bibliofečnih enot. V kolikor knjižnica bralcem ne more ugoditi sama, jim preskrbi zaželjene knjige po medbibliolečni mreži iz druge knjižnice. V okviru širše kulturne dejavnosti skrbi knjižnica predvsem za organizacijo raznih razstav. Da jih iz njene dvajsetletne aktivnosti naštejemo le nekaj: leta 1951 je priredila zelo uspešno razstavo ob 400-letnici slovenske knjige; leta 1953 je za 60- Igralci se razdelijo v dve skupini. O X skupini se razporedita v dve vrsti, X ki se usedeta ena nasproti druge. O Nato vzame vsak igralec žajno O žličko in jo vtakne z držajem v u-sta. Na dano povelje se začne tekmovanje: prva oseba v vsaki vrsti poda z žličko, ki jo drži v ustih, svojemu sosedu (ali sosedi) kak manjši predmet, na primer košček sladkorja, gumb ali podobno, in ta spet dalje. Uporaba rok je prepovedana. £e predmet pade na tla, mora skupina, ki se ji je to pripetilo, začeti spet na novo pri prvem igralcu. Zmaga seveda skupina, v kateri priroma dotični predmet najprej do zadnjega igralca. • VERIGA PESMI Družba poje pesem, za katero so se dogovorili pred začetkom igre. Na znamenje ..dirigenta" prenehajo peti. Črka, pri kateri je bila pesem prekinjena, mora biti začetna črka naslednje pesmi. Tisti, ki jo predlaga, ima točko v dobrem. Zmagovalec je tisti, ki zbere največ takih točk. • PANTOMIMICNA GIMNASTIKA Gostje sedijo v krogu na stolih in vodja začne igro tako, da vpraša desnega soseda: „Ali poznate teto lo?" Ta seveda odgovori nikalno. Vodja igre nadaljuje: »Teta Jo dela vedno tako!" Pri tom dvigne roko in požuga sosedu s prstom. Sosed vpraša naprej, in to se nadaljuje tako dolgo, dokler vsa družba ne miga s kazalcem. Nato odkrije vodja igre kakšno druga posebnost tete lo — na primer tresenje glave, mežikanje, škripanje z zobmi, zibanje noge in podobno. Vsako gibanje je treba dodati prejšnjemu, dokler končno vsa družba ne sedi in je zaposlena z iuganjem, kimanjem, mežikanjem in cepetanjem tor se igra konča v splošnem smehu. • PRERIVANJE S HRBTOM Igralci sedijo po parih na tleh, obrnjeni drug proti drugemu s hrbti. Roke imajo med seboj zataknjene v pregibu komolca. Na dano znamenje skušajo nasprotniki drug drugega prevrniti. Zmaga tisti, ki svojega nasprotnika položi tako daleč na stran, da se le-ta z roko dotakne tal. 9 PSA NA VRVICI Dva igralca klečita drug nasproti drugemu, naslonjena na roke. Okoli njunih tilnikov položimo pas, da med obema glavama ne bo preveč razdalje. Sedaj poskušata — kot psa, ki sta se zagrizla v kost — premakniti s svojega mesta tako, da vlečeta vsak na svojo stran. Izgubi tisti, ki popusti za več kot pol metra. 0<><><>0<>0<><>0<><><><>0<> Križanka za praznike Po stari navadi tudi za letošnje božične in novoletne praznike objavljamo križanko, ki bo bralcem našega lista napravila nekoliko zabave, ko bodo šli „na lov“ za odgovori na stavljena vprašanja. Morda se bo tu ali tam pojavila kakšna težava, toda ovire so tukaj zato, da jih premostimo. To velja tudi pri reševanju ugank in zato smo prepričani, da vas križanka ne bo ugnala v kozji rog. Pogumno ji boste napovedali boj in z orožjem znanja tudi zmagali. Za marljive reševalce smo tudi letos pripravili nekaj lepih slovenskih knjig, z njimi bomo nagradili vaš trud. Izžrebali bomo pet nagrajencev izmed tistih, ki nam bodo pravilne rešitve poslali do 7. januarja 1969. Zdaj vsem skupaj želimo mnogo zabave in sreče! Vodoravno: 1. in 58. naše voščilo; 13. vrtna lopa; 14. tekoča začimba; 15. števnik; 16. odposlanec, kurir; 17. predlog; 19. tvegana napoved; 22. zadnja in prva črka v abecedi; 23. pripadnik starega kulturnega ljudstva v Latinski Ameriki; 25. oče; 26. letenje; 28. fotografski aparat; 31. nekdaj močno razširjeno glasbilo; 33. kvartaški izraz; 34. starorimski pozdrav; 35. morski sesalec; 36. narodni ples iz Jugoslavije; 38. italijansko obmorsko mesto; 41. drugo ime za kmeta; 43. naplačilo; 44. del celote, tudi ptič; 46. tuje žensko ime; 47. okrajšava za »Ljubljanski zvon"; 48. silen vihar, nevihta; 51. okrajšava za »mlajši"; 52. grški bog vetrov; 54. domača žival, množina; 55. steza; 57. egiptovski bog. Navpično: 1. ime ene izmed sovjetskih vesoljskih ladij; 2. grška črka; 3. veznik; 4. različna soglasnika; 5. div- ja mačka; 6. žensko ime; 7. ruska reka; 8. osebni zaimek; 9. soglasnik ! konca in samoglasnik z začetka abecede; 10. okrajšava za »Novi svet": 11. žival z bodicami; 12. polet, navdušenje; 18. osebni zaimek, množina; 20. grška boginja; 21. hčerir mož; 23. naziv, množina; 24. domača žival; 26. mera za tekočine; 27 antično mesto; 29. tropski ptič, množina; 30. ime filmske igralke Gard-ner; 31. glasbena nota; 32. obdobje vek; 37. slonov čekan; 38. morsk ptič; 39. okrajšava za avstrijski radio in televizijo; 40. časovni termin 42. lepilo; 44. polotok v Črnen morju; 45. pih, veter, množina; 47a zarja; 48. žuželka z bolečim pikom množina; 49. del obraza; 51. rastlina iz katere izdelujejo opij; 53. nota 54. različna soglasnika; 56. okrajšane ime slovenskega tednika; 57. japon ska dolžinska mera. Južna Amerika MISLI NA LETO 2000 Leto 2000 se naglo približuje tudi za Južno Ameriko. Prineselo ji bo korenite spremembe. Število prebivalcev — zdaj jih zeleni kontinent nima več kot 160 milijonov — se bo do leta 2035 po računih demografov namanj pošesterilo. Milijarde človeških bitij! Že zdaj morajo misliti juž-noameršike države za nekaj desetletij naprej, kako bodo našle delo za vse te roke in predvsem hrano za toliko ust. Potreben je projekt, ki bi zajel kontinent kot celoto in temu naj se potem prilagodijo razvojni načrti posameznih dežel. Inštitut Hudson v ZDA, ki ga vodi Amerikanec italijanskega jaore-kla Robert Panero, je v osnovi tak načrt že izdelal. Na južnoameriškem kontinentu naj bi nastalo sedem velikih umetnih jezer. Prednosti: mreža rečnih in jezerskih vodnih poti s severa na jug in od Atlantika do Pacifika, ogromne koiičine cenene električne energije za industrijo in končno namakanje neizmernih širjav in spreminjanje savan v plodno zemljo, kar bi omogočilo razmah poljedelstva in naselitev novih področij. Surovine za gigantski projekt so že tu: veltke južnoameriške reke. Treba jih je samo zajeziti in v nekaj letih bi nastala jezera. Največje na področju Amazonke bi bilo pravo morje. Imelo bi 400.0000 kvadratnih kilometrov površine, toliko, kot jih ima Francija. Bilo bi mogoče na primer z ladjo priti iz Atlantika po Orinoku do jezera na meji med Venezuelo in Kolumbijo, potem po Rio Negru do Amazonskega jezera, od tod pa po reki Madeira iin Guapore v Braziliji do jezera na meji z Bolivijo ter končno po rekah Paraguay in Parana v Argentino. Nadaljnji 2 jezeri v Kolumbiji bi povezali Karibsko morje s Pacifikom in razbremenili Panamski prekop: po reki Patia, ki se izliva v Pacifik, bi dosegli jezero na kolumbijsko-ekvadorski meji ter pluli j>otem p>o reki Caqueta do Amazonskega jezera ter naprej do Atlantika. Iz velikanskega Amazonskega jezera bi prišli lahko po reki Ucayali tudi v Peru. Načrt »Hudson" so že predložili Medameriški banki za razvoj in vladam prizodetih držav. Največja od njih — Brazilija — pa se nekaj obotavlja zarodi nezauponja do Združenih držav, ker misli, da je Amerikancem več do strateških rudnin v porečju Amazonke kot do razvoja držav Latinske Amerike. Vesele in blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leifo želi vsem sorodnikom, znancem in odjemalcem VELETRGOVINA - KAUFHOF Valentin in Angela Blažej fer vsi naslovljenci PLIBERK - LIBUČE Zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto! Krojaštvo Janez Weiss ST. JANŽ V ROŽU, telefon (042-28) 224 Podružnica Celovec Spittalgasse 12, tel. (0-42-22) 72-4-35 HRANILNICA IN POSOJILNICA KOTMARA VAS želi vsem svojim članom in poslovnim prijateljem zadovoljne božične praznike ter veliko uspeha v novem letul Zadovoljne praznike in uspehov polno novo lefo N A IT I O N L Splošna zavarovalna delniška družba Zavarovalni zavod Zveze slovenskih zadrug in Slovenske kmečke zveze VSE VRSTE ZAVAROVALNIN Okrajna podružnica BELJAK - VILLACH C E L O V E C - K L A G E N F U R T Ankershofenstr. 4, Tel. (0 42 42) 63 60 Sternedkstrafje 1 Tel. (0 42 22) 82 3 07 Za praznike mnogo zadovoljstva in obilo uspehov v novem letu želi DR. FRANCI Z W I T T E R ODVETNIK CELOVEC, BAHNHOFSTR. 38 Vesele božične praznike in uspešno novo leto RADIO-ELEKTRO Hans Kreutz Celovec, St.-Ruprechler-Strafse 10 :,l Vse za vašo družino po najugodnejših cenah - Kmečka gospodarska zadruga ŽELEZNA KAPLA Tel. (0-42-38) 217 želi vsem članom in odjemalcem zadovoljne praznike fer mnogo uspehov v novem lefu. Dobavljamo vse vrste kmetijskih potrebščin. Zamenjava žita za moko vsake vrste. Zadruga dostavlja blago tudi na dom. Vsem članom in vlagateljem vesele božične praznike in srečno novo leto urejenih prostorih. HRANILNICA IN POSOJILNICA BOROVLJE Tel. (0-42-27) <35 CENJENE BRALCE prosimo za razumevanje, ker je moralo v tej številki izpasti nadaljevanje romana, ki pa ga bomo spet naprej objavljali od prihodnje številke našega lista dalje. Uredništvo Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem prijateljem tukaj in v domovini družina Inž. Čistimir Bauer z E L t w E G Knjige - lepa darila ■ Olaf Duun: OLS0YSK! FANTJE, 282 str., ppl. 16.— ■ Drago Vresnik: DAN V OKTOBRU, 280 str., pl. 20.— ■ Irving Stone: SLA PO ŽIVLJENJU, 440 str., polusnje 62.— ■ Manica Romanova: NA GORENŠČEM JE FLETNO, 113 str., pl. 6.— ■ Heinrich Monn: PODLOŽNIK, 391 str., polusnje 28.— ■ Leapotd Suhodolčan: ČLOVEK NA ZIDU, 235 str., pl. 33.— ■ Henri Beyle: PARMSKA KARTUZIJA, 504 str., ppl. 86.— ■ Kočo Urdin: LJUBEZEN ZA REŠETKAMI, 260 str., ppl. 58.— ■ Ciril Zlobec: MOŠKA LETA NAŠEGA OTROŠTVA, 185 str., ppl. 44,— ■ VValter Scott: IVANHOE, 384 str., broš. 21.— ■ Hans Kades: S SVOJIMI OČMI, 285 str., pl. 16.— ■ Ciril Kosmač: IZ MOJE DOLINE, 233 str., pl. 26.— ■ K. H. Poppe: KRUH IN LJUBEZEN, 304 str., kart. 63.— ■ Otto Ludwig: MED NEBOM IN ZEMUO, 255 str., ppl. 57.— ■ Fran Levstik: MARTIN KRPAN — POPOTOVANJA, 74 str., ppl., rl. 16.— ■ Mira Miheličeva: MALA ČAROVNICA, 160 str., ppl. 30.— ■ Helena Boguszevvska: ZA ZELENIM NASIPOM, 102 str., kart. 28.— ■ Prežihov Voranc: ČEZ GORO K OČETU, 87 str., kart. 32.— ■ Ivan Tavčar: VISOŠKA KRONIKA, 221 str., kart. 22.— ■ Wolf Durian: ROBBER, 117 str., 20.— ■ Tuti Naurech: PRIPOVEDKE SULTANOVE PAPIGE, 221 str., ppl. 67.— ■ Violante do Canto: ČRNI ORFEJ, 122 str., broš. 13.— ■ Prosper Merimee: CARMEN, 110 str., broš. 16.— Ljubiteljem dobre knjige zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto želi KNJIGARNA „NAŠA KNJIGA" CELOVEC V/ULFENGASSE Prijetne praznike n uspešno novo lefo GOSTILNA PRI »Tišlarju« DRUŽINA GABRIEL ŠT. JANŽ V ROŽU pošta Svetna vas Tel. (0-42-28) 248 Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želi vesele praznike m srečno novo leto samopostrežna trgovina in gostilna Janko Ogris V BILCOVSU telefon (0-42-28) 24-14 Karl CELOVEC - STERNALLEE Prinčič želi vsem svojim odjemalcem vesel božič in uspešno novo leto 1969 • poljedelski stroji • šivalni stroji • radio aparati • kolesa in motorna kolesa Trgovina s stroji Max Traun PLIBERK - BLEIBURG ieli svojim odjemalcem zadovoljne božične praznike in veliko uspeha v novem letu! Vse dobro za božične in novoletne praznike mizarski mojster HERMAN K U S C H E J PLIBERK - BLEIBURG Odlična delavnica pohištvene oprave in gradbenega mizarstva m ikiJ/r- m Vsem članom in prijateljem lova prijetne praznike in bogat lovski blagor v novem letu 1969 ieli Klub prijateljev lova Vsem prijateljem, odjemalcem in gostom želijo vesele božične praznike in srečno novo leto 1969 lastniki in sodelavci Podjunske trgovske družbe bratje RUTAR & CO. v Dobrli vasi poslovodja Milan Rutar in Mara Rutar Dobrla vas tel. (0 42 36) 292 Trgovina in gostilna Trgovina in penzion ob Klopinjskem jezeru Trgovina in hotel poletno kopališče Vladimir Rutar Anton in Agnes Rutar Franc Rutar in sin Žitara vas tel. (0 42 37) 237 Selo - št. Vid tel. (0 42 39) 34 63 Dobrla vas Lovanke, Mokrlje tel. (0 42 36) 220 Trgovsko in transportno podjetje Štefan in Ljudmila Sienčnik Dobrla vas tel. (0 42 36) 219 Der energiewirtschaftliche Ausbau der Drau Der Rahmenplan der osterreichischen Draukraftwerke AG fUr den energievvirtschaftlichen Ausbau der Drau sieht eine geschlossene Kette von 7 Kraftvverken vor; 4 sind bereits in Betrieb. ROSEGG 78.000 kW installierte Leistung 358 Millionen kWh Jahresarbeitsvermogen soli als n&chstes Draukraftvverk errichtet werden. Das Projekt ist baureif ausgearbeitet. In vveiterer Folge sind noch vorgesehen Draukraftvverk FERLACH 70.000 kW installierte Leistung 330 Millionen kWh Jahresarbeitsvermogen Draukraftwerk ANNABRUCKE 82.000 kW Installierte Leistung 400 Millionen kWh Jahresarbeitsvermogen Nach Fertigstellung der Draukette vverden in den 7 FluBkraftvverken 465.000 kW installierte Leistung mit einem Regeljahresarbeitsvermogen von 2333 Millionen kWh zur Verfligung stehen. OSTERREICHISCHE DRAU K R A FT W E R KE AKTIENGESELLSCHAFT, KLAGENFURT Prijetne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu želi vsem občanom občine Sele HERMAN VELIK župan Stadtgarage Franz Liegl ® A uto repa ralu ren ■ Wasch- und Schmierstation KLAGENFURT Vatkermarkter Ring 14 Telefon 85-1-08 Vesele miru polne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1969 želi vsem članom in vlagateljem Hranilnica in posojilnica DOBRLA VAS Tel. (0-42-36) 206 Prijetne božične praznike ter mnogo uspehov v novem letu želi Gottfried Stockl PLIBERK - BLEIBURG • kavarna • konditorija • lectarna in voskarna Hazširjajie SLOVENSKI VESTNIK! Vsem pevkam in pevcem ter prijateljem naše pesmi prijetne praznike in zadovoljno novo leto želijo pevovodjo Slovenske prosvetne zveze In v£lanjenih drultev Trete vizi j a Sobota, 21. 12.: 16.15 Kaj lahko postanem — 16.45 Beat-Club — 17.15 Za družino — 17.40 Za zbiralce znamk — 18.05 Od tedna do tedna — 18.25 Poročila — 18.30 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Družina Feuerstein — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Komentar Huga Portischa — 20.15 Variete sveta — 21.45 Šport — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Zorro na divjem zapadu. Nedelja, 22. 12.: 16.35 Za otroke — 17.20 Kontakt — 17.30 Srečanje z živalmi — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Veselje ob glasbi — 19.00 čas v sliki — 19.30 Šport — 20.00 Dogodivščine Toma Sawyera in Huckle-burryja Finna — 21.30 Advent pri sv. Stefanu — 21.50 čas v sliki. Ponedeljek, 23. 12.: 18.00 Novosti iz sveta tehnike — 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Tobin — 19.45 čas v sliki — 20.15 Bog ima veliko imen — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.20 Telešport — 22.20 Čas v sliki — 22.30 Posebej za vas: Tom Jones. Torek, 24. 12.: 14.45 Za otroke — 15.05 Za mladino — 16.00 Božič v belem — 17.00 Kentucky Jones — 17.25 150 let »Sveta noč ..." — 18.10 Oknar — 18.40 Božične pripovedke — 19.30 Božič 1968 — 20.00 čas v sliki — 20.15 Brezdomci, film — 21.55 Tirolski božič — 22.55 Koncert na orgle — 23.55 Božičnica. Sreda, 25. 12.: 15.30 Za otroke — 15.50 Za mladino — 16.35 Knjiga o džungli — 18.25 Poročila — 18.30 Televizijski cirkus — 19.30 Šport — 19.45 čas v sliki — 20.15 Jezdečev napad — 21.30 Čas v sliki — 21.40 Ljubezen Majorie Morningstar. četrtek, 26. 12.: 15.45 Za otroke — 16.15 Zlata piščal — 17.45 Za mladino — 18.25 Poročila -- 18.30 POP 68 — 19.30 šport — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Lepo vedenje v vseh glasovnih legah — 21.25 Monsieur — 22.55 Čas v sliki. Petek, 27. 12.: 18.00 Zima na Tirolskem — 18.25 Poročila — 18.30 Človek v vesolju — 19.00 Skok iz oblakov — 19.45 čas v sliki — 20.00 Babeck, kriminalni film — 21.05 Pogled na preteklo leto — 22.05 Čas v sliki — 22.15 Jazz. Sobota, 28. 12.: 15.45 Listamo v slikanici — 16.10 Za mladino — 16.55 Za družino — 17.30 Pisana kmečka skrinja — 18.05 Od tedna do tedna — 18.25 Poročila — 18.30 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Očarljiva Jeannie — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Babeck, kriminalni film — 21.10 šport — 21.40 čas v sliki — 21.50 A in C na ledu. Cenjenim odjemalcem In prijateljem prijetna praznike In uspeino novo leto MODNI SALON Celovec - Klagenfurt Tarviser Strafie 100, < > BOROVLJE - PODLJUBELJ Zadovoljne praznike in obilo uspehov v novem letu želi svojim članom in odjemalcem KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA PLIBERK Vesele božične praznike in srečno novo leto 1969 z željo za dobro sodelovanje tudi v bodoče ERWIN MUNCH trgovina z drvmi In premogom CELOVEC - KLAGENFURT Villacher Sfrafje 187 Vlagajte v vašo domačo hranilnico. Poslužujte se pri najemanju posojil domačega denarnega zavoda! Hranilnica in posojilnica Št. Janž v Rožu Tel. (0-42-28) 276 želi vsem svojim članom prijetne božične praznike in uspešno novo leto Prijetne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu želi vsem članom in odjemalcem Kmečka gospodarska zadruga ŠT. JAKOB V ROŽU Tel. (0-42-57) 28-6-03 Vsem članom in prijateljem želi zadovoljne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu HRANILNICA IN POSOJILNICA B 1 L C O V S Tel. (0-42-28) 24-1-02 Priporočamo se tudi z lastno bencinsko črpalko Beljak sicer ni glavno mesto Koroške, ima pa v primerjavi s Celovcem to prednost, da leži trgovsko gledano na bolj prometni točki, kar je za dravsko mesto velikega pomena in mu tudi dovoljuje razgibano trgovsko dejavnost. Kadar pa mislimo na mesto Beljak In njegovo trgovsko živahnost, potem ne moremo mimo trgovskega podjetja DIETMAR WARMUTH, ki ni samo za Beljak, temveč tudi za vso Koroško pojem veleblagovnice, ki lahko zadovolji še tako izbirčnega, razvajenega in zahtevnega kupca. Priljubljenost te trgovske hiše med prebivalstvom pa ne temelji samo na dolgoletni tradiciji tega podjetja, marveč je tudi sad stalnega prizadevanja, da širi in modernizira svoje prodajne prostore in tako svojim kupcem nudi vedno nekaj novega. Predvsem pa je za Warmutha značilno to, da kljub značaju veleblagovnice ohranja individualno postrežbo, kakršno kupec v marsikateri drugi trgovinski hiši včasih že pogreša. To prizadevanje je Warmuth znova potrdil, ko je pred nedavnim odpri nov oddelek z obetajočim naslovom „WARMUTH — EXQUISIT", ki je s štirimi prodajnimi prostori v celoti namenjen ženski modi. Novi oddelek je hkrati novost tudi za Koroško sploh. Zato ni čudno, da so se otvoritve udeležili tudi mnogi častni gostje, med njimi namestnik deželnega glavarja dr. Kerstnig, beljaški župan ing. Resch, zastopnik trgovinske zbornice Slovenije, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Posebna modna novost za Beljak in Koroško WAR M UTH-EXQUISIT Budihna s konzulom Jegličem ter druge osebnosti iz političnega in gospodarskega življenja. Oddelek „WARMUTH — EXQUISIT'' namreč nima samo namena pritegniti več kupcev od tu in onstran meje, temveč želi ustvariti tudi novo obliko sodelovanja med Koroško in Slovenijo — in sicer na področju mode. V tem okviru bo imel novi oddelek med drugim tudi nalogo, da bo z modnimi revijami sodeloval na sejmih v Zagrebu, v Ljubljani, v Kranju in drugod. Modna revija, ki so jo pokazali gostom na otvoritvi, je vsekakor vzbudila prepričanje, da bo povsod deležna uspeha. Da ima Warmuth iskreno željo po sodelovanju tudi preko deželnih meja, je ne nazadnje dokazal s tem, da je arhitektonsko opremo novega oddelka zaupal slovenskemu strokovnjaku dipl. inž. Ivanu Kranjcu, ki ga je podjetje pridobilo za svojega hišnega arhitekta. Za doseženi napredek gre družini Warmuth vse priznanje. Velike zasluge pri najnovejšem podvigu imata tudi reklamni šef Schirmer in njegova soproga Dagmar; razumljivo pa tudi ostali sodelavci podjetja. Veliki pomen novega oddelka „WARMUTH — EXQUISIT" sta ob otvoritvi naglasila tudi beljaški župan ing. Resch in namestnik deželnega glavarja dr. Kerstnig. Podjetju Warmuth sta čestitala k temu napredku, ki pomeni nov impulz za trgovino Beljaka ter bo brez dvoma segal daleč po naši deželi in tudi preko njenih meja. Oddelek „WARMUTH — EXQUISIT“ je nastal v novo pridobljenih prostorih v bivši Furstovi hiši, kjer so doslej bila skladišča in drugi prostori podjetja. Nove prostore je zelo posrečeno preuredil hišni arhitekt dipl. inž. Ivan Kranjc, ki je pokazal izredno spretnost v svojem poklicu, saj je načrt čim bolj vskladil z dano lokacijo ter pri ureditvi in opremi upošteval baročni slog, v katerem so grajeni ti prostori. Vsa dela so po večini opravili hišni rokodelci z materialom iz lastnih skladišč — vse pod skrbnim vodstvom šefa podjetja Alaricha Warmutha, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem, pa tudi s smislom za gospodarnost pripomogel k hitri uresničitvi načrta. V novih prostorih ima človek takoj občutek domačnosti. Celotni oddelek je zelo pregledno urejen in ima obiskovalec vtis, kakor da bi bil doma, kjer točno ve, kam nekaj spada in kje je kaj. In to je tudi namen tega oddelka. Občutljivi kupec, kot je ženska današnjega časa, ki je preobremenjena z vrsto skrbi, naj se tu odpočije in res v miru izbere novo obleko, plašč, čevlje, torbico — skratka vse, kar si želi. Nakup v tem oddelku mora biti užitek in to brez dvoma tudi je. Vsaka odločitev je v celoti odvisna od nakupovalkine volje. Kar si želi kupiti, lahko v miru pomeri. Nihče ji ne bo ničesar vsiljeval. Nasprotno, z obleko se lahko sprehodi po salonu, se vsede v udoben fotelj ali pa pri bifeju spije kavo; skratka obleko lahko tudi praktično preizkusi in na licu mesta ugotovi, kako se v njej počuti, kar je zelo merodajno za dokončno odločitev. Če ji prva obleka ne ugaja, jo lahko mirne duše spet sleče, obesi nazaj v omaro in poskusi drugo. Razumljivo pa so na voljo tudi prodajalke, ki so za ta oddelek posebej šolane ter stojijo nakupovalkam ob strani s strokovnimi nasveti. Raznovrstno blago, s katerim je oddelek bogato založen, je razmeščeno v lepo izdelanih in velikih steklenih omarah. Oddelek nudi krasne modele večernih oblek, raznovrstne dnevne obleke ter oblačila za posebne priložnosti, kot na primer poročne obleke — seveda vse po najnovejših vzorcih. Potem pridejo pestre kolekcije ženskega perila vseh vzorcev, oblik in barv. Drugi oddelek obsega različne izdelke iz navadne in dragocene kožuhovine, prav tako pa so na izbiro seveda tudi puloverji, jopice, bluze, razne rute in druge potrebščine do bogate zaloge ženskih čevljev. Lahko ugotovimo, da „WARMUTH — EXQUISIT“ zadovolji še tako izbirčnega kupca, saj ima na razpolago vse od obleke iz cenenih umetnih vlaken pa do najdražjega krzna. Zato ni pretirano mnenje, da bo ženska, ki je enkrat prestopila prag tega ekskluzivnega salona za nežni spol, kmalu spet želela obiskati „WARMUTH — EXQUISIT“. „WARMUTH — EXQUISIT“ pa je hkrati tudi novost na Koroškem. S tem oddelkom je trgovsko podjetje Warmuth začrtalo novo pot sodobne trgovine, po kateri bodo prej ali slej krenila tudi druga podjetja. K temu napredku trgovski hiši Warmuth lahko čestitamo, zlasti pa pobudnikom tega edinstvenega podviga. Cenjenim odjemalcem zadovoljne božične praznike in srečno novo leto!