Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11.dol2.ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom ie treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slouenceu
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4‘—
» Nemčijo...........» 5‘—-
» ostalo inozemstvo . » 6'— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cma vsakokrat; minimum 24 cm1. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male o e I a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mlr“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVI.	Celovec, 16. novembra 1917.
Kaj bo z Galicijo?
Iz Berolina je zadnji čas prišlo poročilo, da se nemška in naša vlada pogajati glede novega poljskega kraljestva: Nemčija da se je sprijaznila z načrtom, da stopi poljsko kraljestvo v personalno unijo z našo monarhijo, zato pa se priklopi vsa Galicija Poljski. Poljska bi bila torej samostojna država, njen kralj pa bi bil naš cesar. Nemčija bi se pa odškodovala s tem, da priklopi Litvansko in Kurlandsko v severni Rusiji, ki ju je zasedla.
Ta vest je v državnem zboru povzročila veliko razburjenje. V proračunskem odseku sta takoj dala duška nevolji socialdemokrat Ellen-bogen in dr. Korošec. Najbolj razburjeni so pa Rusini, ki naj bi bili na milost in nemilost izročeni Poljakom. Opozicija je proračunski odsek razbila. Drugi dan, 10. nov., je opozicija v zbornici stavila sedem interpelacij glede tega vprašanja in sicer Rusini, Jugoslovani, Čehi, socialni demokrati, dunajski svobodomisleci, Romuni in ukrajinski socialisti. Interpolanti so svoja vprašanja utemeljevali.
Posl. dr. Korošec je izjavil, da bi taka rešitev poljskega vprašanja pomenila vznemirjanje evropskega miru. Jugoslovani smo s svojimi simpatijami popolnoma na strani poljskega naroda in mu želimo svobodno, pa tudi nedeljeno domovino. Ker pa se hoče tudi rnsinski del Galicije priklopiti Poljski, bi Rusini bili v Poljski v manjšini, kakor Čehi in Jugoslovani tukaj. S tem bi bila naša usoda za vedno zapečatena. Mi hočemo rešitev poljskega vprašanja v zvezi in istočasno z rešitvijo jugoslovanskega, ukrajinskega in češkega vprašanja. Enako stališče zavzemajo tudi drugi interpelanti.
Rusin Petrnševič stavi vse upe na mirovni kongres, češ, da bodo tam zastopniki narodov, najbrž tudi zastopniki ukrajinske države.
Soc. demokrat Seitz pravi, da ne bodo tajni diplomatski dogovori reševali takih vprašanj, ampak mirovna pogajanja bodo sklepali narodi, narod z narodom.	.....
Ministrski predsednik dr. Seidler je izjavil, da poljsko vprašanje še ni rešeno in se bo rešilo v parlamentu.
O tem odgovoru se je otvorila debata, v kateri so poslanci dali duška svoji nevolji, češ, da izjava ministrskega predsednika ni dovolj jasna. Za Jugoslovane je govoril posl. Ravnihar.
Cesar v nevarnosti.
Iz Celovca se je odpeljal cesar čez Trbiž v Žemono in Videm. Dne 10. je bil z bolgarskim kraljem v Gorici in Palmanovi. Bolgarski kralj, s katerim sta prišla na Goriško tudi njegova sinova Boris in Ciril, se je iz Palmanove odpeljal na bojišče, cesar Karel pa je pri Červinjanu nadzoroval čete. Na povratku je hotel cesar v bližini Rude z avtomobilom prevoziti hudournik, ki je bil pred nekaj časa še precej suh in ki teče sporedno s Sočo. Pri tem je cesarjev avtomobil zavozil nad nekim malim jezom v pregloboko vodo in obtičal. Tudi tovorni avto cesarjevega avtomobila ni mogel potegniti iz vode. Tedaj sta šla v vodo cesarjev služabnik Reisenbichler in stražmojster Tomek od cesarjeve telesne garde, da bi cesarja prenesla na suho. Tu se je zgodila nesreča. Pod nogami cesarjevega sluge se je začelo trgati kamenje ob jezu. Voda je pljusknila čez jez in odnesla slugo, ž njim pa cesarja, ki ni hotel izpustiti svojega služabnika, s cesarjem pa Tomka, ki tudi ni izpustil cesarja. Deroči valovi so trojico valili naprej. Brat cesarice Zite, princ Feliks parmski, je pr^el v spremstvu k vodi ravno v tronotku nosrcco. Oblečen v kožuh in v orožju je brez pomisleka skočil v valove za cesarjem, tako tudi cesarjev šofer, neki oficir.
Vsem se je posrečilo, za silo oprijeti se vrbe, ki je rastla v strugi. Drugi so med tem hiteli ob bregu doli. Rešilna akcija je bila težavna, ker se je breg udiral, pa tudi primernega orodja niso imeli. Ker so bili bruni, ki so jih dobili, prekratki, je skočilo več šofeijev brez pomisleka in kljub vrtincem v vodo, da bi napravili zvezo s ponesrečenimi. Cesar se je za silo držal vrbe, ki se je vsled vodne sile vedno pripogibala in je cesarja vedno iznova do vrata potiskala v vodo. Cesar- je ostal ves čas popolnoma miren. Mirno in določno je odgovarjal na klice svojih rešiteljev. Ko je bila napravljena med bregom in vrbo zveza, cesar ni hotel biti prvi rešen, ampak je mislil le na druge. Šele na nujno brezobzirno pozivanje se je dal cesar rešiti. Opirajoč se ob bruno, je val k bregu, kjer je ostal, dokler niso bili vsi rešeni. „Je pač vojna, ki marsikaj zahteva/ je dejal cesar, ko je zopet stopil v avto, ki ga je odvedel v njegov stan. Cesar se počuti dobro. Še isto noč po rešitvi je sprejemal poročila. Cesarico, ki je cesarja čakala, da se povrne, je cesarjevo spremstvo polagoma obvestilo o nesreči. Rešiteljem se je cesarica ginjeno in toplo zahvalila.
Drugi dan je prišel na italijansko bojišče nemški cesar Viljem. Na mali postajici na visoki kraški planoti je izstopil. Cesarja sta se prisrčno pozdravila. Nemški cesar je našemu takoj čestital k srečni rešitvi. Cesar Viljem je obiskal tudi cesarico Zito. Kmalu nato je došel bolgarski kralj Ferdinand s sinovoma Porišem in Cirilom.
vodino Koroško, katere hrabri sinovi so v vseh hudih bojih svojo ljubezen do cesarja in domovine, svojo zvesto ndanost do mene in moje hiše tolikokrat s svojo krvjo zapečatili, katere doma ostali prebivalci z vzgledno potrpežljivostjo prenašajo pomanjkanje in so pri lajšanju vojne vsak čas pokazali pravo požrtvovalnost.
Nikdar ne bom pozabil, kako so se moji vrli Korošci držali in izrekam jim vsem svojo cesarsko zahvalo.
V teh hudih časih je tndi ta spomenik nastal, delo miru, v vojni izvršeno, kot znak zahvale mojemu v Bogu pokojnemu prastricu, ki se ga hočemo čestitljivo spominjati v slovesnem tre-notku, ko zastor pade.“
Zastor je padel in zvoki cesarske himne so zadoneli. Mil. gosp. stolni prošt Bittner je ob asistenci (gg. Millela, Smodej, Zedischnigg, Czer-mak, Kopp, Lamprecht st., Kienberger in Dobernik) blagoslovil spomenik.
Nato je predstavljal g. deželni predsednik cesarju razne osebe. Cesar je nagovoril gg.: kiparja Kassina, dr. Jožefa Lemischa, dvornega svetnika Winklerj a, HOnlingerja, barona Sternecka, drja. Art. Lemischa, viteza Maksa Burgerja, dvornega svetnika Mayerhoferja, deželnosodnega predsednika drja. Bouvierja, pl. Canavala, podžupana Racba, obč. svetn. Keuschnigga, Riedla, dr. pl. Kleinmayra, stavb, svetnika Barboreka in več oficirjev.
Med navdušenim pozdravljanjem se je Ijudo-mili cesar odpeljal zopet na kolodvor.
Cesar v Celovcu.
Cesarjev prihod v Celovec je bil napovedan eie dan popred. Že tekom dopoldneva je izvedelo tem vse občinstvo in v vsej naglici so se de-ale priprave. Točno ob pol 8. uri zjutraj je do-pel cesar z vlakom v Celovec v spremstvu na-elnika kabinetne pisarne, gen. inf. barona pl. d a ter e, in šefa gen. štaba, barona pl. Arza. Po iratkem pozdravu na kolodvoru, kjer je čakal lesarja dež. predsednik z nekaterimi dostojanstve-liki, se je cesar peljal v mesto. Po kolodvorski ilici so delali špalir in pozdravljali cesarja, ki e prijazno odzdravljal, šolarji in drugo občinstvo. So se je cesar približal trgu cesarja Fr. Jožefa, e zaigrala vojaška godba cesarsko himno. Kmalu iato se je prikazal vladar, navdušeno pozdravljen, fakoj je izstopil in stopil najprej k poveljniku iastne kompanije, s katerim se je nekaj časa Dogovarjal : nato je nagovoril tri vojake, katerih Drsa je krasilo več odlikovanj. Nagovoril je več mož častne stotnije m Ph prijazno pozdravljal.
Nato je odšel k paviljona, pred katerim mu je stolni prošt Bittner ponudil aspergile. Cesar
j ° nenrin Cesar se ji je zahvalil in ji dal pozdrav c ■ ^ ^etajnii črkami cesarjevega imena.
lZr0NaK ceSa pojavil župan Wetzlar.
Cesarjev nagovor.
«Ho-nvoril z jasnim in močnim glasom : Cesar je É? y m gospod župan, za topel ti ste mi ioPnapravili" v
sprejem in P0K sveta.
imenu občinskega . rgnjem dolgotrajni namen, Danes .še , n0 deželno prestolnico Celovec, obiskati svojo g . prjjetno spominjam, in od-katerega se ou p Jmora biti ta obisk vsled sve-krito obžalnjem, dogodkov, ki drug drugega
tovnozgodovinskin
silijo, tako krate •	^ nagj uničujoči udarci
Toda hotel Jočejo ob tla in ga od mej sovražnika na jpfe . ^ priti v svojo ljubljeno voj-moie države odrivajo, ______________________
Kerenjsfti strmoglavljen in zmagovalec.
Boljševiki z voditeljem Leninom na čelu so v Petrogradu dobili skoro vso moč v roke. Dosegli so, da se je za 6. novembra sklical kongres delavskih in vojaških sovjetov iz vse Rusije. Ta trenotek so smatrali za ugoden, da strmoglavijo Kerenjskega. Ker so imeli zase večino posadke v Petrogradu, se jim je to posrečilo. Zaprli so vse ministre, le Kerenjski je pobegnil, pa vrnil se je z armado in je 10 km pred Petrogradom porazil Leninove čete. Vojaki, ki se na fronti niso marali bojevati, so se tu med sabo borili, znak, kaka zmešnjava vlada na Ruskem. Počakati je treba zanesljivejših poročil, kakor so dosedanja.
Kako je z vojsko.
Vojna proti Italiji se za nas ugodno razvija. Italijani so vrženi onstran Piave. Glavni boji pa se sedaj vršijo s tirolske strani, kjer se je HOtzen-dorfovi armadi posrečilo premagati dve glavni obrambni utrdbi na meji. Zavzeto je tudi mesto Feltre ob gornji Piavi. Italijani se bodo ustavili po neki francoski vesti 80 km zapadno od Piave, kjer da so že francoske in angleške čete v postojankah.
Dnevne vesti.
Župnim uradom! Kn. šk. ordinarijat je za prihodnjo nedeljo odredil za vse župne cerkve zahvalne božje službe za srečno rešitev Nj. Veličanstva.
Zahvalna služba božja. Minolo nedeljo se je po vseh župnih cerkvah na Koroškem vršila slovesna služba božja v zahvalo, da je koroška meja rešena sovražnika. Prevzvišeni g. knez in škof dr. Adam Hefter je izdal poseben pastirski list, ki se je to nedeljo prečital s prižnice.
Cerkvene vesti. Do 18. novembra je razpisan en kanonikat gosposveški in župnija Naborjet do 16. decembra. G. veroučitelj Karel Maverhofer v Beljaku je stopil v pokoj.
Povodom cesarjevega obiska. Deželno mesto koroške dežele je povodom cesarjevega obiska,
kolikor je bilo v kratkem času sploh storiti mogoče za dostojen sprejem, v vsakem oziru svojo dolžnost storilo. Občinstvo je Njega Veličanstvo navdušeno pozdravljalo; obžalovati pa moramo, da je gosp. župan Wetzlar pl. Plankenstern ob koncu svojega pozdrava zaklical namesto ofici-elnega, avstrijskega nemškega pozdrava „hoch“ neoficielni in naš patriotični čut žaleči „heil!“, ki so se ga po velikanski večini poslužili tudi drugi oficielni zastopniki, da so se hoch-klici vdu-šili. Tudi šolarji, ki so delali špalir, so Nj. Veličanstvo pozdravljali izključno s heil! Ker med višjim uradništvom nimamo Slovenci niti enega uradnika v Celovcu, cesar tudi ni imel priložnosti govoriti z nobenim Slovencem. To bi se bilo pa lahko zgodilo vsaj pri duhovščini, toda duhovščina, zbrana na slavnostnem prostoru, je bila spregledana. „Karat. Tagbl.“ je objavil 13. t. m. dopis, v katerem se to dejstvo opravičuje vsled naglice in kratkega časa, ki je bil na razpolago za sprejem. „Nj. ekscelenca g. deželni predsednik/' pravi dopis, ki je brez podpisa, „je takoj, ko je bil o tem obveščen, g. generalnemu vikarju drju. Quittu izrecno zagotavljal, da mu je ta incident zelo neljub in ga zelo obžaluje, katero odkrito izjavo je g. generalni vikar z izrazom zahvale vzel na znanje."
Samomor. V soboto, 10. t. m., ob 10. uri dopoldne se je v Celovcu na podstrešju hiše v Lid-manskega ulici 2 ustrelil v glavo z vodenim strelom bančni uradnik Janez Wassertheurer, star šele 28 let. Pravijo, da je bil neozdravljivo bolan.
Posebna milost. Iz Dobrlevasi se nam poroča: Ob začetku vojne z Italijo je neki tukajšnji nemškonacionalni gostilničar hvalil Dalmatince in Bosance, kako hrabro da se borijo. Na vprašanje nekega gosta: No, kaj pa Slovenci, ali ti niso za nič? je odgovoril gostilničar: Pač, pač, Bosanci so pač „kerlci“; bodo pa tudi smeli po-znej kaj zraven govoriti. Gost nato: Potem sploh ne bomo nikogar za dovoljenje vprašali, ampak bomo govorili, pa še kako! Značilno je, kako milost bi radi delili razni nemškonacionalni gospodje; med vojno sedijo doma pri polni mizi, ko drugi lačni prelivajo za domovino kri, potem bi pa ti gospodje še radi odločevali, kdo „sme“ govoriti in kdo ne. Nemec pravi: „Zum Lachen!"
Ing. agr. Jakoba Laha, adjunkta kulturnega inšpektorata pri c. kr. namestništvu v Trstu, je imenoval glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske tajnikom družbe z namenom, da postane naslednik družbenemu generalnemu ravnatelju.
Za slovenske vojake v praških bolnišnicah je prišla dosedaj le ena pošiljatev knjig iz Trsta. Po zadnjih dogodkih na južnem bojišču so pripeljali zopet več Slovencev v Prago; potreba knjig je torej velika. Hrvatje povprašujejo po hrvaških knjigah. Slovenci, darujte ter pošljite Iranko obilo raznih knjig, slovenskih in hrvaških, na naslov: Prof. Jos. Skrbinšek, voj. laz. 11, oddelek V. v Pragi, češka tehnika.
^Jugoslovana" 1. številka je izšla v Ljubljani 10. t. m. v zelo veliki, moderni obliki. List bo izhajal vsako soboto in stane naročnina za celo leto 8 K. 1. št. naznanja, da je konzorcij lista 15. sept. prosil Kat. tiskarno, da prevzame list v tisk. Tiskarna je dala takoj zelo ugoden odgovor, pa neobvezno. Šele 30. okt. je dobil obvestilo, da je Kat. tisk. dr. tiskanje lista v seji 29. okt. odklonilo. Našemu razumništvu in tistim, ki radi kaj več političnega čitajo, list najtopleje priporočamo. Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 19.
Več luči! Zelo težko se godi ljudem, zlasti kmečkim, ker ne dobé zadostno petroleja. Pol litra do enega kvečjemu. Kaj je to, ko je treba luči v sobi, kuhinji, najbolj pa še v hlevu pri živini! Letošnja jesen nam je dala Še veliko pridelka, krompirja, zlasti pa repe; tudi ajda je bila večinoma polna. Ali velika težava je, ko ljudje potem ko so čez dan na polju, da spravljajo pridelke, pridejo zvečer domov, da postorijo pri živini, porežejo repo in pripravijo večerjo, pa ni potrebne luči. In zjutraj! Ljudje so prisiljeni ležati po 10, 11 ur, ker v egiptovski temi ne moreš delati. Zgodilo se je že tako dovolj nesreč ljudem in živini zaradi teme. — Ali se s tem kaj prihrani? Prihrani se samo delo za poznejši čas. Torej uprava, več luči vsj do Svečnice! To zahteva blagor države!
Dholica. (Požar.) V četrtek, dne 8. t. m. dopoldan ob pol 11. uri se je začul sem iz Ho-stiča strašen krik. Takoj smo opazili, da gori hiša posestnika Jurija Burgerja pd. Melharja. Krik ljudi, vplat zvonenje sta privabila v naglici obilo ljudi, povečini žensk in otrok, kajti možje — tudi Melhar sam — so bili skoro vsi v Celovcu pri dražbi eraričnih vozov in po drugih opravkih. Ogenj je kot blisk hitro objel vso hišo in gospodarsko poslopje, da ni bilo mogoče rešiti drugega kot samo živino. Vse, prav vse je zgorelo do tal in le našim ženam in dekletom, šolski mladini z gdč. učiteljico Bertram in g. nadučiteljem Wieltschnigom in zlasti g. nadporočniku Josipu Wieltschnigu, ki je lastnoročno pripeljal brizgal-nico in ves čas gasil, se je zahvaliti, da ni bila vpepeljena cela vas. Posestnik Melhar je imel nedeljo pozneje žalostno poroko. V juniju je došel z bojišča glas, da je padel njegov brat Robert, v avgustu mu je umrla v celovški bolnišnici po amputaciji noge mati in zdaj je po požaru izgubil še svoj dom in vse, kar je bilo v njem. Križev dovolj! Naj mu jih lajša Bog in dobra srca usmiljenih ljudi!
Guštanj. (Marijina družba.) Lepo se je izkazala dne 4. in 5. t. m. tukajšnja Marijina družba. Neustrašeno so hodila dekleta Marijine družbe od hiše do hiše in zbirale milodare za vdove in sirote padlih junakov. Nabrale so lepo svoto — čez 350 K. Vsa čast vrlim dekletom! Prisrčna hvala vsem za njih trud. — Dne 8./9. je bil sprejem v Marijino družbo. Sprejetih je bilo 7 družbenic in 1 kandidatinja. Sedaj šteje naša družba 26 družbenic in 3 kandidatinje. Ustanovljena ima dva odseka in sicer časnikarskega in dobrodelnega. (Dekleta, le vrlo naprej! Ured.)
Blače. (Povodenj.) Zaradi neprestanega deževanja je Žila v nedeljo in pondeljek dne 29. oktobra zelo narastla. Tako je v Blačah prestopila svojo strugo ter poplavila skoraj celo dolino. Ljudje, ki so bili na cestah, so bili izgubljeni, le malokateri se je rešil. Petnajst let stara deklica po imenu Helena KrOpfl je šla v Goriče na semenj k svoji sestri. Nazaj jo je peljal sedemnajstletni Rihard Pip, hlapec iste hiše. Že v Goričah je bil konj do kolen v vodi. Drugi so ga opominjali, naj obrne, on pa ni slušal. Bila sta že skoraj v Blačah, kar voda konja izpodrine. Fant je še toliko zamogel, da je izpregel in deklico na konja posadil. Sam pa je plaval do bližnjega drevesa in se prijel za vejo. Ko pa vidi, da gre konj vedno bolj proti globočini, se spusti za njim in ga prime za uzdo, na kateri se močno drži tri ure, dokler mu ni pošla moč. Ali končno se mora izpustiti in izgine v globočini. Deklica jezdi k drevesu in zleze nanj ter kliče ljudi na pomoč. Čeravno so ljudje delali ladje iz desek, do nje pa vendar niso prišli. Končno se je usmili eden in vesla krepko proti drevesu. Konj je še vedno stal pod njim. Deklica je bila rešena. Drugi dan je zelo upadla voda in jaz grem iskat potopljenega fanta. Tri dni je ležal v vodi, ko končno zadenem na njega. V obraz je bil zelo rdeč. Peljali so ga v Goriče. Drugi dan, bila je sobota, je bil pogreb. Hlapec je bil priden in delaven fant. N. p. v m.!	G. L.
Uršulska gora. (Božja pot.) Tukajšnja stara, slovenska božja pot, je dobila sedaj v vojnem času novo veljavo; zlasti Korošci kažejo za njo posebno zanimanje. Jim je bila letos pač neko nadomestilo za ljubljene Sv. Višarje. Prišlo je letos na goro 15 procesij, in sicer 11 iz Koroške in 4 iz Štajerske (z Vranskega). Darovalo se je 75 sv. maš. Prvi so prišli na goro Jaborci, na god sv. Jurija, zadnji pa Kotuljci, na god sv. Lenarta.
Uršulska gora. (Zvonovi.) Zvonove so tukaj začasno še pustili, kar je gotovo razveljivo za vse obiskovalce Sv. Uršule. Kako ganljivo je poslušati njih lepo ubrane glasove, kako segajo v srce in budijo spomine na nekdanje srečne čase. Gotovo bodo zvonovi privabili na goro še več romarjev. Nameravajo zvonove prestaviti v prejšnji zvonik pri vhodu v cerkev ter ga primerno zvišati, da se bo glas zvonov slišal dalje naokoli.
Iz Spodnje Koroške. Samo nemške stražnike nastavljajo pri nas za vojne ujetnike, ki ne razumejo ne ujetnikov ne domačega ljudstva, in vendar je nujno potrebno, da se morejo stražniki glede ujetnikov razgovoriti z domačim ljudstvom. Zdi se, kakor da se Nemci ravnajo po pravilu: Pojdite Slovenci na fronto, mi pa bomo že doma opravili. Po vojski pa se bodo mogočno bili na prsi in se hvalili: Kaj vi, mi smo junaki, mi smo zmagali.
Loče pri Beljaku. 195 K 60 v za koroški sklad za vdove in sirote in za mladinsko oskrbo so nabrali šolarji loške ljudske šole dne 5. t. m. Za vsak kraj posebej je bilo določenih po par večjih otrok, ki so šli z nabiralno polo v roki od hiše do hiše in nabrali to čedno svoto. Tako
smo najlepše počastili prvi cesarjev god in proslavili naše slavne zmage proti bivšemu laškemu zavezniku. Oddaljil se je bojni hrum, potihnilo topov gromenje, prosteje prsi dihajo, pri srcu lažje je postalo.
Djokše. Prijave na sedmo vojno posojilo sprejema hranilnica in posojilnica na Djekšah ter daje vsa tozadevna pojasnila. Tudi že sedaj brezplačno oskrbuje za 153.200 K vrednostnih papirjev prejšnjih vojnih posojil.
Dobrlavas. (Razno.) Bralce ,.Mira“ bo gotovo zanimalo, koliko so tehtali največji zvonovi iz naše bližnje in dalnejše okolice, oddani pri prvi rekviziciji zvonov. Tehtali so se na tehtnici železnične postaje v Sinčivasi in so imeli: velikovški 2610 kg, celovški farni 2300 kg, celovški stolni 2200 kg, škocijanski 2083 kg, dješki 2185 kg, dobrolski 1740 kg, št. ruperški 1755 kg, št. vidski 1062 kg. Naš veliki zvon je bil torej glede velikosti in teže na 6. mestu. — Pred kratkim smo položili k zadnjemu počitku Topličevo Lono iz Kokja, komal dvajset let staro dekle. Žalujemo za njo, ker smo ž njo izgubili eno izmed naših najboljših deklet. Bila je vedno ena izmed prvih, kadar je bilo treba kaj storiti ali žrtvovati za sv. vero ali za svoj narod. Zavoljo svojega čednostnega življenja je uživala splošno spoštovanje pri faranih, kar je pričala velika udeležba pri njenem pogrebu. Tako lepega pogreba že dolgo ni imelo kako dekle v naši fari. Milost, gospod prošt so jo v krasnem nagovoru ob odprtem grobu postavili drugim dekletom za zgled. Kajti mlada leta je treba Bogu darovati. Kako že pravi sv. pismo? „Če hodi kdo kot mladenič (kot mladenka) po dobri poti, ne loči se od nje, tudi ko se postara." (Preg. 22, 6.) Počivaj v miru, draga Lona! — Minoli četrtek smo dobili tukaj prvi sneg. Ni ga veliko, a še ta je odveč, ker je prezgoden. Ponekod imajo naši kmetje še to ali ono na polju, posebno repo in zelje. Tudi stelje za zimo si še mnogi niso priskrbeli. Zato upamo, da kmalu zopet izgine ta „kajžar-ski gnoj".
St. Yid pod Juno. Izpraševanja se niso zbali, ampak so stopili pred sv. oltar ter bili poročeni spet trije pari: Aleksander Dominik pd. Hodrov na Proboju je pripeljal Škrjančevo Jero Logar, Jernej (Parti) Ferjan pd. Blažun na Reberci je odpeljal Duhovnikovo Mojcelno v Nagel-čah in Matevž Hus pd. Karničar na Dobrovi je vzel Vrankovo Anico na Proboju. Dal Bog, da bi bili tudi ti trije pari srečni in veseli na tem in na onem svetu!
Rikarjavas. (Terice.) To ime je drugod že skoraj pozabljeno, a pri nas pod Juno še imamo dekleta, ki znajo treti in kolovrat sukati. Zato se pa nič ne bojimo radi potrebne obleke, četudi druge zmanjka, prteno bomo vedno imeli. V mnogih hišah imajo take obleke, modre in ra-šovnate, že pripravljene za moške in ženske, za stare in mlade. Glede obleke torej nismo v zadregi, pa tudi glede „pšenice“ ne, ker terice so tako radodarne in nagajive, da pošiljajo „pšenico“ — pezdirje kar v hiše ter prilagajo še najlepše šopke in razne verze, tako na pr. „Ta pušelc je v žido povit, pa k srcu pribit; je s srebrom okovan in Vam v hišo poslan." In za vse to pričakujejo na kak način „rešitev“.
Dobrlavas. (f D r. K r e k.) Dne 20. oktobra so mil. g. prošt M. Ran dl darovhli sv. mašo za-dušnico za rajnega velikega prijatelja in dobrotnika kmetov in delavcev, poslanca g. drja. Janeza Ev. Kreka. Hranilnica in posojilnica v Sinčivasi je darovala za njegov nagrobni spomenik 100 K, mil. gosp. prošt Matija Randl 25 K in g. kaplan Franc Krašna 5 K.
Laiki napad na Brnto.
Minulo je. Zato smem pisati. Minulo je in se ne bo več povrnilo, zato spada v vojno kroniko, ki bo tako bogata žalostnih in veličastnih dogodkov.
Bilo je pondeljek, 20. avgusta 1917. Krasno jutro, nebo jasno kot ribje oko, solnce žgoče, deža že dva meseca nič. Ob 8. uri (po novem času) pristopim k oltarju kakor vsak dan. Vse gre po navadi. Ko pa mine povzdigovanje, zaslišim nek ropot, oddaljeno streljanje. „Bosanci se vadijo v ročnih granatah," si mislim. Toda hrup in šum narašča. Ko obhajam nekaj ljudi in se vrnem k oltarju, pridrvi moj cerkovnik iz zakristije in na glas zavpije: „Ta lašči fligarji (laški letalci) bombe mečejo!" Res! Vedno silneje in glasneje brenči v zraku, vedno silneje se sliši pokanje. Kaj hočem? Najsvetejše na oltarju; prenoviti je moram v monštranci. Z vso silo se še vzdržim, a ko zaprem tabernakelj, udari blizu nekje s tako silo, da se cerkev strese, da šipe pokajo! Toliko da pospravim kelih, potem pa čutim, da me zapuščajo moči in iščem
opore. Pogledam na levo: Ministranta ni! Na desno, tudi tega ni, po cerkvi nikogar ne vidim. — Ne vem kako mi je, naenkrat stojim zunaj pred zakristijo, ravno ko se Caproni ziblje nad Brnco! Če pri takih priložnostih enkrat prideš iz tavnotežja, potem ne veš več, kaj delaš. Še danes na pr. ne vem, sem li ta dan zajutrkoval ali ne. — Po prestanem prvem strahu hitim med ljudi. — Vse je še plašno in zbegano. Vsak posebej mi pravi, kje da je bil, kako korajžno da je bežal!
Markov študent je bil še v postelji (študentje radi spò); hajdi v klet, četudi v samih spodnjih hlačah! Drugi sosed mi pripoveduje: „Žena ni hotela v klet in sva se resno skregala zavoljo tega.“ — Dve ženski ste zbežali s polja v rfretar“ (potok). — In tako naprej, vsak pove fajmoštru svojo zgodbo. —
Še zvečer je bil čutiti strašen smrad od užigalnih snovi, posebno volne.
Dobri Bog nas je varoval. — Nekaj pobitih šip, druge nesreče ni bilo! — Najbolj so se mi smilili mali otroci. Vprvo jim je bil ršpas“, ko so zagledali „Laha“, ker to nam ni bilo nič novega, da so nas obiskovali in nas fotografirali, A ko so čutili naši mali resnico, tedaj so na glas okaje bežali k materam. —
In
v šoli so se ravno zbirali otroci! Kakšna nesreča bi se mogla zgoditi! S podukom seveda ni bilo nič. Še drugi dan — torek — ko je prišel v šolo fajmošter, so bili vsi plašni in raztreseni.
G. inšpektor bi nas ne smeli vprašati, kaj smo se ta dan naučili v šoli. Šele med odmorom sem jih spravil v boljšo voljo. Tedaj so smeli fajmoštra loviti in to je bil velik „špas“. Kdor je prvi ujel gospoda, je dobil groš in precej teh grošev je šlo iz župnikove mošnje.
Tako je bilo 20. avgusta na Bruci. Bog daj, da bi ne bilo nikdar več tako! Krasni uspehi naših vojakov nam dajo najboljše upanje.
Lasser.
Koroški gospodar.
Nova odredba glede jajc. Odredba z dne 18. julija se razveljavi in stopi 1. januarja 1918 v veljavo sledeča odredba deželnega predsednika z dne 25. oktobra: Vsak posestnik kur je dolžan v času od 1. januarja do 31. avgusta oddati od vsake kure 2 jajci na mesec na javno razglašeno nabiralnico. Odda se pa lahko kar naenkrat večja množina jajc za več mesecev skupaj. Posestniki kur so dolžni, dati od oblasti nastavljenim nadzornikom potrebna pojasnila, da se dožene dolžnost oddaje, in dostop do shramb. Cene jajcem bo deželna vlada od časa do časa določevala in bo veljavna sevé za nevaljena, sveža jajca srednje velikosti. Odredba ne velja za občinski okoliš Celovca in Beljaka.
Centralna vnovčevalnlca za živino. V seji vojnogospodarske komisije 8. t. m. je govoril posl. baron Pantz o centralni vnovčevalnici za živino. Zahteval je bilanco vnovčevalnic. Vlada je pritrdila. Pantz je protestiral proti temu, da bi te organizacijo trajno ostale tudi v mirnem času, češ, da so te organizacije škodovale zdravi misli o direktni zvezi med producenti in konzumenti; sploh je bila napaka, da so stopile centrale v življenje kot akcijske družbe, ampak ljudstvo je pričakovalo splošnokoristne zavode z državnimi sredstvi in dobrimi državnimi uradniki. Omenil je, da je klavna živina porabljena in da črpamo le še iz plemenske in za gospodarstvo potrebne živine. Poljedelski minister grof Silva-Tarouca je izjavil, da je dal deželnim vladam navodilo, da dovolijo proste sejme za plemensko živino. Posl. Pantz je zahteval tudi dosedaj še nepojasnjeno visoko razliko cen za živino in meso.
Proč s centralami ! Posl. Pantz je v zbornici interpeliral trgovinskega ministra zavoljo pomanjkljive organizacije centrale za volno. Opozarjal je, da kmetom še ni bila izplačana vigredi oddana volna in da je bila odklonjega njihova prošnja, naj se jim pusti nekaj volne za domačo porabo, četudi le malo; pač pa je bila kmetom ponudena nadomestna volna (torej slabejša, nekaka „vojna“ volna, op. ured.) po 20 K, dočim je bila cena za ovčjo volno, ki so jo morali kmetje oddati, določena na 4 K.
Vojaški dopusti in oprostitve. (Iz krogov poslancev.) Ponavljamo svoječasno opozoritev, da je za omogočenje pozvedovanja v teh zadevah neobhodno potrebno, da se nam v vsakem slučaju dajo sledeči podatki: ime in priimek, rojstno leto, domovinska občina, stan in stalno bivališče, naborno leto, ali je dotičnik v rezervi ali v črni vojski, šarža, klasifikacija glede sposobnosti za orožje (A, B ali C), dopolnilno poveljstvo oziroma nadomestni (Ersatz) kader, natančni naslov vojaškega oddelka (bojna pošta), kjer dotičnik služi. Pri oprostitvah naj se sporoči, kedaj (če mogoče tudi pod katero številko) je prošnja odšla na ministrstvo in na katero. Prošnje so večinoma zelo površno sestavljene, brez prilog in potrdil; naj se natančno opišejo gospodarske in osebne razmere dotičnika in prošnja dobro utemelji (in kolekuje). Prošnje za oprostitev je vložiti pri okrajnem glavarstvu (mestnem uradu); prošnje za dopust poljedelcev se morejo vložiti tudi pri poljedelskem ministrstvu (seveda dobro opremljene). — Kdor se tega navodila ne drži, mu ni mogoče ustreči pri najboljši volji. Ministrstva imajo stotisoče podobnih prošenj. Izreži si to navodilo in shrani.
Zvišana udnina za ude c. kr. kmetijske družbe kranjske. Vsled silne draginje vseh predmetov, ki jo občuti tudi kranjska kmetijska družba pri svojem poslovanju in obratu, je sklenil družbeni glavni odbor povišati letnino za družbene ude počenši s 1. januaqem 1918 na letnih 6 K ter prenehati z oddajo brezplačnega sadnega drevja. Zato bo pa kmetijska družba pričela izdajati „Kmetovalca“ v razširjeni obliki kakor pred vojno, mu bo prilagala posebne strokovne priloge in bo izdajala »Kmetijski koledar11 v precej obširni obliki, ki bo služil kmetovalcem pri svojem obratu kot nekaka priročna knjiga in kot kažipot v vseh kmetijskih vprašanjih.
Slovenci, podpirajte Jir" z inseriranjem!
Književnost in umetnost.
»Misijonski Klaverjev koledar 1918“ je pravkar izšel. Prinaša lepe in zabavne povesti ter slike iz življenja in delokroga afrikanskih misijonarjev in mladih zamorskih kristjanov. Naj omenimo razen drugih te-le povesti: »Misijonarjev kuhar“, »Dobri pastir", »Misijonar kot zobozdravnik", »Bičanje preide, Jezus pa ostane". Izmed slik bi cenj. bralce posebno znala zanimati podoba nekega afrikanskega malika, posutega z mnogimi žeblji, ki pomenijo človeške žrtve njemu darovanih, večinoma malih otrok. Vsem, ki želijo pri reševanju duš sodelovati, priporočamo, da si nabavijo »Klaveijev koledar 1918". Stane 40 vin. poštnine prosto. Kdor naroči cel tucat ali več, dobi pri vsakem tucatu enega zastonj. Naročila sprejema Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo 8.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, proSt v Tinjah.
Odgovorni urednik: Otmar Ulh&lek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Vaš dobiček:
Vaša naloga:
Podpisujte
7 VOJNO O /• POSOJILO!
V zalogi Dražbe sv. Mohorja
u Celovcu
je nanovo izšla knjiga:
Razlaganje cerkvenega leta
(Slovenski Buffine).
Priredil msgr. Valentin Podgorc.
Mehko vezana K 4‘—, za družnike K S'—, po pošti 60 vin. več. — Trdo vezana K 6'80, za družnike K 5T0, po pošti 60 vin. več.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
sprejema prijave na
sedmo avstrijsko vojno posojilo
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100*—:
I. davka prosto 5 V2% amortizacijsko državno posojilo K 91-54;
II. davka proste 5 Vlo dne 1. avgnsta 1926 vračljive državne zakladnice K 94'—.
Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejemajo v brezplačno
shrambo in upravo.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica it. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemsi nedelje In ------------
praznike, od 10. do 12. are dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica St. 7.
Službo v župnišču išče dekle iz poštene in verne kmetske hiše, ki je dovršilo tudi gospodinjsko šolo v St. Rupertu pri Velikovcu. Pojasnila daje župni urad v St. liju ob Dravi, pošta Vrba, Koroško.
Harmonij se takoj kupi. Ponudbe na uredništvo „Mira“.
Pridna, poštena dekla
se sprejme od 1. januarja 1918 (od božiča) v službo v župnišče z majhno kmetijo na Spodnjem Koroškem. Ponudbe pod znamko „Dekla 100“ na upravništvo „Mira“. Znamka za odgovor.
BI		0
	Daj nam mir, Gospod! Enoglasna pesem s harmonijem ali orglami. Partitura 35 h pri skladatelju A. Kosi, šolski ravnatelj, Središče, Staj. (V znamkah!) Istotako se dobi pri njem „Nab. ljudske pesmi" I. in II., znižana cena k 80 h.	
B		B

"I
Kislo vodo
{0 »
EOt
£ £	.
PC.	in
e
vino
razpošilja
is A. Oset, p. Guštanj ihoa).
Framydol
svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2*70.
Rydyol
pordeči bleda lloa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*46. — Povzetje 56 h Naslov za naročila:
več. —
lan. Erolich, drožerija pri angelu, Brno 638, Morava.
Razpisuje se služba
organista m cerkovnika.
Ponudbe do 1. decembra 1917 na
župni urad Strmec nad Vrbo (Koroško).
500 kron
Vam plačam, če moj pokončevavec korenin „Rla-Bal8am“ ne odstrani Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K 2*76, 3 lončki K 6’60, 6 lončkov K 8'50. — Na stotine zahvalnih in priznal-nih pisem. — Kemény, Kasohan (Kassa) 1, poštni predal 12/597 (Ogrsko).
□ Raramente IZ
kakor mašna oblačila, plnviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolaije, šmizete, kelihe, oiborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddeleh za paramenti: Hožefovega društva v Celovcu.
Illill
Zavarovalni oddelek.	Deželna poslovalnica v Celovcu.
C. kr. avstrijski sklad za vojaške vdove in sirote.
Najvišje pokroviteljstvo: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo cesar KAREL I. in Njeno Veličanstvo cesarica in kraljica ZITA. Namestnika Najvišjega pokroviteljstva: Njegova c. in kr. visokost prejasni gospod generalni polkovnik nadvojvoda LEOPOLD SALVATOR
in prejasna gospa nadvojvodinja BLANKA.
Podpisujte vojno posojilo!
Skrbite zase in za svoje drage!
Pristopite k vojno-posojilnemu zavarovanju!
V četrti zimski vojni stoje naši sinovi in bratje na bojišču.
Njihovi oskrbi in varstvu je namenjeno vojno posojilo. Njim moramo sedaj pomagati.
Splošna brambna dolžnost na bojišču, splošna dolžnost podpisovanja v zaledju!
Vojna nam je prinesla splošno draginjo. Vojno posojilo pa odpravi vse posledice. Kdor podpiše vojno posojilo, olajša breme vsem, zmanjšuje draginjo ter nas bliža miru.
Mlačnež zavlačuje vojno, greši na splošnosti ter škoduje sam sebi.
Vojno posojilo je za vsakega posameznika najvarnejša in najboljša naložitev kapitala: za njo jamči vse premoženje v deželi, donaša najvišje obresti in je prosto vsakega posebnega davka.
Vsak je dolžan podpisati, kolikor je pač v njegovih močeh!
Vojno-posojilno zavarovanje je vsem kažipot.
(Zavarovanje se sklene potom pogodbe s c. kr. avstrijskim skladom za vojaške vdove in sirote s c. kr. priv. zavarovalno družbo na življenje -Avstrijski Feniks* na Dunaju.)
Kdor hoče v bodoče hraniti, podpiše lahko veliko večji znesek vojnega posojila, kakor v resnici poseduje. Istočasno skrbi za ženo in otroke, za starše, sestre in brate. Vojno posojilo odplača po lastni izberi v 10 do 20 letih.
Ako umre — pa bilo kadarsibodi — tedaj prejmejo njegovi nasledniki takoj polno vojno posojilo.
Zavarovanje je dostopno vsem v enaki meri: ljudstvu doma kakor tudi vojaku na bojišču.
Sklad za vdove in sirote, kateremu je zaupano volilo naših junakov, ne sme tudi danes držati križem rok; gre pač zato, da črez žrtve in bremena vojne sezidamo pot novi močni očetnjavi za blaginjo in prostost naših vnukov!
Zato tudi vabimo: Stopite vsi v naše vrste! Podpisujte vojno posojilo!	Predsedstvo
c. kr. avstr, sklada za vojaške vdove in sirote. Najvažnejše koristi :
1.	Nizki prispevki brez razlike starosti; sprejem od 15. od 60. leta.
2.	Popolna veljavnost zavarovanja tudi v slučaju smrti v vojni.
3.	Popolni obrestni dobiček vojnega posojila za podpisovàlca.
4.	Nezapadlost hranilnih vlog od prvega trenotka.
V	slučaju 10 letnega odplačevanja se plačuje za podpisovanje in zavarovanje zneska K 1000*— vojnega posojila mesečno samo K 6*80 ; v slučaju 20 letnega odplačevanja pa samo K 3*10.
Sprejem brez zdravniške preiskave pri zavarovanjih do 5000 K. Pri višjih zavarovanjih zdravniška preiskava in posebni pogoji. Vojno-posojilno zavarovanje se lahko izvrši na :
a)	VII. davka prosto 5 l/20/o_ državno posojilo. Najnižja zavarovalna svota K 500'—. Trajanje zavarovanja: Po volji podpisovalca 10 ali 20 let, a ne črez 70. leto starosti ;
b)	VII. davka proste 5 V*0/,, državne zakladnice. Najnižja zavarovalna svota K 1000 —. Trajanje zavarovanja: 9 let, t. j. do leta 1926. (Leto zapadlosti drž. zakladnic.)
V	slučaju b) se izplača nominalna vrednost državnih zakladnic podpisovalcu v gotovini po preteku zavarovalne dobe.
Zahtevajte posebna pojasnila o vojno-posojilnem zavarovanju z enkratno vlogo!
...............................ini iitiiiiimiiiiiiiiiiiimii inni nun,,..
Pojasnila dajejoìin ponudbe sprejemajo:
Deželna poslovalnica v Celovcu ter ohrajne poslovalnice v St. Oidu ob Glini, Spitalu ob Dpavi, Beljaku, Oelikovcu, Dolšperku zavarovalnega oddelka c. kr. 1 avstr, sklada za vojaške vdove in sirote in vsi davčni uradi in šolska vodstva.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
DelniSka glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.
Prodaja sreike razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodala vrednostnih papirjev vseh vrst.
Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.