K. k. Hofbibliothek
Wen
^#12.
V Gorici, 20. marca 1885
„So{a"- iuhaja Vsak petek in  velja do poSti prejemana ali v-Gorki nu rtom po§iljana:
Vse Seta    .   .    ,    . ' .   t". AM Pfoi leta^   ...    .   .   .; •.'L<
Gcmt jdta     .   .   .. .. ,. !.i >
Piri ozuanilihiii t:iko ttidi i.i. ../,!•-tlafticdh" sepiacUJe za iiayadnoi irmop' uo vrsto:
8 kr. te se tiska i krat T   „   „   ,,     .,   '2   „ 6   „   „   „    „   3   „ 7.%»**<• fake pt* prwtoru.
Tts8aj XT
Posamj'zne gtpyilke se dobivajo po 8 kr. v toiiakaniic'aii vgosposkiiilici l>Ii/u ..ii'Hi kroii"; na atarem irgii in v imnski-nlici icr v Tratu, via Ca. floririii, 3.
Hopisi naj "so ,hIagovol|no ppSiljajo linuliii^fvii ..Sn^c- vfiorjci na Travuiku ltt, I., iiaiociiiiia paopravmStvu „So5e" VJa della Croce st. 4. II.,
Rekppisi. so ne wtfajoj- dopisi naj so b^govQljuo, fr«wjk.}ij«jjQ. — DeUlpi?m iii. Avngitu, wywny.Zniia hc naroflntoa bh$H, ukase ogliw pri opr*v»lfctvw.
Gori&ka ljudska posojilnica
registrovana zadruga z rmejeno zaveso
imela je pretekli ponedeljok, 16. t. m., svoj obSni zbor, Zaatopanih je bilo izmed 273 opraviluih dolo-Jev 165, toroj dobre tii potine, mad tern ko pravila zahtevajo, da jo zastopan vsaj deseti del denara, da se sme veljavno sklcpati. Obilna udelezitev pri ob-enem zboru kaze, da so na§ narod zanima za ta po-trebni in prekoriatni svoj zavod.   Med navzofrmi vi-
deli smo monsignora Jol MaruSiLa, pre6. g, Fil. Kra-
_ A. Znidarci6n, prof. dr. Kosa, gosp. Ant.
Bolkota^ jfavcarja, Berbuca, Kerievana,   KlaujSci'ka,
raarja, 6, g.
Ziraarja, deielnega poalanca And. Kocijaiu'ica, dr. Al, Uojcu, prof, Fr. Erjavoa in druge gospode iz raesta in z delete. Prvi nagovori ravnatelj dr. Nik. Toukli zbrane draitvenike, potom hero tajnik porociilo o >d-borovem deiovapji v preteklom letu, edeu izmod uad* zornikov pa koaeSm ractm od 1. junija 1883., ko je zufiola posojilnica poalovati, do 31. deoembra 1884. lirwiilnica jo zacola delovati ho lo me'soca niarca 1884. Iz rai'ina smo posweli, da jo imela posojilnica vaoh dohodkov 8698 gl. 03 kr„ stroikov 8522 gl 10 kr., toroj vgega prometa 17.220 gl. IB kr. Koucem docorabra 1884, imela je v blagajuici goto vine 175 gl. 93 kr. Opravilni dole/j, katere so drustveniki u-loiili, zoaaajo 2735 gl., hranilue vloge, ki se sproje-majo tudi od aeudov v vsaki visokoati, pa 3946 gl., od katerih se plucujojo obregti po &% od sto. Po-Bojilue obresti so Stele 197 gl. 68 kr., kar dii skoro 8 oditotka? na opravilne delete. Ali od teh obrestij moral so se zakladati ustanovni atroski posojiloice in hrauihiico, ki so znagali 169 gl. 44 kr. Uradne pri-Btojbine in prodane kojiitce so nesle 86 gl. 96 kr.; oatalib 82 gl. 48 kr. tteba je bilo vzeti od uavedeuili obrestjj, tako da je ostalo cistega dobicka 115 gl. 20 kr. Reservni zalog, ki se nabira iz ustopnin in je lajfcoina * .a§fe?euikov, Stel je 63 gl. 50 kr.; ob&oi zbor it f dodal 10 od sto 6istega dobicka, namceS 11 gl. b'Z kr., da zaasa zdaj 75 gl. 02 kr. Ostali do-bidek 103 gl. 68 kr. razdelil se je med drustveaike tako, da dobi vsakdo od vlozenih dolezov po 4 od-stotke obrestij. Ta izid ni sieer na sebi velik, vender gled6 na to, da je prvo leto, ko je bilo treba Teliko potrositi za ustanovne stroske, ki zanaprej od-padejo, refii se mora prav velik, kajti drugi denarni
LISTEK.
HV. METOD NAJT/ZLILED UZOR:
„6uj pako i zapainti jos jedan pat narods moj, ti jodina — po3lije Isusa Boga i Spasa (Resitelja) moga — ljubari moja na ovame svieto!4-'             Stroasmayer I. i881.
V kratkem bodemo praznovali Sloveni tiaoclet-nico velikega Metoda, nalega blagovestnika in u6i-telja. la prav tako! Saj narod, ki svojih zasln^nih mo4 ne casti, jih. tudi vreden nit pravi pregovor. Slavimo ga torej, svoje^i velikega dobrotnika! Po-sebno pa ne zabimo nikedar naukov, ki nam jih je da|a4 v iivenji z besedo in vzgledom.
S r. If e t o d je vestno izpolnoval, kar mu je bil priporo^il brat Ciril ob smrtni uri. *) BLjabi moj brat*, dejal ant je, ^zarotujem te pri srei najitie ma» fere, ki je najn oba nosila, nikari ne stori tega; ni-kari ne zapnsti 8ede, ki nama je izro&na od Boga. Tel, da jej prot6 velike nevarnosti, ker malo ima prijate^ev,* a mnogo BovraSnikov, ki bi jo uni&li in upognili pod svoj jarem, fie bi jim bilo to mo2no!a In 8V. M e t o dij se je natanSno ravnal po teh besedah svojega brata, nadaljeval je po smrti njego-vej sam plemenito zapodetje. In zaradi blagiaje slo-venskega \|udatva uzil je mnogo trpyenja in prega-njanja.
»| Qlf Okroinioo Stio8ma|«|«vo I. 1881,
zavodi nimajo navadno prva Ieta mH dobidka, paopa 6o zgube, Teko^e leto bo oajbr^o bogatejde, kajti uzo zdaj jo placanih toliko obrestij, da bi priSlo na vsak doloz 4 od sto, ako bi se obresti sodaj razdelile.
Dosedauji uspeh ljndske posojilnico je vosel; vender dalo bi se So veliko vefi doseLi, ako bi so ro-doljubi ncKoliko bolj ganili. Maruikoma plesni denar v Skrinji, namesto da bi ga dal posojilnici, ki bi % njim pomagala stiskanim in bi mu Se bogate obresti dajala. Marsikdo bi si lahko pribranil 10 gl., kolikor iznaaa en dolez, ter dal jih posojilnici na obresti, da bi imel pravico do posojila, kadarkoli bi hotel, Ko-mur ostaja, naj pristopi posojilnici, da bo pomagal potrebnim; kdor je potroben, naj pristopi, da dobi pomoS; oba imata uzroka dovolj. da bo okloneta re-Senega zavoda. Hodoljubi no driiite kri^em rok in ne spite; ganite ho, delajto, skrbite za 5as potrobo in kake silo. Posojilnica daje denar le svojim dm* fitvenikom in sicer po 6 od sto; hranilno vloge pa obrestnje po i% od sto. Hrauilnica sprejema vsa> kornuo vsoto od 1 gl. naproj tor dajo tako priliko za varonost, Ilojaki, ki ne vesto k.un z donaiom, vlo-zito ga v posojilnico; ona Vain poka2o pravo pot. Torej, na noge, brafcjo, skrbito za svoj obstauok.
Dru§tvenik g. And. Kocijau6iL prosil je, naj so Udtanovni sfcroski posamezao navodejo. Porofiovaloo jo tej zeljt ustrogol in povedal, da jo stalo: dvakratno iegalizovanje pravil 22 gl., razglas zadruge v dunaj-skem vladnom listu 26 glM v hv-askib Ustih 14 gl., druStveue knjige in koloki 29 gl., propisovanje in tiskanjo pravil 18 gl., hranilnic'ne kujige 30 gl., dm-Stvotu pot-at 5 gl. itd. Itavnatoljstvo ni dobiio za svoj trud nicosar, ampak je pustilo v blagajniei Se one od* stotke, do katerih ima pravico po pravilih. Pregle-davali so so ae nekateri raSuni posamezno, iz katerih se je spoznalo, da najmanjsa hranilna vloga je zna-§ala 1 gl., najvecja 1200 gld., najmanjse posojilo 20 gl., najvisje 1000 gl. itd. Na predlog prec. g. Kra-marja potrdil je obfini zbor vse raSune ter izrekel zahyalo gg. nadzojcnikomu Erjavcu in Ferfiii, da sta sestavila izgledno glavno knjigo.
Na (o se je po listkih volilo novo xavnateljstvo in nadzorstvo. Ravnatelj bil jo voljen dr. Nikolaj Tonkli, udje ravnateljstva pa: monsignor Matija Kra-vauja, Franjo Ferfila, Ivan Berbuc, dr. Gregor6i6. V nadzorstvo so priSli: profesor Erjavec, monsignor Jo*
Tudi mi delujmo tako, kaker na§ svetnik: po-ka^imo dejanski, da ljubimo svojo domovino, da lju-bimo svoje ljudstvo; in pomagajmo temu ljudstvu, koliker nam mozno, do dasne in ve5ne sre6e. Mari-sikedaj nam bo sieer trpeti zaradi tega; a nifi zato: ljubezen je potrpljiva, vse prenese, vse prebije, vse premaga!
M e t o d je tudi z besedo pokazal, kader je trebalo, kako mu je pri srci osoda njegovegi ljudst-va, kako zeld ljubi in eisla svojstva pvojega naroda, med katera se stejo tudi jezik! ICo je bil 1. 879 tre • tjic" v Simu, zagovarjai je krepkp slovenski jezik v zboru pred drttgimi vladikami. Ce Sloven b6re to za-govarjanje in opraviSevanje, porose so mu nohot6 o6i od sv. navdulenja in veselega ponosa. Sv. Mietod je zavrnil pred zborom avoje nasprotnike, ki so ime-novali slovenski jezik barbarski, surov in neroden, ter jim dejal: B0 bratje v Kristu, nikari ne vecujte jeziku, ki ne vd, kaj govori, ne upajte besedi, katero izrekata strast in pohlep. Jaz p o z n a m w8loven8ki,' jezik. To je jezik v vsakem obziru lep, bogat in da-rovit, ki Be more primerjati vsakemu drugemu, tudi najnaprednejiemu ^na svetu. Naj bi mu le Bog dal miru in pokoja, po tern mu je &rom odprta izvrst-nost grSkega in latinskega jezika; vreden in dostojen je veLne beaede in bogoaluzja. S pokojnim mojim bratom prestavila ava v ta jezik sv. pismo in obredne knjige, in prepri6ala sva Be, da jo uie zdaj popolno-ma primeren sv. poklicu, h katoremu ga je odlofiil Bog in blaginja slovenskega ljudstval*
Tako je znal sv. Metod zagovarjati nas krasni, lepo donefii jezik.   In po ojegovem prizadevftnji «e
f,ef Marusi5; dr. Aleksij Roiio, ^upnik FiUp Kvfttnar in degelni poslaoee Androj Kocijandi^. Imena nave-donih gospodov zadostujejo, da se viak, rojak preprl-6a, da stvar je v poStonih rokah in da sme brae stra-im zaupati svoj denar dru&fcvu, katero ne zakriva evojih dejanj, ampak jih vsakemu, kateroga stvar za-deva, razgrne prav na Siroko, kakor so je godilo pii letoSnjem ob6nem zboru.
liojaki, namesto da greste k odernhom, prjdita. v posojilnico, ki bo pofitonoz Vamiravnala. Ali pred, vsem je troba, da sami pomagato drnSfcvu na krepr kojHo noge s tern, da mu priafcopite kot doloiftiki as dolozi po 10 gld., ali pa s torn, da dajete v hranil" uico Sonar ne potrebujeto, Delavnost in vari$no«t naj nam pomagati do boljili &wov.
Dopisi.
V Gorlcl, 19. marea. — w$\q vp n 8ko br« 1-no in podporqo drustvo* imejo jp prctoklo nedeljo zve6er dowtfo zabavo, ki je b'la u»le zadujiC v HSoCiu nazaapjeoa. Ob 8. uri zbralo se je v drpfit-venih pro sto rib kwp fitevjja druStvcnikov, izmed Hh-torih so bill nekateri priyedli tudi avojo druidio ac-boj. Steli stno vsoga vkup nad 60 ojeb. Izmyrtj^q-dov poCastila sta nas bila g. Ivan Jiolioar Ik, Trata, in g. Fajgclj U Gorice; udolezlla sta se z^bave tudi' g. Fr. Htnolak iz Lokavca in, g. Anton Bolk^o. Zaba-va vrSila su je dostojno iu. pray piijetu^ poaobno je o6c^u dobto ugajalo, da bo se diuStveniki razpib ^ta-nov in razoih stopinj med seboj prav bratski imeli. DruStveue peyce je vpdil g. I^Latej KorSi,6; rcci mo-ramo, da petje nam je dapadko, ter ieliino, da bi pevci diujtva tudi aadalje zveati ostali in da bi se. marljivo urili. Vse tocke jo obCinstvo z glasnim jdos-kaojem ojjobravalo. Razprodale so se nekatere nepo-polne knjige in kujizice, ki se also, mogje obdizati v knjiinici; bplj nego knjige. n.agiba^O je ^r/uStv^ruke nodoljubje, da so pridno kupovali in d^ago placevali. S tern zneskom si je opomogla dru$tveua knji^nica. Piedsednik dr. GregorCiC opi^a.1 je v kratkih pote^ab pa umljivi besedi ^ivljenje elovanskih blagovegtuikov, sv. Cirila in Metoda. NayzoCi so pazlji,V9 posluSali besede, katere je govovnik i^govarjal, ter ^o z glalj-
je ta das tudi res obranil nai jezik, v bogosluzji. ^al, da je to le malo oasa trajalo 1 Ga bi bila jedi-nost takratne oerkve dalje trpela, bili bi brzkone vsi Slovani sprejeli kristijansko v6ro od slov. ufieaikov; ob jednem pa bi bili sprejeli tudi Biovensko pismo in jezik, v katerem so bile pieaae takratne bogoslui-ne knjige. in more, da bi imoli zdaj vsi Sloveui skup-ni pismeni jezik, kakor ga imajo Nemci in Vlahi. A 2al, prislo je draga5e I
Le dobrih 20 let se je ohranil slov. jezik v popolni veljavi. SovraSoi Nemoi niso jenjali rpvati zoper slov. bogosluZie; niso mirovali, dokler niso bili pregnani iz dezole Metodovi naslednikl* Slement, Naum, Angelar, Sava Gorazd. Pa na njihovo mesto prisli so frankovski neniski duhoyni v de^elo in ti so odpravili slovenS6ino iz bogoslusja. Zraven tega so Se dosK divji Qgri, ki so so zagozoili prav v sre-do slov. dezel, ter jih tako razpolovlli. In veliki slov. narod je bil razoepljen na posamiSne rodpve. Vrhu tega se je Se kristjanstvo raseepilo na dva dela; katoliSki in pravoslavni. In to je bilo zopet osodo-polno za Slovene; nekateri so ostali v rimski ceikvi, a drugi so se pridruftli vzhodu. Pa Se dan danea je taka razdeljenost mej nami: Slovonci (v ozjem po-? menu) Hrvati, Gobi, Poljaki smo katoH6ani; llu3i. Si bi Bolgari se drL6 pravoslavne v4re, t. j. razkola ali odpada.
In zaradi takih nezgod se je moral slov. jezfk po veojem umakniti drugim jezikom, izgubil je prej&-njo veljavo.
Vendor pa, bratje — nam je osfcal I
bill
nim ploskaojem izrazali svojo zadovoljnost s tun, kar so slisali. Tombola imela je tri dobitkc, preracunjena za velikonocne praznike, in je pouzro&la moogo sme-ha, Ivan pi. Reja oskrboval je knhinjo ia klel prav pobvaluo. Kujizaifiar g. J. pi. El. napil je doSlemu prijatelja iz Trsta in udoma odlicnjakoma, kl sta ta ve&r drnStvo pocasiila se svojo n&vzo&iostjo. G. Do-linar se jc zahvalil na presrcncm sprejemu la je napil droStveniui pevcem, g. J. P. pa droitva. Po 10. nri so druStveniki saceli odhajati; pevci so pa se neko-liko r>sa oatali z nekaterimi druStveniki, id so se prav dobrc imeli. Vsakdo je zapustil vesel domaCo zabavo ter bil v svojcm srci hvalezen odborn, da jo je poukrbeJ. Po velikonoti namerava druStvo napraviti slavnost ˇ spomin tisoC let, odkar je umri sv. Metod. Belo nedeljo, 12, aprila, bo prcdpoludne slovesna «r. masa, popoladne pa islet v bli*oji Solkan, kjer se droitvo nadeja prijaznega sprejeraa,
V Cforfci, SO. marca, — (Vincenoijeva draibp.) Preteklo nedeljo. 15. t m., imela je druzba sv. Vhoencija Pavljanakega v Gorici svoj letni obcni sbor. OH 6. uri sveeer xbralo se je v pritlicm dvo-rani Mati.de grofinje Coroninijeve obilno stevilo de-lavnih udov in podpirateljeT tega draStva; steli nmo lib nad 50 duhovskega in svetnega stanu. Dvorana ' *la je lepo opravljena, ozaljsana a podobo s. Tin-eeneija Pavljanakega in krasno razsvitljena. Ob dolo-ceui uri pripeljal se je milostljivi gospod knezonad-akof goriski Alojsij dr. Z o r n, katerega so navzoti apo&ljivo pozdravili. Dru&veni predsednik, pveblago-rodni gospod Oskar baron Somuaraga, z odbornikoma 6. g„ K. Baubelo in g. profesorjem J. pi. Kleinma-yerjem (predsednikom II. konference), spremil je pre-svitlega kneza na odloeeno meato in tedaj se je za-ie\o zborovanje. Predsednik pozdravi precastnega go-spoda nadskofa in navzofa drultvenike.
Tajnik c\ g. Baubela precital je najprej zapisnik aadnjega obcnega zbora, potem pa odborovo poroSilo za leto 1884. Iz tega poroftla, ki se je razdeljevalo med navzoco ˇ slovenskem, italijanskem in nemskem jezikn, povzamemo sledece podatke. Druzba sv. Vin-cencija delnje t Gorici od 1.1878. in ima svojo skrb | a. za uboge, b. za bolne, c. za mlade ljudi. Droibin | oddelek za uboge Stel je v preteklem letu 12 delav-nih in 37 castnih udov, mimo teb ved dobrotnikov in podpirateljev. Podpora seje delila v zacetku leta 46, ob koncu pa Se 25 druziaam. Delila se je z nakaz-nicami na krah, mes6, riz itd. Tema in onema seje ! pripomoglo k placl Mine najemnine. Tudi nekaj obleke in odeje se je sein in tje razdelilo. K zasluz-ku so je red revezem pomagalo. Z ustmenimi nauki, dobrim berilom, dobrimi sv6ti in nagovarjanjem k vrednemu prejema sv. sakramentov, posebno pri bol-nikih, sknsila je druzba zadostiti dusnim potrebam svojib varrancev. Od enega svojih soudov podedovala je druzba precej premoienja. Dobrotnika priporoca v mob'tev in blag spomin. Spolnila se je druzbi ob konci miuolega leta ena njenih gorefiih ie vec casa gojeoih 5elj. Uatanovila seje namrec' vfari sv. Igna-cija in sv. Vida „druga Vincencijeva konferenca*. S pon!aozenimi mojimi bodeti obe konferenci droibe sv. Yincencija skrbeli tudi za naprej v seaterski svezi in prijateijski edinosti za uboge vsega mesta. Drnga kon-lerenea, kateri je slovenski poslovni jezik, Steje sedaj 14 delavnih udov m oskerbuje 18 revnih in bolnib drnzin ter namerava napraviti nekako atudentovsko knhinjo za revne dijake goriske okolice. Seje ima vsak petek. Bog podeli tej mladi konferenci svoj bla-goslov in mnogo dobrotnikov in to v korist revnim in ubogim, kakor tudi v blagcr pomoci potrebni solski mladini! Za nboge se je leta 1834 prejelo 1377 gl. 07 kr., izdalo pa 1315 gl. 80 kr., tako da koneo preteklegaletaostalojev tern oddelku se 61 g. 27 k.
Na vecatransko ^eljo domacih drnzin in z ozi-rom na to, da od leta do leta mnozi se stevilo bole-havih ptujcev, kteriv Gorico, posebno cez simo, do-hajajo, odlocila se je drnSba sv. Yinconcija, poklicati z viSjim dovoljenjem se Stajerske dve sestri sv. kriza. 4. novembra pret. leta dosli sti sestri v Gorico in naatopili sti koj svoje miloserdno delovanje. Vspeh pervih mesecev kaze, da je tudi tukaj druzba pravo zadela. Da, kaze ie Se zdaj nujna potreba k dvema prejsnjima sestrama Se eno poklicati. Ta oddelek imei Je dohodkov 623 gl. 72 kr., stroSkov pa 151 gl. 80 kr., tako da je ostalo koncem leta 471 gl. 92 kr.
Ze od 1. 1882 ima Vincencijeva drniba v na-jemn prostorno stanovanje v kapucinaki ulici h. stev. 16. T teb prostorih zbira Be ob nedeljah in praznikih popoldne 50—60 fanticev. Nekteri druzbeniki in bo-goslovci goriSkega semenisca podncnjejo zbrano mla-dei v kerScanskem in dragih potrebnib naukih. Pod lijih nadzorstvom versijo se tudi spodobne igre in poStene zabave. Navadno razdeli se prislim otrokom tudi mala juziua. Proti ve5ern udele2ijo se skupno biagoslova v kapncinski cerkvi. Poduk, zabranitev nevarnega pobajkovanja in pristopa v nevarne tovar-Ssje je glavni namen tega podjetja.
Y 1. 1884 se je ta drugbin  delokrog raz§iril. Skerbeti se je za6elo tudi za revne pa zmozne dijake j preskerbniejo se namceg nekteri s hrano ali pa fitano?anjem, 8fcj5ajno cel6 z obojim. Glavna stvar je I jp'm tuk*^ nadzoritvo jn yodstvo telj wiadenifeY. [
2elja Yincencijeve droibe je, da bi se dotincniki po-svetili pozneje dubov3kema stanu; svojemu namenn zadosti pa drniba tudi ie s tern, ce kaj pomore, da postanejo in oatanejo mladenci dobri kristjani in zvesti derzavljani. Nekterim gospod om druzbenikom izroSena je Se posebej skerb za dijake. Oni jim na-domestujejo deloma starSe all gospodarje; s tem pa da ponavljajo z njimi Solske reel, nstrezejo gotovo uJSencem ir tudi gg. niiteljem. Y tem oddelku ima druzba: ostankov od 1. 18S3. 53 gl. 37 kr., dohodkov 1. 1884 262 gl. 60 kr., skupnih dohodkov 315 97 kr., skupnih stroakoT 173 gL 98 kr., ostaaka za leto 1885 pa 141 gL 99 kr.
Yseh dohodkov imela je Vincencijeva drniba leta 1884. 2316 gL 76 kr., stroSkov pa 1641 gl. 58 kr., tako da ostaja konee leta 1884 675 gl. IS kr.
Pray poniino in v bozjem imenu pros* druzba ¦tare prijateljoin zcance, naj jej zvesti oatanejo, dru-ge pa, da jej v obilnem Stevilu pristopijo. Saj ne gre za naa, ampak za uboge, sprico Uoga!
Po prebranem letnem porocilu govoril je prof. Alpi italijanski o ubostvu v oceh katoliske vere in o kersanski dobrodelnosti, €. g. Iv. Grbec je pa poja-Snjeval v slovenskem govoru, da milosciaa se mora vrednim deliti, ter je pohvalil dru^bo. ki dela po tem nacelu. Predsednik se zahvali mil. g. knezonadSkofu, da je pocastil zbor se svojo navzocnostjo, ter ga pro-si biagoslova. Knez odgovori, da mu je ijubo, videfci, kako drustvo napreduje, ter izrazi svojo zeljo, naj bi se se bolj Sirilo nego do zdaj. Potem je dal zbra-nim svoj blagoslov in zborovanje je bilo kondano. Tako dela kersanska dobrodelnost, ki ne dela razlike med ubogim in ubogim, ampak deli vsem enako, ko so potrebni, ne da bi jih zavjedala, L:ilila ali celo zasramovala. J^elimo najsrecnej»i uspeh dm-Stvu, ki sloni na verski katoliski podlagi.
Iz Brd, 14. marca. — Srecnega cuti se vojak prostak, kedar mu visji poveljnik izjavi svojo zadovoljnost in pohvalo zaradi vedenja njegovega v boji, ter se §e mocneje ohrabri za pribodnje bitke.
Taka pohvaia ojadi tudi „brambovcett domovine na narodnem polji. Jugoslovansko narodno polje ima mnogo brambovcev, a med njimi odlikujo se eden, ki sb svojimi izjavami in pohvalami ze!6 navduluje prostake. Ta voditelj in navduievatelj je prevzvi§eni g. J. J. Strossmayer, vladika v Djakovu. Ali ne daje temu spridevanje vsako njegovo pismo in tudi ono, ktero je prejel »olov. jez* ? —
Zato naj stoj6 tukaj tudi nekateri stavki iz Strossmayerjevega pisraa, katero je doslo te dni pred-sedniku, SIov. jeza": BVelecastni gospodine I
Bog dragi osobito milostiv bude slovenskoj na-§oj bra6i (bratom), koja se tamo namedjita-lijanskoga i njema6koga 2ivlja ueu-strasivo bore za svoj blagozyucni (bla-goglasni) jezik i za ocuvanje narodnih prava i obi-6aja a protiva jakomu silniku i protivniku slovenskoga sveta. —.... S toga ima oviem v ime hrvatske brace moje naj topi ijamojahvala!
„S 1 o v e n s k i j e z* vrai tu zada5u (nalogo) v prvom reduna medjah Slovenskoga i talijan-skoga svieta; pak Bog ga dragi v pomu6-nom pos1ublagoslovio!
Budimo slo2ni, budimo jedni, i budimo tadar sigurni naioj pobjedil (tedaj gotovi na§e zmage).
Pozdravite mi od svega srdca svu gospodu odbornike ^Slovenskoga jeza* te i svu osta-lu bradu Slovence! S bratskom ljubavju VeleSastnosti Vasoj hand (udani) J. J Strossmayer 1. r. biskup. V Djakovu dne 2. ozujka 1885.
S TmOVega, ll. marca. Pri objavi, katero smo slisali 18. prosenca t 1. pred ce^kvijo, reklo se je z velikim glasom: Trnovci in Voglarji, volilnik je spisan in v obcmski pisarnici iezi vsakemu na ogled.
Uekteri volilci so ali 14. dan po tej objavi vo-hlnik ogledat. Ko stopijo v. obcinsko pisarnico, naj-dejo notre zupana in tajnika. Prasala sta jih, po kaj so prisli. Volilci so odgovorili: volilnik pregledat. Na to re6e zupan: ni vec fiasa, cas videti je bil 8 dnij; vender ga je pokazal. Volilci ogledujejo in praSajo Jupana, 6e smejo kaj malega iz volilnika iz-pisati. Zupan se obrne do tajnika in ga vprasa za svet. Tajnik rece: ja; to Bog varwj! potem vender pristavi pomislivsi se; no, ce hocete Vi, zupan, do-voliti kaj malega. Eden volilec bere, dragi si zazna-muje na papir stevilo volilcev, koliko jihjepodTr-novo, k Voglarjem ali kLokvam; napiSe imena. Kar Btopi v pisarnico drug starasina, sosed, vsi trije se pogiedujejo, z o^mi mignejo, z glavo zganeio; nato vzame zupan volilnik volilcem iz rok in izpred ocij. Ostali so mozje kakor ocmokani in z dolgim nosom odsli so vsak na svoj dom. Tako se tolmaci obcin-ska postava pri nas. Obcinski red govori, da mora bifc volilnik razpolozen na ogled v pisarnici §tir tedne. Po naSem mnenji zaasa vsak teden 7 dni, in 4 tedui 28 dnij; po znpauovem ra6unu pa bi imeli 4 tedni le 8 dnij. Prote&tiral (ugovarjal) ni nobeden, ker ne vemo zakaj, ker vemo la koliko volilcev je v prvem rawe4\jt                                                       *
Volilci, udelezite se vsi volitve in volite prave moze; ako bote edini, smete upati zmago. Volite, ker dobro veste, da obcma je mnogo dolzna, in da ni se pladala, kolikor bi morala. Volite varcne gospodarje.
S KraSa, 15. marca. Pretekli cetrtek, 12. t. m., nasli so na obcmski cesti med Koprivo in Hru-. Sevico, blizu neke golobje jame, mrtvo truplo nose6e zenske, imenovane Jozefa Krt iz Hru§evice. Umor-jena bila je, kakor se sploh govori in sodi, ze v nedeljo popoludne. Morilec je neki Andrej Zega, tako se sodi, iz Koprive, ki je to deklino spremljal iz Trsta doraov, kjer bi potrebno preskrbela za zenitev. Tega cloveka, ki je v svoji obfiini sploh znan kot surov in razbrzdan, kteremu je „k besedi bozji bra-nil pies, k masi vinski bokali," je policija ze prijela in zaprla.
Tezko je tako 2alostne dogodke zapisati brez opazke. Med razlicnimi narodi, ki so prisli 0 konci rimskega cesarstva od vzhajajocega solnca kra-jev in od tarn, kjer ono 0 polunoLi stoji, v sredojo Evrope in jej dali sedanjo podobo staro, med temi narodi bili so nekateri surovi, kakor Vandali, drugi krvolocni, kakor Iluni, drugim zopet bila je dana be-seda in prisega brez veljave, kakor mogo6nim Fran-kom, a na§i pradedje, stari Slovanis pri vseh svojih slabostih, bili so mirni, gostol'ubni, velikokrat le pre-ve6 pravicni in odkritosrcni, oili so plemenitega srca. Zal, da dan danes, ce ho^omo resnifaio govoriti, 0 njih potomcih v vsem enake sodbe izrofii ne moremo. S tem pa nikakor nisem rokel, da bi bilo ljudstvo druzih narodov na boljera. Razlifini so v z r 0 k i teh zalostnih prikazui.
Kar se tiLe tu na Krasu in sploh v oblizji Trsta stanujofiega ljudstva, temu moralicno gotovo voliko gkoduje T r s t. Mladic ali nodorasla deklina zapusti v zorni mladosti hi5o svojega ofieta in gre v novi Babilon iskat si sluzbe. Najboljo mo5i v najkrepkej-Sih letih, namesto da bi doma obdelovale polje, obra-bijo se drugje, Ko so taki ljudje enkrat oslabeli itt nakupi(5ili si druzino, zapravili vero, jezik, zdravje in premozeoje, potem pa v bolnilnico ali pa domov, in sreSna obciua skrbi za nje ali pa pla6uj 1 To je gmot-ni dobi^ek, kterega nam le prevee" donala Trst, 6as bi bil, da bi nasi poslanci in zupani, kar se je zo tolikokrat ponavljalo in povdarjalo, 0 tem potrebno ukrenili.
Gmotni dobidek Trsta, pravijo, je dobi5ek tudi za okolicane, ker imajo ti priloznost vsako stvar tam prodati in si drugo potrebno tam nakupiti. Kes I je, to so le do pike preve5 rado izpolnuje. Vsaka najmanja stvar, ki bi se doma lahko prodala, nese se v mesto, ' jer se mora velikokrat bolji kup oddati nego doma. *iar bi lahko eden na vozidku peljal, to nese de3et zensk za to, da se gre v mesto sprehajafe, obraze prodajat. Izgovor je: vsake reel kupim za d^a krajcarja in ni mi treba pla^ati colnine. Preteklo leto smo ze z veseljem prifiakovali, da se odpravi prosta trzaska iuka, ktera pouzroeuje vsem izven Trsta ve-like sitnosti in tezave. Gotovo bi se dal od§kodovati Trst, da bi ne trpel radi tega Skode in drugim bi bilo ustreieno. Pa nase staro geslo je: cakaj in ea-kaj. Trst fiakaieleznico in bomo tudi §e 6akali, kakor se kaze, predno se izpolnijo na§e zelje.
Toda nravnost, prava omika, plemenitost srca ne pogrela se le tu v meatnem oblizji, to pomanj-kanje vidi se tudi drugje. Vzrok temu je s 1 a b a vzgoja in velikokrat tudi napacna nravna odgoja. Vzgoja in odgoja je le preveSkrat samo zunanja. Te-lesne kakor dusevne zmoznosti, prirojene 61oveku, treba je razvijati, izobraziti. Otrok, ki bo zmirom v kotu tical, nikdar ne bo lepo hodil j mo^, ki je sli-§al v mladosti samo besedieenje, ostane top in dlovek, ki nikdar plemeuitih iSinov videl ali slisal ni, ali ki nikdar ni bil k temu napeljevan, ostane surov* Ve-liko dobrega se stori, ker je tako zaukazano. Da bi se pa storilo to tudi radi tega, ker sree tako zau-kaze, da bi fiuvstvo samo hrepeaelo po lepem in vzvisenem, to tezko najdel. Posledica tega pa je, posebno ce gmotna sila pritisne, da se izcimi hinavstvo in kleceplaztvo. Kje pa potem znacaj, narodno pre-pridanje, narodni ponos, pojmi o pravici in pravi svo-bodi ? I
Slisal sem vedkrat ie stare in modre mole mo-dirovati, da nova Sola nasemu ljudstvu ve6 Sko-duje, nego koristi. Moje mneiye in preptiganje je, da bode Sola narodxt gotovo veliko koristila, samo paziti je treba, da Sola ne neha z 12. ali 14. letom. Priloznost morajo imeti ioli odrasli, da dobivajo po-ducne in dobre knjige r roke. Za to je treba, da ima vsaka vecja obcma svojo ijudsko knjizni-c o. Pa tudi na druge naciue treba je izobraievati, plemenititi^ izbujati ponos pri prostem ljudstvu. Ubogi mesfiaai starega mesta Atene dobivali so j<s dr2avne blagajnice wtheorikonu, da so se lehko udelezevali gledaliscaih iger. Pri druStvenih z a b a v a h, katere nasa dmstva prirejajo, naj bi bil ustop vsacemu mo-goc. In pri teh veselicah — govorim o zabavah na kmetih — naj bi bili na prvem inestu, mesto pitja, plesa, trosenja denara, govori in pogovori. Glavna stvar vseh pa, kterim je pri sroi napredek naSega nawda, bivajo$ega y mili naii 4owiothm, jej a» 4efo,
I
„ker zlvljenje ni jyraznik*, ce hocemo viditi „nov ponosnih sinov in deklet".
Politifini pregled.
Kakor smo ze zadnjig poroSali, dognala se je razprava o proracunu za leto 1885 v drzav-nem zboru v Winolem tednu do potreb in zahtev naufinega ministra^_a^^^
§e le scasom pokaiSejo. Tiroiski poslanec in du-hoviti govornik prof. Greuter grajal je zadeve na vsetteiliSH dunajskem, kjer je nad 60 pro-fesorjev i&idov. Drugi dan odgovoril ma je minister Conrad tako osorno in razzaljivo, da je M mnogo pohvale od levicarjev. S tem govo-rom je deloma unifiil dober utis, katerega je bil naredil na desnico govor finanfoiega mintstra Du-najevskega in ministerskega predsednika Taaffeja. Desnica je bila hudo Laljena in minister Conrad je dva dni zaporedoma govoril z vidijivim na-racnom, da bi poslanca Grcuterja in desnico po-tota^il. Toda stvar se mu ni nic kaj posredila in razburjenost nad tem ministrom je na desni strani zborniee §e jako velika. Listi, ki so z ve-6ino v zvezi, govorL, da minister Conrad ne bo sedel veL na svojem stolu v zbornici, ko se snide vnovic" zbor po volitvah.
Ta teden obravnavale so se zadeve trgo-vinskega ministerstva, Pri tej priliki odbijal je poslanec Kuzi napade levicarjev na moravskega namestnika Schonborna ter jim povedal, da oni smatrajo odstranjenje prejinjih krivie proti Ce-hom kot krivico in udarec nem§ki narodnosti. Iz tega dela prorafiuna razvidno je, da se bode takoj gradila zelezniea Hrpelje-Trst, ker je nad milijon goldinarjev v proracunu za to zcleznico. Zahtevalo se je tudi odstranjenje proste luke triaSke, do&m je poslanec Burgstaller temu o-porekat ter zahteval za to odskodnino. Isti poslanec je tudi toplo priporocal zgradbe nove 2e« I lezniee, ki bi vezala Trst z Eudolfovo zcleznico in bi bila od juziie Selezniee neodvisna, Prora-dun trgovskega ministra, la je bil po odsekovem predlogu nespremenjen sprejet, ni dal letos po-voda napadom zoper ministra Pino-ta, le radi volitev v kopSijske zborniee, osobito ono v PI- j znu, so se zaleteii nekateri poslanci izmed levicarjev v ministra, a ta jih je odlocno in lehko zavrnil, ker pritoifcbe niso bile opravicene.
Zbornica je pre§Ia na to v razpravo o po-trebah kiLetijskega in pravosodnega ministerstva, katera se je vrsila mirno in ni pouzrocila zani-mivih debat. JOetrtek je bila razprava o pro-racnnn koncana. V petek in soboto se bodo o-bravnavale manj vazne reel, v ponedeljek pa po-godba s severno zeleznico.
Cesarjevi6 Rudolf in njegova soproga Ste-1 fanija prisla sta na Njijinem potovanji 15. t. m. | v Ateue,   kjer sta bila prav slovesno in srfcno sprejeta.
Vojna nevarnost med Rusijo in Anglijo radi posestev v srednji Aziji je skoro odstranjena; ruske in afganske cete ostanejo sedaj v svojih pozicijah in Anglezi pogajajo se z Bnsi zaradi wrejenja meje.
V nemSkem drzavnem zboru se razpravlja 0 subvenciji za >.arnisko voznjo. Nemci hofiejo imeti kakor drnge drzave posestva (kolonije) v drugih delih sveta, da bi se te kolonije ohra-nile, treba parniSke zveze in tem denarne po-moci. Gotovo je, da zbor dovoli v tem oziru vse, kar kaueelar, knez Bismark, zeli, Po tem takem bo Trst konecno postaja jedne 5rte par-uilke voznje.       ^______
Doma6e in razne vest!
Za Otrogki vrt so darovali: monsignor Jozef MaruSic\ castai kanonik v Gorici, 5 gl. — Franc Ko-fol, kaplau v Rifembergu 5 gl, — Josip IvanclS, pro-fesor v Gorici, 5 gl. •— F. C. v S. 2 gl. 40 kr. — BlaL Gr<Sa, vikarv Cepovanu, 2 gl. — Za dekliSko Solo so dali: monsignor J. Maru&8 5 gl. — Fr. Ko-Jbl 5 gl. F. 0. v S. 2 gl. 50 kr. BI. GrSa 2 gl. Pre-arcna hvala goapodom darov&teljem, ki imajo zaslugc pred Bogom in prod drzavo, ko delujejo za omiko |i v^gojo zaDul^enega naroda, Blaga erea kater§ M
I                                                        ----------------—
narodnosti posnemajte prelep vzgled teh filovekoljnbih I gospodov.                                                               {
Umrl je 19. t. m. o. Bonaventura Sell, pro-Tincijal 56. oo. franciskanov  v pokiajini sv.  Kri^a. Zajutra je gore6i gospod §e spovedoval nad ^Ive uri; I jelo mu je slabo prihajati in moral je iti v posteljo; j mrtud ga je zadel zaporedom,  da je  kmalu  zgubil j zavest in ob'l. popoludue bil je mrtev.   Rodil S9 je I v Korjninu  23. febrnaija  1820,  v duhovnika je bil J posvecen 23, septerobra 1843, v fran6i§kanski red je stopil 14. julija 1851, 22 let ufiil je v domacem u6i-liSSi bogoslovje, potem je bil  ve5 let na Tersatu, provincijal je bil izvoljen 22. avgusta 1883 in od ti-stega fiasa je bival spet v Gorici. Vse svoje Sivljenje | posvetil je blaginji blizajega.
I KriStof Ernest Ooroniwx di^avni grof Kron- i berSki baron DoinborSki itd,, visji dedni de2eh)i to-6aj v Kranjski in Slovenski marki, c. k, karaornik itd., umrl je 18. t. m. ob 10Va predpoludne v 71. letu zivljcnja po kratki bolezni, pn-jernSi sv. eakra-monte za umirajofio. Pogreb bo danes ob 2% v Gorici, sprevod za^ue na Studenei (via Alvarez) in poj- | do v Veliko cerkev; male zaduSnice se bodo braie 28. t. m. ob 10 uri v goriSki prvostolni corkvi in v Krombergu. Zapustil je dva sioa Arturja in Alfreda, vnuka Karla,  brata Karla in sestto Matildo.  N. v.
I in. p.
Gospod Franc Pov§e, vodja slovenskega oddelka de^elne kmetijske Sole v Gorici, ponovil je, kakor se nam poro5a, proSnjo za umirovljonje in ima namon, iz zdravstvenih ozirov zapustiti nase mesto. Ako se to zgodi, zgubimo gorilki Slovenci delavnega I mo?-a, katerega v mnogem oziru ne bo lahko name-atiti. Malo moL imamo, in bo ti nas zapui3ajo radi bolezni ali smrti; zgubijo se hitro, all kodaj se na-mostijo? Dandanes brije tako ostra sapa od vsoli stranij proti Slovencem, da je mogo6e le s teiavo ohramti iibka drevca, katera nam hoio vihar siloma pokon6ati.
Odbor slovenskega bralnega in podpor-aega dru^tva potrdil je drustvoni raiun za I. tio-trtlotjo 18B5, t. j. za meseo docombor 1884, januar j in I'obi'uav 1885, kakor aledi:
1) o h o d k i; Preostanek denaraieni leta 1884 197 gl, 80 kr.; doneski podpiiatoljov 44gld,; meseS-nina in pristopnina rednih podpornih udov 288 gld. 50 kr.; izrednih podpornih udov 32 gld, 30 kr.; do-maSih bralnih udov 21 gl. 60 kr.; zunanjili bralnih udov 14 gld. 80 kr.; darovi 23 gld. 20 kr.; dohodki voselio 05 gl. 52 kr.; za prodane gasopise 16 gl. 99 kr.; razni dohodki 20 gl. 20 kr.; vkup 724 gl. 41 kr.
Strogki: Placa drustvonomu zdravniku za leto 1884 127 gl.; zdravila rednim podpornim udom za leto 1884 143 gl. 60 kr.; podpore rednim podpornim udom za 326 dni po 40 novcev in 13 dnipo 20 novcev 133 gl.; izrednim podpornim udom za 08 dni po 30 novcev in za 110 dni po 20 novcev 42 gl. 60 kr.; etroski za drultvene prostore 45 gl. 71 kr.; za 5asopise 23 gl. 29 kr.; za knjige in lvnizi-kalije 12 gl. 27 kr.; za tisek 31 gl.; razni stroSki 8 gl. 50 k., vkup 566 gl. 97 kr. Od denarniSnega pre-ostanka 157 gl. 44 kr. je odbor obrestonosno naMil vsoto 100 gl. (meseca marca spet 110 gl.)
Iz raCuna je razviden ugoden razvitek podpor-nega druStva v I. druStvenem ietrtletji, ako se v po-Stev vzame, da je moral odbor izplacati za pi-eteklo drugtveno leto nad 270 gld. ter da je bilo v prete-klem 6etrtletji 517 bolnih dni, tedaj povpre8no na dan skoro 6 bolnikov. Podporno druStvo se pripo-roca tedaj ne samo rokodelcem, dninarjom, teiakom, ampak tudi vsem rodoljubom, kateri naj blagovolijo, kakor do sedaj gmotno podpirati dvustYo, da doseie z zdruienimi mofimi svoj pravi Bmoter, to je podporo bolnih, za delo nesposobnih udov.
Pri tej priloznosti prosimo tudi vse gospode druitvene poverjenike da bi drustvenike pri vsaki priliki opominjati blagovolili na redno placevanje me-se5nin, ker sicer izgub6 druStveniki po druStvenih pravilih pravico do gmotne podpore.
Iz ^teverjana. III. izkaz radodarnih doneskov za dru§tveno zastavo, Leopold Mara* 1 gl.; Valentin Maraz 1 gl. Med prve darovatelje z deiele Steje odbor 6. g. J. Godni6a, kaplana v Solkanu, kateri je podaril za omenjeno zastavo 2 gl.; zato se mu odbor presreno zahva^uje. Ob enem pa uljudno prosi tudi druge rodoljubc, da bi kaj darovali v ta namon. Tudi najmanjsi dar se hvaleino Bprejme. V stv. 32. cenjene BSo6e* od 8. avgusta. 1. 1884 je bilo iakaza-no nabranega denara 56 gldrelO krM torej vsega skupej 60 gld. 10 kr.             .y
Nekateri rodoljubi so se v ta namen zdruzili, da bi po izgledu Goriskih in Trzaakih blagodaSnih gospodicin nabirali darove za trak med demadimi dekleti iu nabrali so kakor sleli: Olga Makuc 1 gl, Marija VogriS 1 gl., Katariua VogricS 50 kr., Franca Vogri6 50 kr., MaiijaPado^an 50 kr., Gra^nar Ursa 50 kr., Franca Terpin 1 gl., Marija Koren 1 gl., Ka-tarina Padovau 1 gl., Mizerit Ana 1 gl., Mizerit Franca 2 gl., Mizerit Marija I gl., Maraz Jo2efa 1 gl, Muzma Marija 1 gl., KlaajScok Joiefa 1 gl., I 'ivm 4n» 1 $1, CigUd Majijft I gl., Ko^io m
f
50 kr., Jakin Marija 50 kr., Kranjc Antouija 50 kr., skupej za trak 16 gld. 50 kr. Lepa hvala dekleta, le tako naprej! Ves denar, ki se je nabrat ali ki ga je odbor iz prejsnjih let prihranil, je obrestno nalo-zen v wLjudski posojilnici" v Gorici.
Piedragi rojaki, posluSajte in nslisite Hie druSt-venoga odbora, ki pravi: „nikdo v naSi v vasinajne zaostane, da bi k temu podjetju nic ne delall"
VojaSkih novincev se ima lotos na Kranj-skem nabrati: 1332 za stalno vojsko, 133 za namestno rt's«rvo, 245 za dt-z. brambo, vkup tedaj 1710; na KoroSkem : 898 za stalno vojsko, 90 za namestno re-servo in 165 za dez. brambo, vkup tedaj 1153; m Stirskem: 2903 za stalno vojsko, 290 za namestno reseivo, 535 za dez\ brambo, skupno 3728; na Pri-morskem: 1529 za atalno vojsko, 153 za namestno reservo, 282 za de^elno brambo, vseh tedaj 1964. V iraenovanih dezelah so torcj nabere 8555 vojaSkih novincev in sicer 6662 za stalno vojsko, 666 za na-! mestno reservo in 1227 za dczeino brambo, V okrajl i KramniSkem (na Gorenjskem) bili bi iraeli nabrati 149 vojaSkih novincev za stalno vojsko, 24 za namestno reservo, 53 pa za dezelno brambo, dobili so jih pa le 73 za stalno vojsko, 1 za dezelno brambo, za namestno reservo pa nobenega.                „SI. N.K
V Ameriko selijo se nesrecnezi iz nafio Fur-Ianije, da bodo v novi zemlji §e bolj nesreilni. Pra-vijo, da to dni je Slo ve6 sto ljudij iz oervinjanskega (Cervignano) okraja na morje, da se prepeljejo v Brazilijo, kjer jih caka moida tezja usoda oa te, ka-tero tukaj prenaSajo. V soverni Amoriki, posebno v Novem Jorku je tezko delo dobiti; nokdanji «ro6ni dasi, ko je v Ameriki manjkalo delavcev In so jih
I zato dobro placevali, so preili; zdaj m je nagnetlo toliko ljudstva v to mesto, da Jansko leto jih j@ ?i-velo 180.000 ve5 ali manj o roiloieiai. Predno bi Sel
I kdo v Ameriko, naj se dobro promiali; bolje je doma potrpeti nego v tujini trpeti, kjer vdasih ni pomoo'i
I od nobenega kraja.
%% sliko sv. Oirila fa. Metoda, ktero je namonil odbor „Slov. j@zaH postaviti z dovoljonjom I cerkvenih predstojnikov v farni corkvi v Biyani v spomin letofnje tieo61etnico, da bi so tarn hvala dajala Bogu in svetim nasim apostolom ter ljudstvo v slovenski poboznosti in goreSnusti avot-nikeposnemalo,nabirajose zdaj prostovolj-n i darovi. Slovenski rodoljubi v Brdih in zunaj Brd so prav lepo proleni, z darovi podpirati ta blagi namen! Brda so slovenskim dezelicam v vojsknem ui uaroduora obzim potrebna ter vrodna, da so njim v probujenje kaj ^rtvujo. Kolikor viSji bo znesek darov, toliko lopna bo slika v spomin. Darove sprejema in objavi 6, g. Mihajlko Tuga, kaplan v Biljani. Odbor.
OznanUo. ObSno zborovanje Tolminskega u6iteljskeg. druetva odlo^eno je vsled ne-prlcakovaaih ovir (zarad katerih tudi odpade name-ravana veselica) na 2. dan meseca maja t. 1. (V ta namen naj bi se drzala Sola 1. maja, ki je sicer prost dan, a naj se zat6 da prosto 2. maja, ah' pa naj se pouk odlozl na prihodnji 6etrtek.) — DruStveniki, ki liote predavati o kakem predmetu, naj na-znanijo to najdalje do 10. apriia 1.1. odboru, da bode mogel to dolo&ti o pravom dasu bolj potanSno dnevni red, ki se pozneje objavi. Nadejati so je, da bodo dru§lveniki, katerim je na srei golstvo, pa tudi 6ast in blagor svojega stanu, zdatnosodelovalizodborom.
„Matica Slovenska* v Ljubljani bo imela v sredo 8. apriia t. 1, ob 4. uri popoludne v dvorani citalnice ljubljanBke svoj 20. redni veliki zbor po sledecem sporedu: prvosednikov ogovor; letno poro-6ilo o odborovem delovanji, rnfiun o druStvenem nov-cnem gospodarstvu od 1. Jan. 1883 do 31. dec 1884 $ volitev treh presojevaloev druStvenih racunov; bilan-ca druStvenega premoSeoja in nasveti zaradi amorti-zticije glavnici dolzne svote; proracua za 1885 in 1886; dopolnilna volitev. Letos izstopijo ti le odbor-nik: Matej Cigale, Andrej Einspieler, Peter Grasselli, Josip Marn, Andrej Praprotnik, dr. Ivan Sust, Matej Vodusek; odstopila sta: Ivan Svetina, Fran Leveo. Yoliti smejo tudi nenavzodi po pismu.
DruStvo „Narodjai dom" v Ljubljani bo i-melo bvoj letosnji obdni zbor Se le meseca maja, ker loterijski raCuni se ne morejo prej skleniti. Najbisa druStvu posreiilo, da bi postaviio trden temelj, na katerem bi se moglo v 5a3t in korist naroda zidati lepo poslopje. Dobro voljo in zdruienimi moemi se vse doseze, tudi to, kar se zdi na prvi poglod ne-mogo^e. Krepko naprej I
I         Pojasnilo treba dodati nPoslanemutt v 11, St.
„SoSe". Ta pravi g. dopis»nik mej drugim: tTake piaave jaz nisem pricakoval niti od nasprotnikov Sol-stva, toliko manj pa od katerega ucitelja. Ako pa vender u&teljem dopada, kajti proti se ni nb-
[ beden oglasil,' neka bude.ft To ni rosnicno. U&telji ostro obsojamo g. Yanderdka noprorniSljeno nzlobudranjo* v ffEdin.a, ki je naperj«ao zorjer raz-sirjanje naSih Sol. Tudi ni res, da se nikdo ni ,prot; oglasil"; kajti uie v 1. listu „Uditeljskega TovariSatt (od dne 1, januarja t. 1.) zavrnil je g.  Vanderclca
tudi, da bode ucitetjako druStvo za  sezanako-komen-akt ofcrgj zanievalo od g. Vandercka,  da preklice
Poslano.
6astitim mojim  volivcem!
Bazneala se je gerorica, da jaz msem . . mandate izrecenega mi oa podlagi zadojih volite? za kapeijako in obrtnijeko aboroico. Ponoa na skazano mi zaupanje, fci mi je tim castnise, ker ga nisem pri-cakowl, pa tudi spoitovanje in hvaleznoat do casti-tib tpvojik ?a8fce? mi nalagajo dolinost, da rwjas-niat stwi, pn? kakor so:
Pinto, v kterem sera mlotno nazaanil, da ra-daToUno ap*eje*am &atoi mandat, naklonjen po toko xaameottem itevila voltvcev cele deiele* oiposlal sem doe 12, tcga meseca, to jo o prawn casu in po puati, tore) wi flito poatamem pato,
Dae 16. t. m. me je popoUtoma zaoesljiva o-aeba stfOtovUa, da pismo ni doslo, kamor je bilo na-
Na to sent nemadoma na pristojnem raestu ust-meno ponovil, kar sem uie poprej pismeno naznanil, in da Se bo^e zavarajem svojo pravico, ktero sem na tako postaven naclo dosegel po svojih eastitih voliv-cib, dft bi jcj taka nepomenljiva nakljufiba, koja se je Cialo zoper mojo voljo primerila, nikakor ne mogla Skodovati, — podal sem tadi vie primerno vlogo v doscgo etoje potrdbe.
Da so se atvari tako godile in ne drogafc, v to uatatljain stojo castrio besedo. Y Gorici 18. marcija 1885.
ANTON ERSETT1G inzener.
ran Cj^ra »»«»>¦*
' 0 "f AT116 uzrokuje nikakihteiav
Gr rCllK 1 „dela boy nspesno, ko
—-,      .                  druge grenke vode/
Studenec gwfi^ inog a »n»
Zafeteva naj se vedno in raz!o6no: FRANC-JOlEFOY GRENKt STUDENEC. Zatoee povsed. V Gorici: lekar gosp. Cristofbletti, Gironcafi, Pontpni in A. SeppenhOfer.   Razposilja se iz
Veliki parniki b prvim razredom ie linijo vozijo redno t Few-York in sprejemajo blago in potnike po nojnizjih ce-nan in b prav dobro posireibo.
T NEW-YOKK-Odhod iz Trsta.
Parnik Teatozda. Odhod okolo 25. marca.
Kajuta za potnike 20O gld. — Srednji krov 60 gl.
Zarad voznje treba je obrniti se na
JT.    T   E   R   K   U   1   L E, glavmega agenta za p«4»ike,
Via dell'Arsenate h. St. 13, Teatro Comunale, Trst. Badi Maga na Eaflliano d'Ant. Poglayen, glavnega agenta.
Y pisarni tiskarne Seitz-eve aasproti semeni^u v Gorici je na prodaj po znizani ceni — za 1 gl. 30 kr.
vELiia teden
in
Velika No6,
spisal profesor Andrej jffaradffi. Knjiga se poSilja tudi po  posti na povzetje. KtTqr pa denar u2e z naroCiLm vred po&lje, naj pri-dene fe 10 kr. za vozni list.
Slnjk
pisarja (dinrnista) z mese6no plafio 30 gold, raz-pisnje podpisano okr. glavarstvo. Prosiki, ki morajo biti popolnoma zmo^ni nemskega in slo-venskega jezika, naj vloze tukaj prosnjo do 31. marca t. 1.
C. KB. OKRAJNO GLAVARSTVO v Tolminu, dne 12. marca 1835.
Hnogo prihrani,
kdor kapi obleko v
EBQJ&OIIG! IGFACIJA SlEISEEJi
ki je najvecja v Gorici,
v katrri se dob: vsak Las na veliko izbiro narejena obleka po nasicdnjib ceoab:
Popohi walidaniia obldtt & gtapd*    od 3 da 30 gl
*   * dj&       n 6 „ 15 »
a       9       na otnkf      » 3 9 11 *
Panto poaUtab nbji „ goipcdt    . S . 39 .
PofflkM tali          »»        »S»lSff
Vrhu tega bogata aaloga vsakovrstne robe iz raznih tovareu po narocilu v^ted mere, ki se iz-vrSi toLno in httro.
Novo dosii dolniani najnovejsega kroja cd 8 do 50 gi. za gospg. Suki za got-pe od 4 do 15 gld.
po  dr.  Mali&i
je odlo6no aajboljSo zdrarilo zoper protiQ fcer ravmatizem, trganje po udih, boieLine v krizi ter iivclh, oteklino, otrpnele nde in kite itd.t malo Casa Ce se rati, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zafival, Zahtera naj ho aamo ncvet zoper trgaoje po dr. Mallfii" s graven stojecim znanienjem; I stoklenicaBO kr.
f0F" Zalivala. *^pg
'<• Goapodu pi. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljabljani. Moja mati so na protinskej boleznf na nogi sil no trpeli in razna domacSa zdravila brozvapesno rabih. Ko jo pa bolezcn dodaljo hujia prihajala in uze vec dnij niao mogli stopiti na nogo, spomniui so na VaS dr. fllalifiev protinski cvet p»» 50 kr. ter si ga nemudoraa naroittn. In res iniel ie fiudovit vspeb, da so se po kratkoj rabi oprostili mixiniu bcleSin. S popolnira prepriianjem priznavam torej dr. Maliuev protinski evet kot izvrstao zdraviio in ga vsa-kemu bolniku t jcdnakej lolezni priporoLam, VJasej blago-rodnosti pa izrekam najprisr&iejso zahralo, z wem sposto-vanjem udani
Franc Jng, posestnik v binarji pri Celji.
fitS/" Pianiuski xeliscni sirup kranjski, *^HI
izboren zoper kaselj, hripavo3t, vratobol, prsne in pljucne boleeine; 1 steklenica 56 kr. Kor.stnejSi nego vsi v trgovinih se nabajajoSi soki in siropi.
SMT Kri cistilne kroglice, e. kr. priv., ^m
ne smele bi e& v nijednem gospodinjstru pogreaati in so so uze tisuLkrat sijajno osredocile pri zabasanji ctoveskega telesa, glavoboiu, otrpnenih udih, skaSenem zelodci, jetrnih in obistnib boleznih, v Skutuljah a 21 kr.; jeden zaroj s 6 skatuljami 1 gold. 5 kr. Razposilja se Ie jeden zavoj.
Narodila se izvrs^: najhitvejc s pogtnini povzetjem v lekarui pri „sainorogu"
Jul- pi* TENKOCZT-ja e& Mm trgu 7 Sjubljaai.
V          Eden glavnth zavarovalnih za-
vodov   pctrebuje  izvedenih   zastop- I nikov po dezeli proti poskodovanju toLe; ponudbe naj se po^iijajo pod: | „oddelektoC*ec v Gorici, poste restante.
Un primario Stabilimento d'As-| sicnrazioui ricorca esperti agenti nel j
ramo graudine per la provincia, di-| rigere offerte sotto tframo grandine„
fermo in pasta Gorizia.
Razgias.
Letos bode v"i\abrezini sejem za razno blago in zivino djio 31. marca t. j. veliki torek namesto 5. aprila, ker ta dan bo velika nod.
iivina bode obcinske pristojbine prosta.
[^UPANSTTO V NABHE2INI, dne 13. marca 1885.
POTNIKE IS BLAtiO
spravlja v
Ameriko
najbolje in najceneje
Arnold Reif, na Dunajit I. Kolowratring h. sL 9
(NaJL.„rej§a firma'te vrste.)
Blagorodni gospod! — Polen hvaleznosti nazna-njam Yarn predober uapeh Vasega iinenitnega dr. Rosa zivljenskega balzama. 5 let trpinSila jo moja soprogo stiaSna zeiodina bolezen, ki se je v zadnjih 2 letib take pomnozila, fda jo je pogosto prejemal krL, posobno to leto so se ponavljali vsaklh 8—14 dnij in so trpeli po 18—20 ur. Vsa zdravila in ves trud bil je zavrSen; najmanjsega uspeha nismo mogli doaefii, ker bolozon se je veksala od tedna do tedna in je uzroiila fie drugih boleznij, namred zlatonico in kr5 v matornici, kateri jej je dela) poaebno ob gasu ciscenja noizroklji/e bolecine, tako da je bila uze veckrat blizu smrti. Vsi, ki so jo poznali, so se ji fiudili, kakor da bi bila prisla iz gro-ba, in res bila je bolj podotnm duhu ko zivomu bitju, dokler nisem kupil na priporofiilo nckaterih prijateljev nekaj steklenic VaSoga dudo uspeanoga dr, Rosa zivljenskega balzama v lekarni v M. Schonborgu, kateri joj ni Ie tozav zmanjsal, ampak tudi popolno zdravje podelil, tako da ovrsta in zdrava opravlja vsa svoja dela. Zahvaljcvaje se Vam oba, jaz in soproga, za cud* ni uspeh Vaaega izvrstnega dr. Rosa zivljenskega balzama, stojeva si v cast, priporodati vaaktoremu, ki trpi na takib bolecinab, naj dr. Rosa zivljenski balzam rabi pred vsakim zdravilom. Z vsom spostovanjem znamujtva se Vam preltvalezna v Reitendorfu pri M. Schonbergu, 28. dec. 1880 Franc Monnich s soprogo.
Nagla in gofova pomofc za 2elod5ne bolezni in njih nastopke.
Ohranitev zdravlja
je odvisna zgoli od ohranHve in pospeSavanja dobroga prebavljanja, ker ta je glavnl pogoj zdravja in telesnega in duSnega dobrtga Cutenja. Najbolj potrjeno DOJACE 2DRAVIL0, prebavljanja vroditi, doseei primerno mesanje fcrvt, odpraviti pokvarienB nezdrave krvne dele, to jo uze ve6 let sploh znani in priljubljeni
hi ROH zi vll ens ki balsam.
NapnWljon iz najboljslh, zdravnISko iiaJkrepkeJSIh Jdravllsklh zeltiS, potrjun jc posobno kakor gotova po. moC pri vseh alabostih prebavljanja, posebno pri prese-rfanju, po kislem diSeSIm rlganju, napenjanju, bluvanju, pri bolefcinah v telesu in ielotfcu, zelodcnem krfiu pre* nabaaanju zalodca z jedmi, zasliienju, krvnem navalu, bemeroidah, Senskih boleznih, boleznih v Srevlh, hlpohotr-driji in meianftolijl (vsled slabega prebavljanja); on oziv-lja vao delavnost prebavljanja, dela zdravo in Sisto krl in bolno telo dobiva zopot poprejSno mo6 in ztfravje. Vsled. te izvrstne modi je postal gotova in potrjeno ljudsko domace zdraviio tor so sploh razsiril.
I steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gl.
Na tisoCe pohvalnib pisem labko vsak pregleda. Posilja se na frankiraria piama proti povzetju zneska na vse strani.
9tT SVARJENJE! ~&$
Oa se izognejo neljubim napakara, zato prosim vse p. n. gg. narocnike, naj povsodi izreSno dr. Rozov Livljen»ki balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so narocniki na veS kra-jih dobili neuspesno zmes, ako so zahtevali sarao zlvljen-ski balzam, in no izrecno dr. Rozovega zivljenskega balzama.
PrM dr. Rosa Mjeisli balzam
dobi se samo v glavni zalogi izdelovaloa B. Fragner* ja» ˇ lekarni nk crnema orlu" v Pragi, Ecke der Spor-nergasse Nr. 205—3. — V GORICI: G. Cristofoletti, lekarnicar; G. B. Pontoni, lekarnicar; R. Kilmer, lekarniCar. A. de Gironcoli lekarn. V OGLEJI: Da-maso d'Elia. — V TRSTU: F. Prendini, lekarnicar; G. Forabosclii, lekarnicar, J. Serravallo; Ed. de Leitenburg, lekarnicar. Ant. Suttina — V ZAGRE-BU: €. Arazim, lekarnicar.
Vse lekarne in vefije trgovine z materi-jalnim blagom y Avatro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama.
TAM SE TUDI DOBI:
PraLko domace mazllo zoper bale, rane
in vnetje vsake vrste.
Ako se zonam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lah vsake vrste, pri turihTgnojnih tokih, pri 6rvu v prstu in pri nohtanji, pri izlezah, oteklinah, pri zmascenji, pri morski [mrtvi] kosti zoper revmati5ue oteklino in potiko, zoper kronieno vnetje v kolenih, rokah, v ledji ce si kdo nogo spahne, zoper kurja ocesn in potne no-ge, pri razkopa-jih rokah, zoper liSaje, zoper oteklino po piku mruesov, zoper tekoce rane, odprte noge, zoper raka in vneto kozo ni boljsega zdravila, ko to maziio.
Zaprte bale in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven tece, potegne maziio v kratkem vso gno-jieo na-se, in rano ozdravi. — To maziio je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven pote-gnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvarujo pred snetom (crnim prisadom); tudi bolecine to Iiladil-no maziio potesi. — Odprte in tekofie rane se morajo z mlaciic vodo umici potem ge le se maziio na nje prilepi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam   z a   uho.
Skusero in po mnogih p03kusih kot najzaneslji-ˇej&e sredstvo znano odatrani nagluhost, po njem se dobi tudi popolno nze zgabijen sluh. 1 aklenica 1 gl. a. v.
JW^wy m 9^mm mW* M, SP^SIC. —.Wl»'; .I^lftrJIiaBBkT^P, y ^wici.