Št. 88 (16.433) leto IV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v v™ ‘ ~ lostil. Od 5 ' . ' ... ..... ‘Doberrfr 0 0 Q Z- O V (./ •• -1 19441 SNICA FRANCE BEVK GORICA tiol-Tel.0481 1382,:.. (161532958 ČEDAD - Ul. Ristori 2o - lel. 0432/731190____________________ Internet: http/wm/.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 LIR 0,77 EVRA POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20,b, legge 66296 • Rliale di Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST - NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA-DOMJO ČETRTEK, 15. APRILA 1999 Ssib m zmago razum Vlasta Bernard Italijanski ministi Unanjo trgovino, di avnega podtajnik ' lstrstvu za zunanj , eve> je v Trstu pri lit'i-0Ce 'talijanske o saj se je z njin r.u»ivom Lambei j1*9" italijanska p, 0 vzhodnega dela ;6 krepko, če m sodno zasukala \ “^o smer. Tako ] aslugj velikega ev xTa Helmuta Ko einčiji, je s Pror ado in - v detaj Teinom končno aHji in v naših p Pihal nov veter, F ja?no zaznali i ašo manjšino fssinovo pror ,, Alemovi vladi “Ua odličnega r ^l*toinega tud Podarske odno o matično do a tem področ ]rav nadaljuje zi sili !Z,al iz8l etov udele: ^te obrobnih ' Ukazal, da ®a J6 začel v Sna(daliuje. Pc Podarske in1 i V°Pi je dan gajkoUodvis vet i utanu’ z«ieelkdvSa te5a-ak° 1 S-bLpI 0 )e treba 1 ^ Upt ,'a| minist 'Va8amo, < L ,ena ig ^menila ^ °d ladr; V°stoka. V9! dolgon & ,Pred Stirid f^open ^epr UnCelini fceval piriti vPelu Podje Cv EVROPSKA UNIJA / TEŽKO ISKANJE DIPLOMATSKE REŠITVE KOSOVSKEGA SPOPADA EU pripravljena prehodno upravljati nemirno Kosovo Beograd obtožuje Nato, da je napadel konvoj albanskih beguncev, Pentagon pa odgovornost zvrača na Srbe BEOGRAD, BRUSELJ - Natova letala naj bi po trditvah dopisnika francoske agencije AFP na zahodu Kosova bombardirala konvoj beguncev in povzročila na desetine mrtvih. Iz Pentagona pa obtožbo zvračajo na srbsko vojsko, ki naj bi na kolono beguncev streljalka iz represalije za napad Natovih letal na srbsko vojsko.Medtem ko so Natova letala skoraj nepretrgoma bombardirala, vojaške in strateške cilje ter prometne in gospodarske infrastrukture po vsej ZR Jugoslaviji, pa so predsedniki držav in vlad EU, ki se jim je pridružil generalni tajnik OZN Koli Annan razpravljali o mirovnem načrtu za Kosovo, ki predvideva, da je treba pokrajini v prehodnem obdobju, takoj po koncu vojne, vzpostaviti mednarodno upravo, ki jo je pripravljena voditi EU. Mednarodna uprava bo potrebna toliko časa, dokler ne bo najdena končna rešitev o statusu Kosova v okviru ZRJ. Trudi se seveda tudi vzhodna diplomacija, tako je včeraj v Beograd prispel beloruski predsednik Lukašenko, medtem ko je Jelcin za posebnega odposlanca v ZRJ imenoval Cemomfrdina. Na 2. strani Napad italijanskih letal ni bil usoden za vlado RIM - Prvič od začetka zračnih napadov na ZR Jugoslavijo so včeraj italijanski lovski bombnika raketirali jugoslovanske radarske naprave. Najprej sta v akcijo stopila dva lovska bombnika AMX, nato pa dva tornada (na arhivski sliki AP) . Kazalo je, da bo to zaostrilo težave D’Ale-move vlado, a kasneje so se tako Zeleni kot Cossut-tova Stranka italijanskih komunistov sprijaznili z dejstvom, da napad ne krši parlamentarnega mandata o italijanski obrambi. Na 2. strani GORICA / MINISTER FASSINO NA DVEH MEDNARODNIH POSVETIH Realizacija petega evropskega koridorja za Italijo prednostna Za izgradnjo avtoceste skozi Slovenijo in Madžarsko dobre perspektive No posvetu Informesto Fossino pohvalil Slovenijo zo nov bančni zakon TRST / CIAMPIJEVO ZAGOTOVILO ANTONIONEJU Nobene zapreke za off-shore Vlada naj bi o njegovi ustanovitvi razpravljala na eni prihodnjih sej TRST - Italijanska vlada bo na eni prihodnjih sej sprejela odlok za ustanovitev tržaškega središča off-shore. Tako je včeraj povedal gospodarski minister Carlo Azeglio Ciampi predsedniku deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Robertu Antonioneju. Ciampi je dodal, da so pristojni uradi zakladnega ministrstva potrdili, da so odpravljene še zadnje zapreke (ki so bile vsekako samo formalne) in da so zbrali vsa potrebna mnenja. Vlada bo zato, ko je povedal Ciampi Antonioneju, na eni prihodnji sej udejanila z odlokom ustanovitev tržaškega finančnega in zavarovalnega središča off shore, ki je med drugim predvidemo v zakonu za mejna območja. Gospodarski minister je tudi soglašala z Antonionejem, da je zakon za obmejna območja strateškega pomena za FJK tudi z ozirom na balkansko krizo. GORICA - Realizacija 5. evropskega prometnega koridorja od FJK do Kijeva je za Italijo prioritetna naloga, je dejal minister za zunanjo trgovino Piero Fassino, ki se je včeraj v Gorici udeležil posveta o izvedljivosti infrastruktur na tem koridorju. Za realizacijo avtocest skozi Slovenijo in Madžarsko je potrebno Se pet tisoč milijard lir, vendar so perspektive dobre, več časa pa bo treba za potenciranje železniških zvez. Minister Fassino je podčrtal, da je za Italijo in toliko bolj za Furlanijo-Julijsko krajino povezovanje s srednje in vzhodnoevropskimi državami absolutno strateškega pomena. Enako je minister poudaril tudi na italijan-sko-slovenskem bančnem 'forumu o sodelovanju med banko in podjetjem, ki je bil v organizaciji Informesta na goriškem sejmišču. Ob robu posveta se je minister sestal tudi s predsednikom goriške pokrajinske uprave Brandolinom in mu zagotovil posredovanje pri Evropski uniji, da bi območju Čezmejnega pakta (goriska pokrajina in severna Primorska) priznali poseben status »pilotskega območja«. Na 12. in 15. strani Franco Juri potuje v Rim LJUBLJANA - Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Franco Juri bo predvidoma 19. aprila obiskal Rim, kjer se bo srečal z več visokimi predstavniki italijanske vlade, vključno z njenim podpredsednikom Sergiom Mattarello, srečal pa naj bi se tudi s predstavniki poslanske zbornice. Pred tem sta imela Juri in državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar minuli ponedeljek v Trstu srečanje s predstavniki Slovencev v Italiji. Juri in Logarjeva sta se s predstavniki manjšine pogovarjala predvsem o deklaraciji o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji, ki jo je pred kratkim sprejel slovenski parlament. Srečanje IRRSAE z Zavodom za šolstvo LJUBLJANA - Vodstvi Deželnega Šolskega zavoda za raziskovanje, izpopolnjevanje in eksperimentiranje Furlanije-Julijske krajine IRRSAE in Zavoda za šolstvo republike Slovenije sta se prvič uradno sestali in se na srečanju domenili o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Drugo srečanje bo 2. junija v Trstu, ko bodo tudi podpisali dokument o sodelovanju. Na 3. strani Umrl oblikovalec Nicola Trussardi MILAN - Na milanski polikliniki je včeraj zvečer umrl modni kreator in oblikovalec Nicola Trussardi. Trussardi, ki je bil star 57 let, se je v noči od ponedeljka na torek ponesrečil na milanski obvoznici, ko se je vračal v rodni Bergamo. Družina je sklenila, da podari organe. Gorica: občani o bolnišnici GORICA - Skupščina občanov, ki so jo sklicali na pobudo Zelenih, je predsinoči z dvema vzdržanima (eden je bil župan Valenti) odobrila izjavo za prenovo bolnišnice na sedanji lokaciji in za spodbujanje čezmejne integracije z bolnišnico v Šempetru. Na 14. strani Četrtek, 15. aprila 1999 KOSOVSKA KRIZA 2 ZRJ / NATO NAJ BI PO POMOTI BOMBARDIRAL KONVOJ KOSOVSKIH BEGUNCEV EU o nemški mirovni pobudi Nadaljujejo se zračni napadi BEOGRAD, BRUSELJ -V napadih letal zveze Nato na zahodu Kosova je bilo vCeraj ubitih na desetine kosovskih Albancev, je s kraja dogodka poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP. Žrtve so bile v konvoju vozil in traktorjev blizu vasi Meha, ki je od albanske meje oddaljena pet kilometrov. Nato je potrdil, da so njegova letala napadla vojaški konvoj na cesti med Prizrenom in Djakovico. Predstavnik za tisk Jamie Shea pa je dodal, da nimajo vesti o morebitnih civilnih žrtvah in da primer Se raziskujejo. Včerajšnja pomota potrjuje pisanje Los Angeles Timesa, ki je iz raznih virov ugotovil, da so »pametne bombe« vse prej kot pametne, saj vse preveč padajo na civilne cilje. Natove bombe naj bi z zemljo zravnale glavno avtobusno postajo v Prištini, pri bombardiranju rafinerije južno od Prištine, naj bi bombe uničile tovarno plastičnih izdelkov in padle celo na bližnje pokopališče. Na meji med ZRJ in Albanijo, od koder so tudi vCeraj poroCah o spopadih med jugoslovanskimi enotami in pripadniki Osvobodilne vojske Kosova, je včeraj odjeknilo veC silovitih eksplozij. Albanski viri trdijo, da sta dva izstrelka zgodaj zjutraj zadela območje v bližini Krume, o eksplozijah pa so poročali tudi iz Tropoje. Medtem se z nezmanjšano ostrino nadaljuje bombardiranje, vojaških in strateških ciljev ter prometnih in gospodarskih infrastruktur po vsej ZR Jugoslaviji. Okoli 10. ure je v Beogradu odjeknila silovita eksplozija, takoj zatem pa so se oglasile sirene, ki označujejo nevarnost zračnega napada. Tudi v Novem Sadu so malo pred 10. uro slišali eksplozijo. Letala zveze Nato so nekaj minut pred polnočjo izstrelila dva izstrelka v neposredno bližino hidroelektrarne Bistrica na jugozahodu Srbije, 19 kilometrov jugozahodno od mesta Nova Varoš, je poročala agencija Tanjug. Zaradi močne eksplozije so po podatkih agencije popokala stekla na zgradbi, vendar po doslej znanih podatkih nihče ni bil ranjen, je še poročal Tanjug. O napadih so poroCah tudi iz Užic. Letala zveze Nato so včeraj približno 1.20 v veC valovih napadla tudi območje Novega Sada, je še poročal Tanjug. Medtem se nadaljuje iskanje političnega izhoda iz kosovskega zapleta. Z novo pobudo so se včeraj v Bruslju zbrali voditelji držav Evropske unije. Na razpravah o Kosovu se jim je pridružil tudi generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan, ki se je pred prihodom na svet EU sestal z generalnim tajnikom zveze Nato Ja-vierjem Solano. Mirovni nadt za Kosovo je na neformalni vrh petnajsterice prinesla Nemčija. Osrednja točka predloga je 24-uma prekinitev letalskih napadov na ZR Jugoslavijo, s katero naj bi Nato jugoslovanskim silam dal možnost za umik s pokrajine. Ce bi se jugoslovanske sile v tem Času res umaknile, bi zavezništvo po predlogu operacijo Zavezniška sila ustavilo, v bistvu bi prekinili bombardiranje. Nadt, ki ga je pripravil Beloruski predsednik Lukašenko in predsednik ZRJ Slobodan Miloševič (Telefoto AR) nemški zunanji minister Joschka Fischer, predvideva tudi napotitev mednarodnih kopenskih enot na Kosovu, ki bi z mandatom Združenih narodov nadzorovale mir in skrbele za vračanje beguncev na domove. Kosovo naj bi bilo po nemškem predlogu pod upravo OZN, dokler kosovski Albanci in Beograd po mirni poti ne bi našli rešitve za prihodnji status pokrajine. Predlog predvideva tudi podpis premirja s strani Osvobodilne vojske Kosova, ki bi lahko ostala na svojih položajih do prihoda mednarodnih mirovnih sil. Nato je v prvi reakciji na nemški predlog pobudo ocenil pozitivno, po besedah tiskovnega predstavnika Jamieja Sheaja, »tako kot vsako iniciativo za izhod iz krize«. Vendar pa je Shea spomnil na odloče- nost zunanjih ministrov devetnajsterice, ki so v ponedeljek na zasedanju v Bruslju zatrdili, da bo Nato napade nadaljeval, dokler ne bo Beograd izpolnil vseh zahtev: ustavil nasilja, umaknil sil s Kosova, pristal na namestitev mednarodnih sil, na vrnitev beguncev in na pohtiCni dogovor o prihodnosti pokrajine. ZDA so se vCeraj s previdnostjo odzvale na nemški predlog za rešitev kosovske krize. Kot je sporočila Bela hiša, VVashing-ton meni, da mora Beograd pred začetkom pogovorov o prekinitvi napadov zveze Nato sprejeti vse pogoje zavezniških sil. V primeru, da bi Beograd sile umaknil v določenem roku, pa bi Nato napade prenehal. Včeraj pa je na obisk v Beograd prispel beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki je po pogovorih s Slobodanom Miloševičem, dejal, da Miloševič pristaja na prisotnost neoboroženih opazovalcev, ki pa ne bi biti iz držav zveze Nato. Ruski predsednik Boris Jelcin je nekdanjega premiera Viktorja Cemomirdi-na vCeraj imenoval za posebnega odposlanca za ZRJ. Kot posebni odposlanec ruskega predsednika bo Cemomirdin odslej pristojen za vsa vprašanja v zvezi z vojno v ZRJ. Ruske vojaške oblasti pa so vCeraj zanikale, da bi devetim bojnim ladjam iz Črnomorskega brodovja ukazale, naj iz ukrajinskega pristanišča Sevastopol odplujejo proti Jadranskemu morju. Turške oblasti so pred tem sporočile, da je devet ruskih bojnih ladij vCeraj odplulo proti Bosporski ožini.(STA/CR) Črna gora ne bo klonila pred vojsko PODGORICA - Poveljstvo jugoslovanske vojaške mornarice je prepovedalo pomorski promet na območju jugoslovanskih ozemeljskih voda, na plovnih poteh na Skadarskem jezeru ter reki Bojani, je včeraj poročala Črnogorska tiskovna agencija Monten-fax. Omenjena odločitev velja od včeraj, od pete ure zjutraj, pa do petka, 16. aprila, prav tako do pete ure zjutraj. Neki vir pri Črnogorskem ministrstvu za informiranje je poudaril, da bo imel sklep takojšnje učinke pri dobavah goriva in pomoči beguncem s Kosova, ki so se zatekli v Cmo goro. Država bo imela od tega sklepa precejšnje izgube, saj je Črnogorska obala v bistvu njeno edino okno v svet. Jugoslovanska vojaška mornarica je sprejela ta drastični sklep le dan po protestu sindikata barskih prista-nišCnikov, ki so zahtevati umik ladij jugoslovanske vojaške mornarice, ker so te odprle ogenj proti letalom zveze Nato, ki so letela proti Kosovu in Srbiji. Kakih sto žensk nekega združenja prosrbske stranke SNP Momirja BulatoviCa je vCeraj protestiralo pred parlamentom v Podgorici. To je že drugi dan, da ta organi- zacija prireja protest pred črnogorskim parlamentom. Zenske so nosile stike jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča in jugoslovanske zastave. Črnogorski premier Filip Vujanovič pa je v intervjuju za hrvaški dnevnik Slobodna Dalmacija poudaril, da se je Cma gora v primeru napada na svoje institucije pripravljena braniti pred jugoslovansko vojsko. V nobenem trenutku ne bomo popustili, Čeprav ne izključujemo možnosti, da so se bodo beograjske politične sile zatekle k uporabi jugoslovanske vojske, je dejal Vujanovič. Kritičen je bil tudi do političnih sil v Črni gori, ki ne razumejo, da bi morala vojska delovati v določenem ustavnem okviru. Po včerajšnjem sklepu jugoslovanske mornarice pa je popolnoma jasno, da se je že začel pritisk na Črnogorskega predsednika Mila Djuka-noviča. Ta ne izkluCuje nevarnosti izbruha »uvožene« državljanske vojne, ki pa bi jo njemu zvesta policija z lahkoto obvladala. Poseg jugoslovanske vojske, bi imel drugačne posledice. Prav za to VVashington in Nato že dalj Časa opozarjata Beograd, naj pusti ITALIJA / PRVIČ OD ZAČETKA BOMBARDIRANJ ALBANIJA / EKSODUSU IZGNANCEV NI VIDETI KONCA Napad italijanskih letal že povzroča prve zaplete Zeleni previdnejši od Cossuttovih komunistov, ki že zahtevajo izčrpno poročilo vlade o zračnem napadu RIM - Prvič od začetka zračnih napadov na ZR Jugoslavijo sta vCeraj v bombardiranju ZRJ sodelovali tudi dve letali AMX, ki pripadata 51. eskadri iz Istrane pri Trevisu. Kasneje sta proti ZR Jugoslaviji odletela tudi dva lovska bombnika tornado IDS, ki pripadata 6. eskadri iz Ghedije. Vsa štiri letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. Kot pričakovano se je prvi oglasil vodja Stranke komunistične prenove (SKP) Fausto Bertinotti, ki je italijanski zračni napad ocenil »kot očitno kršenje parlamentarnega mandata«, ki ga je vlada prejela v prejšnjih dneh in predvčerajšnjim. V Strasbourgu, kjer se nahaja, je Bertinotti zahteval, da vlada takoj poroča zbornicam in »položi račun o akciji, ki je prizadela tako parlament kot podobo države.« Zeleni, ki so v D’Alemovi vladi, pa so bili previdnejši, saj hoCejo boljše informacije o italijanskem sodelovanju. Načelnik senatne skupine Maurizio Pie-roni je navedel, da je trenutno edina mirovna perspektiva nemški naCrt zunanjega ministra Fischerja, a sedaj se Italiji v sklopu zavezništva postavlja marsikateri problem, tako da bi morala vlada uveljaviti suverenost nad svojimi vojaškimi silami. Tajnik Levih demokratov VValter Veltroni je vCeraj v Bruslju izjavil ob koncu vrha socialističnih voditeljev, da »obramba nima samo pasivne temveč tudi aktivno funkcijo«. Cossuttova Stranka italijanskih komunistov pa je formalno v poslanski zbiomici zahtevala, naj vlada poroča o italijanskem zračnem napadu. Cossutta je tudi takoj sklical predsedstvo svoje stranke, ki se ga je udeležil tudi pravosodni minister Oli-viero Diliberto. Toda na predsedstvu niso govorili o morebitnem umiku iz vladne koalicije. Kasneje pa je po telefonskem pogovoru z D’Alemo Cossuttova stranka ocenila, da so bili včerajšnji napadi v sklopu s predvideno »integrirano obrambo«. Podtajnik pri italijanskem obrambnem ministrstvu Fabrizio Abbate je pojasnil, da se ni spremenila naloga italijanskega sodelovanja v akciji zveze Nato, ker sta letali le zadeli radarje, ki bi lahko ogrozili varnost drugih Natovih letal. Začetek Natove operacije pomoči Zavezniški pristan Levji delež bo padel na Italijo, vključila se je tudi Slovenija PARIZ, BRUSELJ, TIRANA -Po navedbah francoskega zunanjega ministra Huberta Vedrina je na Kosovu na begu 200.000 izgnancev, ki jim še ni uspelo prestopiti meje. V jutranjem pogovoru za francosko radijsko postajo France-Inter je Vedrine dejal, da je to »zanesljiva ocena«. Svetovna organizacija za prehrano (FAO) pa je v posebnem poročilu, ki so ga objavili v Rimu, zapisala, da je položaj ljudi na Kosovu »zelo zaskrbljujoč«. Zaradi vojne je moC pomagati samo beguncem, ki so izven kriznega območja. Položaj pregnanih, ki so še vedno na Kosovu, pa naj bi se po domnevanjih »bistveno poslabšal«. V makedonskih Blacah pa je včeraj prekoračilo mejo kakih 2.000 kosovskih izgnancev. Po ocenah Visokega komisariata OZN za begunce (Unhcr) ekso-dosu kosovskih Albancev še dolgo ni videti konca. Kot so vCeraj v Ženevi sporočili predstavniki or- ganizacije, je Kosovo od predvčerajšnjim zapustilo še okoli 2700 beguncev. V posebej slabem stanju je bilo približno 2000 pregnancev, ki so preko gorovja peš prispeli v Cmo goro. Povedali so, da na drugi strani meje Čaka še 18.000 beguncev. Medtem je zveza Nato vCeraj zaCela z operacijo Zavezniški pristan (Allied harbour), v okviru katere bo v Albanijo napotila okrog 8000 vojakov, ki bodo državi pomagali pri reševanju begunske krize, je v Bruslju povedal tiskovni predstavnik zavezništva Jamie Shea. Gre za podobno akcijo, kot jo veC kot 10.000 zavezniških vojakov opravlja v Makedoniji. V človekoljubni operaciji bo sodelovalo 16 zaveznic, sodelovanje pa je ponudilo tudi pet partnerskih držav, med njimi Slovenija. Slovenija je pripravljena sodelovati z zdravniško ekipo in šestimi Častniki za zvezo. Svet zavezništva bo v nekaj urah sprejel otrebne odločitve, ki bodo noma odprle pot za začetek cije, je povedal Shea. Italija klopu te operacije sodelova-.000 vojaki. Jutri bo iz Brin-. odpotovala vojaška tran-ra ladja San Marco. V Brin-l je tudi vojaška ladja San lo, ki bi se lahko pridružil3 San Marco pri dostavljanju potrebnega za misijo Zavez- anska misija Mavrica o nu-Domoci kosovskim begun do 30. junija stala civtiu0 i in notranje ministrstvo lij ar d in 51 milijonov ie je tokrat ponovno izka-aj bo prihodnji teden ^ šotorišCih v Albanti a 30 tisoč kosovskih '. Medtem se v Italiji na o solidarnostne akcije, s I ti iz Milana odpotoval ^ >vlak za življenje«, ki P skih mestih zbira poin ane kosovske Albance. KOROŠKA / PRIZIV NA USTAVNO SODISCE ŠPETER / KLJUB POSREDOVANJU OBČINE IN GORSKE SKUPNOSTI Demokracija 99 za nove volitve Po mnenju pravnih zastopnikov združenja so koroška volilna pravila v nasprotju z ustavo CELOVEC - Volilno združenje malih strank »Demokracija ’99«, ki je na dežel-volitvah 7. marca 1999 zbralo Krog 13.000 glasov, ni pa osvojilo sedeža deželnem zboru, je včeraj na ustavno so-na Dunaju vložilo pritožbo proti re-rr, i tivnemu volilnemu zakonu na Ko-j.^kem in hkrati zahtevo po ponovitvi vo- Tožbo je v imenu volilnega združenja °žil nekdanji predsednik avstrijske zbor-Ce pravnikov Walter Schuppich, so na ovinarski konferenci povedali glavni ^ddidat Demokracije ’99 na vohtvah Mi-odael Johann predsednik slovenske Enot-6 liste Andrej Wakounig in predsednica slenih Avstrije Andrea Wulz. i Schuppich v pritožbi navaja, da so bile otoške deželnozborske volitve 7. marca los izvedene na osnovi deželnih zakon-Jdlt odločb, ki so v nasprotju z ustavo, otikretno navaja razdelitev dežele Ko-oske na 4 volilna okrožja, ki ne odgo-°t]ajo načelu enake volilne pravice. lihi lUppich nadalje opozarja na visok vo- prag skoraj 10 odstotkov za osvojitev Osnovnega mandata na Koroškem (v osta- lih avstrijskih deželah že zdavnaj velja volilni prag štirih ah najveC petih odstotkov). Brez te ovire bi »Demokracija ’99« na vohtvah 7. marca namreč v drugem ugotovitvenem postopku osvojila en sedež v deželnem zboru, je mdr. navedeno v pritožbi. Odločitev ustavnega sodišča je po mnenju pravnikov pričakovati morda celo že konec letošnjega leta, najkasneja pa prihodnje leto. Če bo sodišče sprejelo utemeljitvam Demokracije tožilca in se izreklo za ponovitev vohtev, je mogoCe računati z novimi volitvami leta 2000, so menih na tiskovni konferenci. Predsednik Enotne hste Andrej Wakou-nig je pozval deželnozborske stranke, naj se odločijo za »veliko volilno reformo«, ki ne bo le malim strankam, temveč tudi slovenski manjšini na Koroškem nudila »realistične možnosti za osvojitev sedeža v deželnem zboru«. Glede dosedanje zahteve EL po zajamčenem mandatu za koroške Slovence je VVakounig menil, da je uresničitev te zahteve v trenutnih koroških razmerah dokaj »nereahsticna«. Ivan Lukan Lastništvo je neomajno: Kronos se seli v Vicenzo Polovic uslužbencev že sprejelo premestitev v Veneto SPETER - Vodstvo podjetja Kronos, o katerem smo v prejšnjih dneh pisali, da namerava premakniti vse svoje dejavnosti iz Cemurja (občina St Lenart) v Vicenzo, se je v ponedeljek sestalo z neaterimi javnimi upravitelji Nadiških dolin. Med temi sta bila neposredno zainteresirana župan občine Sentlenart Lorenze Zanutto in predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Firmino Ma- ' Mg : ti 1 :=hd8 rinic. Nadiški upravitelji so predsedniku upravnega sveta podjetja, videmskemu komercialistu Enzu Cai-neru izrazih zaskbljenost za izgubo proizvodne dejavnosti, ki za krajevno stvarnost veliko pomeni. Sestanek pa ni prinesel bistvenih novosti. Cainero je upraviteljem povedal, da je odločitev lastnikov nepreklicna, kar pomeni, da bo ukrep dokončno izveden do meseca junija. Polovica zaposlenih (skupno jih je 24) je že sprejela ponudbo podjetja, da nadaljuje z delom v okviru nove lokacije v Vicenzi, nekateri uslužbenci se še niso odločih, za ostale pa vodstvo podjetja išče alternativno zaposhtev v krajevnih obratih. Cainero je tudi povedal, da si prizadeva najti ustrezno rešitev za uporabo prostorov v Čemurju. V tem smislu je bila zainteresirana tudi agencija za gorska področja Age-mont, ki bi lahko zagotovila finančni prispevek. Kaže, da se je o tem pozitivno izrazil tudi deželni odbornik Renzo Tondo, za uporabo prostorov v Cemurju pa se baje že zanimajo nekatera podjetja (eno je baje iz okohce Manzana). Zupan občine Sentlenart nam je v pogovoru dejal, da z grenkobo spremlja izgubo tako pomembnega obrata z ozemlja občine, izrazil pa je tudi začudenje nad nenavadnim molkom, s katerim je bila sprejeta novica o premestitvi Kronosa v Vicenzo. Se zlasti je javni upravitelj začuden nad pasivnostjo, s katero spremljajo dogajanje sindikati. V zvezi s položajem na Kronosu bo vsekakor prišlo do novega sestanka v roku desetih dni. (du) Predsednik Štoka: GM ni prejela akontacije od nikogar Predsednik Glasbene matice dr. Drago Stoka, nam je v zvezi s poročilom o seji deželnega sveta SKGZ, ki je bila v ponedeljek, 12. aprila letos, poslal naslednje Pojasnilo. »V Primorskem dnevniku berem pomočilo o seji deželnega sveta SKGZ, po katerem naj bi glede na izredno kritični Položaj Glasbene matice, obe krovni organizaciji, to je SKGZ IN SSO anticipirah naši ustanovi »dobršen del letošnjih sredstev iz slovenskih državnih virov, za-i°. da je Glasbena matica izplačala uslužbencem vsaj dva meseca zaostalih plač.« žal moram demantirati to izjavo, saj ni žalibog, v letošnjem letu Glasbena niatica prejela niti lire kake akontacije s sbani krovnih organizacij in je zato njeno stalno osebje brez plače še od de-nembraiani.« Drago Stoka ŠPETER / NA POBUDO TREH MLADIH BENEŠKIH PODJETNIC Odslej tudi v Kozici laboratorij za izdelavo mozaikov »MOsaica« ima sedež v bivši šoli v Kozici in izložbo v središču Čedada - Domačini pobudo dobro sprejeli SPETER - Ravno v dneh, ko moramo poročati o žalostnem odhodu obrata Kronos, se v isti občini Sentlenart prižiga novo upanje. ZaCenja se nova dejavnost, ki je obenem toliko bolj spodbudna, ker so zanjo dale pobudo tri mlade in perspektivne podjetnice. V nedeljo so namreč v prostorih nekdanje, že dalj Časa opuščene šole v Kozici o tvorili laboratorij ”Mosaica“. Gre za pobudo, ki je dozorevala kaki dve leti in si jo je omislila Rosaria Ghenneth skupno s sestro in prijateljico. Ghennethova se je v tej stroki izučila na znameniti šoli v Ravenni in se je potem vključila v evropski projekt Now, da bi se lotila samostojne podjetniške dejavnosti. Dobila je pomoč tudi s strani ustanove Ires, nazadnje pa je s prispevkom videmske pokrajinske uprave usposobila opušče- ne šolske prostore v Kozici. Sedaj bodo v novem laboratoriju tečaji za realizacijo mozaikov. TeCaji bodo vseh vrst, tudi po posebnih naročilih. Podčrtati je treba, da je šola mozaika iz Ravenne predvsem na obrtniški ravni in uvaja k izdelovanju prefinjenih ter umetniških mozaikov, ki so precej različni od tistih, denimo iz Spilimberga, ki so bolj za industrijsko rabo. Nova dejavnost je bila v Kožici lepo sprejeta, kar je bilo videti po udeležbi domačinov in upraviteljev na nedeljski otvoritvi (na sliki). Vsekakor pa ima laboratorij glede na povpraševanje po tovrstnih izdelkih velike možnosti razvoja. Laboratorij ima že izložbo v centru Čedada na Trgu Paolo Diacono, kar bo najbrž zanimanje za novo pobudo v Nadiških dolinah še povečalo, (du) AKCIJA HUMANITARNIH ORGANIZACIJ LJUBLJANA / ŠOLSTVO Pomagajmo beguncem i "o vsej Italiji in tudi v Furlaniji-Julijski krajini s° v teku akcije za pomoč beguncem, ki v teh dramatičnih urah pod prisilo Miloševičeve bežijo s Kosovo. Poleg oblači, hrane in zdravil, mednarod-jje in državne humanitarne organizacije potre-“ajejo predvsem finančna sredstva. V ta namen so °dprla več postnih in bančnih računov, na kate-rih zbirajo denar. Visoki komisariat za begunce pri Organizaciji ^oruženih narodov (UCNUR), ki ima v Italiji se-^ež v Rimu (Ul.Caroncini 19), zbira denar na Postnem tekočem računu st. 298000. Na položni-Co je treba napisati »pro Kosovo«. , Italijanski solidarnostni konzorcij ICS, ki je ze-0 aktiven pri pomoči beguncem s Kosova, ima ekoci račun pri tržaški podružnici Monte dei Pa-chi di Siena (oznaka ICS-Ufficio riiugiati, St. ra0una 3748/16, cab 0220, ABI 01030). Vsedržavna katoliška humanitarna organiza-fia Caritas ima postni tekoči račun št.347013 (na Položnici napisati Emergenza profughi). Tržaški l^itas zbira denar za begunce v Ul.Cavana 15 p fija) vsak dan med 9. in 12.uro. h Predsedstvo ministrskega sveta je pri zavodu , anca di Roma odprlo tekoči račun za pomoč albanskim beguncem. Št. računa je 25000.35 pod zP,ako »Missione Arcobaleno.« ^ Tudi slovenska Karitas si prizadeva za pomoč jOguncem, ki morajo zapustiti svoje domove na osovu. Slovenska karitas ima žiro računa pri li^Vi Ljubljanski banki: 50100-620-133 05 40ll6-623903, s pripisom »za Kosovo«. vanje šolskih institucij z obeh strani meje si končno utira pot. V ta okvir gre uvrstiti prvo uradno srečanje vodstev Deželnega zavoda za raziskovanje, izpopolnjevanje in eksperimentiranje na šolskem področju iz Furlanije-Ju-lijske krajine (IRRSAE9) in Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Strokovnjaki obeh zavodov so v preteklih letih že sodelovali na raznih seminarjih in tečajih, šlo pa je za izključno strokovna srečanja, uradnih stikov na ravni vodstev doslej ni bilo. Zato je bilo ljubljansko srečanje na sedežu Zavoda za šolstvo pravcata novost. S slovenske strani so se ga udeležili direktor Zavoda za šolstvo Ivo Lovrečič, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik, pedagoški svetovalec za italijanske šole v Sloveniji Luciano Monica in pred- stojnik enote Zavoda za šolstvo v Kopru Mirko Zorman, zavod IRRSAE pa so zastopali predsednik Cesare Scalon, generalni tajnik Marino Pre-donzani ter Članica vodstvenega odbora Nadja Debenjak. Sestali so se, da bi preverili vse možne oblike medsebojnega sodelovanja, tudi v okviru sporazuma o kulturnem sodelovanju med obema državama iz leta 1995. Posebej so obravnavali problematiko slovenskih šol v Italiji in italijanskih šol v Sloveniji, razpravljali pa so tudi o izboljšanju sodelovanja, o izmenjavi podatkov in strokovnih publikacij, o sodelovanju med strokovnjaki in o priznanju izpopolnjevanja šolnikov. Domenili so se, da bosta v prihodnjih tednih oba zavoda pregledala možnosti sodelovanja in pripravila pismo o namerah, ki naj bi si ga iz- menjali na novem srečanju 2. junija letos v Trstu. Takrat naj bi tudi uradno odobrili dokument o sodelovanju, ki naj bi bil tudi prvi uradni dvojezični akt vodstva IRRSAE. Govor je bil nato še o slovenskem šolskem sistemu, o italijanski šolski reformi in o šolski avtonomiji. Izkazalo se je, da je Zavod za šolstvo zelo na razpolago italijanskim kolegom. Vodstvo IRRSAE se je odločilo za srečanje v Ljubljani potem ko sta se zanj zavzela sam italijanski šolski minister Berlinguer in pristojni funkcionarji na ministrstvu, ki so tudi podprli izdelavo skupnega dokumenta. Vodstvo zavoda IRRSAE bo o odnosih z zavodom za šolstvo Slovenije razpravljalo že na prihodnji seji odbora, ki bo v soboto, 24. aprila. Takrat bo med drugim govor tudi o izobraževanju šolnikov italijanske manjšine v Sloveniji. Srečanje IRRSAE ■ Zavod za šolstvo Prvo uradno srečanje med šolskima institucijama LJUBLJANA - Sodelo- Stran posredoval PUBLIEST Uredil ALESSIO RADOSSI Interreg: kako se je rodila kratica pod okriljem Eu Kaj pomeni beseda "Interreg"? Gre za eno izmed kratic, ki so se rodile znotraj skupnosti, da bi umestili programe Evropske unije namenjene čezmejnemu sodelovanju med različnimi regijam (ali državami) znotraj in izven Unije. Podčrtati velja, da 50% vrednosti posameznega projekta krije EU, preostalo polovico pa si delita država (70%) in regije (30%). INTERREG -* * * * * * *** OAJaH Za podjetja iz Italije in Slovenije bodo čez nekaj let značilna nova pravila za urejanje delovnih razmerji V smeri novega gospodarskega ravnotežja Slovenija v Evropski uniji: kakšne bodo posledice za obmejno območje? Delavec iz tujine zaposlen v gradbeništvu. Trg dela se bo z vstopom Slovenije v EU spremenil- JI DELO IN PRAVNI RED “Sindikalni” projekt, ki ga finansira Interreg 2 Italija/Slovenija Informativno okence o pravicah čezmejnih delavcev Poglobljeno poznavanje področja delovnih razmerij v obeh čezmejnih gospodarstvih je nujno, če želimo ustvariti pogoje primernega ravnotežja in se na ta način kolikor je mogoče izognemo nelojalni konkurenci, selitvi podjetij in delavcev iz ene in druge strani nekdanje meje. Cilj, ki gaje potrebno doseči je poenotenje pogojev v katerih delajo zaposleni s pomočjo pravnih norm, pogodbenih razmerij, paktov itd. in z neposredno sindikalno dejavnostjo na področju zaščite delavcev v smislu večjega poenotenja pri obravnavi delavcev. To bi lahko pomenilo, na primer, preprečevanje zaposlovanja na črno in spodbujanje mobilnosti delavcev in/ali podjetij tudi preko meje v obe smeri. S tem bi se preprečile obstoječe razmere prehajanja le v eno smer, iz Slovenije v Italijo. Za normalizacijo razmer pa je potrebno dobro poznati pojav imenovan ‘‘delgj’. To zadeva tako poznavanje pravne ure- ditve v Italiji in v Sloveniji, od tod izhaja potreba in korist obstoja banke podatkov v italijanskem in slovenskem jeziku, ki bi vsebovala vse informacije potrebne gospodarstvenikom naše dežele in sosednje republike, da bi lahko posegli in se primerno opremili. Na te potrebe naj bi odgovoril projekt poimenovan “Zbir podatkov in informacijsko okence za pravice delavcev na obmejnem območju”, ki ga je ponudila vrsta sindikalnih organizacij (CSI-Severo-vzhoda Furlanija Julijska Krajina/Slove-nija-Cgil, Cisl, Uil, Zsss, Ks ‘90 ) vključenih v operativni program Interreg 2 Italija/Slovenija, deležen 100 milijov lir finančne pomoči. Informacijski katalog bo vseboval vse zakonske norme, ki urejajo delovna razmerja in trg delovne sile, zakone s področja varnosti in enakih možnosti, pravne vidike nekaterih specifičnih delovnih pogodb, kvalifikacije in potek izobraževanja, Delavci, dnevni “emigranti”, na slovensko italijanski meji. V načrtu je “informacijsko okence”, kjer bodo zbrani vsi podatki o pravnem sistemu v Italiji in Sloveniji, ki zadevajo delovna razmerja. sindikalne pravice in pogodbene modele. Novi informativni inštrument naj bi olajšal druž-beno-ekonomsko čezmejno integracijo ne zvrazlikami v višini plač, ampak bolj z ovrednotenjem poklicnih danosti in s kakovostno organizacijo dela. i*s Cez tri ali štiri leta bo Slovenija polnopravna članica Evropske unije: kakšne bodo ekonomske posledice za slovensko in italijansko ozemlje ob meji? Kaj bo pomenilo za krajevno gospodarstvo zmanjševanje (ali celo zapiranja) dejavnosti kot so tovorni terminal in carinske službe, ki so življenjsko vezani na obstoj meje? Kako se bodo spremenila sedanja ekonomska razmerja po družbeni in gospodarski integraciji, ki bo neminovno sledila in zaradi močne tekmovalnosti, ki bo zavela v podjetjih ob novem širšem skupnem trgu? Ob vseh teh vprašanjih, ki si jih že nekaj časa zastavljajo ekonomisti, politiki, podjetniki, sindikati-še posebej na italijanski stra- ni, se porajajo še novi problemi, s katerimi se velja soočiti kar takoj. V tem novem okviru medsebojnih odnosov, ki jih označujejo nova skupna pravila in zaradi hitro naraščajoče konkurence, Umestitev podjetij od Trbiža do Trsta kaže zelo raznoliko razvojno podobo, zlasti še pri zaposlovanju. bodo morala slovenska in italijanska podjetja upoštevati tudi vrsto že obstoječih dejstev, ki so delno odvisna od njihovega delovanja v obmejnem prostoru in delno od različnega izhodiščnega položaja kar zadeva “ceno dela”. Pri prvem elementu- delovanju podjetij v pasu ob meji s Slovenijo, od Trbiža do Trsta, imamo na naši strani podjetja, ki so gospodarsko in zaposlitveno med seboj zelo različna. Gorske predele običajno označuje ekonomska šibkost, južnejši deli pa imajo več možnosti za integracijo in razvoj proizvodnje, trgovine in storitvenih dejavnosti. Celotni obmejni pas je lahko okoljevarstveno, turistično in kmetijsko ovrednoten, v goriški pokrajini in ob jadranski obali pa lahko računamo na investicije v razvoj prometnih infrastruktur, kar bo posebej ugodno za pomorsko in pristaniško gospodarstvo. Ne smemo pozabiti, da na obeh straneh ravno obmejni pas beleži višjo stopnjo brezposelnosti kot notranjost dežel. Naslednji element neuravnoteženosti med podjetji na meji je veliko število slovenskih delavcev, ki v Furlaniji-Julijski krajini delajo na črno in nezakonito (zlasti v gradbeništvu, kmetijstvu, trgovini, pri gospodinjski pomoči itd.) ter mobilnost Imamo tisoče delavcev, ki odhajajo vsakodnevno v Furlanijo-Julijsko krajino, ob enem pa Sloveniji primanjkuje strokovnjakov slovenskih obrtnih podjetij, ki delajo v našem prostoru, pogosto brez dovoljenj. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bodo ti pojavi še povečali nesorazmerje, ki že obstoja med italijanskimi in slovenskimi podjetji, saj bodo le-ta pri soočanju z italijanskimi podjetji v prednosti-kakor bomo lahko videli- zaradi nižje cene delovne sile. Po drugi strani pa Slove; niji primanjkujejo določeni poklicni profili kakršni so strokovnjaki za vodenje podjetij, za tehnološko zahtevnejša področja, specializirani delavci itd. V Sloveniji se soočajo še z enim, tudi po statistiki resnim problemom in sicer s poškodbami pri delu (čeprav tudi v Furlaniji-JU' lijski krajini razmere niso bistevno boljše), zaradi česar so potrebne primernejše zakonske norme. Delo kot tako pa je tudi pomemben element razlikovanja in diskriminacije med podjetji, pomislimo na delo kot strošek, na pravila, ki urejajo razmerja in trg delovne sile in končno tudi na zaščito dela kot elementa socialne varnosti. Navdušenje, ki spremlja kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 2006 poraja pobude za skupno turistično promocijo. Tri dežele, a počitnice brez meja Turistična ponudba prostora, ki “podarja” lepoto morja, gora, rek in jezer ki bi ga ponudili velikemu roška termalna zdravilišča nomske ponudbe, ki sloni Na valu navdušenja ob skupni kandidaturi Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije za olimpijske igre “Brez meja” ( “razsodbo” pričakujemo 19. junija, ko se bo MOK izrekel o gostitelju zimskih olimpijskih iger leta 2006), se rojeva vrsta pobud v znaku čezmejne kooperacije med Furlanijo-Julijsko krajino, Koroško in Slovenijo. Najpomembnejša zadeva turistično področje, kjer je pred nekaj leti že bilo nekaj sorodnih pobud, čeprav v širšem okviru, ki pa niso obrodile želenih sadov. Ob koncu osemdesetih let se je rodila zamisel, da bi se kot celovito turistično območje predstavil prostor Alpe-Jadrana, med severnim Jadranom in podonavskim bazenom, evropskemu in ne-evro-pskemu trgu. Toda vse se je končalo pri vrsti promocijskih prireditev v Londonu. Pobuda za skupno turistično ponudbo dežel, ki so tvorile srce Alpe-Jadrana, je postala ponovno aktualna in turistične organizacije treh dežel si prizadevajo ustvariti enovito turistično regijo. Osebna izkaznica te nove stvarnosti je nadvse bogata in privlačna: gore treh dežel ponujajo poleti in pozimi najboljše od vsega kar si lahko poželi najzahtevnejši gost (pomislimo samo na avstrijski Grossglockner, na Julijce v Furlaniji-Julijski krajini in na slovenski Triglavski narodni park). Enako velja za bogastvo voda: tu so slovita ko- roška termalna zdravilišča in njenih 200 jezer in slovenske reke, znane tudi zaradi raftinga in tekmovanjih v kajaku, pa seveda Blejsko jezero, priljubljene plaže Furlanije-Julijske krajine z Gradežem in Lignanom ter tržaška riviera. če naravnim lepotam pridamo še bogastvo kultre je slika popolna, kajti umetnost in kultura sta v teh krajih doma: cerkve, spomeniki, gradovi, muzeji, gledališke in glasbene prireditve so del ponudbe, ki zadovolji še tako izbirčnega obiskovalca. In ob koncu ne smemo pozabiti na pestrost in zanimivost enogastro- na tipičnih krajevnih proiž' vodih po volji tudi zahtevnim sladokuscem. Vse dodatne informacije o “počitnicah onstran meje” lahko dobite pri: Kaernten Werbung-Casi-nopaltz 1, A-9220 Velden, Austria tel.: 0043.4633000 fa*: 0043.427452100 Dežena ustanova za turistično promocijo (Azienda regionale per la Promo; zione Turistica) ul.Rossin1 6,34132 Trst tel.: 040.363952 a" 365152 Center za promocijo turizma Slovenije-VVTC, Du' najska 156 Ljubljana, Slo-venija Za dodatne informacije vam je na razpolago Služba za zunanje odnose pri deželni direkciji za evropske zadeve in zunanje odnose, ul S. Francesco 37, Trst. Tel: 040/ 3775119-3775122, fa*-040/ 3775025, E-mail: aff.comunitari@regione.fvg.it___________ HHHHJJHi Kako spodbuditi reorganizacijo italijanskih in avstrijskih podjetij, ki so delovala na carinskem področju vse do ukinitve meja med državama? Nove razmere so provz-ročile znatno rast brezposelnosti na območju, ki je bilo -vsaj na italijanski strani-že pred tem socialno in ekonomsko ogroženo. S tem se bo soočil projekt, ki ga finansira skupni operativni program Interreg 2 Italija/Avstrija, obravnaval pa bo nove možnostiv čezmejni kooperaciji. Raziskava, kateri bo namenjenih 344 milijonov lir bo ugotavljala ali imajo podjetja tega območja dovolj pri- Kooperacija in preobrazba podjetij po odpravi carinskih ovir: še en Interreg projekt Z Avstrijo je že v teku proces “reorganizacije” ložnosti za učinkovite oblike čezmejnega sodelovanja, posebej še v proizvodnih in trgovinskih dejavnostih. S pomočjo inštrumentov kot so študijska srečanja, ocene možnosti ki jih ponuja Evropska unija, priprava informativnih vodičev, želi projekt promovirati čezmejno kooperacijo. Zamisel izhaja iz ugotovitve, da so se ob meji razvile gospodarske dejavnosti, ki jih je pogojeval obstoj meje kot elementa ekonomske in kulturne izolacije ne le napram osrednjemu državnemu in evropskemu tržišču, temveč celo deželnemu. “Odcepitev” se negativno kaže v podjetniškem tkivu, ki ga tvorijo predvsem mikro, mala in srednja podjetja, ki se zelo težko odpirajo navzven, težko najdejo nove prizvode, težave imajo pri prisvajanju inovativnih tehnik vodenja podjetja, predvsem pa jim manjka informacij o ekonomskih, pravnih in davčnih značilnosti evropskih tržišč. Tovrstne ekonomske težave so posebej izrazite pri podjetjih, ki so de- lovala na carinskem področju in še danes čutijo hude gospodarske in zaposlitvene posledice ukinitve carin. Podjetja tega območja so torej v težavah pri iskanju možnosti, ki jih ob nastajanju skupnega trga ponuja čezmejno sodelovanje in ki lahko zagotovijo napredek ne le prostoru ob meji, ampak predvsem samim podjetjem. Vse to zavira nastajanje novih podjetniških pobud, razvoj in prestrukturiranje obstoječih proizvodnih dejavnosti. Projekt naj bi torej prispeval k družbe- no-ekonomskemu oživljanju obmejnih območij s pomočjo novih modelov reorganizacije in ekonomskega razvoja, ki so bili izdelani ob upoštevanju internacionalizacije in čezmejne kooperacije. Namen pobude je namreč priprava seznama napotkov, koristnih za podjetja zlasti še obrtna, ki želijo zastaviti programe za proizvodno preusmeritev ali pa si že-■ lijo ekspanzije s pomočjo priložnosti, ki jih ponuja skupni evropski trg. Cilj tega pa je dejansko čezmejno sodelovanje med Tudi obrt bo šla v smeri “reorganizacije” italijanskimi in avstrijskimi podjetji in trdna druž-beno-ekonomska integracija med obema mejnima prostoroma s pomočjo internacijonalizacije, tehnološke in organizacijske inovacije, čezmejnega sodelovanja in izmenjave “know-howa" za trgovinsko in proizvodno promocijo obrtnih podjetij. S tem bodo ustvarjeni primerni pogoji za rojstvo nove vrste podjetništva in bo neposredno spodbujeno nastajanje novih delovnih mest v obmejnem prostoru. Projekt čezmejne kooperacije načrtuje torej vrsto med seboj povezanih po; segov, ki izhajajo najprej iz potrebe po študijski fazi, da bi ob koncu pri511 do priprave zaključkov in seznanjanja z rezultat' raziskave, ob tem Pa predvideli izmenjavo sku; pnih čezmejnih izkušen) med partnerji. Med predvidenimi pov^ dami so ob opisani raziskavi o možnostih reor ganizacije podjetij vzdoiz nekdanje meje, tudi seminarji in informativni vodič za seznanjanje rezultati projekta na o mejnem območju s sarlniih držav. GLOSA 1930: poročilo frančiškanskih patrov Društvu narodov Jože Pirjevec Priština, Mitroviča, Junik, Stima in Vrela so imena krajev, ki spominjajo na krvave dogodke, žrtev katerih je bilo nedolžno prebivalstvo, krivo samo, ker je albanske narodnosti* Masaker v Dubnici. Pod poveljstvom načelnika Lukiča in kapetana Peroviča so srbske čete vas obkrožile in ji nato podtaknile ogenj, da so vsi prebivalci živi zgoreli. Njihova krivda? Policija je hotela zajeti »bandita« Mehmeta Konia, pa ji to ni uspelo. »Bandit« je zbežal, oblasti pa so zaradi tega obtožile ne samo njegove starše in sorodnike, ki so bili vsi Pobiti, temveč celo vas. V požaru je umrlo 25 ljudi, med njimi 10 žensk, 8 otrok mlajših od osmih let, 6 moških nad petdesetimi. Nihče ni bil kaznovan zaradi tega zločina. V pokrajini Rugova so »banditi« ubili policaja. Polkovnik Radovan Radovanovič je bil zadolžen, da razišče primer. Ker ni odkril krivcev, je poklovnik obkrožil vas, v bližini katere so našli ubitega policaja, in jo sežgal. Ne vemo koliko ljudi je zgorelo v požaru. Sredstva, ki se jih jugoslovanske oblasti poslužujejo zato, da prisilijo albansko prebivalstvo k odhodu s Kosova, so najrazličnejša. Grozijo jim s smrtjo, kratijo jim svobodo, brez odškodnine si prisvajajo njihovo lastnino, vdirajo v hiše, jih pogosto zapirajo ali preiskujejo brez pravega vzroka. Prepovedujejo jim, da bi poučevali lastni jezik ali da bi izpovedovali narodnostna čustva, drugačna od tistih, ki so všeč srbskim patriotom. Treba je poudariti, da se oblasti poslužujejo v svojem odnosu do albanskega prebivalstva predvsem arestov in zaporov, poleg hišnih preiskav in najrazičnejših zaplemb. Vsaka ovadba, naperjena proti Albancu ima za neposredno posledico vrsto ukrepov, ki omejujejo njegovo svobodo, ne glede na verodostojnost obtožbe ali priče. Po navadi gre za zasebnike, pogosto pa tudi za agente provokatorje, včasih pa kar za uradne. osebe. Nezaupanje do albanskega prebiv-lastva je takšno, da postane v očeh oblasti vsak sum že izvršen zločin, kar povzroči povračilne ukrepe pro- ti povsem nedolžnim ljudem. Primerov je nešteto, saj se dogajajo skoraj vsak dan. Naj navedemo samo enega: Hafez Hilmi in Sukri Dogani, ki sta bila izvoljena za župana v okrožju. Kačanik, nista bila v dobrih odnosih z lokalnimi oblastmi. Bila sta torej obtožena, da sta v stiku s »kosovskim komitejem«, ki ne obstoja razen v fantaziji srbskih šovinistov. Zaradi tega suma sta bila oba zgoraj omenjena zaprta.« Dogodki od včeraj in danes? Ne! Izvlečki iz poročila, ki so ga trije frančiškanski patri albanske narodnosti poslali »njegovi ekscelenci« gospodu Eriču Drummondu, generalnemu tajniku Društva narodov v Ženevi 5. maja 1930. V svojem memorandumu so prikazali položaj albanske etnične skupnosti na Kosovu v zadnjih desetih letih, v uvodu pa so navedli še citat iz preiskave, ki jo je opravila Komisija Carnagie na Kosovu leta 1912, ko so pokrajino zasedle srbske čete: »Požigi hiš in vasi, masovni poboji neoboroženega in nedolžnega prebivalstva, nedopovedljiva krutost, ropanje in nasilje vseh vrst: to so sredstva, ki so se jih posluževale in se jih še poslužujejo srbsko-čr-nogorske čete zato, 'da bi popolnoma spremenile etnično podobo dežele, ki je v celoti obljudena z Albanci. SLOVENIJA / PROMET Če tujec globe ne plača takoj, mora k sodniku za prekrške LJUBLJANA - Slovenski policisti od 1. maja dalje od kršiteljev cestnoprometnih predpisov ne bodo več sprejemali gotovine za plačilo kazni, temveč bodo izdajali plačilne naloge z oznako JV/PROM-1 skupaj s položnico. Storilec prekrška bo moral slednjo, če bo želel uveljaviti 50-odstotni popust, plačati v osmih dneh na banki ali pošti. Kot so sporočili iz Urada za javno varnost na notranjem ministrstvu, brezgotovinsko poslovanje policistov pri ukrepanju zoper kršilce cestnoprometnih predpisov določa lani sprejeta novela zakona o prekrških. Veljalo bo tako za postopke s tujci kot tudi s slovenskimi državljani. Kljub temu bodo gotovino, in sicer slovenske "tolarje, policisti sprejemali od tistih kršiteljev, ki bi se lahko izognili plačilu kazni, torej predvsem od tujcev in Slovencev, ki prebivajo v tujini. Ti bodo prav tako dobili omenjeni obrazec, ki bo tudi potrdilo o plačani kazni. Ce tujec, ki bo kršil cestnoprometne predpise, ne bo hotel plačati denarne kazni na mestu in bi se tako lahko z odhodom izognil plačilu, se bo njegovo dejanje razumelo kot ugovor in ga bo policist privedel k sodniku za prekrške s predlogom za uvedbo postopka o prekršku. Pri tem bo policist skladno z zakonom o tujcih začasno pridržal tujčevo listino ter jo kot prilogo poslal sodniku za prekrške. Predlog za uvedbo postopka o prekršku bo policist skupaj s prilogami takoj posredoval sodniku za prekrške, ki bo dokončal postopek z izdano odločbo. (STA) LN in Fl o sredstvih za gradnjo avtocest v Sloveniji TRST - Deželni svetovalci Severne lige Alessan-dra Guerra in Federica Seganti ter Forza Italia Ferruccio Saro so naslovili deželnemu odboru pismeno vprašanje, v katerem vprašujejo, ali je družba Auvie Venete dosegla dogovor (ali pa Ce je dogovarjanje v teku) s slovensko avtocestno družbo Dars o povezavi prometnih prehodov pri Fernetičih in v Standrežu s slovensko avtocestno mrežo. Omenjeni svetovalci poudarjajo, da zakon za obmejna območja namenja sredstva za finansiranje dela teh povezav, deželni zakon pa pooblašča deželno vlado, da nalogo za uresničitev teh del lahko poveri družbi Autovie Venete. Svetovalce Guerro, Segantijevo in Sara pa zanima vedeti, kakšna navodila je deželna vlada dala držbi Autovie, da bi »zajamčila namembnost nakazanih sredstev«. SEŽANA / OKOLJE Kras je bil nekoč gol, danes pa je močno poraščen V Sežani so slovenski ekologi razpravljali o varstvu okolja SEŽANA - Tokratna že 5. seja upravnega odbora Zveze društev za varstvo okolja Slovenije se je odvijala pred kratkim v Sežani, kjer so si člani in ekologi Slovenije ogledali znamenitosti Krasa, med drugim tudi Botanični park z zelo redkimi rastlinskimi vrstami v Sloveniji, lepote ene najstarejših turističnih jam v Evropi, jame Vilenice, razgledišče na gozdni učni poti v Sežani, hrastove sestoje na Krasil idr. Dolgoročen program aktivnosti slovenskih ekologov bo izšel v slovenskem in angleškem jeziku. V razpravi so spregovorili tudi o radarju na Slavniku, Vremščici in drugod po Sloveniji, predlagali so tudi dve konkretni akciji. Tako naj bi ob 22. aprilu, dnevu Zemlje in 5. juliju - svetovnem dnevu varstva okolja, organizirali predavanja s predstavitvijo ekoloških katastrof planeta Zemlje in vloge Zveze društev za varstvo okolja v današnjih razmerah. Po nacionalnem programu varstva okolja naj bi v Sloveniji povečali zavarovano ozemlje za štirikrat: s sedanjih osem na 30 odstotkov in s tem dosegli cilj, da bi bila tretjina Slovenije zavarovana z naravnimi parki. Do sedaj edinemu Triglavskemu narodnemu parku in edinemu regijskemu parku Skocijan-ske jame naj bi se letos pridružil regijski park Snežnik -in nato še na-daljnih 5 regijskih parkov (Kočevsko-Kol-pski, Kraški, Kamniško-Savinjski regijski park, PISMA UREDNIŠTVU Spomenik tudi Rudolfu Cvetku Leta 1880 se je v Senožečah rodil Rudolf Cvetko, prvi slovenski olimpijec in prvi Slovenec, ki je sploh osvojil kako olimpijsko kolajno. Skupaj še s šestimi avstrijskimi reprezentanti je leta 1912 na Olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil srebrno odličje v konkurenci s sabljo. Med drugim je osvojil tudi naslov evropskega prvaka s floretom in sabljo. Že leta 1928 je bila po njegovi zaslugi pri športnem društvu Ilirija v Ljubljani Ustanovljena prva sabljaška sekcija pri nas. Se istega leta tudi Sabljaška zveza Jugoslavije. V visoki starosti je vse do svoje smrti z veliko ljubeznijo vzgajal mladi rod sabljačev in jih je popeljal do vrhunskih uspehov. Poučeval je sabljanje tudi na Igralski akademiji v Ljubljani, zato sem bil vsaj delčka njegovega znanja in predanosti športu, deležen tudi sam. Glede na vse njegove zasluge menim, da bi ta veliki tooz in sin slovenske zemlje zaslužil v njegovih rodnih Senožečah vsaj doprsni kip. Stal naj bi v parku sredi vasi, Poleg spomenika velikemu rodoljubu in rojaku Danilu Ze-lenu, vojaškemu vodji tajne protifašistične organizacije TI-GR, ki je kot prvi Slovenec padel v oboroženem boju z okupatorjem že 13. maja 1941 na Mali gori nad Ribnico. Domačinu Danilu Zelenu so Krajevna skupnost Senožeče, občina Divača in društvo TIGR leta 1997 postavili v Senožečah spomenik, delo akademskega kiparja Zmaga Posege. Prizadevni vaščani so ob Kalu uredili tudi park -Olimpijski komite Slovenije, Ministrstvo za kulturo R. Slovenije in Sabljaško zvezo Slovenije vabim k sodelo-vanju. Prav bi bilo, Ce bi v tej akciji prevzeli celo pobudo. Krajevna skupnost Senožeče in občina Divača jim bosta Po svojih skromnih možnostih stali nedvomno ob strani. Lepo in prav bi bilo, Ce bi v Senožečah poleg spomenika Uredili v trajen spomin na velikega rojaka tudi kakšen sPortni ah rekreacijski objekt namenjen mlademu rodu. Divaška občina sodi med dokaj vitalne, a zal tudi revnejše občine, zato bi bila vsakršna pomoč nedvomno dobrodošla. Andrej Jelačin TRST / VČERAJ NA KONZULATU REPUBLIKE SLOVENIJE Čestitke Slovenije Gujonu ob 90-letnici Ob prisotnosti predstavnikov manjšine jih je izrekla državna sekretarka Mihaela Logar TRST - Republika Slovenija je včeraj s sprejemom in s priložnostnim darilom počastila be-neškoslovenskega duhovnika Pasquala Gujona, ki je 1. aprila letos dopolnil 90 let. V prostorih slovenskega konzulata v Trstu je včeraj potekala prisrčna svečanost (foto KROMA), na katerem je v imenu slovenska države spregovorila državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar. Poudarila je še zlasti Gujonovo zavezanost in zvestobo slovenskemu jeziku in slovenskim ljudem ter njegovo upornost oblastem. Omenila je tudi njegovo dolgoletno dejavnost, vključno z angažiranostjo v OF, kateri je tudi materialno pomagal, saj je bil tajnik krajevnega odbora. Dejala je še da se vlada pridružuje čestitkam predsednika republike Kučana ter mu v spomin poklonila kristalni kelih in kristalna svečnika, delo steklarne v Rogaški Slatini. Gujon je v svojem odgovoru z njemu značilno prisrčnostjo dejal, da rad sprejme darilo in čestitke tudi v imenu drugih duhovnikov v Beneški Sloveniji. Poudaril je, da živijo Slovenci v teh krajih že od 7. stoletja in da jih doslej niso asimilirali, omenil pa je tudi pravice, ki so jim jih podelili patriarhi: pravico, da je bil kmet svoboden na svoji zemlji. Slovesnosti so se poleg predstavnikov konzulata udeležili tudi številni predstavniki manjšinskih organizacij in političnih strank. Pohorje in Trnovski gozd) in naravni spomenik Soča. Kaj je naravni park in kaj ni, kako pravilno vrednotiti in ohranjati naravo ter kako združiti različne interese, ki bodo ob varstvu narave zagotavljali tudi razvoj, so poskušali ugotoviti v medsebojnem razgovoru in ob ogledu prekrasnega Krasa. Kraška krajina je v našem geografskem prostoru zanimiv in poučen primer, ki nam pripoveduje, kako je človek na vsej svoji razvojni poti uničeval naravo in njeno sookolje, vedno in po vseh kontinentih. Popotnik, ki potuje po Krasu, ne more imeti prave predstave, kako je ta krajina izgledala predno jo je obiskal človek. Črni bor in skalovje z goljava-mi govore o sedanji veliki revščini v teh krajih. Pa vendar je ta prostor nekoč poraščal zelo bogat gozd, predvsem listavci, ki so se odlično počutili v ugodni primorski klimi (dolga topla doba, razmeroma ugodne padavinske razmere, nekoč bogata tla, ki jih je ustvaril gozd in enkratno sožitje med živim deloip narave in anorgansko komponento. Uničevalno početje človeka je sprožilo podivjanje in uničevalno početje sevajoče sončne energije in spremenilo kraško krajino v odpadek. Kraški primer nam nazorno pripoveduje, kako bogati izkoriščajo revnega in kako oba osiromašena propadeta. Kraški prostor je bil še pred 150 leti domala gol. Vendar je Kras doživel revitalizacijo z vlaganjem v pogozdovanje in podobno. Gozdarji so zastavili svoj vpliv, med njimi tudi svetovno znani inovator Josef Ressel. Odkritje črnega bora kot primerne vrste, posajenega v skalo razkopane jame in s prineseno zemljo in sadiko, je v zadnjih desetletjih dalo prve nasade črnega bora. Preteči je moralo mnogo desetletij, da so zelene zaplate gozda ponovno oživele. Sele v zadnjih desetletjih se gozd naglo tudi po naravni poti vrača. Tako je kraški prostor, ki je bil nekoč gol, danes že močno gozdno zelen. Nastaja novo življenje, ki se ga Kraševec še niti ne zaveda. Po besedah prof. dr. Dušana Mlinšeka, predsednika slovenske zveze društev za varstvo okolja, je potrebno spoštovati nekaj pravil kot denimo: spoštovati delo naših prednikov, ki ne morejo biti več aktivni sogovorniki. Nadalje spoštovati kulturne zahteve sedanje družbe in kulturne potrebe tistih, ki šele prihajajo, vnedar aktivno še ne morejo sedeti za demokratično okroglo mizo življenja. Olga Knez TRST Četrtek, 15. aprila 1999 VOJNA V ZRJ / ČLOVEKOLJUBNA POBUDA NOVICE Prošnje za delovna mesta V ponedeljek, 19. in v torek,'20. aprila bodo na uradu deželne agencije za zaposlovanje (bivši urad za delo) v Ul. Fabio Severa 46/1 od 9.30 do 12.30 sprejemali prošnje za nastop na selekcijah za naslednji delovni mesti: Občina Repentabor: 1 mesto za šoferja Solabusa (znanje slovenskega jezika, part-time, 20 ur tedensko, deljen umik zjutraj in popoldne, določen čas do 30.6.99). Občina Trst: 1 mesto za vzdrževalca parkov, zelenic in nasploh zelenih površin (določen čas 6 mesecev). Skupaj s prošnjo je treba predstaviti mod. C/l (ali roza izkaznico), delovno knjižico, davčno prijavo za leto 1998 in po potrebi družinski list, zahtevajo pa tudi diplomo o opravljeni nižji srednji šoli. Deželna agencija za zaposlovanje obenem obvešča, da je odobrila načrte za profesionalno vključevanje, nakar je Zveza industrijcev pripravila ustrezni projekt, ki je namenjen usposabljanju pri izdelavi manjših in srednje velikih elektro-mehanskih naprav. Kdor je zainteresiran in ima ustrezne pogoje, se mora javiti v uradu v Ul. Fabio Severa 46 (soba M) najkasneje do 23. aprila. INPDAP znižal obresti Pri Inpdap (državni skrbstveni zavod za uslužbence javne uprave) so sprejeli sklep o znižanju obresti na posojila, ki jih nudijo svojim članom: nove obresti za manjša posojila so 3,20%, za večletna podojila pa 3,70%. Poleg tega so »manjše letno posojilo« razširih na vse vpisane, torej tudi na uslužbence pri krajevnih upravah, ki so bili doslej izvzeti. Morda je kradel v cerkvi Včeraj zjutraj je neka ženska opazila, kako v rojan-sko cerkev vstopa moški, ki je po njenih besedah pred mesecem dni s silo odprl posodo, v kateri zbirajo miloščino. Tokrat je bila bolj prisebna, nemudoma je stekla do dveh mestnih redarjev, ki sta bila v v bližini. Moški se je res nekoliko čudno vedel, ko je opazil agenta, je skušal pobegniti, vendar so ga ustavili in odpeljali v urade motoriziranega oddelka, kjer so ga identificirali in zaslišali. Moški, 35-letni T.M., doma iz Rima, je že imel opravka s policijo in sodišči. Tokrat sicer ni nič ukradel, vendar si je kljub temu nakopal novo prijavo, dolžijo ga upiranja in povzročitve poškodb javnemu funkcionarju, obenem skušajo ugotoviti, če je imel prste vmes pri nedavni tatvini v isti cerkvi. V gledališču Mlela drevi Spartacus Po sinočnjem nastopu Mladinskega gledališča iz Ljubljane bo drevi v okviru Gledaliških prepletanj na sporedu predstava Spartacus. Gre za plesno predstavo s podnaslovom »il di che piu non c’e« (dan, ki ga ni več), na ciganske in grške, madžarske in židovske tradicionalne motive je koreografijo pripravil Michele Abbondanza. Koreograf je tudi med izvajalci, z njim bosta plesali Antonella Berto-ni in Mariatullia Pedrotti, glasbene motive pa bo izvajal sestav Rhapsodija Trio. Kot vse ostale večerne predstave niza, za katerega sta ob denarni podpori Sklada CRTrieste poskrbela zadruga Bonawentura in gledališče La Contrada, se bo tudi drevišnja začela ob 21. uri. Velik uspeh solidarnostne akcije Slovenskega kluba Sedaj zbirajo le denarna sredstva - Jutri manifestacija za mir Odbor Slovenskega kluba je lahko upravičeno zadovoljen s potekom solidarnostne akcije za pomoč nesrečnim žrtvam vojne. Na Stadionu 1. maja se je v nekaj dneh nakopičilo res veliko materiala, od oblek do živil, igrač in raznovrstnih potrebščin, tako da bo klub odslej naprej zbiral le finančna sredstva na svojem bančnem tekočem računu pri Novi tržaški kreditni banki (št. 01-10071). Odbornice SK so o-pravile res veliko delo. Včeraj popoldne so končno sortirale zbrano pomoč (na sliki-FOTO KROMA) ; dotrajane in stare obleke so dostavile krajevnemu zbirnemu centru Salezijancev, ki jih bodo reciklirali, izkupiček pa bodo namenili človekoljubnim organizacijam, vse ostalo pa so zložile v zaboje, ki jih bodo skušale direktno pripeljati v Albanijo, čeprav zadeva ne bo tako enostavna. S tem v zvezi je klub v stalnem stiku s Italijanskim solidarnostnim konzorcijem (CIS), katerega predsednik Gianfranco Schiavone se je že v nedeljo zelo pohvalno izrekel o humanitarni pobudi na Stadionu l.maj. V mestu in v okolici pa se medtem vrstijo raznovrstne pobude in manifestacije, ki na takšen ali drugačen način zadevajo vojno na Balkanu. Jutri bo v mestnem središču mirovna manifestacija pod geslom »Ustavimo vojno«, ki bo ob 18.uri krenila s trga pred železniško postajo. Pobudo so doslej podprle številne organizacije in stranke (med temi tudi SKGZ in ZSKD), nadaljnje pristope pa zbira Odbor mir in sožitje (Ul.Valdirivo 30, tel. 0338-2118453, faks 040-637788). Tržaški predstavniki solidarnostnega komiteja ICS sporočajo, da poleg kosovskih beguncev prihaja k nam preko Slovenije tudi vse več mladih Srbov, ki nočejo v vojsko; CIS zahteva od rimske vlade, naj v skladu z mednarodnimi določili prizna tem mladeničem (za Miloševičev režim so to dezerterji) pravico do političnega zatočišča v Italiji, kar se doslej ni vedno dogajalo. Na levici zelo različna mnenja o vojni Javni debati v Trebčah in pri Briščikih Po naših vaseh se nadaljujejo debate in srečanja o vojni na Balkanu. Posebno aktivne so levičarske stranke, ki imajo o tem, kot znano, deljena mnenja in stališča. V Trebčah so na srečanju Stranke komunistične prenove (na sliki-FOTO KROMA) ostro obsodili letalske napade Nata in kritizirali zadržanje D’Alemove vlade. Debato je uvedel Igor Canciani. O vojni je tekla predsi-nočnjim beseda tudi pri Briščikih in sicer na pobudo zgoniške sekcije Levih demokratov. Na srečanju je bilo slišati pohvale na račun vlade. O novi balkanski tragediji je govoril Miloš Budin. NA TRŽNICI NA DEBELO / Bill SO BREZ ELEKTRIKE NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI Težave že danes odpravljene Popustil je podstavek, po katerem je tekla električna napeljava Prijeli Španca, obtoženega umora nekega policaja Ge je šlo vse po predvidevanjih, so zelenjavno tržnico na debelo že danes zjutraj odprli tudi za zasebnike, ki imajo dostop od 9. do 10. ure, vsaj tako je v svojem sporočilu včeraj trdila občinska uprava. Ostala dejavnost pa se je regularno odvijala že včeraj, omogočil jo je takojšen poseg, s katerim-so začeli urejevati električno napeljavo, potem ko je odpovedal nosilni podstavek. Okvara pa ni povzročila težave samo kupcem na drobno, temveč še zlasti tistim trgovcem, ki na tržnici ponujajo lahko pokvarljivo blago, kot so na primer jagode in podobno, saj jim hladilne naprave niso več delovale. Nevšečnosti so se pričele predvčerajšnjim popoldne, ko je nekdo pri čiščenju šip stopil na podstavek, po kate- rem teče električna napeljava. Podstavek je popustil, verjetno je bil tudi dotrajan. Iz varnostnih razlogov so izključili električni tok, tako da so brez elektrike ostala skladišča od št. 27 do 54, ustavili so se računalniki, hladilniki. Bali so se, da bo škoda zelo velika, vsak zapravljeni dan bi prinesel okrog 300 milijonov lir izgube. Zato so se dela lotili že predsinočnjim, prišlo je osebje Acega, Občine, gasilci in so tržnico včeraj zjutraj redno odprli za trgovce, medtem ko so morali zasebniki nekoliko potrpeti. Rešitev pa je verjetno začasna, napravo bodo gotovo v celoti obnovili, kar pa je bolj zahtevno opravilo. Upati je, da se ne bo zavleklo kot se je zavleklo polaganje ploščic, s katerimi so pred nedavnim nanovo tlakovali celotno tržnico. Tržaška železniška policija je v sodelovanju s službo Interpola pri glavni direkciji kriminalne policije aretirala 48-letnega španskega državljana Alvareza Munoza, doma iz Pechire, za katerim so špaftske oblasti izdale zaporni nalog, dolžijo ga umora nekega policaja, do katerega je prišlo novembra lani v Alme-rii. Alvarez Munoz je pred dobrim desetletjem že imel opravka z italijanskimi oblastmi: tedaj so ga prijeli in izročili Španiji, saj je bil zaradi mednarodnega trgovanja z mamili obsojen na deset let ječe. Munoza so prijeli v soboto, pri sebi je imel ponarejene dokumente, njegovo odkritje in aretacijo pa je omogočila koordinirana preiskovalna dejavnost med Interpolom ter španskimi oblastmi, tako da so ga lahko identificirali. Pri sebi je imel železniško vozovnico za Trst, vendar je izstopil v Mestrah. Pomotoma pa je prtljago pustil na vlaku, a prav prtljaga je zbudila sum agentov, saj so med njo našli okrog deset milijonov lir ter dva milijona in pol pezet. Alvarez Munoz se je oglasil v uradu za izgubljene predmete v Trstu, upal je, da bo lahko brez težav spet prišel do svoje prtljage. Predstavil se je na glavni železniški postaji, v roki je imel osebno izkaznico in vozniško dovoljenje, naslovljena sta bila na ime nekega italijanskega državljana. Fotografija pa je bila nekoliko neobičajne oblike, tako da se je policija odločila za natančnejši pregled. Kaj kmalu so odkrili, da sta bila dokumenta ukradena, eden v Teramu, drugi v Frosinoneju. Na podlagi fotografij so tako ugotovili, kdo je pravzaprav moški, ki je iskal izgubljeno prtljago, za njim je bil izdan mednarodni zaporni nalog. Španija je formalno že zaprosila za njegovo ekstradicijo. KAMPANJA ZA REFERENDUM Sporočilo dolinske uprave Občina Dolina sporoča, da je na osnovi veljavnih določil vključila vasi Gročana, Draga in Pesek v volilni sedež št. 3 v Srenjski hiši v Borštu, št. 136, zraven pošte. Z namenom, da bi olajšala pravico do glasovanja, je uprava organizirala prevozno službo za volilce iz Gročane, Drage in Peska, ki bi imeli probleme za prevoz do volilnega sedeža št. 3 v Srenjski hiši v Borštu, št. 136, in sicer s sledečim umikom: odhod iz Drage: ob 9., 14. in 16. uri; odhod iz Gročane: ob 9.45, 14.45 in 16.45; odhod iz Peska: ob 10., 15. in 17. uri. Za informacije in za vse druge potrebe se lahko zainteresirani zglasijo v občinskem volilnem uradu - telefon: 040-8329111 ah 040-8329220. Volišča bodo odprta le v nedeljo do 22.ure Referendum bo le v nedeljo, IS.aprila, volišča bodo odprta od 7. do 22.ure. Na volišča je treba z osebnirn dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga še ni dobil na dom ga lahko do vključno nedelje dvigne na volilnem uradu svoje občine. Način volitev je zelo preprost Kdor želi ukinitev sedanjega volilnega zakona za izvolitev poslanske zbornice glasuje »DA«, kdor ne želi nobenih sprememb in hoče v bistvu ohranitev sedanjega sistema glasuje »NE«. Obvestilo Občine Nabrežina Uprava devinsko-nabrežinske Občine bo v nedeljo v dopoldanskih urah poskrbela za brezplačni prevoz telesno prizadetih volilcev do volišč. Zato uprava naproša zainteresirane volilce, da se javijo na pristojnein občinskem volilnem uradu (telefon 040-2017300) 0° sobote do 13.ure. JNDUSTRIJCI / PREDSTAVILI »SOLIDARNOST TRST« V NEDELJO ŠOLSTVO / DRŽAVLJANSKA VZGOJA Zasebni sektor v korist sociale Pomoč šibkejšim slojem in voluntariatu S kolesom od Trsta do Sesljana in nazaj Openski in proseški dijaki na občini Seznanili so se z delovanjem občinskega sveta - Veliko zanimanje za slovenska vprašanja Soudeležba zasebnega sektorja oz. podjetnikov Pri reševanju socialnih Problemov, sodelovanje z °rganizacijami volunta-riata, ovrednotenje vloge, ki jo lahko odigrajo priseljenci iz držav izven Evropske skupnosti kot Prdi ostareli, nove storit-Ve za otroke in mlade, Promocija znanosti in spodbujanje novega podjetništva. To so neka-leri izmed ciljev novonastalega združenja za raz-v°j podjetništva v sociali 8Solidarnost Trst« (»Soli-darieta Trieste«), ki so ga Predstavili vCeraj na sedežu združenja industrij-cev predsednik slednjega Eederico Pacorini, predsednik združenja »Solidarnost Trst« Mauro Az-2arita, podpredsednik Eangher in ravnateljica Carnachova, med prisotnimi pa sta bila tudi tržaški škof Ravignani in Podžupan Damiani. Namen združenja, pri katerem so tudi vsedržavno združenje obrtnikov CNA, konfederacija upraviteljev podjetij, ustanovi Enaip in Villaggio del Eanciullo, je posredovati paenežerske sposobnosti in biti v podporo neprofitnemu področju. Slednje bo namreč vedno bolj prisotno v sektorjih, katerim država vedno tnanj sledi, kot so med drugimi zdravstvo, kultura, umetnost in znanost. Ikle gre za konkurenco, so podčrtali, ampak za sodelovanje z že obstoječimi socialnimi stvarnostmi. Cilj delovanja je bodisi Pomagati šibkejšim kate-Sorijam (mladi, ostareli itd.) kot tudi organiziranje pobud v širšem smislu, od zdravstva do znanosti. Zasebni sektor in sektor voluntariata morata skupno delati v korist otrok, mladih, ostarelih in priseljencev, so povedali, med načrti pa je valoriziran} e bogastva, ki ga lahko predstavljajo priseljenci. Združenje namerava v tem smislu tudi ustvariti datoteko s podatki o delovnih sposobnostih priseljencev in jim nuditi pomoč pri iskanju zaposlitve, poleg tega bo organiziralo tečaje poklicnega usposabljanja. Med raznimi načrti so tudi jasli v podjetjih ali »centri za družine«, ki bi nadomestili jasli. Za mlade so predvidene storitve za njihovo socialno-de-lovno vključitev in informativne pobude o delu glede na projekte, ki jih finansira EU. Združenje je aktivno tudi, kar zadeva ostarele. S tem v zvezi nameravajo npr. izkoristiti njihove izkušnje za ponovno ovrednotenje obrtnih poklicev, ki se jih mladi ne lotevajo več. Združenje pripravlja nazadnje tudi načrte za socialno korist in hoče obelodaniti nerešena vprašanja na zdravstve- no-socialnem področju. Potrebno je ojačiti stike z tržaško univerzo, javno šolo in z zdravstvenim sektorjem, pri združenju pa bodo z veseljem sprejeli vse, ki bi se mu radi pridružili. Aljoša Gašperlin Kdor želi prebiti nekoliko drugačno nedeljo, se lahko prijavi za netekmo-valni kolesarski pohod od Trsta do Sesljana in nazaj. Trst na kolesu - to je naslov športno rekreacijske manifestacije - je odprt vsem: otrokom, odraslim in ostarelim, ženskam in moškim, ljubiteljem vozila na dveh kolesih in tistim, ki so siti vozila na štirih kolesih. Pohod prireja tržaška občinska uprava s tehničnim sodelovanjem društva »Ciclisti Veterani Cottur«. Start bo ob 9.15 na Trgu Unita, proga bo šla po obalni cesti do Sesljana, kjer bo postanek z okrepčilom, cilj pa spet na Trgu Unita. Vpisovanje poteka v Ul. Crispi 9 do 19. ure v soboto (pa tudi pred samim odhodom) -tel. 040 771423. OBISK PREDSEDNIKA V kratkem verjetno tudi kazensko evropsko sodišče Openski in proseški nižješolci so se včeraj seznanili z delovanjem tržaškega občinskega sveta in vsaj okvirno spoznali mehanizme občinskega upravnega stroja. Dijaki 3. A razreda nižje srednje šole Srečka Kosovela z Opčin in 3. razreda nižje srednje šole Frana Levstika s Proseka so namreč v okviru programa o spoznavanju krajevnih uprav obiskali tržaško občinsko palačo, da bi - skupaj z dijaki italijanskih nižjih srednjih šol Rolli in Čampi Elisi - izvedeli, kako deluje osrednji občinski upravni organ. V dvorani občinskega sveta jih je sprejela funkcionarka g. Meula, ki jim je uvodoma obrazložila, da spada program v okvir širše pobude, s katero želi občina (v sodelovanju s šolskim skrbništvom) približati mladim krajevne institucije. Obisk se je kmalu spremenil v nadvse koristno uro državljanske vzgoje, med. katero so mladi gostje med drugim izvedeli, kako lahko občan sproži določen upravni postopek. Najprej se mora obrniti na rajonski svet, ki nato posreduje njegovo vprašanje občinski upravi, medtem ko mora odlok sprejeti občinski svet. Dijaki so zelo pozorno sledili pojasnilom funkcionarke, na katero se je nato usul pravi plaz vprašanj. Solarji so želeli med drugim izvedeti, katere so županove pristojnosti, kako upravi- telji sestavljajo občinsko bilanco in katerim argumentom posvečajo najvecjo pozornost. Slovenski dijaki so bili med vsemi še najbolj zgovorni in radovedni. Tako so vprašali, kaj predvideva zakon za vrnitev poitalijančenih priimkov v originalno slovensko obliko: funkcionarka jim je odgovorila, da je za poslovenjenje poitalijančenega priimka dovolj predstavitev prošnje in da je zadeva rešena v kratkem času. Na vprašanje o sprejemanju slovenskih dopisov na občini je g. Meula ocenila, da gre za korak naprej v odnosih med pripadniki slovenske manjšine in tržaške občine. Slovenski dijaki so še želeli izvedeti, kako občinska uprava skrbi za slovenske šole (do njih ima enak odnos kot za italijanske, se je glasil odgovor), na vprašanje o poimenovanju ulic s slovenskimi imeni pa je funkcionarka odgovorila, da bi lahko tudi na Opčinah poimenovali ulice in kraje z izvirnimi slovenskimi imeni. Ob koncu so bili prav slovenski dijaki deležni pohvale, saj je občinska funkcionarka kmalu ugotovila, da so se med vsemi še najbolj zanimali za delovanje občinskih organov in da so se dobro pripravili na obisk, kar pomeni, da so v šoli predhodno obravnavali snov, svoje znanje pa so med obiskom dobro izkoristili. PO NOVI OBSODBI Sindikati upajo, da se bodo pri ACT le spametovali Sindikalne organizacije Filt-Cgil, Fit-Cisl, Ccdl-Uil-tfasporti, Ugl in Rdb poudarjajo, da je bila uprava kon-2°rcialnega prevoznega podjetja ACT, katero so vsa sindikalna zastopstva v podjetju tožila zaradi protisin-dikalnega delovanja, obsojena tudi na poravnavo sodcih stroškov. Sindikati spominjajo, da so za 14. februar letos napo-vedali stavko v podporo zahtev, ki so jih postavljali vod-stvu ACT, in sicer: ohranitev tako zaposlitvene ravni kot Plač, predstavitev resnega podjetniškega načrta, sistematično in natančno obveščanje itd. Z namenom, da bi stavko preprečili, je bil za 13. februar sklican sestanek na Prefekturi. Omenjeni sindikati pravijo, da je tedaj zastopstvo ACT (v njem sta bila predsednik Borruso in glavni Uvnatelj De Robertis) zapustilo pogajalno mizo. Posledi-Ca je bila, da se je prefekt odločil za prisilni vpoklic neka-jčrih delavcev, da bi zagotovih zvezo z Miljami, kjer so Pile pustne manifestacije na višku. Seznam oseb, ki so tti vpoklicali, je prefektu posredovalo ACT, vendar je bi-1° njihovo število po mnenju sindikatov previsoko glede Pa potrebe. Zato so se odločili, da se obrnejo do sodišča: tako početje je po njihovem mnenju predstavljalo kršitev Pravice do stavke, ki jo predvideva zakon 146/90. Poleg t®ga so tedaj uslužbenci morali opraviti nadure, a izgubiti so tedenski dan počitka. Delavci so tudi nudili VeC od tega, kar predvideva ustrezna zakonodaja, ki urejuje stavke, saj so delovale služba za vozovnice in druge pro-§6> ki niso bile v namenih prefekture. Sindikalne organizacije izražajo upanje, da bo nova °usodba spametovala tiste upravitelje, ki po eni strani 116 bi smeli več razmetavati denarja, namenjenega zagotavljanju primernih storitev, po drugi pa bi morali Ponovno navezati pravilne odnose s sindikati. V okviru evropskega sodišCa za človekove pravice bodo v kratkem najbrž ustanovili tudi posebno kazensko sekcijo. To je med včerajšnjim tržaškim obiskom napovedal predsednik sodišCa za človekove pravice, ki ima sedež v Strasbourgu, Luzius VVildhaber. Ugledni sodnik je bil gost tržaškega Mednarodnega centra za študije o človekovih pravicah, ki ga je zastopal predsednik Guido Gerin (na sliki-FOTO KROMA). VVildhaber je povedal, da bo sodišče v Strasbourgu z ustanovitvijo samostojne kazenske sekcije gotovo okrepilo svojo dosedanjo dejavnost in tudi svojo vlogo. Evropsko sodišče se danes ukvarja predvsem z zaščito državljanov in njihovih pravic pred nepravilnim ali nezakonitim obnašanjem vlade ter javnih uprav, kazensko sodišče pa bi v bistvu ščitilo državo pred nepravilnim ravnanjem občanov. Mednarodni center za človekove pravice je svojčas sodeloval v postopku za spremembo pravilnika evropskega sodišCa. ____________ŠKEDENJ / ZARADI SVETOVNE KRIZE___________ Železarna bo mirovala do sredine maja Podaljšana dopolnilna blagajna za 200zaposlenih - V ponedeljek sindikalna skupščina Plavži škedenjske železarne bodo še vsaj do srede maja brezposelno hladni Čakali, da v njih spet zakurijo ogenj dela. Kdaj se bo to res zgodilo, zaenkrat ni znano. To bi morali po prvotnem načrtu storiti že ta mesec, tja do 25. aprila, a huda kriza, ki je pretekle mesece zajela železarski sektor, je podjetju in delavcem prekrižala račune. Tako se bo za kakih 200 od skupnih 700 uslužbencev podaljšalo že itak dolgo obdobje dopolnilne blagajne. Sedanja kriza bo zakasnila delo v železarni, ne bo pa spremenila okvirnega načrta podjetja Lucchini. Tako je na včerajšnjem srečanju na sedežu tržaških industrijcev zagotovil zastopnik delodajalca Morelli predstavnikom sindikalnih organizacij (srečanja sta se udeležila še odgovorni za osebje Mazzoleni in predstavnik Združenja industrijcev). Potrdil je, da je grupa Lucchini zainteresirana za delovanje železarne in da bo v škedenjski gospodarski objekt vložila predvidene investicije za posodobitev električne centrale, jeklarne, plavža in koksarne. Skupno naj bi to znašalo kakih 400 milijard lir. Na srečanju so se domenili, da se bodo ponovno sestali najkasneje do srede maja. Takrat bodo spet pregle- dali dejansko stanje na železarskem tržišču in v železarni. Sedanja kriza je - po mnenju izvedencev - izredno huda. Lucchinija naj bi stala doslej kakih 50 milijard lir. Vzroki krize so različni. V prvi vrsti gre za negativno konjunkturo svetovnih razsežnosti, ki ciklično prizadene železarski sektor. Podjetniki dobro poznajo ta valujoči fenomen, ki v mnogočem spominja na svetopisemska obdobja debelih in suhih krav. A sedanja krizna faza je mnogo hujša od dosedanjih. Zato izvedenci domnevajo, da se zanjo skrivajo še drugi faktorji. Sindikalni predstavnik kovinarjev CGIL Antonio Saulle meni, da gre za nekakšno »omamljenje« tržišča jekla z dum-pingom: nekatere države - najverjetneje iz Daljnega vzhoda: Južna Koreja in Japonska - prodajajo jeklo po izredno nizki ceni, nižji od proizvodne cene. Ta pojav nekorektne konkurence so evropski proizvajalci jekla že ožigosali, italijanski pa so se obrnili na vlado in zahtevali njen poseg, da bi zaščitila italijanske gospodarske interese. Skedenjska železarna se je znašla v tem kriznem vrtincu. Zaposlene je negativna faza zaskrbela, zato so zahtevali razčiščujoč sestanek z vod- stvom podjetja. Sindikalni predstavniki jim bodo v ponedeljek, 19. aprila, na skupščini poročali o včerajšnjem srečanju, ki je bilo - po svoje - pozitivna. Po eni strani je, žal, res, da se bo dopolnilna blagajna za del osebja nadaljevala še najmanj do srede prihodnjega meseca, po drugi strani po bodo uslužbenci gotovo zadihali, ko bodo slišali, da je lastnik zanikalmožnost odpustov in potrdil dane obljube o investicijah za posodobitev skedenjskega industrijskega objekta. Stara in nova stanovanja lacp Pri zavodu za ljudska stanovanja lacp so objavili izid natečaja za dodelitev stanovanj na podlagi predlanskega razpisa. Dodelili bodo 84 stanovanj v Ul. C. deU’Acqua in 105 v Ul. Molino a Vento; 21 jih je namenjenih za novoporočence, 21 za ostarele občane, 11 za telesno prizadete osebe in 2 za vojake. V obeh primerih je gradnja nekoliko v zamudi, tako da bo za dodelitev treba počakati do konca leta oz. do prihodnje pomladi. Tisti, ki niso med prvimi na natečaju, lahko prosijo za staro stanovanje. POBUDE Meja vse bolj odprta Sirjenje prijateljstva ob meji - ta je smisel večplastne in večdnevne prireditve, ki poteka že nekaj let, a bo letos zado-bila Se popolnejšo obliko in pomen. Gre za Odprto mejo, ki bo letos zajela celoten obmejni pas od devinsko-nabrežinske do miljske občine, seveda s sodelovanjem vseh občin tako na italijanski kot slovenski strani. Slovesna otvoritev bo jutri ob 19. uri v sežanskem kulturnem domu, kjer bodo odprli razstavo Zamisli o kraškem parku in bo nastopil komorni orkester gledališča Verdi iz Trsta. V soboto bo potekal prosto prehod meje med devinsko-nabrežinsko in komensko občino, v nedeljo pa med kozinsko-hrpeljsko in dolinsko občino. V ta okvir bo tokrat sodil tudi nedeljski koncert revije Primorska poje v občinskem gledališču v Bol-juncu. Odprta meja se bo nadaljevala še prihodnjo soboto in nedeljo. NABREŽINA / NOVO ZDRUŽENJE Ustanovno srečanje kmečkih žensk Določene so bile okvirne smernice nove organizacije in izvoljen je bil devetčlanski odbor V prostorih knjižnice v Nabrežini je v torek potekal nekakšen ustanovni sestanek Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žensk. Nepričakovana udeležba na tem prvem uradnem srečanju je organizatorke prijetno presenetila ter potrdila, da je tako združenje med ženskami ne samo občuteno, temveC tudi potrebno. Na torkovem srečanju v Nabrežini je bilo govora predvsem o ciljih novega združenja. Izvoljen je bil devetčlanski odbor, ki se bo v kratkem lotil uresničevanja smernic, nakazanih na sestanku. V prihodnjem poročilu bomo o delovanju novega združenja bolj natanko poročali, saj gre za povsem novo pobudo, ki je vredna pozornosti. Neva Lukeš KULTURA / GLAVNA POSTA Razstava kot uvod v filmsko prireditev Lep poklon kinoamaterju Edvinu Millu Filmi prihodnji teden v gledališču Miela Na glavni pošti na Trgu Vittorio Veneto, ki se vse bolj uveljavlja kot razstavni prostor, bodo danes ob 18. uri odprli razstavo posvečeno tržaškemu kinoamaterju Edvinu Millu. Razstava predstavlja uvod v tridnevni prikaz filmov iz italijanskih in mednarodnih arhivov in kinotek, ki bo konec prihodnjega tedna v gledališču Miela. Millo (letnik 1921) se je rodil v Rojanu, kjer je že kot otrok zahajal v tamkajšnjo kinodvorano Belvedere. Začel je seveda z nemimi filmi, snemalno kamero pa je vzel v roke že kot mladenič. Bil je uslužbenec podjetja ACEGAT, v svoji karieri, Ce jo tako lahko imenujemo, pa je posnel nešteto kratkometražnih amaterskih filmov, včasih pa je filmske posnetke z majhno kamero kar »kradel« v kinodovo-ranah. Skratka zanimiva osebnost, ki jo bo danes popoldne lahko spoznala tudi širša publika. Kot smo že poročali se bo pregled arhivskih posnetkov v Mieli začel prihodnji Četrtek, 22. aprila in bo trajal do sobote, 24. aprila. To bo druga izvedba te prireditve (za lansko je poskrbel filmski kritik Sergio Grmek Germani), letošnji izbor filmov sta uredila Cristina D’Osual-do in direktor Furlanske kinoteke iz Humina Li- vio Jacob. Na pobudi bo sodelo' vala tudi Slovenska ki' noteka iz Ljubljane, ki je že stalni gost tukajšnjih filmskih prireditev in to v okviru sodelovanja s Cappello Underground, s festivalom Alpe Adria Cinema in s Furlansko kinoteko, ki je med drugim organizator svetovno znanega festivala nemega filma v PordenonU' NOVICE PIHALNI ORKESTER BREG VCERAJ-DANES Zamejske rock skupine drevi v Oxisu Čeprav se je zimska sezona že tradicionalnih četrtkovih koncertov v pivnici Oxis v Križu zaključila konec marca, se rock glasba kljub temu ponovno vraCa v to priljubljeno shajališče z izredno pobudo. Nocoj, s pričetkom ob 21.uri bo namreč v Oxisu spet vroCe, saj bo današnji večer namenjen rock festivalu Anagrumba. Glasbeno združenje Anagrumba (Associazione na-zionale gruppi mušicah di base) se s tem kon-certona po premoru spet aktivno pojavlja pri organizaciji glasbenih prireditev v naših krajih, ob tej priložnosti pa je naletela na gostoljubno soorganizacijo kriškega lokala. Nocojšnji veCer bo v celoti posvečen zamejskim rock skupinam, tako da se bodo v kriški pivnici zvrstili ansambli Charge, No Comment in Moran Brothers. Vsi trije sestavi so slovenski mladini kar dobro poznani, saj so skupno nastopili na dveh podobnih pobudah, in sicer septembra lani na openskem Zamejskem rock festu in februarja letos na prireditvi »Border Musič« v tržaškem gledališču Miela. Glasbeniki bodo predstavili predvsem lastne avtorske skladbe, ki gredo od rocka do punka in od ska do reggae žanrov. Kljub dejstvu, da so skupine ustanovili šele lani ali predlanskim, se njihova dejavnost pospešuje preko vse pogostejših koncertnih prilik na gledaliških odrih, na radijskih postajah ali v shajališčih. Kot je poudaril upravitelj kriškega Oxisa Igor Gustinčič, se lahko zamejske skupine tudi nocoj ponašajo z lepo priložnostjo za nastop, saj se ob podobnih pobudah lahko občinstvu predstavijo tudi manj izkušene skupine, ki nimajo dovolj obširnega sporeda za samostojen celovečerni koncert. Naši mladini pa bodo trdi rock ritmi nedvomno popestrili veCer tako, da si v Križu obetajo zabaven in dobro obiskan koncert. AJ Podaljšano obdobje za ogrevanje stanovanj Devinsko-nabrežinski občinski odbor je na podlagi zakonskih določil odredil, da v javnih poslopjih lahko ostanejo ogrevalne naprave vključene na vsem občinskem ozemlju od 16. do 30 aprila. Gre za poslopja, ki so namenjena bivanju, uradom, raznim društvenim dejavnostim ter trgovskim, športnim in šolskim dejavnostim. Ogrevanje je dovoljeno najveC osem ur dnevno, in iscer od 5. do 23. ure. Dopuščena je tudi delitev dnevnega urnika ogrevanja. Pomladni koncert godbe Nastop je bil v prenovljeni dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini podpredsednik društva Evgen Dobrila. Tema filmov je bila bivša Jugoslavija, kot jo je Žerjal ujel v svoj aparat pred štiridesetimi leti, ko je z motorjem prepotoval prelepe kraje kot so Dubrovnik, Ohrid, Jajce, Sarajevo, Mostar in Tre-binje. Za vse te filme je Žerjal prejel visoka priznanja, tako v Italiji kot tudi v Beogradu in sploh, kjer jih je prikazal. »Lahko reCem, da sem prepotoval skoraj ves svet, toda to potovanje ostaja zame najlepše, je dejal Žerjal, saj sem pobliže spoznal prelepo naravo, ljudi in ogromno lepih verskih in drugih zgodovinskih objektov. Želel sem jih sedaj ponovno prikazati prav v Času, ko spremljamo s strahom in grozo dogajanje v Srbiji in na Kosovu.« • Ze njemu so prišle ob tem solze v oCi, prav tako prizadeti so bili tudi obiskovalci, ki so videli mnogo tega, kar je že ali še bo vojna uničila. Mi smo tista generacija, je dejal Evgen Dobrila, ko se je zahvalil Žerjalu, ki najtežje prenaša in doživlja vse to, kar se dogaja v bivši Jugoslaviji. Zato smo, je zaključil Dobrila, izredno hvaležni Žerjalu, da nam je ponovno prikazal vse te lepote in jih opremil tudi z izredno lepo glasbo. N.L. Pihalni orkester Breg je prihod novega letnega Časa pozdravil s prijetnim koncertnim srečanjem, ki je bilo prejšnjo soboto v prenovljeni dvorani dolinskega SKD Valentin Vodnik. V glavnem je glasbeni dogodek oblikoval godbeniški sestav, ki je pod vodstvom svojega zvestega kapelnika Fiorenza Muscovija izvedel raznolik izbor skladb, iz sicer obsežnejšega repertoarja. Na so-botjiem koncertu pa so se občinstvu predstavili tudi trije gojenci glasbene šole, ki v sodelovanju z GM deluje pod okriljem dolinskega godbenega društva. Ob klavirski spremljavi Tatjane Jercog so tako zaigrali Robert Vodopivec iz razreda klarinetov in Jan Foraus ter Aljek Klun iz razreda trobil. Koncert je obogatil še nastop glasbenega tria, ki ga sestavljajo klarinetist Marko Stoka, pianist Vinko Skerlavaj in pevec - baritonist Marjan Skerlavaj. (dam) Film Aljoše Žerjala o bivši Jugoslaviji Društvo slovenskih upokojencev je imelo vCeraj v Gregorčičevi dvorani v gosteh »poklicni filmski amater« Aljoša Žerjal, kot ga je elanom v šali predstavil Danes, ČETRTEK, 15. aprila 1999 IDA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.50 -Dolžina dneva 13.30 -Luna vzide ob 6.17 in zatone ob 18.59 Jutri, PETEK, 16. aprila 1999 LAMBERT VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,2 stopinje, zračni tlak 1007 mb narašča, veter jug 10 km na uro, vlaga 64-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 69-letna Li-dia Bari, 75-letni Sigfri-do Kirchner, 65-letni Nereo Devide, 80-letni Bruno Dagri, 63-letna Li-dia Pividor, 65-letni Vir-gilio Percali. u LEKARNE Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. aprila 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana" 11 (tel. 040 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 040 410515). Boljunec (tel. 040 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul.'Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefon-tane 39. Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Settefontane 39 (tel. 040 947020). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure-predpraznična od 14. “O 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 350505 - Televita. Telefonska central3 Zdravstvenega podjetj3 in bolnišnic: 040 399" 1111. Urad za informacij6 Zdravstvenega podjetja-040 3995053 in 04U 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ur® ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 1'' Urad za informacij6 bolnišnic: 040 399272 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. E3 čestitke Dragi VANJ/^ LOKAR, danes sla/1’ svojo 60-letnico. Želim ti veliko družinskeg veselja, pa da bi vedn stal ob naši strani ko veliki prijatelj. SK Barkovlje. 4 Danes bo ugasnila svečke naša mala M-V; TINA debernaRU1: Vse naj naj ji želi br Marko, očka Fr.aIL- jo mama Mara in vsi, ki J imajo radi. , Naša MARTINA da nes štiri leta slavi, za ji vse lepo nona in no želi. Ilaria je dobila ses co LORENZO. Mami/" bini in očku Paolu i .._ reno čestitajo in se z n) ma veselijo tete Maj ’ VVilma in Eda z družina V Dolini praznuje d® nes 86 rojstni dan JE LINA KLABJAN. /e o. mnoga zdrava leta ji z sin Silvano z družin0. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO ________ TRST vabi na sklepno predavanje SVETLOBA IN POEZIJA Diaposnetke o naravnih spremembah v letnih časih bo predvajal MARJAN OLENIK, poezije bo brala KLAVDIJA MOZETIČ Danes, 15. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani KINO EXCELSIOR - 17.30, , 22.10 »Le parole e non ti ho detto«, i. Ke-ln Costner, Paul New-Robin Wright Penn. EaCELSIOR azzurra ' 17.40, 19.50, 22.00 »La P°la<<, r. Cedric Kahn, i. arles Berling, Sophie ^Uillemin, Arielle Domba- AMBASCIATORI - »A15, ^8-15’ 20-15, 22.15 A civil action«, i. John rayolta, Robert Duvall. i n l?OTTO multisala M ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »La vi-a e bella«, r. - i. Roberto tiemgni. GIOTTO MULTISALA ' 16.20, 18.20, 20.20, -20 »Biglietti d’amore«, i. Andy Garcia, Andie MacDovveli. NAZIONALE 1 - 16.20, a0'15- 20.15, 22.15 »Patch Adams«, i. Robin Wil-Aiains. . NAZR1NALE 2 - 16.30, °-20, 20.15, 22.15 »Ob- ssion« i. Gwyneth Pal- bo^Jessica Lange. 1 NAZmNALE 3 - 16.30, -20 20.15, 22.15 »Ladri . Pelle<<. i- Alec dwin, Rebecca De Mor-nay. ^AZIONALE 4 - 16.30, m '20’ 20.15, 22.15 »Cose D.01ta cattive«, i. Cameron D az’ Christian Slater. Pre-latonf311 P°d 14. , *«GNON - 16.00 -.'00 »Sendy, agli uomini j acci° tanto«. Prepove-tom P°d 18. le- CAPitol - 18.40, snta ’ 22.10 »Salvate il c .ato Ryan«, r. Števen Mau n8’ i' Tom Hanks’ re 1 * * * Ganion, Tom Sizemo- ^^CIONE - Kinodvora-le rezervirana za otroke rekratorijev. PRIREDITVE , SKALA vabi jutri, v P®tek- 16. t. m. ob 20.30 v (jj0store Zadruge v Gropa-gi n.a ogled veseloigre z n as j in petjem »Obleka ^di človeka?« Rež^' o vene c- Slav bi; R.a R°ža Hrvatic. 1 01leni! KtnXFZA SLOVENSK znn;URNIH drusti ZRnnZENJE PEVSK ZVwR°V primorsi Svtt,A CERKVENIH Pl SKtu ut-RKVEr SLn,1ZBOROV- ZVE uivENSKE katoli, Rosvete skd Fra Vemeren in SKD Fi n "'urini prisrčno val oncert 30. jubilejne vije PRIMORSKA POJE ’99, v soboto, 17. aprila 1999 ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Nastopili bodo: Dekliška skupina Fran Venturini, Dekliški zbor Znamenje, ŽPZ Lucija, MePZ Vrtojba in ZPZ Audite Nova. Koncert bo pod pokroviteljstvom Občine Dolina in v sklopit* pobude Odprta meja. SKD LIPA iz Bazovice ob 100-letnici ustanovitve vabi v soboto, 17. aprila na prvo prireditev LIPIN ZAKLAD. Zbirališče ob 16. uri pri Sajsnikovih, kjer se bo pričelo sajenje lip, ob 17.30 kulturna prireditev v Bazovskem domu. Sodelujejo uCenci osnovnih Sol Primož Trubar iz Bazovice in Karel Destovnik Kajuh iz Gropa-de, otroci otroških vrtcev iz Bazovice in Gropade ter otroški zbor Slomšek. V Bazovskem domu bo razstava risb. Vabljeni! SPD PRIMOREC-TA-BOR vabi na koncert LJUBLJANSKIH MADRIGALISTOV (zborovodja Matjaž Scek) ob izidu nove zgoščenke BOM NAREDIL STEZICE... (slovenske ljudske pesmi). Glasbeni dogodek bo v četrtek, 22. aprila 1999 ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Frstnika v Stivanu. Pri organizaciji sodelujejo Zveza slovenskih kulturnih društev Trst, moški zbor Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi v petek, 23. aprila ob 20.30 v gledališče France Prešeren na ogled glasbene igre »Obleka naredi človeka?« v režiji Bože Hrvatic. Nastopajo elani dramske skupine PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec. BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja POKUŠNJO KRUHA IN VINA, v soboto, 24. aprila 1999 na sedežu Sirene. ZaCetek ob 20.30. Vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila, naj prinesejo pridelovalci v ponedeljek, 19. ali v torek, 20. t m. v klet Marjana Gregoriča, Ul. Boveto 32, od 19. do 21. ure. Nagrajevanje prvouvrSCenih vin bo na prazniku kruha in vina. Tudi občinstvo bo istega veCera ocenjevalo vzroce vina in nagradilo pridelovalce. SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine - v okviru Openskih glasbenih srečanj bo v nedeljo, 25. aprila ob 18. uri tretji koncert pomladanske sezone. V prvem delu nastopata pevka Milena Peric in pianist Klemen Golner. Na sporedu Cesti, Purcell, Bellini Krek, Novak, Dvoržak, Pizzetti in Gounod. V drugem delu nastopa harmonikar Adam Selj s skladbami Scarlattija, Daquina, Zubickija, Rach-maninova in Kusiakova. 3 SOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča staršem, da bo v ponedeljek, 19. aprila 1999 na podružnici, Canestri-nijeva ploSCad 7, roditeljski sestanek po naslednjem urniku: ob 17. uri za bienij in ob 18.. uri za trienij. IZLETI MOSP, pod pokroviteljstvom Odbora za mladinsko pastoralo, vabi 1. in 2. maja na ogled rojstnega kraja A. M. Slomška in avstrijske Koroške. Prenočitev pri katoliškem akademskem društvu AMOS. Pirjave in informacije pri Slovenski Prosveti (tel. 040-370846) do zapolnitve mest. KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23. 6. do 3. 7., v PoreCu (Mate-rada) od 27. 6. do 17. 7. v dveh izmenah, v Verudeli (Pulj) od 1. 7. do 19. 7. v dveh izmenah in v Rib-nem od 18. 7. do 25. 7. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Ci-cerone 8, tel. St. 040-360072. 23 OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja srečanje na temo Zakaj smo proti napadu NATO na ZRJ, danes, 15. aprila ob 18. uri v prostorih Občinske knjižeice v Nabrežini. SKD VIGRED organizira nabiralno akcijo v pomoč beguncem. Zbirni centri potrebujejo: spomladanska in poletna oblačila, šolske potrebščine, nahrbtnike, otroške knjižice in igraCe, hrano, denar. Materjal bomo zbirali danes, 15. aprila v društvenih prostorih v Sempolaju od 16. do 18. ure (prosimo, da ne nosite zimskih oblačil). MOSP, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 15. aprila na ogled naslednjega filma serije Learning English with Films. Predvajali bomo ameriško komedijo WAG THE DOG (r. Barry Levin-son, i. Robert De Niro, Du-stin Hoffman). ZaCetek ob 20. uri. V GOSTILNI PRI STUDENCU V DOLINI bo danes, 15. t. m. ob 21.30 koncertni veCer ljudske glasbe iz Brazilije s skupino BANDA BERIMBAU. V DVORANI GLAVNE POSTE na Trgu Vittorio Veneto 1, bodo danes, 15. aprila ob 18. uri odprli razstavo o ustvarjalnosti in filmskih zbirkah tržaškega kinoamaterja Edvina Mil-la. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešCa, da nudi elanom društvene smučar- OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 ŠJJRNIKOMl od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure ske kombinezone. Interesenti si jih lahko ogledajo na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška 20, danes, 15., v ponedeljek, 19. in v Četrtek, 22. aprila od 20.30 do 21.30. V GOSTILNI PRI STUDENCU v Dolini bo jutri, v petek, 16. aprila od 21. ure dalje igral ansambel STATUS SVMBOL. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi na okroglo mizo NARODNE VREDNOTE: DILEME NAŠIH ORGANIZACIJ. Sodelujejo: odv. Andrej Berdon, dr. Danilo Sedmak, msgr. Oskar SimCiC, prof. Emidij Susic, prof. Zora Tavčar. Moderator bo Časnikar Ivo Jevnikar. Jutri, v petek, 16. aprila ob 19.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah, Narodna ulica 89. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, OPENSKA SEKCIJA VZPI-ANPI, ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOB, ZDRUŽENJE VOJNIH AKTIVISTOV NOG NA TRŽAŠKEM - juti, 16. aprila ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah ANTON VRATUŠA predstavil svojo knjigo Iz verig v svobodo - Rabska brigada. DEVINSKO-NA-BREŽINSKA SEKCIJA VZPI-ANPI sklicuje OBČNI ZBOR v soboto, 17. aprila 1999 ob 18. uri v dvorani Občinske knjižnice v Nabrežini. Člani vljudno vabljeni. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -TRŽAŠKA FEDERACIJA organizira avtobusni prevoz na manifestacijo za mir, ki bo v Avianu, v soboto, 17. aprila. Informacije in vpisovanje na pokrajinskem sedežu v Ul. Ta-rabocchia 3, tel. 040-639109. VZPI-ANPI - SEKCIJA DEVIN-NABREŽINA sklicuje občni zbor sekcije v soboto, 17. aprila 1999 ob 18. uri v dvorani Občinske knjižnice v Nabrežini s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo o delovanju odbora; 2. poročilo blagajnika; 3. diskusija; 4. izvolitev novega odbora; 5. izvolitev nadzornega odbora računov; 6. družabnost in zakuska. MLADINSKI ODSEK SPDT organizira v nedeljo, 18. aprila izlet za osnovnošolce od Sv. Ivana do Bazovice. Zbirališče bo ob 9.30 pred svetoivansko cerkvijo. Informacije in pojasnila lahko dobite pri Robiju Devetaku (tel. 040-568303) in Maksiju Kralju (tel. 040-575250). TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa obiskovalce, da je zaradi velikega zanimanja možen ogled razstave »DomaCa in unetnostna obrt ob Veliki Noti« še ta teden do vključno sobote, 19. aprila. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 19. aprila na predavanje Marijana Slokarja z naslovom Kirova veličina z besedo in podobo skozi perzijski Cas in prostor. Predavanje z diapozitivi bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 s pričetkom ob 20.30. SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - in TRŽAŠKA JUDOVSKA KULTURNA DRUŠTVA v sodelovanju z Izraelskim prestavništvom pri Sv. Stolici vabita na ogled fotografske razstave Varde Polah Sahm z naslovom Samo od kruha. Razstava bo odprta do 20. aprila ob delovnikih od 16. do 19. ure. SK BRDINA vabi vse elane na 5. občni zbor, ki bo v petek, 23. aprila v prvem sklicanju ob 20.30, v drugem sklicanju pa pol ure kasneje v Domu Brdi-na (v prvem nadstropju) na Opčinah. DNE 24. IN 25. APRILA bo na Stadionu Prvi maj, Strada di Guardiella 7 v Trstu SEMINAR TELESNE ZAZNAVE IN GOVORICE. TeCaj je namenjen odraslim, ki želijo spoznavati sebe in odnos do drugih. Usmerjen je v iskanje zaznav o sebi in telesne govorice brez ustnega sporočanja. Seminar bo vodil prof. Aldo Rupel. Za podrobnejše informacije: 0481-537525. ZADRUGA NAS KRAS vabi elane na redni letni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v nedeljo, 25. aprila 1999 ob 10. uri, v drugem sklicanju pa v ponedeljek, 26. aprila 1999 ob 20. uri v prostorih restavracije Križman v Re-pnu. Na dnevnem redu je poročilo upravnega odbora, predstavitev bilance, poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilance. SLOVENSKE JASLI, Ul. Paolo Veronese 14, obveščajo, da bodo potekala vpisovanja do 28. aprila v sledečih jaslih in s sledečimi urniki: ob ponedeljkih od 14. do 17. ure in ob torkih ter ob Četrtkih od 9.30 do 11.30 v jaslih v Ul. Morpurgo št. 7 in v jaslih v Ul. degli Archi 4. Na URP, Trg Unita 4, pa bodo potekala vpisovanja ob sredah od 12.30 do 15. ure. DNE 24. IN 25. APRILA bo na Stadionu Prvi maj, Strada di Guardiella 7 v Trstu SEMINAR TELESNE ZAZNAVE IN GOVORICE. TeCaj je namenjen odraslim, ki želijo spoznavati sebe in odnos do drugih. Usmerjen je v iskanje zaznav o sebi in telesne govorice brez ustnega sporočanja. Seminar bo vodil prof. Aldo Rupel. Za podrobnejše informacije: 0481-537525. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2.) poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3.) poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Vpis (do 16. maja) in informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je spet na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od Lotorijo 14. APRILA 1999 BARI 77 27 75 57 30 CAGLIARI 41 34 31 70 42 FIRENCE 83 54 34 89 38 GENOVA 30 48 90 57 45 MILANO 34 24 69 18 41 NEAPELJ 70 81 25 34 27 PALERMO 63 27 55 17 90 RIM 90 34 31 30 56 TURIN 45 54 65 87 86 BENETKE 43 73 65 53 6 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot Brez dobitnika s 5+1 38 dobitnikov s 5 točkami 5.094 dobitnikov s 4 točkami 179.978 dobitnikov s 3 točkami 16.857.119.745-lir 10.404.042..861 - lir 7.254.637.618-lir 88.721.700-lir 661.800-lir 18.700-lir ponedeljka do petka na tel. št. 040-212289 v dopoldanskem Času. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM klavirsko harmoniko Scandalli, z dvemi registri, 60 basov, dobro ohranjeno in oglašeno. Tel. št. 040-228168. Ogled ali telefonirati ob uri obedov. PRODAM dirkalno kolo znamke Bianchi, za osebe visoke od 175 do 185 cm. Kličite v večernih urah na tel. 0335-5928584 ali 040-327366. STRICLANSKA družina išCe v najem stanovanje v okolici Devina od julija letos. Tel. št. 040-291259 v večernih urah. ODDAM v najem stanovanje za urad na Krmenki, 75 kv. m. Tel. št. 040-824381 (ob delovnem urniku). OSEBA z dolgoletnimi izkušnjami izvaja maniku-ro in pedikuro. Možnost nameščanja umetnih nohtov. Zajamčena resnost. Tel. 0338-4288100. PRODAM tri harmonike, vsaka z 80 basi. Kličite v večernih urah na St. 040-7606015. ZAMENJAM dva listka v parterju za predstavo The Rocky horror show v gledališču Rossetti dne 23. aprila 1999 z enakovrednima za dne 24. aprila 1999. Tel. št. 0481-474291. NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. PICERIJA NA OPČINAH z večernim delovnim urnikom išCe natakarico in kuharico max 23-letni. Tel. št. 040-761043. MLADO DEKLE išCe delo v gospodinstvu dvakrat tedensko po več ur. Zaželjeno v Boljuncu ali bližnji okolici pri slovenski družini. Tel. št. 00386-66-275271 vsak večer od 19. do 20. ure. IZGUBILI smo velik zlati obesek s siglo CM v kmečkemu turizmu v Zagradcu ali okolici. Najditelj dobi nagrado. Tel. št. 040-228390. universitA delle LIBERETA - UNIVERZA ZA VSE STAROSTI išCe za šolsko leto 1999-2000 profesorja za začetniški tečaj slovenščine. Delo je volontersko. Vse informacije na tel. št. 040-817244 ob uri kosila. ZLATO ZAPESTNICO smo našli v soboto, 27. marca, na Stadjonu 1. Maj. Kdor jo pogreša, naj telefonira na št. 040-828866. MEHANIČNA DELAVNICA išCe osebo za organizacijo dela in urejevanje skladišča. Tel. št. 040-214522. PRODAM Opel Corsa 1400, letnik ’93, 86.000 km, kataliziran, v odličnem stanju. Tel. št. 0335-5268055. NUDIM opremo in dovoljenje za prodajo jestvin, sadja in nejestvin. Tel. št. 040-414525 ali 040-578541. FIZIOTERAPEVTKO išCe podjetje. Tel. na št. 040-567367 po 20. uri. OSMICO je odprl Mario Zobec, Zabrežec št. 10. OSMICO je v Medje vasi odprl Paolo Ferforlja. Toči belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padrice 193. Toči belo in črno vino. OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. Toči belo in Črno vino. Nudi vam tudi ustekleničeno Vitovsko in Malvazijo, za prigrizek pa domačo slanino. MARIO PAHOR je v Jami j ah odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem št. 25. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je doprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprl Milic, Veliki Repen 49. Toplo vabljeni! PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. 040-229383. KMEČKI TURIZEM Živec v Koludrovci je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229279. KMEČKI TURIZEM Ostrouška, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domaCe vino. Alex in Antonella se priporočata za obisk. PRISPEVKI Ob 9. obletnici smrti (15.4) Zorana Tretjaka se ga spominjajo žena Bruna in hčere ter darujejo 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. Ob rojstnem dnevu Guerina Husuja darujejo družine Husu 100.000 lir za FC Primorje in 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI -Prosek. V spomin na teto Marijo Mokole vd. Terčon darujejo nečaki iz Slivne-ga 300.000 lir za slivensko cerkev. V isti namen darujeta Marta in Mohammed 100.000 lir za slivensko cerkev. V spomin na teto Ma- DAR0VE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. rijo Mokole vd. Terčon darujeta Vera in Edi 100.000 lir za slivensko cerkev Namesto cvetja na grob Marije Mokole TerCon daruje Anica 50.000 lir za slivensko cerkev. V počastitev spomina Borisa Možine in prof. Jožeta Umka daruje Silvana Malalan 100.000 lir za šolski avtobus dvojezične šole v S p etru. Namesto cvetja na grob Marije Mokole vd. TerCon darujejo Antek in Tatjana 50.000 lir, Jordan in Silva 10.000 lir, Francko in Renata 10.000 lir za SK Devin. t Zapustil nas je naš dragi svak in stric Rudolf Tul Žalovanju družine se pridružujejo svakinja, nečaka in nečakinje z družinami Perinaldo, Mackolje, 15. aprila 1999 Bivši sošolci Znanstvenega liceja sočustvujemo s prijateljem Davidom ob izgubi očeta Danila _____GORICA / GALERIJA ARS KATOLIŠKE KNJIGARNE_ Narava in njene barve na slikah Anke Krašna Razstava mariborske umetnice na ogled do 22. trn. V goriški likovni galeriji Ars v Katoliški knjigami na Travniku je do 22. aprila na ogled razstava del akademske slikarke Anke Krašna iz Maribora. Anka Krašna se je rodila leta 1950 v Maribora, v Ljubljani pa je leta 1976 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Gabrielu Stupici slikarstvo, medtem ko je diplomirala iz barvnega okna-vitraja pri prof. Francu Kokalju. Kasneje je Anka Krašna končala še podiplomski Študij na Akademiji v Ljubljani, in sicer pri prof. Jožetu Ciuhi in prof. Marjanu Tršarju, danes pa je izredna profesorica za risarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Umetnica je imela več samostojnih likovnih razstav, sodelovala pa je tudi na mnogih skupinskih, veliko je študijsko potovala po svetu, dlje Časa pa se je tudi mudila v sloviti Cite’ hitemationalle des Arts v Parizu. Za svojo delo je slikarka prejela tudi veC nagrad. V goriški galeriji je umetnico na odprtju razstave predstavila višja svetovalka v Modemi galeriji v Ljubljani Breda Ilich Klančnik, ki je v svojem posegu povedala, da se moramo za razumevanje sedanjega likovnega ustvarjanja Anke Krašna navezati na naslov umetniškega ciklusa Iz mojega vrta, ki »je bil eden zadnjih oprijemljivih poimenovanj, s katerim je Anka Krašna označila svoj ciklus slik, ki so nastale pred nekaj leti. Pozimi vrtovi počivajo, so brez barve in tudi njihove spremenljive oblike bujne rasti zaCno odganjati šele v pomladnih mesecih. In vendar se nam tudi pri novejših platnih Brez naslova, nastalih to zimo, nenehno oglaša spomin na vrtove. Lahko bi celo zapisali, da opojna barvitost, ki jo vselej občudujemo na Krašninih slikah, premagujejo turobno temačnost zimskega Časa.« Anka Krašna se v galeriji Ars v Gorici predstavlja s 23 platni, ki so razdeljena na dva večja sklopa; v glavnem prostoru galerije je razstavljenih 13 platen manjšega in srednjega formata, medtem ko so platna večjih dipienzij razstavljena na balkonu galerije nad knjigarno samo, saj imajo le tam prostor, da »zadihajo« in si jih gledalec zato lahko ogleduje tudi s primerne razdalje. Kot je praviloma ugotovila Breda Ilich Klančnik, je Anka Krašna zavezana naravi in odslikavanju le-te, a ne v klasičnem smislu. Gre za za samosvojo likovno pripoved, ki gradi svojo likovno zgodbo na naravnih barvah, med katerimi prevladujejo izjemno lepa zelena v vseh svojih neštetih odtenkih, ki se večkrat meša z opojno rumeno barvo, naravno in zemeljsko topla rjava, v kateri večkrat zaznamo nadih krvavo rdečega barvnega odtenka in pa morda najbolj samosvoja in gotovo tudi najbolj umetna barva, modra v vseh brezštevilnih podtonih. Ge velja zlato pravilo, da se je v slikarstvu večkrat drzno igrati z modro barvo, ker je izredno »nevarna«, prevečkrat namreč deluje preveč hladno in neživljenjsko, pa to ne velja za Anko Krašna, ki jo uporablja kot dopolnilo k barvam življenja in narave. Anka Krašna seveda slika svojo naravo, saj slika predvsem eliptične in zaobljene velike like, forme, v katerih bi sicer po mnenju Klančniko-ve lahko videli tudi popek ali povečan cvetni list, pa vendar smo menja, da gre Krašni predsem za ustvarjanje občutij in svoje narave, Ce hoCete: svojega gledanja na naravo in njenih lepih barv. Job LJUBLJANA / MESTNO GLEDALIŠČE Burkaški misterij kot komedija Pojeva delo v enostranskem branju MGL: Dario Fo, Burkaši misterij (Mistero buffo), prevajalec Sergij Vere, režiser Matjaž Latin, dramaturg Igor Lampret, scenografka Špela Puc, kostumografka Vesna Kastelic, gib in nastopaške vaje Nataljia in Ravil Soulta-nov. Igrajo: Gregor Čušin, Karin Komljanec, Bernarda Oman, Jožef Repoša, Lotos Vincenc Šparovec in Aljoša Ternovšek. Premiera 8.4.1999. MGL je delo uvrstilo v svoj repertoar kot komedijo in ga kot takega tudi ugledališCilo. Pri ogledu ljubljanske predstave je torej treba odmisliti Fojevo izvirno sporočilnost, NOVICE Bežigrajska galerija: Ivan Čargo (1898-1958) V Bežigrajski galeriji je od sinoči do 8. maja odprta spominska razstava risb in slik Ivana Čarga (1898-1958). Razstavo so pripravih v sodelovanju s Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Stoletnice rojstva slikarja Ivana Čarga, rojenega v Tolminu, so se v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, vodi jo dr. Irene Mislej, spomnih z razstavo, ki je bila na ogled pozimi, trenutno so Čargova dela razstavljena v goriškem Kulturnem domu. Čargo je bil eden vodilnih slovenskih slikarskih avantgardistov. Sprva je slikal v impresionističnem duhu, pozneje je vnašal v svoje slikarstvo ekspresionistične in ftituristicne prvine ter prvine kubistične stilizacije. V risbi z rdeCo kredo je načenjal socialne teme. Ukvarjal se je tudi s scenografijo, karikaturo in časopisno ilustracijo. V Ljubljani je deloval v Klubu mladih, ki je izdajal revijo Trije labodje. Leta 1927 je bil med soustanovitelji slovenske avantgardne revije Tank. (STA) Simpozij o Janezu Svetokriškem Mednarodni znanstveni simpozij o Janezu Svetok-riskem (1648-1714), znamenitem slovenskem baročnem prozaistu, bo prihodnji teden, od 22. do 24. aprila v kapucinskem samostanu v Vipavskem križu. To bo del in nadaljevanje obsežnega in pomembnega znanstvenega projekta, katerega temelj je prva celovita izdaja pridig Sacrum Promptua-rium - v petih knjigah je v obliki faksimilov lani decembra izšla pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU). Izid pridig je z velikodušno gmotno podporo omogočil dr. Bruno Breschi, italijanski zdravnik iz Gradeža, po materi slovenskega rodu. (STA) Drugi del trilogije Slovenska književnost Pri izobraževalnem založništvu DZS je izšla druga knjiga iz trilogije Slovenska književnost avtorja akademika Franca Zadravca, ki zajema čas od moderne prek ekspresionizma do socialnega realizma oziroma od 90-ih let 19. stoletja do leta 1945. Glavni urednik Tine Logar je na predstavitvi Slovenske književnosti II v Društvu slovenskih pisateljev izid zadnje knjige, Slovenska književnost IH, napovedal za naslednje leto. (STA) GORICA-NOVA GORICA Na Goriškem pripravili četrto srečanje mladinskih odrov z obeh strani meje Srečanje mladinskih odrov med višjimi šolami goriške pokrajine in novogoriške občine se bo začelo prihodnji torek, 20. aprila in se bo zaključilo v soboto, 24. aprila. Pobudniki Srečanja so goriška pokrajina, Šolsko skrbništvo in novogoriška občina. Predsednik goriške pokrajine, Gior-gio Brandolin je pri predstavitvi srečanja z zadovoljstvom poudaril, da so letos pristopili k sodelovanju tudi občine Gorica, Krmin, Gradišče, Gra-dež, Tržič in Društvo Gorizia Giovani. Na predstavitvi 4. Srečanja mladinskih odrov so spregovorili predstavniki različnih javnih uprav. Mnenja so bila složna glede smernic Srečanja: spodbuditi med dijaki zanimanje za gledališče, nuditi šolski mladini in profesorjem nov prostor (ne samo fizični) v katerem se spoznavati, in izrabiti izkušjo, ki jo predstavlja konfrontacija s sovrstniki dragih Sol, tudi in predvse šol iz Slovenije. Predstavnica Urada za mladino pri novogoriški občini, Majda Petejan je opozorila na pomembnost izkušnje, ki jo imajo dijaki pred sabo in pa poudarila željo po nadaljnem sodelovanju novogoriške občine pri pobudi. Letos na Srečanju sodelujeta dve višji šoli iz novogoriške občine: Srednja Ekonomska šola s predstavo "Taartuffe v šoli" in pa Dijaški dom Nova Gorica s predstavo "Čakajo?...". Majda Petejan je spregovorila o Srečanju kakor o povodu za sodelovanje med krajevnimi upravami tudi na drugačnih ravneh. Podobno misel je izrazil predsednik goriške pokrajine Brandolin. VValter Mramor, igralec in režiser, direktor A. Artisti Associati je poudaril pomembnost približevanja dijakov in profesorjev gledališki izkušnji. Na odru, namreč razgaljamo svoje misli in čustva, oder je posrednik Čustev med igralcem in občinstvom. Po Mramorjevem mnenju je taka izkušnja nepozabna in edinstvena. M. C. KOLEDAR Torek, 20 aprila - Občinsko gledališče v Tržiču Otvoritev I.T.S.A.S. "G. D‘Annunzio" - Gorica "Volevamo essere gli U2" I.P.S.S.C. "R.M. Cossar" - Tržič "La Maria" Sreda, 21. aprila - Avditorij Biagio Marin v Gradežu I. T. C. "Einaudi" - Starancan "Immancabilmente travolti dallTm-portanza di«essere»musica" Dijaški Dom - Nova Gorica "Čakajo? Četrtek, 22. aprila - Gledališka dvorana Bergamas, Gradišče IST. Magistrale "S. Slataper" - Gorica "La vita e un altro sogno" Petek, 23. aprila - Kulturni Center Bratuž, Gorica Srednja Ekonomska in Trgovska šola - Nova Gorica "Tartuffe v šoli" I.T.I.S. "G. Galilei" - Gorica "Mnogo hrupa za nic" Sobota, 24. aprila - Občinsko gledališče v Krminu Gimnazija - Tolmin "Ko Angeli zaspijo" I.P.S.S.C. "R.M. Cossar" - Gorica "Note di riconversione" Predstave se začenjajo vsak večer ob 20 uri. predvsem njegovo zavzemanje za dostojanstvo posameznika, ki ga v tem delu posebej poudarja. Odmisliti je treba tudi značilno izpostavljanje spoštljivega odnosa do svetega, ki ga avtor dosega tako, da božji milosti zoperstavlja poniglavost oblastiželjnih ljudi. Verjetno je umetniško vodstvo s predelavo misterijev, miraklov in pasijonov v komedijsko celoto ustreglo svojim gledalcem, delu pa nedvomno odvzelo vso duhovnost in večplastnost. Režiser Matjaž Latin je delal na priredbi Fojevega teksta. Sergej VerC ja namreč posamezne prizore medseboj povezoval z burkeževimi posegi in burkež naj bi bil v tej obdelavi izvirnika nekakšen vodja odrskega dogajanja. Zato je režiser uprizoritev uokviril v cirkuški am-bient, v katerem sta pomembni predvsem telesna in govorna spretnost. Močno prečiščeni in skrajšani dialogi so se odvijali s pospešenim tempom, medtem ko sta cirkuška mojstra Natalija in Ravil Soul-tanov s pretanjenim posluhom za potek predstave oz. režiserjevo gledišče naučila nastopajoče nekaj enostavnejših žonglerskih vaj, ki so nemoteče spremljale dogajanje in popestrile prehode. Predstavo bi dejansko lahko presojah kot v cirkuško okolje povezano raznorodno odrsko dogajanje. Prizori Slepec in pohabljenec, Marija izve za sinovo obsodbo, Svatba v Kani Galilejski, Burkež in smrt, Burkeževo rojstvo, Lazarjevo vstajenje in Bonifacij Vm so v izvirniku eneko nabiti s sporočilnostjo, toda žanrsko različni. V tej komedijski obdelavi pa so prizori nekako izenačeni in potek vseh je trdno postavljen v razigran komedijantski okvir. Edino prizor s pijancem v Kani Galilejski je osvetljen na poseben naCin. Gregor Čušin v njem virtuozno zaigra v duhu Fojevega koncepta Burkaškega misterija: pijancev monolog obarva z nevsiljivo narečno patino, ga posvoji in priredi svoji izraznosti. Čeprav tudi v tem prizoru Kristus ne nastopa, začuti gledalec njegovo blagodejno prisotnost, ker je igralčeva pripoved prepolna Čustvenega naboja. Čušinov pijanec ohranja namreč svoje dostojanstvo, s tem pa poveličuje Kristusov čudež in njegovo veliko ljubezen do Človeštva. Tako recimo igralec v svoji pripovedi domiselno razdeli dvajset vrčev vode na prvih šest in šele potem, ko jih po čudežu gostje slastno izpijejo, naroči Kristus, naj prinesejo drugo rundo. Tako kot Čušin, tudi Aljoša Ternovšek (slepec, Ivanka, kmetavz, otrok, strežnik,) svoje junake pozorno karakterizira in se markantno navezuje na igro soigralcev, njegovi liki so izdelani domiselno in dopadljivo. Ostalo odrsko dogajanje ni prepojeno z iznajdljivostjo in ob smehu, ki ga izzove skrbno izpostavljanje smešnih učinkov v duhovitih dialogih, zdrkne mimo gledalca s poskočnim tempom. Nelahka vloga Bur-keža, ki vse dogajanje vodi in usklajuje, je zaupana Lotosu Vincencu Šparovcu. Hiter tempo predstave pa mu skorajda jemlje sapo in izvotli celo njegovo tragično pripoved o tem, zakaj in kako je postal burkež. Jožef Repoša igra med drugim (pohabljenec, Bog) tudi Bonifacija VIII. in se pri tem opre na lik ljubljanskega nadškofa, kar je seveda zelo efektno. Bernarda Oman je v vseh vlogah (Marija, 1. angel, 2. angel, mati) umirjeno razigrana, medtem ko je Karin Komljanec (M. Magdalena, smrt, ženska) bohotno razposajena. Prizorišče, ki ga je medila Spelca Puc, je funkcionalno igri in omogoča, da se cirkuške veščine primemo prikažejo. Prav tako so kostumi Vesne Kastelic v svoji enostavnosti zelo učinkoviti. V predstavi MGL je bolj nakazanih kot prikazanih osem Fojevih prizorov iz Burkaškega misterija, ki jih je občinstvo lepo sprejelo in nagradilo s toplim aplavzom. Smeh, ki ga je ta odrska postavitev izzvala, bo verjetno spodbudil gledalce, da se bodo za Foja še zanimah in odkrili tudi njegovo pravo razsežnost. Bogomila Kravos DNEVNE NOVICE Četrtek, 15. aprila 1999 RIM / DEJANSKO MERJENJE MOČI MED »DA»IN POZIVI K ABSENTIZMU Udeležba bo odločala o usodi referenduma Na Južnem Tirolskem trijezične italiajnske-nemške-ladinske glasovnice RIM - V kampanji za re-siendum je bitka za sk-lePCnost odločilnega po-?ena' Ni naključje, da po-udniki referenduma, ki !P se združili v Odbor za a Poudarjajo predvsem ” aspekt in vabijo volilne uPravicence naj pddajo sv°i glas, medtem ko so razlogi, zaradi katerih naj 1 upravičenci volili Da v rugem planu. Ravno na-sP°rtna je taktika tistih, ki Nasprotujejo dodatni lri]ekciji večinskega siste-1113 v italijanska volilna Pravila. Nekateri kot Zele-111 ui Severna liga odkrito Pozivajo k absentizmu IMauro Paissan pa je celo 6iaP da je absentizem re-^rucrd Ne), ostali, zbrani v dbor za Ne, ne vabijo vo-lcev na plažo, vendar ob P°udarjaju razlogo za Ne e ravno spodbujajo upra- vičence na volišča. To je prišlo jasno do izraza med včerajšnjimi predvolilnimi manifestacijami. Odbor za Da, v katerem so Mario Segni, Antonio Martino Achille Oc-chetto, Antonio Di Pietro, Luigi Abete in drugi, je povabil somišljenike pod platneno streho ene od rimskih športnih palač, toda število tistih, ki so se odzvali vabilu niso napolniti niticetrtine razpoložljivih sedežev. Odbor je poudaril, da je treba spremeniti italijansko volilno zakonodajo in črtati iz pravil za izvolitev poslancev tisti del, ki predvideva pro-porčno porazdelitev četrtine poslanskih mest. To naj bi dalo dodatno spodbudo bipolarnosti italijanske politične scene in večjo stabilnost vladi, skratka naj bi prispevalo k posodobitvi Italije Z nasprotnega brega so zagovorniki odklonilnega odgovora na referendumu (SKP, SIK, Zeleni, del FI, LS) poudarili, da bi sprememba volilne zakonodaje sploh ne ozdravila italijanskega političnega sistema, večinski sistem ni jamstvo za stabilnost, predvsem pa menijo, da bi pravila, kot jih izrisuje referendum, lahko zagotovila veC poslanskih mest tistemu, ki bi bil poražen na volitvah. Leva sredina je je razdvojena, še bolj razdvojena pa je desna sredina. Gian-franco Fini in Pierferdi-nando Casini sta angažirana v odboru za Da in upata, da bo uspeh na referendumu tudi korak naprej na poti do predsedniške re- publike, medtem ko se Silvio Berlusconi noCe opredeliti. Poleg tega se Pol deli med tiste, ki podpirajo Segnijev načrt slona (združitev po vzoru ameriške republikanske stranke), in tistimi, ki projektu nasprotujejo. Pred izbruhom kosovske krize se je zdel referendum centralni politični dogodek, po vojni na Balkanu, so se stvari spremenile, kljub temu pa bo tudi nedeljski izid vplival na politična ravnovesja. Volilci se bodo vsekakor v nedeljo znašli pred 49 vrst dolgim vprašanjem, enim od najdaljših v dvajsetletni zgodovini italijanskih referendumov. Glasovnica, ki je tokrat rumene barve, je (pravokotnik 39 x 22 cm) ena največjih, ki so jih do- slej uporabili prav zaradi dolžine vprašanja. Veliko večje pa so glasovnice na Južnem Tirolskem, kjer meri kar 39 cm za 66, ker je vptrašanje poleg v italijanskem jeziuku objavljeno še v nemškem in ladinskem jeziku. Pravzaprav so na južnem Tirolskem pripraviti kar dve različici in sicer eno z ladinsko govorico Grddentala in drugo z različico Doline Ba-die. Za statistiko naj dodamo, da južnotirolska ni najveCja glasovnica v italijanski zgodovini: večja je bila tista za deželne volitve na Sardiniji, ki je merila kar 52 x 78 cm, medtem ko je vprašanje o volilnih pravilih rekoldno dolgo po številu besed. Prejšnji »rekord« je pripadal vprašanju referenduma o lovu, ki je imelo 32 vrst. PIOMBINO / EKSPLOZIJA Ruševine stavbe pokopale otroka in mladi ženski Nesrečo noj bi povzročilo uhajanje plina - Preživela je samo 1 oseba ^ Strasbourg / danes stališče ep SpecialeiSlovenija ni napredovala Poročevalec meni, da Ljubljani primanjkuje odločenosti BRUSELJ - Evropski po- Evropska komisija novem-^rtci bodo danes zavzeli bra lani kritiko Sloveniji JBsca do novembra lani nedvomno namenila zato, “javljenih poročil Evro-k. komisije o napredku, Ki r ■ ga je pri vključevanju v E\ -i°Psko unijo opravilo še- ® kandidatk, ki se o clanst-v povezavi že pogajajo. rasolucijj o Sloveniji, ki Je predložil v potrditev viopskemu parlamentu, je P°ročevalec za Slovenijo, Poslanec Roberto Speciale, azil obžalovanje nad po-anjkanjem napredka pri Prevzemanju unijinega I ravnega reda, zaradi česar j6 Evropska komisija državi ^ekla kritiko. Se posebej v predloženi ,ef°luciji Speciale obža-l6 majhen napredek, ki °a )e Slovenija opravila s 1 Usklajevanju zakono-na področju pravo-c*ja in notranjih zadev , na področju notranjega ga- Poročevalec za Slo-®nijQ je tucii ocenil. da je žava pri vključevanju v ^ . napredovala, še pose-i ) na področju zunanje Ha Varnostne politike in Sr, B°drocju gospodarstva. jBamale je pozdravil tudi , davni sprejem zakono-(Č® 0 uvedbi davka na t dano vrednost in o PSarinah ter nepremič-Nako zakonodajo, k 'hViciale je v obrazložitvi Predloženi resoluciji oce-t|(. ’ da Slovenija nima za-^mih upravnih kapacitet *Vajanje usklajene zako-Or a'6.' Opozoril je tudi na PoH i2acijske težave na lra .?djn pravosodja in no-M dpn zadev; glede usk-, ';vania na tem področju eiJe menil, da je Slovenija dat, naik°lj zaostalih kancti-rja i : Poleg tega je ocenil, Poln' ?dora^a Slovenija do-Zg11-1 nacionalni program Ek/Pmjem pravnega reda koli država bi morala biti kat Patančna pri razlagi, Hanen0 Z uPravnega in finega vidika izvedla ker je od države pričakovala veC. Slovenija je po Spe-cialejevem mnenju še vedno ena izmed držav, ki se bodo v EU verjetno sposobne vključiti v razumnem Času. Prav zato je toliko bolj presenetljivo, da je država za uskladitev zakonodaje storila tako malo. Poročevalec za Slovenijo je tudi ocenil, da realno gledano napredek pretehta nad zaostanki. Edina stvar, ki je v Sloveniji primanjkuje, je po njegovem mnenju "potrebna odločenost". K resoluciji o slovenskem napredku pri vključevanju v EU je bilo za zdaj vloženih osem amandmajev. Iz poslanskih vrst je tako prišla pobuda, naj se k resoluciji priključi mnenje, da bi bilo treba Sloveniji omogočiti, da obdrži prostotrgovinske sporazume s Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. Med drugim je bila predložena tudi pobuda, naj Evropski parlament v resoluciji omeni, da Slovenija ni uresničila zaveze, da bo odpravila prostocarinske prodajalne na cestnih mejnih prehodih. (STA) ITALIJA / POSLANSKA ZBORNICA Ustava brez smrtne kazni Prerekanje med nekaterimi poslanci SKP in Forza Italia RIM - V italijanski ustavi ne bo več omenjena smrtna kazen, niti v izrednih vojnih razmerah. Tako je sklenila poslanska zbornica z odobritvijo tozadevnega ustavnega zakona, ki mora doživeti t.i. dvojno branje, to se pravi dvojno odobritev s strani zbornice in senata. Gre v vsakem primeru za pomembno in plemenito odločitev, ki jo je podprlo 362 poslancev, štirje so se vzdržali in le eden je glasoval proti. Med prvimi je odločitev poslanske zbornice pozdravila organizacija Amnesty International, ki izraža upanje, da bodo tudi druge države prej ati slej sprejele podobne sklepe. Predsednik italijanske sekcije Al Daniele Scaglione je izpostavil tudi simbolni pomen te odločitve, Čeprav je bila smrtna kazen v povojnem Času v Italiji le na papirju. Predvideval jo je le vojaški kazenski zakonik, ki ga bodo morati sedaj nujno spremeniti. Sklep o dokončni odpravi smrtne kazni je bil, kot omenjeno, sprejet skoraj soglasno, med glasovalnimi izjavami pa je vseeno prišlo do ostrega prepira med poslancem SKP Ramo-nom Mantovanijem in poslanko Berlusconijeve stranke Tiziano Maiolo. Zaradi prepira med katerim je bilo slišati čaljivke in podobno je predsednik Luciano Violante izključil Man-tovanija ter za nekaj minut tudi prekinil zasedanje zbornice. Kasneje je prišlo še do krajšega prerekanja med nekaterimi parlamentarci Nacionalnega zavezništva in Bertinottijeve stranke. PIOMBINO - Pod ruševinami enonadstropne hiše so reševalci našli samo enega preživelega člana družine Cantaridi, 25-letnega Simo-neja, medtem ko so njegova 4-letna hčerka Vanessa, 24-letna žena Sabrina Martinel-li in 27-letna sestra Claudia umrle. Po prvih podatkih naj bi nesrečo v Ul. Landi povzročilo uhajanje plina, zaradi česa je včeraj zjutraj ob 7.30 prišlo do eksplozije. Družina Cantaridi je živela v pritličju, kjer se je nastanila pred dvema tednoma, medtem ko je bilo stanovanje v prvem nadstropju prazno, ker so stanovalci odpotovali na počitnice. Reševanje ponesrečencev je trajalo veC ur in gasilci so upali, da bodo po Simo-neju, ki so ga prepeljati v bolnišnico, našli še koga pri življenju. 2e zjutraj so odkopati truplo Claudie, popoldne najprej male Vanesse in potem še njene matere. Zastavlj. SP®ciali Jene cilje. e je menil, da je RIM / NA PROCESU O UMORU MARTE RUSSO Javna tožilca presenetila Za glavna obtoženca sta zahtevala 18 let zaporne kazni RIM - Giovanni Scattone je dejal, da sta ga javna tožilca presenetila, pričakoval je zahtevo po strožji kazni, medtem ko je Salvatore Ferraro pripomnil, da je na kaj takega bolj ali manj računal. Zahteve javnih tožilcev Carla Lasperanze in Itala Ormannija na procesu o umoru štedentke na pravni fakulteti v Rimu Marte Russo resnici na ljubo niso presenetile samo Scatto-neja, temveč še marsikoga drugega, a navsezadnje se ne gre preveč čuditi, če se spomnimo, kaj vse se je dogajalo na tem procesu in nasploh v celotni preiskavi, v kateri je prišlo do številnih preobratov, veliko je bilo nejasnosti, nekatera osnovna vprašanja so ostala brez odgovora, zaCenši s tisim, zakaj so sploh umoriti Russovo, tudi pištole niso nikjer našli itd. Tako ali drugače, javna tožilca sta svoje prepričanje o krivdi Scattoneja in Ferrara iznesla z zahtevo, da ju sodišče obsodi na 18 let zapora. Dolžita ju namernega umora, za kar je kot osnovna kazen sicer predvidenih 21 let zapora, vendar sta upoštevala olajševalne okoliščine, tako da bi se kazen znižala na 15 let, nakar sja tej številki prištela še tri leta zaradi nedovoljene posesti orožja. Za Maurizia Basciuja, Mario Aurilli in Marianno Marcucci sta zahtevala oprostitev, za prof. Bruna Romana pa obsodbo na štiri leta jeCe zaradi favoriziranja. Vratar Francesco Liparota bi zaradi istega prekrška ter nošnje in posesti oprožja moral za rešetkami ostati pet let in devet mesecev, a glavna priča Gabriella Alletto naj bi zaradi favoriziranja svobodo izgubila samo za mesec dni. Odločitev sodnega zbora ne bo lahka. Tega mnenja je tudi eden od Scattonejevih odvetnikov, Manfredo Rossi, ki je izjavil, da je proces težak za vse, za obrambo in javno tožilstvo, a še posebno za sodnike. Pristavil pa je, da sta javna tožilca potegnila bistro potezo: umirjene zahteve so najbolj nevarne, ker jim sodni zbor lažje ugodi. Tudi po včerajšnjem posegu Itala Ormannija pa ni manjkalo kritičnih pripomb na račun početja javnega tožilstva, Ceš da še vedno vztraja pri zamisli izpred dveh let in da ga nič ni odvrnilo od prvotnega prepričanja. Tudi včeraj je namreč Ormanni ponovil trditev, da sta obtoženca hotela v praksi potrditi hipotezo o do popolnosti izpeljanem umom. Omenil je tudi filozofa Nietzscheja, na katerega naj bi se obtoženca sklicevala, pravi »deux ex machina« pri pogojevqnju preiskave pa naj bi bil ravnatelj inštituta za filozofijo prava Bruno Romano. ALŽIRIJA / DANES PREDSEDNIŠKE VOLITVE Šest kandidatov se je umaknilo Vzrok za umik naj bi bile poneverbe v predhodnem glasovanju ALZfR - Dan pred predsedniškimi volitvami v Alžiriji je šest od sedmih kandidatov svoje kandidature umaknilo. Razlog za to naj bi bila poneverba.volilnih izidov predhodnega glasovanja. Tako ostaja kandidat le Abdelaziz Bouteflika, ki je sicer veljal za favorita. Bouteflika naj bi užival podporo vojske, ki ima v državi velik vpliv. Bouteflikini nasprotniki (na telefoto Ap) so umik iz volilnega boja napovedali v skupni izjavi, potem ko je dosedanji predsednik države Liamine Ze-roual zavrnil njihovo zahtevo po srečanju in razveljavitvi izidov volitev, ki so se v nekaterih delih države že zaCele. Šesterica kandidatov je vlado včeraj obtožila volilne manipulacije v korist Bouteflike. (STA/AP) BLAGOVNI PROMET / MINISTER FASSINO ZA POSPEŽENO GRADNJO ZVEZ GORICA / OBČNI ZBOR ZSKP Evropski koridor št. 5 je strateškega pomena Na srečanju z Brandolinom podpora Čezmejnemu paktu »Realizacija 5. evropskega prometnega koridorja med Furlanijo - Julijsko krajino skozi Slovenijo in Madžarsko do Kieva mora biti za Italijo prioritetna v okviru posodabljanja prometnih infrastruktur«, je dejal minister za zunanjo trgovino Piero Fassino (na sliki -foto Bumbaca - z županoma Gorice in Nove Gorice), ki se je vCeraj na avtoportu udeležil posveta ob predstavitvi študije o prometnih infrastrukturah na tem koridorju, ki jo je naročila družba Autovie Venete. Fassino je podčrtal, da je za Italijo politično in ekonomsko povezovanje s srednjo in vzhodno Evropo absolutno strateškega pomena, saj je država že danes v okviru Evropske unije na prvih mestih v izmenjavi z državami tega območja. To velja še toliko bolj za FJk in za izmenjavo s Slovenijo in Madžarsko, ki sta za Italijo privilegirana partnerja. Zato je modernizacija prometnih zvez bistvenega pomena, je Se dejal Fassino, ki meni, da 5. koridor nme sme biti le avtocesta in železnica, pač pa mora to biti razvojna os za države, po katerih teče. Minister je nakazal potrebo po visokohitrostni železnici na padanski osi vzhod-zahod in obžaloval, da v Italiji Se ni dozorela zavest o prioritetnem pomenu te osi tudi v primerjavi s smerjo sever-jug. Potenciranje 5. koridorja, glavne prometne poti, ki bo južno od Alp povezovala London in Iberski polotok skozi naše kraje vse do Rusije in pristanišč na Cmem morju, je za tukajšnje kraje pogoj, da ne ostanejo odrezani od evropskih razvojnih trendov in da tudi preko ekonomskih in prometnih tokov tesneje povežemo Evropsko unijo z vzhodnim delom kontinenta, ki bo ostal izven nje. Glede financiranj - za avtocestno os po Sloveniji in Madžarski je potrebnih Se 5 tisoč milijard lir - je Fassino nakazal potrebo po usklajevanju javnih investicij iz evropskih in državnih virov z zasebnimi kapitali, da se čimprej nadoknadijo zamude na 5. koridorju v primerjavi s prometnimi osmi severno od Alp. Opozoril je tudi na potrebo po nadnacionalni avtoriteti, ki bi upravljala koridor kot celoto, saj je nesmiselno, da bi vsaka država skrbela za svoj košček. Krajevni predstavniki so soglašali s pomenom prometnih zvez na osi vzhod-zahod. Podpredsednik dežele FJk Ciani je dejal, da bi dežela brez hitrih in zadostnih investicij v ta namera izostala iz evropskih razvojnih perspektiv. Zupan Valenti je prav tako podčrtal, da so prometne infrastrukture bistvenega pomena za bočnost Goriške. Opozoril je na potrebo po realizaciji avtoceste Gorica-VileS, pa tudi po goriskem kraku visokokapaci-tetne železnice od Ronk skozi Gorico in Ajdovščino proti Ljubljani. Enakega mnenja o pomenu 5. koridorja za razvoj vse Primorske je bil novogoriški župan Špacapan, ki je povedal, da naj bi avgusta letos že odpr- li avtocestni odsek Selo-Vipa-va, do leta 2002 pa bo najbrž gotov tudi najzahtevnejši odsek Podnanos-Razdrto. Predsednik Sdag Zanotto je dejal, da je treba pridobiti ekonomske koristi, ki jih ponuja rast prometnih tokov, da nam ne bi 5. koridor ne prinesel samo kvarne posege v okolje in izpušne pline tovornjakov. V ta namen je nujna preobrazba obmejnih naprav na obeh straneh meje, kjer bodo z vstopom Slovenije v EU carinske dejavnosti padle na 50% sedanjih in jih bo treba nadomestiti s storitvenimi dejavnostmi, ki bi prometne tokove zaustavljale v Gorici in ji od tega nudile koristi. Družba SDAG razmišlja o blagovni borzi, generalnih skladiščih za mednarodno menjavo (warrant) in druge sodobnih storitvah, ki lahko prinesejo neko dodatno vrednost. Ravnatelj Autovie Venete Castagna je prav tako poudaril pomen razvoja zlasti cestnih zvez na 5. koridorju in nujnost čimprejšnje odprave »zamaškov« pri Mestrah, med Gorico in Vilešem, na Tržaškem ter v Sloveniji, za kar si aktivno prizadevajo. Avtorja študije Liliana Tre-ves in Adelmo Crotti s Politeh- nike v Turinu sta podčrtala smotrnost investicij v 5. koridor. Ze danes je ta os pomembna, še bolj bo v bodoče, saj sta Slovenija in Madžarska po rasti bruto državnega proizvoda med prvimi v Evropi. Leta 2010 naj bi se blagovni promet na tej osi skoraj podvojil v primerjavi z letom 1996. Dotlej bodo avtoceste realizirane, pri Zahonyju na madžarsko-uk-rajinski meji pa naj bi nastalo veliko tranzitno vozlišče. Prof. Crotti je poudaril zlasti potrebo po okrepitvi železniškega prevoza, ki v zahodni Evropi (na razliko od vzhodne) močno zaostaja za cestnim. Nevarnost je, da bo rast prometa pre-nasičila ceste. Zato je treba pohiteti z visokokapacitetnimi železniškimi progami, ki lahko povečajo količino in komercialno hitrost prevoza po železnici, začenši s padansko osjo v Italiji in nadalje z ojačenjem zvez proti vzhodu. Ob robu zasedanja je predsednik Pokrajine Giorgio Bran-dolin predočil ministru Fassi-nu potrebo po okrepitvi prevoznih infrastruktur, ki so na Goriškem povezane s 5. koridorjem (pristanišče, letališče in goriški avtoporto), nadalje po realizaciji avtoceste Gorice-Vileš in hitre ceste od letališča do ceste Trzič-Gradež. Posebej je Brandolin opozoril na vlogo Čezmejnega pakta in njegovega priznanja s strani državnih vlad, ki so ga že podprli slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar, italijanski podtajnik za zunanje zadeve Ranieri in predsednik poslanske zbornice Violante. Fassino, ki že dobro pozna to problematiko, je zagotovil posredovanje in nakazal možnost, da bi območje pakta (goriška pokrajina in severna Primorska) bilo priznano kot»pilotsko ob-močje«in bi bilo tako deležno posebnih norm in ugodnosti Evropske unije. Pregled dela in stanja v manjšini Poročila enajstih članic Zveze Damjan Paulin ponovno predsednik Predstavniki enajstih včlanjenih društev so se v ponedeljek zbrali na rednem letnem občnem zboru Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici. Zasedanje je bilo v komorni dvorani KC »Lojze Bratuž«. V tajniškem poročilu Anke Černič je bila nazorno predstavljena bogata in razvejana dejavnost članic in zveze v razdobju od zadnjega občnega zbora. Dejavnost je bila osredotočena na pevsko in glasbeno ter odrsko delovanje, likovne razstave, predstavitve in vrsto drugih kulturnih dogodkov, med katere na vidno mesto sodi 40. pevska revija Cecilijanka. Predsednik Zveze Damjan Paulin je v svojem poročilu poudaril visoko obletnico Zveze, ki je bila ustanovljena pred štiridesetimi leti. Jubilej bodo obeležili jeseni z odmevnejšo prireditvijo. V oceni splošnih političnih okoliščin, v katerih delujejo Zveza in sorodne manjšinske organizacije, je Paulin ugotovil, da je v odnosih na deželni ravni opazna desničarska usmeritev sedanje deželne vlade. Dežela brez pravega vzroka zamuja z izplačili prispevkov pomembnejšim združenjem in organizacijam. Taka usmeritev je opazna tudi glede zastoja v delovanju kotni' sije za dodeljevanje sredstev na osnovi dež. zakona 46/91. V t° komisijo so bili, po oceni Pauli' na, imenovani predstavniki, ki nimajo z našo kulturno organi' ziranostjo nobene vezi. Paulin je ob oceni političnega trenutka znotraj manjšine ugotovil, da je potreben organ, ki bo predstavljal vso narodnostno skupnost. Danes to vlogo odigravata SSO in SKGZ. To vlogo bi rada imela tudi samozvana tretja krovna organizacija, toda dokler bo njena razširjenost ostala pri nekaterih posameznikih, si je težko predstavljati, da bi lahko kaj pomenila. Končno se je spremenil tudi odnos Urada za Slovence pri ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in pozornost usmeril na organizaciji, ki stvarno predstavljata kulturno organiziranost na tem področju. Pozitivna ocena zadeva tudi ustanovitev Sklada za ljubiteljsko kulturo, vendar bi bila zaželjena močnejša zastopanost zamejskih Slovencev. V nadaljevanju sodelovanja na vseh ravneh in prot1 vrtičkarstvu vidi Paulin izhod iz sedanjega stanja. Paulin je bil na skupščini ponovno izvoljen za predsednika Zveze. NOVICE ZAGRAJ / SLOVESNOST NA ŽUPANSTVU FILM / NOCOJ GORICA KINEMA. Prispevki za poletna središča Pokrajina bo tudi letos nakazala denarne prispevke ustanovam in združenjem, ki v poletnih mesecih prirejajo letovanja za otroke. Za dodelitev bodo upoštevali poletna središča in letovanja, ki morajo biti daljša kakor 20 dni in z vsaj 20 udeleženci. Pojasnila nudijo v uradu za skrbstvene dejavnosti na pokrajini. Rok za vlaganje prošenj zapade 30. aprila. Srečanje z Vesno Guštin SKRD Jadro v Ronkah bo jutri ob 20.30 priredilo srečanje in pogovor z Vesno Guštin, avtorico zanimive knjige o kraških jedeh (Je več dnevou ku klobas). Srečanje bo na sedežu društva v Romjanu. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za tradicijo in kulinariko. Že tri dni ga pogrešajo V Ronkah od nedelje pogrešajo 23-letnega Alberta Boscarola. V nedeljo popoldne je z avtomobilom odpeljal proti Pierisu na bencinsko črpalko, zatem pa je za njim izginila vsaka sled. Doma je pustil prenosni telefon in skoraj vse osebne stvari. Ce bi kdo opazil citroen saxo modre barve z registrsko tablico AR896BT - v notranjosti avtomobila je prava kolekcija lutk - naj obvesti karabinjerje ali policijo. Trčenje pri Angorisu Štiri osebe so bile ranjene včeraj ob 7.35 v križišču državne ceste št. 305 in ulice Cellini pri Angorisu. Prišlo je do trčenja mevd avtomobilom ford escort, ki ga je upravljal 74-letni Albis Viola iz Mariana in citroenom BX v katerem se je peljal 47-letni Adriano Petmzzi. Po trku je ford odbilo v levo, v cestni jarek, medzem ko je citroen obstal na cesti. Ranjena sta bila šoferja in sopotnici v Violovem avtomobilu. Pobratenje z Gyorsagom Stiki z madžarskim mestecem so tako dobili uradni pečat Ze dolgoletna tradicija manjših občin na Goriškem pri spletanju mednarodnih prijateljskih vezi se je v soboto obogatila s podpisom nove listine o pobratenju, tokrat med občinama Za-graj in Gyorsag na Madžarskem. Med obema krajema, njunimi občinskimi upravitelji in tudi občani so se v zadnjih letih spletle že številne vezi in se utrjevale na občasnih srečanjih ter obiskih. Sedaj so te vezi pridobile tudi madni pečat, ko sta v soboto popoldne župana Zagraja Beniamino Vi-sintin in Gyorsaga Mihaly Balogh podpisala listino o pobratenju. Prisotni so bili tudi predstavniki slovaškega mesteca Kiralyflakarcsa, ki je pobrateno z Gyorsa-gom ter delegacija iz Lic-sa na Madžarskem. Ob podpisu listine o prijateljstvu in sodelovanju sta Zupana Visintin in Balogh poudarila pomen poglabljanja vezi med pripadniki različnih narodov, ker se z medsebojnim spoznavanjem in čim širšim spletanjem tudi medosebnih vezi krepi mir, saj se prepecujejo izbruhi nasilja in vojn zaradi narodnostne mržnje, kakršnim smo prav v teh dneh priča nedaleč od naših meja. Prav zaradi tega so upravitelji obeh krajev izrazili Zeljo in sprejeli obvezo, da se pobratenje čimbolj razširi na prebivalstvo, na primer z izmeničnimi gostovanji učencev šol. Na sliki (foto Bumbaca) podpis listine o pobratenju med Zagrajem in Gyorsagom »Velvet Golmine« o zlatih letih popa in glam-rocka Nocoj se nadaljuje filmska sezona Gorica ki-nema, ki jo organizira Ki-noatelje v Kulturnem domu. Na sporedu je »Velvet Goldmine« Todda Haynesa, lep in istočasno kičast film. Glasba je sestavni del filma in trije glavni igralci (Ewan Mc Gregor, Jonathan Rhys in Christian Bale) se odlično izkažejo. »Velvet Goldmine« je obujanje dobe, v kateri je David Bowie zaslovel ne samo zaradi svoje glasbe, temveč tudi zaradi druženja z Loujem Redom in Iggyjem Popom. Po mnenju kritike je bil to med najbolj zanimivimi, lepimi, elegantnimi filmi leta 1998. Izsek določenega zgodovinskega trenutka namreč, ko sta pop-glasba in glam-rock v sedemdesetih letih divjala v Londonu. Razmišljanje o moči iluzije in ljubezenska zgodba, čeprav svojevrstna. Scenarij spominja na VVellesov film »Quarto fjorški časo- ivedovat P° i let. ivna^- je Sladova ustnice, astarela a 1 lamišljenem umoru s® v svetišč3 rem mnenj11 icka ni bTa zem. Gja aril p°)er! spektakla ^ sr r°d-n voje oči m splavljen3 orici 20.45' I# DL , ugoden no kug napolitanke piškoti Rollini kremnim napolnjeni z 'nadevom lešnikovo f kremo 1400 g, 7.475 lir/kg 400 9- 9 475 lir/k9 000 mm\I I. moška polo majica • s kratkimi rokavi • na 3 gumbe ženska spalna srajca • spredaj z vzorcem • pičkasta • izjersevja ženska bluza * s kratkimi rokavi * fantazijski vzorec * 100% viskoza napol kuhani riž ■ 000 fini ribe, primeren za solate 1 ““V in rižote, 1 kg I # breskvin kompot | dodatek tortam in sadnim solatam 820 g, 1.817 lir/kg 190 lasaana z jajci I pripravljena v 20 min, hitro v pečici 500 g, 3.980 lir/kg na žaru pečena paprika AOOO pripravljena za serviranje 3*“'* 650 g, 4.600 lir/kg polži (testenine) | vedno trdi, meldne testenine durum, 1 kg koruzni storži JfcOOfl mehki in lahki, odlični z maslom 370 ml, 8.081 lir/l JM$ metuljčki (testenine) posušeni pri nizki temperaturi 990 500 g, 1.980 lir/kg korenčkov sok ___ z vitaminom C, oslajen z medom 990 330 ml. L. 3.000 lir/l tortilla chips | mehiški prigrizek 200 g, 7.450Tr/kg_____________ skušini fileji | v olivnem olju, v kozarcu 125 g, 9.520 lir/kg DO PRODAJE ZALOG 2980* 990* krpa za brisanje prahu 7 0 kosov mere: 38x40 cm čokolada za slaščice v prahu, dodamo mleku 180 g, 11.056 lir/kg 590* pomarančni liker 16° aperitiv ali samostoječa pijača 0,50 I, 9.980 lir/l mešanica zelenih krvomoniče rastlin °troški copati ■— prosti čas * 2 ušescem v opetniku 2a lažje obuvanje | PVC-podplat, ki ne drsi opetnik in jezik podložena športni copati s cvetlicami • TR-podplat, ki ne drsi • zapenjanje na ježka platneni copati • gumast podplat, ki ne drsi • dvojno zapenjanje: na ježka ali z vezalkami • karirasti z narisanimi cvetlicami ženski mokasini laneni čevlji unisex * gumast podplat, ki ne drsi • gumast podplat, ki ne drsi * iz umetnega gamsovega usnja . podloženi opetnik ,* ■ 4900* ^43\ z nizko peto '"-r;?žgaPr ' ' ___ \bor£L _____ A*TIKLS DOBITE V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 15.04.99 DO 21.04.99 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG ■ VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV - VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA • VSE CENE SO NAVEDENE V ITI. ■ KOUČINE OMEJENE NA DRUŽINSKO UPORABO UDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511 ZDRAVSTVO / SKUPŽCINA OBČANOV Ne selitvi bolnišnice, da čezmejni integraciji Široka transverzalna večina za ta predlog Župan Valenti med dvema vzdržanima GLASBA / V PONEDELJEK V KULTURNEM DOMU Vrhunski koncert dua Šiškovič-Malozzi sklenil sezono GM S ponedeljkovim koncertom violinista Črta SiškoviCa in harfistke Simone Malozzi v Kulturnem domu (na sliki - foto Bumbaca), se je sklenila letošnja koncertna sezona Glasbene matice v Gorici. Glasbena poustvarjalca sta goriškemu občinstvu pripravila odličen koncert, ki je obsegal skladbe slovenskih avtorjev (Ramovš, Lebič, Krek) pa tudi skladbe znanih svetovnih mojstrov različnih obdobij od Tartinija do Lebarja in Saint Saensa. Vrhunska izvajalca sta ob koncu programa, na željo občinstva, dodala Se tri skladbe, med temi čudovito Saint Saensovo Labod. Po veC kot dveumi razpravi, ki jo je zaključil občinski svetovalec Zelenih Alessandro Bon se je predsinoCnja skupščina občanov o problemu bolnišnice sklenila z odobritvijo dokumenta, ki nakazuje dva zelo konkretna predloga za razvoj bolnišnice: njeno ohranitev v Ul. Veneto in projekt Čezmejnega sodelovanja z bližnjo bolnišnico v Šempetru. Dokument so soglasno podprli vsi navzoči (predstavniki raznih strank, rajonskih svetov, sindikatov, združenj in kulturnih krožkov, zdravniki in Številni navadni občani) z dvema vzdržanima, eden od katerih je bil župan Valenti. Bon je v zaključkih posredno odgovoril županu, ki je dejal, da glavni problem ni selitev (za katero se on nagiba) ali prenova stare bolnišnice, temveč vsebina oskrbe. Kvalitetna zdravstvena oskrba je logično cilj vsakogar, je dejal Bon, toda poti do tega cilja so lahko ralicne in danes obstajajo različ- ni predlogi. Mnogi občani se zavzemajo za predlog, ki temelji na dveh bistvenih postavkah: prenovi bolnišnice v Ul. Veneto in Čezmejnem sodelovanju. Ti dve opredelitvi sta jasno nakazani v dokumentu, ki ga je takoj po odobritvi Renato Fiorelli v imenu pobudnikov skupščine izročil županu. V njem je poudarjena zahteva občanov, da se proces krčenja zdravstvene oskrbe v Gorici zaustavi, s tem da se prenovi in ustrezno uredi bolnišnica na območju Ul. Veneto. »Sestavni del tega predloga je tudi konkretna možnost Čezmejnega sodelovanja z bolnišnico v Šempetru«, piše v izjavi, o Čemer so že v teku razgovori med ministrstvoma obeh držav. Sodelovanje bi z večjim številom uporabnikov zagotovilo tudi ekonomsko osnovo za kvalitetnejše storitve. Dokument nazadnje vabi občino, naj za zdravstvo nameni poleg deželnih tudi dodatna finančna sredstva iz lastnih virov. ŠOLE / ZAKLJUČUJE SE PROJEKT TOLOMEO »La Contrada« v otroških vrtcih Gostovali so z glasbeno pravljico Peterček in volk Prokopjeva fv-. ■:>. 1 u5*', ,.rr •wi Te dni se na Goriškem zaključuje zanimiv naCrt sodelovanja med deželno ustemovo za gledališke dejavnosti, občinami in šolami. V okviru načrta Ptole-mej /Tolomeo je te dni v otroških vrtcih v Gorici gostovalo gledališče La Contrada iz Trsta z glasbeno pravljico o Pe-trčku in volku, Sergeja Prokofjeva. Zgodba na nevsiljiv naCin približa otrokom svet glasbe. Mimogrede spoznajo različne glasbene instrumente in se ob poslušanju pripovedi marsikaj naučijo. Zadnji krog gostovanj se je zaCel v ponedeljek, 12. t.m. Gledališče je v ponedeljek, torek in sredo obiskalo tudi slovenske otroške vrtce v mestu in oklici. V torek so bili v Pevmi, od koder je tudi gornji posnetek (foto Bumbaca). KINO SOLIDARNOST Danes odpeljeta dva kamiona živil V Gorici so v soboto in nedeljo, v okviru naCrta »mavrica« za pomoC beguncem v Albaniji, zbrati za dva tovornjaka pomoči v različnih dolgo obstojnih živilih in higijenskih pripomočkih. V pošiljki, ki jo bodo danes prepeljali v Villafranco pri Veroni je preko 3 tisoč litrov mleka, okrog 2 tisoC konfekcij testenin, 3 tisoč konfekcij sadnih sokov, preko dva tisoč konzerv tune, skoraj 2 tisoC konzerv fižola, 760 konzerv mesa. Občani so na zbirna mesta prinesli tudi precejšnjo količino hrane za otroke, higienskih pripomočkov ( skoraj tisoC paketov pleničk za otroke), pol stota sladkorja, paradižnikovo omako, že pripravljene malice itd. V nabirki so, poleg občanov, sodelovale tudi trgovine. Iz letališča Villafranca bodo blago odpremili v Albanijo, kjer ga bodo razdelili beguncem in to v okviru projekta za pomoC "mavrica”, ki poteka na vsedržavni ravni. Goričani so se velikodušno vključili v pobudo, škoda le, da je prišlo ob organizaciji do nekaterih nevšečnosti. Ena od teh je bilo Čudno časovno zaporedje, saj je znano, da so trgovine ob nedeljah zaprte. Uspeh nabirke bi bil, v drugačnih okoliščinah, še boljši. GORICA / KLUBI SOROPTIMIST Ženske sodelujejo Priznanje za sodelovanje treh držav Predstavnice mednarodne Zenske zveze Soropti-mist International iz Italije, Slovenije in Avstrije so se v soboto ponovno srečale v Gorici ob izročitvi priznanje»Best Service 1998«goriškemu klubu. Gre za najvišje priznanje, ki ga letno podeljujejo med v to mednarodno žensko zvezo včlanjenimi klubi. Goriške Članice so ga prejele za posvet Preko meja: stare vezi, nova prijateljstva, s katerim so leta 1996 pospešile sodelovanje med klubi Soroptimist Italije, Avstrije in Slovenije. Na sliki (foto Bumbaca) izročitev priznanja na go-riškem gradu ig guartet koncertu New swin< nocoj na v centru L Bratuža New swing quartet, ena najpopularnejših slovenskih vokalno-in-strumentalnih skupin, bo nocoj zaključil letošnjo bogato koncertno sezono v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža. Kvartet se je oblikoval pred tridesetimi leti in se je iz štirih mladih navdušencev razvil v kvalitetno skupino, ki je prepotovala svet in navdušila občinstvo najzahtevnejših koncertnih dvoran. Repertoar skupine je za naš prostor neobičajen in-je pomenil pred 30 leti pravo senzacijo. Odlični pevci in instrumentalna skupina, ki jih spremlja z velikim uspehom, vnaša v nas prostor bogato sporočilnost Črnske duhovne pesmi in gospela. Uspešnost ansambla potrjujejo številne turneje, televizijske oddaje na svetovnih ekranih in veC kot 30 posnetih plosc. Ljubitelji tovrstne glasbe jim bodo lahko prisluhnili na koncertu v Veliki dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža nocoj ob 20.30. Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred koncertom pri blagajni. GORICA KULTURNI DOM Gorica kineraa, 20.45 »Velvet Gold-mine«. Rež. Todd Haynes. VmORIA 1 17.40-20.00-22.20 »Le parole che non ti ho detto«. I. Kevin Costner. VITTORIA 3 17.45-20.00-22.10 »La fortuna di Cookie«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45- 20.00-22.15 »A civil action«. I. J. Travolta. Modra dvorana: 18.00-20.00-22.15 »Cose molto cat-tive«. I. C. Diaz in C. Slater. Rumena dvorana: 17.30- 19.45- 22.00 »La vita e bella«. TR22C EKCELSIOR 17.40-20.00-22.20 »Le parole che non ti ho detto«. I. Kevin Costner. ti PRIREDITVE SKD HRAST in RAI Radio Trst A vabita na predstavitev CD plošCe Stezice MePZ Hrast v nedeljo, 18. aprila, ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Sodeluje otroški zbor Veseljaki. DRUŠTVO JADRO iz Ronk vabi jutri ob 20.30 na predstavitev knjige Je veC dnevov kot klobas na sedežu društva v Romjanu. SKUPINA MLADIH DRUŽIN v sodelovanju s KK Briške mladine prireja Dan družine 99 na Plešivem v nedeljo, 18. aprila, z zbiranjem ob 10.45 pred OS L. Zorzuta. Prijave na tel. 0481-536455 danes do 18. ure. Pr koncerti V SHERLOCK HOLMES PUBU na Oslavju bo nocoj ob 21. uri koncert skupin® »Last chance«. RAZSTAVE FOTOKLUB SKUPINA 75 GORICA na povabilo novogoriške občine vabi na predstavitev razstave izbora elanov jutri ob 19. uri v avli občine v Novi Gorici. Razstava bo na ogled do 30. aprila obvestIla PRI KMEČKI ZVEZI v G» rici, Ul. Malta 2 (tel. 0481-531644) deluje pooblaščeni center za fiskalno pomoC (prijave dohodkov mod. 730, mod. Unico ter davka na nepremičnine). Umik: vsak delavnik od 8.30 do 12.30. GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil pogodbo za sestavo davčnih prijav 730 (CAAF). Interesenti naj se oglasijo v uradih v Ul. Roma 20, tel. 0481/537386. IZLETI SPDG priredi v nedeljo, 18. t.m., izlet na Slavnik in ogled kulturnih in naravnih znamenitosti (Hrastovlje, kraška jama Dimnice). Hoje je skupaj dobre štiri ure [nezahtevno). Prevoz z lastnimi sredstvi, zbirališče pri RdeO hiši, odhod ob 7.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi 8-maja avtobusni izlet v Garda-land. V znesku, ki ga je treba vplačati ob vpisu, je vključena vožnja, vstopnina v park in kosilo. Izlet bo ob prijavi vsaj 40 udeležencev. Prijave na sedežu do 30. aprila KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23.6. do 3.7., v Poreču (Materada) od 27.6. do 17(7. v dveh izmenah, v Verudeh (Pulj) od 1-7-do 19.7. v dveh izmenah in v Ribnem od 18.7. do 25.7-Vpisovanje pri Anamariji, tel-0481- 531644. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 1, H1' S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, Ul-1 Maggio 94, tel. 790338. POGREBI DANES -V Gorici; ll-3°’ Romani ta Bressan vd. LaPa' nia iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. V Tržiču: 10.40, Rom®0 Rigutto iz splošne bolnišnic® na glavno pokopališče. DRUŠTVO JADRO - ROMKE vabi na predstavitev knjige JE VEC DNEVOV KOT KLOBAS Jutri, 16. aprila, ob 20.30 na sedežu društva v Romjanu Prisotna bo avtorica knjige Vesna Guštin, ki bo Prj pravila pokušnjo tipičnih jedi, prikazala obiboj6 tržaškega Krasa in predstavila letošnjo KraSk ohcet, katere se bo prvič letos udeležil trziski SZSO-SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi na okroglo mizo NARODNE VREDNOTE: DILEME NAŠIH ORGANIZACIJ Sodelujejo: od v. Andrej Berdon, dr. Danilo Sedrn • msgr. Oskar Simčič, prof. Emidij 5U prof. Zora Tavčar Moderator: časnikar Ivo jEVSikAf! Jutri, 16. aprila 1999, ob 19.30 Finžgarjev dom - Opčine, Narodna ulica 89 _- Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo In druaimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 GORICA / ITALIJANSKO-SLOVENSK1 BANČNI FORUM Informestov projekt za zbliževanje bančnih sistemov Italije in Slovenije Integracija ne le v prostorskem smislu, ampak tudi med banko in podjetjem GORICA - Banka in ?°dietje - partnerja v dobi 6Vra je bila tema vCe-rajsnjega italijansko-slo-venskega bančnega foru-l®3’ ki ga je goriški center taformest organiziral v ok-V rtl oktobra lani zastavljenega projekta For Bank ^mvenia. Projekt so fi-aanCno podprle goriska trgovinska zbornica prek ^klada za Gorico, goriska hranilnica CaRiGo in ^Cna skupina Casse Ve-hete, kateri goriški denarni Zav°d pripada. Cilj tega Projekta, katerega pokrovi-te|i j® italijansko ministrst-v? za zunanjo trgovino, je . kropiti sodelovanje med lalijanskim in slovenskim ^Cnim sistemom v per-sPektivi postopne integra-9e do vstopa Slovenije v tvropsko unijo. Gastni gost včerajšnjega Posveta je bil minister za Zunanjo trgovino Piero ^sino (o njegovem pose-Poročamo posebej), hvodne nagovore pa so j oli Član upravnega sveta oformesta Giuseppe To-6sca, podpredsednik ®Zelnega odbora Furlani® ' Julijske krajine Paolo Ir911!, predsednik goriške trgovinske zbornice Emi-0 Sgailatta in predsednik ^aRiGo Antonio Tripani. osrednjem delu posveta P?d vodstvom predstav-tka Informesta Alessan-, ra Coste so še nato s rajsimi referati zvrstili Predstavnik Banke Slove-, 'le Matej Kromberger t°risal je februarja sprejet oyi slovenski bančni raK°n), zastopnik skupine asse enete Piero Zanettin .1 ie govoril o bančnem stemu Veneta oziroma overovzhodne Italije), k tfjenka Godina z mari-. orskega Ekonomskega Stituta (podala je rezulta-6 stcer se potekajoče med- narodne raziskave o finančnih in drugih potrebah malih in srednjih podjetij za njihov razvoj), predstavnik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Ljubljani Marco Toselli, direktor podjetja Alpina iz Zirov Martin Ko-paC in Edi Kraus, predstavnik slovenskega podjetja Yu.lon oziroma njegovega lastnika, italijanske industrijske skupine Bonazzi iz Verone. Ravno zadnja dva posega, ki sta zadevala konkretna primera gospodarske integracije s finančnim sodelovanjem (EBRD v Api-ni) oziroma neposredno tujo naložbo v Sloveniji (Yulon) sta učinkovito dopolnila ostale bolj teoretične referate. Martin KopaC (na posnetku med posegom - foto Bumbaca) je opisal sodelovanje Alpine z EBRD kot zelo uspešno (pri dokapitalizaciji podjetja, njegovem vodenju in internacionalizaciji) in opozoril, da je bila Alpina, ki je zelo vezana na italijanski trg, prisiljena odpreti lastno podjetje v Italiji, ker 'na slovenskem trgu ne deluje nobena italijanska banka. Dostop do kreditiranja je posebno težak za mala in srednja podjetja, ki želijo rasti, ko pa dosežejo večjo dimenzijo, pridejo lažje do finančnih sredstev, je poudarila Viljenka Godina. To Se toliko bolj velja za Slovenijo, vendar po Krambergerjevih besedah nov banCni zakon med drugim uvaja tudi možnost najemanja kreditov v tujini. Popoldanski del posveta na goriškem sejmiSCu je bil posvečen industrijskemu sodelovanju in join ventu-res, razpravo pa sta vodila Mirjam Koršič in A. Costa. Vlasta Bernard Minister Fassino spodbuja banke k internacionalizaciji GORICA - Ne zadostuje veC, da gredo banke v tujino za to, da spremljajo italijanske podjetnike, zdaj morajo iti na svoj raCun in opravljati na tujih trgih bančne dejavnosti. Minister za zunanjo trgovino Piero Fassino je spodbudil italijanske banke k večjemu pogumu v procesu internacionalizacije, še posebno kar zadeva srednjevzhodno Evropo, kjer italijanskih bank (razen nekaj predstavništev, ki pa so danes presežena in torej nepotrebna) praktično ni. Pa vendar gre za države v polnem razvoju, z Slovenski Yulon dobavitelj vlaken za italijansko proizvodnjo nogavic GORICA - Edi Kraus, menedžer slovenskega tekstilnega podjetja Yu-T111. ki sodi v industrijsko skupino j^onažzi iz Verone, je na goriškem hecnem forumu podčrtal pomen pojoči, ki jo je italijanski investitor loveniji prejel od specializiranih fi-,lancnih družb Finest in Simest, in to 116 samo v finančnem in tehničnem, 'lr»pak tudi v moralnem smislu. Ka-Pdalski udeleženec v slovenskem Podjetju je z 18 odstotki tudi Evro-Pska banka za obnovo in razvoj ■ RD), Yulonov uspeh pa je hkrati zraz uspešnosti teh pomembnih Partnerjev. Leta 1994, potem ko je Podjetnik Bonazzi prevzel slovensko i .s,tilno podjetje takrat v popolni je v prvem letu delovanja dose-P promet v vrednosti 24 milijard lir, ...o kasneje se je povzpel na 50 mi-fiard, leta 1996 na 75 milijard, leta na 113 milijard, lani pa že na 2 milijard lir. Poslovni dobiček je medtem prešel od izgube za 1, 5 milijarde v prvem letu delovanja, na lanskih 9 milijard, perspektive pa kažejo na nadaljnjo rast. Se posebno, ker se je Yulon vključil v nov tekstilni pol skupine Bonazzi (Aquafil Tex-tile Yarns), kateremu bo dobavljal najlons"ko prejo. Yulon izvozi 86 odstotkov svoje proizvodnje, od tega veC kot polovico v Italijo, zato je Kraus opozoril na veliko ozko grlo, ki jih za njihove transportne potrebe predstavlja pomanjkanje avtocestnega odseka Razdrto - Nova Gorica. Novi tekstilni pol grupe Bonazzi se je rodil s spojitvijo družb Gardafilo iz Rovereta, Marc-File in Godiver Italia-na Commerciale, ki je lastnica večinskega kapitalskega deleža Yulona. Sedež ima v Asoli v pokrajini Mantova, kjer jq središče industrije nogavic, kateri bo Aquafil Textile Yarns dobavljal specialne preje, ki bodo torej prihajale tudi iz Slovenije, (vb) živahno gospodarsko rastjo, ki preurejajo svoje proizvodne sisteme in imajo tudi občutno široko porabo, kar pomeni, da imajo banke na teh trgih vse možnosti za opravljanje svoje dejavnosti, je dejal Fassino. Minister je sprejem novega bančnega zakona v Sloveniji pozdravil kot zelo pozitivno dejanje in dodal, da je zdaj treba Cimprej izdati še izvajalne norme, s Čemer bo plasiranje italijanskih bank na slovenskem trgu zelo olajšano. Toda zgrešeno bi bilo, če bi gledali na širjenje bank na nove trge kot uslugo tujim državam - je opozoril Fassino - kajti to je usluga za nas same, ker je pogoj za integracijo. Integracija oziroma internacionalizacija podjetij in bank pa je po ministrovih besedah dvojni proces, saj zadeva ne samo blagovno menjavo, ampak tudi investicijsko dejavnost. Ni dovolj samo prodajati na tujih trgih, kjer je Italija že zelo uspešna, kot tudi ne preprosto seliti nekatere proizvodne dejavnosti tja, kjer je delovna sila cenejša. Treba je vlagati v tujini, se zakoreniniti, kajti integracija ne pomeni le tega, da vabimo tuje vlagatelje v Italijo, ampak da tudi sami vlagamo v tujini. »Ne gre torej za beg kapitalov, ampak za strategijo. V nasprotnem primeru ni jasno, zakaj vabimo Japonce, naj investirajo pri nas,« je dejal minister in do-- dal, da ne gre za alternativne, ampak komplementarne izbire. Minister Fassino se je potem ustavil pri pomenu »sistema država« oziroma »politiki sistema«, kar pomeni, da podjetja v procesu internacionalizacije niso sama, ampak imajo pomoč, sredstva, infrastrukture. V tem kontekstu se je ustavil pri vlogi zavoda ICE (ki ima zdaj v Ljubljani svojo neposredno podružnico in ne več zgolj izpostavo tržaške podružnice), zavarovalne družbe Sace (ki je potrebna reforme) in pri posebno dragocenem delu instrumentov kot so Finest, Informest in Simest. Prav za politiko sistema je treba te subjekte krepko ovrednotiti in okrepiti, je podčrtal minister. Kljub temu, da je bil banCni forum gospodarski posvet, minister Fassino ni mogel obiti oboroženega konflikta na Balkanu, saj je stabilnost tega dela Evrope po njegovih besedah neobho-den pogoj za evropsko integracijo in gospodarsko rast. Ta konflikt, ki veC ali manj intenzivno in v različnih območjih traja že devet let, jasno kaže, kako težka in zapletena je tranzicija v tem delu celine. »So trenutki, ko je treba za prevlado razuma uporabiti silo,« je dejal Fassino in za Cas po tem, ko bo orožje utihnilo, napovedal prizadevanja za stabilnost in varnost ter za gospodarski razvoj. Na dolgi rok bo evropska integracija zajela tudi Balkan, pogoj zanjo pa je zagotovitev trajnega miru in stabilnosti, (vb) TEČAJNICE I EVBO= 1.936. I EVRO= 1.936,27 URE 14. APRIL 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 14.04. 13.04. ameriški dolar 1,0787 1,0865 japonski jen 128,55 129,66 grška drahma 324,40 324,30 danska krona 7,4331 7,4334 švedska krona 8,9380 8,9575 britanski funt 0,66670 0,6671 norveška krona 8,3410 8,3645 češka krona 38,000 38,155 ciprska lira 0,5730 0,5793 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 253,67 253,69 poljski zlot 4,2905 4,3023 slovenski tolar 193,4368 192,5428 švicarski frank 1,6052 1,6032 kanadski dolar 1,6103 1,6049 avstralski dolar 1,6886 1,6920 novozelandski dolar 1,9836 1,9875 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 14. APRIL 1999 NAKUP/PRODAJA VALUTA J EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0890 1,0720 britanski funt 0,6733 0,6601 švicarski frank 1,6192 1,5860 danska krona 7,5723 7,2865 norveška krona 8,5383 8,1555 švedska krona 9,1364 8,6994 kanadski dolar 1,6395 1,5791 grška drahma 341,27 297,06 japonski jen 133,31 125,25 avstralski dolar 1,7728 1,6561 slovenski tolar 193,72 188,90 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 z** ZADRU2N/ KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 14. APRIL 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0875 1,0708 1780 1808 britanski funt 0,6776 0,6632 2857 2920 kanadski dolar 1,6313 1,5965 1187 1213 japonski jen 130,8167 127,7894 14,80 15,15 švicarski frank 1,6219 1,6922 1194 1216 norveška krona 8,4962 8,2973 227,90 233,36 švedska krona 9,0796 8,8663 213,26 218,39 grška drahma 325,2516 319,9288 5,95 6,05 danska krona 7,5553 7,3783 256,28 262,43 avstralski dolar 1,7177 1,6813 1127 1152 slovenski tolar 193,6270 189,8303 10,00 10,20 hrvaška kuna 8,067 7,45 240 260 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 14. APRIL 1999 INDEKS MIB 30:-0,45% delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM 2,143 +0,65 INA 2,733 -0,65 ALITALIA 3,204 +0,97 ITALGAS 4,414 -0,74 ALLEANZA 11,352 -1,72 MEDIASET 8,308 -0,08 AUTOSTRADE 7,998 -0,12 MEDIOBANCA 12,164 -1,54 BNL 3,282 -3,61 MEDIOLANUM 6,395 -0,32 COMU 7,156 -1,71 MONTEDISON 0,937 -0,08 BCA Dl ROMA 1,450 +0,34 OLIVETTI 2,941 +1,10 FIDEURAM 5,551 -1,28 PIRELLISPA 2,825 +2,61 INTESA 5,574 -0,35 RAS 10,044 +0,37 BCA POP BS 31,470 +6,53 ROLO BCA 1473 22,860 +0,78 EDISON 8,905 +0,64 SAN PAOLO IMI 14,909 +0,60 ENI 5,748 +0,20 TIM 5,887 -0,59 FIAT 3,107 -0,22 TELECOM ITA 9,749 -1,27 FINMECCANICA 0,949 +0,89 UNICREDIT 5,987 +0,70 GENERALI 38,030 -0,21 UNIM 0,503 +1,80 mmmuMtm rr ■ ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NOVICE Umrl inženir Postelthvvhite BARCELONA - Za posledicami seme kapi je nepričakovano umrl 5 5-letni inženir Harvey Po-stelthwhite, tehnični vodja Hondinega tima, ki načrtuje povratek japonskega moštva v formulo ena leta 2001. Posteltvvhite se je v avtomobilistični svet vključil leta 1971., dolgo let pa je bil zaposlen tudi pri Ferrariju. Voglreiter končal kariero SALZBURG - Potem ko se je Thomas Stangassin-ger odločil, da bo še eno leto nastopal na smučarskih tekmah, pa se je za slovo odločil drugi avstrijski specialist za tehnični disciplini Siegfried Voglreiter. »Po dveh operacijah kolena se nisem uvrščal v sam vrh. Zapadel sem v krizo in izgubil motiv. V takem stanju nima smisla nadaljevati,« je dejal 29-letni Salzburzan, ki je svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu dosegel leta 1997 na veleslalomu v Kranjski Gori, ko je zasedel drugo mesto (edine stopničke). Sydneyu manjka 130 milijonov dolarjev SYDNEY - Organizatorji olimpijskih iger v Syd-neyu leta 2006 so zaprosih avstralske poslovneže za pomoč pri zbiranju manjkajočih sredstev v proračunu OI. Organizacijski komite OI (SOCOG) je v ta namen ustanovni poseben odbor, v katerem je sedem direktorjev velikih podjetij, ki naj bi SOCOG-u zagotovih približno 130 milijonov dolarjev. Ameriški senat kritičen do MOK VVASHINGTON - Ameriški senatorji so kritizirali Mednarodni olimpijski komite (MOK) zaradi povezanosti z nedavnimi škandali in pozvali Juana Antonia Samarancha k odstopu s položaja predsednika komiteja. Tragična nesreča na reliju TAMERZA - Tretjo etapo 18. relija po Tuniziji je zaznamovala huda nesreča, ki je zahtevala življenje italijanskega motorista Flavia Agradija. Motorist se je pri padcu tako hudo poškodoval, da je takoj podlegel poškodbam. Tunizijski reli je smrtno žrtev zahteval ze leta 1994, ko se je prav tako ponesrečil Italijan Angelo Cavandoh. Rileyeva 939. zmaga v NBA MIAMI - Košarkarji moštva Miami Heat so v tekmi košarkarske lige NBA premagah aktualne prvake Chicago Bullse z 90:74. Pri zmagovalcih, ki so niz uspešnih tekem podaljšali na šest, je bil najuspešnejši Alonzo Mouming (19), pri Chicagu pa Toni Kukoč s 25 točkami. Trener Vročice Pat Riley je dosegel 939. zmago v karieri ter se prebil na tretje mesto lestvice najuspešnejših trenerjev v NBA. Zdaj bo gotovo skušal prehiteti Billa Fitcha, ki ga za prekaša za pet zmag. K zmnagu Utaha v Sacramentu je »poštar« Karl Malone zbral 30 točk in 10 skokov, Vlade Divac pa je za poražence dosegel 17 točk in 13 skokov. Izidi: Miami - Chicago 90:74, Cleveland - Washing-ton 86:77, New York Philadelphia 91:72, Mihvaukee - Atlanta 91:84, Portland - Los Angeles Lakers 113:86, Dallas - San Antonio 92:86, Los An-gels Clippers - New Jersey 109:101, Sacramento -Utah 100:105 podaljšek NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL V prvem finalu brez zmagovalca Parma in Fioren fma igrali neodločeno Parma - Fiorentina 1:1 (1:0) STRELCA: Crespo v 16. min., Batistuta v 35. min. PARMA (3-4-1-2): Buffon 7, Thuram 7, Sensini 6, Cannavaro 6.5, Fuser 5.5, Baggio 6, Stanič 6, Vanoli 6, Veron 6, Crespo 7 (35' dp Balbo), Chiesa 6.5 (24' dp Mussi 6), trener Alberto Ma-lesani 6.5. FIORENTINA (3-5-2): Toldo 6, Falcone 6.5, Pada-lino 6.5, Repka 5, Torricelli 6.5, Cois 6.5, Rui Costa 6, Amoroso 6, Heinrich 5.5, Batistuta 7, Edmundo 6.5, trener Giovanni Trapattoni 6.5. SODNIK: Messina di Palermo 5.5. RUMENI KARTONI: Baggio, Padalino, Crespo in Sensini. GLEDALCEV: 21.038. PARMA - Sinočnja prva finalna tekma za italijanski nogometni pokal v Parmi se je končala neodločeno z 1:1, kar je seveda v večji meri razveselilo Fiorentino, ki bo povratno srečanje igralo doma. Sicer pa je bila tekma dokaj lepa in razburljiva. 2e od vsega začetka sta se obe ekipi vrgli v odprt boj in tudi priložnosti za gol ni manjkalo. Oba vratarja pa sta bila na mestu. Gostitleji so povedli že po 15. minuti igre po grobi napaki gostujočega branilca Repke, ki ni odbil žoge, le-to pa je spretno preusmeril v mrežo Crespo. Bila je to hladna prha za Trapattonije-vo moštvo, ki pa ni popustilo in z Edmundom in Bati-stuto ogrožalo Buffonova vrata. Izenačujoči zadetek je padel v drugem polčasu, ko je Edmundo streljal v vrata, Buffon je žogo le odbil, prisebni Batistuta pa jo je odbil v vrata. Povratna tekma bo 5. maja v Firencah. Disciplinski ukrepi: Nesti (Lazio) tri kola MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je tokrat ostro ukrepala predvsem proti La-ziu. Kapetan rimskega moštva Alessandro Nesta je namreč zaradi žaljenja disvalifi-ciran kar za tri kola. Po eno kolo prepovedi igranja pa so prejeli še: Mihajlovič, Negro in Pancaro. Za eno kolo so diskvalificirani: Paulo Ser-gio (Roma), Rizzitelli (Piacenza), Balleri (Sampdoria), Cauet in Zamorano (Inter), Costacurta (Milan), Martu-sciello (Empoli), Masinga (Bari), Mendez (Vicenza), Olive in Ripa (Perugia), Veron (Parma) in Cristiano Za-netti (Cagliari). Izključena sta tudi trenerja Cannavaro in Edmundo v boju za žogo. (Foto AP) Perugie Boškov in Vene-zie Novelhno. V C2 ligi sta med drugimi diskvalificirana za eno kolo Triestinina nogometaša Za-muner in Teodorani. Maribor in SCT Olimpija v finalu LJUBLJANA - V finalu slovenskega nogometnega pokala se bosta pomerila Maribor Teatanic in SCT Olimpija. V povratnih tekmah polfinala je Maribor Teatanic še drugič premagal Muro, tokrat je bil rezultat 2:1, SCT pa je p° neodločenem izidu v Ljubljani (1:1) v Šmartnem z 1:0 premagala domači Eso-tech,- Strelec odločilnega zadetka je bil v 82. minuti Dušan Kosič. KOLESARSTVO / ITALIJAN MICHELE BARTOLI ZMAGOVALEC 63. VALONSKE PUŠČICE »Zmago posvečam vojnim žrtvam« HUY - Italijan Michele Bartoli je zmagovalec 63. Valonske puščice, tradicionalne kolesarske dirke v Belgiji. Prvi na lestvici Mednarodne kolesarske zveze (UCI) in dvakratni zmagovalec svetovnega pokala je na 200 kilometrov dolgi progi za 14 sekund premagal Nizozemca Maartena den Bakkerja, tretje mesto pa je zasedel Belgijec Mario Aerts. To je bila že trinajsta italijanska zmaga na tej znameniti dirki, med drugim sta bila uspešna tudi Moreno Argen-tin in Maurizio Fondriest, Bartoli pa je bil v letošnji sezoni uspešen že petič. »Zmago posvečam vsem žrtvam Kosova. Jaz sem danes srečen, vendar ne morem poza- biti na vse tiste, ki v tem času doživljajo vojno,« je po velikem uspehu najprej povedal Bartoli. Dirka se je odvijala v izredno težkih »zimskih« razmerah z dežjem in temperaturo okoli 3 stopinj nad ničlo. Vmes je tudi snežilo. Bartoli se je odločil za agresivno vožnjo, saj je pobegnil 80 kilometrov pred ciljem. Na »kraljevem griču« je za sabo pustil Jalaberta, Rebellina, Ca-menzinda, Boogerda, den Bakkerja in Aertsa, nato pa Švicarju Camenzindu in Nizozemcu Den Bakkerju dovolil, da sta se mu vnovič pridružila. Petinštirideset km pred ciljem je Camenzindu zmanjkalo moči, Den Bakker in Bartoli pa sta do cilja še naprej dobro sodelovala. Na Zahtevnem končnem vzponu v Huyu, 500 metrov pred ciljem, ko ima naklon 20%, se je Bartoli otresel še Nizozemca in suvereno zmagal. »Bila je to gotovo moja doslej najbolj spektakularna zmaga,8 je dejal Bartoh, ki bo v nedelj0 skušal še tretjič zapored zmaga' ti na dirki Liege - Bastogne -Liege. Vrstni red dirke: 1. Bartoli (Ita/Mapei) 4:52:46 (povprečna hitrost: 40, 988 km/h); 2. Den Bakker (Niz) +14; 3. Aerts (Bel) +3:06; 4. Camenzind (Svi) 3:13’ 5. Boogerd (Niz) +3:34; 6. Bon5 (Nem) +3:40; 7. Velo (Ita) +3:42, 8. Moerenhout (Niz) +3:45; 9-Voigt (Nem) +3:48; 10. Savol' delli (Ita) +3:53. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Nocoj zaključno predavanje SPDT »Svetloba in poezija« je naslov nocojšnjega sklepnega predavanja SPDT, ki obeta poseben kulturno planinski užitejk. Ne zamudite priložnosti in pohitite zvečer v Gregorčičevo dvorano. Gosta večera bosta Marjan Olenik in Klavdija Mozetič. Svoje diapozitive o naravnih lepotah v svetlobi in barvah štirih letnih časov bo pokazal Marjan Olenik, medtem ko bo Klavdija Mozetič, med predvajanjem diapo-snetkov, brala izbrane verze iz slovenske pesniške zakladnice. Začetek ob 20.30. Z današnjim večerom zaključuje SPDT sezono kulturnih predavanj s planinsko in naravoslovno tematiko. Obnovilo jih bo jeseni, ko bo že mimo višek izletniške dejavnosti. Izlet za šolarje od Sv. Ivana do Bazovice Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo, 18. aprila, spomladanski izlet za osnovnošolce iz vseh mestnih in okoliških slovenskih osnovnih šol. Vodiči MO SPDT bodo osnovnošolce popeljali po starih, stransldh, sedaj skoraj pozabljenih poteh od Sv. Ivana bo Bazovice. Udeleženci izleta se bodo zbrali ob 9.30 pred cerkvijo pri Sv. Ivanu in se od tam napotili proti Drašci do Globojnerja, kjer bo postanek za počitek. Nadaljevali bodo potem pot po kraški gmajni proti Bazovici, kjer so bodo ogledali krave, koze in ovce na kraški kmetiji Lenarta Vidalija in imeli možnost, da poskusijo domači sir in skuto. Po daljšem postanku na bližnjem travniku, kjer bodo na vrsti razne igre, se bodo šolarji-izletniki srečali s starši pri spomeniku v Bazovici. Izlet je veljaven za pridobitev planinskih značk, zato mladi izletniki ne pozabite planinskih knjižic. Tisti, ki je še nimajo, jo prejmejo na izletu, ki je namenjen najmlajšim brez spremstva staršev. Vodiči priporočajo primerna oblačila in zmerno količino hrane in pijače v nahrbtniku. Za izlet je treba plačati 5000 lir. Vsa potrebna dodatna pojasnila dajeta Maxi Kralj (tel. 040-575250) in Roby Devetak (tel. 040-568303) v večernih urah, ki skupaj z ostalimi vodiči pričakujeta številno udeležbo mladih šolarjev planincev. Izlet na Kojnik Za nedeljo, 25. aprila, prireja SPDT napovedan izlet v naravo. Prireditelji so se odločili za krožno pot po Podgorskem Krasu v bujnem spomladanskem razcvetu. Izletniki bodo prehodili približno 4 ure dolgo pot od Praproč na vrh 802 metra visokega Kojnika in se mimo Podgorja vrnili k svojim prevoznim sredstvom v Praproče. Zbirališče izletnikov je ob 9. uri pri gledališču »Prešeren« v Boljuncu, odkoder se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali na mejni prehod Socerb in od tam v Praproče, kjer se bo pričela hoja. Izlet je primeren za vse, hrana pa je iz nahrbtnike. Vodi ga Ervin Gombač (tel. 040-396889), ki je na voljo za vsa potrebna pojasnila. (L.A.) Izlet na Slavnik Nekaj nad tisoč metrov je visok Slavnik. To je lepa razgledna gora z obširnimi travnatimi pobočji in zanimivim cvetjem. Skoda, da je vrh obremenjen s tehnološkimi napravami pa tudi motorizirani obiskovalci niso redkost. Slavnik je v programu SPDG zapisan prihodnjo nedeljo, 18. t.m. Odhod (z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika) bo ob 7.30 s parkirišča pri Rdeči hiši. Popeljali se bomo proti Pesku in dalje do Kozine in še nekaj kilometrov naprej do Skadanščine. Od tu je dve uri zložne hoje do vrha. Ob povratku približno pol ure manj. V popoldanskem času je predviden ogled jame Dimnice pri Markovščini, v kolikor pa to ne bi Lilo mogoče vsekakor ogled znanih fresk v taborni cerkvi v Hrastovljah in morda še postanek v Kubedu. PD Nova Gorica praznuje 50 letnico V nedeljo, 9. maja bo pri planinski postojanki na Trstelju srečanje s kulturnim in družabnim sporedom. Prireja ga PD Nova Gorica ob 50-letnici ustanovitve. Na srečanje so seveda vabljeni planinci in prijatelji, posebej pa predstavniki zamejskih planinskih društev. Srečanje bo na Koroškem Prireditelj letošnjega srečanja zamejskih planinskih društev je SPD Celovec, ki je Ze sporočilo, da bo prireditev na Radišah, blizu Celovca, 13. junija. Ob tej priložnosti bodo goriški planinci priredili avtobusni izlet na srečanje, program pa dopolnili še z ogledom Celovca, oziroma zanimivosti v okolici.Prijave bodo na društvu začeli sprejemati v prihodnjih dneh. Med Timavo, Sočo in Vipavo Zbornik med Timavo Sočo in Vipavo, ki je izšel ob 25-letnici jamarskega kluba Kraški krti interesenti lahko nabavijo na sedežu kluba ali pri članih odbora. Knjigo, ki prinaša poleg kronike društva tudi vrsto zanimivih člankov različne vsebine in opise številnih brezen na Doberdob-skem krasu, so predstavili 5. februarja letos. NOGOMET / 3. AL Primorje B ugnalo ekipo iz Gradeža Peter Emili strelec dveh zadetkov Primorje B - Grado 3:2 (1:1) STRELCA ZA PRIMORJE: Emili 2, Kuk. PRIMORJE: Murri, Ferfolja, Bujkavec, D. Gherbass0 Bianco, Sardoč, Radinja (M. Gherbassi), Kuk, Emili. T011 chella, Milaini. Čeprav Prosečani niso igrali najbolje, so sinoči v z^slf lii tekmi 3. amaterske lige vseeno zasluženo premagal1 romno ekipo iz Gradeža. Gostje so celo prvi povedli. t° domačini so v 30. minuti vzosotavili ravnotežje s Betr° , Emilijem. Isti igralec je v začetku drugega polčasa p°ve ..j v vodstvo svojo ekipo z zares lepim golom po solo Gostje so stanje izenačili iz dvomljive enasjtmetrovke, P tem pa je gostom dokaj naklonjen sodnik izključil M1 ^ nija. Gostijtelji niso popustili in pet minut pred konc tekme so dosegli zmagoviti zadetek s Kukom po sLU^jl akciji Sardoča in M. Gherbassija. Proti koncu tekme ie ^ izključen še Kuk, tako da je sploh vprašljivo, s katero ps tavo bodo Prosečani igrali v zadnjem kolu. Disciplinski ukrepi rU. Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je vAaS. mocijski ligi med drugimi za dve koli diskvalificirala sima Crocettija (Primorje), za eno kolo pa Roberta Dan11] Roberta Zlaticha (oba Primorje) ter Andreo Pell9sC/L (Vesna). V 1. AL je dobil prepoved igranja za eno kol N a . Fajt (Sovodnje), v 2. AL je izključen za dve koli ^TT^apie. Messina, za eno kolo paAelssandro Canelli (oba ^ve^ ' poved igranja za 2 koli v 3. AL je dobil Mauro Flor1 (Kras), za eno kolo pa Alberto Zornada (Zarja/Gaja B)- gORSKO KOLESARSTVO / GANEVA C. Leghissa pokazal zobe Ob vrnitvi po poškodbi drugi v kategoriji do 23 let V kraju Sarone di Ca-®eva je bila na sporedu državna Top class tek-na kateri so nasto-Pdi tudi Devinovi gor-s'ci kolesarji. Za odlično ?rganizacijo tekmovanja )e tokrat poskrbelo do-dtace društvo Pedale atilese. Na tekmo se je Prijavilo kar 190 tekmo-valcev, razdeljenih v različne starostne kate-8°rije. Za Devinčane so °krat nastopili Danilo argamasco in Marino Slavina v kat. M3, Ser-|lQ Slavec v M2, D ari o Kasman v Ml in Chri-yian Leghissa v kat. . Po dolgi poškodbi se Je vrnil na deželno pri-zori§ce Christian Le-Shissa, ki je tudi tokrat Pokazal zobe in dosegel v kategoriji do 23 let od- lično 2. mesto. V isti kategoriji ga je prehitel samo ciklokrosist Ales-sandro Galassi (GC Cor-va). Absolutni zmagovalec v kategoriji članov je bil Flavio Zoppas (01ympia MTB Team -U23) in člani so progo prevozili 5x, tako je bilo čistega tekmovanja okoli 2 uri in pol. V kategoriji Master so se dobro odrezali Berga-masco (6.), Rasman (9.) in Slavec (15.). Zaradi okvare pa je odstopil Glavina. Absolutni zmagovalec je bil Casagran-de (01ympia MTB Team). Proga je bila zelo tehnična in naporna, merila pa je 8 km. Tekma je bila privlačna. Dobro formo so dokazali tekmovalci 01ympie MTB Teama iz Veneta, Christian Leghissa ki so dokazali premoč v vseh starostnih kategorijah. Prihodnjo nedeljo se bodo nekateri Devinovi člani udeležili medna- rodne tekme, veljavne za prvo preizkušnjo trofeje Alpe Adria. Tekmovanje bo v kraju St. Stefan im Gailtal na Koroškem. SMUČANJE / TROFEJA GARDALAND NA CIVETTI Na dtiavnem tekmovanju učiteljev prepričljiv nastop mladega Alessia Sibille Pristal je na 38. mestu med 135 tekmovalci Napredek v primerjavi z ostalimi tekmovalci iz FJK V nedeljo se je odvijal v kraju Zoldo Alto v Val Zol-dani, torej na smučiščih Ci-vette, Veleslalom, veljaven na 22. državni finale najmlajših »Trofejo Gardaland«, ki ga že vrsto let prireja vsedržavna federacija AMSI, to je italijanska zveza smučarskih učiteljev. Tekmovalci tekmujejo pod imeni raznih krajevnih smučarskih šol, član SK Devin Alessio Sibil-la, pa je tekmoval za šolo Fomi di Sopra. Ni bilo dvoma, da se ne bi udeležil državnega finala tudi naš Alessio, saj je bil v svoji kategoriji skozi celo sezono med peterico najboljših iz naše dežele. Ce pregledamo uradno lestvico, lahko trdimo, da je bila na tej tekmi konkurenca celo ostrejša kot na državnem finalu Osržka na skučeh, ki je bil v Abeto-neju. Takrat se je Alessio ____________ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM_________________ Šesterki Olympie uspešno štartali v play offu Fantje zlahka premagali Torriano, dekleta izkoristila slab dan Pro Romansa - Deklice: predaja Tiskarne Budin 1. MOŠKA DIVIZIJA Tomana - 01ympia Agraria Ter-PUl 0:3 p °LYMPIA AGRARIA TERPIN: ®tejan, Vogrič, Hlede, Komjanc L, °injanc P., Komjanc M., Dorni, ^Ucci, Frandoh. 01ympia Agraria Terpin je začela P‘ayoff z zmago proti Torriani in v P vratni tekmi spet zmagala. Gostje 0 začeli odločno in učinkovito, ir® da nasprotnik ni zdržal ritma. mana je namreč nudila nekaj od-P°ra le v prvem nizu, nato je popol-rtia popustila'in se predala boljši , yrnpii, jgra je bila tako enosmerna °zi celo tekmo. Petejanovim varo-“flcem sta dober servis in protina-P P zadostovala za zmago. 2. ZENSKA DIVIZIJA muitiservice - Romans 3:0 (15:5, 15:6,15:4) MULTISERVICE: Corsi, Cettul, Carrara, Visintin, Perše, Sfiligoj, Černič, Saveri Tudi v drugi ženski diviziji se je začel play-off. Postava 01ympie je dobro začela in brez večjih težav nadigrala ekipo iz Romansa, ki ni nudila pričakovanega odpora. Zato so tudi domačinke zaigrale bolj sproščeno. Grešile so namreč malo in bile predvsem učinkovite na servisu. Tekma je tako trajala malo, čemur so predvsem pripomogle številne napake Romansa. Prav Romans je tokrat res razočaral, saj si je bilo pričakovati od njega veliko več zagrizenosti. Cm dan nasprotnic pa so domačinke dobro izkoristile. Ostali izid: Capriva - Tor-riana 3:0. DEKLICE Od 5. do 9. mesta Tiskarna Budin - Romans 0:3 (11:15,12:15,9:15) TISKARNA BUDIN: Saveri, Mo-gorovich, Longo, Curto, Klanjšček, Cemic, Princi, Simi, Piccoli, Lo Medico. Tiskarna Budin je štartala enakovredno. V začetku prvega niza so domačinke prevladovale in vodile celo s 6:0, nakar so žal popustile. Nasprotnice so to opazile in izkoristile priložnost. Začele so igrati kratke žoge in delati na videz neumne poteze, ki pa so 01ympio zmedle. Na ta način so osvojile prvi niz, domačinkam pa je v nadaljevanju zmanjkalo poguma. Ostala izida: Azzurra - Ronchi 3:0, Ronchi - Lucinico 3:0. NA TRŽAŠKEM NARAŠČAJNIKI Triestina VoUey B - Sloga Multin-vest 8 3:0(15:1,15:4,15:1) Sloga Multinvest B: Dolenc, Iscra, Kalc, Polissa, Rauber, Schart, Slavec, Zeriali, Zupan. V torek so se mlajši slogaši pomerili s Triestino Volley B, ki se je s slogino A ekipo poteguje za pokrajinski naslov v tem prvenstvu. Naloga slogašev je bila zelo težka, žal pa so se že pred samo tekmo sprijaznili s porazom, zato še zdaleč niso pokazali vsega kar znajo. Domačini so imeli tako olajšano delo in so zmagah brez težav. Zadnji nastop Sloge Multinvest B bo danes popoldne, ko jo bo v Trstu gostil Volley Club. INKA uvrstil na 38. mesto, medtem ko je v nedeljo smučal veliko boljše in pristal na 47. mestu med 135 tekmovalci. Ce primerjamo rezultate drugih atletov iz naše dežele je bil Alessio med njimi 4. le za pičlih 32 stotink zaostanka in je za najboljšim iz FJK Ma-racchijem zaostal le za 1,13 stotink. Le-ta je zasedel 17. mesto. Na tej ravni je konkurenca tako kvahtetna, da se v razmahu ene sekunde uvršča celo do 30 tekmovalcev. Zato si ne moreš dovoliti niti najmanjše napake. Z opravljenim delom našega Alessia smo v tej sezoni zelo zadovoljni. Prihodnjo sezono bo Alessio prestopil v višjo kategorijo in se bo moral v poletni sezoni temeljito pripraviti, da bo lahko kos svojim nasprotnikom. S to tekmo se je praktično zaključila letošnja sezona, saj ne obratujejo več žične naprave (razen redkih primerov). Sneg za dobro smuko bo treba pač iskati v višjih legah. Izidi: Moški 1. 1988: 1. H. Pat-scheider (Oberlach) 49.10; 17. Maracchi (Piancavallo) 51.53; 24. Cipoletta (Trbiž) 51.85; 37. Siega (Trbiž) 52.34; 47. Sibilla Alessio (Fomi di Sopra) 52.66. Ženske 1.1988:1. Borsotti (Bardonecchia) 49.71; 4. Ce-sca (Piancavallo) 51.28. V ženski konkurenci moramo podčrtati odlično uvrstitev tekmovalke iz vrst tržaškega Sci club ’70 Cesce Calipso, ki je zasedla ex-equo 4. Za neukrotljive smukače bo na voljo še eno tekmovalno srečanje v Sappadi. Le-te-ga sicer prirejajo vsako leto na Caseri Razzo, tokrat pa bo zaradi tamkajšnjih neugodnih snežnih razmer potekalo na Cimi Sappada po smučiščih hriba Siera. Naj omenimo, da je omenjeno tekmovanje po navadi pravi praznik »zadnjega snega« in se ga lahko udeležijo tekmovalci vseh starostnih kategorij, s startom ob 9. uri. Za vpisovanje lahko pošljete fax na Sci club Sappada - št. 0435/469458 do vključno sobote, 17. aprila (do 12. ure). Vpisnina znaša 20.000 lir na osebo. Iz Sappade, ki je zelo priljubljena tudi med našimi smučarji, smo prejeli vest, da bo zelo verjetno v prihodnji sezoni končno obratovala nova dvosedežna žičnica, ki bo nadomestila že dotrajano enosedežno žičnico. Za dokončno sprostitev del manjka finančna podpora dežele Venelo, ki pa bi morala vsak čas odobriti nakazilo. Končno naj še omenimo, da bodo spremenili tudi progo Nazionale, tako da ne bo problemov glede omologa-cije tekem, kot se je dogajalo letos. (Stojan) Obvestila SK BRDINA vabi vse dane na 5. občni zbor, ki bo v petek, 23. aprila v prvem sklicanju ob 20.30, v drugem sklicanju pa pol ure kasneje v Domu Br-dina (v prvem nadstropju) na Opčinah. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da nudi članom društvene smučarske kombinezone. Interesenti si jih lahko ogledajo na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška 20, danes, 15., v ponedeljek, 19. in v četrtek, 22. trn. od 20.30 do 21.30. MLADINSKI ODSEK SPDT organizira v nedeljo, 18. trn. izlet za osnovnošolce od Sv. Ivana do Bazovice. Zbirališče bo ob 9.30 pred svetoivansko cerkvijo. Informacije in pojasnila lahko dobite pri Robiju Devetaku (tel. 040-568303) in Maksiju Kralju (tel. 040-575250). JADRANJE / TEKMOVANJE NA KRKU iUPjna ekipa optimistov (Marina Piculin, Maja Sancin, Alessio Spadoni, Jaro nev a.n‘ in Danjel Piculin, na sliki) je pretekli konec tedna sodelovala na trid-sto Mednarodni regati v ekipnem tekmovanju v Malinski na otoku Krku. Nabilo i0 *e sedem ekip različnih društev iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Vreme je -p Pravo pomladansko, hladno in spremenljivo, lobif, 10vanie’ bi se je odvijalo čisto ob obali, je potekalo po pravilih »round bili *’to ie vsak proti vsakemu. Naši so jadrali zelo motivirano in vseskozi vo-bvob^ ZaCasni lestvici, čeprav so bili poraženi v dvoboju z Opatijo. V finalnem tor6i JT Pa jih je izkušena ekipa Burja iz Izole premagala. Končni vrstni red je ' ak; 1. Burja, 2. Cupa, 3. Opatija. (N&B) NOGOMET / ZAOSTALA TEKMA »NAJMLAJSIH« NA TR2A3KEM Kljub porazu dober odpor Zarje/Gaje V drugem polčasu je igralcem združene ekipe uspelo zajeziti vodilno Muggio NAJMLAJSI Zarja/Gaja - Muggia 0:3 (0:3) Zarja/Gaja: M. Kante, Franco, Gregori, A. Kante (Vojnovič), Bernetič, Bal-de, Stoka, A. Milič, Strajn, Ota (J. Milič) V predzadnjem kolu in zadnjič na domačem igrišču je Zarja/Gaja izgubila proti bolj homogeni miljski ekipi, ki vodi na začasni lestvici. Tekmo so odigrali v torek v deževnem vremenu, tako da je bilo igrišče zelo razmočeno, spolzko in je zelo pogojevalo igro, saj je bil težko obvladati žogo. To so vsekakor izkoristili gostje, ki so bili predvsem fizično in tehnično boljši. Ze takoj na začetku so prišli v vodstvo po avtogolu Bernetiča. Naši fantje so sicer reagirali in malo je manjkalo, da ne bi remizirali, a žoga se je odbila od vratnice. Nasprotno, gostje so v protinapadu podvojili. In ko je moral zapustiti igrišče eden od stebrov naše ekipe, Alexander Kante (na sliki) zaradi poškodbe, je bilo jasno, da bo zelo težko priti do gola. Miljčani so proti koncu polčasa dosegli še tretji gol in tekme je bilo konec. Drugi polčas ni prinesel sprememb. Naši so se hrabro borili za vsako žogo in branili Kante jeva vrata tako, da so redko prišli do strela v nasprotna vrata. Kljub porazu pa fantje zaslužijo vso pohvalo zaradi res požrtvovalne igre, še zlasti v drugem polčasu, ko je ostala Kantejeva mreža nedotaknjena. (d.gr.) CICIBANI Skupina A Breg - San Luigi 1:0 (1:0) BREG: Klun, Segulin, Rossone, Kraljič, Kalc, Marconi, CArli 1 gol, Skerlavaj. V eni najlepših tekmah so Brežani zasluženo premagali eno močnejših ekip tega prvenstva. Za dobro igro in zmago je treba pohvaliti prav vse Bregove nogometaše. Zmagoviti zadetek pa je dal Peter Carli po lepem prostem strelu. „ Skupina C Fani Olimpia B - Primorje A 0:8 (0:5) Strelci: Pipan 3, Kante, Ziani, Smotlak, Zmerig-gioli. Primorje A: Dobranovi- ch, Regent, Lucchesi, Kante, Ziani, Pipan, Smotlak, Candotti, Meriggioli. Prosečani so z agresivno igro v gosteh z lahkoto premagali starejšega nasprotnika. Za eno boljših tekem si zaslužijo vsi pohvalo, predvsem Smotlak, ki je s svojo dobro predstavo prišel do svojega prvega zadetka. Skupina D Fani Olimpia C - Primorje B 4:3 (3:2) Strelca: Ferfoglia 2, Tuccio. Primorje B: Zuppan, Tuccio, Druscovich, Ti-meus, Ferfoglia, J. Škabar, M. Škabar, Claudio. Tekma je bila razburljiva, Primorje je takoj povedlo, nato prepustilo igro domačinom in prejelo 3 gole. Po prejetih golih je reagiralo in prišlo do izenačenja, imelo tudi žogo s Ferfoglio za vodstvo. Ob izteku tekme so domačini nepričakovano prišli v vodstvo po napaki celotne obrambe. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Do 18. aprila bo Stalno gledališče iz Veneta podalo Shakespearovo delo »Dvanajsta noč«. Režija Egisto Marcucci. Stalno gledališče La Contrada Gledališče Cristallo Do 18. aprila bo Gledališče La Contrada izvajalo »Alida Valli che nel ’40 iera putela«. Režija Mario Licalsi. Od 30. aprila do 9. maja bo La premiata ditta izvajala delo »Tema v dvorani«. Gledališče Miela Do 17. maja so na sporedu gledališka prepletanja. Danes, 15. aprila ob 21.00 Michele Ab-bondanza, »Spartacus«. Jutri, 16. aprila Marcela Serli »Occhi lucidi«, ob klavirju Silvio Donati. 17. aprila Giulio Molnar »Gagarin«. 16./17. aprila Societas Raffaello Sanzio »Buchettino«. 18. aprila Chaplinovi »Moderni Časi« v interpretaciji Vinicia Capossele. GORICA Kulturni dom V okviru Gorica kinema bodo danes, 15, aprila ob 20.45 predvajali film »Velvet goldmine«. Režija Todd Haynes. V Četrtek, 29. aprila ob 20.45 »Train de vie«. Režija Radu Mihaileanu. Kulturni center »Lojze Bratuž« V petek, 23. aprila ob 20.00 in ob 21.30 »Gledališki turnir«. LATISANA Gledališče Odeon V sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: 20. aprila »Ma che bella serata« skupine Gruppo scaldasole, 4. maja »Serata di ca-baret« in 18. maja »Le mucche hanno tanta pa-zienza« skupine Papu. VIDEM Gledališče Zanon Do 18. aprila ob 21.00 v produkciji Teatra del Lemming »Dionizij - Teatrska tragedija«. Režija Massimo Munaro. V Četrtek, 29. aprila ob 21.00 bo v priredbi Societas Raffaello Sanzio »Giulio Cesare«. Režija Romeo Castellucci. Gledališče »Giovanni da Udine« Do 18. aprila bo filmski festival »Far east film«. Od 20. do 23. aprila bo ob 20.30 Stalno gledališče iz Rima uprizorilo »Prima della pensio-ne«. Režija Piero Maccarinelli. V Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila ob 20.30 Lui-gi Pirandello »Henrik IV«. LATISANA Gledališče Odeon Skupina Scaldasole bo v torek, 20. aprila ob 21.00 uprizorila delo »Ma che bella serata«. CERVIGNANO Gledališče Pasolini V četrtek, 22. aprila ob 21.00, Dighero - Benni -Fo »Non ve lo do per ...«. _____________SLOVENIJA_______________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 15., jutri, 16., 17., 22., 23. in 24. aprila ob 20.30 bo na sporedu Brechtova ljudska igra »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«. Režija Bojan Jablanovec. IZOLA Jutri, 16. aprila ob 20.00 gostuje SSG iz Trsta s predstavo Alana Ayckbourna »Polovične resni' ce«. Režija Vladimir Jurc. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. »Turandot«, Giacomo Puccini. V torek, 27. aprila ob 20.30 premiera. Ponovitve: v sredo, 28., v Četrtek, 29. in v petek 30. aprila ob 20.30, v nedeljo, 2. maja, v torek, 4. maja, in v četrtek, 6. maja ob 20.30 v soboto 8. maja ob 17.00, v nedeljo, 9. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti V priredbi Tržaškega koncertnega društva bosta v ponedeljek, 19. aprila nastopila V. Spivakov - S. Besrodny, v ponedeljek, 26. aprila pa bo nastopil Vladimir Ashkenazy. BOUUNEC Občinsko gledališče »F. Prešeren« V soboto, 17. aprila ob 20.30 koncert revije Primorka poje ’99. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž Danes, 15. aprila 1999, ob 20.30 bo na sporedu koncert Črnske duhovne glasbe »I saw the Light«. Izvaja New Swing Quartet. (Na sliki). VIDEM Vila Manin Nedeljske matineje V nedeljo, 18. aprila ob 11.15 bo koncert orkestra gledališča Verdi. PORDENON Avditorij Concordia V torek, 27. aprila ob 21.00, bo v sklopu cikla »Glasbeni ekran 99« nastopila»KoCani Orkestar - Gipsy Brass Band«. ____________TRIDENTINSKA______________ ROVERETO Gledališče Zandonai V ponedeljek, 3. maja bo na klavir koncertiral Ivo Pogorelich. ____________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« 2. Mednarodni festival kitare. V Četrtek, 22. aprila ob 20.00 Adriano Del Sal; v Četrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran DukiC in v četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih šol. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 19. aprila ob 20.15 bo na sporedu zaključni koncert ob 30-letnici delovanja New Svving Quarteta z gosti. PRIMORSKA POJE GORICA - KC Lojze Bratuž - jutri, 16. aprila ob 20.30 RENČE - Kulturni dom - jutri, 16. aprila ob 20.00 SELO - Kulturni dom -17. aprila ob 20.00 BOUUNEC - OG F. Prešeren - sobota, 17. aprila ob 20.30 POSTOJNA - Postojnska jama - nedelja, 18. aprila ob 17.00 V torek, 20. aprila ob 20.00 gostuje Opera in balet SNG Maribor. J. Strauss ml.: »Netopir«. LJUBLJANA SNG Opera in balet V Četrtek, 22. aprila ob 19.30, Engelbert Huni' perdinck »Janko in Metka«. Danes, 15., 17. in 20. aprila ob 19.30, 23. aprila ob 16.30 Peter Iljič Čajkovski »Trnuljčica«. Jutri, 16. aprila ob 15.00 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«. V sredo, 21. aprila ob 19.30 Marjan Kozina »Ekvinokcij«. Muzej novejše zgodovine V torek, 4. maja ob 20.00, bo v Cekinovem gradu Tivoli, šesti koncert iz cikla Večeri komorne glasbe, nastopil Godalni kvartet Tartini, Damir DaškoviC, flavta - Italija. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3. maja razstava pod naslovom »sedmo srečanje umetnikov«. Palača Costanzi: do 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Rižarna: do 16. maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmann »II silenzio dei campi«. Urnik: od torka do sobote ter 25. aprila in 1. maja od 9. do 18. ure. Ob drugih praznikih pa od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Galerija Borsatti (Ul. Ponchielli 3, vogal Ul. sv. Katerine): v soboto, 17. aprila ob 17.30 otvoritev razstave, ki sta jo pripravila Claudio Cosmi-ni in Graziella Felician. Ogled razstave bo možen do 5. maja. TK Galerija Tržaška knjigarna: do vključno sobote, 19. aprila je možen ogled razstave »Domača in umetnostna obrt ob Veliki noči«. TK Galerija Tržaška knjigarna: v sredo, 21. aprila ob 18.30 odprtje razstave akvarelov in oljnatih slik z naslovom »Odsevi solin« slikarke Aljoše Križ. OPČINE V Prosvetnem domu je na ogled fotografska razstava Varde Polah Sahm z naslovom Samo od kruha. Razstava bo odprta do 20. aprila ob delavnikih od 16. do 19. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, razstava bo odprta do 30. aprila vsak delovnik od 17.00 do 19.00 ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Kulturni dom: spominska razstava ob stoletnici rojstva slikarja Ivana Čarga. Odprta bo do 22. aprila. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Galerija ARS: v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku, razstavlja do 22. aprila akademska slikarka Anka Krasna. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure. SLOVENIJA________________ KOPER Galerija Meduza Koper: do 22. aprila bo pregledna razstava grafik Franceta Miheliča. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. SOCERB Grad: stalna prodajna razstava. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. NOVA GORICA Galerija Kulturnega doma: do 22. aprila bo odprta razstava Ivana Čarga po sledečem urniku: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter ob večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Poslovni center HIT - paviljon: razstava grafik Danila Jejčiča. Na ogled bo do 4. maja vsak dan od 10. do 19. ure. Fotoklub skupina 75 Gorica na povabilo novogoriške občine vabi na predstavitev razstave izbora elanov, v petek, 16. aprila ob 19. uri v razstavnem prostoru (avli) občine v Novi Gorici-Razstava bo na ogled do 30. aprila. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafiCD6 zbirke tega umetnika na ogled Se razstava-»Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do l9, ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna raz stava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije<<' Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka derne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je staln® razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odp od 10. do 18. ure. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 2. nial,‘ razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko bistvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki je pripravil Bruno Volpi Lisjak. TRENTA kefl) Trentarski muzej: razstava o Triglav®* -narodnem parku in etnološka zbirka, sta razstavi. j RAI3 slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) ‘a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Tekmovanje Naša pesem 1997: MePZ Hrast iz Doberdoba (H. Lavrenčič) TV DNEVNIK Med dvema ognjema ® RAI 1 6.00 6.30 '0.00 '1.30 11.50 12.25 13.30 14.00 14.15 15.10 15.55 17.35 17.45 18.00 18.35 '9.30 20.00 20.35 20.40 20.50 23.10 23.15 0.15 0.45 1.15 J.30 Euronevvs Pregled tiska, 6.50 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: La časa dei nostri sogni (kom., ZDA ’48, i. Cary Grant, Mvrna Loy) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik Tribuna za referendum Nan.: II tocco di un ange-lo (i. R. Downey) Dok.: Kvarkov svet -Afrika in Madagaskar Mladinski variete: «Sol-letico» (vodi Mauro Se-rio), vmes risanke, nan. Lassie ter mladinski dnevnik GT Nan.: Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualna odd.: II fatto (vodi Enzo Biagi) Kviz: Navigator Variete: La časa dei sogni (vodita Milly Carlucci in Sandro Vannucci) Dnevnik Aktualna odd.: Su e giu (vodi Gaia De Laurentiis) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Amor - Roma, 1.10 Media/Mente Sottovoce - Potihoma Film: Le due inglesi RAI 2 7.00 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 14.30 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.40 22.55 23.45 0.40 Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: L’ arca del Dr. Bayer Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV Ljubim živali Kronika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in Šport Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih VeCerni dnevnik Nan.: Un prete tra noi 2 (i. M. Dapporto, R. Garro-ne, J. Brendler) Aktualna odd.: Tribuna za referendum Aktualno: Pinocchio Anevnik, 0.20 v parlamentu Film: Vendetta fatale (th-riller, ZDA ’93, r.-i. An-drew Stevens) m, RAI 3 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma Deset let v Haremu Schwarzvaldska klinika Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: T3 Levante, 13.00 Regioneitalia, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.50 Tgr -Leonardo Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Friends Film: Codice d’ onore -A Few Good Men (dram., ZDA ’92, i. Tom Cruise, J. Nicholson) Dnevnik, deželne vesti Življenjske zgodbe Dnevnik, pregled tiska Boks: Aurino - Tonus (IP lahko-težki kat.) S? RETE 4 ^ ITALIA 1 Nad.: Un volto, due don- Otroški variete Ciao ciao ne, 6.50 Renzo in Lucia mattina, vmes risanke Pregled tiska Nan.: Chips Nad.: Aroma de cafe, Film: Marco Polo (pust., 9.45 Huracan, 10.45 Feb- Kan. ’97, i. Oliver Reed, bre d’ amore Graham Strak) Dnevnik Odprti studio, šport Aktualno: Forum Nan.: V osmih pod eno Dnevnik Tg 4 streho Kviz: Kolo sreCe Risanke Nad.: Sentieri - Steze Risanke: Simpsonovi Film: Missili in giardino Varieteja: Colpo di fulmi- (kom., ZDA ’58, i. P. ne, 15.00 Fuego! Nevvman, J. Woodward) Nan.: Gli amici del cuore Kviz: OK, il prezzo e giu- Variete za najmljaše, sto vmes risanke Dnevnik in vreme r*™ Nan.: Baywatch Nan.: Colombo (i. Peter Im] Odprti studio, 18.55 Falk) Šport Film: Basic Instinct (th- Nan.: Družina tretjega ti- riller, ZDA ’92, i. S. Sto- pa (i. John Lithgotv, Kri- ne, M. Douglas) sten Johnston), 19.30 Ta- Film: Screamers - Urla ta dallo spazio (fant., ’95, i. Variete: Sarabanda (vodi Peter VVeller) Enrico Papi) Pregled tiska Aktualna odd.: Moby Dick Glasb, oddaja: Night Ex- m. @| CANALE 5 press Odprti studio, šport, 0.45 Šport studio Glasbena oddaja: Rapido, Na prvi strani, vreme 1.50 Fuego! Jutranji Tg5 Film: Porgi 1’ altra... sber- Aktualna odd.: Vivere la (kom.. It. 74) bene benessere Variete: Maurizio Costan- zo Show Nan.: Komisar Scali (i. S tele 4 Michael Chiklis), 12.30 Hiša Vianello Dnevnik TG 5 19.30, 23.00 Dogodki in Aktualno: Sgarbi quoti- odmevi diani Aktualna oddaja Nad.: Beautiful (i. Ronn Oddaja o živalih Moss, Hunter Tylo), Nan.: Katts and Dog 14.20 Vivere (i. Fiorenza Informativna oddaja Marchegiani) Get Smart Aktualna odd.: Uomini e Nan.: Agente speciale donne - Moški in ženske Film: Nudo e selvaggio (vodi M. De Filippi) Nan.: Ciao dottore! Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) (•) MONTECARLO Variete: Passaparola Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- 19.25, 22.45, 0.30 Dnev- zia (vodita Gerry Scotti, nik, 19.15 Šport gene Gnocchi) Film: Messaggio a Garcia Film: The Flintstones (pust., VB ’48) (fant., ZDA ’94, r. B. Le- Nan.: Agencija Rockford vant, i.J. Goodman, E. mm Nan.: 11 Santo Perkins, E. Taylor) Film: 11 fronte del silen- Variete: Maurizio Costan- zio (dram., ZDA ’57) zo Show, vmes (1.00) IJsS Variete: Tappeto volante nočni dnevnik TV film: Pizza Connec- Striscia la notizia tion (dram., It. ’85, 2. del) Nan.: Hill Street noC in Film: Lettera al Kremlino dan (krim., VB 70) fr" Slovenija 1 fr Slovenija 2 Vremenska panorama Eggj - 0.00 Teletekst Napovedniki KBM Vremenska panorama TV prodaja ITww Napovedniki Ufi Pod klobukom, 10.20 Ri- IiIKIm Videoring s Tanjo Tedenski izbor: sanka Hfm Zgodbe iz školjke Nan.: Dr. Schvvartz in dr. Tedenski izbor Martinova (Nem., 2. ep.) Nad.: Sara (3. del), 11.40 Koncert: Vlado Kreslin s humoristična odd.: Kdo prijatelji) je na vrsti? 12.10 Vino Nad.: Gospa Bentinck ali moje dežele: Koprski nespravljivi značaji (Ni- okoliš zozemska, 1. del) Mojstrovine Slovenije: Svet poroča Euronevvs Marija Rajtar. pletarka Poročila, vreme, šport Je TV prodaja Vremenska panorama Risana nan.: Ferdi Tedenski izbor : Intervju, 14.30 Zoom, 16.00 Osmi dan 1 Film: deček z Merkurja Po Sloveniji Nadaljevanka: Kvartopirec (VB, r. Norman Sto- Slovenski utrinki m™ Tedi, oddaja za mularijo ne, i.. Robson Green, Syl- RoCne ustvarjalnosti: Od- vestra Le Touzel, 3. del) daja krožniki v kaširani TV igrica: Kolo sreCe tehniki SP v hokeju na ledu: Slo- Obzornik, vreme, šport venija - Nemčija (skupina Resnična resničnost B) Risanka Film: Poseben pogled - In Dnevnik, vreme, šport življenje teče dalje (Iran Tednik 1992, r. Abbas Kiarosta- Oddaja TV Koper: TV Po- mi, i. Farhad Kherad- per maud, Puya Payvar) Oddaja o turizmu: Homo Evropski kulturni maga- turisticus zin: Aliča Odmevi, kultura, vreme Šport Gibljive slike Dokumentarna oddaja: Somrak stoletja - Hannah Arendt (Fr., r. Egal Errera - Alain Ferrari) Glasba za umirajočega kralja Resnična resničnost 1C Koper m Euronevvs Otroška odd.: Gugalnica SP v hokeju: Slovenija - TV PRIMORKA H Kazahstan Meridiani ||$M Program v slovenskem je- ziku: Ljudje in zemlja 16.00 Videostrani Minute za... Videospot dneva Primorska kronika Zdravstvo Tv Dnevnik - Šport Resnica o vinu: TV Pika Otroška odd.: Gugalnica Postaja Go Jo Četrtkova športna oddaja: Program za otroke SP v hokeju na ledu: Slo- Dnevnik, vreme, iz tiska venija - Nemčija Dovolite, nasmejmo se TV dnevnik - Vsedanes Kviz: Crkarija |vWM Program v slovenskem je- Adrenalin za vsak dan: ziku: Primorska kronika Akrobatsko smučanje Potovanje v zeleno Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič) Glasbeni utrinki Dnevnik TV Primorka Radio Trst A 7'00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17'00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vrnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna krotka; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Gor in dol po kbskih vaseh (pripr. R. Špeh); 8.50 Soft mu-ste; 9.15 Odprta knjiga: Martin Čemur (D. J6linčie, prip. V, Jurc); 9.35 Slov. lahka gla-^a; 10.10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 1 '00 Aktualnosti na pladnju (V. Valenčič); '2.40 Zbor J. Gallus; 13.20 Glasba po že|iah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kultur-0® diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 ^°P mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna ^onika, nato Glasbena skrinjica (pripr. Na Kralj); 18.00 Četrtkova srečanja: Edi Selhaus; 18.45 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine ]''30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 2.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 6.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 /^aški potpuri (Incontro con la canzone r|estina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) ^0, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Po-N'a; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-l 0rska poje; 6.30 Osmrtnice; 6.45 Prvih 50 ®h koledar; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan ; •00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni ko- ledar; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 11.15 Aktualnosti; 13,00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Neresnih 5; 20.00 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo' dneva; Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9,15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Kultura; 11.45 7 popevk; 13.00 L/una blu, čestitke; 13.33 Turistična odd.; 14.33 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul povver; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 0.00 Prenos RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 LP terami večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.20 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasbena mladina 14.05 Izobraževalni pr., vmes Kiber novice; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Naši operni pevci; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Bdnchetto musP cale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, faz 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faz 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, faz 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, faz 040 772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 faz 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948-Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG VREME IN ZANIMIVOSTI Četrtek, 15. aprila 1999 J„. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE AMTI-. FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO MOČAN MOČAN MEGLA PLIMOVANJE Danes: ob 4.01 najnižje -51 cm, ob 10.03 najvišje 41 cm, ob 15.57 najnižje -46 cm, ob 22.10 najvišje 59 cm. Jutri: ob 4.34 najnižje -56 cm, ob 10.40 najvišje 42 cm, ob 16.29 najnižje -43 cm, ob 22.39 najvišje 59 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............14 1000 m..............9 1500 m..............4 °c 2000 m.............1 2500 m ...........-1 2864 m............-3 DANES GRADEC 7/17 TRBIŽ CELOVEC o 5/12 S M. SOBOTA O 8/19 O 7 f - KRANJSKA OORA Svtf, O TRŽIČ 5/12 ČEDAD—O 10/15 O KRANJ OVIDEM 10/15 O S. GRADEC 6/13 ' 8/18 O PTUJ S GORICA^ o *N. GORICA 10/15 10/15 TRST 11/17 LJUBLJANA 8/15 CEUE 07/17 — PORTOROŽ Oi POSTOJNA O 7/12 KOČEVJE -\° N. MESTO 8/18 O ZAGREB 9/19 ^ UMAG > OPAT,/A z_ " PAZIN n X1 O ^RNOMEUv REKA 11/17 m N: V vzhodni Sloveniji bo deloma jasno, drugod pretežno oblačno. V zahodnih krajih bo deževalo. Pihal bo jugozahodnik. SOSEDNJE POKRAJINE: Na južnem delu Alp bo jasno in vetrovno. Pihal bo jugozahodnik, ob morju pa jugo. JUTRI M CELOVEC TRBIŽ O 9/13 ° 0 7/10 KRANJSKA GORA ČEDAD-**. 13/16 O OVIDEM 13/16 it *N. GORICA 13/16 GORICA 13/16 O 14/17 Shj St 'LJUBLJANA 11/14 PORTOROŽ o 14/17 POSTOJNA O 10/13 ^ KOČEVJE '•/ N. MESTO 12/17 O o _ ČRNOMELJ OPATIJA PAZIN o REKA 14/17 V noči na petek se bodo padavine na zahodu okrepile in v petek razširile nad vso Slovenijo. V soboto bo oblačno in hladneje. Popoldne bodo še nevihte. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI..,PA ŠE RES JE Med šestimi izpuščenimi tudi Ferazzi BOGOTA - Gverilci kolumbijskega ELN, ki so v ponedeljek ugrabili letalo kolumbijske družbe Avianca in v gozdove odvedli vseh 46 potnikov, so včeraj v zgodnjih jutranjih urah izpustili šest ugrabljencev. Gre za pet starejših oseb in trimesečnega otroka. Med izpuščenimi je tudi 76-letni italijanski državljan Giovanni Ferazzi iz Mestr. Do izpustitve je prišlo zahvaljujoč posredovanju Mednarodnega Rdečega križa in neke krajevne skupine »Defensoria del Pueblo«, ki se bori za zaščito človekovih pravic. Zdravstveno stanje Ferazzija, ki boleha za anevrizmo in je tudi ledvični bolnik, je dobro, po besedah enega od njegovih osmih otrok, sina Andrea, pa so ga prepeljali v neko kolumbijsko vojaško oporišče. O ostalih ugrabljenih potnikih za zdaj ni sledu, medtem ko se je ugrabljeno letalo včeraj vrnilo v Bucamarango. Britanski milijonarji so vse mlajši; vodijo Špice Girls LONDON - Britanski super bogataši so vse mlajši in se vse pogosteje ukvarjajo s pop glasbo, je zapisano v raziskavi, ki je bila v nedeljo objavljena v Časniku The Observer. V Veliki Britaniji je ta Cas 90 mulhmihjo-narjev, starih manj kot 30 let, piše Časnik. Najbogatejše predstavnice zabavne industrije so dekleta iz skupine Špice Girls. Victoria Adams, Melanie Gul-zar, Mel Chisholm in Emma Bunton so ši vsaka«pripele« premoženje, katerega višina, kot ocenjujejo, znaša od 21 do 24 milijonov funtov (od 61 do 70 milijard lir). Najbogatejši moški pop zvezdnik ni Robbie Wil-liams, kot bi si morda mislili nekateri, temveč Gary Barlow, nekdanji elan skupine Take That. Glede na izsledke študije naj bi imel »na strani« približno 60 milijard lir. Močno za njim zaostaja Robbie VVilliams s 24 milijardami. (STA/dpa) Jack Kevorkian obsojen na 10 do 25 let zapora Najhitrejši vlak na svetu TOKIO - Japonci so bili že doslej pri vlakih daleC najhitrejši na svetu. To bodo tudi v bodoče, saj se jim namreč vsaj za zadaj še ni bati, da bi kje drugje izdelali hitrejši vlak od Magleva, ki drvi s 552 kilometri na uro. Nov svetovni hitrostni rekord so postavili včeraj na poskusni vožnji v bližini Tokia (na sliki AP) . Vlak seveda ne vozi po normalnih železniških tirih, temveč se pomika naprej na tako imenovani elektromagnetni blazini. Govoril kar 25 ur skupaj VVELLINGTON - Upokojeni tesar Michael Morel je v nedeljo podrl svetovni rekord v neprestanem govorjenju o eni sami temi. Kar 25 ur je podajal svoje videnje in stališča na - sicer zares obsežno - temo »življenje«. Morel, 64-let-ni Novozelandec, je svoj rekord proslavil s pivom, nato pa se je odpravil domov spat. Rekord v neprestanem govorjenju je pred tem leta 1957 dosegel ameriški politik Strom Thurmond, znašal pa je 24 ur in 19 minut. (STA/AP) Mesar v Landshutu bo izdelal najdaljšo pečenico na svetu LANDSHUT - Mesarski mojster v nemškem Landshutu namerava 27. junija skupaj s svojimi uslužbenci in še drugimi pomočniki izdelati najdaljšo peCenico na svetu, ki naj bi bila dolga 5, 2 metra. »Toliko je potrebno, da se bomo vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov,« je povedal mesar. (STA/dpa) VVASHINGTON - Jack Kevorkian, ameriški zdravnik, velik zagovornik evtanazije, je bil na sodišču v Pontiacu v Michiganu obsojen na 10 do 25 let zapora, ker je neozdravljivo bolnemu Thomasu Vouku vbrizgal injekcijo in mu tako »pomagal« na drugi svet. Sodnica Jessica Cooper je v obrazložitvi dejala, da ta primer nima ničesar skupnega z evtanazijo, temveč gre za umor. Ke-vorkiana so ob tem obsodili tudi na tri do sedem let zapora zaradi »predpisovanja nedovoljenih substanc.« Ameriški zdravnik je od leta 1990 »pomagal« 130 neozdravljivo bolnim osebam, da so prekinile svoje trpljenje, do spornega pri' mera pa je prišlo, ko je 70-letni Kevorkian sam vbrizgal smrtonosno injekcij0 Thomasu Vouku, ki je b°' lehal za Lou Gehrigovo boleznijo in je bil priklenjen na invalidski voziček. Vse skupaj so posneli z videokamero, posnetek pa )e nato predvajala TV mreža CBS, kar je prej in potem sprožilo plaz polemik. _ Kevorkianu (na sliki skrajno desno) je v začetku grozila celo dosmrtna jeCa, toda tožilec je nato me procesom zanj zahteval 1 do 25 let zapora, kar je so niča tudi sprejela. Obsod a še ni dokončna, za pogojm izpust pa bo Kevorkian. c bo šel v zapor, lahko zapr0 sil potem, ko bo presta dve tretjini kazni.