Naročnina insobn 15 Din. zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi «L6/DI SLOVENEC ček. račun: Ljnb* tjnna it 10.690 ia 10.349 za inseratei Sarajevo itv. 7565, Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitar« jeva 6. telefon 2999 Telefoni aredniitvai dnevna služba 2099 — nočna 2996, 2994 in 205S Izhaja vsak dan ajntraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Nevarnost rdeče fronte sili Anglijo proč od Francije v italijansho-nemški tabor Angleški zunanji minister AnthonY Eden je imel v ponedeljek v angleškem parlamentu že dolgo pričakovani in iskreno zaželjeni govor, v katerem je pojasnil stališče svoje vlade v številnih vprašanjih, ki so zadnje mesece razburjali svetovno javno mnenje. Tako je obrazložil politiko svoje vlade z ozirom na težnje Nemčije, da bi se kolonialni mandati znova porazdelili in je k temu dodal, da angleška vlada za takšna raz motri van j a ni pripravljena. Omenil je bodočo konferenco petih velesil ter podčrtal svoje veselje, da bosta na njej sodelovali tudi Italija in Nemčija, in da se na njej ne bodo več ozirali nazaj v preteklost, marveč da bo vse njeno delo'posvečeno bodočnosti Evrope. Mimogrede se je dotaknil tudi dar-danelske konference ter bolj suhoparno in s stisnjenimi ustnicami dejal, da je dairdanelski sporazum za Anglijo zadovoljiv. Z vidnim in otipljivim namenom, da ustreže Italiji, je končno povedal, da je njegova vlada mnenja, da sporazumi, ki jih je Anglija za časa abesinske napetosti sklenila z raznimi sredozemskimi državam«, kot so Jugoslavija, Turčija in Grčija, niso vec potrebni, češ da je italijanska vlada sredi meseca julija dala omenjenim državam in tudi Angliii vsa potrebna zagotovila, da Jugoslavije, Grčije m. Turčije ne namerava napasti niti proti mim zaradi sankoii izvajati kakšnih maščevalnih dejanj. Angleška vlada torej te sporazume odpove z naglasom da so svojemu namenu služili. Končno ie se podčrtali, da je tudi Anglija pripravljena sodelovati pri skupni obrambi evropskega miru, toda treba je priznati, da so iakoiimenovani skupni napori jalovi, dokler se vse države ne obvežejo, da priskočijo napadeni državi na pomoč ne samo z gospodarskimi sankcijami ampak ludi z voias-kimi sredstvi. Ko se bo govorilo o reformi Zveze narodov je treba to resr;~o vpoštevatu, ali pa popolnoma opustiti ideal s.uipne obrambe miru, ki da bo treba zavarovati z drugimi, bolj uspešnimi 'amSV^Edenovem govoru nas zanimata predvsem dve točki, ki pa sta med seboj v oeganični zvezi. Anglija je odpovedala sredozemski sporazum, o katerem je šc pred 3 tedrni Eden sam dejal, da ga ainglešika vlada sama ne bo odpovedala, ampak da bo prepustita doličnim državam samim popolno svobodo, da ga one najprej odpovedo, če to smatrajo potrebno. Cula smo do sedaj samo o Grčiji da je to željo javno izrazila, med tem ko o ostalih dveh državah, to je Turčiji m Jugoslaviji, tega nismo v javnosti vedeli. Od takrat pa do danes so se morala zgoditi, v mednarodni politiki nova dejstva, ki so bila za angleško vlado tako močna in prepričevalna, da |c šla preko svoje besede, sporazum sama odpovedala m tudi sama poskrbela*za opravičilo, ko je v Rumu izposlovala, da je italijanska vlada sredi urina dala zagotovila Jugoslaviji, Grčiji in Turčiji — zagotovila, ki jih je izrecno tudi v Londonu ponovila — da teh držav ne mara nikoli napasti niti proti njim ukreniti kakšnih maščevalnih korakov zaradi tega, ker so proti njej za časa abesinske vojne izvajale sankcije. Zdu se, da je Angliji postalo sodelovanje z ltailijo naenkrat neobhodno potrebno in de je odstranila vse ovire, ki so delale napoti c in io tem lažje, ker angleška zunanja politika nikoli ni zazidana v nespremenljiva načela. Drugo, kar nas je v Edenovem govoru presenetilo, je skoraj neprikrita želja, da bi se malo polaskal Nemčiji, ki ji je siceT na em strani zaprl vrata za priznanje kolonij v okviru angleškega imperija, kar pa ne pomeni, da so vrata zaprta tudi drugod, a ji na drugi strani napravil pokilon glede bodoče konference petih ve-elsl in si takorekoč prisvojil nemško mnenje, da je v današnjih prilikah brezplodno govoriti o kakšni skuipni obrambi evropskega miru, kakor to želi francoska politika. Tudi iz tega zveni, da je angleški vladi trenutno mnogo na tem, da se ne zameri Nemčiji, ampak da si ohrani vse možnosti sodelovanja ž njo v bodočnosti. Zakaj sodelovanje z Italijo, ki mu >e Angina žrtvovala svoj sredozemski sporazum? Zakaj sodelovanje z Nemčjo, ki mu je angleška vlada žrtvovala dosedanjo podporo, ki jo je izkazovala Franciji v vprašanju lokarnske pogodbe, kakor tudi v vprašanju skupne obrambe evropskega miru s pomočjo kolektivnih varnostnih pogodb, ki jih Italija in Neemoija nočeta? To vprašanje je zanimivo in če bomo našli nanj odgovor, bomo dobili tudi ključ do zadržanja angleške vlade v splošnem sestavu mednarodne politike v sedanjem trenutku. Zdi se, da angleška javnost - politika angleške vlade je večinoma neravni odsev javnega mnenja — polagoma prihaja do zaključka, da postaja prijateljstvo s Francijo, ki jo vlada ljudska fronta po smernicah, ki prihajajo iz sovjetske Rusije, preveč nevarna pustolovščina. Rdeča nevarnost, ki se zrcali v trenutnih svetovnopolitič-nih dogodkih, je v očeh angleške javnosti mnogo večja, kot nevarnost nemškega ali italijanskega imperializma. Angleži za križarsko vojno proti fašizmu, ki naj bi se opirala na verigo Pariz-Praga—Moskva nikakor niso navdušeni, ker ne vidijo nobene koristi od nje. Angleška vlada je že na dardanelski konferenci dovolj jasno pokazala, da ji gre Rusija s svojo rdečo ofenzivo na živce Na živce pa ji gre tudi vse prigovarjanje, da se noj po vijugasti poti čez Pariz včleni sama v lo ofenzivo. Moskva je priredila v Španiji krvavo državljansko vojno in se dotaknila rahločutnih živcev angleškega imperija, ki ima v Gibraltarju, v Tangerju, na sosednem Portugalskem, na afriški obali španskega Maroka neprecenljivo važne postojanke svoje imperialne obrambe in veljave. Moskva je spuntala Egipt Moskva rovan po arabskih deželah. Moskva organizira upore po Indiji. Razločno se vidi, da v Moskvi naravnost želijo vojnega spopada med Francijo in Nemčijo, ki n;>j bi bil signal za n;;hovo svetovno prekucijo. Povsod je roka irdečc komimstičnc inlcrnacio-nalc Anglež si ne more predstavljati, da bi mogel sedeti v takšni družbi in njegove simpatije mu nehote uhajajo proč od Francije ki jc sedaj, odkar jo vlada Leon Blum, v službi sovictskc Rusije k Italiji in Ncmčiii, ki se rdeči ofenzivi upirata. Ce se noj Francija žc bori z Nemčijo nai se bori sama brez angleške udeležbe. Ce zeli rran- Vatikan o uporu v Španiji Vatikan odklanja vsako zvezo z voditelji upora „Državljanska vojna samo pretveza za pobijanje duhovnikov" Akcijski sovjeti hočejo iztrebiti vsako sled katoliške vere Rini, 29. julija. Vatikan dobiva dnevno telegrame in obupna poročila iz Španije, iz katerih se razvidi, da so katoličani v Španiji zaradi nezaslišanih nasiletev komunistov in anarhistov v strašnem položaju. Redovnike, ki se pečajo izključno s strežbo bolnikov in dobrodelnostjo, so postreljali in poklali, oziroma jih koljejo kar v masah. Roparska krdela, očividno nahujskana od komunističnih in anarhističnih voditeljev, pa po vsej deželi plenijo in zažigajo cerkve. Vlada sama zaplenjuje samostane, župnišča in katoliške društvene domove pod pretvezo, da mora v njih nastanjevati čete. Duhovniki in katoliški laiki, ki se upirajo, riskirajo življenje. Veliko jih je zaprtih. Če so v španski levičarski vladi še kakšni elementi, ki sc protivijo takemu terorju proti cerkvi, ki državljanske vojske ni nič kriva, so popolnoma brez moči pred tako-zvanimi akcijskimi četami in akcijskimi sovjeti, ki so si postavili za cilj, da iztrebijo iz Španije vsako sled katoliške vere. Vatikan ne more posredovati, ker j* zveza z Madridom zelo težka in neredna in ker hi eventu- elne odredbe centralne vlade komaj dospele na krajevna oblastva. Na drugi strani pa Vatikan absolutno noče stopiti v zvezo z voditelji v s t a š e v , čeprav so Cerkvi prijazni, ker noče Vatikan storiti ničesar, iz česar bi se moglo sklepati, da odobrava upor, katerega mora obsojati na sebi tako iz načelnih kakor iz taktičnih razlogov. Laž je. da hi bile uporne čete.v.južni Kastilji ali pa v N a v a r r i v kakšni zvezi z Rimo m. To laž so si gladko izmislili komunisti, da dobijo opravižbo za barbarsko preganjanje cerkve. Pač pa jc italijanska oblast dala svojim ladjam povelje, da kolikor mogoče vkr-cujcjo tudi duhovnike in redovnike, da jih rešijo pred nevarnostjo izgubo življenja. Isto naredbo pa so dobile tudi angleške in celo francoske ja-dje, ker so vse vlade prepričane, da s« duhovniki nedolžna žrtev sovjetskega sovraštva proti veri. Italijanske ladje »o vkrcale tudi dva škofa, in sicer saragonskega nadškofa Vidala llaraqiiera in barcelonskega škofa Jiriza. >Osservatore Romano« piše, da je državljanska vojna v Španiji nudila tragično in barbarsko pre- tvezo, da pobijajo duhovnike ter požigajo cerkve in samostane. »Nimamo več opraviti i vlado v Madridu ali diktaturo vstašev, ampak s komunističnimi tolpami, ki so si prisvojila oblast. V Kataloniji je Evropa dospela na zadnjo postujo križevega pota španskega katolicizma, na kateri se jo treba odlo^ čiti, ali hoče korakati Evropa s človeštvom ali proti njemu.« Gil Robles nima nobene zveze z uporniki Lisbona, 29. julija, b. Semkaj je prispel vodja katoliške ljudske stranke v Španiji, ki je dal na prošnjo predstavnikom inozemskega tiska krajšo izjavo. Gil Robles je odločno poudaril, da nima prav nobene zveze s sedanjimi uporniki. Dodal je še, da je bil zelo iznenaden, ko so francoske oblasti zahtevale od njega, da se mora umakniti iz Biaritza 100 km v notranjost Francije. Gil Robles je rekel, da se jc odločil, da zapusti Francijo in se ho sednj nastanil na Portiigulskem. Vlada dobila premoč? A diplomati beže iz Madrida in tuje bojne ladje obkoljujejo Španijo Berlin, 29. julija. AA. DNB poroča: Oklopnica »-Admiral Scher« je včeraj ob 14 prišla v Barcelono. London, 29. julija. AA. DNB poroča: Drugo angleško brodovje rušilcev je včeraj krenilo v Španijo, da zamenja ono Ijrodovje, ki se sedaj nahaja v lukah severne Španije. Perplgnan, 29. julija. AA. Posebni poročevalec DNB javlja, da je treba po raznih poročilih, ki so prispela iz notranjosti Španije, smatrati, da se je v zadnjih 24 urah položaj na bojiščih i z -premenil v korist vladnih čet. Fronte se niso mnogo izpremenile. Pač pa prevladuje vtis, da so vladne čete prešle iz obrambe v napad. Vpo-stavitev zveze med Madridom in Valencijo je odstranila resno nevarnost za špansko prestolnico. V Madrid so prispeli tovorni vlaki iz Valencijez živili. Prav tako so brez podlage poročila prejšnjih dni, da je vodovod prestolnice v rokah nacionalistov. Glavna fronta se razteza sedaj od Malage čez Cordobo in gorovje Sierra de Guadarama južno od Saragose do Pirenej in do Andore. Vladne čete nameravajo potisniti upornike proti jugu in proti portugalski meji, na severu pa proti Navari. Vojno brodovje ima nalogo, da prepreči prehod uporniških čet iz španskega Maroka v Španijo in njihovo opremo z vojnim gradivom in živili. V Barceloni je pripravljena četrta kolona, ki ji je namenjeno, da prodre nasprotno fronto pri Saragosi. Na bojišče bo šla deloma po železnici, deloma s tovornimi avtomobili. Fronta vladnih čet se je pomaknila čez Huesco na Alcaniz, kakih sto kilometrov od Saragose. Vladne čete razpolagajo z dvema dobrima cestama Barcelona—Lifa—Saragossa in Togote do Moreala. V Kataloniji je po nepristranskih vesteh, ki jih je sporočil DNB, je vlada zaradi slabe vlade nacionalistov odnesla zmago v zelo kratkem času, toda že danes je vlada izgubila vso oblast. Centralne vlade v Barceloniji ni več. V prestolnici Katalonije pobirajo vsa za življenje potrebna sredstva po boljševiškem sistemu. Ribiči dajejo svoje blago za bone. Prav tako prodajajo kmetovalci svoje pridelke za bone s podpisom kake komunistične, anarhistične ali sindikalne organizacije. Sistem z boni se je v nekaj dneh zelo razširil. Po zadnjih vesteh madridske vlade in po vesteh uporniškega generala Molle računata obe stranki z dolgotrajno državljansko vojno. Kakor pravijo vladni krogi, je stanje vladnih čet v vsej državi izvrstno. Vladne čete prodirajo dalje. V pokrajini Sarago.ssi je vladna milica dosegla uspehe. Mesto Barba Stree, ki je važno strateško križišče, odkoder je mogoče prodirati proti Huesci, je včeraj padlo v roke vladnih čet. Na jugu pričakuie vlada skorajšnjo pred;<£ Cordobe in Gra-nade. Kolona, ki je krenila iz ^.licanta, se je po cija podpirati sovjetsko vlado in nositi posredno odgovornost za rovarjenje komunistične mterna-cionale na raznih področjih Fvrope, dobro, naj to dela snma brez angleškega sodelovanja, do katerega ima tem manj pravice, ker Kominterna izppdieda življenjske interese angleškega imperija. Udejstvovanje ljudskih front v Evropi - ki so delo Moskve - jc torej doseglo, da je angleško javno mnenje na tem, da sc loči od sedanje francoske polilike in da priitsne tudi na vlado, daisto stori. Edenov govor ie dokaz, da jc bila angleška vlada tem tokom javnega mnenja pokorna . Oduovor na naše zgornje vprašanje, čemu je Anglija žrtvovala sredozemski sporazum in čemu tudi dosedanje podpiranje francoskc politike, je v tej luči zelo enostaven. Nevarnost rdeče fronte je v angleških očeh trenutno tako velika, da jc vredna tudi tako visokih žrtev, s katerimi si je Anglija z očmi, obrnjenimi v bodočnost, zavarovalo sodelovanje z Molijo in Nemčijo. Drugega jzhoda ni imela. Komu hvala za ta nenaden preokret v. evropski politiki? zavzetju Alba Sete združila s četami ljudske fronte in prodira z njimi vred proti Cordobi. V Sierri de Guadarama so boji nekoliko prenehali. Alto de Leon in Cimo Siera sta še vedno v rokah vladnih čet. V Ovideu pa so še vedno uporniki. V Alca-zaru in v Toledu so se uporniki utrdili za barikadami. Notranje ministrstvo je poslalo vsem policijskim upravnikom in pokrajinskim guvernerjem brzo-favko, v kateri jih opozarja, naj takoj aretirajo osebe, ki bi nastopile proti življenju in lastnini tujih državljanov. Proti tem je treba nastopiti po zakonu kar najstrožje. Zastopniki vlade v notranjosti se morajo strogo ravnati po teh navodilih. Minister vojske je odredil, da se morajo vsi vojaški obvezniki 34. in 35. letnika v okrajih Madrida, Sjudad Reala, Toleda, Guadalahara in Huesce prijaviti oblastvom. Uporniška vlada v Burgosu Burgos, 29. julija, b.' Danes je bila tukaj defini-tivno sestavljena vstaška vlada, v kateri so sami generali in polkovniki. Prvi vladni sklep je bil dekret, s katerim se general Franco imenuje za vrhovnega poveljnika uporniških sil na jugu, general Molle pa na severu. Uporniška vlada v Burgosu je oddala potom svoje radio-postaje danes opoldne poročilo, da so se davi v Madridu uprli polki redne vojske in civilne garde. Do upora je prišlo proti madridski vladi, ki jo obtožujejo, da je nesposobna, da bi zatrla ne- zaslišan teror komunističnih in socialističnih miličnikov in da je tudi pod popolnim vplivom anarhističnih elementov. Redna vojska in civilna garda sta zasedli najvažnejše postojanke v mestu, zasedli pa sta tudi pošto in pa špansko banko. _ Doslej še niso mogli kontrolirati resničnost te Testi. Kje gospodarijo uporniki Madrid ,29. julija, c. Po lt dneh revolucije v Španiji so uporniki gospodarji položaja v 27 od 49 provinc španske republike. Vlada je gospodar položaja na vzhodni obali Španije, na severni obali in pa v krogu 70 km okoli Madrida. Vlada je proglasila vse pokrajine, kjer se vrSe borbe z uporniki, za vojno območje. To ozemlje spada poslej pod upravo vojnega ministra. Gibraltar, 29. julija, c. Uporniki »o zavzeli zopet Huelvo. Bati se je, da bodo uporniki pognali v zrak mostove na Rio Tinto. Tam se nahajajo tudi velika skladišča orožja in eksplozivnih snovi. Sploh se opaža, da so uporniki boljše oboroženi, kot pa vladne čete. Gibraltar, 29. julija, c. Danes so uporniki presenetili v ožini špansko vladno podmornico »Z III«. Uporniki so podmornico bombardirali in jo potopili. Diplomatski zbor pobegnil iz Madrida London, 29. julija, b. Včeraj je bila na francoskem področju, nekaj sto metrov od španske meje, konferenca vseh diplomatskih predstavnikov, ki so akreditirani v Madridu. Diplomatski predstavniki so sklenili, da prenesejo svoje sedeže iz St. Sebastiana in Madrida v neko obmejno mesto, od kjer bodo v potrebi lahko takoj prišli na francosko področje. Ta sklep diplomatskega zbora najlepše demantira vse vesti o velikih in končnih zmagah ene ali druge strani. Vsi znaki kažejo, da je diplomatski zbor zelo dobro poučen o razmerah v Španiji in noče nazaj v Madrid, ki zna postati središče najbolj krvavih bojev. Zakaj drži Anglija z uporniki General Molle, poveljnik upornikov na severu. London, 29. julija, b. Čeprav angleška vlada in angleška javnost z nobenim znakom nočeta pokazati svojega vmešavanja v notranje španske zadeve, pa je največji del uglednih konzervativcev odkrito na strani vstašev. Angleški konzervativci smatrajo, da je treba v sedanjem usodnem trenutku nekaj storiti, da se prepreči proglasitev španske sovjetske republike, do česar bo brez dvoma prišlo, če bo zmagala vlada oziroma ljudska Ironta,_ki jI je španska vlada dala orožje v roke. Na prvi pogled bi človek mislil, da je današnja madridska vlada legalni predstavnik španskega naroda. Po mnenju angleških konzervativnih krogov p« (e čisto obratno. Konzervativci sicer poudarjajo, da ie ljudska fronta zmagala pri zadnjih volitvah, toda se ne sme pozabiti, da se je volitev povprečno udeležilo 15 do 30%, nikjer pa ne čez 50% vpisanih volileev. Zaradi nezaslišanega terorja skrajnih levičarjev, komunistov, sindikalistov in anarhistov je več kot polovica španskih volileev ostala doma, ker nihče ni hotel nositi na trg svoje glave. Angleški konzervativci tudi poudarjajo, da sc današnji uporniški pokret ne smatra kot pokret mo-narhistov, ker se na strani upornikov bori najmanj 30% monarhistov, ki so prepričani republikanci, dalje se na njihovi strani borijo tudi zmerni socialisti, oni pa, ki želijo nazaj kralja, pa predstavljajo komaj slabih 15%. Sam general Molle ie republikanec. Enako so tudi drugi voditelji, razen generala Franca, ki pa tudi vsaj za sedaj ne želi vpostavitve monarhije. Angleški konzervativci pravijo, da se ho v najkrajšem času storilo nekaj, da se prepreči španskim skrajnim levičarjem, da zmagajo v sedanji revoluciji. Storili pa se bodo tudi potrebni ukrepi, da ljudsko fronto v bodoče ne bosta podpirali niti Francija ln tudi ne Moskva. Oni trdijo, da ni izključeno, da bo Velika Britanija v tej smeri stavila ob priliki velikih diplomatskih pogajanj, ki se vodijo v zvezi s konferenco petih zapadnih velesil, neke zelo važne predloge. Angleška vlada pričakuje samo še poročilo britanskega poslanika v Madridu, ki še vedno ni prišel v London. Španska revoluci|a je tudi glavni vzrok, da noben angleški državnik ni šel letos na počitnice v inozemstvo, temveč so vsi sklenili, da bodo prebili svoj odmor v neposredni bližini angleške prestolnice. Dunajska vremenska napoved: Ponoči razširjenje zapadnega vremena, jutri oblačno m hladno, v severnih Alpah dež. Zagrebška vremenska napoved: Pričakovati je neviht. Zemunska vremenska napoved: Vedro nebo z nekoliko oblaki v severnih krajih. Priprave na občinske volitve, hi JNS nikakor ne dise Belgrad, 29. julija, m. Kljub silni vročini, ki vlada tukaj že skoraj 14 dni, letos v Belgradu ni pravih političnih počitnic, ne onega političnega zatišja, ki je navadno v tem času vladalo v prestolnici druga leta. Skoro vedno se tu nahaja polovica članov kr. vlade ter delo po resorih teče normalno naprej. Zaradi predstoječih občinskih volit«v, ki bodo go vsej državi še letos, je živahno tudi v vseh pisarnah raznih političnih strank. V tem oziru brez dvoma prednjači tajništvo JRZ, ki je takoj po zadnjem sestanku izvršilnega in glavnega strankinega odbora razvilo živahno akcijo po vseh banovinah in daje vsa potrebna navodila in nasvete okrajnim in krajevnim organizacijam za občinske volitve v smislu navodil podpredsednika stranke in notranjega ministra dr. Antona Korošca, ki jih je podal v svojem zadnjem gov6'ru na glavnem zasedanju strankinega'odbora v Belgradu. Sedaj prirejajo, predvsem pa v Srbiji, skoro vsak dan, gotovo pa vsako nedeljo, večje in manjše sestanke poslanci in senatorji JRZ ter predstavniki njenih okrajnih in krajevnih organizacij, na katerih opozarjajo volilce na važnost občinskih volitev. Enako se dela' tudi po ostalih banovinah. Tako je skoro vso Bosno in Hercegovino prepotoval prvak bivše muslimanske organizacije dr. Sefkija Bcbmen ter je povsod prirejal politične konference ter dajal nasvete krajevnim odborom JRZ, naj takoj že sedaj stopijo v borbo, da bodo pri volitvah očistili občine raznih vsiljivcev pro-slule JNS. Za volitve se pripravlja tudi Hodjerova Jugoslovanska narodna stranka, katere vodstvo je izdalo pTOglas, da bo ta stranka pri volitvah nastopila s samostojno listo. V tem smislu je tudi vodja stranke Hodjera pričel z delom v posameznih krajih. Tudi srbijanski del tako imenovane združene opozicije se zanima za občinske volitve ter je zaradi notranjih nesoglasij med posameznimi bivšimi strankami izdal navodila, naj pri volitvah »pozabijo« na razne medsebojne spore in nesporazume in nastopijo skupno. Kljub temu bo pa to težko izvedljivo, ker bo Vsaka stranka hotela imeti za nosilce list svoje ljudi. Ko se tako vse priznane stranke in razni politični pokreti že pripravljajo na volitve, se močno Praga, 25). Julija, h. Generalni ravnatelj Žlvno- opaia, da za te občinske volitve ne kaže pravega stenske banke dr. Preiss. ki spada med vodilne veselja in navdušenja stranka, ki bi morala nanje predstavnike češkoslovaškega gospodarstva, je od-imeti največje zanimanje, to je JNŠ, ki je zadnje potoval v Nemčijo. I)r. Preiss je bil že lani na dalj-občinske volitve leta 1933 izvedla s sleparijami in *em potovanju po Nemčiji, toda letošnje potovanje nezaslišanim postopanjem tef z v našem notranje- hna mnogo večji priti en.- ker velja njegov obisk v političnem življenju nepoznanim terorjem in je »tu- Prv' vrs(i diktatorju nemškega gospodarstva dr. di zmagala«. Vodstvo JNS «e popolnoma zaveda Srhnehtu in odhaja dr. Preiss v Nemčijo z izrecnim svojega položaja, v katerem se je s svojim nestvo- odobravanjem praške vlade, ki stoji na stališču, da rom znašla vsled svoje protiljudske politike, zaveda treba trgovinske odnošaje z Nemčijo na vsak nase tudi položaja, v katerem se bo znašlo kljub »po- ®'n poglobiti brez ozira nu politični položaj. Češko-! mlajeni in prenovljeni JNS« še to jesen, ko bo slovaška ima tudi z Avstrijo najboljše trgovinske narod za vsa preganjanja, teroriziranje in proti- odnošaje. V mednarodnih diploniatičiiih krogih v zakonitosti obračunal z ljudmi, ki so se proti nje- 1 Pragi govorijo v zvesi S tem potovanjem tudi o govi volji polotili občinskih uprav. Pred tem ob- ; motnosti, da bo praška vlada kmalu sprožila računom stranko JNS tudi ne bo rešila osebnost 1 globlji razgovor z nemško vlado gle- Češkoslovaška-Nemčija Poskus gospodarskega sporazuma o Podonavju de gospodarske ureditve v Podonavju, kajti nevarnost vstaja, da bo nemška industrija usedla ves podonavski in balkanski trg, ako no pride pravočasno do sporazumu med Češkoslovaško m Nemčijo med drugim tudi glede mogoče sporazumne porazdelitve tega } ' g a. Češkoslovaška vlada je že lani napravila od-loSen korak, s katerim se je približala rimskemu bloku, ko je t Avstrijo sklenila poseben trgovinski dogovor. V Pragi ugibljejo, če morda sedanje potovanje dr. Preiss* ni .že drugi korak v tem uraveu in ki bi se končal m kakšno ti godno gospodarsko pogodim i. Nemčijo, pogodbo, ki bi odstranila vse vstajajoče nevarnosti za razmah, češkoslovaške industrije in trgovine po Podonavju in na Balkanu. bivšega generala, ki so ga prvaki JNS, ki so vodili zadnje občinske volitve, posadili na čelo stranke. Zato se vodstvo JNS s porazom, ki ga bo doživelo brez dvoma pri teh občinskih_ volitvah, katere bodo po zaslugi sedanjega režima" svobodne, tolaži že sedaj s tem, da izjavlja, da izid predstoječih volitev v političnem oziru ne bo važen. Zato tudi vodstvo te stranke, ki bo sicer o 99 Pax Romana" v Cetovcu Salzburg, 29. julija, c. Danes dopoldne se je tukaj začel redili letni kongres mednarodne katoli- --------- ške dijaške organizacije »Pax Romana«. Kongresa litvah razpravljalo na prihodnjem sestanku glavne- | se udeležujejo skoraj vse evroj)ske katoliške di- (S/t on nora n p nravprfa vMolin U„ _ InJU /%<• n- i:» , , i „::...: i___i: ____i_____• t ■ _ i _ ga odbora, ne kaže pravega veselja, ker bo pri teh | jaške organizacije, med njimi tudi zastopniki slo- vohtvah treba pokazati, koliko kdo premore med 1 venskega katoliškega dijaštva. Otvoritvene seje so narodom in kdo je bil voditelj naroda v času, ko j se udeležili vsi cerkveni in civilni dostojanstveniki, ga je JNS oropala vseh političnih svoboščin in z [ V imenu cerkvenih ustanov je pozdravil kongres njim polnila ječe zaradi najmanjših političnih pre- nadškof v Salzburgu dr. Waitz, ki je govoril tudi stopkov, njegove prave voditelje pa pošiljala Iz o katoliškem idealu modernega vseučilišča. Za njim kraja v kraj v internacijo in konfinacijo. Narod bo [ je |X>zdravil kongres salzburški deželni glavar dr. pri teh volitvah znova izpričal, da je na sitrani onih, ki so imeli zanj srce v najtežjih časih, ki so z njim trpeli in ki mu danes vračajo svobodo, katero mu je JNS odvzela. Točen dan, kdaj bodo po posameznih banovinah občinske volitve, še ni določen. Doslej pa je gotovo, da bodo te volitve še letošnjo jesen, ker so bile zadnje volitve leta 1933 dne 6. avgusta za moravsko in vrbaisko banovino, dne 8. oktobra za drinsko, donavsko, savsko in primorsko banovino, 15. oktobra pa za dravsko, vardarsko in zeitsko banovino. Domači odmevi ljubil. .Zborovale! |>a so globoko dirnuti živahno ploskali;: — vsaj Delavska politika« pravi, da so bili »dirnuti«. »Četudi je sodrug Topalovič govoril v srbščini, so ga vendar vsi razumeli.« Lepo je to, če sodrug Topalovič poljublja slovenske otroke, še lepše bi pa bilo, če bi jioljubil žuljavo roko njihovih očetov, najlepše bi pa bilo, če bi z vsemi simboli mednarodnega socializma, ki jih je prejel pri nas, ostal tam, kjer ga še bolj razu prevalili tak kos bremen krize, ki bi ga on lahko nosil. K letalski nesreči glavno glasilo plemeria dravobaneev. ki je danes postavilo veliko in ovenčano piko na debato o krivcih letalske nesreče. Veselja, ki veje iz njegovega . krika, mu seveda ne zamerimo in mu ga privoščimo tem bolj, ker se je le oprijelo našega skromnega nasvetu in se kar zadovoljilo z zemeljskim rajem ter opustilo kočljive parade v atmosferi in stratosferi. Očivtdno ga je postalo vseh fatamorgan, fenomenov in sličnih tajinstvenih po- Laza Markovič v Ljubljani Ze nekaj dni se mudi v Ljubljani prvak bivše radikalne stranke Laza Markovič. Ni nam še znano. ali je namen njegovega prihoda zasebnega ali političnega značaja. Obiskuje tudi svoje politične znance. Predvčerajšnjim je vsa njegova družba, v kateri je bil tudi dr. Korun iz Ljubljane, odšla k bivšemu ministru dr. Novaku v Medvode, danes pa je g. Markovič odšel'na Bled. „Iz druge španske revolucije" 1'od tem velikim naslovom je včerajšnje »Jutro na svoji G. strani jiriobčilo nekaj slik iz sedanjih španskih nemirov. Nič posebnega, tudi drugi listi to delajo. Presenetljivo- pa je, da je -.»Jutro: sedanje tabore v Španiji takole razdelilo: Na eni strani ljudska fronta ', ki je »napredna«,' »pravična', »človfečanskarepublikanska-" itd., vkakor vse »ljudske fronte«, na drugi strani pa ; temna reakrtjm, med katero se gnetejo karlisti,1 tradicionalisti, klerikalna akcija (kakšna akcija naj bi to bila, najbrž samo Jutro': ve), in tudi monarhisti. To razdelitev vojskujočih se taborov je izrazilo v debelo tiskanem podnaslovu: »Ljudska fronta se uspešno Itori zoper reakcijo pod vodstvom starih karlistov, monarliistov, tradicionali-stov in klerikalne akcije, ki jo podpira fašistično inozemstvo.« Tako so post tol diserimina reruni« tudi monarhisti pri Jutru na lepem zašli med — reakcijo. Ni še dolgo tega, ko smo bili mi za-sovraženi kot gobava bolezen, češ, da se ne ve natančno, ali smo zanesljivi monarhisti ali ne in smo bili na račun takih sumničenj tudi v »Jutru« večkrat obrekovani, sedaj so pa naenkrat tisti, ki so za monarhijo, padli med — najhujše obsodbe in pvotiborbe vredno — reakcijo, in tisti, ki jih fiodpirajo, med fašiste. Jutro: kakor tudi njegov bratec Slovenski narod« sta se pač v preveliki gorečnosti za ljudsko fronto*, ki mu je radi svojih framasonskih, marksističnih, levičarskih in kulturnobojnih načel tako zelo všeč, malo zaletela in sta v tej neprevidnosti tudi monarhiste kot take prištela med manjvredne elemente človeške družbe enako kakor »klerikalce«. Monar-histično Jutro" se bo danes najbrž samo zgrozilo nad tako nehoteno hudo taktično napako. Tudi kaj takega se lahko zgodi ... Živko Topalovič poljublja slovenshe otroke Dr. Živko Topalovič, veliki dobrotnik vse slovenske revščine, je začel zopet delovati. Ustanavlja svojo politično stranko, »Socialistično zvezo delovnega ljudstva '. V soboto je bil v Trbovljah, kjer je govoril o tem, kako se bo jx>ložaj slovenskega delavca izboljšal takoj potem, ko bo ustanovljena njegova socialistična stranka. Pri tem je seveda primerjal tudi demokracijo in diktaturo in kakor piše Delavska politika" sc je izražal liolj odkrito, kakor pa je v socialističnih vrstah navada. Dejal je namreč, da diktature predstavljajo stalno vojno nevarnost; (Del. pol.) S leni je sovjetski Rusiji, kjer vlada režim, ki se odkrilo proglaša za diktaturo pioletarijata, odvzel tisli ninibus mirovnega poslanstva, v katerega jo ovijajo nekateri ljubljanski rdeči mirotvorci. Edi-na trditev, ki bi jo bilo dobro izvesti in ki ho najbrž sprejeta v program nove stranke, pa je ta: V državah, kjer delavstvo odloča v vrhovih države, se nalagajo bremena predvsem na rame bogatašev. v državah, kjer je delavstvo brez inoči, pre-Valjujejo kapitalisti vsa bremena krize nu delavstvo. C'e bo pri nas, v celi državi mislimo, ne samo v .Sloveniji, delavstvo kdaj prišlo do odločanja v vrhovih države, morda tudi potom Topalo-vičeve stranke, bo moral tudi dr. Živko Topulo-vič, o katerem je znano, du je zelo premožen, prevzeli precej verji del bremen krize, kakor pa ga iiom sedaj ... Tem bolj ganljivo pa je bilo zborovanje v Mežici. Tu so se odigravali prizori, da bi človek kar jokal nad veliko ljubeznijo, ki jo je veliki belgrajski socialist pokazal do trpečega naroda, zlasti do njegove mladine. Nnj|>rej je govornika pozdravilo ljubko, majhno dekletce in mu v ljubkih verzih želelo dobrodošlico, nato pa izročilo krasen šo-jick . Sodrug in velik hišni Itd. posestnik dr. Topalovič je ganjen. Delavska politika' piše, da je bil ganjen, poljubil deklico, in sicer naravnost na Čelo. Noto ga je pozdravil še majhen deček, in . . . . „ ... . , mu predal (ne izročil ali dal, ampak predal. I vlade 1 eo" B",m °d|oe». da bo meseca avgust« — Op. ur.) rdečo zastavico, siniliol mednarodnega uradno obiskal Belgrcd, iz Belgrada pa da bo RehrI. Ob koncu so pozdravili kongres tudi zastopniki posameznih dijaških organizacij iz inozemstva. Jutri se kongres preseli v Celovec, kjer bo zasedal pet dni in kjer bo opravljeno glavno delo tega kongresa. OBIŠČITE od 1. do 9. avgusta 1936 5 JUBILEJNI .MARIBORSKI TEDEN POD POKROVITELJSTVOM NJ. KR. VIS. KRALJ. ANDREJA (80 »,'B popusta na železnicah od 30. julija do 11. avg. "mil Velika gospodarska m kulturna revija I Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska raz. SfJSS i Pokušnja vin - Velika lasllska ru itava ?n Bliski kongres - Jadralno ln motorno letalstvo - Protu ' F"atellstlfina rasstava ta"oraa znamk Zgodovina - Umetnost - Sool|alno skrbstvo - Tulskl promet - žena v obrti - Modni revija - Akvar stlC : KuncerelBka - Golobarska razstava - Kolesi - Koncerti - Šport - Vesellfinl park na razstavišču mejo kakor pa mi, pa mu prav vsled tega preprečijo ali razbijejo vsako zborovanje in se pri- Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji pravljajo te na to, kdaj bodo na njegova ramena Zeleno, romantično Pohor,e... Gostoljubni, lepi Maribor... yas vabijol Tenis Madjarska: Jugoslavija :..iq.iw«y JAVNOST IN MI ŠE NISMO ČjB- i , iulii?; AA. DaitaSgia teniSka • STAVILI PIKE tek um med Palado in liabroviczem se je kon- Ljubljana, 29. J®^ 6:0 irt ^' Dva uboja na meji w . Maribor, 29. julija. Na severni meji sta se te dni pripetila dva tragična dogodka, ki mečeta žalostno luč na razmere k. vladajo v teh krajih. V Gornjem CntUreku so bili nabori. Skupina fantov, ki so bili precej vinjeni se je vozila na svoje domove. Med niimi ie prišlo do prepira v katerem je hlapec Alojzij Rezonja izvlekel nož ter začel mahati okoli sobo. Re-zonji je izbil n oz iz rok Henrik Žemljic iz Žiber-cev m ga parkrat udaril s kolom po hrbtu. Ko so se zvečer tantje na vasi zopet sešli, se je hotel Rezonja maščevati. Njegov prijatelj Alojzij Gačnik mu je posodil n oz, s katerim se je Režonja podal na Zeniljičevo stanovanje. Tu so pili. Kmalu pa ie Rezonja izzval prepir in nenadoma skočil pokonci ter /emljicu zadal hudo rano z nožem ter mu pre-M n "d-vndni(-'° Zemlji® je v nekaj minutah izdihnil. Rezonjo so takoj aretirali in odvedli na mariborsko sodišče. Podoben dogodek se je pripetil v Novem vrhu pri Apačah. Pri jiosestniku Kaufniannu je bila domača zabava. Fantje, lu zbrani, so bili radi pijače precej razgreti in ognjeviti. Najprej je nastal prepir, nato pa pretep. Neki Ivan Serec je napadel posestniškega sina Franca Poša iz Donnersdorfa v Avstriji ter ga trikrat zabodel z nožem. Poš je imel se toliko moči da se je privlekel do bližnje hiše, ki je bila slučajno dom njegovega morilca. Morilčeva mati je nesrečnemu ranjencu pomagala kljub temu, da ni vedeln, da ga je zabodel njen sin Takoj nato so ga prejieljali v bolnišnico v Radgono kjer pa je umrl, Serec je pobegnil in ga iščejo orožniki. Danes popoldne je nek šofer prijavil mariborski policiji, da je Sereca videl v Mariboru vendar ga še niso mogli izslediti. Pod vlak Maribor, 29. jul. Danes dopoldne se je dogodil na železniški progi med postajo Radohova vas in Tezuom strahovit prizor. Pod osebni vlak, k,i prihaja iz Ljubljane ob 10.4 na mariborski kolodvor se jc vrgel neznan 18-20 let star moški. Kolesa lokomotive so mli zdrobite zadnji del glave in adr-r-7-aJa levo roko ka zapestjem. Nesrečnež jr^Mrrui mestu mrtev. Strojevodja ni niti opazil-da je pod kolesu Jokomohve našel nekdo smrt, in je.vvoal S"*«,.«*- >' felJt^r&^S'« Iliri dokoilrnll se dnu ile le .-nin ln tm in mn. I____. V " .. »CAM.CIII. • KI 1946 do jutri dokončali še double tekmo, ki so jo 1110 rali včeraj zaradi mraka prekiniti. ie komisija na kraj nesreče, ki je žrtvi preiskala tudi vse zepc. da bi našla pri njej kako pismo ali dokument. Toda to prizadevanje je bilo /,rogam;i progaste hlače in brez !.,.,1.,.'...;„ ......i.: ... —i:i— K - - j s™no- i izPl.ueilo selitvenih stroškov pri premestitvah po mina sumljivo poudarjanje prijateljstva med Ju- i s'u^beni potrebi. Zato bo pooblaščeni naredbo-trom« in nekaterimi funkcijonarji Aeroputa. Ce j .Jutro« tako vztrajno oddolžuje tudi za vsako Kar uslužbenec je bil do upokojitve, pravilen ra-drugo prijateljstvo, menda nam ne bo štelo na- | čun selitvenih stroškov, odredil izplačilo pristojn šega prijateljstva do slovenske javnosti, ki terja temeljitega razčiščenja, v preveliko pregreho. Vso svojo plemenitost je »Jutro« izpričalo z stavkom, kjer se skuša braniti proti nekemu listu s tem, da mu naprti prismuknjenost. Kaj neki bi se zgodilo tistemu nesrečniku,-ki bi se drznil kaj takega povedati o >Jutru«, ki bi mu morda taka označba tudi dejansko preje pristajala. Tisti revež bi najbrže na svoji koži občutil plemenito božanje ostankov orjunaških tolp in bi »Jutro« tako veliko dejanje nagradilo z enako pohvalo, kakor je vselej podobne krvave podvige. Zato naj nikar brezuspešno ne lejiša svojega izjiačenega obraza in zraven svojega pisanja. blagajni, iz odprtega kredita proračunske partije ---- . —gv,, ,cRarni nenavaden in jiozicije, ki jc določena za povračilo selitvenih 1 dogodek. V lekarno je prišel 50-letni Aleksander stroškov pri službenih premestitvah v dotičneni M .....- — resoru. Jevtic in JNS Belgrad, 29. julija, m. Davi je od|x>toval v Vr-njačko banjo Boško Jeftič ter bo ostal tam tri tedne. Njegov odhod iz Belgrada tik pred sestankom ožjega odbora JNS, na katerem se bodo razmo-trivala razna vprašanja, »kako naj bi se okrepile vrste JNS«, je izzval v tukajšnjih političnih krogih razne komentarje in to tembolj, ker so ti krogi zatrjevali, da je pred svojim odhodom Boško Jeftič obiskal Pero Živkoviča, s katerim vzdržuje stalno tesne zveze. Kakor smo že poročali, se vztraja na tem, da se morajo jeftičevci kompaktno sprejeti v stranko in ne posamič. Z ozirom na to, ker so po njihovem mnenju premalo zastopani v vodstvu j i stranke, da se mora še lo jesen sklicati izredni Tako odgovarja »Slovenski dom« na neslanosti Jutra*. Mi se ddgovoru pridružujeniQ in mu dostavljamo samo še zahvalo za denuticiacijo, ki je preveč pregleden namen »»Jutrovega« člančiča i ,mc-SK • Pozabilo pa je denunclrati tudi »Slovenski narod«; ! ob?' »a katerem na, bi se izvolil nov ki se^ naj gre zahvaliti v sosedno sobo, da smo ga v naših vrstah in v tej zvezi omenili. Občinstvo na Arnavtovicevem procesu podpredsednik in nov generalni tajnik. Mednarodni kongres nacionaiisSov Oslo, 29. julija. AA. Te dni se je začel v nor- dobrega praška proti mrčesom Maribor, 29. julija. Danes po|»ldne okoli pol 6 se je pripetil na Aleksandrovi cesti v Konigovi lekarni nenavaden dogodek V lekarno je prišel 50-letni Aleksander M iz Dajnkove ulice 28. Ves razburjen je pokazal laburantki prazno škatlico, v kateri je pred tremi dnevi kupil v tej lekarni prašek za pobijanje mrčesa ter zatrjeval, da je bil ta prašek popolnoma brezuspešen. Potrošil je vsega, toda mrčesu ni prav mč skochl. Zahteval je, da mu lekarna vrne denar kar pa je prodajalka odklonila. To ga je tako razjezilo da je naravnost pobesnel ter ijričel razbijati po lekarni. Razbil je za prst debelo zaščitno steklo na pultu, razmetal-po tleh zdravila in škatlice s praski in pn tem napravil'lak hrup. da je vse letelo skupaj. Prišel pa je tudi stražnik, ki je besneče-Va razgrajača odvede! na stražnico. Lekarna trpi nad 1000 Din škode. Osebne vesti Belgrad, 29. julija, m. Postavljeni ^o:'na posti v Jasa-Toniič Lidija Aleš, kontrolorka VII. skup. na pošti , v Veliki Kikindi; na . poŠti Zagreb I Nikolaj Gašperič, višji kontrolor VI. skup. na posti Velika Gorica. - Napredovala je v pr6-nietnein ministrstvu v splošnem oddelku za ofi-cijala Vllf. 'pol. skup. Zofija Meršol. Belgrad, 29. julija, lil. Napredovali so: v od-! (lel'ul za rudarstvo v ministrstvu za gozdove in vi • , i • . j 1-t t- i -i ......................ui.niiaiimvu za boz(rove' 111 Arnautovičev proces je razumljivo v/budil ' veski prestolnici mednarodni kongres nacionalistov. rudnike za višjega tehničnega inaniruilanla Vil _...... .... ■ ' , . ., J . Na knndrMII .cnHo inoin ..rlr>nn: .......J, .. V«.. _ 1 I.....' i > ^ . _ I '•"•'<» r i i. precej zanimanja, zato je bila ra/pravua dvorana vedno polna vsakojakega občinstva. Bivši »Jelti-čev klub« iz narodne skupščine se je lakorekoč kar preselil na razpravo, »tretjina članov tega kluba je sedela na zatožni klopi, ostali dve tretjini sta pa bili vsak dan v sodni dvorani, ali kot občinstvo, ali kot priče, ali kot zagovorniki«, kakor piše Samouprava«. »Posebno pa je padlo v oči, da je bil izmed vseh Bogoljub Jeftič najbolj točen. Vsak dan je bil v sodni dvorani od začetka do konca razprave in neprestano je zrl v Arnautoviča, samo v petek ob b |iop., ko je bila izrečena obsodba proti atentatorju in soudeležencem, ga ni bilo. Kako da prav la najvažnejši dan celega procesa zamudil? Tudi g. Jovan Banjanin je bil točen obiskovalec razprav.« Bhfm pr'de v Be^rad Belgrad, 29 iiilijo m Nocojšnjo »Pravda« poroča \/ Pariza, da se je predsednik froricosl.e di sodrug Topalovič i i šel na uradni obisk v Bukarešto. Na kongresu sodelujejo zastopniki 32 narodov. Kongres je otvoril v prostorih Nobelovega zavoda v Osi u vseučiliški profesor Hegard. Izmed znanih predstavnikov posameznih nacionalnih gibanj so na kongresu navzoči: Herbert Foster-Anderson (Velika Britanija), minister Herman Dirk van Brouk-hosusen (Južna Afrika), Carls Estangeland (USA), Edvard Vuzalski (Poljska), Federico Nitsn-Rejes (Bolivija), Rolf Hene (Švica), grof Simon Pircheger (Avstrija), prof. Fridrich Grimm (Nemčija), profesor Rene Martel (Francija), Jon Djordju (Romunija), dr. Janko Vladikin (Bolgarska), dr. Hans Keller (Nemčija). Jugoslavijo zastopa senator Milan Popovič, ki je v jionedeljek, dne 27. t. m. predaval o jugoslovanski nacionalni misli in ureditvi države. V svojem predavanju je senator Popovič pojasnil jugoslovansko nacionalno misel in pokazal na zvezo med sedanjo jugoslovansko nacionalno državo in jugoslovanskimi nacionalnimi stremljenji v preteklosti. Pojasnil je vse politične in biološko zgodovinske stopnje, katere je morala prehoditi jugoslovanska nacionalna misel. Belgrad, 29. julija, m. Predsednik vlade dr. Slojf.dinovič in vojni minister general Maric, ki sta snoči prispela v Kotor, sla si danes ogledalu ur/.cnul. . ■' r. ........., i c, 11111 ,i k, u i n v i f. pol si,up. Josip Kot,, pri ravnateljstvu državnega rudnika v Sarajevu za svetnika V. pol." skup. inž. Ljudevil l«eUich Frajikheini, na rudarski šoli v Celju za višjega pristava VII, pol. skup. inž. Du- Velenjii za višjega tehničnega inaniputanta VII. pol. skup Anton Velikan; pri ravnateljstvu državnega rudnika v Banjnluki za rudarskega višjega pristava VII. skup. inž. Franc UrŠič; pri ravnateljstvu državnega rudnika v Ugljeniku za rudarskega višjega pristava VII. skup. inž. Lojze Novak ni pri rudarskem glavarstvu v Sarajevu za rudarskega višjega pristava VII. pol. skup. inž. Dušan Debevec. Belgrad, 29. jul. m. Postavljeni so: častnega generalnega konzulu naše države v 1'rank-tiirtu ob Mo,ini dr. Hecrdl, /„ častnega konzula v loulousu I ehx IJourairrv, za častnega konzula v Rotterdamu pa I clix Picrol Belgrad, 20. jul. m. Napredoval je III,/2. stopnjo staresina okrajnega sodišča v D^lmi i etiiem higijene. Zgradba iz I. 1880 Da je temu tako, dokazuje že samo dejstvo, da je bil zavod za duševne bolezni na Studencu, v načelu osnovan že i. 1876. Do tedaj je imela Ljubljana v stari deželni bolnišnici v Ljubljani, ki js bila takrat na Dunajski cesti,- prostora le za 50 umobolnih. Že takrat so drugih 60 umobolnih začasno spravili pod streho v prisilni delavnici v Ljubljani na Poljanskem nasipu. Kranjski deželni odbor je uvidel nevzdržne razmere in je zato sklenil. da bo kupil nad 74 oralov obsegajoče posestvo na Studencu za 57.300 goldinarjev. Na tem posestvu si je grof Auersperg obzidal 37 oralov z dva do tri metre visokim zidom in si za zidom uredil zverinjak. Odtod še danes vsaj starejšim ljudem znano ime za Studenec — »Tiergarten«. Na posestvu je bil tudi mlin, ki je bil kasneje prezidan, ta stavba stoji še danes ob glavnem vhodu v zavod. Potem, ko je deželni odbor kupil posestvo, se je lotil zgradbe sedmih poslopij na nekoliko vzvišeni iraVriici posestva, ki ga oblaja 4 km dolg zid. Graditev sama se je s presledki vlekla od 1. 1876. do 1899. Njen namen je bil ta, da se ustvari skupen zavdd za okrog 200 postelj. Stalna prenapolnjenost Že po tedanjih načrtih so bile stavbe za današnje pojmovanje premajhne in bi bile sposobne sprejeti le 150 bolnikov. Sila kasnejših let pa je nanesla, da je v istih prostorih do 400 bolnikov. Ko je 1. 1895. potres znatno poškodaval staTo poslopje ob vhodu, kjer so stanovale sestre, so se preselile usmiljenke v barako, kjer so ostale do 1.1929. Elektrike in vodovada zavod ni imel. Vodo za umivanje in pomivanje so so prenaiali do 1.1916. v posodah v prvo in drugo nadstropje. Tega leta je bil vpeljan v zavod vodovod. Električna razsvetljava je izpodrinila petrolejke šele 1.1925. Prva večja zgradba, ki jo je dobila umobolnica od svoje ustanovitve, je bil dom za sestre s kapelo. Oblastni odbor je zgradil ta dom 1. 1929. V 1. 1930. je bil zgrajen hlev za prašiče, kmalu za tem pa se je izpeljala kanalizacija do Ljubljanice ter so se preuredila stranišča po oddelkih. Nad 1000 bolnikov v 3 zavodih Vsa ta popravila niso nikakor razbremenila bolniških sob samih, ki so bile že zdavnaj prena-trpane. Radi naraščanja števila bolnikov se je že 1.1896. ustanovila deželna blaznica in hiralnica v novi deželni bolniinici in hiralnica in bolnišnica razumljivo, da so stare zgradbe na Studencu zgrajene tako, kakor bi bile jetnišnice, ne pa bolnišnice. Zamrežena okna, debeli zidovi, hrastova vrata in ozke celice napravljajo na vsakega obiskovalca vtis, da bivajo v teh prostorih ne bolniki, ampak zločinci. Jasno je, da tako okolje že samo po sebi ne more dobro vplivati na duševnost bolnika in da ga zato še bolj potre in onemogoča tudi v možnih primerih zboljšanje bolezni. Ker je bila stiska zlasti ra ženskem oddelku najhujša, so 5eta 1934. prizidali k sosednji stavbi za težje bolne ženske nov nadziralni oddelek s približno 100 posteljami. Novi prizidek je nadvse sodobno urejen in na zunaj in na vznotraj napravlja vtis sodobne bolnišnice. Okna niso zamrežena, mesto celic so skupne spalnice, na razpolago so svetli in lični dnevni -prostori, pokrita veranda, lepe kopalnice, sobe za razrednice, izolirane sobe in vse druge pritikline. Celice v starem oddelku so razbremenjene in služijo le še kot izolirnice v najhujših primerih. 3 milijone za nov prizidek Ker je na moškem oddelku za težko bolne prav tako huda stiska, kakor je bila preje na ženskem oddelku, je banski upravi uspelo, da bodo še letos zgradili nadzorovalni oddelek za moške, ki bo sličen že zgrajenemu oddelku za ženske. Tudi ta oddelek bo prizidan na že obstoječe poslopje in bo imel prostora za okrog 100 postelj. Stroški za zgradbo in opremo oddelka so preračunani na 3,000.000 Din. Razpisana je že licitacija za 14. avgust, kjer bo oddana prva skupina gradbenih del, ki obsegajo težaška, betonska, mizarska, železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela. V zvezi s tem bo izpeljana tudi pripadajoča kanalizacija in bo zgrajeno zaklonišče. Dela, ki pridejo sedaj na licitacijo, so proračunana na 1,934.000 dinarjev. Lepa stavba Prizidek za moške bo 15 Vi m širok in 57 m dolg in bo enonadstropen z nadzidkom za strežniško osebje. Stopnišče v sredi trakta deli vse poslopje na štiri oddelke. V vsakem takem oddelku je skupna spalnica, s pripadajočimi kopalnicami in pritiklinami, nato dnevna soba, izolirna soba in soba za razrednike. Veranda je skupna za oba oddelka v isti etaži. Nadalje so še manjše sobe za zdravnike, za preiskavo, za operacije in za pripravo obedov. V kleti bo sodobna kotlarna za centralno kurjavo, s pripadajočimi skladišči. Centralna kurjava je zgrajena v dveh samostojnih sistemih tako, da eden greje vodo za radiatorje, drugi pa vodo za kopalnice. Kot prav svojevrstno posebnost, ki je tudi v inozemstvu slični zavodi nimajo, moramo omeniti možnost, da se s toplo vodo za kopanje grejejo v časih, ko centralna kurjava ne deluje več, grejejo kopalnice in druge sobe, ki bi bile sicer morda premrzle, tako zlasti operacijsko sobo. Razumljivo je, da bodo v tem prizidku, kakor že v obstoječem ženskem, vse naprave take, da ne bodo niti nanjmauj spominjale bolnikov na njihovo bolezen. Okna ne bodo zamrežena, pač pa bodo vložene nad cm debele šipe, ki jih sploh ni mogoče razbiti. Hodniki so svetli, prostorni in pregledni. Na kratko, vsak sanatorij bi bil zadovoljen s takimi prostori. Načrte za prizidek je napravil banski tehnični svetnik ing. Otahal. Prva pomoč še ni končna rešitev Ko bo prizidek za moške popolnoma dograjen — pod streho bo namreč že letos — bodo preuredili tudi staro poslopje, v katerem so sedaj težko bolni moški. Ker je centralna kurjava v novem prizidku zadostna, bodo z njo kasneje ogrevali tudi staro poslopje, v katerem bodo vse dosedanje celice odpravili. Pustili bodo le nekaj izolirnic, sicer pa bodo v starem poslopju postavljene manjše skupne bolniške sobe, ki bodo mnogo bolj omogočale nadzor in tudi ugodnejše vplivale na razpoloženje bolnikov. Zadnja leta se namreč vedno bolj uveljavlja načelo, da je treba duševno bolne z vsemi sredstvi duševno in telesno zaposliti, tako da jim ne ostane časa, da bi se zagrizli vase in imeli opravka le s samim seboj. Večina bolnikov je itak kmečkega stanu in zato opravljajo čez dan lažja kmečka dela. Ta način zdravljenja se prav dobro obnaša in je morda edini način, ki more prinesti uspeh. Bolniki se gibljejo, so na prostem in dobe radi dela precejšen tek, tako da telesno ne propadajo. Seveda ne smemo smatrati dosedanjih prizidkov kot rešitev problema naše umobolnice. Obe novi zgradbi sta le kot pomoč v skrajni sili za razbremenitev starih stavb in prvi korak k temu, da iz jetnišnice na Studencu počasi nastane bolnišnica. Končni cilj vseh pa mora biti, da se v bližnji bodočnosti še dokupi sosednje graščinsko posestvo, s čemer bi se povečal obseg umobolnice in pridobil prostor še za druge nove in sodobne stavbe. Ljubljana mora kljub temu, da imamo že od 1. 1934. v Novem Celju banovinsko umobolnico, dobiti centralni zavod za najmanj 1500 bolnikov. S povečanjem zavoda na Studencu bi sledila tudi druga ugodnost. Gospodarstvo zavoda bi se na povečanem ozemlju izboljšalo in verjetno bi bilo, da bi se zavod mogel skoraj sam vzdrževati. Upajmo, da bo ta končen ideal v bodočnosti mogoče doseči, s čemer bo omogočeno temeljito zboljšanje sedanjih ne preveč prijetnih razmer v našem največjem zavodu za umobolne. Bolniki pri delu. Ker so večinoma kmetje, bolniki kaj radi primejo za lopato in zelo pridno delajo. Zanimivo pri tem je to, da so težje bolni najbolj pridni delavci. Ker niti sodobna zdravniška veda ni našla poti do zdravja za večino tovrstnih bolezni, se mora omejevati le na lajšanje trpljenja bolnikov. Izgleda, da je v delu našla najprimernejši način, ki je po vsem svetu doslej dosegel pri bolnikih največ uspehov. mm^mi^^mm^^mmmm^^mmmmammmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmam^mmmmmmmmmmmmmmmmm Štirje rudarji v smrtni nevarnosti Tri so se rešili, četrti pa je umrl Zagorje, 29. julija. Ko so šli danes zjutraj okoli 4 rudarji po štiridnevnem praznovanju zopet na delo, se je pripetila v Kotrebeškem rovu strašna nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje štirih rudarjev. V dneh praznovanja jama ni bila prezračena in se je v rovu nabrailo zelo veliko ogljikovega dvo-kisa, tako da je bilo zaradi pomanjkanja kisika nemogoče vztrajati v rovu. Prvi rudar) ki je šel v rov, bi bil moral vzeti s seboj poseben aparat, česar pa nojbrže ni storil. Rudarji tudi niso imeli s seboj svetilke, ker v takem primeru varnostna svetilka sploh ne more goreti. — Ko je prišel na mesto, ki je bilo napolnjeno s strupenim plinom, prvi rudar Gasior Alojzij, je takoj zaslutil nevarnost in opozoiril nanjo tovariša Strmljanca Ivana in Krejčana Jožeta. Nato si je Gasior zavezal s srajco usta teT šel v vpadnik odpirat ventilacijo. Na sredi poti nazaj se je zgrudil in obležal. Ker ni dajal mikakega glasu od sebe, sta mu prišla na pomoč njegova tovariša. Tudii Krejčan je omahnil ter ostal v vpadniku, Strmljanc pa se jc privlekel do praga ter klical na pomoč. Ko je njegove klice zaslišal rudar Grabnar Anton, kii je slučajno delal na progi, je hotel teči po tovariše, toda tudi njega je doletela .ista usoda. Kmalu zatem je prišlo na kraj nesreče reševalno moštvo z maskami ler odneslo vse štiri omamljene rudarje iz rova. Razen Oasiorja so vsi na svežem zraku prišli k zavesti. Gasior, ki je ležal najdalje v vpadniku, ni pri reševanju kazal nikakih znakov življenja več. Rudniški zdravnik dr. Kajžclj, ki je takoj prihitel na kraj nesreče, jc po števil nih injekcijah 'in po skoraj triurnem poskušani z umetnim dihanjem mogel ugotoviti le smrt. Ob številnem spremstvu rudarjev in njihovih žena so nesrečnega Gasiorja prinesli ob 10 dopoldne na njegov dom iin ga položili na mrtvaški oder. Pokojni je bil star ."56 let in zapušča ženo ler štiri nepreskrbljene otroke. Pogled na lično verando novega nadzorovalnega oddelka za ženske. za lažje umobolne pri Sv. Jožeiu v Ljubljani, ki je last reda usmiljenih sester Sv. Vincencija Pavel-skega. S tem je bila umobolnica na Studencu razbremenjena. Po svetovni vojni so se umobolni preselili iz splošne bolnišnice v prazno poslopje bivše deželne prisilne delavnice na Poljanskem nasipu in tak je položaj še danes. Na Studencu je sedaj okrog 380 bolnikov, v prisilni delavnici v Ljubljani 350, v hiralnici pri Sv. Jožeiu pa okrog 240. Povprečno je v vseh teh treh zavodih okrog 1000 bolnikov. Mnogo lažjih slučajev pa čaka v domači oskrbi, ker v zavodih ni prostora. Kakor v ječah V preteklem stoletju zdravilstvo samo za umobolne ni poznalo niti pravega načina zdravljenja, niti ni poznalo že vseh danes tako samoobsebi razumljivih predpogojev higiene. Duševno bolni je bil. takrat strah za druge. Tehnika tudi še ni poznala tako modernih in udobnih zgradb in zato je Vrhniški volivci in okoličani! Udeležite se v nedeljo, dne 2. avgusta velikih volivnih shodov, ki se vršita prvi zjutraj ob 8 po sv. maši v Podlipi pred jureovo gostilno, drugi pa popoldne ob 3 na vrtu Rokodelskega doma na Vrhniki! Na obeh shodih govorila: g. minisier dr. Miha Krek in nosilec lisic |R7. za občinske volitve g. Ignacij Hren. Kandidatna lista )RZ za občinske volitve na Vrhniki dne 9. avgusla 1936 je vložena in žc od sodišča polrjeno. Nasprotniki do danes svoiih list šc niso mogli sestaviti, čeprav že ves leden letajo okoli, da bi pridobili poleg vrhniških liberalcev in skrajnih marksistov tudi nekaj kmetov. Na volivnem sestanku v Podlipi, ki se ga ie pa udeležilo le 12 ljudi, smo videli poslanca Hočevarja žc tudi v družbi nekdanjega bojevniškega vodje Janeza Jereba p. d. Grilca. Sila poč združuje prave prijatelje. — Na naši li st i kandidirajo samo organizirani pristaši JRZ, in sicer: Ignacij Itren, Verd; Voljč Janez, Vrhnika; Jereb Jože, Stara Vrhnika; Stržinar Franc, Vrlinika; Kotnik Jože, Mirke; Kržmanc Anton, Bevke; Mivšek Leopold, Zaplana; Bradcška Franc, Ligojnal Lenarčič Anton, Blalna Brczovica; Pctkovšek Franc, Drenov grič; Lortuna Matevž, Podlipa; Pctrovčič Anton, Sinia gorica; Slanovnik Janez, Lesno brdo; Znidaršič Franc, Vrhnika; Mcscc Franc, Vrhnika; Petrovčič Anton, Verd; Grom Tomaž, Stara Vrhnika; Lešnjak Franc, Bevke; Jclovšck Jože, Zaplana; Kovač Matija, Mala Ligojna: Jerina Franc, blatna Brczovica; Jereb Janez, Podlipa; Jurca janez, Vrhnika; Knapič Janez, Verd; Jcscnovec Ignacij, Vrhnika; japclj Jože, Bevke; Osredkor Ciril, Slara Vrhnika; Leskovcc Kari, Vrhnika; . Kunstclj Franc, Vrhnika, in Cot Janez, Vrhnika. V Berlin in Hamburg Prometno ministrstvo je z odlokom M. S. šf. 14340 dovolilo vsem udeležencem olimpijade v Berlinu 50'/,. popust od normalne vozne cene na jugoslovanskih železnicah. Udeleženci kupijo na vstopni postaji celo vozno kario od vstopne postale do Jesenic državna meia, obenem z železniško legitimacijo K 13. Slednja velja 2 Din Kupljena vozna karta s potrdilom o udeležbi na zelezmski lcg.rtmvac«ji velja za brezplačen povra-k. Ugodnost velja za vse razrede in vse vlake razen za ekspresne - od 27. julija do 25. avg Pozivamo vse udeležence brez izjeme, tudi one, ki žc imajo polovično vožnjo (državni in ba-novinski usl.), da si kupijo na vstopni postaji cclo vozno karto in zgoraj omenieno železniško legitimacijo od svoje vstopne postaje do Jesenic državna mejo. Vozno karto in železniško legitimacijo K 13 bo treba skrbno shraniti, ker velja za brezplačen povratek na iugosl. železnicah. _ Ker pa je vožnja od Ljubljane do Jcscnic državna meja žc vračunana v vsoti (1600 Din), ki so jo udeleženci vplačali, bomo znesek za vožnjo od Ljubljane do Jcscnic vrnili, odnosno obračunali pri znakih in zavarovalnem prispevku. Da pa ne bo morebiti koga molilo to, da vzame vozovnico do Jesenic državna meja, javljamo lem potom vsem udeležencem, da mora vsak zunanji inlclcženec v Ljubljani iz vlaka izstopili, ker mora prestopiti v naš posebni vlak. Preden pa vstopimo v posebni vlak, imamo vsi skupaj kratek in važen sestanek na vrlu hotela »Union«, kar je objavljeno tudi žc v naši legitimaciji na strani 3. Valule: Vsak udeleženec, ki bo imel event. seboj valute, ki si jih je sam nabavil, nam mora to takoi v vleku sporočiti, da iih vpišemo v skupni potni list, ker bi siccr iincl težkoče. Ostale informacije glede potnih listov itd. pa so rtok razvidne iz legitimacije. Vozni red za inozemstvo: Noš posebni vlak, ki odpelje iz Ljubljane gl. kol. dne 5. avg. ob ca 20, prispe v Saizbtirg dne 6. avg. ob 2.28. Odhod iz Salzburga je ob 3.30 z.j. Prihod v Miinchen ob 5.50 in odhod istega dne ob 20.07 Prihod v Berlin ie 7. avg. ob 6.35 zj. V Hamburg je odhod 9. avg. ob 6.45. Prihod v Hamburg ob 10.40, povratek iz Hamburga ob 18.48. Prihod v Berlin ob 23.15. Iz Berlina odidemo 12. avg. ob 21.30 ter izstopimo v Niirnbcrgu 13. avg. ob 4 59 Odhod iz Niirnberga je ob 10.08 preko Miincheno, kamor dospemo ob 13.15 in nadaljujemo pot ob 13.25 v Salzburg. Prihod v Salzburg je ob 15.19, kier izstopimo. Iz Salzburga se vrnemo ponoči proti Ljubljani, vendar nam ura odhoda iz Salzburga šc ni sporočena. Gornji čas so naa za gotovo udeleže. — Brez potrebe ne hodite v bolnišnico! Že dosedaj je bil sprejem v ljubljansko bolnišnico zelo otežkočen, ker je bolnišnica kljub poletju prenapolnjena. Ta teden pa bo sprejem še težji, ker namreč v bolnišnici belijo prostore dežurnega zdravnika, sprejemne pisarne in vratarja. Zeto svetujemo ljudem, da se zatekajo v bolnišnico le v najbolj nujnih primerih, da si tako prihranijo razne neprijetnosti, ki so s tem popravilom neobhodno združene. — Vpisovanje na Ant. Rud. Legatovem enoletnem trgovskem tečaju je vsak dan, tudi ob nedeljah od 10—12 dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program 6e dobi brezplačno. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 29. t. m. je objavljena »Uredba o občinskih uslužbencih« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za občine Griže v celjskem okraju, Kočevje, Preserje v ljubljanskem okraju, Radomlje v kamniškem okraju, Radvanje v mariborskem okraju desni breg in Stari teg v logaškem okraju. — Pri zaprlju, motnjah v prebavi vzemite zjutral na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice« — Knjiga o lepem vedenju. Tretja zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja, spisal Urbanus, 338 strani in stane broš. Din 50, vezana Din 64, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Od prejšnje izdaje se nova razlikuje predvsem v tem, da uvodoma ne prinaša onih navodil lepega vedenja, ki pomenijo že sama po sebi osnovna načela omike in olike, katera so danes po zaslugi Cerkve, šole, prosvetnih in kulturnih društev, ter naravnega kulturnega napredka prešla že v meso in kri. Nova izdaja je prilagodena do podrobnosti novim razmeram našega duhovnega in niaterijalnega življenja. Posveča veliko skrb obveznostim, ki jih ima sleherni človek do nove družbe. Skratka: knjigo o lepem vedenju mora poznati vsak, če noče veljati ri soljudeh za nevedneža. nerodo ali neolikanca. . la j navedemo samo nekaj najvažnejših poglavij iz te knjige, pa bomo videli, da je danes ta knjiga ena najpopolnejših na književnem trgu: Temeljna pravila medsebojnega občevanja (pozdrav, podaja; nje roke. predstavljanje, nagovori); Vedenje pri mizi in pravila družabne konverzacije; Vedenje na cesti; Vedenje v cerkvi, običaji pri rojstvu, birnu in sv. obhajilu; Zakon in poroka; drugi žalostni in veseli dogodki; V.gostilni in kavarni; Na p°to-vanju, letovanju; V gledališču, kinu, koncertu; Obiski-poseti, sprejemi; Posetnice, naznanila, vabila; Svečano kosilo (diner banket); Gost v hiši; Večerne prireditve, ples. obleka; Avdijence, poseti pri visokih dostojanstvenikih; Pravila pismenega občevanja. Knjigo vsem toplo priporočamo. Umor ali uboj na Radovini? V noči od ponedeljka na torek je bil klican na Radovino metliški zdravnik g. dr. Gustav Omahen. Rečeno je bilo, da je Jurgličko zadela kap. Nesrečna žena je bila že mrtva, ko je prišel tja g. zdravnik. Pri pogledu na nesrečno ženo je g. zdravnik takoj ugolovil, da ni K LIGROLIT nn TLA absorbirajo zvok v visoki meri so prožna in duše ropot, L I O N O L I T, ing. MILAN HMELJ, Radeče—Zidani most. I smrt nastopila radi kapi. Pregled je pokazal, da je | postala Jtirglička žrtev nasilja, ker je imela razbito lobanjo in več centimetrov globoko rano v glavi. Zdravnik je obvestil o stvari metliške orožnike, ki so takoj odšli na kraj nesreče, da poiščejo povzro čitelja dejanja. Pokojnica je bila zelo skrbna mati in je še v nedeljo 26. t. m. prisostvovala odgovorom, ki iih je dajal njen edini sin Jože pred izpra-ševalno komisijo, ko je polagal izpit za ključavničarskega pomočnika. — Nesreča na progi. Potniki, ki so v petek potovali s popoldanskim vlakom iz Metlike proti Ljubljani, so biil priča strašnega dejanja. Par splašenih konj je zavozilo pri Mahični naravnost v prihajajoči vlak, ki je neusmiljeno rezal in trgal živo meso. Na kraju nesreče so ostali trije težko in trije lahko ranjeni, katere so prepeljali v bolnišnico v Karlovac. Tudi oba konja sta bila močno poškodovana. — Dva vloma pojasnjena. Prejšnjo soboto, dne 25. f. m. je bilo vlomljeno v prostore nekega mesarja v Primskovem na Gorenjskem. Vlomilci so odnesli okoli 1000 din gotovine ter v cekarju več klobas in mesnih izdelkov. Sled za vlomilci je vodila proti Ljubljani. Ljubljanska policija je napravila hišno preiskavo pri nekem 26 letnem mesarju L. K. v. Šiški ter tam našla pogrešani cekar, poln klobas in salam, skrit pod praznim sodom. Obenem je tam našla tudi nekaj steklenic malinovca in posod marmelade, ki pa izvira iz nekega podobnega vloma v Rožni dolini. Mož je bil aretiran, trdi pa, da je to skril pri njem neki njegov prijatelj, ki je najbrž v obeh krajin vlomil. Policija domneva, da sta zakrivila oba vloma najbrž oba prijatelja in morda še kdo tretji. Zato policija nadaljuje preiskavo v tej smeri. — V solnčno Dalmacijo — najlepši, najprijet-ne|ši izlet 24.—28. avgusta in 21.—26. septembra. — Romanje: Marija Bistriška—Zagreb—slovenski Lurd (Raihenburg) 6.—8. septembra, — Pojasnila pošlje uprava »Po božjem 6vetu«, Ljubljana, Sent-petenska vojašnica. — Da boste stalno zdravi, |e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini In si Radenska vaiu ohrani zdravje tn mlivin-uni' svežosL Ljubljana © >Ljubljana<. Danes ob 20.30 bo v dvorani Rokodelskega doma vaja ^Ljubljane«. Spominska sv. maša društva >Ljubljanar bo v ponedeljek, 3. avgusta ol) pol 7. v frančiškanski cerkvi, h kateri vse članstvo »Ljubljane^ vljudno vabimo. — Predsednik. © Redek jubilej v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski c. Danes praznuje najstarejša prebivalka zavetišča sv. Jožefa in ena najstarejših Ljubljančak ga. Terezija R a n t 95-letni rojstni dan. Gospa Terezija Rant je bila rojena 30. julija 1841 kot zakonska hči Janeza Pšenice in matere Jere Bevc v Koroški Beli št. 57. Poročila se je dne 17. januarja 1864 z bivšim oskrbnikom graščine Loka, Primožem Rantom, ki je umrl 25. januarja 1894 v Škofji Loki. Jubilantka je bila mati pokojnega slovenskega župnika v Kairu (Egipet) in pozneje splošno znanega in priljubljenega vojnega superijora Huberta Ranta, in mati gospe Celestinc Franchetti, soproge brivskega mojstra g. Engelberta Franchetija. Slavljenka ima vtIo dober spomin na prav mlada leta, nasprotno pa ne more slediti spominu tekočih dni. Posebno ne more presojati vrednosti blaga iz dobe, ko sc je računalo na krajcarje in pa sedanjo dinarsko vrednost. Ne gre ji iz spomina, da je svojim deklam plačevala 3 gld. na mesec in za božič par čevljev, pa so bile pri hiši po deset in še več let. Visoka leta so ji vzela vid in sluh, telesno pa ie še precej čvrsta in dobre volje. Slavljenki iskreno čestitamo! ESTRAGON KIS »"i6 ArturKoser, vogal nebotičnika 0 Prosvetno društvo Trnovo priredi v nedeljo 2. avgusta izlet k Sv. Joštu pri Kranju. Po prihodu na vrh, odkoder je krasen razgled po prelepi Gorenjski, bo sv. maša, pri kateri se bodo pele kongresne pesini. Popoldne se vračamo po lepi, senčni poti skozi Crngrob na postajo Škofja Loka. Vabimo vse člane in prijatelje, da se izleta udeleže v obilnem številu. Odbor. 0 VPISOVANJE v znano enoletno privatno trgovsko šolo »CHRISTOFOV UČNI ZAVOD«, Ljubljana, Domobranska 15 (Trgovski tečaji) se je že fvričelo. Šolnina- 120 Din. Zahtevajte brezplačne nove ilustrirane prospekte! © Sekcija Podmladka pri Dravskem banovin-skem odboru društva Rdečega križa v Ljubljani obvešča starše in varhe deklic, ki so bile sprejete v počitniško kolonijo, da odpelje avto izpred pisarne Rdečega križa (Palača Delavske zbornice) v petek, 31. t. m. točno ob 8. © Nove oficirske legitimacije naj dvignejo v soboto dne 1. avgusta t. 1. ob 8 zjutraj pri komandi ljubljanskega vojnega okrožja soba štev. 29, Maistrova ulica, v Ljubljani bivajoči rezervni častniki z začetno črko S. S. T. in U. 0 Že beli... Ovadba ljubljanske policije zo-per neprimerne lokale v neki gostilni oziroma prenočišču ter zoper druge razmere, ki tam vladajo, je vzbudila na mestnem magistratu in vsej javnosti veliko jKizornost. Gostilničar se čuti sedaj prisiljenega, da napravi sedaj konec razmeram v svoji hiši ter je pričel že beliti svoje lokale. Toda, ako bo ostal samo na j>olovici pota, bo to malo zaleglo. Vso postelnino in kratkomalo vse pohištvo bi moral dati prepeljati na rob mesta in tam zažgati. Vse lokale bi moral tudi podvreči temeljitemu raznirčesenju, obenem pa oposliti sedanjo prakso postopanja s svojimi gosli. Radovedni smo, ako bo gostilničar zbral za te ukrepe dovolj volje. Predvčerajšnjim zjutraj je bil la gostilničar aretiran. Policija ga je namreč osumila, da je kupil, oziroma shranil neko ukradeno blago. Gostilničar pa je na svojo srečo dokazal, da v tem primeru ni prizadet ter ga je policija zvečer izpustila. Pripominjamo pa, da to ni edini brlog te vrste v mestu ter da jih je še nekaj drugih ter se bomo ol) priliki še pobavili z njimi. 0 Prijeti tatovi, Že dalj časa je ljubljanska policija dobivala pritožbe od kopalcev na Savi, da so bili okradeni. Policija je sedaj končno izsledila enega teh tatov. Dne 25. t. m. je namreč izginilo učitelju Z. iz njegove garderobe nn Savi več predmetov, kakor zapestna ura. srebrna doza, ključi in razni dokumenti. Večino teh stvari je policija kmalu našlo v zastavljalnici, kamor jih je prinesel neki deček. Temu dečku pa je izročil stvari nekdo, ki mu jih je prodal prvi tat. Policija je tatu kmalu izsledila. Je to 24 letni brezposelni trgovski pomočnik Anton Cerer. ki je bil že večkrat prijet zaradi tatvine. Večino ukradenih stvari, ki so vredne okoli 1500 Din, je policija že našla. — Dalje je bi! aretiran 24 letni hlapec L. G., ki ju v Šte- pajni vasi ukradel uro budilko in kos blaga v skupni vrednosti 400 Din. — Neki vajenček je svojemu krznarskemu mojstru v Ljubljani ukradel za 1500 Din zlatnine. Policija je vajenčka strogo zaslišala in končno izvabila iz njega priznanje, kje ima zlatnino. — V pisarno carinskega posrednika Vojtehe Vardjana v Vilharjevi ulici je vlomil neznan tal, ki je odnesel lep pisalni stroj in nekaj obleke, tako, da Vardjan trpi škode okoli 6000 dinarjev. Policija je izsledila tatu. Je to neki Janez V., brezposelni mesarski pomočnik, doma z Dolenjskega- Zadnje čase se preživlja samo s tatvinami ter je bil lelo« že štirikrat aretiran zaradi tatvine. Mož. je priznal tatvino pisalnega stroja ter je povedal, da je dragoceni pisalni stroj, vreden okoli 5000 Din, prodal nekemu zasebniku za 250 dinarjev. Policija je pisalni stroj že zaplenila in ga ho izročila lastniku. Drugo pokradeno blago pa je lat prodal na starini, tako, da ga ni mogoče več najti. Vse tatove bo policija izročila sodišču, ki naj odloča o njihovi nadalnji usodh 0 Stari brezvestneži in mladi izsiljevalci. Z neke vrste posebnim primerom se bavi trenutno ljubljanska policija. Ta primer, ki bi kvečjemu zaslužil obravnave v najbolj skriti sodni dvorani, brez dostopa javnosti in občinstva, pa razsvetljuje neverjetno nemoralo, ki se tuintam pojavlja pri nas. Od nekod z Gorenjskega so hodili v Ljubljano beračit dečki kvečjemu 10 do 12 let stari. Koliko je resnice, kaj se je dečkom v Ljubljani dogajalo, bo nepristranska razprava težko ugotovila. Stvar je v tem, da so dečki kar na lepem prijavili domačemu orožništvu tri ljubljanske gospode. Orožništvo je dečke poslalo v Ljubljano, eden od ovadenih Ljubljančanov je medtem že umrl. druga dva pa odločno zanikata jx>četje, katerega sta osumljena. Iz raznih okolnosti policija sklej)a, da sc ovadbe malih beračkov resnične, na drugi strani pa tudi've, da so ti paglavci dovolj prebrisani ter so hoteli ljubljanske gosjiode izsiljevati. Ker se jim to ni posrečilo, so se maščevali in jih ovadili. 0 Nočno službo imajo lekarne: mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste. Maribor □Poročila sta se dr. Ludvik Stopar, zdravnik v Studencih pri Mariboru in gospodična Zofka Šau-perl, zasebna uradnica. Novoporočencema obilo sreče in blagoslova! □ V nedeljo, 2. avgusta, bodo v kapeli Srca Jezusovega v Levstikovi ulici slovesno obhajali spomin na Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitskega reda. Ves dan bo izpostavljeno Nazsvetejše. Ob pol sedmih tiha sv. maša, ob 9 peta sv. maša, ob pol osmih zvečer pete litanije. □ Apostolstvo mož za mariborsko stolno in mestno župnijo ima v nedeljo, dne 2. avgusta ob po! osmih v župnijski cerkvi skupno sv. obhajilo. Pridite! □ V Derwuschkovi opekarni v Košakih se je pojavilo med delavstvom mezdno gibanje, ki pa ni zavzelo resnejše oblike, ker-je opekarna sama zvišala delavcem mezde. □ Vojaška književna novost izšla v Mariboru. Tukajšnji art. kap. II, r, Pajovič Milan je izdal »Navodila za izvedbo pouka pri regrutih«. Je to poljudna priročna razprava o moralni izobrazbi vojaka, ki je dobila priporočilo generalnega štaba. Knjigo je tiskala v cirilici ter jo okusno opremila Cirilova tiskarna. Pisec kniige je znan rodoljuben pesnik pesmi vojaške vsebine. Pension Lobnica, Smolnik, Ruše Novo, moderno urejeno letovIMe. Kopalni bazen □ Premestitev trga. V nedeljo, 2. avgusta, dopoldne priredi na mariborskem glavnem trgu prostovoljna gasilska in reševalska četa zbor gasilcev, sv. mašo in blagoslovitev novega reševalnega avtomobila. Radi tega se premeste mesarske in branjevske stojnice na novi del trga, vozovi s sadjem se postavijo na spodnji de! Vodnikovega trga, mestne stojnice (tržne mize) pa bodo na razpolago na srednjem zgornjem delu Vodnikovega trga. Istega dne dopoldne mora bit' popoljioma prazen stari del Glavnega trga, Koroška cesta in Strossmajerjev drevored. □ Iz Nemčije peš do Dardanel. Na cesti v Dravski dolini so ustavili orožniki sumljivega popotnika. Izkazal se je kot 27 letni Jožef Elberd iz Weissenburga v Nemčiji, ki se nahaja sedaj na potovanju peš iz domovine v Turčijo. Z doma je odšel zaradi brezposelnosti in pa da mu ne bo treba služiti vojake, v Turčijo se je pa napotil, da bi dobi! delo pri utrjevanju Dardanel, ki jih Turčija sedaj oborožuje. □ Napredek Pohorja. Vila dr. Blankeja pod Mariborsko kočo je že gotova. Na dr. Robičevi vili so tudi že postavili streho. Vštric Mariborske koče so začeli kopati temelje za weekend-hišico ravnatelja dr. Kovačeca. V bližini si bodo postavili slične hišice letos še nekateri drugi Mariborčani. Kmalu bo nastala na Pohorju cela vas vil in počitniških hišic. Le gradnja cestnega odcepa proti Mariborski koči in Pohorskemu domu zelo počasi napreduje, ker je zaposlenih premalo delavcev. _ □ Sporazum med mizarskimi mojstri ln pomočniki. Mizarski pomočniki v Mariboru so pred nekaj tedni započeli akcijo z sklenitev kolektivne pogodbe in za zvišanje minimalnih mezd, ki so 'dosedaj znašale Din 3—3.50 na uro. Po večkratnih pogajanjih je prišlo sedaj do sporazuma, ki je bil v torek zvečer podpisan v Delavski zbornici. Delodajalci so sprejeli kolektivno pogodbo, ki je obvezna za vse mariborske obrate. Glavna pirdobitev nove pogodbe ej višja mezda, ki znaša od 4 do 7 Din na uro. Delovni čas bo trajal od 8 do 10 ur na dan. Ostale 'določbe nove panoge so v skladu z obrtnim zakonom. Za mizarje so podpisali podjetniki Koter, Klenčnik, Staudinger, Kompara in Foršt-nerič. □ Priprave za Mariborski teden so sedaj v polnem teku. Najbolj živahno je na razstavišču in zabavišču, kjer kar mrgoli delovnih rok, ki pripravljajo razstavne prostore, grade prodajne kioske in pripravljajo teren. Tudi prater se je že pričel seliti na veselišče. Tudi v mestu se vidijo obrisi bližajočih se prireditev. Zlasti trgovci so se pripravili. Uredili so si skoraj vsi svoje izložbe na novo in zelo okusno. □ Umrli sta 24 letna delavka Antonija Krajnc v Maistrovi 12 na Teznu, ter 64 letna posestnica Alojzija Frigula v Peklu št. 25. Naj počivata v miru! □ Tat v Cirilovi tiskarni. Včeraj dopoldne se je vtihotapil v prvo nadstropje Cirilove tiskarne mlad postopač, ki je pobral nekaj obleke in več parov čevljev v sveženj ter se zopet spretno izmuznil pred očmi nekaterih gosppdov iz tiskarne. Šele pri izhodu so opazili, da imajo opravka z uzmo-vičem ter so ga nekatere osebe zasledovale, je pa spretno pobegnil v obdravske ulice in izginil. □ Požar uničil hišo. V Vukovskem dolu je nastal požar na hiši posestnika Štefana Komana. Ogenj je poslopje vpepeli! do tal. Škoda je znatna, krita pa je z zavarovalnino. Fantovski tabor pri Sv. Jošlu nad Kranjem V nedeljo, 2. avgusta se bo zbral cvet in up našega naroda na taboru pni Sv. Joštu. Fantje bodo ta dan izpovedali svojo živo vero in jjopckI-iio vdanost cerkvi. Pridite na tabor, da boste dobili smernice, navodila in vse, kar jc potrebno za našo obrambo. V vaših vrstah ne sme biti fanta, ki ne bi šel na tabor. S pesmijo in vesoljem hitimo v soboto ali nedeljo zjutraj na Sv. Jošta. Tam bomo bliže bogu, bliže soncu. Spored tabora bo sledeči: dne 1. avgusta ob 9 zvečer bodo litanije in po litamijah kresovanje. V nedeljo, 2. avgusta bo ob 9 sv. maša na prostem z nagovorom na fante, katero bo daroval vodja salezijanske pro-svete g. Štefan Temlin. Po sv. maši bo govoril g. Ivo Peršuh, po govoru pa sledijo poročila fantovskih odsekov. Društva, ki imajo godbeni odsek, se naprošajjo, do pridejo na tabor z godbo. Celje Dosežen sporazum med delavci in podjetnikom pri regulaciji Savinje. K^kor smo poročali, je izbruhnila pri regulaciji Savinje v Tremerju stavka celokupnega delavstva, še preden se je začelo s pravim delom. Na Savinji je bilo zaposlenih dosedaj kakih 50 delavcev. V soboto je mestna občina začasno ustavila dela na Ložnici in Voglajni in odločila, da bodo vsi delavci, kakih 80 po številu, dobili nadalje delo na Savinji. Poleg tega se je nabralo tudi že iz okoliških občin v Tremerju kakih 150 delavcev, tako da je bilo v mezdnem gibanju skupaj okrog 270 delavcev. Delavci ®o zahtevali od podjetnika, da sprejme v delo vse in da jviša dnine, odklonili so pa akord. V ponedeljekln torek so ee vršila pogajanja in se je včeraj dopoldne zopet začelo z delom. Podjetnik je pristal na sledeče zahteve delavstva: Delavci izpod 20 let bodo zaslužili na uro 2.75 Din, od 20 let naprej pa od 3 do 3.25 Din na uro. Akordno delo se prepušča prostovoljni izbiri delavcev. Pri akordnem delu kontrolira obračune in izplačila nadzorni irtženjer g. Mursa. Kakor čujemo, je delavstvo s sporazumom zadovoljno. ■& Huda nesreča pri predelavanju hiše. Včeraj dopoldne okrog 10 se je dogodila v Tavčarjevi ulici na hiši notarja g. Burgerja, ki jo prezidavajo in bo dobila še eno nadstropje, huda nesreča. Z lesenega ogrodja je nenadoma strmoglavil na tla 26-letni zidar Ahtik Franc iz Trnovelj. Ahtik si je pri padcu zlomil nogo in hudo poškodoval tudi križ. Otrok padel skozi okno. Včeraj nekoliko pred 12. uro je v koloniji »Lastni dom« pade! skozi okno prvega nadstropja Žvižaj Albin, 9 let 6tar sin tovarniškega delavca. Fant je padel skozi okno pri igranju. Pri padcu mu je počila lobanja, ima pa zlomljeno tudi desno roko. er Za delavstvo pri regulaciji Savinje v Tre-merjih. G. Oset, lastnik trafike v Vodnikovi ulici in znani socialistični organizator, je postavi! v Tremerju barako, kjer bo za delavstvo zaposleno pri regulaciji Savinje, prodajal poleg tobaka tudi klobase, kruh, pokalice itd. 0 Brezposelni delavci s harmoniko skozi mesto. Včeraj ie prišla manjša skupina delavcev, ki je iskala v Tremerju delo, pa za enkrat še id.jpo-gla biti zaposlena, s harmoniko na čelu v Celje in korakala po celjskih .ulicah do Dečkovega trga, nakar so se delavci mirno razšli. Baje so se,ačišli zahvalil nekemu trgovcu, ki jih je za časa m-r.d-nega gibanja materijelno podprl. Ptuj Lepo zborovanje trgovskih pomočnikov. Pomočniški zbor združenja trgovcev v Ptuju je sklical za v soboto 25. t. m. člansko zborovanje v prostorih gostilne g. Zupančiča. Izredno lepo število navzočih trgovskih jjomočnikov je pokazalo, da vlada med njimi lepa stanovska vzajemnost in tovarištvo. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Milan Vuga, ki je pozdravil navzoče, predvsem delegate Zveze pomočniških zborov iz Ljubljane, in pojasni1!, da je odbor Pomočniškega zbora sklical zborovanje zato, da se na njem protestira proti nedeljskemu delu in proti nerednemu odpiranju in zapiranju trgovin. Tajnik Zveze i^otnočniških zborov iz Ljubljane je potem v daljšem govoru podčrta! sramotno dejstvo, da morajo fjomočniki v mestih delati tudi ob nedeljah in da se jim tako krati pravica do popolnega nedeljskega počilka, za katerega nimajo nobene odškodnine. V svojih izvajanjih je povedal tudi, da se je Zveza radi lega že obrnila na kr. bansko upravo in na g. bana samega, katerega je obiskala posebna deputacija, jx>trebno pa je, da se izrečejo vsi pomočniki v dravski banovini za odpravo nedeljskega dela. Govornik se je pečal tudi z drugimi stanovskimi vprašanji, predvsem z onim o pokojninskem zavarovanju trgovskih |x>močnikov, ki postaja iz dneva v dan aktualnejše. Izrazil je dalje željo, naj bi vsi pomočniki dravske banovine skrbeli za to, da se povsod ustanovijo pomočniški zbori, kakor tudi, da 6e povsod izrečejo solidarni v borbi za izboljšanje položaja trgovskih pomočnikov. Zborovanje, ki je trajalo nad dve uri, je zaključil g. Vuga potem, ko so zborovalci soglasno osvojili predloženo resolucijo, ki bo poslana kr. banski upravi v Ljubljano. Dijaški dom v Ptuju. Veliko in razsežno poslopje Dijaškega doma, tako znotraj kakor zunaj, temeljito obnavljajo in čistijo. Zunanji del je že izgo-tovljen in napravi jx>slopje, ki je bilo že v zelo zapuščenem stanju, 6edaj prav lep in okusen vtis. Priporočljivo je, da se tudi poslopje gimnazije primerno f>op»avi in očisti in to tem bolj, ker stojita ti dve poslopji druga poleg drugega. Gorje pri Bledu Podružnica Slovenskega planinskega društva Gorje pri Bledu je izdala letos v svrho jjovzdige tujskega prometa prospekte. Z ozirom na to je ob novila v vsem svojem rajonu vse markacije in napravila veliko število novih križnih kažj-iotnih desk. Ustanovil se je »jamarski odsek«, agilni člani jamarji so pridno na delu. Prijatelji narave domačini se naprošate, da jih obvestite,' ako veste za nove jame in prepade. Dne 2. avgusta pririJi |iodružnica veliko planinsko veselico v prosti naravi. Letos si je izbrala za veselični prostor skalnato naravno voltino, tako zvano »Poglejsko cerku«. Tam so se že naši pradedje skrivali pred Turki. Vabite se vsi prijatelji narave, da se te naše plartinske veselice udeležite! Naše diiašlvo Na izrednem občnem zboru Junosl. nkadein. dni-Sten v Kočevju jc bil Izvoljen .sledeči odbor: prH««l-n.itk: Lipovce France, jiir., l»o< I preti BtHlm I k: liiinkel Hlip-kB, rit., tajnik I.: HnSter Krn n ko, teh., tajmlik IT.: Itanikel Uralu, fil., blaarnjnlih: Snknee Ivo, phnr., re-viaorju: Vetroveo Josip, j ur., Ee.ker Ilurithanl, jtir., rti »sodišče: Trost Mirko, jiir., Mlakm Sln.vko, šum., Vetroveo Vnnfcslav, jur. Gospodarstvo Balkanske zunanja trgovina m V zadnjem času sc mnogo govori in piše o gospodarskih interesih, ki jih ima Nemčija na Balkanu. (iospodarske vezi, ki Nemčijo vežejo na balkanske države, so predvsem medsebojni trgovinski od noša ji. Balkan pomeni za Nemce trg za njihove industrijske produkte, obenem pa {»meni vir za dobavo surovin, ki jih njena industrija potrebuje. Ker'je Nemčija vsled pomanjkanja deviz ovirana, da bi si potrebne surovine dobavljala kjerkoli, je prisiljena, da si zgradi s posameznimi državami trgovinske stike na načelu kompenzacij: blago za blago. Ravno balkanske države, ki so na uvoz mnogih industrijskih produktov še vedno navezane, imajo pa razne surovine za industrijo (Romunija peirolej, Jugoslavija rude, Bolgarija tobak itd.) se zde Nemčiji primerne za izpopolnitev njenega gospodarstva. V naslednjem navajamo nekaj podatkov iz nemške statistike, iz katerih je razvidno, kako se je v zadnjih letih razvijala nemška zunanja trgovina z balkanskimi državami. Kot balkanske države se smatrajo Albanija, Bolgarska, Grčija, Jugoslavija, Romunija in Turčija. Zunanja trgovina Nemčije z zgoraj navedenimi državami je bila sledeča (v milij. Din): Uvoz Izvoz iz balkan. .držav v balkan. države 1. 1931 313.7 318.1 1. 1932 237,5 138.7 1. 1933 203.2 154.1 1. 1934 251.9 1 82.4 1. 1935 334.6 257.3 Največ je v zadnjih petih letih uvozila Nemčija med balkanskimi državami iz Romunije, in sicer za 361.8 milij. Rm., uvoz iz Grčije je znašal 296.4, iz Turčije 291.5, iz Jugoslavije 200.8 in iz Bolgarije 189.2 milij. Rm. Iz Albanije je bil uvoz v Nemčijo čisto neznaten, znašal je le 0.2 milij. Rm. Izvozila pa je Nemčija ravnotako največ v Romunijo, kamor je njen izvoz v petih letih zna- šal 31R milij. Rm., potem v Jugoslavijo za 242.6, v Turčijo za 232.9, v Grčijo za 167.2, v Bolgarijo za 123 in v Albanijo za 5 milij. mark. Oe primerjamo nemški uvoz in izvoz v balkanske države, vidimo, da je redno, izvzemši 1. 1931., Nemčija pasivna, njen pasivni saldo stalno raste in je 1. 1935 dosegel 77.3 milij. Rm. i V primeri s celotnim nemškim uvozom odnosno izvozom iz evropskih oz. v evropske države je bil delež balkanskih držav na nemškem uvozu oz. izvozu sledeč (v odstotkih): Uvoz Izvoz 1. 1931 8.25 % 4.07% 1. 1932 9.50 % 4.00% 1. 1933 8.90 % 4.05% I'. 1934 9.80% 5.60% 1. 1935 13.15% 8.20% Kot je iz teh odstotkov razvidno ima delež balkanskih držav v nemški zunanji trgovini tendenco naraščanja. Ravno v preteklem letu je tako pri izvozu in uvozu zaznamovati prav znatno relativno zvišanje, ki je verjetno, da bo v tekočem letu še naraslo. Saj iz podatkov naše zunanje trgovine vidimo, da sta se naš izvoz in naš uvoz iz Nemčije tekom 1. 1936 prav občutno zvišala. Uvoz Nemčije iz balkanskih držav v 1. 1935 so razdeli na sledeče predmete (v milij. Rm.): Živali 6.0 predmeti za živež in pijačo 120.1 surovine in polfabrikati 202.8 gotovo blago 5.5 Na celotnem nemškem uvozu iz evropskih držav je delež balkanskih držav znašal v odstotkih: za živali 13.9%, pri predmetih za živež in pijačo 18%, pri-surovinah in polfabrikatih 15.60% in pri gotovem blagu 1.1%. Trgovinski odnošaji Balkana z Nemčijo so, kol kaže statistika, prav intenzivni in imajo tendenco, da postanejo še intenzivnejši. Vlog a tu'ega kapitala v poljskem gospodarstva Tuj kapital ima v poljskih delniških družbah velik delež, skupni znesek inozemske udeležbe znaša 1.602.7 milij. zlotov, kar je 46.8% vsega kapitala, investiranega v delniških družbah. Največji delež ima inozemski kapital v petro-lejski industriji, kjer znaša njegov delež 88.2% investiranega kapitala, potem pridejo električne centrale z 79.8%, rudarska in metalurgična industrija z 73.9%, zatem je tudi delež v elektrotehnični industriji, kjer znaša 54% in v kemični, kjer znaša 51%. V drugih industrijskih panogah je udeležba inozemskega kapitala precej manjša in doseže kvečjemu 30%. Med inozemskim kapitalom je francoski, ki igra največjo vlogo z 391.5 miiij. zlotov ali 24.4% "fls^SJa tujega kapitala. Frandoski kapital se nahaja predvsem v petroleijiski industriji, kjer znašajo njegove investicije 136.4 milij., potem v rudarski in ^Milifturgični industriji, kjer ga je 132.4 milij., v tekstilni ga je 65.8 milij., v električna 17.5 in v kemični 11.8 milij. zlotijev. Na drugem mestu je ameriški kapital z 350.4 milij. ali 21.4% vsega tujega kapitala. Tu je koncentriran v glavnem v rudarski in metalurgični industriji 1256.5 milij.) in v petrolejski (64.1 milij.). Nemški kapital, ki vznaša 308.7 milij. ali 19.3%, je v prvi vrsti v rudarski in metalurgični industriji (197.2 milij.) in v električnih centralah (50 milij.). Znaten je tudi delež belgijskega kapitala, ki znaša 176.8 milij. ali 11.6% vsega tujega kapitala. Nahaja se v električnih centralah (78 milij.), v rudarski in metalurgični industriji ga je investiranega 34.8 milij., in v transportnih podjetjih 27 milij. Najmanjšega pomena je udeležba angleškega kapitala, ki znaša 82.3 ali 5.1%. Nahaja pa se v kemični, tekstilni in živežni industriji. Z manjšim deležem je udeležen ludi švicarski kapital (4.5%), avstrijski (3.4%), holandski (3.1%), švedski (2.4%) in končno še češki z 1.4%. Ostale države so le malo udeležene. Vloga tujega kapitala je na Poljskem torej prav znatna in zaradi tega je ludi razumljivo prizadevanje Poljakov, da se skušajo gospodarske odvisnosti čim bolj osvoboditi. Program jubilejnega V. mariborskega tedna Za letošnjo jubilejno prireditev je sestavljen zelo pester program, ki bo zadovoljil prav gotovo vse obiskovalce Mariborskega tedna. Sobota. 1. avgusta, ob 10.30: Slavnostna otvoritev jubilejnega V. Mariborskega tedna na razstavišču. 10.30 do 12 promenadni koncert na razstavišču. 21.00 Gasilska bakljada po mestu, nato gasilska veselica na razstavišču. 20.30 do 22.00 Promenadni koncert na razstavišču. Nedelja, 2. avgusta. 9.00 Blagoslovitev novega broda pri Mariborskem otoku. 9.00 Velik zbor gasilcev na Glavnem trgu, sveta maša in blagoslovitev novega rešilnega avtomobila. 10.30 Sprejem udeležencev mednarodne ciljne vožnje Moto-šport-kluba »Pohorje« na Trgu svobode. 11.00 Defile gasilcev na Trgu svobode. 11.00 do 12.30 Promenadni koncert na razstavišču. 12.00 Gasilske, protiplinske in praliavionske vaje na objektih Mariborskega gradu. 14.30 Mednarodna pohorska gorska dirka Moto šport-kluba »Pohorje«,. stari v Reki, cilj pri Pohorskem domu. 15.00 Medmestna plavalna tekma Za-greb-Maribor na Mariborskem otoku. 16.00 Predvajanje gasilskega in protiplinskega poučnega filma v Orajskem kinu, nato gasilska veselica na razstavišču. 16.30 do 18.00 Promenadni koncert na razstavišču. 20.00 Razdelitev nagrad zmagovalcem pohorske gorske dirke v hotelu »Orel«. 20.30 do 22.00 Promenadni koncert na razstavišču Ponedeljek, 3. avgusta. 20.30 do 22.00 Promenadni koncert tia razstavišču. Torek. 4. avgusta. 20.30 Koncert narodnih pesmi v mestnem parku. Izvajajo združeni moški zbori. Ipavčeve pevske župe, dirigira g. prol'. Vasilij Mirk. 21.30 do 23.00 Promenadni koncert na razstavišču. Sreda, 5. avgusta. 20.30 do 22.00 Promenadni koncert na razstavišču. Cetrfek, 6. avgusta 19.00 Štafetni tek skozi mesto, start v Ljudskem vrtu, cilj na Trgu svobode. Prehodno darilo Mariborskega tedna. 20.30 do 22.00 Promenadni koncert na razstavišču. Petek, 7. avgusla 20.30 do 22.00 Promenadi koncert na razstavišču. Sobota, 8. avgusta. 16.30 do 17.00 Promenadni koncert na razstavišču. 20.00 Predstava »Slehernika« od 11. v. Hofimannstahl-Župančiča v Ljudskem vrtu. Predvaja Ljudski oder v Mariboru. 20.30 do 22.00 Promenadni koncert na razstavišču. Nedelja, 0. avgusta. 7.00 Lovsko-strelske tekme Lovskega društva v Mariboru na vojaškem strelišču. Traja ves dan. 9.00 Medmestni tenis turnir Graz—Maribor na igriščih ISSK Maribora. 9.00 Medmestni lahko atletski dvoboj Graz—Maribor na stadionu SK Železničarja. Q,00 Nagradno tekmovanje jadralnih modelov, slart na Kalvariji. 0.30 do 13.00 Medmestna šahovska tekma Graz Maribor na 20 deskah v spodnji kazinski dvorani, nadaljevanje popoldne od 14.30 do 16.30 10.00 Veslaška tekma s startom pri Fali in ciljem pri čolnarni Veslaškega kluba na Pristanu. 11.00 do 12.30 Promenadni koncert na razstavišču. 15.00 Mednarodna krožna cestna dirka Moto-kluba »Maribor«, Maribor—Kamnica, slart in cilj Vrbanova ulica. 15.00 Predstava »Slehernika "V Ljudskem vrtu. 15.00 V slučaju lepega vremena start jadralnih letal Mariborska koča—Maribor—Tezno in tekmovanje motornih modelov na Teznem. 15.00 Mednarodni propagandni nastopi lahkoatletov na Mariborskem otoku. 16.30 do 18.00 Promenadni koncert na razstavišču. 16.30 Nogometna tekma reprezentanc nogometnih sodnikov Ljubljane in Maribora na igrišču SK Rapida kot predteknia. 18.00 Mednarodna nogometna tekma GAK, Graz — reprezentanca ISSK Maribora in SK Rapida na igrišču SK Rapida. V nedeljo 9. avgusta bo ob 15 popoldne v Rušah na letnem gledališču liudska igra Vekoslava Janka »Pohorski kmetje«. 20.30 do 22.00 Promenadni koncert na razstavišču. Pester program bodo izpolnile številne razstave, ki bodo pokazale gospodarsko in kulturno življenje Maribora in njegovega zaledja. Za časa V. Mariborskega tedna od 1 do 0. avgusta je dovoljena polovična vožnja po vseh naših železnicah. Zastopstva jugoslovanskih izvoznih tvrdk prevzame podjetje J. Berdah & Frfere, Tunis, Boite postale 645 (15, Rue de rAncienne-Douane). Posebno se zanima za upognjeno pohištvo, steklar-! sko izdelke, vsakovrstne gospodinjske predmete, predmete za petrolejske svetilke, svetlobni' pred-] mete in modeme predmete za hišno uporabo kot lestence, peči, hladilne naprave itd. Kiirtel premogokopnikov. V kartelu premogo-kopnikov so organizirane tvrdke: Trboveliska pre-mogokopna družba. Ljubljana. Št. Janški premogovniki A. Jakila. Krmelj, Udruženi rudniei i la-livnice, Zagreb. Mirna, Ugl jeuokopno d d. Zagreb, in Bitomačko-črešnjevački ugljenici d.1 d. Zagreb. Kartel je sklenjen do odpovedi, ki jo je mogoče izvršiti vsal-ega prvega v naprej na Iri mesece. Predmet karieia je prodaja premoga. Dogovorjeno je rajoniranje prodaje in bojkot slabih odjemalcev. Borza Denar 29. julija 1936. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling malenkostno popustil na S.fiS S 78, na zagrebški borzi ie notiral 8.685- 8.735 (8.685), na belgrajski pa 8.62-8.72. Grški boni so notirali v Zagrebu 20.50 blago, v Belgradu pa 29 blago. Angleški funt je na ljubljanski borzi noliral nespremenjeno 238 den., 238 50 bi., na zagrebški borzi ie notiral 237.20 do 238.80 (288), na belgrajski pa 237.20 .238.80. španska pezeta danes ni notirala. Nemški klirinški čeki so Via ljubljanski borzi popustili na 13.66 13.86, na • zagrebški na 13.59 do 13.79 (13.69) za sredo avgusta 13.55—13.75 (13.65), za konec avgusth 13.60 h!., za sredo septembra in konec septembra pa 13-50 den.. na belgrajski borzi so notirali 13.5633 13.7633. Ljubljanske banke so plačevale za liro (valuto) danes' 2.97—3. za dolar pa 46.50- 16.70. Ljubljana. — Tečaji * p r i ni o m. Amsterdam, 100 bol. gold. . . . 2960.65—2975.25 Berlin. 100 mark...... 1750.63—1764.51 Bruselj. 100 belg...... 731,18— 739.24 Curih, 100 frankov...... 1424.22- -1431.29 London. 1 funt....... 218.12— 220.18 Ne\vyork, 100 dolarjev .... 4322.52-. 4358.83 Pariz, 100 frankov...... 287.95— 289.39 Praga, 100 kron.......180.41— 181.51 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,573.311 Din. durih. Belgrad 7. Pariz 20.215!. London 15.3575, Ne\vyork 306. Bruselj 51.61, Milan 24.15, Amsterdam'207.90, Berlin 123.05, Dunaj 57.20, Stockholni 79.175, Oslo 77.175, Kopenhageh (18.55, Praga 12.66, Varšava 57.70, Hiidimpešt? 60.50 Atene 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, Flolsingfors 6.7625, Buenos Aires 0.845. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 83 85, agrarji 48—49, vojna škoda piomplna 363-365. begluške obveznice 65-06, 8% Blerovo posojilo 83 Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno motnje v prebavi se morejo'preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, t naravno Franz-Josefovo grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehalo na želodcu in črevih, pa pijo Franz-Josefovo vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Offl. rog. S. lir. 30474/3a. do 84, 7% Blerovo posojilo 73—74, 7% posojilo Drž. hip. banke 86—87. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 83 den., agrarji 49 bi., vojna .škoda promplna 361—363 (361), spetember 363 den., begluške obveznice 67 bi., 8% Blerovo posojilo Ril—8-1. 7% Blerovo posojilo 73—75.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 86, 7% štab. posojilo 83—&3.25. — Delnice: Priv. agrarna banka 233^-233.50 (233), Trboveljska 125—135, Osj. sladk. tov. 135 bi. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko |>o-sojilo 83.25 den., vojna škoda promplna 863.50 365 (363.50), 7% stab. posojilo 83 den., begluške obveznice 68.85—69 (69), 7% Blerovo posojilo 73.50 do 73.65 (73.65). — Delnice: Priv. agrarna banka 281.50—233 (232). Živina Maribor, 28. julija. Na današnji sejem je bilo pripeljanih 19 konjev, 16 bikov, 154 volov, 432 krav in 31 telet. Skupaj 652 komagov. Cene za 1 kg so bile sledeče: Debeli voli 3.30—3.90, poldebeli 2.75—3.20, plemenski voli 2.80—3.20, biki za klanje 2.30—2.80, klavne krave, debele 2.25 —2.75, plemenske 2.50 3, krave klobasarice 1.75—2, molzne krave 2—2.75, breje krave 2.80—3.20, mlada živina 3—3.50, teleta 3.50—4.50. — Prodanih je bilo 330 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. 8—10, II. 6 8, meso bikov, krav. telic 4—6, telečje meso I. 8 10, II. 5—6, svinjsko meso, sveže 8—12 Din kg. Zil 11 i trg Novi Sad. Koruza: bačka, sremska. ba-naška 97—98, bačka, ladja Tisa in Dunav 07 !>S. Otrobi: bački, siemski. banaški, jutn vrečo 77—79. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Metlika Javila dela. Kr. banska uprava je nakazala 15000 dinarjev za popravilo banovinske ceste II. reda. ki pelje v Radatoviče. Okrajni kmetijski odbor v Metliki pa je votiral večji znesek za razširitev in popravilo ceste, ki pelje čez Komašino na Vivodino. Govora je ludi o preložitvi klanca v Komačini, kar je res nujno potrebno, saj je vsak težji promet po tem slrmem klancu nemogoč. Vzpetina znaša 12 do!5 metrov na 100 m dolžine. Promet na tej cesti je ravno radi tega klanca zelo majhen in se morajo vozniki posluževati ceste, ki pelje skozi Božakovo. Ali pa morajo na Vivodino. v Kamanje, poleni pa z brodem čez Kolpo na banovinsko cesto, ki pelje na Vivodino. S preložitvijo bi bilo ustreženo predvsem našim vinogradnikom, ker bi se jim s tem močno olajšal dovoz in odvoz. V kratkem prično s trasiranjem prvega dela velikega vodovoda, ki bo dajal skoro celemu okraju odlično pitno vodo iz Gorjancev. Radio Programi Radio Ljubljana! četrtek, .10. julija: 12.00 lirobne stvari /h nuttio ljudi (plošrte) 1.2.45 Poročilu, vreme HI.OO Ca«, spored. obvestilu 1.1.25 H tisk I seik.slet -'4.011 Vreme, borza 19.011 Cns, i vreme poročilu, spored, obvestilu lil..'KI Niiciomniuii tir«: 7. Vilo Volebilo po Jmtranu let« Ulit« (M. Lilioviic i'/. Zacre-luO lfl.50 lie,piihIucoth.ii koncil mi \v u r I i«k i li nr-. Klali '.'II.III Slovenščina za Slovence (b. ilr. Hudolf Ko-lurlč) 2(1 itd Prenos koncerliiiejrii večeru i/. IVellirnda Slnilnulftiii koncert orkestru kraljeve mirilo - Solisti: Voj teli Fraijt (violina), Piivol ilolodikov (petje) !>i-rijienl Dnuintin Pokorni 22.00 Oms, vrome, poro iin, spored 22.20 Prenos plesne irlosbe u. Park-liotcln na Bledu (orkester Erioh Herse). Dragi programi: cktutdk, an. julija. Ihlijrarl I 20.011 Si'infonič«ii koncert orkestru kraljeve Rurde 22.00 Narodne pesmi HcIhkkI II: 20.00 Svatba v Prilepil (Miutovič) — 7.idi»ipi'$fa: 20.10 Hnsv.kovn opereta |'r(me Itob 't'..2."i CiltaiiMka irltusha — Trst-Milun: 17.15 Vokalni koncert, 20,40 liri-h 22.ihi Koinonui, tmlo iJesuti kiiimimi - Him-limi: 17.13 ln.slruiueiitii.lni koncert 2(l.4j Smu.rcKti.ievn jrlnsbenn komedi in oceana Prat/a: ifl ho Potpnri 20.5.1 Vokalni koncert 21.10 mn/epn >2.15 salonsko jrlnsliii 1'aršava: 20 05 8wiirske«n plnsbena '.liku Potovanje v Itriiv/i.UJo 20.55 )>itdnre,n*ki«a. siinfoiri in - v h-molu 22.15 Plesna glasim — l'xa X muči ju: 20.10 Pester večer. Kulturni obzornik —i * i ——W————M———————» Razstava Paula Cezannea v Parizu Med največje mojstre modernega slikarstva prišteva Evropa Francoza Paula Cezannea (roj. 1849 v Aix-en-Provence, umrl 1906 istotam). Ob tridesetletnici njegove smrti so priredili v pariškem muzeju Oranžeriji (Musče de 1'Orangerie) razstavo njegovih del, ki je ena največjih, kar jih je bilo doslej Cezanneu namenjenih. Otvorjena meseca maja t.)., razstava še traja in je pomembna radi tega, ker je na njej posebno bogato zastopan Cezanne iz inozemske lasti. To je pri tem umetniku važno, kajti v dolgi dobi 20 let (približno od 1875—1896), ko Pariz in Francija z izjemo redkih prijateljev slikarja, nista o njem hotela nič vedeti, ga je že upoštevalo inozemstvo in v veliki meri kupovalo njegova dela. Tako je ludi zanimivo, da je Cezanne zlasti vplival na inozemske slikarje, n. p. Nemce. Ko je umetnik v 56. letu starosti našel priznanje končno tudi doma in ko je imel za seboj že ogromno množino najboljših del, se je doba njegovega življenja že močno nagnila k zatonu. A kako mu je moralo biti pri srcu, če je čital mnenja, kakršno je na začetku svojega referata o Cezanne-ovi razstavi zapisal Thičbault — Sisson v »Tempsu« (1895): »Ime Paul Cezanne je publiki popolnoma neznano.« Letošnja razstava bo to neznano ime pač napravila še bolj znano, nego je med tem že itak postalo. Cezanne pa ni bil samo velik mojster palete, nego tudi pisane besede, zlasti kjer je šlo za slikarske stvari. Med najbolj znane izreke sodijo naslednji; »Vse v naravi se modelira po krogli, stožcu in valju. Treba se je naučiti slikati po teh preprostih figurah in lahko boste slikali potem, kar boste hoteli.« »Hotel sem napraviti iz impresijonizma nekaj solidnega i ' jpega, kar bi bilo Dodobno umetnosti muzejev, Dobro veste, da je na svetu samo en slikar, | to sem jaz.« »Narava, kopirati sem jo hotel, pa nisem nikamor prišel. Ampak bil sem takoj s seboj zadovoljen, ko sem odkril, da sonca na primer ni mogoče re-producirati, temveč da ga je potrebno predočiti z drugo stvarjo ... z barvo . ..« »Slikati, to je beležiti barvita občutja (sensa-tions colorčes).« R. L. Prva razstava nacijonalne ameriške umetnosti. Pod tem naslovom se vrši zdaj v New Yorku velika, okrog 700 številk obsegajoča razstaya, na kateri sodeluje z izjemo dveh 48 ameriških držav. Kot geslo razstave velja nacijonalni moment v umetnosti Amerike. Prireditev je vsekakor zanimiva, že radi tega, ah je v Ameriki možna nacijonalna umetnost. Človek, ki bi sodil s stališča evropske emigracije, bi nujno prišel do zaključka, da je nacijonalna umetnost Amerike nekaj takega kot leseno železo. Toda kot pravijo glasovi o tej razstavi, je viden propad tzv. evropoidnega umetniškega dela onstran oceana, ki je Ameriko obvladovalo ves novi čas. Kažejo se resnični nastanki nekake lastne nacijonalne note, ki pa temelji na stari indijansko-meksikanski tradiciji. O starosti in primarnosti teh kultur bi bila vsaka beseda odveč, saj spadajo med najstarejša poglavja svetovne kultur« sploh. Če se današnja Amerika oslanja zopet nanje (opazni so ti vplivi tudi v delu Gregorja Pruška), pomeni, da sila davnine kljub vsej novodobni civilizatorični prevleki še ni izumrla in da ej sodobna ameriška umetnost šele na tem, da postane res ameriška. R. L. 0'impiadc, o katerih se pri nas ne piš«. Nemčija pripravlja za obiskovalce olimpijskih iger poleg športnih prireditev ludi celo vrsto umetniških, ki pa stopajo v očeh športno navdušenih množic v ozadje O mednarodni olimpiadi umetniškega plesa, ki se že vrši, ni potreba, da izgubljamo besede; vse svetovno časopisje prinaša poročila o*reviji plesalske umetnosti, ki bi bre/ tvorna motila inte-resirati tudi enostransko u.me.jerto slovensko olim- pijsko propagando. Pred njo se je vršila nekaka »olimpiada gledališke umetnosti«.' Za časa samih iger bo nudil Berlin obiskovalcem »Razstavo mednarodne športne umetnostih, za katero so se narodi posebej pripravili. Omenjamo samo strogo žirirano razstavo francoske umetnosti za lo prireditev, ki so jo videli v Parizu pred odhodom v Berlin. V berlinskih muzejih se bo istočasno vršila razstava »Veliki Nemci v portretih svojega časa«. Posebna razstava bo posvečena športu starih Gfkov, ki so praočetje moderne olimpijske športne misli. Razstava je v rokah poklicnih strokovnjakov. Razen tega pa pripravlja vodstvo berlinskih muzejev celo vrsto specialnih prirclitev, tako da bode tudi na tem področju skušala olimpijska misel dati najboljše od najboljšega. (Iz zadnjih poročil izvemo, da so Francozi svojo udeležbo umeknili.) Umetniške razstave v Nemčiji. V umetniškem življenju Nemčije se vršijo v zadnjem času razstave, ki dokazujejo, da se je začetni napad na ekspresionizem« nekoliko unesel. Doslej bolj ali manj slabo poznani početniki tzv. ekspresijonizma, po večini v vojni padli umetniki, dobivajo zdaj razstave, na katerih narod nadokna iuje, kar je zamudil in spravlja na svetlo nove strani njihove umetnosti. Izmed teh razstav zadostuje omeniti samo tri, to je berlinski razstavi Wilhelma Lehm-brucka (kipar) in Lyone!a Feiningerja (slikar) ttr zlasti veliko hannoversko razstavo Franza Marca (slikar), ki je odtod potovala tudi v druga nemška mesta. Posmrtna razstava Ilic Rjepina. Znameniti ruski slikar, ki je umrl 1. 1930. v emigraciji v Parizu, je bil eden glavnih mojstrov ruske umelnosti poznega 19. stoletia. Njegova naipriljubljenejša motiva sta bila zgodovinska podoba in portret, v katerih je dosegel visoko stopnjo mojstrstva. V Tre-tjakovski galeriji v Moskvi imajo zdai veliko posmrtno razstavo Rjepinovega dela, ki obsega glasom polatkov nad °00 številk Ni čuda. če postane ob toliki množini eksponatov Riepinova umetnost za obiskovalca razstave meso in kri in neha biti ona brezkrvna shema, kot kakršno jo pozna večji del zapadne Evrope. Biennale v Benetkah. V prisotnosti italijanskega kralja je bila junija otvorjena v Benetkah letošnja razstava evropske umetnosti, ki se vrši vsako drugo leto (biennale). Na njej sodeluje to pol 11 držav; med državami, ki so izostale, je tudi Anglija, kar gre na račun znanih »sankcij«, ki so bile ob času priprav za razstavo še v veljavi. Petdesetletnica simbolizma. O petdesetletnici simbolističnega gibanja v slovstvu, ki je kakor vemo izšlo iz Francije in prineslo v pocziio poleg drugega tudi svobodni (prosti) verz, je priredila pariška Nacijonalna biblioteka spominsko razstavo. Pokrovitelj prireditve je Paul Valery. Kakor mnogo drugih modernih pojavov v slovstvu, se je tudi ta rodil v literarnih kavarniških sestankih in debatah. Na razstavi vidijo Parižani spominske foto-1 grafije na te važne kavarne, fotografične in druge portrete glavnih zastopnikov in propagatorjev simbolizma v literaturi in umetnosti, autografe, izdaie simbolaslične lirike, simbolizem v karikaturi itd. V upodabljajočo umetnost valovi simbolizma niso segli enako, vendar jc zlasti tzv. Pont-Avenska šola (Gauguin, van Gogh, Maurice Denis etc.) simboli-stom-poetom v tem in onem slična. In tudi nanje prinaša razstava nekaj spominov. Trla in vino v umetnosti. Pariški muzci dekorativne umetnosti (Musčes des Arts Decoratifs) je muia l.l. priredil razstavo pod gornjim naslovom. INa niei pnkazu|e|o prireditelji vlogo tega motiva v umelnosti. Do besede prihajajo razni slikarji in ki-parp, ki so upodabljali trto in vino, lo se pravi človeka v bakhičnem razpoloženju, obenem pa tudi kaže razstava druge predmete, kot čaše, steklenice, pokale itd. Umetnost je vselej dajala za opremo teh stvar, ki ima,o namen proslavljati vinsko trto. svoje na|bol|še talente in sredstva. Razstava, kakršno imaio v Parizu, se he bi slabo podala nam Slovencem. Sodni dan nad Španijo Mesta pobojev, uničevanja, rušenja V Barceloni v dneh groze Poulični boji t Barceloni so bili doslej najbolj krvavi v španski meščanski vojni in tu se je tudi zgodilo, da so komunisti krvavo nastopili in niso prizanesli niti inozemcem. Pol dneva smo drevili po razburjenem Madridu, da bi dobili kak avtomobil na posodo. A ko smo povedali, da gremo v Barcelono, so se senores od »Alquile de Automobiles« tako prestrašili, da nam niso hoteli dati avtomobila na tako nevarno pot. Saj se mi dozdeva, da niti v mirnih časih ne bi bili kaj takega voljni storiti. Tem huje pa je zdaj v teh dneh zmede in strahotnih bratomornih časih, ko se vsakdo oklepa svojega imetja, kakor še nikoli poprej. Dokler nismo dobili v »Calle de Atocha« svojega znanca, Gerarda, ki nas je odpeljal. Jako 6ino se začudili, ko nismo krenili proti vzhodu, ampak v nasprotno smer. Enrieo, španski pribočnik nam je pojasnil: »Iz glavnega mesta ne moremo po navadni cesti, ker so vsi dohodi zastraženi zaradi dovoza živil. Guardia civil je ondi z mrtvaškimi ragljami.« Blizu mestne meje smo krenili s ceste in za-vozili kar v farmo Conda Komanones. Seveda je bilo tudi tu nevarno. Na vegasti poljski stezi smo mahoma zagledali strojne puške. A ko strela smo švignili mimo. Črede brez pastirjev in mrliči, sami mrliči... t Z brzino 100 km na uro smo kar požirali neskončno cesto Madrid Barcelona in zdirjali skozi zapuščene vasi. Časi strahot in grozot! Koliko igorja je zadelo to deželo! — Čeprav smo tako besneli naprej, vendar 6ino videli stvari: ob cesti so bili sami mrliči, mrliči, ki so viseli na vejah .... ki so jih v groznih zmedah obesili ljudje — komunisti, fašisti, policija. Mahoma smo v dalji zagledali čredo goveje živine. Približali smo se že, ko je vzkliknil Enrieo: »Pordios - torosl Za božjo voljo — biki!« In že so mogočne, črne živali obstopile avto. Počasneje smo morali voziti. Čreda, ki je bila brez dvoma že več dni brez nadzorstva in je udrla iz svojih staj, je bila vsa divja. Trepetaje smo ždeli v avtu. Na sprednjem koncu hladilnika je bila rdeča sohica; zaradi te so se biki najbolj vznemirjati. Bumf! je treščil neki mogočnik z rogovi vanjo — in že je sohica gozdne vile sfrčala v jarek. To je zadovoljilo vso čredo. Umaknila se nam je. »Bastante motivos para trabojar en Barcelona...!« Opoldne smo se bili odpeljali iz Madrida. Zvečer ob sedmih smo prešli Calatayndo in smo krenili po močvari, ki se razteza do Saragose. Čeprav se jo že temnilo, smo vendar videli opustoSena polja, podrte koče, razdrte mostove. Doslej ni še nihče utegnil, da bi spet vse uredil, saj so roke vseh potrebne te za to, da mesari jo ... Zaradi teme smo vozili počasneje. Pravkar smo prešli vas ob katalonski meji, ko smo zaslišali večglasni: »Que paren!« »Stoj!« — To so bili rdeči miličniki, ki so prejšnji dan zavladali po Kataloniji. »Pasaportes! Pero muy de prisork (Potne liste, in kar brž!) Ko smo se izkazali z novinarskimi izkaznicami, so bili prijaznejši z nami in ko so vse preiskali, so nas odpustili, rekoč: »Pašen uste-das! — Pojdite! — Bastante motivo6 para traba-jor, en Barcelona (Dovolj prilike za delo — v Barceloni!) Belo mesto Barcelona — rdeče! Spotoma nismo doživeli ničesar več, a venomer nam je lebdela pred očmi krvava podoba Barce- lone Ko smo zjutraj (22. t. m.) prestopiK mestno ozemlje, smo dvomili, ali bomo še živi prišli iz mesta, zakaj, povsod je grmelo, pokalo, treskalo, bobnelo, sikalo, svršalo... Povsod požari, dim, gnusoba... Zares, dovolj, kar prenevarno dovolj časa smo imeli, da smo si ogledali nekdanje »belo mesto«, ki se je zdaj kazalo v rdečih barvah. Povsod sama trupla: moški in ženske v taki drži, kakor 60 se sklonili, ko so se bali krogel — in otroci, tudi otroci so bili zraven in pod njimi, njih trupelca so strahotno obtoževala svojo lastno domovino! Nihče ni mogel pospraviti teh nedolžnih žrtev ... Počasi smo se peljali dalje in venomer vrtili aparat za posnemanje slik, a povsod: porušene strehe, slepa okna, izropane trgovine. Ni besed, da bi mogel človek popisati to rajdejanje. Zavili smo v stransko ulico ,silen smrad po razpadajočih truplih je vstajal s cest in ulic. Iz oken so vihrale rdeče zastave. A na trgu: druhal mladih fantolinov je besno klala duhovnika. Tenki curki krvi so polzeli po tlaku. »Dios!« je priplul zvok do nas. Jedka bolečina nam je segla v srce. Spomnili smo se Rusije: Otroci — hujši ko volkovi... Tudi Španija jih je že vzredila ... Strah in trepet v Malagi. Iz Gibraltarja poročajo, da je angleški torpfrlnt lovec v noči od sobote na nedeljo pripeljal 180 beguncev v Gibraltar. Begunci pripovedujejo, kakšne strahotne razmero so v Malagi. Komunisti so takoj v začetku nemirov izropali vse trgovine in jih zažigali. Plameni so planili na sosednje hiše, tako da je zgorelo 300 hiš. Komunisti so fašiste in duhovnike sredi ceste postrelili. Zlasti komunistična mladina se tudi tu — kakor v Barceloni — »odlikuje« z grozodejstvi in umori duhovnikov. Skozi okna hotelov so baje videli ljudje, kako so komunistovski fantalini z noži navalili na sivolase duhovnike in jih poklali. Ko so nato mimogrede pristaši častniškega gibanja (upornikov) dobili mesto v roke, so več komunistov segnali skupaj in jih postrelili. Le družinskim očetom so prizanesli. Begunci pravijo, da je število umorjenih v Malagi naraslo na več stotin. Med begunci je tudi nečak Winstona Churchilla. V Gibraltar je prispela tudi ladja iz Huelve. Tudi begunci, ki so se pripeljali s to ladjo, so poročali o grozovitih zločinih komunistov, ki so vse huelvaške cerkve požgali in pomorili več ko dvajset duhovnikov. Strahotni dnevi v San Sebastianu Neki nemški novinar je v soboto obiskal svoje rojake v St. Jeanu de Luz, ki jih je angleška bojna ladja pripeljala kot begunce v Francijo. Vsi pripovedujejo, kakšne grozote so morali doživeti. Ko so divjali krvavi boji po cestah, ljudje niso mogli iz hiš in svojih hotelov. Za zaprtimi okni so drhteli v sobah ob samem svitu sveč. če so pocestni pokolji le preveč narasli, tedaj so se morali skriti v kleti. V poslednjih dveh dneh so tudi že skoraj vsa živila pošla. Celo v prvovrstnih hotelih ni bilo dobiti drugega ko konzerve iz škatel in so morali večkrat prekuhati kavo in čaj. S posredovanjem angleškega poslanika, so mogli slednjič tujci pobegniti iz mesta z angleško bojno ladjo. Tudi baskiška mladina hiti na boj! V iieki vasi blizu Pamplone so se domači fantje postavili v bojne vrste. Ko so dobili puške, so korakali proti Madridu. Grozotno ravnanje ženskih bataljonov v Španiji Posebni poročevalec danskega lista »Politi-ken« piše s španske meje: »Včeraj se mi je posrečilo prodreti v San Sebastian. Mesto je podobno velikanski mrtvašnici. Najbolj so me pretresli strašni ženski bataljoni rdeče milice, ki so povsod stali v krvavordečih srajcah s puškami v rokah. Spet so se pojavile hijene izza francoske revolucije! Nato opisuje časnikar naskok žensk na neko vilo, ki so iz nje streljaji fašisti. Gospodarja so z nepopisnimi surovostmi izvlekle na cesto in ga dobesedno preluknjale z revolverskimi streli. Nato so pobesnele ženske raztrgale njegovo truplo na kose. Ženski bataljoni Rdeče armade so ustanovili več revolucijskih tribunalov in naglih sodov, ki izvajajo strahotno sodstvo in obsojajo celo svoje lastne, nepriljubljene pristaše. Nešteto ljudi so že usmrtili ti ženski tribunali. »Corriera della Sera« opisuje strahotne prizore, ki so se pojavljali pri iz-ropanju cerkve sv. Janeza v Barceloni Okostnjake redovnic, ki so počivale v cerkveni grobnici, je nečloveška druhal postavila na cesto in jim z ostudnim našemljenjem dajala cigarete v usta. Ko so navalili na slavno romarsko cerkev v Belemu pri Barceloni, so ondotnega duhovnika in cerkvenika razrezali na kose in so razstavili po-edine kose trupel po raznih delih mesta. Dogodki v Španiji niso več politični, marveč so le ostudna groteska morije in okrutnosti! Nepopisne grozovitosti tujskih legij. (Brzojavka poročevalca Mednarodne poročeval-ne službe J. Hiltona s španske meje.) Južno in južnozahodno San Sebastiana so bile včeraj (27. julija) ves dan, med ploho, nevihto in gromom strahovite borbe za mesto. Najhujše je bilo ob prelazu 0yarzen, ki tvori ključ za v San Sebastian. Po besnih napadih upornikov so vladne čete prisilili, da so se utaborile v cerkvi, kjer so se uspešno branile, dokler ni prišla pomoč. Na obeh straneh so se vojskovali čim bolj okrutno. Tujski legionarji in Maročani, ki so bili v vrstah, upornikov, in prav tako rdeči miličniki vlade so z ujetniki postopali nepopisno barbarsko. Dobili so ukaz, da ne sme ostati- živ noben ujetnik in živini komunistom naj takoj porežejo glave. — Pri San Sebastianu so ujetnike strahovito mučili, preden so jih ustrelili. Tudi na križ so jih pribijali. Grozotne navade Maročanov se uporabljajo v Španiji. Neki legionar, ki je bil med onimi, ki so zasedli La Lineo, je izjavil: Dobili smo strog ukaz, da ne smemo pustiti nobenega ujetnika pri življenju in moramo obglaviti vse" komuniste. — V La Linea so bili zaprti komunisti v skupinah po 20 mož — obglavljeni. Španska žatoigra Dobri ljudje — slabi voditelj Španska bikoborha. torero (španska ijudska fronta) se obupno brani napadov bika (upornikov). Od vzhoda — od Melile do Larochea ob At-latntskem morju se razlega v Španiji bojni krik ko nekoč, ko so po nedostopnih breznih skalnatega pogorja prinašali Maori smrt in pogubo v Španijo. Imena mest in dogodkov, ki jih je Evropa že skoraj pozabila, so spet oživela. Na robu Afrike. Že štiri sto let se drži Španija severpzahod-i nega obalnega roba črne Zemljine, stebrov Ilerkula, j kraj ozke morske ožine, ki loči Evropo od Afrike. I Od 1. 1580. je pristaniško mesto Centa špansko in južno ležeči, slikoviti otok Penon de Veles y Go-meza je. že od I. 1508 pod špansko krono. A v resnici je Španija le čepela ob najskrajnejšem končku obale Afrike in v notranjosti države je bivalo svobodoljubno ljudstvo. Pravljične vesti o bogastvu gora so prihajale na obalo, a kolikokrat so hoteli Kastiljci prodreti v notranjost Španije, so se vrnili krvavih glav. Pyrova zmaga. Leta 1859—60 so Španci pod maršalom 0'Don-nelom prodrli do Tetuana, ki so ga zavzeli v hudih bojih. In 1. 1909 do 1911 so po krvavih bitkah razglasili Španci protektorat nad zavzetimi pokrajinami. — A še pred desetimi leti so besneli boji med Mavri in kristjani. Vsako ped maroške zemlje je bilo treba odkupiti s krvjo španskih vojakov in zaradi večnih uporov s strani Abd el Krima, je izšla Španija iz maroških bojev sicer z zmago, vendar vsa ranjena in gospodarsko uničena. Spletke evropskih velesil. Španijo pa_ ni razkrojila samo vojna v Maroku, marveč so jo še bolj izmozgale razne spletke evropskih velesil, ki niso pozabile na gospodarski in strateški pomen Maroka. Na pozorišče so stopile Anglija, Francija in Nemčija in Abd el Krim poroča v svojih spominih, da ga je tangerski angleški dopisnik Harris vedno ščuval zoper Francoze iti Špance, čeprav se je Harris istočasno v »Timesur zavzemal za evropsko nadoblast v Afriki, V prvi dobi bojev, je Francija podpirala Abd el Krima in šele potem, ko so prešli boji tudi na francosko posesl, so se Francozi in Španci skupno borili zoper Abd el Krima. Ceute ni moči zavzeti. Razumljivo je, .da sta Francija in Anglija postrani gledali na španske uspehe v Afriki. Naj bi bila na primer vsaka druga država napravili) jz Ceute, ki je že po naravi prav tako ustvarjena za utrdbo ko Gibraltar! — Sultan Ismael je 26 let brezuspešno oblegal Ceuto in tudi nekdanji španski general in upornik, Riperda, je 1. 1732. z vsemi bojnimi pripomočki naskakoval Ceuto, a je ni zmogel. — Toda Španci so pustili, da je ta pri-rodna trdnjava propadla, kakor tudi niso bili nikoli zmožni uspešno delovati v svojih kolonijah. AH imajo mogoče vsi tisti prav, da so Španci najboljši narod, a da imajo najslabše vladajoče može na svetu? Na vsak način pa je v teh dneh Španija, k ije bila nekoč taka velesila, ki na na njenem ozemlju nikoli zašlo sonce, zapletena v meščansko vojno, ki ji nc vidimo konca! Važno pa je to, da se je ta strahotna revolucija, ki je pograbila najubožnejšo državo sveta, začela v — Maroku. Odtod se je razširil upor zoper boljševike v materinski zemlji — Španiji. (Wiener Journal, J. Parker.) »Kaj pa se tako kislo držiš?« »Pravkar sem prosil za roko bankirjeve hčerke?« »No — in?« »Pa sem dobil nogo njegovega očeta ... « »Kaj se pa tako mučiš?« »Tega gorskega zraka moram dosti spraviti v kolesa, da ga bom imel za ves teden doma.« Neki državni pravdnik je v svojem govoru, v katerem je dokazoval krivdo nekega vlomilca, izustil tudi tele besede: »Obtoženec trdi, da je prostovoljno odstopil od vloma. Če bi jaz hotel k.je vlomiti in bi sc mi prvič ne posrečilo, bi poskusil drugič, tretjič, petič, dokler ne bi vloma izvršil.« Po barcelonskih cestah ležijo konjska trupla v takih množinah, da je nevarno za zdravje meščanov. Zato jih polivajo.s kislinami in zažigajo. Spuct SK Ljubljana se bori z mnogimi težavami V torek, 7.1. t. ni. z.vaecr je naš novi SK Ljubljana, kii jc zastopal ljubljanski nogomet tudi v letošnjem državnem prvenstvu, imel šu>i članski sestanek v lovski sobi pri Mikliču. Namen sestanka, lice. Gre zato, ali skrčiti športni program' ali pa bo treba drugih, novih žrtev. Vsekakor je nujno potreben širši delovni forum v klubu, ki bo agilnemu odboru, ki složno dela, pomagal še pri delu G. K r a 1 j je nato v izčrpnem referatu poda! ločen pregled finančnega stanja kluba. Mesečna revizija kluba znaša 7000 Din, skupni prispevki pa okoli 3000 Din. Za zuntinie ligine tekme jc potrebnih 54.000 Din, ev. dohodek tekem doma pa bo 48.000 Din. Mednarodne tekme, sicer po-menjaijo stalno velik riziko, a je vendarle sikleniJ SK Ljubljana, da povabi 4. in 9. avg. v goste dva odlična dunajska kluba, prvaka Aduniro in Vi-enno. Od odziva športne publike je odvisno, če bo možno klubu nadaljevati zupočeto delo. — V debati so govorili še gg. Camernik, Kurcl M., dr. Kuhelii in inž. Rartl, ki so pokazali marsikatero zdravo smernico. Odhajata... Za lahkoatleti, kolesarji in sabljači so danes odšli na olimpijske igre v Berlin še plavači, ki potujejo preko Budimpešte, da bodo tam na zadnjem nastopu še preiskusili svoje moči. Dopoldne so vozili skozi Ljubljano tudi naši športni naraščajniki, ki so se iz vse države zbrali v Zagrebu še pred dnevi na kratkem tečaju, kjer so jih pregledno poučili o pomenu olimp. iger, o prireditvah v Berlinu in vsem na kar bodo morali v Berlinu polagati večjo pažnjo. S plavači je odšel kot vodja g. Stein-hardt član uprave JPS-a. Od Slovencev-plavačev so odšli Wilfan. Cerar. Fux in skakač Ziherl, od na-raščajnikov pa Košir (Planina), dočim je moral Kotnik (Ilirija) zaradi službe ostati doma. Športni dan v Zagorju SK Zagorje priredi v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1., ob priliki športnega dne, nad katerim je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo g. dr. Tomo Zarnik, tekme s sledečim sporedom: V soboto, dne 1. avgusta ob 8 zvečer gostujejo v Sokolskem domu amaterji težke atletike v boksu. Nastopijo člani Slovana iz Ljubljane prvak Heller in Baloh, iz Maribora drž. prvak Ipavec in Štrukelj. Klubi, ki goje težko atletiko, se lahko iste udeleže. 1. V nedelio, dne 2. avgusta bo stafetni tek 6kozi Zagorje. Start ob 8 pri rudniški restavraciji na Toplici, cilj pred kinom »Triglav«. Proga je dolga 400 x 400 x 1000x 200 x 100 m. Zmagovalna šestorica prejme »dr. Zarriiltov prehodni pokal«, ki preide v stalno posest kluba po trikratni zaporedni ali Petkratni zmagi v presledkih. Prijavnina za 10 Din, ki se plača pb\' u^e; pred startom. 2. Distančni tek na 1000 m. Start ob 9 na Lokah, cilj pred kinom »Triglav« Prvo plasirani prejme diplomo ter postane branilec Lojze Ran-zmgerjevega prehodnega pokala na 4000 m«, ki preide po dvakratni zaporedni »li trikratni zmagi v presledkih v trajno posest zmagovalca. Prijavnina 2 Din za atleta. 3. Ob pol 10 start pa 100 m. Prvo plasirani prejme diplomo, Prijavnina 2 Din za atleta. ,!LAZ-a v Zagrebu je dovolila z dne 28. julija 1936, da smejo nastopiti na tem športnem dnevu vsi vcrficirani klubi, za svoiega delegata pa je imenovala odbornika in domačina g. arh. Korbarja. 4. Ob tričetrt na 10 »Petoboj« na igrišču: Met di.ška, krogle,' skok v višina, daljino in tek na 1,00'ril. Prvo plasirani prejme spominsko diplomo. Prijavnina znaša 2 Din za atleta.. 5. Ob 11 na sokolskem telovadišču tekma v odbojki, v dvorani pa table-tenis. Za obe tekmi je razpisano »Prvenstvo Zasavja 1936« Zmagovalno moštvo v odbojki prejme naslov Prvak Zasavja v odbojki 1936« ln diplomo, ravno tako najboljši v table-tenisu isti naslov in diplomo. Prijavnina za odbojko 5 Din, table tenis 2 Din. 6. Nogometna tekma ob pol 3 O!d-boy Za-gorje-Loke. 7. Med odmorom Švedska štafeta na igrišču, 800X406X200X100 metrov, teT tek na 800 metrov. 8. Nogometna tekma L moštva proti 2SK Her-mesu iz Ljubljane. Po sporedu družabni -estanek pri g. Korbarju, kjer bo tudi razglasitev rezultatov in razdelitev diplom. Športne klube vljudno vabimo, da se udeleže velike športne manifestacije v čim večjem številu, da tako skupno do-kažemo svetu, da tudi rudarska mladina pravilno pojmuje sodobni šport ^porini dan v Slov. Koniicah SK Gasilec (Balno pri Celju) : SK Slov. Konjice 7:2 (3:0) Preteklo nedeljo 26. t. m. se je v Konjicah odigrala nogometna tekma med gornjima kluboma. Za nastop, posebej še domačinov je vladalo že dolgo preje veliko zanimanje. Gledalcev je bilo okoli 150 kar je za ondotne razmere lepo število. Igra sama sicer ni bila ena prvovrstnih, ker domačinom še manjka znanja in vztrajnosti. So se pa vsi igralci zelo potrudili, predvsem vratar. Da je domače moštvo tako odpovedalo, je iskati vzroka v občutnem pomanjkanju treningov. Upanje je. da se bo sedaj zboljšalo ko imajo novo igrišče. Gostje so bili lepo sprejeti in jih še žele videti. Tekme na Ljubelj Tekme na Ljubelj bodo tudi letos in je že sedaj prijavljenih mnogo odličnih motociklistov. O pripravah bomo še poročali. Konjice V nedeljo 2. avgusta po rani sv. maši bo ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze za nad-žtrpnijo Slovenske Konjice. Govorili bodo: g. minister v pok. prof. Vesenjak iz Maribora ter domačina gg. Napotnik Matija in Selih Janez. Kmetje, odzovite se! Prostovoljno gasilno društvo Tepanje priredi .v nedeljo 2. avgusta ob 3 popoldne na običajnem ve-seličnetn prostoru v Tepanju veliko letno veselico. Vsi prijatelji društva jskreno vabljeni! Zagorje Romanje. Običajno-romanje Zagorjanov na Brezje je bilo letos še lepše in večje, kakor prejšnja leta. Posebni, nad 20 vo/ov obstoječi vlak je v soboto popoldne odpeljal nad 830 romarjev, iz Zagorja. V petju in pobožni molitvi za se m za svoje v Orni dolini, ter v veseleni razpoloženju, ki ga je povzdignilo izredno lepo vremfc, so romarji v soboto in nedeljo obiskali Brezje, Ljubno in I'od-brezje, kjer so šli na grob ravno pred letom tragična umrlega zagorskega kaplana filipa Štularja, ki je bil doma od "tod. V nedeljo zvečer-so «e vrnili romarji zopet v Zagorje v$i sr"ečni in s* toplo željo v srcu, da bodo lahko zopet nrtHWdnje"'lčtO"obiskali Brezje in tam prosili' teltsuih in duševnih dobrot vsej dolini: ' .■■.•-,■ Zaposlitev v Slačntku. ,;fV bi 'irtbfch' zaposliti čitrl več delavcev'ii(i'cesti'Zagorje-Slačnik-Trbovlje, ki jO' gradi banovina iž bedriošinega fonda, je določila občftiska ujirava, da se , bo od'prihodnjega ponedeljka dalje vršilo delo v dveh oddelkih [io 6 ur. Prva polovica delavcev bo zaposlena od 6 12, druga pa od 17 zvečer. Ker bo pri gradnji radi tega zaposlenih približno dvesto delavcev, razglaša občinska 'uprava, da se javijo vsi. oni brezposelni, ki žele dobiti delo, V občinski pipami do 31. t. rti. na oddelku. Plača navadnega $e|avca je 3 din na uro, profesojonisti pa imijo po 4.50 din. Preložitev ceste. Kakor smo čitali pred par dnevi v »Slovencu«, namerava' banovina med številnimi cestnimi deli, ki jih bo. izvršila Še v letoš,-njeiii letu, preložiti iz bednostnega fonda tudi cesto Loke-Pušave-Oaniberg Čctnšenik. Temu sicer ne nasprotujemo, kajti predobro občutimo potrebo po izboljšanju cest v našem okraju, vendar pa se nam zdi potrebno, da opozorimo mferodajne kroge tudi na cesto, ki naj bi vodila iz Znojil preko Čemšenika na Kotredež in odtod na Zagorje, za katero je izdelal potrebne načrte že bivši deželni odbor pod dr. Lampetom, pa je izvršitev preprečila svetovna vojna. Z preložitvijo, oziroma z izboljšanjem ceste preko Pušave in Gamberga na Cemšenik bo ustreženo le nekaterim posestnikom, z gradnjo dobre ceste preko Znojil in Čemšenika na Kotredež pa bi ne imele koristi samo številne vasi ob njej, temveč tudi na robu propada stoječe Zagorje, kamor vozijo •kmetje les za rudnik in kjer je najbližja postaja za omenjene vasi. Trbovlje Občinski zaključni račun za 1. 1935/36 je gotov in bo osem dni razgrnjen v občinski pisarni na vpogled vsem davkoplačevalcem. V navedenem času sc lahko vlagajo tudi ugovori proti obračunu. Umrla je V Hrastniku po daljšem bolehanju gospa Pavlina Ranzinger, mati tuk. občinskega Stavbenika in tajnika. Prepeljali jo bodo v četrtek iz Hrastnika v Zagorje, kjer so Ranzingerji kot sta-.ra steklarska družina doma. Blaga gospa naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo globoko so-Žalje! Prosvetni večer z veselim in posrečenim sporedom bo prihodnjo nedeljo zvečer ob sedmih v Društvenem domu. Gasilska slavnost. Rudniški gasilci so v nedeljo blagoslovili nov moderno urejen rešilni avto. Da so v teh težkih gospodarskih prilikah nabavili še en rešilni avto, jih je spodbujala velika samari-janska ljubezen do bližnjega,, kar je posebno po- ?{Urjal g. duH- svetnik Gašparič pri blagoslovtvi. a lepo požrtvovalno delovanje je rudniške gasilce pohvalil župni starešina g. Guček. Kumico gospo liamrlovo jc pozdravil mladi gasilec Roje. KuiVlici in vsem, ki so pomagali nabaviti avto, se je ..zahvalil načelnik gasilcev g. Hauptman in zaključil lepo uspelo slovesnost. Druga žrtev Save v letošnjem letu. V torek popoldne je utonil pri kopanju 20 letni Albin Od-iazek, trgovski pomočnik v Delavskem domu. Kopal se je na nevaruem mestu od slapa pri Mitov-šku proti kolodvoru, kjer ie polno vrtincev. Rajni je menda preccj razgret planil v vodo in ga ie prijel krč aH pa zadela kap, samo parkrat je zamahnil z rokami, potem pa je izginil pod vodo. Odlazek bi moral iti prihodnji petek'na nabor in je zaradi tega Vzel tudi dopust z* kopanje, sedaj je pa vedno opravil. Kopanje v Savi-je-nevarno tudi za dobre plavače zaradi vrtinc.ev. Naj bo ta druga nesreča v kratkem času opomin kopalcem k 1 previdnosti. » »Slovenčcva" podružnico L|ubllana< Turševa cesfa (palača Poštni dom) • ^ mi-- z'^« nc Mfcmvcc feontefA>. /umri/ictna pa cdstra/ii sUtJb dn/i ft *>/// Dunajski sejem 6.—12. septembru 1936 Tehnični in poljedelski sejem do 13.septembra Veliki srednjeevropski sejem Razstavijalci iz 18 držav Nakupovale! iz 72 dežel Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico iu potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina ua jugoslovanskih, ogrskih in avstr. železnicah, na Douavi, na Ja draiiskem morju ter v zračnem prometu Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejemske izkaznice (po Din 50-—) se dobe pri Wien er Messe A. G. Dunaj VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji (1'utnikj Tyrševa cesta 1 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik) podružnica Hotel Mikih-, nasproti glavnega kolodvora. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob strašni in nenadomestljivi izgubi našega preljubega in nepozabnega cdinca BORISA stali ob strani in nam kakorkoli lajšali našo neizmerno bol, izrekamo našo najsrčnejšo zalivalo. Najtopleje sc zahvaljujemo g. Stankn Bizjaku in tovarišu g. industrijalcu Josipu Lorbarju in mag. pharm. Bonu Karčiču, ki so polni požrtvovanja nudili prvo pomoč našemu preljubemu edincu na kraju usodne nesreče. , > Našo posebno zahvalo in hvaležnost izrekamo g. prim. dr. Lavriču, ki mu jc lajšal, poslednje ure, kakor tudi univ. prof. dr. Budisavljeviču za vso njegovo požrtvovalnost in gosp. dr. Šavniku za njegovo pomoč ob najtežjem udarcu, ki nas je zadel. Dalje se zahvaljujemo preč. prof. dr. Kotniku za zadnja verska tolažila" "in prečastiti duhovščini za poslednje spremstvo. Globoko zahvalo izrekamo dalje g. Milošu Ryba?-u, dr Borisu Furlanu in dr. Vinku Vrhuncu, ki so nam stali v teh bridkih dneh ob strani in nam lajšali našo neizrečeno bol. Prav prisrčna zahvala Sokolu Ljubljana, društvoma Soča in Primorje, profesorskemu zboru I. realne gimnazije v Ljubljani z g. vršilcem dolžnosti direktorja prof. Mašeru in vsem sošolcem za njihovo poslednje spremstvo. - , . , Vsem, ki so nam v ich bridkih urah izkazali svoje sočutje, vsem onim, ki so z venci in cvetjem zasuli poslednje domovanje našega Borisa in ga spremili na njegovi zadnji poli v (ako velikem številu, na jiskrenejša zahvala. Sveta maša zadušnica se bo darovala v trnovski župni cerkvi v ponedeljek, "5. avgusta, ob (t zjutraj. V Ljubljani, dne 30. julija 19%. TONČI in TONČKA TOMAŽIČ, starši HH KSP Motorna kolesa Harley-Davidson in B.S.A. najnovejši modeli prispeli kakor rezervni deli, auto in motor pribor. Glavno zastopstvo motornih koles Harley-Davidson in B.S.A., Plinovka, Amal, Amao, Binks, B&B, Lucas-magnetf, diname, svetiljke, akumulatorji, rezervni deli vedno na zalogi ŠTRBAN- Zagreb, Illca 164 Tinček in Tonček kot detektiva 117. Kaj pa zdaj? Tinček pa je bil dober potapljač. Naučil se je te umetnosti v domači reki. Tonček se je zato po nepotrebnem prestrašil. Njegov prijatelj ni utonil, kakor je bil mislil, nego se je kaj kmalu spet pokazal na morskem površju. Rešil si je za- nekaj časa življenje, a kaj naj počne na tem pustem, od vsega sveta zapuščenem koralnem otočku? Kamorkoli so se ozrle njegove oči, vse naokoli njega sama nepregledna, brezkončna gladina morja in ničesar drugega. A. KASSIG SPECIJALNA TRGOVINA UNIFORM SE )E PRESELILA V NOVO UREJENE PROSTORE NA MIKLOŠIČEVI CESTI 17 (Palača Vzajemne posojilnice) v neposredni bližini glavnega kolodvora Oglejte si našo bogato zalogo vsakovrstnega blaga, čepic, znakov i. t. d. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjil znesek aa mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska S mm petllna vrstica po Din 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiltl znamko. Službodobe Plačilnega natakarja sprejmem v službo s 1. avgustom, zmožnega nemščine in kavcije ter enega Jelonoša. Kolodvorska restavracija na Jesenicah Odvetniškega kandidata sprejme odvetniška pisarna dr. Juvana, Maribor. Mizarskega in kolarskega delavca, ki je vešč izdelave smuči, išče za takojšnji nastop športna industrija M. Drucker, Zagreb, Illca 39. (b) Rabim kuharico za graščino, starejšo, samostojno, z dolgoletnimi spričevali. Naslov v upr. Slovenca št. 11026. (b) Išče se mlad tehničar ali tehnlč. izobražen trgovec za tehnični urad. Pogoj je pertektni srbohrvaški in nemški jezik, kakor tudi hitro strojepisje. Ponudbe naj se stavijo pod »Vojvodina« na upravo Slov. št. 10942. b Sprejme se delavec za košnjo otave. Rečna ul. 6, Ljubljana. (b) Kavarniško blagajnicarko spretno in zmožno sprejme s takojšnjim nastopom kavarna »Emona« v Ljubljani. - Predstaviti se jo dnevno med 12. In 13. uro. (b) • . .• I1 Kateri samostojni sprejme starejšo kuharleo za prav majhno plačo? Je zdrava in močna, ter vešča samostojnega spodinjstva. Ponudbe na upravo Slov. pod »Majhna plača« 11023. (i.) I Vajenci ii Brivsko-frizerski vajenec s 3 letno učno prakso Išče mesto za 1 leto nailaljne učne dobe. Brije In striže ter je vešč trajne in vodne ondulaclje ter nekaj železne. Gre najraje na deželo. Nastopi po dogovoru. Florjančič, Mestni: trg 13-1. (v) Slikarski učenec se sprejme s hrano in stanovanjem. J. Juterš-I nlk, Magdalenska 34. (v Stanovanja Štirisobno stanovanje na Gosposvetskl c. l-III odda za avgust mirni stranki I. Knez, Gosposvetska cesta 3. (č) Dvosobno stanovanje v centru oddam za september. Petrlč, Gosposka ulica 10. (č) Dvosobno stanovanje parketlrano z vsemi pritiklinami oddani takoj. -Bazoviška ul. 4 - Moste. Sostanovalko za 50 Din mesečno sprejmem takoj, štepanja vas 87, Kodeljevo. (s) Vnajem Starinarna se odda takoj s koncesijo proti gotovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11021. (n) I Automotor i Ce avto svoj stan proUa/us aT motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo prižene Sbvenčev najmanjP inserat Avto in avtotakso zelo ugodno oddam šoferju v prometnem kraju. Naslov v podružnici Slovenca v Celju. (t) II Živali ii Ptiček • pastard ■ štiglic odletel; kjer se prosim vrnitve. — Gosposka 10. pojavi, Petrlč, (j) mrnm Za izlete in potovanja v vellkfr izbiri okrepčila ln osvežila. Cene solidne. Delikatesa buffet Kova-čič, Miklošičeva 32. (1) Samo 30 Din stane knjižica kuponov, s katerimi dobi odjemalec pri tvrdkah stalen popust. Naročila pod: »Dohodek« sprejema uprava Slovenca pod št. 10847. Vsa letna oblačila, ltster, buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite po ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Za poletje in vroče dneve! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. • Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima okslordov, tourtagov ta cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S'o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl). v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 ni platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga • Neprimerno vzamem nazaj ta zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška ta ženska oblačila. Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1. Kolesa kromirana ln ponikljana, najboljši nemški fabrlkat po najnižjih cenah dobite samo v Novi trgovini na Tyrševi cesti 36. (1) Posojila Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — 21dovska ul. ln Stari trg. Premog, drva, oglje dostavlja na dom Bartol Anton, Tyrševa 46, telefon 35-40. Poceni blago za kopalne plašče dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinj-ska ulica 15. Denar Vaše terjatve pri hranilnicah tn posojilnicah vnovčujem hitro tn pošteno. Obrnite se na edino oblastveno dovoljeno pisarno ln priložite znamko. — Rudolf Zore, Ljubljaan, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. (d) na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d) Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah. Vse denarne posle, terjatve vseh, tudi podeželskih hranilnic ln posojilnic kupujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Izposlujem posojila na hranilne knjižice, nakup ln prodaja vrednostnih papirjev Itd. Alojzij Planlnšek, ag. za bančne ln kreditne posle, LJubljana, Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10. Znamke za odgovor. (d) Vrednostne papirje vseh vrst kupim. Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3. + V globoki potrtosti sporočamo pretužuo vest, da je naš predobri soprog, oče, brat, stric in tast, gospod Friderik Badiura višji sodni oficijal v pokoju dne 29. julija 1936, po dolgem trpljenju Bogu vdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 31. julija, ob !43 popoldne iz hiše žalosti, Križevniška ulica 11, na pokopališče k Sv. Križu. L j ub 1 j a n a , dne '29. julija 1936. Brez posebnega obvestila. Žalujoči ostali. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas j? naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, prastari oče, gospod Kotnik Pavel danes, dne 28. julija 1936, po daljši bolezni, boguvdano za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 30. julija 1936 ob petih popoldne iz hiše žalosti, Emonska cesta 6, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v Trnovem dne 31. t. m. ob pol šestih zjutraj. Ljubljana, dne 28. julija 1936. Žalujoči ostali. Alja Rahmanova: 16 Tovarna novega človeka Roman. Potem je zopet molčal. Nekoč mi je padlo v glavo, da bi praktično izkoristila svojo ročnost v slikanju. Izdelovala sem transparentne1 slike na majhnih steklenih ploščah, ki sem jih prodala, da bi mogla živeti. Sam si glede tega ni delal nobenih skrbi. Če je bil lačen, je izmoledoval pri svojem tovarišu kos kruha, ki ga je prinesel domov in ga delil z menoj; nato je zadovoljen legel v posteljo. Če sem potem pozabila na njegova načela in ga še kaj vprašala, mi je odgovoril s citatom iz Talmuda: ,Molk je krasen pri tepcih, še krasnejši pri modrijanih!' Čutil se je modrega, z življenjem zadovoljnega. Jaz pa sem se zdela sama sebi neskončno neumna in v življenju nesramno ogljufana ter sem si morala poleg tega vedno še očitati, da je prišlo tako samo po moji lastni krivdi... Ali ta molk še ni bil najhujše Najbolj sem obupavala zaradi Fedjinega načela, da se ne smemo braniti neprilik. Sicer pa, ali ne opažate, da so naši ruski možje vse preveč obsedeni s takimi idejami in da imajo vse premalo čuta za stvarnost življenja? Zapredejo se v kakšno sanjarsko miselnost in se dajo kakšni ideji popolnoma v oblast, vseeno, odkod jim je prišla in če sploh pristoji njihovemu življenju 1 »Kako vas je mogel zapustiti s takimi nazori?« se je vmešal Vitalij Vladimirovič. »Ni me zapustil on, ampak jaz njega, in sicer so bile stenice, ki so me privedle tako daleč.« »Kako stenice?« je začudeno vprašal Vitalij Vladimirovič. Prosojne. »No, to je bilo tako: Ni mi dovolil, da bi bila ubila le eno stenico, naša hiša pa jih je bila polna. Menil je, da nimamo pravice ubijati živa bitja* in da je bolje, če se sami podvržemo trpljenju. Nekoč sem bila bolna; imela sem hudo vročico in stenice so me tako mučile, da sem mislila, da bom znorela. Ko je Fedja videl moje trpljenje, je zbral v škatlo vse stenico, kar jih je mogel ujeti, in jih odnesel. Bila je viharna jesenska noč, dež je lil v curkih. Čez nekaj časa se je Fedja vrnil s škatlo v roki in dejal: »Tamara, ne morem jih pustiti na cesti, poginile bi v dežju!« Položil je škatlo na tla ter jo previdno odprl in stenice so se razlezle na vse strani. Niti besede nisem zinila; vstala sem, vzela edino obleko — imeti sem smela le eno, zakaj Fedja je živel poleg drugega tudi po načelu: omnia mea mecum porto' — in sem odšla, ne da bi se vrnila...« »In kaj je bilo potem?« je neznansko radoveden vprašal Vitalij Vladimirovič in ji zraven gledal v obraz, ki se mu je zdel zdaj še desetkrat dražji. »Kaj je bilo potem?« se je bridko smehljala Tamara. »Potem je prišla revolucija, boljševizem. O tem vam nočem praviti. Čemu? Pri svojem Fedji sem se naučila molčati. Da, morda se vam bo zdelo čudno, toda tak človek ima velik vpliv, četudi so njegove ideje še tako bizarne.5 Zapustila sem Fedjo, toda v moji duši je po njem ostalo nekaj, kar mi dela težave, da bi živela preprosto, kakor je preprosto življenje samo ...« »Kje je zdaj?« »Nisem ga več videla. Slišala sem praviti, da so ga ustrelili, ali ne verjamem, da je res ...« »Kaj pa sedaj delate?« »Postati hočem slikarica. Toda življenje je grozno, dušim se v njem. Ljubezen do vsega lepega je postala v meni prava strast in mračno življenje okoli nas me napravija včasih čisto bolno. Ozrite se vendar okoli sebe! Vse mračno: ljudje, misli,' obleke, vse! Moj Bog, kakšna grozna revščina vsepovsod, telesna in še bolj duševna! Imeti hočem lepoto, gledati lepe podobe, citati lepe knjige, slišati lepo godbo; mrjem od žeje po lepoti, ki so jo naši tovariši poteptali! Dostojevski je nekoč rekel: »Lepota reši svet, brez lepote mora propasti.« Oh, ko bi vendar mogla v inozemstvo!« Vitalij Vladimirovič ji je ves očaran gledal v oči. Prav po tem je hrepenel vsa ta leta, izrazila je docela njegove želje, njegove misli. »Zadušim se v tem ozračju, ki hoče uničiti vse, kar je osebnega,« je nadaljevala Tamara s trepetajočim glasom. »Nočem kaditi, ker vsi kade; svojo dušo in svoje telo hočem obdržati čisto, že zaradi tega, ker vsi te stvari zasmehujejo; imeti hočem neko vero, že zaradi tega, ker jo vsi zatajujejo. Biti hočem cel jaz in ne drobec mase, tiikaka opeka, ki naj pomaga graditi temelj za bodoči raj! Nočem biti delec v temelju za druge, živeti hočem zaradi same sebe. Vse življenje sem bila le predmet, poizkusna živalca, najprej svojemu očetu, potem Fedji! Zdaj hočem biti jaz, samo jaz, in tudi čo bi to pomenilo mojo smrt! Saj poznate čudovito Bal-montovo pesem: 1 Vse, kar imam, nosim s seboj. 3 Čudne, nenavadne. Da bi gledal sonce, sem prišel na svet; in ko dan premine, hočem peti, peti le o soncu vse do ure, ko me zgrabi smrt...« Tamara je sklonila glavo, da bi skrila solze, ki so ji vrele iz oči. Vitalij Vladimirovič je stal pred njo kot začaran. (8 32 C ■ B ** o i (0 Soft ,g a M i»s s s s 381 up« C " s ° (8 (8 aa £ C« a A ■OCat W m U) SS t> 01 a S N N O U > > e 'U Q m S ► (8 £ C -2 S (8 '5. C 0) M o « O v § >o a B o TJ O Jt _ .b