Naročnina mesečno ^^ gM^ ^ ček. račun: Ljnb- 29 za možem- ^Bg^^g^^k ^ j^Hj W M ^^ ljana št. •tvo 40 - ne- ^^^^^ KjM MgW J^V ■ fl^^k » m^K ^^m deljska ce- ^^^^^^^ ^B šj^M JHI flV M m fllPMfe gBKBm loletno 96 Din, za ^HHk MBf MBB flV ^ § ^M KM vSBBi Zagreb inozemstvo 120 Din A. HW ^^m ■■■[< ^^M U ^HBf JSfggBr Praga-Du naj 24.797 Kopitarjevi 11L6/IH jeva b, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 ——— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Safi pakta štirih! Že več mesecev živimo sredi najbolj živahnega diplomatičnega delovanja nn Balkanu in sploh po vsej vzhodni Evropi. Obiski, konference, sestanki, potovanja slede drug drugemu v vseh smereh. Nam se zdi vse nekam nejasno in zamotano, dn ne rečemo, brezciljno. Kaj pa je prav za prav na celi stvari in kam vodijo vse te čudne križpoti? Najprej moramo ugotoviti, dn je bil evropski vzhod popolnoma miren, takorekoč diplomatsko brezdelen do dneva, ko jc začel strašiti po Evropi Mussolinijev načrt o paktu štirih velesil in ko je v Nemčiji zavladal Hitler. Tu je vir vse nervoznosti, ki je naravnost vul-knnično izbruhnila in se še do danes nikakor ni mogla pomiriti. ,„...,.. Pakt štirih velesil je bil kot »zvonenje mrliču«, snmo da je bil mrlič Zveza narodov. Male države v Evropi so to takoj občutile in so se zavedle, da se vrnča mednarodnn politikn polagoma nazaj k predvojnim metodam, ko se je vzdrževal mir ne s sodelovanjem vseh držav ampak s pomočjo ravnovesja med nasprotujočimi si državnimi skupinami. Reakcija tega spoznanja je bila med malimi državami dvojna: 1. vsaka se je takoj začela ozirati okrog sebe za pomočjo, da bi lažje branila svojo neodvisnost in 2. so slovanske države opazile, da v zvezi štirih velesil ni nobene slovanske države, kar je moralo povzročiti ogorčenje nad zapostavljanjem in je rodilo val slovanskega čuvstvovanja, ki je v juniju drl po vsej vzhodni Evropi. . .... To zmedo in ta občutek nesigurnosti, ki je pretresal države, ki so ostale zunaj obroča četvernegn pakta, je izkoristil na sijajen način Litvinov, ki je na londonski gospodarski konferenci priredil senzacionalni vstop Rusije v evropsko politiko. Takrat smo imeli vtis, da je četverni pakt zrahljal solidnost malih držav in jih porinil proti vzhodu, kjer se je pojavila nenadoma ogromna velesila, ki jih je sprejela v svoje naročje in jih — podprla. Najbolj zanimiva stvar pri tem pn je, dn se je vsa tn pre-grupacija držav oslonjenih na Rusijo izvršila z geslom, dn so meje nedotakljive svetinje vsake države. Rusija je nastopila v Evropi kot voditeljica protirevizionističnih držav in to v trenotku. ko je ta vlogn Francije z vstopom v K akt z Mussolinijem in Hitlerjem vsaj trenotno ila zameglena. V idejnem okviru vsega političnega po-kreta proti paktu štirih, pokreta, ki so ga zapečatili pakti o nenapadanju, ki jih je Rusija sklenila z vsem evropskim vzhodom in ki bistveno označujejo splošni mednarodnopolitični položaj v Evropi po sklepu pnkta štirih, pa so se pojavili še drugi pokreti manjšega obsega, od katerih bomo imenovali samo dva, namreč onega, ki ga vodi romunski zunanji minister Titulescu in onega, ki mu je vodja turški zunanji minister Ruždi bej. Titulescu, za katerega je izginila ruska nevarnost v Besnrabiji, je zasnoval velik načrt o zvezi držav, ki bi segala od Taurusa v Turčiji, od Egejskega morja pa do Baltika, z drugimi besedami, hotel je povezati v enotno skupino vse države, ki so z Rusijo podpisale pogodbe o nenapndanju. Zato njegovo potovanje v Varšavo, v Belgrad, v Sofijo, v Ankaro, v Atene. Ruždi bej, ki je častihlepen, pa je zasanjal zvezo, ki bi bila teritorijalno sicer manjša kot Titnlesceva, n politično bolj trdno zgrajena in medsebojno povezana. Ruždi bej je sanjal o Črnomorskein paktu, o balkanskem Lokarnu, ki bi se ga udeležil ves Balkan in Rusija in ki bi potegnil Turčijo nazaj v politiko Evrope. Zato njegovo potovanje v Atene, v Sofijo, njegovi razgovori z Rusi in Romuni, njegova pogajanja z Jugoslovani. Oba načrta sta bila nezrela. Prvič izgleda, da se je streznila Francija in je začela iskati zopet zveze z evropskim vzhodom, drugič še do danes ni bilo mogoče prepričati Poljske, da se včleni v zvezo z južnovzhodnimi državami, ki jo politično manj zanimajo kot pa Baltik. In nazadnje sta Romunija in naša država le z napol odprtimi očmi gledali na možnost pogodbenih zvez z Bolgarijo, takšno kot je danes namreč, ko se še ni jasno odpovedala revizioni-stičnim težnjam. Tudi Grčija je le z omejenim navdušenjem poslušnla Titulescove in Ruždi-jeve predloge, ker se boji za svojo egejsko obalo. Bolgarija pa je odločno zavrnila turško povabilo. Tako sta ta dva pokreta, visoko zasnovana In s zanosom izpeljana, obtičnla za enkrat sredi pota. Želja po sodelovanju se je očvrstila, to je vse, knr se lahko reče o romunskem načrtu. Kar tiče turškega, se je moral zadovoljiti le s podaljšanjem inrško-bolgarske pogodbe (ki pa v členu III predvideva enotno zastopstvo nn mednarodnih konferencah manjšega pomena in hoče na ta način služiti kot prva organična celica črnomorskegn pnkta) in s podpisom ločenih pogodb z Jugoslavijo in Romunijo. Zakaj uspeh ni bil večji in zakaj ni bilo mogoče organizirati evropskega vzhoda v duhu velike zamisli protirevizionističnegn bloka držav oslonjenih na Rusijo in kajpada tudi na Francijo? Zato. ker se na istem ozemlju nahajajo tudi države, ki zahtevajo revizijo meja. Sem spadajo predvsem Albanija, Bolgarija in Madjarska. za katerimi stoji kot zaščitnim Italija, mati četvernegn pakta. Noben vzhodnoevropski pakt (načrt Titulesca) bi ne prenesel v svojem osrčju zevajoče in gnoječe se mori iarske rane, in nobeden balkanski ali črno-morski pakt (načrt Ruždi beja) bi ne mogel firospevnti, če bi mu glodala živčevje od Ita-ije nohujsknna Bolgarija, ali ga grizla od strani poitnlijančena Albanija. Delali so se isKreni poskusi v pogledu Bolgarije, da bi se iztrgala iz dušečega objema revizianističnogo klana. Vsi smo občudovali rtalekovidno energijo, s katero sta se vladarja Jugoslavije in Romunije zavzelo za to mirovno poslanstvo in rudovaii sino se tudi dobre volje nolgorskogo kralja. A pojavili so se v Sofiji zavlačevolni vplivi iz revizionistienegn tabora. Kot blisk je zarezalo potovanje madjarskega Goring v Rimu Hitler prosi Mussolinija Veliki napori Nemčije za nova pogajanja z velesilam1 Dunaj, 8. nov. Komentarji tukajšnjega tiska k nenadnenyi obisku pruskega ministrskega predsednika Goringa v Rimu so dokaj različne vsebine. Mnenja diplomatskih dopisnikov pa se vsekakor strinjajo v tem, da je Hitler poslal Goringa iskat pomoči za Nemčijo, ki se po izstopu iz Zveze narodov vedno bolj boji osamljenja. Po nenadnem koraku Nemčije v Ženevi so se odnosi med Rimom in Berlinom dokaj ohladili. Postalo je jasno, da Italija nikakor ne mara slediti Nemčiji na vseh njenih mednarodnih pustolovščinah. Italija je preveč navezana na Anglo-sakse, da bi se mogla popolnoma solidarizirati z ravnanjem Nemčije, ki je osupnilo tako London kakor Washington. Nemci so pričakovali, da bo Mussolini takoj po razhodu razorožitvene konference dal pobudo za sestanek štirih, to je Francije, Nemčije, Italije in Anglije, ki so podpisale pakt štirih. Napovedan je bil celo že kraj tega sestanka, ki naj bi se bil vršil v Stresi. Toda Mussolini se ni zganil, pač pa je po svojem tisku dal razumeti Nemcem, da so se prenaglili. Hitlerjevo pismo Goring je ob svojem prihodu izročil Musso-liniju Hitlerjevo lastnoročno pismo. Hitler se Mus-soliniju zahvaljuje za njegov trud za pravično ureditev mednarodnih odnošajev in razfaga v njem stališče nemške vlade o zadevi razorožitve. Pol-službeno poročilo tudi pravi, da je Goring v daljšem razgovoru podrobno razložil Mussoliniju to stališče. Goringova misija obstoji torej v tem, da pogreje več ali manj hladne odnose med Berlinom in Rimom in da v prvi vrsti prosi Mussolinija, naj bi dal pobudo za obnovitev razorožitvenih pogajanj med štirimi velesilami, ki so podpisale pakt štirih. Nemčija bi bila pripravljena pogajati se o razorožitvi, toda vsekakor izven Ženeve in izven mednarodnega ozračja, ki ga ustvarja Zveza narodov. | Tega mnenja so tudi v angleških diplomatskih : krogih, kjer so navadno vselej dobro informirani o . namerah Nemčije. Mussolini naj bi posredoval med 1 Nemčijo in Francijo, on naj bi tudi pomirjevalno vplival na Nemčijo. Nikakega dvoma torej ni več, da Nemčija zopet išče zveze z zunanjim svefom in te zveze naj bi obnovil Goring, oziroma Mussolini. Ta preokret Hitlerjeve zunanje politike ima povsem konkretno ozadje. V angleški poslanski zbornici se je snoči pričela dolga razprava o angleški zunanji politiki in v prvi vrsti o razorožitvi. Kako dalekosežnega pomena je ta razprava, nam pove že komentar angleškega tiska. Tako na primer meni iNevvs Chro-nicle«, da je bodočnost Evrope odvisna po večini od tega, kar bo na tej obravnavi v Westminstru (parlament) povedano. Ne gre samo za to, kaj bo izjavila vlada, temveč tudi za to, kaj izjavljajo načelniki velikih angleških strank. »V Parizu, Berlinu, Rimu, Washingtonu, Tokiu in povsod se vprašujejo, ali bo ostala Anglija zvesta obvezam, ki jih vsebuje pogodba v Locarnu, ali pa je pripravljena kratkoinalo jih zatajiti. K debati se je ogslasilo že mnogo govornikov, med njimi je Austin Chamber-lain zopet odločno nastopil zoper Nemčijo. Laburisit Lansbury je sicer napadel politiko konservativne vlade, češ, da vodi v vojno, a se je zavzel za Zvezo narodov, ki jo Nemčija zaničuje. Anglija ostane zvesta Franciji Da si Nemčija glede angleške zunanje politike ne more ustvarjati nikakšnih iluzij, je že dan poprej v Skiptonu jasno povedal Antony Eden, parlamentarni podtajnik za zunanje zadeve. Po njegovem mnenju je izstop Nemčije iz Zveze narodov vznemiril Evropo, toda položaj se da popraviti, treba je le ohraniti mirno kri. P rav tako mora Anglija spošitovati svoje obveze. Anglija ne sme zatajiti pogodbe v Locarnu, s katero se je obvezala, da bo hitela na pomoč Franciji, ako jo napade Nemčija. Anglija nikakor ne inore odpovedati locarnske pogodbe, ker v njej sploh ni klavzule, ki bi to dovolila. Motijo se tisti, ki menijo, da bi bila Anglija potem manj izpostavljena vojni nevarnosti. Nasprotno je res. Izognili se bomo vojne, je vzkliknil g. Eden, ako jasno povemo, da bomo v vsakem primeru šli na pomoč državi, ki bo neupravičeno napadena. Politika osamljenja, ki jo nekateri zagovarjajo, bi bila nora. Spričo sedanjega razvoja letalstva je Anglija nehala biti otok in izpostavljena je nevarnosti letalskega napada. Kakor je Anglija spoštovala svoje obveze nasproti Belgiji, ko so Nemci prekršili belgijsko nevtralnost, tako bo izginila tudi obveze nasproti Franciji. Danes lahko rečemo, da je angleško javno mnenje v glavnem na strani Francije, da ne omenjamo ognjevite gonje Rothemerjevega trusta, ki zahteva pravo in obojestransko obvezno defenzivno pogodbo med Francijo in Anglijo; tudi Francija naj bi se obvezala, da bo branila Anglijo v primeru napada od strani Nemčije. Nemška zunanja politika je pod dojmom silnega nerazpoloženja, ki ga kaže angleška javnost proti Nemčiji, in se boji, da ne bi došlo do pretesnega sodelovanja med Francijo in Anglijo. V tem je treba iskati glavni vzrok Goringovega obiska v Rimu. Goring fe dobil po zobeh Ostri odgovori Mussolinija in Suvicha Rim, 8. novembra, b. Goring ostane v Rimu najbrž še ves jutrišnji dan. Kakor se čuje, njegova misija pri Mussoliniju ni imela uspeha, dasiravno je Italiji mnogo na tem, da obdrži prijateljske odnose z Nemčijo. Krivda za neuspeh pa leži na sami nemški državni vladi, ki je zopet pokazala, da je v zunanji politiki nezrela in da ni kos njenim nalogam. To se je (»kazalo že prvi dan, ko je pruski ministrski predsednik Goring sjx>ročil državnemu tajniku za zunanje zadeve, Suvichu, v dopolnilo Hitlerjevega pisma, da je Nemčija pripravljena, da s svoje strani jx>polnoma likvidira avstrijsko vprašanje, to se pravi, da se odreče vsem aspiracijam na Avstrijo. Kot uslugo za to pa pričakuje, da jo bo Italija podpirala pri njeni zunanje-politični akciji, posebno v borbi za enakopravnost in revizijo mirovnih pogodb. Suvich je Goringu takoj izjavil, da za Italijo sploh ne obstoja kako avstrijsko vprašanje in da ji Nemčija v tem pogledu ne daje nikakšen ekvivalent za usluge, ki jih zahteva od Italije. Se jasnejše se je izrazil Mussolini, ki je izjavil, da je stališče Italije v vseh zunanje - političnih vprašanjih jasno ter da Italija pričakuje od Nemčije, da se tudi ona v teh vprašanjih jasno opredeli. Še manj zadovoljna pa je Italija zalo, ker pokazuje Nemčija za gospodarske probleme, katerim posveča Italij? veliko (»zornost, vse premalo interesa. Gd. SOSLČmvl ugodju. Ne dopuščajte, da Vaši frpel Pri boleznih vsled prehlajenja in pri vseh bolečinah pomagajo hitro in zanesljivo Aspirin ta» blete. So popolnoma neškod^ Ijive. V znak pristnosti imajo Bayerjev križ. ASPIRIN Trocki o bajki nepremagljive Japonske Pariz, 8. nov. »Oevre< prinaša mičen članek izpod peresa Leona Trockega o jx>ložaju na Daljnem vzhodu. To je prvi članek, ki ga je Trocki objavil v francoskih listih. Trocki pobija bajko o nepremagljivosti Japonske. Med drugim piše Trocki: »Japonska se smatra za nepremagljivo in ker ima tudi sama silne notranje težave, išče iz njih izhod v vojni. Toda nepremagljivost Japonske ni nič drugega, kakor navadna hajka, ki se bo nekega dne razpočila kakor balonček iz milnice. Japonska ni namreč še nikdar imela priložnosti, da hi svojo moč merila s kako kulturno državo. Uspehi Japonske so res veliki, toda po svojem bistvu niso nič drugega, kakor rezultat civilizacije ene države proti »anstali civilizaciji druge državo. Tudi carska armada se jo smatrala za nepremagljivo; toda pri prvem spopada s civilizirano evropsko armado se je zrušila.« Trocki je napovedal nov članek, v ka-i terem bo govoril o bodoči vojni med Japonsko na j eni strani ter Rusijo in Združenimi državami na 1 drugi. Tokio, 8. nov. A A. Danes dopoldne je preminul bivši vojni minister Ujeliara. Pokojnik je bil načelnik generalnega štaba v rusko-jajx>nski vojni. London, 8. novembra, b. Po vesteh iz Tokia se bosta sprejela danes dva važna sklepa o bodočih smernicah japonske zunanje politike. Mikado ie sprejel predsednika vlade in se sedaj pričakuje, če bo šla japonska zunanja politika v smeri, ki jo je dal minister zunanjih zadev Hiroti, ki je za mirno rešitev vseh zadev, ali bo zmagala politika vojnega ministra Arakiia, ki energično zahteva bojevito politiko Japonske. utvinov 9fPriznanje Sovjetske Rusije je v Ameriki Vpra$anje samo še nehaj ur" V 1. |u|tl» L i /dgrtb. Galca O,las m repo. pod S W M07 I. III 19)T Washington, 8. nov. AA. Litvinov je imel prvi sestanek z Rooseveltom. Trajal je 20 minut in je bil zgolj vljudnostnega značaja. V splošnem so v tukajšnjih krogih mnenja, da je priznanje Sovjetske Rusije po Združenih državah vprašanje samo nekaj ur. Vprašanje sovjetske propagande sodijo, da se bo lahko uredilo, težji bo pa problem dolgov, ker vse kaže, da Rusi vztrajajo na tem, da ne priznajo političnih dolgov, ki so jih sklenile prejšnje vlade. Vse kaže, da ameriška vlada nima namena p.sebno vztrajati na tem, da bi sovietska vlada priznala dolgove carske Rusije; zelo verjetno je, da bo ameriška vlada Litvinovu predlagala, naj vprašanje ruskih dolgov sploh ne pride na dnevni red, dokler se ne reši vprašanje vojnih dolgov drugih evropskih držav. S trgovskega stališča mislijo, da bi Rusi mogli na ameriškem trgu naročiti za milijardo dolarjev blaga, vendar ga pa ne bi mogli plačati v gotovini. Toda Združene države bi bile pripravljene pristati na kredit 10 do 15 let. V gospodarskih krogih mislijo, da bi se mogla šc ta teden izvršiti naročila za žito, posevke in živino. ministrskega predsednika Gombosa v Ankaro in Sofijo zevajočo raz|)oklino v zbirajoči se Balkan iu govori ter vzkliki, ki smo jih slišali od banketov v Sofiji, so bili odmevi nesloge, ki jo je tujec — Mefisto hudobno zosejal med balkanske narode. Sedaj se zlobno smeje \ Pošti. Imeli smo priliko opaziti še druge »proti-poteze« šefa rcvizionistov, ki je Mussolini: nov načrt za gospodarsko obnovo Podonavjo. s katerim je hotel dati šah Češkoslovaški, intrigi-ranje z Avstrijo, s čemur hoče oslabiti ves obrambni sistem vzhodne Evrope, še hujši pritisk v Albaniji, prijateljska pogodba z Rusijo, intrige v Grčiji, češ, d. ji preti nevarnost od slovanskega bloku. ki bi pritiskal nu njeno severno mejo. Vendar vse »protipofeze* velikegn idejnega pokreta, ki je nastal po objavi uaktn štirih in je strnil evropski vzhod 7. Rusijo vred v proti-revi/.ionistično skupino zelo čvrstega značaja, niso zaustavile. Ne, pokret gre dalje. Samo previdnejši bo postal in mesto du bi hotel rasti s širokimi kretnjami, bo napredoval le v stopinjah. odstranjeval in trebil oviro za oviro, dokler ne bodo dani vsi pogoji za izgraditev veličastne mirovne organizacije nn evropskem vzhodu. ki se je idejno rodila v Londonu in koferi ie bilo posvečeno vso diplomatsko vrvenje zadnjih tednov. Dunajskn vremenska napoved .lutranie slane bodo zelo razširjene, vrči' uma prehodno jasno, v posameznih kraiih megla. Temperatura dalje ne bo padala. Pred obiskom pri Rooseveltu je Litvinov izjavil zastopnikom listov, da bodo njegovi razgovori z zastopniki USA znatno olajšani, ker so imela vprašanja, ki pridejo zdaj v razgovor, nešteto precedentov, odkar so se obnovili normalni odnošaji in mirno sožitje med Sovjetsko Rusijo in mnogimi drugimi državami. Iz tc izjave sklepajo, da Sovjeti nc bodo iz-premenili svojega stališča glede dolgovnega vpra šanja nasproti Združenim državam. Nora revolucija na Kubi Havana, 7. nov. k. Dopisnik Rcuterjcvega urada javlja, da so davi aeroplani bombardirali Ha-vano in okolico. V akcijo so stopili obrambni topovi, Ne ve se zagotovo, kaj sc dogaja, smatra sc pa, da se je del vojske pridružil tajni organizaciji ABC, ki je svoječasno podpirala vladavino bivšega predsednika Machada, in da je ta organizacij poskušala državni udar. Kolikor je do sedaj mogoče ugotoviti, se je neka posadka v okolici Ha vane pridružila proti vladnim četam. Novi župan New-Yorka New York, 8. novembra, b. Včerajšnje volitve za mestnega župana so prinesle prvikrat po letu 1918 poraz znamenite demokratske organizacije Tamanny Hali. Fiorella La Guardia je dobil 5-43.2)8 glasov, neodvisni demokrati in vladni kandidal MacQuen je dobil 392.000 glasov, kandidal Taman-ny Hali pa 385.000 glasov. Glasovanje je poteklo v precejšnjem vznemirjenju in je delalo red nad 20.000 policajev. Kljub temu pa je prišlo do Ste vilnih neredov med nasprotnimi tabori ter v mnogih slučajih do krvavih spopadov. Najhujši spopadi i so bili v zamorski četrti Herlemu. Tam «la bili ubiti dve osebi, preko 150 pa je bilo lažje in hujše | ranjenih, 75 od njih so iih morali prepeljati v bolnišnico. Pozabljena vojna * Poročevalec „Timesa" o strahotah vojne v Grand Chaco (lil časa do časa prihajajo tudi t evropski tisk krajše vesti i/. Južno Amerike, kjer so enkrat »paragvajske čete predrlo fronto holivijske armade«, ali kjer so se »začela mirovna pogajanja«, ki jih zopet zamenjajo »novi krvavi bpopadi v bojnem ozemlju (»ranil Chaco« in s lično. Najnovejše poročilo govori o »zmagi paragvajsko vojske, ki je predrla holivijsko fronto v širini treh kilometrov in napravila veliko ujetnikov«. Tako nam svoiijo spomin, nam revnim Kvrop-rein, ki so s težavo rijemo skozi naše lastne nepri-likc. da »o t Južni Ameriki vršijo krvavi boji, dejansko brez pretanka, ie več kakor leto dni. Vojna divja med dvema državama, ki sta obe članici Zveze narodov. Toda ta vojna se nam zdi, nam, ki smo daleč od Južne Amerike, vojna posebno vrste, ki se vrši za zaprtimi vratmi, kjer je javnost izključena. Bojno polje je ozemlje (irand Chaco. Svetovno časopisje tja ni poslalo svojih dopisnikov, da hi -ainašali poraze in »mage, saj je to hribovito pragozdno ozemlje dostopno komaj za vojskujoče se stranke, ki »o i največjim trudom prodrlo od obeh strani v ta kraj, da v svetovnem zatišju med seboj uredijo svoje račune. Bojna polja so tukaj samotna, prozna. Samo enemu časnikarju se je do sedaj posrečilo, da je z največjimi napori in le, ker je imel prijateljske zveze s paragvajskim generalnim štabom, prodrl v bojno ozemlje. Svoje vtise je objavil r londonski »Times«, od koder jih tudi mi posnemamo. V bojnem stanju ge nahajata Paragvaj, država, Id leti na vshodni strani Južne Amerike ob reki La Plata. Brazilija. Argentina in Urugvaj ji hranijo dostop na Atlantsko morje. Bolivija leži nn zapadni strani Južne Ameriko, a tudi njej hranita do«top do Tihega morja Pern in Chile. Paragvaj in Bolivija sta torej prav za prav oho kontinentalni državi br©» izhodišča v veliki svet, a zemljepisna lega Paragvaja je vendar mnogo boljša od holivijske, ker ima na razpolago reko I a Plata, po kateri lažje taliva svoje blago na svetovna triišča. Bolivija jo »»hrepenela po tem naravnem kanalu in je zaželela, da prido preko pokrajine (irand Chaco do reke in s tem do Atlantika, ker na tihomorski obali nima upanja, da bi kedaj dosegla morje. Tako je prišlo do prerekanja, iz katerega so zrasla nasprot-stva in slednjič jc izbruhnila vojna, ki sc odigrava ravno na ozemlju (iraiul Charo, ki jo za Bolivijo obljubljena dežela, ker bi preko nje mogla doseči vodovje svetovnega morja. V sedanji vojni je položaj Paragvaja seveda tomljcpisno ugodnejši, ker mnogo lažje spravlja bojni matcrijal v sporno pokrajino. Male ozkotirne poljsko železnice, tovorni avtomobili, mule in osli prevažajo in prenašajo matcriinl v Grand Chaco, vojaštvo pa gre večinoma peš. Itolivijska armada pa je oddaljena od svoje >ctape« več kot pa 2000 kilometrov, ki jih krije železnica samo 1000, med tem, ko vodi po ostali polovici slaba pot skozi hribovite pragozdove. Bolivijske čete so moralo sprva prehoditi peš vso to velikansko razdaljo in je pragozd zahteval na tisočo žrtev, ki so nmrle lakote in žeje. Ker tudi bojišče v firand Cliaco dejansko nc pozna vode. mora Rolivija dostavljati svoji vojski vodo rik to ogromne daljave in po poteh in stezah, kjer avlo no more voziti in kjer sta osel in mnla ter Važni sklepi Balkanske konlerence človeški hrbet edino transportno sredstvo. Iste daljave obstojajo tudi gledo prehrane, glede oskrbe ranjencev, ker prihaja živež iz razdalje 2000 km (štirikratna razdalja Ljuhljana-Belgrad. Op. iircd.) iu morajo ranjence prenašati po isti poti nazaj v bolnišnice, ki ležijo daleč, daleč za fronto. Kakšen jo način vojskovanja v Grand Oharii? »Timesov« dopisnik jo imenuje »slepo vojno«, ker jo način vojskovanja podoben neprestanemu skrivanju, kakor pač zahtevajo zemljepisne okoliščine in razdivjanost pokrajine. Fronta je dolga kakšnih 200 km (Ljubljana—Gradec) in sc v nekaterih legah fronte druga drugi tako približujejo, da razdalja no presega niti 100 metrov. Vendar sovražnika se kljub temu ne moreta videti, tako gost in noprodiren je pragozd. Vsak poizkus, da bi se sovražnika posluževala letal za raziskovanje postojank, se je ponesrečil, ker niti solnčni žarki ne morejo prodreti skozi to divjino. Edino sredstvo, ki ga imata obe vojskujoči stranki na razpolago, da poiščeta sovražnikove postojanke, je patrulja, ki pa mora hiti oborožena s sekirami in nožml, da si v trpljenju in v neprestanih mukah razseka in razreze pot skozi prašume, dokler sovražnik ne zasliši sekanja in svojega ognja nc usmeri na izvidnike. Prcilreti sovražnikovo fronto v razdalji 3 km pomeni za tako pokrajino in za takšno bojišče naravnost nadčloveški uspeh, ki pa kljub temu nc more I prinesti nobene končnovcljavne vojaške odločitve, j Dopisnik »T i mesa« trdi. da odločitev v teh razme- ! rah sploh ni mogoča in da vojna lahko traja leta in I leta brez pravega rezultata. Vojna med Paragvajem in Bolivijo je torej nc samo v strategičnem smislu »slopa-c ampak tudi »hrezsmiselna«. ker jo brez, izida. Človeške žrtve pa padnjo na olich straneh in te ni«o majhne. Naj iiujše je. tako pravi angleški časn;kar, t ranjenci in i bolniki. Niti polovica moštva nc vzdrži in kar jo še ostalo od strašnih maršev skozi pragozdove, poslano žrtev malarije in nalezljivih bolezni, ki razsajajo. Bržkone bi bila vejna žc davno končana, ko bi moštvo no bilo indijanskega pokolcnja ki jc na klimo navajeno in zatorej vzdrži mnogo več, kot pn bi recimo mogli prenašati evropski volaki v podobnih okoliščinah. Zdravnikov ni. in kadar nri-dejo, nimajo zdravil. Indijansko vojaštvo, ki je brez vsake izobrazbe, stoično prenaša vso tmljcnjc in se niti ne snrašujc. zakaj ves ta hoj in kdo ho imel kakšno kori«t od nicga. častniki pa so po večini špansko krvi, a tudi nemških, angleških in ameriških oficirjev jo mnogo med niimi. Ti oficirji so navadno Ic ava^turisti, ki jih nc vleče domov ir> zato po svoje skrbijo, da se vse vleče naprej, da Injcvanii ni nikilnr konec. Porofcvnlec omenja tudi posebej vlogo ncir-škega fnstnika Kii"dta. ki je v tem pragozdu napredoval rn, holivijskcia generala in ki jc kajpada najdrznejši propagater za ?'a''nl.iovanie vojne. Zveza narodov pa stoji ob strani in — gleda. Ali ni to nekaj žnlostnega. da ta Zveza narodov, koje članici sta obe vojskujoči se državi, ni mogla zaustaviti tega surovega klnnia. ki ,ie zahtevalo — in to za nrazen nič — ?c toliko človeških žrtev' Tn nli ni nekni ?nilnc»a. da jc svetovni javnost Kliiib Zvezi narodov mogla pozabiti, da se vrši T .TnJhi Ameriki vojna — že dve leti. ,Ostmarhische Sturmscharen" Katoliška borbena organizacija v Avstr tj Gradec, 5. nor. 1933. Včeraj zvečer je avstrijski prosvetni minister dr. Kurt Schuschnigg imel v okviru »avstrijskega večera« nagovor na svoje pristaše, organizirane v »Ostmarkische Sturmscharen«, ki je njegovo lastno delo iz leta 1930. Začelo se je gibanje na Tirolskem ter se razširilo po vsej Avstriji. Ima 100 tisoč članov. Namen organizacije je vzgajati mladino v smeri politične in kulturne obnove Avstrije v katoliškem duhu. Štajerska sekcija O. S. S. je do konca novembra imela 5 taborov. V teh je 150 članov zaposlenih brc/ militarističnega reda, šest nr dnevno pri graditvi cest. Iz O. S. S. so izbrali svoje dni pomožno policijo, ki je pa zdaj zopet v zvezni vojski, kjer je pomožna policija že preje dobila štirite lensko izobrazbo. O. S. S. ima ljudske shode, v katerih vpliva na prebivalstvo v smislu svojega programa. Njen smoter je država z navpičnim stanovstvom. in sicer urejenim po strokah in ne |>o razredih. Organizacija je propagirala podpiranje posojila znano »Treffer-Anleihe«. ki je vrglo 261? milj. šiilngov, za Avstrijo ogromno vsoto. Deleži so večinoma v rokah srednjega stanu. Dr. K. Schuschnigg je našemu poročevalcu izjavil, da namerava vlada vsoto, ki presega 2J0 milj šil., to je za 45 milj Šil. vrniti. Dalje je izjavil g. minister, da potuje naprej čez Maribor, kjer se bo le privatno mudil, v Celovec. Govor sam, ki ga je imel gosp. minister dr. K. Schuschnigg pred 1300 poslušalci (med njimi sta bila škof Pavlikovvskv ler deželni glavar Štajerske Pichler), je bil bolj kulturnega značaja. Govornik je naglašal, da, čeprav je mnenje, da ukrene vlada premalo proti hitlerjevski agitaciji, ki je zelo razširjena, naj bo ljudstvo prepričano, da oni, ki nosijo odgovornost, vse store, kar jim predpisuje njihova avstrijska vest. »Anschluss« bi bil samo seštetje nemškega naroda, toda avstrijska kri se ne bi nikoli priključila. Eksplozija steklenice z. solznim plinom med govorom ni govornika nič motila, mnogi poslušalci tegn sploh niso opazili. Policiji se je posrečilo oba motilcn takoj |>o zločinu prijeti. Ob krepkem aplavzu je zapustil minister dvorano ter odšel k slavnosti. ki mu jo je priredila »Traungau«, graška dijaška katol. zveza. Razko! irancoskih socialistov Pariz, 8. nov. Razkol v socialistični stranki, ki se je končal z izključitvijo skupine Renaudela in Marrpieta, ni splošno izzval posebne pozornosti, ker je bila francoska javnost nanj že pripravljena. Dejansko se je bi skupina že ločila od Leona Ritima, kn je na kongresu napadla njegovo politiko. Izključitev je morala to cepljenje samo še pravno potrditi. Socialistične vrsto se bodo tako oslabile za kakih 30 mandatov. Pravzaprav še do danes ni znano število i>oslancev, ki se bodo izjavili za solidarne z Izključenimi. »Odpadniku ne kažejo še posebne borbenosti in mnogi se še do danes niso odločili , ali naj ostanejo v stranki, ali naj se pridružijo Renaudelovemu krilu. 0 vzrokih tega razkola je poslanec Marquet podal jasno iz i.vo: »Naši nasprotniki (Leoti Blum) liočejo na vsak način ostati v svoji doktrinami ne-okretnosti. Pustiti hočejo dogodke, naj gredo mimo in čakajo nn revolucijo, ki je ne bodo nikdar izvršili. Vodstvo socialistične stranke je sprejelo sklep, o katerem Lahko rečemo, da je začetek krize, ki bo imela vpliv na vse socialistične stranke v Evropi. Mi bomo v Franciji zahtevali od delavstva in demokracije, naj se organizira na naši strani in postavili bomo samo tiste programne točke, ki so izvedljive. Treba j« rešiti energično konkretna vprašanja, ki jih stavi gospodarska kriza. Rlumova socialistična stranka ni zmožna konstruktivnega dela. Od Blumove stranke sc jc torej odcepilo desno krilo, ki se nagiba k sodelovanju s sredino in ki zagovarja osnovanje koncentracijske vlade. Desničarski lisli ugotavljajo, da ne bo imel razkol posebnega vpliva na nadaljni politični razvoj nn Fran-ooskem. Tako n. pr. ugotavlja »Temps«, da tudi »odpadniki« ostanejo po svoiem ideinem p mara mu pravi marksisti. Tudi zanje je Jean Juarčs duhovni oče. Katoliški »La Croix< tudi ne pripisuje temu oepljenju posebne važnosti. »Mi vemo, ugotavlja list, da bodo jK»litiCni matorializem, popolno laištvo in socializacija dece in mladine po enotni šoli vedno združili socialiste vseh barv proti nam.« (Poleg tega i je tudi število odpadnikov premajhno, dn bi mogli i igrati odločujočo vlogo v javnem življenju. Po mne- j nju lista bo razkroj sicer oslabel postojanko socializma v kartelu, zato postaja verjetnost koncentra- | oljske vlade večja. Nasprotno je verjetno, da bo ta dogodek izzval reakcijo in sicer v tem smislu, da se bo Rlum skušal bolj približati skrajni levici, to Jo komunistični stranki. Vedno bolj se oglasa med marksisti želja po enotni fronti, ki naj bi jo tvorili socialisti In komunisti. Vladna kriza v Romuniji? Bukarešta, 8. novembra, b. Vladna kriza je po izjavah političnih osebnosti stopila v akutno stanje. Pričakuje sc, da bo kabinet Vajda Vocvoda podal jutri demisijo. Demisijo vlade so prav za prav pričakovali že danes, ker pa je jutri v Sinaji proslava vitezov reda Mlhajla Hrabrega, na kateri sodeluje tudi kralj Karel, se je kriza odgodila. Sedanjo vlado bo zamenjala liberalna vlada. Smrdljivi plini na Dunaju Dunaj, 8. novembra, b. Danes ob 10 je eksplodiralo okrog 17 fijol a smrdljivimi plini na tehniki po raznih predavalnicah, hodnikih in pred samim rektoratom. Straža je pregledala vse dijake, vendar pa ni mogla najti krivcev. Ob istem času je tudi na visoki Soli za trgovske vede nekdo vrgel bombo s smrdljivim plinom- nekdo pa ie bil celo tako koraižen, da jc vrgel tako smrdljivo .bombo v sobo, kjer se je naha ala straža. Vedno pa metalec teh bomb izgine kakor kafra. Solun, 8. novembra. AA. Pri nadaljni razpravi prometnega odbora se je med drugim izrazila želja, naj bi se pri vseh vlakih, ki vežejo prestolnice balkanskih držav, uvedli direktni vagoni, v kolikor jih Se ni. Z največjim zadovoljstvom so vzeli na znanje sklep jugoslovanskega generalnega ravnateljstva poit in brzojava, da bo stopilo v razgovore 6 pristojnimi činitelii drugih balkanskih drža v vsvrho sklenitve balkanske poštne konvencije. Dalje so sprejeli predloge o ureditvi pomorskega Ojjdclka pri medbalkanski trgovinski zbornici v Carigradu na podlagi sklepa pomorskega pododbora, v katerem 6ta jugoslovanska delegata ing. Vučkovič in dr. Dušan Krajač. Na seji gospodarske podkomisije je jugoslovanska delegacija čitala svoj protipredlog k predlogom grške delegacije o gospodarskih dogovorih. Jugoslovanski protipredlog temelji v glavnem na tehle mislih: Balkanske države so soglasne, da bodo pod- pisale regionalni sporazum v srrho okrepitve svojih medsebojnih trgovinskih zvez in razvoja medsebojnega gospodarskega sodelovanja. V skladu s tem bodo balkanske države zajamčile druga drugi ugodnosti glede nekaterih proizvodov na podlagi klavzule o največjih popustili. Balkanske države se bodo sporazumele, da bodo v svoje bodoče trgovinske dogovore postavile lo klavzulo o največjem balkanskem popustu, to je »balkansko klavzulo«, Dalje predlog predvideva, naj posamezne balkanske države v svojih bodočih dvostransk h ali mnogostranskih pogodbah vnesejo tudi nekatere preferenčne tarife, katerih postavke naj bodo nižje od postavk njihove minimalne splošne carinske tarife. Število in vrsta teh predmetov kakor tudi odstotek redukcije se bo podrobno določil med samimi razgovori o tem med prizadetimi državami. Ti sporazumi naj bi se sklenili za neomejeno dobo, pri čemer naj bi se predvideli rok' za odpoved pogodb. Umor pred očmi belgra0 katoliških in kakih 42o pravoslavnih duhovnikov. Profesor II črna nt Pares, ki poučuje ruščino in literaturo na londonski univerzi, poroča v «.Times*: •Po oficijelnili ruskih podatkih ie sovjetska vlada dala v letih 1018-10, ustreliti 20 škofov in 1414 duhovnikov. Toda po absolutno zanesljivih podatkih nam je znano, da je bilo .pomorjenih 2601 duhovnikov v dušnem pa-stirstvu, 1062 menihov in 3447 redovnih sestra.« Po vatikanski statistiki jc bilo 1017. leta na sovjetskem teritoriju nad 13 milijonov katoličanov. 1031.leta jih je bilo komaj še 2 milijona. Pred boljševiško revolucijo je bilo 614 katoliških cerkva, od katerih je ostalo le še 183 kapel. Med izgnanci na Solovjclskih otokih je itred no velika umrl j ivost. Papcška komisija je ugotovila. da je komaj v razdobju pol lela umrio zn revšrlHo In boleznijo .1214 jetnikov. Obleki in hrana, ki jo je pomožna akcija poslala jetnikom, jim enostavno sploh ni bila izročena. Za naše občine Razsodba upravnega sodišča v Celju Upravno sodišče je pod St. H 216-33-3 z dne 2. septembra 1933 na pritožbo občine Č proti odločbi nadzorstvenega oblustva okrajnega načelstva v A z dne 8. VII. 1933 št. 4000-1, glede zadržanja izvršitve občinskega sklepa, potem ko je kralj, banska uprava drav. banovine v Lj. v smislu § 125. odst. 3. zak. o občinah, predložila pritožbo v rešitev brez javnega naroka, na podstavi doposlanih upravnih spisov v nejavni seji razsodilo tako-le: Pritožba občine f proti osporovani odločbi nadzornega oblnstva se zavrne radi neosnova-nosti. Proti sodbi upravnega sodišča ni pravnega sredstva. Razlogi: Občinski odbor občine Č je v seji od t. julija 1933 soglasno odobril občinskim organom za uradna službena pota v A dnevnico 125 Din. Z odločbo od 8. julija 1933 št. 4000-1 je okrajno načelstvo v A kot nadzorno oblnstvo na osnovi § 125 zakona o občine h zadržalo izvršitev tega sklepa iz nastopnih razlogov: 1. Ker navedeni predmet ni bil na dnevnem redu. kakor to zahteva 5 59 zak. o občinah in 2. ker sklep nasprotuje določbam § 69 (pravilno 67) in § 75 tega zakona. . Proti tej odločbi se je občina v odprtem roku pritožila na kraljevsko hansko upravo, ker se je po odredbah 3. odstavka v § 59 zak. o občinah predmet, ki ni bil nn dnevnem redu. vzel ob soglnsni odobritvi po občinskih odbornikih v razpravo po dovršenem dnevnem redu. Kraljevska banska uprava je odklonila razveljavitev osporavane odločbe in po 5 125 odstavka 3 zakona o občinah v odprtem roku 8 dni odstopila spis v odločitev upravnemu sodišču. Upravno sodišče je pri presoji te pritožbe nastopno razmotrivalo: Po S 67 zakona o občinah odborniki ne dobivajo za svoje delo v občinskem odboru nobene plače od občine, pač pa jim odbor lahko določi povračilo stroškov, spojenih s kakim poslom. ki ga vršijo odborniki po občinski potrebi izven odborovih sej. V nasprotju s S 75 tega zakona se v slučajih § 67 ne določi nagrada v obliki plače ali izvestna odškodnina, nego povračilo stro.škov. Ker tu ne gre za kako uredbo, kakor pri občinskem, v 5 75 omenjenem statutu. marveč zgolj za povračilo dejansko naraslih stroškov, zavoljo tega tudi ni treba ba-nove odobritve, a sklep se sme nanašati seveda le na že izvršen, s stroški spojen posel po občinski potrebi in izven odborovih sej in le na povračilo dejansko naraslih stroškov, ki jih mora odbornik izknznti s predložitvijo računa o izdatkih, povzročenih s potrebnim potovanjem na kraj poslovanja, z bivanjem v tem kraju in s povratkom. V danem slučaju pa je občinski odbor kar v naprej za vse primere, ki se morda pripetijo, določil višino odškodnine za službena pota občinskih odbornikov v A. za kar pa po zakonu o občinah ni bil pooblaščen. V kolikor se pa predmetni sklep nanaša tudi na občinske uslužbence, ki so istotnko občinski organi, pa občinski odbor po § 85 ni kompetenten. dn z abstraktno normo uredi vprašanje odškodnine za službena ootn. nego bo to vprašanje skunno z drugimi, občinske uslužbence zadevajočimi vprašanji, uredil banovinski svet z banovo odobritvijo. Dokler se taka, po bnnn odobrena bnnovinska uredba ne izda. pa veljajo za odmero povračila občinskim uslužbencem narastlih potnih stroškov predpisi občega državljanskega zakonika, odnosno vsebina službene pogodbe, sklenjene med občino in občinskim uslužbencem. Iz navedenega izvira, da okrajno načelstvo v A z zadržanjem izvršitve gori omenjenega sklepa občinskega odbora v Č ni kršilo zakona. Tam za turškim gričem Paberhi s pot i v Ankaro Carigrad Gotovo nima Evropa mesta, ki bi iz daljave napravilo na človeka tako mogočen utis. kot ga napravi Carigrad. Ko prihaja potnik v Pariz, Berlin ali Dunaj, nima pred seboj drugega kot neskončna predmestja, polna tovarn in dima. Šele ko stopi iz vlaka in se potopi v velikomest-nem vrvenju, more videti zanimivosti in kra- Janičarsko drevo v starem Saraju. Pod drevesom časnikarji, med njimi drugi in peti Slovenec. 6ote, ki jih mesto skriva. Pri Carigradu to ne velja. Narava je na kraj, kjer leži to mesto, razlila svoje dragocene dari v tako obilni meri, da je nemogoče popisati krasote, ki se razprostirajo vsepovsod, kamor se že iz daljave ozre oko. Lord Byron pravi: Videl sem svete kraje v Atenah, gledal sem templje v Efezu, bil sem v Dellih, prepotoval sem Evropo in obiskal najlepše dežele Azije, toda nikjer ni razveselil mojega očesa pogled, ki bi ga mogel primerjati s pogledom na Konstantinopel. Carigrad leži ob vhodu v slavno morsko ožino Bospor, ki veže Črno z Marmarskim morjem. V mestu se odcepi od te ožine krasen zaliv Zlati rog, ki deli mesto v dva dela. Zahodni del mesta se imenuje Stambul (Istambul), oni na vzhodni strani Zlatega roga pu Galata in Pera. Na azijski strani Bospora je veliko turško predmestje Skutari (Oskiidar). Mesto ni zidano na ravnini, ampak na gričih, ki precej strmo padajo proti morju, oziroma proti morskim ožinam. Po vrhovih teh gričev se kar vrste ogromne mošeje z neštevilniini minareti. ki se posebno ob solnčnem zahodu v fantastičnih oblikah odražajo od večernega nebo. V Istnmbulu kraljuje slovita Ajn Sofija, poleg nje Alime-tovu mošejo in nekoliko zadaj svetovnoznann Sulejmanova mošeja. Gnlato obvladuje svetov-ttoznani Galatski stolp, ki kraljuje visoko gori nad »evropskim« delom mesta, kjer so nastanjena poslanstva, banke, moderne trgovine in najboljši hoteli. Tu okrog imajo tudi razne na-rodnoti in države zbirališča za svoje ljudi: cerkve. bolnišnice, šole, društva td. Skutarju dajejo poseben značaj velikanska moderna poslopja, ki so bila zidana deloma za vojašnice, deloma za šole in v upravne namene. Ni čuda, da so že najstarejši narodi spoznali, da je ta kraj naravnost ustvarjen za veliko mesto, ki naj bo ne le trgovsko, ampak tudi močno politično središče. Plinius pravi. stoletja ogrožala Evropo in ves kulturni svet. Od leta 1924 Carigrad propadu. Novi poglovor Turčije. Gazi Keninl Paša je prenesel prestolnico države iz Carigrad« v Ankaro, v sredi Male Azije. Prebivalstvo je padlo na polovico. Palače samevajo, hiše se rušijo, življenje postaj« vedno bolj skromno. Zrli se, kakor bi bil Carigrad danes le še ogromen muzej, ki s svojo krasoto živo spominja n« minljivost vsega na zemlji. Ja. hudirja. kam sem pa zašel? Zgodovino deklamiram iz Boldekerja. p« sem pri tem pozabil. da stojim na peronu enrigrnjskeg« kolo dvora s kovčegom ob nogi in s fotografskim aparatom v roki ter čakam d« bi dobil na muho enega izmed postrešekov ki se s silovito vsiljivostjo tepejo za našo prtljago. V vseh mogočih jezikih se ti ponujajo in hvalijo vse mogoče hotele. Mi smo svojo ropotijo in sebe zaupali hotelu Tokutlvanii na Peri. Ker smo ravno pri carigra jskili tovornikih, moram omeniti, d« so se mi zn vedno zamerili. Niso namreč prav nič skromni. Za dvakratno prenašanje naše ropotije s kolodvor« v bolel in nazaj so nam računali blizu 1600 Din Če me bo Carigrad še kdaj videl, se bom držal verza: Vsak (sam) gorje naj svoje nosi! Komaj se rešiš nosačev. že padeš v krtače čistilcev čevljev, ki jih itnnš v Carigradu men- Turki morajo pisati v latinici. Pred sodno palačo v Carigradu je polno strojepiscev, katerim ljudje, ki ne znajo latinice, narekujejo svoje zadevščine, ki jih potem predlože sodišču. da več, kot pa imajo Turki čevljev. Moji čevlji so bili res |K>trebni obnovitve, zato sem se podal med te zmaje. Turškega jezika žal ne obvladani po[K>liiomu, kljub temu, da se je dober prijatelj pred odhodom z menoj temeljito [>o-trudil, da bi si zapomnil vsaj najpotrebnejše besede. Vprašal sem radi tega kar v lepi slovenščini: »Kolko pa košt«, če mi spucate šte-fletne?« No. in glejte: Slovan povsod brate ima! Sec/a/ kra-''u/e jesen! ŠT ^9acV teke"' " m°de™ n=žnih barv . »amolltlo poti „,. H ■ ■ ■ pra- r"n° ne9ovono , eildo Creme de chaque heure. ""''no uporablje„„ °br« roke z nez"° 'enč/co in fih varu/e ves dan. cfiaque heure »Tri dinare. gospodi ne!« se oglasi že koj drugi v vrsti. Bil je Bosanec. Bosancev je veliko v Carigradu. Tudi Slovencev je nekaj. Prva pot je bil« v hotel. Pred kolodvorom, posebno p« nn slovitem Golatskem mostu, je bilo silno vrvenje. Saj je Galatski most prav za prav edina suha pot. ki veže Stambulski del mest« z Goloto in Pero. Prav ob mostu je tudi pristanišče za potniški promet. Precej veliki parniki pogosto in z« mul denar prevažajo potnike n« azijsko strun, kamor ni nobenega mostu. in pa po Zlatem rogu navzgor. Vse mesto je bilo že v napol slavnostnem razpoloženju. Vse se je z mrzlično naglico pripravljalo n-i proslavo 10 letnice turške republike. Postavljali so po cestah ogromne slavoloke in transparente z napisi, ki slave Gazijo in poveličujejo novo Turčijo v vsem. kur ima in k«r jo še č«kn. Na vseh palačah in vidnejših poslopij so montirali na tisoče električnih žarnic. Vse je obetalo, dn lioflo večeri slavnostnih dni v Carigradu nekaj bajnega. In tako je tudi bilo. Prizori, ko se je Carigrad 30. in 31. oktobru kopal v milijonih lučic. ostanejo človeku za vedno v neizbrisnem spominu. Carigrad sedaj prav za prav ni več turško mesto. Njega dni smo si to mesto predstavijnli kot kraj. kjer sede turški imenitniki, pa tudi navadni purgarji s prekrižanimi nogami na preprogah turških kavarn, srebajo črno kavo in pušijo dolge čibuke; nn nogah imajo opnnke, na glavi |xa fese in pisane turbane; žensk na cesti sploh ni veliko videti, pa še te so kot mumije vse zavite in z zakritim obrazom. Sicer pa morajo ženske ždeti v haremih svojih gospoda rjev in zdihovati po zlati prostosti. Da, bilo je včasih tako. dandanes pa ni več! Reforme Kemal Paše so z enim mahom napravile vsem tem starodavnim navadam konec. l)«ncs T urek ne sme več nositi fesa in turban«. Strogo kaznujejo vsakogar, ki bi se ne pokoril Kemalovemu ukazu. Tudi ženske niso več /.«-krite. Haremi so prepovedani, mnogoženstvo tudi. Vidi se, dn so se posebno ženske zelo razveselile teh radikalnih reform, kajti danes se že kur vse brez izjeme nosijo po najnovejši modi. Kratki lasje z najmodernejšimi frizurami in nujelegontnejše toalete so danes splošen pojav. Možakarji so fes in turban zamenjali po večini s športno čepico, kot najcenejšim [Hikri-valom. V tem pogledu je Carigrad izgubil mnogo romantike. In še nekaj preseneča na prvi pogled: vsei)ovsod napisi v latinici. Gazi je enostavno ukazal, da se od tega in teg« dne ne sme več rabiti turški način pisanja, ampak dn je treba vse pisati v latinici. Čez noč skoro. jo morala izginiti turška pisava iz trgovin, železnic. uradov, uredništev, šol, od povsod. Stroge kazni so določene za onega, ki bi ne ubogal. Za tujca je to gotovo dobro, kajti prej si nisi mogel pomagati ne s kažipotom ne z voznim redom. Bodi kjerkoli pousodi Učiteljski pevski zbor v Zagrebu Po 6vojem koncertu v Ljubljani v ponedeljek zvečer se je Učiteljski pevski zbor naslednjega dne zjutraj odpeljal v Zagreb, kjer se je vršila v Hrv. glasbenem zavodu ponovitev. Zbor so v Zagrebu sprejeli: predsednik župe Strossmayr Južnoslovenskog pjev. saveza, g. Bakašun, z zastopniki vseh zagrebških pev. društev te župe, zastopnik mesta g. Debeljak in v imenu učiteljev predsednik sekcije sav. banov. g. Gjuro Logomerac. Večerni koncert je bil pri danih razmerah dobro obiskan. Med poslušalci smo videli armij-skega in divizijskega generala, načelnika prosvete dr. Kasumoviča, preds. slovenskega kluba dr. Zar-nika in druge. Koncert, ki ga je vodil priznani zborovodja Srečko Kumar, je uspel zelo dobro in bil deležen pri poslušalcih velikega navdušenja. Po koncertu je bil pevcem prirejen v Gradskem podrumu banket, katerega so se poleg raznih zastopnikov udeležili tudi priznani zagrebški komponisti in kritiki. Govorili pa so na tem banketu predsednik savske sekcije g. Logomerac, zastopnik na je j Grška ica pa pravi, da je tu ustanovil da je že v 9. stol. pred Kr. stalo tu mesto Lvgos. pravljica pa pravi, da je tu ust mesto neki Byzas iz Megare, kateri se je nn nasvet prerokinje v Delfih naselil s vvojimi kolonisti ravno tu. Od tod menda tudi prvotno I ime Bvzantium. Perzijski kralj Darij je 490. I. bvzj . pred Kr. Grkom to mesto vzel, ko so pn Grki Darija kmalu nato naklestili, se je tudi Bizanc rešil tujega jarma. Leta 196 so mesto, ki je med tem postalo važno trgovsko središče, zasedli Rimljani. Cesar Konstantin Veliki jc 1. 330. prenesel sedež cesarstva iz Rima tu sem. Od takrat nosi ime Konstantinopolis. Rimljani so mesto nanovo utrdili in olepšali. Leta 1204 so mesto zavzeli Križarji in ga temeljito oropali. L. 1453 je prišlo v oblast Turkov in postalo kmalu slavno mesto velesile, ki je skozi dolea •i, župana g. Debeljak, predsednik župe g. Bakašun in predsednik uč. zbora »Filipovič« g. Krajačič. Vsem se je za naklonjenost in gostoljubnost zahvalil v imenu ljubljanskega Uč. pevskega zbora njegov predsednik g. Ivan Dimnik. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju. Zbor se je naslednje jutro vrnil v Ljubljano. Utopljenec v Ljubljanici Narasla Ljubljanica prinaša z barja v kraje nižje pod Ljubljano precej lesa, kakor desk in hlodov. Ta les nekateri ljudje okoli Vevč in Zaloga lovijo s čolni. Tako je včeraj zjutraj lovil les tudi čevljar Josip Vidmar blizu vasi Slape, v takozvanih Sigah, to je strugi Ljubljanice, ki pa je pod vodo samo ob visoki vodi. Vidmar je naenkrat opazil v bližini brega v vodi moško truplo. Poklical je orožnike iz Vevč. Neznanega utopljenca so potegnili na suho in ga pripeljali v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju. Neznanec, pri katerem ni bilo najti benih listin, bo star kakšnih 50 let, ima dolge Vrvoni« v caiigraiaksm cotnilkam orutulUa. no-lase oboje že nekoliko sivo. Na čelu ima tri brazgotine. Obraz kaže izobraženega mo/a. V že- Eih obleke so našli pri njem samo dva ključa, judje domnevajo, da gre za nekega sodnika v pokoju, ki se mu je zadnje čase omračil um. Orožniki iz Vevč so o najdbi utopljenca obvestili ljubljansko policijo, ki sedaj skupno z orožništvom poizveduje, kdo bi bil utopljenec. Volčja nadloga v Bosni Iz Livna poročajo: V tukajšnjih jilaninskih krajih volkovi vsako leto napravijo veliko škode. Letošnjo jesen so se volkovi pojavili nenavadno zgodaj. Posebno gospodarijo na planini Kamešnici in pa na Livanj.skcm polju. Kmetje se branijo, kakor se |nič morejo. Največkrat organizirajo skupne pogone in kurijo grmade, da odženejo volkove od živine. Pobili so jih že veliko. Kože prodaj«jo po 60 do 90 Din. Nedavno se je zgodil nesrečen slučaj, pri katerem bi skoro prišel ob življenje neki kmet. Volkovi so napadli njegovo stajo. Ko se je kmet branil, je neliote zamašil puškino cev s prstjo. Ko je ustrelil, se je cev razletela in smrtno nevarno ranila nesrečnega kmet«. Volkovi so se razbe-žali, kmeta pa so prepeljali v bolnišnico v Livno. — Pri slabi prebavi, slnbokrvnosti. shujšanju, Medici, oboieiosti žlez, izpuščanju nn koži, tvorib uravnava »Frani-Josef« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Ljubljanske vesti: Stanovanjska zaščita po naravnem pravu Imamo pisano pravo in tiskano v raznih zbjr-kah zakonov, ki ostaja rado tudi samo na papirju. — Imamo pa tudi nezapisano in netiskano naravno pravo, ki je — ali vsaj biti bi moralo neizbrisno vtisnjeno v človeških dušah in srcih soljudi po temeljnih večnih zapovedih edinega Učenika, da »ljubi svojega bližnjega kakor samega 6ebe«, — Ta zakon — zapoved najvišjega Gospoda nebes in zemlje se gazi in tepta bol) nego vse druge zapovedi. Zato je toliko nepotrebnega gorja na svetu, ker je človek človeku volk — homo homini lupus. — Kakor v vseh smereh boja za obstanek in življenje, velja 'to tudi za tolikrat že opisano in še vedno nerešeno ter zato še vedno pereče stanovanjsko vprašanje. Žalostno dejstvo je, da se mečejo na cesto sredi zime družine s številnimi družinskimi člani, ki potem trkajo na vrata hišnih posestnikov drugje, pa najdejo zaprta srca in ušesa hišnih posest- Stava vozarshega eskadrona Ljubljana, 8. novembra. Danes na proti sv. Dimitrija je slavil svojo slavo Dravski vozarski eskadron v vojašnici Kralja Petra I. Osvoboditelja. Slovesnosti so se udeležili poveljnik dravske divizije general Cukavac, artilerijski general Pekič, mestni župan dr. Dinko Puc, zastopnik bana načelnik Guštin in mnogo drugih predstavnikov javnih ustanov. Starešina slave, konj. kapetan I. razr. Dragoljub je v vznešenih besedah proslavljal slavno zgodovino vozarskcga eskadrona. Gostje so bili nato povabljeni na obed skupno z oficirji in vojaki eskadrona. Med kosilom so bili prečitani brzojavni čestitki Nj. Vel. kralja in vojnega ministra. Praznik je trajal za vojaštvo ves dan. DAMSKI PLAŠČI 205'~ Din športni plašč 290*-- Din Plflšč z baržunom 342*— Din Pla8* S kožuhovino ANT. KRISPER Mestni trg št. 26 — Stritarjeva ulica št. 1—3. LJUBLJANA_^^^ Pustolovščina lahkomiselnih fantov Policija je aretirala nekega Vojteha B. in še tri druge mladeniče, ki so si dovolili pred tedni nenavadno pustolovščino s tujim avtomobilom. Nekega dne proti koncu septembra je avtoizvošček Andrei Modrijan opazil, da je z Aleksandrove ceste izginil zaupani mu avto, last mesarja Zajca s Poljanske ceste. Modrijan je samo stopil na kozarec vina v bližnji vinotoč, ko pa se je vrnil na cesto, že ni bilo avtomobila nikjer več. Modrijan je avto dolgo časa iskal in ga k sreči tudi res jx>zneje našel v sosedni Gaievi ulici, toda vsega poškodovanega. Avto je imel zmečkan blatnik, pokvarjen odbijač in razbito eno šipo, tako da so popravila pozneje veljala okoli 1000 Din. Lastnik avtomobila, mesar Zaje, pa je pozneje zvedel, da je neki Vojtch B., ki se vedno klati okoli avtoizvoščkov in mehanikov, prijiovedoval šoferjem na Aleksandrovi cesti, da si je ranil obraz pri nekem avtomobilskem karambolu. Policija je nato Vojteha prijela in ta je priznal, da si je v družbi s tremi drugimi mladeniči res izposodil Zajcev avtomobil ter se nato odpeljal z njitn proti Šiški. B. sam je šofiral. V Šiški pa se je z avtomobilom zaletel v neki električni drog, ki se je Crelomil. Elektrarna Česen v Tacnu, katere last je il električni drog, ie imela 1300 Din škode. B. se je nato ustrašil posledic ter je avto zapeljal nazaj, toda ne na Aleksandrovo cesto, temveč v Gajevo ulico, kjer ga je našel Modrijan. Policija je vse štiri zlikovce izročila sodišču. Kaj bo danes? V cerkvi sv. Jožefa ob pol 8 zvečer odkritje slike blaženega Jožefa Pignatellija DJ (škof dr. Gr. Rožman). Drama: »Turške kumare«. Izven. Opera: »Havajska roža«. Red Četrtek. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 1. O Obletnica Rapalla. Klub jugoslovanskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre priredi ob priliki 13. obletnice žalostnega rapallskega dne spominski večer, ki bo v i?etek, 10. nov. ob pol osmih zvečer v opernem gledališču. Predvajala se bo primorska revija »Glas od doma«, ki jo je sestavil iz del najboljših slovenskih, zlasti primorskih pesnikov g. Ferdo Dclak. Zastopani so v glavnem pesniki: Gregorčič, Župančič, Gradnik, Gruden, Kosovel, Anica Cernejeva, Širok in Bajec. Nastopila bosta recitacij-ski in pevski zbor. Vmes so plesne točke Katje De-lakove s spremljevanjem glasbe. Zborno rccitacijo Glas od doma« bodo ilustrirali diapozitivi, ki jih je pripravil g. Ljubivoj Ravnikar. Večer nc bo itncl samo propagandnega pomena, temveč bo skušal pokazati občinstvu prireditev na umetniški višini. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da v čim večjem številu obišče to prireditev ter s tem pokaže razumevanje za težnje primorskih emigrantov. • Pevski zlior »Vardar« iz Skoplja se nrijielje v Ljubljano danes v četrtek 0. t. m. ob 13.38. Sprejem na glavnem kolodvoru. Hubadova pevska župa vabi vsa ljubljanska pevska in kulturna društva, da pozdravijo drage jicvce z daljnega juga pri sprejemu in da obiščejo njihov koncert v petek 10. nov. v čim večjetn številu. 0 Celo vrsto zborov naše jugoslovanske in ruske glasbene literature nant zapoje pevsko društvo »Vardar« iz Skoplja na svojem koncertu, ki bo v petek, dne 10. nov. v veliki Unionski dvorani. Bratje in sestre, ki obiščejo tokrat prvič Ljubljano, zaslužijo vse naše zanimanje. V svoji domovini v Južni brbiji so na glasu kot najboljši zbor, jiogo-stokrat potujejo iz kraja v kraj, širijo zanimanje za zovirovsko petje ler vršijo s tem važno nacionalno kulturno delo. Kakor rečeno, je »Vardar« iz Skoplja ob tej priliki prvič v Ljubljani in prav gotovo bomo pozdravili pevce z obilnim obiskom na njihovem koncertu v petek dne 10. nov. zvečer ob 20 v nikov, ki odgovarjajo stereotipno: »Nel Imate preveč otrok.« — Saj se ubogim najemnikom, ki tavajo od hiše do hiše, resnično že gnusi, vedno in vedno ponavljati take tožbe v javnosti. Toda ker nimajo drugačne stanovanjske zaščite, morajo pač ponavljati jih javno ter apelirati na moralni in socialni čut onih, ki jih tiče. Naravno pravo po pravičnosti iz ljubezni do bližnjega ne bi smelo biti omalovaževano, marveč bi moralo imeti celo prednost pred tiskano besedo. —- Apeliramo torej na socialni čut (ali ga je še kaj?!) in na vest vseh onih, ki delajo krivico z otroci oblagodarjeniin družinam. Ali naj bbdo številni otroci proklet-stvo? — — — Mislimo, da so številni otroci pravi blagoslov predvsem za državo samo. Zakonite stanovanjske zaščite res da nimamo več. Toda ali naj bo moralni zakon o zaščiti po naravnem pravu zato manj vreden? — Družinski oče. Mariborske vesti: napad na Maribor o katerem smo nedavno poročali, poslane v naij- krajšem času dejstvo. Kakor sc uradno razglaša, bo izvršen v soboto med 3 in 4 popoldne. Slični napadi so bili doslej izvršeni že na Zagreb, Va-raždin, Belgrad in nekatera druga mesta ter so povsod izzvali umevno zanimanje občinstva. Ljudje se povsod zavedajo velike nevarnosti, ki bo pretila v bodočih vojnah mestom iz zraka, pa je zato povsem pravilno, da se na nje že sedaj pripravijo ter s pogostimi sličnimi vajami izvežbajo, da si bodo v primeru resnega napada znali uspešno čuvati zdravje. — V Mariboru se vršijo za omenjeni napad že dolgotrajne priprave. Po nalogu vojaške oblasti so bile že pregledane vse kleti na področju mesta ter najprimernejše določene za zatočišča. Pri prvem napadu ta zatočišča še ne pridejo v uporabo, pač pa pri kasnejših, ki se bodo še ponovili. Napadalci bodo namreč v soboto napadli Maribor pretežno z zažigalnimi bombami, da bo imela glavno nalogo požarna bramba. Pa tudi reševalni oddelki Rdečega križa bodo imeli polne roke posla. Obramba in napad bosta precej burna, saj je določenih nič manj kot 2000 topovskih in strojničnih strelov proti bombarderjem, ki bodo prileteli iz Zagreba. — Občinstvo se opozarja, da se točno drži navodil s strani oblasti, ki bodo še sledila. Unionski dvorani. Vstopnice od 30 do 6 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. © Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob 8 vaja celotnega pevskega zbora. Udeležba nujna! — Pevovodja. © »Bacillus photodoticusc je nazval g. univ. Srof. Vale Vouk novo odkriti svetelni bacil našega adrana. Drevi ob 20 priredi Prirodoznanstvena sekcija Muz. društva za Slovenijo v dvorani Delavske zbornice svoje prvo letošnje poljudno-znanstve-no predavanje, na katerem bo govoril g. dr. Vale Vouk o živalih in rastlinah, ki producirajo svetlobo, in med kalerim bo zažareia velika dvorana Delavske zbornice v bajni vijoličasti luči omenjenega bacila photodotika. Zato vabi sekcijski odbor najširše občinstvo, naj ne zamudi te lepe prilike. 0 K dolenjskemu večeru v »Krki«. Na otvoritvenem večeru »Krke« v petek 10. nov. ob 8 zvečer pri Mikliču bo jiredaval dr. I. C. Oblak o »Dolenjski kot osrčju naše zemlje«. Za dr. Oblakom bo vrtil proi Jakac svoj film s I. krožnega avtomobilskega izleta »Krke na Dolenjsko. V filmu se bo videlo vseh 215 izletnikov — filmani so bili ne da bi vedeli kedaj Lepi so prizori s sprejemov v vseh večjih krajih, kakor v Vel. Laščah, Ribnici, Kočevju, Žužemberku, Zagradcu, Muljavi itd. Končno nastopi oklet pevskega društva »Ljubljanski Zvon« s koncertom narodnih pesmi. Naš glasbeni svet in občinstvo samo je seveda najbolj radovedno na Bučarjevo koračnico »Pozdravljen ti. dolenjski svet«, ki se bo v petek prvič izvajala v naši javnosti. Vstop na »Krkin« večer je vsakomur prost! Brez vstoji-ninel O Organizacija diplomiranih tehnikov priredi v ponedeljek dne 13. nov. ob 20 članski sestanek v društvenem lokalu, Tyrševa cesta 1 /III.. Palača Kreditne banke. Sestanek je sklican z namenom resnega razmotrivanja našega jsoložaja, zato so vabljeni vsi, člani in nečlani. © Brezplačni tečaj češkega jezika za širšo javnost se vrši ob četrtkih v meščanski šoli pri Sv. Jakobu v II. nadstropju. Prihodnja ura bo jutri v čelrtek. dne 0. novembra od %7 do 7. © Mestna ljudska kepel v Kolodvorski ulici bo radi nujnih popravil danes ves dan zaprta. Breznica Preteklo nedeljo nam je blagoslovil prevzvi-šeni gosp. škof Gregor Rožman dokuplieni prostor k pokopališču. Stara kraljičeva njiva je poslala premajhna, zato je bila že nujna potreba po tej izpremembi. Ob spremljevanju osmih g. sobratov je opravil slovesne in pomenljive obrede gosp vla-dika v nad pol ure trajajočih molitvah. Nato je bila pridiga in sv. maša. Za nas je blagoslovl|en ta lepi košček gorenjske zemlje. Šoštanj Osebna vest. Na lastno prošnjo je premeščen v Braslovče Ljubo Šnuderl, učitelj v Ravnah. Šoštanj :Slovenjgrr.dec Zopet se nadaljuje kore-S|x>ndenčni šahovski dvoboj med tukajšnjim in sio-venjgraškim klubom, ki je bil prekinjen spomladi. Guštanj Novi občinski odbor je že prevzel svoje posle. S prve seje je bila poslana vdanostna brzojavka kralju. Časi so težki! Zato pa z vedrim čelom na delo za narod in domovino. Maistrovi borci se vabijo, da pristopijo k zvezi Maistrovih borcev v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26 ali pa se javijo osebno pri Kotniku Rajku, uradniku v Guštanju. □ Rapallol »Nanos« in »Jadran« priredita v nedeljo 12. novembra ob 10 v veliki dvorani Narodnega doma spominsko svečanost o Rapallu. —• Predaval l o glavni urednik Radivoj Rehar o ra-pallski pogodbi. □ Smrt vzorne slovenske žene. Sprevidena s tolažili svete vere je izdihnila svojo plemenito dušo hišna posestnica Julijana Š t e r n. Rajnka, ki je dočakala častitljivo starost 80 let, je bila vdova po pokojnem Juliju Šternu, dolgoletnem predsedniku Društva katoliških mojstrov, odličnem slovenskem in katoliškem borcu ter svoječasnem števnem slovenskem kandidatu za mesto Maribor. Blaga po-kojnica, tašča bolnišničnega nadupravitelja g. Steg-narja, je bila vneta sodelavka na polju krščanske dobrotvornosti, goreča podpornica Vincencijcvih konferenc in zavedna članica tukajšnje Krščanske ženske zveze. Pogreb bo danes ob 14.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na frančiškansko pokopališče. Blagi krščanski in slovenski ženi ohranimo časten spomin, žalujočim naše sožalje! □ Pred oltar... V mariborskih župnih cerkvah so se te dni poročili: kinooperater Bazej Ivan in šivilja Vehovar Marija, zidarski delavcc Ncrat Fr. in delavka Fleisinger Justina, kurjač Štefančič Albin in kuharica Bračko Marija, posestniški sin Er-ker Štefan in posestnikova hčerka Sagadin Roza, ključavničar drž. žel. Puh Jožef in šivilja Silil Ana, poročnik Augustinovič Anton in otroška vrtnarica Kaiser Antonija, strojni ključavničar Klampfer Al. in tovarniška delavka Krajnc Antonija, trgovski zastopnik Novak Franc in trgovka Ban Julijana, kinooperater Kokolj Edmund in tkalka Ferš Terezija, krojaški pomočnik Toman Viktor in tovarniška delavka Čuoko Ivana. Novoporočencem obilo srečel □ Študentje smol To znano Bučarjevo opereto vprizori najbrž v soboto zvečer tukajšnje gledališče. Orkestrski part je instrumentiran na jazz. □ Izobraževalno društvo na Košakih obhaja v nedeljo svoj društveni prazaiik. Društveniki se z|u-trat z zastavo udeležijo sv. maše v baziliki Matere Milosti, ob 15 sestanek s predavanjem. □ Pod streho. Velika Osetova trinadstropna trgovska in stanovanjska stavba na Glavnem trgu je sedaj že pod streho; včeraj so jo pričeli pokrivati z opeko. Stavba že sedaj v surovem staniu prav mogočno učinkuje tako od spredaj z Glavnega trga, kakor od dravske strani. Glavni trg je z njo zopet izgubil zijajočo vrzel, ki je pri Židovski ulici kazila izgled celega trga. Kdo se bo sedaj lotil vrzeli ob glavnem mostu? | □ Komisijski ogled avtobusnih prog. Banska komisija za pregled avtobusnih prog si je včeraj ogledala obe novi krožni progi, ki jih namerava uvesti mestno avtobusno podjetje. Dopoldne se je vršil ogled mestne proge, popoldne pa podeželske, ki bo vezala podpohorska naselja z mestom. □ Priprave za preuredbo gradu so se že pričele. Mestni gradbeni strokovnjaki merijo vse prostore za izvršitev končnega načrta, po katerem sc bo kasneje izdelal projekt za enotno in stilu pri- merno obnovo gradu. Kakor smo že poročali, bo mestna občina ta projekt razpisala. Za ta razpis vlada v tu- in tudi inozemskih strokovnih krogih že sedaj živahno zanimanje. □ Bela žena. V visoki starosti 85 let je umrla v torek popoldne na Aleksandrovi cesti gosipa Ka-rolina Vod-opivec, vdova nadučitelja. Blaga ra|-nica je bila rodom s Kojskega na Primorskem. Pogreb bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Bodi ji ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožaljel □ Hiša pod trotoarjem bi se lahko imenovala pritlikava stavba na vogalu Aleksandrove in Cvetlične. Z regulacijo Aleksandrove je skoraj povsem izginila pod površje ter se iz cestišča vidi samo še streha. Kakor zilano, je bilo že mnogo interesentov, ki so se zanimali za stavbišče, na katerem stoji sedanje poslopje, ter so hoteli tu zgraditi primerno večjo stavbo. Nekaj bo vsekakor treba ukrenili da se pritlikavo poslopje nadomesti s primernejšo stavbo. □ Temelji so že gotovi. Naglo napreduje zidava Delavskega azila. Temelji so v zemlji že za-betonirani in sedaj se vrši betoniranje tal. Potem bo stavba naglo napredovala. Po pogodbi mora biti do 15. decembra že pod streho. □ Nezavestno so našli v Komenskega ulici 9 73 letno zasebnico Marijo Ozvald. Ugotovilo se ]c zastrupljenje s plinom, ki je uhajal iz preslabo zaprte cevi. Po neprevidnosti bi se bila lahko pripetila usodna nesreča, da ni prispela pravočasn« pjmoč. Starko so reševalci prepeljali v bolnišnico. □ Priporočljiv selilec. Te dni se je selil Franio Helzl v Frankopansko ulico. Pomagal mu je pri selitvi delavec Ivan K., ki je izrabil ugodno priliko ter izpraznil na dvorišču stoječo omaro. Napravil je lastniku za 1350 Din škode. Ko so ga aretirali, je tatvino priznal. G Pomagajte revnim študentom z instrukcija-mil Naslovi revnih dijakov, ki bi si skozi življenje pomagali z Lnstrukcijami, se lahko dobe vsako sredo od 17 do 18 v pisarni v Gledališki ulici 2, pritličje, desno. □ Krvava pustna noč. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je včeraj vršila razprava proti 30 letnemu posestniškemu sinu Francu Intiharju iz Apač. Prišel je pred sodnike radi uboja, izvršenega v pustni noči 28. februarja. Intihar je bil omenjene noči na gostilniški veselici. Med plesom pa ga je brez povoda napadel vinjeni rudar Mihael Krajnc ter ga z nožem lažje ranil. Intihar je nato pohitel za Krajncem, ga dotekel 'Ha cesti ter mu zasadil žepni nož v vrat. Prerezal mu je vratne žile, da je ranjeni izkrvavel. Intihar se zagovarja s silobranom, zagovor pa ni utemeljen, ker pri mrtvem Krajncu niso našli nobenega orožja. Pač pa prizna obtožnica, da obtoženi ni imel naklepnega namena usmrtiti Krajnca, ampak se samo maščevati radi zadobljene poškodbe. Obsoien je bil na dve leti robije in dve leti izgube častnih pravic. Cel ie Radio frosrnml tiadin-IJubllann» Četrtek, 9. nov.: 12.15 Plošče — 12.45 Poročila — 13.00 Čas, plošče — 18 00 Otrok in odrasli (Marija Kmetova) — 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 19.00 Srbohrvaščina (tir. Rupel) — 19.30 Plošče po željah poslušalcev — 20.00 Glasbeno predavanje (Srečko Koporc) — 20.30 Večer Čajkovskega: Samospevi ge. Assejeve in Popove s spremljevanjem Radio orkestra — 21.30 Čas, poročila, plošče. Petek, 10. novembra: 11.00 Šolska ura: Pravljice, uganke in šale za dobro voljo (gdč. Koma nova) — 12.15 Plošče — 12.45 Poročila — 13.00 čas, plošče — 18.00 Smučarska gimna-, stika (Dr. Ulagn) — 18.30 Predavanje ZKD: . Nezgode v letalstvu (dr. Stane Rape) — 19.00 Sokolstvo (p. Poliarc) — 19.311 Izleti za nedeljo (dr. Andrejka) — 20.00 Prenos iz Belgrada: Klavirski koncert — 20.40 Prenos iz Zagreba: Komorni koncert tria Brandl — 22.00 čas, poročila, Radiojazz. Urugi programi • Petek. 10. novembra: Belgrad: 18.15 Svečana akademija za polj-ski državni praznik. 20.00 Klavirski koncem. 20.40 Iz Zagreba. — Zagreb: 20. 40 Komorni koncert tria Brandl. — Dunaj: 17.13 Sonata za čelo. 19.00 Klavirski koncert. 2030 Dunajska glasba (orkester, kvartet, pelje) — Brno: 20.00 Koncert pihalnega kvinteta. — Budimpešta: 13."M) Salonska kapela. 17.15 Koncert simfoničnega orkestra. 19.30 Iz opere: Faust, opera, Go-unod. — London: 19.30 Skandinavska glasba: orkester in sopran solo. —- Praga: 17.05 Koncert godalnega kvarteta. 19.25 Dueti od Mandels-. solina. 20.30 Beg z Elhc. IL del trilogije o Napoleonu, Ktiser. — Vnršava: 15.55 Salonska glasba. 17.25 Vokalni koncert. 20.15 Simfonični koncert. J& Knezoškol dr. Rožman v Celju. V ponedeljek se je mudil v Celju prevzv. g. dr. Rožman, knezoškof ljubljanski; udeležil se je seje Mohorjeve družbe & Umrla je v Vojniku pri Celju posestnica ga. Karolina Kovač, roj. Dirnberger, ki je bila poznana daleč naokrog posebno zavoljo darežljivosti napram ubogim. Pogreb bo v petek ob 10 dopoldne. Naj počiva v miru. — V celjski javni bolnišnici pa je umrl Rupnik Franc, 69-letni posestnik pri Sv. Emi. — N. v m. p.l 0 Združeni moški zbori »Celjskega Zvonn«, »Oljke« in »CPD« imajo skupno vajo za nedeljsko komemoracijsko proslavo Rapalla drevi ob 8 v Ljudski posojilnici, vhod iz Vodnikove ulice. — Pevovodja. et Simfonični koncert Glasbene Maliee v Celju bo v sredo, dne 15 .t. m. v celjskem mestnem gledališču ob 8 zvečer er 40 letnico svojega obstoja proslavi Savinjska podružnica SPD v Celju v nedeljo, dne 12. t. m. Slavnostni spored se bo pričel že v soboto zvečer ob 8 z družabnim večerom v vseh prostorih Narodnega doma. V nedeljo dopoldne ob 9.30 pa bo v veliki dvorani Narodnega doma svečano jubilejno planinsko zborovanje. & Sl< Jugoslavija bo imela redne članske sestanke ob četrtkih ob 8 zvečer v Domu v Snmo-stmski ulici Na sestankih se bo obravnavnlo o tehničnem delu pri klubu, o hiijijeni športa, o nogometu ter o vaji in negi (plesa. Zopet kolo... Dne 7. t. m. med 1?) in 20 je bilo izpred neke hiše na Dečkovi cesti ukradeno moško dvokolo, znamke »\Vaffenrad«, črno p'es-kano, evid. št 2—15003- 5, vredno okrog 1300 Din. & Izgubljeno. Dne 6. I. m. v večernih urah je bila od Celja do Nove vasi izgubljena plahta zn pokrivanje stojnice in nekaj čebule v vrednosti okrog 2nO Din. — Dne 7. t. m. okrog 3 popoldne je bila pa izpubliena črna ročna usnjata torbica 7. večjo vsoto denarja. Pl« fi Zaplenitev pušk. Orožniki iz Ptuja so naleteli na gručo lovcev, ki so streljali na lovišču občine Sv. Marko, ne dn bi bili v posesti orožnega lista in lovsko karte. Orožniki so zaplenili 5 pušk, strelce pa prijavili oblasti. Uradni prostori ptujske pošte. Vpliko poslopje, v katerem so nahajajo uradni prostori pošte, telegrafa in telefona v Ptuju, je bilo zgrajeno že pred 40 leti. Od tistega časa do nedavna ni bilo v teh prostorih hlknklh popravil ali adaptacij. Poštna uprava so Je vkljub . elikim stroškom in krizi s hvalevredno vnemo lotila prennvljalnih del in jih po več mesecih tudi uspešno In v zadovoljstvo vseli dokončala. Občinstvu ie na razpolago nova moderna j In prostori!! telefonska mlirn, VI w jo pogrešali v I Ptuju že več let. Dn |e sploh prišlo do prenovitve in izpopolnitve ptujskih jiošlnih prostorov, gre največja zasluga uuravniku oošte g. Čušu. Teharje pri CeliU Na Martinovo nedeljo, dne 12. novembra, ho župnija Teharje slovesno obhajala dva jubileja: 1900 letnico našega Odrešenja in 25 letnico posve-čenja župnijske cerkve. Teharčani se bodo pripravili na slovesnost s tridnevnico, ki jo bodo imeli čč. gg. jezuiti iz Ljubljane. V nedeljo pa pride prevzvišeni gosp. knezoškof dr. Ivan Jožef Toma-žič, ki bo po slovesnem vhodu v cerkev ob 9 najprej blagoslovil novi prapor »Apostolstva mož in fantov«, potem imel slavnostno pridigo, nato sveto mašo, nosil pri procesiji Najsvetejše in nazadnje posvetil celo župnijo Fresv. Srcu Jezusovemu. Celjani in drugi sosedje prijazno vabljeni! Dol pri Hrastnika Agilni dramatski odsek našega društva vprizori v nedeljo, dne 12. novembra ob 4 popoldne v Društvenem domu dramo »Sin«. Ta d ama je poznana po svoji izredno globoki vsebini in napetem dejanju ter se bo marsikateremu gledalcu po-rosilo oko. Vse vloge so v najboljših rokah in upamo, da se bodo naši vztrajni igralci dobro odrezali. Obenem ho to poslovilna predstava gdč. Okornove in g. Kuharja, ki nas v kratkem zapustita. Upamo, da nas bo dosedaj naklonjeno občinstvo tudi v nedeljo počastilo s polnoštevilnim obiskom ter se prav vljudno priporočamo. Iz Vranskega kota Nadaljevanje obrata. G. Ivan štancar, gostilničar in pek na Vranskem je zopet pričel izvrševati svojo gostilniško obrt in obratuje sedaj v jiolnem obsegu. Novo gasilno društvo se jc ustanovilo na Ločici pri Vranskem. Načelnik društva je Ferdinand Orožim, posestnik in gostilničar na Ločici. Novemu društvu želimo, da bi zgledno in z največjim uspehom delovalo svojemu bližnjemu v [Kimoč. Slovenjgradec Ukrndena je bila srebrna tula ura z verižico. Ura je gravirana s »Fr. Ferk 1914 in 1917«. Čc je morda kdo kupil -to uro, nnj jo vrne lastniku ali orožniški postaji. Kamnik Predavanje o rnpnll.ski pogodbi in o koroškem jilebiscitu Ih> v nedeljo, 12. t. m. v či-tnlniški dvorani. Pričetek oh pol 10 dopoldne. Vstop je prost. Izredni očni zbor gasilnega društva je bil v nedeljo po|wldiie. Na njem so morali po pravilih novega gasilskega zakona, ki je pred kratkim stopil v veljavo, izvoliti nov odbor. Debata je bila prav živahna Po poročilih funkcijonarjev ie dobil prejšnji odbor razrešnico, pri volitvah pa ie bil s 23 glasovi izvoljen nov odbor z načelnikom g Antonom Cererjem Lista dosedanjega načelnika g. Ernesla Skola je dobila 22 glasov, torei samo en glas mani. Nesrečen dan v Novem Sadu Štirje samoumori in štiri hude nesreče v 24 urah Že več desetletij ni bilo v Novem Sadu in okolici toliko sainournorov in hudih nesreč kakor od preteklega ponedeljka na torek. Na Trgu osvoboje-nja si je prerezal žile ključavničar Franc Laper iz Petrovaradina. Ko so ga našli, mu je odteklo že toliko krvi, da mu zdravniki niso več mogli pomagati. 20 letna Stnilja Dragunovič se je zastrupila, 46 letna vdova Milica Ajtunov pa se je obesila. V zadnjih treh mesecih si je že trikrat skušala vzeti življenje, pa so jo vedno rešili. Zapušča pet otrok. Iz žalosti, ker je izgubil proces, se je zastrupil 70-letni državni upokojenec Jovan Kangrga. Vlak je do smrti povozil 50 letnega gluhonemega Franca Ma-bina in pa 50 letnega trgovca Mihajla Ivaniča. Jakob Kniesel, najbogatejši trgovec v Indjiji, je bil po opravkih v Novem Sadu. Zvečer je šel peš na železniško postajo, da bi se odpeljal domov. Ko je , šel čez cesto, ga je povozil avtomobil in mu zlomil obe nogi. Zadnji ponesrečenec je 22 letni železniški i delavec Milan Vukovič iz Paševa. Zgodaj zjutraj se ; je peljal s drezino v Novi Sad. Malo pred postajo : pa je drezina skočila s tračnic in Vukovič je tako : nesrečno padel, da si je zlomil obe nogi in se hudo I poškodoval na glavi. Kaj pravite? Nedavno tem te vozil v gorenjskem vlaku. Marsikaj zanimivega vidi človek v železniškem vozu. Naj naštejem n. pr., kar sem videl v enem samem vozu. Razred zase so študentje seveda, to je povsod. V kotu sede trije. Na velikem risalniku s prsti s nje jo dinarje. Trije morajo biti in to je včasih zelo zabavna igra. Kot nalašča za prvo- ali drugošolca. Glasni so, prepirajo se, smejejo se, a slepo se ne. Tam spet dva, že nekoliko večja. Živahen pogovor: *Malora, boš videl. Primorje bo še zletelo. S llaškotn se bosta dajala— »Nič ne bo, saj bo Jugoslavijo nalreskal— »Moraš mislili, da ima zdaj llašk že eno točlco več. 16 jih ima. AIn tako naprej. Pri oknu stojita dve študentki, morda že višje-šolki. Ena lista po modnem časopisu in prav nič drugega si ve vesta povedati, kakor le to, kakšno obleko ima tista in tista, kako si jo bo dala naredili ona, kaj je zdaj najbolj v modi, kaj bo treba popraviti, da bo spet približno dobro itd. itd. V nasprotnem koncu voza sedita dva — on in ona. Velika sta že, a še študenta z aktovkami in knjigami. Veliko si imata povedati, a kaj, to vesta sama, saj samo šepetata, a iz zadovoljnosli in blaženosti na njunih obrazih smemo z vso opravičenostjo sklepati, da imata nekaj silno lepega in ljubeznivega. Kaj takega, recimo, kol zaljubljenci. Takele in podobne stvari človek vidi. Ne mislite, gospod urednik, da sem to samo zbral. Ne, to sem videl v enem samem vozu. Pran gotovo ne smemo pričakovati in še manj zahtevati, da bi študentje na vlaku ne vem s kakšno vnemo študirali ali izdelovali naloge. A vendar vas vprašam, gospod urednik, kaj mislite, ali more iz takih ljudi kaj dobrega poslali? Ali ne bo iz teh liudi nekoč le nekaj neporabnih igračk, ki se ne bodo nikdar zavedali težkega časa in svoje odgovornosti? Kaj bi rekli? In kaj bi rekli oni. ki te liudi vzgajalo, kaj bi rekli oni. ki jih z vsemi skrbmi in stroški pošiljajo študirat? Kaj bi reklo društvo *Šola in dom*? Več ko verjetno je, da sc bo v tej smeri dalo le malo zboljfati. Najmanj še s prepoved io vožnje po železnici za obisk šol. Treba bo nekje drunie poiskati listi vzmet, in to je edino prava vzgoja, moralni dvig naše mladine. Le po tej poli .ko [mladina prišla do tistega, kar išče in kar je njena naloga, kar zahteva od nje življenje in čas. — Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josel« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. Koledar Četrtek, 9. novembra. Teodor (Božidar), mu-čenec. Ostale vesti — Kraljevi romunski konzulat v LJubljani naznanja, da bodo po naredbi Romunske narodne banke bankovci po 1000 (tisoč) Icjev vzeti iz prometa do 31. decembra tekočega leta pri blagajnah centralne uprave Romunske narodne banke v Bukarešti. — Reklamni teden podobic! Gotovo še ne veste! Zato si dovoljuje trgovina Ničman obvestiti čč. gg. katehete in gdč. učiteljice na izredno nizko ceno podobic in sicer 100 komadov od 9 Din naprej. Ne zamudite ugodne prilike, ki vam jo nudi H. Ničman, Ljubljana. — V Slu-benem listu kraljevske banske uprave dravske banovine, št. 90 od' 8. t. m., je objavljena »Odločba o nazivih banovinskih cest I. in 11. reda«, dalje »Pravila o ambulantnih šolah«, »Pravilnik o službeni obleki uradnikov davčne stroke«, »Pravilnik o službeni obleki začasnih in stalnih davčnih izvrševalcev«, »Uredba o izpremembi uredbe o sodnih pologih (depozitih)«, »Odločba k pravilom o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita«, »Razpisa: — pojasnila glede elevatorjev za vodo z več cevmi in razveljavitev razpisa C, št. 30.201«, »Odločba o vstopanju tujih podanikov v članstvo gasilskih edinic«, »Razpisa — premija (»prim«) pri prevoznih stroških v tujem denarju in potrdilo o zavarovanju valute za vse blago, ki se izvaža po čl. 11 občne car. tarile«, »Popravek o izpremembah pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami«, »Razglas o raz/pisu volitev občinskega odbora za občino Limbuš in »Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933«. — Voz se provrnil na voznika. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali posetnika Jožeta Znidar-šiča iz Bločlc pri Ložu. Znidaršič je vozil deske, pri čemer pa se je voz prevrnil nanj. Znidaršič si je zlomil d osno nogo. — Izropan urar. V Vrbasu so neznani zlikovci skoro popolnoma izropali trgovino urarja Andreja Kleina. Izkopali so opeko iz stene in se skoz nastalo luknjo splazili v trgovino. Pobrali so srebr-nino, ure, verižice, prstane, uhane in nekaj zelo dragocenih okraskov. Zlatnino je imel urar k sreči skrito in je vlomilci niso našli. Skupna škoda znaša nad 30.000 Din. Zanimivo je, da je bila pred letom dni prav ta trgovina tudi poginoma izropana. Takratni lastnik je bil urar Knefely, ki je tako prišel ob vse. Ootovo jc, da so oba ropa izvršili isti vlomilci. — Krvavi sledovi za vlomilci. V Trnjanih pri Banja Luki so roparji vlomili v gozdarsko upravo in odnesli iz pisarne veliko blagajno. Orožniki so našli v gozdu velike mlake krvi in sledove boja. Tam so ležali tudi ostanki razbite blagajne. Ootovo je. da so se roparji pri razdelitvi piena sprii in ste-pli ter jih je nekaj močno ranjenih. V blagajni je bilo vsega skupaj osem tisoč dinarjev. — Žganje ga |e spravilo v vodo. 76 letni kmet Kondič iz Slabinje pri Koetajnici je šel s svojimi prijatelji v mesto. Starcu se je dopadlo žganje, pa ga je popil liter in pol. Prijatelji so videli, da je Kondič preveč pijan in so ga zadrževali, da bi pri njih prenočil. Kondič pa je kljub temu šel. Med potjo je zašel v narastel potok in utonil. — Pri slabosti (e naravna »Franz Joseiova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuie telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno — Pred poroko ubit. V Kuptisini pri Som-boriu je pretekli torek zvečer nastal pravi boj med vaškimi fanti. V gostilni sta se sjMirekla dva fanta in končno stepla. V boj so posegli tudi ostali fantje, ki so se razdelili v dva tabora. Pretep je trajal dvajset minut in je bila v tem času razbita vsa gostilniška oprava. Ko so prišli orožniki, so našli Jovana Horvata mrtvega, več fantov pa ranjenih. Ugotovili so, da je Horvata ubil neki Blaževič. ki so ga orožniki aretirali, ž njim |wi še pet drugih fantov. Pokojni Horvat bi se imel prihodnjo nedeljo fioročiti. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: P. Berghoff: Der ganze Christ. Predigten fiir alle Sonn- und Festtage des Jahres im Anschluss an die Evangelien. 247 strani, nevezano 64 Din. — R. Bliiml: Ignaz Seipel, Mensch, Christ, Priester in seinem Tagebuch. 2(8 strani, nevezano 49.50 Din. — R. Bliiml: Priilat Dr. Ignaz Seipel. Ein grosses Leben in kleinen Bildern. 288 strani, vezano 55 Din. — P. Dr. H. Dausend: Die Advenls- und Weinachts-zeit. Predigten. 109 strani, nevezano 36 Diin. — P. J. Drink: Freih?it, Arbeit und Brot? Vortrage nach den \Veltrundschreiben der Piipste Leo XIII und Pius XI iiber die soziale Frage. 222 strani, nevezano 76 Din. — P. G. Fuglein: Zungen und Zel-chen Gottes aus vergangener Zeit. Gelegenheits-predigten. 119 strani, nevezano 44 Din. — Hilde-brand D.: Eeinheit und Jungfraulichkeit. 213 strani, vezano 116 Din. — Dr. I. Imle: Ober des Le-bens Mitte. Besinnliches fiir Altere, 144 strani, nevezano f6 Din. — Knap.p: Der katholisehe Mensch. Laiengedanken zur Lebensf.ihrung. 146 strani, nevezano 66 Din. — P. G. Menge: Sponsa Christi. Vortrage fiir Ordensfrauen. 119 strani, nevezano 54 Din. — Th. Monnichs: Inneres Leben. Unter-richle und Lesungen. 232 strani. 60 Din. Trbovlje Pridobninu za obrtnike je predpisana. Odmera oz. višina davka, kakor jo predlaga davčna oblast, je razgrnjena prizadetim na viio-gled v občinski pisarni. Naveden je tudi dan razprave pred davčnim odborom, če se hoče kdo pritožiti zoper predpisano davščino. Premestitve pri rudniku. Zadnje tedne se vrše na obratu Terezija premestitve paznikov in delavcev. Obrutovodja izjavlja, et nižje številke. V celoti znaša v dohodkih 7631 milj. Kč (1933 8634.2 milj.), v izdatkih pa 7630 milj. Kč (8632.5 milj.). Zmanjšanje znaša 1 milijardo Kč, kar je za druge države zavidanja vredna vsota. Posebej ie objavljen proračun dohodkov in izdatkov za državne dolgove v enaki višini 1697.5 milj. Kč. Pregleden ie proračun državnih podjetij. Tu so fiosebej objavljene proračunske vsote za obratne stroške in dohodke. Izguba je predvidena le pri železnicah z 819.2 milj. Kč, pri vojaških gozdnih obratih z 7.1 milj. Kč in CTK (tiskovni službi) z 1.7 milj. Kč. Posebej pa navaja proračun drž. podjetij investicijske stroške in kritje za te stroške, kar je posnemanja vredno tudi za druge države, ker je le tako mogoča jasna slika državnega po-sf»darstva. Novi češkoslovaški proračun je slika prizadevanja za prilagoditev izpremenjenim razmeram v gospodarstvu. Dellacija in f>o njej svetovna gosjio-darska kriza sta tudi češkoslovaško republiko prisilila, da je državne finance prilagodila novemu fKjložaju, predvsem znižanju izdatkov, ker gospodarstvo ne prenese več novih dajatev. V proračunu so upoštevane tudi velike socialne polreoe zaradi krize. Finančni minister pa upa, da smo najhujšo krizo že prebrodili. Važno je v zvezi s tem, da novih bremen finančni minister ni napovedal. Mogoče bodo vpeljali vojaško takso. To je jiosnemanja vreden zgled. Nadalje pravi finančni minister, da je j:>otrebna nadalina redukcija osobja. Končno je treba ugotoviti, da je državni proračun taktično uravnovešen in da so češkoslovaške finance v redu. Socralno zavarovanje v avfuslu Osrednji urad za zavarovanje delavcev objavlja jx>datke o številu zavarovancev v avgustu. Povprečno število zavarovancev je znašalo 538.826 delavcev (julija 1930 521.177, avgusta lani 551.627). Letošnji prirastek v avgustu v primeri z julijem je bil znatno večji kot prejšnja leta. Edino v dobrem letu 1928 je bil sezijski dvig znatnejši. Poleg tega je padec v primeri z lanskim lelom bil v avgustu znatno manjši kot lani. Iz teh izvajanj bi bilo sklepati na delno stabilizacijo razmer na delovnem trgu. Od avgusta na avgust letos se ie zmanjšalo število zavarovancev pri uradih: Belgrad 12.576, Zagreb 4559, Novi Sad 3341, Dubrovnik 2813 in Merkur 1117. Prirastek pa zaznamujejo: Osjek 3870, Vel. Bečkerek 1826 in Sušak. Zanimivo je, da izkazujejo dvig (19.076) nižji mezdni razredi, v katerih so zavarovani delavci za mezdo do 24 Din dnevno. Nasprotno pa izkazujejo višji razredi z mezdo nad 24 Din padec za 37619 članov. izvoz skozi Brailo Naš izvoz, skozi Brailo je v 3. četrtletju letos v primeri z istim časom lani narastel: lani je znašal 10.370, letos pa je bilo izvoženo koruze 71.215 ton, 8155 ton bakra, 99 ton pšenice in 47 ton ječmena. Skozi Brailo smo izvažali največ v Nemčijo, llolandljo, Italijo(l), Belgijo, Anglijo. Dansko, v Francijo in Gibraltar. Zanimivo je, dn je šlo 12.579 ton naše koruze v Italijo po ovinkih skozi Brailo, ker je vodna pot cenejša kot železniška kljub krajši vožnji. Tudi v tekočem četrtletju je bil naš izvoz znaten. ★ Položaj v Združenih državah. Kljub nekaterim ugodnim znamenjem se množe vesti o oslabitvi ameriške konjunkture. Predvsem ugotavljajo, da je pričakovano jesensko oživljenje povsem izostalo. Razvoj konjunkture gre v Ameriki zopet navzdol. To se vidi jsosebno v produkciji jekla. Avgusta je bila dosežena najvišja produkcija z 1.83 milj. tonami, v septembru je produkcija padla na 1.52 milj., v oktobru pa celo na 1.34 milj. ton. Tudi zajx>slenos1 jeklarske industrije, ki je v juliju dosegla celo 59% produkcijske kapacitete, je padla pred dvema tednoma na 32%, pre šnji teden pa celo na 26%. Tudi jioraba toka nc izkazuje dviga, ampak zmanjšanje. Število natovorjenih vagonov je v juliju preseglo lanske rezultate za 30%, zadnji teden pa so bili letošnji rezultati le za 3% nižji. Ruska zunanja trgovina. V prvih osmih mesecih t. 1. je znašal ruski uvoz samo 247 inilj. rubljev (lani v 8 mesecih 507 milj.). Na posamezne države-uvoznice odpade: Nemčija 121 (234) milj., Anglija 22 (67), Italija 12 (22), Unija 11 (21) in Francija 4 (2) milj. rubljev. — Nasprotno je izvoz padel samo od 359 na 315 milj. rubljev. Največ so kupovale v Rusiji: Nemčija 60 (66), Anglija 50 (81), Francija 16 (18), Italija 15 (15) in Unija 9 (10) milj. rubljev. Vpis v trgovinski register: Tovarna pohištva, dr. z o. z.. Poljčane (100.000 Din; jxislov. Lekan Jože, Kurnik Ivan). Izpremcinbe v upravnem svetu Aga Ruše. Novi člani upravnega sveta so: dr. Protič Pavel, dr. Da-vidis Lrnst. Siissmayer Kurt iii dr. Berce Janko. Občili zbori: Kokra, tekstilna d. d. v Kranju 25. novembra ob 16 v pisarni dr. Sabothyja in Splošna stavbna družba, Maribor, 29. novembra ob li v prostorih elektrarne Fala. Poljska kompenzacijska trgovina sc razvija s kompenzacijskimi listi. Posredniki kupujejo take liste od izvoznikov in jih prodajajo izvoznikom, da lahko uvažajo blago s carinskimi ugodnostmi. Provizija znaša 1—2% vrednosti kompenzacijskega lista. Komp. liste izdajajo trgovske zbornice. Trgovina s temi listi je možna zalo, ker sprejemalo poljske carinarnice kompen. liste brez ozira na zemljepisni položaj pristanišč, označenih v konos-manih. Borza Dne 8. nov. 1933. Denar Ncizj>remenjeni so ostali: Bruselj, Curih in Pariz. Vse druge devize so popustile. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.85, na zagrebški in belgrajski po 8.79. — Cirški boni so notirah v Zagrebu 41—41.50 (41.50), v Belgradu 41.25-41.83 (40.50). Ljubljana. Amsterdam 2307.35—2318.71, Berlin 1361.25-1372.05. Bruselj 797.74—801.68, Curih 1108.35—1113.85, London 170.08—180.68, Nevv York 3630.50 -3658.76. Pariz 223.88—225, Praga 169.84 do 170.70, Trst 300.63-303.03. Zagrebški promet brez komjienzacij 49219 Din. Curih. Pariz 20.20, London 16.18, Nevv York 329, Bruselj 71.975, Milan 27.17, Madrid 43.20, Amsterdam 208.20, Berlin 123, Dunaj 72.77 (57.60), Stockholni 83.45, Oslo 81.30, Kojienhagen 72.25 Praga 15.325, Varšava 57.90, Atene 2.95, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Pariz. 11.45. London 80.20, Nevv York 16.27. Zlato v Londonu 131/10. Vrednostni papirji Tendenca za vojno škodo in begi. obvcznice jc bila čvrstejša, kar se je videlo pri tečajih. Dolrrski papirji na naših borzah danes niso imeli notic. -Promet je bil slab. saj je bilo na zagrebški borzi zaključenih samo GC0 kom. vojne škode. Ljubljana. 7% inv. pos 50 den., agrarji 26 den.. vojna škoda 246 248. begi obv. 36 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv j*>s. 50 52. agrarji 26 den., vojna škoda 246 -247.50 ( 215 50. 246, 247), 12. 246—248, 6% begi. obv. 35 36 75 Delnice: Priv. agr. banka 226 229, Impcks 50, l-is 10—30, Trboveljska 90—110. Belgrad. Narodna banka 3650 den., Priv. agr. banka '227.50-229 (229, 228). 7% inv. pos. 51 do 51.50 (51), agrarji 27 - 27.50 (27). vojna škoda 2 Ki Mi do 247 (246), 6% begi. obv. 36.30 .....36.50 ('6 10, 36.30). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je nadalje čvrst. Cene pšenice in moke so sicer ostale neizpretnenjene. pač pa je nadalje narasla v ccni koruza. Danes slane stara koruza že 77.50—80. Umetno sušena koruza se ie učvrstila na 65—70 Zakonca Lmctoergh v Parizu. Na sliki vidimo francoskega letalskega ministra / zakoncema LinH-bergh, ki sla prišla v Pariz. Pred 5 leti je I mdbergh preletel Atlantski ocean ier tudi bil v Parizu slovesno sprejet. Paini«.VK/ev (o^ieo. Francoz. slovesno pokopali svojega večkratnega ministrskega predsednika m matematik« Faioleveia na državo« stroika. Čez 18 let dvignjena ladja Sovjetskim mornarjem se je posrečilo dvigniti 3000-tonski ledolom »Sadko«, ki se je ponesrečil pred 18 leti in utonil na čereh ob Kandalakši v Ledenem oceanu. Vlačilci so zasidrali dvignjeno ladjo na varni sipini. Dopisnik »Komsomolske pravde« pripoveduje v številki od 17. oktobra zaključek dolgega napornega dela: »Voda je zavrela in zašumela kakor v kotlu. Zdelo se je, da se je razpočila v globini valikanska bomba. Rilec pokopane ladje se je prikazal nad oceansko gladino kakor velikansko, v zelene pene zavito strašilo. Ko so se polegli valovi, smo razločili, da je pokrivala vso ladjo debela plast školjk. Povsod, v kurilnici in na krovu so se vgnezdite gobe in morske zvezde. Pol ure pozneje sem že spremljal poveljnika rešilnega oddelka, Krilova, na krov včeraj še pokopane ladje. Školjke so nam Popotni h v krsti Na praškem Wilsonovem kolodvoru se je preteklo soboto zgodilo tole: Postajna policija je bila opozorjena, da so na majhni postaji blizu Prage, neznani možje oddali na vlak težak zaboj. Ko so zaboj odprli, so v njem našli krsto. Takoj se je raznesla vest, da se je zgodil strašen in senzacio-nelen umor. Ko so pa krsto odprli, so v njej našli v svoje veliko začudenje živega človeka, ki pa je trdno spal. Moža so zbudili iz sladkih sanj in ga prijeli, odkod in zakaj. Povedal je, da je s svojimi prijatelji stavil, da se bo kol »slep potnik« pripeljal v Prago v krsti. Stavo je torej dobil. Policija mu je vsekakor pritrdila, da je stavo dobil, da pa je izgubil igro, ki jo je igral z oblastmi. Ker je oblasti zapeljal v zmoto, se bo moral zagovarjati pred sodiščem ter bo tudi kaznovan, četudi je stavo dobil. Čudovita ura Na zvoniku stolnice v Miinstru na Nemškem imajo znamenito uro, o kateri pripoveduje pripovedka takole: Mojstru, ki je naredil to čudovito uro, je mestni svet dal iztakniti oči, da ne bi mogel narediti še druge take ure za kako drugo mesto. Nesrečni mojster pa se je maščeval ter je z enim samim prijemom ustavil uro, katere poslej noben mojster ni mogel več popraviti, da bi šla. Sedaj pa zopet gre. Kajpada ni lahko razvoz-ljati toliko znanstvenih, astronomskih in astroloških podatkov, ki jih je mojster strnil v to uro. Pod velikim kazalcem je v okrogli odprtini naprav- hrustale pod nogami, in trepetajoče ribe so skakale po tleh, ko smo odpirali 18 let zaprta vrata v kajuto. Vse kabine so bile dobro ohranjene, a lazili smo čez jambor, ki je ležal na palubi. V salonu za kadilce smo našli na mizici poleg pianina več gramofonskih ploč. Potapljači so jih takoj zmagovalno odnesli v svoj »Leninov kotiček«. Pohištvo in celo stroji so ostali nepoškodovani. Pišem te vrstice na še vlažnem usnjenem divanu v obed-nici... Moštvo je priredilo zvečer koncert. Rešene gramofonske plošče so se kmalu posušile. Igla je zasikala, in krasen tenor je zapel o »neštetih diamantih v globinah indskega gorovja.« Ponesrečeni »Sadkot je imel med svojimi zakladi tudi gramofonsko izdajo istoimenske opere. Mornarji so jo uživali do polnoči. ljen kalendarij s podatki za 532 let naprej. Ker je bila ura narejena leta 1540, ti podatki segajo do leta 2071. Najbolj zanimivi in priljubljeni del te ure pa so zvonovi, ki tako ubrano pojo, kakor bi igral na orgle, ter sprehod svetih Treh kraljev. Opoldne vsakega dne se zbere pred uro velika množica domačinov in tujoev, ki čakajo, kdaj bo »možiček« zatrobil poldne in njegova »ženica« udarila s kladivom na zvon. Komaj preneha udarec zvona, se odpro mala vrata in sveti Trije kralji počasi prikorakajo ter se s prijaznimi pokloni in svojimi darovi približajo Jezuščku in njegovi materi. Med tem pohodom zvonijo zvonovi na uri ubrano pesem »In dulci jubilo«. ★ Vzgoja. Slaščičar: »Jaz dovolim vsakemu vajencu, da se takoj spočetka dosita nabaše po mili volji vseh sladkarij, pa ga še silim, naj le še priloži. To mu povzroči, da se mu potem slaščice kar gabijo.« Gost: »Škoda, da pri nas tega običaja ni.« Slaščičar: »Kaj ste pa vi po poklicu?« Gost: »Blagajnik v banki.« Prava dobrota današnjih dni so izborna oblačila in izvrstni štofi za gospode v tako fini kvaliteti in po tako nizkih cenah kakor jih nudi tvrdka Drago Schwab v Ljubljani Mandžukuo, kakor imenujemo novo državno tvorbo bivše Mandžurije, leži onstran kitajskega zidu. Kljub vsem političnim spremembam so pa ostali medsebojni stiki tostran in onstran zelo živahni. Stara mandžuška dinastija je bila skozi stoletja, vse do predzadnjega časa dajala Državi Sredine svoje cesarje. Rusko-japonska vojna v začetku 20. stoletja je pomaknila Mandžukuo zopet v središče zanimanja. Kitajska meščanska vojna in najnovejši kitajsko-japonski spor sta povzročila, da so se čimdalje tembolj trgale vezi z državno tvorbo starega Kitaja. O tem starem spornem ozemlju, ki meji na severu na sibirske pokrajine, na vzhodu pa na Korejo, se je že leta 1923 pod generalom Čeng-Co-lungom govorilo kakor o samostojni državi. Leta 1928 se je prvotnim pokrajinam Fengtien, Kirin in Hajhundkien pridružil še Jehol in obsega današnji Madžukuo ozemlje, ki je približno tako veliko, kakor Nemčija in Francija skupaj. Na tej obsežni površini živi zelo pisana mešanica prebivalstva. Največ je Kitajcev, to je približno 90%. ki so praprebivalce dežele, Mandžue in Mongole, že rano izpodrinili. Stoletja je trajalo kitajsko priseljevanje in je še danes znatno. Neki misijonar iz Jenčova v južnem Šantungu piše: »Število katoličanov v našem vikarijatu se je zvišalo na 102.000; žal je sedaj 15.000 naših vernikov odsotnih, predvsem v Mandžuriji ... V letih 1923 do 1929 se jc preselilo v mandžursko zbiralno kotlino nad pet milijonov Kitajcev. Polovica se je tam za stalno naselila. Razmere na Kitajskem jemlio tem ljudem veselje, da bi se po končani žetvi vrnili v večno nemirno domovino.« Vsega prebivalstva šteje Mandžukuo 33.6 milijona duš, od tega je približno 30 milijonov Kitajcev. Število doseljenih Korcjcev znaša približno 800.000 oseb. Jajponce cenijo na 300.000 duš. Rusov je začudo samo 1400. Potem pridejo še majhne skupine: 529 Angležev in 384 Nemcev. Mandžukuo preprezata od severa proti jugu dva razpotegnjena gorska hrbta, ki hranita v svo- jih nedrih premog in rude. Obsežne ravani so zelo rodovitne in namakajo jih velike, plovne reke. Zima je dolgotrajna in mrzla, pomlad vetrovna, poletje kratko, pa vroče. Nobenega dvoma ne more biti: Mandžukuo ima bodočnost. Volja te dežele do življenja in napredka se je pokazala že pod vlado japonskega vojaškega vrhovnega poveljstva in je očita v velikih novih zgradbah glavnega mesta Hajnkinga (prej Čangčun). Vrednost denarja je ustaljena. Roparstvo odločno iztrebljajo. Red in varnost sta v prid prebivalstvu in prav posebno tudi misijonstvu, ki se je začelo vidno razcvitati. Apostolska prefek-tura je v Jenkiju in jo vodijo bavarski benediktinci. Iz Jenkija, ki je v najtesnejši zvezi z Ilanom in Vonsanom na Koreji, je izšla pobuda, da bi se za mandžursko narodne mešanico uredilo dušno pa-stirstvo po zgledu evropskega dušebrižništva za izseljence. Tako bi bilo najlaže zajeti tudi dose-ljene katolike, ki bi postali sol verskega dela v Mandžukuo in bi mogli misijonarjem utirati pota. Pomisliti treba, da so med doseljenimi katoličani celo Japonci, odlični možje, ki zavzemajo važna službena mesta: sodno predsedstvo, vseučiliške stolice, bančna ravnateljstva itd. S tem je dan močan temelj za katoliško akcijo v velikem slogu, ki naj pomaga premostiti velika narodnostna nasprotja. Neki misijonar v Fušunu piše: »Pri nas sc obnavlja binkoštni čudež: pri sv. maši se složno zbirajo Kitaici, Japonci in Korejci.« Izredno lepo se razvija tudi prefektura Cicikar, kjer je v zadnjem letu naraslo število katehumenov od 4000 na 12.0001 Prerano umrli p. Frohling je tik pred svojo smrtjo pisal: »Pred leti je moral misijonar v teh pokrajinah po dolgotrajnih in napornih potih iskati raztresene kristjane. Danes prihajajo na misijonske postaje poslanstva iz najoddaljenejših vasi in prijavljajo svoje družine za krščanstvo. Take priložnosti za misijone ne bo tako kmalu zopet. Mi-sijoni potrebujeio veliko molitve in žrtev, da se velika žetev spravi v žitnice.« na Angleškem; včasih pa nastopijo bolečine tudi v hrbtu ali v nosu. Ker se bolečine začno na desni strani trebuha, so jo mnogi zamenjali z vnetjem slepiča, vendar pa s tem nima nič skupnega. Kakor se zdi, je bolezen v zvezi z letnim časom in je od njega tudi odvisna. Bolezen poteka brez posebnih komplikaoij in doslej za njo še nihče ni umrl. Ostanki nesrečnega zrakoplova Francoski ministrski predsednik Sarraut je z vladno izjavo predstavil zbornici novo vlado ter dobil zaupnico. 274 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Nova bolezen na Angleškem Iz angleške grofije Torkshire poročajo, da je tam začela razsajati nova bolezen, katero opazujejo le malo časa. Najprvo je letos zgrabila 2 in pol leta starega fantka, ki je naenkrat začutil hude bolečine na desni strani trebuha. Dobil je hudo vročino. Bolečine in vročina so Čez nekaj časa ponehale, a kmalu zopet nastopale. To se je ponavljalo več dni. Ko je začela bolezen ponehavati, je deček dobil hud nahod Medtem so pa znova oboleli trije drugi otroci. Ta bolezen se je lani prikazala najprvo v skandinavskih državah ter je posebno razsajala na otoku Bornholm. Zato jo imenujejo »bornholmska bolezen«. Ta bolezen pomeni epidemično akutno vnetje trebušnih mišic na desni strani trebuha. Lanskega leta septembra meseca je prvič z vso silo nastopila v Skandinaviji. Samo meseca septembra je na Danskem zbolelo nad 2000 ljudi. Potek bolezni je bil tak, kakor so ga letos opazovali 1 Nemiri ▼ Palestini. Arabci so silovito demonstrirali proti naseljevanju Judov v Palestini. Naša slika nam kaže prizor iz hudih bojev med Arabci in angleško policijo v Jafi. Sedaj se je ozračje pomirilo, vendar je nezadovoljnost mmt Arabci še vedno zelo velika. Kakor je znano, je prod nekaj leti vihar presenetil francoski vojaški zrakoplov »f)ixmuide« ter ga vrgel v morje nekje blizu Sicilije. Poslej ni bilo več sledu za nesrečno zračno ladjo. Sedaj pa prihaja iz Palerma poročilo, da so ribiči iz Men-fija našli ogrodje ponesrečenega zrakoplova. Ko so lovili ribe, so se mreže globoko pod vodo zapletle v neko stvar. Ko so jih potegnili kvišku, so bili med mreže zapleteni kovinski ostanki nesrečnega zrakoplova. Ogrodje zrakoplova leži kakih 40 metrov pod vodo in kake 2 milji od obale pri Menfiju. * V posredovalnici za ženine in neveste. A.: »Ta-le obraz mi ugaja Ali je gospodična blon-dinka?« Posred.: »Kakor želite, gospod.« Nov avtomobilski rekord je dosegel Francoz Wey-ron, ki je na progi 200 angleških milj dosegel povprečno naglico 187.47 km na uro. Nov način izdelave riževega pudra I tvori razliko, te iznenadi Nos x najgršlm sijajem, najbolj raakava in najgrša koža dobita naglo divno lepoto, ako s« uporablja puder, ki je prirejen po novi metodi. Poučna raziskovanja so iznalla novo sestavino, ki drži rižin puder ves dan na koži. Ta sestavina te zove »Vrhnja pena«. Pomešana z riževim pudrom omogoča vsaki dami, da si ohrani kljub vetru ter hladnemu in deževnemu vremenu svežo in prekrasno polt. Da celo pri plesu v najbolj razgreti plesni dvorani ostane njena polt brez najmanjle sledi sijaja ali masti. Vrhnja pena je na patentiran način pomešana r pudrom Tokaton, Ta čudovita sestavina naredi puder Tokalon povsem drugačen in daje koži nepopisno lepo polt, kakršne ni mogoče doseči z navadnim pudrom. KU LT U RNI OBZORNIK Pomembna knjiga Mohorjeve družbe »J etika«. — Spisal dr. France Debevec — rodja odseka za pljučne bolezni v splošni državni bolnišnici v Ljubljani. Založila Družba sv. Mohorja v Celju, 1933. (Kedna publikacija). Ta knjiga pojde v 50.000 izvodih med Slovence, kitalo pa jo bo najmanj petkrat toliko ljudi v enem samem letu in bogve koliko ljudi v prihodnjih letih. Iz teh številk spoznamo, koliko dobrega bo lahko storila in da ne bo malo tistih, ki se bodo radi nje znali varovati okužbe in smrti, prav radi tega, ker jih. bo opozorila na marsikaj, kar jil je bilo dosedaj nepoznano. Čeprav je socialna beda glavna nazširjevalka jetike, je vendar še lo-liko drugih vzrokov, ki pomagajo tej morivki do uspeha, da jo gotovo dolžnost zdravnika in znanstvenika. opozarjati ljudstvo nanje. Te vzroke nam je dr. Debevec nazorno opisal, dasi ni pozabil opozarjali na prvo zlo — na bedo delavstva, služkinj, študentov, jetnikov. Avtor se je lotil tistega dela z vso skoraj pedantično vestnostjo, z dobrim poznanjem literature in z lastnim izkustvom, ter z rezultatom svojega dela pokazal, da je v ljudski znanosti mogoče povedati vse, kakor pripoveduje tudi Plečnik o zamotani snovi anatomije in fizio-logije jasno in priprosto, da lahko razutne in spozna vsak — pa ludi nekateri drugi naši znanstveniki, ki nočejo ohraniti svojega znanja le za svoje visoke slolice. S skoraj klinično natančnostjo nam je avtor opisal različne vrste jetike otrok, dora-ščajočih in odraslih. Obenem s popisom razvoja, histologije, fiziologije in patološke anatomije nam je orisal jetiko vsakega organa posebej, povedal nam je vsepovsod, kako naj se varujemo te ne-prijateljice, kako naj ravnamo z jetičnimi bolniki, govoril nam je o zdravljenju z zdravili, o zdravljenju v prirodi in o operativnem zdravljenju. Slog je zanimiv in živahen, priprost. Kako težko je v zdravstvu z izrazi, ve dobro vsak naš zdravnik. Avtorju pa se je posrečilo poiskati marsikatero lepo novo ime. Tu in tam pa le spoznamo, kako se avtor še bori s slogom. Skoraj povsod so nazornim opisom dodeljene slike in risbe iz histologije. patološke anatomije, iz higijene jetike, pa tudi mnogoštevilne rentgen-slike. Vseh slik in risb je 109, mod njimi so štiri v barvotisku. Ob koncu poglavja — »Kako zdravimo jetiko« — piše avtor: »Za operativno zdravljenje potrebujemo primernih zavodov, bolnišnic in zdravilišč. Žal, da je dandanes pomanjkanje bolniških prostorov naravnost obupno. To dejstvo se kruto maščuje: neštevilni oboleli so radi tega zapisani prezgodnji smrti, saj se ue morejo redno zdraviti 1 Naj bodo te vrstice skrajni poziv in opomin odločujočim činiteljem, da to krvavo potrebne zavode čimprej zgrade.* Tako pravi avtor ;n z njim pravi isto sto in sto revnejših bolnikov, ki nimajo denarja, da bi odšli v draga zdravilišča. Mene samega zaboli srce, ko se spomnim, kako krasne zdravstvene in zdraviliške domove grade v Zagrebu in Belgradu, Ljubljana pa klavrno vleče svojo prastaro, majhno bolnišnico, ki je bila zidana takrat, ko je bila Ljubljana še vas. V njej sameva tudi par sobic za jetiko, ki se zde proti bolnišnici, ki bi morala biti kot velika odrešiteljica za tuberkulozne že davno zgrajena, kot velika smešnica. Pa tudi vsi drugi prostori bolnišnico so premajhni, nepraktični in klavrni za bolnike in zdravnike. Naj bi ta knjiga res vendarle enkrat odprla oči tistim, ki ne morejo spoznati trpljenja premnogih članov svojega naroda. Gospodje, zgradite vendar enkrat \»lik dom najbednejših in ne jx>zabite pri tem na sobice za nadurno težavno delo slabo plačanih pomožnih zdravnikov. Jaz silno rad gledam Iri prekrasne mostove, ki vodijo z Marijinega Irga čez Ljubljanico, veliko rajši bi pa gledal veliko bolnišnico, ki bi lepšala trpljenje tistim, ki jim ni mogoče, da bi še hodili čez tri take mostove. Ob tej knjigi bi rad povedal še to: Naše ljudstvo rado čita kakor malokatero drugo, rado raziskuje, rado sjx)znava. Učenjakov, ki bi mu pomagali pri tem, pa je še malo. Čeprav je na univerzi učenjakov in nadarjenih študentov dovolj. Knjige izdajajo le posamezni in še med njimi jih je monogo takih, knterih dela so dostopna samo izobražencem. Nemci in drugi imajo množico knjig, dobrih knjig, pisanih za ljudstvo. Pisali so jih univerzitetni profesorji z jasnim, priproslim. vsakomur dostopnim slogom. Pri nas so težave res zelo velike. Učenjaki, ki jim je snov dostopna le iz tujih virov, se morajo boriti s slogom domačega jezika. Denarja pa tudi ni preveč. Da pa je mogoče delali, dasi s težavami, dokazujejo Plečnik, Debevec in drugi. Polagoma se bo le rodil znanstveni slog. ki bo naš.Tudi ljudsko vseučilišče skoraj spi. V Maribor, v drugo naše največje mesto, hodijo predavat profesorji iz Zagreba — pa so še druga mesta po Sloveniji. Debevčeva knjiga je dobra in založnica je lahko vesela, da jo je poslala med nas. Dr. B. M. pravi avtor v uvodu, »pered iolsko tablo, kar bi jezikovni pouk od časa do časa zelo poživljalo in bi bilo tudi v vzgojnem pogledu dobrodošlo«. Napisane pa so te drobne skoz in skoz vzgojne stvarce ne le z vnanjo, temveč tudi z notranjo režijo (opis individualnosti oseb, čuvstev, psiholoških prehodov itd.), radi česar bo mladina igrice tudi rada hrala. Izmed posameznih igric naj imenujemo »Božjega volka«, toplo sliko dobrega in zlega značaja dveh dečkov, »Pod božičnim drevesom«, kjer se zapuščeni družinici vrne iz velike vojne pogrešani oče, »Siroti Zorica in Marko«, trpljenje dveh otrok, ki ju osreči bogat zdravnik itd. Tu je še pustna igrica »Krinke«, otroška komedija »Spletkar Niko* pa končno simbolična slika »Vstajenje«, za katero je napisal verze dr. J. Lovrenčič in katero je avtor režiral na Krekovem večera 1. 1918 v Trstu v gledališču »Politeama Rossetti«. Kot rečeno, so te igrice, ki so vzete iz vsakdanjega življenja, toplo vzgojne, zato bodo oplemenitile mnoge otroke, ki bodo dobili knjigo v roke. Zato zbirko vsem toplo priporočamo. Stane 18 Din. Režiserjem in igralcem bo dobrodošla uvodna Skrbinškova »Beseda vodjem mladinskih odrov in misli za pouk dece v gledaliških vprašanjih«. Erich K a s t n e r : Tonček i Točkica. Roman. Izdala »Binoza«. Zagreb, 1933. — Kot prvo knjigo avoje »Mladinske knjižnice« je izdala »Binoza« znani otroški roman »Tonček i Točkica«, ki je preveden žc v mnoge evropske jezike, a kritika je proglasila Kastnerja za enega izmed najboljših pisateljev moderne otroške književnosti. Kastner se loči od ostalih otroških pripovednikov v tem, da ne sega po motive v fantastični svet zmajev, škra-teljčkov, vil in podobnih prisanjanih duhov, marveč v realno življenje otrok. V tem primeru v življenje otrok v velemestu. Knjiga je v vsakem pogledu vzgojna in bi jo bilo pred vsem »modernim« staršem priporočiti. Ima mnogo ilustracij. Stane okusno opremljena 40 Din. Naroča se pri »Binozi«, Zagreb, Bogovičeva 5. Poto-amater prinaša v svoji 11. številki na uvodnem mestu poročilo o folo-amaterskem izletu v Slovenske gorice, nato nadaljuje g. Lenart članek o osvetlitvi plošč in filmov, kjer more najti j vsak amater bistvene smernice za pravilno osvetlitev svojih jiosnetkov. Prof. Noč lvnn obravnava posnetke z avtomatsko kino-kamero, ameriški Slo-j venec J. Z. List, ki jo uslužben v IIolly\voodu, pa razpravlja o moderni filmski kameri in vseh pri-i tiklinah. ki so za moderno snemalno tehniko nujno i potrebne. Mesečnik se vsebinsko lejx> razvija in i bo eelolni dnevnik, ki bo v kratkem zaključen, lep donos k slovenski foto-amalerski literaturi. in odpravljena v eni sami noti V kombinaciji zdravilnih soli, ki so sestavni deli radioaktivnih vrelcev svetovnega slovesa, so našli zdravniki uspešno sredstvo za zdravljenje bolezni na nogah. To sredstvo ie imenuje Saltrat Rodell Dodajte ga vroči vodi v toliki količini, da dobi voda vide« mleka Vnete noge pomočite v to zdravilno kopeli. Srbeče ozebline, občutljivost, otekline in vnetja čudežno prenehajo. Prestanejo tudi vse bolečine, povzročene od kurjih oče«. Močne zdravilne soli omehčajo trda mesta, kurja očesa in žulje, tako da jih lahko odstranite brez bolečin Naslednji dan lahko obuiete čevlje manjše številke ter lahko hodite in tudi plešete z veseljem. Saltrat Rodell oživlja krvni obtok, greje hladne noge, krepča oslabljene sklepe ter vrača zdravje bolnim nogam. Kupite še danes Saltrat Rodell v najbližnii lekarni. Uspeh je zajamčen, v nasprotnem primeru pa se denar vrne. „Mlinar in njegova hči" v Mariboru v izvedbi Magdalenskega odra v Mariboru. TradicionaLnO Raupachovo žaloigro »Mlinar in njegova hči« so nam v nedeljo 5. t. m. podali člani dramatskega odseka Magdalenske kongregacije. Pokazali so s tem, da bodo tudi letos usmerjali svojo repertoarno linijo po starih preizkušenih tirnicah, Da jim to ne bo v kvar, je pokazal veliik uspeli nedeljske vprizoritve, Vedno smo sprejemljivi za moralistične zgodbe iz patriarhalne oder-ske idile, čimbolj se oddaljujejo od sedanjega življenja; in morda je danes njihov posredni vtis močnejši in vplivnejši, kakor na svoječasnega človeka. Zato so tudi Magdalcnci v nedeljo s svojo vprizo-ritvijo zadeli na pravo struno in želeti bi bilo, da bi nam kaj podobnega še prinesli. Tem bolj, ker bi nam s tem izpolnili vrzel, ki jo čutimo že leta sem v repertoarnem načrtu tukajšnjega gledališča. Igro je postavil na oder Eichmeister v posrečeni zamisli, ker se je izognil premočnim karak-ternim poudarkom; ustvaril je taiko zaokroženo enoto, prežeto s čustvenostjo in toploto, V ospredju večera sta bila Marica gdč. Simčičeve in mlinar Črnot g. Hameršaka. Prva se razvija čimdalje v močnejšo igralko. V vseh njenih dosedanjih vlogah je opažati močno ustvarjalno silo, ki jo združuje s prirojenim igralskim talentom. Hameršak pa je ustvaril iz vloge mlinarja Čraota izklesano, živo osebnost, karakterno poudarjeno. Bila je to ena njegovih najboljših vlog. Konrada je igral g. Eichmeister umerjeno in z občutjem. Tudi ostale vloge so bile dobro zasedene. Pred vsem naravni Matija g. Juha, grobar Luka g. Veselyja, županja gdč. Starčeve, gostilničarski par Pivec (g. Boter in gdč. Tušekova), vdova Korenka (gdč. Babušekovaj in Medved,ičev duhovnik. — Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila nabito polna občinstva. Želeti bi bilo le, da bi se vprizoritve ob takem navalu obi-kovalcev tudi tehnično bolje pripravile. Tako nekoliko več rediteljev, Več pažnje pri razsvetljavi dvorane itd. To so sicer zunanjosti, ki pa mnogokrat močno vplivajo na razpoloženje v dvorani in na odru. J. G. Londonski Pen-klub proti berlinskemu. Londonski Pen-klub jc imenoval nemške pisatelje Ilcinricha Man na, Liona Feuchtvvanger- ja in Ernsta Tollerja za častne člane svojega kluba in sicer v znamenju protesta proti nemškim mogočnjakom jjolitike in umetnosti, ki so imenovane pisatelje pregnali. Nemški hitlerjanski Pen-klub pa je izjavil, da to ni bilo njegovo delo. marveč delo nemške vlade. Za moderne gosli. Zanimiva tekma se je tedni vršila na moskovskem konservatoriju. Znamenite stare gosli (Stradivani, Amati in Guarneri) in moderne ruske violine so tekmovale za lepši glas. Komisija glasbenikov, kapelniikov in komponistov je vse storila za čim objektivnejšo sodbo. Izbranim znamenitim igralcem so bile zavezane oči in igrali so za tkzv. špansko steno, da bi bili skriti pred komisijo. Rezultat je bil prezanimiv: vseh pet prvih nagrad so odnesle moderne ruske gosli. i Milan Skrbinšek: »Božfi volek in drugI«. Igre za mladinske odre. Ljubljana, 1933. Učiteljska tiskarna, str. 136. Že imamo nekaj prav lepih otroških igric, ki jih je napisal ravnatelj ljublj, drame, Pavel Golija, toda le se gibljejo več ali manj v pravljičnem svetu, zato so igralsko porabne le za bogatejše odre. Zdaj pa je izdal znani igralec in režiser Milan Skrbinšek šest svojih ljubkih igric, preprostih, na najrevnejših odrih lahko vprizorljivih, celo, kot Zimsko kopališče bo vendar odorto! Pojasnilo gosp. arcli. Schclla. Na pisma g. K. T., ki smo ga objavili v 254. št. našega lista, nam je dal načelnik i I i— ♦ijanske plavalne sekcije g. arcli. Scliell naslednje jiojasnilo: Nli smo gotovo med prvimi, ki hočemo nuditi javnosti in svojemu članstvu priliko za jilavalni šport, vendar so režijski stroški za zimsko kopališče tolikšni, da jih vstopnina ne krije, z rezervnim kapitalom pa sekcija ne razpolaga. Res je, da je zanimanje zh plavalni šport letos zopet naraslo, vendar je mišljenje g. K. T. preveč optimistično ako računa, da jc izven kroga tekmovalcev dovolj interesentov, da bi mogli kriti režijo. Že pred koncem letne sezone smo mislili na akcijo, s katero bi ustanovili osnovni fond za vzdrževanje zimskega kopališča. Ko pa je zadela naše ljudstvo huda povpdeni, smo smatrali. da bi bila takšna akcija spričo stiske v poplavljenih krajih neumestna. Vendar nismo opustili misli na otvoritev zimskega kopališča in pričeli smo z nabiranjem med lastnim članstvom. Na zadnji seji smo ugotovili, da je navdušenje za plavalni šport nieo imela tudi javnost od kopališča čim več koristi, smo se odločili, da .priredimo javen plavalni tečaj združen s smučarsko gimnastiko. Ta tečaj se bo vršil ob večernih tirali in bo namenjen odraslim. Računamo, dn bomo mogli kopališče odpreti sredi novembra. Sklep S 14/32 65 Konk. zadeva Ahčan Rudolfa, trgovca v Zagorju ob Savi. Na predlog upravitelja konk. mase sc dovoli sodna odsvojitev vseh v konk. maso spadajočih predmetov, zlasti zaloge blaga in opreme v trgovini potom javne dražbe, ki se bo vršila dne 21. novembra 1933 ob 9 dopoldne na licu mesta v Zagorju v hiši prezadolženca. Vzklieno ceno tvori cenilna vrednost, pod katero se ne sme prodajati. Samo v slučaju, da ostane prodaja potom javne dražbe brezuspešna, se upravitelj mase pooblašča, da proda ostanek predmetov iz proste roke. Ob istem času se vrši tudi dražba vseh za-rubljenih predmetov, kojih se drži ločitvena pravica zahtevajočih upnikov. Vse predmete se lahko ogleda pred pričetkom dražbe na licu mesta. Vrsta blaga je tudi razvidna iz cenilnega zapisnika pri tem sodišču v sobi 23, kjer se lahko vpogleda med uradnimi urami. Sresko sodišče v Litiji, odd. I., dne 6. nov. 1933. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je Vsemogočni po Svoji božji Previdnosti danes ob 16 poklical našo preljubljeno in drago mamico, staro mamico in tetko, gospo JULIJANO STERN hišno posestnico v Mariboru po dolgotrajni bolezni, vdano v božjo voljo in prevideno s sv. zakramenti, v 80. letu starosti, k Sebi, iz vrst onih, ki so jo ljubili in cenili. Pogreb blagopokojne se bo vršil v četrtek 9. novembra ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Mariboru na frančiškansko pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi oo. frančiškanov in v župni cerkvi sv. Magdalene. — Ohranite pokojni blag spomini Maribor, dne 7. novembra 1933. ŽALUJOČI SORODNIKI. Brc? posebnega naznnnila Kai bo z našim reprezeniantom ASK Primorjem? Še tri tekme ima odigrati in eno točko rabi, pa je izven nevarnosti. Upamo, da si bo v treh borbah že izvojeval vsaj en neodločen rezultat. Na svojih tleh igra eno tekmo, dve pa zunaj. Zuna| naši fantje nimajo sreče, toda topot se morajo «a*> vedati, da gre za biti in ne biti in čimprej si izvo* jujejo potrebno točko, tembolj bo zanje in temprej bodo rešeni skrbi tako igralci kakor javnost, ki je že nestrpna v tej nesigurnosti. Sicer nam zagrebški listi prorokujejo, da Primorje ostane v ligi teT so ga glede na to uvrstili na osmo t. j. zadnje mesto v tabeli. Tudi to bi bilo dobro, loda naša želja je, da se še bolje plasirajo. Na igralcih pa je, da se to uresniči, najmanj kar pričakujemo od njih pa je, da si zasigurajo svoj obstanek v ligi in to že kar prihodnjo nedeljo v Zagrebu. * Tekmovanje v državni ligi prihodnjo nedeljo. Prihodnjo nedeljo 6e odigrala samo dve ligini tekmi in to: V Zagrebu; Hašk : Primorje. — V Belgradu: Jugoslavija : Bask. Gozdni tek priredi smučarski klub Ljubljana v nedeljo 12. t. m. na dveh progah in sicer za seniorje in juniorje. Seniorji tekmujejo na 8 km, juniorji pa na 4 km. Teka se moreio udeležiti vsi verificirani tekmovalci smučarskih klubov in smučarskih sekcij. Start je točno ob pol 10 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Garderoba preskrbljena. Prijave je dostaviti g. Kur-nerju v trgovini Goreč na Tyrševi cesti. ASK Primorje — smučarska sekcija. Smuško-gimnastične vaje za člane in članice se vrše vsak četrtek ob pol 20 (pol 8) v telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta (vhod na ženski strani). Ker sc vrši danes zvečer šele druga vaja, je pristop šc vedno mogoč, ker se s tvarino ponovno začne. Vsakdo naj prinese seboj telovadne čevlje (ali copate) ter kratke 6portne hlače. Novi člani in članice se sprejemajo istotam, Carncro so proglasili tudi za evropskega prvaka glede na njegovo zmago nad Paolinom. Dosedanji evropski prvak je bil Paolino in |e jasno, da mednarodna boksarska zveza ni mogla drugače postopati kot, da je priznala tudi evropsko prvenstvo Carneri, Beccali je postavil nov svetovni rekord na 1000 jardov s časom 2:10.2. Dosedanji rekord s časom 2:11.2 je branil Anglež Ellis od leta 1929." Rosenbloom prvak v poltežki kategoriji in bivši prvak v srednje težki Mickey \Valker sta se borila za svetovno prvenstvo v poltežki kategoriji. Zmagal je v 15 rundah po točkah zasluženo sedanji prvak Rosenbloom. Akademska zimska olimpijada sc bo vršila od 4. do 10. februarja 1934 v St. Moricu. Stara garda se zopet pojavlja. V Stockhol-mu govorijo, da se bo svetovnih prvenstev v umetnem drsanju, ki se vršijo 17. in 18. februarja v Hamaru |>oleg Karla Schiiferja, Kanadčana \Vilsona ter Amerikanca Tumorja udeležil tudi bivši svetovni |irvuk v tej s|Mirtni |mi-nogi, znani Grafstriim. Vendar je težko verjetno, da bi bila ta poročila resna, kajti že pri zadnjem srečanju s Scliiifcrjcm se je videlo, da mu ni kos in kar se mu tedaj ni posrečilo, se mu bo tem manj sedaj, kajti Grafstriim si je že nekoliko po-stural. Bolj verjetno pa je to, du se take govorice širijo v reklamne svrlie. kajti Grafstriim bo prevzel vodstvo treninga nemških umetnih drsalcev, ki jih bo pripravljal za prihodnjo olimpijado. Velikanski stadion v Londonu. Izredno velika športna arena je projektirana v Londonu, ki bo stala okrog 28,000.000 Din. Imela bo velike prostore z.i vodni spori, boks, hokey in razne druge športe ter prostore za razstave in javne manifestacije. Stadion, za katerega je dala denar uprava vvimblcdonskega stadiona, bo olvorjen že sr.escca julija 1934. 9oglejle, s kakšnimi cevmi je opremljen radio aparat, ki ga kupujete. — Zahtevajte najnovejše Tungsram barijeve cevi, ki Vam jamčijo za dovršen sprejem. Nova hiša 5 sob, podkleteoa, 5 minut oddaljena od kolodvora, po zelo ugodni ceni naprodaj. - Dopise pod »Nova« 13.206 na podružnico »Slovenca« v Celju. (p) Hišo z vrtom zelo poceni prodam. Breg-Ptuj — Plauc, Maribor. (p) EEEEES3 Namočeno polenovko dobite zopet vsak petek pri I. Buzzolini, delikate-zajtrkovalnica (za škofijo). (D MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka besede Din 1'—; ženitovanjskl oglasi Din 2 — Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znataja se računa enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Zimska jabolka raznih vrst ter prvovrstna jabolka mošančke prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani Hladno je! Varujte svoje noge! Topli cosy-copati v modernih barvah. Vel. 31-35 Din 35 -. Moški copati, topli, podplati iz klobučevine in usnja, najboljša izdelava Diu 48"— in Din 65"—. Ženski copali v lepili desenib, zelo topli, najfinejša izdelava Din 48'— in Din 65'—. Prodajalna n. NlCflAN Ljubljano, Kopitarjeva ul.2 opozarja čč. gg. voditelje Mar. družb in vrtcev na svojo izvirno zalogo svetinj, trahov. znakov, diplom In vseh drugih potrebščin za Marijine kongregacije Cene konkurenčne. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča li. \\tnw Vluzbodobe Zastopnika v steklarski stroki išč» za dravsko banovino veletrgovina stekla. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, pod br. 35.772. (b) Vrvarski pomočnik dober strokovnjak v izdelovanju motvoza — in frizerski mojster se sprejmeta. Ponudbe z navedbo plače na Ivo Vrane-šič, Sunia, Hrvatska, (b) Sluga vojaščine prost, s kavcijo, za dostavo blaga, ka-siranje, pospravljanje itd. se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sluga« 13.198. (b) l| Lffffl J Akademičarka bi pomagala pri učenju nižješolki za stanovanje z zajtrkom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod ,Akademičarka' 13.200. u Obrt Žične posteljne vloge in zložljive železne postelje izdeluie oaiceneie ter spreiema iste « popravilo Pavel Strgulec Gosposvetska cesta 13 i Kolizei. Liubljana (t) M PHjH Harmonije za pevska društva in cerkve dobite na obroke po 200 Din v tvornici Ivan Kacin, Domžale. — Zahtevajte ceniki (g) Stanovanja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico, delom vrta in pritiklinami — iščem za pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna družinica« štfev. 12724. (c) ODDAJO: Stanovanje 3 vel. sobe v vili (1931), moderno, solnčno, predsoba, kopalnica, poselska soba, pritikline (6), oddaljeno 7 min. od kolodvora, oddam 1. februaria ali preje. Naslov reflek-tanta oddati upravi »Slovenca« pod »4/P« 13.199. Lokal pripraven za vsako obrt ali trgovino — na prometnem kraju Deriferije Ljubljane — oddam za 350 Din mesečno. — Tavčar, Moste, Zadružna ulica št. 14. (n) Nogavice, rokavice in pletenine Vam audi * veliki izbiri naiutfodneie in oaiceneie tvrdka Kari Prelog, Liubliana. Židovska ulica in Stari trd ID Pekarno z vsem inventarjem dam v najem meseca decembra. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 13.190. n Izjava Podpisani Vidovič Gojko obžalujem žaljivke, ki I sem jih izrekel proti j Hinkotu Lebingerju ml. iz Litije. Zahvaljujem se mu, da je tožbo umaknil. — Vidovič Gojko. (o)j Kupimo Božična drevesa od 40 do 60 cm visoka, 2000 kom., kupim. - Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Božična drevesa« 13.201. (k) Pravi ogrski Golaž- eh str ah t /opel proda a.io v špeceri-jah. delikaiesah. Komad za 6—8 oseb Din 4 — EKSTRAKT dr. z o. z. Ljubljana. tiumnmvetska K/l Specialno iibiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra e. Vsakovrstno zlato Kanale po naivišiih cenab CERNE. iuvelir Liubliana, Wolfova ulica it 3 Posestva Hišo (4 sobe, kuhinja, shramba), krasna lega v Spod. Šiški prodam ali zamenjam v Trnovem, Viču, Prulah. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.197. p Šivalni stroji otroški vozički in kolesa najceneje pri — Franc Saunig, Ljubljana, Tvrše-va (Dunajska) cesta 36. Mehanična delavnica za popravila. Ceniki franko. Jabolka zimska, okusna, po 4 Din kg franko vsaka postaja, povzetno razpošilja: Po-stržin, Maribor, Gozdna ulica 56. (1) Oglejte si zalogo damskih klobukov, vedno zadnje novosti. Preoblikovanje 25 Din. Salon »La Femme Chic«, Šelenburgova ulica št. 6, I. nadstropje. (1) Pesa poceni naprodaj. Poizve se v gostilni Pečnik, Sp. Sv. Kungota, Maribor. (1 Lanene mine in druga krmila nndi najcenje veletrgovina žita in moke A VOLK. LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Din 65* vel. 26-27 28-30 Din 75-31-32 » 85 — 33-35 > 95-36 39 > 110"— Prvovrstni čevlji za štrapac, črni R boks, podplat iz krupona. Rjavi boks za par Din 5 — več. Din 160.- vel. 31-35 36 39 Diu 180.- Športni čevlji iz na jbolišega rjavega dulboksa dvojni podplat iz krupona. šivani in klinčani. PRAVA OBUTEV ZA VAŠE DEČKE. Din 145"- Zelo u lobna oblika. Črni meltou čevlji, z usnjem obšiti, dober usnjen pod iila t. Posebno za starejše dame. Oglejte si naše izložbe! ♦Human* Ljubljana. Tyrševa cesta 1 a »Petovia«. Maribor, Gosposka ulica 17. Celje, Aleksandrova cesta 1. Ali ste že poravnati naročnino? Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen, 27 Ceha in smrt Vsi so me jezno pogledali in docent je rekel: »Bojim se, da bo začasna vlada preslaba in oblast bo slednjič prišla takim ljudem v roke, kakršen je vaš Gvozdjev!« Njegove besede so me osupnile, toda po nekoliko trenotkih je zmagalo oduševljenje. Spomnila sem se, kako lep pomladni dan je danes, kako snežnica v potočkih teče po ulicah, kako je zunaj vse polno veselo-razgibanih ljudi z rdečimi cvetlicami v gumbnicah. »Ne, ne,< sem rekla razdraženo, »revolucija prinaša srečo! Ko bi le videli, kako je vse veselo!« »Vaše občutje, Aleksandra Lvovna, je zelo značilno za del dijaštvalc je rekel docent, prav tako kot bi stal za katedrom in predaval. »Toda bojim se, da se boste prav kmalu zelo varali v svojih nadah in veselih doživetjih U »Brez carja in brez Boga ni Rusije!« je nenadno zavpil polkovnik. »Pomnite moje besede, vse bo šlo k vragu!« Hitro se je poslovil in odšel. Čisto obupana sem šla v sobo. Kmalu nato je potrkal docent in rekel: »Aleksandra Lvovna, veliko prošnjo imam do vas; bi mi-li ne mogli dati takele rdeče cvetke? Rad bi namreč šel v mesto!« Dala sem mu rdeč nagelj, vtaknil si ga je v gumbnico in odšel. 4 .marca 1917. Po vsem mestu se danes širi govorica, da se je car odpovedal prestolu in odpoved podpisal. Člana dume Gučkov in Šulgin sta ga prisilila do tega na majhni postaji med glavnim stanom in Carskim selom. Brzojavka, ki smo jo danes dobili v dijaškem uradu, se glasi: »Tovariši! Ne potrebujemo regenta Mihajla Aleksandroviča, ne začasne vlade! Hočemo svet vojaških in delavskih poslancev, kajti samo to je prava ljudska vlada!« Ko sem prinesla domov vest o odpovedi prestola, se je polkovniku zmračilo čelo in je rekel: »Saj bomo videli, kako bodo vladali!« Kuharica Maša, ki je bila ravno v obednici, je hipoma zatulila: »Očka, carja so spodili! O, revček, In otroci, bolni otroci, so ostali sami z materjo! In nikomur se ne smilijo, kot da so zveri! In kam lezejo vojaki s svojimi umazanimi gobci? Vladati hočejo?« Bila je vsa iz sebe. »Včeraj mi je pripovedoval vojak,« je nadaljevala, »da je carica pisala carju pismo zaradi bolnih otrok (vsi imajo namreč ošpice), pa so ji pismo vrnili, češ, da je nedoslavljivo. Knkor da niti ne vedo, kje je zdaj car! Le dajte možikom svobodne roke! Le dajte jim! Bosle že videli, kaj bo iz tega!... In ali je res milostljiva, da se zdaj ne sme več reči .milostljiva', da ga ustrele, če kdo reče, in da ga tudi ustrele, če kdo o carju kaj govori?« 5. marca 15)17. Naš docent je v resnici čisto posebne vrste človek. Zdaj, ko je zaradi revolucije vse s tira, se vse izživlja na zborovanjih, nn ulicah, pri debatah, si je ostal popolnoma zvest. Točno do treh sodi pri pisalni mizi in znanstveno dela. Menim, da ne bi odložil peresa niti za minuto, čeprav bi streljali pod njegovim oknom. 6. marca 1917. Moja pesem »Religija, filozofija in poezija« je bila natisnjena in tudi moja povest -^Postajni načelnik«. Kar neumna sem od veselja. 7. marca 1917. Danes me je pričakovala na vseučilišču Je-katarina Pavlovna. Ima moderno krilo in belo angleško bluzo z veliko črno ovratnico. Bluza ji je pristojala izredno dobro in je napravljala ljubki obrazek, ki ga je ožarjal srečen smehljaj, jjosebno srčkan. »Aleksandra Lvovna,« je rekla razburjena; »že... že si začenjam osvajati Georgija Aleksandroviča! — — — Nekomu moram svoje veselje razodeti, zato sem prišla, da ga vam povem. Veste, kako si ga osvajam? S samimi majhnimi, vsakdanjimi pozornostmi. Tenko, pa trdo mrežo pletem okrog njega in prisilim ga, da me vzljubi!« — — Nenavaden vtis je napravila name. Revolucija, ki je vse naše mesto razrila in jo je vsak na svoj način doživljal, je šla mimo nje čisto neopaženo; imela je samo eno misel: kako se ji posreči, Georgija Aleksandroviča prikleniti nase — — — »Moj načrt je Čisto preprost,« je nadaljevala. »Prepuščam se popolnoma njegovim interesom in mu postajam neogibno {»trebna. Prirejam mu izpiske iz knjig, ki jih ravno potrebuje in mu tako olajšujem vnanje delo pri njegovih raziskavnnjih. Vidi, da sem inteligentna in zanj dobra moč. In potem mu hočem tudi kot ženska ugajati. Prizadevam si, da nastopam lepo in elegantno. Prouča-vam vse svoje kretnje, študirani vsako žensko, ki jo vidim, zlasti tiste, ki vzbujajo njegovo pozornost, in skušam dognati, zakaj mu ugajajo. Dobro vem, da Georgija Aleksandroviča ženska najmanj privlači z razumom. Zanj je v ženski najvažnejša stvar ženskost, minila, vse te kretnje, obraza, telesa ... O, skušam si gn osvojiti čisto sistematično, čisto na znanstveni podlagi. Ženska se lahko spreminja, kolikor se ji poljubi. Žena je tako mehka, se tako lahko prilagodi I — — — In ljubezen jo more nagniti, da si privzame čisto drugo podobo, da postane čisto druga. Glejte, jaz sem zdaj povsem druga nego sem bila pred dvema tednoma!« Gledala sem jo z zanimanjem. Na nogah je imela visoke čeveljčke iz kože divjačine. Ko je govorila z menoj, sem hipoma opazila, da glavo nekoliko upogiba po struni navzdol, prav kakor lepa blondinka, inženjerjeva hči, ki je bila všeč docentu. Potem je delala z roko lahke kretnje po strani in jx) teh kretnjah sem lakoj spoznala malo Natočko. Glasno se je zasmejala in me srepo pogledala v oči, prav kakor žena nekega doktorja, ki je tudi ugajala našemu docentu. »Kajne,« se je muzala, »prav dobro posnemani kretnje le žene! Hočem biti zanj vse to, kar najde lepega v posameznih. In premagam ga I« Navdušeno in zmagoslavno mi je podala roko ob slovesu. Močno sem jo stisnila in rekla tiho: »Ali vam bo pa ta zmaga prinesla srečo? Saj potrebuje vedno kaj novega, vedno novih vtisov in novih žensk!« »Čeprav!« je vzkliknila in zakrilila z rtfltama, kot da bi se hotela vreči v morje. »Jaz bom vedno nova. vedno druga, kot reka, veletok; kajti ne morem živeti brez njegove ljubezni!« Žalostno sem gledala za njo. Vtaknila je roke v žepe svojega plašča tn Sit proti izhodu; šla je, kot da se ji nikamor ne mudi. 7. očitno malomarnostjo, z vnemarno ljubkostjo In malo fantovsko preširnostjo, prav kakor neka dijakinja, ki je našemu docentu na njej.,jigajalo prav to vedenje. Hudo sem se začela bati za njo. — — 8. marca 1917. Sinaida Vasiljevna Pesoc.kaja je pripovedovala danes z zanosom, kako mirno in dostojanstveno je car podpisal svojo odpoved. Za »Jugoslovanako tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei. Izdajatelj: Ivan Rakove«. 'lredntk: Lojze Golobi*