1079
Krležev novelistični krog
Pesmi
v trstiki se razgubiš,
spočeta
kot ponirek.
bosopet na vodah tvojih
siromašim
za požirek.
iz tega si sveta, to vem,
ker srečanj se ogibaš
in vsako sedmo noč
drugačno dete
zibaš.
V TRSTIKI SE RAZGUBIŠ
Štefan Remic
1080
Štefan Remic
ŠIBE PO KRAJINAH
šibe po krajinah
jemlje po voden j.
odpadla bi trpko
kot pleve
ob mlačvi.
nikjer ne boš mogla postati,
utrujena pripotovalka,
nikjer ne boš
kril osušila.
naseli se komu v srce, ako moreš, naj te nekdo poželi v krajih osame, tako več ne moreš.
ZGRBLJENE TAVAJO
zgrbljene tavajo, v črno odevane in se zadevajo v trnjevo strupje, žaloben jim smrečnik rase v kropivnik, z rokami so v nedrih
in oponašajo skrivoma drobna in mila dekliška telesa.
DROBNA ČRNA PERJAD
drobna črna perjad, počivajoča v selitveni poti na mreži vejevij kot preveč zreli plodovi.
sklanjajoči v vodah
se na jesen radi umivajo,
drobni črni ljudje,
kajti radi so spravljeni
s svetom,
da jim je žemljica lahka,
drobni črni ljudje
z dušami črnimi.
NA LEPOTIJAH     na lepotijah plevejo med plohami tri žene preperele.
in divje češnje
pečejo,
ko v sinje zažehtijo.
pobešene se zvlečejo
tri žene
do vasi,
stopala so jim podkvice
iz mučene prsti.
VODA SEM     voda sem,
ki ne odsevam podob,
ki po oglatih strugah stojim.
ko se prekletih puščin naveličam, zahlipam čez rob in mi na bokih makova trava požene in skoznjo prijadra beli oblak.
V BLAGIH     v blagih prosenih gričih, PROSENIH     kjer se izgublja vprega GRIČIH     in se dviguje prah
v plave oblačje trope,
tu bos posedim, da se srce mi spočije od te preklete jeklene norčije.
1081
Pesmi