PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBOOIL FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE leto IH UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 In 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi cd 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir. finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792,1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330,650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30, Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 9. avgusta 1947 Poštnina plačana v gotovini Sp diziont m abbon. postale Stev. 665 0 conskem fn občinskem svetu T ce^otna civilna uprava U J? “> tako sta tudi conski obcinski svet nastali . .Podlagi znane odredbe št. Strnil ^ °dvzela izvršno moč , ^too-osvobodilnim odborom to - kjer je bilo »ten “• — vzpostavila nove to Bi ® -lavne uprave, kjer pa stavil« mogoče> je ZVU P°' ^tanPv\Tske &uvernerje- Pida t! organov pa sov-ie na° em v razdobje, ko so tftj0 demokratične množice 'azdohL1^ Za SV0Je Pravice, v ti '7 si „ . d« bilo ugodno, da cJ?1'^iIjudske sile ustvarile teh organov privi-terea« * Pozicije in jih proti in- ^abil Va tudi temel-P' t ^°kaz za to nam je Kanin9’ ki ga oba sveta kon-tUj. 0 Zavzemata glede priz-t« ®klepov mirovne pogod-aIlsče* ki je prišlo do iz-Hlonj. Oeštetih resolucijah, *"'OHh SVe^anib in nesvečanih a«i Pa ^udi pri reševanju Jiih J*?’11 točajev, do zad-1» t. a prkosti, kar pomeni, dojilj Miselnost tesra stab šča H ^a zadnje kapilare Vranov. %r0S a1'^če na vsebuie — po ^n.!miš1ieneni nRčrtu za Pripf. st- obenem tudi pred-'ik v, 0 za ustvarjanje bodo-PtOgoč.101-'’ ,a katerih jim bo bs'0Va . 8a'ootirati pravilno Ije aQvni® jn no nalno zivlje-*»tt 8a ® državice in celo ogra-tidatj t flJen obstoj ter tako hjne j®®elje vzrokom nove kope na tem sekf-orju ^d^& dokaz služenja proti-kvri,.®.‘bteresom pa je ma- Orar,- v“aual Jc ma- 4aoion=i-',e P°tom italijanskega V .hišnega tiska, skup-Piti, jjj Snika političnih sku-hm člani obeh svetov "o Siin ,J°' ^a tisk se s pojača-v°s°čiaii ^dnjih dneh ntahi: . * lil riPmncrnčiT in _______. z vsemi la nemogočimi argu-iv vstopu predstav- bra: %Pfav' v te organe. Ni .da bi naše ljudstvo C« v« ?'* besedo pri reše-m nJ vsakodnevnega Ji^dnlr ln direktno na delu »L njihove pontop- .bne * ,°Sražalo sedaj tako Vi)o sn ^- Zat0 hočed° 1% !° delavske in kmečke i* iš htj Polirati od sodelova- ^ nriavni uPravi- , . ta izoliranost daje O*1 feVetoma bo _ izrazit nede-cN in protiljudski o tem da bi pa seveda noče- se vprašanje 'Sočnosti teh organov . ^v,brez svobodnih Jto V^m tern pa je jasno, načelno stališče o v vseh organih kik!VVe in organih vzpo-Prod 1° ZVu — kakor je v Poud»»■ evi na tem mestu kirien° ~~ nikakor ne d 'Ja našega stališča provizorične vlade h k in ‘'»uvizoricne viacie ' l i^erionleg0veSa bodočega Nov»tn’ ^’sekakor pa je to as v "»»s«*”»«- '* V ki „ 8°vornih organov & :toV. Prav gotovo kaj omenjene hibe >1^ faNr* Predvsem kot po-K , W» težk„°Zne odredbe št. 11, S vS W ^0gIa siniti kot J °van,- elJ Pomirjenja in fH* v dalL J.v kolikor bo osta-Pijavi. 0n K Slovenci 8 'a^'nskl progi 'imnJug) ~ VčeraJ ^ '^;oven"v°k8kuFlna 70 kfV ha ki se bodo udele- toladinski progi. CS,?a n^adina na delu Rtd°i<^nJug) ~ Mladl‘ Andske republike , Wen:m rokom do-\ , &rV| H ,:nala 'n s tem za-1 11 bi:«i, načrta za izsuše- ^ „ D°lietle'cl v USR 'k! iv* k DouP) ~~ Prva skupina &’CeV Je V Prwf-n' skl’Pno okoli IrV^blteT1* v CSR :n to v ^ °dpomrtCm’ ki ga -,0 **" k, m°re pomanjkanju Nadaljevanje razprave proti vohunom v Ljubljani FURLANOVO IZDAJALSKO POČETJE Snoj izpovedal da ga je Furlan povezal z Nagodetovo skupino - Furlan ie M naklonjen pojavu oboroženih tolp na Gorenjskem in se zavzemal za koncepc jo samostojne Slovenije, vezane na Srednjo Evropa. Ta>na razprava o vohunstvu v korist tuie države Ljubljana, 8. — Včeraj je Vrhov-ng sodišče nadaljevalo razpravo proti vohunski skupini Na godeta in Furlana. Prečita!; so obtožnico proti Francu Snoju. Obtožnica ga obtožuje, da je bil ves čas delovanja špijonske organizacije Crtomira Nagodeta najtesneje povezan z njenimi vodilnimi člani z Nagodetom, Sircem in s Furlanom. Vedel je za zvezo erga-n'zaclje z vohunskim centrom 101. Organizaciji je dajal nasvete in nudil pomoč pri njenem vohunskem delovanju. Zlorabljajoč službeni položaj ministra vlade LR Slovenije in poz.reje upravn ka DAPS-a je dajal podatke zaupne, politične in gospodarske vsebne posameznm pripadnikom organizacije. Za organizacijo vohunske mreže je dai navodila Borisu Furlanu, kar je ta v celgti odobraval. Povezal je organizacijo z Dragšljubom Jovanov čem in Tomom Jančikovičem. Od Borisa Furlana in Ljuba Sirca je prejemal kleveta Iško literaturo v tujem jeziku, jo po navod.iih Furlana p: e-vajal, razmnoževal in razširjal. Na prigovarjanje ;n preko soobtoženega Furlana je dajal podatke splošne državne vseb ne članom predstavništva tuje države. Obložen; Snoj pri zaslišanju delno priznava krivdo in izjavlja, da je vzdrževal stike z Nagodetom, Sircem in Furlanom vso dobo po osvoboditvi. Izpovedal je dalje, da mu je Nagode govoril o vohunski mreži, on sam pa je s Furlanom govoril, naj bi med svojim; prijatelj; organzi-ral skupino. Furlan tega ni odklonil in je Snoju priporočal, naj bi sprejel dr. Vrhunca. Govoril je nato zvezi z Jančikov.čem in Sute-jtm. Da se konzul zanima za Nagodetovo organizacijo, sta mu pripovedovala Furlan in tudi Sire. Snoj priznava tudi, da ga je dr. Furlan večkrat obiskal in sta o marsičem govo.ila. Vsakikrat ga je Furlan podrobno spraševal za njegovo mnenje. Na daljnja vprašanja je Snoj izjavil. da si ne more razlagati, kako je dr. Furlaa pr.šel do pisem iz njegove gsebne korespondence. Furlan Je imel Originalna pisma, k. jih je Snoj pisal razmm ljudem v Ameriki in izvlečke pisem dr. Kreku. Snoj izjavlja, da dr. Furlan ni prišel do teh pisem z njegovo vednostjo .n da jih je najbrže prestregel. Dr- Furlan je namreč imel stike s Snojevo tajnico Ano Traun, ki mu jo je bil sam priporočal v Clevelandu, in zato Snoj dCmneva, da mu je ona izročala to korespondenco, ki jo je Furlan potem izkoriščal. Obtožen; Snoj Je nadalje izpovedal, da mu Je Furlan zelo prigovarjal, naj b; navezal stike s konzulom neke tuje države, kateremu naj bi o nekaterih zadevah poročal. Glede pojavljanja oboroženih tolp je Snoj izjav;!, da je on obsojal to delovanje, dočim j$ je Furlan smatral kot neki znak aktivnosti, češ da je le nekaj, ker da to ni kar tako m da morajo orožje nekje dobiti in nastopat; na oni strani meje z dovoljenjem okupacijsk’h cb'ast; v Avstriji. V osnovi se Je Furlan s tem strinjal in je nekako računal z oboroženo intervencijo. Ob pr’liki sestrelitve letala je bil Furlan pri Snoju in je bil mnenja, da taka stvar lahko povzreči intervencijo in da je nekako prav, če se take stvari dogajajo. Snoj je dalje povedal, da mu Je Furlan priporočal, naj obišče Dra-goljuba Jovanoviča. Izjavil je dalje, da Je imel pri Furlanu občutek: Bo'Je, da ne greš zraven. V zvezi s konzulom mu je Furlan narcčil, da ga je treba obveščati o polit.čnem in gospodarskem stanju v Jugoslaviji. Pri njem je Furlan iskal tudi odgovore na Hoptnerjeva vpraša^ nja. Furlan mu je tudi govoril, da je potrebna zveza z ^migracijo. Glede ureditve Evrope je imel Furlan svoj koncept. Zastopal je stališče samostojne Slovenije izven Jugoslavije, naslonjene na Srednjo Evropo, vendar pa kot samostojno driavo. Obtoženec je dalje Izjavil, da je dr. Furlan leta me zastopal prijaznejše stališče do OF, kakor On sam. Pozneje pa je imel nasproten odnos. S tem v zvezi je tožilec izjavil, da je v tistem času Churchill računal na «ljubljanska vrata» in hotel ustvariti v Jugoslaviji enake razmere kakor v Grčiji. V kolikor je imel Furlan leta 1W milejše stališče do narodno-osvobodilnega gibanja, ga le zavzemal s posebnim namenom, in kakor je dobro znano, tudi s posebnim naročilom. Na vprašanja predsednika je Snoj odgovoril, da je dr. Furlan vedel za Nagodetovo skup'no 'n za njeno delovanje. Od Furlana je Snoj prejemal razne članke, ki jih je prevajal v slovenščino. Prejel je na pr mer k ij go »Živalska farma», ki blati in zasmehuje Sovjetsko zvezo. Dalje «Titov ž.vijenjeps*. ki blati maršala Tita in Jug^slav jo. Davi se je razprava nadaljevala Po končanem zasliševanju obtožencev se je začelo dokazilq postopanje Predložili so razne dokumente, katerimi so zap.snjcj o razpravi proti Rainer-ju ;n soobtožencev ter proti Sernčevi skupini. V breme ob toženca Snoja Je javni tožilec predložil med d.ugim «PCroč:io o po’o-žaju v Suhi Krajin «, dokument pod naslovom «Zaprti duhovniki*, izvleček Bullrttove knjige o Sovjetski zvezi, članek Bogdana Radiče pod naslovom ((Današnja Jugoslavija*, brcšurico pod naslovom: «Titov življenjepis«. Ves la material so naši, pri preiskavi na Snojevem stanovanju. Nato je predsednik sporočil, da bo sodišče začelo s preučevanjem dokaznega fci obrambnega materiala, ki sta ga predložila javni tožilec in obramba. Protidržavno delovanje Petkova Sofija, 8. — Bolgarski tisk objavlja številne resolucije, s katerimi bolgarsko ljudstvo zahteva strogo kazen za izdajalca m predstavnika tuje reakcije Nikolo Petkova. Listi komentiraj^ izpovedi številnih prič, ki so jasno povedale pred sodiščem, da so reakcionarni krogi Velike Britanije in ZDA s pomočjo svoj’h predstavnikov delovali proti neodvisnosti bolgarske ljudske republike ter se vmešavali v notranje zadeve Bolgarije. Na procesu so navzoči številni 'nozemski nov’narjl, k; lahko svobodno pošiljajo poročila svojim agencijam in Ust?m. Od ikovanje mladincev FLRJ bi ao sodelovali pri obnovi Vaiiave Varšava, 8. (Tanjug) — Jugoslovanska mladinska brigada, ki je sodelovala pri obnov; Varšave skupno s poljskimi mladinci, je odpotovala iz Varšave. Vrednost dela jugoslovanskih mladincev znaša 30 milijonov zlotov. Pred odhodom je predstavnike brigade sprejel predsednic republike Bierut, k; se je zahvalil jugoslovanskim mladincem za izvršen© delo. Ob odhodu je bilo v Varšavi svečano zborovanje, ki je na njem varšavski župan poudaril bratsko pomoč jugoslovanskih mladincev Varšavi in je delegacijo odlikoval z rtdCm »Obnove Varšave«. Švicarska mladina proti reakcionarnemu tisku Zrniča, 8. (Taijug) — Člani švicarske mladinske brigade na progi Samac-Sarajevo so povabili švicarskega poslanika v Beogradu, naj Jih obišče, da se na mestu prepriča o neutemeljenosti vesti, ki so jih objavili reakcionarni listi v zvezi z mladinsko prog«. Pozivajo ga. naj prde, da se osebno prepriča, da so vesti o vojaškem vežbanju mladincev, k, naj bi sodeloval; pri napadu na Grč»jo, popolioma izmišljene in brez vsake podlaga Jugoslovanski zbori prejeli prvo nagrado na praškem fest valu Varšava, 8. - Na Svetovnem mladinskem' festivalu v Pragi so bila tudi tekmovanja v petju, plesih in glasbi. Jugoslovanski zbor je prejel v petju prvo nagrado. V tekmovanju skladateljev--je prejela prvo in drugo nagrado Sovjetska zveza. Volivne priprave škofa Santina Slovenski duhovn ki odklanjajo škofov „ cirkuški m sj j on" Madžarska zagovarja nove polfske meje Varšava, 8. — Madžarski vladni predsednik je dopisniku lista «Dzlen'k Polski* Izjavil, da ima madžarski narod tekom 1000 let dovolj izkustev glede nemškega pritiska na vzhod — «Drang nach Osten*. Tako Poljska kakor tudi Madžarska sta mnogo trpeli zaradi nemške ekspanzije in Madžarska razume stališče Poljakov glede njenih zapadnlh mej. Pcdprtdsedn k vlade Rakosjr pa je d jal, da se Madžarska zaveda, da meja na Odri in Nisi ščiti tudi Madžarsko pred ponovnim nemškim napadom. 500 Jugoslnvarv se vrača iz Ka«a*te Montreal, 7. — V Montrealu pričakujejo prihod jugoslovanskega parnika «Radnik», na katerega se bo vkrcalo 500 Jugoslovanov, ki se želijo vrniti v demov no. To je letos že drugo potovanje «Radnika». škof je napovedal, da bo v Trstu velik misijon. Naše ljudstvo pozna verske misijone in kadar koli se kje na doželi vršijo, imajo take zgolj verske prireditve velik uspeh. Toda škof Santin to pot noče prirediti misijona v cerkvi, temveč na trgih sredi mesta. Prirediti hoče pravcati cirkuški misijon. Takole je napovedal: Misijon se bo vršil hkrati po vseh mestnih cerkvah, v gledališčih in na javnih trgih in k sklepu bomo imeli po mestnih ulicah pobožnost križevega pota, ki ga bom jaz osebno vodil. Misijon se bo vršil v italijanskem in slovenskem jeziku. Zaupno smo zvedeli, da je za ta misijon predvidenih tri in pol I milijona lir stroškov. Tri tiskar-! ne bodo lJf dni in noči delale za propagandni material; letake, lepake, časnike v vseh barvah. Toliko poročilo o pripravah. Kaj pravijo na to slovenski duhovniki? Grško demokratično lfudstvo se vesel- jugoslovansko-bolgarskega dogovora Nove soletke grške vlade proti demokratičnim sosedom - Vo/aš^e kroge skrbijo uspehi demokratične vojske in vabijo Turčijo, naj pošlje svoje vojaštvo na pomoč Da bi denar Italiji? fisfh'« v Hercegovini hJug) _ ^ kon. v Hercegovini ob-Sg bile poruše- ISkii, 08 II -*n,—»U1 k MhdstVo S po-v\ ,oblaatl zgi nilo ,V* -ff Bitnja LN. *• k* bodo do- roku. , Sv. Ani S. t,m« ?r#t- 8- avgusta ®b 3 url je izbruh-HuS. ?dtObtH,-,neki garaži pri . Af!?*!1 niso znane. V edn0' ,l*t v stroj, so b* delu. Tržaški til Mare*, ki brani koristi italijanskega kapitata v Trstu, sr. na dveh mestih bavl s škandalom v uradu za javna dela in deli moralne nauko na levo in desno ter izvaja zaključke za bodočnost. List pravi, da samo tisti, ki v Trstu doživljajo to afero, lahko vedo, kako se je vse mesto razburilo zaradi nje in kako ga je ta hudo žar lila v ••njegovem stoletnem ponosu; saj je bilo to mesto vajeno, da u-radniki občinske in državne uprave cenijo javni denar. Po mnenju lista je »daj nujno potrebno izvesti po uradih temeljito čistko, dalje strogo uporabiti italijanski zakon in pri delu vpeljati previdne in zdravo metode italijanske birokracije. Na koncu pozdravlja list ustanovitev Odbora ea reševanje nujnih vprašanj pod okriljem Trgovinske zbornice. Trst mora dohiteti ostala italijanska mesta in se tako s pozitivnim delom obvarovati pred popolnim propadom. Končno je nastopil čas, ko mora Trst pričeti skrbeti za lastne koristi, ki se po mnenju lista povsem strinjajo s koristmi Italije. Na drugem mestu navaja ril Mare*, da je škandal v uradu »a javna dela po izjavi nekega uradnika ZVU povzročil škodo dveh milijonov funtov (skoro š miHjarde lir) In da bo ZVU poravnala to škodo na ta način, da bo ta denar vrnila Italiji. Da je po tržaških uradih treba izvesti veliko čistko, smo prav ml stalno poudarjali. Petindvajseti«!na praksa pod liberalno in fašistično Italijo pa nas nikakor ne more prepričati, da so italijanski zakoni in metode italijanske birokracije re-š"na bilka is scdanjtga nereda/ Nasprotno, za Julijsko krajino ‘n za sam Trst sta bili komplicirana in zamotana italijanska zakonodaja in počasna italijanska birokracija prav pogubni za gospodarski na pr e Trst-Opčinc-Gorica-Jesenice — ki jo je povzročila Italija s svojo napadalno vojno, L1oydov parnik reg istriran v Genovi Parnik «Tržaškega Lloyda» »Dul-no* (Devin), ki j« bil zasidran v novi luki pri Sv. Andreju, je v 'o-rek odplul s tovorom i00 ton rud in s nekaj potniki v smeri Nero-Orleansa in severo-ameriškilt luk. Med potniki je tudi neki ameriški konzul. Tržačani so se lahko na lastne oči prepričali, da je parnik registriran v Genovi, čeprav je last žaškc.ga Llogdat in je bil šele nedavno nabavljen v Ameriki. (Ladja je tipa «Libertyi>). Pori imenom parnika je namreč označena Genova kot pristojna luka. Zakaj ni bil parnik registriran v Trstur Ladierietn’£tvo po državah Po podatkih Llogdovega registra v Londonu gradita Velika Britanija in Irska več kakor polovico vsega ladjevja, ki je zdaj v gradnji mi ki znaša 3.8)6.654 ton. Angleške ladjedelnice so imele 30. junija v gradnji B.06i.9)9 ton, to je1 89.6% vse sedanje gradnje na svetu. Po l. 1928., ko so angleške ladjedelnice gradile 2 235.998 ton ladjevja, niso bi/e te ladjedelnice še nikdar ioko zaposlene, kakor so danes. Od ladjevja, k) je zdaj v gradnji na Angleškem, je bilo 28.1% naročeno '» inCzemstva ali pa Je namenjeno prodaji v inozemstvu, medtrm ko je 31.3% ladjevja, ki ga gradijo v inozemstvu (torej ne v Angliji), namenjeno drugim državam, to se I pravi ne državam), v katerih se dek mesta Trsta in vsega ozemlja pni j s gradijo. Trgovinska momari-pod Italijo. ca v gradnji se deli po raznih dr- Poskuzni balonček omenjenega žavah takc-le: Švedska 266.905, lista o pinračilu škode Italiji se bo Francija 236.678, Holandija 22).)t8, Atene, 8. — Grška vlada še vedno naplnuje svoje trd tve o nam šljeni pomoči sev.mih sosedov Grčije demokratični vcjskl. Dopismk «NCw York Timesa* piše na primer, da ima grška vlada namen zahtevat; od ZDA, naj bi v Grčijo poslala «simbol:čni kontingent vojaštva* li. letalcev, ki naj bi podprli mednarodno skupino obmejnih opazovalcev. Grška vlada je baje priporočala tudi m dnarodne ukrepe za zaporo grške severne meje in o tem vprašanju Američani že razpravljajo. List Eleftery Ellada poroča, da Je grška vlada zadnje dni ponovno razpravljala o vabilu Turčiji, naj b, poslala svoje vojaštvo v Grčijo, ki naj bi se borilo prot; demokratični vojski. Do sedaj niso podvzeli še kci.čno odločitve, ker so bili turški pogeji pretežki. Vlada je baje naročila Tsaldarisu, naj prosi za a&erlško posredovanje, da b Turki spremenili svoje pogoje List zaključuje, da je te oodatke dob'l Iz zelo zanesljivih virov. Radio demokratične vojske poroča o velikih izgubah v vladni vojski in o pozivih, ki jih razni poslane; pošiljajo vladi, naj pošlje vojaštvo v njihove okraje, ker število partizanov povsod naglo narašča. V zvezi s tem je pov-eljmk glavnega štaba general Ventirls odpotoval v Solun v spremstvu drugih vojaških poveljnikov. Po posvetovanju vladnih voja-šk h poveljnikov v Volosu o položaju, ki je nastal zaradi novih uspthov demokratične vojske, so zamenjali nekatere vojaške poveljnike. Tako so na primer odstavili poveljnika XV. vladia: divizije generala Mandasa, k; je, kakor poročajo, zaradi tega zažugal, da bo izdal tajnosti monarhofašiscičnih organizacij «Xitos* in «Ran», Na včerajšnji »5ji Varnostnega sve«a »o nadaljevali razpravo o 'zjavah grškega delegata, k1 je ponovno izrekel podle kl*vete prot! Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Odgovorili so mu predstavniki *eh treh držav ;»ii zahtevali zadoščenje za žalitve. Bolgarski delegat je !zlavil, da Grčila ni neodv’sna država ker le zas dena po tujih četah. Predsednik je na*o javil, da je nnlošno razpravljanje o tem vprašanju zakliuč-no, ;n da je posebna komisija dob'la nalog, da sestavi novo resolucijo. Prihodnja seja bo v torek. List »Rizospastis* je objavil č'a-n.k o bolgarsko-jugoslova-iskera dogovoru, v katerem poudarja, da začenja dogovor novo bodo v zgodovini odnosov med balkanskimi narodi. L’st p'še, da »s grško ljudstvo, kj je ostalo pod jarmom imperializma, katerega pa se bo kmalu otreslo, veseli bolgarsko-jugoslovanskega dogovora. Grško demokratično ljudstvo s? zaveda, da se nima ničesar bati zaradi dogovorov dveh sosednih narodov. Holandci ie dalfe napadajo tndonezlfce Bata vi ja, 8. — Iz Lake Successa poročajo, da je indijski dilegat zahteval od Varnostnega sveta, naj pošlje v Indonezijo posebno kom si jo, ki bo uredila nasprotstvo med republikansko in holandsko vlado. Indijski delegat je vztrajal tudi na tem, naj bi vojski oh. h strank zavzeli položaj;, ki sta jih imeli 15. junija. Re publ’kanska vlada poroča, da so Holandc; dne 6. avgusta zasedli Pamekasan, prestolnico otoka Ma dure, kakor tudi pristanišče Bang-kalang na zapadni obali otoka, s čimer so prekršili ukaz o ustavitvi sovražnosti. Poročilo dostavlja, da Holandc; nadaljujejo boje okoli Medana in Padinga na Sumatri. Prav tako je holandska p.hota napadla Ambarabo in zavzela kraje Kranggan in Kelampok. Po poročilu »Tassa* iz Haaga, so postal, odnošaji na Javi in Sumatri zelo napeti. V več krajih je prišlo do spopadov med holandskimi in indonezijskimi četami. List «De Vaarheid* piše, da je holandsk' g.neral Spor prikršil določbe premirja. Iz Kaira poročajo, da je vafdi-stična mladina izdala proglas na prebivalstvo Port Sa'da. naj v vsakem oziru podpira Indonez 1ce, ki so jih nanadle imperiaVstlčne sile. V proglasu pozivate preblvaVvo Port-Salda, naj z vsem! --reds*ri onn-oogAč*jo. da h! holandske 'adje prevažale skozi Sueški prekop čete ln vojni material. AvsWiska ooVc’ia ov‘ra delov^nle SJovcncev Ce'ovec, 8. (Tan‘ug) — Polici *ko ravnateljstvo na Koroškem je ob-vesrilo vsa Sloven ka kulturna društva, ki so prosila dov?lfenJe za zbo-ravenia, da je izšel odlok, ki prepoveduje na teh zborovanj'h govore ter čitanje in pošiljanje resolucij polifčnega značaja. Ta odok je povzrfčil med slovenskim; antifašisti veliko ogorčen e, ker skušajo oblasti na ta način zadušit: pravično borbo korošk'h Slovencev za priključitev k Jugoslaviji. Izdatki OZN leta 19ri8 Zvedeli smo, da so se nalašč za to zbrali, dolgo razpravljali o nameravani prireditvi, ki so jo potem odklonili, češ da take vrste misijon ne odgovarja duhu in tradicijam slovenskega ljudstva. Eden izmed navzočih duhovnikov je dobesedno dejal: »To je pajacada, ki je dobra morda drugje, za nas pa ni*. Slovenski duhovniki so sporo, čili svoj sklep škofu, ki pa je razsrjen zavpil: eComando to/* Obrnili smo se do odločnega duhovnika v mestu in ga orosili za mnenje v tej zadevi. Takole se je izrazil: Mons. Santin zasleduje z misijonom tri nar mene: 1. Za bližajoče se volitve v tržaški parlament želi pridobiti čim več volilcev za svojo stranko. 2. Take vrste misijoni so u Italiji v navadi. Skof ho'e prirediti enak misijon v našem mestu, da bi s tem spet «dokazal» in «afirmiral» eitalijanstvo» Trsta. 3. Treba je dokazati, da Slovenci Santina spoštujejo, kar bodo dokazali z udeležbo pri njegovem misijonu. Ljudstvo bo Santlnovo komedijo odklonilo, ker noče biti lesti in si ustvarjati politični kapital- Lak; Success, 8. (AFP) — Načrt proračuna OZN za leto 1948 predvideva izdatke za 39,403.792 dolarjev. Zi.esek vsebuje stroške za med- ■ lestvica, po kateri bi skof hotel narodno sodišče v Haagu, ,ri znašajo 691.011 dolarjev, stroške za gospodarsko komisijo za Evropo in Daljnji vzhod za 1.430.000 dolarjev, stroške za upravljanje STO-ja, ki znašajo 150.000 dolarjev in končno socialne izdatke OZN, ki vnašajo 750000 dolarjev. Stroški za redno ghvr o skupščino OZN z raznim! komisijami in odbori bodo znašal' 2 217.215 dolarjev Posebne konfe--enee in ankete bodo stale 192.975 Avtobusni promet iz CSR v Trst 'n Reko Praga, 8. (IP) — Češkoslovaški državni avtobusni promet bo prevažal v Avstrijo ln tranzitno preko nje v Trst, na Reko in v Italijo blago, k! Je dol "če no za izvoz Iz -eiicc ju a-iivcc ola.,= CSR ih *a dovoz v CSR. Doslej go dolarj v*. ^StroškT^ ta^rištva * bodo ! smeli češkoslovaški državni avto- 30 028 289 dolarjev. K temu je dodati še rame izdatke za stanovanja, za vzdrževanje prostorov td, k' bodo dosegli 2,464.648 dolarjev. Innsbruck. 8. — St© avstrijskih vojnih ustnikov Je 7. avgusta prispelo ir Sovjetske zvene v Salzburg. busl prevažat' v Avstrijo In preko nje samo avstr'jeke državljane in zato je češkoslovaško prometno m'n!strstvo naprosilo odgovorne urade v Pragi in na Dunaju za nemoten prehod češkoslovaško-*vatrij-sk’h mej m prevoz preko Avstrije v Trst in Italijo. Razmejitvena Komisija v Repentaboru V Repentaboru to že v torek in v sredo pričakovali prihod razmejitvene komisije. Ze pred mesecem dni so prišli zavezniški oficirji trt začeli količiti mejo na tak način, da niso pustili Jugoslavi:i niti tistega, kar ji je pustila francoska črta. Glasom francoske črte bi prišle Voglje in Vrhovlje pod Jugoslavijo, Col in Veliki Repen pa pod STO in bi šla meja tik pod cerkvijo ter pustila cerkev, šolo in vodotod v Zločinsko delovanje 9 alban&k h poslancev Tirana, 8. (ATA) — Albanska ljudska skupščina Je sCgiasno odobrila odvzem mandata 9 poslancem, ki so v sodelovanju z albanskimi vojnimi zločinci sestavili organizacijo z namenom, da s silo zrušijo ljudsko oblast. Ti poslanci so sodelovali s tujci in 60 bili- od njih plačani. S pomočjo anglo-amč-riških misij so vzpostavili zvezo z albanskim; vojnimi zločinci v inozemstvu. Številni poslanci so v skupščini odločno cbsojall zločinsko delovanje teh poslancev. LAKE SUCCESS. — Neka osebnost iz bližine egiptskega zastopstva pri OZN je dop'sniku AFP izjavila, da se vse sudanske stranke strinjajo s tem, da se Sudan in Egipt združita. Kljub izrednim ukrepom grozi Angliji inflacija Predlo« konservativcev zavrten z 251 glasovi nrntl 148 pač rmepočll t* crafou brr» vsakega učinka. Prej je vendar treba obno tHH razdejane vas; In poravnati ik'-do v mest ib m na jn--nih napravah — recimo na železniški progi Angleški dominioni 22l.)9), Italija 191.3)2, ZDA 183.236, Danska 139.992 tn Sj>an'ja 112.52) Ion. Kakor se vidi ta statistika ne upošteva ladjedelništva o Sovjetski zvezi. London, 8. — V angleškem par-lamentu so poslanci nadaljeval' debato o angleški gospodarski krizi. M'nister Morrison je v imenu vlade predložil zakonski Osnutek, ki daje vladi lzredia pooblastila v gospodarskih vprašanjih. Ta predlog Je naletel na opozicijo konservativne stranke. V nlenem imenu je govoril Churchill. Dejal je, da Je zakonsk. osnutek povzročil med ljudstvom nejevoljo. Ta pooblastila pomen Jo zar n.kanje angleške svobode in angleškega načina življenja. Churchill je nadalje opomnil, da je bistven vzrok sedanjih težkoč strankarska politika Ji upravna nesposobnost vlade. Prav tako je voditelj liberalne stranke Dav.es izjavil da bo njegova stranka glasovala proti izredn m pooblastilom. Nasprotno je voditelj tako zvauih «laburist'čnih mlad h upornikov« Crossman govOrtl v prilog zakonskega predloga. Cr osame n Je vprašal vlfdo, alt e res Višinski nedavno predlagal angleški vlad\ naj b1, zopet pričela razgovore za sklenitev trgov nske pogodbe in da !e vlada iz polit'čn'h razlogov pokazala neodločnost za obnovitev teh pogajanj s Sovjetsko zvezo. Hsrold WiIson, minister za prekomorsko trgCV.no in predsednik angleške delegacije za trgovinska pogajanja s Sovjetsko zvezo pa je danes zanikal vest, da b; angl-ška vlada pod pr tiskom ZDA odklonila nova trgovinska pogajanja s Sovjetsko zvezo. Nato Je sledilo glasovanje o popravku zakona, s katerim konservativci odklanjajo vladi Izredna pooblastila. Predlog konservativcev je bil zavrnjen z 251 glasovi proti 148. Medtem prihaja iz Londona vest ,da je Izvršni odbor narodne zveze rudarjev sklenil, da bodo rudarji delali vsaj dve soboti v mesecu namest© dnevno pol ure več, kakor Je predlagala vlada. Z dodatnim delom bodo pričeli s 1. septembrom. Da dvignejo proizvodnjo premoga nameravajo uporabiti kot rudarje poljske izseljence, dalje druge tuje delavce in demobilizira nce. dene načrte. Glede včerajšnjih izvajanj finančnega m'n stra Daltona mu londonsko časopisje zameri v prv; vrsti td, da ni v svojem govoru upošteval nevarnCsti inflacije, k; lahko onemogoči vse še tako dobro izve- Obnovt nemške industrije ZDA hočeio Francijo postaviti pred dovršeno dejstvo Razgovori v Washlngtonu brez ptieležbe Francije Pariz, 8. — Francoski tisk se še vedno vprašuje, ali bo Franc ja povabljena prihodnjo sredo v Wa-shington k razgovoru o porurskem vprašanju. Frai.cozi se vznemirjajo, ko vidijo, da hočeta Anglija in Amerika razpravljati sami o vprašanju, ki zadeva varnost Franc je. Iz tega razloga kritizirajo politični krogi tudi zadnji korak zunanjega ministra Marshalla, ki je pozval B'daulta, naj mu poda informacije glede anglosaškega predloga o obnovi nemškega gospodarstva. Desničarski «Le Pays» vprašuje, kako si Angleži lo Američani predstavljajo povišanje proizvodnje železa na 10 milijonov ton, ko vsakdo ve, da nista obe zasedbeni coni dosegli nikoli več kakor 7 milijonov ton. Statistike lanskega leta govorijo celo samo o proizvodnji 3 m’lijonov iu 600 tisoč ton. To je dokaz, da nameravajo ameriške zasebne banke postaviti zopet na noge strahoten arzenal porurskih jeklarn. List zahteva v tn Wa-sblngtonu, francoski ugovori bodo docela formalni. Iz Londona sicer poročajo, da so uradn; krogi zadovoljni, k;r želi francoska vlada povedati svoje stališče v direktnih razgovorih z ameriško in angleško vlado. Poročilo dostavlja, da je treba vprašanje naglo rešiti, dasen: komprom tira delo evropske gospodarske konference. Danes pa je b’la seja vlade, na kateri je poročal zunanji m'n!ster Bidault. Poročilo se je nanašalo na diplomatske razgovore Francije, k; jih vodi z Anglijo 'n ZDA glede določitve nemške industrijske proizvodnje. Glasnik zunanjega mi- nistrstva je pripomnil, da misli, da Bidault ne bo odpotoval v ZDA na direktne razgovore. Iz Washingto-na poročajo, da se bodo razgovori m.d ameriškimi in angleškimi izvedenci pričeli 12. t. m. Po drugi strani je iz konference, ki so jo imeli ameriški podtajnik za gospodarstvo Claytoa «a njegovi trije sodelavci, pronikn la vest, da so ZDA vznemirjene zaradi položaja francoske valute. Američani so mnenja, da evropske države, ki pričakujejo podporo v smislu Marshallovega načrta, ne bodo mogle brez lastnih zdrav*h deviz poživeti svoje proizvodnje. Predsednik Ramadier Je 'rjavil, da bodo v kratkem objavljeni vladni dekreti glede višine mezd in cen. To bo pospešilo proizvodnjo, posebno ker bodo koncem leta verjetno padle na splošno cene na mednarodnem trgu. Francoska zbornica je sprejela proračun izdatkov za leto 1947, ki znaša 416 milijard in 472 milijonov frankov. Sforza bo obiskal Bevina Rim, 8. — »Ansa* poroča po Reuterju, da bo zunanji minister Sforza obiskal koncem avgusta Bevina. Doplomatskl krogi menijo, da se bodo razgovori obeh ministrov nanašal: na Marshallov načrt in na vprašanje bivših italijanskih kolonij. Znano je, da peskuša Italija dobiti vsaj zaupno upravo te ali one bivše svoje kolonialne posesti. Nacistična grozodejstva v ZSSR BnTn, 8. — Na tiskovni konfe-r.nci je sovjetski general Kotlar izjavil, da je 240 članov IX. rezervnega bataljona nacistične po-1'cije pomorilo 97000 sovjetskih državljanov, med katerimi *o bik Ženske, otroc', starci, inval di ln bolniki. Te zločine so priznali nacistični policisti, ki so sedaj v sovjetskih rokah. STO-ju Vse štiri vasi pa so sestavni del Repentabora in tvori: o ne-razdružljivo celoto, ki ima le eno skupno šolo, cerkev, pokopališče in vodovod. Zato so Repentaborci nestrpno pričakovali komisijo, da bi ji na terenu pokazali vso nesmiselnost prvotne francoske črte. Le nekaj sto metrov je treba premakniti to mejo, pa bg ostal Repentabor združen kot celota. Ko so torej v četrtek okrog 9.30 zagledali s jeepe, ki so se bližali vasi, je nekdo začel zvoniti in vsa vas Je prišla na cesto, kjer so sprejeli člane komisije s slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami. Tudi delavci te kamnoloma so prišli s svojo zastavo. Vsega je bilo tam preko dvesto ljudi. V imenu ljudstva je eden Izmed vaščanov izročil komisiji 4 resolucije, za vsako vas po eno, kjer so se podpisali vsi vaščani in zahtevali, naj se meja potegne tako, da Ostane ves Repentabor v Jugoslaviji. Ker so hoteli nekateri člani komisije kljub temu začrtali mejo po sredi Repentabora. so jim ljudje na miren in dostojen način to preprečili. H komisiji je pristopila 80-letna ženica Marija Brana is Vogelj, mati prvega partizana, ki je padel v borbi za svobodo: eTukaj niso padli v borbi za svobodo ne Angleži, ne Amerikanci, ne Frtn-cozi, pač pa naši domači fantje in moj sin kot prvi med njimi. Zato imamo pravico, da zahtevamo svobodo, ki smo si jo sami priborili.* Podobno se je izrazila tudi Amalija Guštin, druga partizanska mati iz Cola. Nato so vaščani peljali komisijo pod vas in pokazali, kje naj bi tekla meja na Križišču, blizu napajališča za živino. sManj od soo m se boste oddaljili od prvotne francoske črte in se izognili razkosanju vasi.» Vodovod, ki oskrbuje ves Repentabor, je komaj sto m oddaljen od prvotne francoske črte. Komisija si je na zemljevidu začrtala želje prebivalstva in obljubila v osmih dneh odgovor. «Vsaka druga meja bi bila krivična in ne bomo je priznali nikoli,* so še rekli Repentaborci komisiji od njenem odhodu. Madžarski predsednik podpisat zakon o rat flkac.ji Budimpešta, 8. — »Tass* p«vroča, da je predsednik madžarske re pubi'ke Zoltan Tildy podpisal -akon o ratifikaciji mirovne pogodbe, ki jo je svoj časno odobrila madžarska zbornica. Podvojena cena kruhu v Franciji Pariz, 8. — Iz Pariza poročajo uradno, da bodo z dnem 10. t. m. podvojili cene kruhu v vsej Fran-. ciji. Cena bo na ta načkv znašala J 20,4 franka za kg- PRIMORSKI DNEVNIK 9. avgusts 1947' S SEJE CONSKEGA SVETA Fašistični zakoni držijo bolj kot kedaj... Po komemoraciji treh pobiralcev min, žrtev izvrševanja svoje dolž- n Osti in po čitanju zapisnika zadnje seje, je predsednik conskega sveta inž. Gandusio prečita! pismo adv. Fortija, predsednika občinskega sveta, v katerem odgovarja na protest Marcela Nadliška, ki so mu fašisti ime Spremenili v «Nadalh in ki je zato postal tako «naidu-šem Italijan, da sploh ni hotel sprejeti samo v italijanščini napisane živilske nakaznice za tekoče trimesečie. Adv. Forti na širokp v tem pismu razlaga, kako je zaradi protestov naprednega časopisja in tržaškega prebivalstva, ki je zahtevalo dvojezične živilske nakaznice, Sepral TRŽAŠKI DNEVNIK Še o občinskem svetu v Nabrežini Zaradi dopisa v ^Primorskem dnevniku* z dne 11. julija t 1., smo zvedel'., da se člani občinskega sveta čutijo užaljene, ker se jim očita, da so bili že v službi fašističnega in nacističnega zavojevalca. Nekaterih se ta očitek res tiče. Na noben način pa s tem ni rečeno, da so z svojim sodelovanjem v okupa- vprašal za mnenje občinski svet. ki i torjevi službi zagrešili kakšne zlo- )e zadevo «globoko» proučil «s pravnega stališča» in prišel do zaključka, da v Trstu veljajo še vedno italijanski (Bog nas varuj reči: fašistični) zakoni, ki seveda ne predvidevajo dvojezičnosti kot jo predpisuje Stalni statut STO-ja. Zato pa so — kar smo v našem listu (glej pravni izpit, naj vlože do 1. «eJ) # bra s 30 lirami kclkovano P« «( - izpi'- Preskrba Delitev mesa («tang») in olja za bolnike, upokojence in reveže se konča z današnjim dnem. Sladkor za bolnike in noseče ženske v mestu ;n podeželju so pričel; deliti z današnjim dnem na dodatne živilske nakaznice. Delitev traja do 31. t, m. Cena je 260 lir za kg. za pripustitev k popravnemu c tu. Prošnji je treba Pr‘‘° ^ te; vsak predmet kolek za — ^ zadnje šolsko spričevalo. Popra izpiti se bodo vršili 10. sepie,m Obveščamo vse one učence os.>°' nih šol, ki žele vstopiti v g-m f jo, a v junijskem roku še n. pravili sprejemnega izp ta, o* j ko opravijo sprejemni ^P!‘ * razred gimnazije v jrsensKe® Pevci in pevke prosvetnega društva «Ivan Cankar* se bodo zbrali v nedeljo, 10. t. m. pred krožkom «Tomaž:č», kjer bo čakal kamion, ki jih bo odpeljal na prvi veliki tabor SIAU v Padriče. Vremensko poročilo z dne S. t. m. Zračni tlak 757.8; toplota 22.8 do 31.4, srednja 22.8; veter 30 km na uro; nebo malo oblačna; morje razgibano; toplota morje 25.5. Tek čez in drn in stm v Padričah Ob priliki velikega narodnega tabora SIAU 10. t. m. organizira prosvetno društvo v Padričah tek čez drn in strn (približno 6 km). Udeležili se ga bodo vs; mladinci prosvetnih društev. Tekmovalci se morajo zbrati na prostoru zborovanja ob 15. uri. Tekmovan je se bo pričelo ob 16 uri. Vpisovan ja se bodo zaključila na m stu prireditve pol ure pred pričetkom. ku. Piošnji, kolkovani s 30 1- ^ priložite rojstni list in zadnrt ^ _________________________ zadnjri** sko spričevalo. Sprejemni ^P' bodo vršil. 15. septembra. Kandidate za privatne 'J?.«, ne izpite obveščamo, da se b*1 it: šili na gimnaziji v Por.orozu ^ 12. in 13. septembra. Prošnje, bodo pravilno kolkovane,^,*gV4joj ter vsemi potrebnimi n mlar dinke, ki nas bodo zastopali v košarki. Med kolesarji so znana imena tega športa pri nas kot: Krte. Sosič Emil, brata Stefilongo, Da-neli, Kravos in OOrettl, ter za nje vemo. da bodo dali kar največ od sebe in prav piri teh lahko tudi brez dvoma pričakujemo najvidnejših uspehov. Balincarski turnir Odsek za bahneanje pri ZDTV in športni krožek Magdalena bosta Organizirala ballncarski turn.r za Mahnetov pokai. Moštva morajo imeti 5 članov in se morejo pr javiti v gostilni Baldou, ulica Costa-lunga št. 4, vsak dan od 7. ure naprej do ponedeljka 11- t. ra., ko se bo turnir pričel. Reko Kolesarji v V nedeljo bodo v Reki gostovali na kolesarskih dirkah naš, s'-ari tržaški znanci: Jugovec, Česen, Tie-mul pi Sosič Rudolf. Seveda ne bo onih, ki so odšli v Prago, toda upa- mo, da nas bodo tudi t; dobro zastopali. Prijateljske tekme v Izoli V nedeljo bomo videli v Izoli troje prijateljskih srečanj med tržaškim; in istrskimi igralci košarke. Ob 9. zjutraj se bosta srečala ZSZ in ECA, ob 18.30 dekleta skupine DSZ-Izola in ob 19.30 moštvi DSZ-Izola. Rudar-Gaslini v Rovinju V fnalni tekmi za pokralinsko prvenstvo v nogometu bo v nedeljo v Rov nju tekma med Rudarjem in Gasllnljem ob 17. uri. Z e večkrat smo poročali o prepoved; poslovanja nabavno prodajne zadruge (Naproze) v Kojskim ter o gcspodarsk.h posledicah, ki sprevodu je bil (udi polkovnik Kee- j jih ja ta nesmiseln ukrep ZVU fe, novi predstojnik urada javnih I povzročil briškemu ljudstvu. Vdiha luli/ina bencina del, poveljnik pobiralcev m n kap. Applee in tovariš; minoiskalci, med katerimi je bilo mnogo invalidov ter oslepeli Cipolloni. Sledila je množ'ca ljudstva. Krste so blagoslovili v cerkvi Sv. Antona in nato je odšel sprevod pod ulicah do stare mitnice, kjer so jih naložili na kamion, ki j'h je odpeljal k Sv. Ani. Sledila so še druga vozla z venci in sorodniki. Ko je šel sprevod mimo, so trgovci zaprli svoje trgov'ne. Tako je Trst izkazal zadnjo čast tistim, ki so padli pri izvrševanju svoje dolžnosti - pri odstranjevanju min in streliva, ki nam ga je pustila zadnja vojna širom dežele. TucT kinematografskim nameščencem ugodeno Dne 4. t. m. se je vršilo v k'nu «Massimo» zborovanje nameščencev kinematografov. Predstavniki na-meščenstva so podali poročila, iz katerih je razvidno, da se mezdni sporazum za industrijske delavce z dne 11. VIII. t. 1. žal še ne uporablja tudi za to stroko. Baš zarad, tega so se zbral; nameščenci te stroke, da bi preučili svoj ekonomski položaj. Po poročilih predstavnikov OOSS so zborovalci spomenico, v kateri so protestirali preti temu, da se veljavnost mezdnega sporazuma za industrijsko delavstvo še ni razširila tudi na to stroko. Zveza indu-strijcev, odsek za kinematografe. Koncert pevskega zbora „Fr. Marušič* iz Rocola Prosvetno društvo rSimon Jenkov je na)mlajša kulturno-pro-svetna organizacija v Trstu. Kljub temu je marsikateri starejši organizaciji za vzgled, kako treba delati, da dosežemo zaželene uspehe. Tako si je društvo eSimon Jenko» organiziralo redna periodična predavanja vsak torek, združena z drugim kulturnim programom, kakor so violinske, klavirske točke, samospevi, recitacije, dramske predstave, zborovsko pelje i. dr., pri katerih so doslej nastopali in sodelovali naši najboljši umetniki Za pretekli torek je »Simon Jenkov povabi! pevski zbor «Fra-njo Marušičt iz Rocola, ki je tudi eden izmed najmlajših. Zbor šteje zo moških in 20 ženskih — po večini mladih grl — i n ga z vso ljubeznijo in ambicioznostjo vodi tov. Vladimir Švara. Ako upoštevamo vse neprilike, ki nam stoje nasproti, nadalje, da je tov. Švara ie zadržan pri eCankarjun in pravoslav, cerkvenem zboru, tedaj moramo naravnost občudovati, kako in kda) je tov. Švara dosegel tako odlične uspehe. Za marsikaterega poslušalca, ki je kakor automat: pride (večkrat pod pritiskom drugega), sede, ploska, a pri tem niti od daleč ne pomisli, koliko je bilo truda, muke, znoja, mmolitvicn, predno se tak zbor izkristalizira, da se lahko predstavi pred občinstvom. Pa pevci in pevke? O. tudi ti bi večkrat radi ezbezljalin v kino, na kak zakotni ples itd., tudi za njih je večkrat slabo vreme ali vročina. Toda nič jih ne zadržuje. V sebi čutijo dolžnost in zato: v interesu discipline, ki je predpogoj za vsak uspeh, se radi in z ljubeznijo udeležijo pevskih vaj- Le poglejmo mladino, ki se rada združuje pod okriljem naših prosvetnih društev in pev. zborov od one, ki ji je ideal harmonika, ples, alkohol, razuzdanost, pa bomo takoj videli razliko. Kakor omenjeno, pevski zbor oFranjo Maruš\č» se je v torek sicčr pred manjšim, a zato hvaležnim številom publike — na moč krepko afirmiral. Zbor ima dobre glasove, pravilno izgovarjavo, pravilno diha, smotreno, dinamično raste in pada, pevovodja inteligentno interpretira. Zapel nam je celo vrsto partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. Zboru in pevovodji naše prav lepe častilke in želimo ga slišati še večkrat pred večjim forumom občinstva. — int. Jasno je, da ni b'lo nobenih upravičenih vzrokov za ukmitev Naproze, čeprav »e je g. guverner izgovarjal, da on ni pooblaščen za Izdajo obrtnih pooblastil. N-ijbržs pozablja, da v Mirnu, Kanalu, Bovcu in Komnu delujejo Naproze po Istih pravilih kot zadruga v Kojsk-m. Briško ljudstvo pa je prepričano, da so zadrugo zaprli le zaradi tega, ker ljudstvo ni hotelo kupovati v fašističnih in belogardističnih trgov'nah, katerih lastniki odirajo ljudi. Preteklost teh trgovcev je zanimiva. Trgovca Maraža iz Steverjana ljudstvo predobro pozna že od 1929. leta, ko je povzročil ljudstvu občutno gospodarsko škodo. Do razpada Italije je služil prostovoljno v fas stičn! milici (Squadre d’azione). Trgovec Trpin Franc iz Steverjana pa je bil že leta 1942. četniški propagandist. Sam je celo priznal, da je rovaril prot, zadrugi zaradi tega, ker je hotel varovati kruh lastnim otrokom. Najbrže se ne zaveda, da so še otroci delovnega ljudstva, ki Jih je treba tudi ščititi. Trgovec Dornik Mihael iz Kojskega je b'l vzoren in zaupen pajdaš rinan-i carjev, karabln rjev in kvesture v Kojskem. Verjetno ve mars kaj o smrti fašistične žrtve tov. Maraža Pavla k: so ga na Njivicah pri Kojskem 26.7.1942. ustrelili kvestn-rini. Trgovec Zuljan Rudi iz Kojskega. faš!st že od prvih počitkov, je služT do poloma fašizma v fašistični milici. Bil je pajdaš zloglasnega trinoea Brd. podeštata in polit Čnčga tajn'ka občine Koisko Baiardije. Trgovce Persolja Jožef iz Šmartnega je bil fašist cd vsega početka, zaupnik karabmerjev in kvesture. Kakšno zaupanje je užival pr; fašistovskih oblasteh potrjuje dejstvo, da so ga kot zaupn’ka karabinerjev in kvesture poslali domov iz Potenze, kjer je služil kot vojak za časa vojne. Ko se je leta 1942. ustanovila v Brd'h OF, je g. Persolja s pištolo v rokah iskal aktiviste po vas; in iziavljal, da bo on ukren’l vse, da se osbo-vodilno gibanj* v Šmartnem ne bo ukoreninilo. Pri tem sc je odVko-vala tudi njegova soproga. Da se je g. PersoHa v tem delu odfkovsl lahko dokažejo priče, ki so slišale besede bivšega fašistovskega n občanskega tajnika občine Koisko g, Anaglje, ki je vse to povedni. Prepričani smo, da po vsem tem, kar smo nav dli, g. guverner ne bo silil ljudstva, da kuouje pri omenjenih trgovcih, čeprav je g. guverner tako rekoč prisilno razdelil živilske nakaznice in ljudi prisilil, da kupujejo racionirano hlago v določenih trgovinah. M sli-mo, da bo sedaj e. guverner dopustil, da se ljudstvo posltižule trgovcev, ki so z ljudstvom sodelovali v osvobodilni borbi in so bili vse skozi antifašisti. Dosedanje nostopante ZVU obuja ponoven sistem poraženega faš!zma. Prenrt-čani smo nadalje, da na podlagi teh dokazov g. guverner ne ho več nasedal proDagand; navedenih trgovcev in drugih sbčnih elementov in bo zopet dovolil delovanje zadrugi sat bo s tčm rešil svojo čast in pridobil sp t pri ljudstvu ugled tn spoštovan te. ki ga zasluži vsak pošten demokrat. V četttek okrog 14 ure je podčastnik Spencer pripeljal na glavno policijo F rdinanda MCrosin -ja :z Rima, ki stanuje v ul- Biasoietto št. 4, 19-lemega Attilija Snngcrma-no iz Kalabrije, ki stanuje v ul!c: Giuliani št. 12, 41-let,nega Oresta Dughieri iz ul. Pendice Scogletto št. 20 in šoferja Jožefa Costelli-ja, starega 31 let, doma j. Pulja, sedaj bivajočega v Istrsk; ul. št. 13 Vsi štirje so bili aretirani pri Sv Soboti, ker so jih csumell. da so že dalj časa kradii bencin v ameriškem skladišču nedaleč od mestne klavnice. Policija jih je zalotila ravno v trenutku, ko so nakladah bencinske sode po 200 litrov na kam on ki ga je vozil Costelli. Dosiej so ugotovili, da manjka 12 takih sodov ali okrog 2500 litrov bencina. Aretirani se bodo moral; zagovarjati pred zavezniškim sodiščem. ž’dovske tu srbske krvi. Medtem so pristopili drugi ljudje, k; se jim je zdelo za malo, ia bi taki tiči t roriz,rali ljudstvo ;p so pobalinsko trojico nagnali, da je pobegnila po ul. Gatteri. Zakaj ne bi ZVU že enkrat počistila to svojat in se pozanimala, kako so prišli, kako živijo, s č:m se bavijo itd. Mislimo, da bi prišlo na dan dovolj stvari za njihov takojšen izgon iz Trsta in cone A ako je oblastem na tem da se -azm-Cre tukaj res normaliz’rajo. Naradn’ zaščiti so ga Izročili Izpred prizivnega sodišča Včeraj je prizivno sodišče vn'k, Vjesnlk tn druge demokratične liste. Naenkrat ga Je ustavila »rojica hrva*sk;h begunskih paglavcev, ki so začel; vpiti nanj, ker je čital eTItovo časopisje*. Tovariš bg ni hotel prerekati z njimi in je dejal: fCitam, kar' sam hočem. Vi pa imate gotovo še krvav® roke od Policija je aretirala 27-letnega Marija Marassi in 43-letnega Cele-ste Marassi iz Milj ter 41-letnega Karla Strajn tudi iz Milj, ker so 28. aprila prijeli 40-letnega Ivana De March; in ga odpeljali v Ankaran, kjer so ga najprej izročili svaku Viljemu in potem narodni zaščiti, češ da pretepa svojo ženo. Narodna zaščita je De Marchija zaslišala in ga oštela zaradi njegovega obnašanja napram ženi ter ga potem izpust la. Omenjene tri aretirance so zaprli na podlagi pritožbe De Marchija in so jih pridržali v zaporu zaradi kratenja osebne svobode. Razrešitev članov epuracijske komisije I- stopnje v Trstu Trst. 8. (AIS) — Z učinkom od 28. julija 1947 je razrešeno 19 članov prvostopne epurac jske komisije v Trstu, med katerimi dr. Jerič Maks!m:l;jan in Nedoch Adelmo. Določbe o zbiranju žita Trst, 8. (AIS) — Kazni za opustitev prijav o obdelovanju in obdelovalnem načrtu v določenem času pri UCSEA bo izrekal «pritar» področja, kjer se nahaja djtičng, kme-t'ja. Kdor bo opustii prijavo po sedmem avgustu, bo kaznovan z globo 2000 do 10.000 lir. Vabilo pomorščakom Vabijo se pomorščak, vpisani na tem pomorskem oddelku, ki bodo — na podlagi mirovne pogodbe — pripadli STO-ju, naj se javijo pri pristaniškem uradu od 10. do 13. ure, s pcmorsko knjižico in osebno izkazn co, v sledečem redu določenem za prihodnji teden: pomorske knjižice od št. 12901 do št. 13200 dne 11. avgusta 1947; 13201 do št. 13500, dne 12. avgusta; 13501 do št. 13800 dne 13. avgusta; 13801 do št, 14100, dne 14. avgusta. Zamudniki od št. 12901 do št. 14100, dne 16. avgusta. Nadaljna poročila slede. TržašK’ pristojbine za pilotazo v tržišk: luk; z veljavnostjo 00 lija 1947. Mver A) Pilotaža v luko: do j jj) to reg. ton lir 2000; od 10°* . goOČj brt. 5000; od 2501 do 6000 ^ od 6001 do 10.000 brt. 10.000 brt. 10.000. in0o btf B) Pilotaža iz luke: &° ,$1% to reg. ton. lir 2000; 2500 brt. 5000;. od 2501 do 6000; od 6001 clo 10.000 brri br* C) Prem k v luki: do 10®^ fff reg. ton. lir 1000; od 100* , ur iuuu; ou brt. 3000; od 2501 do Od00^); od 6001 do 10.000 brt. 10.000 brt. 8000. „ D) Zasidranje ob °t>r fW a) za zasidranje izve° 2000: , |ji stalna pristojbina lir --- ,rj b) zas:dranje v luki v f ur noo uiaujc v »«*** ; iah. k: prihajajo, vključe .. * stavko «pi!otža v luko*. , uh c) zasidranje ladje v 111 že bila zasidrana v luki. J® ^K1'. no v pi stavko «prem;k * d) dvig sidra pri °*h^pjiot8^ vključen v postavko luke*. 5** e) za vse voine ladjf pristotb'na (pilotaža, itd.) 2000 lir. . Radiisk’ ki v soboto, 9. av TRST II rt. 11.30. Dopoldanski kc® Nazori in ljudje. 12-15- jJ»P in part zanske pesmi, ""h gl ved časa in poročila; 13 ' per ski solisti. 13.15. Fanta*« glasbe. 13.45. Zdravniška ^s, 13.55. Pestra glasba. )*' darske oblike pri on. ?% 14 28. Citanje snoreda. 1 ' aJ glasba. 18.00. Tedenske 18.15. Kmečk plesi. 18-4"' & *j« aktualnosti. 19.00. Gl33 red , klavirje. 19.15. Pester«^ ( venskih pesmi 19.45. , vri Odkritje spomenika v Škrbini Denarnico so našli Na polie ji imajo svileno denarnico, v kateri je 80 lir, žepni robec in glavnik. Denarnico Je nekdo našel na ulici in se sedaj nahaja na glavni policiji v sob: št. 14, kamor jo lahko pride lastnik iskat. Jugos'ovan< se vračalo domov Predsinočnim se je pripeljalo z vlakom iz Cinecitta v Rimu 16 jugoslovanskih beguncev, ki se vračajo v Jugoslavijo. Včeraj so nadaljevali svojo pot preko cone B v Ljubljano. Mladinci odSli v Prago Včeraj zjutraj je z brzim vlakom ob 1.45 odšlo 108 tržaških mladincev skozi Ljubljano v Prago. To je zadnja skupina, ki je odpotovala na praški mladinski festival. Rojstva, smrti in poroke Dne 13. avgusta sc Je rodilo 13 otrok, umrli so 4 ljudje, porok pa je bilo 12. CERKVENE POROKE; zidar Alberto Bogateč in zasebnica Rozalija Cuk, civ. policist Mario Mar-co in zasebnica Marija Nattelli, u-radnik Renato Comar in uradnica Alma Zacchigna, elektromehanik Ivan Cucek in uradnica Manja De-pretis, študent Jakob Nobile in učiteljica Lidija Giusto, geometer Gu-gl elmo Crismani in učiteljica Marija Zamolo, strugar Karlo Zigante in dnevničarka Nerina Parovel, u-radnik Raimondo Battera in uradnica Beatrlce Fingati, uradnik Romano Tamaro in uradnica Alb na Koblar, mehanik Josip Livelig in šivilja Terezija Bonutti, mornariški častnik Renato Tolomei in zasebnica Rosa Toscani, mizar Marcel Gracco in zasebnica Josepina Cermecca. UMRLI so: 17-letna Gigliola Mo-linari, 84-letna Pia Karolina Kramer vd. T meus, 74-letni Evgenij Periatti in 5 dni stara Rita Cesario. 15. avgusta bo v Škrbini slavnostno odkritje spomenika 34 padlim partizanom, talcem in žrtvam fašist'čnega terorja. Vabimo vse sekcije ZPP in druge množične organizacije ter posameznike. da se udeleže te žalne svečanost; v čim večjem številu in se s tem oddolžijo padi m kraškim borcem za svobodo in neodvisnost naše domovine. Spored in čas bomo pravočasno objavili. Tečaji za učitelje v Trstu in Gorici Trst 8. avgusta (AIS) —* Ustanovljeni so bili tečaji osnovnega pouka slovenščine za italijanske učitelje in italijanščine za slovenske učitelje po globalni metodi s pričetkom od 7. avgusta. Počitniški tečaji Višje šolsko nadzorništvo v Trstu, da se pričnejo počitniški tečaji na vseh srednjih in strokovnih šolah in strokovnih tečajih, v ponedeljek 11. avgusta. Vsi učenci, ki so se priglasili za te tečaje naj bodo v šoli ob 9. uri. Pouk za učence mestnih osnovnih šol se začne ob 8.30 url, za učence podeželskih osnovnih šol pa ob 9.30 uri. Razpis nagradnega tekmovanja Opozarjamo, da je rok za nagradno tekmovanje, k ga je razpisal okrožni odbor ASIZZ za Istre za najboljši osnutek spominske izkaznice 14. avgusta t. 1. X “4(1 ‘fžs pesmi - - —ut,,- ]/.- 20.15. Pevski dueti. 2.0'3Lrt11 glasba. 20 45. Politični 0pe' 21.00. Verdi: »Trubadur*' štirih dejanjih. in poročila. 20.00. Dul^^' vt KINOPREPSTMjlf ROSSETTI. 16.00: , D. Durbin in G. Gott 'AL FILODRaMMATICO. J6^^' ci dvomrv*. Terezij* Jožef Cotten. gjgf' ITALIA. 16.00: «Polžarte °' Brent' „por^U ALABARDA. 16.0°: ^nH1® se s čarovnico*, »e in F. March. «ie»* VIALE. 16.30: «Zcna 'D _ Bob Hope. .(na MASSIMO. 16.00: *?%. Charles Laughton Odg. urednik DUŠAN ffoi *■> , »lih S S * s »ki H 'tv. t:»to S S Š0ve Šoto S N S 'k : Tisk Stabiltmento TIP- MALI O G k. DEL MOTORJA FV*! TV 4 ke Deutz sem izg«- ,n, Krepelj (Sežana) J nrlbližno 3 kg. P°5 .j« V S i; s s -ii. ti. s f41a ‘it S V i* približno 3 kg. Prekop grobov pri Sv. Ani Mestna občina ponovno opozarja, da bodo prekopali na pokopališču j pri Sv. Ani grobove na V. odseku, I od 23. do vključno 27. vrste, kjer i so pokopani otroci v času od 29.1.1939 do 13.XII.1939. Do 15. j septembra t. 1. je možno prenesti | ostanke iz teh grobov z dovoljenjem, ki ga izdaja občinski urad za Javna d la, odsek za pokopal šča, ul. del Tentro 5-III. Po tem roku ne bo mogoč prenos ostankov iz omenjenih grobov. icijo. piumiu, uo n _.r*g,u^ no v Krepljah protiJjnS^-T ^ ZENSKO KROJNO S® a »f vorili v ponedeljek. , Praktična metoda’ čunskem sistemu. *P gv, m ji vodu Sv. Jožefa Pr tud' A Gorici, kjer se b® S* vršil. , gJS POOBLAŠČENI G®£riuje njuje vojno škodo, i' j^pia-premičnim in neprf jf -rrstii n' skih mel oraclj v nAjj. Nizke cene. Obrnite^j 94 ul. Bosco 14 (levo) V . 1- m. VOLČJI GRAD št- Prodam V dobrem 810 „ jlu Veltfarllkiidarljft modelov po K NIŽAJI ... KRZNAR« TV O 5* uti Si k ti*11 g‘0t K' li N ZILtOTTO T*«, ».»Mi«* H - » • - ruti* V' N«