Leto IV.
TRST, v soboto dne 18. novembra 1899.
Štev. 32.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse U*to 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. Oglasi se nttfunajo po številu besed. Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. BW Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.

Ta ne pozna nemškega „Hier".

Ako bi hoteli tudi tega pozvati na kakov kontrolni shod, ta jim gotovo ne bi odgovoril z „Hier". In ta je simbol češkega naroda, tega prednjaka vsemu avstrijskemu slovan-
stvu.

Renegat
posneto po resnični dogodbi.
Po ulicah mestnih potika sc blodi, S tovariši 'sprijeni vedno ti hodi, Kriči na vse grlo: »so ščavi Slovenci !« — Čeravno mu star'ši so — pristni Gorenjci.
V šole zahajal talijanske - naš Jure, In tam se navlekel »avite kulture« !« — Kar tam se naučil, se zreči ne da, Nikdo ne bi mislil, da on je — z gora.
Sovražit naučil se tam jc Slovence, Ogiblje celo se Slovenske ti sence, — »To narod barbarski je« — vedno kriči, »Vreden — ni da tu pri morju živi«!
Naučil nadalje se tam je preklinjat, Boga v satana hoče spreminjat; Prekolne po stokrat Marijo devico, Predno pove ti — lažnjivo — resnico!
Potem se naučil tam star'še ljubiti, Kedd li ga mogel tak' lepo učiti ? ! »Vi ščavi prekleti — jaz vaš nisem sin, Jaz tukaj sem rojen — in sem triestin« !
Jok ne omehča ga več — matere mile, Pest je prešibka — očetove sile ! Prepozno se star'ši brezskrbni spomnili: Da sina ljubečega so izgubili.
Ce ravno vsi imajo ga za Gorenjca, Dela se Laha — bit' če Latin ; Oče iu mati oba sta Slovenca, A 011 ? — on odpaden Slave je sin !!
Kedo pa zakrivil njegovo izgubo? Kedo je pomagal tej duši v pogubo ? ! Kedo ga brezskrbno sovragu 'zročil, Mesto da sam bi ga skrbno učil?
Star'ši ! Vi prvi te 'zgube ste krivi! Vest vas bo pekla -- dokler boste živi! Vi ste kramljali z otrokom talijanski, Mesto, da učili ga bili slovanski! —
A Juri povrnil vam bo stotero, Hvaležno odmeril zasluženo mero : »Pober'te se ščavi od mene v gore, Tja — kjer barbari vam slični živč !
Kevc.
Na magistratnem stolpu.
—	Mikec, koša te par, kulko cajta bodo ti lampareti nosili tu monturo od ka-valerije lašče.
—	Kaj ju ne bodo, ku nemarno več goverua v Trstu; ali ne vidiš, da so podrli že šišo.
—• Saj imaš ražon. Zdaj pa vzdigni kladvo nu ....
Istrski sršeni.
Talijan v hrvatskoj gimnaziji.
Da ne bi tko, Bog zna što mislio, reci ču odmah da govorim o gospodinu Dru. lnocentu Chersich-u po domače Kršicu, kojega talijanstvo se vidi najbolje po njegovem imenu a dokazano je i tirne, što je on rodom i starinom iz Cresa, gdje se je do nazad malo vremena govorilo iz-ključivo hrvatski. Aliostavimo tona stran u; da to je kod nas kruh svakidanji, a pre-djimo na stvar.
Naš Kršič je bogme i zemaljski odbornik u Poreču, a kao takav i član o. k. zemaljskog školskog vieča za Istru ter ima pravo posjetiti kojugod če školu. Kud ce oiiza, neg na oko, kamo ce naš Cresan nego medju Hrvate, I eto ti ga u Pazinu, eto ti ga na posjetu kod hrvatskih djaka tamo. Sluša, pazi, gleda te je očito zado-voljan, što je opet došao medju svoje te j čuje liepu domacu rieč. A baš je izabrao sat hrvatskoga jezika, da prisustvuje nauči ! Osobito mu se dopalo tumačenje rieči : »kititi se« te je pomno nastojao, da svaku ulovi, a najdraže mu je bilo, kad je profesor spomenuo medju inim izreku: »kititi se tudjim perjem« i raztumačio, da se ti me nipošto no/.adobiva liepota, nego baš protivno, grdoba, kako na primjer, čovjek koji je rodem Hrvat pa bi htio biti Talijan ; takav čovjek nezaslužuje štovanja, da ga nitko nemari, da valja s prezirom gledati na njega. I pri tome sva dieca razkolačila oči u našeg Kršiča, koji, crven kao rak, ode iz škole razmišljaj udi, kamo li je vraga on zalutao.
Ali konec komedije . tekar dolazi, tr-ščauski »Indipendente«, taj najnoviji liva-litelj grofa Goossa (valjda imajo iste nazore i ciljeve !) donio drugi ali treči dan žestok članak o glagolju »kititi se«, samo je izpustio ono zadnje tumačenje o »tudjem perju«, valjda po želji samoga Kršida.
Sada je hrvatska gimnazija posve osigurana: pod pokroviteljstvom slavne istarske junte i još slavnijega »Indipen-denta« mora stvar napredovati.
Teinpora mutantur!
Daiz.
vjane ? Jeli nalog iz Beča, jeli trojni zavez, jeli osobui odgoj i mišljenje tomu krivo? U Trstu sc misli koješta, ali u Puli sude drugačije : tamo poznajo Goessa još od njegovog kapetanovanja, a kažu da bi na pitanje mogla odgovoriti najbolje njeka Savorgnan.
Koji vrag može tu biti po sriedi, neznani, ali interesantuo bi bilo, da se stvar razjasni malko. ErkUire mir, Graf Oerindur!
Zn.
O
oo
Največi Talijani u Liburniji.
Nemojte misliti, da ih imade mnogo, a nevalja ih tražiti niti u Stoglava C011-stantina, niti u Grosmana u Lovranu, niti u Stiglica u Ičicih: ti su dobri, ali nisu najveci. Prvo mjesto ide Dra. lvrstica, drugo notara Puovica, a trece učitelja u Mošdenicah: trojica su najveci zato, jer naj m a nje spadaju medju Talijane. a misle, da kad čovjek može mjenjati večkrat odielo, zašto nebi smio mienjati i narodnost i jezik i d ušli i poštenje.
Nino.
o
oo
Drago.
Važno pitanje.
Tko bi znao reci, zašto Grof Goess, koji je došao tobože u Priinorje pod naslovom: »božična jabuka Slovencem i Hrvatom«, pusta našim dobrim susjedom slo-bodne ruke u svemu, a drži na "(uzdi Sla-
Lepa je bila in on jo jc ljubil; on je bil lep, in tudi ona ga je ljubila. On je bil vežbenik na financi, ona je bila šivilja. On je stanoval v tretjem ona, v četrtem nadstropju.
Videla sta se vsak dan ter se zaljubila. Dve srci ste se našli, in Amor se je smejal v pest . . .
Nisem tako indiskreten, da bi vam marsikaj jako zanimivega povedal, 110 saj si sami to lahko mislite !
Nekega večera šetala sta se po javnem vrtu. Ni bilo več žive duše tam.
Ti, Drago, imam ti nekaj povedati!
Govori, sladka Pepca, šepetal je on.
Pepca je povesila oči.
Poslušaj, Drago, še v tem letu bova lahko pri zibelji pela!
Drago je obstal. Bilo 11111 je, kakor da bi ga kdo z vodo polil. Ko je zopet malo k sebi prišel, rekel je žalostno: Ti veš, da nimam več od '1 kron na daa !
Vem, rekla je ona, jaz pa še meuj ! Kaj bo sedaj! mislila sta oba potrtega srca.
Od onega večera bil jc mladi otec »in spe« zamišljen in resen, Pepca pa je poslala kmalu zopet vesela in vraguljasta.
Nekega dne prišel je Drago ves izven sebe k svojej dragi. Postal je vendar I en ki ■at asistent!
laj se pa leliko poročiva ! rekel je veselo.
»Škoda!« rekla je ona. »Kaj škoda, da imam sedaj denar?« »To ne, ali da ga nisi prej imel. Pred kratkim sem namreč obljubila nekemu bogatemu udovcu, da bom njegovim otrokom mati, a on bo mojemu otroku oče, čeprav ni njegov oče! Oprosti, ali ti si me izgubil!
»No, izguba ni velika! Pomilujem samo onega, ki te je našel!«
Spravil je dekret ter šel še bolj vesel nog-o prej k »vijoleam« !
K
Celjski kalejdoskop.
(Priobčnje Živko.)
Mottn: NemSkutarje in narodnjake, čr liodo dolali napake.
Fr. Levstik.
V krčmi se maste barabe in pijo za svoj poboj, župan pa vzdihuje v seji: »Pet stotakov stroškov, joj !«
O magistrotova modrost, ti si veselje in sladkost za bogatina in berača! Nov »Bismarekplatz« se je krstil,
»Tu v Celji, tu so naša tla, Slovenec le je tu doma...« Celjani, vi pa le kričite: »Krivica, joj se nam godi, Pobija nas nemčur, mori! Bedaki, kaj se pa pustite?
Za tepež, za poboj pljuvanje nemčurje vaše maščevanje zadene prav gotovo v živo! Vi gledate jih prezirljivo!
(Dalje sledi).
Pred magistratom.
1) e ma r c h i (načelnik municip. straž) : In rango, in filla tutti! Front' alt, da bravo putti. Andate in oorso per la eitta ! Mostrar la divisa per carini, I)'Italia s'amiri dei sarti bravura, Della patria nostra recente eultura. Načelnik stopi k eni straži :
E tu Piero con spada tratta, Boš varoval uhodna vrata !
o
oo
Kje si človek lahko odpočije? 1.) kakor uradnik v uradu, in 2.) v grobu !
Pobožne misli iz Kranja.
Kranju.
Ne toguj, o Kranj, po zlatih časih... Tvoj senat že ves je v togah ! *) Lepemu Ivami ali obe. odborniku par excelleneo.
Kar v glavi nimaš, imaš v trebuhu !
Zaprošenemu juristu ali praeteiidentu na županski stol.
Povej mi prijatelj, kaj si ti, če tvoji trabanti po kozlu diše?
Mlinar štv. I.
Pravijo da si bogat, a jaz da si ubog!
Mlinar štv. II.
Ce glava ne, pa pest premore! Roženvpiislii Veneri.
Ej zvita si, Ana, naj raj i imela bi Rusa moža, Pa zvit je tud' Rus, saj tebe ne mara, že
|z drugo kramlja!
Anici.
Ce se danes vsaka šmari, Ti ne smeš pač zadnja biti ! Krepko stisni prsi, ledja, Enaka bodeš Afroditi!
Zoilus.
o o o
Nemška pridga.
Zbranih je 120 pismonoš, prednje stopi nadkontrolor in govori : \Vissens meine Herrn, dass die Spraeiiverordungen pensionirt un dass in Wien Herr Minister Kindiger regiert. Danes moram z vami samo nemško govoriti. Zapomnite se, da je nemški jezik prišel na prvo mesto : Zato zahtevam od Vas, da mi vsak zna nemški. Posebno pa še tisti, ki bi kedaj hotel prositi službo pismonoša »muss deutsch konnen. Da hilft kein Herrgott!« Le i signor Benussi conosce solo i tali ano, non e vero? Macht nichts, italijansko je tudi potrebno; s tem smo že dobro preskrbljeni. Saj naš obervenvalter, ki je prišel iz Linda, zna tudi samo »nemški«, un das geniigt, zadostuje! Nemški jezik je prvi; potem pridejo : Nebensprachen. Lei "non capisce slavo, sig. Benussi? Macht nichts - imamo že dovolj uradnikov, ki Vam raztolmačijo slovenski naslov. Samo da rečete: Non capiseo, in ustreže se vam. Also verstan-den, meine Herrn! 1'čite se nemški !
o
oo
Zakaj ni bil 1 .">. t. m. konec sveta? Zato, ker bi morali vsi iti v »Einzeln-Arrest«, ako se ne bi z »hier« oj
U gan j ke.
(Piše Pepče)'
A.:	Kaj so nekatera »konsumna društva« na Kranjskem ?
B.!	Vada vbogemu kmetii, uničenje srednjega stanu in pot k absolutizmu in nadvladju klerikalizma.
A.:	Zakaj se ravsajo naprednjaki in klerikalci na Kranjskem in na Goriškem ?
B.	: Zato, ker hoče vsak strgati drugemu vajeti iz rok.
A.:	Kdo se nad ti m »kajnovim« bojem raduje ?
B.:	Ne Nemec ne Lah, ampak oba.
A.: In kdo vsled tega najbolj trpi?
15.: Naš ubogi slovenski zatirani narod.
A.:	Kaj je svrha tem bojem?
B.	: Prvenstvo na političnem polju.
A.:	Kaj je nekaterim vera in cerkev na Kranjskem ?
B.:	Cerkev je »bot.ega« in vera je zlorabljeno sredstvo.
A.	: Kaj pri tem trpi ?
B.:	Ugled vere in cerkve.
A.:	Koja »fantazija« je najhujnejša ?
15. :	Ona »bakfišov«.
A.:	Kdo joče poljubno?
B.:	Ženske.
A.:	Koliko časa vdova žaluje?
B.:	Dokler se ne oglasi nov kandidat.
A.:	Kako ljubijo dandanes dekleta?
B.	:	Cmetno.
o
oo
Zakaj je ri ur ko m vino prepovedano, in zakaj jim ni pripovedano vzeti v zakon več žen ?
Zato ker trezen človek tako in tako ne vzame več nego jedno ženo.
Ako dve srci drugo z a drugo bijeta, je ljubezen; ako dve srci drugo po drugem bijeta, je — zakon.
i j je smrt? — Smrt je živ dokaz, da je človek preveč na svetu.
oo o
Na sodišču.
Sodllik kliče : Giovanni de Marehi !
—	Presente! Janez Oblic !
—	Hier!
Sodnik: Pri nas se že smeteoglasiti: tukaj!

Iz šole.
(PiSe Izeslav.) I.
Bilo je ol> času, ko se je vračal kardinal iz Dunaja v Gorico. Imeli smo ravno latinščino, ko so začeli mežnarji zvoniti po cerkvah. —
—	Zakaj zvoni? vpraša profesor.
—	Kardinal se vrača z Dunaja, je odgovoril nekdo.
—	Kakšen naslov ima kardinal?
—	Njegova eminenea, je odvrnil bahato učenec —■ odličnjak, češ: mi znamo vse.
—	Od kje prihaja ta beseda ?
—	Od »emineseo, cmi —« ni končal besede :
—	Pišite 10 krat «emineo» v vseh časih. —
.Taz sem dobil nekaj paragrafov prepisat, ker sem se pri tem glasno zahro-hotal.
Oj smole !
II.
V našem razredu je bilo več gojencev iz nekega zavoda. Pitali smo jih z baš ne laskavim priimkom : s ščurki.
Toda našla se je tudi med njimi zvita buča.
—	Ako smo mi ščurki ste vi pa — kobilee, vrže nam neki dan v obraz.
- No, zagrmi dijak .— veseljak v srednji klopi, — poslušajte, ščurki in kobilee! Ako piide sedaj sv. Janez pu-ščavnik v razred, nas vse pohrusta, s kostmi in mesom vred. —
Impozanten smeh, da se je šola na vseh štirih voglih stresla.
Priletel je razrednik v razred.
—	Faloti! Opoldan ostane ves razred eno uro tukaj ! —
Opoldne je na travniku*) »špilala« muzika, mi smo pa grizli svinčnike in pisali kazensko nalogo. —
Pa da to ni smola ! —
III.
Kot veseli dijaki, smo večkrat napravili kako, da je res smeha vredno. Tako smo delali nekega dne v šoli «živo kopo«.
Jaz sem bil podlaga, name so se naslonili štirje drugi dijaki, na te so zlezli trije drogi in na vrh zopet še eden, tako da smo segali do stropa in — «živa kopa je je bila dovršena. —
Pa oh — groza ! Vrata so se odprle in in med njimi se prikazal profesor «Komrna». Razljučen je planil h gruči — toda tu ga je doletela usoda.
Meni so od strahu omahnile roke in
noge «živa kopa» se je (vsled fizičnih zakonov) podrla in zvrnila na profesorja Kommo. Cilinder mujeodletel daleč po sobi, on sam pa začel rjoveti kakor tristo odrtih maček, da ga je bilo šlišati po eelem šolskem poslopju in še dalje.
H kratu je bilo vse učiteljsko osobje na licu mesta. Kaj je sledilo, razsodi bralce lahko sam. -
Popoludne je pršel profesor Komma s strašno — resnim obrazom v razred. Z grmečim glasom nam «diktira» vsem udeležencem «žive kope» po štiri ure karcerja.
Potem so pa letele «pipe». —
IV.
Pisali smo grško nalogo. Pri nalogah sosebno pa pri grških, smo pa mi v zadnji klopi sleparili, kar se je dalo. Kar je znal eden, to smo znali vsi štirje v klopi.
Toda tisti dan ni znal noben nič. Bila je namreč večer prej veseliea pri «Zvezdi.» —
Predla nam je torej huda. Naloga je bila težka še po vrhu, da nismo vedli ne naprej ne nazaj. —
Zato smo se «pošteno» zatekli h grškim slovnicam, katere smo odprli pod klopjo in od časa do časa pokukali v nje.
Slo je izvrstno. Končal sem že nalogo Le še za eno obliko nisem bil gotov.
Zato pogledam še enkrat v slovnico in tako nerahlo, da so padle vse knjige izpod klopi natia, kar je napravilo neravno majhen ropot. -—
V tem hipu je bil profesor pri meni in mi zagledal odprto slovnico pod klopijo. Istotako mojim tovarišem. To vam je bil grom in strela!
Drugi dan pa, ko je pri nesel profesor pregledane naloge v šolo, lesketale so se naših zveskih neznanske trojke, da jih je bilo veselje gledati. —
o
oo
Zamišljeni učenjak.
Na Dunaju je živel nekdaj učenjak, kteri je bil vedno grozno zamišljen. Tako je nekega dne vzel mesto dežnika — metlo
s seboj in šel po mestu. — *
Nekoč mi pošepne moja na uho, ko sem jo uprašal če sem ji lep : « Nobeden na svetu ni tako grd, da ne bi bil komu lep, in nobeden na svetu ni tako lep, da ne bi bil komu grd». Na te besede sem brž odskočil,
Koj dva.
Zakon trpel dolgih let, Rečem, dolgih je deset, Bilo ni potomca. Slednič vendar pride čas, Štorklja ko le misli v vas, A ne brez potomca.
Kakor pa očetje so, Vsi le sinka hočejo, Sinka za potomca ; A nasprotno matere Te želč vsikdar hčere, hčerč za potomca.
In ker res je sitna reč Njemu, njej če vse povšeč Ni radi potomca, Štorklja umna je bila Ter prinesla je — koj dva, Sinka — hčer v potomca.
Silvester.
Vr
Strankarski loj na Slovenskem.
Zdaj, ko smo prestali prvi strah pred koncem sveta, smemo zopet prosteje dihati. Ni nam več leči spat v hlačah in v šoln-oah. Tudi menda na Šmarno goro ne poj-demo več opazovat repatiee in nje strašne metle, od kar ni niti kometa več zvezd-beseda.
Po naši slovenski domovini se sicer kmalu vleže prazen strah ; a ne potihne boj — strankarski boj. Narodi nikdar ne mirujejo in ravno Slovenec, če tudi majhen, podoben je bojevitemu mlademu petelinu. Na vseh krajih se bije boj s peresom, pomakanem v razna črnila. — In ta domači boj se meni dozdeva še precej važen za naš razvoj. —
In kako to, bi mislil kedo. — Poglejte, vsaka stranka, katera hoče obstati mora gledati, da koristi tem več ko mogoče svoji stvari. Danes je Slovenec že tako napreden, da se ne zadovoli samo z besedami z raznimi »trošti« na tem in onem svetu. — Kmet hoče /boljšati svoje izsesano polje, kdor si ga hoče pridobiti in obdržati, mu mora poskrbeti realnih dobičkov — drugače mu obrne hrbet. Tako je z obrtnikom, trgovcem, uradnikom in učiteljem. Stanovi že danes ne marajo več delati tlake raznim ambicijozom samo zato, ker so se ali se štulijo voditeljem stranke. —•
Tako vidimo na Goriškem snovanje dveh strank; vsaj to je bil prvotni namen,
če tudi se danes vrti ves prepir še okolo dveh treh oseh. No in ravno v Goriei lahko opazujemo, kako skuša stranka Go-ričanov — zvabiti več vernikov v svoj tabor —■ sč svojo »centralo«. [Na drugi strani nadaljuje »Soča« pričeto delo v novem »trgovskem in obrtnem društvu«. K sreči ima ona izredno dobrih močij za svoj cilj.
Vsaka stranka nadzoruje drugo, jo kritizira in skuša jo prekositi z boljšim in bolj gotovim programom. Isto tako skuša na Kranjskem klerikalna stranka stopiti v stopala novodobnih soeijalnih naukov, da se zopetjopomore. Ista skuša s konsumnimi društvi priti do višega upliva na deželi. Ali je šla pri tem delu z dovoljnim premislekom na delo — pokaže sad!
Napredna stranka mora in deluje že, da prekosi svojega tekmeca ter si je znala s pravo možatostjo rešiti in obdržati vodstvu v imeninentno najvažnejšem zavodu Kranjskem v kmetijski družbi. Gospodarsko polje ima še mnogo nerešenih vprašanj. Napredna stranka si je znala pridobiti tudi učiteljstvo in to je kaj vredno. — Na kratko, z navedenega stališča strankarski boj na Slovenskem ni obžalovati od te strani. On je važno vežbališče za naš narod. V Trstu i Istri pa se vežbamo v boju z Italijani, ki bi radi našo lepo zemljo izročili bližnjemu kraljestvu.
Povsod ga poznajo.
Bil je človek, z imenom Bortul. Ker je majhne postave, nadeli so mu ljudje priimek «pisul«. Poznalo ga je daleč na okolo staro in mlado. Ako je prišel v kako sosedno vas, ga je vsakdo pozdravil rekoč: «Zdrav, Bortul Pisni!» To je njemu dobro delo, češ, tudi nas je nekaj ! —
Nekdaj gre gori na nemško, s trebuhom za kruhom. Lačen, žejen in truden stopi v nemško krčmo, oblastno sede za mizo in zakliče: He »Kelner« ! — «Bort'er a'pisel» (Počakajte malo.) odgovoril mu je v svojem narečju natočaj, kteri je imel opravka pri drugi mizi. «Glej, glej !» pravi Bortul, «še cclo Prajzi me poznajo; anti me tudi cesar!«
In od veselja ga je možek toliko pil, da so ga slednjič pri vsem njegovem znanju vrgli na cesto. —
Najnevarnejši jezik v Avstriji.
Je gotovo botentotski. bi si kdo mislil. Kaj še, rezijanski je — poreče drugi. Vi vsi nič ne veste, kitajski jeziki so najbolj nevarni, zato jih tudi v Avstriji nikdar ne slišiš. Kaj ste pamet zapravili, se utakne četrti, arabski, arabski jezik je silno nevaren, kaj še tega ne veste, da je Mohamed arabski govoril, iu kedo je Mohamed? To je bil tak mož, da je celo luno v svoj rokav skril. — V to čudno družbo se prikrade neznana oseba in posluša.
—	Možje, o čem se tu prepirate, vidi ae, da ste zelo nevedni. Kaj še tega ne veste, kateri je najnevarnejši jezik v Avstriji, počakajte pa Vam jaz povem: to je ruski jezik.
—	Ruski pravite, se oglase vsi. Kaj čujemo, kaj jezik, katerega živi Rusi govore, to vendar ni mogoče. Kaj niso Rusi naši sosedje ?
—	Tako je. Ali soseda se je bati, posebno, če se ta sosed imenuje Rus. In ako se Avstrija Rusa boji, kako da bi se ne bala njegovega jezika. Zato Vam rečem, da je ruski jezik Avstriji silno nevaren.
-	1'n kako to, ugovarja nek neverni Tomaž, saj se ga Nemci tiče, Francozi učč, Italijani učč, Turki učč, Angleži učč, Kitajci učč, Japonci učč.
Vse prav, dragi moj : ali so pa ti narodi avstrijski Slovani kaj? — Povejte mi! — Ruski jezik je čisto nedolžen, kakor so drugi jeziki, samo [onih sort ljudem je silno nevaren - in ti so edini avstrijski Slovani posebno pa še Slovenci — tem je ruščina prava indijska kuga.
Tako 11. pr. je kranjska deželna vlada v takem strahu pred tem jezikom, da ni izreči. Ona celo misli, da ko bi se kranjski Slovenci tega jezika nalezli, da bi prihrumelo takoj toliko ruskih kozakov v naše dešele, kakor kobilic ali komarjev. Zdaj ste me razumeli.
-	Mi ne moremo tega nikakor razumeti, mu zavrnejo vsi.
Dobro, ako nočete meni verjeti, ustanovite v Trstu »ruski kružek«, učite se ruski in znali mi boste povedati čez | leto, kako bode Vam pri srcu in tržaški j vladi. Le poskusite! Za danes z Bogom. Prihodnje mi poveste, kaj ste določili.
Izeslav.
°o°
Gospod učitelj C. upraša nadučitelja M, «kaj bo za storiti»: udobil je odgovor; »sto srajc !»

r n i k u s«.

A.	Od lceda imajo poštni uradniki korajžo
i n prostost ?
Na velikem trgu.
—	Luka ali si te ne vidi, da hodijo naši lampareti nekako žalostni po mestu, res si še vedno ogledujejo njih novo o-pravo, vendar se mi dozdeva, da nekaj slutijo.
—	Slišali so menda že novico, a dokler jo ne prinese »il foglio del governo« belo na črnem ne verujejo. Tisti dan,'ko so drugi časopisi prinesli dekret, da je vlada prepovedala »i t a 1 i j a n s k e k a v a 1 e-rije kroj« je Pieeolo od jeze pozabil da smo v Avstriji. Omenjeni večer ni bilo ni ene notice z Dunaja, pač pa cel prestol ni govor iz rimske zbornice. Tako vidiš ga je pekla ta vest.
N ek finančni stražnik mi je pravil, da jo videl v Miljah peljati zaklanega prešiča; misleč, da voznik zna samo laški, zakriči za njim: «I)ove 1' mena qvel poreco» Voznik se oglasi : Peljem ga v italjanske
šole, ker slovenski že itak zna». — *
Sodnik (tožencu): Torej vi ste osla ukrali, ki se je pasel na »gmajni« in ste ga prodali za S gld. v Kopru. Priznavate-li'?
Toženec: Gaspud sodnik, jeh lepu prosim, kjer kej vkrade, tudi odnese; jest pej nisem osla odnesel, ampak jc osel mene !
Naročnikom Brivč. koledarja.
Tisti ki prašajo po »Brivčevem koledarju« naznanjamo, da je načelnik desnice drž. zbora zaprosit »Brivca«, naj počaka z izdajo dokler se koledarski kolek ne odpravi.
Osel in mezeg.
(Po L.)
Z osličkom dolgouhim Se prička mezeg čeden Ter pravi, da je vendar Dveh lepih oslov vreden.
Osliček se pa brani, Vsak svojo vedno blodi; Na noč sta pa sklenila, Da jima lev naj sodi.
Do leya se spustita, Pa on tako - le sodi : Oba sta lepa osla: In mir med Vama bodi!
Pozor!
Z današnjo številko smo pričeli prinašati »Istrske sršene« v hrvatskem jeziku iz peresa odličnega Hrvata Istrana. —
Upamo, da bodo sršeni ugajali ne samo Istranom, kojim so najprej namenjeni ampak tudi Slovenec hode rad čital »lepo donečo hrvaščino«, katero itak lepo razumi. Po novem letu bodemo prenašali i kratke sestavke iz r u š č i n e. Tako se hočemo Slovenci vežbati v naših krasnih
slovanskih jezikih. — Dotlej na zdar ! *
Brivec na sodišču.
Naš odgovorni urednik jc bil danes povabljen na sodišče, zaradi članka v št. 26. »Slovenski hrast rodi laški želod«.
Hrast hoče po vsej sili spraviti Brivca pod ključ — ker misli, da bode potem več j »smodk« prodal.
Čemo videti.

Dopisi.
Iz Tomaja. Ti ne maraš starih ljudi briti, ker so njih ščetine pretrde, vendar za ta »bot« naj bo, izročim ti ga. Stori j ž njim kar hočeš. Sicer pa ne misli, da ti ga izi-očim, ker ni zahajal k pevskim vajam; tudi ne zato, ker je pri zadnjem občnem zboru deveterih spodrinil vrlega1 blagajnika Rožeta. Nam ni tudi mar, kaj on dela v štacuni in kako toči njegov hlapec v krčmi. To je mar le vinopivcem. Jaz bi želel,da ga ostrgaš zaradi drugih stvari.
Naš kosmatin je napravil v Tomaju veliko kosilo. Povabljeni so bili, kakor se 1 spodobi, vsi bližnji sorodniki in rekel bi cela vas. Dobro smo se imeli, pili smo ga in jedli, da je bilo veselje. Tomajski ubožci so pa pred hišo obirali puranove kosti in hvalili dobre ljudi.
Vidiš dragi moj, kosilo je bilo kaj dober kup; s gld. 150 bi bilo plačano, a on, ki je hotel se izkazati dobrega vaščana, je plačal menda celih 270 čukov. On sam je danes tako vesel, da ga še zdaj glava boli in mrzlica trese, ko se spominja Ur-šulink in spraznjenih botiljk. Zakaj se pa mož tako kesa? Zato, ker so mu jo Ur-šulinke naredile. Ce so mu one, daj ga še ti obriti.	France iz Komna.
Celovec. Iz vojaških krogov. — Brivec, pošlji nemudoma enega pomagača semkaj v Celovec v vojašnico Buchen\vald, da nam ostrže nekaj zelo obraščenih »er-satz-rezervistov«, ker so silno potrebni tvoje
britve. Imamo namreč nekaj trdih lahov iz globoke Italije, kakor: Masič, Stanič, Seljak, Tomšič itd., vsi pristni sinovi laške matere. Jezika sicer ne znajo tistega, ki se odmeva na ši, ši, ker so se slučajno rodili na Tolminskem ali Vipavskem, ali celo na Krasu. Vsekako pa imajo neko posebno bolezen, katera jim zavija usta na nam neznani način. Tako n. pr. o poverino mi, ki sem soudat, čuješ, kedar nimajo za yr-žinko, ali pa: k e bela m a k i n a k o n 36 v a g o n i, kedar gledajo na železnico, ko hiti mimo njih v južne dežele. In druge take in enake. —
Pavliha.
Iz Komna pišejo v »Sočo«, da je nekdaj vladal tam mogočni j a z in m i, potomec »stare žlahte«. — Danes pa da se je kolo obrnilo in da so bili voljeni v občinski zastop sami »možje«.
To je bilo treba kraški metropoli;
hočemo jih viditi na delu.
* *
Starešinstvo županije K o j s k o je sklepalo v Kozani, komu je dati zaupnico. Ko so premislili, da prepirujočim se ne izrekajo zaupnice, niso glasovali ne za grofa ne za »odvetniškega kandidata«.
Sploh se nam zdi ta lov na zaupnice n e z i-e 1 sad za sedanje goriške razmere. —
Danes velja dokazati, katera stranka ima v sebi največjo zmožnost, da izvrši organizacijo Slovencev na Goriškem.
Iz Sebrelj pišejo, da so odpustili iz službe učitelja, ker je zuhal otroka. — Hudo je otroku, ker ga zdaj uho boli, a hujše je učitelju, ker je zbolel na obeli ušesih. —
Pravijo, da je gospod kardinal poklical k sebi župnika v Trelmši ad au-diendum verbum. — Brivec, ti ne veš nič o tem. Ti bodem vže poročal. —
,Stegno'.
Šolski dom je v nevarnosti. O tem smo slutili takoj, ko so Goričani začeli bobnati in uganjati burke. Se v<5 če pride do žalostnih posledic, ne bode hotel biti nihče kriv. Vse bo kričalo : ti si lump, ti si lump! —
Upamo, da se narod kmalu strezni in vzdigne v obrambo tega, kar mu je najsvetejše. —
Pričakujemo ! =
Gorica, katero Soča tako sovraži ima namen »biti glasilo narodno delujočih Slovencev na Goriškem.« »Slovenci na Goriškem bijemo tak boj za obstanek, da se moramo le združevati k narodnemu delu, iskati le isto, kar nas združuje, sicer podležemo .
Človek res ne razume zakaj se Sočani boje Gorice, |ako je tako spravljiva. Ali pa morda pri vsej spravljivosti ne mara ista vzeti Sočane pod svoje okrilje ?
^	I
Telefonade.
Trst. Na magistratu je sinoči padla bomba, katero je zagnal tukajšnji italijanski konzul.
Trst. Lamparet, ki varje z golo sabljo uhod na magistratu, je včeraj ustavil šest judovi, ki so šli z menjicami v žepu obiskat svoje klijente.
Zdaj vemo, koga varuje mestna straža na uhodu.
Ljubljana. Iz gotovega vira smo izvedeli, da se je baron Hein, ko je izvedel, da je bila »Edinost« zaplenjena radi njegovega Gott sei Dank - vladanja, kar oddahnil in je vzdihnil pobožno proti nebu : »Gott sei Dank, da jc tudi v Trstu še državnih pravdnikov !«
Rim : Dobili smo od tržaškega konzula neverjetno vest. da se po mestu tržaškem sprehaja italijanska kavalerija v novi mon-turi. — Minister je takoj poslal protest na magistrat in na Dunaj, v smislu, da se v Avstriji delajo norca z laško vojaško obleko, ker ž njo oblačijo tržaške lamparetc.
I. VICIC, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste.
Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani I. Vičič, krojač.
Z dobrimi spričevali, mlad trgovski pomočnik, vešč nemškega in slovenskega jezika
išče službe.
Nastopil bi rad v Trstu v kaki srednji trgovini z mešanim blagom ali pa samo špecerijskim blagom. — Natančneja pojasnila daja upravništvo »Brivca«,
Pozor slovenski trgovci iHoltrtniti!
Brivcev koledar
kateri izide prihodnji mesec prinašal bode tudi razne oglase. — Kedor ima kaj objaviti in trgovskemu svetu ali občinstvu
naznaniti, naj pošlje v Koledar oglas. Cene so prav nizke. Za četrt strani se plača 4 krone, za pol strani S kron, za celo stran pa IG kron.
Upravništvo ,,Brivca".
B.
v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), Idej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
registrovana zadruga /. omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu nol>en denarni zavod.
Kentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld.
1893	„
1894	„
1895	„
1896	„
1897	,
1898	„
17.663.76 38.245.13 49.741.66 88.644.52 125.448.27 164.907.79 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3.212.095.10
l'ri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28 -Tpg
Trgovina z najboljšim manifaktumim blagom.
Udobiva se najboljša Kotonina bela in ru-java za razno možko in žensko perilo. Mo-
deroi najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki iu ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri.
Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Za muogobrojen obisk priporoča se udano
oooooooooooooooooooooooooooooo
Kedor daruje novčie za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških in nemških krempelj. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Slovenke pozor! ® m s
^ Kupujte vedno od svojih!
Vam priporoča svojo bogato založeno prodajalni eo na Korzu Štv. 8. v kateri dobite po primerni ceni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospe in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospode. Potrežba je točna cene nizke.
Vpoštevajte cenjene Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih !
! H]
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Gatarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno Sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. - Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom: duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.

i
Usojain si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
J kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, k _
1 csamum sadje, ribe, vina itd. mmmm V
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
W Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljein radovoljno in brezplačno.
Zu p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
'/, odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
T
T

m
«
i
Pozor1

l
u
Pozor!
za let« 1900 izide v Trstu meseca novembra. Cena 30 nvč.
„BrivČev koledar" bo morda najinteresantneji vseh koledarjev, kar se jih bo še tiskalo v tem umirajočem stoletju.
,,Brivcev koledar', bo ilustrovan in šaljiv. Šaljivega gradiva prinese najmanj za eno celo leto. Oziral se bode na vse stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje oglase v njem z uspehom.
Naročnino in vplačila za oglase sprajema upravništvo ,,Brivca'*.
Da bode vsebina ,,Brivčevega koledarja" bolj interesantna razpisujemo sledeče nagrade :
1.	Za najboljšo humoresko od 3 dol) pisanih pol oktav: 10 dO 20 kron.
2.	Za najboljši „dovtip": eno leto ,,Brivca" ali rusko-slov. slovar.
3.	Za najboljšo ,,šaljivo pesem": Cankarjeve vinjete.
(Jradivo se pošlje najpozneje do 1. novembra, pod kuverto; posebej pa ime z naslovom poslanega gradiva.
m >

>
XXXXXXXXXXXXXXX
Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireneo st, 1, - thst - ulica ireueo st.l,
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
udani
Fran Potočnik
gostilničar.
xxxxxxxxxxxxxxx
Edino pravi
Paglianov sirup
kri očiščajoč. fiflHH^
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fa-brike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolflni 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fa-brike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.
Schutzmaj ke. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljubljana - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.

EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
OPOMIN
v interesu lastnega zdravja. —-
{{ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne p od učne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov:
Upravništvo ,.Slovenke" Trst.
Pravi Paglianov sirup, ki čist kri, je
edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano
iz Florencije (ne od Ernesta al; drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuSa drznostjo slopariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to id res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrcu«, Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolflni 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.

GOSTILNA
v ulica Conti
(za Holtom).
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro
črno istrsko in dalmatinsko, ^ belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. Imam tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Mi h ovil Ribarič.
I
oooooooooooo*
O Prodajalnica jestvin
© Vekoslav Pečenko
Q ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 6.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
>oooo<
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zveži m kruhom : prodajalce, krčmarje iti odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.

5J
Slovenska gostilna
PRI PETELINU"
v Trstu
| sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter I ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkam.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Uena je zmerna
Vse prav čedno zdravo in ceno
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasuo tablo-
,,PRI PETELINU"