s-yicAuce-..
NO. 244
iiiERišKA Domovina

g’N-v..; ..^v	A ■	..;.y ^	. , ■i.x-:y's
AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee,' Waukegan,- Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 21, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Čile zavrnil plačilo svojih dolgov ZDA?
Socialistična stranka poziva vlado čila, naj ne plača dolgov ZDA, če bo “ameriški imperializem nadaljeval z gospodarskim in diplomatskim napadom” na čile.
SANTIAGO, Čile. — Republika je zašla v težko gospodarsko krizo, devize so skoraj čisto izčrpane, treba pa je plačati obresti in obroke za zapadle dolgove. Vlada je priznala naravnost, da teh obveznosti ne more izpolniti in je poslala svoje zastopnike v Washington in New York, da se pogodijo z upniki na odložitev plačil. Skupno znašajo zunanji dolgovi Čila preko 3 bilijone dolarjev.
Glavno vodstvo Socialistične stranke, naj večje v vladni koaliciji, je v posebni izjavi zavzelo stlališče, da ima vlada Čile pra-'vico odkloniti plačilo preko 2 bilijonov dolarjev dolgov Združenim državam., če “bo ameriški imperializem nadaljeval z gospodarskim diplomatskim napadom” na Čile.
Ista izjava dolži “jenkinjski imperializem” sejanja “fašističnega upora” proti sedanji vladi predsednika Allendeja. Poziva k ustanovitvi “revolucionarnih euječnostnih odborov” v tovarnah, soseskah in javnih uradih po vsej deželi s čilijem “mobili-ziranja množic”. Zavzema se dalje za nadaljevanje podržavljanja industrije in trgovine.
K r š č a n ska demokratska in druge nacionalne stranke so v kongresu odločno nastopile proti uvajanju socialističnega sistema po vzoru kubanskega in predložile vrsto zakonskih predlogov, ki omejujejo oblast predsednika Allendeja. Ker imajo v kongresu večino, bo ta težko preprečil uzakonitev teh predlogov. Med tem se boj med opozicijo in vlado nadaljuje tudi v javnosti. Pretekli teden je imela opozicija velikansko zborovanje v Narodnem stadionu, ki se ga je u-deležilo okoli 60,000 ljudi, vlada je sklicala zborovanje svojih pristašev za včeraj.
Novi grobovi
Grčija delno ukinila vojaški preki sod
ATENE, Gr. — Predsednik vlade George Papadopolous je objavil ukinitev vojaškega pre-kega soda v večini podeželja, ne pa v Atenah in še nekaterih mestih, kjer je odpor proti vojaški vladi najmočnejši. Napovedal je tudi izpust večine političnih jetnikov.
Napovedal je znižanje davkov in posebno družinsko podporo, ki na bi omogočila večje družine, ko število rojstev pada, pa zagotavljal tudi svojo resno voljo po uvedbi demokratične vlade.
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno s pršenjem 'dežja in naletavanjem snega. Najvišja temperatura okoli 43.
Mary Fumic
Preteklo nedeljo je umrla v Polyclinic bolnišnici 79 let stara Mary Fumic z 980 Ida Avenue, rojena na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA pred 58 leti, vdova po pred 16 leti umrlem možu Niku, mati Henryja, Johna, pok. Nika, Rose Smith, Georgea in Doris Jonila, 12-krat stara mati in 9-krat prastara mati. Pokojna je bila članica ADZ št. 4 in Cveta Hrvatskih Sestara. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E. 62 St. jutri, v sredo, ob 8.45, v cerkev sv. Filipa Nerija ob 9.30. nato na Kalvarijo.
John Grmsek
V soboto je nenadno umrl John Grmsek s 6512 Bonna Avenue v Hillcrest bolnišnici na Mayfield Heights, kamor so ga prepeljali, ko ga je med obiskom pri prijatelju na Mayfield Hts. zadela kap. Pokojni je bil rojen v Pierce, W. Va., zapustil je ženo Roso, roj. Millavec, mater, ki je stara 90 let, sestri Mary Grmsek in Vido Gawenda. Bil je član SNPJ št. 5 in zaposlen kot voznik tovornjaka pri mestu Clevelandu v oddelku za parke. Pogreb bo v četrtek ob 9.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na Ali Souls pokopališče.
Frank L. Snyder
Včeraj je nenadno umrl na svojem domu v Newburghu 75 let stari Frank L. Snyder, prvi graduiranec šole sv. Lovrenca in prvi predsednik Društva Najsv. Imena pri sv. Lovrencu, kjer je bil član do smrti. Bil je tudi član KSKJ št. 63 in ADZ št. 10, dolga leta je sodeloval pri raznih pevskih skupinah in pri Dramatskem klubu pri Sv. Lovrencu. Zapustil je ženo Mary, I roj, Sadar, sinove Franka V.,1
Jamesa J., Paula A. in Josepha T., hčere s. John Vianney O.P. dominikanskega reda, Jean T. McGrath in Dorothy McCarthy, sinova James Martin in Joseph Ivan sta umrla. Pokojnik je zapustil 18 vnukov in vnukinj. Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. Pokojnik je bil rojen v Sloveniji, od koder je prišeT v ZDA pred 73 leti. Pogreb bo v četrtek ob 9.30 iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, v
cerkev sv. Lovrenca ob 10., nato na Kalvarijo.
Theresa (Rose) Zupančič
Po daljši bolezni je preteklo nedeljo umrla na domu Theresa (Rose) Zupančič, rojena Vidmar, 13215 Bennington Avenue, stara 76 let, rojena v Šmihelu pri Žužemberku. Zapustila je moža Matta, hčerke Thereso Ta-gliaserro, Josephino Gaul in Helen Barber, sina Johna, vnuke in pravnuke ter brata Johna Vidmar v Clevelandu. Bila je članica Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, Društva Valentin Vodnik št. 35 ADZ in Podružnice št. 21 SŽZ. Na mrtvaškem odru je v Coreno pogrebnemu zavodu, 13115 Lorain Ave. Pogreb bo jutri, v sredo, v cerkev Oznanjenja s sv. mašo ob 9.30. Pokojna zapušča v Sloveniji sestro Frances in brata Toneta.
Joseph Ivančič
Na svojem domu na 18811 Muskoka Avenue je umrl 82 let stari Joseph Ivančič, mož Jennie, roj. Modic, oče Josepha ml. in Mildred Cope, stari oče. Pokojnik je bil doma v Begunjah pri Cerknici, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti. Zaposlen je bil pred upokojitvijo pred 14 leti skozi 26 let pri Fisher Body Corp. Bil je član SNPJ št. 53 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45 zjutraj, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Road ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
-------o------
Novi jugoslovanski konzul v Celovcu
CELOVEC, Kor. — Za novega jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu je bil imenovan Bojan Lubej, član izvršnega sveta Slovenije. Generalni konzulat je vodil doslej inž. Budih-na.
Novi konzul je bil nekaj časa kulturni ataše pri jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu, pozneje pa dlje časa predsednik komisije za manjšin-
Yahya Khan moral iti
Včeraj pod pritiskom poli-kov in vojakov odstopil predsednik Pakistana. Na njegove mesto je bil ime-van in zaprisežen politik Bhutto.
RAVALPINDI, Pak. — Politični in vojaški vodniki so začeli pritiskati na predsednika Yahyo Khana, ko je bilo jasno, da je poraz neizbežen in Vzhodni Pakistan izgubljen. Yahya Khan je ves čas trdil, da hoče povratek civilne vlade in svojo vrnitev v vojsko. Poraz Pakistana v vojni z Indijo je strašno prizadel Zahodni Pakistan, edin očitni krivec poraza je Yahya, ki je s svojim nastopom proti Avami ligi v Vzhodnem Pakistanu sprožil u-por, državljansko vojno in končno indijski vojaški poseg.
Za naslednika je bil izbran Zulfikar Ali Bhutto, levičarski politik, bivši večletni zunanji minister in vodnik Ljudske stranke, ki je dobila absolutno večino pri volitvah lani v Zahodnem Pakistanu.
Bhutto je po zaprisegi dejal, da je njegova “prva naloga dvigniti moralo ljudstva in rešiti deželo”. On je prvi civilni predsednik po 13 letih. Čeprav je znan po svojem nagibanju na
BOJ PROTI TERENCEM ¥ JUŽNEM VIETNAMU TEŽAK
Zavezniki sc začeli boj proti tajnim krajevnim organizacijam rdečih v Južnem Vietnamu načrtno pred 4 leti, pa so komaj kaj dosegli, kot trdijo ameriški vodniki tega napora. — Rdeči v Hanciu priznavajo razpadanje nji* hove tajne mreže na jugu.
SAIGON, J. Viet. — Vodniki še neka druga, tajna, ki je v vojne proti rdečim v Vietnamu stalnem boju z njo. so spoznali, da Južni Vietnam1 TT .	.	, .	-
ne bo varen, dokler ne bodo| Han01 P^nava uspeh boja razkrili in uničili tajno rdečo! t proti terencem mrežo po posameznih naseljih.! WASHINGTON, D.^. Kc Posla se je lotila Osrednja obve-:so vodiIni ameriški predstavniki ščevalna služba in pritegnila!v Južnem Vietnamu polni dvo-ter izvežbala v ta namen večje ma 0 možnosti raztrganja pod-število domačinov. Nato je celo- talne komunistične mreže (te-
ten boj prepustila domačinom.
V njihovih rokah je od leta 1968, pa je dejansko tajno rdečo
rencev), priznava dnevnik se-vernovietnamske armade Quan Doi Nhan Dan, kot poročata zna-
mrežo komaj kaj načel. Okoli|na časnikarja Evans in Novak 70,000 pristašev “osvobodilnega jv sv°j1 redni kolom’ da “P°mir-boja” sedi na svojih mestih po!Jevalni naPor’’ v Južnem Viet-vaseh in drugih naseljih ter namu usPeva in da 3e napravil
skrbi za komunistično stvar. Pobirajo “prispevke”, ki so ponekod dejansko davek, vodijo splošno rdečo upravo in skušajo seveda nasprotnike držati v večnem strahu.
Uradne statistike govore, je bilo kakih 20,000 pripadnikov te tajne rdeče politično-upravne mreže prijetih in zaprtih ali po-
levo, pričakujejo, da bo ohranil j kitih, toda številke niso ne za-dobre odnose z ZDA, katere je nesliive m ne prepričljive, po svojem razgovoru s predsed- B°j Proti tajni rdeči mreži je nikom Nixonom preteklo soboto težek, ker so posamezne vasi po v Washingtonu izredno toplo po-1 starem izročilu nekake skupno-hvalil zaradi podpore, ki so jo sti- Dokler rdeči v tej skupnosti nudile Pakistanu -v zadnjih ted- žive in ne V1'še kakih posebnih nih.	.nasilij — vsaj v očeh svojih so-
Demonstranti v glavnem me- vaščanov — jih ti ne bodo izdali, stu so kričali “Yahyo na vesa- Po drugi strani se večina ljudi, la!” Bivši letalski maršal Askar ki pripadnike rdeče mreže po-Khan je na tiskovni konferenci znaj0> tudi boji maščevanja, če izjavil, da je treba Yahyo Kha-,131 iik izdala. Oblasti se tako Iona postaviti pred sodišče, ker je ve in mučijo, ne morejo pa mre-“prinešel sramoto nad Zahodni že odkriti in raztrgati. Ta posel Pakistan”.	ne bo in ne more uspeti, dokler
_______ j domačini ne bodo dobili polnega
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. _'zaupanja do vlade in njenih Včeraj je Varnostni svet zopet' Predstavnikov in tudi občutka, brez uspeha islal novega glav- da jih li vlahko uspešno varujejo nega tajnika ZN. Vsak od kan- Pred rdečimi.
didatov je naletel na vsaj en veto petih velikih sil.
Ameriški strokovnjaki za boj proti terencem prav nič ne taje.
ska in izseljenska vprašanja pri SAIGON, J. Viet. — Bob Hope;da Je ta doslej ostal brez uspe-
že obsežne, globoke vdore v komunistično tajno mrežo.
Hanojski vojaški list naj bi v vrsti člankov razkril, da je Južnemu Vietnamu ob sodelovanju z ZDA uspelo z vrsto “gospodar-skih in političnih zvijač” pridobiti na svojo stran civilno prebivalstvo. Z obilico vsakdanjih potrebščin, orodja, strojev, motociklov, radio sprejemnikov, te-levizonjev in podobnega se je posrečilo ustvariti vtis blagostanja in napredka, ki odteguje ljudi “osvobodilni borbi”.
Hanojski list priznava, da se “je Amerikancem in njihovim lutkam posrečilo doseči predajo mnogih gverilcev in revolucionarnih kadrov ... z vsemi silami se prizadevajo, da bi navezali na svoj režim čim več ljudi”.
Evans in Novak razlagata, da je mogoče ohraniti podtalno komunistično mrežo le ob podpori oboroženih krajevnih gverilskih enot, ki pa morajo imeti kritje v močnih rednih gverilskih silah. Ker so te vojaške sile močno oslabljene in v dobri meri pregnane, podtalna mreža nima več trdne opore in zato razpada pod pritiskom vladnih policijskih in vojaških nastopov.
republiški komisiji Socialistične zveze delavnega ljudstva (SZDL) v Ljubljani.
Sporočajte domače vesti!
jc s svojo skupino začel danes nastopati pred ameriškimi vojaki v Južnem Vietnamu, kot je to delal v času preteklih božičnih praznikov.
ha, zato so precej negotovi o bodoči trdnosti vlade in njene u-prave. Očitno je, da javna u-prava ne more biti trdna in brez skrbi, če obstoji poleg nje
Titova čistka na Hrvaškem sega na široko in globoko
CLEVELAND, O. — Sodelavec NYT David Binder je v posebnem poročilu svojemu listu preteklo soboto iz Zagreba zapisal, da mu je eden od novih komunističnih vodnikov na Hrvaškem zatrjeval, da so “nacionalistične sile hotele ustvariti tak položaj, ki bi sprožil tuj poseg” v Jugoslavijo. Četudi ni ta komunistični vodnik omenil nobene države, je bilo iz njegovih besedi očtno, da je mislil na Sovjetsko zvezo.
Očiten končni cilj vse dejavnosti na Hrvaškem v zadnjih mesecih naj bi bil ustvariti možnost tujega posega na Hrvaško, ije razlagal novi komunistični vodnik Josip Vrhovec delavcem v “Prvomajski”, pa naj bi bilo to za “preprečenje ločitve ali pa za ločitev Hrvaške od ostale Jugoslavije”.
Nacionalistično gibanje je bilo zlomljeno na ukaz Tita in kakih ducat vodilnih komunistov na Hrvaškem je moralo zapustiti svoje položa-
je. Čistka ni obstala pri vrhovih, segla je v vsa druga mesta, pa tudi na deželo, v tovarne, v vse komunistične e-note, pa tudi v vse urade in ustanove. “Hrvatski tednik” Matice Hrvatske je bil ustavljen, pri “Vjesniku” v Zagrebu, kjer so tudi podpirali hrvaški nacionalizem, so vsi pristaši hrvaškega nacionalizma morali iti, prav tako pri radiu.
Neki sodelavec “Vjesnika” je dejal, da “se je preje komaj kdo upal v uredništvu reči kaj p r o j ugoslovanskega; mogel bi biti osumljen, da je. agent Beograda”. Trdil je, “da se je začel bati obnove fašizma. Če bi bile te razmere trajale še par mesecev, je pravil, bi nacionalisti odprli koncentracijska taborišča za one na Hrvaškem, ki ne bi mislili tako kot oni sami. Toda govoriti o separatizmu v času, ko se Evropa združuje, j e norost”.
Pretekli četrtek, ko je poli-
cija vdrla v študentovske domove v Zagrebu, je prijela po podatkih Vrhovca 234 študentov, našla več protivladnih letakov, tri pištole, nekaj nožev in “boksarjev” Novi partijski vodnik je trdil, da so študentje organizirali “mafijo”, katere “nasilje je seglo na ulice”. Demonstracije v Zagrebu so trajale štiri dni zapored.
David Binder pravi, da je po vsem sodeč “zlomljen hrbet nacionalističnega gibanja, vsa za sedaj”.
Nevarnost tujega posega v Jugoslavijo je bila v mislih mnogih še tudi po začetku čistke. “Poglejte v Vzhodni Pakistan,” je dejal neki Srb, ki živi v Zagrebu, ameriškemu časnikarju. “Indijci so s s o v j e t s ko podporo posegli vmes in ustvarili ločeno državo Bangla Desh. To bi se moglo zgoditi tudi tu!”
Težko je preceniti moč nacionalističnega gibanja na Hrvaškem. Četudi izgleda, da je število aktivistov soraz-
merno majhno, uživa široko podporo, posebno med mladimi in starejšimi Hrvati. Kolikor je mogoče presoditi, so tovarniški delavci tu bolj ali manj brezbrižni do nacionalističnih pozivov. — Tako poroča ameriški časnikar, ki v Jugoslaviji ni ravno novinec.
tt
Kdor je redno zasledoval politične boje, gibanja in stremljenja Hrvatov v Jugoslaviji od leta 1918 dalje, ne more videti v sedanjem trenutku za Jugoslavijo v razvoju na Hrvaškem nič dobrega. Tito je nastopil s silo, hrvaški nacionalizem javno zlomil, toda s tem je pognal proti sebi vse, kar hrvaško čuti. Kaj se to pravi, je spoznal nekdaj kralj Aleksander, verjetno ne bo dolgo ostalo skrito tudi Josipu Brozu Titu, ki je tako vneto oznanjal “bratstvo in e-dinstvo” med jugoslovanskimi narodi in se še do nedavnega hvalil, da je “narodnostno vprašanje” v Jugoslaviji “dokončno rešil”.
Zadnje vesti
VIENTIANNE, Laos. — Sever-novietnamske in Pathet Lac vojaške sile so potisnile vladne vietnamske sile s Planote vrčev. Na obeh straneh sc bile izgube velike. Rdeči naj bi imeli okoli poldrug tisoč mrtvih, hude pa so tudi vladne izgube, kot pravi poročilo vlade.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so v soboto sestrelili tri ameriška Phantom jet letala na področju med Laosom in Severnim Vietnamom, v nedeljo pa še enega. Dva člana posadk sta bila rešena, dva sta pogrešana, štirje pa so ujeti v Severnem Vietnamu. Eno ali celo tri ameriška letala naj bi sestrelili sovražni lovci MIG-21. Ameriško poveljstvo je umaknilo B-52 težke bombnike z nevarnega področja gornjega dela Hočiminhovih poti, borbenim letalom v bližini Severnega Vietnama nad Laosom pa so posebej naročili, naj pazijo na sovražnika. Ne izključujejo večjega letalskega napada ZDA na letališča v Severnem Vietnamu v odgovor na zadnje napade tega na ameriška letala.
RAVALPINDI, Pak. — Novi predsednik Bhutto je dejal, da bo skušal najprej sestaviti vlado za oba dela Pakistana,
Iz Clevelanda in okolice
H
Grdinovi koledarji—
Lepi Grdinovi koledarji za leto .1972, verski ali navadni, se dobe brezplačno v Grdinovih pogrebnih zavodih, v trgovini s pohištvom na Waterloo Road ali v Grdina Bowling Alley na St. Clair Avenue. Pojdite po nje!
Tajnica sporoča—
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ sporoča, da bo pobirala asesment v četrtek, 23. decembra od pol šeste do osme ure zvečer v šoli sv. Vida.
Brezplačna vožnja—
Nocoj od šeste do devete ure zvečer bodo avtobusi vozili brezplačno v center našega mesta (downtown) in nazaj.
Pozdrav iz Slovenije—
Rev. Jože Falež, bivši kaplan pri Sv. Vidu piše, da “mu je tesno pri srcu” ob misli, da pri Sv. Vidu še vedno ni stalnega slovenskega duhovnika, ki bi ga nasledil. Vse znance pozdravlja in jim vošči vesel božič in srečno novo leto.
Zadušnica—
V petek ob šestih zvečer bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Josepha Šuster ob 12. obletnici njegove smrti.
Naznanilo—
Ta petek, 24. decembra in naslednji peteK, 31. decembra Ameriška Domovina ne bo izšla zaradi praznovanja Božiča in Novega leta. Tudi urad bo ta dva dneva zaprt. Vse prosimo, da upoštevajo to naznanilo.
četudi je precej jasno, da v Vzhodnem Pakistanu, ki se je preglasil za Bangla Desh, ne marajo z Zahodnim Pakistanom nobene zveze. Vstrajno pobijajo vse Zahodne Pakistance in njihove podpornike, ki jim pridejo v roke.
PHNOM PENH, Kamb. — Rdeči so znova pritisnili na vladne čete severovzhodno od glavnega mesta in posebno na tri bataljone, ki so obkoljeni 40 milj severno od glavnega mesta ob cesti 6.
HAMILTON, Ber. — Predsednik
R.	M. Nixon, ki je priletel včeraj sem na dvodnevne razgovore s predsednikom britanske vlade E. Heathom, je objavil tu ukinitev 10-odstotne posebne carinske naklade za uvoz tujih izdelkov v ZDA.
S.	predsednikom Nixonom sta tudi državni in zakladni tajnik, ki se razgovarjata s svojima britanskima tovarišema. Državni tajnik W. Rogers je dejal sinoči, da je med obema vladama splošno in široko soglasje tako v gospodarskih kot v mednarodno političnih vprašanjih.
BELFAST, Sev. Ir. — Pripadniki IRA so včeraj povzročili namjanj 13 eksplozij, od tega 9 v središču mesta Belfasta, 4 pa v predmestjih. K sreči ni bil nihče mrtev. Katoliški nadškof v Dublinu na Irskem je pozval obe strani v Severni Irski, naj prekineta svoje boje in napade vsaj za 5 dni čez božične praznike.
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče je odločilo, da samo bele šole, katerih cilj je izogniti se šolski integraciji, nimajo pravice do darov, ki se jih lahko odpiše od zveznega dohodninskega davka.
Mmišm Imm&mm
gSSaOiT' »at1 a ifdfcfrAsa i ■ BSiBl—
rr	mm
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
^gggliD 83	No. 244 Tuesday, Dec. 21, 1971
Katoliška cerkev in kitajski komunizem
Gledano t načelnega stališča so komunizmi vseh vrst enaki. Vsi verujejo v materializem, odklanjajo vsak pojem o duhovnem življenju in o Bogu kot njegovem stvarniku, vidijo v vsaki veri le orodje svojih sovražnikov, ki naj pomaga uničiti komunizem. Komunisti morajo računati tudi s stvarnostjo, ta se pa menja od roda do roda.
Dokler je bila Moskva res središče komunizma, je med komunisti držalo vse, kar so rekli v Kremlju o veri. Tako, kot se je Moskva obnašala do vere, se je obnašal vsak komunist. Zato odnosov komunistov do vere ni bilo težko u-gotoviti. Treba je bilo le hoditi z odprtimi očmi, ušesi in zdravo pametjo, pa si vsaj v bistvu zadel, kaj mislijo komunisti o veri, kako jo je treba preganjati in kje je treba pričakovati uspeha v tem boju.
Bili so pa takrat komunisti toliko stvarni, da niso metali vseh ver v en koš. Skušali so vsako oceniti po njeni vrednosti kot bojnem orodju za in proti verski skupnosti. Da so postavili ravno katoliško vero med svoje glavne ideološke nasprotnike, so ni smelo nikomur zdeti čudno. To vero so preganjali povsod, razen tam, kjer jim je direktno škodovaio. V Moskvi so na primer pustili pri miru le tisto katoliško cerkev, kamor so hodili katoliški diplomatje, vse druge so obsodili v propadanje. Je bilo to hitro razumljivo. Diplomatski poklic je najbolj premičen, pa tudi najbolj razgiban, naj bo diplomat veren ali brezveren. Ne more dolgo ostati brez odgovora, zakaj en diplomat lahko povsod opravlja svoje verske dolžnosti, drugi jih pa v istem kraju in pod istimi pogoji ne more. To takoj ustvarja razlike v diplomatskem življenju, ki jih noben diplomat ne more dolgo prenašati. Tako so postale v nekaterih komunističnih režimih ravno “diplomatske cerkvene skupnosti’” začetek obnove verskega življenja. Tako stanje prevladuje na splošno še danes. Koristi od njega imajo seveda vse vere, ne samo katoliška.
Gorečnosti katoliških misijonarjev se je posrečilo, da je z Božjo pomočjo spravila okoli 3 milijone Kitajcev v katoliško cerkev. Tako je bilo stanje pred prvo svetovno vojno. Versko življenje med kitajskimi katoličani je lepo napredovalo. Ko je po prvi svetovni vojni začel zmagovati na Kitajskem komunizem, je razpršil in pogreznil v nič vse, kar je bilo na Kitajskem katoliškega. Pri tem so se kitajski komunisti držali sovjetskih metod in ciljev. Diplomatskemu svetu na ljubo so pustili, da je par župnij še obstojalo in .vršilo svoje dolžnosti, seveda pod stalnim nadzorom komunistične oblasti.
Za vse druge kitajske katoličane je veljalo in velja načelo, da so rasni, nacionalni, ideološki, politični in kulturni sovražniki kitajskega komunizma. Te je vzela na piko posebno znana kitajska kulturna revolucija in jih skušala zbrisati s površja zemlje, kar se ji je deloma tudi posrečilo. Pa vendar obstoja še danes v Peipingu katoliška župnijska cerkev, ki je, kot trdijo, odprta vsak dan za vernike, in ki jo upravlja “generalni vikar za Peiping”, pravi in odličen kitajski rojak. Zakaj taka izjema? Treba je dati katoliškim diplomatom in podobnim tujcem priliko, da zadostijo svojim verskim potrebam, obenem pa pokazati svetu, da kitajski komunizem ne preganja katolikov. Torej znana godba na obrabljena pihala!
O odnosih med katoliško cerkvijo in kitajskim komunizmom manjkajo vsa poročila. Ne daje jih Maov rezjm, ne daje jih pa tudi Vatikan, ki ima za to svoje utemeljene razloge. Vatikan ve, da vidijo kitajski komunisti v njem nevarnega sovražnika, ki se mu je treba približevati z veliko opreznostjo, kadar je to necbhodno potrebno. Saj je Kristus za kitajske komuniste pripadnik judovskega rasizma, kapitalistične miselnosti, opora imperializma, varuh kolonializma itd. Njegove vernike je torej treba držati na kratkem, pa se pri tem ne izogibati stikom z njimi. Ta taktika velja posebno za kitajske diplomate, ki se ne ustrašijo, ako zagledajo zastopnika Vatikana pred seboj.
Kitajska diplomacija postopa pri tem tako kot pri iskanju stikov z vsemi drugimi komunisti. Skuša biti z njimi v stalnih stikih in potrpežljivo čakati, kdaj pride trenutek za poklicne razgovore. Zanimiv je na primer pojav, da se vsak vatikanski diplomat takoj zanima za zveze s komunističnimi diplomati, kakor hitro se mu ponudi prilika. Saj je, tako trdijo, tudi znani diplomat Casaroli poiskal zveze s kitajskimi diplomati, ko je hodil v Beograd.
Taki stiki so verjetno že rodili svoje uspehe, pa Vatikan o tem noče govoriti. Ima prav. Ve, kako visoko komunisti cenijo molčečnost, ki jo tudi sami prakticirajo. Morda more v tem z njimi tekmovati le vatikanska diplomacija. Kitajski diplomat ve torej, s kom govori, kadar vidi pred seboj zastopnika Vatikana. Ni se mu treba bati, da bi kdo kaj izklepetal. Skratka: Katoliška cerkev ima razprostra-
njene stike z diplomati vsega sveta. Te kanale bi rada naj- življenje”. Usmeril nas je k preje izrabila, da pride do dobrih odnosov do Peipinga.
Kar se lahko javno pove, o tem cerkev ne molči. Papež Pavel VI. je na svoji poti po Aziji javno izrazil željo, da bi katoličani dobili povsod pravico do svobode vesti in svobodnega verskega življenja. Seveda bodo njegovi dobri nameni zadeli tudi na velike težave.
Predvsem je treba računati s tem, da bo Peiping zahteval, da morajo imeti voditelji katoliške cerkve v krajih, kjer vlada Maova diktatura, veliko avtonomijo. Peiping živi pod vtisom, da so vsi kardinali, nadškofje in škofje, pa tudi vsi vatikanski diplomatje slepo orodje papeževe politike in da bodo v vsakem slučaju postavili verske cilje nad narodne. To napačno komunistično stališče izvira od tod, ker komunizem ne more presoditi, kaj pomeni geslo: dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Menjati se bodo morali rodovi, predno bodo o tem vprašanju Kitajci sodili tako kot, recimo, sedanji svobodni svet.
1 Safi© sefe ensšidsfdfi ispolco|@ii&ev
EUCLID, O. — Dne 2. decembra se je vršila letna seja euc-lidskih upokojencev, na kateri je bilo rekordno število 375 članov. Poročila so bila kratka in jedrnata. Klub je lepo napredo-
Druga težava je vprašanje Tajvana. Vatikan ima z njim dobre zveze, v Peipingu bodo pa zato smatrali, da je Vatikan v “službi kitajskih izdajalcev” na Formozi. Le čas bo mogel prepričati kitajsko partijo, da se v tem pogledu moti.
Stiki med Vatikanom in Peipingom so torej še zmeraj pokriti z debelimi plastmi ledu. Važno je, da se je led začel rajati, čeprav zelo počasi. Cerkev se tega zaveda, upa pa, da bo z Božjo pomočjo dosegla tudi tu od leta do leta več uspehov.	. : UT Tli IšldliMUl!
1 BESEDA IZ NARODA
|	i
da bi se spet veselile življenja. Vse članice ste prav lepo vabljene 2. januarja 1972, ko bo spet naša nedelja, v cerkev k molitvi, potem pa na sejo. Imele bomo božičnico in volile bomo nov odbor. Pridite v velikem številu, če nas bo več, lepša zabava bo in lažje se bomo pogovorile o tem, kako bomo delale zanaprej. val v članstvu in gmotno. Šteje Na letno sejo bi res mogla priti
vsaka članica.
Še nekaj bi rada povedala vsem našim prijateljem in vsem dobromislečim ljudem.
Že dolgo imamo v mislih, da bi nekaj napravile, z nečim pripomogle čč. sestram v Lemontu, ki so napravile tako veliko poslopje — Starostni dom. Prva misel je bila sprožena leta 1970. Da pa ne bo samo pri besedi o-stalo, smo končno sklenile, da bomo napravile kosilo in to v nedeljo, 16. januarja. Prav lepo prosimo, da dobri ljudje podprete to našo zamisel in se ne branite kupiti vstopnice, ki jih bomo vnaprej prodajale. V nedeljo, 16. januarja 1972, si vsi rezervirajte kosilo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. Ob poldvanajstih bo že pripravljeno!
Pridite, pokažite nam veselje, da bomo še za drugič imele korajžo za druge dobre namene.
P. Adamič, preds.
že 687 članov. V enajstih mesecih je pristopilo 70 članov, umrlo jih je pa 20.
Klub je zelo radodaren za dobre stvari. Tako kupuje vstopnice od vseh kulturnih društev, ki delujejo v SDD, in jih izžreba med člane. Večkrat tudi daruje v dobrodelne namene. Na decembrski- seji smo na priporočilo odbora soglasno sklenili, da darujemo $1,000 za novo stavbo Doma ostarelih na Neff Rd. V isti namen smo med člani nabrali $335.
Darovali so sledeči: Frances Mochnik (Česen) $100. Po $50: Krist Stokel in Frank Česen. Po $25: Paul Česen, Rudy Kozan in žena. Po $10: John in Kathy Gruden, Justin Martinčič in žena, Tony Drenik in žena, Anton Komin in žena. Po $8: Joseph Birk, Po $5: John Knific, Frank Gregorioh in žena, Anton Baraga in žena, Frank Derdich in žena, Joseph Champa, Jennie Centa, Agnes Planinšek. Po $1: Josephine Vidrich, John Ropret in žena. Upamo, da nas bodo ostali klubi po možnosti posnemali.
Tudi naše odbornike in delavce primerno plačamo. Tako smo jim letos plačah nad $900. Klub plačuje tudi mesečne prispevke za potrebne člane.
Letos smo priredili daljši izlet v Toronto, Kanada, gostovanja pa v Barberton in Newburgh. Za razvedrilo imamo balinanje in igranje kart, za izobrazbo pa predavanja in predvajanja poučnih filmov. Tekom leta smo poslali na pristojna mesta več resolucij v korist upokojencev, kakor tudi proti krivični vojni v Vietnamu.
Upravni odbor za leto 1972 je naslednji: predsednik Krist Stokel, prvi podpredsednik John Gerl, druga podpredsednica Mary Bozich, tajnik John Zaman, blagajnik Andy Bozich, zapisnikar Frank Česen. Nadzorni odbor: Molly Legat, Mary Kobal, John Troha.
Po seji je bila obilna brezplačna večerja in zabava.
Frank Česen, por.
božjemu, večnemu. Zato praznujemo hvaležni vsako božično noč in pojemo vsi srečni in veseli: Sveta noč, blažena noč .. .
Slovenska duhovnika v Caracasu želiva vsem rojakom v Venezueli božjega veselja in radosti ob rojstvu božjega Deteta. Naj bi Vam seglo to prav do srca in ostalo tam vse dni! Do te sreče pridemo le po preprosti veri, taki kakor smo jo imeli nekoč doma, katera nam odkrije v Detetu Luč sveta. Pa še otroško čisto srce moramo imeti. Proč z vso zlobo, sovraštvom, mržnjo, sebičnostjo in nečistostjo! Če se bomo tako obnovili, bomo potem kaj lahko zapeli z angeli
mir in srečo, s katero je objel ves svet, ko je prišel v mrzli in revni hlevček. Novo leto naj Vam bo srečno in blagoslovljeno.
Želeč Vam ljubega zdravja, pošilja Vam in vsem sodelavcem lepe božične pozdrave!
S. M. Maksimilijana
HlHHll II FT I ■01m H
/Z NAŠIH VRŠI
Cicero, 111. — Spoštovani! Obnavljam naročnino in prilagam svoj prispevek za tiskovni sklad. Upravi in uredništvu Ameri-
vsj ške Domovine želim prav lepe s7ečn7“Slava Bog na višavah in Paznike in nadaljnega uspeha v
mir ljudom na zemlji!
Tudi v novem letu Vam želiva napredka, uspehov in pa zlasti božjega blagoslova pri vseh Vaših podjetjih!
Janez Grilc in Milan Hlebš
Zah¥aEa iz Ulma
Rim, It. — Spoštovana gospa Debevec! Prav lepo se Vam zahvalim za brezplačno pošiljanje Ameriške Domovine, katero dobivam zelo redno, le kadar dela-lavci
nastopajočem letu 1972.
Z obširnimi in pestrimi poročili Ameriška Domovina v znatni meri doprinaša javnemu mnenju med Slovenci v tujini. Jasno in trezno presojanje dogodkov v Ameriki v stari domovini in drugod po svetu pomaga bralcem, da lažje presojajo to, kar jih zanima.
Tudi v kulturnem in prosvetnem oziru Ameriška Domovina v znatni meri dopolnjuje delo tako potrebnega narodnega predstavništva. Iz teh ozirov je
stavkajo, pride pozneje. |p0Cjpjranje jn sodelovanje pri A-Vedno je dosti zanimivega in |merilški Domovini tako zeio p0-poučljivega v njej. Bog Vam po- trebno in važno za vse Sloven-vrni'	jce. To je prava izkaznica naše
Obenem Vam želim vesel bo- zavednosti, kulturne in politične žič in srečno, blagoslovljeno no-^zrelosti, vo leto. Ljubo nebeško Detece Iskreno pozdravlja Vaš naj Vam v sveti noči prinese	Ivan Drčar
Rev. Leon Kristanc:
Oiferno driiško pri larlJI ¥neb©¥z@ti
CLEVELAND, O. — V imenu celega odbora vse članice prav Ifcpo pozdravljam in voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Vsem našim bolnim članicam želim ljubega zdravja,
Pismo za Božic iz
CARACAS, Venez. — Za božične praznike, ki prihajajo, bi Vam rada poslala to pismo z iskrenimi željami za vse najboljše. V tej deželi smo po 10 let ah še več. Prav počasi se privajamo tukajšnjemu podnebju, tukajšnjemu značaju ljudstva, jeziku, navadam itd. Na Božič pa skoraj vsi bolj kot kdajkoli občutimo, da smo tujci. Takrat nas zagrabi domotožje, želja po domu, po domači zemlji, navadah, svoji družini itd. Ni čudno, saj je Božič družinski praznik; praznovanje rojstva v družini!
Verska zgodovina nam pripoveduje, kako sta sv. Jožef in njegova žena Marija iskala prenočišča v Betlehemu, pa zanju tam ni bilo prostora. Zateči sta se morala ven, na polje, kjer sta našla skromno “štalico”, ker je potem Mati rodila, povila v ple-nuice in položila v jasli svojega Sina Prvorojenca.
Po čem je to rojstvo še danes tako pomembno? Sveta družina je bila tedaj še čisto nepoznana; kraj božjega rojstva pa bolj primeren živalim kot ljudem. In vendar slavimo to rojstvo! Kristjani vidimo v teni Detetu
Moje prve jaslice
(Dalje)
(kvi. In v nadomestilo je Prosv. društvo priredilo na Sveti večer odlično naštudirano ter doživeto podano božičnico s predstavo
Tako sem se v prostem času lotil hlevčka — votline v skalovju — po danih mi navodilih. .
Sam sem napravil leseno ogrod- 1^re . ^ ev . ^°	61
je v obliki kar precejšnjega za- katera Je i a prirejena po
boja in začel sem urhetnost svoje vrste. Staro platneno rjuho sem razrezal na manjše kose, namočil v kar moč topel klej, mizarski hm; krpo sem le malo ožel in jo pritrdil z žebljički na leseno steno, podložil z zvitim časopisnim papirjem in zopet pritrdil z žebljički. Sicer zelo neprijetno delo, pa vendar z malo dobrega okusa sem tako napravil in zmodeliral res kot naravne skale drugo za drugo v različnem obsegu. Ko se je vse dobro presušilo in je postalo trdo, in je župnik okusno in spretno prebarval in poslikal, je vse izgledalo, kot naravna votlina v skalovju. Treba je veliko mero potrpljenja ter trdne volje in uspeh je čudovit, ves trud je zadovoljivo poplačan. V dobro pomoč mi je bil farovški pastir in v nekaj večerih je bila votli na gotova.
Poleg glavnega vhoda je imela še stranski vhod; pokrita je bila s skalovjem in poraščena z mahom in v ozadju je bilo starinsko obzidje mesta Beltehema.
Kipci pastirjev so bili 45 cm (18 inč) visoki in jih je bilo menda deset, ovca z jagenjčki vmes pa kar precej več. Tudi kameniten vodnjak za črpanje vode iz zemlje je bil na planjavi, narejen na isti način, kot vot-lina-hlev. Lepega mahu in potrebnih smrekic ter naravnih brezovih palic za ograjo je bilo dovolj na razpolago v farovškem bližnjem gozdu. Tisto leto je bil Božič na sredo; tako smo s fanti postavili jaslice z opremo odra in s pastirji ter ovcami v stranski kapeli že v nedeljo zvečer; le sv. Družino in angela smo prihranili za polnočnico. Za vso fa-
res-
nični dogodbi prav iz tistih časov. Vsebina mi je še v dobrem spominu, le ime prireditelja mi je, žal, že izpadlo. Dejanje igre se je zaključilo na Sveti večer ob jaslicah.
Par mesecev pred začetkom prve svetovne vojne 1914 je nekje na Gorenjskem stari vdovec Lipar izročil posestvo sinu Janezu ter si izgovoril dostojen “kot” sebi kot tudi še 12-letni hčerki Rozalki; žena-mati je prejšnjo zimo umrla. Hiša je nujno potrebovala gospodinjo. Janez je imel že izbrano v sosedni fari. In ob Kresu je kot nevesto pripeljal v veseli svatov-ščini brhko, pa krepko Malko. Komaj sta si dobro uredila hišo in dom, se je mlada gospodinja ogledala po skrbno obdelanem posestvu, katero pa ni bilo veliko, je h koncu julija izibruhnila svetovna vojna in ob splošni mobilizaciji je mladi gospodar moral v vojsko; težka je bila ločitev. Že po par tednih je z drugimi “Kranjskimi Janezi” moral odriniti z dolgim vlakom-trans-portom na rusko fronto v Galicijo, od koder se je pismeno le parkrat oglasil. V dolgih in strašnih bojih okrog znane trdnjave Przemisl ga je v strelskem jarku zadel izstrelek šrap-nela in je navidezno mrtev obležal. Tovariš — rojak iz iste fare je nesrečneža še videl, ko je siromaka zasula še plast zemlje pomagati mu ni mogel, ker so že pridrli Rusi v jarke in je moral z drugimi bežati. Janeza so našli sovražni sanitejci že na pol mrtvega; zasmilil se jim je in so ga odnesli v ambulanto ter mu dali prvo pomoč, da je polagoma le prišel k zavesti, in tako se je znašel v ruskem ujetništvu.
ro je bilo vse tisto pravo presenečenje. Organist se je potrudil' S transportom je bil prepeljan in s pevci naštudiral poleg že o-1 daleč v zaledje, kje je v neki bičajnih še par novih pesmi in bolnici po več mestih že kar do-Je bilo med polnočnico samo slo-’bro okreval, le noga mu je ostalina božjega, ki je postal člo-|vensk0 Petje- Z župnikom sva o- la trda in tako ga niso silili k vek. Mati Marija je njegova de- Pustila — kot že prejšnje leto s delu. Kot ujetnik je romal sko-viška Mati, Jožef pa njegov pokojnim in se nihče ni pritožil zi mnoga taborišča in užival u-krušni oče. Sin božji je prišel, običajne pete latinske jutra- sodo brezdomcev, da bi nam bil “Pot, Resnica in n.Pce ob itak prazni in mrzli cer-1 V zaupanju na božjo pomoč se
je vdal v težki položaj, doživljal je vse grozote ruske revolucije ter previdno poskušal preko ogromne ruske zemlje, Poljske in Češkoslovaške priti v svobodo in čim bližje domovini. Avstrijski Rdeči križ ga je na podlagi izjav očividcev proglasil za mrtvega in o tem je vojaška o-blast obvestila svojce, pomilje-vanja vredno družino, kjer je že jokal mali Janček za nepozabnim očetom v naročju neutolažljive mame “vdove” Malke. V cerkvi so opravili pogrebne o-brede in molitve za pokojnim mladim Liparjem in oblast je ženi vdovi prisodila tudi malo pokojnino.
Malka se je vdala v težko u-sodo, katera je zadela hišo in se z vsemi močmi posvetila domačiji, katero pa je zadela še nova nesreča. Ko je spomladi še verolomna Italija napovedala vojno bivši zaveznici Avstro-0grški, je tudi gorenjska dežela radi bližnje italijanske fronte postala prvo vojno zaledje. In tako je bilo vsepovsod polno vojaštva s polno vojno opremo, v vedni pripravljenosti za odhod na fronto. Ni čuda, da je marsikateri vojak zgubil kaj od orožja in opreme. Tako se je na žalost zgodilo, ko je Rozalka mimogrede v grmovju gledala za malinami, našla v grmovju ročno granato, za kar pa ni vedela, kaj je. Radovedno je čudno stvar ogledovala in jo že vrgla proč; pri pad-:u je granata eksplodirala in dekletu je drobec priletel v obraz 'n je na posledicah izgubila vid, /se je videla le motno; domačija je z njo izgubila dobro in pridno lelavno moč. Sosedje in dobri j udje so ji bili v pomoč, da mla-la vdova ni obupala, da je vzdržala.
Kot edino rešitev so (ji svetovali, naj si privzame k hiši drugega gospodarja, ki bo tudi Jančku nadomestoval očeta. Posvetovala se je z domačim župnikom, kateri je vso zadevo z u-radnimi listinami in s prisego rojaka-vojaka, kateri sd je srečno vrnil iz vojske, pojasnil cerkveni oblasti. In po vsem tem se je Malka pod težo razmer odločila ter se poročila z dobrim Tinetom, prijateljem pokojnega, kateri je v vseh ozirih skušal nadomestiti Maiki Janeza, Jančku očeta, katerega je takoj posinovil, vzel za svojega, staremu Liparju in Rozalki pa sina in brata. V lepi slogi je hiša kar oživela in sreča se je še bolj povečala, ko je po letu dni prišla med ne živahna Malči v družbo Jančku, in stari Lipar se je kar pomladil; teta Rozalka je pa bila vsa, srečna, ko je le v medli svetlobi tipala za otrokoma, katera sta bila v njeni oskrbi, ker mama vsega ni zmogla. Ker je dekle bila dobra pevka, ji je Tine na Malkino prigovarjanje kupil lepe citre in je tako lažje prenašala svojo usodo. Spomin na pokojnega Janeza je pa v hiši bil vedno živ; pri vsaki molitvi so se ga spomnili in dodali poseben očenaš “za večni pokoj dobrega strica Janeza”
Janez je hodil svoja pota v varstvu angela varuha; dobri Bog vsako molitev uslišuje po svoje. Deloma peš, deloma po železnici je že prepotoval mnoge in raznotere dežele in z raznovrstnim delom se je preživljal in prebijal skozi burno in borno življenje in se končno že bližal svojemu cilju. V sredi decembra 1924 se je s priporočilom Mednarodnega Rdečega križa pripeljal na Dunaj ter od tam v Maribor na Štajerskem ter po dolgih letih zopet slišal slovensko besedo, počutil se je, da je zopet postal človek. Sklenil je, da se potrudi priti v rojstni kraj pred Božičem. V Ljubljani se je ustavil pri frančiškanih in opravil “dolgo spoved”, da bi praznike užival v božji ljubezni. Dan pred Božičem je do smrti truden prišel v rojstno faro; potrkal je na farovška vrata in prosil kaj toplega.
(Dalje prihodnjič)
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Ob drugi obletnici smrti velikega moža
V vsej naglici je šla mimo nas tudi druga obletnica smrti dr. ^ihe Kreka. Lani sem na tem Uiestu zapisal, da je po enem letu občutek velike izgube — ko smo zgubili voditelja svobodnih Slovencev — še isti, kot je bil 0b nenadni smrti. Po dveh letih lahko trdimo isto in zapišemo: 'Tam, kjer je delal in garal pok. Predsednik NO za Slovenijo dr. Miha Krek, se še vedno pozna Mika praznina. Čim bolj se vse, kar je bilo z njim v zvezi. 0dmika v zgodovino, tem bolj svetla vstaja pred našimi duhovnimi očmi podoba voditelja hr. Mihe Kreka. Voditeljstvo mu je bilo zlasti v emigraciji pridano tudi in predvsem zato, W je bil najbolj delaven med Uami; bil je pravi garač. Tega Saraštva pa ni obešal na veliki 2Von, niti ni dopustil, da bi kdo hrugi opeval to njegovo krasno lastnost. Bil pa je v delu tako Vztrajen in dosleden, da je to Uiogel opaziti vsakdo, ki je kakorkoli prišel z njim v stik. Nekoč so mu politični nasprotniki V Clevelandu očitali lenobo; to Sa je strašno bolelo. Ko sva se 0 tem krivičnem napadu razgo-Varjala, je skoraj skipel rekoč: ‘Malo bi mi bilo mar, če bi mi kitali nerodnost, nevednost ali kaj podobnega. Nihče pa ne mo-:re reči, da ne delam dovolj in ha ne naredim vsega, kar zmo-Vem.” Takrat mu je bilo že 70 lut, a je bil tempo njegove delavnosti večji kot pri marsikaterem 50-letniku, ki misli, da je Ua višku delavnosti.
Nekje sem bral: “Vodstvo ni Iskanje časti, ponosa in osebnega dobička, ampak je poklic službe bližnjemu. Voditi pome-M služiti.” Dr. Miha Krek se je ^ga zavedal v vsej polnosti. Kot Voditelj (je hotel služiti sloven-skemu človeku, slovenskemu Narodu, zato je delal, delal, de-lul in je v delu tudi obnemogel, klil je voditelj-delavec. Emigracija mu ni bila prilika za uveljavljanje v njegovi osebni karieri, kot je mnogim slovenskim isobražencem. Ostal je do zadnjega zvest delu za slovensko
srečo.
2 dr.
Krekom je
^opisovati. Če si mu sporočil novico ali voščil za god ali praznijo, če si ga prosil za informacije, ali za kako pojasnilo, če si se n^u zahvalil za obisk, vedno je rakog odgovoril. V pismih je bil! Vedno jasen, stvaren in ljubez-j niv, zlasti ljubezniv, tudi če je
dobravah ali ne, to ni bilo važno. Važno je, da boljšega, bolj resnega političnega dela nismo imeli.
Tudi tisti, ki z dr. Krekom ni imel osebnih stikov, je mogel o-paziti njegovo delo, če je le bral slovenske časopise in revije. Odkloniti ni znal, če ga je kdo prosil za prispevek. Napisati je znal lepo, pa naj je obravnaval politično, socialno, narodno-zgodo-vinsko ali samo priložnostno snov. Brez dvoma je bil široko razgledan, ker je pri vsem delu še vedno dobil časa za branje in študij raznih problemov. Tudi ni mogoče prešteti njegovih nastopov, ki jih je imel samo v emigraciji. Z veseljem se je udeleževal kulturnih in narodnih prireditev. Ljudem je govoril: o Prešernu, o Slomšku, o slov. politični zgodovini, o dr. Korošcu, o svobodi, proti tiraniji, za vsako priliko je znal najti primeren izraz, poučno besedo in misel, ki je vedno dvigala in oplajala. Vedno je bil pripravljen govoriti, pa če je bilo treba iti zato na stotine milj daleč.
Veliko dela pa mu je dala skrb za naseljevanje slovenskih ljudi v svobodnem svetu. Pri tem delu se ni zadovoljil samo s tem, da je ljudem izposloval potrebne listine in dovoljenja za vselitev; iskal je celo stanovanja, skrbel za delo in sam osebno vozil bolne v bolnišnice. Bil je voditelj-samaritan.
Pri vsem tem ogromnem delu pa je bilo treba živeti. Tudi za to se hi ustrašil dela. Zadnje čase ga je opravljal od hiše do hiše in to z njemu svojsko vestnostjo, ne glede na neprijetnosti, ki mu jih je povzročala človeška brezobzirnost. Pa je vse naredil in ob zvesti opori življenjske družice gospe Malke je vse zmogel in se ni pritoževal, čeprav bi se bil lahko. Slovenci v svobodi moremo vzdrževati toliko dušnih pastirjev in cerkvenih poslopij, pomagamo popravljati cerkve po Sloveniji, nismo pa bili in še vedno nismo zmožni vzdrževati ene same na-rodno-politične pisarne in enega samega političnega delavca, da bi mogel prosto garati za slovensko narodno srečo. Zato
v., , ! je Pa še vedno samo velika praz-i o uzi e n-na tam, kjer je omajin^ ^
Miha Krek, voditelj v službi, pri delu za slovenskega človeka, za slovenski narod.
P. M.
Slovenska narodna obramba
Možnosti in problemi
Zimske duhovne vaje
Že nekaj let imajo Slovenci za Jhsal o neljubih pripetljajih. Do- konec drugega tedna v mesecu
Nsovanje z njim je vedno dvi-■SMo in priganjalo k posnemanju v točnosti odgovarjanja. In ver-'jctiio vesta samo Bog in gospa ^alka, s kako velikim številom Judi je bil v stalnih pisemskih stikih.
1 Druga vrsta njegovega dela je °Uo negovanje zvez z oblikovalci s Mio
svetovne politike. Zveze je
v treba ohranjati, nekatere pa cie iskati, ker so se igralci na ®vetovnem odru hitro menjava-To delo je opravljal z dopiso-^aujem, s sestanki in z vabili. °trebnih je bilo stotine potov, a so se dobile možnosti priti do ^radov in oseb, ki so mu posrečile informacije o političnem jtauju in namerah. Ko je te in-^0rmacije dobil, jih je analizi-primerjal med seboj in po ^JM skušal usmerjati politiko tv°bcdnih Slovencev. Vedeti je ^l6ba, da na svetovni politični °5zi niso Slovenci in še danes 2lc ne pomenjo. Edino, kar je Slovence kaj pomenilo, je bi-tiho delo dr. Mihe Kreka. Ali za to delo vedeli ali ne, ali ho njegove politične misli o-
decembru duhovne vaje v Domu Kraljice Apostolov v Port Cre-ditu. V petek zvečer med sedmo in osmo uro se zberejo, nato se vpišejo, potem poišče vsak svojo sobo in nato kmalu utihnejo, ker duhovnik, ki duhovne vaje vodi, naznani dnevni red. Navadno se začne vse s sv. mašo in večernim govorom.
Letos je duhovne vaje vodil slovenski župnik iz Hamiltona č. g. Ivan Daberšek. Zbralo se je 37 mož in fantov, kar je premalo za tri župnije. Prostora v domu je za najmanj 60 oseb. Pa so bile tudi letošnje duhovne vaje prav lepo duhovno doživetje. Voditelj se je temeljito pripravil in vsi so z veseljem sodelovali. Hvala Bogu za duhovne koristi.	Por.
Le majhen del obdelan
Od celotne površine Ljudske republike Kitajske je za obdelavo primerno le nekako eno desetino. Kitajci obdelajo vsak u-poraben kos zemlje zelo skrbno, zato so njihov način poljedelstva nekdaj imenovali “vrtnarski”..
(Dalje)
Orožje
Dobiti lahkega orožja, pušk, stojnic, minometalcev za 200,000 ljudi ni tak velik problem; niti ne stanejo toliko, niti jih ni težko narediti. Poleg tega ima Republika Slovenija sedaj že svojo teritorialno vojsko, ima torej legalni status, da organizira svojo obrambo. Ker je tako izpostavljena pred Italijani, ima vse razloge, da organizira res močno teritorialno vojsko.
Samo lahko orožje ne zadostuje za obrambo. Predvsem, kar bi potrebovali, je veliko število lahkega protitankovskega orožja, bazooke, protitankovske topove in podobno. Vsak deseti vojak bi moral imeti to orožje. Dvakrat v zadnjih dveh desetletjih so lahke divizije, opremljene z obilico protitankovskega orožja, prav uspešno kljubovale mehaniziranim enotam, na Koreji in Vietnamu.
Tank izgleda zelo močno in strašno orožje in tudi je na ravnini. Je bil uspešen v Rusiji in Severni Franciji. V Italiji s tanki Angleži niso prišli nikamor, ker se ti niso mogli koncentrirati. Posamezni tanki so pa izredno ranljivi, posebno če operirajo po težavnem terenu, kot je jugoslovansko-italijanska meja-
R. H. Liddell Hart pravi v svoji knjigi “Zgodovina druge svetovne vojne”, da so imeli Nemci v Italiji le 600 topov in so s tem poleg pehotnih divizij u-stavljali zaveznike, čeprav so imeli ti absolutno kontrolo .zraka nad Italijo in morja okoli nje.
Če bi slovenska teritorialna vojska imela poleg lahkega in protitankovskega orožja še vsaj 600 modernih topov, potem ni nobenega dvoma, da bi lahko vzdržala napad Italije.
Pozabiti tudi ne smemo, da so, hvala Bogu, Italijani slabi vojaki, ko bi jim razbili prvih 100 tankov in bi padlo nekaj mož, bi se premislili in ustavili napad.
Najbolj pereč vojaški problem bi bila italijanska kontrola zraka. To bi Italijani gotovo imeli, ker imajo precej močno letalsko silo, in ji Slovenci ne bodo kos. Toda tudi ta problem ni nepremagljiv. Ne pozabimo, da so se Nemci borili, in precej uspešno, zadnji dve leti druge svetovne vojne s stalno letalsko premočjo zaveznikov. Letalstvo je predvsem učinkovito na ravnini. V hribovitem ozemlju še daleč ni tako uspešno. Italijani so imeli absolutno letalsko premoč napram Grčiji (v Albaniji) leta 1940, pa niso prišli nikamor. Nasprotno, bili so tepeni.
Slovenija bi morala kupiti ali sama proizvajati protiletalske topove. Avstrija, ki ne zmore zadostnih letalskih sil, je kupila od Švice moderne protiletalske topove Oerlikon. To so eni najboljših protiletalskih topov in bi Avstrija v primeru spopada znatno ovirala sovražnikove polete. Mala možnost obstoja tudi, da Slovenija začne proizvajati protiletalske rakete. Imajo sicer kompliciran elektronski sistem
Veliko bitk je bilo izgubljenih radi pomanjkanja teh dveh. Vse to se da urediti s pravočasnim planiranjem. Slovenci bi se morali zavzeti, da se nekdanja smodnišnica v Kamniku obnovi. Slovenska teritorialna vojska bi morala imeti svojo lastno kapaciteto, kar se proizvodnje muni-cije tiče. Skladišča municije bi lahko organizirali v podzemskih zakloniščih bivše italijanske o-brambne linije.
Prevozna sredstva
V	Sloveniji je precej avtomobilov, povprečno pride na 10 prebivalcev eno motorno vozilo, kar je največji odstotek v vsej komunistični Evropi. Človek o-pazi zelo malo avtomobilov tipa “jeep” ali “Land Rover”. To je z obrambnega vidika zelo pomanjkljivo, kajti avtomobili teh zadnjih vrst se lahko uporabljajo kot vojaška vozila. Vlada bi morala kupcem teh vozil olajšati nakup z manjšo carino in davki.
To je samo en primer, kako se civilna prometna sredstva lahko uporabijo za vojaške namene.
V	državah, katerim je veliko do tega, da ohranijo svojo svobodo, kot Švedska, Švica, Izrael in druge, je ves sistem in organizacija družbe izpeljana pod vidikom narodne obrambe.
Obrambna linija
Da bi Slovenci gradili brambno linijo na italijanski meji, ni nobenih izgledov radi tega, ker Slovenija nima denarja za njo, na drugi strani pa tudi večina obrambnih linij ni služila svojemu namenu in je bil denar vržen vstran.
Poglejmo italijanske utrdbe na stari jugoslovanski meji! V nje so investirali milijone, toda linije niso nikoli rabili in sedaj so ostale vse utrdbe v Jugoslaviji. Maginotova linija tudi ni služila svojemu namenu, ker so Nemci udarili v Francijo preko Belgije mimo nje. Najbolj zanimiva je zgodovina Meredith linije, ki so jo zgradili Francozi v južnem Tunisu, kot obrambo proti eventualnemu italijanskemu napadu. Utrdb Francozi niso nikoli rabili, pač pa so zelo prav prišle Nemcem leta 1942-1943, ko so se umikali iz Afrike.
V	drugi svetovni vojni so za obrambo bolj pogosto uporabili strateško ležeče velike in solidne stavbe, kot pa obrambne linije, ki so bile specifično zgrajene za ta namen. Naj navedem par primerov.
Poljaki so nudili najtrdnejši odpor in resno zaustavili Nemce šele v Varšavi leta 1939 in ponovno leta 1944 med varšavskim uporom. Stalingrad je drug tak primer. Starejši bralci se bodo gotovo še spominjali, kako so branili Rusi tovarno traktorjev v Stalingradu. To je bila ogromna in solidna stavba in je bil nekak center ruskega odpora.
Klasičen primer, kaj velika in solidna stavba na strateškem mestu pomeni je samostan Monte Casino. Nemci so tam več me-
secev držali v šahu zaveznike, toda tovarna Iskra je precej do-j^0 v°jni mi Je poljski oficir, ki
ma na tem polju in z vztrajnim I se ^ boril pri Monte Casino in krvolok 20- stoletja. Bil je pravi
valinami uredili postojanke. Pred ponovnimi letalskimi in topniškimi napadi so se zatekli v kleti, ki so ostale nedotaknjene. Ruševine, ki so bile na vrhu kleti, so pa služile kot ščit; vse bombe in granate so eksplodirale ne vrhu ruševin in niso prišle do živega kletem. V teh so se Nemci skrivali med letalskimi napadi, tam so imeli kuhinje, municijo, prvo pomoč itd.
Če zavezniki samostana Monte Casino ne bi bombardirali, ampak bi ga napadli s pehoto, bi ga verjetno zavzeli prvi mesec.
Podobnih primerov je bilo več med drugo svetovno vojno.
Lahko bi zaključili torej, da nas pretekla vojaška izkustva uče, da vojaške linije niso najbolj efektivne, pač pa so bila mesta in solidne, velike stavbe na strateških mestih zelo efektivna obramba. Iz te izkušnje lahko izluščimo praktičen zaključek.
Z ozirom na to, da je italijan-sko-slovenska meja med Gorico in Koprom precej odprta, bi morali skušati graditi nove javne ali industrijske stavbe na strateško dominantnih položajih. Tako bi te stavbe služile kot o-brambna gnezda v slučaju napada.
Važno je, da so stavbe solidno grajene in imajo železobe-tonske kleti, ki bodo sposobne držati vse ruševine, če se stavba razruši radi bombardiranja, letalskega ali topovskega. Če je možno, bi morale imeti kleti dve nadstropji pod zemljo in dostop pod zemljo na prostor za stavbo preko malega rova. Je še veliko drugih tehničnih karakteristik, toda naj bo dovolj o tem.
Glavna ideja je, da velike stavbe, ki se grade v obmejnem pasu, lahko služijo tudi za o-brambo. K a r a k t e ristike teh stavb bi morale biti malo drugačne, toda to bi bilo relativno ceneno.
Izgubljene divizije
Med drugo svetovno vojno in takoj po njej je Slovenija zgubila približno 10 odstotkov prebivalcev. Relativno je torej slovenski narod imel največ izgub v vsej Evropi.
Vzroki za te izgube so nemška, italijanska in madžarska okupacija in komunistična revolucija ter protirevolucija.
Najbolj boleče je dejstvo, da je še po dokončani vojni in zmagi komunistov bilo pobitih okoli 20,000 Slovencev in to po Slovencih samih. Domobrancev so pobili 12,000 v Kočevskem Rogu in drugje. To so do sedaj tajili, toda komunistični pisatelj Tone Svetina v svoji knjigi “Ukana” le priznava ta zločin in celo popisuje, kako so streljali ljudi in jih metali v roške jame. Ravno tako je dovolj dokazov, da so poleg 12,000 domobrancev pobili še 8,000 civilistov.
To je največji zločin v slovenski narodni zgodovini in tudi najbolj neumen. Se par takih samomorilnih poskusov in bo slovenskega naroda konec.
Človek si še sedaj ne more razlagati, kako da je mogoče, da so kulturni Slovenci tako podivjali. Morda radi tega, ker so verno sledili nasvetom Lenina. Lenin bo verjetno zapisan v zgodovini kot naj večji cinik in
treba, se bodo povezali s komurkoli, samo da razbijejo to državo.
*
Lahko torej zaključimo, da Jugoslaviji preti nevarnost, da se razbije, zato je nujno, da se Slovenci resno začno pripravljati na narodno obrambo. Ta sicer ogromno stane, toda, če imajo Slovenci denar, da grade “week-ende”, kot jih imenujejo, imajo veliko avtomobilov, ki v mali Sloveniji niso nujnost, grade palače, hotele in žičnice, bodo tudi morali najti denar za samoobrambo.
Če Slovenija namreč zgubi še to svobodo, ki jo ima sedaj, vse ostale gospodarske in kulturne pridobitve ne bodo pomenile dosti.
T. S.
Radikalizem v Kvibeku je začel upadati
MONTREAL, Que. — Skrajno krilo “Osvobodilnega gibanja”, ki zagovarja nasilje, je začelo izgubljati nekdanje samozaupanje, ko postajajo umiki iz njegovih vrst vedno češči. Najbolj značilen naj bi bil umik Pierra Valliersa, ideološkega vodnika in zagovornika nasilja.
Prejšnji teden je Pierre Val-liers, 33 let star, ki je pretekli september pobegnil, ko je bil na svobodi pod jamščino kot obtoženec sodelovanja in svetovanja ugrabitev, umorov in drugih nasilij Kvibeške osvobodilne fronte, objavil, da se odpoveduje nasilju in da bo cilje zasledoval poslej s političnimi, demokratičnimi sredstvi.
Komaj 24 po objavi Vallierso-ve odločitve je to podprla celica Kvibeške osvobodilne fronte in napovedala svoje sodelovanje in podporo Parti Quibecois, ki se kot priznana' stranka bori za neodvisni Kvibek.
Pierre Valliers je znan po svoji lani izdani knjigi “Beli nigri Amerike”, izišli v angleščini in francoščini, v kateri razlaga postanek in rast francoskega odpora v Kvibeku proti “angleškim okupatorjem”. V njej trdi, da je nasilje edino sredstvo za dosego gospodarske in kulturne neodvisnosti Kvibeka. Sedaj je v posebni razpravi obsegajoči 27 strani, ki jo je poslal francoskemu listu Le Devoir, odpovedal nasilju kot sredstvu za dosego postavljenih ciljev.
Sprememba v zdravstveni oskrbi
OTTAWA. — Zdravstveni ministri pokrajinskih vlad so se pretekli teden razgovarjali tu z zdravstvenim ministrom zvezne vlade o spremembi kritja stroškov zdravstvenega zavarovanja. Zvezni minister John Mun-ro j e bil na stališču, naj bi zvezna vlada plačala določeno vsoto na glavo zavarovancev namesto dosedanje polovice stroškov.
delom bi lahko vsaj delno obvladali ta problem.
Izrael, ki ni nič številnejši kot Slovenija, niti industrijsko bolj razvit, ima že svoje rakete in to ne samo protiletalske.
Municija in petrolej
Poleg sposobnega poveljstva, izvežbanega moštva in orožja, sta municija in petrolej ena glavnih glavobolov strategov.
ga končno z ostalimi Poljaki zavzel, razlagal potek bitke. Omenil je, da je bila naj večja napaka v tem, da so zavezniki samostan bombardirali. S tem, da so ga skoraj razrušili, so napolnili ves prostor okoli stavbe z razvalinami, ki so postale najboljša ovira za napadajočo pehoto. Da bi mislili na kak nagel napad, je bilo nemogoče, ker sploh nisi mogel teči. Nemci so si med raz-
Azijat, mešanica Tartara, Nemca in še najmanj Rusa. Potegnil je Rusijo iz Evrope v Azijo in sramota ije, da so mu Slovenpi sledili.
Hlava Bogu, da sedaj slovenski in ostali jugoslovanski komunisti na lastni koži občutijo, kaj so azijske metode, ko Rusi z neizmernim cinizmom sodelujejo s hrvaškimi fašisti-ustaši in razbijajo Jugoslavijo. Če bo po-
Marijuano pridelujejo
OTTAWA. — Uradni podatki kažejo, da so farmarji v nekaterih pokrajinah Kanade prijavili uradno, da goje marijuano kot pridelek za prodajo. Pridelek marijuane naj bi bil dober in donos velik.
Ker so podatki ljudskega popisovanja, med katerimi so te prijave odkrili, zaupni, ne morejo imen dati na razpolago policijskim oblastem.
Opozicija proti vladi v Kostariki
SAN JOSE, Kost. — Predsednik republike Jose Figueres Ferrer je zmeren politik, pa je kljub temu naletel na precej o-stro kritiko opozicije v preteklem tednu. Desničarji mu zamerijo, da je obnovil diplomatske stike s Sovjetsko zvezo, s katero je sklenil tudi novo trgovinsko pogodbo. V okviru te bo Sovjetska zveza kupila v Kostariki večje količine kave v zameno za svoje produkte.
Ijeni stiki s Sovjetsko zvezo tej omogočili podpiranje komunistične dejavnosti v republiki.
Drugi prijemajo predsednika, ker je v nedeljo, 12. decembra, nastopil s silo proti ugrabiteljem letala, ko je to pristalo na Los Cocos mednarodnem letališču. Pri tem je bila ena oseba ubita, štiri pa ranjene, med njimi dva preživela ugrabitelja, ki so ju naslednji dan izročili Nikaragvi. Predsednik je osebno vodil civilno gardo pri nastopu na letališču. Letalu so prestrelili gume, nato pa s plinom pognali iz njega ugrabitelja. Pri tem je prišlo do ognja in letalo je bilo skoraj uničeno.
Predsednik Nikaragve Ana-stasio Somoza je predsedniku Kostarike čestital k uspeli “preprečitvi’ ugrabitve letala, toda domača javnost je mnenja, da bi bilo pametnejše to dopustiti, kot pa tvegati življenje moštva in potnikov, pa tudi samo letalo. ---------------o------
Henderson oproščen
FORT MEADE, Md. — Polk. Oran K. Henderson, poveljnik pehotne brigade, katere enote so čistile področje My Lai 16. mar-i 1968 in pri tem pokončale “nad 100” civilistov, kot je trdila obtožnica, je bil oproščen vsake krivde za “prikrivanje” tega dejanja.
Vojaška porota, v kateri sta bila dva generala in pet polkovnikov, je po štirih urah razpravljanja v petek odločila, da polk. Henderson ni kriv tega, kar mu je obtožnica očitala.
Razprava proti polk. Hender-sonu je trajala dva meseca in je stala vlado okoli 10 milijonov dolarjev. Polkovnik, ki je bil v vojaški službi 30 let in se je bojeval v treh vojnah, je izjavil, da bo stopil iz vojaške službe.
Od vseh, ki so bili obtoženi zaradi umora civilistov v My Lai v zvezi z vojaško čistko področja, je bil edino poročnik W. Galley spoznan krivim smrti najmanj 22 civilistov” in obsojen nato na dosmrtno ječo, ki pa mu je bila kasneje skrajšana na 20 let. Obsodba je še v pregledu in končna beseda še ni bila izrečena.
V privatni oskrbi
Okoli 4% duševnih bolnikov v naši deželi je oskrbovanih v privatnih bolnišnicah, vsi ostali v javnih, v kolikor seveda sploh niso doma kot “nevarni”.
MALI OGLASI
Čistilnica naprodaj
Prodamo ali damo v najem. Dober promet. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595.
(245)
Naprodaj
Poslopje, 2 trgovini in 2 stanovanju v Nottingham okolici. Dobra investicija. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595.
(245)
Lastnik prodaja
Dobro 2-družinsko hišo v Grovewood okolici, 4-4, klet, garaža. Za pojasnila kličite 942-6679 ali AN 1-1472.
(249)
Harmonika naprodaj
Prodam dobro ohranjeno diatonično harmoniko, slovenskega izdelka.
Kličite 541-6858
(244)
V najem
6-sobno stanovanje, velike sobe, na 1083 E. 71 St. spodaj, za $75. Oglasite se pri Mrs. McCrady ali pokličite 843-8033 po 6. uri zvečer.
-(246)
Naprodaj v Collinwood
Blizu bulevarda, 4-sobni bungalow v dobrem stanju, garaža, zmerna cena.
V Willowick
Blizu bulevarda, lot 75 x 150, vse udobnosti plačane.
| JOHN KNIFIC REALTY
Opozicija trdi, da bodo obnov- 481-9980	820 E. 185 St.
&LEXANDRE DUMAS?
Grof Monte Cristo
Na to vzame iz skrivnega predala potni list.
“Prav,” pravi, “veljaven je še dva meseca.”
VIII.
Pokopališče Pere-Lachaise.
Gospod de Boville je res srečal pogrebni sprevod, ki je spremljal Valentino k njenemu poslednjemu počitku.
Vreme je bilo oblačno in te-motno; slaboten veter, ki pa je bil za'orumenelo listje že smrtonosen, je metal listje skoro golih dreves na brezkončno množico, oživljajočo boulevarde.
Kot pravi Parižan je smatral gospod de Villefort pokopališče Pere-Lachaise edino za vredno, da sprejme zemske ostanke pariške rodbine.
Kakor smo že videli, si je kupil pravico, postaviti si tam rodbinsko rakev. Nad vrati tega mavzoleja, v katerem so bili-že vsi člani rodbine njegove prve žene, je bilo čitati: “Rodbini
CHICAGO, ILL
HELP WANTED
RESTAURANT CO O K
Company benefits, including store discount, paid holiday, life, medical and disability insurance. — Apply in person 10 a.m. to 5 p.m. Monday, Wednesday, Friday.
J. C. PENNEY
15201 Dixie Hwy. Harvey, 111. 60426
(246)
FEMALE HELP BILLER
(Electric typewriter)
Other interesting varied duties. Pleasant working conditions in. modern suburban office.
Good Salary & Benefits
APPLY TO MISS TORRES
P.M.S. CO.
6119 W. Howard St.
Niles	647-7667
(244)
MALE HELP
LAB TECH TRAINEE Learn a skill that is very important to the plastics field and earn while learning. Excellent future potential. Good starting salary plus automatic increases. LIBERAL BENEFITS. CALL GEORGE RAMIREZ at 647-7668. P.M.S. COMPANY, 6119 W. Howard St., Niles, 111.
(244)
HOUSEHOLD HELP
MAID — Live in good Northwest side home. Pleasant cond. Own room and board and salary. Prefer under 40 yrs. Lite housework & cooking. 539-2189
REAL ESTATE FOR SALE
:TASCA — XMAS SPECIAL. Brk. •anch, full bsmt. gar., oversized lot, ;ood schools and churches. Nr. St. :,eters. $27,500.
REED 128 W. Irving Wood Dale 766-8785
(245)
DES PLAINES — 4 level, 4 bdrm., 2 baths, deluxe brk., cent. a.c. fam. rm. with bar & frplc., new crptg. & drapes, 2 ¥2 c. gar. w- elec, eye, pool, Hi $40’s. Call owner for appt. 827-4674
CONDOMINIUM
3 bedroom condominium for sale by owner. Contract considered, $26,000. IY2 baths, bsmt., crptd., near Stevenson. expressway.
246-5341 or 424-1501
(245)
STREAMWOOD Townhouse, two bdrm. 1V2 tile baths, mod. kit. w-blt. ins. appls., cent. a.c. crptg., S/S, full bsmt. $24,500. Pvt. owner. 289-2073
Saint-Meranova in Villefortova”. To je bila poslednja volja Valen-tinine matere, uboge Renee.
Ko je pustil krasni sprevod za seboj skoro celi Paris, je prišel končno na zunanje boulevarde in se bližal pokopališču. Več kot petdeset gosposkih kočij je sledilo dvajseterici žalnih voz, in za temi se je peš pomikal sprevod, broječ najmanj pet sto oseb.
Smrt te lepe, čiste, oboževanja vredne deklice v njenem prvem cvetu ni na nikogar zgrešila svojega poetičnega utiša ter je predramila mlade gospode iz njihove prozaične hladnosti.
Ko je sprevod zapuščal Paris, se je v hitrem diru približala kočija, v katero so bili vprežen! iskri konji: bil je to gospod Mon-te-Cristo.
Grof skoči iz svojega voza in
CHICAGO, ILL.
GREETINGS
SEASONS GREETINGS TO ALL
from
JIMMY WONGS RESTAURANT
SEASONS GREETINGS
WHITE WAY INN
826 N. Ashland	226-9316
Join Our New Year’s Eve Party Theodore Marzec, Prop.
SEASONS GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS & ASSOCIATES
TOSCANA BAKERY
2 ISO N. Sheffield Ave., Chicago, 111. DI 8-5576
MERRY CHRISTMAS — A HAPPY & PROSPEROUS NEW YEAR THREE BEARS RESTAURANT 5025 North Lincoln AR 1-4793
SEASONS GREETINGS DIVISION TEXTILE CENTER
Which specialized in Fine Leathers, Leatherettes, Fine Woolen, Dress and Drapery Materials — suitable to be sent to Europe. Also fine laces. AR 6-4346.
SEASONS GREETINGS Compliments of
P. J. CULLERTON,
ASSESSOR COOK COUNTY
HOLIDAY GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS
22ND WARD REGULAR REPUBLICAN ORGANIZATION
3614 W. 26th	522-2525
Committeeman Darrel Littrell
SEASONS GREETINGS TO OUR FRIENDS AND PATRONS
SERVICE ELECTRIC COMPANY
8345 S. Ashland HI 5-9000
SEASONS GREETINGS TO OUR MANY FRIENDS from the
REPUBLIC BANK OF CHICAGO
Member F D I C. Each acct. ins. up to $20,000.	581-4500
A BLESSED CHRISTMAS TO ALL ST. STEPHENS CHURCH Father Thomas Hage, Pastor 1852 W. 22nd Pl.	FR 6-4334
SEASONS GREETINGS FROM THE NEW LA GRANGE PARK PET HOSPITAL
905 East 31st Street, La Grange Hrs. by appt. Call 482-3226 H. L. Quick, D.V.M.
A. M. Collins, D.V.W.
SEASONS GREETINGS Compliments of
WARSAW RESTAURANT 820 N. Ashland	MO 6-3052
Join Our New Year’s Eve Party Fun • Favors • Dancing
se pomeša med sprevod.
Chateau-Renaud ga zagleda. Takoj stopi z voza ter se mu pridruži. In tudi Beauchamp zapusti svoj voz.
Grof pozorno gleda okoli sebe; zdi se, da nekoga išče; končno vpraša:
“Kje je Morrel? Ali ve kateri izmed vaju zanj?”
“Po tem smo se popraševali že v hiši žalosti” pravi Chateau-Renaud, “kajti nihče ga ni videl.”
Grof molči, a njegove oči iščejo naprej.
Končno pridejo na pokopališče.
Bistro Monte Cristovo oko premotri pinije in ciprese ter se kmalu popolnoma pomiri, kajti za drevesom zagleda temno senco, v kateri spozna moža, ki ga je iskal.
Znano je, kakšni so pogrebi na tem veličastnem pokopališču: črne skupine, raztresene po belih alejah, molk neba in zemlje, ki ga moti le šum osamljenih dreves, in vrazenje vrat v ograji pri kaki rakvi; nato se začuje melanholično petje svečenikov in šum cvetlic, padajočih na krsto.
Senca, ki jo je opazil Monte Cristo, se je hitro bližala rakvi.
Grof ne vidi, da ljudje, stoječi okoli njega, to senco komaj opazijo.
Dvakrat stopi iz vrste, da bi videl, če roke tega moža ne iščejo orožja, skritega pod plaščem.
Ko se sprevod vstavi, spoznajo vsi, da je ta senca Morrel, ki se, oblečen črno in bled kakor smrt, nasloni na drevo, da bi ne prezrl niti najmanjše malenkosti tega svečanega obreda.
Vse se je vršilo po navadi. Nekaj ljudij se je pogovarjalo, in kakor vedno so bili to oni, ki so bili najmanj ganjeni. Nekateri so izražali soobžalovanje nad to prezgodnjo smrtjo; druge je zanimala očetova žalost; tretji zopet so govorili v blestečih metaforah in bolestnih perijodah, razlagaj e na ta način stance Mal-herbove in Duperierjeve.
Monte Cristo ni slišal in videl ničesar, oziroma ni videl ničesar razven Morrela, katerega mirnost in nepremičnost sta bili zanj, ki je edini znal, čitati, kaj se godi v duši mladega častnika, nekaj strašnega.
“Glejte,” pravi naenkrat Beauchamp Debrayu, “glejte Morrela! Kam se je spravil!”
In tudi Chateau-Renauda opozorita.
“Kako je bled!” pravi ta trepetaje.
“Biti mu mora mraz,” odvrne Debray.
“Ne,” pravi Chateau-Renaud počasi; “mislim, da je tako ganjen. Maksimilijan je zelo dovzeten človek.”
“Bah!” pravi Debray. “Če je gospico Valentino, kakor ste rekli, komaj poznal.”
(Dalje prihodnjič)
Društva Najsv. Imena
Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank
Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen predsednik Albin Orehek, | podpredsednik Anton Oblak, slov. | podpredsednik John Skrabec, za- j pisnikar John Hočevar ml. slov. j zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PEI MARIJI VNEBOVZF.TI
Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik:	Mike	Turpack, 2351
Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali:	Jože Sajevec,
Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec.
Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani.
| Želimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in
I bivšim odjemalcem našega bivšega podjetja znano kot
1	^
%	Škufca	Lanes	Inc.,	in	Škufca	Tavern,	ki	je	bila	na	13311	$
i	1
S	St. Clair	Ave.,	vesele	božične praznike	in	srečno novo	leto.	S
i	|
I Charles M. in Anna F. Škufca 1
|	g
J	in sinovi CHARLES J., ALBIN J., EDWIN C.	1
p	-	i
1	.	^
VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO NOVO LETO VSEM ŽELITA
Frank in Ann Kristoff
25601 Lake Shore Blvd.
Mf!0ifn mmmm zavoda
Oglašajte v “Amer. Domovini”
KiiinZiiititttttiniiXUlitiitilUttnitnittmxntiiiitiiizzilMttUXittiXiXiitznxziliiintiintin
Imenik raznih društev
ZiittSiiiiUiZitiiliiittiiitmttitztiSttiitxuxtuxitzniitUiitiiXZiiiiiitintttitiUliiiiiliUiiUim:
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BOKŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	David J
Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 103? Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzor-niki: Frank Kolenc, Albert Marolt, Joseph Saver; sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, James Hočevar! Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.:	845-4440.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, 2 year Trustee Mrs. Charles Pluscu-sky, 3 year Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie. Conductors:	Bastian Trampuš,
Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Rose Sterbank. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL' from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1.288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M, Tavčar, 903 E. 73 St., 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Louis Fink. Chapl. Frank Majer, Sgt.-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Louis Može, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Koiegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v letu 1971 — i jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 ' dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M
Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Koiegar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu cb 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBO VZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0313; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
1053 East 82 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
mmmm mmm s pohištvom
15301 Waterloo Road
531-1235
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4367, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Paznik. Nadzorni odbor: J. , Globokar, J. Hrovat, R. Kozan.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Marija Kocjan, tajnica Cvetka Rihtar, 1033 E. 67 St. 391-4767, blagajnik Frank Sever. Krajevni odborniki: Milan Gorenšek, Peter Dragar, Joe Habjan, Metka Gorenšek, Zofi Malovrh, Roži Dolinar. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Tone Adamic. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1083 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-blagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, In Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
VOŠČILA II MILWAUKEE
JELENC FUNERAL HOME
COMPLETE FUNERAL SERVICE
2316 W. National	645-3278 — 645-6065
Milwaukee, Vvris.
ERHEKC FUNERAL HOME
W\ Greenfield Avenue at S. 54th Street
Milwaukee, Wis.
327-4500
Tel.: 645-4998
Dll. SV. ftfc'SNJmA VRLK8A
Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman. 3546 E. 80 St tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
“SLOVENSKI FANTJE”
Dirigent: Dr. Jerko Gržinčič, Pevovodja: Martin. Košnik, Predsednik: Franček Kolarič Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Frank Ivančič, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor:	Vlasta Radisek,
Ella Samanich, Marie Pivik, Margie
Gurn Plumbing Co.
LEON SAGADIN, Owner
WE SPECIALIZE IN NEW WORK, REMODELING AND REPAIRING ELECTRIC SEWER CLEANING
1319-23 So. 5th St.
Milwaukee, Wis. 53204
Vsem prijateljem ir. znancem iz Clevelanda in okolice voščim vesele božične praznike in srečno novo leto, ker jim letos ne morem pismeno voščiti. Vse lepo pozdravljam!
VIKI VRTAČNIK
6612 St. Clair Ave.
GALLUN’S MARKET
1029 W. National Avenue 672-0633
HOMEMADE SMOKED SAUSAGE