Naročnina jnevna Izdaja za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno vjugo-sIoviM SO Din. za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsta malt oglasi po 1'SO ln 21».večji oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri večiem D naročilu popust Izide ob 4 zjulroj razen pondelJKa In dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici St. 6///I Rokopisi se nc vrača/o, netranHlrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 2329 Uprava le vKopltarlevl ul.St.6 ^ Čekovni račun: c/uhllana Stev. W.6HO ln 10.349 xa lnserate, SaralevoSt.75ti3, Zagreb St. 39.0U, Vraga In »una/ St. 24.797 Naši oblastni skupščini. Razmeroma dolgo je zborovala ljubljenka oblastna skupščina. Dočim je mogla mari-iorska radi lojalnosti opozicije sprejeti pro-ačun v par sejah, se je v Ljubljani razprava avlačevala, kolikor jo je bilo sploh mogoče avlačevati, tako da je večina pri zadnjih dveh ddelkih morala uporabiti poslovnik, da pre-ireči očitne zgolj zavlačevalne in obstrukcij-ke namere opozicije. Kljub vsem pa lahko brez pretiravanja igotovimo, da slovenski oblastni skupščini v kviru možnosti najpopolnejše izvršujeta svo-i dolžnosti in da jima ostale oblastne skup-čine v državi niti v primerni razdalji ne mo-ejo slediti. Radič v zagrebški oblasti igra logo hrvatskega kralja, govori po svoji na-adi, delati pa ne zna. Predložil je par urédb, ;i ne spadajo v delokrog skupščine in če bi padale, niso brez sodelovanja državnih orga-iov izvršljive. Jasno, da take uredbe niso mele prav nič večjega učinka kot resolucije ;aterekoli zasebne družbe. Ostale skupščine državi se niso povzpele niti do tega. Neka-ere nimajo še oblastnih odborov, proračuna ričetrtine oblastnih samouprav še nima, od-eki sploh ne delajo. To je žalostna posledica centralistične stave, zakona o samoupravah in centralistič-lega sistema, ki je v uničevanju samouprave amega sebe prekosil in je tako temeljito iz-odjedel vse možnosti ustvaritve samouprave, a je sedaj celo v tistih panogah ne more oži-iti. v katerih bi jo rad. Da slovenski oblastni skupščini vendar idi v teh razmerah ohranita svoj pomen, da îoreta delati in se razvijati, je izključna za-luga sodelovanja SLS v vladi. Samo SLS iz-led vseh parlamentarnih delegacij problem amouprav resno tretira in ga iskreno podira. Samo njena zasluga je, da so se samo-iprave mogle konstituirati in začele živeti, v iloveniji pa celo dobile premoženje in raz-irjen delokrog. V teh razmerah torej pravimo, da smo z lelom obeh slovenskih oblastnih skupščin ahko zadovoljni. Poglejmo le nekatere značil-losti, ki so se jasno izražale že dosedaj. Predvsem se slovenski oblastni skupščini le branita dela. Po poročilih iz južnih krajev lekatere oblastne skupščine sploh nočejo sli-lati o kakem stvarnem delokrogu oblastne amouprave in jim niti na misel ne pride, da i od države zahtevale zase kako delo. Dru-'ače Slovenci. Naši skupščini in oblastna od-'Ora se pulita za čim širšo kompetenco in za im večje delo. Z odprtimi rokami prevzemata ie posle, ki jima jih državna uprava odstopa, i so z njimi združeni vsaj približno zadostni ihodki. Druga značilna poteza v nastopu naših :eh samouprav je hotenje in stremljenje po lotni upravi in enotni vladi v združeni Slo-sniji. Vse, kar se je doslej upravljalo enotno t vso Slovenijo, naj ostane nedeljeno tudi v 3doče, in vse kar je mogoče še poenostaviti i zediniti, naj se združi. To je načelo, ki so î nekateri odborniki in poslanci SLS z raz-sseljivo odločnostjo in odkritostjo proglasili ot vodilo pri svojem delu. Razkopavanje slo-enskega premoženja in deljenje naših sil iz olitično špekulativnih namenov, je eden naj-ujših grehov centralističnih strank v Slove-iji. Dokler bo SLS imela večino v obeh slo-enskih oblastnih skupščinah, toliko časa skup-čini te delitve ne bosta podpirali, ampak sku-Jli grehe centralizma odpravljati z dejansko postavitvijo enotne uprave v Sloveniji. Naši možje nosijo vso težo bremena v beh samoupravah na svojih ramah. Njihova elika zasluga je, da sta obe skupščini nasto-ili kot dostojni predstavnici naroda. Razpra-e se odlikujejo po svoji stvarnosti, nastopi po trogem čuvanju vseh pravil parlamentarizma, 'ako bo pod vodstvom SLS oblastna skup-fina resnično torišče udejstvovanja ljudske olje in udejstvovanja ljudskih potreb. Notranje sta dobili skupščini — razen ena rja — glavne predpogoje za delo: pošlo v-iik, proračun, uradniško pragmatiko, oblastni lenarni zavod. To so štiri glavne točke pro-lega zasedanja. Iz objavljenih poročil o po-eku sej obl. skupščin je mogla javnost ustva-iti si že precej popolno sliko, kako si je SLS idejstvovanje samouprave zamislila in v ka-iem duhu ga bo vodila. Koristiti narodu je iai vrhovni cilj. Tega ne utaji nobena še tako 'Udobna demagogija v »Jutru«. Sedaj po zasedanju sta oblastna odbora :Oiuta z delom. Ne mislimo tu na skoro 800 predlogov in interpelacij, ki so jih vložili oblastni poslanci in ki predstavljajo nekak register vseh bolečin in potreb dežele. Prej kot vse to, se mora izvršiti prenos poslov iz državne uprave na samoupravo, je treba prehoditi križev pot iskanja denarnih virov in organizirati oblastne urade. Brez odločne podpore vlade in državne uprave se ti predpogoji za nadaljne delo samouprav ne morejo izvršiti. Slovenski narod, ki z živim zanimanjem spremlja delo svojih samouprav, pričakuje, da bo belgrajska vlada podprla idealno stremljenje in delo oblastnih skupščin v Sloveniji državi in narodu v blagor. V OSPREDJU JE SPOR Z ITALIJO - VAŽNOST MALE ANTANTE — GLASOVI O POVABILU, NAJ VSTOPÏ V VLADO SLS — GOVORICE O NOVIH VOLITVAH. Belgrad. 2. maja. (Izv.) Danes popoldne od pol 5 do 7 se je vršila v dvoiut seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. V. kralja. Po seji so se ministri držali skrajno rezervirano in izjavljali, da na seji niso bili storjeni nobeni sklepi, ampak se je razpravljalo samo o resornih zadevah ter so podali svoja poročila predsednik vlade Velja Vukičević, zunanji minister Voja Marinkovij, vojni minister Hadžić, minister za šume in rude Kosta Kumanudi ter minister za javna dela šumen-kovič. Seja se bo jutri nadaljevala. Belgrad, 2. maja. (Izv.) O današnji seji ministrskega sveta smo izvedeli sledeče podrobnosti: Predsednik vlade Velja Vukičević je podal obširno poročilo o stanju v državi sploh. Glasom njegovega poročila se je sestava nove vlade vsepovsod simpatično sprejela, povsod vlada red in mir in ljudstvo veruje, cla bo vlada izvrševala svoje dolžnosti po vseh zakonskih predpisih. Posamezni po-kreti proti vladi, ki so se ponekod pojavili, so brez značaja. Zunanji minister Voja Marinkovič je podal obširno poročilo o sedanjem stanju našega spora z Italijo in o predstoječi konferenci Malen antante. Njej se pripisuje posebna važnost z ozirom na zamotano zunanjepolitično situacijo. Na njej se bodo raz- pravljali važni problemi, o katerih se je vršila na seji daljša debata. Istotako so ostali ministri poročali o razpoloženju v svojih strankah po novi situaciji. Belgrad, 2. maja. (Izv.) Povodom današnje seje ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. V. kralja so se ponekod razširile verzije, da je v kratkem pričakovati spopolnitve sedanje vlade s tem, da se v vlado pokličejo predstavniki Slovencev in Hrvatov. Ta izpopolnitev bi se imela izvršiti zato, ker se smatra, da je zunanjepolitičen položaj tak, da je nnjno potrebna koncentracija vseh strank in vseh državotvornih elementov, da bi pri razpletanju spora z Italijo vlada imela tem močnejšo zaslombo v ljudstvu. Kar se tiče izpopolnitve vlade po Slovencih, se bo ta izvršila samo na ta način, da se pozove SLS, da imenuje svoje delegate. Te verzije so se že preje nekaj časa razširjale, danes pa so jih potrdili tudi dobro informirani krogi. Belgrad, 2. maja. (Izv.) Nekateri vladni krogi so danes razširili vest, da se 1б. t. m. podpiše ukaz, da se narodna skupščina razpusti in razpišejo nove volitve, ki bi bile avgusta tega leta. Potrdila o tej verziji je težko dobiti in jo registriramo samo kot kronisti. Rezervirano stališče bolgarske vlade Belgrad, 2. maja. (Izv.) Današnje »Novosti« priobčujejo na uvodnem mestu intervju g. Miciča s predsednikom bolagarske vlade L j a p č e v i m. Na vprašanje o balkanskem Locarnu je odgovoril sledeče: »Za to vprašanje nimamo iniciative. Smatram, da je pri današnjem položaju pogrešno govoriti o balkanskem Locarnu, ker je to zadeva cele Evrope. Vendar pa ne izključujem posameznih zvez, ki bi mogle ojačiti mir na Balkanu.« — »Kako je vaše mišljenje, gospod predsednik, o geslu «Balkan balkanskim narodom!»?« — »Jaz mislim, da Balkanu lie preti nobena nevarnost in ne računam s tem, da bi bilo komu mogoče napraviti poizkus, ki bi ogrožal interese Balkana. Iz preteklosti se vidi, da so interesi vseh evropskih držav bili obenem garancija za neodvisnost balkanskih narodov.« — »Kaj mislite, gospod predsednik, o jugo-slovansko-bolgarski federaciji?« — »To vprašanje se ne rešuje samo po naših željah, ker so na tem interesirani vsi narodi v Evropi. Balkanski narodi naj dajo ravnopravnost vsem svojim državljanom, naj se sami uvažujejo med seboj in naj skušajo učvrstiti svoje gospodarske in kulturne odnošaje. Vse drugo, namreč pod kakšno formo bo prišlo do tega, da živimo v dobrem sosedstvu, je manjšega pomena. Glavno je, da se z vsemi silami borimo za svoj kulturni in gospodarski obstoj. Ne morem vam dovolj izraziti svoje velike žalosti, ker se nič ne dela na tem, da se zruši kitajski zid, ki obstoja med Bolgarijo in Jugoslavijo; to se seveda ne nanaša na narode, marveč na državne odnošaje.« Vt вђвВВ BS4»B SS [^УЧиРВТ&УееЈЧиЈЈј ^jJS&rJS MALA ANTANTA TRDNA, BALKANSKI NARODI V OBRAMBI NA ZUNAJ SOLIDARNI. Belgrad, 2. maja. V zadnjih dneh se je začel zunanjepolitični položaj jasniti v tem pravcu, da se Italiji ni posrečil udarec proti Mail antanti in da med balkanskimi narodi zmaguje misel solidarunosti v obrambi neodvisnosti Balkana. V tem pogledu so posebno važne izjave roumnskega zunanjega ministra M i t i i e n e j a, ki jih je podal poročevalcu »Vremena« (ki jih priobčujemo na drugem mestu) kakor tudi sedaj popolnoma ugotovljeno dejstvo, da je Bolgarija odbila vse italijanske ponudbe na račun Jugoslavije. Mussolini je bil ponudil Bolgariji za dobrohotno nevtralnost v slučaju oboroženega konflikta z Jugoslavijo dele Macedonije, a če bi sklenila zvezo z Italijo il) se udeležila vojne, tudi ostali del Dobrudže in jamstvo za bolgarsko premoč na Balkanu. Bolgarija je te ponudbe odločno odklonila in bolgarski zunanji minister B u r o v je to podkrepil v javnosti z znanimi izjavami romunskim časnikarjem o pravoslavni veliki noči. (Burov je izjavil, da varuje Bolgarija strogo nevtralnost in da se noče okoristiti na neprilikah svojih sosedov.) Važna so poročila o pogajanjih v AngorI, ki se vzdržujejo. Iz nedavnih izjav grškega zunanjega ministra je znano, da tudi Grčija želi nasloniti svojo zunanjo politiko na Balkan. Značilen je današnji uvodnik belaraiske »Politike«, ki piše: »V interesu Evrope same je, da se prilagodi novemu času, da se ame-rikanizira, ako želi, da se mladi narodi ne okrenejo proti Ameriki ali Vzhodu. Vedeti mora, da mi Balkauci hranimo v srcu svetli Wilsonov spomin in njegove ideje. V tem je naša moč. Velesile naj ne poizkušajo, da se medsebojno poravnajo na naš račun. Preva-rile se bodo, ako svoje načrte snujejo na nekdanji neslogi balkanskih narodov, ker smo spoznali, da smo se tem sami sebi škodili. V obrambi Balkana bomo vsi enodušni. Ne zapadu ne vzhodu ne bomo več dovolili, da bi šel s kakoršnimkoli »Drangom« preko nas. Belgrad, 2. maja. V soboto je obiskal zunanje ministrstvo angleški poslanik Cunard, nato pa nemški poslanik Olshausen. Obiska se smatrata kot informativnega značaja. Velesile pričakujejo koraka našega rimskega poslanika pri Mussoliniju, da mu pojasni stališče naše vlade glede Mussolinijeve zadnjo izjave. Kakor se zdi, ni pričakovati hitrega razvoja dogodkov. Mussolini želi po vsej priliki pridobiti časa. Kar se tiče apelacije na Društvo narodov, se želi temu izogniti do skrajne možnosti tudi naš zunanji minister. Belgrad, 2. maja. (Izv.) Danes dopoldne je tukajšnji angleški poslanik obiskal zunanjega ministra Vojo Marinkoviča ter se pri ujemi delj časa zadržal. Takoj nato je Voja Marinkovič sprejel na daljši razgovor tiMi italijanskega poslanika. Oba obiska sta značilna in se smatra, da sta oba poslanika obvestila našega zunanjega ministra o odgovoru Mussolinija v London in o stališču, ki ga je po teh dogodkih zavzela angleška vlada. Pariz, 2. maja. (Izv.) »Information« poroča, da imajo italijanske voja'ške priprave na jugo-slovansko-italijanski meji samo ta namen, da bo Rim pri pogajanjih z Belgradom v jugoslo-vansko-italijanskem sporu tem lažje usiljeval svoje stališče. Pričakuje se, da bo Jugoslavija proti tem nakanam primerno nastopila. PRED VAŽNO SEJO FINANČNEGA ODBORA Belgrad, 2. maja. (Izv.) Predsednik finančnega odbora Radonjić se bo s finančnim ministrom dogovoril o sklicanju seje finančnega odbora. Ta seja bi se morala sklicati še tekom tega tedna ali najpozneje prihodnji ponedeljek. Na tej seji se bo razpravljalo: 1. odobritev kreditov za javna dela iz dolarskega posojila, 2. odobritev kreditov za ministrstvo za šume in rude iz 7 odstotnega investicijskega posojila, 3. odobritev kreditov za dovršitev zgradbe narodnega gledališča v Skoplju. Ta zgradba se že zida precej časa in je potrebnih še 3 in pol milijona dinarjev, 4. razprava o poročilu železniškega ministrstva glede podr-žavljenja nekaterih rudnikov, 5. razprava o tehnični ureditvi sestave proračuna; to vprašanje se smatra kot važno in nujno, ker je potrebno, da se že novi proračun prične izdelovati na podlagi nove uredbe. ANKETA O ZADEVI POLJEDELSKIH KREDITOV. Belgrad, 2. maja. (Izv.) Včeraj popoldne se je v domu Zadružne zveze vršila anketa glede cenenih poljedelskih kreditov. Prisostvovali. so delegati vseh zvez. V imenu Slovenije se je ankete udeležil poslanec Ivan Vesenjak. ZAKONODAJNI ODBOR. Belgrad, 2. maja. (Izv.) Za danes je bila sklicana seja zakonodajnega od1>ora. Ker pa ni bilo poslancev vladne večine, so jih iskali po celem mestu in se je seja pričela šele ob 5 popoldne. Večina je sprejela načrt kazenskega zakonika do § 335 skoro brez spremembe. Popravljala se je tupatam le stilizacija. Rezerviral se je na predlog poslnca dra. Hod-žarja in dr. Budisavljeviča § 292, ki govori o razžaljenju časti, ker je nejasen. Sicer pa se vladna večina sploh ne ozira na predloge in se ne udeležuje debate. Prihodnja seja bo jutri. VPRAŠANJE DNEVNIC ZA NARODNE POSLANCE. Belgrad, 2. maja. (Izv.) Danes dopoldne je predsedništvo radikalnega kluba poslalo na predsedništvo narodne skupščine vlogo, v kateri se zahteva, da se izplačajo narodnim poslancem dnevnice ludi za časa skupščinskih počitnic. Tudi vsi drugi klubi so tekom današnjega dneva poslali slično vlogo na predsedništvo narodne skupščine, edino Jugoslovanski klub tega ni storil. SLAVNOST V ČAST ČEŠKOSLOVAŠKEMU POSLANIKU ŠEBI. Belgrad, 2. maja. (Izv.) Včeraj dopoldne se je na češkoslovaškem poslaništvu vršila intimna in prisrčna svečanost. G. Š e b a, poslanik češke republike, je postal član prestolice naše države. Med gosti so bili poleg belgrajskega župana Kumanudija tudi minister zunanjih zadev Voja Marinkovič 1er večje število poslancev in mestnih odbornikov. Župan dr. Kumanudi je imel krajši nagovor in je naglasil velike zasluge g. poslanika Sebe, ki je napel vse svoje sile, da pride med obema slovanskima državama do čim boljšega razmerja. Poslanik Šeba se je za veliko čast zahvalil in ponovno naglasil potrebo sodelovanja Belgra-da, Prage in Bukarešte, ki so stebri miru v srednji Evropi. ARETIRAN ČASNIKAR. Belgrad, 2. maja. (Izv.) Danes je policija aretirala urednika belgrajskik »Novosti« g. Keršovanija, ki je bil svoječasno radi člankov v »Novostih« obsojen na 18 mesecev. PROTI ŠTRA.IKOM NA ANGLEŠKEM. London, 2. maja. (Izv.) V drugem branju je bil sprejet v parlamentu zakon glede strokovnih društev, ki določa: 1. Generalni štrajk jc protipostaven. 2. Nihče sc nc sme siliti, da plača kak prispevek političnim strankam, razen če sam hoče. 3. Kdor služi državi, sc mora brezpogojno držati prisežene zvestobe v vsakem slučatu. Praznovanje 1. maja. LJUBLJANA. Ljubljanski kršč. socialisti so proslavili 1. majnik ob lepi udeležbi na zborovanju v Ljudskem domu. Dr. Gosar je izvajal, da smo z marksističnimi socialisti edini v tem, da je treba podreti krivični kapitalistični družabni red. mi kršč. socialisti nismo ekskluzivni in zato sodelujemo z ostalimi stanovi in imamo večji smisel za potrebe sedanjosti, dočim marksisti predvsem podirajo družabni red in ne gledajo na bodočnost. Zato smo tudi vstopili v vlado in rešili, kar se je v tako kratkem času storiti dalo. Našli smo žalibog proračun Že sestavljen in smo bili prisiljeni poslužiti se amandementov, ker rednim parlamentarnim potoiç ni bilo mogoče kaj doseči. Ker so večinoma vse socialne politične zadeve, katerih financiranje sloni na proračunu, vedno v nevarnosti, da se krediti za nje mehanično črtajo, smo postavili invalidska sodišča, posredovanje dela, kredite za zgradbo delavskih stanovanj, izseljeniško službo itd. na od proračuna neodvisno podlago na ta način, da smo te ustanove sklenili financirati iz tozadevnih fondov, ki lež« v Hipotekami banki v Belgradu in so v stalni nevarnosti, da bodo za delavske potrebe izgubljeni! Pripravili smo tudi smernice za reorganizacijo delavskega zavarovanja, ki radi skupne blagajne bolniškega in nezgodnega zavarovanja povzroča, da se na pr. okoli 140 milijonov dinarjev od podjetnikov ni izterjalo; tudi smo v amandementih položili temelj za decentralizacijo zavarovanja. Z znižanjem dohodnine in drugimi davčnimi oljašavami pa smo skušali prinesti novega gibanja v gospodarsko življenje in tako ustvariti boljše prilike za zaposlitev delavstva. Edino z delom in samozavestjo se da pozitivno ustvarjati, zato naj 1. maj dvigne našo delavsko samozavest. Dr. Stanovnik se je v svojem govoru spominjal naših pokojnih kršč. .socialističnih borcev, Kreka, Moškcrca in pokojnega ljudskega župana Perica. Zastopniki kršč. socialistov smo šli zato v gerentski sosvet ljubljanski, da pregledamo delovanje bivših SDS gerentov ter to delo o priliki prihodnjih občinskih volitev, kjer se mora zopet oživotvoriti ideja zveze delovnega ljudstva, kritično razgrnemo pred ljubljanskim delavstvom, ki o priliki proslave 1. majnika odločno zahteva nazaj svoje pravice v ljubljanskem občinskem svetu. Dr. Stanovnik je zaključil svoj govor s pozivom na vlado, da nemudoma razpiše ob-binske volitve v ljubljanski občinski svet in po dolgih letih vrne našemu mestu avtonomijo. Tov. J c r a j se je spominjal velikega pomena delavk, ki so ga imele žc v prvih časih kršč. soc. organizacije in jih pozval, da se tudi danes bore v naši delavski organizaciji za svoje pravice. Tov. Vovko je šc povabil delavstvo na popoldansko zabavo na Viču, nakar je predsednik R u t a r zaključil zborovanje. JESENICE. Krščansko delavstvo 'z Jesenic in okolice jc tudi letos dostojno praznovalo svoj delavski praznik. Na predvečer je bila v društvenem domu delavska akademija, pri kateri je posebno ugajalo drugo dejanje »Hlapcev«. Kmalu po četrti uri prvomajskega jutra je kot prva izmed treh jeseniških godb zaigrala po jeseniških ulicah godba kat. del. društva. Ob tričetrt na 8 je godba odkorakala k sv. maši na Savo. Ker je bil katerikoli sprevod na ta dan od oblasti zabranjen, so se krščanski socialci ukazu pokorili ter odšli vsak sam v cerkev. Pri sveti maši je imel g. Krašna lep, dnevu primeren cerkven govor. Po maši se je kmalu pričelo slavnostno majsko zborovanje, katero je otvoril tovariš Pukšič ter podal besedo F. Terseglavu, ki je topot zopet potegnil nase napeto zanimanje slehernega poslušalca, razkrivajoč vse napačne postavke marksizma. Globoko prepričani o edini možnosti na podlagi krščanskega socializma, smo se v najlepšem prvomajniškem razpoloženju razšli. TRBOVLJE. Proslava 1. maja se je izvršila brez vsakega incidenta. Za vsak slučaj je bilo orož- ništvo pomnoženo in je patroliralo po cesti in kolonijah. Ob svitu dneva je napravila rudniška godba budnico. Krščansko socialistično delavstvo, organizirano v Strokovni zvezi rudarjev, je imelo ob 8. uri sv. mašo, ob 9. uri pa v Društvenem domu shod, na katerega bi bil moral priti državni poslanec g. dr. Hodžar, a je bil zadržan v Belgradu. Na shodu sta govorila rudarja Keše Stanko in Renko Miha. Udeležba je bila izredno velika in je pokazala, kako krščanskosocialna misel med delavstvom napreduje. V Društveni dom je prišel sam g. okrajni glavar Pinkava. Popoldne jc pritrdil Dramatični odsek Prosvetnega društva v Društvenem domu igro' Anarhist, ki je lepo izpadla; po igri so imeli domačo zabavo. CELJE. Ob sedmih so se krščanski socialisti udeležili v opatijski cerkvi sv. maše, med katero je ubrano prepeval cerkveni zbor župne cerkve. Mladina je v lepem številu pokleknila k obhajilni mizi in tako javno povedala, da ji jc življenje in moč iz vere in po veri. Ob devetih se je zbrala lepa četa krščanskih socialistov v vrtni dvorani hotela »Beli vol« k slavnostnemu zborovanju, ki ga je z zanosom vodil tov. Kranjc. Prvomajski govor je govoril tov, Pjršuh, ki je v jedrnatih stavkih orisal pomen 1. maja za krščanske socialiste, tolmačil razlike, ki nas ločijo od rdečih socialistov in pozival k ljubezni do krščansko-socialistične strokovne in prosvetne organizacije in k podpiranju »Pravice«. Zborovanje je zelo lepo uspelo. LAŠKO — HUDA JAMA. Majniški izlet, ki ga je priredila Strok, zveza rudarjev v Govce in zborovanje, jc nad vse pričakovanje lepo uspel. Zbralo se je na strmem hribu nad 180 rudarjev, katerim je govoril g. dr. Godnič tako navdušeno, da so govorili udeleženci: Tega ne pozabim nikoli in tudi ne zapustim organizacije, ki ima tako lepa načela in program, naj pride karkoli. Vse moramo pripeljati k nam. MEŽIŠKA DOLINA. Gotovo lahko štejemo prvomajsko zborovanje mežiškega delavstva, ki se je zbralo na zborovanje krščanskih socialistov na Poljani, med najlepše uspehe. Po sv. maši, katero je daroval preč g. župnik iz Mežice, so množice delavstva, ki so došle iz Prevalj, Mežice, Črne in Guštajna napolnile obširen vrt gostilne na Poljani. Razpoloženje je bilo praznično navdušeno. Shod je otvoril in vodil oblastni poslanec in odbornik tov. Kugovnik. Glavni tajnik JSZ tov. Gajšck je govoril o potrebi močne kršč. socialistične strokovne organizacije v mežiški dolini, ker materialistični socializem je tu skrahiral. Kljub temu, da je bilo na zboru navzočih veliko število delavcev, ki jih dosedaj med nami nismo videli, so zborovalci soglasno in navdušeno odobravali izvajanje govornika, ki je pozval vse delavce v Jug. strok, zvezo. Govoril je še tov. Kugovnik, ki je žel enako veliko odobravanje. Po shodu so se zbrali zastopniki delavstva iz vseh krajev mežiške doline na sestanek, na katerem je bil izdelan točen načrt za naše bodoče delo. Mežiška dolina vstaja in bo kmalu vstala izpod rdečega terorja. Živeli novi borci v vrstah krščanskih socialistov! * л * Tudi v ostalih večjih krajih naše domovine je krščansko socialistično delavstvo zelo dostojno in v velikem številu — tako n. pr. v Tržiču, kjer je bila ogromna udeležba in so krščanski socialisti vse obvladali — praznovalo praznik dela, KRVAV 1. MAJ NA POLJSKEM. v Varšava, 2. maja. (Izv.) V Brest Litovsku je prišlo pri proslavi 1. maja do spopadov med, policijo in komunisti, katerim je bil obhod na ulici prepovedan. Ko so nekaj oseb aretirali, so jih hotele množice oprostiti. Pri tem je policija začela streljati in so bile ubite 3 osebe, 3 pa težko ranjene. Д »Mariborski Večernik Jutra«. Kaj je to? To je list, ki je — kakor je naznanilo nedeljsko »Jutro«, — začel izhajati v Mariboru mesto »Tabora«. Ime tega lista, ki bo izhajal vsak dan popoldne, je vsekakor dovolj komično, in je zato verjetno, da bo to kak šaljiv list. Д Za prvi maj »Jutro« v svoj uvodnik ra-zun par votlih fraz o socialnem problemu, ki samo kažejo, kako je »Jutru« ta problem v resnici tuj, ni vedelo uplcsti druzega kakor prav deplasiran napad na SLS in klerikalizem in zapisati, »da je velik del slovenskih delavcev nasedel opojnim vabam SLS.« — Da je velik del slovenskega delavstva v taboru SLS, to je povsem naravno, ker jc SLS bila prva, ki jc na Slovenskem začela s socialnim delom, ki jc delavstvo organizirala in se za dc-lavca ;n njegove pravice borila. SLS ima pokazati toliko pozitivnega socialnega dela, da ga je nekoč pohvalil celo hrvatski socialistični voditelj in rekel, da sc treba iti učit »h klerikalcem«. Ampak temu se ni dovolj prečuditi, kako more sploh kakšen slovenski delavec še nasedati opojnim vabam gospodov samostojnih demokratov, ki so vendar proti delavstvu izvajali najhujši teror, ko so bili na oblasti, in katerih vse socialno delo obstoja le v davku na ročno delo. Д Klerikalizem ne more biti nositelj socialnega napredka, tako vzklika »Jutro« in hoče utajiti nekaj, kar ves prosvetljen svet priznava, namreč da je socialni napredek ustvarila krščansko socialna ideja, listi, ki je ta socialni napredek vedno najbolj oviral, pa je bil kapitalistični in protisocialni liberalizem, čegar dično glasilo je tudi »Jutro«, Odstop dr. Krstelfa. Poslanec, bivši minister dr. Krstelj, ki v Davidovičcvi stranki zastopa Dalmacijo, jc izstopil iz glavnega odbora stranke in je za vzrok svojega izstopa navedel dejstvo, da jc bila osnovana Vukičcvičcva vlada brez znanja glavnega odbora demokratske stranke in ker je vlada krenila v smer plemenskega (srbskega) separatizma. Dr. Krstelj obsoja dejstvo, da v vladi ni nobenega Hrvata in obsoja nelojalno postopanje napram Slovencem. Sam zase izjavlja dr. Krstelj, da je že davno odklonil vsako mesto v vladi, zato ga niso vodili osebni motivi. Ta izjava dr. Krstelja, ki je prvi podpredsednik demokratske stranke, je pred vsem v stranki sami napravila velik vtis. Poročajo, da bo Ljuba Davidovič skušal pomiriti dr. Krstelja. Davidovič je o Krsteljevem pismu izjavil: Demokratska stranka ima sedaj pred očmi višje ciljc. Mi hočemo, da se žc enkrat izvedejo svobodne volitve, in da se že enkrat vpostavi parlamentarna oblika vladanja. Če pri tem ne bo šlo vse tako, kakor bi se želelo, to še ne sme biti razlog zato, da posamezniki izstopajo, kajti sicer bi ne bilo nikjer nobenih organizacij. Vsekakor je dr. Krsteljeva izjava jasen dokaz nerazpoloženja gotovega dela demokratov proti sedanji vladi. Bosokletstvo. Maribor, 1. maja 1927. Marsikaj se je že zgodilo v Mariboru, kar je graje vredno, pa smo molčali. Marsikaj so mariborski listi že pisali, kar je vse mesto obsojalo, pa se jim je prizanašalo. Zadnji čas pa socialistični list »Volksstiminec prinaša članke in sestavke, katere moramo javno zavrniti, da tako opozorimo mariborsko javnost na demoralizujoče delo mariborskih socialistov. Ne bomo se dotaknili člankov, kjer se je javno zagovarjala nujnost umetnega splava, niti ne zlobnih hujskanj v zadevi cerkvenih pokopališč, ali o pozivljanju, naj se cerkev sv. Jožefa v Studencih namesto popravi, raje kar zapre, ali o številnih napadih na duhovnike. Vse to je pač že običajno hujskanje, ki ga ni treba več zavračati. Žalibog, da moramo danes z vso odločnostjo obsoditi najnovejši in do zdaj najbolj besen protiverski izbruh tega lista, ki je priobčil v svoji slavnostni številki za 1. maj nečuvena bogokletstva. V članku »die Religion als Sitteverder-berin«, izpod peresa Robert Schabhietla, zavrača ta list različne dogme naše vere kot zgolj izmišljotino teologov in kot največje neumnosti. Končon pa naravnost Boga samega obklada z izrazi, s katerimi mu očita najgrše zločine kot uboj, prešuštvo, tiranstvo, goljufijo itd. S posebno zlobo se norčuje iz Marije in njenega razmerja do Boga pri Kristusovemu učlovečenju. Mi pravimo k temu samo to: Konec mora biti temu protiverskemu bogokletnemu pisanju, konec temu javnemu sramotenju našega Najsvetejšega! Ker so sami ne bodo izpame-tovali, je potrebno, da jih drugi. Zoper tako pisanje naj državna oblast uporabi vsa razpoložljiva sredstva ter naj z eksemplaričnim postopanjem ustavi nadaljevanje takega bogokletnega pisanja. Državna oblast je dolžna čuvati naša verska čuvstva, ki jih nihče na tak način žaliti ne sme, če sam veruje ali ne. Cerkvena oblast pa naj javno prepove čitanje tega lista vernikom. Dasi bi vsak katoličan moral že sam vedeti, da takega lista ne sme imeti v hiši, je vendar potrebno, da se to javno z merodajnega mesta poudari. Katoličani sami pa naj opozore svoje znance, ki morda v svoji dobri veri zaupajo socialističnim voditeljem, pa imajo v svoji hiši ta list, da ga vendar opuste in ne naročajo več. Tu ne more in ne sme biti nobene popustljivosti, ki bi sicer zakrivala ali celo omalovaževala tako bogokletno početje. Končno pa javno pozivamo socialiste, ki se še priznavajo kot katoličani, kako morejo še odobravati tako bogokletno pisanje svojega glasila? Med socialisti imamo tudi profesorje in učitelje, torej vzgojitelje naše mladine. Med. temi socialisti imamo še dosti poštenih in vernih mož, ki le v svojem razrednobojnem razpoloženju sledijo socialistični demagogiji, ko jim med tem zastruplja njihovo lastno glasilo vsako versko čuvstvovanje pri njih kot v njihovih družinah. Naj vendar izpregledajo, da marksizem roko v roki s kapitalizmom hoče uničiti v človeku vsako versko .zavest, samo da more kovati iz duševno obubožanega delavca svoj gmoten ali političen kapital. Čas je, da na vseh mestih, kamor se postavlja rdeč prapor bagokletstva, postavimo zuamenje pravega socializma — križ, s katerega sije rešitev socialnih vprašanj, Ljubezen. Čas je in ni več odlagati! Predlog! oblastnih Prod los: posl. dr. (letnika in tovarišev glede i uvrstitve občinske ceste Zalog—Češka vas med okr. ceste. Predlog posl. dr. česnlka in tovarišev glede znižanja klnnca na okrajni cesti med Dolenjo in Gorenjo Stražo. Predlog posl. dr. Čcsnika in tovarišev glede znižanja klanca na okrajni cesti pri Hrastju, občina Orehovra. Predlog posl. dr. Čcsnika in tovarišev glede dograditve ceste Tihaboj—Sv. Križ. Predlog posl. dr. Časnika in tovarišev glede uvrstitve občinske cesto kolodvor Mirna peč—Dolenja vas—Hrastje—Poljano med okrajne ceste. Predlog posl. dr. Črsnika in tovarišev glede preložitve deželne ceste pri Čermošnjicah v občini Šmihel-Stopiče. j Predlog posl. dr. Črsnika in tovarišev glede i znižanja klnnca nn deželni cesti pri vasi Ločna pri I Novem mestu. Predlog posl. dr. črsnika in tovarišev glede I nooravc okrajne cesto lirštiiu—Prečna. • Posl. Jan, Lavtižar, Aruež in tovariši èo vi žili predloge glede poprave mostu v Globok^ glede podpore Mihi Stroju iz Grabčev v ol>{; Gorje vsled škode po poplavi; glede podpore Ua Komarjevi iz Gorij vsled škode po poplavi; glt podpore Jakobu Prešernu iz Radovne štev. 11, r škode po poplavi; glede podporo Rozaliji Koželji iz Grabčev, občina Gorje, radi škode po popku glede podpore Mlekarski zadrugi v Podliomu, o rana Gorje; glede regulacije Save v radovljiške okraju; glede za grad bo hudournika Bohinj? Bela; glede regulacije ltadovno v občini Gori glede naprave mostu čez Savo na Javorniku; glo. sprejema občinske ceste Dobrova—Kočna med želne ceste druge vrste; glede vodovoda v Bohii ski Beli; glede naprave vodovoda Leše—Palovf glede naprave vodovoda v občini Breznici; gk naprave vodovoda v Peračici, občina Leše; gl meo Danaos et dona ferentes!« BRIANDOVA ZAHVALA MARINKOVIC Belgrad, 2. maja. Na Čestitko našega z nanjega ministra dr. Marinkoviča o pril političnega jubileja je odgovoril Briand. Čustva, ki ste jih blagovolili izraziti imenu vlade in svojem osebnem, so zame di goccn zalog zaupanja, ki ga vliva jugoslova skemu narodu miroljubno delo Francije svetu. Smatram za veliko čast osebne simp tije, ki so se v vaši deželi meni naspn vedno izkazovale; te simpatije me ohrabr jejo za nadaljevanje tega dela. Prosim V; sprejmite Vi in vlada izraz moje naiiskrenci hvaležnosti. Ka/ se godi doma Prvo slovensko romanje na Velehrad o«l 12. do 18. avgusta 1927 med občinstvom zbudilo veliko zanimanja, ker ,0 udeležencem nudilo izredno ugodno priložnost, da si ogledajo najlepše slovaške in češke kraje 1er stopijo v stik z bratskim češkim in slovaškim katoliškim ljudstvom. To romanje je velike važnosti za vero in izobrazbo našega ljudstva. Na lo po-sebe opozarjamo naše verske in prosvetne organizacije. Po dogovoru s češkim Apostolstvom sv. Cirila in Metoda se je določil naslednji program: 12. avgusta popoldne odhod iz Ljubljane, zvečer odhod Maribora. — 13. avgusta zjutraj prihod na Dunaj; ogledovanje mesta. Okoli štirih popoldne odhod v Bratislavo, slovaško prestolnico. — 14. avgusta (nedelja) služba božja v Bratislavi. Okoli devete ure odhod iz Bratislave, vožnja skozi najlepše slovaške kraje do velehradske postaje Uhersko Hradište. Okoli šeste ure popoldne prihod na Velehrad. Pozdravi, večernice; priložnost za spoved. - 15. avgusta slovesna služba božja, slavnosti na Velehradu; popoldne odhod v Prago. — 16. in 17. avgusta ogledovanje Prage; vmes izlet v Staro Bo-leslavo, slavno češko božjo pot. — 18. avgusta prihod v domovino. — Cene: II. razred 1300 Din; III. razred 900 Din. V tem je vračunjena vožnja, hrana prenočišča. Prijaviti se je treba čim prej, naj-ksneje pa do konca maja in sicer za ljubljansko škofijo na: Odbor za romanje na Velehrad, Ljubljana, Rožna ulica 11, za lavantinsko škofijo pa na: Odbor za romanje na Velehrad. Maribor, Glavni trg 7. — Vsak priglašenec dobi začasni program in položnice, da takoj po prijavi plača prvi obrok. Zadnja pot narodnega borca g. župnika ântona (âabrona. Tiho, skromno brez slovesa si odšel od nas, Širom Slovenije — da Jugoslavije — znan in priljubljen, si bil zadnje dni svojega življenja skoro pozabljen. Umrl si tiho, mirno ponoči. Za Tvojo ladnjo zemeljsko pot smo zvedeli le najožji inanci. Prvega maja ob pol dveh popoldne smo Tc spremili sicer v skromnem številu — toda endarle častno. Tvoj poslednji sprevod je vodil scuč. prof. dr. Rožman z asistenco prof. dr. Sen-čarja in kaplana Torkarja. Za Tvojo rakvijo je stopal g. dr. Janko Brejc, bivši deželni predsednik in voditelj koroških Slovencev, ki Te je ope-lovano zastopal in branil brezplačno, ko so Te preganjali Tvoji hudi narodni nasprotniki. Za krsto stopaj ravnatelj g. Špicar, rojak skočidolski, ki si ga učit in napravil za zavednega koroškega rodoljubà. Tutii Tvoj pobratim in mecen, ki Te ni nikdar zapustil v Tvojih bridkih dneh, tako tudi ne na Tvoji zadnji poti, gospod predsednik vele-induBtrijalec Dragotin Hribar, ki Ti je položil tudi enec cvetočih rož na Tvojo rakev. In ravnotako Tc je spremljal gospod pisatelj dr. Iv. Zbašnik s soprogo in «Ti v zadnji spomin poklonil rdečih aagelnov. Nemo so stopali za Tvojo krsto vlč. g. »seučil. profesor dr. Ehrlich, dalje zastopnik Ci-ril-Metodove družbe župnik Vrhovnik, prof. svetnik dr. Perne, koroški rojaki dr. Hebein, dr. Wol-bank, dr. Fellacher ter odbornika Slovenske Straže dr. Val. Rožič in dr. Jos. Puntar. Bilo je več koroških rojakov in rojakinj, ki so zadnji moment zvedeli za Tvojo poslednjo pot, tako prof. dr. J. Arnejc in m. učitelj g. Primožič in drugi, a koliko bi jih še le bilo, če bi bili pravočasno zvedeli za Tvoj pogreb. Tudi narodno renstvo med njimi gospa dr. Zbašnikova je bilo hstno zastopano. Mnogo si delal in trpel za svoje ljube slovenske Korošce. Bil si čist, nesebičen rodoljub. Zato si je »Slovenska Straža« osvojila misel, da Ti v znak hvaležnosti za Tvoje veliko narodno dela na severni meji postavi skromen spomenik na Tvojem grobu. Nemški avtomomilisti v Kokri. Lepa je ta dolina, po kateri vodi državna cesta od Kranja na Jezerski vrh, sevemo mejo naše države na Avstrijo. Med strmo gorovje položena je cesta tik ob deroči gorski reki Kokri s strmim padcem in mestoma penečimi se kaskadami. Čist in oster gorski zrak ti veje od gorskih masivov skrajne točke naših prelepih Kamniških alp z ostrimi grebeni strmega Grintovca in do malega neprietopne Kočne. Ta lepi kos našo slovenske zemlje so si izbrali nemški avtomobilisti, ki so se vračali v nedeljo dne 1. maja po osemdnevnem potovanju iz Monakovega po Zgor. Italiji, odondod po naši Sloveniji na Celovec, v svojo domovino. Vredr.o je, da zabeležimo tudi ta del njihove poti po Kokrski dolini. Saj sem imel priliko govoriti s številnimi posetniki te naše zemlje o kaj zanimivih stvareh, zlasti s političnega vidika. Žal da glavni del vsebine teh razgovorov ne sodi v javnost. To pa lahko rečem, da bo imela naša država ob pametni zunanji politiki lahko v nemški državi dobrega zaveznika, kajti diferenc, ki bi nas danes razdruževale, skoro da ni nobenih, ali so pa tako malenkostne, da se dado vsak hip premostiti. Toliko je gotovo, da so nemški gostje prinesli s svojega potovanja očito določne pojmo tako o Italiji kakor o nas in da je sodba o nas zelo ugodna. Mnogo smo se razgovarjali. Niso pa bili med avtomobilisti morda kaki medvojni ali povojni dobičkarji, marveč ljudje, Ivi v svoji domovini tudi nekaj pomenjajo. Izmed vseh krajev na ozemlju sedanje Italije je izletnike naibolj veselo iznenadila naša Opatija. O cenah so se izražali, da so bile v Italiji vsekako zelo visoke ali z drugimi besedami povedano, da so jih naši sosedi malo preveč odirali. Tudi na obmejne organe italijanske nimajo avtomobilisti dobrega spomina. Kar čudil sem se v srcu in se veselil, da so nasprotno o naših obmejnih carinskih organih in organih obmejne varnostne straže govorili le pohvalno. To je lepo izpričevalo za našo upravo, da smo se naposled le prikopali do srednjeevropskih manir. Tako bodi tudi v prihodnje. Izredno pohvalno so ge izrazili tudi o naši vojski. Pa še o marsičem drugem smo se razgovarjali: o tesnem zbližanju Nemčije in Busije itd. Velik del razgovorov je veljal hvali naše prelepe zemlje in lepega sprejema, ki ga je priredil gostom naš slovenski narod. Vsi, gospodje in dame, so bili vzhičeni nad vsem, in vsa hvala je izzvenela med nazdravljanjem z »Živijo« od naše in njihove strani — v en klic: Auf Wiedersehen (na svidenje), tokrat pač prijateljsko in — zavezniško! Med odmorom v Kokri je zalotil goste vihar s točo, ko so se ustavili v znani gostilni »pri Jur-ju«. Toda to jim ni prav nič kalilo veselja in slavnostnega razpoloženja. Bil je to v osmih dneh njihovega potovanja prvi dež, na kar sem jim pripomnil, da je le nekaj blagoslova od zgoraj, ki je preprečil prah po cesti in še osvežil zrak. Kmalu pa je zažarel gorski masiv Kočne in Grintovca v siju opoldanskega solnca, in gostje so oddrdrali med živahnimi Zivijo-klici proti koroški meji. Ob celi poti so bile hiše okrašene s slovenskimi in državnimi trobojnicami. Premalo so nas poznali dosedaj. Sedaj nas poznajo. Živahno so se zanimali za jiaše upravno-politične in druge zadeve, kar sem jim z veseljem tolmačil. Naj bodo te vrstice izletnikom iz Nemčije pozdrav v slovo s klicem tudi od naše strani: Auf Wiedersehen! Šo par besed o prometnih razmerah v Kokrski dolini. Lanskega decembra sem pisal o groznem razdejanju ceste po deroči Kokri, ki je narast-la v veletok iu vršila svoje uničevalno delo. Upo-stavili so se pač mostovi, a popravila ceste napredujejo prav po polževo. Če bi ne bilo zasebne inicijative in ogromnih materijehnih žrtev prebivalstva samega, bi bil promet še vedno drugačen, kakor je danes vendarle kljub vsemu. Toda cesta je mestoma taka kot na novo izorana njiva, polna brazd in razorov. Razdejane usipine do reke zijajo še vsepovsod. Do 1. julija t. 1. pravijo, da naj bi morala biti vsa dela dovršena. Toda ljudje pravijo, Na potu v Orient. Na ladji »Helouanc, sobota, dne 30. aprila 1927. Naša 14 članska družba se je sešla šele p Trstu, kamor smo vsi prišli brez vseh ob-nejnih težav. Mlade državne meje so začele postajati kulturne. Zadnji zadržek, ki bi nam ahko onemogočil vstop v Egipt, egiptski vilam, je bil odstranjen šele eno uro pred lad-irnim odhodom. Egiptski konzul, polnokrven giptski Arabec, jako finih francoskih manir, lam je dal vizum v najkulantnejši obliki, vsa-iomur za 145 Din. Prišli smo na ladjo >Helouanr, ki je bila pred vojno last avstrijskega Lloyda, zdaj pa ponaša z njo Lloyd Triestino. Dolga je 150 metrov, široka pa 15 metrov. >Helouan« ie pravi luksuzni hotel. Prvi razred je naTav-lost razkošno opremljen. Na ladji imamo orkester v glasbeni dvorani, zvečer je kino s ipremljevanjem godbe, jutri, ko ne pristanejo nikjer, dobimo časopis z radijskimi poro* ili z vseh kontinentov. Tako smo popolnoma ivezani s svetom na odprtem širokem morju. Z nami se vozi tudi nemška romarska ružba ped tirolskim vodstvom, 40 oseb, ki se peljejo v Aleksandrijo, in odtam takoj z ladjo v Jaffo in potem z železnico v Jeruzalem. Na ledji se zato mašuje od štirih do pol devetih dopoldne. Morje je izredno mirno. Včeraj je bilo krasno solnčno vreme, tako da smo z daljno-jlcdom natančno videli Pulj, odkoder nas je prišel obkroževat vojaški letalec. Vsled velikosti našega >Helouana« in ugodnega vremena je vožnja jako prijetna, morske bolezni še ni imel noben pasažir. Bližamo se italijanskemu mestu Brindisi, kjer obstanemo dve uri, da si malo ogledamo mesto, nakupimo časopisov ter oddamo na pošto naše iskrene pozdrave v domovino. Ciril D e b e v e c : Še besedo © sanaciji našega gledališča. »Vse nič ne pomaga! Reči se mora,, kadar je treba!« F. Levstik. Nova gledališka uprava je izvedla nekaj sprememb, med drugimi tudi nekatere redukcije — pri plačah in pri osebju. Malo je stvari pri gledališču, o katerih bi se moglo po pravici trditi, da so popolnoma interne in da javnosti prav nič ne brigajo; n\alo pa je tudi stvari, o katerih bi bilo tako težko in neprijetno javno razpravljati. Posebno pri nas, kjer gledališka kritika še vedno misli, da je njena dolžnost pisati samo poročila in ocene vprizorjenih predstav — ne ve pa (ali pa noče vedeti), da marsikdaj ena pametna beseda ob pravem času izrečena lahko več zaleže kakor petdeset navadnih in površnih ocen. Ena takih kočljivih zadev so tudi redukcije v našem narodnem gledališču. Gotovo so da bo vse trajalo še leto dni, če pojde tako naprej, kot je šlo doslej. Kaj pa če usahne vir denarnih sredstev in če se zaveže mošnjiček v centralistični kasi? Dovršitev popravila ceste je nujna stvar, da bo mogoč nemoten in neoviran promet v interesu ne le prebivalstva, marveč tudi v interesu države. F. K-r. Toča v Savinjski dolini. Hmeljski nasadi v Šentpetru, Gotovljah, Pi-rešici in Šentjungcrtu so doživeli občutno škodo. V nedeljo 1. maja okrog pol dveh popoldan se je namreč na te kraje vsipala kot lešnik debela gosta toča in v hipu uničila do tri četrtino hmeljskih poganjkov. S trm so hmeljarji občutno prizadeti, ker se hmeljska kampanja najmanj za 14 dni zakasni, t. j. toliko časa, da poženejo novi poganjki. Tudi kvantitativno je vsled tega pričakovati manj pridelka, dočim kvaliteta ne bo oškodovana, če ne pride kaka bolezen ali druga nesreča. Naliv xasu? cesto. V nedeljo dne 1. majnika je deževalo v Mariboru ter okolici zel omočno dvakrat popoldne. Naliv okrog druge ure popoldne, ki je bil spremljan od bliskov, groma ter toče, je bil silovit in je voda v hudournikih ter manjših potokih narasla kar mahoma. Z vrha meljskega hriba se je tekom tega popoldanskega naliva vsulo vse polno deročih hudournikov, ki so izpcdjedli labor in ta se je usul v celem velikem plazu z meljskega hriba na okrajno cesto Maribor—Sv. Peter. Cesta ob Dravi je bila tako zasuta, da se ni mogel ogniti plazu samo voz, ampak niti človek ne. Na srečo se je posrečilo okrajnemu cestarju, da je dobil 8 moških, ki so začeli prekopavati plaz in ga odkopali do večera toliko, da je bila zgoraj omenjena cesta očiščena labor j a za osebni promet. Hudi nalivi v Prekmuržu. Pretekla nedelja je bila v Prekmurju zelo burna. Že predpoldan so priplavali od Pohorja temni oblaki in začelo je liti, kakor že dolgo ne. Za dežjem se je vsula toča in v par trenutkih so bila tla bela. Toča je bila debela ko orehi in še bolj. Zapustila je precej žalostne sledove zlasti v sadovnjakih, kjer so bila drevesa v polnem cvetju. Mnogo je trpela tudi mlada setev, ker jo je toča zhila v tla. Naliv je bil silen. Voda ni mogla odtekati sproti in se je razlila čez ravan in pota. Tudi velik del M. Sobole je bil ped vodo, tako da sploh ni bilo mogoče stopiti na ulice. Grogna žalošgra hrvatske družine v Franciji. V Bruay en Artoi3 se je 26. aprila izvršil dogodek, ki je pretresel nele ondotno jugoslovansko kolonijo, ampak celi okraj. V eni izmed delavskih hiš je bival rudar Mihael Kalafatič, rodom Hrvat iz Bribira v hrvatskem Primorju, z ženo Ano in dvema sinovoma, starejši star 9 let, mlajši 5 let. Odločil se je, da se preseli v Avstralijo. Oskrbel si je vse potrebne listine in kupil vozni list za ladjo, ki bi odplula 4. maja iz Marseilla. Težava je bila le ta, da radi prevelikih prevoznih stroškov ni mogel vzeti cele družine s seboj, kar mu je bilo tem težje, ker so se dobro razumeli. Žena in sinova Mihael in Slavko naj bi začasno šli v domovino. Kupil je še ženi in otrokoma obleke za na pot. Toda čim bolj se je bližal čas ločitve, tem bolj mu je bilo težko. V tem hudem dušnem boju je prišel na strašno misel, ki jo je izvršil v noči od ponedeljka na torek. V torek zjutraj so našli sosedje v stanovanju v prvem nadstropju njega in oba sinova mrtve s prerezanimi vratovi v mlakah krvi. Žena, ki je imela istotako prerezan vrat, je Se dihala, vendar je kmalu potem umrla v bolnišnici, ne da bi mogla kaj povedati o strašnem dogodku. Nedose«jl|iva Eau de Cologne Chypre Bourjois — Paris BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov I Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. Otroka vrgla v vodo. Pri Slov. Bistrici so veliki ribniki, ki so last grofa Attemsa. Nasipe ribnikov jo uprava grofovih posestev v zadnje mčasu precej zanemarila, voda iz ribnikov se odteka in so zadržuje le še po najbolj globokih kotlinah, katerim pravi pri prosto ljudstvo, da so to morska očesa in po ljudski govorici brez dna. Zadnji petek je eno od teh morskih cčes naplavilo v vrečo zavitega kake 3 tedne starega otroka, ki je bil zvezan na rokah ter nogah. Otroka je pognala gotovo v ribnik nezakonska mati in bistriška žandarmerija vodi strogo preiskava Kdor želi ietos imeti prvovrs'no in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki \m Martin i. Ljubljana, Poljanska c. 20 Cene ):o;i!komun« v tej zadevi; ti so se njegovi zahtevi uprli. Grozil je na vse načine, nazadnje jo prišel še z grožnjo, da bo premestil občinski urad v Sapjane. »Bog ga nesi od nas!« so modrovali kmetje. »Bog nam odvzemi to pokoro!-, gre glas po vsem Primorskem. Prefekt Cavalieri izganja slovanske duhovnike. Puljski prefekt Cavalieri ne bo miroval, dokler ne izgine iz Istre zadnji slovanski duhovnik. Poslužuje se vseh mogočih sredstev v boju proli nesrečnim duhovnikom ki so v njegovi pokrajini pravi mučeniki. Preganjanje se čedalje bolj stopnjuje. Kadar ne more Cavalieri s svojimi priga-njači preplašiti duhovnika, da sam zapusti Istro, začne pritiskati na škofe. Sedaj zahteva prefekt odstranitev č. g. Venceslava Silenyja, župnega upravitelja v Vranja h, ter č. g. Franja AgreSa, kaplana v Cerah. Oba nosita pečat tujeen državljanstva, prvi je češki, drugi jugoslovanski državljan. Tako se število delavcev v Gospodovem vinogradu bolj in bolj krči. po najnovejši modi in najboljše kakovosti dobite vedno v veliki izbiri po najnižjih cenah samo pri tvrdki DRAGO SCHWAB — Ljubljana, Dvorni trg. v teh vprašanjih tudi stvari, ki se tičejo izključno samo gledališke uprave; enako gotovo pa obsegajo tudi taka poglavja, o katerih bi ena ali draga stvarna pripomba iz javnosti ne mogla prav nič škodovati. Bivša uprava je oznanila, da ho morala zaradi znane tiskovne pomote v proračunu in zaradi znižanja kreditov za leto 1927-28 reducirati večje število gledališkega osebja (govorilo se je tačas o 49tib). Nova uprava je dosegla sicer razne in znatne finančne olajšave, vendar ii krediti še vedno ne dopuščajo ohranitev vsega nastavljenega osebja. Število za redukcijo določenih članov se je sicer nekoliko (skoro za tretjino) zmanjšalo, da bi bila pa žrtev tem manjša, se je odločila uprava za pavšalno znižanje honorarjev vsem članom (opere jn drame) in pa za revizijo ter regulacijo umetniških doklad. In k tem zadnjim ukrepom bi hotel pripomniti nekaj besed. Naše gledališče je po krivdi države in bivše gledališke uprave v skrajno klavrnem finančnem položaju in zahteva nujne in hitre pomoči. Ta pomoč bi se dala po mojem mnenju najhitreje doseči na tri načine in sicer: 1. z redukcijami gledališkega osebja, 2. z regulacijo umetniških doklud in honorarjev in 3. z dvigom gledaliških dohodkov. 1. Redukcija gledališkega osebja. Kol eno glavnih napak bivše uprave sem že omenil angažiranje igralcev in pevcev, ki so tekom let dokazali, da njihove sposobnosti ne odgovarjajo zahtevam igralca (pevca) našega Narodnega gledališča. V naravi stvari same je torej, da bo treba glede na izboljšanje in tvorno moč našega ensembla te nesposobne člane izločiti in jih po potrebi nadomestiti z drugimi, boljšimi. Tako naziranje vlada in se izvaja v vseh pametno upravljanih podjetjih in nikakor ne sprevidim razloga, zakaj bi se ga ravno v gledališču ne smelo. Nedvoumno načelo se torej glasi: če si mlad, pa nisi več zmožen (oziroma sploh nikdar nisi bil), potem se moraš umakniti, da te nadomestijo zmož-nejši; če si star, pa nisi več zmožen (doslej pa si delal), potem se moraš sicer tudi umakniti zmožnejšim, toda za svoje storjeno delo boš prejema! zasluženo pokojnino. Mislim, da je v tem stavku izražena vsa bridka filozofija takega reduciranja. In zdaj je reč taka: v našem gledališču (v drami in v operi) je brez dvoma nekaj članov in članic, ki v teku svojega udejstvovanja niso niti na ta niti na oni način dokazali upravičenosti svojega engage-menta v slovenskem Narodnem gledališču (v mislih imam samo tiste, ki jim prisojam premalo daru in premalo izobrazbe za izvajanje poklica). Napredek gledališča pa brezobzirno zahteva, da se igralec A, ki ni zmožen, brez oklevanja nadomesti z igralcem B, ki je zmožen ali z drugo besedo: majhna kvaliteta se mora umakniti večji. V takih primerih je redukcija (oziroma upokojitev) torej umestna in upravičena, da, še celo koristna, pa najsi bo potem s socialnega stališča še tako neusmiljena. Zakaj gledališče ni niti zavod za brezposelne niti hiralnica. V našem gledališču pa jc situacija še ne- Dnevne novice ■k Nemški izletniki Sloveniji. Nemški av-tomobilieti eo poslali g. velikemu županu ljubljanske oblasti dr. Francu Vodopivcu sledečo brzojavko: Velikemu županu v Ljubljani. Naj-prisrčnejša zalivala za toplo brzojavno dobrodošlico. Nadvse nas je razveselilo radostno pozdravljanje po prebivalstvu Slovenije in po vseli oblastvih izborno organizirana vožnja. Dan naše pet dežel obsegajoče vožnje, là eino ga preživeli v pokrajinsko prekrasni, delavni in gostoljubni Jugoslaviji, nami ostane vedno v ljubeznivem spominu. Še enkrat iskrena zahvala v imenu Splošnega nemškega avtomobilskega kluba. Športni predsednik Krolh. •k Iz državne službe. Imenovani so: za šolskega inšpektorja za obrtne šole ljubljanske oblasti profesor srednje tehnične šole v Ljubljani Mihael Presl; za računskega uradnika specialne kmetijske šole v Mariboru vpo-kojeni kmetijski referent mariborske oblasti Josip Blaževič; za arhivske uradnike pri okr. glavarstvu v Slovenjgradcu orožniški narednik orožniške čete v Mariboru Tomaž Berglez, pri okrajnem glavarstvu v Dolnji Lendava orožniški narednik murskosobotske orožniške čete Ivan Puncer, pri okrajnem glavarstvu v Mariboru pehotni narednik-vodnik, doslej vojni referent pri istem glavarstvu Josip Smre-kar. ir Osobne vesti z mariborskega okrožnega sodišča. Prestavljen je od sodišča v Mariboru k državnemu pravdništvu v Celju sodnik g. dr. Stanko Štrukelj. — Sodni izpit sta položila pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani dr. Albin Juha rt in ruski emigrant F i 1 i m o n o v. ir Odlikovanje. Z redom sv. Save III. vrste je odlikovan upokojeni višji agrarni svetnik ing. Ivan Presl. :k Tudi jubilej, ki je vreden, da se v javnosti omeni s pohvalo in priznanjem! In ta je: Zupan v Mostah g. Jožef O r a ž e m je včeraj v Zeleni jami začel graditi šestdeseto stanovanjsko hišico. G. župan Oražem v Mostah rešuje stanovanjsko vprašanje na samosvoj in učinkovit način: sam gradi občinar-.iem, delavcem, obrtnikom, uradnikom male stanovanjske hišice, katerih šestdeseta se je začela graditi včeraj. G. Oražem je začel graditi take male hišice že pred vojno, ko se je zaustavilo prej tako živahno gradbeno delovanje Krekovega :> Stavb inskega društva«. Od leta 1900 do 1914 je g. Oražem zgradil okrog 24 hišic. Po vojni je leta 1922, ko je stanovanjska mizerija biia že na vrhuncu, začel iznova. Od tedaj je zgradil 35 hišic, ena pa se je ravnokar začela. Od teh 36 hišic jih je 33 v Mostah, ostale so po drugih občinah. Med temi šestdesetimi hišicami so večinoma e tičali dvodružinske. Le malo jih je večjih. Vsaka hišica, tudi najcenejša in najmanjša, ima okrog mal vrtiček. Tako ta podjetni in delavni župan ene največjih kranjskih občin, vrši veliko socialno delo, ki mu nihče ne sme odreči priznanja, kdor je objektiven. Kjer niso ne zadruge ne zasebniki sami zmogli, tam je pomagala iniciativnost in energija g. župana Oražma! Zato je potrebno, da se to veliko delo vredno zabeleži in ceni tako, kakor zasluži. ~k Kam pa v nedeljo 15. maia? Vsi bomo šli na griček, kjer je prijazna cerkvica sv. Nikolaja z visokim obzidjem še izza turških časov, kajti tam se vrši slavnostna otvoritev krasnih podzemeljskih jam, združena z veselico na Taboru. Železniška postaja Grosuplje. Na svidenje! •k Smrtna kosa. V ponedeljek 2. maja so pokopali v Kolovratu daleč okrog znanega Janeza Kolenca. Rajnki je bil 18 let kolovraški župan in še do zadnjega načelnik (mlekarske 'zadruge v Izlakah. Bil je vesel značaj, silno družaben in zvest pristaš SLS. Naj počiva v miru! ir Nehigijenična novost. Finančna uprava je prišla na to, da nekateri gostilničarji kupijo v pivovarni pivo v sodčkih, nato pa: eami polnijo steklenice. Zato odslej finančni stražniki kar v pivovarni prelepijo napolnjene in že zamašene steklenice" z zelenkastimi etiketami. To bi bilo hvalevredno, način, kako to delajo, pa nasprotuje vsaki higieni. Mesto da bi prilepili etiketo okoli vratu steklenice, kakor so svoječasno pivovarne že delale, pa prilepijo etiketo čez usta steklenice. Ko odpreš steklenico, ostane pri odprtini steklenice lepilo in pivo teče po njem v kozarec, še hujše je pa, če ipiješ kar iz steklenice, kar mnogi delajo, češ, da je pivo boljše. V tem slučaju ti ostane na ustnicah polno lepila. Ce bi gostilničarji sami kaj takega delali, bi jim gotovo takoj zabranilo zdravstvene oblasti, zato upamo, da bodo storile svojo dolžnost tudi proti finančni upravi in zahtevale, da se takoj spremeni način prilepljanja etiket. •k Društvo slovenskih, sodnikov ima svoj občni zbor dne 8. maja 1927 v Mariboru. ic Poročil se je v nedeljo 1. maja na Polzeli g. Avgust Corne, uradnik pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, z gdčno Anioo Cirn-perman, hčerko ugledne rodbine na Polzeli. Obilo sreče! •k Izpit za rezervne častnike v šoli za rezervne častnike v Sarajevu so napravili sledeči Slovenci: v pehoti: Ledinek Mihael, Raz-boršek Ivan, Danilo Kante, Breskvar Silvester, Valand Milan, Metod Trtnik, Pance Vin-cenc, Vidmar Vinko, Perkavec Celestin, Martin Mencej, Edo Vrtovec, Rafael Berce, Branim ir Turna, Vilibald Beloglavec, Rajko Iglar, Jože Fras, Ivan Gram, Janko Turk, Rado Lichtenecker, Janez Tivadar, Franc Bergant, Milan Gorup, Milan Straus, Ivan Cesnik, Viktor Terger, Ivan Bračko, Franc Bračko, Ernest Stanič, Karel Pirnat, Božo Debevec, Viktor Švigelj, Milan Cerne, Edvin Clemente, Stanko Terček, Vinko Hrovatin, Ivan Ranfl, Vladimir Bertoncelj, Jcsip Ostrovškar, Milan Dekleva, Mirko Prošek, Saša Strekelj, Adolf Vadnal, Peter Martine, Edvard Gregorič, Miha Princ, Rajko Burg. — V topničarstvu: Ivan Burja- Vene Vrhovec, Hubert Pehani, Vladi-slav Burnik, Pavel Kozina. •k llsposobljonostni izpiti v pomladanskem roku so se vršili na državnem moškem učiteljišču v Mariboru pod predsedstvom ravnatelja dr. M. Potočnika od 20. do 30. aprila. Popoln izpit za osnovne šole so položili: Arnšek Josipina, Beloglavec Maks, Bitenc-Rajšp Vlasta, Brelih Oton, Brenčič Mira, Cvetko Ivan, Črnko Viktorina, Dolenc Ljudmila, Drago D o m n i k, Dworsky Olga, Grobin Pavla, Horvat Ivan, Jenko Alojzij, Karničnik Jožica, Kavčič Marica, Korošak Drago, Kos Berta, Kos Marica, Kotnik Drago, K r a j n c Draga, Lang Hilda, Lorger Olga, Mikolič Martina, Moder Janko, Pelrač Franc, Povh Maksa, Ribarič Elizabeta, Roškar Draga, Sedovnik Marija, Stajnko Viktor,'Stefanciosa Andrej, Ster-ger Ana, Šinigoj Avgusta, Stokelj Karel, Theuerschuh Ivan, Tomaži u Božidar, Toma-žič Josip, Trepečnik Ljudmila, Viher Miroslav, Vuk Karla. — Dopolnilni izpit so položili: Belovič Vilma, Doma Ludovik, Kodrič Vladimir. — Reprobirani so bili dva kandidata in 1 kandidatka. — Na izpit ni prišel en kandidat. •k Orglarski mojster Franc Jenko, učenec in naslednik pokojnega Milavca, se je naselil v Gunclje 28, župnija in pošta št. Vid nad Ljubljano, kjer si je postavil novo, svetlo delavnico in se vanjo vselil prošli petek, dne 29. aprila. Dosedaj je delal harmonije, dobre in po nizki ceni; vstavljal odvzete prospekte pri orglah, vglaševal in popravljal orgle itd. Zelo pa želi, da W se mu poverile nove orgle, s katerimi bi rad pokazal, kaj da zna. Zdi se nam, da bo nadaljeval tradicijo Goršiča in Milavca, ki ste bila v resnici izborna orglarska mojstra. Kolikor nam je bilo mogoče opazovati, je Jenko zelo spreten, žo precej izkušen, dober intonater in siguren vglaševalec. Brez skrbi se mu lahko poverijo""{)oprnvila, pa tudi nove orgle, kajti dijecezanska glasbena komisija mu je obljubila vsestransko pomoč in bo pazila, da pride iz Jenkove delavnice le najboljše. •k Lastniki psov se opozarjajo, da je v občinah Vrhnika, Horjul, Log in Brezovica odrejen pasji kontumac. -k Slovonsko planinsko društvo naznanja, da ukinjenje voznih olajšav s strani železniškega ministrstva ne velja za člane SPD. Ti uživajo za leto 1927 ugodnost trikratne polovično vožnje po državnih železnicah na podlagi posebnih potrdil, ki se dobe v društveni pisarni. ■k Pijance iz vlakov! Prejeli smo: Vkljub veljavnim predpisom in vkljub pritožbam v listih se vedno in vedno še dogaja, da se vozijo po železnici popolnoma pijani ljudje, ki nadlegujejo sopotnike in mladino pohujšujejo s svojim kvantanjem, kletvijo i. dr. Naj se železniškemu osebju naroči, da bo proti tem ljudem nastopalo res neizprosno in energično napravilo red! ir Obletnica Zrinskoga in Framkopana. Dne 30. aprila je minilo 256 let, odkar sta izgubila glavo hrvatska kneza-voditelja Zrin-ski in Frankopan. Hrvatski listi posvečajo obletnici precejšnjo pozornost. »Hrvat« piše v uvodniku sledeče: Hrvatom mora biti zgled Zrinpkega in Frankopana vedno živa spodbuda, kako se za svobodo živi in umira. Kult junaštva se mora postaviti proti kultu luknje (Radié), ki je v poslednjih dneh naše zgodovine igrala fatalno vlogo. •k Zborovanje za zgradbo tovornega kolodvora v Iločah pri Mariboru. »Slovenec« je že poročal, da se dela resno na tem, da dobi železniška postaja Hoče pri Mariboru poleg osebnega še tudi tovorni kolodvor. Dne 1. maja se je vršilo pri Verniku v Hočali dobro obiskano zborovanje vseh interesentov. Ob tej priliki se je izvolil širši cdbor, v katerem so zastopani vsi župani občin, ki bodo prispevale k zgradbi, in ožji odbor, v katerem so gg.: vodja županskih poslov pri Šmdklavžu Flor-jančič, levčki dekan Lojze Saga j, tovarnar Pfeifer in župan v Spodnjih Hočah Vernik. Ta dva odbora se bosta reâno lotila dela in je skoraj gotovo, da bodo dobile Hoče že letos tovorni kolodvor. ■k Odvetnik dr. Ravnik v Belgradu je preselil svojo pisarno v Kneginje Ljubice ulico 7, II. nadstropje. ir Lokama G, Bakarčič v Ljubljani se je preselila s Karlovške ceste št 2 na Sv. Jakoba trg 9, nasproti šole. 3434 ir Dva velika roja je dobil 20. aprila g. Podobnik, po domače Plankar, mlinar na Potoku pri Stični. ir Izpit za rezervnega administrativnega podporočnika sanitetno stroke je položil na armadnem poveljstvu v Zagrebu 29. aprila g. Ivan Martelanc iz Ljubljane. ir Knjiga »Dimamit in antidinamit« (ugovori zoper abstinenco in odgovori nanje), ki stane broširana 10 Din, vezana 15 Din, se dobi v pisarni >Svete vojske«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. ■k Finančni zakon za loto 1927-28 izide v drugi nakladi ter se bo dobival pri upravi »Uradnega lista« vnovič od 5. maja dalje po 4.50 Din komad. ■k Prodaja. Iz konkurenčne mase »Jadrana« se proda inventar (pisarniška oprava, kase, tehtnice itd.), stekleni baloni od 2. maja 1927 dalje po ugodnih cenah. Pogoji se izvejo in se stvari lahko ogledajo v poslovnih prostorih »Jadrana«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6 na dvorišču. 3419 -k Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, leni vem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnenju k bljuvanju povzročita 1 do 2 čaši naravne >Franz-Josef«-grenčice temeljiti očiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazuje jo, da »Franz-Josok-vodo radi jemljejo cel, težko bolni in da se dosežejo z njo veliki uspehi. 8825 •k ITO — zobna pasta najboljša. •k Ameriška pooblastila preskrbi in drugi ameriške posle uredi najhitreje in ceno: Dr Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljana Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske poso jilnice. . ic Rogaška Slatina je najceneje in naj udobneje zdravilišče za ozdravljenje želod čnih in črevesnih bolezni posebno v času pre< glavno sezono. Zahtevajte prospekte 1 ■k Porotniki drugega porotnega zasedanja letu 1927. so: Novak Peter, gostilničar, Dobrova Menar J., posestnik in trgovec, Domžale; Arha Ivan, posestnik in miznr, Vižmarje; Krešelj Josip trg. prokurist, Cerknica; Skofic Franc, posestni in mlinar, Kapljavas; Pretnar Ivan, kovač, Zabrei niča; Kranjc Ma-tko, trgovec, Vrhnika; Zelnik An ton, posestnik, Pivka; Premolč Ivan, posestnik ii gostilničar, St. Vid nad Ljubljano; Peršin Frani posestnik in sedlar, Št. Vid nad Ljubljano; Zupai Josip, posestnik, Krnica; Ankerst Franc, posestnik gostilničar in Žagar, Brezje; Pečnik Alojzij, mh mojster, Zapuže; Pollak Stanko, posestnik, Tržif Remškar Ivan, posestnik, Brezovica; Bohinc Ivan posestnik in trgovec, Preska; Pire Karol, posestni! in gostilničar, Podrečje; Werli Anton, posestnik Cerknica; Mandeljc Blaž, posestnik in mlinar, Mli no; šušteršič Anton, kmetovalec, Zg. šiška; Jur Josip, posestnik in krojač, Predtrg; Grad Pctei kmetovalec, Dragomelj; Švigelj Ivan, posestnik Brest; Oset Franc, gostilničar, Domžale; Mule Janez, posestnik, Selo; Marinko Ignac, posestnik Brezovica; Debcljak Ivan, posestnik, Visoko; Ka stelic Joeip, kovač, Cerknica; Škerl Andrej, pososl nik, Poljane; Bohinc Ivan, posestnik, Mišače; Perlt Anton, posestnik, Laze; Umnik Anton, posestnik Šenčur; Rogač Anton, posestnik, Lesce; Cvento Anton, zemljak, Ljubno; Ravnik Matevž, posestnik Boh. Bela; Jurgole Tomaž, posestnik. Brezje. -Nadomestni porotniki so: Domicelj Miro, trgov« Fabiani Pavel, trgovec, Bahovec Josip, trgov« Jenko Avgust, posestnik, Keše Matija, vrtnar i: posestnik, Lužnr Fortimat, šolski nadzornik v pol; Dolničar Vekoslav, hotelir, Demšar Lovro, trgovec Banko Ignacij, gostilničar in posestnik, vsi v Ljub ljani. _ Samo nefeaf Easa! Radi spaisftlfue trgauinc se prodaja USE !Sl3g|!S odi.maja aaprê po m- gloSsofte znižanih censb. lïlanufakturna trgovina pri Zmajskcn mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Ljubljana y O Proslava prvega maja v Ljubljani. Le tešnja proslava prvega maja v Ljubljani j bila gotovo najklavrnejša med vsemi doseda njimi. Po ostalih industrijskih krajih so mark sistične skupine priredile povsod skupno pre slavo, le v Ljubljani so se vršile ločene pr( slave, ki so vse žalostno propadle, tako soci« listična v hotelu Tivoli, kjer se.je nabralo 1 malo ljudi, ki so zehali ob raznih veleučeni političnih razmotrivanjih obeh govornikov. Ko munisti so napovedali svoj shod pred Dela\ skim domom, preprečila ga jim je pa poli cija, ki je poslala tja močno četo stražnike in agentov. Aretiran je bil samo neki dela vec, ki je imel v žepu zalogo letakov. Policij ga je včeraj izpustila. Najbolj žaloslno je p »zborovala« SDS v Mestnem domu. Shoda s je udeležilo največ 70 oseb, med temi pa 1 kakih deset delavcev. Ostrejše obsodbe si z SDS ne moremo misliti. — Prav dostojno j izpadel shod krščanskih socialistov v Ljuc skem domu, o katerem poročamo na dragei ■mestu. — Največje zborovanje na prvega ma nika pa je bilo gotovo ono na Rožniku, kje se je po stari ljubljanski tradiciji zbrala ni ravnost ogromna množica ljudi ter se tam v( selila lepega ntajniškega jutra. Mnogo ljuc se je popoldno udeležilo otvoritve nove žele; koliko strožja. Trenutni finančni obziri (znižanje državne podpore, ogromne plačilne obveznosti bivše uprave etc.) dopuščajo samo določeno vsoto izdatkov, ki pa i. drugimi omejitvami vred zahtevajo tudi izvestno redukcijo gledališkega članstva. In če je nova uprava spoznala, da more nekatere redukcije izvršiti, ne da bi s tem znatno škodovala rednemu toku in umetniški kvaliteti gledališkega delovanja — potem lahko take redukcije brez bojazni in mirno tudj izvrši. Službena leta (oziroma članova preteklost) pa bodo sama po sebi odločila, ali odpust ali pa upokojitev. Težka odgovornost sedanje uprave ne tiči torej v tem, ali bo reducirala ali ne, temveč tiči edinole v tem, kako bo vse te redukcije (odnosno upokojitve) izvedla. In po tej izbiri bomo presojali zmožnosti sedanje gledališke uprave. 2. Regulacija umetniških doklad in hono. rarjov. Kakor znano, obstojajo dohodki gledališkega osebja iz osnovne plače (samo pri prevedenih), ki mu gre po činu in ki jo določa uradniški zakon, iz umetniške doklade, ki jo določa gledališka uprava, odnosno posebni sosvet, in pa iz raznih honorarjev. Culi вто o drugi glavni napaki bivše uprave, da je te umetniške doklade in honorarje nepravilno podeljevala (кат je izviralo iz napačnega kvalificiranja gledališkega osebja), to se pravi, da je dajala nekaterim članom sorazmerno z njihovo usposobljenostjo previsoke plače, nekaterim pa spet prenizke. In ker so bili — na smolo — previsoko plačani člani mnogo Številnejši kakor prenizko plačani, se je to v znani obliki na blagajni bivše uprave zelo neprijetno poznalo. Zato je — tudi če ne upoštevamo finančne krize — v interesu pametnega gospodarstva dolžnost in pravica sedanje uprave, da prejšnje napake (če jih je sprevidela) popravi, da vse te umetniške doklade in honorarje pregleda in da jih (v kolikor ni vezana na večletne kontrakte) nanovo uredi: po delu in po zaslugi. To se pravi: kdor ima sorazmerno preveč — vzemi; kdor ima sorazmerno premalo — prideni. In ker so — na srečo — tisti, ki imajo preveč, številnejši kakor oni, ki imajo premalo, se bo to na blagajni sedanje uprave zelo prijetno poznalo. Ne glede.na splošno krivično in še vedno neurejeno razmerje med dramo in opero navajam za zgled samo naslednji primer: za časa bivše uprave je imel povprečni operni pevec K. (nedomačin) sledeče mesečne prejemke: 7000 Din plače, 1500 Din režijske doklade in od sedme predstave dalje za vsak nastop posebej še reci in piši 600 Din, kar da fckupnili dohodkov nad 10.000 Din mesečno (ali dvakratna plača rednega univerzitetnega profesorja); nadpovprečni igralec J. (domačin) pa je imel: 1200 Din osnovne plače, 300 Din umetniške doklade in od šeste predstave dalje za vsak nastop po 30 Din, kar da skupnih dohodkov 1700 do J800 Din mesečno, knr pomeni circa šestino prejemkov opernega pevca K. [Še zanimivejše pa je opazovanje z druge strani: igralec J. je namreč državljan SHS in mu gre že ipo uradniškem zakonu 1200 Din (torej bi jih moral dobiti v vsaki državni službi), medtem ko znaša njegova umetniška doklada 300 Din; operni pevec in režiser K. pa ni državljan SHS (torej nima ^uradniške« plače) in je torej samo umetniško kvalificiran na 8500 Din (brez honorarjev!), kar daje razmerje: J. : K. = 1 : 28!]1 tn spet: težave gledališke uprave niso v tem, ali bo to prepotrebno ureditev izvedla ali ne, težave in odgovornosti so samo v tem, kako jih bo izvedla. Točno poznavanje gledališkega osebja je tukaj najnujnejši predpogoj. 3. Narastek gledaliških dohodkov. Ker se je sedanji upravi končno posrečilo izposlovati, da ostanejo vsi dohodki cd gledaliških predstav, ki presegajo milijon dinarjev na vpora-bo gledališki blagajni, je narastek dohodkov za gledališče neprecenljive važnosti. S prostim razpolaganjem te vsote (ki lahko doseže znatno višino) more uprava spet po lastnem preudarku obračati dohodke v prid umetniški strani gledaliških predstav. Zdaj je naslednji sklep veljaven: čim večji bo obisk občinstva, tem večja je lahko umetniška vrednost predstave. Poskrbeli je treba torej najprej za večji pritok občinstva, tn zdaj je premisliti, kakšna sredstva ima uprava za to na razpolago in kakšna sredstva so tu dopustna, ne da bi škodovala ugledu Narodnega gledališča. 1 Pribiti j<> nnmrof treba, dn so zahteve nekaterih naših opernih solistov žc naravnost gorostasne! Glavno prj vsakem gledališču je ensen Me. Režiserji, igralci in pevci so tisti, ki z: nimajo ali ne zanimajo ali morda celo odb jajo. Treba je torej zvišati zanimivost ali ipr vlačnost ensembla. S strogo izvedbo zgon omenjenih načel bi bilo to že do polovice stoi jeno. Gre še za to, da se namesto odpuščeni ali upokojenih ne več zanimivih moči angažir potrebno število igralcev (pevcev), ki* bod občinstvo zanimali. Ne morem si kaj, da net pri tej priliki ponovno opozoril na razne sl< venske igralce in pevce, ki so še vedno u drugih gledališčih, in ki bi ee morda radi vi nili v Ljubljano. Prepotreben je tudi vsi en dober komik, pri čemer mislim na Dane ša, ki smo ga nekdaj vsi zelo radi imeli. Dalje bi morala uprava podeljevati režij samo režiserjem, ki zamorejo dati predsta* vsaj toliko življenja in umetniške vrednost da ji opraviči obstanek. Ponesrečenih posla sov na tem polju je bilo več ko dovolj i upam, da jih vsaj nova uprava ne bo ponw Ijala. Tudj inscenacije znatno povišujejo zrn imivost. Bivša uprava je v ta namen an ga ž rala sicer stalnega sceuografa, mislim pa. à T>i bilo bolje poveriti razne inscenacije /aznii slikarjem ali arhitektom, kar pa zdaj ni m< goče ali pa bi vsaj ne bilo ekonomsko. Repertoir bi se moral spremeniti no sani v raznovrstnosti, marveč bi moral predvsei vpoštevati moderno dramsko literaturo. N vem, zakaj se v naši drami tako bojijo Poljf kov ia Nemcev? In namesto Romainsoveg niške postaje v D. M. v Polju. Ljudje pa tam niso bili nič kaj slavnostno razpoloženi, ker so dobili obilen blagoslov v obliki plohe in loče. Sicer je pa prvi maj izpadel prav mirno in dostojno ter ni nikjer prišlo do kakih izgredov. O Podpolkovnik g. Zaje odhaja iz Ljubljane. Imenovan je za pomočnika komandanta 5. konjeniškega polka. Priljubljenega častnika bodo težko pogrešali zlasti naši jahači, ki jim je bil najboljši učitelj in vaditelj. O Telovadni nastop srednjeSolske mladine v Ljubljani. K tej notioi v »Slovencu« z dne 30. aprila pristavljamo: Tudi dijaki škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano so priredili v letih 1924 in 1925 javni telovadni nastop na obsežnem domačem igrišču. Sodelovali so vsi dijaki, igral je dijaški orkester. Take prireditve ugodno vplivajo na nastopa-јобе in gledalce: dvigajo zanimanje in razumevanje za zdravo telesno vzgojo, dajejo zadoščenje za trud in žrtve, veselje in užitek. Želeti bi bilo, da tudi drugi srednješolski zavodi izven Ljubljane poizkusijo tak nastop. O Za dr. Peričov spomenik so darovali delavci mestnega cesntega nadzorstva 848.70 Din, nameščenci mestne pristave pa 400 Din. Res lepe, nesebična in hvaležna ljubezen! Ravno revni in najrevnejši se odzivajo in stalno pošiljajo svoje prispevke, da se oddolže v spomeniku utelešeni veliki ideji vsesplošne pravičnosti in demokracije. O »Ljubljana« ima danes zvečer ob četrt na devet važno pevsko vajo za mešan zbor. — Pevovodja. O Opozorilo. Mnogokrat se dogaja, da prihajajo stranke na mestni gradbeni urad po informacije, kako stavbo bi lahko zidale na novo kupljeni parceli, pa se ugotovi, da je zazidava sploh nemogoča, ker je premajhna. Ker so danes že toliko konsolidirane razmere, da se lahko striktno vztraja na zahtevah stavbnega reda, se zazidava premajhnih parcel sploh ne bo dovoljevala. Da se kupci parcel izognejo gmotnim žrtvam, se tem potom opozarjajo, naj cd ponudnikov parcel zahtevajo vpogled v parcelačne pogoje ali naj se pa informirajo pred nakupom pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2. O Mestni magistrat ljubljanski opozarja posestnike, kateri ponujajo občini v nakup parcele, naj prilagajo ponudbam po dva situ-acijska načrta v katastralnem merilu, ker se bodo vse vloge, katere ne bi imele priložene situacije, brezpogojno zavračale. O Naraščaj Rdečega križa na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani bo priredil dne 5. maja ob pol 11 dopoldne v dvorani kino Matice glasbeno akademijo, h kateri se vabijo starši učencev in drugi prijatelji glasbe. O Težka nesreča bi se lahko zgodila včeraj popoldne, da je ni preprečil vozač električnega voza, ki je ohranil prisotnost duha, in voz z vso silo zavrl. Iz veže na Dunajski cesti, kjer so se že večkrat zgodile slične nesreče, je namreč privozil na biciklu nek pekovski vajenec. V istem hipu je privozil električni voz, ki je zgrabil bicikel in vajenca. Dečko se ima za svoje življenje zahvaliti samo vozaču, kateri je vreden pohvale. Pri tem je ' dobil samo nekaj prask, slabše je pa naletel bicikel, ki je dobil zelo čudno obliko. — Z ozirom na že večkratne nesreče na istem prostoru bi že bil čas, da bi se ljudje toliko spametovali, da se ne bi vozili iz te in sličnih vež na biciklih, ko lahko vsak čas pridejo pod električni voz. Svoječasno je bila na dvorišču omenjene hiše tudi že svarilna tabla. © Zasebni krojni tečaj za dame in gospode, izdelovanje krojev po meri. Nov tečaj dne 16. maja. Stari trg 19, II. nadstropje. 3424 © Angleško sukno najfinejše kvalitete dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče št. 3. >Dr. Knocka« bi se bolje obnesle drame Rolland a, Olaudela in drugih modernih Francozov.2 Koristna za umetnost in za blagajno bi bila tudi različna gostovanja, in sicer ne samo v operi, temveč tudi v drami. Zanimali bi nas hrvatski, srbski, bolgarski in češki umetniki. Poljskih igralcev pa sploh ne poznamo. Takih gostovanj je bilo še pred vojno več, ne. go jih je danes. Za razvedrilo in dohodke hkrati bi lahko skrbela vsako leto ena ali dve dobri opereti (seveda boljši kot »Terezina«). Opereta ne škoduje, če je dobro, okusno in taktno vpri-zorjena in če je resna protiutež v drami in operi dovolj močna. In tako bi se dalo s primerno iznajdljivostjo še marsikaj ukreniti, kar bi vplivalo pozitivno na umetniško in finančno stanje našega gledališča. Kar se tiče gledališkega osebja pa mora naša gledališka uprava skrbeti, da se bo bližala — in sicer kolikor je to v danih razmerah le sploh mogoče — trem idealom, ki so: naš ensemble mora biti 1. slovenski, 2. zadostno izšolan in 3. zadostno številen in da-rovit. Samo ti trije vidiki smejo in morajo biti za vsako osebno spremembo merodajni. In tudi po takih spremembah bomo presojali, ali vodijo naše gledališče samo državni uradniki, politični in osebni migljajčki in vplivčki — ali pa ga usmerja močna, odločna iu nekomprumišlia gledališka osebnost. 5 O našem dramskem repertoarju več na drugem mestu. Maribor □ Umrla je v nedeljo 1. maja gospa Helena Praznik, rojena Hrastnik. Pokopali jo bodo danes popoldne ob 4 v Sp. Polskavi. O Kap ga je smrtno ladela. Železničarja B. iz Studencev pri Mariboru je v nedeljo krog poldne, ko se je vračal z majniškega shoda socialistov domov na svoje stanovanje v Studence, zadela kap in se je mrtev zgrudil. □ Izprememba posesti. Gostilna »Pri treh ribnikih« je dobila novega lastnika in sicer bivšo imejiteljico »Vetrinjskega dvora, gospo M. Orovič. □ Himen. Poročil se je 1. maja g. Lojze Strašnik, faktor Mariborske tiskarne, z gdčno Zvonko Mursa iz Ljutomera. □ Redukcija v mariborskem gledališču. Uprava mariborskega gledališča je pozvala te dni člane, da se prijavijo za angažmane za prihodnjo sezono. Kot odgovor je dobila večina članov obvestilo, da uprava ne reflektira v prihodnji sezoni na njihovo sodelovanje, drugim pa se je odgovorilo, da se jih angažira z 20 odstotno redukcijo plač in z enomesečnim odpovednim rokom. □ Trojni jubilej. Junija letošnjega leta bo slavil celemu Mariboru znani magister g. Lojze Benkovič trojni jubilej in sicer 60 letnico, 40 letnico farmacevtske službe in 40 letnico, odkar marljivo ter uspešno deluje na literarnem polju. K trojnemu jubileju iskreno čestitamo! □ Smrtni slučaji v Mariboru. V mariborskem sanatoriju je umrla 45 letna zasebnica Helena Pravnik, ki je bila danes prepeljana v Spodnjo Polskavo. Nadalje je umrla komaj 32 let stara Verona Kelc, žena znanega mariborskega krojača. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 2. Danes ob 5 popoldne bo pokopan 73 letni upokojeni strojevodja državnih železnic Jakob Lôsch. □ Foto atelje Makart, Maribor, Gosposka ulica 27, nasproti hotela »Zamorc«, ostane odprt vsako nedeljo in praznik do 4 popoldne. Cel/e '-©■ Majniške govore v opatijski cerkvi govori Celjanom dobro znani kapucin o. Ladislav Hazemali iz Ptuja. & Pevska akademija, ki jo je na dan prvega maja priredilo celjsko katoliško dijaštvo v Narodnem domu, dela čast prirediteljem. Petje moškega zbora pod vodstvom g. Cerarja je bilo naravnost dovršeno in ga je občinstvo sprejelo s pri nas redko hvaležnostjo. Presenetil nas je nastop mladega vijoli-nista Tausmana, ki nam je s svojim samozavestnim nastopom in zares lepo igro pripravil obilo užitka. Kmetov tenor nam je že znan in je tudi to pot žel zasluženo priznanje. Želeli bi pa, da bi pevec ne štedil s svojim glasom in njegovo moč prilagodil obsegu dvorane. Tako nam je pa v ozadju dvorane bilo žal za marsikaj, česar nismo mogli slišati. Sprem-Ijevanje na klavirju je bilo tako pri vijolini kot pri pevcu-solištu točno, a vsekakor premalo obzirno. Šaljivi pripor »Torta« je sicer izvabil mnogo odkritega smeha, ni pa spadal niti vsebinsko niti umetnostno v okvir te akademije, ki je bila zares bogata umetniškega užitka. V resnici je naše dijaštvo zaslužilo več pozornosti, kot pa je je bilo ta dan deležno. Lepo vreme bi nikakor ne smelo biti razlog za odsotnost. Žrtve mladih bodo rodovitne, če bodo spoznali, da so nam predmet ljubezni, iskrene in tudi požrtvovalne. ■0" Radi snaženja uradnih prostorov na mestnem magistratu je mestni urad v ponedeljek 9. maja popoldne in v torek celi dan zaprt. Stranke, ki so povabljene za ponedeljek popoldne ali za torek, naj se zglasijo v sredo 11. maja ob navadnih uradnih urali. Kranj Orlovske tekme. V nedeljo 1. maja so sc vršile tekme orlovskega okrožja v Kranju. Še nikdar ni šlo v boj toliko odsekov in toliko članov kot ravno letos. Tekme sta vodili dve tehnični in ena prosvetna komisija, vse pa so bile sestavljene iz strokovno najzmožnejših in priznanih telovadcev. Vkljub temu, da so bile komisije skrajno stroge — še v malenkostnih pogreškah — je bil uspeh jako razveseljiv. V težki borbi — samo pet točk razlike — z delavnim in discipliniranim odsekom v Mavčičah, ki so dosegle drugo mesto in veliko diplomo, si jc z 210 točkami priboril zmago s prvo veliko diplomo kranjski Orel. Sledili so odseki v Šmartnem, Preddvoru in Naklem. — Čast vsem nastopajočim odsekom, ki se niso ustrašili truda za pri vseh prireditvah potrebne telovadne in Iahkoatletske vaje in ki so pri prosvetnem delu pokazali na podlagi dr. Ušc-ničnikove knjižice »Socialno vprašanje« precej znanja za ozdravljenje težkih družabnih razmer. Opravičilo. Slov. kat. prosvetno društvo v Škofji Loki prosi vse, ki so, se udeležili predstave »Othella«, naj oprostijo, da ni bilo obljubljenega orkestra. Dva neobhodno potrebna člana sta bila namreč nujno zadržana. Veliko zanimanja je bilo med meščani in bližnjo okolico za gostovanje škofjeloškega Ljudskega odra v kranjskem Ljudskem domu na dan zadnjega aprila. Pri razprodani dvorani so v prevodu prof. g. Fr. Koblarja vprizorili Shakespearovega »Othella«. Glavne vloge, ki so dika naSemu bratskemu loškemu odru, so nas zadovoljile popolnoma. K lanskemu olepšanju hiš na glavnem trgu se letos pridružuje bližnja okolica župne ccritve, Na novo so pretekli teden z lepo rmeno barvo zunaj preslikali Ljudski dom, sedaj sledita župni-žčc in škofija. Zidanje. Nasproti župne cerkve preziduje mesarske prostore g. Osterman; pri tako Kvani Stari pošti pa bo posestnik g. Franc Gorjanc priredil garažo za motorna vozila. imajo radi Kalodont. Ta zobna krema čisti temeljito in varuje zobe. Umivajte radi tega svoje zobe zjutraj in zvečer, ker to je pravo negovanje zob, to je zdravje! Navadite svoje otroke na SAR.GOV KALODONT Kamnik Neviuto in točo smo imeli Kamničani nn prvi maj. Oklestila je posebno polje in drevje po Go-diču in proti Stranjam. Opoldne je pričelo liti in skoro celo uro jo bila toča, semtertja ko drobni orehi debela. Naliv pa je trajal do 3 popoldne. Tudi v gorah je deževalo v istem času, vendar so bili turisti ta čas večinoma v kočah. — Na predvečer in zjutraj je mestna godba igrala skozi mesto, delavci so imeli veselico pri »Amerikk v Novem trgu, precej Kamničanov je šlo k sv. Primožu, kjer je pri maši pel učiteljski moški zbor. Drugih majskih proslav ni bilo. Edino kat. izobraževalno društvo v Mekinjah je priredilo pri polni dvorani igro >Da-nes bomo tiči-?, ki je dobro tekla igralsko, pač pa trpela na prepočasnem tempu in pa vsled sestave igre same, ki ima osmero slik ter je bilo tehnično še bolj pa scenerijsko pretežka za Mekinje. Igralcem pa vsa čast: storili so, kar je v njihovih močeh, nekatere vloge so bile naravnost vzorne. Na kamniški postaji se je v nedeljo pri vfier-nem turistovskem vlaku trlo ljudi v čakalnici, ki je bila zaprta na peron do četrt ure pred odhodom vlaka. V mali čakalnici do sto ljudi ni šala in je bila upravičena nevolja izletnikov, ker jim niso odprli vrat. Vzrok je bil menda premikanje vlakov. Saj jih v Ljubljani tudi premikajo, še po več, ne enega kot v Kamniku, pa vendar morejo ljudje na peron, da vsaj dihajo lahko. Naj se železniška uprava pobriga, da se taki nedostatki odpravijo. Novo mesto Stavbno gibanje. V malokaterem mestu je toliko pomanjkanje stanovanj, kakor ravno pri nas. Saj se po vojni ni zidalo skoro nič; novo imamo ie eno hišo v Kandiji in eno v Bršljinu, dočim je število prebivalcev precej naraslo. Razumljivo je torej, da stanovanj primanjkuje in da so pri tem najbolj prizadeti državni uslužbenci. Ker preneha s 1. novembrom veljavnost dosedanjega stanovanjskega zakona in so hišni posestniki že naprej napovedovali marsikomu izmed najemnikov, da bo s 1. novembrom, torej tik pred zimo, postavljen na cesto, se je uradništvo zganilo in začelo misliti na samopomoč. Osnoval se je že pripravljalni odbor, ki je sklenil stanovanjski bedi v Novem mestu priti v okom potom zadruge. Dne 2. maja t. 1. bo že ustanovni občni zbor zadruge. Pripravljalni odbor je v kratkem času napravil veliko delo. Obrnil se je na tukajšnji občinski zastop, da prepusti zadrugi, odnosno onim članom, ki bodo zidali, cenena stavbišča na kapiteljskem hribu poleg gimnazijo in nad gimnazijo. Na zadnji seji občinskega odbora je bilo pripravljalnemu odboru ugodeno v tem smislu, da dobe zadružniki, ki nameravajo zidati, stavbišča po 1 Din za m", mestna občina pa bo zadrugi porok za posojilo, ki ga bo najela v svrho zidanja. Doznali smo, da namerava žc letos postaviti zadruga okrog 20 stanovanjskih hišic in bo s tem pomagano v prvi vrsti zadružnikom, v drugi vrsti pa tudi Novemu mestu, ki bo na lepoti precej pridobilo. Pogum državnih uradnikov in pa smisel za samopomoč moramo na vsak način pozdravljati. Metlika Radio sprejemna in oddajna postaja. Razveseljiva vest se širi, da dobe že pred birmo (rečeno je bilo že 1. maja) na Radovico zvonove. Menda nas ni radio prevaril. — Kot smo že večkrat omenili, nam domačinom zadostujejo detektor aparati, t. j. za lokalni promet. Druge postaje pa le pridno vrtite svoje kondenzatorje. Tako ste lahko zadno nedeljo 24. aprila zabeležili lepo uspelo prireditev Prost. gas. društva iz Bož-jakova, ki je s celim aparatom, da izvzamemo bri-zgalno, navalilo na Metliko. Na šolskem odru so pokazali, kaj znajo. V razmeroma kratkem času, s priprostimi sredstvi je dosegel novi g. učitelj Martelanc zelo lepe uspehe. Kratkočasili so nas tamburaši, občudovali smo dobro naučene igralce v igri »Posredovalnica«, iznenadili so nas pa pevci z lepim prednašanjem. Udeležba, kot je bilo čutiti, je bila obakrat popoldne in zvečer hvalevredna. Občinstvo je dajalo duška svojemu vzradoščenju 7. neumornim ploskanjem. So pa Božjakovčani taki, da nočejo zaostati za Draši- čami, zato tudi oni grade Gasilni dom na pečinah Kulpe. Še več, prekositi hočejo sosede, zato nc bo dom samo lesen, ampak zidan. Le tako naprej, saj vse stremi za napredkom. — Parkrat smo že oddali na naši postaji vest, da se gospodinjski tečaj nadaljuje, a smo morda prezrli, da je to žc drugi tečaj, ki se je pričel s. 1. aprilom. — Poleg tega imamo tudi higijenski tečaj in zdravniška predavanja. Zelo koristno, da se je tudi ta stolica odprla na naši univerzi. V Ljubljani baje itak mislijo ukiniti medicinsko fakulteto, pa to prav lahko store, ker pri nas že nadaljujemo, čeprav še niso tam sklenili. Ako pa ne bodo zaprli, pa tudi prav, moramo pa samo z veseljem pribiti dejstvo, da imamo eno univerzo več v SHS. — Kcbrovo leto tudi pri nas ni izostalo. Prišli smo na sled tem rjavim zlikovcem, ki zvečer obdelujejo in obletujejo našo radio omrežje ter tako vznemirjajo cel aparat. Najbrže so radovedni, ali pa po šumenju prevarani, mislijo, da jih čaka tam mastna pečenka. Toda smrtna obsodba je 2e izrečena nad njimi. — Letos je na naših trtah mnogo popijašev, pa ne v človeški podobi (teh je vedno dosti), ampak gosenic pedicov. Kočevje Občni zbor kočevske »Banornpartei«. V gostilni L. Hônigmanna se je vršil v četrtek redni občni zbor kočevske kmetijske stranke. Obširno predsedniško poročilo je podal trgovec g. Alojzij Kresse. Poročal jo o važni ustanovi denarnega zavoda »Hranilnico in posojilnico r. z. z n. z.< ter o oživljenju podružnice »Kmetijske družbe«. O naslonitvi v političnem življenju na Slovensko ljudsko stranko, sporoča, da se je Izkazalo, da je tn prava pot. Po poročilu predsednika so se vršile volitve, ki so izpadle sledeče: predsednik zopet g Alojzij Kresse, podpredsednik župnik Jožef Eppich. tajnik dr. Hans Arko, namestnik Robert Gansel-mayer, blagajnik Gustav Verderber, namestnik Rudolf Jonke; v odbor pa še dr. Jurij Rothel in Peter Lackner. Po slučajnostih jo predsednik zaključil občni zbor. Volitve v okrajni cestni odbor za ves sodni okraj Kočevje so se vršile kakor smo že poročali v nedeljo 24. aprila. Iz posameznih občin so bili izvoljeni: iz Stare cerkve g. Jakob Povše, iz Starega loga, Male gore in Poloma g. Jožo Plut iz Male gore, iz Mozlja, Knežjo lipe in Spodnjega loga g. Ivan Ruppe, iz Koprivnika in Nemške ioke g. Ernst Wuchse, iz Livolda in Črnega potoka Franc Zdravič. Dalje so bili še izvoljeni hotelir g. Leop. Meditz iz Kočevske reke, Ivan Miklič, iz Banjeloke pa g. M. Kajfež. Poroka. V Toplicah (Mayerle) sta se poročila g. Ivan Jelen iz Mozlja in ga. Marija Kump iz Toplic. Osebna vest. Za vladnega odposlanca pri letošnjem višjem tečajnem izpitu na tukajšnji gimnaziji jo imenovan g. J. Wester, nadzornik v p. Smrtna kosa. Dne 29. aprila je umrla ga. Gabrijela Kraus, šivilja, žena steklarja A. Krausa, v starosti 58 let. Bila je izvrstna mojstrica in se je pri njej izučilo žo veliko dobrih šivilj. Razglas. Mestno županstvo razglaša sledeče o pokončevanju rjavega hrošča: Ni večjega škodljivca, j/II/ ф Dr. Kotnik, profesor tuk. gimnazije, ki ie bil imenovan za oblastnega prosvetnega inšpektorja, je dne 27. t. m. nastopil novo službo v Mariboru. ф Belgrajski dijaki realke so na svoji ek-kurziji v Slovenijo pod vodstvom prof. Br. Pujiča dne 27. t. m. obiskali tudi naše mesto. Ogledali so si starine v muzeju, Mitrova Svetišča, grad in minoritski samostan. Zvečer jih je mestna občina povabila na sestanek v Narodni dom, kjer so ob pozdravih dr. Senčarja, mestnega župana, dr. Kom-tjanca, ravnatelja gimnazije in v družbi tukajšnje dijaške mladine hitro potekle kratko odmerjene ure. Dijaki so drugo jutro nadaljevali svojo pot preko Celja v Trbovlje, odkoder se vrnejo domov. ф Radi prevelikega navala k predstavi «Pa-rfjem« dne 24. t. m., kjer je velik del občinstva rsied prenapolnjenosti moral zapustiti gledališče, se »Pasijon« ponovi zadnjikrat dne 1. maja ob 3 popoldne. ф Pobalinstvo. V noči med petkom in soboto so neznani zlikovci razbili svetilko na mostu in povzročili s tem 800 Din škode. Policija jim je že na sledu. Sledi naj tudi občutna kazen, predvsem ker se govori celo o »inteligentnih« razgrajačih. ф Konservator Skrabar V. je kupil za muzej lepo in zanimivo votivno sliko Ptujske gore v olju, ki predstavlja požar iz 1. 1741. in vihar, ki je ob isti priliki porušil cerkveni stolp. Slika |e zanimiva radi tipa trga in oblike stolpa. HogašUa Slatina Slovo. V krogu priljubljene in splošno spoštovane Ogrizkovc družine smo se v sredo 27. t. m. prisrčno poslovili od nepozabnega nam kaplana g. Julija Vajde, sedaj župnika in dekana maren-berškega. Solzni Koči smo podajaK roko iskrenemu prijatelju, ljubitelju mladine, duhovniku po Srcu božjem. Pogrešali «a bodo zlasti rereži-bol- Civilna okupacija Albanije gotova stvar. Berlin, 2. maja. Posebni poročevalec »Voss. Zeitung« dr. Robert Kempner je poslal svojemu listu iz Tirane obširno poročila o dejanskem stanju stvari v Albaniji. Poročevalec javlja: Pred Valono ležeči otok Saseno je izgradila Italija v pomorsko trdnjavo prve vrste. Opremljena je z mnogoštevilnimi baterijami modernih težkih topov in z izvrstno radijske postajo. Trdnjavska dela so trajala več let in danes predstavlja Saseno jadranski Gibraltar. S topovi na Sasenu more Italija vsak hip zapreti 80 km široko Otrantsko cesto. Drugih italijanskih utrdb v Albaniji ni, ker jih ni treba. Vojaška okupacija Albanije bi bila odveč, ker je Italija že izvršila popolno civilno okupacijo. Albanija je nehala biti suverena država in je de facto le še italijanska kolonija. Albanska državna banka je popolnoma v italijanskih rokah, družba Sviea, ki ima vsa javna dela v rokah, istotako. Albanija je zastavila družbi za njeno posojilo: celokupne carinske dohodke in državne monopole; ker tudi to ne bo zadostovalo za ogromne obresti, preide v italijanske roke v doglednem času tudi vsa ostala davčna uprava. L. 1926. meseca julija je hotela Italija po Ahmed Zoguju pri Društvu narodov naravnost predlagati italijanski protektorat nad Albanijo, vendar so se pogajanja ob odporu Anglije razbila; še-le po Livornu meseca avgusta je dobila Italija prosto roko za italijani-zacijo Albanije. Vodstvo poštne uprave prevzame v kratkem italijanski organizator, monopol nad letalstvom ima italijanska letalska družba V albanski armadi ima Italija desetorico častnikov; sicer pa Italiji ni dosti za albansko vojsko. Civilna okupacija je bila 1. 1926. dovršena. L. 1913. je londonska veleposlaniška konferenca proglasila Albanijo za samostojno državo, 13 let kasneje pa je postala Albanija s pristankom Anglije italijanska kolonija. POPLAVE OB MISSISSIPIJU. New-Orleans, 2. maja. (Izv.) Šele sedaj, ko so razstrelili nasipe ob Mississipiju, se čuti vsa dalekosežnost poplav. Poplavljeno je ozemlje v obsegu 3100 angl. kvadratnih milj, ki ima 70.000 prebivalstva. POLOM ITALIJANSKE BANKE. Bari, 2. maia. (Izv.) Poroča se. da je prišla v konkurz banka Marduzzi; zgubc znašajo 32 milijonov lir. Z zanimive tekme 9 balonov iz Pariza » dolino Rodana, ki se je vršila pred nekaj dnevi. - Slika rmm kaže prizor ob priliki dviganja s pariškega letališča. niki, ki so pri njem iskali in tudi našli pomoč in tolažbo. Preblagega gospoda spremlja tisoče hvaležnih src z željo, naj mu Bog vse dobrote obilno poplača! Smrtna nesreča. Snoči so našli na polju ob kamniški železniški progi blizu Vodovodne ceste 14 letno Ivanko M a v s e r nezavestno. Na glavi ie imela îano. Njen oče jo je prenesel na dom na Vodovodni cesti 201, nakar so poklicali rešilni avto. Ko je avto prišel, je bila deklica že mrtva. O žalostnem dogodku je bila obveščena policija in se je takoj nato podala na lice mesta komisija pod osebnim vodstvom policijskega ravnatelja g. dr. Guština. Policija je, kakor izvemo ob pozni nočni uri, ugotovila, da je zvečer šla Ivanka k šmar-nicam, nazaj grede ji je pa prišel nasproti 14 letni sosedov fant Ivan B т a t u š , učenec tretje realke. Ta je imel s seboj malo flobert-pištolo, kakor so se pojavile v zadnjem času, a jih je policija takoj p repo vedla;, ker so tudi nevarne; imajo namreč močan strel. Fant, ki je dober in seveda ni imel nobenega hudobnega namena, je hotel dekletce za šalo ustrašiti in oddati strel v zrak, pa je pri tem tako nesrečno delal, da se je strel sprožil naravnost Ivanki v senca in tako končal njeno mlado življenje. Ljubljansko gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 3. maja: Zaprto. Sreda, 4. maja: LUMPACI.T VAGABUND. Red A. Četrtek, 5. maja: VOJIČEK. Red C. Petek, 6. maja ob 15. uri pop.: HLAPCI. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Sobota, 7. maja ob 15. uri pop.: TRIGLAVSKA BAJKA. Mladinska predstava po izredno znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 3. maja: EROS IN PSYCHE. Red E. Sreda, 4. maja: TAJDA. Red D Četrtek, 5. maja: MADAME BUTTERFLY. Red B. Petek, 6. maja: Zaprlo. (Generalna skušnja.) Sobota, 7. maja: FIDELIO. Premijera. Izven. Dijaška predstava v ljubljanski clrami. V petek dne 6. t. m. se vprizori v ljubljanski drami Cankarjeva drama »Hlapci« kot dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek te predstave je ob 15. Otroška predstava po izredno nizkih cenah. v>- soboto dne 6. t m. je druga otroška predstava s cenami 6, 4 in 2 Din. Vprizori se Golieva »Triglavska bajka?. Prijave ljubljanskih in izvenljubljan-skih šol sprejema gledališka uprava v drami. »Triglavska bajka« v soboto (lno 7. maja ob 3. uri popoldne. Uprava Narodnega gledališča prosi šolska vodstva v Ljubljani in v bližini Ljubljane ki reflektirajo v soboto dne 7. maja ob 3. uri popoldne na mladinsko predstavo, da ji do četrtka javijo. katera mesta naj se zanje rezervirajo. Cene enoine, sedeži po 6 in 4 Din, stojišča po 2 Din. Ljubljanske šole naj dvignejo karte v pisarni knjigovodstva v dramskem gledališču, za zunanje šole bodo naročene vstopnice zanesljivo rezervirane pri blagajni. Maraborsko gledišče Torek, 3. maja ob 20. uri: PERIFERIJA. Ab. B. Kuponi. Sreda, 4. maja: Zaprto. Četrtek, 5. maja ob 20. uri: LOGARJEVA KRISTA. Ab. A. Kuponi. Gostovanje sarajevskega gledališča v Mariboru. Sredi maja se obečata Mariborčanom dva izredno zanimiva večera: sarajevska drama vprizori 16. maja bosanski večer »Almasa« (3 slike iz mu-slmanskega življenja), 17. maja pa Zono Zanfirovo štiridejanko iz macedonskega življenja. Navadno operne cene. Bloki ne veljajo. Pri]>oroča se nakup vstopnic pri dnevni blagajni. Šahovski klub Krakovn-Trnovo naznanja, da se vrši v soboto 7. maja ob 8 zvečer v Narodni kavarni polletni občni zbor. Ker je na sporedu delna sprememba pravil, se člani opozarjajo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže Admiral Konduriotis, predsednik grške republike, ki je podal te dni ostavko, a vrši na prošnjo vlade svoje posle začasno še naprej. Za njegovega naslednika predlagajo nekateri Venizelosa. K obisku nemških avtomobilistov v Sloveniji: prvi avtomobili na Aleksandrovi cesti v Ljubljani, pozdravljam od množice. Admiral J. J. Stotz, novi poveljnik francoske mornaric» na Daljnem Vzhodu. Pogled na Cingtav, pred vojno glavno nemško postojanko na Kitajskem. Mesto se ponovno omenja tudi pri sedaniih zmedah. Kitajski general Cang-kaj-šek. Št. Vid nad Ljubljano. V novem »LjuosJtcm domu« bodo v nedeljo, dne 8. maja ob 7 zvečer ponavljali Jalenovo igro »Dom«, Za to priliko se je posrečilo društvu dobiti znani »kamniški godalni kvartet«, ki bo priredil obenem svoj koncert s programom, kakor ga je igral v Kamniku, Kočevju in v Ribnici. Na sporedu jc Francoz Godard z dvema točkama, Italijan Bazzini z enrm kvartetom in Slovenca S. Šantel ter SI. Savinšek z dvema točkama. Vse točke so zelo lepe, melo-dijozne in bodo občinstvu gotovo ugajale. Program je razvrščen tako, da bo igrali en dol pred igro, drugega med drugim in tretjim dejanjem in zadnjega po igri. Med dejanji pa bo igral vijolinist solo točke s sprcmljevanjem klavirja. V Št. Vidu take godbe še nismo slišali. Zato je velika zasluga društva, da nam jo je oskrbelo. Nihče pa naj nc zamudi te prilike, ki se malokdaj ponudi in naj pride k prireditvi! Ne bo mu žal. Lepa muzika je pač nad vse! Zato vsi prireditvi! Slov. Bistrica. (Poizkus samomora.) Nad 70 let stara poscstnica Likcl v Slov. Bistrici je priklenjena žc tri leta na bolniško postelj. Zadnji četrtek je odpravila svojo postrežnico na polje in jej zabičala, da mora ostati nekaj ur na njivi. Ko se je postrežnica odstranila, je Likel pritrdila nad oknom vrv in sc obesila kar iz postelje. Strežnici so se zdela zabičavanja starke sumljiva, vrnila se je mnogo prej s polja, nego ji je bilo naročeno in našla gospodinjo obešeno. Hitro je ! rezala vrv in starka -ïi jc po temeljitem vanju streinice opomogla do sape in zopetnega ' živlienja. "Poizvedovanja Našel se je na Taboru uhan. Dobi se: Škofja ulica 8-1. Mlad doberman se je zgubil. Sliši na ime »Rado«. Znamka »Moste«. Najditelj naj ga odda oroti nagradi na Ketle-Murnovi cesti 20. Gospodarstvo Izvoz v marcu 1927. .V mesecu marcu 1927 je znašal izvoz iz naše države 425.865 ton v vrednosti 608.4 milijonov dinarjev ali v zlatu 55.56 milijonov dinarjev napram 409.347 tonam v vrednosti 086.1 milijonov dinarjev ali v zlatu 62.67 milijonov dinarjev v marcu 1926. V mesecu februarju 1927 je znašal izvoz samo 322.000 ton za 455.4 milijonov dinarjev. Kakor vidimo, je torej izvoz v marcu zelo naraste! in, kar se tonaže tiče, tudi v razmerju z marcem lanskega leta. Najvažnejši izvozni predmeti eo bili v marcu sledeči: koruza 65.752 ton za 110.5 milijonov dinarjev, stavbni les 107.999 ton za 75.4, jajca 3952 ton za 60, živa goveda 14.507 komadov za 33.6, svinje žive 26.208 komadov za 29.3, baker surov 1400 ton za 27.5, pšenica 8938 ton za 26.6, sveže meso 916 ton -za 13.1, konoplja 1916 ton za 11.8, fižol 5880 ton zn 10.2 milijona dinarjev. Skupno smo v prvih treh mesecih 1927 izvozili 1,062.005 ton za 1547.6 milijonov dinarjev ali v zlatu 141.3 milijonov dinarjev napram 1,113.041 tonam za 1767.6 milijonov dinarjev ali v zlatu za 161.5 milijonov dinarjev v prvih treh mesecih 1926. Količina izvoženega blaga je torej padla samo za 4.6 odstotkov, medtem ko je vrednost v zlatu padla za 12.5 odstotkov. To nam pojasnjuje dejstvo, da je naš izvoz pTav za prav nazadoval v prvi vrsti zaradi zmanjšanja cen na svetovnih tržiščih za naše najvažnejše izvozne predmete. Posebno se iz podatkov za marec 1927 v primeri z marcem 1926 vidi, da naš izvoz prav za prav ni nazadoval, pač pa cene in s tem v zvezi gotovo tudi izkupiček od izvoza. Za uvoz razen za januar še niso objavljeni podatki. * * • Znižanje cen premogu iz državnih rudnikov. Kakor poročajo iz Belgrada, je glavno ravnateljstvo državnih rudnikov s 1. majem t. 1. znižalo ceno premogu iz državnih rudnikov za 6 do 10% po kvaliteti. Uradni knrzi za maj. Finančni minister je za maj odredil sledeče uradne kur/.o: Napoleondor Din 218.70, turška lira 247.20, angL funt 276.20, dolar 56.85, kan. dolar 50.40, marka 13.50, zlat 6.35, šiling a helga 7.00, pengô 9.95, 100 franc, frankov 223, 100 švic. frankov 1.095, 100 lir 320, 100 goldinarjev 2275, 100 lejev 36.50. ,100 levov 41, 100 (lanskih kron 1516, 100 švedskih 1520, 100 norveških 1470, 100 pezet 1000,50, 100 drahem 75, 100 Кб 168.50. Kako so porabi 15 milijonov dolarjev ameriškega posojila? Po vesteh iz Belgrada se bo porabilo 15 milijonov dolarjev Blerovega posojila sledeče:! 400 milijonov Din za grad bo železnic, 100 finančnemu ministru za investicije, 50 za izplačilo starih računov, 50 za povečanje proračunskih rezervnih kreditov in 50 milijonov dinarjev za invalide. Rok za prijavo udeležbo na letošnjem velc-sojmu. Rok za prijavo kot razstavljalec na letošnjem vzorčnem velesejmu od 2. do 11. julija poteče v nekaj tednih. Po zaključku prijavnega termina razdeli sejmska uprava takoj razstavne prostore. Kdor se javi kasneje, ni več siguren, da dobi ugoden prostor. Zato opozarjamo vse one tvrdke, ki se zanimajo za velesejem, da pospešijo svojo x prijavo v lastnem interesu. Poštne zgradbe v Belgradu. Poštna hranilnica bo finansirala zgradbo pošlnega ministrstva, glavne pošte in telegrafa 1er pošte na železniški postaji v Belgradu, katerih skupna vrednost znaša 120 milijonov dinarjev. — Ali poštna hranilnica za svoje zgradbe nima denarja; kaj pa njena stavba v Ljubljani. (Op. uredn.) Nove Meinlove podružnico v Sloveniji. Znana tvrdka Meinl, ki ima v Jugoslaviji že 17 podružnic (od teh 4 v Zagrebu, 3 v BelgTadu, 2 v Ljubljani, 1 v Mariboru) otvori v kratkem v Sloveniji 2 novi podružnici: v Celju in Ptuju (Panonska uL). Nove avstrijske losno u»ance. Kakor poročajo z Dunaja, bodo uveljavljene nove dunajske — avstrijske uzance za lesno trgovino 1. julija 1927. Otvoritev zagrebškega sejma je bila v nedeljo in je bil prvega dne obisk dober. Največ interesentov je naravno poleg domačih iz Bosne in Dalmacije. Največji interes jo za avtomobile. Borea Dne 2. maja 1927. DENAR. Zagrob. Berlin 13.495—13.525 (13.51), Italija 297.235—299.235 (302), London 276.20—277 (270.70) Nowyork 56.75—56.95 (56.85), Praga 168.30—169.10 (168.75), Dunaj 8.005—8.035 (8.02), Curih 10.94— 10.97 (10.955), Amsterdam 22.72—22.82. Cnrih. Belgrad 9.13 (9.13), Italija 26.925 (27.55), London 25.2575 (25.25), Newyork 519.875 (520), Pariz 20.38 (20.37), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.17). Dnnaj. Devize: Belgrad 12.44, Kodanj 189.20, London 34.43, Milan 36.33, Newyork 708.65, Pariz 27.77, Varšava 79.23. Valute: dolarji 705.50, angleški funt 34.37, francoski frank 27.77, lira 36.30, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.96. Praga. Devize: Lira 173.92, Zagreb 59.235, Pariz 132, London 163.37, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJL Ljubljana. 7% invest. posoj. 85 bi., vojna odškodnina 340 bi., zastavni listi 20—22, kom zadolžnice. 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 09—100, Praštediona 850 dem., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 480 bi., Vevče 140 dens Stavbna 55—65, šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 85—85.50, vojna odškodnina 338 zaklj., maj 340—»11. junij 342—343, Hrv. esk. 96.50—97.50, Hipobanka 62—62.50, Jugobanka 94—95, Praštediona 950 zaklj., Ljublj. kreditna 150 den., Sečerana 510—525, Slavonija 32— 33, Trbovlje 495 zaklj., Vevče 130 den. Dunaj. Podcm.-savska-jadran. 82.50, Živno 19.45, Alpino 59.85, Greinitz 6.50, Kraniska industrijska 53.00, Trbovlje 63.75, Hrv. esk. 15.20, Hipobanka 7.70, Avstr, tvornice za dušik 35.00, Gutmann 40.00, Mundus 174.00, Slavex 16.75, Slavonija 14.10. BLAGO. Ljubljana. Smreka — jelka: hlodi 4 m. I., II. monte 190—220, hlodi od 4 m naprej 230—250, brzojavni drogi 200—260, bordonali mork. 260—320, trami merk. 220—250, glava-glava 260—320, trami-či 250—300, škoreto kon. 10 mm monte 550—580, paral. 10 mm monto 570—600, 10 mm podmerne 550—580, kon. od 16 cm naprej 520—570, paral, od 16 cm naprej 550—590, podmerne do 15 cm 470—• 530. deske-plohi kon. od 16 naprej 450—500, par. od 16 cm naprej 480—540, podm. do 15 cm 320— 400, madrieri 500—560, remeljni 4 m 450—530, od 4 m naprej 470—560, letve 430—480, letvice 12X24 520—600; bukev: deske-plohi nar. neobroblj. 450 —500, nar. ostror. 650—900, parjeni osi rov. 600— S30, parj. ostror. 800—1150, testoni 440—500, tavo-leto 950—1100, remeljni 700—800, leive 600—700, frizi 650—800, hlodi la 220—250, I., II 180—200; hrast: hlodi I. 600—900, I., II. 300—450, bordonali 1000—1400, deske-plohi neobroblj. boules 1300— 1500, neobroblj. merk. 800—1100, ostror. (podnice) 1250—1400. frizi 000—1300; drva: bukova 18—23, hrastova 16—20; želez, pragi 2.60 m, 14X24, bukovi 25—33, hrastovi 45—55, bukovo oglje 100 J;g 8C—95. Žito: pšenica: bačka 75 kg, 2—3% 345— 355, ban. 75 kg 2—3% 345—355, ječmen: ozimni 300—305, letni 310—315, oves: bački 230—240, bos. orig. 210—215, koruza: bačka J 205—215, han J 205—215, činkvantin 270—280, ajda dom. slov. p 330—340; moka Ogg 515—535, Og 515—535, krušna 2 480—490, 5 450—160, 6 400-420, 7 320-340 krmilna 8 190—205, otrobi drobni 180—185. debeli lusk. 205—210; tendenca za les čvrsta, z.a dež. pri delke neizpremenjena ; zaključki les 5 vagonov. Pregled vremena preteklega tedna. Široka depresija, ki sc je v nedeljo in pondeljek, 24. in 25. aprila, držala nad celo Evropo, se je v naslednjih dneh umaknila prodiranju anticiklona z Atlantika in se preselila nad scvero-istočni del Evrope, Anticiklon je preplavil le zapadno in srednjo Evropo, v območju severnega Mcditerana pa so se stvarjale nadalje sekundarne depresije. Pod vplivom teh je imela Ljubljana v prvih dneh preteklega tedna vetrovnp in oblačno vreme v sredo pa dež. V četrtek pa |e visok tlak te sekundarne depresije napolnil in sam prešel še na istolc nad srednjo Rusijo in jugoistočno Evropo. Prinesel nam je lepo tiho vreme in v softoto smo imeli celo jutranjo meglo, ki je vedno posledica visokega tlaka. V nedeljo pa smo doživeli prvo tako zvano »popoldansko nevihto«, ki se Çojavlja navadno poleti, tudi če vlada visok tlak. ri visokem tlaku je polnčno zagrevanje fako močno in vsled tega tudi močno izparivanje. Nastanejo živahne aseendenčne strujc, ki nosijo topel zrak kvišku. Gori se zrak zopet ohladi in vsled velike množine vodenih par, je kondenza-cija obilna in tako nastanejo velikanski oblaki, tako zvani »cumulo-nimbus«, ki povzročijo obilen dež in tudi električne pojave. Nedeljska nevihta se je pomikala severozapadno od Ljubljane, tako da smo prišli Izven njenega centralnega območja. Sport Nogometne tekme. Poročilo o tekmah Ilirija-Hcrmcs in Primorje : Slovan prinesemo jutri. Rezultat »na papirju« se glasi 2 : 4 in 4 : 4. S, D. RAPID : S. K. ATLETIKI 6 : 2, 2 s Z Scmifinalna prvenstvena tekma je končala s pričakovano zmago Rapida. Od dežja preccj razmočen teren je precej škodoval igri. V prvem polčasu je bila igra šc dokaj lepa, ker so Atletiki stalno napadali Rapidova vrata. Posrečilo se jim je koj v začetku doseči 2 uspeha, tako da so vodili z 2 : 0. Šele nato se Rapid znašel, vendar sc jc moral v prvem polčasu zadovoljiti z izenačenjem. V drugem polčasu je igra padla za cel razred. Blato in luže so onemogočile vsako lepo igro. Rapid je že v prvih minutah drugega polčasa dosegel tretji gol. Atletiki so obupno in uspešno branili. Šele po dolgem in neprestanem obleganju doseže Rapid četrti, koj za tem pa peti in šesti goal. Zadnji je bil očiten off sidc. Diktirano enajstmetrovko je vratar Atlctikov, ki je njihov najboljši mož, ubranil. Sodil je g. Kramaršič dobro. S. S. K. Maribor » S. K. Mura 9 i 6, 7 : 2. Nepričakovana visoka zmaga rokometne družine Maribora nad Muro je iznenadila vsako-gar. Mariborčanke so igrale izborno in si povsem zaslužile svojo lepo zmago. Igra je bila zelo hitra, mestoma ostra. Sodil je g. Voglar. BOJ SE JE PRIČEL. Za Davisov pokal namreč. Podaril ga je •iški športnik Davis, tedaj aktiven. Mislil je samo na tekmo- kakor vemo — ta pokal leta 1900. ameriški sport- vanje med Amerikanci in Angleži, in ni mogel slutiti, da bo postala ta tekma najbolj medna* rodna od vseh športnih prireditev. Niti Targa Florio se nc more meriti z njo. Letos se bori za Davisov pokal 26 narodov. Najprvo igrajo Štirje pari, nato pa po dva para; in zmaga parov odločuje v slučaju razmerja 2 : 2 v prvih bojih. To sa boji najvišje izmere človeške vztrajnosti, upanj« na zmago imajo samo živčni orjaki. Leta 1903. «e odnesli Angleži pokal na Angleško, za tri leta, м ga nato zgubili, in so si ga priborili le še leta 1912. Šestkrat so si izvojevali pokal Avstralci, sedaj ga imajo spet Amerikanci. Najznamenitejši njegov branivcc je Tilden; sedemkrat po vrsti jc dokazal, da spada pokal v Ameriko. A večkral se je ameriška trdnjava tresla, najbolj ob naskoku Borotra in Lacostea v letu 1925.-26. In najbrž sc bo tudi letos bil odločivni boj med Amerikanci in Francozi, če smemo soditi po uspehih zadnjih tednov. Močni igravei so tudi Nemci Španci, Avstralci in južni Afrikanci, a s Frarjcozi in Amerikanci se vendarle nc morejo kosati. Prvi boj je žc odigran, borili sta sc Avstrija in Švica, zmagala je Švica. Jugoslaviji jc žreb prizanese! poraz že v prvem kolu, borila se bo v drugem kolu proti zmagovalki v boju Indija s Španska. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, 2. maja 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Barometer Toplota » C1 Rcl. vlaga Veler In brzina T m Oblačnost Vrsta padavin 1« ti krni ćas 0-10 ob opazovanju | v mm do 7h -i 7 763-6 12-5 88 NE 2 7 19-8 11*4 Ljubljana (dvorec) 8 14 7620 19-2 61 S 8 7 21 763-2 16-6 65 SW 1 8 Maribor 764-1 13-0 97 NE 5 7 nevihta 3 21 9 Zagreb 763-7 14-0 81 W 2 9 21 12 Belgrad 8 761-4 20-0 64 ESE 2 2 28 15 Sarajevo 761-8 17-0 52 mirno 0 26 13 Skoplje 761-6 18-0 63 SE 1 4 26 10 Dubrovnik 761-2 18-0 57i E 1 1 19 14 Praga 766-7 7-0 — ENE 6 10 nev hta 3 0 0 Split 7 761-0 19-0 41 ENE 1 0 23 16 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm)1 prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za torek, 3. maja: Vremo še ni stalno; zaenkrat bo šo lepo in nokoliko toplojo. Tužmm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, pre-skrbni oče, stric, svak in hrat, gospod Drago Gabriel višji činovnik drž. žel. v pokoju in hišni posestnik danes ob 17. tiri v 54. letu starosti, po daljšem, mukepolnem trpljenju izdihnil svojo blago dušo. — Pogreb predragega, nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 4. maja, ob 16. uri iz hiše žalosti št. 76 na domače pokopališče. — Sv. maše zadušnice za blagim pokojnikom se bodo brale v farni cerkvi v Borovnici. Borovnica, dne 2. maja 1927. Globoko žalujoči: Antonija Gabriel, soproga; Drago, Zora, Stane, otroci. - Rodbine: Lusicky, Frole, Perne, Medica, Lavrenčič. Sven Elvestad: 23 Mož, ki je oropa! mesto, »Rad bi zaenkrat dobil svojo sodavico,« je rekel Krag. »Pogovor z vami se mi ne zdi ravno preveč zabaven.« Natakar je vstopil in Krag mu je nekaj naročil, nakar je natakar spet odšel. Kmalu se je vrnil s steklenicami in kozarci in postavil vse na mizo. Takoj je stopil za rdečelasca ter ga prijel za roke rekoč: »Dovolite, dragi gospod!« Zavil mu je roke na hrbet, nekaj je tlesknilo in mož je bil vklenjen. Sedaj je novi natakar vprašaje pogledal Asbjorna Kraga, ki mu je samo mignil naj gre. Nacçlnik.in Krag sla ostala sama z rdečelascem, ki pa za čudo ni bil prav nič osupel ali razjarjen zaradi tega, da so ga tako nepričakovano vklenili. šalil se je in smejal celo. Trdil je pa, da se čudi. »Kakšno nesporazumljenje!« je vzkliknil. »Sedaj je šlo vaše pohištvo rakom žvižgat, gospod policijski načelnik.« »Ne trudite se, da bi naju še dalje plašili,« mu je dejal Krag. »Zdaj, ko sva vas za dolgo časa, kakor upam, ločila od vaših tovarišev, vam smem zaupati, da se je tolpa že izdala.« »Ros!« je ušlo vklenjenemu. »Morda smem vprašati, kdaj so se izdali moji prijatelji. Mogoče danes ponoči na Drammenskem potu, ko so bili pijani?« Asbjorn Krag je zapazil zvijačo in se ji ljubeznivo nasmehnil. »Ne,« je odvrnil, »tedaj še nisem vedel ničesar. Toda že takrat sem sklenil, odzvati se povabilu in priti sem v hotel Continental, četudi še nisem slutil, kaj tiči za vsem tem. Toda že danes ob devetih dopoldne вет vse razumel.« »Potem ste imeli ugodno noč.« »Golovo, posebno potem, ko me jo bil neki gospod tat sam pripeljal v avtomobilu domov.« Tako načelnik kakor Krag sla zapazila, da so se le besede rdečelasca močno dojmile. Zdrznil se je. ^ »Tako vidite,« je nadaljeval Krag, »da danes ponoči nisem mnogo spal. Najprej sem moral spremiti avto nazaj v mesto —kar je bilo precej naporno, ker sem moral viseti zadaj, sredi bencinovega smradu. Toda nisem godrnjal, ker sem na ta način nekoliko spoznal, kako delate in kakšni so vaši načrti.« »Tudi, kakšni so naši načrti?« je vprašal rdeče-lasec porogljivo. »Tudi to!« je odgovoril Krag. »Saj vidite na primer, da sem se danes že precej pripravil. In kar zadeva druge načrte, vem, dragi gospod da so vas izbrali za žrtev.« »Kako?« Rdečelasec se je očitno čimdalje bolj čudil. »Žrtvovali so vas. Mar naj še več povem? 0 vaših tovariših ali bolje: tatovih. Imate vsemogočnega, vsevednega glavarja in zapovednika. Za danes je pripravil lepo novo lopovščino. Načrt je v osnovi od sile drzen, toda ravno zato bi se znal ponesrečiti. Udar se more namreč samo izvršiti v slučaju, ako med tretjo in četrto uro ni v pisarni na redarstvu načelnika in mene. Zato so vprizorili ta sestanek in zato so vas izbrali za žrtev, kot človeka, ki ga najlažje pogrešajo. To je pa tudi vzrok, zakaj naš sestanek ni tako zanimiv, kakor bi kdo utegnil pričakovati!« Rdečelaščeva osuplost je naraščala, čimdalje je poslušal. Njegov obraz je dokazoval dovolj, da je Krag govoril resnico. »Recimo, da je res tako,« je rekel, »vendar ne veste mnogo.« »Vem še več. Pojdite od vrat!« je ukazal Krag nenadoma »nimam rad, da dajete z glavo znamenja. Mislim, da ste sporazumljeni še z več drugimi tu v hiši. Kakor pa vidite, sem tudi jaz razpostavil svoje ljudi.« Sedaj se je obrnil Krag k policijskemu načelniku, pogledal na uro in mu rekel: »Mislim, da je čas prešel. Zdaj je štiri. Ako telefonirate v svojo pisarno, boste zvedeli dobre novice.« Načelnik je prijel za telefon. »Vprašajte dnevnega stražnika,« je dejal Krag, »kdaj ste zapustili pisarno!« »Kako? To je čudno vprašanje. Odšel sem pred dobro uro.« »Vprašajte kljub temu!« Načelnik je pozvonil in poklical dnevnega stražnika. »Gospod Evendsen,« je dejal, »morda ste si zapomnili, koliko je bila ura, ko sem zapustil pisarno?« Odgovor, ki ga je prejel, ga je silno iznenadil. Odložil je slušalo. »Kaj je odgovoril?« je vprašal smehljaje se Krag. »Pravi, da sem odšel skozi vrata pravkar, pred petimi minutami.« Že med telefoniranjem, posebno pa pri zadnjih besedah, ki sla jih spregovorila med sabo načelnik in Krag, se je polastila rdečelasca silna razburjenost. Nemirno se je premikal na stolu sem ter tja in očitno je bilo, da bi najrajši zbežal. Kljub temu je bil pa vendar načelnik najbolj osupel. Z roko je še vedno držal telefon, prsti so se mu rahlo tresli, jezno in iz-nenadeno so mu žarele oči. Pogledal je Kraga in vprašal: »Ali želite, da bo naju ta pobalin še dalje vodil za nos?« Krag se je smehljal. Razumem, da se lahko jezite,« je odgovoril, »vendar se mi stanje ne zdi povsem brezupno. Priznati morate, da je vsaj zabavno.« »Toda v tem ko presedava tukaj in straž i va tega rdečelasega malopridnika, se sprehaja bržkone po mestu neki človek v moji podobi. Ali ne veste, da je to nevarno?« »Priznam,« je odvrnil Krag, »toda brez nevarnosti ne bomo ničesar dosegli. »In sedaj ste naročili še pijačo. Ali mislite, da se bova utegnila muditi še s tem?« »Da, rad bi se okrepčal. Delani že od oemih.« »Včeraj zvečer?« 111=111= SE p ? 2 § o r-*. i? a — p? 1 ? K s « 3 5 ~ P« S»? 3 ° 6 ™ O e> p* B P4° Sc ■P C 2. * 21 C re O O t r «— « а N a. g. g n E ° o) Г g n 2 S" t- rl a. C en »1 УО. o o 3 2 to O P g 00 p; * " ^ O©* S S S 3 0 » K B 1 s II p u »3 O » P p B B CL. N B -S Ш = Ш = BOGATA ZVEZA. Angleška nogometna zveza (F. A.- Fotball Association) jc imela leta 1919., ko je bilo treba športno delovanje obnoviti, prazne blagajne. Zvezi pripadajoči klubi so imeli nerazvescljivo, a neobhodno potrebno nalogo, da so blagajne napolnili. In danes plava zveza v denarju, čeprav se morajo nekateri klubi boriti z denarnimi težko-čami. Saj je to isto kot bogata občina in obubožani posamezni posestniki. Spričo tega velikega bogastva je zveza sklenila, da bo klube, ki jo sestavljajo in financirajo, po možnosti denarno podprla. Na zadnji predsedstveni seji je finančni odbor predlagal, da se klubom prve in druge lige opusti petodstotna oddaja dohodkov tekem. To jc že velik znesek. Deležni so spričo sestave angleškega nogometa te ugodnosti zlasti manjši klubi, dočim za večje, denarno krepkejže, ne pride vpoštev. Ko bodo na ta način šibkejši klubi vsaj deloma ozdravljeni, mislijo na nadaljnjo pomoč, v drugi obliki. Seveda, če je klub tako močen, da pride v finalne tekme pokala, potem mu pač vsega tega treba ni. Saj gleda zaključne boje povprečno 20.000 do 40.000 gledavcev, končni boj pa, kakor vemo, neštete množice. Da je lov za dobrimi igravci zato prav hud, si lahko predstavljamo. Vendar se pa vrši lov na Angleškem v dostojni obliki, vsaj na zunaj; je pa zato tembolj srdit in trdovraten. V Ameriki smo pa videli, da je lov javen in odkrit, brez ozira; vsote pa velikanske. Zlasti v baseballu dosežejo vsote bajne višine; pisali smo že, da zaslužijo igravci včasih na leto po več milijonov dinarjev. Vijolinski koncert Vide .lerajeve. V petek, dne fi. maja t. 1. ob 20 se vrši v Filharmonični dvorani vijolinski koncert slovenske umetnic« gdč. Vide Jerajeve. Na tem koncertu pa sodeluje tudi ga. Kanci Čadež (sopran) in pa pianist dr. Danilo Ivara, ki spremlja tako virtuozinjo Jerajevo kakor tudi koncertno pevko go. Čadeževo na klavirju. Gdč. Jerajeva si je izbrala za ta svoj prvi javni nastop v Liubljani v vsakem pogledu izredno težko Beethovnovo delo, znano pod imenom >Kreu-tzerjeva sonata«. Dalje igra sonato v A-duru za vijolino in klavir delo francoskega komponista Fauréa in pa nekatere krajše stvari skladatelja Blocha. Radi pestrosti sporeda sodeluje na tem koncertu tudi ga. Fanči Čadeževa s svojim lepim dramatičnim sopranom. Ga. Čadeževa poteka iz priznane Betettove šole, l;i nam je dala nekaj že prav dobrih pevcev in pevk. Zapoje romanco iz opere Židinja in pa Verdijevo arijo Amelije iz opere Ples v maskah. Oba spremlja na klavirju kapelnik dr. Danilo Svara. ki je znan kot eden najboljših naših pianistov. Predprodaja v Matični knjigarni. N« slavnostnem večeru Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije v Ljubljani, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 9. maja v Unionski dvorani, nastopita poleg najboljših slovenskih pevcev, poleg ge. Pavle Lovšetove in g. Julija Betetta prvak ljubljanske drame g. Ivan Levar in pa orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani pod vodflvom dirigentov Adamiča in Škerjanca. Orkestralno drv.štvo si je izbralo za ta svoj nastop izključno le orkestralna dela naše literature, in sicer eno Mihevčevo, dve škerjančevi in pa dve Adamičevi skladbi. Predvsem opozarjamo na škerjan-čevo overturo k operi :Ml?da Bredat. To overturo je dovršil brez dvoma eden naših najnadarjenejših komponistov L. M. škerjanc 1925, vendar jo je tekom lanskega leta še v oblikovnem in instrumentalnem oziru v marsičem izpopolnil in v tej predelavi se bo prvikrat izvajala na ponedeljkovem Blavnostnom koncertu. Delo je impresionistično in v instrumentalnem oziru predhodno delo njegovega koncerta za veliki orkester, ki ga te dni izvajajo tudi zagrebški sinfoniki na koncertu v Zagrebu. O ostalih točkah prihodnjič. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. fCnfÎQG ÎF& Гешје »Mladika«. Vsebina V. številke: Malešič, fciva voda. O gobavosti. Lichtenberger-Ovca, Moj mali Hlacek. Dr. Plečnik, Dobri znanci s ceste. Bračun, Skoz drn in strn. Orczy-Poljanec, Za Cezarja. Inž. Jeglič, Naše prijateljice. — Pesmi: Fr. Pogačnik, Naroize. J. Pogačnik, Plahneče lise. Pucelj, Majni-kova. Trda lepota. Koritnik, Tiho tone v noč... Sr. Kosovel, Jutro na Krasu, Pogovor. Krajinar. V setvi. — Slike: Bonpard. Pred Marijo. Tlioma, Pomlad. T. Kralj, Sv. Frančišek in ptičke. Bele ovčke. Slon. — Pisano polje: J. Šedivj', Belorusi. Drob-tine. Nove knjige. Pomenki. Naše slike. Koštial, O priimkih. Sadjarski paberki. Mati. Gospodarstvo. Kosmetika. Moda. Kuharica. Šale in uganke. »Glasnik Srca Jezusovega« 5. štev. (majska): Ogledalo krščanskih družin (V. Kopatin) s sliko; Mesečni zaščitnik: Marija Pomočnica (24. maja); _ Marija — pot k Jezusu v presv. zakramentu (dr. Žagar); — Proslave mladinskih zaščitnikov; _ Slika naše ljube Gospe; — Pisma o notranjem življenju (12. pismo — Marija, Fr. Tome); — Častimo Slomška! — Pesem: Majnik poje (M. Elizabeta O. S. M.); moč lepega zgleda. — Po Jezusu ves naš uspeh (premišljevanje). Poročilo iz »Doma duhovnih vaj«. Tečaji duhovnih vaj do julija 1927. _ »Apostolstvo mož«, Rudolf Klein- dienst _ vzor moža; — »Apostolstvo molitve«, kaj hoče apostolstvo molitve? (Iv. Zorè); — Sv. Marjeta Ulakok (Jak. Šolar) s sliko. — »Posvetitev družin presv. Srcu«, Na delo za 2. Zlato knjigo, Pomen družinske posvetitve. — Polet po katoliškem svetu. Dopisi. Slovstvo. Zahvale. — Glasnik Srca Jezusovega stane: letno 15 Din, naroča se pri Upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinj-skega 9. ateHe dmm Kocjani! LJUBLJANA :t Dunajska cesta št. 29 zopeï odprt. Naznanilo. Kdor želi imeti najmodernejše in najcenejše preslikane sobe in druga spadajoča dela k tej stroki, naj se obrača samo na našo nanovo otvorjeno tvrdko. Delo točno in trpežno. Cene konkurenčne in solidne. Vsak se lahko prepriča. Se priporočava Viktor URBAR komp. Maks RAZINGER soboslikarfa in pleskarja JESENICE — Kurja vas Itev. 163 — Gorenjsko. ЕН1Е111Е111ЕШЕШЕШЕ1НЕ^ПЕ1!1!ЕН1 EIIIESHEillEIIIEIIIslllE Sedmi natis velike izdaje Slovenska tnarica Priredila S. M. Félicita KaUn»ek Vsestransko epopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1ЕШЕШЕШЕН1ЕШЕШЕШЕШЕ£ S j л «B> i a o «,4 S 1ЕШЕШЕП1Е1П ES MALI Vsaka drobna vrstîca 1'50 Din ali vsaka beseda 50 pair. Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Vrtnar, samec, pošten, abstinent, vešč vseh vrtnarskih del, išče službo kot hišnik, vratar ali kaj podobnega. — Ponudbe na upravo pod: Vrtnar 3422, Služba cerkvenika in organista se razpisuje v prijaznem kraju na Gorenjskem. — Prednost imajo cecilijan-ci, zlasti če znajo kako obrt. Pojasnila v upravi »Slovenca« pod št. 3414. Postranski zaslužek dobi — kdor prevzame službo KINO - operaterja na deželi. Naslov pove uprava pod štev. 3293. CllSHfT» ki je izučdn OlUgy .nizar ali zidar, sprejmem. - Ponudbe na uprava lista pod St. 3417. Opremljeno SOBO s poseb. vhodom, takej oddam. Novi Vodmat 62. STANOVANJE obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin v Ljubljani, iščem za takoj. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca•< pod: »Zdravo stanovanje«. 3428 z vsem inventarjem, se odda v najem. - Naslov v upravi lista pod št. 3358. UjOîï enonadstrop., go-П10И stilna z obsežnim gospodar, poslopjem, velik sadni in zelenjad. vrt. Prometna točka za vsakovrstnega trgovca ali in-dustrijca. Krasna solnčna lega na drž. cesti v trgu na Dolenjskem - ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod »Elektrika št. 3396«. po najvišjih cenah fierne, jnvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Registrirna blagajna (999.99), rabljena, dobro ohranjena, se kupi. -Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod šifro »Blagajna« St. 3435. Za promptno dobavo RABIMO 60 komadov električ. drogov 9 m, 16/18 cm na drobnem kraju, borovih, smrekovih, hrastovih ali kostanjevih, ter cirka 900 komad, različnih dimenzij za sukcesivno dobavo. -Ponudbe na »LEVANT«, I industrija kudelic i lana 1 d. d., Bač (Bačka). 3415 KRATEK KLAVIR črn, zaradi selitve ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3409. zdrav, prebran — nekaj vagonov, ima še za oddati »KMETIJSKA ZADRUGA« V PTUJU. šivalni stroj za krojače, čisto nov, iin, in nekaj zlatih in srebrnih predmetov, vse pod ceno naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod št. 3436. I-Î-.A.SML.-IEX Dobro N. S. U. MOTORNO KOLO 2 PS, zaradi bolezni za 4500 Din naprodaj. -Ižanska cesta 27. 3367 OGLEJTE SI svilen klobuke in SLAMNIKE od 100— Din naprej v mod. salonu STUCHLY-MASKE Ljubljana, Židovska ul. 3. Popravila se sprejemajo. Koruzo m Шшт oddala najceneje veletrKovina žita ln n oke A, VOL3Ï. LfObHana Resljeva c»sta St. 24. Modni salon P. BarboriČ Mestni tig 7 priporoča bogato zaiogo svilen, klobukov in slamnikov od SO Din na nrej do najfinejše izvršbe Preoblikovanja siamnikov in popravila točno in naicene/e. žične posteljne nudi najceneje točno po naročilu ter iste sprejema v popravilo Prva ljubljanska izdelovalnica žičnih posteljnih vložkov Andlovic & Strgulec Ljubljana, Hrenova ul. 16. MORSKO KOPALIŠČE .©ti 50 sob v samem hotelu 1 Informacije daje lastnik AL. SESANEK. naročajte le pri : ïvormô OS. S. i LIDDL1ANA, Oradeîho isifce katera edina izdeluje isto iz najboljšega materijala, močno pleteno s pobakreno žico. — Dobavlja vsalco množino najceneje. Ha prodajamo pc zeatno znižanih cenah vso manufakturno blago in dobite pri vsakem nakupu blaga razen znižanih cen še ki se Vam izplača takoj, v gotovini aH v blagu, kakor želite. Izrabite to ugodno priliko, ki traja samo ©d 1. maja do 1. Junija v manufaktur. trgovini l e/Jf» i tftg št. 13. XARL HRASTNIK naznanja v svojem imenu in v imenu svoje nečakinje MARICE PRAZNIK, kakor tudi v imenu svojih bratov in sestra ter ostalih sorodnikov globoko potrt pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena sestra ozir. srčno dobra mati, svakinja in teta, gospa v nedeljo dne 1. maja ob četrt na sedem po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, boguvdano preminula. _ Zemski ostanki drage pokojnice se bodo v torek 3. maja prepeljali iz mrtvašnice starega mestnega pokopališče v Mariboru v Spod. Polskavo in ob 16. uri položili v rodbinsko grobnico na ondotnem pokopališču. — Sveta zadušna maša se bo brala v sredo 4. maja ob 7. uri v župni cerkvi v Spodnji Polskavi. Maribor - Spodnja Polskava, dno 2. maja 1927. Brez posebnega obvestila. 7ïl\\4Vl\% 0b smrti našeŽa nepozabnega soproga, očeta, ScUII V Hiti-. starega očeta in strica, Kaspar Gašperina se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami v dnevih bridke izgube blagopokojnika in ga spremili k večnemu počitku. Iskrena zahvala prečastiti duhovščini, vsem darovalcem cvetja, slav. učiteljskemu zboru za ginljivo petje in vsem onim, ki so prihiteli iz Višnje gore, Krope, Podnarta, Starega trga in Loža na zadnjo pot. Ljubljana, dne 2. maja 1927. Žalujoče rodbine: Gašperin, Dr. Šorli, Koban — in vsi sorodniki. Neutrujenl veseli kadar so pete na i čevljih D. Kalenlčenko, kakor tudi ostali trpeči na živčnih in artritskih bolezni, tem potom Vam javljamo nov uaslov gospoda Miloša Markoviča — Beogfjrasl, Katićeva ulica št. ï- — Na ta naslov se treba obračati v zadevi „KALEFLUIDA", kakor tudi za poučno brošuro z zdravniškimi ocenami in pismi bolnikov samih o delovanju „KALEFLUIDA", ki se pošlje vsakomur brezplačno. Vtohu (rt Perilo krav aie Modne Pofre krone Pletenine Palice Dežniikt CM OSff М«ј>ГП.' f!g Httoolsaf s БеодгаЗи je preseli! svojo odvetniško pisarno v Knaginje Ljubice ulico štev. 7/11. Trgovcem in industrijcem sporočamo, da bo izšla 5. maja v Ljubljani slo venska, bogato ilustrirana REVIJA »RAZGLED« ki bo vsled zanimive vsebine vzbudila v vsel slojih največje zanimanje. Oglasi v »Razgledu bodo imeli stalen učinek, ker se bo isti hranil i: vezal v letnike. Kdor hoče najti torej odjemalce \ najširših krogih, naj se postuži »RAZGLEDA« ii naj vpošlje naročilo čimpreje, ker imamo le š( malo prostora na razpolago. — Uprava »Razgleda« Ljubljana, Selenburgova ulica 7, II. nadstr. Za Jugoslovansko tiskarno v LJubljani; Karol Cti, Izdajatelj: dr. Fr. KoIotcc. ^ЦШШЦШШШШШЦ Jnteresentno brošuro s^r uspešnem „Zdravljenju p zolčnih kamnouV Vam pošlje brezplačno fj lekarna priOdreseniku [j rfàgàû.^JuSshnHisk* fr. t ^ ч 111 n 11 f 1111 m m ч h n m/ii iTITi i i rrr/T Urednik: Franc Teraetflav,