IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje jft0 V HI. - Štev. 21 (2017) iPledlog Ui Poštnina platana v gotovini Spečizione in abbon. post, 1. gr. TRST, četrtek 24. januarja 1952 Cena 20 lir Izvoljeni člani podkomisije EstesKefauver opazovalcev miru na Balkanu na RP0,inj'evaniem poverjene ji naloge bo ta podkomisija lahko koristno služila ohranitvi miru in varnosti sov i Sovielska 2veza se ie ustanovitvi te kombije uprla, ker prav ona odklanja ureditev odno-z Jugoslavijo v duhu Listine OZN in je odgovorna za napetost ob yzhodnih jugoslovanskih mejah s«stsia 23\ 77 Danes se Je I ment, in sicer, da je sistem iz- tniru in ?om1lsl'a opazovalcev vajanja v praksi za eno in dru- 8*dnik. lzv°lila svojega pred- go vrsto pravic različen. To pa L - za 1,1 je aprioristična postavka, ki ni z ničemer dokazana. To je očitek izključno tehničnega pomena, medtem ko je vprašanje enotnosti pakta globoko načelno vprašanje, vprašanje integritete človeške osebnosti in vprašanje idejne postavke listine in deklaracije. Vsa ta mehanična delitev osnovnih pravic človeka pomeni napad na idejne postavke OZN in splošne deklaracije o osnovnih pravicah človeka. Iumbii«i7a leto 1952, ki ie ko-delesat Franco bik* i f*°Suin; za podpredsed-škl a.f * izvoljen češkoslova-Ji« Nosek, za poro-Khalidj raški delegat Awni brottal,36 komisija z 12 glasovi «!a kMerna.(SZ ^ CSR> spre-katem iUml)ijsko resolucijo, s BaiL!e Ustanovi podkomisijo li Dr,?a.n- ki jo bodo sestavlja-KolmS?.avnlkl ZDA. Francije, Švedske in Paki- »ije^ članovitvi te podkomi-legat r,prolestirai sovjetski de-blejj t«„pkin' trdeč da je napadata* orsanizma zakriti na-AmerišLnačrte Angležev in da ni ai?0v na Balkanu, kjer šlti doi7° napetosti. Ameri-ttpoiteva^ 3e Predlagal, naj se misije za razPuščene ko- bo^J^*a®i današnjega sklepa kan Podkomisija za Bal-bo |sl.?j sedež v Nevv Yorku in katf^TvC Poslala na zahtevo tadetih j x ržave ali vseh pri-ozeml.> drirzav - toda samo na svoj or!« av’ ki b°d° dale Vse rn«, i .k opazovalce v se pcia‘r.je Balkana, kjer bi napetost) statoe mednarodne »ada{j^virnem odboru OZN so brejemu i .razpravljanje o deleSat ^ 071b članov. Perujski tn*njetln i. raz!ožil novo spre-eije, it, u^®sedilo svoje resolu-b« Posarn. l.eva razne pripom-uPoiteVa , i1.**1 delegacij. Načrt ske deta«- .! Pripombo iibanon-ve dlani vle’ ki predlaga, naj bodoče no.,arn°5tnega sveta v K?ev»jo v * djejo, zato da pri-nt svet ,,ttlI>ii, da bi Varnost-X.. M«avii pozitivna pripo-za spre- ^lla slM- • ki nisr -proSenj ^.S°vjetiif0 že rešene, cdgovo,. *1 delegat Malik je sm«riSk.»na včerajšnje izjave e* vprat^8 delegata Grossa in Sfacij* čemu se ostale dele-'kitpen ai° sovjetski tezi za ">v (vrbjem vseh kandida- : s6rei. • za'° da dosežejo tjmi .nved Združene narode »e u °n'b držav, ki so včlanjena n atlantskem paktu. Trdil je, veto ?k° postavljalo ZDA ki n brot‘ sprejemu onih držav, zoy. sprejemajo njihovih uka-nto ’ r?vietski veto pa da je sa-aiPerif?ramba držav, ki so žrtev kalile diskriminacije«. Po 0dJo^.0vem govoru je bila seja tičj,; c® na jutri. Posebni poii-konii«„ . r je proučil poročila na paria OZN za Libijo Adria-VIteiiT: a (n bivših držav upra-^sncija) a Britanija in starki in francoski pred-**bničn«S. Poudarjala nujnost OZN ,?.;*• gospodarske pomoči da h- ,"Jji ter izrazila upanje, p , ?a kmalu sprejeta v izjavi] *,aklstanski delegat je Znskrk'n„a. se mu ne zdi, da je Zar»di b 3e Y nekaterih krogih Ž9tadi aaV20Žn°sti tujih čet in dtein.:, Jaskih oporišč v Libiji ?a ie »tv.?- Egiptovski delegat u)lh ita* , al takojšnji umik Nato - kl s.° še v Libiji. JtetU«,) libijski ministrski r. Muntasser izrekel nai-rfn ®rS*nizaclJl združe-« ? lo t ki 3e privedla Li-in .."'■odvisnosti, ter Fran- drngi), ifslt, n*dlUf.i!iržav predložile so Avstralija. Ctle, ■ja jCije osem načrt v katerem se izjav-Ir^1'9 dV« tnorala biti nova liki • ie «j‘a sprejeta v OZN. le Dr,™>»a arabska država, B*2t na to resolucijo, sti 3em ,nanireč pomisleke tn« °ve h Vede prevzema obla-č"«tlju »i Ve' ki po njegovem tVev6^ 21 ■ novembra 1949. i* ska Jr',da namerava egip-?tneniK egaclja predložiti J^vjSS! k ‘el resolucij.. m»dne dl* egat Je obtožiI z»vla? aVe- da so nameno-dt.Pcodvu aIe izvedbo načrtov t1 ‘‘kor s,5«‘ Libije in da se-nači-, libijsko ozemlje u®9d»lnil_ 1® v prid njihovim ? načrtom«. Prečltal >vzo£SOlucilo, ki pravi, da vb°S ‘ui'h cet in usta-J1 tiedor,?1'a kib orporišč v Li-nu^en ‘n ie zato nujno ?tseciK njihov umik v treh i®r«v«, „ uJtri Popoldne se bo t»N ve« falJevala- bit )e odbo nskem razpravlja-in , s°cialna, huma-i?f*ntenn kultuma vprašanja S ‘••Umi * ? «las°vi proti 21 iV]Vli svoj lan-?*lgije i (ifP ln sprejel predlog ove' p ic»h pakt o človeških 'D ,^1 )upo,'ir‘Vaniprn Je govoril DedluVaaskl delegat VI o 12° Pri,tj,; ki je poudaril, č. J, delitve dogovora h ttVa doom ib pravicah jEVOr<> »amo en argu- o PristJI; ki je poudaril, da HAoottMre SPREMEMBE v zunaniem ministrstvu ZDA WASHINGTON. 23. — Predsednik Truman je imenoval Davida K. Brucea, sedanjega veleposlanika ZDA v Franciji za državnega podtajnika namesto Jamesa Webba, ki je danes podal ostavko. Truman je nadalje predložil senatu naslednja imenovanja za pomožne državne tajnike: Johna Allisona za diplomatsko službo namesto Deana Ruska; Henrya Byroadea, ravnatelja urada za nemške zadeve, namesto Mc Gheea. ki je imenovan za veleposlanika v Turčiji, ter Howlan-da Sargeanta namesto Edvarda Bareta, ki je tudi podal ostavko. Churchillov povratek NEW YORK, 23. — Winstoo Churchill se je danes zjutraj vkrcal na prekooceanski parnik «Queen Mary». ki je kmalu na- to odplul proti Angliji. Prejšnji dan je newyorški župan izročil Churchillu čžstno medaljo new-yorškega mesta. Običajna slovesna izročitev medalje je bila odpovedana zaradi Churchillove obolelosti in odpadel je tudi slavnostni sprevod po newyor-ških ulicah. Impellitteri je Churchillu prinesel medaljo v njegovo sobo v stanovanju Bernarda Barucha, katerega gost je bil Churchil v New Yorku. Churchilla čaka ob povr.atku težka parlamentarna bitka. Parlament se bo vrnil s počitnic 29. januarja in bo takoj začel z debato o treh vprašanjih, glede katerih pripravljajo laburisti hud napad na vlado. Gre za gospodarsko politiko konservativne vlade, 2za Churchillov obisk v Washingtonu in za zunanjo politiko vlade. Temu je treba dodati še vprašanje lorda Alexandra, ki ga namerava Churchill in^enovatj za vojnega ministra svoje vlade. Laburistično nasprotovanje ne velja toliko Alexandrovi osebi kot dejstvu, da je Alexander general. medtem ko bi laburisti raje videli civilista na tem mestu, in da je član lordske zbornice; že doslej so laburisti kritizirali Churchilla, da ima v vladi preveč lordov. Po dosedanjih znakih sodeč, se bo glavna laburistična ofenziva skoncentrirala na gospodarskih vprašanjih. Laburisti imajo v parlamentu dva zelo vidna gospodarska strokovnjaka — nekdanjega finančnega ministra Gaitskella in nekdanjega podtajnika zakladnega ministrstva Douglasa Jaya. Gospodarski položaj Anglije pa nudi dovolj prijemov. O zunanji politiki so laburisti doslej molčali. Odkar je zapustil zunanje ministrstvo, se Morrison v nobenem govoru ni dotaknil zunanje politike. Tudi Attlee se je vzdržal vseh zunanjepolitičnih komentarjev. Prvi, ki se je spustil na zunanje politično področje, je nekdanji laburistični državni minister Kenneth Younger, ki je sodeloval z Bevinom in Morrisonom v zunanjem ministrstvu. Youn-gerjr^a današnja izjava se zdi kot predigra v laburistični napad na oni del Churchillovega razgovora s Trumanom , ki je obravnaval politiko na Daljnem vzhodu. Zakaj Angleži nočejo italijanskih rudarjev LONDON, 23. — Konservativni poslanec Victor Raikes je danes govoril v Liverpoolu in izjavil, da «pravi razlog, zaradi katerega se angleški rudarji upirajo prisotnosti italijanske delavna sile v angleških rudnikih ni -amo strah pred brezposelnostjo, temveč tudi italijanski «sex pppeal«, ki uživa velik ugled med rudarskimi ženami in hčerkami in ki je, kot se zdi, imel že porazne rezultate. Britanski rudarji se branijo, kot se pač morejo«. Poslanec Raikes je predlagal, da bj te težave premestili tako, da bi bili italijanski delavci zaposleni v jaških, v kate-rih ne delajo Angleži, in da bi živeli daleč izven angleških rudarskih naselj. kandidat demokratične stranka na predsedniškik volitvah ? WASHINGTON. 23. — Pristaš demokratične stranke senator Estes Kefauver je danes na oosebni tiskovrv) konferenci jz. javil, da je zahteval, da ga stranka predlaga za svojega kandidata na predsedniških volitvah v ZDA. Dcidol je, da je sklenil, zagovarjati svejo kandidaturo «do dna«, pa čeprav bi predsednik Truman sklenil ponovno kandidirati. Senator Kefauver je bivši predsednik senalske preiskoval. ne komisije o zločinih v ZDA m je prvi čim stranke, ki uradno računa, čta bo postal kandidat na bedečih predsedniških volitvah v neverobru t. 1. Star je 47 !e£ in je v senatu vedno glasoval za vse vladne predloge. Njegov program v zunanji politiki sestoj; v energični ekonomski in vojaški politiki, Dejal je. da mora biti Amerika pripravljene ;a vsok primer in dslati za mir. za svobodo in varnost na Daljnem to Srednjem vzhodu ter v vseh ostalih delih sveta. BRUSELJ. 23. — Belgijska poslanska zbornica je nocoj izglasovala zaupnico novi vladi s 103 glasovi (krščansko-socialna stranka) proti 97 (socialisti in liberalci) in dvema vzdržanima. Edenovo potovanje v Pariz PARIZ, 23 — V pooblaščenih krogih 'zatrjujejo, da bo angleški zunanji minister An-thony Eden prižel v Pariz 1. februarja, prespal bo v Parizu in se bo naslednji dan zvečer vrnil v London. Eden se bo s članj francoske vlade razgo-varjal o rezultatih njegovega m Churchillovega potovanja v vVashington, Francozi pa ga bodo obvestili o poteku konference za evropsko vojsko, ki bo tiste dni v Parizu. NOV RAZGOVOR 0 POLOŽAJU V TUNIZIJI meti Paililln Hlenom i« aralisliiini detelj Hazgovnra se bodo edeložili tudi lodilelji arijskih delegacij - Pahisiaa utr bu poisel tuniškega protesta - Lauro se posvetuje z ostalimi ministri • Ilovi neredi južno od Tunisa PARIZ, 23. — Za jutri zjutraj je bil določen sestanek med voditelji delegacij arabskih ir* azijskih držav OZN ter predsednikom skupščine OZN Padillc Nervom. Voditelji azijskih delegacij (Indija, Pakistan, Iran. Indonezija in Afganistan). ki se niso udeležili prvega sestanka med arabskimi delegati in Padillo Nervcm, so se to pot pridružili svojim arabskim kolegom, da »poudarijo svojo naklonjenost do Tunizije«. Arabski delegati imajo namen vprašati predsednika skupščine, kaj je ukrenil v zvezi z njihovim posredovanjem, ko so zahtevali, naj se ukrene potrebno, da prenehajo incidenti v Tuniziji. Tuniška ministra Šalah Ben Youssef in Mohamed Eadra sta se danes popoldne sestala s šefom kabineta glavnega tajništva OZN, da se informirata, lcaj je s tuniško pritožbo pri Varnostnem- svetu. Po sestanku sta povedala, da jima je tajnik izjavil, da ima zadeva normalen tek. Številni člani Varnostnega sveta so se tudi tozadevno informirali v tajništvu OZN. Oba ministra sta poudarila, da francoska dele-gacija ni poklicana, da bi se namesto Varnostnega sveta izrekla, ali jp tuniška zahteva dopustna. O tem mora sklepati Varnostni svet. Z druge strani pa je neki predstavnik tajništva OZN izjavil, da tuniška zahteva ne bo predložena Varnostnemu svetu. Tuniška mnistra sta danes objavila tudi besedilo odgovora tuniške vlade na zadnje pismo francoskega rezidenta tur-iškemu begu. Prepis pisma so izročili Varnostnemu svetu in v njem izjavlja tuniški ministrski predsednik Chenik, da ima tuniški beg polno zaupanje v svoje ministre. Dalje pravi pismo, da si tuniška vlada šteje y nalog0 »napraviti konec francoski upravi in doseči notranjo avtonomijo Tunizije, ki jo je Francija obljubila«. Ker so se tozadevna pogajanja neugodno zaključila s francoskim negativnim odgo. vorotn od 15. decembra 1951, je imela tuniška vlada za svojo dolžnost zahtevati prijateljsko posredovanje OZN. Chenik tudi poudarja, da tuniški ministri uživajo vse politične pravice in da je zaradi teea ministrski predsednik, ki uživa zaupanje vladarja, pri-stoien za sedanjo akcijo pred OZN. Na koncu Izjavlja, Chenik, da pritožba na OZN ni nepTi-jateljski in sovražni korak pro- ti Franciji, pač pa da pbmenj miroljubno pobudo, ki naj uresniči težnje po notranji avtoričin iji, ki jo je vlada francoske republike slovesno ohlju-bila. V zvezi z včerajšnjim govorom francoskega ministrskega predsednika v narodni skupščini pa je tuniški pravosodni minister Ben Youssef nekemu novinarju Izjavil: «Ceprav je izjava ministrskega predsednika v narodni skupščini zmerna, ne prinaša bistveno nič novega. Ni mogoče izslediti v tej izjavi nobenega novega e-lementa«. Youssef je dodal, da skupno s svojim kolegom’nadaljuje razgovore z rnznmJ delegacijami OZN. Medtem javljajo o novih neredih v nekaterih krajih južno od Tunisa. V Monkinu je okoli 5.000 Tunizijcev demonstriralo pred policijskim Uradom. Pri spopadu, ki je sledil, sta bila ubita dva orožnika in en policijski agent. Demonstranti so odpeljali s seboj dva agenta. Pozneje je orožniitvo skušalo v majhnem kraju Tebulba nekaj kilometrov od MorJrina osvoboditi nekega francoskega kmeta, ki so ga demonstranti odpeljali in pri tem je prišlo do novih spopadov, pri čemer je bilo sedem mrtvih in več IZJAVE PREDSTAVI IKOT VLADE FLRJ Porast narodnega dohodha Uravnovešenle državnega proračuna FLRJ bo doseženo leta 1954 - Dar gen. I. Collinsa maršalu Titu - 90 jugoslovanskih zdravnikov pojde na študij v inozemstvo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Narodni dohodek Jugoslavije stalno narašča. odkar je bilo v državi uvedeno načrtno gospodarjenje. V odnosu na leto 1946, t. j. zadnje leto pred načrtom, je danes narodni dohodek dvakrat večji. Težnja k zvišanju bo trajala tudi v bodoče, a letos je predvideno. da bo narodni dohodek kljub večjim izdatkom za krepitev obrambe, kakor tudi izdatkom za investicije za Izvršitev industrijske izgradnje, za dva do tri odstotke večji od lani, ko je znašal 212 milijard dinarjev. Te podatke sta dala danes v razgovoru s tujimi novinarji v Beogradu ravnatelj glavne u-prave za plan Vlajko Begovič in pomočnik ministra za finance Kiro Gligorov, ki sta govorila o novem družbenem načrtu za leto 1952. Ta načrt — kot srno že poročali — vsebuje nov sistem načrtovanja in pomeni dejansko izvajanje v prakso zakona o načrtnem upravljanju narodnega gospodarstva, ki ga je nadnvno sprejela zvezna ljudska skupščina. Ta zakon kakor tudi sredstva, s katerimi ga bodo v praktičnem življenju izvrševali, so pomembna novost na poti k nadaljnji demokratizaciji države, pri čemer so dane najširše možnosti samouprave vse do najnižjih enot. V svoji osnovi predvideva letoš nji družbeni načrt nadaljnje do- sledno izvajanje industrializacije države in izgradnjo socializma. Z načrtom je predvideno, da se ob minimalnem izkoriščanju kapacitete obdrži sedanja življenjska raven ter da se izvrši osnovna izgradnja ključnih objektov in uresničijo naloge izgradnje, ki so predvidene v petletnem načrtu. Hkrati pa se bo okrepila obrambna moč države, katere pomen se spričo vedno večjega neposrednega pritiska na vzhodnih mejah niti za trenutek ne sme zapostaviti. V nadaljnjem razgovoru sta oba vladina predstavnika tujim novinarjem dala podatke, ki pomenijo pomembno podporo novi gospodarski politiki. Med drugim je predvideno, da bo di> žavni proračun izenačen leta 1954, do česar bo prišlo postopoma, tako da bo letošnji primanjkljaj 56 milijard dinarjev prihodnje leto zmanjšan na 30 milijard. Z letošnjimi investicijami bodo v kapitalni izgradnji dograjeni tisti industrijski giganti, ki bodo državo dokončno izpremenili iz gospodarsko zaostale države v napredno industrijsko državo s prav tako Intenzivnim kmetijstvom. Za to Izgradnjo je letos predvidenih 156 milijard dinarjev ix doma čih sredstev in okrog 9 milijard dinarjev Iz posojil, pri čemer se pričakujejo zadovoljivi rezultati predvsem iz razgovorov, kl so sedaj v teku z Medna- rodno banko. Višina življenjske ravni bo kljub tako velikim investicijam, ostala še nadalje neizpre-menjena kar zadostno ilustrira podatek, da bo že letos povprečna plača delovnega človeka znašala 9.200 dinarjev mesečno, računajoč tu poleg plače tudi o-stale dohodke. Glede kmetov se predvideva, da bo njihov minimalni dohodek znašal 3.700 do 4.000 dinarjev s tem, da se predvideva še. da bo kmečki dohodek dosegel 32 milijard dinarjev ob prodaji kmečkih proizvodov na tržišču. Maršal Tito je danes sprejel atašeja za vojaško pomoč pri ameriški ambasadi v Beogradu generalu Johna Harmonyja, ki je ob tej priložnosti izročil maršalu darilo generala Lawtona Collinsa, načelnika generalštaba ameriške vojske, lovsko puško. Maršal Tito se je z generalom Harmonyjem razgovarjal v navzočnosti viceadmirala Srečka Manole. General Harmony ga je tudi obvestil o nekaterih podrobnostih dajanja vojaške pomoči Jugoslaviji. * Jugoslovanski zdravniki so dobili za strokovno izpopolnjevanje v inozemstvu od svetovne zdravstvene organizacije štipendije V skupni vsoti 77.000 dolarjev Menijo, da bo s to vsoto lahko odšlo na izpopolnjevanje v inozemstvo okoli 90 jugoslovanskih zdravnikov. R. H. ranjenih. V Menzel Bu Zelfa v bližini Tun-isa je bil pri spopadih z demonstranti ubit en orožniški častnik. V JS.axu in Južni Tuniziji je btlo proglašeno stanje pripravljenosti. Pozneje so uradno sporočili, da je Tebulba sedaj v rokah »nekontroliranih elementov«. Jutri zjutraj nameravajo tja odposlati vojaštvo in policijo. Novi francoski ministrski predsednik Faure se je nocoj razgovarjal z ostalimi ministri o položaju v Tuniziji. Z druge strani javljajo, da je pakistanski delegat v Varnostnem svetu izjavil novinarjem, da so včerajšnje Faurejeve izjave v narodni skupščini po njegovem mnenju omilile napetost, ki so jo povzročili zadnji dogodki, in da je to ugoden znak za prihodnost. Pakistanski delegat je tudi pojasnil, da njegova vlada ne namerava za sedaj v svojem imenu povzeti tuniški protest pri OZN. Velika udeležba pri volitvah v Teheranu TEHERAN. 23. — Uradno javljajo, da je v Teheranu volilo 60.000 volivcev. To pomeni da je število volivcev preseglo za 20.000 eno pri volitvah pred dvema letema. V krogih britanskega poslanL štva, v Teheranu so presenečeni. ker je perzijska vlada od-klonila privoljenj« za imenova-nje Roberta Hantoeya za novega britanskega poslanika v Te. heromi. posebno so presenečeni, ker trdijo perzijske oblasti, da je bil Hankey član poslaništva od' leta 1942 do 1944. Perzijska vlada trd) Italijanski tisk kritizira vladno gospodarsko politiko Komentarji napovedujejo porast inilacionističoega pritiska • Vpliv političnih ročunov na gospodarske ukrepe De Gasoenjeve vlade - Proi. Gedda novi predsednik Katoliške akci;» Demokrlstjanska samovolja v parlamentu (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Medtem ko ja politične kroge danes popoiune razburil potek seje v poslanski zbornici, velja glavno zanimanje še vedno vladnemu načrtu proračuna, kreditom za javna dela in novi davčni obremenitvi. Kritike, ki so bde prvi dan še nekoliko zadržane, so se po včerajšnji minist.ski tiskovni konferenci sprostile. Številni listi, ki so včeraj še zmerno hvalili vladno prizedvanje za olajšanje brezposelnosti, kažejo danes mnogo bolj kritične poglede na vladne načrte in se zlasti ukvarjajo z vprašanjem, kako bodo napovedani ukrepi vplivali na italijansko gospodarstvo in na gibanje cen. Najostrejše kritike veljajo — razumljivo — povečanim davčnim bremenom. Gre za dedaten davek na plačni fond. ki ga bodo morala plačevati podjetja, in sicer 4 odstotke od name-ščenskih plač. 2 odstotka na mezde delavcev, ki delajo manj kot 32 ur tedensko, in 8 odstotkov na mezde delavcev, ki delajo več kot 32 ur tedensko. Po računih, ki jih objavlja Li-bero Lenti v «Corriere deila Sera«, se bodo bremena na plačni fond povečala od povprečno 21 odstotkov ne 23-24 odst, Samo v industriji je leta 1951 znašal plačni fond. z d: sedanjimi bremeni vred, 1730 milijard lir. Vladni predlog pravi, da bo ta izredni davek (vlada govori pravzaprav o »prispevku«, tako da se listi sprašujejo, zakaj da ne imenuje stvari s pravim imenom) Je začasen, da bo v veljav) od 1. marca 1952 do 31. decembra 1953. Toda izkušnje kažejo, da je lepo število davščin, ki bi morade že zdavnaj prenehati, še vedno v veljavi, da se Je država poslužila besede »začasnost« le zato. da bi zmanjšala nepopularnost novih obdavčitev, da pa se je doslej tako rekoč vsaka začaaiost spremenila v stalnost. Naravno si vsi postavljajo vprašanje ali bo nova obdavčitev, ki praktično pomeni podražitev delovne sile za povprečno 4 odst., vplivala na cene. Včeraj je minister V:ncni zatrdil, da so dobički podjetij dovolj visoki, da se tega ni treba bati. Pred kratkim je isti Va-norai trdil, da je daVčna prijava, ki so jo mnogi resni politiki krstili za sramoto, ker obsega neverjetno malo prijavljenih visokih dohodkov, že dokaj realna. Toda vprašanje končno nj v tem, ali dejanski dobički podjetij res nudijo dovolj širok okvir za novj davek (kar marsikje drži. povsod pa seveda ne), kajti uradne bilance v veliki večini primerov ne dajejo tako ugodne slike, dejrnski dobički so Pa stvar, za katero se italijanska davčna uprava brezuspešno peha že dbleo vrsto let. »Giornale dell’Emilia» celo pravi, da se je vlada odločila za dodatni davek na plače, ker je to »zaradi lenobe in nesposobnosti davčne uprave« edini obdavčljiva vsota, ki jo je mogoče zlahka ugotoviti. Ze dejstvo, da se je najhujš! hrup dvignil prav v krog*h. ki so blizu industriji, daje slutiti, da je Vanonijev up prazen. Gospodarski listi izražajo mnenje, da bo novo obdavčenje negativno vplivalo na povišanje proizvodnje in da se je bati »medsebojnega prehitevanja cen in mezd, ki vodi naravnost v inflacionističen nroces«, kot pravi milanski «24 Ore«. Nič manj niso kritični komentarji vladnega načrta za zmanjianje bmrposel-ostt. V kratkem bi to komentsrie lahko strnili v sledečo ugotovitev: znatne vsote, ki so namen‘ene za olajšanje brezoo elroeti, bodo sicer povečale notranjo kun-no moč Italije; ta dodatna kupna moč pa ne bo izravnana s povečanjem blagovnega fonda, ker gre za javna de'a. ki nito neposredno produktivna. Poleg tega bo s kreditnega trga odtegni ena precejšnja vsot« (števi'na dela Se bodo izvrševala s nomočjo oostrll v najrazličnejših oblikah), ki ne bo v«č na razpolago za produktivne investicije. Vse to pa spet u-stvarja pogoje za porast infla-cionističnega pritiska. . Listi si zastavljajo tudi vprašanje, zakaj se je vlada nenadoma, skoraj jez noč, odločila za tako širokorpotezne načrte. Milanski «24 Ore« daje odgovor, ki verjetno ni da'eč od Tesnice: leto 1952-53 bo predvsem volilno letoj(letos pomladi zadnji del upravnih volitev, prihodnje leto parlamentarne volitve). Kcminformistični tisk se s temi vprašanji le malo peča, temveč naperja glavno o-‘t proti izdatkom za vojsške potrebe, ki dosegajo skupno nekaj več kot 590 milija d lir, pri čemer so všteti izdatki za karabinjerje, vojaške pekojni e i'd. Da bf bila številka nekoliko večja, je »Uniti* temu prištela še izdatke notranjega ministrstva. Na političnem področju je povzročil precejšen škandal nastop demokristjanov na današnji seji pariamenta, ki bj moral zaključiti diskusijo o povišanju plač državnih nameščencev. Kot znnno, ao skoraj vsi poslanci, tudi demekristjanski, v diskusiji izrazili mnenje, da je povišanje, ki ga predlaea vlada, zlasti za nižje kategorije nezadostno (na drugi strani se bodo povečale pl'če ministrov in najvišiih uradoikov tudi za 150 odstotkov!) Vla;'ni p’e'’lrg je bil v vel‘ki nevarnosti, kj se ji je vlada hotela Uogniti * tem. da najprej doseže sporazum v demokristjanskj pcsianski skupini. Prvi tak po kus je bil pred začetkom božičnih parlamentarnih počitnic in je že la-krat povzročil številne proteste. Danes se je pred sejo zbornice sestala demckiist. a.iska parlamentarna skupina; navzoča sta bila tifdi De G a speri in politični tajnik stranke Gcnel-la. Kljub vsem prizadevanjem pa sporazum še ni bil dos žen in sejo bodo nadaljevali jutri-Da bi jih pa začetek glasiva: ja v parlamentu ne prehitel, so sklenili zahtevati odložitev razprave o tem na jutrišnjo sejo zbornice. Zahteva, ki jo je v parlam?n-tu izrekel predsednik demo-kristjanske skuurie Bellio, je povzročila vihar ogorčenja, vendar j£ končno demokristjan-ska večina predlog izglasovala, nakar je bila seja z bo. ni'e odložena na jutri. Tudi v poli ič-nih krogih je to samovoljno de-mokrhtjansko pcaegmje v parlamentarno življenje napravilo globok vtis. Mnogi povezujejo ta dogo’ek z včerajšnjim imenovan jem prof. Gedde za pre:'se:n ka Katoliške akcije. Gedda, u 'ai' vi-telj in voditelj znanih #Comita-ti civici«, je znan kot zagov r-nik radikalnega klerikrlirma s političnimi pogledi, ki gredo zelo na desno. V zvezi z razn mi pojavj radikalizma v demok i t-j mski stranki v zadnjem času govore nekateri že o klerofaši-stlčni nevarnosti v Italiji a: p. vi vrsti političen cilj. Jamstvo, da bo imelo stalno dram ko italtja"sko gle 'aVšče v resnici predvsem političen cilj, pa nam nudijo tudi osebe, ki so jih izvolili v pr.pra Ijalni odbor: tu je na prvem mestu glavna urednica že o-menjene revije »Umana«, Au-relia Gruber Benco, ka ere lo-vin stične izlive smo v naš m listu že večkrat omenjali; njej s'edi glavni urednik demokr-ičanskih in Ales ijevlh «Ul‘i-me Notizie« Fra-co Amadir.i; nadalje I.ucia Tranqui!li, sodelavka in soprona glavnega urednika demokričanskega in Alessijevega dnevnega glasila «Giornale di Trieste«; dalje Benato Paggiaro, prcds:dmk »Ente Nazionale A^sistenza Lavoratori«, t. j. znane «delavske» organizacije, ki je zvesta naslednica ne samo imetja, temveč tudi polilčnih ciljev, ki jih Je imel zloglasni fašistični Dopolavoro. Tudi ostali članj niso prav >*iš manjši garanti. da bo »teatro atab le di prosa* vršil eminento politično funkcijo »ne samo za trža- ški italijanski center, temveč tudi za periferijo», kot to se že omenjeni govorniki iZiata-li, pri čemer pa si vendarle niso upali omeniti slovenskih —zaradi tega, ker ital Janških pač ni! — predmestij ter slo-ven.kih okel.ških krajev, temveč so omenili le Milje in pa... cono B »ko bodo razmere dovolile«,.. Ko smo poslušali to poudarjanje političnega cilja novega gledališča, smo se spomnili, kako se je Franco Amadini v svojem članku skliceval predvsem na tisti del italijanskega državnega preračuna, s katerim se je sam De Gasperi hvalil kot z dokazom, kako italijanska vlada skrbi za ita-l.janctvc Trsta, češ, saj so celo v državnem proračunu javno in jasno predvideni težki milijoni za KULTURNE SVRHE TRŽAŠKIH ITALIJANOV. Kot vidimo. bo torej potrebno, da italijanska vlada vpiše v svoj bodoči proračun novo poglavje, pod katerim bodo predvideni dodatni težki milijoni za podpiranje političnih ciljev tržaških Itrlijar.cv. V našem zadnjem članku o zaderi italijanskega gledališča, smo poudarili. da smo kot Slovenci, ki že imamo svoje stalno dramsko gledališče, čeprav brez dvorane (ki so nam jo italijanski fašisti požgali), soglasni z ustanovitvijo t udi italijanskega stalnega dramskega gledališča. iDanes pa moramo, spričo včerajšnjih izjav in ustanovitve takega pripravljalnega odbora, poudariti, da nikakor ne moremo soglašati s političnimi, cilji takega gledališča vod vodstvom razvpttiv italijanskih iredentistov in Šovinistov, kakršni so čldni tega odbora. Zlasti pa ne s takšno pol.tično misijo ne samo v tržaškem središču, temveč tudi na »periferiji« in ne samo slovenski, temveč tudi v Miljah. In kotčno rečemo lahko tudi to, da za širjenje italijan. skih šovinističnih in iredentističnih političnih cljev — pa čeprav pod krinko gledališča — v coni B razmere ne bodo prav gadovo nikoli več zrclel Kaj takega bo za vedno ostalo pobožna želja vesoljnih tržaških šovinistov na tem *cgvo-ženem ob mejnem predelu Italije». — Danes, četrtek 24. januarja Timotej, Milislava Sonce vzide ob 7.37. zatone on 16.59. Dolžina dneva 9.22. Luna vzide ob 5.44. zatone ob 13.37. Jutri, petek 25 januarja Pavel. Kosava zaradi dučeja Še vedno brez elektrike 6 MESECEV POGOJNEGA ZAPORA GORICA. 23. — Ko so se pre. tekle ga septembra bojevniki, povratniki iz Rusije, vračali po ogledu državne meje v mesto, so v njeni glasno peli in nekateri med njimi tudi vzklikali ttViva il Duce«. Med temi je bil 37-ktni Scolz Rosano, doma iz San Giorgia dt Nogaro, ki je v Gorico prišel z Vespo. Na svojem vozilu je dohiteval slcup.no za skupino svojih tovarišev in glasno vzklik&l nekdanjemu fašističnemu voditelju In mu s tem baje hotel izraziti svojo hvaležnost za bridke preizkušnje. ki jih je itsl-janaka vojska doživela v Rusiji. Da bj še nadalje vztklikel so preprečili agenti iavne varnosti, ki so ga legitimirali in zaradi vzklikanja fašizmu prijavili sedmim oblastem. Na sodišču so ga danes zaradi tega obsodili na šest mesecev zapora pogojno in poravnavo sodnih stroškov. Prebivalci v Bonetih v Dolu si svetijo s petrolejkami • V vasi nima jo slinavke in park jevke - Propaganda tamkajšnjega «gospoda> BONETI. (Dol), 23. — Bone- tj ie eden izmed več naselkov vzdolž dTŽavne ceste, ki pelje od Jamelj proti Gorici. Čeprav eo skoraj vsi zaselki ob sam* državni cesta in čeprav največkrat stoji v njihovi neposredni bližini električni daljnovod, kljub temu so skoraj vsi brez elektrike. Ko človek pride v vas ni na dvoriščih in na poteh med hišami nobene luči. Samo ^kozi okna je v urah okoli večerje opaziti, kako brleča petrolejka oddaja svoje skope svetlobne žarke skoz; zagr.njalo na oknu. ki je navadno rdečkaste barve. Kmetje so svcje opravke v hlevih in skednjih opravili še predno se je stemnilo, da iim potem teea opravila ni treba POKRAJINA. NAJ OBDRŽI CESTO V bTEVERJAN To je pohebno. ker n ma za njeno vzdrževanje števerjanska občina dovo j denarja Pod svoje skibstvo naj prevzame tudi cesto skozi Grojno STEVERJAN, 23. — prav dobro se še spominjamo, da je bila pokrajinska cesta čez Oslav-je do števerj i iškega državnega bloka pred časom v zelo slabem stanju. Ljudje So govor,li, da se po njej tako pelje kot po stopnicah. V resiici je bila cesta nadvse slaba in je bilo popravilo nujno. Odkar pa so jo popravili je vožnja po njej prijetna in tudi promet se je v tem delu precej povečal. Te dni pa se je razširila vest. da bi se pokrajina cesti od pevmskega mosta pa do štever jansfcega drž-vnega bloka zelo rada odoovedala. Zdi se. da je zanjo cesta izgubila tisti pomen, ki ga je imela prejšnja leta, ko je vezala ko;s’'o občino, ki je bila precej ob^ež a z Gorico. V tem primeru bi morala za njo skrbeti štev rjrnska občinska uprava, ki pa je že itak znana po veliki suši v svoji blagajni. Zato so prebivalci mnenja, da bi bilo tako pokrajinsko ravnanje nad vse zgrešeno in bi s-mo škodrvalo omenjenemu prebivalstvu, ki bi v najkrajšem času, m-rda že letošnjo spomlad a’i najkisneje jeseni, imelo spet tako cesto, kakršna je bila pred popravilom. Namesto takega ukrepa zahtevajo Steverjanci, -ete sprejme pokrajina pod svojo upravo tudi cesto skozi Grojno. Vinjen ali trezen? GORICA, 23. — Nekega večera preteklega poletja so agenti javne varnosti naleteli pri baru «Al!a Posta« na 52-letnega Gigla Alojza jz Ul. Se-minario 9, ki se je opotekal po cesti, kot da bi bil vinjen. Zato so ga tudj spravili v varnostno ceiico in ga prijavili sodnim oblastem. Giglio je da- nes pred sodnikom odločno zanikal. da bi bil vinjen in zatrjeval, da je tisti večer popil samo kozarec piva. V svoi zagovor je predložil tudi zdravniško potrdilo, da je nekaj časa prej obolel za sončarico in se zato večkrat vede. kot da bi bil vinjen. Ker ni sodnik vedel komu naj verjame, policistom ali obtožencu, je Gdglia oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Obtožbe, da je s pismom razžalila čast Gasparinija Stefana, so nato oprostili 40-letno trgovko Gon por. Zutton Justino. in sicer z utemeljitvijo, da ni zakrivila dejanja. delati ob petrolejki. Zato je navadno tudi večerja precej zgodaj m ljudje se kaj kmalu odpravijo spat Skoraj smo se začudili, da nekaj po osm. uri zvečer skoraj ni bilo najti ljudi, ki bi bili še pokonci. Redke družne, ki so se ob tem času še stiskale okoli peči. so se pogovarjale o svojih domač.h stvareh. Predvsem je pogovor tekel o slinavki. ki je tako močno priza tj kratka krila. Vendar ga takrat niso poslušale in zato tudi danes prebivalci iz Bonetov ne bodo sledili njegovim pozivom. Aretacija tatov železa GORICA, 23. — Steverjanski karabinjerji so danes aretirali 19-letnega Škorjanca Karle in 28-letnega Veluščka Remigija. dela furlanske kraje in ki se i ^er 90 ugotovili, da sta ukradla števerjanskemu županu Rudolfu Maražu za okoli 6-000 Idr železa. Oba aretiranca so pripeljali v goriške zapore, V najkrajšem času . bodo pripravili zapisnik in ga izročili sodnim oblastem, kj bodo proti aretirancema uvedle sodni postopek. je pojavila tudi v nekaterih slovenskih vaseh. Bon eh, so ena izmed redkih vasi. kj jih sedanja epidemija slinavke ni zajela. Zato pa se toliko bolj z bridkostjo spominjajo časov po prvi svetovni vojni. Takrat je namreč slinavka in parkljevka zajela poleg drug-h tudi to vas in ljudje so živali zdravili samo s soljo in kisom. Vaščani zelo pogrešajo elektriko. V vari ie na primer tudi šivilja, ki hj lahko veliko več delala, če bi imeli elektriko. Ker pa je ni, je prisiljena delo že zelo zgodaj končati, ker ne more šivati pri brleči luči. Zato je bila z velikim zadovoljstvom sprejeta vest, da bodo pri napeljavi elektrike v Jam-Ije potegnili vod tudi v Bone-te in od tam v Palk.šče, kjer je prav tako ves zaselek brez luči. Kot v nekaterih drugih eori-ških vaseh tako je tudi v Bonetih «gcspod» precej delaven. Pri zadnji maši v palkiški šoli je med pridigo propagiral, da mora v slovensko hišo samo «Katoliški glas« in tudi ves o-stali del njegove pridige je bil politično pobarvan. Vaščani se ga prav dobro spominjajo kako mož opravlja svoje »prstirske« dolžnosti, tudi iz časov, ko so Se goriški mladinci in mladinke pripravljali na prvomajske telovadne nastope. Takrat ni našel besed, da bi z njimi prikazal. kako grešno je za mladinke telovaditi in pri tem nosi- Za 1 In 5 odst. zvi 4 8 - u r n i c šanje plače j e lavni k zahteva notranja kom s ja pri Cr^DA TR2IC, 23. — Te dni se je sestala notranja komisija Združenih jadranskih ledjedeluic in sklenila, da predloži vodstvu podjetja sledeče zahteve: zvišanje mezd in pigč, ?a .15 odst«1 ustanovitev proižvoone nagrade za vse delavce zaradi zvišanja produkcije v zadnjem času. ponovno vzpostav tev 48-umega tednika, ustanovitev tovarniške proda.alne za predmete najširše potrošnje, sprejem večjega števila vajencev, pravilno postopanje s specializ ranimi delavci, izplačevanje plač po državnem sporazumu za žene, ki opravljajo moška dela, obnovitev porušenih hiš v Pan-zanu, čimprejšnjo ureditev spora o zvišanju plač za akordna dela, izplačilo božične doklade brez odtegljajev. čeprav so bile v preteklem letu stavke, spoštovanje državnega sporazuma o delu. glede higienskih in zdravstvenih pogbjev, ustanovitev delavskega sveta, kj bo nadzoroval proizvodnjo, d d li-tev dveh delovnih oblek na, leto. KINO VERDI. 16.30: (iLastnlk parnika«, D. Scala in W. Chiari. VITTORJA. 17: « Sinovi brez imsma«, A. Nazzari in Y Šanson. CENTRALE. 17: «Mi ne zbežiš«, I. Lupino in E. Flynn. MODERNO. 17: «Kaznjenci Sing-Singa«. M. Anderson in P. Mitchell. i Motiv iz Sv. Lenarta v Benečiji. Nov vodovod v Teru Voda iz starega vodovoda je nepitna, kar dokazuje, da ni oblastem prav nič mar za ljudsko zdravje TER, 23. — Preteklo nedeljo je bil sestanek vseh družinskih glavarjev naše vasi, da ti se pomenili, ka'ko rešiti vprašanje vade. Sestanka se je udeležil tudi inženir tehničnega urada (Genio Civiie), ki je pojasnil ljudem položaj in pevedai, kaknše so možnosti. Na sestanku so ustanovili odbor, ki bo napravil potrebne korake, da bo vlada dala v ta. namen pod poro. Tako se bo končno rešilo staro vprašanje vodovoda v Teru. Sedaj dobiva ta vas vodo po starem vodovodu, ki ga, je zgradila v 90. letih preteklega s>'o letja Furlanska družb® za elektriko. Ko je ta družba vzela vodo potoka Tera na kraju, imenovanem Zaipolje, se je obvezala, da bo prebivalstvu dobavila v°do. Zato je zgTadila jez, ki je odvajal vodo Tera v kanal. ki gre ob hribu prj Brdu da Njivice, od koder pada voda iz cevi na turbine električne centrale. Hkrati je družba zgradila cevi, ki s& se odcepile od istega kraja in ki dovajajo vodo v vas Ter. Od takrat se je ta vodovod pokvaril in mnogokrat ostajajo prebivalci brez vode. Ko na enem kraju popravijo cevi, voda zopet teče, dokler ne nastane zopet kje drugje kaka nova okvara na ceveh. Toda niso le cevi slabe, poudariti moramo, da veda. ki prihaja v Ter, sploh ni pitna Voda namreč ne prihaja iz izvira, ampak iz poteka, v katerem se nabere polno umazanije. Da se prepričamo o nehigieničnosti te vode, je dovolj, da ugotovimo, da mnogokrat taborijo na ravnini pri izviru vojaški oddelki z mulami. Voda. ki PE.da ob dežju na ravnico,' prihaja nekoliko niže pri izviru na dan ter po nekaj kilometrih toka prehaja v vodovodi in teče iz vaških vodnjakov. Ta nedestatek so na merodajnem mestu večkrat omenili, toda bilo je vse zaman. O-menjena družba se je obvezala, da bo priskrbela prebivalcem I pitno vodo. Družbi pa ni prav r SPOMIN na J Od leta 1945 dalje imajo prebivalci pusi Breg vsako leto od 15. do 11. januarja velik praznik, V teh aneh je v va i s^L i-no veselje, ljudje pijejo in pojejo, kakor da bi hoteti pozabiti na strašne dgodke, ki so se zgodili v tem. času leta 1945 Ta je zapazil prihajajoče Nemce in ne da bi komu kaj rekel, je stekel iz mlina, da bi opozoril partizane na bližnjo nevarnost. Toda Nemci so oa zapazili in hrabrega dečka je podrla toča krogel Iz ntm.ke volci Brega vsako leto te dneve kot največji praznik, kot da bi hoteli nadomesiiti tak at .e strašne dneve z dnevi veselja. To je le ena dtran med tolikimi stranmi naše zgodov ne v letih 1943 do 1945. Takrat je rfh L i ^ prebivalstvo podpiralo par- no suženj kot je bilo poprej. Po svobodi ni to ljudstvo dobilo ničesar. Niti cest, niti po.t-por za zgraditev ali poprav ki hiš, samo nekaj metrov cevi, da so si prebivalci z lastnim delom lahko napeljali pitno vodo v vas. Ve kar so preb. vale i nič mar, ali jo morejo ljudje piti ali ne. ker pri njei pač menijo- Ce je nočejo piti, naj pa poiščejo drugo, kjer se jim najbolj ljubi. Ko pridejo poleti sem,vojaki na vaje, pa obesijo na vsak vodnjak opozorilo, da voda ni pitna. Ti napisi so v zadoščenje prebivalstvu, saj mu služijo za dokaz, da voda res ni pitna. Sedai se zdi, da bodo napravili načrt z® zgraditev novega vodovoda, ki bo zbiral vodo iz studenca, mnogo više nad vasjo na griču, kamor se je po veliki povodnji v preteklem stoletju razširila vas in kjer so zgradili tudi vaško cerkev. Strošek za to delo bi znašal okoli 1 milijon lir. in sicer za material; delovno silo pa bodo prispevali vaščani brezplačno. Prav Pa bi bilo. če bi oblasti Drtibne vesli iz beneških vasi Sv. Lenari SV. LENART. 23. — V naši vasi je umrla 83-letna Debenjak Terezija, poročena Florjančič. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva, ker je bila pokojnica vsem priljubljena, Pentjak PENTJAK, 23. — Umrl je 75-letni invalid Markič Peter. Postal je nvalid že leta 1914, ko se je ponesrečil na delu pri izkopavanju materiala za tukajšnjo cementarno. Ker pa takrat še ni bilo socialnega zavarovanja, ni ta nesrečni človek prejel niti lire invalidnine. To je še en dokaz, kako zanemarjajo naše ljudstvo. šk rutovo SKRUTOVO, 23. — Svojčas je bilo pri nas mnogo divjačine. Potem se je vedno bolj redčila in sedaj je že prava redkost. Izginili so divji zajci in tudi lisice. Le včasih se zgodi, da se prikaže v teh dolinah kaka lisica, ki napravi veliko škodo v kumikih. Zato seveda lisice preganjajo in jih izkušajo popolnoma iztrebiti. Tudi te dni so ustrelili eno lisico v bližini vasi. Skupina mladeničev pa je morala stati na preži več noči, preden je lahko ubila lisico. Prejšnji večer je bil v vasi zato velik praznik, na katerem vendarle upoštevale, da predstavlja delo, ki ga treba napraviti. večjo vrednost kakor material sam in da zato ne bi bilo napačno, če bi domačinom dali trdi kaj za njihovo delo. Na ceveh bi morali biti pritrjeni na nekaterih krajih tudj hidranti za primer požara. Te potrebe ni smeti podcenjevati, ker obstaja nevarnost, da se lahke vnamejo nekateri seniki, kar bj povzročilo pravo tragedijo, ker so hiše, hlevi in seniki nakopičenj dirus« na drugega ter bi se ogenj razširil v nekaj trenutkih s noMooia na poslcpje. Preden bi prišli gasilci, bi ogenj že uničil mnogo premoženja. Ce bi napravili pa hidrante, bi si ljudje delno takoj samo pomagalo v borbi proti plamenom in bi bila škoda mnogo manjša. Upoštevati pa mxrmo še eno ■stvar. Vlada bi lahko priskočila na pomoč prebivalstvu pr; gradmii tega vodovoda, in sicer bi njena pomoč lahko zavzela obliko podpore razvoju živinoreje na tem področju. Tu se zopet kaže absurdnost zakona. Država lahko podpira gradnjo vodovoda, če je potreben za okrepitev razvoja živinoreje. Ne more pa podpreti teh del, če gre za vodovod za ljudi, to je, d'a se iim preskrbi čista voda, Potemtakem imajo za to za. konedajo živali abfo'uino prednost pred ljudmi. Krave, ovce, koze. ki živijo v hlevih v- Teru imajo torei pravico do dobrega vodovoda, prebivalstvo pa ne. Za vlado so ljudje najbrž manjvredne živali na dveh nogah. To ie na res prehudo. No. u® arino, da bo ta vodovod koristil tudi za razvoi živinoreje. Sedaj pa bomo videli, ko liko časa bo potrebno, da se uredijo vse birokratske priprave in da. sp končno uresniči to delo. Odbor, ki e a izbrali v ta namen, je no'n U tre volje in njegov prrd.sed.hik gospod Alfred Jacoiutti ima mnogo u-r.arja v dober usr-h. Spričo slabih izkušenj, ki jih imamo z našo birokracijo, p« mj Upravi čeno dvomimo v debre rezultate. Športno življenje slovenskih dijakov Oiskrim,nacija s strani šolskih omasti pri pokrajinskem tekmovanju Čudno se zdi, da se ni po treh mesecih od pričetka šole še nič slišalo o dijaški športni prireditvi. Prejšnja leta so v tem času že bile s srednješolci številne nogometne tekme med raznimi skupinami zavodov Mi celo tekme med dijaki in iz-venšolskimi društvi; da sploh ne govorimo ° drugih panogah športa. Letos pa o vsem tem ni ne duha ne sluha. Da pi se bili dijaki odpovedali športu zaradi učenja ne verjamemo, saj so komaj pred nekaj dnevi delili na šolah izpričevala in redi niso drugačni od prejšnjih let. V začetku novembra je bila sicer napovedana nogometna tekma proti tržaškim srednješolcem in ti so prispeli v Gorico s precejšnjim številom navijačev, a nam zaradi slabega vremena in zaradi slabe organizacije ni bilo dano gledati te senzacije. Za velikonočne praznike pa je že najavljena tradicionalna tekma med «trebušniki» (visokošolci) in «mlečnozobci» (srednješolci). Kdo bo to pot zmagal je težko prerokovati; Dred dvema letoma so srednješolci zmagali s 7-0, lani pa so remizirali s 3-3, letos pa... bomo še videli. Upamo, da se bodo dijaki zbudili in priredili še kakšne druge tekme. Glede odbojke bi lahko brez vsakih težkoč organizirali turnir za zavodno prvenstvo. Lahka atletika postaja važen faktor v vsem športu. Lani je prosvetno mini trstvo organiziralo notranje tekme med srednješolci zavodov v Italiji. Tudi slovenski dijaki so te’ movali, a na pokrajinsko prvenstvo niso smeli, ker jih niso italijanski profesorji telesne vzgoje hoteli imeti s seboj, boječ se morda, da ne bi odneslj ka'-eoa važnega mesta; v lahkoat’et-skih panogah za to ni bilo prevelike nevarnosti. Bojazen se je pokazala na pokrajinskem prvenstvu v teku čez dm in odobrili siklep. da bodo na križišču med Ul. XXIV. maja in Ul. IX. avgusta ter Korzcm Italia vdelane v tlak posebne ploščice, ki bodo označevale prehod za pešce. Odobrili so tudi povezavo občinske h-še v Ul. Giustiniani z vododovodno mrežo. V drugem delu seje so se odborniki posvetili ponovni proučitvi načrta za napeljavo električnih hladilnikov na pokriti trg. Proučili so tudi proračun. ki ga je izdelal občinski tehnični urad in se je v zvezi z izdatkom za to delo. ki bo za občinsko blagajno precej občuten, razvilo živahno razpravljanje. Odbor je sklenil, da bodo proračun še enkrat natančneje pregledali in proučili možnost znižanja izdatka, če treba tudi s popravkom načrta. Ob zaključku je odbor razpravljali o drugih vprašanjih na tajni seji. Zlom leve roke zarodi nesrečnega padca Razna obvestila PRIJAVA DOHODKOV , GORICA, 23. — Finančno W nistrstvo je odredilo, da bo* vsi okrajni davčni uradi do«1' marca t. 1. sprejeli prijavo & hodkov kategorije C2, ki so 1° dolžni predložiti delodajalci, ^ da bi pri tem upoštevali zensko zamudo. Prijavi mora)11 delodajalci priložiti seznam P poslenh uradnikov ter delavdj; katerih dohodki so leta 1*‘ presegali 600.000 lir. OBVESTILO LASTNIK®! JAVNIH LOKALOV GORICA, 23. — Zveza trg*1' cev za goriško pokrajino op® zarja vse lastnike javnih obJJ tov. ki imajo v svojih lokal® radijske sprejemnike, da t sporazum, ki je bil sklenjen j ta 1951 med Zvezo javnih nikov i,n Italijansko družbo*; torjev, veljaven tudi za ” 1952. , Znižanje takse, ki je pre®; demo v omenjenem sporazu®-bodo upoštevali samo za lastnike javnih lokalov, ki Vr pravočasno poravnali naro®£ no, in sicer do 31. januarja ff-za letno naročnino in do 25,1* nuarja za šestmesečno naro®* no. Nadalje morajo predi®1 SIAE potrdilo o vpisu, k' ” izdaja Zveza trgovcev. PROMET S TRAKTORJI GORICA, 23. — Prefekt®* GORICA. 23. — V stanoya- sporoča: Ministrstvo za j*ri nju 55-letne Brumat Evgenije {jela je sporazumno s pr o®® je prišlo včeraj popoldne do nim ministrstvom podaljšalo • nesreče. Brumatova je bila 31. decembra 1952 dovolj®11 namreč kot skrbna gospodinja za kroženje traktorjev po ‘ zaposlena s h-šnimi opravki, sti, in sicer s sledečimi po«® ~ stanovanje, ko je , 1. Uporaba traktorjev jei Urejevala je stanovanje, ko je j r. uporaoa rraiuorjev )cj iz neznanih vzrokov tako ne- volejna samo za vprego kri srečno padla na tla. da si je kega orodja in vozov na k<>^ alomila levo roko. Sosedje so , ne .0Vj,raJ0, ^>ror[ie}^ td nesreče takoj opaz-li in ženski ne presegajo določene tež: priskočili na pomoč. Poklicali so rešilni avto Zelenega križa, ki. je Brumatovo odpeljal v bod-n.co Brigata Pavia, kjer so ii zlomljeni ud naravnali in ga cmavčili. Ozdravela bo v 30 dneh. seveda če ne bodo nastopile komplikacije. st m, kier prav tako niso pu-! _/7 /iA n 1)1/1 fl bnV spodartva. stili naših dijakov zraven. Ti oUUl UJL ei/lUI/lU f 2. Vpreg pa so. pol ure pozne je sam j tek- Italijan ko A movali na isti progi in glej čudo: imeli so boljše rezultate od srednješolskega pokrajinskega orvaka. Verjetno se b0 ta zgodbica ponovila tudi letos. Skupina srednješolcev pa se je le zganila, pridno vadi namizni tenis iri verjetno se bedo že to nedeljo pomerili v Gorici s skupino tržaških srednješolcev. 2el’'mo. da bi se te tekm« uresničila in d-a bi b'la le uv-d dolge vrite športnih srečanj naših dijakov. Seja občinskega upravnega odbora Sprejeti so bili važni sklepi gospodarskega in komunalnega značaja GORICA, 23. — Na seji v torek zvečer je občinski upravni odbor pod predsedstvom župana sprejel sledeče: pogoje za betoniranje in popravilo pre-dilniške ulice v Podgori z delnim prispevkom ravnateljstva predilnice; načrt za cjučenje mi ni t ,stvo za vzgojo je J razpisalo : a-tečaj za 200 ‘ poipor visc-košolcem akademskem letu 1951-52. obraz ožit-vi je navedeno, da se natečaja lahko udele 'ijo samo tisti vi oko-šotci; 'ki Živijo 17 štabih-<70 t> -darskih razmerah in ki so bili ali partizani alj intem.ranci, brgvnd? ........... ....... Ker velja natečaj tudi za naše ozemlje, ms zanima že y naprej ali bodo upošteirli prošnje slovenskih v.sckzšol-cev ki imajo vse Pogoje, da se natejaja lahko udeležijo, Ali pa bo tudi tulca) odločevala narodnost in bodo Un jas.stov. Toda v hribih so bi.i jpaicizani, ki vocražniKa '* so pustih pri miru in so stalno na-puuuh utrjene L^st^ja ke v ravnini. To o zemlje je bilo za Nemce ključno pouročje, Kajti Breg se nahaja v visoki Ter ki dolini, ki se kon.a na p.eiaza Fulador med Velik.m in Mal m Karmunom. Preko tega p> eluZa jim je bila odprta pot to .si v hribe, n. pr. preko Fuijpan:. v Ftalenj, do zastražene h drot e.i-trale v Vedronci ali pa v Ha-min, na drugi strani prelaza prav pod hribom. Nemci -o dobro ocenili pomembnost prc.a-za, doline in okolice v kateri so b-li partizani, kajti zavedal so se da bi ji ob napadu partizanov na Vedronco pes dka iz Humina ne mogla priskočiti na pomoč, niti ne bi mog a posadka in Vedronce priskočiti uo pomoč px>sadki v Huminu. Zaradi precejšnje partizanske delavno ti, posebno v januar,u (eta 1945, so se Nemci odločili za velik «restrelam.nto», ki raj bi partizane za vedno pregnal iz teh krajev. Za to so se odločili tudi zaradi tega. ker so bili posebno v tistem času močno navezan, na glavno ce to, ki vodi iz Pontebe proti Vidmu in so se bali, da jim ne bi partizani prekinili važne prometne žile. 15. januarja zjutraj je v dolino prikorakala močna ko.ona Nemcev fašistov in kozakov in usmerila korak naravnost proti Bregu Prav takrat je bil v < a-»i oddelek partizanov ki niso nič vede i o nameri Nemcev in njihovih zaveznikov. Pod vasjo fe mlin, v kafer m je dejiai tudi 14-leUii deček. Nemci hoteli preprečiti, da bi v vasi kaj zvedeli, ker so računali na presenečenje ko bi bila vas že obkoljena. Toda ttreli v jutranji tišini so globoko odjeknili v dolini in s tem je bil dan tudi alarm. Začela se je borba, toda zaradi prevelike pre-mojj so se morali partizani u-makniti. Nemci so zasedli vas Sedaj je bilo treba opraviti a. , , prebivalci, ki so biU uzkLnjenij » tollko P^rpelo, a je še ved-v svojih hišah. Najprej so prignali nekaj deklet, starih okoli 20 let in jim ukazali, da morajo na svojih hrbtih edne-sti mrtve Nemce po stezah do nemčke postojanke. Potem se je pričel rop po hišah Ze tako revnemu prebivalstvu so odnesli količkaj vredne stvari. Le nekaj živine so utegn i po kriti po gozdovih. Mo ke so odgnali v videmske zapo-re. od katerih precejšen del so potem odpeljali v koncentracijska taborišča v Nemčijo. Nekate i med njimi se ni.so nikrli več vrnili Zenske »o se kasn- je vrnile na svoje drmove, da bi vdj Za silo uredile ogniišč". Tako je bilo v dnevih 15., IS in 17. januarja 1945. V tivtih dnevih ni v dolini nihxe mirno počival Nihče ni vedel kdaj bo prešla nemška nevihta. Tudi iz nekaterih d tipih. krajev so odpeljali moške v videmske zapore. Nemci se bili besni, kajti partizane sn sicer pregnali, todši za ceno mnogih mrtizih. Poleg tega je bila njihova zmaga samo trenutnega značaja,, kajti zaveda li so se, da bodo takoj po odhodu čet -Vrtizani zopet za edl svoje obilni ne postojanka. Hoteli so obkoHti ra’, t-da streli, ki so ubili 14-letnegn dečka, so rešili partizane ki so v borb; nje-govn smrt takoj maščernU li so ga, ne da bi ga poprej po-, zvali, da se ustavi. Verjet >o so | bOTli‘ fa načelo: aSmn fašizmu, - svobodo narodu!*. Te strani zgodovine so pi ane s krvjo ,n solzami vsega ljudstva. Toda' borba partizanov za svobodo in mir je bila izdatna. Danes ni več miru in spoštovanja, ki bi bili pravično plačilo za to b rbo. Težnje po svobodi in pravice so bile udušene. V teh krajih je še vedno ljud. tv o, ki se je bo lo vas priključili zopet občini Go- renje, ki je bila pod faii-l i n 3poW raUpo* viehhiš^h j Upravičeno razburjeniein za- ^«v^o Z *bna°zaslužena £ £ ^ .°£I jih po drugi strani zene niso rade dajale. Ko so nabrali cel PRED SKUPŠČINO OF ZA MILJSKI Oliuditi narodno zavest pri Slovencih v Miljskih hribi)* glavna naloga b o d o i v g a delovanja d* Poživili bo treba kulturno - prosvetno delovanje * Poostr.ti borbo za s ovensko šolsjjj čini Brdo. In ko so ženske | skupno z onimi izFlajpana pro- ^j^o^večeTprlrem pri testirale, so nastopil, fcarabi-j Jetno ve6erjo Večerje se je njerji in petem so prišle ovad- ucje]ežila vsa mladina v vasi in * Kazni itd. j na njej je viadaj0 veliko vese- frc to je vse, kar so dosegli i lje prav zaradi okoliščin in prebivalci za svoje junaško ve- vzrokov, zaradi katerih je bila denje. I prirejena. NAČRT ZA GOSPODARJENJE V L. 1952 V Istrskem okrož ju je bdi te dni y glavnem dokončan načrt za gospodarjenje v tekočem 1952 letu. Ta načrt bo predan v razp avtljanje in debato vsem delovnim kolektivom In na vsa mesta, kjer se proizvajajo potrebščine za življenje. Predlog načrta bo po debati na terenu predložen v odobritev okrožni skupščini. Ta načrt je bil napravljen na (klovnih mestih 9kupno z delovnimi kolektivi. Načrt predvideva za industrijo da se ploveča ni ena kapaciteta za proi z-vodnjo i,n proizvodnja sama. Tu prihaja v poštev ribja konzervna industrija, rudnik v Sečjolah. kamnolomi na Bujskem, sredriva za ribolov, boksit *n podobno. Znano je. da so bili kemnolomn na Bujskem pred vojno v velikem obratu Isto je za ribjo industrijo. ki je imela pred vojno za pridobivanje suro v. n — rib Toda ti'dnevi »o prešli, prišla I na razpolago celo ribiško floto, je osvobodpev. moški so rrišl iz zaporov tudj ort1' k’ so pre-*iv>li s*rahote nem-kih taborišč Tr-dn rrebival- trs- m' g-li in ne morejo poz-bV strašnih trennf-ov k so jih preživeli v teh dnevih Od takrat praznujejo prebt- dobro opremljeno celo za lov !a Sredozemskem morju. V poljedeltvu je pr dvdena v načrtu m"han'z-cija pri obdelovanju zemlje, intenzivno p idelnvanje oa meliorirrnih zemljišč h, uporaba umetnih gnojil, kar bo vse skupaj vpli- valo na povečanje in (zboljšanje pridelkov, žita, grozdja, sadja, zelenjave, sena itd- V proračunu predvideva načrt, da bosta oba okraja sama iz lastnih dohodkov krila vse svoje potrebe. Vsi dohodki bodo namreč ostali v okrajih in bodo na razipolago okrajema. Cimbcljše bosta znala z denarjem ga.-pod?riti. temtooljie bo šlo gospodarstvo na splošno. Perspektiva plasiranja izdelkov industrije, ribje konzerve, kamna, boksita je dobra. Delovni kolektivi bodo morali gledati na zvišanje produkcije in istočasno na znižanje proizvodnih stroškov. Za mehanizacijo dela v kamnolomih ie bilo narcčen.h za 16 milijonov sitrojev. za mehanizacijo dela pri kopanju boksita pa za 5 mil jonov strojev. Tečaj za vzrejo perutnine Zavod za pospeševanje gos.o darstva v Kopru priredi leča za vzrejo perutnine. Poučevali se bo sledeče; 1 .Vzreja niščan-cev do 8 tednov. 2. Prehran perutnin- s p sebnim ozirom na izkoriščanje odpadkov indu atrije. 3. Higiena In zdTavje pe- Vailenje z umetnjjr.i aito rutnine. 4. kokljami (inkubatorji). Tečaj začne prvega februarja in bo trajal en mesec. Pouk bo teoretične in praktične narave. Poučevalo se bo v eksperimentalni postaji za perutnino v Valdoltri, Za hrano in prenočišče je preskrbljeno. Tečaja se lahko udeležijo v Drvi vrsti članice kmečkih delovnih im splošnih zadrug in napredni kmetovalci. Po zaključenem tečaju bodo tečajnice dobile piščance, ki jih bodo potem lahko vzgajale dtima. Stroški za šolanje in prenočišče So v breme Zavoda, tečajnicam: bo vračunana samo •vrehraipa po najnižjih cenah. Kct je štveilo mest omejeno, naj jnteresentke pohitijo s prijavami, kaitere sprejema Zadružni sklad (v poslopju bivših zaporov) v Kopru. Komentar tov. B. Pctronia o dogodkih v ladjedelnici Sv. Marka in Tobačni tovarni Jutri, petek 25. januarja bo Radio jugoslovanske cone STO oddaj-. ob 20.15 na valovni dolž ni 254,6 m komentar voditelja Konfederacije enoinih razrednih sin-d kolov dogodkov ladjedelnice. Sv. Marka ln Vob čne tovarne v Trstu. Delavci Tržačani poslušajte! Kot smo izvedeli proučujejo pri Zavezniški vojaški upravi možnost, da bi uveljavili na našem ozemlju italijanski zakon, ki predvideva povišanje najemnin. Omenjeni zakon so v Italiji sprejeli ie pretekli december. Po še nepotrjenih vesteh, naj bi določbe zakona o povišanju najemnine stopile v veljavo na našem o-zemlju ie s prvim februarjem. Vest o motnosti uveljavitve italijanskega zakona na našem ozemlju, je vzbudila med tržaškim prebivalstvom upravičeno razburjenje in zaskrbljenost, saj je praksa ie v Italiji pokazala, da je novi zakon prizadel po večini manj premožne in revne družine ter da je v nasprotju s tem koristil bogatejšim slojem. Polemika v zvezi s tem vprašanjem bo prav gotovo zelo motna, saj je velika večina tržaškega prebivalstva proti vsakemu povišanju najemnin ki so se v zadnjih letih že trikrat zvišale, medtem ko so ostale plače uradnikov in delavcev skorajda nespremenjene. Prispevajte za KULTURNI DOM V soboto bo v Plavjah skupščina Osvobodilne fronte za rrrljski okraj. Ne pretiravam«., če trdimo, d& bo to ena izmed najvažnejših skupščin OF, ki se v tem času vršijo po našem ozemlju. Najvažnejša zaradi te ga, ker spadajo v ta okraj t. j. v miljsko občino Mjljski hribi, v katerih sicer prebivajo Slovenci, a se z izjemo predvsem starejših, svojega slovenstva prav malo zavedajo. Iz tega razlega pravimo, da bo skupščina najvažnejša, kajti novi okrajni odbor bo imel težko delo jn bo ireral zastaviti vse sile. da bo pri ljudeh vzbudil zopet nacionalni čut, ki je posebno v zadnjem času — in to po zaslugi kominformistov — tako upadel. V tem članku bj obravnavali predvsem vprašanje delovanja na kultrumo^prosvetnem področju in šolstva glede na raz. mere v Mljskih hribih. Namesto uvoda na( navedetno primer o potrebi kulturnega Izživljanja naših ljudi, ki nam dokazuje, da je kultumo-pro-svetno delovanje med Slovenci na tem ozemlju eno izmed naj. bolj občutenih na terenu. V zadružnem domu v Škofijah, seveda na jugoslovanskem poaročju je Ljudsko gledališče iz Kopra priredilo v nedeljo gledališko predstavo, kjer so igrali Cankarjevega «Kralja na Betajnovi«. K predstavi pa niso prišli samo ljudi* iz jugoslovanskega področja, zelo- veliko jih ie bilo iz Skcfii na tej strani meje ti Plavij in Miljskih hribov Ko »o prešteli denar v gledališki blagajni, so ugotovili, da je poleg dinarjev b)uo vplačanih tudi 15.000 lir. Ta primer nam dokazuje, da sj ljudje želijo kulturnih prire ditev, bodisi gledaliških r>red-stav. bodisi nastopov pevskih zborov, folklornih skupin itd V Škofijah ie bilo nekdaj delo vanje na kulturno-proavetnem področju močno razgibano, saj so imeli svoje prosvetno dru-štvo «Istrski grmič«, ki je imelo svojo goibo s 30 člani, dalje pevski zbor in dramsko družino. Zaradj keminformistov, ki so hoteli monopolizirati de lova. nje na teh področjih. |e vse skupaj propadlo. Ostalo je še nekaj godcev, ki Pa ne morejo samostojno nastopati in si izpo sojujjeo ljudj jz drugih vasi. Samostojnih nastopov 1'orei v Škofijah ni- Tudi pomanjkanje dvorane ie nekai časa vplivalo na kulturno mrtvilo. Poleti bi sicer moralo nastopati Slovensko narodno gledališče, toda iz neznanih vzrokov so tudj te predeitave odpadle. Dejstvo je, da st prebivalci prireditev želijo, Treba bo torej najti načine, da se ljudem ustreže. Sedai je v Škofijah dvorana, k' ima prostora za o-koLj 300 ljudi. V njej bo mora. to nastopati SNG in druga prosvetna društva, ki imajo za to vse pogoje. Toda to ni dovolj. Treba bo pričeti obnavljati tisto, kar je nekdaj bilo, a so v«-dalijevci porušili; treba bo najti tovariše, kj jim je pri srcu slovenska beseda, ki jim je pri srcu slovenska pesem, ki bodo ne glede na strankarsko mišljenje oživiti kulturno dr lova-nje in s svojim delom vp’ivali predvsem na mlačne in nezavedne Slovence v Miljskih hri bili. V tem je glavna naloga zavednih Slovencev iz Škofij in drugih okoliških vasi, ki bodo sebe kulturno dvigali, isto. časno p® pomagali pri perečem reševanju nacionalnega vprašanja v Miljskih hribin. V Plavjah je delovanje na bultumoprcsvetnem področju boljše. Tam imajo svojo godbo, pevski zbor jn pionirsko druži no, ki tudi od časa do časa nastopa. Dramska družina je v zadnjem času zaspala in to iz več vzrokov. Toda za Plavje ni nevarnosti, da bi kulturno življenje v »plcšnem umrlo, kajti ljudje ao zavedni in cenijo slo- vensko besedo. Želeti bi le lo. da bi svoje delovanje ,a ku 1 tu rn o oresvetnem podr°c' še povečali. Kakšno je pa stanje v ** a skih hribih? Odgovor san1! zelo enostaven: na vsem podvr ju je sam> en pevski zbor* , -*a sestavljajo pevci iz ElerJi in nekaterih bližnjih vasi. \ zbor imajo kcniinformisti in ! je vse. Po veških gostilnah \ na nekaterih ((Ljudskih dod[ vih« sicer visijo deske z n ji si tega ali onega prosvetnj društva, toda rrosveVno in kj turno življenje se odvija kozarcih vina in v plesnih otjj ranah. Kdor skuša sipregovri-|S»® besedico v obrambo slcven* t pravic, tega proglasijo za u ckmaiista. Biti Jccminf«1'® pomeni za Miijske hribe ° Italijan, kajti to zahteva ^ -j-ternacionalizem. Na žalost’ slijo skorajda vsi Slovenci ^ Miljskih hribih, da je tažco ^ edino le tako prav. Prizna%, siceT, da so Slovenci, toda 1 j* jajo se za Italijane. Do Č^JSmC privedlo podtalno Jcvini*;:1 rovarjenje kominforn'1®^ nem mudi prav slika o P\.;n žajn slovenske šole v hribih. V slovenski vasi Mi<’ Barbari so lansko leto 'M italijansko osnovno šolo. V ^ rede sc je vpisalo 21 uferl Jo od t,ch ll otrok popolnem*«, s venskih staršev, 10 pa iz tjf V n ih zakonov, v Božičih >e še 5 otrok, ki obiskujejo-«-vensko šolo, šoli v Sv. ri grozi, da bo kmalu P v isfl položaj. p, Kdor nos) odgovornost ko stanje v Miljskih kjer se le še starejši priznavajo za zavedne Slavce? Kot sme že dejali, v jt nem kominformisti. K0*trjj> nekdaj raznarodovala A' In pozneje Italija, takojs^jti* raznarodujejo kom inf ot" Z OBISKA PRI ETBINU KRIST ANU-ENEMU PRVIH ORGANIZATORJEV SLOVENSKIH DELAVCEV in neverjetno ■ Kje je še taka «Pisal bom o vsem, kar tu vidim, pisal bom o tem življenju, ki je nam onkraj morja tako tuje mladina, ki tako nese- bično zastavlja svoje sile za lepšo bodočnost svoje grude? e dolgo m.e je mikalo, da s spoza°la ELbiruj Kristana, ki slav i ial* iasa mud' v Jugo-torJ ^ nelc* doživlja po • h letih odsotnosti, ko gle-vi ,na9el razvoj industrije, ko obr prenovlien in pomlajen j. lernlje, katera je bila ta-° nedsmiljeno izkoriščana in ena? Malce v zadregi sem Znašla pred njim, toda to-s roke mi je razblinil ček j * >:Tah- Pri^zen star' 38 rvL iil in mladosten me Ni V8?!1 v udoben naslanjač gati X trpba mnogo razla-j9 želim od njega, saj žuli. 01 Uflana> kje me čevelj Ctd00^ jeseni je mini-j-j. 3'- k° sem zadnjič vi-6obrn°^° domoihno. Ni si še Be tc opomogla od prve svetovati ie s° se začeli opa- mer znaki reakcije. Raz- hstrte*0 6 P°nel'°d silno ža-Sob; ‘ zaostala Bosna, Herce-trarao, ^^edonija pa pravi se rar Večat.n Etbin Kristan krivit nema- Znova doživlja ^ PoznelePta^e ljudstva, ki si fravice ‘L,Znalo samo priboriti ^žnobe?e Tm ^ V moten ,lasc se je ujel sa-deti kot ” iarek, da so vi-Biorem 3°Ste srebrne niti Ne noj re.V**!*'*’ da sedt pred mezden PrJf' Kristan, ki je bil Venskeo„n °rganizatorjev slo-časnv-ar . Vstva ter plodovit Boi rnzk 'n Pstdelj. Pred meda nua Preteklost, skoraj-lr> ljubeče, četudi je bila zanj mnogokrat težka in polna trpkih spoznanj. Hiti. Zeli povedati kgr največ. Ne govori več o Jugoslaviji po prvi svetovni vojni, ne govori več o Ameriki, kjer si je ustvaril svoj dom. Zdi se mi, da je pozabil celo name. sPišal bom o vsem, kar'tu vidim, v prosveti’, ,Enakopravnosti’ in drugih izseljeniških listih v A-meriki, pisal bom o tem življenju, ki je nam onstran velikega morja tuje in neverjetno. Kje je še taka mladina, ki tako neseb'čno zastavlja svoje sile za lepšo bodočnost svoje rodne grude? Zvečer, ko so se mladinci na porogi zbrali po težkem delu in ko sem jih opazoval utrujene, g vendar vesele, sem moral pomisliti na vse neverne Tomaže, ki verjamejo govoricam o prisilnem delu mladine v Jugoslavij:, kako bi se jim ob pogledu nanje morale podobne misli razbliniti v nič» In pripoveduje mi o mladincih ki jih je lani srečal na mladinski progi Doboj-Banja Luka. «Zagoreli, zdravi in polni vri■ skajočega življenja šo me vodih k nasipom, k mostu čez Bosno. Videl sem. kako pomaga z grgd tvijo nove proge ta mladina utirati pot napredku v nekdaj tako zaostalo deželo. Prepotoval sem doslej več'del Slovenije, ogledal sem si Novo Gorico, ust vil sem se v Spl tu, na otoku Visu, v Sisku, v Beogradu, Zagrebu, a od vseh teh krajev so spremembe največje , ?§§p sv°Jo ženo ob sončnem popoldnevu v Ljubljani. lEDIKIf GRMOVI 111 Gregorčičevi brigadi ** * Tolminskem . S!*l) '943 leta sta se • va ir, ?a ^'mit skem Orad- Ir- a m ( ,ul' 8Ktm urad-B ,'reg»rčič_va brigada, j flt-sjj ’ Vo slvc,m Jake Av-J?. sVobM glas upora in borbe Se ° V P neško Slnve-S(>dov)n.1'>red odhodom na to ..." boje' 0 P°t na sta bili hujšem y a Jevškem in Koba-,‘Vl'atu’ r ,'n'Ru, G(,;obarju, Ko-1 '9 4p ”^V1cU’ Trnovem ob So-"a b, drs kie drugje. bf1*1 *p,'^t"lp te borbe v traj-da Kr ,lnu na* ?a ljudstva v ■ je *v;t ' 11(1 komisijo za po- [\ir>jfK,men'k,'v jn spominja ki si je doslej ngle- k n ^Lkraje nekdanjih j.^- kr, s/ b'>rb ob Pohodu v * le ° b "ven;jo Ta k m .i-IS da bi se po. ih; 1''enti.ni • 1 se P°’ Vrk ra v- k' sp< m"nik v spo- 12> Ki lovrd*arCe nk KUkU l mrtr,, ~ ki je visok .. v' biedti m ko bodo S *e l*dM.?‘.n,ke pl šče- k. ; ' vzidan v Ml denov- .? V JD bc v spomin na borbe le Ila lri Padiltm bor em v S 8-'®vi VI ,H'esnika, na Vi*. K emo Puhoojih Stola in f>e^nu, ,)Ziroma Rdčpm njenib edinic vse od 1943 do 1945. leta. Poleg tega pa ni viden samo jz vasi ob Soči, tem. več tudi iz večjega dela Beneške Slovenije, ki danes še vedno ječi pod tujim jarmom, iz Furlanske nižine. Banjške planote in vzhodnega dela Krasa D?lje je rf4uk tudi razmeroma labko dos*open, (kar bi koristilo predvsem sami gradnji spomenika, ki naj bj bil kakih 5 do '2 metrov visok), poleg tega pa še privlačna izletniška točka tn prikladen za smučarska tekmovanja, saj so bile tod v 1950 letu reln republiške smučarske tikme. Danes se ukv- rjaio s postavitvijo tega spomenika samo Tn1m!nai, Hedp na njegovo pomembnost, pa bj b lo želeti, da bi bil ta stjomeni'- delo vsega slovenskega ijud^va. ?'Jk b h.hlti-en .k*1 VS!'Kakoi najbol] t0Ss sp< mmika!it!iV tev central < ‘ ker i. 1 se Posebno za-eŽje kot ‘'e številne, tako 31* vaseh /}*anJSe borbe tudi o°d so " ®ne5ke Slovenije Lar'balgjn r'le 30 divizija Seški h brigada. Briško L1 *o bii^vM I« drog, „dinjCP Kuk je . pu IX- korpu redišče borb ome- Ob 9. obletnici ustanovitve Gradnikove br gade pripravlja okrajni od bor Zveze borcev v Tolminu pomembno prorlavo (kraj in čas bo še naknadno sporočen) in noz oa t'se borce omenjene brigade, da mu pošljejo svoje nasb ve, po možnosti pa tudi Pi-ane spomine, doku mente, slike — skratka ve mater al o borbah ter življenju in delu v omenjeni brigadi, ki ga bo na žel'o lastnikov po pres’ kanju vrnil. v Bosni, predvsem pa še v Sarajevu. Pred dvajsetimi leti sem videl tamkaj staro čaršijo, muslimansko prebivalstvo v skrajni bedi in v primitivnih razmerah, neuko in izkoriščano. Muslimanske žene je zakrivala feredža, da je bila skrivnost sarajevskega crienta še večja, še mikavnejša. Danes se nisem mogel načuditi Sarajevu, ki je ves prenovljen, ne njegovim prebivalcem. Za človeka, ki pride v Jugoslavijo brez predsodkov, je vse to nekaj nerazumljivega, zlasti še, ker je bila prav Jugoslavija v zadnji svetovni vojni najbolj razdejana in ki je tudi izgubila največ prebivalcev. Naglo rast industrije in splošnega napredka sem najbolj občutil v Bosni. V Zenici, kjer sem se ustavil, sem si dodobra ogledal železarno, novo livarno, ki je pravzaprav le del velikega metalurškega, kombinata, a bo proizvajala dvakrat več kot nekdaj vsa črna metalurgija v stari Jugoslaviji. Ogledal sem si nove Siemens-Martinove peči, od katerih nekatere že od lanskega leta proizvajajo jeklo iz surovega in starega železa, Dalje moderne visoke peči, kovačnica, in bluming-valjarno, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji — vse to so nove pridobitve v Zenici, ki bedo popolnoma dograjene bogato poplačale trud.v aZenica se mi je zazdela podobna Pittsburgu, le da je ta mnogo bolj zakajen. Tamkaj ži-v, mnogo Jugoslovanov, ki delajo največ v rudnlkh in v železarnah. Zdi se mi, da je Zenica za Jugoslavijo prav tako važna kot je Pittsburg za Pen-silvarrijo.n Z mladinske proge in iz Zenice me Kristan v duhu znova popelje v tovarne: Prvomajska, Rade Končar, tovarna avtomobilov v Mariboru, hidrecentra-la na Mariborskem otoku, tovarna aJugovinils piri Splitu, splitska ladjedelnica. Nj°g~vim spominom ni konca. Kot mladec se dobro spominja celo nekaterih podrobnosti. Tako ga je v železarni v Sisku slovensko ogovoril mlad inženir. Beseda je dala besedo in kmalu^Je^fP bin Kristan spoznal v njem sini slovenskega skladate’ja Emila Adamiča. V Splitu so ga po-zdravili njegovi tovariši, s katerimi je še v stari Avstriji prrvikrat proslavljal v Splitu prvi maj. Najstarejši med njimi je bil Krstulovič, oče znanega partizanskega borca Vicka Kr-stuloviča. Kristan se rad spio-minja inženirjev in drugih strokovnjakov p»o jugoslovanskih tovarnah. O njih prravi, da tako lepio in razumljivo razložijo ves piroces proizvodnje, da mora vsakdo razumeti. «V Amerika bi kaj takega gotovo le stežka našels, podvomi včas h. «Ko sem odhajal z ženo iz splitske ladjedelnice, sem točno poznal ves potek dela pri graditvi ladij, seveda po zaslugi tamkajšnjih, sila ustrežljivih in prijaznih strokovnjakov. Razočarali me niso niti v Jablanici, kjer bo nekoč stala velika hi-drocentrala. Ce bi človek videl samo načrt, bi občutil, da je to nekaj veVkega, a ker sem videl, kako tamkaj dela na stotine in stotine pridnih rok, se mi je zazdela Jablanica, ki bo imela dvoje vekkih umetnih jezer, res velikanski plod soc a-hstične Jugoslavije. Nehote sem jo moral primerjati s Hoover danom (Huverjev jez) v Ameriki, ki so ga gradili več let.« Etbin Kristan pripoveduje. Ne opazi, kako mineva čas Sonca že davno ni več in, soba se je že popo'n-ma zmračila, da ne vidim več prav dobro pripovedovalca. Ne morem prav razumeti, kako more 85-letni starček nepretrgoma toVko govoriti. Ne zd se mi utrujen, le včasih mu glas malce zadrhti. Morda bo dovolj za danes?! Ze dlitmo stg minili dve url. Naj se poslovim? Toda ne, nekaj me priklepa nanj, morda živa, sočna govorica ali pa on sam, vrija'el j in sodrug Ivana Cankarja. Tud' njega se spomni. Pri njem je Cankar ustvaril «Hlapca Jerneja» in pri njem so zagledali eHlapci« beli dan. Spomin na Ivana Cankarja je prx Kristanu še ves živ in topel Pripoveduje mi, kako je pisal Cankar v dvorš-ni lopi sHlapca Jerneja«, kako ga je prosil, da je sam nadziral skušnje v tedanjem gledališču v nPohujšanju« itd Kristanovo pripovedovanje o Cankarju te popelje v svet, v kakršnem je živel in gledal okrog sebe Ivan Cankar, ga ljubil m sovražil in fci tudi njemu s svoj mi spletkami ni prizanašrl. Se nekaj ne P zob; Etbin Kri san. Kot človek, ki je še v Cankarjevi dobi mnog delal v dramskem svetu, tedaj še silno pomanjkljivem in primitivnem, še močneje občuti sedanji napredek opernega in dramskega gledališča t r‘ nas. Takole kramlja: »Tedaj je obstajalo sam sedanje op-rno gledališče, ki j( obenem služilo s lovensk in nemški Tali ji. Nemci so imeli SS5SS tilil P%ed čplltim lite)črtnim večelom blwenbitih zena niso zgolj duše bolni prividi: pretežko zares je nam bednim na Krasu«. Isto vprašanje, le da ne tako jasno izpovedano, ji budi tudi pogled na Dobrdobsko planoto, kjer so «med nizko zidovje utesnjeni samotni vrtovi«, kjer »grede se v redu strahotnem vrstijo, na vsaki le znamenje belo«. Sklone se k prvemu grobu, in je kot mati, ki se sklanja nad zibko. »Mati, mati, nisem hotej umreti, zakaj so me ubili« sliSi iz groba glas. Na Etbin Kristan v objemu z belokrajinskimi narodnimi nošami. vsak teden tri večere, včasih tudi več, Slovenci pa smo morali biti zadovoljni s tistim, kar je ostalo. Tem huje je bilo to, ker je služilo hkrati operi, opereti in drami ter se ni mogla nobena prav razviti. Razen tega je bilo tedanje gledališče popolnoma odvisno od političnih razmer v deželi ter ni moglo zbuditi zanimanja širšega občinstva, zlasti, ker so v gledališče zahajali le izbranci, ki so bili dovolj petični; danes pa vidim v Operi in Drami preproste ljudi, ki jim je odprrta prosta pot v Talijin hram. Tudi v Ameriki ni tako. V Pittsburgu, Detroitu, Clevelan- du itd. sploh, nimajo stalnih gledališč, stalne opere nimajo tri ti v Chicagu, kjer se vsako leto znova pojavlja vprašanje, ali bo gledališka sezona ali ne. Cele Wash!ngton, glavno mesto, nima stalne opere. Z njo se lahko ponaša le kozmopolitsko mesto Neua York. Kako razgibani pa so v dramskem pogledu Slovenci, lahko pove samo to, da ima slovenska naselbina v Clevelandu več dramskih predstav kot ves ostali Cleveland!« Cas je, drj se poslovim. Popoldne je bliskoma minilo in prve cestne svetilke so se že davno prižgale. Dolg in prisrčen je stisk rok sKoliko si moram ie ogledati — vso Dalmacijo, Cmo goro vzhodno Bosno, Makedonijo1. Poslednja mi vzbuja največ zanimanja, ker je najbolj zaostala dežela, saj je dolga stoletja tlačanila Turkom. Danes pa se je skoraj čez noč razmahnila, politično in kulturno. Da, tam bom zares videl marsikaj novega.» simam zadoščenje, da še vidim, kako se začenja ustvarjati tisto, za kar smo mi. orali ledino.« «Se pridite!...« je zaklical za menoj, ko sem odhajala. Da, prav gotovo! VERA KUHAR ŠE DESET LET DELA BO POTREBNO. PREDEN BO LAHKO PRIŠLA V VSAKO HIŠO IJ Melike so njene možnosti v industriji Pri poizkusni napravi za centralno ogrevanje stalni tok tople vode, ponoči in podnevi kroži skozi 8 ton težki transformator in ogreva 80 pisarniških prostorov. Potreben je poseben posredni sistem prenašanja toplote zaradi nevarnega izžarevanja Po eksploziji prve atomske bombe so obširno razpravljali o možnosti uporabe tega ogromnega vira energije v miroljubne namene na industrijskem področju. Naprava za centralno kurjavo. Ki so jo zdaj zgradili v Angliji, prva te vrste na svetu, utemeljuje up**nje, da prehaja tuci na a1' m-kem področju znanost iz faze raziskovanja v fazo praktične uporabe. Nova naprava je s >raz-memo majhna in se je gotovo ne more označevati za dovršeno; vendar je nedvomno, da pomeni resničen in pravi mejnik v pogledu industrijske uporabe atomske energije. Naprava ogreva poslopje centra za atomska raziskovanja v Harwel-lu, v katerem je 80 pisarn; napi ava ogreva s toploto, ki jo proizvaja velika eksperimentalna atomska peč. Napravili so pn tudi že nove napeljave, s katerimi b°do eventualno razširili kurjavo na dve ali tri nadaljnje zgradbe. Stalni tok tople vode, ponoči in podnevi, omogoča osem ton težki transformator, ki je priključen napravi za ohlajevanje atomske peči; voda kroži iz črpalke po strnjenem sistemu, nadaljnji transformator uvaja toploto v glavno napravo z njenimi spoji in radiatorji. Ta posreden sistem naj prepreči nevarnost radijskega izžarevanja, kj bi se ga lahko preneslo iz peči. Proizvajana toplota ustreza približno enemu milijonu angleških termičnih enot; toplota vede, katere količina znaša 9345 kubičnih metrov, doseže 55 stop. C. Gospodarska plat te naprave je nadvse zanimiva. Ministrstvo za dobave je preračunalo, da se bo uporaba premoga PRISPEVKI za novoletno jelko ROJAN: Svagel Marija 500, Fsrluga Silvan 100, Ferluga Mara 200. Kobal Franc 100, Bole Alojz 300, Prunk Amalija 200, Ščuka Antonija 100, Spanger Vekoslav 500, P.D.T. 300, P.D. T. 200, Mahnič 100, druž. Vitez 500, Kuret 200. III. OKRAJ: Godina Mario 50, Francesco Micheluzzj 100, Sc Ima Michtluzzzi 50, D nilo Micheluzzi 100, Marija Ber ar-di 50, Justo Poles 90, N. N. 50. J, Rebula 50. F. Bernetič 50' M. Bernetič 50. po izpopolnitvi naprave zmanjšala za najmanj 1.000 ton na leto, pri tem pa bo dobljena toplota sedemkrat večja kot dosedanja, kar bo omogočilo razširjenje na nadaljnje dve ali tri stavbe. Do sedaj stane naprava 15.000 funtov šterUngov, za razširitev pa ne bodo potrebni novi transformatorji, ampak le nadaljnje cevi in radiatorji. Jasno je, da se h« v napravo vloženi denar v sorazmerno kratkem številu l®t izpldfeal že samo s prihrankom na gorivu. Izboljšave atomske peči, ki so v teku, pa h0^ “ v Ietu 1952 omogočile še večjo proizvodnjo toplote, ne da bi se s tem izdatki povečali. Nedvomno so te številke bodrilne, naravno pa ne obsegajo izdatkov za postavitev atomske peči same, tako da ni mogoče točno izračunati, koliko stane vsaka kalorična enota v primerjavi s stroškom za navadna goriva. Uvaževati pa je treba, da se uporablja toplota, ki bi šla sicer v izgubo, in da je glavna naloga atomske peči, da jo uporabljajo za naziskovanja, določitev denarne vrednosti pri takem namenu pa je skoraj nemogoča stvar. Sir John Cockoroft, ravnatelj centra za atomska raziskovanja, je pred kratkim y predavanju, ki so ga prenašali po radiu, orisal načrte za bodoče uporabljanje atomske energije n§ industrijskem področju. Tako smo izvedeli, da je v načrtu gradnja nove atomske peči, namenjene izključno za proizvajanje energije; pri tozadevnih poskusih pg bodo mogoče lahko do- pač ne bi mogli priti v primernejšem trenutku kot je sedanji ko se skoraj vse industrializirane države ukvarjajo s proble mom zadostne energije za poln obrat njihovih tovarn. Življenjska raven posamezne dežele je lahko odvisna od raznih okoliščin. Nedvomno pa jc lahko merimo tudi po količini energije, ki je na razpolago «p0 osebi«; na tej podlagi lahko izračunamo indeks proizvodnje raznih držav. Za Anglijo in mnogo drugih evropskih dežel je ta indeks 2.000, za Združene države okoli 3.000, za Indije okoli 100. Ce uvažujemo pri takem položaju, da je izkoriščanje normalnih virov za proizvodnjo energije že v polnem obsegu, je jamo, da postaja možnost razpolaganja z novim, tako rekoč neizčrpnim virom, zares izredno važna. S®® SIS®®® Sl®3® S® S®HB® ®SI Pesnica Dora Grudnova je po rodu Nabrežinka, sestra pokojnega pesnika Iga Grudna. Tudi njo je zadela usoda desettiso-čev primorskih ljudi, za katere domača zemlja mahoma ni imela več kruha. Trdna domača kraška hiša se je pri Grudnovih zamajala pod težo davčnih bremen. Potem je šla, kakor je moralo iti toliko slovenskih posesti, za smešno nizko ceno. Dora se je po očetovi smrti preselila z materjo v Beograd. Nekaj let je živela z nio, nato pa vrsto let gospodinjila tam pri bratu zdravniku. Svoj prosti čas je posvečala pesniški tvornosti, ki je njenemu življenju dajala vsebino In uteho. Založba Belo-modre knjižnice v Ljubljani je 1932. leta izdala njeno pesniško zbirko »Rdeče kamelije«. Osnovna nota njenih pesmi je erotična in domovinska. Ti dve čustvi se med seboj prepletata, napolnjujeta njeno duševnost in sta izvor njene ustvarjalnosti. Nekaj jo sili, da mora izpovedati to, kar jo teži in čemer ne more nikomur ubežati. Življenjski sen ji je, kot vsaki ženi, tiha skromna sreča ob strani ljubljenega moža. In kot toliko žena tudi ona doživlja razočaranja, prevare, dnevi ji minevajo ob mislih na Izgubljene nade. V teh mislih se rodi spoznanje, da je treba včasih prav malo, da človek osreči človeka. Višek sreče pa ji je ljubezen. «Tako srce trepeče nam k najvišji sreči, ki jo obeta večno čudežna ljubezen«, pravi in se vprašuje: »Kaj v | drugem grobu je tička mala. ja s teboj o vsem, svoje duše pa ti ne odpre. Zazdi se ti, da je resnično taka kot »samotno drevo, ki samo stoji v viharju, Je samemu sebi suženj in vladar«. Notranji nemiri, kakor da so potihnili, da jih ni več, da je zdaj v nečem drugem smisel življenja. Mirno se smehlja, vprašanja namenoma presliši. Njeno iskanje sreče, njena lastna hotenja in nagnjenja se umikajo. Vsa zaživi le tedaj, ko je pogovor o prerano umrlem RAKU I .gig-gig. ■SSK Oblaki črni vaduh težak, zamolklo tožno veter poje. Zavetja najde plitek vsak -kje našlo bi pokoja srce mojef Krajina v dihu vetra podrhteva • li strah jo je skrivnosti leme nočneT Kaj v uri mračni tej mi razodeva ? Kot strune ulihle - misli so breazvočne.. srcu je mojem ta strašni nemir?« Pa spet: »Oj, skromen, skromen je moj sen o sreči«. V tihi resignaciji in v razumevanju skrivnostnih vzgibov človeškega srca se ji potem izvije v mislih na dragega: »Iskal si sam potlej si svojo pot. Si našel pravo — tisto jasno? Morda kot meni ti je zlomljena perot.« Mirna je, toda umiriti se ne more. »Šibim se, lomim pod presilnih čustev težo«. In spet se v tolikih variantah ponavlja otožni spev osamelega srca, ki ga tudi vsa lepota prirode ne more umiriti. V večeru na morju, ko šumijo borovci, gre mesec čez morsko ravan in občuti vso resnobnost cipres, se spet in spet budi v njej skrivnostni nemir srca. Njen spev je tiha- tožba «brez upa, da pre-žari me še kdaj ljubezni zarja, po njej žalujem večno žejna tihih nje lepot.« Potem se v mislih vsa trudna vrača na očetov grob domov v Nabrežino. Hoče na njem razvozlati skrivnosti življenja in vprašuje očeta: »...povej, čemu ves jad, trpljenje to brez mej, življenje vse, ko ni radosti, sreče trajne«. Nad vsem tem črnim brezupom in iogo zadržanostjo, ki vklepa tudi njeno ljubezensko pesem, pa se zdi, da se zlovešče razpenja skrivnost njenega rojstva. »Na meji dveh stoletij se življenja pot je maj pričel« in spet »Na pragu je stoletja se pričel moj trnov pot, ko da z nogo sem eno onkraj meje, drugo tu«. V družbenih pretresih našega stoletja išče glavno krivdo svoje osebne tragike. Toda ne poglablja se vanje in tudi ne išče njihovih vzrokov. Vsa nekako tone v bolečini lastnega neute-šenega hrepenenja, ki ni le hrepenenje po domu. Tu prihaja s svojo pesmijo v nršo domovinsko tragiko, tu pesnica Dora Grudnova resnično zaživi med nami. V letih naše grenke bolečine, se je spraševala: »Komu naj pojem v tem času?« In si odgovarjala; «Kaj bi pesem, sirotka v tem času! ..Ah. ne — Glas v grobu obtožuje: «Dete, dete, zate bi hotel živeti, zakaj so me ubili?« Na tretjem grobu ji dih ljubezni objemlje telo. Iz njega sliši: «Zena. žena, kako sem te ljubil, zakaj so me ubili?« Potem se družijo glasovi v bučno zamolkli podzemeljski zbor. Ona pa se vrača v sivino Krasa, med kamnolome med borce in prisluškuje burji. bratu Igu. In potem spoznaš, da ji v življenju ni bti le brat, temveč mnogo več. Kaj in koliko nam je razodela v pesmih: «Ob umirajočem bratu Igu« in »Na bratovem grobu«, ki Ju osebno imam za najboljše na njivi njene pesniSke rasti. Dora Grudnova je sodelovala nekdaj zlasti v »Zenskem svetu«. Tržačani jo že vsa povojna leta srečujemo v »Razgledih«. To je Dorina pesem, ljubezen- I Kot svojo rojakinjo jo ob nje- ska in domovinska in v tej pesmi je ona. Ce se oglasiš pri njej, na njenem sedanjem domu v Ljubljani, ti od srca postreže s črno kavo, se pogovar- nem nastopu na četrtem literarnem večeru prav toplo pozdravljamo. Zlasti se veseli njenega nastopa njena rodna Nabrežina. MARA SAMSA - ' ' - - - Na Kongresnem trgu v Ljubljani je vodnjak zauneten. Zavod za pospeševanje gospodarstva zemlje — ilovice onemogoča razvoj in pridelovanje donos-nih rastlin. To so poizkušali popraviti z uporabo nekega inozemskega sredstva, »flotala«, katerega uporaba pa se je po- LBT0 DIVI liSPliSVlilll kazala neekonomična. Poizku- n H I. \ IHH K 11II It »C K 51 žaJi so 2 dru§iihi domačimi 1 nUl KMtbM sredstvi in vse kaže, da bodo , , , ! ■ ————————-------—-------------------------- uspeli. Tako z odvajanjem vo lz napaanG vode je nastal magnezijev klorid, ribji klej prouče- s poglobitvijo že obstoječih vani« gojenja ostrig, odpadki rib za krmljenje prašiče, in petulnine. nova gnopla itd. itd. * ndo bi naštel vse, s čimer se ta zavod havi? tckh kultur, ki prenesejo tako ----------------------- 1 —..................... —-------—----------------------------------1, stanje zemlje. V Kopru je bil lani ustanovljen Zavod za pospeševanje gospodarstva. Na zavodu delajo kot strokovnjaki dr. Kovačič, ki je ravnatelj zavoda, dr. Ju-riševič, agronom in inženir, Vitez, kemik. Zavod so ustanovili z name nom, da bodo strokovnjaki raziskovali posebnosti Istrskega okrožja v kmetijstvu in jih reševali skupno z znanstvenimi zavodj v Ljubljani, Splitu, Zagrebu in drugje. Strokovnjaki zavoda so se do sedaj ukvarjala z raziskovanjem bij. točnejše podatke o stroških pdPadne vode iz solarn, da bi tako pridobivali magnezijev v primerjavi s stroški energije, ki jo pridobivajo iz premo- klorid in magnezijev sulfat. Raziskujejo tudi mož ost izk ri- ga, jz hidroelektričnih naprav! ščanja odpadne klejne vode pri ali iz drugih virov. Domnevajo pa. da bo potrebno še najmanj 10 let dela in izkustev, preden b-. mogoče uporabljati atomsko energijo v industriji v velikem obsegu. Atomske peči naravno ne bodo odstranile sedanjih virov energije, temveč jih bodo samo dopolnjevale, kar bo pa seveda največje koristi v današnjem svetu, ki rabi vedno več te sile; računajo, da bodo lahko produkcijo atomskih peči povečali stokrat, če jih bodo uporabljali izključno za te namene; nova angleška atomska peč Je na najboljši poti, da doseže ta cilj. Izgledi takih možnost; predelavi ribjih odpadkov z namenom pridobivanja ribjega kleja. Raziskujejo možnosti u-metnega gnojenja ostrig ob izlivih rek v morje, poizkušajo strojenje ribjih mrež z raznim; strojili, zlasti z bakrenim naf-tanotom, da bi nadomestili drag način strojenja z borovim lu-bom, ki ga je treba uvažati iz inozemstva. Izkoriščajo odpadke slane ribe pri izdelavi filetov za krmljenje perutnine in prašičev. Delajo poizkuse pri plinarnah, da bi ugotovili možnost uporabe zmletih odpadkov iz plinarn kot nadomestilo za žveplo. Pri pokladanju ribjih odpadkov je bilo ugotovljeno da so živina in pušič, lo j ?cr vi in da pridobivajo na teži. V pre- cejšnji meri se 5 tem nadomesti pomanjkanje močnih krmil. V tem letu bodo poizkuse s tem krmilom napravili v večjem obsegu pri prašičih, goveji živini in perutnini. Istočasno so bili napravljeni poizkusi krmljenja živine z industrijskimi odpadki parad žnikov in vinskih tropin. Ti odpadki se insilirajo in jih živina prav rada je. V laboratoriju v Ankaranu se agronomi ukvarjajo s pripravljanjem gnojila — komposta s primesjo dušika. Te poizkuse delajo zato, da bi zemljo, ki so jo Italijani biološko pokvarili s pretirano uporabo umetnih gnojil, nek' ko popravili. Res je, da so v prvih letih dvignili hektarski donos, toda zašli so v skrrjnost, ker zfmlji niso dali nič organskega gnoja. Postala je trda in zvezna in skoro nerodovitna. Agronomi sedaj poizkušajo, da bi to vprašanje rešili na način, da bi pripravili močno dušičnato gnojilo, ki bi istočasno veljalo tudi kot humozno gnojilo. Poizkusi. ki so jih napravili, so biil kar zadovoljivi. Tako je bil pridelek krompirja zgodnje vrste «saskia» 126 stotov na ha, «beteka» 123 stotov na ha in «zgodnjj labinski« 136 stotov na ha. Povprečni pridelek krompirja je navadno le 70 do 80 stotov na hektar. Iz teh primerjav vadno z dušičnatimi gnojili v rastni in razvojni dobi. Uspeh. s> bili naslednji: teža zrn a z Zavod se ukvarja tudi z izboljševanjem goveje živine, svi-njerejo in perutninarstvom. — Strokovnjaki so ugotovili, da l h §n0;illa živina' ki se hran' * krmo ob- je bila 58 odst. večja kot pše- morskih travnikov in pašnikov. IT g"°jenia’ težina da-'e do 50 odst. več mleka kot lame 67 odst večja kot negno- živina notranjih predelov v jene, število zrnja 56 odst. več- ’ okrožju je od negnojene. I ' . Zavod ie pri melioracijah Z Z2anstven'mM- dolini Mirne in v Ankaranu 1°^™ V P^nču-ejo začel z velikimi deli za nama- a 0 ‘0V jak> trst-ko <«Arundo kanje. Pod Italijo so bila za- T° ^ f močvirjena zemljišča sicer osu- ' a. seJ‘ P°?vetl na'več'a šena. toda rodovitnosti T'm t P°2"rnost- V in tostrij; se upo-dali. ker je bii0 treba zemlji! [u^a zaiiZd?lav"^kvalitetne ce-šča tudi namakati. V dolini Mir- i i 5’ CCVl Za *kr^] n- je do sedaj pripravljenih Zi? „Vln0!?r?de ln drUge m’ namakalnih naprav za nam ka-i p namene' nje okoli 300 hektarov zemlje 1 Posebno skrb Posvečajo stro- Vodo za namakanje bo dajal kovnjaki zavoda selek'iji po-potok Oradola, ki daje okoli 20 ''belskih kultur, regeneraciji hektolitrov vode na sekundo krompirja, semenski razkužitvi Na podoben način bodo nama- ‘n P°d°bno- z vod ima poizkus-kalj v Ankaranu okel; 150 hek- n° v° ki meri 22 hekta-tarov zemlje. Prvi poizkusi so rov: Vf™ letu bodo s^kov-bili tu že napravljeni in so se n)akl delali razne poizkuse z dobro obnesli saj je prav po- nw mi rastlinami, škropili itd. manjkanje vode oviralo rast in ™Csanitetsl?L ^ent proučuje razvoj najbolj donosnih povrt- in škodljivce kulturnih nin. |rasllm- Zavod za pospeševanje go-j Strokovnjaki zavoda dajejo spodarstva je imej pri tem po- Fomoč okrajnim kmetijskim re-sebno nalogo, da ugotovj fizič- terentom, na terenu selekcioni-ni sestav melioriranih zemlj:šč rajo najboljše vrste vinske Kemiki zavoda so izvršili večje število kemijskih analiz in ugotovili, da nekateri kompleksi zemlje vsebujejo preveč morske soli, drugod je gojitev kul- •■ororiornd!0H ^ P°‘zkusi | turnjd rastlin enem gočena iz 'gronomov dobro uspeli. Obnesli so se tudi poizkusi pri pšenici. Gnojili so kot na- trte, se zan majo za bolezni vina in podobno. Zavod za pospeševanje gospodarstva je važna ustanova zi razvoj kmetijstva. 2e iz povedanega je razvidno, kako ve- vzroka, ker zemlja vsebuje ve- like naloge ima in kako ob-l'ko železnega sulfida, v večini širno polje udejstvovanja jmajo primerov pa koloidaJno stanje1 njegovi strokovnjaki. IIn r l i r Vremenska napoved za danc3 WUL hn L obeta poslabšanje. Južni vetro- T l\LlVlL v* bof*° zanesli tudi nad sever- ni Jadran oblačnost, temperatura pa se bo dvignila. — Včerajšnja najnižja temperatura y Trstu 2.4, najvišia 5.8 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA j ja. -f littHfJirljffRtn - j {i •: •i::: , Sil lik ii;jj ijjžit Sil illSillikjj jj 11 v ■ jr'1"! )!i; lili. ' E iiidi ij 1 !a i 34. JANUARJA 195*4 mn & -h RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.00: Pojo Fantje na vasi. 19.00: Lahka instrumentalna glasba. — Trst II.: 13.30: Rossini-Respighi: Fantastični bazar. 19.00: Slovenščina za Slovence. 19.20: Operna glasba. — Trst 1.: 12.15: Optretna glasba. 13.30: Orkestralna glasba. — Sl oveniijat 17.40: Zborovske skladbe B. Smetana. 20.15: Znani pevci pojo operne arije. PREISKAVE V ISMAILIJI V noti, poslani Švedski, dolži Egipt Angleže, da vzdržujejo na Sueškem področju obsedno stanje * Iraško posredovanje v sporu med Anglijo in Egiptom LONDON. 23. — Poročilo u-rada za zunanje zadeve javlja, da je Anglija jrozvala egiptov. «kf» oblasti, naj ukrenejo vse potrebno, da bedo hiše na obrežju Mohamed® Alija v Ismailijj ostale zaprte in, zapečatene. Do te odločitve je prišlo zato. da bi vse doslej preiskane stavbe ostale prazne, medtem ko se preiskava nadaljuje v drugih delih mesta. Poročilo pravi nadalje, da je podguvemer Ismailije po nalo. gu oblasti iz Kadra odklonil, da bi njegovi funkcionarji prisostvovali pečatenju hiš. zaradi česar bedo egiptovskim državljanom onegomočene vsakršne reklamacije v primeru škode, ki bi nastala m«d preiskavo. Egiptovski tisk piše, da je po preiskavi v Ismailijj glede smrti sestre Antonije ameri.ški kon. zul sam izjavil, da je bila nun® ubita z angleškim, izstrelkom in da sta fidi dve ordskavi egiptovskih oblasti ugotovili angleško odgovornost pri tem incidentu. Nekaj žensk, ki so bile are tirane danes dopoldne zaradi izgredov pred denarnim zavodom «Barcalay’s Bank*, je bilo izpuščenih eno uro po aretaciji. Pri preiskavi v dveh vaseh ob Sueškem prekopu so našli Angleži štiri puške in nekaj nwwuci je. Med preiskavo zapad-no od muslimanskega pokopališča sta bili najdeni trupli dveh Egipčanov. Sest sumljivih oseb je bilo aretiranih. Glasnik urada za zunanje zadeve javlja danes, da ie kralj Ibn Sau bilo bati. da se bo ladja potopila. Po zadnjih vesteh pogrešajo samo delavca Ferdinanda Cle-memtija, katerega so pričeli iskati v vodah okrog petrolejske ladje in po mestnih bolnicah. Poleg tega so se ponesrečili štirje delavci. Uvedena je bila preiskava, ki naj ugotovi vzroke nezgode in morebitno odgovornost. Kako gledajo Nemci na okupatorje BONN, 23. — Ameriški visoki komisar objavlja rezultate referenduma, ki je bil izveden med nemškim prebivalstvom glede odgovornosti vzhoda, odnosno zapada pri zavlačevanju razcepitve Nemčije. Izmed 800 eseb jih je samo 11 odst, izjavilo, da je združitev Nemčije bolj pri 'srcu Rusiji nego za-padnim silam. 47 odst. oseb je mnenja, da gledajo zacadnjaki povoljno na zedinjenje, 20. odst Nemcev pa gleda v tem vprašanju z ptiakimi očmi na Ruse kakor na zapadnjake. V drugi skupini izjavlja 14 odst oseb, da smatrajo zapadnjaki zedinjeno Nemčijo kot pomemben branik proti komunizmu, 10 od-t. pripisuje dobrohotnost zapadnjakov gospodarskim vzrokom, 9 odst pa prijateljskim čustvom. Na vprašanje: (Kakšni so iz-gledi za zedinjenje Nemčije?* so prišli naslednji odgovori: odlični 2 odst.; dobri 24 odst.; ne dobri ne slabi 13 odst., slabi 31 odst., najslabši 10 odst. 42 Žrtev letalskih nesreč NEW YORK, 23 — Uradno javljajo, da je med 23 potniki, ki so našli smrt pri letalski nesreči v Elisabethu. bil tudi bivši ameriški vojni minister Patterson. Vsega skupaj je strašna nesreče zahtevala 30 človeških žrtev, ker je letalo treščilo r.a dve stavbi, in pokončalo pri padcu še 7 oseb. Ako bi prišlo do nesreče nekaj minut prej, bi bilo število žrtev neprimerno večje, ker se je v tamkajšnji bližini pomikal dolg sprevod dijakov iz bližnje šole. Sele pozno zvečer so gasilci omejili požar, ki ga je povzročila eksplozija letala. Iz Teherana prihaja vest. da je okrog 30 km V2hodr.o od prestolnice zgrmelo na tla vojaško letalo, pri čemer je bilo 7 mrtvih. Pet smrtnih žrtev je zahtevala letalska nesreča v bližini Norfolka v Angliji, ker £e je vnel vojaški bombnik tipa Lincoln. "Začasno zamrznjeni^ pogajanj na Koreji Poveljstvo OZN priznava napad v nevtralni coni in na ujetniško taborišče v noči od 17. na 18. januarja TOKIO. 23. — General Ridg-way javlja, da bo kot delegat na mirovnih pogajanjih v Pan Mun Jomiu generala Claudea Ferenbaugha nadomestil general William K. Harrison mlajši. Harrison je med' vojno pove. ljeval 30. pehotni diviziji v Evropi skfozi tri leta. Na Daljni vzhod je prišel pred kratkim in je podpoveljnik osme grmade od 3. januarja t. 1, Srečanje delegacij v Pan Mun jemu je trajalo danes komaj 22 minut, kar kaže. da imata obe komisiji namen vztrajati na svojih dosedanjih stališčih. To je že četrti dan kratkotrajnih sej. na kate. rih ni prišlo do nikakršnih zaključkov. Irci izumirajo LONDON, 23. — Po izjavi John 0’Briena z notredamske univerze, postaja Irska dežela samcev in tetk in če se ne bo zvišalo število zakonov, se bo prebivalstvo Irske nevarno skr. čilo. V resnici se redj danes na Irskem sorazmerno najmanj o trek in so med desetimi Irci m~di 30. in 34. letom- le štirje poročeni. n-mr---ra--p-. ..j«"'**;« m-;: ■■ j|;t IH jjjia-up jjjspisi Jk n i ZDHDZFAE DRŽAVE In olimpijska misel Posebni predstavnik ZDA vTokiu Peking poudarja neveljavnost pogodbe med Japonsko in nacionalistično Kitajsko Predsednik Truman je imenoval Dean3 Ruska kot posebnega predstavnika Združenih držav, ki bo vodil razgovore z Japonski za določitev pogojev, kj bodo omogočali bivanje a-meriških čet na Japonskem po pcdp.su m rovne pogodbe. Dean Rusk bo odpotoval v Tokio danes zvečer v spremstVu skupine svetovalcev. Ministrski predsednik Joši-da je danes zatrdil, da bo morala Japonsko napeti vse sile za povečanje in vzdrževanje lastne varnosti. Vsakdo izmed nas. je dejal, bo moral z resnostjo in odločnostjo izpolniti srvojo dolžnost. Potem ko ie poudaril, da se Je treba za trenutno gospodarsko blagostanje Japonske zahvaliti predvsem aktivnosti vojne industrije, je Jošida izjavi da je zunanja trgovina držive dosegla tri in pol milijarde dolarjev. Dodal je da bodo ob koncu proračunskega leta 1951 japonske rezerve dosegle 550 milijonov dolarjev in 75 milijonov funtov. Razpravlja, joč o borbi proti komunistični nevarnosti, je Jošida naznanil, da bo parlament kmalu poklican voliti nove zakone, ki naj bi zajamčili notranjo varnost države. Podtajnik kitajskega zunanjega ministrstva Can.g Hang Fu je v današnjem govoru po -a-diu v Pekingu napadel japonsko vlado, ker je sklenila podpisati mirovno pogodbo z (reakcionarno kliko Kuomintan-ga». pogodbo je označil kot dokaz zavezništva reakcionarne japonske vlade z ameriškim irr.per.a 1 zrnom. k,j ima namen pripraviti napadalno vojno proti kitajski republiki. Podtajnik je pripomnil, da je zunanji mmster Cu En Laj že 18. septembra 1951 poudaril, da je japonska pogodiba, (Sklenjena na pritisk Združenih držav, neveljavna, ker pri tem ni bila udeležena kitajska ljudska republika*. Avery Brundage .je od leta 1929. dalje predsednik ameriškega olimpijskega odbora in načelnik ameriške športne zveze. Kot lahko-atlet se je z ameriškim olimpijskim moštvom udeležil olimpijskih iger v Stockholmu leta 1912. Sedaj vodi gradbeno podjetje v Chicagu. Od oživitve olimpijskih iger leta 1896, so na teh velikih prireditvah zastopala Združene države vedno močna moštva. Atletika igra v Združenih državah že zaradi svojega pravilnika, ki hoče lepo in pošteno igro ter dobro in športno zadržanje, izredno važno vlogo. Vsi udeleženci tekem imajo enake priložnosti in enake pravice. Na igrah naj zmaga najboljše moštvo; ne glede na bogastvo, socialni položaj, politiko, barvo in veroizpoved. Zaradi važnosti olimpijskih iger določijo mnoge države znatne vsote za kritje organizacijskih stroškov državnih moštev. V Združenih državah pa — da bi preprečili vsakršen politični vpliv — bo potrebnih 850.000 dolarjev zbralo športno občinstvo samo. V Združenih državah so letos organizirali posebne izbirne tekme v vseh panogah, ki so na sporedu olimpijskih iger. Izbirnih tekem so se lahko udeležili vsi atleti -amaterji. Med zmagoValci teh tekem bodo izbrali ameriško olimpijsko moštvo izključno po zmožnosti posameznikov, kajti nihče si ne more zagotoviti svojega mesta v ameriškem olimpijskem moštvu z denarjem. Ameriški zastopniki so se doslej vedno odlično uveljavili na olimpijskih Igran. Tako na primer so v lahki atletiki, katero priznavajo kot najvažnejšo panogo pa sporedu olimpijskih iger, ameriški atleti dosegli več prvih mest, kot pa tekmovalci vseh ostalih držav skupaj. Na vseh oltmpiadah od leta 1898 dalje, so si ameriški mladeniči in mladenke priborili najmanj eno tretjino vseh zmag. Pred in po zaključku raznih olimpijskih iger so ameriška olimpijska moštva vabili v mnoge države, kjer so pripomogli k dvigu ravni tekmovanja. Olimpijske igre so oživele leta 1898. po velikih naporih in prizadevanjih francoskega vz-gojnika in znanstvenika barona da Coubertina. Bil je prepričan, da bodo olimpijske igre povečale mednarodno zanimanje za šport, ki bo dovedel do priznanja prave veljave telesne kulture in potrebe po telesni vzgoji mladine na svetu. Poleg izgradnje močnih in zdravih teles in razvoja značaja. ki so sad sodelovanja na igrah in v atletiki sploh — s pravilnim vodstvom — se je baron de Coubertin zavedal, da je moralna vrednost športa, ki so jo do takrat zanemarjali, velike in trajne veljave. Lepa in poštena igra ter dobro športno zadržanje — kar je pri vseh športnih panogah neobhodno potrebno — niso nič vač in nič manj. kot le izraz starega zlatega pravila. Bil je prepričan, da je najboljši način za pospeševanje vzajemnega spoštovanja, boljšega razumevanja med sloji in rasami ter mednarodne dobre volje, Če mu uspe, da zbere na športno manifestacijo pod enakimi Pogoji mladino vsega sveta. Olimpijske igre so se kot je to pričakoval baron de Coubertin, močno razvile. Amaterski športni voditelji raznih držav so nad 50 let prijateljsko poravnavali medsebojne različne poglede okrog konferenčne mize. AVERY BRUNDAGE (Se nadaljuje) Določeni italijanski alpski vozači za Oslo lirae'ci ne bodo tekmovali, število nastopajočih držav se je mižalo na 30 OSLO. 23. — Organizacijski odbor zimskih olimpijskih iger sporoča, da bo prispelo italijansko moštvo v Oslo 1. februarja. Ekipa je sestavljena iz 35 tekmovalcev in petih funkcionarjev, stanovala pa bo v olimijskem naselju. Tehnični komisar italijanske smučarske zveze je določil sestavo alpskih tekmovalcev: Ženo Colo, Roberto Lacedelli, Silvio in Albino Al ve rž, Carlo Gartner ter Ilio Colli. Edino Colo in Silvio Alvera bosta nastopila v vseh treh di-scivlinah. Colli ja so vključili v moštvo zaradi izvrstne vožnje v Badgasteimu, čeprav zaradi nesrečnega padca ni dosegel na tem tekmovanju večjega u-speha. Izrael je sporočil v Oslo, da njegovih zastopnikov ne bo na igre. Poslali bodo samo opazo- valce. Število nastopajočih držav se je tako znižalo na trideset. Ezzard Charles izzval Walcotta NEW YORK, 23. — Ezzard Charles je izzval službeno Joa VValcotta in poslal boksarski komisiji države New York 5000 dolarjev kavcije. V tej zvezi je dejal predsednik zveze Christenberry, da Charles zasluži, da boksa * VValcottom z® naslov, ker je «od vseh priznan kot najresnejši kandidat za naslov*. Menažer Marciana, drugega kandidata pa je dejal, da njegov mož ne misli izzvati Wal-cotta, razen v primeru, ako bi se Charles odpovedal svojemu prednostnemu položaju. V PRIJETNEM RAZPOLOŽENJU River Plate zopet igral neodločeno Razdelitev naarad mladincem - r»i - i j -j Mešana enajstorica Genove Je 1 lailiDSkega društva j ph® tehnično slabša, vendar Mladine pri Planinskem dru-j nevarnejša štvu je dobila medalje Seveda I GENOV'A, 23. — Mešana e-samo najboljši, oni, ki so si 3. najstorica Genove-River Plate januarja upali na smučiščih v 3.3 (3_2). Zopet neodločen re-JPodJcorentt na bojno poljano. ne kaže točne vred- Polagali so rocun čez desetdnevno padanje. Progo bi lahko imenovali tudi slalom, saj je bilo nekaj vrat, a zlobni jeziki pravijo, da je bilo včasih treba hoditi tudi navzgor. In to ni ravno slalom. Pa puitimo malenkosti, medalje sp medalje. Včeraj zvečer so jih prejeli ob prijetnem prigrizku. Najlepšo Ceraolo: bil je zmagovalec. Drugi Milič, 3. Frandollč. Veliko presenečenje predstavlja četrto mesto prve ženske predstavnice Nevenke Parle ii. Sledi ji Dunja Pavl'Vi. Slauni primeri vlečejo. Fantje, ki so se plasirali za njima ne bi hoteli biti omenjeni. Bodi jim us.re-ženo. Sedaj pa brez šale: Tečaj je nadvse lepo uspel in nad dvajset mladincev je dobilo dobro osnovno znanje v smučanju. In to je lep uspeh. * C ADELAIPE, 23. -- Mervyn Rose je s težavo porazil mladega Kena Rosewalia z rezultatom 8-4, G-4, 6-7, 2-6, 6-2. Odlična igra z osnovne črte je motila Rosa, kj se je z izrednim zaključkom vendar plasiral v polfinale, kjer bo igral preti Sedgmanu. Avstralski as je porazil Don Candya s 7-5, 6-1, 6-4. Sedgman je v tej igri pokazal, da Je ie vedno v brezhibni formi, Amerikance Dick Savitt je porazil lana Ayrea, vendar s svojo igro ni prepričal. Rezultat: 6-1, 6-4, 5-7, 4-6, 6-4. McGregor je zaprl usta svojim kritikom z zmago nad Ge-offom Brownom v treh samih setih: 6-4, 6-2, 12-10. Avstralska prvakinja Thel-ma Long je vpeljala novo modo. Pred soncem se brani s platnenim klobukom, v njega pa »o vpleteni ohrovtovi listi Prvakinja je dejala, da se je to naučila pri nekaterih evropskih igralkah. nosti moštev na igrišču. Gostje so bili v premoči, a jim delno močan veter, delno neodločenost napada niso pustili do zmage. Enajsterica Genove ni bila sestavljena iz najboljšega, kar premore mesto, ker sta oba trenerja Foni in Senkey preizkusila nekatere rezerve. Tekma uravnovešena, z lepšimi akcijami Argentincev, boli nevarnimi domačinov. Gledalcev samo 3000. Gole so dali: v 4. minuti Bassette po lepem prediožku RoHsettija. V 6. minuti so-gestje oo hitrem protinapadu izenačili (Labruna). V 28. Pravisano z glave; v 38. minuti Argentinci zopet dosežejo neodločenost s Pizzutijem in v 39. minuti Bassette. V 42. minuti drugega dela je Gomez izenačil. To je bil zadnji gol (ineva. Postavi: GENOA - SAMPDORIA: Moro (Gualazzi); Azimonti (Grat-ton). Corradini; Onezzo (Co-seia), Ballico (Fommei). Celio; Frizzi (Lucentini), Basseito (Pravisano). Rossetti, Pravisano (Bernardis), SabbatellS (Gotti). RIVER PLATE: Carisso (Ro. cha); Ramo* (Perez), Soria; A-cono, Verrini (Spada). Ferra-ris (Montez); Vernazza (Re-squera), Plzzuti (Prado), Gomez, Labruna (De Zorzi), Lou-stan. * * t- GENOVA. 23. — 5. februarja se bodo sestali v Genovi italijanski nogometaši za trening pred tekmo Italija-Belgija, * * * NEW YORKU, 23. - Tommy Ryan, ki je izzval pretep 11. januarja na boksankem dvoboju v Madison Square Garde-nu, je bil skupno z bratom aretiran. Poveljstvo Združenih narodov je' danes izjavilo, da je Rusija hote dovedi® do »začasnega zamrznjenja* mirovnih pogajanj na Koreji, da bi v tem času lahko pretehtala trenutni svetovni položaj. Tudi podkomisija, ki obrav-nava vprašanje vojnih ujetnikov«, je zaključila danes pogajanja brez uspeha. Mnenja glede proste izbire vojnih ujetni. kov pri repatriaciii so še vedno deljena. Admiral Libby je v tej zvezi izjavil: «Izgleda da se pogajanja, nanašajoča s« na vojne ujetnike, sploh ne bodo premaknila z mrtve točke. Jutri ob 11. se torno znova sestali, vendar ne vem zaikaj * Poveljstvo OZN je danes javilo zaključke preiskave, zaradi zračnih incidentov v noči od 17. do 18. januarja. S tem poročilom piriznava poveljstvo, da je bilo v resnici vržena bomba na ujetniško taborišče v Severni Koreji, ker ie pilot nekega re. akcijskega letala ptxnotoma apusil 500'kilogramsko tcinbo namesto praznega bencinskega soda. Glede obstreljevanja av-tomobilslftga konvoja, ki je pripadal severnokorejski delegaciji. pa pravj poročilo, da je do tega napada v resnicj prišlo, ukoravno je bil konvoj označen a predpisanimi oznaki. Toda ta konvoj, nadaljuje poročilo, je brl že drugi, ki se je ta dan pomikal proti Kesongu. Ob koncu pravi poročilo, da smatra s tem zadevo kot zaključeno. Pretekli teden so zavezniške čete prizadjale nasprotniku naslednje žrtve; 2124 mrtvih, 13U5 ranjenih in 54 ujetnikov. V prvih treh tednih tega meseca so na ta način utrpeli Severnokorejci 13.292 žrtev. Megla in sneg ovirata delav. nost izvidnic na fronti. Letalstvo je napravilo nekaj poletov nad sovražno ozemlje in bilo napadeno od nasprotnega letala. ne da bi utrpelo škodo. Severnokorejsko topništvo je izstrelilo v torek na vsej fronti, dolgi 145 milj samo 155 granat. Pesja birokracija Kakor znano, je vse ž-vljenje na Madžarskem vklenjeno v birokratski okvir važnih zakonov, uredb in aktov, ki urejajo vse mogoče in nemogoče podrobnosti. Ta strogi birokratski red ie segel tako daleč, da so na Madžarskem pred nekoliko dtvevi uzakorvli in s posebno odredbo uredili celo striženje psov. Nekoliko čudno se te sliši. vendar je resnica. Madžarski Službeni list je namreč objavil pred nekoliko dnevi dekiet ministra za trgovino (št. 411.306). s kater.m ie vsem lastnikom psov najstrože ukazano, da m’ rajo striči svoje pse, »v kolikor dlaka doseže več nego dva centimetra dolžine*. V podrobnostih pa gre dekret še dalje, ker odreja, da se bodo tega posla lotili zadevni oblastni organi, prt čemer ne pripade lastniku psa nikakršna odškodnina. V primeru pa, da bo lastnik sam ustr egel zahtevi in lastnoročno ostrigel svojega laježa, do dobil en forint nagrade. Tako nabrano dlako, predpisuje uredba, bodo morali lastniki oddati oblastnim organom. V kolikor pa bi ne zadostili u-redbi. da bi namreč sploh ne strigli psov, odnosno iz koristoljubja utajili ostriženo dlako, bodo strogo kaznovani. Zaradi'te odredbe se uboge pasje mrcine sedaj na zimo prav gotovo ne bodo počutile prijetno. Vsekakor pa mnogo udobneje, nego njihovi lastniki. ki so že dokaj časa oguljeni do kože. »Osvajalka*« «Z»®> KINO V TltUTC Rossetti. 16.00: (Nesrečna na», A. Fabrizi. Exclesicr. 16.00: »Pohujšanjef radi bele okleke*, Grenwa» Nazioaale. 16.00: »Deklica * P nave», M. Rokk. | Fenice. 16.30: Hayward. Filodrzmmatico. 16.00: pirat*, P. Hertveid. Arccbaleno. 15.30: »Bil J* da, dal* W. Chiari. Astra Rojan. 16.30: »Hčerk* I" tuna*, E. VVilliams. Alabarda. 15.00: »Potujoči obl*** V. Johnson J. Allyson. . Armonia. 15.30: «Obscdite !**■ vam uspe*, G. Rogers. -Ariston. 16.00: «47 - govori Aurcra. 16.: »Rodolfo Valeni*? Garibaldi. 15.15: «DakotskiF čarji*, Red Cameron. ^1 Ideale. 16.00: »Zgubljene žew* R. Montalban. Impero. 16.00: d. Sarkle« Brodwaya», G. Rogers. „ Italia. 1500: «Plava rapso** R. Alda. Kino ob mojru. 16,00: »V teffl" šem življenju*, B. Davis. . Moderno. 16.00: »Most ned#1' nih», R. Scott. Savona. 15.00: »Strajna že** Maria Felix. Viale. 16.00: »Tolpa*, R. MitckJ Vittorio Veneto. 16.00: «LjuW* me ugonablja*, W. Chiari. . Azzurro. 16.00: «Breme pret^ sti», J. Cravvford. Belvedere. 16.00: »Napolee* vohuni*, J. Kent. Marconi. 16.00: »Grešniki 1 greha*, W. Pidgeon. Massimo. 16.00: (Sangv ekspres*, C. Brook. . Novo Cine. 16.00: »Prednja ^ ža obupancev*, G. Peck. . Odeon. 16.00: «Vedno si l3« M. 0’Hara. Radio. 16.00: «Nasilje», V. Vittoria. 16.00: «2ivljenje plesni ftorak*. Y. Haver. RADIO ,1 ugoslovanshk d«.«* T It S 'i' A ČETRTEK, 24. januarja Poročila ob 7.00 13.30, ‘L ir. 23.05. 14.00 Operne arij« fj znani pevci. 14.30 Od včeraj' danes. 14.35 Pisan pcpol, Poročila. 17.30 Plesna 19.15 Glasbeno predavanje. L/. Zabavna glasba. J9 00 SJ0*Lr||l na za Slovence, ls.av °r\\e glasba. 19.45 Poroč la. 20.00 ’ itnski koncert prof. Karla cina 20.20 Počasni ritmi. JJf Okno v svet. 20.45 Lahka *1'L 21.00 Radijski oder — V ČLOVEŠKO BITJE, žalolgr* ’ dejanjih; nato priljubljene | dije. 23.00 Schubert: Sonata 23.15 Poročila. 23.32 Pol*^ glasba. T K 14 '1' a. # 7.45 Jutranja glasba. polet anski orkes.er. vodi pe Anepeta. 12.15 Operetna ba. 13.30 Orkes.ralna glasba. ’ . Gledališke novosti — Enzo ’ * rierl. 18.00 Glasbena ura. Koncerti drugega programa, Preludiji in intermezzi »—ji iz OP*" SLOVENIJA , 12.00 Igra Študentski P!p, sekstet. 12.30 Poročila. N10 p pularna dela francoskih sK'% tel jev. 14.00 Dr, Mirko RUPeri,', zikovni pogovori. 14.10 vija v pesmi in plesu. 15.00 čila. 15.10 Zabavna glasb*. Želeli ste — poslušajte! ‘Li Koncert sopranistke Ma«1^ Radovan ln violinista Pirona herja, pri klavirju Marijan ^ povšek. 17.10 Lahka glasba, rij Zborovske skladbe Smetana. 1815 Slovenske in valčki. 18.35 Okno v svet. IV Heribert Svetel: Trlo za fjJjjH klarinet in fagot — Izvaja borski pihalna trio Ernest ^ den, Franc Stober in Drag® Kj bek (Prenos iz Maribora). Zabavna glasba. 19.30 PoTC,rf 20.15 Znani pevci pojo dPgjr arije. 21.20 Iz zakladnice de1 ža Arniča. 22.30 do 23.00 V L< vedrilo igra BBC orkest« j Martin. ........................t............................................................................................................................................................................................... mniiiiinmniniiiiiiiiimmiimiumiiiiiiniiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiHinnniiiiiMmniMniniimniiiiutniiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfniiiinn'11 liiuiiiinniiiiiifilfl Petindvajsetega maja Je Brauchitseh predlagal velik napad oklepnih sil v. pokrajini Vimy — Salnt-Omer — Grave-]ines. Slo je za močan pritisk na žep pri Dunkerqueu, kjer se je še vedno držala franco-sko-ar.gleškp vojska. Hitler »e a tem nt strinjal, češ da je treba prihraniti tanke za drugo bitko, ki se bo kmalu začela. Vendar pa je odločitev prepustil Rundstedtu. Poklicati podrejenega oficirja r® arbitra je pomenilo za Brau-chitscha hudo žalitev, Rund-stedt je seveda takoj sprejel Hitlerjevo stališče. To pa je bila napaka, zaradi katere se je del v žepu pri Dunkerqueu obkoljene franco hko-britanske vojske rešil-»Kolikšnp škoda!* Je vzklikni Guderian, «da so me ustavili pred Boulognem!* »Upali sine*, pravi Kettel, »da bomo zajeli vso angleško vojsko. Toda naše sile pri Ab-bevillu ruso zadostovale, tiste pa, ki so prodirale z vzhoda, niso intervenirale dovolj hitro, tako da je oatalo odprte grlo, skozi katero se je sovražnik umaknil*. Evakuacija Dunkerquea je bil velik uspeh. Na en sam ru- šilec se Je vkrcalo do dva tisoč ljudi in zgodilo se Je, da so Angleži vkrcali Francoze pred svojimi vojaki. Toda od vsega gradiva iu orožja so mogli rešiti samo revolverje. Hitler je še enkrat podlegel svoji nestrpnosti. Prezgodaj je mislil, da je bitka na severu končana, in prezgodaj je u-mpknil glavnino svoje vojske, da bi z njo prebil sicer šibko fronto, ki jo Je general Wey-gand postavil n® Sommi in Alsni. Kljub vsemu je bila zmaga presenetljiva in usodna. PRIPRAVE NA VOJNO Z RUSIJO Ko je nemška vojska septembra 1939 vdrla na Poljsko, je pustil® na francoski meji samo pet divizij. Ko se je oktobra pripravljala na Zahod, je pustila na severnem ozemlju Polj. ske tudi samo pet divizij. Premagana Poljska je bila razdeljen®. Sovjetske in hitler-jan-ske čete so zavzele položaje z obeh stranj demarkacijske črte, ki ata jo bila začrtala na zemljevidu Ribbentrop in Molotov. Sprva Je bila Nemčlj® zadovoljna. Sedemnajstega septem- ODLOMKI IZ KNJIGE R. CARTIERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE' PRIPRAVE NA VOJNO Z RUSIJO bra je Pisal šef pomorskega operativnega oddelka, da je ru. ski vdor na Poljsko dogodek, ki utegne imeti najsrečnejše posledice. Triindvajsetega septembra je predlagal veliki admiral Rader flrerju, da bi bilo dobro, če bi Rusi odstopili Nemčiji podmornice lr« Jim dali na razpolago Murmansk, ki naj bi postal oporišče za nemške pomožne križnike. Petindvajsetega septembra je bila nemška admiraltteta razpoložena izrazito prijateljsko. Pomorski ataše v Moskv je poročal, d® ni vzroka dvomiti o lojalnosti ruskega stališča. Nekaj dni pozneje je Riiader ukazal proučiti vprašanje sodelovanja * Rdečo mornarico, Kn •o poslali vprašanje Ministrstvu za zunanje zadeve, ki je bilo tudi zelo prijateljsko razpoloženo, je prišel odgovor, da se lahko računa na najširše sodelovanje t Rdečo mornarico. Desetega oktobra je Rader obvestil Hitlerja, da se neka pomožna križarka oskrbuje v Murmansku in da ji Rusi ponujajo oporišče na varnem kraju v bližini tega pristanišča. Sodelovanje se je bilo začete. RSder je uppl, da bo z rusko pomočjo dobil oporišče tudi v Norveški. Naslednjega dne, 11. oktobra, je nastala prva tanjša razpoka v nemško-sovjetskih odnosih. Rusija in Anglija sta podpisali sporazum o menjavi blaga: ruski les za angleški kaučuk in cirVk. Toda nemška vlada se je hitro otresla tega neznatnega vznemirjenja. Nadejala le je celo, da bo prejemala prek Rusije del tega so vtažnikovega cinka in kaučuka. »Razen teg®», je izjavila admirali te ta, »bomo vedno lahko intervenirali, ker bodo les prevažali prek Murmanska na nevtralnih ladjah*. Sedemnajstega oktobr® je nemška vlada izrazila mnenje, da popravilo vojnih ladij v ruskih ladjedelnicah kakor tudi oskrbovanje pomožnih križark v ruskih pristaniščih iz političnih in vojaških razlogov ni zaželeno. Toda priprave za se vemo oporišče b* morale še bolj napredovati. Pomorski »• tale V Moskvi je zahteval, naj bi Nemci nehali vohuniti proti Rusiji, sicer bodo postali Rusi nezaupljivi. Štiriindvajsetega oktobra je sporočil nemški veleposlanik, da bo Rusija izpolnila vse svoje obveznosti do Nemčije in da n* bo dovolila francosko-angle-škim vojnim ladjam prehoda skozi Dardanele, niti Turčiji, di bi se postavila na protir.em. ško stališče. Cez dva dni Je šef pomor-skega operativnega oddelka pisal: «Gospoda reka pomoč Rusov Je za nas odločilneg® po- mena. Rusi so nam velikodušno ponudili toliko stvari, da na uspeh angleške blokade ni mogoče računati. Nemčija bi tudi morala nuditi Rusiji dokaze velikodušnosti*. Enaintridesetega oktobra Je Molotov izjavil, da bo sovjet-sko-nemško prijateljstvo trajalo dolgo, ir. ostro je napadel Anglijo, češ da uveljavlja blokado in tako tepta mednarodno pravo. Drugeg® novembra je bil sovjetski narodni komisar za pomorstvo na obisku v Nemčiji. «Odgovoril bom*, je rekel admiralu RSderju — »ne z besedami, temveč z dejanji*. Z dejanji! Poglejmo eno Izmed njih: dvanajstega decembra se je »Bremen», ki »e je zatekel v Murmansk, zmagoslavno pojavil ob izlivu reke Labe. Ponižanje za angleško mornarico, ki je dovolila prehod tej velikanski ladji! »Ru- si* •— pravi nemška admirali-tet®, — «90 izredno mnogo prispevali k uspehu!* V začetku vojne so Nemci nehali graditi velike ladje in začeli izdelovati podmornice. Ogrodja velikih ladij so ostala v ladjedelnicah, Rusi so bili pripravljeni kupiti te nedograjene l®dje, ki bi jih sami dogradili ob pomoči nemških tehnikov. Dišali sta jim križarki »Prinz Eugen* in »Seidlitz*, nedograjeni rušilec »Liitzov* in dokončani stolpi dveh su-peroklopnic. Nemška admirali-teta ne bi imela prav nič pro-ti tem ponudbam- Admiral Rader je predlag®l firerju, naj bo »velikodušen*. Po treh mesecih izkušenj »e Je admiraliteta ie vedno odločno izjavljala za zvezo z Rusijo. Ministrstvo za zunanje zadeve, v katerem si je Ribbentrop lastil naziv #krstnega botr® moskovskega pakta*, je bilo Istih misli. Sporazum s Sovjeti je Nemčiji koristen: tako se Nemčija roga angleški blokadi in ni več v strateških kleščah kakor bi bila v vojni n® dveh bojiščih, Ea vso to resničnostjo, o kateri govorijo ndrnberški dokumenti, pa je bila še druga, globlja: v Hitlerjevi glavi. Hitler je imel nenehoma pred očmi strateške cilje. Vedel je, da bo velika nemška ekspanzija n® Vzhod zadela tudi na Rusijo in da mora računati z njenim odporom. Rusija in Nemčija sta zdaj imeli skupno mejo. Nekaj je vznemirjalo in dražilo firerja kaj neki Se do-gaj® za jekleno steno, ki so jo Rusi postavili v zasedenih pokrajinah Poljske? »Položaj na Poljskem*, pripoveduje Keitel «se je kmalu poslabšal*. Poslabšali so se tudi gospodarski odnosi. Rusi so kršili klavzle moskovskega sporazuma. Poslali so k nam številne gospodarske misije, ki ao ne-pieslano povečevale svoje zahteve ir* vohunile. To je firer-J.i razdražilo* Toda razdražen ali ne. moral Je počakali in potrpeti. Na Zahodu je imel polne roke dela. Finska vojna se je vala in varal® svet glede vjetske vojaške moči. ^ ljudje so se motili rnisle«r so Rusi nalašč dopustili. <•*! bili v začetku premaga11'^ resnici pa so bili premec z®to, ker teren ni bil prir ljen za njihovo vojsko. J Napočilo je leto 1940 na Finskem, vojne r«i bil0jf kjer več. Anglija in Fr^y ria zainan op-zaijalj S zvezo, da ji preti vojna nost. Nobeno svaril« ni rijjh omajati političnega sodcl‘)V)1«! med obema državama. 1* .f no sodelovanje na morju Jr bilo pc. Hitlerjevi krivdi dilo. Izkrcavanje na Nori1*/ je kmalu sprožilo krizo * ff 'ko-sovjetskih odnosih. y . f: zi z vdorom na Norve* f zasnoval nemški pomor***) H neralštab zvijačo. Ptcdl^A firerju, naj ne zasede In naj reče Rusom, da pripoznava njihove P° f koristi n® tem' področJrjjf velmiki mornarice »o T rf$ lerju: «Bolje je videti V f sb Rur.e kakor Angleš^V/^ bolje pa je videti tam N j/ -■ jim je odgovoril firef. vzeli bomo Tromso*. n/ (Nadaljevanje *• I