101. številka. b za petek 23. avgusta 1895. (▼Trsta, vćetrtek ivečer dne ti avgusta 1895.) Tečaj XX. „■SINOIP1 itbaja po trikrat na ted.-n * ieatili i*, danjih ob torkih, četrtkih in aobotAh. /jutranjo izdanju izhaja ob 6. uri zjutrnj, ver,mu im ob 7. uri voror. — Obojno i (dan j«* mi u no -. ta jflilm ai«a«e . f. —i*v«n Av»trijp f. I.« u tli mnw . . . 2.H0 , . . ♦.— ta pol lata . . . S.— ... tkat in lato . . . 10.— . , , i«.— Na aaraćb« brez prilažene naročnine ac m Jemlje aiir. Poiamićne .tuvilke ae dobivajo t prodajaln irah tobaka r Irutn po 3 nrc.. iavea Trate po S nvć. Sobotno vafterno iadanj« v Irmtu « nA., iiv«o Trata S no. EDINOST Ogladi »o raAunr po tnrifu r potita: ta na«li>fH * ri.>h.«:iui frkami pta^uj.i ;ro*ro». kolikor .iiik • uradnih »r«tir. t'o»'anM o*mrti»n"n in javn .lahtale. I.h nji'-i o^Uo itd. «3 rafuiiujo po pogodbi' V«i i ipi-i n ij si« jioi111 v: > urndin.tvn : uiirH ('aiann.'. -t. 1 Vrai > pt m.> mor* biti fr»nao»un •. niirankoru-a M i.' aproj Jinajo. R-ikopiu v. »o vra<''a|3. Naročnino, rokUtraatija in o^lam «pr*-joroa iiftnimiilrt> u l um 'dolino pic-culo hit. 3, II. nadst. Odprto rekUmat .j« ■o prooa pu*tmn«. OlMdlo aloven«ke|ta politlAnetfa iruitva sa Primorsko. „r^j.^. 0 našem šolstvu. Govor posl dr a. Matka Laginje r seji poslanske ibornice dno 6. julija 1895. (Konec; gloj kt. 97. veCerno iidanje.) Priporočal bi pa vendar visoki šolski upravi več naklonjenosti, nego jo je kazala do sedaj, z ozirom na Slovane Primorja, ob vprašanjih naobražbe in javnega pouka. Naposled bi stavil prošnjo, da bi se, z ozirom na zanemarjenje, v kojem je jecalo to narodno pleme do sedaj, ne plašili denarnih Žrtev od strani države, in sicer niti v onih sinčkih, ko gre za male ali veče podpore za gradnjo šolskih poslopij. Meni je poznano iz prejšnje skušnje pri neki občini, da je morala jedua najsiromaš-nejših občin Istre, ki ne plačuje menda niti 800- -900 gld. vsega direktnega davka na leto, na svoje stroške zidati šolsko poslopje s troškom 5000—6000 gld., ne dobivši niti novčiča podpore ni od deželnega o lbora in še manje od deželne vlade. Vem, da je vrlo teško, kakor bi rekel, stopiti v nasprotje z nekimi načeli, ter da je teško proti običaju in izkustvu podpirati take ustanove, kakoršno je zidanje narodnih šol, od strani državne vlade in za vso državo, in bodi to z ozirom na pojedine okraje. No, z nekoliko dobre volje se da storiti tudi to. Tu v proračunski osnovi vidimo, da troši država znatne svote sa sodna poslopja, cel6 tudi /a šolska poslopja Ud. morda tudi v takih krajih in takih mestih, kjer bi si lahko laglje pomogli, nego n. pr. ouo siromušno selo. ki sem je omenil ravnokar, namreč občina Drgud, okraja Vo-loškega. Želel bi opozoriti visoko vlado še na neko drugo točko na polju bogočastja. Pri nas imamo namreč slučajev, da duhovnik dobiva svoje prihodke večinoma v naravi od svojih župljanov. Komur so poznani dotični kraji, višine Krasa. n. pr. župnija Jelšanska, in jako prostrana župnija v Hiušici, župnija v Truškah, sodnega okraja koperskega — omenjani samo teh, ker so mi znani gotovi slučaji —. komur so torej znani ti kraji in težave, s kojimi je spojeno pobiranje naravnih pridelkov, ta se mora začuditi, da morejo biti še taki odnošaji ob koncu XIX. stoletja. To daje često povod prepirom med duhovnikom in dotičnim ljudstvom, to daje često povod ne vsikdar temeljitim odlokom dotične oblasti, koja mora krivo dati jedni ali drug i strani, kei obema ne more dati prav. Is tega sledi, da, čim plemeniteje misli duhovnik, tem slabše izhaja, ako pa bi se hotel prepirati z ljudstvom, tedaj mu ni mogoče dalje ostati tam. To so ravno slabosti ljudstva, kakoršne se dogajajo povsodi. Ako so župniki velikih mest, n. pr. — ostanimo v isti škoflji — razni župniki mesta PODLISTEK. im Zlatarjevo zlato. Zgodoviiiskit pripovest XVI. veka. Spinal A. Ž e u o a. (Dalje.) .S—sem I Posluženi bodete l" odvrnol Garuc, poklonivši se globoko, in poletel po stopnicah v sodčevo sobo, da dojavi vse, kakor treba. Dokler se je vse to godilo, gledal je četo banovcev siromašen mož, čepeči krnj mestne hiše. Bil je to Jerko. Neumno je budil v konjike in voz, ter je tu pa tam skozi bedast smeh prikimal mestnim stražarjem, ki so jako dobro poznali mutca. Oez malo časa izstopil je pred vrata Jakopovič. Pristopil je k vozu in vzdigni vsi kapo, rekel je: »Da ste dobro došli, velemožui gospod ban, da ste zdrava, vzvišena banica, v tem mestu! Že sem zapovedal notarju Verniču, da povede Vaše gospodstvo v občinski slan, tržaškega in prečastni tamošnji kanoniki, plačani od države — mislim pri tem iz ta-kozvanega verskega zaklada, ne da bi bilo ljudstvo poklicano odškodovati državo radi tega, tedaj mislim, da so vredni vsakega o-žira tudi oni po meni navedeni najsiromaš-neji prebivalci one pokrajine, ter da bi morala na vsaki način država pre.zeti plačevanje dotičnih duhovnikov na račun verskega zaklada brez kakoršne si bodi odškodnine. Da omenim še jedno posebno lokalno vprašanje; želel bi namreč, da bi visoka vlada obrnila svojo skrb iu pozornost na šolske potrebe slovanskega prebivalstva v Pulji. Mesto Puljsko, v kolikor je obljudeno po Slovanih — in jaz vas, gospoda moja, uverjam, da je število Slovanov tam mnogo veče, kakor kaže zadnji popis ljudstva in nego je to možno opaziti, ako prvikrat prehodiš mesto — potrebuje narodne iole, isto potrebuje brezpogojno dobre obrtne pripravljavnice radi vzgoje sposobnih delavcev za c. k. pomorski arsenal. Splošne koristi bi bilo, da se zadovolji tej težnji Hrvatov, in Slovanov sploh, da bi vlada privoščila izdatno pomoč hrvatski narodni šoli, ki naj bi se ustanovila v Pulji, in na isti temelječi obrtni pripravnici, kakor privošča izdatno pomoč deški in dekliški šoli mornarice. To morem zahtevati z nekako pravico, ako se spominjam na lepi napredek neke druge od države podprte in slične šole v izstočni Istri; malo mestece Kastav dobilo je namreč izdatno pomoč od visoke šolske uprave — kar rad pripozna-vam — za ustrojenje obrtne pripravnice. Tu doseženi vspelii so na vsaki način jako povoljni. Ni dvomiti, da bi bilo tako tudi v Pulji, cel6 še v veči meri, zbok lokalnih od-nošajev in radi mogočnosti videti marsikaj, česar ni mogoče videti v Kastvu in v najbližji okolici. Še jedno točko hočem omeniti, namreč nepristojnost, obstoječo že več let, a tu mislim na plačo raznih dusebrižnikov. Tam je še dandanašnji pomanjkanje svečenikov, osobito duhovnih pomočnikov. Dotični župnik, kojemu je zajedno opravljati službo duhovnega pomočnika, s Čemer se seveda mnogo trudi, ne dobiva nikake primerne odškodnine za to. Dočim bi dotični duhovni pomočnik dobival, ako se ne varam, najmanje 300 gld., dobiva dotični župnik, ki opravlja dotično službo in se mora vsestranski napenjati, samo 120 gld,, kar je vsekako premalo. To odškodnino bi morali vsakako povišati, ter bi morali gledati, da se urede nekoliki pravičneje obstoječi zakoni o kongrni in dotični izvršilni predpisi. Sramotno je vendar za nas iz pravega svobodoumnega ozira, ako pomislimo na to, kako so plačani katoliški dušebrižniki Avstrije Poznamo je, da vse pripravi na službo Vaših velezmož-nostij*. .Bene, beneu, odvrnol je čmerno Un-guad iz voza; „dajte hitro, gospod sodeč!" Dobro je! Ali samo da bode brzo, kajti vidite, gospa banica vsa drhti od tega prokletega mraza. Nota bene! Ne pozabite peči in večerje !• „Za vse sem poskrbel, gospod ban!" odvrnol je sodeč. „Garuc, teci, pd da naložiš peči. A sedaj klanjam se Vašej vele-možnosti in želim Vašemu gospodstvu in vzvišeni gospej banici lahko noč !" .Lahko noč, dragi sodeč! Lahko noč!" odvrnol je ban; „vrag naj ga vzame!" za-mrmljal je po tihem. Ker bani v tej dobi niso imeli svojega stalnega dvora v Zagrebu, ampak so bivali izven mesta v trdih svojih gradovih, morali so Zagrebčani poskrbeti banu za stan, kadar je tu pa tam prišel v Zagreb. Gospod notar Vel nič spremil je torej bana v zidano hišo, ki je bila odrejena za banovo prenočišče ne da so bile zarflninane v kongiuo ustanovne maše, ustanovljene popred, nego je izišel zakon o nrejenjn kongrue. Vidi se mi, da je to krivica, kajti odškodnine za ogromna dela, koja je opravljati zlasti duhovniku po deželi, so jake nizke, in nujno bi bilo, da se primerno povišajo trije razredi kongrue za župnike in one duhovne pomočnike, za koje je določenih samo 300 gld., manje torej, nego dobiva dober vratar ali sluga v dobri hiši, ter da se ponudi duhovnikom sploli človeški obstanek. Zaključujem z vročo željo, da bi visoka vlada uvažila po meni navedene pritožbe slovanskega prebivalstva Primorja ter da bi popravila storjene pogreške, kolikor je to le mogoče. Politiške vesti. V Trittu, dne 22. uvgiuta 1895. Bodoč« minUterstvo. Grof Badeni je ostavil Išl. Ugibanjem so otvorjena vrata sedaj na utežaj. Jedni trde, da je grof Badeni definitivno določen kot bodoči minister-ski predsednik, da pa želi prej izvesti de-želnozborske volitve v Galiciji, preduo se loti velikega dela \ sestave novega minister-stva; drugi pa trde zopet, da je cesar pozval Badenija k sebi le v ta namen, da čuje njegovo medenje o poli tiski situvaciji. Listi prinašajo nastopne vesti, koje pa podajemo tu z vso potrebno rezervo. Grot Badeni je dospel v Išl .ineognito", niti hotelier sam ni vedel, za koga je bilo naročeno stanovanje. Avdijencija je trajala nad jedno uro. Stvar se definitivno odloči še le v drugi polovici septembra, vsakako pa prihodnja vlada ne bo parlamentarna, in jej bode glavna naloga le ta, da ponovi pogodbo z Ogersko. Gledo oseb, ki stopijo v novo minister-stvo, javljajo listi, da prevzame grof Kurol Z e d w i t z portfelj ministra za poljedelstvo, levičar Rus s ministerstva trgovine in levičar Exner ministerstva za javne dela, koje ministeratvo se zasnuje ua novo. Nemškoliberalni listi se trudijo seveda v potu svojega obraza, da bi dokazali, da brez sodelovanja levičarjev ni mogoča sestava novega ministerstva. Zlasti ,N. Fr. Presse" bi hotela dokazati, da prihodnja vlada se bode morala opirati na liberalce, ker se je klub konservativcev vsikdar pokazal nezanesljivega. Zlasti hvali ta list grofa Badenija radi izreka, ki ga je baje izustil ta dostojanstvenik, da, ako pride do vlade, n e bi hotel vladati ni brez Nemcev ni proti Nemce m. No, nemškemu listu bodi povedano, da tega niti ne zahteva nikdo. Ali poleg tega ostaja še vprašanje, a 1 i daleč od mestne hiše. Ungnad in Klara nastanila sta se tu in notar se je pobrigal, da je tudi gospod Melhijor Tompa imel kje prenočiti. Oa se pa gospa banica sredi te ljute zime nekoliko ogreje, uatovoril si je Garuc breme drv na jadna svoja pleča, da jih iz mestne hiše ponese v banovo stanovanje. Videči Jerko, kako se ubogi bobnar zvija pod teškim bremenom, skočil je, prijel Garuca za rokav ter naložil polovico drva na jadna svoja pleča, da bode siromaku lajše. In odšla sta oba, da ugrejeta baničino nočišče. Zlovoljna šetala je banica sin: in tje po prostrani sobi, pobeljeni apnom. Ko je ogromna ilova peč pričela živo greti, vrgla je raz sebe sukneni plašč in šetala je dalje brzim korakom. Lepo nje čelo bilo je mračno, prsi so se ji dvigale nemirno Ban je sedel za mizo, ter je premetaval razne listine. H krati je dignol Ungnad oko in pričel moti iti zlovoljno ženo. ,A kaj je tebi, moja gospa?* vprašal j je Klaro; kaj si tako nevesela?1' bode hotel vladati brez Slovanov a 1 i p r o t i S I o v a n o m P !! Menijo-li nemškoliberalni korenjaki, da je to poslednje vprašanje brez pomena za avstrijskega državnika?! Mi vsaj smo merjeni, da so minuti oni časi, ko so državniki avstrijski smeli prezirati — večino prebivalstva. Ne proti Nemcem in ne brez Nemcev, ne proti Slova n o m i u ne brez Slo-vanov!! Druge poti je tii iz te zagate, a dvomimo, da bi nemški liberalci hoteli keilaj nastopiti to jedino rešilno pot; zato pa bi se mi še konkretneje izrazili glede na sodelovanje nemškega naroda pri vladi: brez Nemcev ne, pač pa brez — nemških liberalcev, teh večnih zanikovalcev pravice in jeduakopravnosti!! Nn novi uemsko-Hloveii.ski gimiinzii v Cclji sta imenovana učiteljema profesor na deželnem gimnaziju v Ljubnem, .T u I i j G 1 o w a r k i iu profesor na državnem gimnaziji v Celji, A n ton Kos i. Ker že govorimo o tem gimnaziju, bodi omenjena tu resolucija, kojo je te dni vspre-jelo .Društvo katoliškega ljudstva* za Gorenje Avstrijsko: .Zbor v NVaizenkirchnu izreka konservativnim poslancem zahvalo iu zaupanje na zastopanju katoliških in gospodarskih koristi ljudstva. Zborovalci obžalujejo goiibo, ki se j« pričela proti konservativnim poslancem radi Celja, kajti se svojim glasovanjem so isti vršili le u e m š k o pravičnost. Različne vesti. Najvlfta zahvala. Nj. Vel. cesar je naročil potom kabinetne pisarne deželnemu predsedniku kranjskemu, baronu H« inu. da se naznani Najviša zalivala na izrazu lojalnosti, ki jo je izrekel v Kranju občni zbor družbe sv. Cirila in Met o d a. Tuj red. Njeg. Velič. cesar je dovolil, da sme viši poštni ravnatelj in predstojnik poštnega in brzojavnega urada v Trstu, Karol Pokoru y vsprejeti in nositi knežji črnogorski Danilov red lil. raz., katerega mu je bil podelil knez Nikola. Potrjen znkon. Nj. Vel. cesar podelil je najviše potrjenje zakonu, katerega je bil sklenil deželni zbor istrski glede spremembe uekaterih določeb deželnega šolskega zakona o snovanju, vzdrževanju in obiskovanju ljudskih šol. Ameriške trte. Ministerstvo za poljedelstvo izdalo je okrajnim glavarstvom okrožnico, s katero nalaga istim, da naj pozovejo vinogradnike, katerih vinograda je poškodovala trtua uš, da prijavijo najdalje do 31. oktobra t. I., koliko ameriških trt jim bode • .Nič", odvrnola je banica. .Vsaj povej, kaj te boli ?* „Kaj ine boli? Bode li moj Krsto imel leka za to?" , Kuktf ne Id ? Mar nisem ban ? .Hvala na takšni baulji! Tu ostanemo torej preko Božiča v tej pusti luknji 1 Hvala lepa na tej lepoti iu udobnosti, ki so vam jo pripravili Zagrebčani. Mar je to stanovanje za bana? Se fratri imajo lepše dvorove". .To je pač res". .Lepi ljudje, ti Zagrebčani !" „Orni lopovi, gospa moja". ,Dš, črni lopovi in še več. Kaj se tako vsprejmeta ban in banica?" .Ues, to je lopovščina". .Iu ta oholi sodeči Je-li ste ga videli? Namesto da ou nama osebno streže, evo, pošilja svoje ljudi. Jaz — ja/ sovražim tega ■lako po viču". (Dalje prih.) treh« na spomlad 1896. I za popolnitev svojih vinogradov, Te trte se bodo drlile iz državnih trtnic, odnosno iz zaloge istih pri minister-8tvn za poljedelstvo. Od c. kr okrajnega glavarstva v Seiani smo prejeli nastopni dopis: ad št. 49/Pr. Časti temu urednlitvu časopisa , Edinost'. Na podlagi 19. tisk. postave vabim časti to uredništvo, da sprejme sledeči popravek v svoj cenjeni list: Ker je bil IX. izkaz milodarov zaLjnb-Ijano, katerega je priobčil „Osservatore Triestino4 z due 6. t. m. in katerega je ponatisnila .Edinost" z dne 8. t. m. pomtnj-kljiv, kar se tiče svote milodarov iz Sežanskega političnega okraja, do-poslanih potom c. kr. okr. glavarstva na visoko c. kr. namestnistvo, opaža se, da znaša omenjena svota ne samo 630 gld. 40 nvč., ampak 1323 gl. 90 nč. in 5 lir, kakor je razvidno iz ,Rettiflceu, priobčene v nradnem listu .Osservatore Triestino" dne 12. t. m. Med tem so še prišli sledeči doneski: Županstvo Vojščiea gl. 12-82, Rodik gl. 31.50, Slivno gl. 10.50. Vkup 54 gl. 82 kr., torej z zgorej omenjeno svoto 1323 gld. 90 kr. in 5 lir vred: 1378 gl. 72 kr. in 5 lir. V Sežani, dne 20. avgusta 1895. C. kr. okrijno glavarstvo. Scha/fs. in kons. druHva". 19. Iv. pl. Zaje: „U boj", godba. 20. Eisenhut: „Mazurka", »bor; „Adrija". 21. Rieder: „Slovenske idile", godba. — Pri veselici svirala bode popolna veteranska godba. — Začetek ob 5. uri iu pol popol. — Ustopnina za osebo 20 nvč. — Ker je čisti dobiček namenjen za napravo nagrobnega spomenika bivšemu predsedniku se radodarnostim ne bodo stavile meje. — K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Dodatek* K poročilu o praznovanju obletnice „Del. podp. društva* v današnjem ^jutranjem izdanju nam je pridodati — kar je izostalo po neljubi pomoti —, da je pri sv. maši pevski zbor „Slovanskega pevskega društva" pel novo krasilo Volaričevo mašo, ki se je kar omilila občinstvu, toliko po svojih lepih melodijah, kolikor po izboruem proizvajanju. — Oestitauao skladatelju in pevcem. Slovensko gledišče v LJubljani. Poročajo nam : Dasi ni še tak6 blizu začetek gleda-liščne sezone, zanimalo bo vendar nekatere čitatelje .Edinosti", kaj bo s slovenskimi predstavami v Ljubljani. Odbor dramatičnega društva je sklenil, da se gledć števila predstavnih večerov navzlic potresni katastrofi, ki se je raztegnila izvestno občutno tudi na žepe obiskovalcev slovenskega gledišča, ne sprem eni ničesar, l'ogumen iu pameten sklep. Da bi le deficit, katerega brezdvomuo rizkuje društvo, ne bil tako velik du bi se poznal še več let! — Ker se hoče nekaj doslejšnjih slovenskih igralcev polotiti izključno svojega obrta, ker se nekaj ženskih močij pomoži ali loči od glediščnih desk za stalno, pre-drugači se dramatično osnbje uprav letos korenito. Naraščaja ni. Zato je primorano društvo in gledališčna intendanta angaževati tuje igralce in pevce. Že doslej smo imeli več kot preveč Cehov in Hrvatov na svojem odru ; — iu odalej ? Res je, da so tuji igralci ali pevke umetniki in umetnice; — res je pa tudi, da njihovega govora na deskah naše občinstvo skoro kar nič ne razume. V dveh mesecih se nihče ne more naučiti jezika tako, da bi ga ne mešal s svojiiu in ne naglaševal po svoje! Nekateri tuji umetniki, n. pr. vrli g. Inemau z ženo, so se res svojih ulog tako skrbno in natančno ućili, da pri nekojih ulogah človek skoro da m opazil tujega naglasa ; — drugi, večina, pa se ni potrudila prav nič. Tako smo imeli v Ljubljani bolj češko kot slovensko opero; kar se je pa moralo — n. pr. radi izvirnosti — govoriti ali peti slovensko, tistega ni razumel živ krst. (,'uli so se sami vokali; — pa ugiblji, gledalec - poslušalec! Prosti narod in srednji stan ni mogel torej iskati v gledališči nikakega pravega užitka. — Tej kalamiteti pa bi se vsakako odpomagalo, ako bi tuje moči dlje ostale pri našem gledišči. Tekom par let že bi postali čisto naši i po govorici, duhu in življenji. Žal, da se sedaj večina tujih umetnikov že poslavljajo, jedva da so se malo priučili slovenščine. In tako bomo vedno pri istem zlu, ako se kako ne ukrene, da dobi mo stalno ramatično osob-je. To pa bi se doseglo tedaj, ako bi se tuje moči angaževale le na [d a I j š o dobo, n. pr. na 5—8 let. Dalje naj bi se poslalo nekaj mlajših, nadarjenejših glediSčnih učencev iti učenk v dramatične šole v Prago in na Dunaj vsaj po 2-3 leta. Seveda bo to dokaj veljalo, a imeli bomo re9 svoje time t u i k e, ne diletante, ki bodo znali učiti zopet mlajše. Pošiljati bi morali sevć polagoma vedno druge učene« v tuje izborne šole ter tako osigurati obstoj tu napredek slovenske dramatične umetnosti. Dosedanje praktikovanje, da so pošiljali starejše slovenske diletante na Dunaj, kjer si uaj — (NB. brez nadzorstva, brez mentorja!) — ogledajo po par iger v „Narodnem gledišči", v .Dvornem gledišči" in „Ob Dunajščici", ni prinašalo nobenega haska! Naj bi jim slovenski dramatični odbor izposloval vsaj dovoljenje, da smejo v kakem dunajskem gledišči prisostovati i pri glavnih skušiiijah . . tam bi se vsaj nečesa naučili ob opazkah in popravkih režiserjev in ravnateljev 1 — Konačno pa naj zopet pridobi odbor čim več slovenskih umetnikov, ki so se razšli v tujino t Sevć plačati treba; — vsi povišani Iroški pa se povrnejo obilo, ako bo zahajalo naše občinstvo z veseljem poslušat slov e n s k e umetnike, katere ume ter se raduje njihovega napredovanja in razvijanja. Angaže-vali pa naj bi se stalno tudi vsi doslejšnji boljši diletantje s toliko plačo, da se bodo mogli posvetiti izključno dranuitiški umetnosti. S 30*45 goldinarčkov seveda ne more živeti umetnik uiti v Ljubljani, ne da bi pri tem še--vrtnaril, čevljaril itd. — Spoznalo pa naj bi se tudi vendar že enkrat, da za vodstvo itd. slovenskega gledišča ne zadostuje 1 e naslov „doktor", „notar" .... I I za ta posel treba posebnih študij, izkušenj in — navdušenja! Sapienti sat. F. G. K-c. Američani za Ljubljano. Poseben odbor avstro-ogerskih naselnikov v Novem Yorku priredil je te dni koncert Ljubljani v prid. Ta koncert je donesel 1162 gl. čistega dobička. Prememba stanovanja. Zdravnik g. dr. K r a n e M a n d i d preseli se z dnem 24. t. m. iz ulice Malcanton na trg Piazza della Borsa, št. 12, II. nadstropje, v ravno isto hišo, kjer je stanoval popred skozi dve leti. To na znanje vsem onim, ki bi trebali njegove pomoči. Sodnijsko. Na prvi postni dan letos, t. j. 27. februvarja, bilo je v cerkvi sv. Matije pri Kastvu polno pobožnega občinstva. H krati, sredi službe božje, udrla sta dva našemljena mladeniča v zvonik in jela zvoniti plat zvona. To je ljudstvo strašno preplašilo. Mladeniča s> prijeli iti ju prijavili oblasti. Včeraj dobila sta pred tukajšnjim dež. sodiščem zaradi motenja vere vsak 2 tedna strogega zapora. Ta dva neslana mladeniča sta: 20!etni zidar Josip Blažič in 20letni dninar Anlrej Mnlac. — 18letni voznik Karol I Lack dobil je včeraj 6 mesecev ječe ker je I bil dne 20 maja t. I. pobegnil z ltiletno i Elviro Braida iz Trsta v Tržič. Podvzetni golobradi ženin se je sicer izgovarjal, da je pobegnil z dekletom le zaradi tega, ker ga je prosila, naj jo reši trpinčenja njene matere. Dekle je pred sodiščem to okolnost, sicer potrdilo, vendar pa s tem tti rešilo svojega drznega ljubega pred kaznijo. Predvčerajšnjem »tal je pred tukajšnjim sodiščem našim čitateljem že znani 30letui vrtnar Ivan Minca iz Kopra, obtožen pone-verjenja in goljufije. Minca je oni junak, kateri je, dasi oženjen, ljubimkoval z hiši no Jerico Jelenčevo ter ji s pretvezo, da jo poroči, izvabil razno zlatnino in hranilnično uložno knjižico, glasečo na 380 gld. Od tega denarja je vrli Minua zapravil 200 gld. Ko je videl, da je stvar prišla na dan, skočil je nekega večera minolega meseca v morje, ustrelivši se poprej v čel just. Kakor smo sporočili svoječasno, ta poskušen samomor ni imel za Minco nikakoršnili posledic. Dasi je ta vrli oženjeni ženin trdil pred sodiščem, da je denar zapravil skupno s svojo Ijubico-.ne-vesto", ovrgla je le-ta to trditev kot lažnjivo. Oženjeni ženili Minca je dobil 8 mesecev ječe. Njegov branitelj prijavil je pritožbo ničnosti iti utok za znižanje kazni. Loterijske itevilke, izžrebane 21. t. m. Praga 19, 43, 32, 69, 16. Lvov 31. 17, 54, 73, 24. Sibinj 15, 42, 24, 88, 73. Najnovejše vesti. Dunaj 22. Iz zanesljivega vira javljajo, da »i je pridi žal cesar konečno odločbo glede sestave deliuitivnega ministerstva za oni čas, ko bodo dovršene jesenske vaje, lil 21. Cesar ostane tu do 1, septembra ; tega dne ob 4. uri zjutraj odpotuje v Bu-dijevice kamor dospe ob 9. uri 14 minut predpoludne Ob 10 in pol uri se bode udeležil sv. maše. Od 2. do 4. septembra se bodo vršile vaje. Tega pos'ednjega dne se povrne cesar na Dunaj, dne 8. septembra pa odpotuje v Stettln. Genova 21. Activa propadle banke brata Bingen znašajo 3 418 655 lir., pasiva pa 14.061.919 lir. Beligrad 21. Glasilo naprednjakov „Videlo" izjavlja, da tiuprednjaška stranka ni v nikaki zvezi z napadi srbskih listov na Rusijo. Žalosti potrtega srca javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da j ' preljubij»*iia in nepozabna ini žena Frančiška v Gosp<>/t uri zjutraj po kratki a mučni bolezni in v 32. I»'tu svoje dobe. Pogreli predrage mi pokojnice bode jutri, v petek, ob 5 uri popoludne, od hiše žalosti, ulica Cnstaldi št. 5. V Trstu, dne 22. avgusta 1895. Vran VAlatlA, soprog. Proda se ali v najem da hiša št. 110 v Sežani, obstoječa iz 3 prostorov, posebno pripravna za rokodelca. — Natančneje pogoje se poizve pri g. Josipu Pirjevec, županu v Sežani. Obj ava. Javlja so p. n. ob?in*tvu, d« »o «obe hAtela U Tv^aHlaiike ttraojavk«. Bndtaprit*. Pronica ** »pomlad 6.66—6H8 PhhHcb m september 188« 0.25 do 6 26. Oves tu »enen «.2ft—6.H6 1». najeijon K-32 ft. 84Ko.ii-. ia juli-avgst W0—5 45 za in »j-j u ni 1896 4-42—1.43. P*t«nn-f im,t* oil 7rt kil. f. 6 05-rt-io ni 79 kil. f. 6 :0 6.U-. ..,1 «0 kil. f. H.15-0-20 od 7» kil. f 6 86 H3i>, od HtJ kil. fnr «,H5-«.40. le/nn-ii rt-70 -7 - j nr*Ho C---6«0 rž nova 5.40-5^0. Piontca: Ponudb« ugodno, mlinovi reimviranl, 5 nv4. ceneje. KI in oves tudi 5 nvf. ceaeje. Vr^nut lepo. Praga. Noratinirani sladkor *u avgust f. 12.22. nora letina 12 »0. Prugu, ('ontrifuifat novi, pn.itnvljeu- v Trst in carinil vred odpošiljate* precej f.28'50—. - a»gu»t sept. f. 28.75--.— ContirtSKd 29----- Octvorm 30----.... V gltivnli (sodili) 30 25 . Havro. k»vh h»iii'pt 'Uiber 74 25 dveomber 78.50 innro "2 50 mimo Duni^vkn horza 22 1«95 včeraj Ja>ies Mrlavni dolg » papirju . . . 100*95 100.95 • , v srebru . . . . 10120 101.20 Avstrijska r*nln v zlatu . . . 128-10 128.— „ v kronah . .101 35 99.95 Kreditne »koijo ...... 899'75 H99.80 London 10 L*t........121.05 Ul,— Napoleoni......... ».HO1/, 9«0V. 20 mark ........11.8a U.88 100 italj. lir........ 45.75 45 65 na Opčinah popolnoma urejeno s fisto novim pohištvom in pripravljene it one. ki želijo prebiti poletje na deželi. Restavracija ima izvrstno laiko, nemtko in francosko kuhinjo. Nepreknsni teran in pivo is anane Plzunske pivovarno po jako nizki coni. PtiporoT-ujd -o slavnemu občinstvu za mnogoštevilen obUk, beieii najudanejfte X. OolJaviAlk, lastnik. RAZSTAVA POHIŠTVA z Dunaja in las Trata dobro poznane tvrdke Angelo Delpin v ulici del Torrente hit. 32, l nadstropje. (vStrie gledaliSSa A-monin). Priporoča velikansko |avoju zalogo pohiitra> In tnpetarskili stva' ij. Pohištvo za spnlno sobe, popolno, od f. 146 do 850 „ , jedilne sobe „ f. 140 „ 860 Pohiitvo ia uradnik« in dal&TO« po inllulh cenah. Zares izborno pohištvo po ni-kih cenah. Tinct. chinae mtica comp. Prof. dra. Llebara živca okrepčujučl Jfr ELIKIIR. Jedino pravi s varstveno znamko kril in tltfro. Pripravljen po predpisu v lekarni Xu Fanta T Praga. Ta pripravu je žo več let gnana kakor izvrstno živce okropčujooe sredstvo. Steklenimi po gld. 1. 2 in 3'M). Dalje priporočajo so ieladaine kapljice IT. Jakoba kot večkrat, izkušeno domače sro .Htvo. Siekleniita «0 ne. in 1 gld. ?0 nč. Dobiva so v lekarnah, (llnvnn zaloga: L karna 8e-ravallo t Trstu ; daljo: lekarna Banetti t Trstu; stara c. kr. vojuiku lekarna na Dunaju, Stef«us-platz, kakor tu-li v drugih lekarnah. SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS (ALGOFON) je j»dino sredstvo proti zobobolu. glavobolu itd. ter »e dobiva v stoki tiicah, previđenih poukom ca vpo-rabo. po 20 nvč. izključno v prntnovani lekarn i Praotmarer (Ai due Mori) Pluia grande, Trit. čuvati •• J • pon«v«J»Bj. Telefon it. 207. ^ RESTAVRACIJA Zur Stadt Frankfurt" m i lm k iil ki Ljii m 1 iu 33 Udano podpisaiieinu je čast naznaniti slavnemu p. n. tukajšnjemu l!Jrt občinstvu iu vsej garniziji, du z 24. t. m. prevzame na lastni račun to staroznano gostilno. i^l Podpisani so hode trudil vsikdar, du si pridobi blagonaklonjenost svojih gostov z najboljšimi pijačami, izborno kuhinjo, točno postrežbo iu jjk nizkimi cenami. m Priporoča se za obilen obisk laj •tuj E m 11 Haoker. [h Srečke za zidat-je cerkve oli jubileju cesarjevem po 1 gld. Glavni dobitek i zadnji mesec 30.000 g°ldi"ai>Jev WW vreden Srečki* priporočajo: Marco Nigris. Enrico SchiffmHnii, Giuseppe Zoldan. Lastnik politično društvo .Edinost". — Izdavatelj in odgovorili urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.