Naročninn mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi 12I.6/III SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.6r>() in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 In 205« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Strah pred resnico Zunanji politiki liberalne Italije je italijanska diplomacija utirala pot v svet po sledovih, ki so jih puščale za seboj ideje velikih mislecev, umetnikov in tudi idealnih borcev za človeške pravice. Tudi fašistična Italija črpa svoje sile kolikor toliko še vedno iz tega bogastva, čeprav to radi fašističnih političnih metod, ki so vse prej kakor svobodoljubne, čedalje bolj pojema. Morda si fašistični glavarji niti sami niso svesti, kako jim ta kapital, ki so ga italijanski geniji kopičili z vztrajnim delom stoletja, drči iz rok. Morda se sami ne zavedajo, v kako kričečem nasprotju je danes njihova večna pesem o dvatisočletni civilizaciji z njihovim . resničnim ravnanjem, z njihovo politiko proti lastnim državljanom, posebno tistim, ki so tuje narodnosti? Kakšen prizor pred fašističnim izjemnim sodiščem v Trstu, ki je sodilo bazovske junake, ko je predsednik vprašal dijaka Manfredo, odkod je črpal ideje za svoje protifašistično delovanje, in je ta odgovoril: »V knjigah vaših narodnih borcev!« Tedaj je zastala beseda v grlu tudi človeku, ki je drugi dan izrekel štiri smrtne obsodbe, lit Manfreda je bruhnil iz kletke kri iz svojih bolnih pljuč — za ideje italijanskih prosvetljencev, ki jih fašisti teptajo. Kljub temu hočejo fašisti še danes, to je po toKa~nih krivicah, ki so jih prizadeli svojim političnim nasprotnikom in še posebno Jugoslovanom v Italiji, veljati pred svetom za kulturonosce, na slovanski zemlji in v Evropi sploh ter skrbno pazijo na vsak pojav, tudi na vsako časopisno vest, ki bi utegnila škodovati v svetu ugledu fašistične Italije. Toda Mussolini je hotel nasloniti svoje eks-panzivistične načrte še na drugo silo: nič manj kakor na katoliško cerkev samo. Sprava z njo v Lateranu, rešitev »rimskega vprašanja«, naj bi ne prinesla samo pomirjenja med Italijani samimi, temveč iz lateranskih pogodb naj bi se izkoval v prvi vrsti težek mednaroden političen kapital. Gio-berti je pred sto leti sanjal o »merilnem in civilnem primatu« Italijanov pod papzštvom, ki bi iz njih lahko napravilo prvi narod na svetu, Mussolini bi rad v eni ali drugi obliki prav to papeštvo, »ki izraža največjo idejo na svetu«, sebi podvrgel. Kakor si je upal trditi, da bi se krščanstvo nikdar ne bilo tako razširilo, ako bi mu rimsko cesarstvo ne bilo utrlo poti v svet, tako bi zdaj rad vpregel cerkev v svoj imperialistični voz. Odtod tiha borba med obema Rimoma, ki se je začela v trenotku, ko je sv. oče v posebnem govoru kmalu po podpisu Iateranske pogodbe ostro zavrnil zgornji koncept duceja. Mussolini si o izidu tega boja, v kolikor obstoji, ne dela bržkone posebnih iluzij. Eno je vsekakor gotovo: pred svetom noče veljati za prega-njavca cerkve. Nikakor noče zapraviti zunanjepolitičnega kapitala, ki so mu ga prinesle Iateranske pogodbe. Fašizem naj bi iasciniral katoličane po vsem svetu kot gibanje, ki je dalo cerkvi »prostost«. Mussolinijeva diplomacija je znala v svetu rešitev »rimskega vprašanja« in sklenitev konkor-data samega tako »plasirati«, da so bili tudi skep-lični katoliški misleci v prvem trenotku osupnjeni. Fašistični politiki so tudi bili prepričani, da bo že vest o spravi v Lateranu tako vplivala na jugoslovansko duhovščino v Italiji, da se bo tudi ona spravila s fašističnim Rimom in zapustila svoje ljudstvo. Da, računali so tudi, da vzniknejo simpatije za duceja tudi onkraj meje in da bodo lahko aanje zidali svoje politične težnje in z njihovo pomočjo celo posegali v notranjepolitično življenje svojih sosedov. Le v tej luči lahko razumemo, zakaj je slovita okrožnica jugoslovanskega episkopata proti zasuž-nenju katoliške cerkve v Julijski krajini tako razburila fašistične diplomate. Razgalila je fašizem pred katoličani vsega sveta; dokazala jim je, da je svoboda, ki jo je fašizem prinesel cerkvi, zgolj formalna. Po vsem tem lahko tudi razumemo, zakaj danes fašistični tisk besni proti »Slovencu«. »Gior-nale dTtalia«, ki velja za glasilo zunanjega ministrstva, in za njim »Popolo dTtalia«, vrhovni organ fašistične stranke in Mussolinijev list ter za njima listi manjšega kalibra, kakor židovski »Pic-colo«, »Popolo di Trieste« itd., bruhajo žveplo in ogenj proti »Slovencu« samo radi tega, ker poroča resnico o pregnanju našega jezika iz cerkva v Jul. krajini in še posebno v Beneški Sloveniji. Po »Slovencu« je šla v svet samo resnica, prebridka res-nical Naša poročila so dokazala, da je konkordat, ki pri vseh svojih pomanjkljivostih vendar določa, da se mora dušno pastirstvo v Julijski krajini in na Južnem Tirolskem vršiti po načelih katoliške cerkve, le kos papirja v fašističnih očeh. Nikdo bi ne bil bolj vesel kakor prav mi, ki nam je duSni in telesni blagor bratov od Čedada do Reke lako pri srcu, ako bi naša poročila ne vsebovala resnice! Žalibog nam dan za dnem prihajajo vesti o novih nasutih bodisi nad našim jezikom, bodisi aad slovansko duhovSčino. S fašističnim tiskom pač ne bomo polemizirali. Samo nedolžen nasvet bi radi dali pismarjem, ki trosijo z visokih tribun v Rimu kulturo vsemu svetu: Če hočejo, da njihovi izbruhi proti nam pred F-retom kaj zaležejo, potem naj zanikajo, ako se upajo, tale dejstva: Julijsko krajino je moralo zapustiti v času italijanske okupacije 107 duhovnikov slovanske narodnosti, v 62 larah je ostalo okoli 100.000 Slovanov brez dušnega pastirstva v lastnem jeziku, iz dežele 90 morali vsi slovanski redovniki, v nobeni osnovni ioli se verouk ne poučuje v materinščini, prepovedano je duSno pastirstvo v materinskem jeziku v Beneški Sloveniji, dolga vrsta slovanskih duhovnikov je brez državne plače, ne sme se tiskati pod Italijo niti najnedolž-ueiši verski lističi Z glavo skozi zid Razpis novih volitev - plebiscit nemške trme Razorožilvena politika „miroljubne" hitlerske Nemčije Usodepotn izstop iz Zveze narodov Berlin, 14. okt. AA. Agencija Conli priobčuje tale komunike: Državni kancler Hitler je danes izjavil zastopnikom tiska, da Nemčija zapušča Zvezo narodov in razorožitveno konferenco. Državni zbor bo razpuSčen in vršil se bo plebiscit o politiki nemSke vlade. Obenem z odlokom o razpustu rajhstaga je Hindenburg podpisal tudi odlok o razpustu vseh nemških deželnih zborov. Nič pa še ni ukrenjeno glede pokrajinskih zastopstev. Kancler Hitler bo imel drevi ob 19 govor v radiju, ki ga bodo prenašale vse nemške postaje. Sklep nemške vlade, da zapusti Zvezo narodov in razorožitveno konferenco, bo še danes sporočen v Ženevo in tujim vladam. Obenem s sklepom o izstopu iz Zveze narodov je nemška vlada objavila zakon, po katerem se iz-premeni zakon o poenotenju rajha z dne 7. aprila v toliko, da »Statthalterje« posameznih dežel predsednik rajha lahko vsak trenotek na predlog kanclerja odstavi. Teatralen proglas na nemški narod Berlin, 14. okt. AA. Nemška vlada je izdala tale proglas: Nemška vlada in nemški narod sta si edina v volji, da vodita politiko miru, spravljivosti in sporazuma in da bodi ta politika temelj vseh sklepov in vseh dejanj. Zato nemška vlada in nemški narod odklanjata nasilje kot sredstvo, ki ne more odstraniti spora, obstoječega med evropskimi državami. Proglas dalje zatrjuje, da je Nemčija pripravljena popolnoma uničiti vse svoje orožje, če tudi druge države enako store. Pripravljena je rešiti vse probleme s pogajanji in zato sta nemška vlada in nemški narod pripravljena vsak trenotek podpisati kontinentalne pakte o nenapadanju jamčiti evropski mir za dolgo dobo, vse storiti za obnovo gospodarskega blagostanja in sodelovati pri splošni obnovi kulture. Nemška vlada in nemški narod sta prešinjena prepričanja, da zahteva njuna čast, da se dovoli Nemčiji enakopravnost, ki je moralni in politični pogoj, brez katerega nemški narod in nemška vlada ne moreta sodelovati pri mednarodnih ustanovah in mednarodnih pogodbah. Zato sta nemška vlada in nemški narod edina, da se Nemčija umakne z razorožitvene konference. Proglas dalje pravi, da je Nemčija pripravljena rajši vse pretrpeti, kakor pa, da bi v bodoče podpisala pogodbe, ki bi bile nesprejemljive za vsakega moža časti. Proglas nato ponavlja miroljubna zagotovila in zaključuje: Nemška vlada postavlja nemškemu narodu tole vprašanje: Ali nemški narod odobrava politiko vlade, kakršno orisuje ta proglas, in ali se ji je pripravljen priključiti ter svečano izjaviti, da je izraz njegove lastne misli in njegove lastne volje? Nemški kancler Hitler ve niso hotele razorožiti, kakor to določa ver-sajska mirovna pogodba. Spričo teli dejstev b! se lepega dne l.iliko zgodilo, nadaljuje kancelar, da bi Nemčija, če bi še nadalje sodelovala pri razgovorih, staln pred novimi diktati. Vse radioposlaje govore Berlin, 14. oktobra. AA. Hitler je imel nocoj v radiju govor, ki so ga prenašale vse nemške po- staje. Ta govor bodo ob 1 zjutraj po srednjeevropskem času ponovili in razširili v angleščini, francoščini, španščini in portugalščini na kratkih valovih. Vtis v Ženevi Ženeva, 14. okt. A A. Vest o sklepu nemške vlade jc prispela v Ženevo kakšno uro po zaključku seje predsedništva razorožitvene konferenci' iu napravila veliko senzacijo. Nihče ni mislil, da bo berlinska vlada na tako eklatun-ten način demonstrirala svoj odpor in pomanjkanje dobre volje. Ne najmanj razočaranj in ozlovoljeni nad nemškim korakom so bili Američani, ki izjavljajo, da so jih nemški delegati, ki so še v Ženevi, še do 13. ure prosili, nn j bi Norman Daviš in John Simon v svojih govorih ne biln preveč nepopustljiva, da se ne podro vsi mostovi. Tako se da tudi razlagati spravljivi nastop ameriških in britanskih zastopnikov zu Nemčijo. Toda v istem času je Hitlerjeva vlada sama podrla vse mostove iu se uniukni!« iz DN in /. razorožitvene konference. Nemčija je stopila v Društvo narodov leta 1926. Njen izstop, ki je nrišel kot drugi po izstopu Japonske, utegni' Društvu narodov hudo škodili, ker bo ženevsko ustunova zato v 111110- vojih akcijah paralizirana. Razorožit vena nca suma je pa od danes prišla v skrn j- glll svo konferc no kritičen položaj, ki je pa po drugi strani tudi popolnoma razčiščen. Danes je jasno, da je Nemčija sodelovala \ Ženevi samo iz |x>pol-noiiui sebičnih razlogov, du ji je šlo zgolj za njene lastne politične cilje, ne da bi ji bilo ka j mur med na rodnega sodelovanja. Franci: „VersaiUes še vedno velja n Hitler razlaga Pariz, 14. okt. A A. Havas poroča i/ Berlina: Hitler je izdal na prebivalstvo proklamacijo, v kateri skuša upravičiti sklep o izstopu Nemčije iz DN in o odhodu z razorožitvene konference s tem, da Nemčiji niso hoteli priznati enakih pravic in da se močno oborožene drža- frariz, 14. okt. (a) 'Nocojšnji »Temps« prinaša tale uvodnik: Pred vsem svetom je Nemčija vzela nase polno odgovornost za brutalno porušitev vsega, kar se je z drobnim delom in s trudom zgradilo v 14 letih za organiziranje trajnega miru ined narodi. Kaj bo s tem pridobila? Ničesar, zakaj nc glede na splošno razorožitveno konvencijo, ostane versajska mirovna pogodba v vsej ostrosti in moči v veljavi, ker tisti, ki so jo podpisali, ne bodo pustili, da bi jo kdo kršil. To tudi Berlin ve, ker si je moral biti pof>olnoma na jasnem o pomenu svarila, ki ga je izrekel Stanley Baldvvin v Birmigha-mu. 2e jutri bo Nemčija videla, kako svet reagira na njeno gesto, zakaj nemogoče je, da bi ostal brez odmeva nemški akt v nobeni državi, kjer je vera v delo miru rodila toliko plemenitih ujjov. Polom razorožitvene konference ,*o nemški krivdi predstavlja nevarnost, da se bo sj>et začelo tekmovanje v oboroževanju. Bolj kakor kdaj |>oprej bo živel svet v stalni nevarnosti. I11 to je tisto, kar bodo narodi le težko oprostili možem tretjega rajha, ki so dali narodom zavest o pravi nemški nevarnosti, nevarnosti, ki se da jjreinagati lc s sporazumom in po|X)lno solidarnostjo vseh, ki so dobre volje. Pariz, 14. okt. (a) Vest o izstopu Nemčije iz ZN je v Parizu tem bolj presenetila, ker tega nihče ni pričakoval. Daladier in Boncour sta si resno prizadevala, da z liberalno politiko in z velikim razumevanjem omogočita Nemčiji pristop k splošni ra- Brinetke pozor! Vendar enkrat odgovor no vpro-Sanje: Kako negu|em kostanjeve la»e? Idealni odgovori Č« si redno umivate lase z novim B r u n e t a 11 o r Shompoonom. Učinkuje naravno in edinstveno zaradi hequila, ki ga imo v sebi. Kostanjasta barva, »emni ton sla t fem neverjetno poudarjena, lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo se kodrajo. K L I D A <■> P E C I A L S H A M P O O BRUNETAFLOR Te trde resnice ne olepšajo niti najlepSe fraze o dvatisočletni civilizaciji, čeprav povite v Dantejev jezik. Dokler se bo jugoslovanskemu življu pod lta!i)0 godila največja vseh krivic, da ne sme namreč v lastnem jeziku potožiti Stvarniku svojega gorja, bomo neprestano kazali nanjo pred vsem svetom 1 Dunajska vremenska napoved: Prehodno, razmeroma jasno in mirno vreme. Na posameznih krajih bo mogoče oblačnost še trajala. Kasneje zojiet poslabšanje. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo i oblačno, temperatura zmerna, stalneiše. zorožitveni konvenciji. Toda ravno v trenotku, ko so razgovori prišli do kulminacije in začeli zbujati upanje, da bi se dal doseči usjx'h, je Nemčija vzela nase težko odgovornost in se umaknila iz vseh mednarodnih ustanov. Velesile in druge države bodo zdaj imele nalogo določiti svoje stališče v luči najnovejšega berlinskega koraka. Preden se kaj ukrene, je treba jiočakati in dobro premisliti, zakaj resnost dogodka zahteva predvsem časa in preudarnosti. Odmev po svetu London, 14. okt. AA. Vest, da je Nemčija prelomila z Zvezo narodov, je tu učinkovala kakor bomba. V uradnih krogih izjavljajo, da je »ta dogodek skrajno resen«. Konservativne osebnosti izjavljajo, da je Nemčija s tem proglasila svojo popolno osamljenost. V Londonu ni nihče slutil, da se bo vozel ženevskih razgovorov tako hitro razvozlal. Rim, 14. okt. AA. Noben list šc ni prinesel vesti, da je Berlin prelomil z Zvezo narodov. Vzlic temu se je pa novica z bliskovito naglico razširila in učinkovala kakor strela. Italija jc namreč do poslednjega upala, da bo moči Nemčijo pripraviti do spravljivcjšega nastopa. Ženeva. 14. oktobra. AA. V uradnih angleških krogih v Ženevi izjavljajo, da današnji nemški korak še ne pomeni, da bi bilo treba opustiti nadaljnje delo na razorožitveni konferenci in v l)N. John Simon je izjavil: >Seja se nadaljuje«. Washington, 14. oktobra. AA. llull je izjavil, da bo izslop Nemčije iz DN močno oviral delo za razorožitev. Kakšno stališče bo zavzela ameriška vlada, lahko odloči samo Roosevelt. Vzlic temu pa v zunanjem ministrstvu sodijo, da se bodo IJSA zdržale sleherne neposredne intervencije v stvari, ki jo danes VVashingtou smatra za čisto evropski problem. Newyork, 14. oktobra, (a) Vest o izstopu Nemčije iz ZN je močno odjeknila na borzi, kjer so nemška jjosojila padla za več točk. Tudi nemška marka je oslabela. Davvesovo jrosojilo je padlo za 3 točke, Youngovo za 5. Hudo so oslabele tudi nemške občinske in industrijske obveznice. Rusho-japonska vojna? London, 14. oktobra, tg. I/, llarhiiiu poročajo, da vozijo vsakih 45 minut veliki vojaški transportni vlaki po sibirski železnici proti maud/.iirski meji. Vojaštvo so koncentrira v velikih taboriščih okrog Hajlarja. Ko so prišle pne testi 11 ruskih transportih in so se razširile po Harbinu, so trgovino in banke takoj zaprle svoje lokale. Vse prebivalstvo je vinemirjcno in s strahom pričakuje, kako sc bodo razvijali nadaljnji dogodki. Tukajšnji sovjetski generalni konzul je ie petkrat protestiral pri japonskem zunanjem ministrstvu kakor tudi pri zun. ministrstvu države Mandžuko, naj se tukoj izpuste aretirani sovjetski železniški uradniki, a brez uspe ha. Ozračje je skrajno napeto, ker se množijo tudi vesti, da je Japonska poslala večje armad ne oddelke proti ruski meji. * Motorni vlaki Varaidin, 14. okt. b. Motorni vlak, s katerim so se vršile zadnje dni poskusno vožnje po vseh večjih in manjših progah, je kupila lokalna železnica v Gradcu. Itiuijaliika. 14. okt. b. Kakor čujemo. se me. rodajni faktorji bavijo z idejo, da -e na progi Ba-njnluka—Zagreb uvede motorni vlak, ker je ta proga najboljša v vsej državi. S tem bi se čas vožnje zelo skrajšal, kar bi bilo velikega gospodarskega pomena za vso krajo, ki ležijo ob tej prosi. Pogajanja v Soliji 99 O reviziji pogodb ni govora" Sofija, 14. okt. AA. Titulescu nadaljuje razgovore z bolgarskimi politiki. Čeprav listi o tem le malo poročajo, sodijo, da se vrše razgovori po eni strani o splošnih balkanskih vprašanjih, po drugi strani pa o vprašanjih, ki se tičejo samo Romunije in Bolgarije. Listi pa dodajajo, da pri včerajšnjih razgovorih ni bilo govora o ponudbi Bolgariji, naj bi jirislopila k Maii antanti. Sofija, 14. oktobra. AA. Vtis, ki ga je zapustil v bolgarski javnosti romunski zunanji minister s svojim obiskom, je tak, da ni izpolnil upov z bolgarske strani. To je razvidno iz poročil bolgarskih listov. , . ... »Zarja« pravi med drugim, da se niso obistinili glasovi, ki so krožili v Romuniji in na Bolgarskem, češ, da dobi Bolgarska za svoj pristop k Mali antanti teritorialne in druge kompenzacije. Na sofijskem sestanku o takih stvareh ni padla niti beseda. To sla potrdila tako Mušanov kakor Titulescu. Romunski zunanji minister pa bi bil tudi lahko opustil naglasiti to, da sloni romunska politika na spoštovanju mirovnih pogodb. »Slovo« piše v članku pod naslovom: »MegU vstaja«; O kakšni reviziji mirovnih pogodb v bližnji bodočnosti ni niti govora, in zato so vse iluzije glede tega škodljive. Iluzije so najslabši šepetalci t politiki, in ker smo mi Bolgari dozdaj slabo odrezali, bi bilo dobro, da se jih enkrat za vselej odrečemo. »Demokratičeski zgovor« Ljapčeva izraža v članku pod naslovom »Novi vladarski sestanek« nado, da bo skorajšnji sestanek med kraljem Borisom in kraljem Karlom doprinesel k temu, da se doseže kaj stvarnega za zboljšanje razmerja med Bolgarijo in Romunijo, Caldaris v Belgradu Belgrad, 14. okt. m. Danes se je peljal skozi Belgrad v Atene grški ministrski predsednik Caldaris. Caldaris je sprejel na belgrajski postaji časnikarje ter odgovoril na nekatera njihova vprašanja, glede na vprašanje odnosov med Grčijo in Jugoslavijo, na vprašanje o grško-turškein paktu, o balkanskem Locarnu ter o sestanku v Ženevi. O balkanskem Locarnu je dejal grški ministrski predsednik sledeče: »Balkanski Locarno je veliko vprašanje razvoja. Dosedaj se še ni doseglo nič pozitivnega, vendar pa je že sam pričetek dela za ustvaritev balkanskega Locaina velik korak naprej. Samo pozitivno deio med balkanskimi državami bo mnogo doprineslo k ustvaritvi balkanskega Locarna. Nadalje je grški ministrski predsednik izjavil, da se je v Ženevi sestal z našim zunanjim ministrom Jevti-čem, s katerim se je razgovarjal o vseh važnih vprašanjih, tako balkanske kakor tudi splošne evropske politike. Poudaril je, da sta se v Ženevi spen razumela v vseh načelnih vprašanjih. Tudi grški ministrski predsednik je potrdil, da je g. Jevtič odličen diplomat in predstavnik in da je z njim zelo prijetno delati. Gospodarstvo Srbsko zadružništvo Kongres slovanskih žena v Belgradu Belgrad, 14. oktobra, m. Jutri se začne zasedanje III. kongresa Edinstva slovanskih žena. Na kongres so prišle odlične javne in kulturne delavke iz Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije, tako da tako značilen obisk popolnoma jamči za končni uspeh te vseslovanske prireditve. Inozemskim damam se pridružijo najbolj znana imena žena iz vseh mest naše kraljevine. Kongres bo zasedal v prostorih Kola srpskih sestara in se bo začel s predavanjem zagrebške zastopnice dr. Zdenke Markovičeve, ki bo obravnavala vprašanja pouka vseh slovanskih jezikov po naših šolah. Zelo zanimivo bo tudi predavanje dr. Ksenije Anastasijevičeve o filozofiji slovanske žene in o raznih filozofskih vplivih, ki so pomagali izoblikovati slovansko ženo — našo sodobnico. Kongresistke so jjovabljene tudi, k er jih bo predstavila ena najbolj zaslužnih jugoslovanskih javnih delavk dama Gruičeva. Vse bel-grajske ustanove tekmujejo med seboj, da bi kongresu slovanskih žena izkazale čim večjo gostoljubnost in se mu zahvalile, da je zasedal v jugoslovanski preslolici. Kongres se bo končal s čajanko, ki jo priredita poljska - jugoslovanska in češkoslovaška-jugoslovanska liga. Udeleženke kongresa si bodo ogledale razne socialne in karitativne ustanove, nakar bodo prepotovale državo, da študirajo tudi drugod polja ženske aktivnosti. Prišle bodo tudi v Ljubljano, odkoder nameravajo pohiteti še v Maribor. Kakor povsod drugod, tako se tudi v Sloveniji delajo priprave, da bodo zastopnice ženstva povsod sprejele toplo in dostojno in da bodo od naše domovine odnesle lepe spomine. Belgrad, 14. okt. in. Belgrajska ženska društva so sprejela davi predstavnice bolgarskih, češkoslovaških in poljskih žena, ki so prispele na kongres Edinstva slovanskih žena. Prva je prispela bolgarska delegatinja gn. Mikolova. Za njo so skupaj prispele češkoslovaške iu poljske delegatinje in sicer Poljakinje ga. llubicka, nadalje Sienirkn, Kabecka, Bogoslavska in Stika ter Cehinje ga. Molareva, Be-vrova, Dolova, Vesela, Šulevna in Boudekova. Na postaji so jih sprejele zastopnice belgrajskega Ženskega društva, med katerimi so bile tudi zastopnice Slovenskega ženskega društva v Belgradu, nadalje društvo Čehoslovakinj iz Belgrada ter razne druge zastopnice ženskih organizacij. Jutri bo svečana otvoritev kongresa Edinstva slovanskih žena, ki bo v dvorani Kol.' srbskih sester. Novi nemški poslanik Belgrad, 14. okl. m. Davi je prisjiel v Belgrad novi nemški jioslanik na našem dvoru g. Viktor von llerren. Na postaji je spreiel novega nemškega poslanika namestnik šefa prolokola v zun. ministrstvu, g. Popovič. Od st rani nemškega poslaništva so- sprejeli novega nemškega poslanika svetnik poslaništva von Janson, tiskovni alaše jx>slanišlva g. I Iribovšek, tajnik dr. Stalimcr ter razni drugi uradniki ter osebje poslaništva. Prav lako je bila dobro zastopana nemška kolonija v Belgradu, med katero jc bilo opaziti predsednika nemškega društva, upravitelja nemške meščanske šole, lektorja za nemški jezik na tukajšnji univerzi, številno članstvo Ju-goslovansko-nemškega društva itd. Takoj po sprejemu je odšel novi nemški poslanik na nemško poslaništvo. Viktor von llerren ima sedaj 51 lel in je potomec stare katoliške hanzeatske plemiške rodbine, ki jc živela na Bavarskem. On je diplomat jx> karijeri ler jc bil do sedaj nameščen v zunanjem ministrstvu. Med drugim je bil 1. 1<>28 kot svetnik poslaništva v Madridu in v Pragi. Iz Prage se je g. von lierren vrnil v zunanje ministrstvo v Berlin, kjer ie kot tajni svelnik vodil odsek jugovzhodnega od-dtlka. Ta odsek se bavi z vprašanjem srednje Ev-ro|je in Balkana. V tem oddelku se je bil novi j>o-slanik že pred svojim prihodom v Belgrad dobro seznanil z razmerami v Jugoslaviji. On lorej prihaja k nam kot dober jioznavalec balkanskih problemov. Ko stoj)a na mesto, kjer so delovali njegovi predhodniki dr. Koster, von llassel in Dtilour-Peronce tako sijajno, bo von llerren gotovo nadaljeval delo, ki so ga pričeli ti odlični nemški diplomati. Berlinska vlada, ki pošilja k nam take odlične diplomate, pač |x>laga veliko važnost na našo državo, kakor tudi na vso srednjo Evropo in Balkan. Von llerren jc |x)ročen z baronico go. Mallzom in ima dva otroka. „Zadružna edinost" Križevci, 14. okt. c. Agenti Zadružne edinosti, Valera je svojim članom obetala brezobrestna jtoso-jila. so preplavili okolico Križevcev, kjer so med naivnimi kmeti našli mnogo naročnikov. To niti ni čudno, Mnogi kmetje so že kalkulirali, kako bodo poplačali svoje dolgove in bodo potem imeli mir, ko ne bodo imeli več dolgov. Mnogo kmetov je plačalo agentom po več sto dinarjev. Ko pa je prelekel čas, ni bilo denarja odnikoder. Čakali so in čakali, dokler niso izvedeli resnice o tej zadrugi. Treba bi bilo. tla bi oblasti pregledale |>oslovanje te zadruge. Vsekakor pa bo treba, da kmetje dobijo nazaj vsa joni denar, ki so ga dali na račun. Zagreb, 14. oklobra. b. V včerajšnji številki nagega lista smo poročali o aretaciji ravnatelja zadruge »Edinost« v Zagrebu. Policija je obenem zapečatila prostore »Edinosti«. [Preiskava se nadaljuje in je davi zaslišani ravnatelj Kenda, ki je pri-tnal nekorektnosti, izjavil, da je prepozno uvidel. ri vzgojil Jedro mladega človeka je mehko, kakor notranjščina vsakega mladega organizma. Življenje ustvarja v varstvo tega jedra ob pričetku zrelostne dobe — lu-|)ino. Velike važnosti je, če ta lupina organsko raste, ali pa, če jo vnanji vplivi tukorekoč izsilijo, posjieše. Zgodnje grenke življenjske izkušnje, gospodarska beda razočaranja, zmote nerazumnih vzgojiteljev, moralne napake, zlasti če jih javnost spozna, vse to in tako jiospeši tvoritev prej imenovane lupine okoli jedra. Kar hitro se stvori, ne da bi ji mogla iz notranjosti dohajati potrebna hrana; zato pu je tudi vsa krhka in trda ler postane pogosto ovira za prosto in normalno razvijanje človekove notranjosti. Marsikateremu mladostniku se lak okrnjen razvoj že čita z obraza. Človekova notranjost |)ostrebuje varnostno lupine; pa ta ne sme krčevito, zgolj za varstvo in odjior proti zunanjosti zapreti notranjosti vase. Ni namreč samo meja med notranjostjo in vnanjostjo, ampak mora ti dve medsebojno vezati. Zato pa mora iz notranjosti rasti in zoreti. Vsi vemo, da je ves način obnašanja, govorjenja, občevanja z drugimi izraz naše notranjosti. Le na ta način je vse lo resnično in pošteno in ostane naravno. Na la način pa tudi more vnanjost prodreti v notranjost sočloveka in napravi razmerje med obema res človeško. Važno je prav iz tega vzroka, da vzgojitelj pre-zgodaj ne obremeni mladega človeka s težavami in križi; odtod želja vseh vzgojiteljev, naj bi bila mladost res solnčna. Blaziranost in pesimizem imata pri marsikateremu mladostniku prav v temni in zagrenjeni mladosti svoj izvor. Seveda pa je velike važnosti, da vzgojitelj mladega človeka pripravi na to, »da bo pohujšanje pač prišlo. Morebiti v obliki človeških napak vseli vrst — tudi pri vzgojitelju samem —, morebiti v nerazumevanju želja in stremljenj mladega srca, morebiti v časovnih dogodkih. Nič ni tako nespametno, kakor če hoče vzgojitelj varovati svojo avtoriteto s tem, da se dela nezmotljivega, neprekoslji-vega, vsevednega. 1'a tudi ni stvari ki bi mladega človeka bolj vzgajala k opoziciji iti nepoštenosti, kot to, če vzgojitelj za vsako ceno vztraja pri svojih trditvah in zahtevah, četudi mu doraščajoči dokaže |irav nasprotno. Čudno res, da ima nezreli najtanjše občutje za resnično zrelost vzgojitelja, kakor bolnik za resnično dobrega zdravnika. Od domače hiše in šole je odvisno v bistvu, če bo mladi človek ostal naraven, preprost in pošten. ali pa, če bo postni nenaraven, nadut in neresničen v svojih odnosih do staršev in vzgoji te-ljec in ]>ozneje do svoje okolice. Važno za naše dvolastnike na avstrijski in madjarshi meji Belgrad, 16. okt. (a) Na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo je kmetijski minister odredil, naj se dovoli dvolastnikom, ki so jugoslovanski državljani in ki imajo svoja posestva v Avstriji in na Madjarskem, da prejjeljejo krompir s svojih jx)sestev na Madjarskem in v Avstriji ne glede na pravilnik o uvozu in tranzitu krompirja z dne 21. oktobra 1931. K temu krompirju ni treba priložili potrtlila o izvoru in o zdravstvenem sta; nju, ki ga izdajajo inadjarski ali avstrijski uradni organi za fitoj:>atološko službo. Krompirja, ki ga pripelje dvoiastnik iz Aladjarske, ni treba pregledati s strani organov jugoslovanske pristojne kmetijske ogledne in kontrolne postaje. Pač pa je treba presedali krompir iz Avstrije, ker je ta okužen z rakom. Ce se pri tem pregledu ugotovi, da je neka količina krompirja okužena z rakom, je treba prejiovedati uvoz iz Avstrije. Za zdrave količine l>a se naj uvoz dovoli. Sladkor za slajenje mošta Rok za vlaganje prošenj za trošarine prost sladkor za slajenje mošla jc v smislu okrožnice kralj, banske uprave bil določen za 16. t. m. Z ozi-rom na nastale zapreke pa se ta rok podaljša do 18. t. ni. Vendar se pa priporoča, da se prošnje vložijo čimprej, ker je za liaročilev sladkorja potrebno dovoljenje finančne direkcije. Zamudniki bodo morali plačati višjo ceno. Vse v okrožnici navedene formalnosti morajo biti brezpogojno izpolnjene, ker na tem vztraja ministrstvo financ. Vsled tega Kmetijska družba pri dobavi ne more delati nikakšnih izjem. Metljavost pri živini Belgrad, 14. okt. A A. V tistih krajih naše kraljevine, kjer so bile letos povodnji, grozi nevarnost, da so ne pojavi melljavost pri živini. Zato je kmetijsko ministrstvo naročilo banskim upravam, da opozore pristojne veterinarje, naj pri vsaki priložnosti opozarjajo prebivalstvo na to nevarnost, in naj v predavanjih ljudem pojasne, kako lahko obvarujejo živino te bolezni, odnosno kako naj jo zdravijo. Banske uprave bodo iz lastnih sredstev dajale podpore siromašnim živinorejcem, da bodo mogli zdraviti živino, ki je obolela za melljavostjo, ter bodo dale sreskim načelstvom odnosno veterinarjem zadostno množino zdravil na razpolago, da jih bodo brezplačno razdelili med siromašne živinorejce. Za izvoznike živine v Italijo Belgrad, 14. okt. AA. Ker italijanske obmejne veterinarske oblasti pri uvozu naše živine v Italijo strogo kontrolirajo število živine v vsakem vagonu in vračajo tiste pošiljke, pri katerih se ob šlelju najdena številka ne ujema s številom, ki je vpisano v veterinarskem izkazilu, se opozarjajo izvozniki, da vselej sestavijo skico kletk v vagonih in točno navedejo, koliko glav je natovorjeno v posamezno kletke. Drugače traja štetje po cel dan, v tem Času pa ni dovoljeno krmljenje živine, zaradi česar trpe največjo škodo izvozniki sami, obenem se pa otežuje naš izvoz. Rodovniško premovanje v Šmarju pri Jelšah. Dne 26. oktobra bo priredila selekcijska zadruga za sivopšenično govedo v Šmarju pri Jelšah svoje prvo premovanje goveje živine. Razstavljeno bo okrog 60 glav goveje živine. Na nekdanjih okrajnih premovanjih v Šmarju je bilo videti vedno prvovrstni materijal; po zatrjevanju poznavalcev živine, pa bo na tem rodovniškem premovanju samo izbran materijal. Dasiravno je zadruga začela z mlečno kontrolo šele 1. januarja, vendar že vodijo vsi zadrugarji brez izjeme mlečno kontrolo prav vestno. Banska uprava in okr. kmetijski odbor v Šmarju pri Jelšah sta že naklonila zadrugi lepe zneske za nagrade živinorejcem. Pričakovati je, da bodo posnemali v tem pogledu bansko upravo in okr. kmetijski odbor tudi lokalni faktorji. Konkurz je razglašen o imovini v Trbovljah umrle posestnice Škorjanc Marije; prvi zbor upnikov 25. oktobra, oglasiti se je do 1. decembra, ugotovitveni narok 15. decembra. Odprave konkurza: Mernalovič Mirko in Marija (ni kritja za stroške postopanja), Novak Jajiko in Julijami (sklonjena pris. poravnava) in Suša Franc, trgovec v Sromljah (vsa masa razdeljena). Nova pravila Vzajemne pomoči so kot smo že poročali potrjena. Da se pravilno izvrše prehodna določila novih pravil, se dodelita blagajni kot odposlanca banske uprave s pravicami drž. komisarja dr. Lavrič Jože, ban. uradnik in Lah Ivo, zavarov. matematik OUZD v Ljubljani, ki bosta tudi revidirala vse sklepe od 8. septembra naprej. Znižanje glavnice: Bankovno in mjenjačno d. d. v Zagrebu sklicuje izredni občili zbor za 20. oktober. Na dnevnem redu je znižanje glavnice. — Sedanja glavnica znaša 3 milj. (1. 1930 povišana od 1 na 3 milj.). Borza 14. oklobra. Denar Ta teden je bil promet na ljubljanski borzi prav znaten, saj je znašal 7.805 milj. Din v primeri z 2.355 in 2.23 milj. v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v četrtek 4.56 milj. v Berlinu in Dunaju, nadalje je bil znaten promet tudi oslale dni. Curih. Pariz 20.2175, London 16.21, Newyork 355, Bruselj 71.95, Milan 27.18, Madrid 43.15, Amsterdam 208.10, Berlin 123.20, Dunaj 72.67 (57), Stockholm 83.60, Oslo 81.40, KopenhagŽn '72,10, Praga 15.35, Varšava 58, Alenc 2.97, Carigrad 2.50, Bukarešta 3. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca no« izpremenjena. Promet 75 vagonov. Cikago: Pšenica: maj 78, sept. 77, dec. 79. — Koruza: sept. 39, dec. 45. — Oves: maj 51.750, sept 36.50, dec. 39.50. — Rž: dec. 53.50. Hmelj Žalec, 14. okl. Pri neizpremenjenem položaju in mirnem povpraševanju se je nakupovanje nadaljevalo v manjšem obsegu tudi danes. Cene so oslale neizpremenjeno in se je plačevalo od 65— 70 Din za kilogram. Za res izbrano prvovrstno blago se z napitnino plačuje tudi nekaj več, slabš® blago pa je ceneje. Žatec, 14. okt. Z nakupovanjem hmelja se počasi nadaljuje in se plačuje jio 78—96 Din za kilogram. Več zanimanja iu povpraševanja je zopet za prvovrstno blago, za katero pa zahtevajo višje cene. .Utrinki Nagrada 10.000 dinar'ev Ministrstvo notranjih poslov je povodom nlenta-lov s peklenskimi stroji na železniško progo odredilo nagrado 10.000 Din (deset tisoč) oni osebi, ki atentatorja izsledi ali prime in izroči oblaslvom, ali ga prijavi in tla kakršenkoli način doprinese, da ga ublastva izsledijo in primejo. DUHOVNIK MED 200.000 BARAKARJ1 OJcrog ogrskega glavnega metla Budimpeite se je po vojni naselilo kakih 200.000 ljudi, med njimi • po večini brezposelni, kateri na Ogrskem ve dobivajo nobene državne podpore. Med njimi so tudi propadli tnali obrtniki, izgnani uradniki itd. Stanujejo v lesenih kolibah in barakah, ki so ostale tam izza vojne. Celo v jamah in v podzemeljskih luknjah so se naselili. Njihova beda je strašna. Kajpada manjka vsaka kanalizacija, ni polov, ne elektrike, ničesar. Ogrski časnikar Baltazar I e k e s je spisal knjigo o bedi teh 200.000 ljudeh, ki so pahnjeni na rob velemesta. V tej knjigi pripoveduje: Kakor na robovih pariškega mesta, tako je ludi v obrobnih središčih Budimpeite katoliško dušno pastirstvo edina sila, ki poiuiga in zdravi. Katoliški duhovniki, po večini mladi ljudje, sn se prostovoljno oglasili :a teiko duinopastirsko delo med temi reveži. Iz skromnih začetkov in z malimi sredstvi so nastale luintam dušnopastirske postaje s cerkvicami, katere so s tem poslale središča nravnoverske obnove teh socialno in duhovno zapuščenih. Uspeh dušnopastirskega prizadevanja je razviden iz vedno bolj naraščajočih obhajil. — V eni izmed teh obrobnih cerkva jc bilo 1. 1!)25 7000 obhajil, I. 1031 v„ ie 24.000. Podobna poročila so ludi iz drugih proletarskih naselbin. Posebne uspehe je dosegel mladi jezuitski pater Tornoys v svoji naselbini, kjer životari 7000 obupancev. Z neutrudnimi obiski po barakah in t karitativno delavnostjo se mu je posrečilo, da je končno vse katoliško krščene iz te naselbine pridobil za noro praktično versko življenje. Kako ti prebivalci proletarskih naselbin spoštujejo in ljubijo te svoje proletarske dušne pastirje, dokazuje pogreb mladega župnika Aladarja Zofala, ki jc sani ustanovil eno takih proletarskih [ara. Pred nekaj ledni je umrl. Več tisoč prolelarceo iz vseli naselbin je šlo za pogrebom. Pisatelj Anton K ii n i g , ki obravnava to knjigo, piie: »Ti mladi duhovniki na robu mesta so izpolnili to, kar sta država in družba v preteklosti zanemarili. Duh velikega socialnega škofa 1'rohaske čaje nad njimi.« LUIG1 1'IRANDELLO IN KINO Znani italijanski pisatelj in dramatik Luigi P i r a n d e 11 o je v cPopolo di ltoma» o vplivk kina na kulturo in nravnost mnogo povedal. «Osser-valore Romano* ponatiskuje njegova izvajanja: * Vem, da je vpliv kina na življenje zelo močan. Zelo mnogo zločinov povzroča kino. Zelo mnogo grdih razvad izvira od propagande v kino-glcduli-ičih, katera kvari nrav. Mnogo deklet in žena, ki so zašla na opolzka pota, je kakor filmske zvezde, ki jih na platnu občudujejo. Kino dobiva najkrep-kejše pobude iz slabe literature. V naši deželi bi morala slaba komično-scntimenlalna in malomeščanska produkcija brezpogojno izginili iz kinov in gledališč.«• Vatikansko glasilo omenja k tem izvajanjem: »To so lepe in resnične besede, čeprav jih je izgovoril mož, ki zna bolje pridigali kakor delati.« Pirandellove izjave ponaliskiije tudi «Tribuna- in dostavlja: »Naša kino-gledališča neutrudno nudijo prazen sirup, ki pomeni za grlo dražilo ter povzroča onemogle in nesmiselne vzdihe ter tožbe. Vedno ena in ista prazna pesem: on, ona in tekmec, krasno opremljen bar, ljubavni prizori — vse kič in prah. To je naš kino, če izvzamemo nr-kaj podjetij.« Osscrvalorc Romano» pa tej kritiki dodaja te-le točne besede: »Morda pa je ludi ta sodba ie nekoliko premila. Ncle kič iu prah, film-sko platno nam kaže le prevečkrat ludi prah. ki je ie pomešan s mokroto — to je blaloU OBDAVČENE KATOLIŠKE &0LE Dunajski katoličani vzdržujejo celo vrsto ;a sebnih katoliških šol. ki se lepo razvijajo. Pač pa te tole zelo trpe zaradi prevelikega obdavčenja. Posebno težko breme je /ako tvani stanovanjski davek, ki je odmerjen po velikosti in številu prostorov. 'Zaradi tega jc ta davek nekatere večje, šole liudo in občutno zadel. Po zakonu je sicer določeno, da so stanovanjskega davka oproščena poslopja, ki služijo splošni koristi. Dunajska občina pa, ki v njej vladajo marksisti, (cm šnlam ne prizna niti lega, da bi bile splošno koristne ler dd od njih iz-lerjavati davek. m sels ve™ ZA LASTNO IZDELOVANJE ALKALiCNE VODE ZA PREBAVO DOMA Velika slovesnost v Mariboru Maribor, 14. oktobra. Maribor bo proslavil svetovni jubilej 1900 letnice odrešenja človeškega rodu v dneh 26., 27., 28. in 29. oktobra po sledečem sporedu: V Stolnici: V četrtek, dne 26. oktobra, v petek in v soboto zvečer ob 17 nemška pridiga in lita-nije z blagoslovom (pridigar g. ravnatelj dr. Fr. Volčič); ob 19 slovenska pridiga in litanije z blagoslovom (pridigar g. misijonar dr. Jak. Žagar). V nedeljo, dne 29. oktobra, zjutraj ob pol 6 pridiga in sv. maša s skupnim sv. obhajilom; ob pol 10 slovesna škofovska sv. maša s pridigo prevzv. g. knezoškofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča. " V frančiškanski cerkvi: Navedene dni zvečer ob 19 slovesna pridiga in litanije z blagoslovom (pridigali bodo domači patri). V nedeljo zjutraj ob 6 pridiga in sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Ob pol 10 pridiga in slovesna sv. maša. Popoldne ob 3 sv. križev pot, pridiga, pete litanije s sv. blagoslovom. Po blagoslovu odhod procesije k stolnici. V magdalenski cerkvi: Navedene dni zvečer ob 18 slovenska pridiga in litanije z blagoslovom (pridigali bodo domači dušni pastirji). V nedeljo zjutraj ob 6 pridiga in sv. maša s skupnim sv. obhajilom, ob pol 10 pridiga in slovesna sv. maša; popoldne ob 16 pete litanije z blagoslovom in nato odhod procesije k stolnici. Pri Sv. Jožefu v Studencih: Navedene dni zvečer ob 18 pridiga in litanije z blagoslovom (pridigar g. Fr. Kolenc, tajnik KA). V nedeljo zjutraj ob 6 pridiga in sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Ob 9 pridiga in slovesna sv. maša. Popoldne ob 16 pete litanije z blagoslovom. Po blagoslovu odhod procesije k stolnici. Za dijake bo pobožnost v Alojzijevi cerkvi in sicer: v soboto, dne 28. oktobra, zvečer ob pol 18 pridiga in litanije z blagoslovom. V nedeljo zjutraj ob pol 7 sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Spovedovanje bo (navedene dni) v zgoraj imenovanih cerkvah zjutraj in zvečer od 5 naprej. V nedeljo popoldne ob 16 v stolnici sklepna pridiga in litanije pred Najsvetejšim, ob 17. pa skupna spokorna procesija, pri kateri nosi Najsvetejše prevzvišeni vladika. — Od Irančiškanske in magdalenske cerkve in od Sv. Jožefa pridejo verniki pod vodstvom svojih dušnih pastirjev k stolnici, kjer se pridružijo procesiji stolne župnije. Skupna procesija pojde po Stolni ulici, Glavnem trgu, Tattenbachovi, Frančiškanski, Aleksandrovi, Slovenski, Gosposki in 10. oktobra ulici na Slomškov trg. Med procesijo se bode popevalo ter se bodo opravljale skupne molitve. Procesija se ustavi na Slomškovem trgu pri Križevi kapeli, kjer bo posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. — S himno »Povsod Boga« se proslava zaključi. Maribor bo ob tej pomembni proslavi dokazal svojo katoliško zavest. Bodi kjerkoli pousodi Sora mostove Ljubljana. H. okt. Sedanji nalivi so zavzeli večji obseg ko septembrski. Deževje so je razširilo skoraj na vso državo, toda nikjer drugod ni bilo take povodenjske katastrofe kakor v Sloveniji. Najbolj prizadet je bil ljubljanski padavinski pas, dočim je v severnih krajih Slovenije okoli Maribora pudlo razmeroma prav malo dežja. V 18 urah je pudlo v Ljubljani.101.1 mm dežja, dočim v Mariboru le 19 mm. Ogromne mase vode so se valile z gora v glavne reke, tako v Savo, Ljubljanico in Savinjo. Na Gorenjskem je besnelo veliko neurje. Hudourniki 6o silovito naraščali in vode so se od Žirovnice proti Jesenicam zaletavale ob železniške nasipe in predore. Na mnogih krajih je bila nevarnost, da hudourniki ne zasujejo proge s kamenjem in zemljo. To .se je včeraj zgodilo na progi pri Hrnšici. Hudournik Dobrčnik je nanesel na progo do pol m visoko kamenja in zemlje. Promet je bil začasno oviran in so morali potniki prestopati. Delavci so pozno zvečer očistili progo in je tu promet sedaj normalen. Preska pri Medvodah, 14. Pretekli teden so pri nas vode radi neprestanega dežja ponovno zelo narasle. V petek zvečer, ko je voda dosegla najvišje stanje, je Sava vzela most pri tovanii v Goričanah. Most je bil sicer star in slab, vendar je še dobro služil Goričanom, ki so imeli čezenj edino zvezo z vasmi na drugem bregu. Sedaj bodo pa morali hoditi na Medvode, ako si ne bodo nabavili čolna, ker brvi je voda že prej vse odnesla. Ta nezgoda bo mogoče pospešila delo za novo cesto in most, ki so ga nameravali zgraditi pod tovarno. Sora je tudi odnesla stari most v Medvodah, namesto katerega bodo zgradili brv. Povodenj v Radenski kotlini Bačna pri Grosupljem, 14. okt. Naša dolina je zopet vsa v vodi, skoraj od Grosupljega pa do nas. Ilvala Bogu, da je včeraj proti večeru nehalo deževati, ker je bila nevarnost poplav še večja kot zadnjič, če bi deževalo še ponoči. To pa zlasti zato, ker voda še od zadnje strašne povodnji ni umaknila; potem so bili zadnji torek zopet nalivi in je voda precej narasla. Ljudstvo je zelo prizadeto še od zadnjič. Mislima razdrla velenjsko proti o Po poročilu ljubljanskega ravnateljstva državnih železnic je Niislinja. ki je že v četrtek ponoči zaradi hudih nalivov silovito narasla. raztrgala progo pri postaji št. Jedert v bližini Slovenjgradca. Proga je bila porušena 140 m na dolgo. Promet na progi Celje—Dravograd se še danes vrši s prestopanjem potnikov. Delavci progo popravljajo. Na Zidanem mostu ni nobene nevarnosti /a mostove. Savinja je tu silno narasla in nosi s selioj mnogo raznega lesnega materijala. Po nalivih je bila precej poškodovana proga Zi-ske Tot počasi voziti. dani most—Rimske Toplice in tu morajo vlaki Ljubljanica je snoči še močno naraščala ter je poplavila Črno vas, Lipe in Havptinanco, pod vodo so še danes nekatere ceste in stra-doni na Barju. Voda je v Lipah vdrla tudi v nekatere hiše in hleve. Danes voda prav poruši odteka. Tudi v Ljubljani voda počasi upadu. do popoldne je padla za 10 cm, pri Fužinah pa je stanje skoraj neizpremenjeno. Pri Zalogu je ravan spremenjena v veliko jezero, kajti tudi Sava je prinašala velikanske množine vode z Gorenjskegu. Trije zaloški mlini, Plečni- Za 25% večjo kupno moč ima vaš denar, ako kupite blago za obleke, plašče, suknje in sploh manufakturo pri nas I Novosti za jesen ravnokar dospele. — Velika krasna izbera. — Izredno ugodne cene. — Specialna trgovina NOVAK, Kongresni trg 15 nasproti Nunski cerkvi kov, Perlosov in Steletov. silno mnogo trpe zaradi letošnjih povodnji. Vedno so pod vodo. Komaj so se nekoliko oddahnili od nenadne povodnji 10. t. m., že jih je zadela nova nesreča. Vsi mlinarji trpe do 100.000 Din škode. Savn je pri Črnučah snoči okoli 2T do segla najvišje stanje. Tako visoka ni bila niti septembra. Bilo je nad 5 m nad normalo. Vodomer pri črnuškem mostu je popolnoma izginil pod deročimi valovi, ki so trgali na obeh bregovih od Gameljnov tja do Toinačevega zemljo celo do 5 m na široko. Po polnoči je Sava začela padati in je do opoldne padla za Vi cm. Po nalivih so močno prizadeti tudi kraji na Notranjskem. Planinska kotlina je spremenjena v veliko jezero Voda tu stoji že dobrih 14 dni in se je sedaj še povečala. Stanje vode pri Lazih znaša nad 10 ni. Cerkniško jezero že kmalu ni bilo tako veliko. Vodu meri pri Dol. jezeru do 4 ni. Tudi Loškii dolina je bila poplavljena. Pri požiralniku Golobina je voda bilh do 5 tn visoko. Sneg v Kraneski gori Po poročilih s Kranjsko gore je snoči tam dalj časa močno snežilo. Po planinali je padlo snega do "0 cm in še več. Sploh so po gorah divjali silni snežni meteži. Po ravnini v Kranj-ski gori je padlo do 10 cm prvega snega. Danes je sneg skopnel. ker je bil južen in je nastopilo toplo vreme. Na Gorenjskem je bilo drugače silno hladno. Termometer je padel davi celo do ničle, drugod pa je kazal + 4 C. — Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josel« grenčice točno poživ-Ijenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice Jubilej slovenske matere MaTibov, 14. oktobra. Paradižnikova Treza ji pravijo domačini, znana je po vsej konjiški nadžupniji, kjer se je rodila. Rojena je bila druga izmed enajsterih Paradižnikovih otrok — Ratej se je pisala samska; živita od njih samo še ona in starejša sestra Katra. Šolsko izobrazbo je zamenjala takoj iz-početka z motiko in plugom, od rane mladosti je bil njen delež: delo in trpljenje. Kdor pozna vse njene križe in težave, ve da je bila vedno žena — mati — trpinka. Obilja ni bilo nikoli pri Paradižnikovi hiši, bila pa je je vedno neumorna delavnost, neomajna vera in zaupanje v Boga. V šoli se je naučila toliko, da lahko bere za silo iz knjige »Hoja za Kristusom« in »Tolažbe«. Vkore-ninjena je vsa v domači, slovenski grudi. Njen oče ji je dejal: »Zemlja te potrebuje, delaj,« mrtva gruda nič ne rodi. Nič naj se ne izgubi od tega posvečenega prahu in naj me ne požre grob v sebe, če ne bo prst, ki jo bodo lopatili name, prepojena z znojem mojih otrok. Stara 33 let se je poročila z Janezom Stabejem, delavcem, ki je umrl leta 1927. Rodil se jima je edinec sin Jože. Delila je usodo delavske žene brez stalnega bivališča, dokler ni podedovala po rajnem očetu leta 1910. majhen Paradižnikov grunt na Prclozah v občini Konjice. Sina je dala v višjo šolo, podpirala ga je z zadnjim odtegljajem svojih ust, s skoro vedno solznimi očmi. Danes je njen sin Jože odličen mariborski javni delavec, bivši mariborski občinski svetnik, ponos matere. Paradižnikova teta je znana oseba: ni otroka, ne reveža, ne trpina, ki bi bil odšel od nje praznih rok. Kar je imela, jc dala, pomagala je sosedom, kjerkoli je mogla. Zlomljena od trpljenja in velikih bolesti uživa danes svoj mir pri svojem sinu v krogu njegove družine in svojih vnukov. F.dina pot. ki jo pozna in ki jo še zmore, ie pot v cerkev, pred žalostno Mater, kjer je našla v svojem težkem življenju vedno miru in tolažbe. Sedem križev ima za seboj dobra in zvesta mamica Stabejeva. V krogu svojih dragih ji potekajo leta osmemu križu nasproti. Bog ji ga daj doživeti, in še več, v sreči, zadovoljstvu in ljubeznil Perilo Vam bo trajalo leta in leta Ure in ure trajajoče krtačenje, brezobzirno mencanje uničuje dandanašnje fino, dragoceno perilo. S Schicht-ovim Radionom, tem samodejnim pomočkom, izgine, kakor bi trenil, vsa nesnaga. Zakaj v raztopini Schicht-ovega Radiona se med kuhanjem (vsaj 15 minut) razvije na milijone kisikovih mehurčkov in poganja milno peno skozi tkanino. Oni spravijo nesnago tudi iz najgostejših vlaken, kjer se z mencanjem in krtačo nič ne opravi. Schichtov Radion stalno v pralnem kotlu, potem bo Vaše perilo prizanesljivo negovano in ostane dolgo, dolgo kakor novo. Skoi dr. Ivan Gnidovec -60 letnik Prizren. Skopljanski škof dr. Ivan Gnidovec jc obhajal 60 letnico svojega rojstva v Rimu na praznik sv. Mihaela 29. septembra. Prevzvišencmu gospodu jubilantu najudanejše čestitamo1 [§l m gs " Isfi:: * ' »S™ ml * mm m MpHBJpK|gjj II? ^ -> |B1 - RMflti Une 23. septembra |c škof dr. Gnidovec bir-inoval v Vučitrnu. Na sliki vidimo katoliško kolonijo iz Vučitrna in okolice s škofom dr. Gnidovcem in župnikom donom Tadijo iz Mitrovice. Na sliki manjkajo štirje Arnavti. Žrtev ljubezni do bližnjega V četrtek dne 13. oktobra 1932 ob četrt na 7 zvečer je zlobna roka zanetila gospodarsko poslopje Vinca Kociperja v Šardinju št 36. v župniji Velika Nedelja. Med prvimi, ki so hiteli na pomoč, je bil sosed Herman Rajli mož srednje velikosti, črnih polnih las, prijaznega, preudarnega pogleda, širokih pleč in močnih rok. Herman sreča Vinca, ki je gnal kravo iz gorečega hleva in klical: Sosed, reši mi še drugo kravo. Herman skoči v dimnat hlev. odveže verigo, udari kravo in jo požene ven čez prag. V tem tre-nolku se vsiplje goreča streha raz hlev na kravo in jo tako opeče, da jo morajo zaklati in razprodati v prvo skromno pomoč pogorelcu; za kravo 1 skoči iz hle.a Herman, prileti med gorečo streho I in pade; obleka se mu vžge. Goreč se plazi po i rokah in nogah čez goreče tramovje. Po nepopisnem trudu se privleče srečno 30 korakov preč od goretinc; tukaj liga gorečo obleko raz sebe — brez uspeha. Po tleh se valja in kliče na pomoč; • nikogar ni, ker vsled dima. ga nikdo ne vidi, vsled tuljenja in prasketanja ognjenih plamenov nikdo ne sliši. Še en obupen klic: »Na pomoč! Tega sliši in spozna njegova žena Roza. Groza jo spreleti, pošlje urno sosedo Trezo Kosi z vrčem vode naprej, za njo hiti sama in sinaha in drugi. Ubogi Herman! Gorečega pogasijo in opečenega dvignejo. On pa pogleda svojo ženo in glasno stokne: »Roza. glej. kakšen sem zdaj jaz!« Roza in vsi došli si zakrijejo oči in glasno jokajo. Herman tolaži na vse strani, pogleda sosedovo pogorišče in ga silno pomiluje. Ko pa zagleda tudi svoj dom, celo nepoškodovan, zahvali Boga in ljudi, ki so branili. Zbere vse svoje še ostale moči in koraka podpiran od žene in drugih v svoj dom. Tukaj strgajo z njega cunje, ga ovijejo v mokro platneno rjuho in položijo v posteljo. I.oli se ga silna mrzlica, želi v bolnišnico; po pretresljivem slovesu od žene, otrok in sosedov ga takoj odpeljejo v eno uro oddaljeno bolnišnico križni-škega reda v Ormožu, in ob 0 zvečer ga sprejmejo v temeljito oskrbo križniške seslre po navodilu primarija dr. Hrovata. Naslednji dan, petek, jc bil za Hermana pravi veliki petek na Golgoli, dan nepopisnih bolečin-, čudovito mirno, vdano, krotko jih prenaša; zvečer želi nadnaravnih tolaži I svete vere. Ob strani mu stoji rnsgr. oče lernhard Polak. duhovni predstojnik hiše. ki mu podeli najprej zakrament sv. pokore. Celo noč se Herman spo-koruje, gleda na sveti križ in očiščuje svojo dušo v trpljenju. V soboto zjutraj spejme sv. popotnico, sv. poslednje olje in papežev blagoslov. Ob četrl na 8 Herman umrje v Gospodu nn sod velike trpinke sv. Terezije, dne 15. oktobra 103'.! Njegovo truplo so 17. oktobra prenesli k Veliki Nedelji in v slovesnem velikem sprevodu pokopali nn zaželenem domačem pokopališču. Pokopal sa je iu zasluženo slovo mu je govoril dekan Friderik Horvat. Herman Rajh je bil vzoren katoličan in rodoljub. Visoko je cenil pošteno krščansko berilo, knjigo in časopis. Bil je naročnik Mohorjevih kniig in naročnik »Slovenskega Gospodarja . — Lep vzgled poznim rodovom! Nj. Vel. kralj za poplavljence Kraljevska banska uprava v Ljubljani je prejela obvestilo, da ji je po Narodni banki nakazan znesek 100.000 Din, ki ga je blagovolil pokloniti Nj. Vel. kralj za poplavljence v Dravski banovini Ban g. dr. Marušič je ta velikodušen dar našega vladarja odkazal pomožnemu odboru za poplavljence. Obenem je v imenu celokupnega prebivalstva ter pomožnega odbora poslal Nj. Vel. kralju toplo zahvalo za njegovo očetovsko skrb in plemenitost. Dva velika koncerta Pevske zveze Jubilejni koncert v proslavo in čast 1900 letnice Kristusove smrti se bo vršil na praznik Kristusa Kralja v nedeljo 29. oktobra ob pol 4 v ljubljanski stolnici. Združeni zbori, že sedaj jc priglašenih nad 300 pevcev in pevk, bodo peli ves program, ki je bil odločen za Stadion. Sodelovanje so že obljubili med drugimi tudi zbori: Borovnica, D. M. v Polju, Dobrova, Preserje, Smlednik, Sv. Krištof v Ljubljani, Stična, Št. Vid pri Stični in Vrhnika z obema zboroma. Oddaljenih zborov nismo upali vabiti radi izdatnih stroškov. Ako pa bi kateri zbor želel sodelovati, prosim, da nam to takoj naznani. Prostora bo dovolj, peli bomo pod kupolo. Skupna vaja bo ob I,, konec koncerta in slovesne posvetitve ob 5. Zveze z. vlaki za dohod in odhod so na vse strani zelo ugodne, zalo opozar jamo na koncert in vabimo k lepi slovesnosti zlasti vse bližnje kraje ob železnici. Vstopnice bodo po zmerni vstopnini v pred-prodaji od 16. t. m. dalje in jih bo mogoče naročit tudi po pošti. Koncert v čast sv. Cecilijc se bo vršil v fran čiškanski cerkvi v nedeljo dne 26. novembra ob pol 5. Peli bodo zbori ljubljanskih okrožij, nad 300 pevcev in pevk, svoj vzorni spored, ki so ga s tako izvrstnim uspehom odpeli dne 30. aprilr pri Sv. Petru. Podrobnosti o koncertu še pozneje »Pevec« radi krize ni mogel še iziti. Izšel pa bo čez nekaj tednov v enem broširanem zvezku v zmanjšanem obsegu za zmanjšano naročnino. Krizo in zastoj so nam največ povzročili neredni | naročniki, ki kljub ponovnim opominom niso po-1 ravnali naročnine. Komur vest očita ta greh, naj ' se ga čimprei iznebi s položnicol Ljubljanske vesli t Vsak Ljubljančan — pol kite kruha Ljubljana, 14. oklobra. Meseca septembra je Ljubljana uvozila točno 700.737 k({ :noke različnih vf-št, To številkb iiairireč izkazuje mestni dohodarstveni urud, ki vodi točno statistiko. Če računamo povprečho, da jc moka po 3 do 4 Din kg, je Ljubljana v drobnem prpmetu plačala okoli 2.5 milijonov dinarjev za vsakdanji kruh samo en mesec. Ker se ttlnožirta med posameznimi meseci le malo izpreminja, lahko računamo, da izdajo Ljubljančani ia vsakdanji kruh letno 30 milijonov. V prometu na debelo so cene seveda znatno nižje, vendar pa moremo računali, da plačuje Ljubljana žitorodniirl pdktajittahi letijo haj-manj 20 milijonov dinarjev. Recimo, dtl se vsa mtikn porabi izključno za kruh. To bi ddio, jJo raEUliu, da se da iz sto kilogramov moke Speči vsaj 135 kg kruha (poskusi so pokazali, da tiidi 140kg), potem sne Ljubljana na mesec 950.000 kg kruha. Vsa moka se pa seveda ne uporabi za kfith, niorcttio pa reči, da ljubljanski peki in gospodinje ndpečejo mesečno okoli 800.000 kilogramov kruha vseh vrst, raznega peciva itd. Če računamo, da se uvozijo V Ljubljaho tudi velike količine že izgotovijenega kruha, zlasti iz predmestnih pekam, dal)e velike količihc izgotovijenega peciva itd., potein pridemo zopet na število "00.000 kg kruha mesečno, ali 30.000 kg dnevno, Ljubljana pa šttje 60.000 prebivalcev, torej sne povprečno vsak prebivalec dnevno pol kilograma kruha v raznih oblikali. Izredno velika pa je tudi mntfžina teslcnin, riža, ječmenčka in ješprenja, ki se uvaža v Ljubljano, tako da moremo računati, da sne vsak Ljitbljančari p lmihcrh vred kakšnih 75 dkg žitnih izdelkov dnevno. To se pravi, da je ljubljanski želodec v pretežfii meri navezan na žitno hrano, manj pa na meso. Cena kruhu jc sedaj v Ljubljani belemu 4 Din, pdlbeleniu pa 3.50 Din za kg. Septembra jc Ljubljana uvozila 9034 kg mesa in 14.il6-kji masti. Količine niesa in masti, ki jih Ljubljana konsumiraj pa so seveda večje, ker v to število ni všteto meso na ljubljanski klavnici zaklane živine. Poceni zimske žadnje mode in najboljšega kroja dobite le pri Drago Ootap & Co., Ljubljana; Miklošičeva 16- Kongres lekarnarjev v Ljubljani V nizu letoSnjih kongresov nas hodO (»častili * svojim obisktilii lekarnarji i/, cele Jtigdslavije. Redni občni zbdr lekarniške zbornice kraljevine Jugoslavije bo namreč 30. oktobra 15)63 v Ljiibljritii. Letošnji kongres bo posebno važeti, ker se bo na njem med drugim razpravljalo o ostlutku novega študijskega reda za farmacevte. Ndtd študijski red naj bi imel nalogo odvrniti lekarnarje bd j merkantilizma, kamor jih sistematično sili tuja . kemijsko-fafniačeiilska industrija, in jili žojiet f>tt- ] vesli v oni stari položaj lekarnarjev, znanstvenih delavcev; iz katerih vrst jn izšlo mnogo znamenitih mož na polju prirodoslovnin ved. Po kongresu se bodo razšle posamezne skupine udeležencev po širni naši banovini, da si ogledajo njene krasote. Lekarnarjem želimo najprijetnejše bivanje v naši sredini ter popolen uspeli njihovega kongresa. Če rečemo s najlepše in obenem najceneje oblači gospode tvrdka Drago Schtvab pritrjuje vsakdo; zlasti sedaj je izbira blaga in oblek velika, cene pa so dosegle najnižje Stanje Okrog dva milijona za sadje v septembru Ljubljana, 14. oktobra. V Ljubljand ie bilo septembra iz raznih krajev Slovenije in drugih krajev države uvoženo 450.581.50 kg svežega sadja, kakor sliv, hrušk, jabolk, grozdja lil breskev. Cene so bile tned 3 Din do 8 Din. Če vzamemo splošno ceno 4 Din kg za sadje, je Ljubljana potrošila za sadje v septembru l,802.32b Din. Zanimivo je tudi, katere sn glavrte prometne ptoge, po katerih prihaja sadje v Ljubljano. Največ sadja pride na glavni kolodvor, kamor je prišlo iz Štajerske, Hrvatske, Banata, Dolenjske in od drugod 281.406 kg, mitnica na Dolenjski cesti je pregledala 45.477 kg raznega sadja, Poljanska cesta 26.86S, Dunajska cesta 23.146, gorenjski kolodvor 16.361, Metelkova ulica pa 12.360 kg. Na ostalih mitnicah je bilo pTav malo sadja. Današnji trg je bil zaradi včerajšnjega dežja razmeroma srednje zalo/.en s sadjem. Gob je bilo prav malo. ftile so 3 Din merica, lepe gobe za vlaganje pa 10 Din kg. Jabolka, to kvalitetna, so biia 3.50 do 4.50 Din kg na debelo, na drobno 4 do 6 Din, hruške - maslenke (gorenjske in štajerske) 3 do 5 Din na debelo, na drobno 1 do 6 Din. Sezona domačih češpelj je nehala, uvoženo je bilo nekaj bosanskih sliv. ki so bile na debelo 3 do 4 ,t)in, na drobno 4 do 5 Din. Grozdje fine vrste je bilo 5 do 7 Din na debelo, na drobno za par dinarjev višje. KINO KODELJEVO danes igra! Toda samo ob (i. 8 in 10. PESEM ZA TEBE JAK KI EPUKA Cene: Din (i. 5, 4 in 2. Rezervirajte Vstopnice (telefon 21-02). ■M ii Kaf bo danes? Drrilttat /fljCc«. Izven. Opera: Piktivu dumo«. Gostuje ga. Zitiksi Rum. Iv. v en. Znižane cene. Jakopičev paviljon: Razstava mladih arhitektov . Rokodelski doni: l-nterna«. ob pol 20. Kino kodeljcvot Ob 6.. 8. in tO »Pestili /a lebe. (Jan kiepural. Kino št. Vid-Vi/mnrje: ob b in S /.večer: >\i,-ela ka Valerija- s ialoigro. KAJ ho JI TRI? OrnniH: Zaprto. Opera: Zaprto. I niort: SimToničrti kntierrt. VOf-HO Hitižlh> Imajo lefcnrhc: dntles: mv. 1>rtkn(ž\ ded.. \w*ril ttg 4 in nlr. ftamor. Mi-klt»SiW»\« i. 20: jutri: mr. LeuMck Resi,jeva c. I: mr. Btrtliirtec ded.. Rimska I-. 24 in tir. MneL Dunajska c. 41. Novo olvorjena brusilnica stekla in ogleda! Miškec Mirko, Ljubljana Vil, Medvedova 38, SlSka Telefon 15-75. © Igra »Laternac ua odru Rokotlcl, doma. ,1irasek0vit igra - Laterna se je zelo priljubila občinstvu. Z velikim zanimanjem je vsakdo spremljal ražvdj dejanja, ki druži tesnobo z veseiostjo. Nihče tie bo pozabil veselega razpoloženja, ki ga napravijo originalni hillzikantje, nihče zelo posrečenega nastopa bajnih bitij — povodnih mož. Kdor še ni videl igrOi.nflj pride drevi v Rokodelski dom. Prcd-i prodaja vstopnic je danes cd 10—12 dopoldne in /.Večer erio uro pred začetkom igre v Rokodelskem (ibttiii, Komeilskega liliea, St. 12. Pričetel: igre je , drevi ločno ob pol osmih. ______a—--:_:____ j KINO KODELJEVO danes igra! Toda saitto ob (i, 8 in 10. PESEM za Tebe jAft KttiPllrtA Cene: Din (i, 5, 4 in 2. Rezervirajte vstopnice (teletoil 21-02). © Mali Ljubljaiičani pomagajo malim rti-darčkom. Danes teden je Slovenec« v slednjo hišo v Ljubljani prinesel tudi priloženo dopisnico. u*i kateri so vsi Ljubljančani prošeni, naj tlitlltjejt) mlltižellti bbleko. pCiilo ill obutev za bediit- rudarje v ievirjili T. P, I), ž.iasli za prezebajoče in gladnidčt- olrbkc. L jlitije so listo do-pisnico v jtinogili priliietili najbrž založili. krt' samo tflko si lahko ruzhignmo. dn so prošnji št- niso otlžvall Vsi. ki bi se mogli. Pod geslom: VSrtk mali Ljtlbljttnf-B« daruje nekaj malega Zn male Hiditi-čke« prosimo zlasti ihlfKliho. naj v slednji iiiši jio&knii. ti ti prošnja ne bo oslom zamah; — Akcijski odbor za pomoč glntliijočim rudarjem. \VolTova ulita šl. I, tjljibljrina. © Kitto kmleljftvo bb danes igral jti sicer samo ob 0, 8 ih 10. Predvajal bo najlepši film Jana Kiepiire'»Pesem tebe«:. © Osebne vest. Na zadnji odsekovi seji je bil izvoljeh za načelnika Itžnega odseka občinski svetnika gosp. Josip Tlirk. © Nogometna tekma med uradniki banovine in OUZD bo danes ob 15.30 na igrišču SK Ilirije ob Celovški cesti. Čisti donos v prid poplavljen-cem. Občinstvu priporočamo, da tekmo številno obišče. sclobuki DR. MIHA FINKOVA radi potovanja v indzcrtistvo ne ordlnira od 15. t. m. d« ii. L m. zadnje jesenske novosti v najnovejših barVati in oblikah, ter športne cepice v lepi izbiri Vam nudi MIRKO BOGATA) trgovina klobukov in čepic. LJUBLJANA, STARI tRG St. 14 ; Cene smerne Sorejemajo se popravila Solidna postrežba © Krompir na trgu. Na Šentpeterskem nasipu je bilo včeraj 22 voz gorenjskega, posavskega in | ižanskega krompirja. Ljubljanske gospodinje so j ves krompir pokupile., ker računajo, da bodo cene krompirju ;:aradi silnih povodnji, še poskočile. Krompir je bil včeraj 0.85 do 0.90 Din kg na debelo. Zeljnatih glav je bilo 15 voz. Posamezna glava je bila 0.75 Din, © Izredni občni zbor Kluba trgovskih akademikov bo v pondeljek 16. t. tri. ob Ž0 v žgohijem salonu restavracije Šlamič. Udeležba /.a Vse člane strogo obvezna, vsi absolveliti-nečlani pa so vljudno vabljeni. Odbor. © Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljnni sporoča «Vojeirtn članstvu, da bo za-I ključno vpisovanje v razne tečaje v torek, dne 7. oktobra, v učilnici Trgovske šole. Kongresni trg i lit. 2 od i9 do 20. © Motbklub Ljubljana je daroval za poplav-j Ijence v Strugali 1000 Din. goto^0 Sedaj pa N IVE A N&drgrtite se rlttlilhno. To zadošča. Le tetlaj ne žap>jš8a.|o gospodinjska dela nikttldh sledi. Vaše roke bodo postale tiežlie kot bftržun, lliehke iil lepo negovane, kar Vas bo vedno veselilo. Nivfca-»Crtirtie prodre popolnoma v kožo in n© zapušča na površju liikakega sijaja. Nivea jo pocehi: Doza Din 3J50, Dlll 6 —, Din 12— irt 23'—i poštni zvaničtiik v p., Knezova ul. 18-1.; Dol i na r Kozallja-Ana, 5 tednov, Gregorčičeva ul. 5-1.; Plor-jančič Terezija roj.. Bilje, 05 let, žena ravnatelja pivovarne Union, Ceiovška c. -20 pr.; Zupančič Ivan, 59 let, potnožiii strugar. Grajska pl. t; Petak Antonija roj. Kresnik, 75 let, žena viš. revidenla i, ž. v p., Pokopališka c. 8; Prešertl Jože. 24 lel. čevljar, porrtpč. in posestnik, Cestn v mestni log. —- V Ljubljanski bolnišnici umrli: Terpotitz Reinhold, 22 let, hiralec, Vidovdanska c. '); Bremce Franc, 5 let, siti posestnika, tlaka 33, p. Križ pri Liliji; Arko Pavla, 2 in pol leli, hči strugarja, Lepošice 1 pri Sodta-žieii Požitn Zora; 10 mesecev, hči dninariee-, Sveti Štefan 13 [)ri Trebnjem; Zaje Ana, 4 leta, hči zidarja, Sv. Valburga 24 pri Smledniku; llauptniaii Franc, leta, sin oskrbnika, Sidri trg; Badignal Jožef, 25 lel, polic, sifažiiik, TvršeVa c. 25; KocttiUr Marica, p let. sirota, Mali Kouc 4.pri Liliji; Ko-govšek Jože, 54 let, posestnik, Vel. Loka 35 pri Višnji gori; 1'odvršnik Etna, 21 let, natakarica, Vodovodna c. 37; Cerar Alojzija, 65 let, posestnica, 1'reserje 3 pri Kamniku; Zupančič Ciril; 3 hiesčce, sin zasebnice, Mojstrana 110; Anžlovar Marija, 60 let; kraniarica, Sredina 11; Slurbej Štefanija, 67 let; Žuseni, okraj Šmarje pri Jelšah. DAME POZOR! .šjieBljalna trgovina V. LESJAK, Hčleiibtirgova 3, naHlailja cenjeliim tldmam, da zu Itutlo odškodnino pobere pentlje ml svilenih nogavicah. l'o popravilu Sti fcbpot cfile kot lioVe. ...... — i ■ . ... . ■ r- © Po Več dnevih odkrit samoumor; V Čer-netovi ulici II v Spodnji šisc .jn stanovala /mi; čtift: 35-lelna ocenka "en, roj. Klcmenčič. bnrak. ostarte pa s;tmo i -e ena. iMttžlfanri brhio pač 11tof<*!i skrbet', j knm s,- bodo spravili. Zemljišče, na katerem ! le lXu.tkr stojijo, je last tvrdke iigel'. tvornice /lf-e. ki bo žetuliiŠf-e lilloVobiltl \ lastile nallleile • I ittbliani umrli od fi. oktobra 1QT): Skala r.lne-titVi Ifoj. /iltradrtlk, -12 lel. /f\VA bSivfnčga uradnika. Resljtva v 30-1.; Apih K*rrtk CW let ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 5. DVORIŠČE. Ilcnski rizling .....liter po Din 14.— Jeruzaleiiičaii .....liter po Din 12.— Ljlitomcrčan......lilcl- po Dih lo.— Beli mošt . . . . . . . liter jat) Din 10.— Dojenjsktl črnina .... liter po Din 12,— Cviček ...;.... liter po Din 12,— Če/, ulico 2 Din ceneje! OKUSNA TOPLA iN MRZLA JEDILA VSAK čAS NA RAZPOLAGO. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Nedelia. 15. oklobra: -.Zajec«:. lzveli. Ponedeljek, 16. oktobra: Zaprto. Torek, 17. oktobra: -»Sonala slrahčtv«. Red B. Sreda, 18. oklobra: ^PrSvicfl do greha«; premijeta. Red Sreda. Četrtek, 10. oklobra: ob 13: »Pohujšallje v dolini šenlflorjanski«. Dijaška predstava po globoko ztližahih cenah. Ižven. Opera Začete!« ob 20 Nedelja. 15. Oklobra': Jim in Jill. opereta. Izvert. Globoko znlžaiie ceiie. I\)nedeljek. 16. oktobra: I. simfonični koncert oper- liega blkešlVa V unionski dvorani, lorek. 17. tiktobra: Halka«. Red A. Sreda. IS. oktobra: Zaprlb (generalka), ("elrtefc, It), oklobra: »Ol-Ol«, premijerd. Lepe. moderne spomenike poecni izdeluje KUNdVARFRANJO kamt-.oseško Iii kiparsko podjetje Ljubljana, Pokopališče Sv. Kfriž Telefon it. 2787. J^aseutamlOi Dev. Mar. v Polju. Prosvetno društvo vprizori drevi ob H v domu dramo Koroški tihotapci«, — občili žbor Prosvetnega društva bo v četrtek; tO. oktobra ob 8 zvečer v društvenih prostorih v Ljudskem domu, Preska pri Medvodah. Prihodnjo soboto, 21. oktobra ob 8 zvečer bomo v domu vprizorlli Vtim-bergarjevo Vodo:. Ponovili jo bomo v nedeljo, 22. oktobra ob I popoldne, H ru si ca. V spomin plehiecilR Koroške priredi Kal. prosv. društvo danes leden> 2, L ni. ob 4 popoldne zanimiv Koroški večer« * sledečim progra* mom: 1'etje, koroške narodne-, veseloigra (Paglavec . igrajo Križarji-Bieovlk; govor g. p. Krir.rt' sloma, deklanuie.ije. Cene prostorom zelo zuiž»lnp. IGNACIJ NAROBfi. T A PETNI K. GOSPOSVETSfCA CESTA STEV. Ib iPRI LfiVUj. za Ljubljana: Skol iii'. GregoHj tložnian lotio Din; generalni Vikrtr lgtlacij Sadnih l()tj0 Dih; d t". Aleš Ušenichik 500 bili; dr. Krnlic Ušeiličiiik ,"()0 Dlll; dr. Prane Pehie '»OO Diii, kaiibnlk Jos. Vole 100 Dih; 2 neimenovana a 100 Din; 3 neimcndvdiia rt 50 Din; stolna župnija 18(59 Dih; Sv. Jakob 1085 Diil; SV. Pett-i- 231(1 Din; Sp. Šiška 510 Din; električna zadruga \ Sp. Hiški 1000 Din; Križanke (334 Din; cerkev sv. Jožefa 034.75 Din; Salezijanski zavod na Rttkovnikit 555 Din; Mladinski tlom na Kodeljevdiit 13-15 Dih j UlšulinSkti cerkev iii samostan CTt) Din. Župnije, uuhovnijc iu cerkve: Ajdovec 137.25 Din; Begunje pri Cerknici 850 Din: Begunje prt Lescah 1157.50 Din; Bela cerkev 155 Din; Besniea 220 Din; Blagovica 270 Din; Bled 2250 Din; Bloke 470.25 Dih- Bdllinjskli Bela 450 Din; Boh. Bislritia 310 Din; Boštanj 90 Din; Salezijanski dom na Radni 35 Din; Brdo 850 Din: Št. Vid pri Brdu 455 Din; Breznica 1400 Din; Brusnice 310 Din; Bučka 80 Din; BUkttVščiria 250 Dih; Cel-kijc pfi Kranju 510 Din; LiUldvče 415 Din; Sp. Brnik 25(1 Diii; Cerklje p. Krškem 830; Cerknica 107(1; Čtllež ob SRVi 210; Čatež pod Zaplazoni 450, Čeiilšehik 201); Medija-Izlake 350.25 Din; CrilibSnjifce 100 Dlll; Čriil Vrh nad PolllbVim gradeem -182 Dlll; črriučg 1073.75 Diii; DoboVec 129 Din; Dobrava pri Kropi 2o5.75 Din; Dobl-DVa 1300 Din; Do! pri Ljltbljani (JOO Dln; Dortižf-le 11(10 Din-i Dovje tt)00 lllh; Dragil 2B2 Din; Drnžgoše 550 Din; Ftirrt pri Kdslelu 330 Din; Golo 58.25 Din; Gbra pri Sbdražitll 230 Dih; Office G38.'i5 DIH: Gdrie 1020 Dlti; Gotenica 1511 Diii; Gožd 190 DIH; Gnlhovo 078 Diii; Grčarice 100 Din; Homec 2(10 Din: Horjul 300 Din: Hotedršiea 380 Din; Hdtič 110 Din; (Ig) Kiireščeii 140 Dihi Ihan 320 Din: Javor pod Ljubljano 100 Dlll; Jn-vdrie nad Skofjo Loko 540 Dih; Javorje pri Litiji 70 Din; Jesenice 201« Diii: Jezersko 538 Dih; Je-Zicn 2714 Diii: Kamnit gorica 300 Din; nalilhik 515.25 Dlti; ft-artC. cerkev v Kiiliiliikd 2<3 Din; Kadorillje 188 Din; Kočevje 350 Dih: Kokra 20« Diii; Kolovrat Din; Kbmeiidit 1075 Din- kb-privnik v Bohinju 270 Din; Koroška Bela 1609.23 Din; KoVbl- 850 Din; Kfitnj 1500 Din; Kra^nj;j ,520 Din; Kresnice 180 Din; Križe pri Tržiču 1500 Din; Krka 250 Din; Krdka 730 Din; Krško 265 Din; Ldskovec 40Toonan« . da se pripelje do prve večje luke, kjer bi našla kak-šei. evropski parnik. Ko je •Toumni bil ua visokem morju, ga je presenetil strašen vihar, pravi kitajski tajfun. Ob pol 4 zjutraj se je parnik naenkrat stresel in pričel se je gromi luušč. Na pirniku je zavladala ne-popisua zmeda. Ocspu je hitro skočila iz [Mislelje in tekla pcgledat na krov. kaj se je zgodilo. Ka-petan in častniki so izgubili glavo ler niso vedeli, kaj naj počnejo. Vladala je gosta megla, tako da je bilo skoraj povsem temno. Vendar je gosjia vedela, da se je neki drugi parnik — pozneje je zvedela, da je bil to japonski parnik »Chosun-Vlaro . z vso silo zaletel s svojim kljunom v »Too-nana . Kitajski parnik se je razklal na dvoje. Gospa se ie hitro znašla in tekla v svojo kabino, kjer je oblekla reševalni pas. Ni mogla niti N<» togovati in žalovati, če se ne počutite dobro če vam na-aaia želodec, ali morda ledice ali jetra! Z Radensko zdravilno vodo se odpravijo vsi ti nedostalki Pijte jo redno in dosledno vsak dan in učinek ne ho izostal V Radenski zdravilni vo li raztopljene zdravilne soli blagodeino vplivajo na celoten notranji mehanizem, spravijo črevesje. jetra in ledice v red. izločijo jirevišno kislino kakor tudi zaostanke presnove in prebave, osvežijo kri in sokove ter s tem /.boljšajo celoten počutek! misliti na to, da bi rešila kaj svojega premoženja ter je hitro stekla na krov in skočila v morje. Kaj se je potem zgodilo, ne ve, ker je omedlela in se je zavedla šele mnogo pozneje. Okoli nje so jilavali ostanki parnika, deske in podobno. Seiuintja jo videla kakšnega brodolomca, ki se je boril z valovi. V bližini je opazila kitajskega častnika, ki je imel na sebi dva reševalna pasa. Njen pas pa je bil preslab in je zato plavala proti častniku, da bi ga prosila za en |»as. Kitajec pa jo najprej udaril z roko j)o glavi, nato pa jo brcnil z nogo v trebuh. Gospa je končno našla vrata jjotopljenega |)aruika, ki so jo toliko časa držala, da je priplavala do nekega obrnjenega čolnu, za katerega se je j>o-novno prijela. Tam je našla še majhnega Kitajčka, katerega starši so se že potopili. Gospa je dečku pomagala, da se je čolna prijel, toda ponovni val je vrgel oba v morje in je pr i lem Kitajček utonil. Okoli gospe so plavala trupla, za katera se je prijemala. Še seda.' je je groza, kadar se lega spomni. Vendar ji je bila usoda še mila. Priplavala je do zapovedniškega mosta »Toonana . na kalerem je bil že- neki mladi Kitajec, ki ji je pomagal po-vzpeti se iz vode. Tu je končno oba našel japonski reševalni čoln in tako sta bila oba rešena. Tako jo bila rešena Helena Hribar, edina Evropejka na tisti ladji. )Pri -Toonanu« sta se jio-topili vsaj dve tretjini moštva in potnikov. Gospa jo ležala tri tedne v bolnišnici v japonskem mestu Daljnem in še danes ne more okrevati od posledic doživetih grozot. Še danes je nesposobna za vsako delo. Praški stražniki v Ljubljani Ljubljana, 14. okt. Danes popoldne ob 3 so prišli .v Ljubljano stražniki iz Prage, ki se mude na pevski turneii po ( Jugoslaviji in ki so nastopili snoči v Mariboru, se- I daj pa nastopijo v Ljubljani. Stražniki so se pri-peLali z dvema avtobusoma. Skupino 30 stražnikov j vodi revirni nadzornik Vaclav Bašek. Pred glavnim kolodvorom so se ustavili. Tam so jih pozdravili tukajšnji predstavniki, tako v imenu JČ lige po-slevodeči podpredsednik dr. Egon Slare, upravnik policije Vekoslav Kerševan in v imenu učiteljskega zbora učitelj Jovan. Za prijazen sprejem se je zahvalil vodja praških stražnikov, nadzornik Bašek. Pri sprejemu so bili tudi češkoslovaški konzul Sevčik, zastopnik banovine inšpektor dr. Gu- \ štin in večji oddelek ljubljanskih stražnikov. Praški stražniki so odšli z domačimi predstavniki po Miklošičevi cesti pred spomenik kralja Petra, kjer : so položili lep venec. Pri tej priliki je imel nad- I zornik Bašek primeren govor, naglašajoč velike zasluge kralja Petra za narodno osvobojenje Jugoslovanov ter za razbitje avstro-ogrske monarhije, izrazil pa je tudi hvaležnost kralju Aleksandru za njegove zasluge. Nato so stražniki odšli na policijsko upravo, kjer so bili postreženi s prigrizkom. Jubilej narodne šole Gornja Rečica pri Laškem, 14. oktobra. Dne 8. avgusta t. 1. je poteklo 60 let, odkar fe začel v tej dolini s poukom prvi učitelj Martin Vihernik v učilnici, kjer je sedaj upraviteljevo stanovanje. V ta namen kupljena hiša je bila kovačnica. Danes 14. oktobra pa poteka 50 let, ko je bila otvorjena sedanja učilnica, ki služi za pouk 130 otrokom. Pred 50. leti je bila ta učilnica nova! Vsa prizadevanja in trud, da bi se šola prezidala in nadzirala, so ostala na mrtvi točki, ker ni denarja. Edina pridobitev vseh 50. let je zgradba vodovoda, ki jo je izvršil to poletje državni higijenski zavod iz Ljubljane, tako, da ima sedaj šola vsaj pitno vodo. Skromna proslava tega jubileja se bo vršila v nedeljo, dne 29. oktobra t. 1. skupno z otvoritvijo in blagoslovitvijo vodovoda. Požar ob severni meji Apače, 13. oktobra. Danes ob eni zjutraj je Apačane nenadoma prebudilo iz spanja vpitje: Ogenj, ogenj! Kmalu je začelo v stolpu biti tudi plat zvona. Nastal je požar sredi vasi pn tukajšnjem peku Hotzlnu. Gorelo je gospodarsko poslopje, kjer je bila spravljena krma, seno in slama. Ker se posiopje nahaja zadaj za hišo, požara dolgo nihče ni mogel opa-■ žiti, zlasti še zato, ker je posloje bilo krito z opeko in plamen ni prej švignil ven, dokler se ni opeka zrušila od vročine. Na licu mesta je bila takoj tukajšnja požarna bramba z motorno brizgalno in ogenj kmalu zadušila. Bila je velika nevarnost za sosednje objekte, od katerih je plamen že zajel živinske hleve, kar pa so gasilci obranili. Razen tega so takoj v bližini sosednja poslopja. Ako bi bilo vetrovno, bi bila v nevarnosti vsa vas, ker so hiše na kupu. Kako je ogenj nastal, ni znano. Splošno mnenje je, da je bil skoro gotovo podtaknjen. Zanimivo je, da so domači bili prejšnji dan na trgatvi in so prišli šele ob 23 ponoči domov, nakar so se podali k počitku. Žrtev požara bi skoro postali hlapci, ki so spali v sobi pod gorečim objektom. škoda je precejšnja. v lepem kraju Slovenije, zelo dobro vpeljana, se z ali brez inventarja proda ali odda v najem. Interesenti blagovolite javiti svoj naslov pod značko: IZPRAZNJENO MESTO. Nove or$le na Krki Stare orgle, ki so svojemu namenu služile skoraj 200 let, nam je mojster Jenko zamenil z novimi. Prijetno zunanjo obliko jim je narisal mladi arhitekt Pcngov. Uporabil je oba stara angela; kralja Davida sredi njih pri slovesnem blagoslovu še ni bilo, pa se kmalu prikaže. — Registrov na dveh manualih in pedalu imajo 21: od mogočno ropotajoče trombe do božajoče vox coelestis, »nebeški glas«, ki plava po cerkvi ko lahek šelest. Piščali imajo orgle nekaj nad poldrug tisoč, od šest metrov do nekai milimetrov visokih. Msgr. Premrl nam je po slovesni blagoslovitvi z nopo-snemljivo spretnostjo pokazal vsak register (vrsto piščali) posebej z vsemi njegovimi posebnostmi. Kako veselo jc žvižgala živa flavta! Kako smešno ie vase godci in mrmral godrnjavi burdon — čmrlj, pa zopet jc mogočno zatrobentala tromba! Potem se nam je režala in grdo pačila ostra paprika — mikstura In ta prelepa koncertna viola! Kakor zbor ubranih goslačev, kakor umetnik solist na gosli! Pa kaj naj vse to popisujem! Slišali je treba tako živahno igranje in razkazovanje orgel, pa boš orgle razumel in ne zlepa pozabil. Zbor. ki sc je šele pred kratkim zbral znove-ga, je svojo nalogo dobro rešil in zadovoljil vse navzočne Je bil prav dober in prijeten moški zbor, prav tako mešani in ženski. Solistinja ima zelo ljubek, voljan glas; navzlic temu, da je bila močno prehlajcna, se je glas zelo dobro uveljavil. Tudi oba moška solista sta svojo nalogo dobro opravila. Zlasti na polni, kar mogočni bariton smo bili kar pozorni. Zbor sla vodila domači organist g. Markclj in šolski upravitelj g. Intihar, ki so naše krasne orgle prav za prav v celoti njegovo delo. Veselje vse župnije mu bodi vsaj malo priznanje za njegov veliki Irud in požrtvovalno delo! Orgle so 15. delo mojstra Franca Jenka iz Št. Vida nad Ljubljano. Mogočne so, veličastno pojo! Škoda, da se zaradi denarne stiske nista mogla vanje vstaviti za krško cerkev tako potrebna registra: kornet v I. manualu in bombarda v pedalu, ki sta bila v načrtu že napisana Pa to bomo že še nadomestili, ko pridejo ugodnejši časi. Naše orgle morajo doseči še to najvišjo popolnost. Pa žc danes (po soglasni sodbi poznavalcev in strokovnjakov) niso najboljše, najmogočnejše samo v žu-žemberškem dekanatu, ampak — če izvzamemo kočevske — najlepše na vsem Dolenjskem! Od leta 1813 odličen bel šiton Dogodek v Bras ovcih Ptuj, 14. oktobra. O dogodku v Braslovcih pri Polenšaku smo doznali naslednje podrobnosti: V četrtek 12. t. m. proti večeru sta prišla posestniška sinova Anton in Franc Lajh iz Lasigovcev k posestniku Martinu Petku v Braslovcih na posete. Petek je sprejel gosta, ker so si v botrini, vljudno, in ju pogostil z vinom. Pridružili so se ostali domači, med temi tudi 31-letni sin Alojz Petek. Tako so približno do 19 skupaj sedeli in pili. Poslednji se je kmalu za tem vlegel k počitku, med tem pa je ostal njegov oče Martin pri gostili. Ker sta gosta zahtevala še pijače, je stari Petek zahtevo odklonil, je prišlo med njimi do prerekanja in suvanja. Nenadoma pa jioči strel, ki pa ni zadel nikogar, takoj za tem pa drugi, ki je bil strahovito učinkovit. V hipu sta se valjala v krvi oba brata Lajh. Krogla oddana iz karabinke ju je zadela od strani v trebuh in se zarila v steno. Pogodek je bil za obadva smrtonosen in sta v nekaj minutah izdihnila. Orožniki so aretirali go.spodarja (55-letnega Martina Petka in njegovega 31-letnega sina Alojza Petka. Oba sta prvotno trdovratno tajila dejanje, pod težo dokazov je Alojz Petek priznal, da je odda! dva strela na brata Lajh. Ko je namreč v postelji, kamor se je vlegel, slišal prepir, ki je nastal med očetom in bratoma Lajh, je segel po karabinki, zlezel pod posteljo in tamkaj oddal dva strela na omenjena brata. Ker prvi strel ni zadel, je oddal drugega. Predno so prišli orožniki, je karabinko izročil nekemu sovašinnu, da jo skrije, da bi na ta način odvrnil od sebe sum. Orožniki iščejo sedaj karabinko, ki bo služila kot »corpus delieti«. Pričakujejo se še aretacije. Martina in Alojzija Petka so oddali v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Sodna komisija pa je izvršila ogled na licu mesta in raztelesila trupla ubitih bratov v mrtvašnici na Polenšaku. TRGOVCI! Naročite božične razglednice, ki jih izda škofijski odbor Katoliške akcije! Izidejo 15. novembra. Štiri vrste v četverobarvnem tisku! ksr uparaA^am^ Mlagjor učinkujoče uv močno*peneče ALBUS tefpentuvovo' mi£cy. .ALBUSOVO" milo pere lahko in da bogato polno peno, učinkuje blago in z lahkoto odstrani vso nesnago. ALBUS terpentinovo milo nikakor ne kvari barve In tkanine ALBUS terpentinovo milo je idealno pralno milo ki varuje roke in perilo. Koledar Nedelja. 15. oktobra: (19. pobinkoštna, žegnanj-ska nedelja). Terezija, devica. Avrelija. Ponedeljek: Gal. opat; Gerard, Majda. Novi grobovi -j- Pogreb pok. Franca Jegliča bo danes popoldne ob 3 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. ■f Pri Sv. Andražu v Slov. goricah je umrl zadet od srčne kapi g. Matej Kostanjevec. Pogreb bo danes popoldne. Naj mu sveti večna luč! Osebne vesli nt Promoviran je bil za doktorja filozofije na Karlovi univerzi v Pragi, dne 13. t. m. g. Oton Berkopec, uradnik Slovanske knjižnice ministrstva za zunanje zadeve v Pragi. Cnstitaino. Ostale vesti — Obletnica Krekove smrti. Šestnajst let je minulo, odkar je zatisnil voditelj našega naroda svo;e trudne oči in se preselil v lepšo domovino. Semena, ki jih je vsejal v razorano njivo slovenskega naroda, so vskalila, pognala mogočna drevesa in rodijo sadove. Dolžnost našega naroda pa je, da postavimo temu velikanu čimprej dostojen spomenik, ki naj bo klicar poznejšim rodovom in naj pridiguje o požrtvovalnosti in velikanski ljubezni dr. Kreka do slovenskega naroda. Tiho je šla obletnica mimo nas brez zunanjega šuma. Spomnili smo se ga pa v svojih srcih in z darovi za Krekov spomenik. Darovali so sledeči: dr. L. Kramberger, Sv. Lenart v Slov. goricah Din 50; Silvester Ivan Din 50; Roza Girlmger, Sv. Ilj v SI. goricah Din 20; Ljudska hranilnica in posojilnica, Ormož Din 160; Krekova družina Din 50; Katol. prosvetno društvo Lukovica Din 50; Milač Simon, Maribor Din 50; Koblar France Din 100; Kmečka hranilnica in posojilnica Mozirje Din 50; Fr. Vav-potič Din 20; Pipan Justina Din 10; Fr. Špindlcr Din 50; Fr. Lužnik Din 50; Hranilnica in posojilnica Šenčur Din 100; dr. Miha Krek Din 50; Minka Odlasek Din 100; Pravhar Jos. Din 20; tvrdka Bar-lol Din 220. — Iskrena hvala! Darovi se sprejemajo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. KlNOKODEUEVO danes igra! Toda samo ob 6, 8 in 10. PESEM ZA TEBE JAN KIEPURA Cene: Din 6, 5, 4 in 2. Rezervirajte vstopnice (telefon 21-62). — Izšla je 1. številka »Katoliška akcija« v Ljubljani, ki prinaša sledečo vsebino: Kristus Kralj; Zakaj slavimo 1900-letnico Odrešenja?; Katoliški shod na Dunaju; Katoliška akcija za dekleta; Katoliška akcija za žene; Delo fantovske katoliške akcije; Iz organizacije Katoliške akcije; Svetolelna romanja; Duhovne vaje za fante in može; Tečaj za neveste. Naročnina znaša 15 Din. Naroča se: Katoliška akcija, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. — Na šmarni gori je danes cerkveno žegnatije. Duhovno opravilo ob 10. Popoldne ob pol 4 v slučaju ugodnega vremena pete litanije. Cestilci rožni venske Matere Božje vljudno vabljeni I Kdor sam v jamo pade jo drugim kopije To ni narodni pregovor. Pa je vendar resničen. Zakaj vsak, ki mu nezavarovano domačijo uniči požar, je navezan na pomoč drugih, je ledaj drugim v breme. Kdor pa je zavarovan pri V zajemu zavarovalnici v Ljubljani in mu dom pogori, si bo brž opomogel, drugim bo pa — mesto da bi jim bil v breme — dajal zaslužek. — Molitev za državo na Koroškem. Škofijski list za celovško (krško) škofijo z. dne 1. avgusta letošnjega leta prinaša odredbo, da morajo po cerkvah po vsaki pobožnosti 7. blagoslovom moliti po običajnih molitvah še posebno v ta namen sestavljeno »molitev k presv. Srcu Jezusovemu za Avstrijo«. Gotovo so take molitve odrejene po vseh škofijah v Avstriji; nam je lo špecielno znano za Koroško. Tudi po drugih državah bi bile slične javne molitve zelo umestne. Važne so za državljansko vzgojo vernikov: Ijueje se navadijo, da pri molitvi poleg svojih osebnih čl. II in 12 pravilnika za polaganje izpitov n\ |K)klie profesorjev srednjih trgovskih šol (naredba ministrstva za trgovino in industrijo L Br. 357IO-N / dne 20. okt. 1932) morajo najkasneje do 20. oktobra 1933 predložiti domačo nalogo in zadostno kolkovano prošnjo, dokumentirano po predpisu čl. 14 omenjenega pravilnika. Prošnji (v kateri je treba navesti skupino predmetov in tuji jezik, i/ katerega se želi pol a ga t i izpit) naj si* prilože izvirna spričevala ali jwi v overovljenem prepisu. Cc se prošn j i prilože spričevala inozemskih šol, je treba priložiti tudi overovljeni prevrni. V Zagrebu, 4. oktobra 1933. — Komisija za polaganje izpitov za pok lic profesorjev srednjih trgovskih šol. — Mesto primarnega zdravnika na kirurgnT-nem oddelku razpisuje splošna drž. bolnišnica v Ljubljani. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po § 20 zakona o bolnišnicah. Prošnje z dokumenti po §§ 3 in 4 zakona o uradnikih jc vložiti neposredno pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja. — Nesreča z revolverjem V I juld jjinsko bolnišnico so pripeljali 19 letnega trgovskega praktikunta Cirilu Žnideršiča iz Kamnika. Horpulentni možje imajo težho stališče tako v svojem poklicu kot tudi v družbi, pri damah Vitki se jim vedno predpostavljajo. Korpulentne v vsakem oziru prehitijo in zapostavljajo Doslej niste našli še prav nikakega učinkovitega sredstva za hujšanje. Pomoč proti lemu zlu prinašajo SLAT1NSKE TABLETE Z\ HUJSANJE ki delujejo popotnuma sigurno pri tem pa so zdravju v \sakein o/.iru docela neškolljive Radi popolne neškodljivosti Slaluiskih taOlet up obstoju /a srce živčevje in črevesa nikaka nevarnost. Naravno razkraianie in izločanje lirekomernih maščobo.h stan c povzroča, da se težina Vašega telesu /.innnjša že v teku enega lela /.a 8-14 kg. >1 jI lil ll 117» 1IK> lllllll-l . Vi-likn iln7.ii '.'(KI lalili-l Ilin I«'-Inn 74-- Slatinske tablete za hui-šan e dobile v vsaki lekarni, v nasprotnem slu-ia u se |iti obrnite direktno na proizvajalca lekarno Mr. Bahovec Ljubljana Graben 14. Žnidoršič se je predvčerajšnjim obstrclil z revolverjem in ne ranil pod desnim očesom. — Dr. med. Valentin Meršol se je preselil in ordinira v Zgornji Šiški, Celovška 175, I. (pri Adamu poleg remize) vsak dan od 2 do 4 popoldne. — Zavarovalna družba »Dunav« je jiodarila 1500 Din za poplavljence občini Petrovče (okolica Žalec). Zato njeno človekoljubno dejanje, se ji najtopljeje zahvaljuje župan Ivan Urbušek, Orožnova 8. Karitativna zveza, Poljanska c. 28. (Marjanišče). (Pojasnila dobite v vsakem župnem uradu. — Doralčajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. — Zdravnik za očesne bolezni dr. Dcreani do preklica ne ordinira. — Davčne tiskovine. Do konca tega meseca mora vsak hišni posestnik vložiti — Prijavo za zgradarino (hišni davek), pola stane 1 Din. Tej napovedi se mora priložiti tudi nova tiskovina: Spisek najemnikov in podnajemnikov — cena za komad 50 par, ki ga izpolni gospodar (ne stranka). Kako se izpolni ta spisek je razvidno iz navodil ob koncu tiskovine same, nekaj praktičnih primerov pa vsebuje tudi vzorec, katerega prinašamo danes v našem listu. Tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Imenovana knjigarna ima v zalogi še sledeče davčne tiskovine: Prijava dohodkov, ki so zavezani davku od podjetij, obratov in samostalnih poklicev — pridobnlna, pola 1 Din. prijava dohodka, ki je zavezan davku na rente — rentnina, komad 1 Din. Prijava za družbeni davek — obrazec A, pola 1 Din. Prijava za porazdelitev osnovnega družbenega davka med občine — obrazec B, komad 1 D;n. Seznamck odtegnjenega davka zaposlenih in nameščenih oseb — uslužbenski davek —- veliki format, pola 1.50 Din (za 32 uslužbencev), mali format do 12 uslužbencev, pola 1 Din. Prijava za pavšalno plačevanje davka na poslovni promet, komad 1 Din. Knjiga opravljenega prometa, pola 3 Din. Dalje Tabele za preračunavanje uslužhen-skega davka, na kartonu 10 Din ter Pripomoček za sestavo davčne napovedi za pridobno navodilih živinoz(ira\ nika ohraniti pri živiienju, to pa radi lega, ker je dobra dojnica. Tedensko službo ptujskih gasilcev od 15. do 22. t. m. vrši prva desetina prvega voda in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik Mtlia Zamuda. Reševalno službo: šofer Ivan Oinulec in desetnik Vinko Zajšek, od moštva Adalberl Ilojkar iu Franc Korže. Mariborske vesti: Usoda slovenskega človeka Maribor, 13. oktobra. Pričelo se je izpolnjevati sedaj, kar smo svoječasno napovedali v listu o izgnanstvu naših ljudi iz Nemčije, ko smo nekaj žalostnih primerov kratko označili. Prihajajo s svojimi družinami in borno imovino ter se zatekajo v občine, v kraje, ki so jih videli v svoji rani mladosti, preden jih je zaneslo v svet, dočim so ženi in otrokom že tujina. Tipičen primer za usodo teh izgnancev je tale slučaj: Pred dnevi je dospela iz Nemčije družina izgnancev: oče, mati, šestero otrok, sedmi pa se bo rodil. Kam z njimi, če ne v pristojno občino. Pa so jih poslali v Jurklošter. Tudi tam je hudo, težo časa čutijo kot drugod in za osmero ubogih ljudi ni bilo najti ne kota ne pomoči. Živi ne morejo pod zemljo, pomoči ni. .. Cesla naj jim da kruha, naj jih preživi, ln tako cestujejo iz kraja v kraj, prehranjujejo se s tem, kar naprosijo od usmiljenih ljudi. Žalostna usoda slovenskega človeka ... Ne Cisti! Pusti pohromati vsaho kovino Krom daje trpežnod in blesk liaribor$ha afineriia Hata Maribor, Orožnova ulica 9 □ Zlat jubilej uglednega zakonskega para. Včeraj sta praznovala čevljarski mojster Ivan Krois in njegova blaga soproga Marija, roj. Leskošek, petdeseto obletnico poročnega dneva. Jubilanta sta dočakala zlat jubilej v neskaljeni sreči in sporazumu zdrava in mladostno čila. G. Krois jc ugleden čevljarski obrtnik ter ima na Koroški ccsti 18 dobro znano in veliko delavnico. Priljubljen jc pri vseh, ki ga poznajo ter spoštovan kot soliden in pošten mož-obrtnik starega kova. Znano je tudi blago srcc gospe Marije, vzorne njegove soproge. Zlat jubilej sla proslavila po zopetni blagoslovitvi v stolnici v ožjem domačem krogu. K zlati poroki naše iskrene čestitke z željo, da jima nakloni Bog še več srečnih in zadovoljnih let! □ Lep ,.speh praških pcvcev. Pevski zbor policijskih stražnikov iz Prage jc na svoji jugoslovanski koncertni turneji prvič nastopil v petek zvečer v Mariboru. Koncert sc je vršil v veliki kazinski dvorani, ki jo jc mariborsko občinstvo popolnoma napolnilo. Prisostvovali so konccrtu odlični predstavniki mariborskega javnega življenja. S svojim nastopom je dosegel zbor izreden uspeh. Ni sicer številčno močan, ker šteje le okoli 30 pevcev, zato pa so glasovi lepo ubrani v vseh legah ter se od'ikujcjo po izredni tehnični izvežba-nosli. Pevci, ki nastopajo v svojih ličnih uniformah, so zapeli bogat spored čeških, slovaških, slovenskih in srbohrvatskih pesmi. Slovenske in srbohrvatske so peli v izvirnem jeziku z zelo lepo terpentinovo milo je izboreti domači' izdelek — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 83 od 14. t. m. je objavljen -»Pravilnik za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih«, dalje »Pravilnik o tehniških delih za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih« in »Pravilnik o stavbnih okoliših v mestih«. — Prepovedan tisk. / odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo I,a guerre revient« od I len r i Pozzi, v založbi Paul Berger, Pariz. KINO K O DEL J EVO danes igra! Toda samo ob 0, 8 in 10. PESEM ZA TEBE JAN KIEPURA Cene: Din 0, 5, 4 in 2. Rezervirajte vstopnice (telefon 21-02). Jugoslovan, vojaški grobovi na Koroškem. Dne 11. t. m. smo objavili pod gornjim naslovom članek in naprošamo ponovno vse bivše borce za osvoboditev Korotana, da sjioroče na naslov Stane Kislinger, Celje, Stritarjeva ulica 33, podatke o padlih junakih na Koroškem, da bi se dobila čim boljša evidenca naših vojaških grobov na Koroškem, da bi se lahko pristopilo k akciji za skrbstvo in nego istih. Znano nam je, da že sam župni urad v Tinjah (Tainach) poizveduje za imeni padlih koroških borcev, ki leže skupno s padlim junakom podporočnikom Ivanom Kislingerjem na oiidotneni pokopališču. — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polslran-sko ohromelih bolnikih. Domače iu lujc književne novosti pri Novi založbi v Ljubljani: Levstikov zbornik, razprave članov slavističnega kluba o Levstikovem življenju in delu; V mlade zarje, izpovedi Zarjanov in odgovori na duhovna in družabna trenja današnjega človeka; M. M. Debelak: Plezalna tehnika, dr. H. Brecelj: Prva pomoč in reševanje v gorah, dve knjigi iz domiiče planinske literature; Leni Kiefen-slalil: Knmpf i ni Sehnee mul Kis, zgodbe In vtisi s severnih gora, ki jih pripoveduje slovita filmska ignivka; delo ima krasne fotografske posnetke. — Javno opozorilo! Podpisana okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani objavlja v zaščito interesov svojih članov, nadeljenih z zem'jo na veleposeslvu Turniš na Bregu pri Ptuju ve m kmečkim interesentom okoliških občin, dn so cJ no z zemljo nadeljeni in v posest uvedeni dobrovoljci odnosno njih zastopniki opravičeni razpolagali z naleljenimi parcelami. Vse druge vesli, ki se zlonamerno širijo mel okoliškim prebivalstvom, so neresnične ler se bo proti širite-Ijem leh sodnijsko postopalo Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Možje in »felje! Muči viis skrb, kaj bo, ako " is m l nenadoma loči od nepreskrbljene žene iu nt m' 7 varnih- -e njim v korist, d;i jih poleg žalosti vs i j v znčelkti ne bodo mučile še druge skrbi. Navodila daje brezplačno: Knritns , Ljubljana, pa-Inča Vzajemne zavarovalnice. »Karitaš . Maribor, Celie & Naša plinarna. Za stalno naraščajoči kon-suin plina na področju mestne in okoliške občine je poslala tudi sicer že doslužena relortna peč premajhna iu je nemoteno obratovanje plinarne močilo ogroženo. Ob poplavi 23. septembra je voda prvič od obstoja plinarne stala v obratnih prostori h iti zalila relortno peč. Z največjimi težavami se je posrečilo staviti v pogon rezervni dvojnoplinski generator in ga opremiti z napravo za karburiranje; le na la način je bilo mogoče, da ti i bil ustavljen obrat. Medtem si je mestna občina zasigurala po sojilo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, kateremu moramo biti hvaležni, da je pokazal kljub težkemu denarnemu položaju lako uvidevnost. Posojilo bo služilo za jvislavitev nove peči, za kritje škode, nastale ob poplavi in za našim razmeram primerilo modernizacijo obratnih naprav. Peč, ki je že naročena iu bo v najkrajšem času postavljena, bo opremljena z modernimi retortami iz silika-segmentov iii dodatno napravo za Goffin postopek. Plin bo visoko-kaleričen s 46! 0 kal. nr'; za njegovo eiiakoinernost bo jamčil avtomatični kalorimeter svetovno znane tvrdke Juukers. Kljub boljši kvaliteti plina bo mogoče vsled večje rentabilnosti iijC-govo ceno znižati, tako da ho nri«il" tm'i Cp[ v krog velikih mest, v katerih predstavlja i>! i n naj-idealnejše gorivo. 0 Sveta maša v cerkvi sv. Maksimilijana bo danes ob 8 zjutraj, ker je bil v četrtek god cerkvenega patrona. Bencin se je vžgal. V |ietek okrog pol 7 zvečer se je razlil na poslaji bencin, ki se je vžgal. Vzrok je najbrže v tem. ker je neki železničar prišel preblizu s svetilko. Poklicani so bili gasilci, katerim pa ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je ogenj že prej sam ugasnil. o Registracija biciklov in fijakerskili (pollija-kerskih) voz, izdaja evidenčnih tablic, se konča v tuuradnem območju z dnem 21. oktobra t. 1. Po tem roku morajo biti vsa navedena vozila opremljena v |iromelu z reg. tablicami (številkami) v smislu čl. 106, točka 8 in 10 pravilnika k zakonu o taksah iu pristojbinah. Predstojnišlvo mestne policije. J3- Tatvine. Meh. vajencu Francu Glinšku iz Celja je bilo v pelek ob 5 popoldne ukradeno iz-pred pošte 400 Ditt vredno moško dvokolo črno pleskano, znamke »Styria«, evid. št. 2-11.106-3. — Hišnici v Aleksandrovi ulici 3 je nekdo v četrtek ob () zvečer ukradel z dvorišča 100 Din vredno rdečo svileno obleko. Živahen hipotečni Irg Ljubljana, 14. oktobra. Septembra je bil hipotečni trg dosli živahnejši ko avgusta. V zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča je bilo septembra zaznamovanih na 53 posestvih 2,337.106 Din raznih hipotečnih posojil in kreditov, dočim je bilo avgusta na -15 posestvih le 1.308.105 Din. Avgusta so pa bili izvedeni izredno veliki izbrisi raznih posojil v skupnem znesku 3,395.519 na 36 posestvih, dočim je bilo septembra izbrisano na 38 posestvih 1,426.828 Din. Najvišja hipoteka, ki je bila vknjižena na večje posestvo kal. občine Pirniče na Gorenjskem, jc bila za LCOO.OOO Din, najnižje vknjiženo posojilo pa 1200 Din. Najvišji izbris je bil 350.000 Din, najnižji pa 75 Din. Pridobivajte novih naročnikovi zato naj velja kot načeto: „Svo$i k svojim" Dobi se v vsaki trgovini izgovorjavo in pravilnim poudarkom. Želi so zasluženo priznanje za svojo pesem ler dobili kol viden izraz tega mnogo lepega cvetja. Po koncertu se je vršil v proslorih hotela Orel prijateljski večer, ki ga je priredila tukajšnja JČ liga skupno z obema polic, komisarijatoma. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju ob prisrčnih pozdravih, ki so jih izrekli gostom v imenu Maribora podžupan Golouli, min. dr. Kukovcc ter predstavniki raznih društev. Praški pcvci so prenočili v Mariboru ter odpotovali včeraj dopoldne proti Ljubljani. □ Ljudska univerza. V ponedeljek bo v tukajšnji Ljudski univerzi spominska proslava 150 letnice smrti velikega Danca Gruntviga, ustanovitelja ljudskih visokih šol. V njegov spomin bo predaval predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec. Pričclek ob 20.15. □ Za poplavljcnce. Po »Slovcnčevi« podružnici v Mariboru so darovali za poplavljcnce: Tomaž Straniša Din 10 in neimenovar dobrotnik za poplavljence v Strugah perilo in ooleko. □ Tamburaši »Nanosa« priredijo svoj prvi samostojni naitop danes ob 17 v dvorani Zadružne gospodarske banke. □ Promcnadni koncert bo danes od 11 do 12. Igra »Drava« pod vodstvom kapelnika Žekarja. □ Beli možanci na Pohor,u. Mrzla sapa jc zavela včeraj zjulraj iz Dravske doline, da so sc na ccslah pojavili prvi zimski površniki. Ljudje so z nezaupanjem zrli proti vrhovom Pohorja; in res, ko se jc razblinila megla, so se vrhunci zasvetili v snežni belini. Petkovemu dežju je v noči na soboto sledil na vrhu Pohorja sneg, ki mu jc za kratek čas pobelil kapo. □ Ne kupujte takih knjig! V mariborski okolici so se zadnje dni zopet pojavili prodajalci, ki nudijo za nekaj dinarjev neke verske knjige in sv. pismo. So to pristaši neke nedovoljene verske ločine. Z nizkimi ccnami in zgovornim jezikom premolijo marsikoga. Ljudje, ne kupujte takih knjig! [□ Najboljši kruh ob trgatvi jc luristovski iz pekarne Feicrtag, Maribor, Betnavska 43. Dobi se tudi v trgovini Skaza, Glavni trg 14. Kruh je ržen in ostane svež 10 dni, je tečen in okusen. Preskrbite si ga! □ Pomotoma smo javili včeraj, da jc dobila gradnjo Delavskega azila tvrdka Dttkič iz Ljubljane. Upravni odbor jc oddal gradbena dela tvrdki Nassimbeni kot najnižjemu domačemu ponudniku. □ V vinogradih podbirajo. Gniloba grozdja sc nagloma širi po vinogradih. Ponekod so žc pričeli s podbiranjem, da rešijo nekaj zdravega pridelka. □ Hud karambol se je dogodil na vogalu Tal-tcnbachove in Kopališke ulicc. Zadela sta skupaj svečinski avtobus in osebni avtomobil, ki se je pri srečanju s težkim tovarišem znalno poškodoval Včeraj si je ogledala kraj nesreče prometna komisija, da ugotovi krivdo neprevidnega vozača. □ Požigalska roka. Do tal je pogorela vini-čarija v tako zvani »Freigrabi« za Mcljskim hribom, last posestnika Ivana Ruprena rz Košakov, Goreti je moralo pričeti v zgodnji nočni uri. Ko jc lastnik okoli 11 prišel na pogorišče, se je pravkar zrušila 25 m dolga streha. Škoda je velika ter lc deloma krila z zavarovalnino. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 13. oktobra ob 20: »Voda«, Ponedeljek. 10. oktobra: Zaprto. Torek, \1. oktobra, ob 20: »Rože v snegu«. Ab. C. Triglavska iezera - narodni park Belgrad. 14. oktobra. AA. V ministrstvu za gozdove ,n rudnike so izdelai predlog, da se v fi-liačni zakon za 1034-35 postavi pooblastilo ministru za gozdove in rudnike, da se Zlitviška jezera, Triglavska jezera, Bijele Stijene v Veliki Kapeli, Storovača v severnem v severnem Velebilu, in Velika Paklenica v južnem Velebilu proglase za narodne parite. Črni pelek za zadrugo „Edinost" Imena gg. Franca Kenoe, Ignaca Krištofiča in Matije Žunkoviča, ki lih je v petek aretirala v Zagrebu tamkajšnja policija, so v Sloveni|i zelo še v spominu, saj še ni dolgo tega, kar je v Mariboru izbruhnila ogromna denarna afera s Kmetijsko eksportno zadrugo, v katero so bili vpleteni prav ti trije gospodje Zaradi sleparij in ponarejanja menic je bila proli tem trem vložena ovadba pri mariborskem sodišču in je bila obravnava razpisana na 21. julija l. 1. Kazensko postopanje proti vsem trem še ni zaključeno. Vendar pa ti gospodje niso mirovali. G. Franc Kenda, ki je upropastil Kmetijsko eksportno zadrugo, je v začetku letošnjega lela osnoval v Mariboru zadrugo »Edinost«, ki se je bavila s podobnimi »kupčijami«, kakor svojčas Kmeti;ska eksportna zadruga, namreč za dajanje posojil pod navidezno ugodnim- pogoji, ki pa bi se v očeh vsakogar, ki bi se potrudil in vzel svinčnik v roke ter nekoliko preračunal, izkazali kot sijajno zamišljene limanice za ljudski denar, po večini denar revnih in lahkovernih ljudi. Skoraj istočasno kakor v Mariboru so gospodje osnovali podružnico te zadruge tudi v Zagrehu, kjer so poleg podružnice imeli še dvoje zastopstev, zastopstva pa so imeli tudi v Ljubljani ter še v 18 mestih na jugu. Največ denarja, sploh glavna hrbtenica te »zadruge« je bila v Ljubljani in bo tu tudi največ ljudi oškodovanih. Toda afera s Kmetijsko eksportno družbo je postajala za omenjeno trojico vedno bolj mučna in lako so lepo sklenili, da se preselijo z vročih mariborskih tal v Zagreb, svojo centralo v Mariboru pa likvidirajo. Res je -Službeni list« priobčil dne 6 septembra od nekega odbora podpisani poziv upnikom, naj se v 60 dnevih priglasijo s svojimi terjatvami. Poziv je res izšel, toda najbrže ga večina upnikov, lo je članov zadruge, ni brala. Po tem roku zapade namreč vsaka pravica upnikov. Medtem ko je bila centrala v likvidaciji, pa je podružnica v Zagrebu lepo delovala dalje. Kenda, Krištofič in Žunkovič so nastopali zelo samozavestno in vzbujali vtis, da imajo za seboj ogromne ka-pitale. Ljudje so si pač mislili: nekje mora biti denar, ki je izginil iz promela, morda ga imajo ti Irije? In so pristopali kot člani k zadrugi, v nadi, da dobe posojilo. Računska podlaga poslovan a lc zadruge je bila zelo preprosta, toda taka, da bi morala večina članov leta in leta čakati na posojila, vse pa hi se šele obneslo, ko bi upniki tudi vrnili dana jim posojila. To pa bi bilo šele kvečjemu v slo letih možno, če ne še po večjem astronomskem številu let. Med leni pa bi gospodje Kenda, Žunkovič in Krištofič ter še drugi v n ihov-družbi lepo nabirali denar od članov zadruge, raz- košno živeli in si zaračunavali ogromne upravne stroške, ki bi jih vnašali v bilanco zadruge, na lepi papir. Zadruga »Edinost«, ki je zbrala okoli 160 članov (večina jih je bila iz ljubljanske okolice) je imela samo tri direktorje, namreč gg. Kendo, Krištofiča in Žunkoviča, upravnih stroškov, ki so si jih ti gospodje zaračunali, pa samo 900.000 Din, pri tem pa ta odlična zadruga (resnični zadružni misli gospodje s svojim postopanjem niso napravili najlepših uslug) ni obstojala niti leto dni. Ko so predr kratkim oblasti pregledale poslovanje te »zadruge« v Zagrebu, so našle v blagajni veliko gotovino 32 Din. Ko je v pelek prišla policija v poslovalnico te zadruge, je našla tam le direktorja Žunkoviča, med tem ko sta gg. direktorja Kenda in Krištofič odšla, da izvršita razne intervencije in da pridobita možnosti za kakšno fuzijo s kakim bolj solidnim zavodom. Res so se li trije gospodje že poprej pogaja i za fuzijo z zavodom »U n i o n«, ta pa je pregleda'a poslovanje in je fuzijo odklonila. Policija je v petek pregledala tudi blagajno. V njej ni našla niti dinarja. Na vprašanje, kje je denar, je direktor g. Žunkovič elegantno segel v žep (pravo blagajno »Edinosti«) ter izvlekel 4500 Din ter pripomnil: »Od tega denarja je 2500 Din moja lastnina, drug. denar je pa od »Edinosti«. Policija je zaplenila vse knjige, vso korespondenco ler zasegla razne konle pri bankah, ki pa še daleč ne bodo mogli nadomc-sliti ogromne škode, ki jo trpe člani zadruge. Pozneje je policija našla ludi direktorja gg. Kendo in Krišlofiča. Policijski uradnik je dejal g. direktorju Ken-di: »G. Kenda, danes je za vas pravi črni pelekl« Aretirani direktor pa je odgovoril: »Ni samo črni pelek, temveč je danes tudi trinajsti dan v mesecu!« Čudno je le, da so se po škandalu Kmetijske eksporlne in podobnih zavarovalnih škandalov kjer so naši Ipidje izgubili na milijone svojega denarja, še našli ljudje, ki so nasedli podobnim finančnim trikom, kakor jih je pogruntala aretirana Irojica. Tej trojici pa se bo najbrže kai kmalu pridružil še kdo, vsaj zagrebški listi, ki obširno poročajo o aretaciji, lo napovedujejo, Zdi se, da je denarniške karijere omenjenih gospodov sedaj končno le konec. Primeri Kmetijske eksporlne zadruge, »Edinosti« in drugih takih ustanov pa kličejo, kako nujno potrebna je ostra državna kontrola nad takimi in sličnimi zadrugami, ki se pečajo / zavarovanjem, dajanjem »brezobrestnih posojil, z zlatimi« verigami itd. Primer Trdinosti« nazorno kaže, kako se take zlale verige rade prelvorijo v železne. Čudna so pota božja Peš iz Prage v Sveta deželo Človeško srce Sladkorna revolucija nasholiši motor Francozi so* preizkusili tip novega morskega letala. To je pravi zračni orjak. Pri preizkušnji je letalo treščilo v morje ob ustju Loire. Mussolini za zboliša nje — žabje pasme Italijanski prekooceanski parnik je pripeljal h Ne\vyorka za Rim prvo pošiljatev kalifornijskih žab. Dvesto parov je bilo poslanih iz Kalifornije z letalom v Nevvyork po Mussolinijevem naročilu. Duce hoče namreč izboljšati italijansko žabjo vrsto, ki ima baje žilavo, malo okusno meso. V prepričanju, da bi imeli rimski okoličani več zaslužka z okusnejšimi kraki, je pričel Mussolini poizvedovati in ugotovil, da uživa v tem pogledu mednarodno slavo kalifornijski okraj Lakesyde. To pasmo bodo zdaj razširili po vsej Italiji. — pač malo verjetno, da bi na to misel prišel prav Mus-salini. Fašistični tisk mora pač vsako pobudo pripisati diktatorju. Fahir v levovih hrempVih V Mantovi je v cirkusu kazal fakir svoje zmožnosti. Znal je hipnotizirati celo divje živali in tudi lev ni bil kos njegovim uspavajočim očem. Tudi v nedeljo je prvi del predstave srečno potekel. Fakir je hipnotiziral mlado levinjo. Nato so pripeljali v kletko velikega leva, ki je neprestano rjovel. Med splošno napetostjo se mu je približal fakir in ga pričel ostro gledati. Zver se je tedaj zagnala ob steno, nato pa skočila na fakirja ter ga vrgla na tla. K sreči je v istem trenutku posegel vmes krotilec, ki je nesrečnega fakirja rešil iz levovih krempljev. Fakirju je lev zadal široko rano na levo roko. mio-lffo «y %f>nesa je prvo tovrstno poslopje, ki je postalo deležno slične izjemne časti. Tu je bil zaprt od leta 1765 in do konca življenja skrivnostni jetnik, ki je ostal v zgodovini pod imenom železne maske«. Raziskovalci so ugotovili po dolgem brskanju v pariških arhivih, da je bilo njegovo pravo ime markiz Claude de Jeoflroy d'Abbance. Kol mladi gardni poročnik se je razvnel v kraljevi navzočnosti na svojega polkovnika, ki mu je bil očital neki službeni prestopek. V jezi mu je ušlo nekaj psovk. Vojno sodišče je smatralo to ne-brzdanost za žalitev veličanstva. To je zapečatilo mladeničevo usodo. Markiz je bil nadarjen mož. Porabil je dolga leta v ječi za tehnično izobrazbo in naposled izumil prvi parnik. Seveda ni nikoli uresničil svojega načrta. Saj je zavrnil Napoleon mnogo pozneje kot prismodeža onega Roberta Foultona. ki je zgradil prvi parnik in z njim cesarju podal edinstveno sredstvo za zmago nad nedostopno Angleško. A kljub temu so ohranjeni »Železni maski« častni spomini v zgodovini parne plovbe. Višek nesreče, ki jo je prizadel zadnji vihar ameriški atlantski obali, pomeni zgodba nekega farmerja. Ko je prejol policijsko telefonsko svarilo, je pohitel z družino in hlapci v varno klel. Čutili so pod zemljo lulenje naraščajoče burje in naposled stali do kolena v morski vodi. ki jo je razlil zračni vrtinec. Ko je postalo po dolgem besnenju elementov zopet bolj tiho. so pohiteli ljudje iz skrivališča na prosto, da bi si ogledali poškodbe. A zaman so odpirali oči: farma je izginila brez sledu. Vihar je odnesel vse: stavbe, živino, nasade in polje. Namesto rodovitne obdelane parcele je ostala mrtva, s peskom posuta puščava. Vihar je zapustil razločno 300 in široko pot na tleli in relo v bližnjem gozdu, kjer je posekal kakor s sekiro mogočna drevesa. Ta pot je jasno kazala smer, v kateri i« oddivjal naprej Mati s postelje: Ali «i ga že uspaval? Otrok: Da, mamical »llf? MLADI SLOVENEC Loj/.o Zupane: Jezušček in Juda Sla .kv.ušček in Juda na polju se igrala, i/, ilovice oblikovala sta drobne, drobne ptičke. Vse, kar je Je/.ušček napravil. s(> Judi ni posrečilo. In ko je solnce oblilo Jeztiščkove lepe ptičke, jih pozlatilo se v Judi jc zavesi zbudila in ptičke vse .je poteptal. Zaplakal .Jezušček je milo: Zakaj si storil hudo mi? Kaj moreni revček jaz za to. če lepše delani kakor ti!?. Spominčice Nekoč Ni se mu zemljo zdavnaj je bilo modro nebo žalostno, zdelo prav, da so ljudje občudovuli pisane rože. zelene travnike, šumeče reke. visoke gore in mogočne gozdove bolj kakor njega. Kakor da ai vse polno božje lepote raztresene po meni!' j«' zabrundalo. Kako krasna je moja modra barva. In beli oblaki in rožnata zarja in zvečer zlate zvezdice...« In je znova zabrundalo. sprva čisto narahlo iu komaj slišno. Pri lem je poločilo nekaj debelih, debelih solz. potem pa se je razjezilo, obraz se mu je zmračil in začelo je rohneti, da je bilo groza. •Nevihta!« so dejali ljudje in se s svelim strahom ozirali v nebo. »Aha, [>omagalo je!, si je mislilo nebo. »Po-stali so name pozorni. Le počakajte, vas bom že naučilo, misliti name!« In je začelo nekaj skrivnostno prigovarjali Metka in podgana črnim oblakom. Oblaki so zagnueli: Dobro! Poskrbeli bomo, da se tvoja želja uresniči.« In kaj sc je zgodilo? Na zemljo se je vsula ploha, tako gosta ploha, kakršne ljudje že dolgo niso videli, in vedno hujša je postajala. Kakor da bi iz polnili škafov zlival vodo na zemljo, je pljuskalo in čolotalo vsepovsod. Joj, da ste videli, kako je izgledala uboga zemlja, ko je ploha ponehala! Kože na vrtu in žilo na polju vse je bilo poteptano. Pod drevesi pa so ležali visoki kupi jabolk, hrušk in drugega sadja, ki ga je ploha sklestila z vej. strašno je bilo to razdejanje. Knj so dejali ljudje k temu? Zdaj so se večkrat ozrli proti nebu. ampak njihovi pogledi niso bili prav nič prijazni. Ne. bi^i so mrki in polni grenkih očitkov, kakor da bi hoteli reči: »Žnkaj si nam storilo to. modro nebo? To ni bilo lepo od tebe!« Tedaj je poslalo nebo še bolj žalostno, kajti spoznalo je. da je doseglo ravno nasprotno, kar je hotelo In je začelo premišljevati, kako bi popravilo nelepo dejanje. »Kar nisem doseglo z zlobo, dosežem morda z dobroto!- si je mislilo. I u je vprašalo sončne žarke, kdo jim je sešil prekrasne zlate suknjiče in če bi mu mogli svetovati, kaj itaj stori, da bi ljudje doli na zemlji z ljubeznijo mislili naj. Sončni žarki so se dolgo posvetovali. Potem pa so veselo smehljajoč se hušnili čez prag belili belih oblakov in zaklicali: -Zanesi se na nas! (Povedali bomo zemlji, kar si želiš.« In kaj se je zgodilo potem? Nekaj zelo ljubkega. Čez tri. štiri dni so zacvetele na rosnih poljanah drobne, prelepe modre cvetke. Njihove oblekce so bile prav tako modre kakor božje nebo, na sredi pa je imela vsaka po ono lesketajočo se zlato-rumeno zvezdico. Začudeno so sc ozirale druge rože na polju po svojih novih, neznanih sestricah in vsevprek so jih začele izpraševati: »Kdo pa ste in kako vam je ime?« »Spominčice smo,< so jim skromno, a prijazno odgovorile. To je pa čudno ime! Zakaj se pa imenujete tako,« ln spominčice so začele pripovedovati, kako je bilo modro nebo žalostno, ker so ljudje tako malo mislili nanj. Poslalo je zaradi lega zemlji košček svoje modrine, iz katere je zemlja najmanjšim svojim otrokom, njim — spominčicam — se-šila oblekce. Te modre oblekce naj bi spominjale ljudi na nebo in jih prosile, naj ga nikar ne pozabijo. Zato. zato se imenujejo spominčice, ponekod pa jim pravijo tudi »lie zabi me-. Kože so se čudile in zmajale z drobnimi glavicami, in z velikim občudovanjem in spoštovanjem strmele v svoje nove sestrice. Tedaj sla priskakljale na poljano dve deklici. »Spominčice! Spominčice! jima je nekaj skrivnostno vabljivo znzvenelo naproti. Joj. poglej,« je zavzeto vzkliknila mlajša deklica, poglej, kako lepe rožici1 cveto tukaj! In čisto modre so kakor božje nebo. In vsaka ima na sredi zlato zvezdico. Ali se li ne zdi. da so lo suni drobni koščki neba, ki so padli na zemljo? ■ Da! je prepričevalno pokimala z zlalolaso glavico druga, starejša deklica. In deklici sta se sklonili in začeli Irgali spominčice k drugim rožam, ki sla jih že imeli v rokah. Od 6usa do časa pa sla se njiju žareča obrazka zustrmcla kvišku, v sinje višave. Ah. kako je bilo božjo nebo radostno in srečno! Neki star, dobrosrčen stric je vzel k sebi revno deklico, da bi mu vodila gospodinjstvo in opravljala vsa hišna dela. Toda Metka, tako jc bilo deklici ime, je zanemarjala svojo dolžnost. Hiša je postala kmalu umazana od Ideti do podstrešja. Vsepovsod je ležal debel prah; tla in okna že dolgo niso bila pomita in stopnice so zastonj hrepenele po metli. Stric je dolgo molče gledal vse to. potem jc poskušal z lepimi besedami pripraviti Metko do tega, da bi se marljivo lotila dela in očistila hišo nesnage. Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Metka je imela zmerom pri roki kakšen izgovor. Stric je imel deklico rad, zato je potrpel še nekaj časa. Ko pa je nekega dne ostala celo kuhinjska posoda nepomita, je poklicni Melko k sebi in ji resno dejal: »Metka, davi sem videl na stopnicah veliko podgano.• ■Kaj? Podgano v hiši? Takoj odidem odtod! je zakričala Metka. Le počasi!« je odgovoril stric in si gladil dolgo sivo brado. »Podgana vendar še ni lev. Podgana najraje živi v nesnažnih prostorih, zapomni si lo. Čim več nesnage je v hiši, tem prijetneje se podgani zdi . — Proč hočeš iti? Kam pa? K teti Marjeti?« Kamorkoli,« je dejala zanikrna Metka. »Pri vsa moram ves dan delati kakor črna živina. To ni zame! In zdaj še Ia podgana... hu, le kdo bi ostal v taki hiši?« Saj lo je listo! jc pokimal stric z glavo. Podgano morava na vsak način odgnati odtod in potem bo vse dobro.« Ampak kako?- je znkrbelo Metko. »Kaj pa. če mo ugrizne?« j-Nie se ne boj,- jo je pomiril stric in se nasmehnil. Saj imam samokres. Če I i bo kaj hotela, pa jo ustrelim. Predvsem moraš vso lo nesnago, in pod- ki se je nabrala v hiši. lepo odstraniti gana bo izginila sama od sebe.« Metka si tega ni pustila dvakrat reči. Nato-čila je v škaf vode, vzela kos mila in krpo ter začela najprej z veliko vnemo čistiti svojo sobico. Čez eno uro so je soba kar lesketala, tako lepo je bila očiščena. Potem je prišla na vrslo stricova soba. Tu pa je Metko obšel velik strah, kajti zaslišala je v kotu sumljivo prasketanje. Ker pa je stric slal poleg nje s samokresom v roki, se je kmalu pomirila in začela marljivo čistiti tudi to sobo. Sledili so še drugi prostori in nazadnje klet. V kleti je Metko znova obšel strah pred krvoločno podgano in v skrbeli jc vprašala strica: »Kaj pa, če naju podgana, napade? Ali jo boš mogel premagati Sam?« Stric se je nasmehnil in pomirljivo dejal: ,>Le nič so ne boj! Če ji sam ne bom kos, pa pokličem še gozdarja s puško na pomoč.« Metka se je pomirjena lotila dela in čez dve dobri uri je bila tudi klet lepo pospravljena in osnažeua. »Tako!« je dejal slric in obesil samokres nazaj na sleno. -Zdaj gotovo ne bo nikdar več nobeno podgane v našo hišo.c »Le zakaj so te inrcine na svetu?« je dejala Metka židane volje, da se je vse tako srečno končalo. »Meni se zdi, da so včasih ludi podgune koristno,« je pomenljivo odgovoril stric. IPotem je skril obraz za časopis in se zadovoljno muzal. Podgane, o kateri je Metki pripovedoval, namreč sploh ni videl. Vse to si je samo izmislil, da bi Metko prestrašil in jo na Ia način prisilil k delu. In je ta njegova zvijača res pomagala. Prej tako lena in zanikrna Metka je z onim dnem postala vsa drugačna. Trudila se je od zore do mraka, da so bili prostori v hiši lepo osnaženi, — kajti s podganami nobenega opravka. pospravljeni in ni liotela imeti tp1 O nebesih in peklu Bilo je tedaj, ko je zemlja najlepša in jc človeku najbolj težko umreti, kajti bezeg jc bil že v cvetju in rože so imele debele popke: takrat sta šla po nebeški cesti dva popotnika, revež in bogatin. Stanovala sta na zemlji v isti ulici drug poleg drugega, bogatin v veliki, krasni palači, ubožcc pa v mali koči. Ker pa smrt nc dela nobene razlike, sc jc /.godilo, da sta oba umrla isto uro. Tedaj sta se zopet sešla na nebeški cesti in sla molče hodila. Toda pot je bila vedno bolj strma in strma in bogatinu je kmalu začenjalo postajali pre težko, ker je bil debel in nadušljiv in nikdar v svojem življenju še ni bil šel tako daleč. Pa se je zgodilo, da ga je revež kmalu prehitel in prišel prvi pred nebeška vrata Ker pa si ni upal potrkati, je tiho sčdel pred vrala in si mislil: »Počakam bogatina; mogoče bo potrkal on.« Čez dolgo časa ju prispel tudi bogatin, in ko je našel vrata zaprta in ni nikdo takoj odprl, jih je začel hrupno majati in lolči po njih s pestjo. Nato jc hitro priskočil Peter, odprl vrata, si oba ogledal in rekel bogatinu: »Golovo si bil ti tisti, ki ni mogel počakali. Mislim, da li ni treba biti tako oblasten. Tu gori nismo slišali o tebi mnogo pametnega, dokler si živci na zemlji.« Tedaj je bogatinu pogum silno upadel; vendar se Peter ni dalje brigal zanj, temveč jc dal roko ubožcu, da bi lažje vstal, in rekel: »Kar stopita oba v predsobo, kako in kaj po-lem, bomo še videli!« Tam, kamor sta vstopila, še niso bila nebesa, Icmvcč le velika, dolga lopa z mnogimi zaprlimi vratmi in s klopmi ob stenah. »Odpočijta se malo,« je povzel zopet besedo Peter, »in čakajta, da pridem nazaj; toda izrabita dobro svoj čas, kajti med tem morata premišljevati, kako si želita, da bi se vama tu gori godilo. Obema se bo godilo lako, kakor si želita sama. Pomislila torej, in ko zopet pridem, se ne obotav-ljajta, marveč povejta in nc pozabita ničesar; pozneje bo namreč prepozno.« Rckši j odšel. Ko se jc nalo čez nekaj časa vrnil in vprašal, če sta premislila in kako si v večnosti želita, jc skočil bogatin s klopi in rekel, da hoče velik, zlat grad, tako lepega, kakršnega nima sam cesar, in vsak dan najboljših jedil. Zjutraj čokolado in opoldne dan za dr.em telečjo pečenko z jabolčno marmelado in mlečni riž s klobasami pečenicami in nato rdeče kaše. To so bile njegove najljubše jedi. Zvečer pa vsak dan kaj drugega. Dalje jc potem hotel zelo lep naslanjač in spalno obleko iz zelene svile in časnika naj Peter tudi nikar ne pozabi, da bo vendar kaj vedel, kaj se godi. Tedaj ga je Peter sočutno pogledal, dolgo, dolgo molčal in slednjič vprašal: »In drugega si ne želiš nič?« >0, seveda!« se jc spomnil bogatin. »Denarja, mnogo denarja, da ga bodo vse kleti polne: tako mnogo da ga ne bo mogoče prešleti!« -To vse boš imel,« jc odvrnil Peter, »pojdi, slopi za menoj!« In odprl jc ena izmed mnogih vrat ter odpeljal bogalina v krasen, zlat grad, kjer jc bilo vse tako, kot si jc bogatin želel. Ko mu jc vse razkazal, je odšel in zapahnil vrata z velikim, železnim zapahom. Bogatin pa sc jc oblekel v po-nočno haljo z zelene svile, sc zalagal z jedjo in pijačo ter »i dal dobro slrcči, in ko jc bil sit, je čilal časnik. In vsak dan enkrat je šel v klel ter pregledal denar. In minilo jc dvajset in pcldcset let in zopet peldeset, lako, da jih jc bilo slo — in vendar jc to v večnosti le samo trenotek — pa sc je bogatin naveličal svojega krasnega zlatega gradu, da jc komaj še lahko zdržal. Telečja pečenka in klobase pcčcnicc postajajo ludi vedno slabše,« je dejal, kar nič več jih ni mogoče jesti!.. Toda, to ni bilo res, marveč bil jih jc presit. »In časnika že dolgo več ne berem,« jc nadaljeval; popolnoma vseeno mi jc, kaj se tam doli na zemlji zgodi. Moji znanci so že davno vsi pomrli. Ljudje pa, ki živijo zdaj, kvasijo take neumnosti in blebečejo lako čudne stvari, da sc človeku v glavi zvrti, kadar o tem bere.« Nato jc umolknil in zazehal, kajti bilo je zelo dolgočasno, in čez nekaj časa jc povzel: (Dalje prihodnjo nedeljo.) 560. Ljubi Kotičkov striček! — Prosim Te, sprejme me med svoje kotičkarje. Veš, stara sem šele pet let; v šolo še ne hodim in tudi pisati še ne znam. Narekujem bratcu, ki me drži za roko. Čeprav seui še tako majhna, zelo rada pomagam mamici, kadar kuha. Posebno pa sem rada pri njej v kuhinji, kadar dela potice, ker vem, da nc born ostala praznih rok poleg lončkov, v katerih je vse polno rozinov, orehov in marmelade. Tebe bi zelo rada poznala. Najraje bi Te kdaj povabila k nam. Če bi prišel, bi Ti pokazala vse svoje punčke: Katico, Maričko in še Metko. Mamici bi pa naročila, naj pripravi zate cvrhan lonec medu in orehov. Saj jih ješ, kajne? Zelo lepo Te pozdravlja Z I a t k a Lipo-v i č , Tvoja mala prijateljica iz Ljubljane. Draga Zlatkal — V moj kotiček so imeli do-zdaj sicer pristop samo takšni, ki ie tnajo pisati in čitali, ampak svet se najbrž ne bo podrl, če enkrat izjemoma posadim v kotiček tudi Tebe, ki sta Ti čilaiije in pisanje še nekaj tako neznanega in nedoumljivega, kakor je na primer Lukcu Pri-smukcu — pamet. (Oprosti tej hudi primeri, ampak druge primere v gromozanski naglici, s katero Ti pišem, nimam pri roki.) Veš zakaj predvsem napravim to izjemo? Zato, ker jc v Tvojem pismu toliko rozin in orehov in medu in marmelade in potic, da bi bilo res škoda vse to vreči v koš. Če sem moral jaz nad vsemi temi dobrotami zastonj toliko ljutih slin pocediti, naj jih še drugi malo — od srca jim privoščim ta redki užitek! Mamici pomagaš pri kuhi, praviš. Saprabolt, če pa že kuhati znaš, potem zaslužiš, da Ti gromko čestitam v imenu vseh kotičkarjev in Ti izrečem svoje občudovanje in priznanje. Saj je petletnih kuharic na svetu tako malo kakor cekinov v beračevi malhi — kaj pravim petletnih kuharic! — še dvajsetletnih kuharic ni, da bi človek lahko med njimi kaj prida izbiral in izbral. Kdo bo pa na ples hodil in v kino in na promenado, če se bomo okoli loncev sukale!? si najbrž mislijo. (Kaj je ples in kino, gotovo žc veš, kaj je pa promenada, gotovo še ne, ki si še tako majhna, Torej zapomni si: če po tri ure in še več neprestano gor in dol, gor in dol po neki gosposki ljubljanski ulici hodiš kakor vojak na straži in prodajaš zijala, kakor da si milijon izgubila in si brusiš podplate in se držiš tako, kakor da je to brezglave tekanje sem in tja gromozanske važna stvar — to je promenada! Pa še mamo pobaraj, če Ti ni kaj jasno!) Ti pa si stara komaj pet let, pa že celo potice kuhati znaš — saj pravim, takšno kuharico potrebujem jaz in jo. Če hočeš stopiti k meni v službo, so Ti moja vrata odprta na stežaj vsak ča? in Tvojim trem punčkam seveda tudi. — Na svi denje torej, kuharica mala in lepo pozdravliena! — Kotičkov striček. Naslikane rože in krava Ko si je krava ogledala prekrasne rože na platnu si je mislila: »Ilolaj, te mi bodo pa teknilo! : Bila je prepričana, da so to prave, pristne rože. Pomolila je jezik iz gobca, hlastnila po naslikanih rožah in jih v hipu polizala s platna. .. Lahko si mislile, kako nemilo presenečen je bil ubogi slikar čopič, ko se je vrnil k platnu In rož ni bilo več nn njem. Kar za glavo se je zagrabil in prav malo je manjkalo, da se ni od jeze in žalosti zjokal. Ko pa se je nekoliko pomiril in vso reč natančneje premislil, se je nenadoma samozavestno vzravnal in dejal: »Nesreča je res huda, ampak če vso stvar dobro pretehtam in preudarim, mi mora bili jasno: rože so bile tako imenitno in naravno naslikane, da pač nič čudnega ni, če se je celo krava zmotila. To mi je samo v čast iu v ponos in v slavo in živeli, Spodobi se, da izve za lo vesoljni svetit In jo je jadrnih korakov mahnil naravnost v uredništvo »Mladega Slovenca« ter začel na vso sapo opisovati svoj dogodivščino Kotičkovemu i stričku. In Kotičkov striček je vzel peresnik v : roko Icr slikarjev doživljaj verno posnel na papir, kakor ga zdaj vidle in citate ... Nehat dragih rešitev Tonček Drašler. učenec IU. razr. v Verdu pri Vrhniki: Ko si je krava ogledala sliko, si je mislila: >Bogve, alj bi znala ludi jaz takole lepo slikati? Poskusimo!. In jo močila jezik v barvice, ki so ležale na tleli ter začela z njimi »slikati« po platnu, na katerem so bile naslikane rože. A namesto, da bi sliko olepšala, jo je r.mazala tako. da ni blln podobna ničemur več. Ko je slikar čopič videl, kaj je neumna krava z njegovo prekrasno sliko naredila, ga je obšla takšna jezn, da bi bil kmalu iz kože. skočil. Zgrabil je kravo zn rep in jo hotel nabiti. krava pa mu je dala takšno brco, da je odletel pet metrov daleč in s potolCenim nosom obležal v travi... Avgust S e 1 i g c r, dijak 1. razr. gimnazije. Vrhnika: . Krava se je približala sliki in ker je mislila, da rože v resnici rastejo, je šavsnila pO njih. Slikar čopič je zaslišal ropot in je urnih korakov prihitel nazaj k sliki, dn bi jo rešil. KftiVn se ga je prestrašila in se sunkoma obrnila, da bi zbežala. Pri tem pa se je nevljudno znleteln v slikarja in ni niti pardon! dejala, nego Jo je glasno mukajoč ubrala nazaj na pašnik ... Stanko G o m i on i k, učenec I. razr. mešč. šole. Otok, št. 100, p. Ormož: ... ker so bile rože kakor Žive, je iztegnila dolgi jezik, polegnila platno iz okvirja ter ga začela žvečiti. Medtem se je slikar čopič nenadoma ozrl na svojo krasno sliko. Ves prestrašen je zakričal, ko jo zagledal prazen okvir, zraven njega pa kravo, ki je požrla že skoraj polovico platna. Njegova najlepša slika je bila uničena ... Ko je krava zaslišala slikarjev krik, so je nerodno obrnila in stopila na slikarjev stol, ki je imel na sredi luknjo. Noga ji je obtičala v luknji in to je kravo tako zbegalo, da je začela na vso moč dirjali domov — s stolom na nogi. Slavni slikar čopič je ostal sam poleg stojala za slikanje. Ves potrt je sklenil, da nikoli vec ne pride na deželo slikat. Žalosten se je vrnil v mc. sto. Svoje nesreče pa ni razodel nikomur, ^er ga je bilo sram ... Mitja Mejak, učenec II, razr. v Mokro-liogu: ... in začela je s hrapavim jezikom lizati platno. (Prekrasne cvellice so izginile. Slikar čopič jo bil silno presenečen, ko je zagledal prazno platno. Nekaj časa jo debelo gledal in zmajal z glavo, ko pa jo zapazil 110 daleč kravo, se je prisrčno zasmejal. Krava je imela namreč ves gobec pomazan z rdečimi, modrimi, zelenimi in belimi oljnatimi barvami... A 11 ž e k G o r j n n, učenec I V. razr. v Mariboru: Ko si je krava dobro ogledala sliko, je zadovoljno zabruindal: »Glej. glej, tale slikar je pa res velik umetnik! Kako H zna rože naslikati... Tole sliko si moram vzeti za spomin!« I11 si je nateknila platno na rogove in sliko s stojalom vred odnesla s seboj domov. Ko se jo slikar vrnil in videl, da stojala s sliko nikjer več ni, se je gromozansko začudil. »Ali se je v zemljo udrla. ka-Ii?« je zazijal, še bolj začuden pa je bi! kmet, ko je krava Liska ponosno postavila predenj slojalo z naslikanimi cvetlicami. Neumna žival je gotovo mislila, da jo bo gospodar za prelepi dar nagradil z ovsom in dišečo deteljo. Krnel jo je res nagradil, ampak ne z ovsom in deteljo, temveč — z gorjačo ... Marija Z n p 1 o t n i k . učenka (,) razreda v Ljubljani: Potem je krava zgrabila sliko s svojimi ostrimi zobmi. Ubogi slikar je hotel sliko rešiti in stekel je proti kravi. Ko je bil že tik pred njo, se je spodtnknil ob korenino in se z vso močjo zalelnl kravi v zadnjo plat. Ko je vstal, je dobil še od vsake strani dve topli zaušnici od gospodarja Irav-ntkn in krave. Od onega dne dalje ni več slikal cvetlic... M a r i c 11 P r I s t a vec. učenka I V. razreda v Novem mestu: Ko je krava prišla do slike, je bila vesela lepih rož, kajti bila je prepričana, da so lo pristne poljske rože. Začela jih je lizati, ko pa je videla, dn nimajo pravega okusa, je sliko srdito nabodla na roge in jo razcefraln nn tleh. Ko se je slikar vrnil, se je od žalosti zjokal... S o 11 j a S i 111 o 11 č i č , učenka 111. razreda v Ljubljani: Kravn je hotela rožo požreti, ko pa je videla, da jih 110 more, jih jo poliznln. Poleni jo Sc svojega belega telička od vseh strnili oblltol«, da je bil ves pisan. Ko jo slikar prišel nazaj, jo bil ves nesrečen, ko jo videl, da je uničen njegov umotvor. Ob pogledu na teličku pa je široko zazijal in nikakor ni mogel razumeli, zakaj je vos pobarvan s tnkimi bnrvnml. Icnkor «0 bilo njegove roBe na platnu . . Zn nagrado sta bi!« Isircbstta: Stanko Ou-mionik. učenec 1. razr. meifi, šole. Otok št. 100. p. Ormož In A 11 ž e k O o r J n n , učenec IV. razr. v Mariboru. Prvi dobi knjigo Mali lord«, drugi na knjigo »Naidenček Jokect. DELAVSKI VESTNIK Kdor ne dela, naj tudi ne je! Koliko krivic in zla povzročajo brezposelnemu delovnemu ljudstvu dvojni zasluikarji. Sc koliko bolj izkoriščcvalni in nevarni za človeško družbo so pa oni troti, ki ničesar ne delajo, pa vseeno imajo vsega v izobilju in na ostajanje. Vsak človek jc navezan na produkte človeškega dela, zato moramo ludi vsi — seveda po svojih močeh — produktivno ali kako drugače socialno koristno delati, Kajti brez dela ne moremo živeti. Tudi, če bi kdo na svojem vrtu našel zaklad in bi potem hotel živeti brez dela, jc vseeno dolžan delati, ker i od cekinov se ne more živeli, marveč lc od hrane in od drugih potrebnih potrebščin za življenje. Tak človek bi porabil neko količino produktov, ki manjkajo potem drugim, zaradi tega morajo delavci producirati nove dobrine. Če hočemo, da bomo socialno prav naredili, moramo naravne dobrine porazdeliti enakomerno med vse ljudi. Ker to ni | prav, da bi kdo rekel: »Kar porabim, tudi pošteno | plačam, zato ni treba, da bi delal.« Živila, obleko, stanovanje in vse drugo, kar taki ljtidje porabijo, je vzeto od ene cclokupne zaloge, katero mora delovno ljudstvo, kakor smo že omenili, vedno znova dopolnjevati. Gotovo je, če li ljudje — troti — ne prispevajo s svojim delom dolžnega deleža, potem se pač celotna zaloga življenjskih potrebščin vedno bolj krči, tako da postaja človeštvo vedno bolj siromašno, kar se vidi iz lega, da narašča draginja, ali pa, da morajo drugi toliko več delati, da ta primanjkljaj dopolnijo. Skrajšanje delovnega časa je brez splošnega obubožanja toliko časa ne- izvedljivo, dokler nc bo vsak človek dejansko pri-moran produktivno ali drugače za človeško družbo koristno delati. Da lenuh delovnemu človeku plača, kar ta namesto njega stori, na stvari ničesar ne spremeni, ker se krivica godi v tem, da niora zaradi nedelavnosti lenuha drugi človek toliko več delati, če sc hoče prcž.iviti, da nadomesti z viškom svojega dela nanj odpadajoči primanjkljaj. Na podlagi vsega tega je torej gotovo jasno razvidno, da premoženje samo na sebi, pa naj si jc tudi pošteno pridobljeno, ne odvezuje od delovne dolžnosti. Vsakemu daje pravico do zaslužka le delo. Čim več bomo delali, tem bolje bo. Zato pridige o skrajšanju delovnega časa demoralizujoče in kvarno vplivajo na dclavce. Res je namreč, da je skrajšanje delovnega časa dobro sredstvo — in to lc kot Lrcnotni regulativ — za zmanjšanje brezposelnosti. Končni rezultat jc pri skrajšanju delovnega časa vedno, da se bo manj produciralo in to je pri normalnih razmerah gotovo škoda. Upoštevati sc pa seveda mora brezpogojno: zdravstvene prilike, kulturne momente in socialne vidike. Idejo delovne dolžnosti uveljavljajmo in širimo vsepovsod. Kdor ima več sposobnosti, ima tudi več dolžnosti. Vse je treba rešiti lc kot celoto. Problem je ravno v tem, kako doseči, da bo vsak živel od svojega dela in ne od dela drugih. Tukaj je namreč problem socialnega vprašanja: ne pravica — dolžnost do dela je bistvena rešitev. Z E N A IN DOM Najzvestejši zaveznik mater Program naših nameščencev Programi sicer niso loliko važni, kot pa dejanja. Vendar pa so programi tisto, kar že na zunaj pokaže smer organizacije. Naši nameščenci, združeni v »Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani«, so pred kratkim napisali besede, ki jih hočemo ponoviti, ker kažejo veliko jasnost in načelno izklesanost v naših nameščenskih vrstah. Pravijo: Naš program je dosledno, odločilo in zvesto izvajanje krščansko-socialnih načel v besedi in dejanju. Vse teorije, ki se širijo in so se širile proti socialnim naukom katoliške Cerkve, so že razpadle. Tisti, ki so jih širili, so povsod doživeli brodolom, ki je potegnil za seboj tudi velik del ljudstev in narodov. Zato pa s toliko večjo pre.pričevalnostjo poudarjamo, da je socialna preosnova družbe in sveta mogoča le na neminljivih naukih tiste Cerkve, ki je od nekdaj bila zaščitnica ponižanih in razžaljenih. In ta Cerkev je po Leonu XIII. in Piju XI. izrekla svoje socialne smernice, ki jih brez kompromisa in brez oklevanja sprejemamo za svoje. Prav iz tega razloga je bilo 'potrebno naše lavstva in nameščenstv a ludi glede teh vprašanj. Težka zmota bi bila, čc bi kdo mislil, da bi mogle Delavske zbornice nadomestiti svobodni strokovni pokret. Kajti le v delavstvu in v nameščenstvu je pravi vir vse socialne politične delavnosti. Delavska zbornica pa zbira vse te v.irc za enoten nastop in je vez, ki združuje ločeno korakajoče sile. V Ameriko prihajajo • |lV( v • bolfsi čast Predsednik Roosevell je proti volji nekaterih vcleindustrijalccv uzakonil vzorni delovni red za kovinsko industrijo za svojo državo. Po tem delovnem redu delovni čas v prihodnjih treh mesecih nc sme biti čez 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko. Najmanjša plača pomožnih delavcev znaša po tem delovnem redu 35 centov na uro ali okroglo 20 Din. Najmanjša plača kvalificiranih dclavccv pa mora biti 15 dolarjev na teden. Istočasno Roose-velt regulira v tem delovnem redu proizvodnjo in ceno proizvodov. Ford je svojim delavcem povišal I plače za 20 odstotkov. Rousevellovim delovnim j pravilnikom se pa močno in vztrajno upira. Roose-' velt mu zaradi tega grozi z javnim bojkotom, do- Dobra mati bi želela imeti svojega otroka vedno pred očmi, da bi neposredno bdela nad njim in njegovo srečo. In to ne samo, dokler je majhen, marveč vse življenje, saj je človek do smrti izpostavljen vsem mogočim nevarnostim, dušnim in telesnim. Toda koliko materam jc dana ta možnost? Saj jc — žalibog! — veliko mater, ki morajo žc do-jenca puščali brez varstva ali v tujem varstvu. Ko pa otroci dorastejo za šolo in morajo kasneje v poklicno delo, jim nobena mali ne inorc več slediti na vseh njihovih polih, marsikdaj jo velike razdalje ločijo od njih, včasih večnost sama. Kako bridko, kakšne skrbi za srca dobrih materi Stvarnik sam je mislil na to stisko mater in jim dal zveste, zanesljive zaveznike: določil jc, da spremljaj vsakega novorojenega od zibeli do groba angel varuh. Angel varuh naj izvršuje nad otrokom tisto službo, ki bi jo mati lako rada, a je ne more, vsaj nc vselej in v zadostni meri: da bdi nad otrokom vse trenotke dneva in noči, med ljudmi in na samem. Kaka uteha la zavest: da jc otrok v zanesljivem varstvu, za vsako dobro mater! Nič čudnega, čc mati lako rada sklepa žc detetu v zibelki ročice in mu narekuje molitvico k angelčku varuhu, da jo z nebogljenim jezikom beblja za njo. In ko je žc shodil, ga dobra, pametna mati ne straši z bavbavom v tej ali oni obliki, marveč ga opominja: »Angelček varuh jc vedno pri tebi, vse vidi, vse sliši in vse pove ljubemu Bogu. Kako je vesel, če si priden, in kako žalosten, kako joče, čc si poreden! — Dorašča-jočim otrokom pa poreče: »Otroci, nikdar nc pozabite, da je angel varuh vedno z vami! Obnašajte se vsikdar tako, da ne žalite njegove svete navzočnosti. Bog sam veli: Spoštuj ga in poslušaj njegov glas in nc misli, da ga smeš zaničevati! In sv. Bernard pravi: Ne drzni se, da bi v navzočnosti svojega angela kaj storil, česar bi se v moji na- vzočnosti ne upal! A ne saino dejanja, marveč ludi tajne misli in nagibi morajo biti vselej taki, d« sc strinjajo s svetostjo vašega vsevidnega in vsevednega spremljevalca. Če vam je laž žc na jeziku, prisluhnite njegovemu opominu: Nikarl Če vam v srcu vre srd in zavist, spomnite se nanj in ne pre-slišite njegove besede: Nikar! Če sc zapeljiva kača plazi okolu vrat vašega srca, obrnite svoj notranji pogled na svojega svetega spremljevalca in uslišite njegovo milo prošnjo: Nikar! Tudi ko boste že odrasli in samostojni, nikoli ne pozabite, da ste v sveti družbi angela varuha. Ne žalite ga nc z mislijo ne z dejanjem. To bo vaša največja sreča. Bodite mu hvaležni, zakaj neštetokrat vas bo čudežno obvaroval vsakojakega hudega, ko tega sami morda nili opazili nc boste. Nobeno jutro in noben večer ne pozabite kratke molitvice k angelu varuhu, ki sem vas je naučila že v zibelki. Bodite prepričani, čim starejši boste, tem slajša vam bo ta molitvica, v tem večjo uteho vam bo zavest, da imate svetega in iskrenega spremljevalca, ki vas ne bo zapustil, pa naj vas ves svet zapusti, marveč vam bo stal ob strani tudi še ob zadnji uri, in takrat šc prav posebno.« Mati, ki ume vcepiti svojemu otroku tako živo vero, živo zavest o neprestani resnični navzočnosti angela varuha, je storila zanj več, nego bi mogla kakorkoli inače. Toda človek more da^i drugemu sa ■ to, kar sam dejansko ima. Tako more ludi mati vsaditi v otroško srce vero v angela varuha lc tedaj, ako jc te vere polna sjena lastna duša, ako ludi sama iskreno časll svojega angela varuha. In zares: kdo bi bil bolj potreben svetega vodstva in varstva kakor mati, ki ji ie poverjena najsvetejša in najusodnejša naloga na zemlji, da spočenja, oiblikuje in neguje nova človeika življenja, nove človeške usode, da odgaja in visgaija nedolžno deco, ki jc v njenih rokah, kar ilo v umetnikovi roki? Naš pomenek Pomenek v večji družbi ali tudi le s posameznikom utegne biti zelo koristen ali pa zelo kvaren za nas in bližnjega. Med pogovorom se krešejo mnenja, misel poraja misel. Vadimo se hitro in bistro misliti in vsako misel tudi takoj jasno izraziti v besedah. To nam prihaja zelo prav tudi v poklicnem in zasebnem življenju, posebno pa v javnem delu, če se ga lotimo. Po pravici je zato nekdo pri nas opozoril, odkodi tudi čislo pripro-stemu srbskemu človeku tolika okrelnost in mirna samozavest v vsaki družbi in vsakorsnom" občevanju: lo mu je dalo življenje od mladih nog v spoštovanje. Samo v laki družbi je mogoč lep in prijeten, duhovit in plodovit pogovor na račun lastnega znanja in sposobnosti, ne pa na račun slabosti in revščine bližnjega. V vsaki družbi, v kateri so žene. so te odgovorno za njeno višino, kajti vsaj videz gontleman-stva želi v dostojni ženski družbi ohranili vsak moški. Žene naj lo družabno prvenstvo izkoristijo v dobro in skrbe za lo. da bo pomenok vedril in ' plemeniti!, ne pa ranil in ponižava). Žene so ludi I v prvi vrsti odgovorno za občevanje v domači hiši. za pogovore za domačo mizo. Če I i pogovori že ne ! morejo bili dolgi in pogosti — pošteni, prijazni i krščanski morajo bili na vsak način. Mor žen pristopiti kos cian m oasemaicc i. dciav§h€g& honziiiitRegu društva v Liubltani. Kongresni trg štev. 2 ali kake druge poslovalnice le zadruge, naj se prijavi v poljubni prodajalni zadruge in plača Din 5'— pristopnine in Din 25 — deleža. Jamstvo jo samo dvojno. To se pravi: Nihče ne jamči za obveze ■»odviiitfi t \taX l.*nf c nlo/Vinim in nti čo nnim /lol/a^iam uomtn olrimai Iakai n,',-, r/ Q 01 Jf«.: j^t.: ~ l _.. _ .1........... ...j_____: ___i_____i • . ____ „ • X „ i, ■ ___ r Makole, Ruše 77 in Ruše 35, Brezno, Guštanj. Prcvalje, Mežica, Črna. društvo, da v našem socialnem delu preneha vsako -Jepomišenje z načeli. Janez Evangelist Krek je v sklepnih mislih svojega »Socializma« napisal lole: Socialno življenje se je vedno gibalo okrog dveh osi: svobode in avtoritete. Kajti pravo razmerje med njima je prva socialna naloga. Uglasiti svobodo in avtoriteto v človeškem srcu in v vsej človeški družbi v en, soglasen, vzvišen akord, je mogoče lc tistemu, kdor pozna človekovo naturo do dobra. In za to ne zadostuje umrljivo oko. Treba je razodetja, ki ga varuje v svojem krilu katoliška cerkev. — Mi smo ostali dr. Kreku zvesti. To so besede naših namcščcncev, ki so pri volitvah v Delavsko zbornico postavili svojo lastno kandidatno listo, ki nosi naslov: Združeni zasebni in trgovski nameščenci Slovenije. Barva njihovih glasovnic je zelena. Strokovne organizacije in Delavska zbornica Volitve v Delavsko zbornico so na novo vzbudile nekaj važnih vprašanj o razmerju med svo- ; bodnim strokovnim pokretom in med Delavskimi zbornicami. Dalje tudi o tem, ali nc obstoja med delokrogom organizacije in delokrogom zbornice j medsebojna konkurenca, ali ne ovirajo organizaci- j je razvoja zbornice in obratno? Delavske zbornice so bile v naši državi ustanovljene na pobudo delavskih organizacij. Svobodne delavske organizacije so bile one, ki so spo- i /.nate, da je nujno potrebno, če sc hoče delavske interese do-bro Zaščitili, da sc ustanovi neko nepolitično. medstrokovno, popolnoma samostojno in z zakonom zavarovano institucijo, ki bi branila in- i tercsc vseh delojcmalcev-delavccv in nameščen- j cev. In ko so leta 1922 pričele delovali prve začasne Delavske zbornice, jc napravilo naše delav- ! stvo velik korak naprej v boju za boljše delovne j pogoje. Seveda pa se je z ustanovitvijo delavskih zbornic prevalilo mnogo dela z ramen strokovnih organizacij na ramena Delavskih zbornic, ki jim je zakon odredil delokrog in jim ludi zagotovil vsestransko pomoč pri izvajanju svojih dolžnosti, Delavska zbornica jc prevzela večino poslov posredovalnega značaja, prevzela zastopstvo delavstva pri raznih pravdah itd. Molil pa bi sc listi, ki bi mislil, da je Delavska zbornica napravila •trokovne organizacije nepotrebne. Strokovne organizacije so hrbtcnlca Delavske sbornicc. Delavska zbornica toliko velja, kolikor močne organizacije stoje za njo. Moč organizacij na je odvisna od števila zavednega članstva, ki se aktivno udeležuje strokovnega deia. Delavskim strokovnim organizacijam jc ostalo ■>c vedno mnogo dela. Sistematično Izobraževanje delavstva ,jc mogoče samo po strokovnih organizacijah, enako zbiranje raznih fondov, vzbujanje delavske zavednosti itd. Rekli smo, da jc Delavska zoorfiica nepolitična institucija, institucija, ki zastopa delavske interese nc oziraje se na razlike, ki vladajo med posameznimi delavci glede verskih, gospodarskih in sploh vseli svctovnonazornili, narodnih ir. drugih vprašanj in opredelitev. Strokov rta organizacija pa ima — nasprotno — nalogo, da se peča ludi s temi vprašanji in dvign obzorje de- «iss kler Ford ne bo sprejel delovni red, ki ga jc sprejela vlada. Kakor kaže, bo Rooscvelt, ker dela dobro in vztrajno, s takimi in stičnimi metodami in ukrepi gotovo prebrodil gospodarsko krizo v USA. internacionalizem in zadružništvo Dr. Veber je napisal v septemberski številki »Zadrugarja« silno lep članek »Internacionalizem in zadružništvo«. Ne bo odveč, ako naše delavstvo seznanimo nekoliko z mislimi našega odličnega filozofa, ki posveča mnogo pažnje zadružništvu. Dr. Veber govori najprej o peterem inlernacionalizmu: verskem, državnem, gospodarskem, kapitalističnem in stanovskem. Po kratki razlagi posameznih internaciouali-zmov prihaja do zaključka, da moramo odklanjati vsak internacionalizem, ki bi bil kakorkoli proti-naeionalen, protinaroden, protiplemenski In proti-družinski. Kajti družina, pleme, narod, nacija (ki jo tvorijo plemensko sorodni narodi) so izhodne in dokončne točke vse prave človeške socialnosti. lil če premotrlnio s teh vidikov našo petorico internacionalizmov, kai hitro opazimo, pravi dalje dr. Veber, da razpade la petorica v bistvu prav za prav samo v trojico verskega, državnega in gospodarskega iulernaeioualizma. Državni internacionalizem dr. Veber odklanja, ker je bil vedno le lla-čiteli narodno-nacionalnih prizadevanj in vzorov (Slara Avstrija!), Tudi pretekli -»gospodarski« internacionalizem je pomcnjal samo neko nadvlado naroda nad narodi. Torej'je upravičena zahteva |>o posebnem gospodarskem intcrnaeionalizniu. In to je zadružni internacioitalizeni! Svoj članek zaključuje dr. Veber s sledečo mislijo: Priznavam saino dva interiipcionalizma. ver-sko-duhovnega iu zadružno gospodarskega: oba ta interitacionaliziiiR pa se morata čistiti in preizku-šavati na niti in na metu državnega nacionalizma. Da se bo naša Jugoslavija po tem receptu ludi ravnala. za to mi je v prvi vrsti porok življenje Krekovo. Janez Evangelist Krek ie bil brez dvoma pravi glasilec Kristusovega poslanstva vsem narodom. Bil je enako brez dvoma pravi glasilec sve-lovnc zadružne misli. In Janez Evangelist Krek jc bil brez dvoma vzor iiacionaliio-jugoslovansko mislečega in čutečega Slovenca. Njegova slika visi tudi v niojctn seminarju. I mnogoštevilni zadrugi. Srbu je pomenek užitek in tekma. Vsak Srb govori književni jezik. Slovenci smo res i>ovečiiii jecljavci, posebno odkar velja književni jezik za spakovanje in se mora sednj tisti, ki ne zna kakega narečja in je bil navajen na književni jezik, spakovati na drugo plat, to jo. govoriti v narečju, pa naj mu je to še lako tuje. Današnja mladina v družini skoraj nima več prilike, da bi se navadila razborilega, jasnega, neprisiljenega, a vendar /miselnega govora. Vsak član družine se zanima za vso mogočo izven doma in prihaja domov lo toliko, da hlastno poje. se očedi, naspl. Vrhu tega hoče vsak dan pročilatl svoj dnevnik; za zložen, r,'izborit pomenek ni več časa. Tudi šport in kino sla prijetnemu, mirnemu pogovoru luja. Kavarna pa duhoviPI, seje snoblzem in neprestano sama sebe plaglra - na splošno rečeno, izjeme 110 štejejo. In kar je najslabše: kavarna- v veliki meri živi na račun odsotnih od Čisto navadnega opravljanja, pa nnjsl se to opravljanje zavija v plašč kritike bolj ali manj vplivnih, odličnih, v javnosti znanih oseb. Ženskam od nekdaj očitajo opravljivosl; in žal ne po krivici! Saj Jo veliko žensk, ki se sploh no znajo pomeniti, čc nu o bližnjem. Treba lo pribiti, da ne manjka moških, ki jim pri lom z. vsn spretnostjo in užitkom pomagajo. Taki pomenili zastrupljajo prijateljstvu iti celo zakone, po njih pere v dUŠi, čeprav lo šc podzavestno. Krivda so kopiči... In vendar je toliko lepega in zanimivega ali vsaj novega, o čemer so da razpravljati. Umetnost je le v lem. da izberemo predmet, ki .je vsem kolikor toliko znan in bliz.ek. da so morejo vsi udeleževati pogovora o njeni. To volja vsaj /a začetek; potem so itak stvori,jo posamezne skupine po posebnih področjih zanimanja in |H> simpatijah. -Angleži. ki go.je naizbranej:o družabnost, začenjajo pomenek vedno z opazkami o vremenu, ki občutno posega v duševno in telesno dobrobit vsakogar. Nam Slovencem jo čut za la naravni mosl v neprisiljen pogovor skazil menda naš pesnik s svojo z.nann zabnvljico. Tako si sproščenje naših družabnih lalentov, ki žal večinoma žo jhi naravi niso posebno močni. *e otežujemo. C.flthe pravi nekje: Viijprljctnejše so listo družbe, v katerih veže vso člane medseboj vedro MODNE NOVOSTI Plašč in obleka iz črnobelegn tvveeda. Plafič j« ukrojen ravno, beli telovnik s šalnim ovratnikom ]• do pod vratu zaprt, krilo je napol dolgo. Zelo praktičen in obenem eleganten ennemblc, porabe« lako za poklic, kakor za sprehod in obiske. NEVESTE! GOSPODINJE! Najlepši okras Vašega doma jc perilo, zavese, posteljna prcgritijalal Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj. Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, pred-tiskujemo čisto ženska ročna dela, imamo spe-cijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ti., sami nadziramo. zaln Vas nniboliše noslrerfrmo i^i»»»Muii»igi iiTiiMir »tt ~fc Si rrr-iTjrr Praktična kuhinjska miza. Miza sestoji iz dveh delov, katerih spodnji je na koleaSi, da ga mo- remo poljubno premeščali. Vrhnja miza se da povečati 7. deske, ki jo potegnemo jjsfr.js plo- skve. Spodnja mita predstavlja veliko skledo, v katero zložimo pomito posodo, da »o crdteCc in osuši. To mizico moremo uporabiti ludi za prevažanje jedi iz kuhinje v otoednico, na vft ali bol.iobo. SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik A. C. G. Hropenje v sapniku (»nižje v grlu« pišete Vi) Vas vznemirja žc od pretekle zime, posebno* ponoči? Zdravnik Vas je potolažil, češ, da stvar ni nevarna. Težko mi je reči kaj določnega tako na daleč. Vrni'.e se najprej k istemu zdravniku, morda zdaj odkrije kakšen vzrok hropenju, ki je v sapniku samem, še bolj verjetno pa zunaj njega — največkrat je golša, ki raste v prsi — če Vam ta zdravnik tudi zdaj ne najde motnje. Vas gotovo pošlje drugam, kjer imajo priprave za ugotovitev (zrcalo za pregled grla in sapnika ali Rent-genovo pripravo). Po značaju bolezni se ravna zdravljenje. Ker se Vam s čakanjem ni izboljšalo »ianje, ne odlašajte več! Z. K. D. Presrcdek, ki je ostal razparan ali po operaciji ali po raztrgu, je treba čim prej sešiti. Odpravite se ali v bolnišnico ali v zdravilišče, otroka, če ga dojite, vzemite s seboj. Drugačno zdravljenje je nezmiselno. F. L. Lj. Ozeble roke, kako pripravite za zimo, da Vam ne bodo zabrekle in pomodrevale? Prav zdaj je še čas, da jih vzamete »v delo«. Vsak večer jih kopljite v vroči vodi, kolikor jo prenašate, tri minute, nato jih vtaknite v mrzlo vodo tudi za tri minute, nato jih krepko odrgnite z brisačo, naposled jih naterite s kalrnim mazilom ali cvetom in sicer tako, da čvrsto gnetete kožo proti sebi. Po vsakem umivanju temeljito osušite kožo in posujte na lahno z lojevcem (smuikcem), pozimi nosite namesto navadnih rokavic napcstnice, prav na redko pletene iz volne. J. D. L. Čez osem let, ko boste gospodarsko goden, če boste tudi telesno še sposoben za zakon? Ta dvom Vam vzbuja neznatna telesna različnost med levo in desno stranjo. Razsoden človek bi na Vašem mestu zatrl bolno misel žc v kali, posvetoval bi se namreč z veščim zdravnikom o stvari in si dal nakazo, če je resnična in pomembna, takoj odstraniti ali popraviti — najbrž tega ni niti treba — ali bi se zadovoljil z zdravnikovo izjavo, da jc nakaza dozdevna ali tako malopomembna, da je vsako popravljanje odveč. Iz Vašega dopisa pa bolj odseva duševna nakaznost — mozgovrtavost, ki žc vnaprej dvomi, če bo tudi kasneje zmogel, kar bi zdaj brez dvoma. Če se prav kmalu nc spametujete, bo Vaše življenje navzlic telesni sposobnosti klavrno! F. P. R. Užaljena narava? Bistvena točka Vašega obsežnega dopisa je zavita v meglo, bržkone zamenjujete neke izraze. Seč pomeni tisto tekočino, ki se nam zbira v [sečnem) mehurju. Vi hočete morda označiti nekaj povsem drugega, ko spravljate neljube nočne pojave v zvezo z zablodami preteklosti in vidite v teh pojavih kazen »užaljene narave«. Tudi ta zadeva je malce drugačna. Priro- da _ časih so ji rekli stvarnica, hoteč jo menda označiti za stvarnikovo delo — je tudi človeku mati in sicer dobra mati, ki v svoji materinski ljubezni mnogo odpušča in pozablja ncpofcornim, nagajivim in celo porednim otrokom, trda pa postane in neizprosna onim, ki jo hočejo slepariti. Zgodbe o izgubljenih sinovih, o pametnih in nespametnih devicah so pri materi prirodi vsakdanji uogodki. V. F. S. O glavobolu in vrtenju v glavi kot znakih ali posledicah telesnih bolezni, je bilo še nedavno pisano. Dostaviti pa moram z ozirom na Vaš primer še posebno vrsto glavobola ali vrtenja v glavi, ki se pojavljata pri ljudeh, ki ne vedo kaj drugega početi ali pa se jim ne ljubi kaj drugega delati. To niso vselej in povsod leni ali zanikrni ljudje, ampak slabotnejši ali bolehniki, ki imajo žc po svoji naravi slabotno življenjsko silo ali so se zavoljo napačne, navadno mehkužne vzgoje nezadostno utrdili in pripravili za življenje ali pa jim je življenje naložilo posle ali bremena, pretežka za njihovo moč. »Pobeg v bolezen« je značilna za lo vrsto ljudi. S tem pa nikakor nočem trditi, da spada Vaš primer med duševno povzročene glavobole in vrtenja v glavi, ki so dostopni zboljšanju in ozdravljenju samo od duševne strani, morda je Vaš primer katera izmed naštetih motenj zgolj telesnega izvora. To se da ugotoviti po skrbni preiskavi, oziroma večkratnem opazovanju. Ista. Kolesarjenje in perilo? Ta zadeva se ne da presekati, pač pa jo treba presojali po pameti. Tudi zdrava žena naj se v tistem času varuje prehlada, prevelikega napora, vznemirjenja, pretežkih jedi in sploh vsega, kar močneje vpliva na telo ali dušo, sicer pa naj živi ponavadi in pameti in opravlja navadne posle. Menim, da kolesarjenje ne more škoditi, ako ni naporno in nevarno za prehlad (vreme, obleka, krajevne okoliščine itd.). Takšno življenjsko vodilo sem večkrat slišal od svoje matere, posebno o slovesu: Boga se boj in pamet rabi! Še ista. Domače sredstvo zoper vnetje slepiča, če ni prehudo ali preden pride zdravnik? Težko vprašanje, saj še veščemu zdravniku ni vselej lahko presoditi, če se vnema »slepič« ali jc morda kaj drugega, in če bo potek vnetja manj ali bolj nevaren. Vsekakor naj človek, ki opravičeno ali neopravičeno domneva tako obolenje, ne vžije ničesar, leži nai mirno, na boleče mesto naj devljc obkladkc, nekaterim godijo mrzli obkladki ali celo mehur z zdrobljenim ledom, drugi prenašajo bolie tudi iz početka toploto v kakršnikoli obliki. Čc ic bolnik napet, sme dobiti vliv s toplim kamilčnim čajem. Vse to naj smatrata bolnik in njegova okolica kot zasilno ravnanje, zato naj ne odlašata, da pokličeta zdravnika takoj, ko se pojavi prvi sum o takšnem obolenju. Še vedno ista. Stari letniki kakšnega časopisa, ki še izhaja, se najlažje dobe pri upravi, če pa nc izhaja več, pri založnici. T. O. K. Zdravnika si ne morete »špogati« radi oddaljenosti. Morda ni to tolika nesreča, čc sc držite treh zanesljivih zdravnic, ki so Vam znane in naj bodo vselej in povsod na razpolago, ime jim je mirnost, vedrost in zmernost. Kmetijski nasveti Spravljanje pese v podsipnice. R. P- K. — Pritožujete se, da vam pesa in repa v podsipnicah plesni in gnije, četudi jo proti mrazu pokrivate s hlevskim gnojem. Želite vedeti, kako se tako spravljanje korenstva pravilno izvede, ne da bi se bilo bati kvare. — Da vam korenstvo v podsipnicah plesni, bo vzrok v načinu spravljanja. Najbrže spravljate na kup tudi poškodovane, odgrnjene ali kako drugači ranjene, morda celo nagnite pese. Na toplem kupu se plesnoba in gniloba dalje razvija in okuži tudi ostalo zdravo korenje. Plesnoba nastane tudi, če pokrijete kup s plesnjivo ali vlažno slamo ali pa celo s hlevskim gnojem. Vlažna pesa, če je drugače zdrava, ne plesni. — Pri vlaganju v podsipnico postopajte tako-le: Izkopajle na suhem svetu jamo do 20 cm globoko. V globljih jamah korenstvo rado gnije. Široka bodi do dva metra, dolga pa po potrebi. Na dno jame na-steljite ob hladnem, suhem vremenu nekaj slame in naložite nanjo le popolnoma zdravo in nepoškodovano peso ali repo. Kup, ki se proti vrhu zožuje, bodi kvečjemu do poldrugega metra visok. Strani kupa obložite z debelo plastjo slame, ki jo precej na debelo pokrijete z zemljo. Okrog kupa napravite jarek, da se voda odteka. Dokler ni mraza, pustite vrh kupa pokrit samo s slamo, kajti pesa v podsipnici neprestano diha in rabi zrak. Ko pa nastopi mraz, pokrijte dobro tudi vrh z zemljo, pustite pa na njem po en meter narazen oddu&nike, napolnjene s slamo, da se pesa v notranjosti ne zaduši. Ob hudem mrazu naj bo zemeljska plast na podsipnici do pol metra na debelo nasuta. S hlevskim gnojem pa podsipnice nikar ne pokrivajte. Ker tu ni vode in je gos vodna žival, bi se gosjereja tu gotovo ne izplačala. S. J. S. Za življenje in donosnost gosi ni toliko merodajna voda, pač pa mnogo bolj paša, dasi je za gosjo plemensko rejo neobhodno potrebna tekoča voda ali vsaj majhen umeten in primerno globok ribnik. Sicer pa se gos raje sprehaja po suhem in pase, ker velja za rastlinojedo žival in potrebuje kot taka veliko predvsem mlade trave in drugega rastlinja. Zato pa je gos mogoča zlasti povsod tam, kjer ima zadostna in prostrana tekališča oziroma pa-sišča. V to ji pride zelo prav tudi strniščna paša. Kjer manjkajo takšni predpogoji, tam gosjereja ni na mestu in ne more biti dobičkanosna. A.-2. panj z družino vred, toda brez salja v medišču, tehta 38 kg. Ali je dovolj težak, da ga lahko zazimim? M. K. B. Koliko tehta Vaš panj prazen, nam niste sporočili. Najbrž tega niti sami natanko ne veste, kar seveda ni prav, ako hočete točno vedeti težo zaloge. Povprečno računamo za prazen A .-Z. panj na 0 okvirjev težo 23—26 kg. So pa panji lahko tudi ležji, kar je odvisno od gostote lesa in debeline desk. Družina s satjem in medom naj tehta okrog 18 kg. Ce veste težo panjev, prištejte številko 18, pa boste točno vedeli, pri čem ste. Panj z 38 kg je nekoliko prelahak. Če je normalne teže in družina srednja, bo medu v njem okrog 0 kg, kar je premalo. Treba je dokrmiti do 12 kg. Zatiranje travniške zlatice. K. H 11. Na travniku se vam je močno razpasla travniška zlatica, ki bi se je radi znebili. — Travniška zlatica je zelo strupena rastlina, ki se je živali izogibljejo. dokler je zelena. Pomešano med senom jo pa večkrat ne-nole zavžijejo, tedaj jim močno škoduje. Zato je zlatica na (ravnikih hud in nevaren plevel. S pravilnim gnojenjem se ga da najbolje uničiti. Sedaj jeseni pognopte travnik močno s Tomasovo žlindro in ga temeljito prebranajte. Ce žlindre ne morete dobiti, tedaj ga močno poapnite z žganim apnom ali apnenim prahom, spomladi pa potrosile s su-periosfatom. Ce je pa travnik močvirnat, tedaj vam ne preostane drugega, kakor da ga osušite, potem ■šele pognojite. S tem boste zatrli tudi ostali travniški plevel. Kako naj redim gosi zdaj in v zimi? š. J. S. Gosem prija pred vsem rastlinska hrana, ker so rastlinojede živali. Dokler imajo gosi poleti in še v jeseni dovolj dobre paše po pašnikih kakor tudi jx> travnikih in zlasti strniščnih njivah, koder se lahko pasejo, ko smo že spravili z njih pridelke, ne potrebujejo nobene druge krme. Le pri.bolj slabi paši jim damo zvečer nekoliko ovsenega, ječmenovega, koruznega, ajdovega ali prosenega zrnja, v kar zadostuje okrog 50 gramov enega ali drugega zrnja na glavo in dan. Drugačna in bolj draga je prehrana gosi pozimi in povsod tam, kjer nimajo dovolj ali sploh nikake paše. Tedaj moramo skrbeti za vso njih prehrano. Mesto paše jim krmimo razne zelenjadne odpadke, zeleno listje krmske pese in repe v jeseni, mlado travo in deteljo. Pozimi nado-mestuje vsaj deloma zeleno krmo in pašo zreznna sirova krmska pesa, ki jo gosi zelo rade žrejo. Pri pomanjkanju krmske pese pride mesto nje v poštev tudi korenje in strniščna repa. Kuhamo jim krompir, repo, zelenjavne odpadke, parimo pa odpadlo listje dobrega travniškega in deteljnega sena (se-neni drobir) ali fino zrezano travniško otavo in de-teljno seno. Med kuhano krmo primešamo zrezano krmsko peso (sirovo), nekoliko otrobov in koruznega, ovešenega' ali ječmenovega zdroba. Poleg te krmske mešanice ali mehke krme dobi zvečer vsaka gos okrog 30 gramov že prej omenjenega žitnega zrnja. Ne sme jim manjkati voda, pesek in fino zdrobljeno lesno oglje. V dobi, ko gosi rasejo. jim zrnato krmo primerno zvišamo (do 150 gramov na dan in glavo.) Odmerek za dnevno krmljenje ene gosi bi bil n. pr. sledeči: 60 gramov krompirja, 40 gramov zelenjavnih odpadkov, 40 gramov senenega drobirja. 40 gramov krmske pese (sirove, zrezane), 50 gramov otrobov in 20 gramov ovsenega zdroba; izven tega še 50 gramov žitnega zrnja (koruze, ovsa, ječmena). Pitanje gosi. š. ,T. S. Za pitanje pridejo v poštev najmanj 3 mesece stare in starejše gosi. Gosi pitamo za dobavo okusnega mesa ter za dobavo masti in velikih .jeter. Med musanjem ni primerno pitanje gosi. Tudi skubsti ne smemo gosi med pitanjem. Ako so gosi pridobile na paši že dovolj mesa, jih začnemo lahko takoj pitati s Samim zrnjem. Če pa gosi za časa paše niso nastavile dovolj mesa, je dobro, da jih krmimo še kakih S do 14 dni s kuhanim krompirjem, korenjem, odpadlim sadjem, pšeničnimi otrobi in žitnim zdrobom. Med tem krmljenjem lahko dopustimo, da se gosi še nekoliko prosto gibljejo. Po tem krmljenju za na-stavo mesa šele začne tritedensko pitanje gosi z ovsenim, ječmenovim, koruznim, ajdovim ali pro-senim zrnjem. Takoj v začetku tega pitanja z zrnjem zapremo gosi v primeren prostor in jim dajemo [>o trikrat nn dan toliko zrnja, kolikor ga hočejo žreli. Mesto celega zrnja lahko pokladamo v debel zdrob zdrobljeno zrnje. Na razpolago mora biti gosem voda v dovolj globoki posodi, da lahko poljubno pijejo, kakor tudi pesek in fino zdrobljeno lesno oglje. Med pitanjem morajo imeti gosi mir. Vsako vznemirjanje prikrajša uspeh pitanja. Ce hočemo doseči dobro spitane gosi z velikimi jetri. moramo zapreti gosi posamič vsako zase v kletke, ki so tako velike, da se lahko vsaka gos v svoji kletki še malo giblje. Dno kletke napravimo iz letev, dn jo lažje snažimo. Za lo pc«a-mpzno pitanje rabimo kuhano koruzo, ki jo r>(»kmanjkljivosti. Res je pozimi deloma odpadel omet. Obvestili so o tem zidarskega mojstra, ki je šele naslednjo jesen dal omet deloma obnoviti, a je ta omet zoj^ef odpadel v 14 dneh. Vsled tega zidarskemu mojstru ostanka niste izplačali. Letos je hčerka hišo prodala. Zidarski mojster je zahteval izplačilo ostanka in s hčerkinim možem sta napravila ponovni obračun in se je ta zavezal plačati ostanek z obrestmi vred. Mož svoji ženi tega ni jx>vedal. Šele ko je pravni zastopnik zidarskega mojstra terjal plačilo, je mož povedal svoji ženi, kako se je z mojstrom jx)bofal. Vprašate, če je hčerka dolžna plačati to. kar se je njen mož zavezal brez njenega privoljenja, ker mož sam nima nobenega premoženja. — V prvem letu bi morali zidarskega mojstra s tožbo prisiliti, da izf>olni iz pogodbe izvirajoče jamstvo. Sedaj je )>repozno. Po postavi namreč velja, dokler žena ni ugovarjala, da je> poverila možu kot svojemu zakonitemu zastopniku upravo svoje imovine. Ker je zidarski mojster napravil prvotno jxigodbo z možem, je povsem opravičeno smatral, da mož tudi sedaj zasto-jia svojo ženo. Zena je dolžna, da sedanji obračun, napravljen po svojem možu. v celoti prizna. V bodoče pa nai možu prepove upravo svoje imovine, če ie la slab gospodar, in to prejx>ved naj prijavi pri pristojnem sodišču. Krivična obdolžitev tatvine v šoli. F. L Z. — Vaš sin obiskuje 4. razred osnovne šole. V istem prostoru se vrši ob popoldnevih pouk za I. razred. Učenec 1. razreda je baje |x>zabil pod klopjo barvice. Drugi dan je učiteljica 4. razreda brez vsakega vprašanja v razredu vpričo vseh otrok obdolžila Vašega sinčka, da je on barve vzel. da jih mora vrnili. Učiteljica je otroku nrozila z orožniki in je le iz strahu pred orožniki otrok učiteljici na vprašanje pritrdil, da ima barvice doma. Ker sta oče in mati otroka temeljito spraševala vendar je otrok tatvino zanikal in ie ludi po starših doma izvršena preiskava za baje ukradenimi barvicami ostala brez uspeha, ste starši prepričani, da otrok barvic ni vzel in da je jx> krivici obdolžen tatvine od učiteljice, ki »ima piko nanj« in je otroka tudi sicer strožje kaznovala. Pritožili ste se šoiskemu upravitelju, vendar niste dobili nobenega zadoščenja, češ da je otrok sam priznal tatvino. — Če je vse to, kakor gori •navedeno res, jx>tem lahko oče kot zakoniti zastopnik svojega sina toži učiteljico radi klevete pri okrajnem sodišču. Izid tožbe pa ni gotov radi tega, ker so priče, le šolarji 4. razreda in se bo moralo točno ugotoviti s kakšnimi besedami da je učiteljica Vašega sinčka obdolžila. Radi nezanesljivih prič — otrok — Vam tožbo odsvetujemo. — če niste dobili zadoščenja pri šolskem upravitelju, se lahko pritožite na šoiskega nadzornika pri okrajnem načelstvu. Vendar pazite, da ne boste v pismeni pritožbi morda koga žalili. — Bolezen uslužbenca, ki živi v gospodarjevi hiS-ni skupnosti. J. H. M. Pred meseci ste težje oboleli; pozneje se Vam je zdravje ziboljšalo, a napornega dela niste mogli opravljati, pač pa lažja hišna dela. Gospodar pa Vam od plače odtrgava, češ, da nimate pravice do dogovorjene plače, ako niste zmožni težjih del. Ali je tako postopanje; upravičeno? — Ako ste bili pred boleznijo vsaj pol leta v službi, jc dolžnost gospodarja, da Vam v bolezni do štirih tednov daje poleg celotne plače potrebno oskrbo in zdravniško zdravljenje ter potrebna zdravila. Odbiti pa sme od plače izdatke v gotovini za zdravljenje in nabavo potrebnih zdravil, kakor tudi stroške za zdravljenje v bolnišnici. Če pa je bolezen daljša od štirih tednov, pa gospodar nima več navedenih dolžnosti. Plača se more znižati sporazumno .Ako na njo ne prista-nete, Vam nc kaže drugega, kakor službo odpovedati, kakor Vam tudi gospodar lahko odpove. Vodnjak. I. S. S. Že nad 30 let, računajoč prednike pa celo nad sto let, hodite na sosedov vodnjak po vodo in ste vsako leto plačevali gotov znesek. Letos pa Vam je ta znesek sosed za nekaj dinarjev povišal. Vprašate, če Vam lahko še poviša pristojbino in če Vam more prepovedati vporabo vodnjaka? — Za točen odgovor bi bilo treba pojasniti, kako je nastala obveznost plačevanja in v kakšen namen služi. Če bi Vam bila dovoljena vporaba vodnjaka proti plačilu in to do preklica, bi Vam sosed lahko odpovedal. Zdi se nam pa, da imate služnostno pravico do vode v tem vodnjaku, ki ste jo pridobili po 30 letnem zajemanju vode in da je znesek, ki ga plačujete, namenjen za popravila vodnjaka. Ako jc tako, Vam v.porabe vodnjaka sosed ne more zabraniti, višina zneska, ki ga plačujete, pa je odvisna od stroškov, ki so potrebni za vzdrževanje. Udeležba v trgovini. B. S. C. Imate nekaj ka-pitala, ki bi ga radi vdeležili v kakšno trgovino. Vprašate, če bi bilo to mogoče in če bi sami mogli začeti s trgovino. — Vaše vprašanje bi spadalo v inseralni del lista. Gotovo bi sc takoj javil kdo, ki bi bil pripravljen sprejeti Vaš kapital. Pri tem pa bodite previdni in dobro premislite, preden komu denar zaupate, zlasti pa ga ne izročite brez zadostnega zavarovanja. Za samostojno izvrševanje trgovine je potreben dokaz posebne izobrazbe. Za dokaz te velja dvoletno učenje in dvoletna za-| poslitev kot pomočnik v trgovinskem obratu. Oseba, ki nima posebne izobrazbe, sme izvrševati trgovinske obrtc po usposobljenem poslovodji. Kdaj je dediščina prosta takse. V. K. Od dediščin v prvem kolenu krvnega sorodstva se ne plačuje nobena taksa, če ne presega njih vrednost 100.000 Din. Do razglasitve zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih raz-ho-dkov in dohodkov, to je do 26. decembra 1932 jc znašal minimalni iznos takse proste dediščine 150.000 Din. Davčne olajšave pri novih hišah. R. J. Popolnoma nove hiše niso proste davka. Od novih hiš, ki imajo pravico do davčnih olajšav, se je plačevalo namesto osnovnega in dopolnilnega davka trt odstotke od čistega dohodka in to do razglasitve zakona o naknadnih in izrednih kreditih. Ta zakon pa je procente povišal in sicer za zgradbe, ki so postale zavezane davku do dne 31. decembra 1931, na 6 odstotkov; za zgradbe, ki so postale zavezane davku po tem roku, na 12 odstotkov od čistega dohodka. Obveznost plačevati davek na dohodek od zgradb se začne z mesecem, ki nastopi po izdaji dovolila za uporabo; če se pa zgradbo uporablja pred dovolilom, pa z mcseccm, ki nastopi po za. ! četku uporabe. Konec sezone se bliža! Radi tega IO do 20 °/n popusta vsemu letnemu blagu v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska 15. ČITATELJEM ZA NEDELJO Guy de Maupassant: Natakar, še en vrček!. 9 • Sain ne vem, kaj me je oni večer zaneslo v pi-varno. Res ne vem. Zunaj je bilo cmerilo iu hladno. Kakor voden prah je pršil izpod neba droban de-žek in v prosojno meglico zavijal plinske svetilke. Po cestah so se lesketale luže, preko katerih so se iz izložb vsipali snopi žarkov ter obsevali razmočeno blato in umazane noge potnikov. Namenjen nisem bil prav za prav nikamor, samo po večerji sem se hotel nekoliko sprehoditi. Zavil sem mimo Lionske kreditne banke, krenil po Vivienneski ulici in napravil še nekaj korakov. Nenadoma sem stal pred veliko pivarno, ki je bila skoraj polna gostov. Meni nič tebi nič stopim notri. Žejen nisem bil. V gneči ne bi bil rad sedel, zato sem pogledal okrog sebe in iskal primernega prostora. Ni kazalo drugega, kot da sedem k nekemu možakarju, ki je bil videti že v letih; kadil je preprosto glinasto pipico, ki je bila črna ko oglje. Kakšnih šest ali osem podstavkov za vrčke, ki so bili drug vrh drugega zloženi pred njim, je pričalo, koliko vrčkov ga je že posrkal. Ni mi bilo treba dosti povpraševati, kajti na prvi pogled sem spoznal, da imam pred sabo enega izmed onih pivskih bralcev, ki so pivarne tako navajeni, da prihajajo zjutraj, ko se odprejo vrata, in odhajajo zvečer, ko jih zopet zaprejo. Bil je zavaljan in napol plešast; lasje pa. ki jih je še imel, so bili rjavosivkasti in ?o mu v dolgih mastnih šopih padali po ovratniku salonske suknje. Obleka mu je bita močno ohlapna in li jc takoj vsiljevala misel, da mu je bila storena v dneh, ko je moral imeti še trebušček. Na hlačah ni imel ne oprl ne jermena in preden bi naredil deset korakov, bi si jih moral popravljati, sicer bi mu brez dvoma zlezle na pete. O telovniku jc težko kaj reči, ker se mi zdi, da ga sploh ni imel... Najbolj pa me je streslo, ko sem se ozrl na njegove čevlje in na ono, kar je bilo v njih! ... Oguljene in raz-ccfrane manšete so bile ob robu popolnoma črne kakor nohtovi, ki niso bili žc ne vem od kedaj osnaženi. Čim sem sc usedel, sc mož obrne proti meni in me z mirnim glasom nagovori: »O, odkod pa ti?« Sunkoma se obrnem in ga prav oslro izgledam v obraz. »Kaj me več ne poznaš?« sc čudi oni. »Ne!« »Pavleta Jarkarskega!« Ostrmel sem. Pred menoj je sedel grof Pavel Jarkarski, moj nekdanji sošolec na gimnaziji. Samo roko sem mu podal, zakaj lako sem bil zmeden, da nisem vedel kaj reči. Nazadnje sem le iztisnil iz grla: »Kaj pa ti? Kako kaj živiš?« »Jaz? Kakor pač pride!« odvrne prav nalaliko. Nato je umolknil. Rad bi bil ljubezniv do njega in sem iskal prave besede. Ker nisem našel boljšega, sem ga vprašal: »Kaj pa prav za prav delaš?« »Saj vidiš!« je odgovoril z ubitim glasom. Čutil sem, kako mi sili kri v obraze. Zato sem nadaljeval: »Dan za dnem pa vendar ne moreš lako živeti?!« »Dan za dnem! Zmerom ena in ista pesem!« je žužnjal in puhal goste oblake dima. S kovanim denarjem, ki ga je držal v roki, je potolkljal po marmornati mizi in zaklical: »Halo! Natakar, dva vrčka!« Neki oddaljeni glas je zategnjeno ponovil: »Dva vrčka po štiri!«... Drugi, še bolj oddaljeni glas je zapiskal: »Tukaj! Na!...« Kmalu zatem se je prikazal natakar v belem predpasniku; nesel je dva vrčka in gredoč razlival rumene kaplje na s peskom posuta tla. Jarkarski je na dušek izpraznil svojo merico in Jo postavil na mizo ter srebal in požiral pene, ki so se mu bile nabrale na brkah. Potem me je zopet vprašal: »Kaj je pa novega?« Prav res, da nisem vedel niti ene novice, ki bi mu jo lahko povedal. V zadregi sem zajecljal: »Ljubi moj, saj ni nič novega! Čisto nič! Jaz 6cm trgovec.« »Pa te veseli trgovina?« de zopet s svojim vedno enakim glasom. »Veseli me ravno ne, toda kaj hočeš? Človek mora nekaj početi!« »Zakaj bi moral?« »1, da se zamoli!« »Čemu neki? Jaz, kakor vidiš, nič ne delam. Svoj živ dan se ne dotaknem nobenega dela ... Seveda, kdor nima ni počenega groša v žepu, tak mora delati. To žc! Ako pa lahko živiš brez dela, jc delo odveč... Čemu naj bi tudi delal? Ali delaš zaradi sebe ali zaradi drugih? No, če delaš zaradi sebe, ker te delo veseli, prav; čo pa delaš zaradi drugih, potem si lepcc, drugega ti ne morem povedati!« S pipico je potrkal po marmorju, vnovič zaklical: »Nalakar, še en vrček!« in povzel: »Veš govo-renje me vselej u/eja. Nisem navajen,'da bi dosti govoril... Tako živim tjavendan, brez dela, in se počasi slaram. Ko bom umiral, mislim, da mi ne bo za nikomer žal. Drugega se ne hom spominjal razen le pivarne, zakaj pod soncem nimam nikogar in ničesar: nc žene ne otrok, ne sk^bi nc žalosli! Skratka ničesar! Kaj hočeš boljšega?« Ves prepaden sem strmel vanj. »Vedno pa menda nisi bil lak?« ■Oprosti vedno, odkar sem zapustil gimnazijo.« »Preljubi, to vendar ni nobeno življenje! Kilo bo, za Boga svetega, tako živel? ... Končno pa, vem. da se gotovo s čim liaviš, da ti ie kaj pri srcu in da imaš kakšnega prijatelja.« »Saj sem li povedal, da nimam nikogar! Vsla-nem opoldne. Potrm se odpravim sem. 'užinani in počasi praznini vrčke. T; ko čakam noči nakar večerjam in zopet praznim vrčke. Okoli nol d-eli zjutraj se \ riiem spal. ker pivsrno zaprejo. To mi je na:neprijetncjši opravek... Viš. lulai jc moj kotiček! V desetih letih sem najmanj o-minjaš se tudi mojega očeta in moje matere, ki sta se vedno držala hudo slovesno, svečano in strogo. Maler sem oboževal, očeta sem se bal, oba pa sem spoštoval. Razen tega pa sem videl, da se jima jc v?e klanjalo. Ljud e so ju imenovali le »gosjiod grof« in »gospa grofica«; tudi naši sosedje so kazali do mojih staršev neko |>osebno spoštovanje. Mislim, da sem imel vprav trinajst let. Bil sem vesel in z vsem zadovoljen, kakor nač vsak trinajstleten dečak ki se ve?eli življenja in z radosljo gleda v prihodroft. Bilo je proli koncu sc|5tembra, nekaj dni, preden bi se bil moral vrniti v gimnazijo, lpral sem se v drevoredu zdi se mi. da sem hotel posnemali volka, ki drevi skozi goščavo — in skakal med listjem in vejevjem. Ko li lako tečem čez neko pot, zagledam očeta in mater, ki sta se sprehajala. Spominjam se, kot bi bilo včeraj. Ves božji dan je hrumel iu lulil vihar ler zvijal mogočne hra-sle, ki so ječali. kakor bi tožili z onimi pritajenimi iu globokimi kriki, ki se ob neurjih Irgajo gozdovom iz prsi. Odlrgani rumeni listi so kakor ptice švigali po zraku, se vrtinčili, padali in se zopet kakor urne živali poganjali podolgem po drevoredu. Prišel je večer. Gošče so se mračile. Čim bolj je vihar divjal in opletal z vejami, lem bolj me je jiodžigalo, da sem dirjal kot zbesnel in tulil kot volk. Ko sem zagledal očeta in mater, sem šel proti njima skrivoma, pod vejami, da bi iznenada planil pred nju kakor pravi klatež. Nekaj korakov pred njima mi je od strahu zastala noga. Oče je s strašno togoto metal iz sebe: ,Tvoja mati je neumnica! Sicer |>a je lo tvoja stvar, ki malere nič ne briga. Rečem ti, da potrebujem listi denar, in pričakujem, da boš podpisala!' ,Ne, ne bom podpisala!' odločno odgovori mama. .Ali si pozabil, da je lo Ivanovo premoženje? Zanj ga hranim in nočem, da šc lega zažreš z nič- 1'rliMirn^Hino Vam naiboliše šivalne stroie tli kolesa Adler - edino le pri tvr.lkl Trgovini. Lesnik Jos. Peteline, Ljubljana Klar. Si. 2913 Krfzifa^eii puiik » vr/.rnjii ■ h »mlit Telef. št. 2013 \Wlrtno jamstvo. vrednimi punčarami in služkinjami! Ni li dovolj, da si zaženskaril svojo dediščino!?' Tedaj se oče, ki se je od besnosti kar tresel, obrne, z levico zgrabi mamo za vral, z desnico j>a jo začne z vso močjo biti |x> obrazu. Mami je odlelel klobuk, lasje so se ji razvezal! in se ji razpustili |>o hrbtu. Poskušala je, da bi pre-strcgla udarce, toda zaman. Oče pa je tolkel, tolkel, kot bi bil podivjal. .. Mama je telebnila na tla, obraz si je zakrivala z rokami. Tedaj jo je oče obrnil na hrbet in ji skušal odtrgali roke od obraza, da bi jo še tepci. .. Ljubi moj, metli se je zdelo, da se svet |iodira in da so se prevrgle vse večne jrostave. V meni se je nekaj pretrgalo in polotila se me je takšna groza, kot jo čuti človek morda le še ob kakšnem nadnaravnem pojavu ali ob strahovi!i nesreči ali pa čc sloji pred zlom, ki ga ne more odvrniti. V glavi se mi jc zavrtelo, zblcdlo. I'o|iadel me jc lak strah, bolečina in neka nedopovedljiva strahota, da sem — ne da bi vedel zakaj — začel kričali na vse grlo ... Ko oče zasliši moj krik, sc obrne; ko me zagleda, se vzravna in gre naravnost proli meni. Mislil sem, da me bo ubil, zato sem praščil kakor obstreljena zve? in dirial naravnost v gozd. Tekel sem mogoče uro, mogoče celo dve, ne vem. Ko se jc znočilo, sem onemogel pailel v travo in oble/al kot brez glave. Od slraliu mi je zastajal dih, v duši jia me je grizla bolečina, ki bi bila lahko za vselej razgnala ubogo otroško srce. Zeblo me je, morebiti sem bil tudi lačen ... Potem se jc zdanilo. Nisem si uj>al niti vstati nili premakniti se z mesla; ni se mi ljubilo, da bi se vrnil domov nc da bi se še kedaj rešil, ker sem sc bal, da bom kje srečal očela, ki ga nisem želel nikdar več videti. Da me ni našel gozdni čuvaj, ki me je s silo odvedel, bi bil od bede in lakote nemara še umr' pod kakšnim drevesom. »Oče in mati sta se držala kakor po navadi. Mali mi je rekla samo: .Ti grdoba grda. kakšen slrah si mi naredil! Celo noč nisem zatisnila očesa!« Odgovoril nisem nič, Ic solze so mi zalile oči in obraz. Oče tii nili besedice pregovoril. Osem dni |iotem sem se vrnil v gimnazijo. Ali, dragi prijateli, z mano je bilo pri kraju. Videl sem drugo, slabo stran življenja, do današnjega dne, do le ure, se mi dobra ni več prikazala! Kaj sc je zgodilo v mojem duhu? Ne vem. Amjiak od ledaj nimam več veselja do nobene stvari na s vet u! Ničesar si ne želim, nikogar ne ljubim, ne čutim prav nobenega hrepenenja, nobenega stremljenja, nobenega upanja ... Nei>renehoma pa mi ie pred očmi uboga mati, kako leži v drevoredu, oče pa jo bije in davi.--- Nekaj let po onem dogodku je mama umrla. Oče še živi, a jaz ga |xislej nisem več videl... Nalakar še en vrček!...« Prinesli so mu naročeni vrček, ki ga jc na dušek izpraznil. Zopiel je segel po pipici; ker jia so se mu roke Iresle, jo je razbil. Obupano je zamahni! z roko in dejal: »Na! Viš, lo na primer, me pa res boli! Mesec dni se bom moral mučiti z novo pipo, preden bo tako okajena, kol je bila la!« Ozrl se je po proslrani sobi, ki je bila žc polna dima in pivcev, in sprožil svoj večni klic: »Nalakar, še en vrček — |ia novo pipico!« (Iz francoščine. Jože Oregorič.) POH- PER JE R.MIKLAUC. LJUBLJANA Frilz Vogel: Senca in amulet (Doživljaj z otoka Jave) Škripaje se ustavi avtomobil v pesku na vrtu, ki obdaja hišo naših nemških prijateljev v Surabaji. Vrste pisanih lampijončkov so preprezene od palme do palme. Ravnotako praznično je razsvetljen balkon, raz katerega odmeva žvenket kozarcev in smeh. Eden izmed gosjiodov pribiti jto redkih stopnicah, da nas pozdravi. Štirje neoženjenci stanujejo v lepi, veliki hiši. Nemci, ki jih je zanesla usoda, kakor nas, v to tropsko deželo. Vsi so si s trudom jiri-borili na Javi ugledne službe. Zvesto drugujejo vsi štirje v slogi, pa vsak izmed njih je jio svojem rodu iz drugega kraja. Najstarejši od njih, Ilamburžan, praznuje danes svoj rojslai dan. Nemški in holandski prijatelji so povabljeni na la praznik. In radi pridejo. V hiši samskih moških je zmirom zabavno. Vsak leden 0|>r:vvlja eden službo gos|iodinje, ki je nimajo. Seči ij je prišel na \rslo vrli Bavarec, ki se z vsemi dvoj ini močmi trudi, da pripravi vesel večer. Rani me se, da kot pristen Monakovčan Jiosveča svojo pn-el-.io pozornost pijači. Ko je bilo hrupno pozdravljanje pri kraju, biiio složno posedli in jiili nepogrešljivo tropsko pijačo, ledenonirzli \vliisky s sodo. Nato je prišla na vrsto grenko-pekoča llolnndska slatina, po malajsko imenovana -paite. ki naj bi nam pripomogla do dobrega teka. Te močne žganjice smo popili neverjetno veliko, lako da je bilo naše razpoloženje, ko nas je poklical strežaj, domačin 7. otoka. V večerji, takoj prav živahno. — Samski moški kot gospodinje ne morejo na oko pač ničesar |tre-soditi. Debeli Bavarec je precenil apetit gostov po svojem lastnem. Kakor kakšna skrbna gospodinja je silil, naj jemo, in je bil ves iz sebe, če ga nismo ubogali. Nekoliko smo ga potolažili šele, ko smo mu zagotovili, da so jedi prav lako dobre kakor je izbira velika. Po večerji smo šli zopet na balkon, prek rit mostovž, kakršen je v navadi pri hišah v tropskih krajih. Potem, ko smo že med kosilom vnelo dajali duška pivu, jjenečeinu se monakovčanu, je pri-šla zdaj do veljave še žlalltuejša pijača. V ledeno-liirzlih vrčkih so prinesli šampanjca, jeli so pokati zamaški, in z iskrečim se vinom smo si s slavljen-ceni, ki smo ga jirosto po liolandsko krstili za go-dovnega prešičkn hrupno nazdravljali. Obilna večerja in še obilnejša pijača nas je vse utrudila. Le eden je ostal in se igral z Emilom, majhno javansko opico. Ostali so sedeli okrog mize in kramljali. Gledali smo zbirke slik. Ta, ki .jo obhajal god, iu Bavarec, sla bila še predno sla prišla na Javo, štirinajst lel skupaj v Slaniii. VeČina svetlobnih slik je izvirala od tamkaj. Pripovedovala sla liani zanimivosti o svojem življenju v pragozdu, kjer sta bila udeležena pri gradbi železnice. Mnogo sla doživela in pravila sla o čredah divjih slonnv, velikanskih kačah, uporih domorodcev in njihovih delili maščevanja. Slike v albumih so pojasnjevale njuno pripovedovanje. Bili smo začudeni. Mi nismo bili še dolgo v Indiji. Toda vsi so nam zagotavljali, da je tu, na izomikani Javi varneje kot v evro|i-ski domovini. Celo tatvine domačinov se redko pri pete, le sein in tja kdo zbesni in začne n moški ples. In divje zveri, da so najti samo v notranjosti otoka in v njegovem skrajnem vzhodnem predelu. Pomirili smo se. Živeli smo vendar v docela mcdertiem mestu, trikrat tako velikem kot je na primer Inomost. Le domišljija, ki so nam jo vzbudile slike in pripovedovanje, je za Irenotek vzbudila v nas občutek negotovosti. Dolgo je še trajalo veselo večerno razpoloženje. Godba in ples sla prekinila pripovedovanje. Čas se je bližal že proli četrti uri zjutraj, ko smo odšli in posedli v avtomobil, da se odpeljemo domov. Molče je sedela moja žena poleg mene. Vozili smo se jio asfaltirani cesti mimo čednih domovanj belokožcev, mimo kampongov domačinov, iz katerih so se razlegali vreščeči zvoki gamelaflgn, njihove godbe. Po glavi mi je brenčalo. Zapovedal sem, da napravi vozilo ovinek. Obema nama je dobro del sveži prepih. Koncem mesta smo krenili v dolg, velik drevored, ob katerega robeli so silile tihotne tamarinde. Ob strani je ležalo v beli luči mesečine kitajsko pokopališče. Svetlo obžarjeni so gledali preko visokih gomil, ki so jih čuvali s|>a-čeni zmaji, levi in malikl. To je bil vzhod, ki nas je gledal rogaje, čigar najnotranjejše bistvo na in je ostalo tuje in ki ga ne bomo nikdar llioglj do dna doumeti. Zdajci smo obslali pred našo hišico, kjer smo stanovali. Avtomobil je odbrzel dalje. Tiho je ležala v soseščini v najglobljem snu hiša za hišo. Na našem balkonu je gorela luč, soba za njim je bila zaprta, vse v redu. Okoli predzidja sva prišla na hodnik, ki je bil zadaj in jioleg knterega sva imel« spalnico. tPo lem hodniku so bile zvezane j prednje sobe s prizidki, kjer se je podnevi mudila služlllčad. Pckrit je bil s streho, ki so jo podpirali leseni stebri i Utrujena sva slo|>ila v sobo, da bi legla k počitku. Nnmesto svoje navadne pižame (spalne obleke), sem oblekel neko drugo, bolj lahko, kajli noč je bila soparna. Prvo pa sem vrgel k odloženi obleki na stol, ki je slal poleg vrat. Zraven so bila na drugem stolu oblačila moje žene, na mizi pa ura in denar. Pogledal sem še, če so vrata zaprta, privil luč in zlezel s trudoma pridobljeno spretnostjo skozi mrežo, ki me je varovala pred nadležnimi moskiti, v svojo posteljo. Iz drugega kola sobe je bilo kmalu slišali globoko dihanje moje žene. Nisem se mogel umiriti. Ne da bi mogel zadremati sem se premetaval po širokem ležišču sem in tja. Tako mi je bilo \selej. kadar sem dolgo bedel, veliko kadil in pil. Nekatere alkohol omoti, meni pa ne da, da bi zaspal. Vroče je tako, da le kar tlači. V tropičnih krajih se tudi nori le redko olilade. Pogledam še, č« je od|irl gornji de! okna, ki prepušča svetlobo od zgoraj in katerega odpirajo od zgoraj doli prožne zapornice na spodnjem robu. Zgoraj visi na železnih gibljivih vezeh, tako da ne zdrsne doli, če je, kakor lo pot. odprlo na pošev proli notranji strani. Slabolno brli luč svetilke skozi njegovo motno steklo. Slednjič sem se tudi jaz pogreznll v nemiren polsen. V težkih sanjah so se mi ponavljale pripovedi mojih nemških prijateljev. Podoba kitajskega nialikn strmi vame s svojimi bolšiVčIml očmi. Vedno bolj se veča in grozeče se pomika proli meni. Kopajoč se v potu se zbudim. Ravno se hočem obrnili nn drugo slran, da bi našel kak hladnejši proslor, ko me tiho šumenje pri vrulih prisili, da prisluhnem. Previdno dvignem glavo In nisem opazil. Nejevoljen zopel zatisne moči. Vendar nisem opazil. Nejevoljen zopet zalisnem oči. Vendar ioža 1 lcrfort: Ti podnevi, jaz ponoči Nebo se je zvedrilo in zasijalo v čisti, brezmadežni modrini. Velika stolpa stolnice sta veličastno in ponosno kipela v sinjino s svojo mrko sivino. Dolgo sta že samevala. Na jesen so bili njuni stanovalci odšli na daljno pot, drugi so bdi pa pospali. . . V toplih, sončnih dneh mladoletja so potniki prišli nazaj, zaspanci so se pa zbudili. Eni so vzeli stolpa v najem podnevi, drugi pa ponoči. Komaj se je zdanilo, ko se je z najvišjih lin spusiiia ozkoknla, dolgorepa ptica pa zajadrala v jutranji zrak. Druga je seiila na križ. kateri je bil nad lino, in izpostavila svoje telesce prvim sončnim žarkom /_a dva kosa je bila velika, glava in rep sta bila pepelnato siva, hrbet svetlo opekastorjav, pe-roti temnorjave, repna peresa so imela črne robove, pod črnim robom pa bel trak. Noge so bile rumene. kremplji črni, kljun in noge so izdajale ujede — tudi okoli oči, lepih temnorjavih, in nad kljunom je bila rumena voščenica — dnevni stanovalci zvonika so bile postolke. Na pomlad je prišel stari par iz toplih krajev, pa si izbral za doni in bivališče staro mesto, visoko nad vsem vrvenjem in hruščem mesta in ljudi. Samec je sedel na križu, siva barva glave se je jasno odražala od nebesne modrine, samica pa, katera je opisovala smele kroge okoli križa na konici stolpa, je imela glavo in rep prav tako rjave barve kot ostalo telo, prsi so se pa obema odražale v rumeno beli barvi. Parkrat je še samica obkrožila stolp, nato pa je samec zajadral v zraku z glasnim kli, kli, teli in oba sta šla na urnih krilih na prostrana polja za mestom, tam je bilo njuno dnevno bivališče. iz zraka sta opazovala, kjer bi našla sebi primeren plen. Čez poljsko pot io je ubral velik bra-mor, ni še dosegel robu sosednje njive, ko so ga zgrabili ostri krempeljci postolke. Niti braniti se ni | imel časa, že je bilo po njem. Kraj žita, ki je poganjalo klasje, je stanovala miška. Prav prijetno ji je bilo; zimska zaloga je bila pri kraju, |ia kaj zato, saj sedaj je že mladega semenja, slajšega od slarega, dovolj. Oprezno je pokukala iz luknjice, jrostolka jo je že opazila. Toda, ni se še spustila nanjo, kajti dobro je vedela, da je miška urnejša od nje in bi bila prej v luknjici, kot ona pri njej. Z urnim trepetom kril je obstala na istem mestu in opazovala miško. Tedaj je prišel na jx)lje prvi kniet, se odkril in dejal ženi: »Glej, poletje je tu, mokosejka seje.« Miški se je zahotelo sonca, oddaljila se je od luknjice; tedaj je padla postolka nanjo. Tenek pisk, smrtni krik miške, postolka je jadrala z njo k bliž njemu kozolcu in tam zajtrkovala. Pomladni sončni žarki so zdramili v prsih ptic topla čuvstva; postolski par se je dvignil visoko v zrak in glasno klikajoč opisoval krasne kroge. Potem sta po|)ravila v stolpu staro gnezdo in samica je znesla štiri rjasta jajca, posuta z rjavimi pegami. Kot pri vseh ptičih je samica ležala na gnezdu, ga zapustila le parkrat na dan, samec pa jo je zabaval s svojim letom. Žita so zorela, mak se je smejal v žitnem zla tu. Visoko v stolpu je mladi rod odprl plavočrne očke. Starša sta neutrudno lovila. V začetku sta jih hranila samo s hrošči in ličinkami, ko pa so pričele poganjati iz sivega puha prve črnomodre konice, sta jim stara nosila tudi miške in male ptičke. Malo ptičk sta jim nanosila, še te so bile take, da sta jih po naključju ujela. Par mladih jerebic sta uničila, prav kot miške so bile na strnišču, postolka se je skoro zmotila. Ko so se otroci speljali, so skupno krožili okoli sivih stol|x>v, skupno hodili na polje lovit, tam je družino doletela prva nesreča. Ptičar je lovil z limanicami pličke. Že je omahnila prva )>evka z zlepljenimi jierotmi na tla in nemirno skakala, ko se je spustila nanjo postolka — zamenjala jo je z miško, jna sama obvisela na lepljivih palčicah. Ko se je |x)slavljala jesen, so vse odšle na jug, to so bile naše navadne postolke, le staremu samcu se ni dalo razpeti kril za težko pot. Ostal je doma, tudi jioteni, ko je že sneg pokril z belim plaščem polja. Posedal je na žicah ob železniški progi in tam čakal na pičle zalogaje. Res se je zmotila sem in tja kaka miška, da je stekla po snegu in jo je ujel, tudi vrabčka, ki je bil premrl od mraza, je vzel, ko je bil |>a mraz le prehud, je šel v nevarno bližino človeka in tu so ga vzeli in zaprli v tesno kletko, pa mu dali par kosov smrdljivega mesa. Par dni je žalostno povešal glavo, potem pa je poginil, ni mogel zdržati jetnišlva, niti tiste vročine, ki je vejala od peči — zunaj se je bil že navadil na hladen zimski zrak. Druge so prišle na pomlad nazaj, podnevi so imele v najemu stolp one, ponoči pa drugi. Koinaj je šlo sonce za gore, in so se sence zgostile, je neslišno zapustila zvonik temnokrila živalca, zacvrknila morda, pa poletavala v mladem mraku neslično z urnim prhutanjem kril — noč je bila netopirjeva. Veliko jih je stanovalo v stolpih, največ jih je zletelo šele |X)tem. ko so se sence čisto zgostile. Poldrugo ped je bil velik, majhne, globoko jKisajene oči so kot j^eklenščku živo gledale, velika lopatasta ušesa so pazilo ujela vsak šum, najsi bi bil to šum kril nočne ptice ali nočnega metulja. To je bil veliki uhati netopir. Črnorjave prosojne peroti je imel, temnorjav kožušček, gobček primeroma velik, če je pa zarežal, sta se pokazali dve dolgi vrsti belih zob, ki so trla krila hroščev in uničevala oprsja nočnih metuljev Pod jutro, včasih pa že kmalu potem, ko se je čisto stemnilo, se je vrnil v line, se obesil na drobni nožici z glavo navzdol na grobi omet ali na leseno ogrodje, ovil telo s jierotmi in zaspal. Sem in tja ga je zmotil veter, včasih sonce. Zdramil se je, včasih zaprhutal okoli tramovja in sedel na drugo mesto, včasih samo lezel dalja, oprijemaje se še s kaveljčastimi kremjjcljci, ki jih je imel na komolcu. Poleg njega jih je bila še cela vojska. Nešteto je bilo teh čudnih stanovalcev stolpa, ki skoro nihče ni vedel zanje. Pod noč so rojevali, poletavali in cvrkutali, mali, veliki, potem se pa razpršili na vse strani. Zlim duhovom so jih primerjali oni, kateri jih niso poznali ali pa jih poznati niso hoteli Oni so pa hodili vsak večer na lov in pokončavali tiste velike metulje jx>nočnjake, katerih gosenice so tako škodljive. Ob vode so šli drugi in lam lovili drobne komarje. Ob vodi je bila lepa vila prav udobno so v njej stanovali. Le poleti so bili komarji silno nadležni. Nedaleč od stolnice je bilo. Nekoč je priletel v sobo netopir, prav majhen je bil, ušesa je imel kratka, široka in koničasta. Obraz jx>dkvasto sjjačen — bil je podkovnjak. Prhutal je ]>o sobi, zadevajoč se zdaj zdaj v steno in je polovil vse do zadnjega komarja. To je bil njegov prvi jx)set, potem je hodil skoro vsak večer. Zadeval se je ob zid, to se bo zdelo komu čudno, saj ima izredno lin čut, tak da se nikdar ne zaleti ali zadene v steno. Da, toda ta je s perotjo zbijal s stene komarje in jih nalo po-lovil. Pod iutro je vsa netopirjeva svojat pospala, spala je vse do noči. Malokdaj se je kdo od njih zmotil, da bi zletel tedaj, ko je sonce sijalo in ko so krožile okoli stolpa postolke, njegovi dnevni stanovalci. Takole na jesen, ko je postajal mrčes redek in je bila že ostra saj)a. so se spravili netopirji spat. Tesno so se zgnetli drug poleg drugega, pa zaspali, otrjmili, še srce jim je jx>redko bilo. Tedaj so tudi postolke odšle; ko so se pa pomladi vrnile, so se zbudili (udi netopirji, prav kot bi jih one zbudile s svojim jasnim klikanjem. Lepo v miru in slogi žive gori v stolpu, nikdar ne motijo drug drugega, lepo po geslu: »Ti podnevi, jaz jxmoči.« Pozor! Sahssli! Pozor! Vse vrste šahovnice, najrazličnejših velikosti, z lepimi figurami — domač izdelek — dobavlja najceneje tvrdka: H. Peč ak & drug. splošno lesnstrugarstvo LJUBLJANA — ZALOKARJltVA ULICA ŠT. 13. Jontes Gelč: Potepuh Nedelja je. Megla, ki leži nad Ljubljanskim poljem, obeta' lep dan. Gospa Nela Smrkolj, soproga veletrgovca, ogleduje v kuhinji na mizi naloženo tihožitje, ki ji ga je soprog prinesel z jesenskega lova. Divji zajec in tri jerebice so. Milostiva premišlja, kako bi jih kuharica pripravila in ža kdaj. Oči se ji zagledajo skozi okno na Ljubljansko polje. Zastrmi. Pokliče brž: »Ančka, tecite na hodnik in brž poglejte, če so vežna vrata zaklenjena!« Zakaj skozi okno je bila pravkar zagledala dva sumljiva človeka. Take, ki stikajo po hišah v jesenskih in zimskih dneh. »Dobro, da sem ju zagledala pravi čas!« se oddahne gospa Nela Smrkolj in stopi bližje k oknu. Gleda skozi zavese. Zanima jo: kaj počneta? Vidi: Stojita ob kozolcu ... »Kaj počneta potupuha na travniku? Ali mar ogledujeta, kje bi bilo kaj fiokrasti?« — se obrača milostiva k služkinji. Služkinja molči. Tudi njen brat je takšen potepuh. Brezposeln je. Brez staršev. Brez doma! Zato sodi služkinja drugače. Ampak ugovarjati noče. Molči. Gospa pa se ne neha razburjati nad navzočnostjo onih dveh. Gleda pri zavesah. Ona dva stojita pred kozolcem. Eden je svetlolas, zelo velik. Pravkar si briše roke v travi, nato se drgne z njima jio obrazu. »Umiva se! Glejte, Ančka!« se čudi gospa. Zona jo stresa. Bogve kaj sta počela potepuha, da imata umazane roke? Premišlja? In že vidi: Rdeče roke od človeške krvi so morda! Hvala Bogu, da je Ančka zaklenila! Misli in gleda na polje, še vedno skrita za zastoroni. Kurja polt ji leze po obrazu. »Poglejte, Ančka!« kliče gospa. »Zdaj si oni veliki moči lase z roso in si jih češe. A oni drugi sedi pod kozolcem, vleče spod pazduhe zeljnafo glavo in jo grize! — Glejte!« »Da, vidim!« »Moj Bog, kako je to gnjusno. Takale berači-ja!« vzklikne gospa. Služkinja molči. »Tebi bi privoščila malo tega!« jjomisli. »Bog vedi. od kod sta se priklatila potepuha, da sta tako zanemarjena in sestradana?« Studi se ji, toda se le ne more ločiti od njih in stoji še vedno za zastorom. Ona dva sta v redu. Zapustita kozolec, kjer sta se očedila za nedeljo, ker bo lepo vreme. Zakaj, tudi ta dva se veselita nedeljskega, poznojesenskega solnca. Zavijeta jx> stezi na glavno cesto. Šele zdaj si oddahne gospa Nela Smrkolj. ko sta že na glavni cesti ki vodi naravnost v mesto. »Bog, koliko fiotepuhov je! Človek ni nikdar brez skrbi pred njimi!« stoka milostiva. Služkinja se le slednjič ohrabri in reče: »Milostiva, tukajle je jx>l štruce od včeraj. Starega kruha tako ne je pri vas nihče! — Če bi stekla za njima ...« »Tako! — Odpovedujem Vam, Ančka. Sedaj sem vas pa ujela. Tako delate!« »Sem hotela reči. da bi ga ...« »Kar tiho bodite, kar tiho!« — Služkinja molči in pripravlja divjačino. Milostiva se zagleda v kuharsko knjigo, da preštudira dobro, kako se na vse mogoče načine pripravlja divjačina. Išče po knjigi Silno zatopljena je. Na hodniku fiozvoni. UGANKE Rešitev: 12 kvadratov l" i »Nič ne hodite ven! Je že spet kakšen potepuh.« Ampak sama gre milostiva v kopalnico. Gleda skozi zavese. Umakne se. »Seveda, spet je eden od teh potepuhov!« se jezi milostiva in zbaše v usta bombon za dva dinarja. »Da bi se ji vsaj zaletelo, prevzetnici!« želi služkinja. Zunaj pa ponižno zvoni. »Psa naženife v predvežo, naj laja!« se jeai milostiva. In že laja v veži ogromen pes. Nekdo pa gre po stopnjicah. Težko, počasi. »Kako leno hodijo ti lenuhi!« godrnja gospa »Ti bi tudi, če bi se ti tako godilo. Na sveti ni pravice!« premišlja služkinja pri delu in gleda v duhu svojega ubogega brata. Sah 1 i i i 1 .J i i 1 !............( i i • l j I.J i M 1 1 i J J J > * i j Aljehin je sprejel Bogoljubov poziv na mateh za svetovno prvenstvo. Prihodnje leto bomo torej imeli priliko zasledovati borbo med dvema najboljšima sodobnima velemojstroma. Aljehinov ugled med šahisti je v zadnjih letih zelo narasel, ker je Aljehin dosegel uspehe, ki nimajo primere v šahovski zgodovini. Posebno pozornost je vzbudila njegova rekordna simultanka na slepo, katero je odigral na letošnji svetovni razstavi v Chicagu. Odigral je 32 partij, od katerih jih je 19 dobil, 4 izgubil in 9 remiziral. Naslednja miniaturna partija je iz te produkcije. DAMSKI GAMBIT Dr. Aljehin—Hawley 1. d2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, e7—e6; 3. Sbl — c3, d5Xc4; 4. Sgl— f3, Sg8—f6; 5. Lcl—g5, L18— e7; 6. e2—e3, 0—0; 7. LflXc4, Sb8—d7; 8. 0—0, b7—b6; 9. Ddl—e2, Lc8—b7; 10. e3—e4, Tf8—e8; 11. Tfl—dl, c7—c6; 12. e4— e5, Sf6—d5; 13. Sc3 —e4 (Aljehin ima že Alovit napad na kraljevo krilo, dočim njegov nasprotnik še ni nič podvzel na damskem krilu), Le7Xg5; 14. Sf3Xg5, Sd7—f8; 15 De2—h5, Te8—e7?? (na to Aljehin z lepo kombinacijo takoj zaključi igro. Točko f7 bi moral črni kriti z damo); 16. Lc4Xd5, c6Xd5?; 17. Se4— f.6+11 in črni se je vdal, ker po gXf6, eXf6 prot; £>h6 ni obramibe. Tudi med mladimi mojstri se bosta spopadla v matehu dva najboljša, namreč Botvinik in Flohr. Rezultat tega mateha bo važen šahovski dogodek. Med tem pa, ko Botvinik in Flohr gojita resen šah, se drugi zastopnik mlade garde, najboljši švedski mojster Stoltz, zabava s slabšimi nasprotniki. Na kakšen način se zabava, nam kaže naslednja partija, igrana v Helsingforsu. SKANDINAVSKA IGRA G. Stoltz—G. Loven 1. e2—e4, d7—d5; 2. e4Xd5, Dd8Xd5; 3. Sbl —c3, Dd5—a5; 4. b2—b4 (Stoltz nima nobenega ! rešpekta pred svojim nasprotnikom), Da5Xb4; 5. Tal—bi, Db4—a5; 6. Sgl—f3, Sg8—f6; 7. Lfl — c4, Lc8—g4?; 8. TblXb7, c7—c6; 9. 0—0, Sb8— d7; 10. Tfl-r-el, e7—e6; 11. h2—h3, Lg4—h5; 12. Lc4Xe6 (Stoltz je eden najpogumnejših igral-I cev. Pri dobri obrambi s to žrtvijo ne bi mnogo i dosegel), f7Xe6; 13. TelXe6+, Ke8—f7 (boljše I bi bilo Ke8—d8); 14. Te6Xf6+ (sedaj je črni zgubljen), g7Xf6; 15. Tb7Xd7+, Lf8—e7; 16. Sc3 —d51! (ženialna poteza, katere motiv je znan iz problemov, namreč prekinitev damine udarne sile na peti vrsti), c6Xd5; 17. Sf4—e5 + , f6Xe5; 18. DdlXh5+, Kf7—e6; 19. Dh5—g4+, Ke6—f7; 20. Dg4—f5 +, Kf7—e8; 21. Df5—e6, Da5—c5; 22. d2 —d41 (odpre še lovcu pot in s tem je partije konec), e5Xd4; 23. Lcl—g5 in črni se je vdal. Urednik šahovske rubrike se je ob priliki napake v problemu št. 35 prepričal, da se jih mnogo zanima za to panogo šaha (namreč problemsko) in se čuti dolžnega, da posveti tudi tej panogi večjo pozornost. V tej panogi pa imamo še nekaj, s čimer v tej rubriki še nismo imeli posla, namreč študijske končnice. Reševanje teh nalog je mnogo težavnejše, ima pa tudi večji pomen za praktično igro. Take študije bomo prinašali od zdaj naprej vsako drugo nedelio in bomo priobčili tudi imena onih, ki bodo poslali pravilno rešitev. Danes prinašamo težko in za praktično igro zelo poučno končnico. Problem gt. 38. W. Bron. Črni: Kg4, Tf7, P: h3 (3 figure). pojasniti, me vzdržuje, tla bedim. Pogledam proti oknu nad vrati, če ni že svetlo. Čisto razločno se odraža na osvetljenem steklu senca nekega Malajca. Ali je res, ali sanjam? Premislim. Kaj takega bi vendar ne moglo biti, kajti med oknom in svetilko vendar ni ničesar, kar bi utegnilo biti podobno tej senci. Ali je hotel možak skozi okno zlesti notri? (Jotovo ne, sicer bi bil to že davno storil. Kaj torej potem? Mirno sem senco opazoval. Ta čas se ni ganila. IPočasi se je dvignila njena roka, ki je držala palico in na njej tenko vrvico. Bilo je videti tako, kakor da sedi na oknu ribič, ki lovi na trnek. Sedaj mi je bilo vse jasno. Zanimivo je, kako mirno in preudarno človek misli in ravna v takih nenavadnih slučajih. Oni zgoraj je |iriprosto »lovili naše stvari skozi okno. če bi bil jaz napravil hrup, bi gotovo takoj zginil s plenom, ki ga je že »nalovil«. Moral sem se torej jirevidno lotiti dela. Nalahno, čislo potiho sem razmaknil narazen mrežo proti inoskitom. Ni me mogel videti. Nalo aem premeril razdaljo do vrat. V enem skoku bi bil lahko pri njih. planil sKozi nje in zagrabil tatu. ki je sedel nad menoj na oknici, ter ga potegnil doli. Padec bi ga gotovo omotil ali ranil, in jaz bi imel z lopovem tem lažji posel. Previdno sem sk> spravil iz postelje in bil, naglo skočivši, v tre-notku pri vratih, zavrtil ključ, pritisnil kljuko in — vrata se niso odprla. Od zgoraj pa se je raz-legel peklenski smeh. Mar sem dvakrat zaklenil? Ves obupan sem vrtil ključ in tresel vrata. Niso se odprla. Razume se, da je bila tudi moja žena že <|avno pokonci. Medtem pa je senca neslišno izginila. Nakratko sem razložil ženi, kaj sc je zgodilo. Nato sva klicala na pomoč. Sosedje so bili budni. Kmalu sva zaslišala bližajoče »«• korake. 111 glasilo se je vpitje in spraševanje. Povedala sva, da je nekdo poizkušal pri nama vlomiti in da ne vevu, zakaj nisva mogla odpreti vrat svoje sobe. Kmalu so naju rešili najinega ujetništva in razvozljali uganko. Tat je od zadaj z dvorišča prinesel vrv, ki so jo rabili, kadar so sušili perilo, in z njo privezal kljuko vrat, katera so se, žal, odpirala na znotraj, na nekakšen steber. Tako je mirno in povsem varno vršil svoje zločinsko početje, Kajti, če bi ga prezgodaj razkrili, kar se jo radi mojega rahlega spanja v resnici zgodilo, bi jo lahko pravočasno odkuril, ker se vrata niso dala odpreti. Medtem, ko sva z ženo pripovedovala o dogodku in pobirala razmetane kose perila, ki jih je nepridiprav v kratkem času svojega početja nalovil, je prišla policija, ki jo je lelefonično obvestil eden izmed naših sosedov. Ugotovili smo, da razen mojih hlač, ki so bile del pižame, ni zmanjkalo nobene druge reči. Komisar si je zabeležil inoje navedbe in si začel ogledovali kraj, kjer se je izvršila tatvina. Najprej jo vzel v roke »ribiško« palico. Bil je to držaj metle, kos motvoza in zakrivljena igla. Občudoval sem tatovo iznajdljivost in izrazil domnevo, da si je moral le-ta torišče za svojo delo že prej ogledati in sc zanj posebej j>ri-praviti. Temu |>a je ugovarjal komisar, ki je bil v tem kraju rojen in je deželo dokaj dobro poznal. »Ribič«, kakor imenuje tudi policija te vrste tatove, jo zasnoval načrt za svoje dejanje šele potem. ko je, |x>tikajoč se po dvorišču, videl, da je okno odprto. Trnek si je napravil iz stvari, ki jih je našel na dvorišču. Po deski, ki je še slonela na zidu, jo splezal na oknico. Da bi napeljal vrv na i vrata, mu ni kazalo, kajti jiolcni bi imel na raz- polago važnejši pripomoček. V takih slučajih namreč rabijo domačini, da se zavarujejo pred presenečenjem, kot omamno sredstvo posušene fino zmlete cvetove neke rastline, ki raste v pragozdu. Ostro dišeč prah pihnejo s kakšno cevko skozi ključavnično odprtino v sobo, vsled česar zgube tisti, ki spe, v najkrajšem času zavest, in tatovi lahko povsem nemoteno >polove< vse, kar se jim poljubi. Veselil sem se, da sem taki usodi ušel in da sem nasedel samo priložnostnemu tatu. Zakaj tudi če bi mi bil ukradel kaj dragocenejšega, bi vendar inielsi sicer delavna policija mnogo truda, preden bi ji prišel tal v roke. Med tridesetimi milijoni Javajcev je namreč silno težko najti takega rjavo-poltega lopova, ki mu je danes ime Siroto, jutri pa že kje drugje nastopi pod imenom Ali. Komisar je svoje delo kmalu opravil. Tedaj pa je še nekaj opazil. Sklonil se je in pobral šopek trave, ki je ležal na plošči tlakovanega hodnika. Ko ga je nekaj časa ogledoval, mi ga je izročil s pripombo, da je le-to edino, kar je pustil tat na kraju svojega zločinskega početja. Začuden sem si stvar natančneje pogledal: bilo je nekaj travnatih bilk, povezanih med seboj nn čisto poseben način. Ko sem vprašal, kaj naj to pomeni, mi je pojasnil, da je amulet (varovalni predmet), ki ga tatovi drago kupijo od svojih čarovnikov in ga imajo vodno pri sebi, da bi bili radi njegove ča-rovne moči pri svojih plenilnih podjetjih varni. Le-lo tukaj je gotovo zgubil naš znanec, ko je moral tako na naglo zbežati. To pot mu je torej čar pomagal, kajti njegovega nismo mogli videli nič drugega, kot: senco in amulet a b c d e f g 8 B ■ ■ 8 1 jjf jjf |1||| I 7 6 H H m W? 6 5 11 H a H 5 4 13 II IS 4 3 H m H Ul i 3 2 H "H i ifp 2 1 ■ H H 1 a b C d e t * h Beli: Khl, Tc5, P: d5, h6 (4 figure). Beli na potezi dobi. Rešitev problema H. 37. 1. Le5—al, Dh8—e8; 2. h7—h8D ali 1. ..., Sc6—e5; 2. Lal—d4| To je najboljše delo dr. Kraenerja. FOTOAPARATE svetovnih tordk 7.eist-lkon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo i. t. d. i. t. d. ima oedno o zalogi FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE o Ljubljani, Miklošičeva cesta J Spoti Halo na ilitiji Halo bo danes popoldne nn ilirijunskem igrišču. Dovolj se je že pisalo in govorilo o lem, da vsak že ve, kaj bo. Če bi bil morda le še kdo, ki tega no ve, ttiu pdvemo, dit se bodo v nogometni tekmi poskusili nameščenci brniške uprave in Okrajnega uradu za zavarovanje delavcev. Ves dohodek prireditve bodo pa naklonili našim ubogim poplavljencemi Ker jc tokov zatorej še enkrat vsem in vsakomur: Pridite in oglejte si to dobrodelno prireditev, ki se ptične dalles ob pol 16 (pdl 4) la igrišču Ilirije zraven gorenjskega kolodvora. Današnje kolesarske dirke na Hertnesu Pohnvno opdznrjamo vso, kolesarskemu športu haklchjeno JavhoSl, da se prično današnje dirke ha Hertnesovprn dirkališču v ftiškl ob 14 (2) j)b-poldne. Borba bo zanimiva, ker sodelujejo najboljši dirkači dl-žave. Zatofej pridite in Si ]in oglejte! Gtaliha : Mars Danes dopdldne ob It) s t' bo odigrali} ntt igrišču llerrtlcšn v šlSki prViMlStVdiin tbkttla ihe nbv konkurent V ditigeni t-nžredu, v kateK-gn je prišel po odločitvi, tlu ostane Ilirija v prvem razredu. Moštvo sestoji iz nekaj Ighiltev raz-pitščt-nili klubov in mladih llioči. ki so povečini iz vzhodnega dcln Ljubljane. V borbi ?. ntti-i) i rano Grafiko, ki jc prbtBttgnln pred 14 dnevi Jadranu, se bo moral resno potruditi, drt doseže čini ugodnejši rezultat. Seveda, pa ttldi prešetiečbnju itisti izključena. Občin si- torej prav zanimiva nogometna tekmo, katero poselite v čim večjem številu. SK Korolan : Jadran ob pbl 16 (pol 4) danes bo na igrišču Koro-tana prvenstvena med omenjenima kluboma, Vsekakor je to važna tekma in bo njen izid odločilno Vplival na prvenstveno tabelo, Jadran je Imel pri prvem svojem nastopu proti Grafiki sn\olo. Vsaj eno točko bi bil lahko odnesel, pa je radi nesrečnega avlogola ttidral obe prepustiti Grafiki, Jadran bo tdre| gotovo skušal popraviti ta svrij neuspeh. Korotan je začel letos dobro in proti Jadranu ima še td prednost, da igra na svojem igtišču^ Svojo pozicijo v tabeli bo skušal še bol) utrditi. Želimo, da bi bila današnja tekma borbena in napeta še bolj pa — falr. Službene objave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. dne li. oktobra 1933) Suspendirata se do nadaljnega igralca Svetit Vili (Ilirija, Ljubljana) irt Jeršek Danilo (Jadran, Ljubljana), dokler ne poravhata svojih obvezrtosli do prejšnjega kluba Primorje, Ljubljana. Dopis Čakoveckega SK, šl-. 412—33 od 3. ok-Ipbra. v katerem sporoča poškodbo igralca Krzna-ri£a Viktorja,,se odstopi p. f. Verllicirajo se s pravom takojšnjega nastopa za Panonijo, Murska Sobota: Kramarič Jdsip, Dr-varič Ludvik, Voroš Ludvik, Kossi Franjo, Scrafi-novič Živoj, Sabo Aleksander, Zelenko Herman, Golar Marto, Rajh Boris, Rajh Dušan, Lutbar Fr., Pojbič Karel, Pojbič Ladislav, Dolgaš Ladislav, Hari Ludviki Scpesy Elemer — za Jadran, Ljubljana: Gabrovšek Milan — za Svobodo, Vič: Dež-lhan Alojz Samarin Stanko — za Svobodo, Za-gprje: Kauka feruno — za ISSK Maribor, Maribor: Križane Franc, Žgur Stanko, Čebulj Pavel — za Ilirijo, Ljubljana: Zadel Samo — za SK Zagorje, Zagorje: Grošičar Leopold — za Gradjariski SK Čakovec: Ščurie Sljepan. S pravico nastopa dne 21. oktobra 1933 za Slogo-, Loka pri Zagorju: Pušnlk Ivan — za Jadran, Ljubljana: Vrartič Drago — za Slovan, Ljubljana: Žnidaršič Stane — za ISSK Maribor, Mafl-bor: Šohaja Zdeitko — za Reke), Ljubljana: BSUtttcl Heribett. Zavrne se verifikacija igralca Bračiča, Danila Za Hermes, Ljubljana, iii igraica Bedrtjaka Belo za Panonijo, Murska Sobota, ker niso v prijavnici navederti vsi pddatki. Verificirajo sc s pravico nastopa 14. oktobra 1933 ža mednarodne, dne 27. decembra 1933 za prijateljske in 27. marca 1934 za prvenstvene tek-itie za Panonijo, Murska Sobota: Varga Mirko, Dohr Rihard, Tolh Josip. Čitajo se s pravico takojšnjega nastopa za Eiiakost, Jescnicc: Dolžan Radko, Urartie Franc, Ažman Drago. Prvenstvene tekme se bodo določile Enakosti čitn poravna vse obveznosti in pošlje Vse potrebne tiskovine. Odobrijo se prijateljske tekme Zagorje—Dobrna 14. oktobra v Zagorju; Amater—Hrastnik-Ru-dar (komb.) s predtekmo Amater II—Rctje II dne 14. oktobra v Trbovljah; Korotan, Kranj—Slovan 15. oktobra v Kranju. Disku, Domžale, se na njegov dopis št. 283—33 od tO. oktobra sporoča, da se bo glede povrnitve stroškov obvestil Mars, Ljubljana. Sloga, Loka pri Zagorju, se obvešča z ozirom na dopis št. 90—33 od 9. oktobra, da p. o. hi pre-j&l rtikakih podatkov za verifikacijo igralca Mit-tferhamet-ja Gizelherja. Vzame sc na znanje žapishik O. O. Trbovlje od 9. oktobra, nadalje dopis ČakoVečkega SK Čakovec št. 411—33 od 3. oktobra, dopisa ZNP Zagreb št. 419—33 in 490—33, oba od 3. okiobra, in pOročila službujočih odbornikov g. Kemenija od prvertštverte tekme Čakovcčki—Hermes 1. oktobra V Čekoven, g. Bizjaka od prvehstveng tekme Disk —Mars 1. oktobra in Disk—Zalog 8. oktobra, obe v Domžalah, g. Jcgrišnika od prvenstvene tekrtic Athletik—Olimp 1. oktobra v Celju, g. MahkoVca od prvenstvene tekme Celje—Elan 1. oktobra v Celju in g. Billjeviča od prvenstvene tekme Grafika—Jadran 1. okiobra v Ljubljani. Opozarjajo se službujoči odborniki, ki še niso poslali službenih poročil o odigranih prvenstvenih tekmah, da ista takoj pošljejo. V bodoče je treba vsako poročilo poslati najpozneje do seje_ p. o., lo je do srede vsakega ledha. Tajnik II. Službene objave LHP (seja u. o. dne 11. oktobra) Navzdči: prol. JelCrtčeva( SvetličeVa, Slurz, Baltcsar, Kušar, Junčeva, Karba. Odsotni: dr. Bradač, dr. Adlcšičeva, Jurman, Deklcva, Bergant, Jenko. — Za nedeljo 15. oktobra so določene sledeče prvenstvene tekme: Ilirija—Atena ob 11 na igrišču Ilirije; Č$K—Ptuj v Čakovcu. Pričelck igre naj javi ČSK podcveei v Ptuju. ČSK naj tekmo takoj in v redu prijavi, siccr sc mu zabrani nastop. Za tekmo Ilirija—Atena sc določi službujoči odbornik g. Stiltz. Klube sc opozori, da se Vfal 21. in 22. oktobra v Zatfrcbti tekmovanje v lahki atle- tiki za državno prvenstvo. Razpis bo objaVljert prihodnje dni. Dalje sc opotatjajo klubi, da se bd vršil šc v teku jesenske sezone gozdni tek na Ž0O0 m za prvenstvo dravske banovine. SK Ilirija sc opozarja, da se vršijo tekme za državno prvenstvo Ilirija—Cdrtctttdtia 22: Oktobra V Zagrebu, 29, oktdbra pa v Ljubljani. Za nedeljske tekme se delegirajo Sledeči sodniki: Žitnik za tekmo Ilirija —Atena, Jurman za eventuelno predigro nn igrišču Ilirije, Vet-sel za tekmo ČSK—Ptuj. Klubi, ki niso še poravnali članarine za leto 1933, haj lo takoj napravijo. — Tajnik I. Jugoslovanska zVeza tonskih športov priredi BI. iti 22. t. tli; v Zagrebu žensko lahko* iitletsko prvenstvo Jugoslavije. Razpis in locnejšl program objavimo kitsiteje. * SK Ilirija (smučarska sekcija). Danes ob 9 Izlet vseli teklttovalccv. Zbirališče pri stari cerkvi v ŠiSkl. Večhille lahko opremo. Gimnastičnc vaje v torek v garderobi na drsališču ob 18.30, Telovadna oprchia. SK Grafika. Za današnji) prvenstveno tekmo določeni igralci in reditelji se opozarjajo) da sc vrši tekma ob vsakem vremenu. Ob 9 morajo bili vsi v gostilrtl Belič. SK Korotan — nogometna sekcija. Danes ob pol 10 važen sestanek, obvezen ža vse redne člane, posebno še za prvo moštvo. SK Korotan — smučarska sekcija. PHjaVe članov sprejema Ujhik I (gosp. Skuhala). Ustanovni občni zbor te sekcije bo 1. naVernbra v kliibd-vih prostorih. Smučarska gimnastikh SK Ilirije. Letos bo priredila smučarska sekcija tUHjc však tdrek in petek pod strokovnim vodstvom specialno smučarsko gimnastiko za mladirtd od 0 dd 13 161 starosti. Namen tega gimnastičnega tečaja je, nuditi neorganizirani rtiladinl nekako predpripravo za smučanje. Prve Vaje bodo V tdfrck 17. oktobra od 16.30 do 17.30 v gat-derdbl na drsališču. Tečaj je brezplačen in dostopen vsakomur. Pismene prijave je riasloViti rta shtličareko sekcijo SK Ilirije, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Lahko se pa prijavi vsakdo na dan vaj v garderbbi na drsališču. thunbcrg, znani hitrostni drsalec in večkratni svetovni prvak v tej disciplini, bo prihodnjo zirim — tako pravijo namreč poročila — zopet aktivno sodeloval v tej lepi športni panogi. Udeležil se bo ne Samo svetovnih, temveč ludi evropskih prvenstev. Tako se bo drsalni šport za enega zvezdnika pomnožil. Nov svetovni rekord v vožnji * intitornim kolesom je postavil italijanski dirkač Ronažzi htl svojem 175 cm motorju. Vozil je na protfi Bologna —San Giovanni ter je pfevozil i km z le leči iti satrtom na vožnji tja v 21.777 sekundah, V vdžhji nrtža.j pn v 92.8 sekundah. Povprečno je ittl-ej vozli 161.623 km nn uro. Prrtpagtimla ža smiičafije. S shiučrtii lin koleščkih se je podal smučarski Učitelj Knt'1 Pit-sčlioider iž Sleinacha v Tlrolah v Rini. kailior je dospel v 15 dneh, kljub temu, da je dva iii pbl dni deževalo. Namen njegdvega potovanja, ožit-ohla te smuške vožnje je, da propagira žinlško-sportrti poletni trening. Radio Programi rtadio-Uubrt»nn» Nedtelj«, 15; ttkt.: 8.15 1'Oročilfti 8.30 Uihlliii-stlka (Vrfittvee Lttjzc), &.«t> Versko |ln:davrtrtje (dr. GUido Unht), 0.30 PrenOs cerkvene glasbe Iz fran- i člSltiinskc cerkve, 10.00 Predavanje ža delaVce, 10.00 Arije m duete iz operb oTi^viata^ pnjein j gdč. Dragica Sokova in g. Jože Gostič s spremijo- j vunjeni radio-orkestun, 11.80 Hlovenskn glnsbai iz- I vaiil todlo-orkester, 1'i.TO On=, plošfi>, l5.t)0 Uitiliil- ; orkester, 13.90 NfirbdHa voknlnrt glasba ntt plosčAn, 10.00 Kmetijska itrn (g. Jalintlk). \t3.80 fniltospevi g. Marjana Rusa, 17.15 Miigistrov šramej-trio, 20.(KI Narodne pesmi s premljevanjeiil iallio-orkestra, pojejo gdf. št. Kbienčandvn, T. Pett-oVčič in Dr-nmta, 20.45 KupletU g. Bnjde; havnjskn kit-Ani, bU-garijn in navadna kitara, 21.30 C'nš, poročila, 22,00 Valčkova ura — Radio-orkesler. PohedHjek, 10i oktobra: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 Cas, plošče. 18.00 Gospodinjska ura: Gobe in njih priprava iti honservirauje (ga. 3ve-telova), 18.30 Pesa, surovina za sladkor (prof. Peu-gov), 10.«) Ploščo, 19.30 Radio orkester. 20.30 Prenos opere v-Faust« iz Belgrnda, Vmes On? iti poročila. tRiOlRON-ilV'! Zastopnik za Jugoslavijo: F. L. llDšcnfeld, Beograd. Zeleni veilac Drugi prognttRl i Nedelja, 15. oktobra: Belgrad: 19.30 Pisan večer (]>etj[e, flavta, violina- saksofon in orkeslei). — Zagreti. 20.15 Radi o-orkester. — Dunai: 9.30 Orgelski koncert, 12.30 Orkesttnllli koncert, 15.30 Itadlo-orkester, 17.1)5 Komorna glasba, 19,50 Skladbe II. \Volfn. — Budimpešta: 17.05 Ciganska glasba, 20.00 Odlomki iz opereb 21.30 Koncert za čelo. — Ltipzig: 10.45 Zbolovski koncerti 12:00 Orkcsh-alni lioilfcert. 10.30 Kitnimi! čni orkester, 19.00 Koncert cerkviehe glasbe, ^KI.OO Leteči liolaiidec, openi^ Wngner. — Praga: 7.30 Orkestralni koncert, 9.05 Salonski trio, 11.00 Radio orkester, 21.30 Koncert za saksofon. — Rlill: 17.10 Vokalno-inslrumentalni koncert, 20.43 Klavirski koncert. — Varšava: 20.00 Lahka glasba. hbnedeljek, 16. oktobra: Belgrad: 10.30 Iz gledališča: Samson in Dalila, opefa, Sairtt-SSens Dunaj: 17.15 Vokalni koncert, 10.00 Radio orkester. 21.00 Koncert dunajske filharmonije — Budimpešta: 13.30 Simfonični koncert, 19.00 Ciganska glasba. 20.30 Beethovnova IX. simfonija — Leipzig: 17.00 Komorni orkester. 20.00 Nemške narodhe pesmi, 21.00 Kabaretni večer — London: 20.30 Vokalno instrumentalni koncert, 21.00 Orkestralna glasba Milan: 17.10 Orkestralna glasba, 21.15 Komorni koncert — Praga: 20.25 Pbljtideii koticert, 21.00 Judita, kantata za soliste., zbor in drkester — Rim: 20.05 Vokalni koncert, 20.43 Lahka glasba. Kalid |e izpolniti spisek najemnikov in pod-nalemmhov, poleg prijave zgradarine Letošnji »prijavi dohodkov od zgradb« je treba priložiti »spisek najemnikov in podnajemnikov«, ki ga imajo izpolniti hišhi lastniki in s prijavami vred predložiti davčni upravi. Ker si mnogi ne vedo tolmačiti, kako je la spisek izpolniti, nočemo navesti v naslednjem praktičen primer izpolnitve takega spiska, ki služi za vzorec: ŠPiŠEkt najemnikov in podnajemnikov (podnajemnikov sobe ali celega stanovanja) hiše številka 3 (ulica, trg): Rimska cesta \ (občina, mesto) LiublUina 1 s* S i o. a N) 2 S 4 5 1) Pfltmek, ime In poklic hajemniltn — žakupnika stanovanja 2) Podnajemnika (cclega stanovanja, enfcg* delu stortO+Blij*, ali pa samo sobo) 3) Letna najemnina dlharjev 4) Opomba priimek Trt Ime pokilc i Doteric Viktor, hiš. pos. Rozman Agata kuharica _ pri hiš. pos. DoleftCtč Ana služkinja — 2 Kožuh foan, iel. uradnik Mlakar Mariia kuharica — pri na jenih. Kožuhu Vatentinčtč Anton trg. so/rudnik 2400 - 1. C, Mayer Podriai Tone profesor 3600 — 1. drž. r. gimn. 3 Cvetko Albin, ffteslft/ učit. — — 4 Knritnik Niko, davčni konttdtor rfdoak Lojze trg. potnik 1800'— Ivrdka Souvan Mrak Anica strojepiska 2400 — odvetnik LooŠč 5 Zatoiba ..Modra ptico" _ — — 6 Branih Leopold, trgovec, Veijova S Rrkztiik Marija gostUntčarka, TržaSka 3 — — Breznik Angela (hči) modistka — prt modistki Oblak 7 Jenko Marija, iosebnica Kunčlč Marija dijakinjo 4000'— s hrano hi popolno oskrbo _______________ Resničnost žtjbraj Vpisanih podatkov potrjuje . r , . i . ., .„„ , z lastnoročnim podpisom lastnik zgradbe; V Liubljan, , dne <5 * 193 .3 Viktor Mene PriHlaloln« H. Nlcittdii Mribifani), fc0tfttarS!ovenca« pod šifro Izredna prilika« 12108. (č) a Izjava. Podpisani obžalujem vse nečuvene žalitve, izrečene proti učiteljema gg. Lončarju in Petrovcu. — Obenem se zahvaljujem, ker sta mi radi moje družine velikodušno odpustila. - A. Čamernik. (o IŠČEJO: Gostilno na prometnem kraju, vzamem v najem. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Ptuju pod št. 12196. (m Vsem cenj. gostom ljudno naznanjam, da sem prevzela staro znano gostilno pri „Vitezu" na Bregu št. 18 ter se cenj, občinstvu najtopleje priporočam. — Lavrič Gabrijela. (o) Dvosobno stanovanje oddam za 400 Din. Val. Vodnikova ul. 8, Zelena Meščanska kuharica lahko vzame v najem ali odkupi ljudsko kuhinjo. Pot.eben kapital 10.000 Din. Naslov pove uprava lama. (č) »Slov.« pod št. 12256. (m) Mlinar, pomočnika za vsako delo, zmožnega, sprejme valjčni mlin Be-ričevo 43, p. Dol. (b) Pletilja dobro izvežbana —- dobi trajno službo pri M. Flei-niš, Hrastnik. (b) imai Fanta pridnega, ki se želi učili mizarske obrti, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Andrej Dobnikar, mizar, Gora št. 1, pošta Komenda. (v) Trgovskega vajenca zdravega in poštenega — sprejme trgovina Pleško, Novo mesto—Šmihelj. — Prednost imajo z dvema gimn. razr. ali 4 razredi meščanske šole. (v) Čevljarski vajenec ki se uči že 1 leto, želi mojstra z vso oskrbo pri njem. Lenart V., Slov. Bistrica. (v) Akademik instruira za hrano (kosilo in večerja) ali za stanovanje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11997. (u) Šoferska šola E. Čeli Inv&a Camen-ik ,va šoferska šolal Ljublisna, Uunaiaka c. Ji Šola zn poklicne šoferje ln amaterje Prospekti ln po-fnsnila zastonj in frnnko Akademik ir.struira vse gimnazijske predmete, posebno matematiko. Naslov v upravi -Slov.« pod št. 12183. (u) Šoferska šola L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite. Slomškova ulica. Garaža Stupica. Akademik instruira za stanovanje. Ponudbe na upravo SI. pod »Akademik« 12264. u Movi 3-elekironski (Raliom Super Valovi 200-2000 m — Izboren sprejem cele Evrope. Najvelja selektivnost VisokoJrekventne pentode — Popolna stabilnost — Točna skala z imeni posta j — Optična kontrola postaj — Brez brnenja — Majhna poraba toka Zahtevajte posebne prospekte tudi /a štirielektronski, petelektronski in sedeinelektronski »RADIONE SUPliR« od glavnega zastopnika (Radio r. 3.30.3- Sjubljana Miklošičeva, cesta 7 Sobo prazno ali opremljeno — iščem v bližini Resljeve ceste. Kopalnica zaželena, Ponudbe pod »Solnčno« št. 12144 na upravo »Slovenca«. (c) Opremljeno sobo s postrežbo, v centru mesta, iščem za 1. november pri solidni in snažni družini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod značko »Soliden« št. 12212. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje s pritiklinami se odda za 1. november v Trnovem, Staretova ulica 23. (č) Enosobno stanovanje s stanovanjsko kuhinjo — solnčno in suho, z vsemi pritiklinami, se odda na Mirju boljši mirni stranki. Marmontova 27. (č) Enosobno stanovanje veliko, v prvem nadstr., fe odda. Vselitev lahko takoj. Franc št 16. Iskr Vič (č) Nemščino poučujem ob večernih urah po Din 2.50 na uro Uspeh zajamčen. Prva ura neobvezna in popol noma gratis, da se more vsakdo prepričali, kakšen je pouk. Ponudbe poslati upravi .Slovenca t pod -Uspešen pouk« št.1 cdda ms 1. novembrom 12287, nakar dobite vsa Poizve sc v ponedeljek: potrebna pojasnila. (u) Podrožnik c. IX., št. 28. č Stanovanje lepo, solnčno, snažno, s 3 sobami in pritiklinami, v lepem delu mesta - se odda s 1. novembrom 1.1. Ogleda se lahko med 11 in 12 liro v Levstikovi ulici 21-11., desno. (č) Spodnje stanovanje s nriliklinami in vrtom oddam Sobo in kuhinjo v pritličju oddam. Sitar Franc, Stožice 136. (č) Stanovanje dvosobno ali trisobno — oddam. Zelena jama, Ko-roščeva ulica 10. (č) Stanovanje dvosobno, lepo, I. nadstropje, v novi vili, Mag-dalenska ulica 35, oddam 1. novembra. Zebot, Maribor, Loška ulica 10. (č) Dvosobno stanovanje zelo lepo, oddam. Posavskega ul. 13, za Bežigradom. (č) ODDAJO: Lokal se odda. Poizve se I. Ko vič, Moste, Zaloška cesta št. 14. (n) V najem dam hišo enonadstropno, ugodno za obrt, na prometnem kraju v Kamniku, Šutna 47 Enosobno stanovanje oddam. Aleševčeva 30. č Prazna soba s posebnim vhodom sc takoj odda. Vprašati: Flo-rijanska ulica 22, pri fotografu. (s) Sostanovalko priprosto, mirno, katera ima stalni zaslužek — sprejmem proli majhni olači. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12223. (s) Sobo oddam dvema dijakoma ali gospodoma po nizki ceni. — Naslov v upravi »Slov.« št. 12222. (s) Opremljena soba z opremljeno kuhinjo se v sredini mesta odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12272. (s) Lokal za brivnico predeljen za moške in ženske, v industrijskem kraju, tik cerkve, na prometnem kraju — dam najem. Poizve se v upravi »Slov.« št. 11900. (n' Gostilna z zemljišči, na deželi srez Maribor, levi breg se da s 1 januarjem 1934 v najem. Naslov v upra vi »Slov.« Maribor pod št. 1092. (n) II Radio II Radio aparat Radione tricevni 110—220 voltov z merskimi instrumenti — prodam za 2500 Din. Zvočnik »induktor« 500 Din. — Naslov v upravi »Slovcnca« št. 12152. (i) Radio skoro nov, sistem »Pli lips«, trielctktronski, vdelanim zvočnikom, priključkom na elektriko prodam po dogovoru. — Anton l.ampret, posest nik, Muljava 17, p. Krka Damske plašče za jesen in zimo od i avadne do najfineiše k alitete v na modernejših fasonah in sice v cenah od Din 195 — do 880"—, dekliški od sedem let od Din 160'— otroški od 2 let od Din 110'— naprej nudi F. I. Goričar - Ljubljana Sv. Petra cesta 29 Na zalogi vse številke v otroških in rlamskih velikostih. — lJre i no kupite drugje oglejte si pri uasl Majhna hišica Ljubljani na Kodelje-vem, s 400 m' vrta — naprodaj za 40.000 Din. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« št. 12097. p Poseliva Tristanovanjsko vilo novo, v Dev. Mar. v Polju prodam. Naslov v Upravi »Slovenca« št. 12164. (p) Dvostanovanjska vila v Ljubljani, nova, lepa, z vrtom — naprodaj brez posredovalcev za 450.000 Din. V gotovini plačati 277.000 Din, amortizacija 173.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št 11457. (p) Visokopritlična hiša nova, 3 sobe, kuhinja in shramba, polovico pod-kletena, z obsežnim vrtom in izvirno vodo, se proda po nizki ceni. — Novak, Vižmarje št. 108, pod klancem. (p) Pritlična hiša ugodno naprodaj. Poizve se v gostilni Zadnikar, Brdo pri Viču. (p) Vila s 3 sobami in pritiklinami se odda: Koseze št. 25. Mesečna najemnina Din 500. — Več se izve pri oskrbniku istotam. (p) 20 oralov smrekovega gozda, blizu Ljubljane — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12154. (p) Posestvo z zraven spadajočimi objekti, blizu Ljubljane, poceni oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12153. (p) Več stavbnih parcel prodam na Viču po 10 D. m2. Poizve se pri Rubež-niku, trgovina in gostilna na Viču. (p) Njiva v Tacnu, ob glavni cesti, se proda. Več se poizve Sp. Gamaljne 31. (p) Hiša v Kranjski gori št. 51, na Požarju, pri-, pravna za letoviščarje — se proda le proti gotovini. Poizve se pri Alojzu Blenkuš, šolski upravitelj, Livald pri Kočevju. (p) Klavirje, pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke. V plačilo sprejemam tudi hran. knjižice. Uglašuje in popravlja Muzika, Ljubljana. Sv. Petra cesta 40. Klavirji! Planin*! Kupujte na obroke od Din 400*— prve svetovne fabrikate: Biisendorfer. Stein\vay, Forster, Petri f, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta 7. Velikanska žalne« vseh glaa-foentli Inštrumentov In Btrun Klavir lep, dobro ohranjen, se proda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12228. (g) Prodajo se sledeče nepremičnine: Enonadstropna vila v Linhartovi ulici. Hiša z mehanično delavnico na najpromelnej-šem kraju v Domžalah. Hiša na Viču pri »Dolgem mostu«. Gozd v Ratečah pri Škofji Loki. Gozd v litijskem okraju. Kupnina se lahko poravna s hranilnimi knjižicami priznanih zavodov. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12214. (p) Ugodno prodam plodonosno posestvo, 24 hektarjev, zaokroženo, litijski okraj. Tudi zamenjam za hišo, nepremičnine na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kupim — menjam« št. 12215. (p) Vilo ali hišo v dobrem stanju, kjerkoli v Sloveniji — vzamem v najem. Ponudbe v upravo -Slovenca« Maribor pod »Vila« št. 12194. (p) Modna trgovina moška, dobroidoča, v sre dišču mesta, se radi pre zaposlenosti proda. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Proti gotovini« št. 12182. (p) Enodružinsko hišo z vrtom prodam. Vpraša se: Cerkvena ul. 25. (p) Radi smrtnega slučaja naprodaj: hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, pripravna za gostilno, 24 oralov polja in gozda na Rožnem pri Rajhenburgu in hišica s 3 orali prvovrstnega zemljišča pri Sevnici. Pojasnila daje: M. Presker, Rajhenburg. Nova hiša dvostanovanjska, lep vrt, na lepem in mirnem prostoru v Ljubljani, naprodaj za 98.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12266. (p) Posestvo v bližini Ljubljane prodam. Poslopje v dobrem stanju. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gorenjska stran« št. 12262. (p) Hišo novo, komfortno, šest-stanovanjsko, v Ljubliani, prodam za 300.000 Din. Naloženi kapital se obrestuje 12%. — Plačljivo v hranilnih knjižicah. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ideal« št. 12261. (p) Lep travnik 40.000 nr — naprodaj v celoti ali na manjše par- Klavir v najboljšem stanju, z zelo lepim glasom, prodam za 3800 Din. Ljubljana, Cerkvena ul. 21, vrata 13. Pianino boljše znamke, dobro o-hranjen, se po zmerni ceni kupi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12229. (g) :ele. Urbane, melj. Poizve mlinar, se pri Drago-(p) Denar posodim tistemu, kateri mi da stanovanje z 2 orali dobre zemlje na kmetih. — Podrepšck, Sv. Jurij ob i- ž. (d) Dol. Naprodaj posestvo z gospodarskimi poslopji v bližini Braslovč, na katerem je nasajen tudi hmelj. Cena 75.000 Din. Poizve se pri Matevžu [ ra Dobnik, Zg. Gorče, Bra-slovče. (p) Kupim dvostanovanjsko hišo na solnčnem prostoru v bližini Ljubljane ali kje na Gorenjskem Prevzamem po dveh letih, medlem plačujem mesečno 1000 Din, ostanek s hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Ljubliani. Ponudbe na upravo »Slov.« pod 100.000 Din posodim s hranilno knjižico dobrega denarnega zavoda, ki izplačuje mesečno Din 5000 gotovine. Ponudba Sagmeister Anton, Celovška cesta 18. (d) Kdo bi bil tako usmiljen in mi posodil 3000—5000 Din? Po-Irebujem iih za otvoritev lokala. Ponudbe upravi Slov.« pod -Vedno hvaležen« št. 12259. (d) Pianino kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št. 11548. (g) Harmonij z močnim glasom, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 12168. (g) Harmonij poceni — kupim. Švagelj, Kranjska gora. (g) Citrašil Izšel je II. zvezek »Slov. nar. pesmi za citre in petje« v peti pomnoženi izdaji. V zvezku je tudi za samouke in začetnike pojasnilo o Flažoletu. Cena 20 Din. Zvezki se dobe pri podpisanem. Seznam zvezkov na razpolago. _ Ivan Kiferle. Ljubljana _ Gosposka ulica 9. (g) Harmonij dob ro ohranjen in po zmerni ceni išče vodstvo Akademskega doma sv. Cirila v Ljubljani. (g) Spalnica zelo dobro ohranjena, zofa in radio zelo ugodno naprodaj. Livarska 12, pritličje. (š) Pohištvo mehke spalnice, prodam tudi na knjižice Mestne, Kmečke, Ljudske hranilnice. Štefan Žerovnik, mizar, Mengeš 160. (p) (i) »Solnčna lega« 12195. (p) <*if«.jte in širite »Slovenca«! . ^ ^ ^ * A fc A A fcA A »AA AAAA1 Spalnica šoerana, se poceni proda Gosposka ul. 10, (jj Spalnico novo. 9 komadov, prodam za 1600 Din. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 12267. (j) Spalnico novo. s psiho, v imitacij ptičjega javorja, prodam za 2000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12268. (j) I Danes se dobe v gostilni Keršič v Šiški pečeni purani. (r) Gostilna pri Kramarju Dolenjska cesta, vabi na di mačo zabavo s koncer-t m. Toči se pristna kap-li ca iz Možkanških goric. Kuhinja z domačimi kolinami. Cene solidne, (r) Gostilna pri »Zlatem zvoncu« Maribor, Ruška cesta 8 ima pristne domače klobase, pečenke, prvovrstno kapljico iz Slatinskaga dola. Obiščite nas! Suh lipov hlod dolg 3.50 m in 80—100 cm debel, kupim. T. Kos, Ljubljana, Livarska ulica št. 8. (k) Vsakovrstno zlato kanuje po aaivisjtb cenah fERNE. luvclir. Liubliaoa, Wolfov« ulica It S 100 hI vina prvovrstnega kupim. Plačam takoj. Ponudbe z navedbo cene in natančnim opisom na Miha Lah — Vrhpolje, Kamnik. (k) Orehe letošnje, zdrave — kupim vsako množino proti takojšnjemu plačilu pri pre-vzetju. Ponudbe z navedbo cene in množine, kakor čas dobave vposlati na Alojzij Plansteiner — Senovo pri Rajhenburgu. Istotam se sprejme bolj priletna gospodinja k dvema moškima osebama, (k) Kino projektor dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe z označbo tipe in cene na »Radio«, r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. (1) Najboljša nogavica Gg. Verbič in Simončič na| se javita radi pogovora o potovanju 1. 1906. po Nemčiji, na naslov: Tičar, trgovec, Maribor, r I Aulomotor i Tovorni avto nosilnost 1000 kg, porabi 12 1 bencina, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 12036. (f) Lahek tovorni auto skoraj nov, znamke Fiat Torino 509, minimalna poraba bencina ca 7 1 na 100 km, tonaža tovora 400 do 500 kg — ugodno prodam — Voz se lahko ogleda pri tvrdki Joško Horvat Sv. Petra cesta št. tO. (I) II kiipiltio Kupujemo prazne, že rabljene steklenice od »Juhana«. — Alimenta, Zg. Šiška 17. k Kupim vagon hrušk za žganje. Maček, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 17. (k) Zlato, srebro, nlntin kuP"Je fliu l lil po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata. Oroznova ul. 8. Kupimo rabljeno in dobro ohra-r.ieno veliko Lutzovo al! že.ezno peč. Tozadevne ponudbe je poslati na: Cokolsko društvo, Sevnica. (k) Parni kotel sistema Cornwall 40—50 m ogrevalne površine, 9 —12 Atm. pritiska, z 2 plamenskima cevima — rabljen ali v dobrem sta-r,u — kupimo. Ponudbe s podrobnim opisom na E. Moster, industrija la-krv, Zagreb — Sajmišna u'.:ca 50. (k) Staro /Jato in srebro kupujem. Ure, zlatnino popravljam. JAN urar, Maribor, Glavni trg Izložbeno okno z vratmi, dobro ohranjeno — in opravo za mlekarno — kupimo takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlekarna« št. 12250. (k) Žensko kolo i Premog, drva, koks ohranjeno, kupim ceno. - prodaja Vinko Podobnik. Ponudbe: Anžin, Toma- Iržaška cesta štev. 16. čevo 70, Moste. (k) Telefon 33-13. Suhe gobe kupujem razen lepih tudi črne odbrane, po najboljši ceni. Povzorčite in navedite količino! P. Šetina, Radeče. (k1 Srebrne krone staro zlato in srebro ko puie RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina V^HflU9B* MKSHBHBBS 1 'jiisrori VATO v tablah in za ode,je — preden naročite za Vašo polrebo — zahteva te moje vzorce in cenik. i Arbeiter-Maribor Bukova drva v kolobarjih po 6 Din, mehka po 5 Din — nudi St. Krže-Siard. Trnovski pristan 12. (1) Perje kemično čiščeno Otroški voziček na peresih — naprodaj. Levstikova ulica št. 19 II. Kislo zelje repo, sarmo prvovrstno, v sodih, po najnižji ceni dobavlja: Homan, Sv. Petra c. 83. CVETLICE venre in šopke dobite naiceneje v cvetličarni POŽAR, MAR BOR Gosposka 'Iti palača Kanov, hranilnic g S.I S £ O in tn tono* dobite pri Eksportni hiši ..LUNA" Maribor, Aleksandrova 19 Vagon sena lepega, sladkega, proda Simon Matevžič — pošta Makole. (D 9HHH6HBE8® Zimska jabolka prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani Oddam večjo množino lepo rastočih prašičkov od 6 tednov naprej. Jeschounig, Arjavas pri Celju. H) Perje 8 Din kg, gosje pub ter volno in žimo «a modroce, prodaja naj ceneje ŠEGA. Ljubljana VVolfova ul. 12, (dvorišfe) Prevzem gostilne! Obveščam cenjeno občinstvo, da sem prevzel svojo gostilno v Ptuju, Vošnjahova ul. 9 od sedaj naprej v lastni obrat. Zahvaljujem se cenjenim gostom za zaupanje, ki so mi ga izkazovali v hotelu »Osterberger« ter jih prosim, da mi ga ohranijo tudi v mojem novem obratu. Z odličnim spoštovanjem Josip Damisch, gostilničar »Pri Zvezdi«, Ptuj. Otroški vozički tricikli, igralni vozički -lepi modeli - nizke cene. M. Tomšič, Sv. Petra c. št. 52. •!) VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje. Mizarji Prešano seno zdravo, suho, v balah — ima naprodaj N o u š a k , Bos. Dubica. (1) Specialno izbiro modnih hlač in pumnarc dobite naiceneje pri Prcskerju, Sv. Petra c. Vino in vinski mošt sladek! Osrednje vinars^ zadruge za Jugoslavijo --Kongresni trg št. 2. (II Domske plašče; najceneje nudi ! i. Mč, um\m' Sv IVtra cesta 88 Izdelava po meri. Najcenejše vezane plošče ielševe. bukove. Okouuie, Panel » volikosti 229/12S in 2»0 122 dobita pu na iniijih eennli v i vornlSkem - k 1 n ilfifiij LJUBLJANA, Dunajska 31 Nogavice, rokavice id pletenin« Vam oudi • veliki izbiri oaiugodneir in naiceneie tvrdka Kari Prelofi Liubhana Židovska ulica in Star- tre (II Kislo zelje novo, prvovrstno rezano in cele glavice za sarmo, s sodčki v vsaki množini dobavlja po brezkonku-renčnih cenah Gustav Erklavec. Ljubljana. Ko-deljevo 10. Tel. 25-91. I OTROŠKE VOZIČKE najniocliTiieJe in najceneje iz, elnje tovarna oirofckih vozičkov Stanko Kuelcr, L j n b 1 j a n a, OlovSka <\ 42 Ljubitelji antik! Ugodno naprodaj tri iz-borno ohranjene skrinje, izrezljane in vložene. — Ljubljana, Tyrševa 35-b. Več oprave se radi izselitve poceni proda. Naslov v upravi ' > Slo v.« pod št. 12213. (1) Na podlagi sodnega odikta 1 524/33 Okrajnega sodišča v Litiji, se vrši dne 18. oktobra ob 10 dopoldne v Litiji, hišna št. 84 javna dražba raznega pohištva, več m3 smrekovih desk, 25 m:1 parjenih bukovih desk, en pisalni stroj itd., na kar se interesente opozarja. (1) Pletilni stroj št. 8'50, naprodaj. Ježek Kristina, Savlje 63, p. Je-žica. (1) 3 sobna vrata 1.24 x 2.35 (dvoje) in 1 bakrena peč z banjo — naprodaj. Resljeva c. 13. Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodf blizu Prešernovega spomenika. Veselje in korist boste imeli, če si bodete nabavili za zimske obleke in plašče sukno v TDGflVSKI • 00* g ttfllMtM TOVAIMTA PEBILA IH ' 08LEIC Celje št. 18 Cenik in vzorci zastonj. Dobro sukno . . Trpežno sukno Modni kamgarn . Din 40" . Din 60" . Din 80' Velika izbera češkega, angleškega in domačega blaga. Zahtevajte nov , veliki ilustrirani cenik in vzorce. Obleke se poceni in hitro izdelajo po meri in v lastni tovarni. Restavracije! Proda se poceni jako lep elektrogramophon. Ugodna prilika! Ljubljana, Šiška, Sv. Jerneja 25. (1) Proda se: jako dobro ohranjena stiskalnica za sadje (preša), kompleten kote! za žga-njekuho s hladilnikom, več pohištva itd. Eventu-elno se zamenja za drva. R. Velepič, Ljubljana VII, Sv. Jerneja c. 25. (I) Puh zo pernice Ia beli Din 230 — sivi „ 140-— Lepo perje po Din 25--, 35--, 56--, 95--, 180- kg. Puhaste odeje po naročilu najcenejše izdeluje RUDOLF SEVER MARIJIN TRG ŠT. 2. Lončena peč dobro ohranjena, napro-caj v Korunovi ulici 8. (1) Štaj. jedilni kostanj rpzpošilja proti povzetju po najnižji ceni, dokler traja sezija — Korošec Jožef, Majšperg, železni-sl a postaja Poljčane ali Rcgatec. (1) Naprodaj so mlekarski in sirarski stro-|i v dobrem stanju, Naslov v upravi »Slovenca« št. 12074. (1) Elektro-motorji novi in rabljeni, za vse napetosti vedno naprodaj. Specijalna delavnica za previjanje in popravljanje dynam, autodynam, elektromotorjev ter vseh elektroaparatov. Franjo Perčinlič, elektro - |»d-jetje, Ljubljana, Gospo-6vetska 16, restavracija pri »Levu«. Tel. št. 2371. Krojaški šivalni stroj »Piaff«, dobro ohranjen, tiodam oziroma zamenjam za dobro ohranjeno i'ulo. Poizve se pri: Miha Snoj, Vič-Glince XI/12. (1) V Sp. Pirničah št. 21 se bo vršila v nedeljo, dne 22. oktobra t. 1. ob pol 10 prostovoljna javna dražba na licu mesta raznih poljed. strojev, kakor mlalilnice, slamo-reznice na ročni in živinski pogon, čistilka in drugih. Nadalje raznega poljskega in domačega orodja ter več voz. Tozadevni dražbeni pogoji se bodo razglasili pred pričetkom dražbe. (1) Vsako množino iaholk razprodaia tvrdka Martin Šumer Konjice Radi preselitve poceni prodam obednico in klavir. Naslov v upr. "Slov.« pod št. 12235. (1) Čevljar, šivalni stroj cilinder, prodam. Cena nizka. Sv. Petra c. 47. (I) Šivalni stroj »Singer« dobro ohranjen in dober za šivati, ugodno naprodaj. Hrenova 14. (1) Lepega osla starega 2 in pol leta, zdravega, poceni proda farma Golob, Lesnobrdo, p. Vrhnika. (1) Za slabo vreme so znani CeVltl (lahki gojzerci) „KROIS-a" Maribor, Koroška c. 18 Na javni dražbi ugodno naprodaj: Več parov novih čevljev, dne 20. 10. 1933 ob 10. uri na Klancu št. 32, Kranj. Oprema za žganje kave, dne 16. 10. 1933 ob 15, Glince cesta XVII. št. 15, z nadaljevanjem Glince, Tržaška 12. 2 voza, nova psiha, pisalna miza in drugo, dne 20. 10. 1933 ob 15. Viž-| marje 65. Razno novo pohištvo, 25 nv' parjenih bukovih desk, t stroj itd., dne 18. 10. 1933 ob 10, Litija št. 79. Nakup in prodaja vreč Ljubljana, Duhajska 36, Alojzij Grebene. (t) modroce posteljne mreže, železne zložljive postelie. otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnih. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce id blaga ta prevleke oohišlva. Pletilni stroj dobro ohranjen, 60/10 — naprodaj. Nizka cena. Poizve se v trgovini »Pri Soncu«, Pogačarjev trg, Ljubljana. (I) Krava-mlekarica se proda. Nekaj za denar, drugo za seno. Ogleda se vsak dan. Kamniška ul. št. 13. (1) Starinska oprava omare, jedilna miza za raztegniti in posoda - je naprodaj. Cankarjevo nabrežje 7-II. (1) Zo preobieno zor foteljev i. L d nailažie kupite blago iz krasne zaloge do konkurenčnih -enah on R. SEVER Marijin trg št. 2. Zavese, odeie Dene Duh Usnjene suknjiče plašče, telovnike itd., izdeluje najbolje Ivan Čer-tanc, Črnuče štev. 71 pri Ljubljani. (t) Pšenicno moko najbnli^h mlinov nndi nnpern-je veici i jjnvma fciln in inlp*%kib i?oročila in živita srečno. Jas sem edinka in oba me zelo ljubita. Pol leta sem bila pri materi v Saniari, drugega pol pa v Vladivostoku pri očetu. Tako sem se vozila vsakega pol leta v spremstvu svoje Francozinje od Samare v Vladivostok in narobe. Kila sem doma tukaj in tam, pravega doma pa nisem imela. Nekoč — bilo mi je ravno 19 let — je sedel v mojem oddelku Kitnjec; ime mu je bilo Vang. Med vso vožnjo nisva govorila besedice, loda pogledoval me je tako, kakor Vas danes profesor. Ko je izstopil v bližini Čite, mi je dal vizitko. Kil je doktor in docent na medicinski fakulteti v S... Vse leto ga nisem mogla pozabiti; vedno ?>i se mojo misli povračale k njemu, in hipoma sem se zavedla, da ga ljubim. Pisala sem mu pismo In odpisal mi je precej. Pisala sem mu zopet in zopet je odgovoril. Tako sva si dopisovala vse leto. Pogovarjala sva se o vsem, o umetnosti, politiki, naravi in ljudeh. V enem zadnjih pisem mi je sporočil, da jo izvoljen za profesorja medicine 1111 neki kitajski univerzi, in čisto nn koncu me jc prosil roke. O ljubezni ni pisal besedice, sploh v vsem dopisovanju nisva nikoli govorila o osebnih črnskih. Vprašal je enostavno, če hočem postati njegova žena. V tem primeru nuj se peljem takoj do Irkutska, kjer se jo ravno nahajal, in potem bova skupaj potovala na Kitajsko. Brzojavila sem mu: »Da, Grizelda!« Peljala sem se v Irkutsk, topot brez Francozinje. Pisala sem očetu in materi, da se omožim; gotovo sla bila tega vesela. Da bi jili ne vznemirila, sem pisala samo, da jc docent, ne pa, da je Kitajec. Vang me je v Irkutsku pričakoval na postaji. Njegov obraz, izraz njegovih oči mi ni ugajal. Kil jo kakor žival; toda njegova pisma so bila. kot da živi le duhovno življenje. Podal mi je roko • 11 me peljal naravnost v cerkev; bilo je že vse pripravljeno in dobil je priče, pred katerimi so naju poročili. Ta poroka, tuje, pestro mesto, očnrujoča Angara, vse mi jc bilo všeč. Kila sem vedno sa-njarkn. Na polu iz cerkve sva dolgo slala 1111 moslu in gledala v svetlozelene, prozorne valove Angare. »Tvoje oči so zelene kakor voda le reke . je rekel Vang in me gledal. Kar stisnilo se mi je srce in šinila mi je misel v glavo, da sem storila veliko napako, ker sem ga vzela. Potem sva šla v hotel. Več Vam ne morem povedati, Alja.« Molčala je nekaj minul, potem pa je nadaljevala, kakor da jo pozabila, da ni nameravala dulie pripovedovali: Varujemo Vaše zdravje! Naši zajamženo nepremočljivi Hubertus plašči Vas varujejo pred dežjem in mrazom OBLEKE Orig. Schering-ovo sirilo v prahu v dozah po 1 kg in pol 240 Din po kg. Orig. Schering-ova barva za sir v dozah po 1 kg Din 70 po kg. — Izključna prodaja za Jugoslavijo kralj, dvorski dobavitelj Petar J. Miovič, Prvo jugosl. spec. podjetje za kmetijstvo, Maribor, Kopitarjeva 6. Električna cestna železnica v Ljubljani prodaja stare tramvajske tračnice po ceni 50 Din za meter, pri odjemu nad 12 m pa po ceni 45 Din za meter franko remiza v Zg. Šiški. Tračnice so izvrstno porabne pri zgradbah mesto traverz kot nosilci za oboke, stopnice, strope itd. Dolžina tračnic znaša 12 m, višina 15 cm, težina ca. 30 kg na meter. Vdova držav, uradnika zdrava, pobožna, marljiva, stara 40 let, bi šla za gospodinjo k župniku ali samostojnemu gospodu. Gre tudi k bolni osebi kot strežnica. Ima tudi pohištvo. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod št. 1093. DANSKE PLAŠČI [ OGIEITE SI IMOGO? Zadnje mode, najboljše kakovosti. PREAC. MARIBOR Glavni tra 13 Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, leno, slamo, koioniialno in soeceriisko blago, kmetiiske stroje in orodje, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs Backa Topola zopet stalno na zalogi. Prostovoljna sodna dražba V četrtek, dne 19. oktobra 1933 ob 10 pred-poldne se vrši v Framu prostovoljna javna sodna dražba v zapuščino Vidmar Ivana spadajočih zemljišč in premičnin. Prodalo se bo posamezno: vinograd z vsemi poslopji, travnik, njiva, tehtnica-mostovnica. Izkupilo je plačati y3 v 14 dneh, Va v 3 mesecih, y3 v 1 letu. Izkupilo se plača Vi v gotovini, v hranilnih knjižicah. Natančnejši dražbeni pogoji se morejo vpo-gledati pri sreskem sodišču v Mariboru, soba št. 4 ali pri dr. Stanjku Mihaelu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 10 in event. v pisarni dr. Modic Ivana, odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5 Kolosalen prihranek na kurivu povzroči I R"-PEČ najcenejša peč sedanjosti. ZEPHIR-PEČI prihranijo Vam tekom let mnogo tisoč dinarjev. Proizvod tt.: ..Zepliir tvornica peCi d. d. Subotica. Tovarniško zastopstvo: V LJUBLJANI: Venceslav Breznik V CELJU: D. Rakusch V MARIBORU: Pinter & Lenard Zahtevajte brezplačne prospekte! Oskrbnina t slan. tirana in postrežba) Dnevno 75 Din. Zdravnik: Dr. Fr. Dergann. šef-primarij v p. Kuptrem izbran natiški in nizki fižol po najvižjih dnevnih cenah - Ponudbe z vzorci je poslati na naslov F. VAGO ■ NOVISAD Petra Zrinskog ulica Štev 33 Brzojavi: Vagoseme - Tcleton: 28-11 iit»'. ve. v-f t Zelo ugodno se proda KOMPLETNI AVTOMATSKI RUFFET Vprašanja na Zagrebaeha diontfka pivovarn i ivorntca slada, Zagreb odlikovano terpentinono milo izdelano na bazi čistega olivnega ol/a hrani Vaše perilo! Poskusitei Prepričajte sel JESENSKE MODELE vseli novosti od najcenejših do najboljših damskih klobukov izvršuje Salon damskih klobukov JAHN, Maribor, Stolna 2 LIH O LE J v veliki izbiri -fl.&E.SKABERnE OTVORITVENA OBJAVA Naznanjamo, da bomo otvorili dne 16. oklobra 1933 na Starem trgu št. 1 la trgovino z mlekom in mlečnimi izdelki Prodajali bomo mleko iz lastne prista ve v Turjaku. Postregli bomo občinstvu z najbolišim in vedno svežim blagom izvirne kakovosti po kar najbolj mo goče zmernih cenah. — — Za obilen obisk se priporoča »P1LCK/1RIM/I fURIAlf« Samoprodaja svetovno znanega predmeta za Dravsko banovino, s sedežem v Ljubljani, se odda gospodom ne čez 40 let. Prednost imajo oni, ki razpolagajo z nekaj kapitala Ponudbe, ki bodo rešene do torka 17. t. m., naj se pošljejo na upravo Slovenca pod Šifro „Sichere Existenz" Opozarjamo na,Klali oglasnih1 v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki pril'ki ljudska posojilnica f Celja registrovana zadruga z neomeleno zavezo V novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar le pri nfe' naložen popolnoma varno. Ver lamči zan| poleg rezerv in hiš nad 5000 čianov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem. ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja ob izgubi na-ljubljenega soproga in očeta, gospoda KARLA APIH-A iizrekamo tem potoni najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, pevcem za ginljivo petje, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti ter končno vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Ljubljana, dne 15. oktobra 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Spedicifsko podjetje LJUBLJANA TELEFON ŠTEV. 20—fi() IN 31-60 M. RANZINGER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladiSče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Mestne trošarine prosto skladišče. — Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. Za »Jugoslovansko tiskarnoc v Ljubljani: Karel Coč. Izdajatelj: Ivan KaKovec. Urednik; Lojze Golobic.