»Vrli Sloveaci: Prava vara b»4i vmm tai, matesin jMrib bo« vam kljui do zv«Me«elK naroetoe oakiUm.“ A. M. Slomšek. ^haja Tsak drugi detrtok. Narodniki „ghr. Gospodarja1 ga • loto- I>OBamozne SteTillm reljaj« 4 h. — JUračama Maribora. — Za orntnša te pladnje od navadne vnitlee (p dobivajo zastoij. Posob« narcficn s poltodno vred ea« krono se pešilja na npramfitvo „Vašega Šema* ▼ tiikoni »v. Cirila otlt), če »e enkrat nadme, po 16 k, Avahmt S6 k, trikrat M k Naše delo v novem letn. 2. Gospodarstvo. Moder gospodar mora vedno naprej računiti, aJ bo delal ta ali oni dan, drugače nastane zme-8niava. Tako si moramo tudi mi štajerski Slo-,Venc* naprej uačrtati, kaj nam je storiti v novem etu. Zdaj še seveda ne moremo vedeti, kaj vse nam bo prineslo novo leto in kaj bo treba tu pa afn storiti. Nekaj pa si že lahko zdaj naprej do-°cimo. V novem letu nas čakajo 1. volitve za deželni zbor. , Nam Slovencem na Štajerskem, posebno petora se tako godi, kakor kristjanom na Turjem. Delamo kakor črna živina in plačujemo eželi davek, gori v Gradcu pa so gluhi in slepi pravico in naše potrebe. Razni odpadniki in P^ivandranci so med nami obogateli, zdaj jim je 0 eben zrastel in hočejo slovenskega kmeta po-jpHoma napraviti za sužnja. Z lažnjivim »Šta-* reem« slepijo lahkoverne ljudi, da bi si sami iz- opali grob, na katerem bi potem nemčurski bo- 1 mi žrli in rajali. Ti ljudje bodo skušali ob vo-vlyah spraviti v deželni zbor svoje ljudi, da ne bi »na -adcu nikdo ve6 odkrival turških krivic, ki se sn slovencem na Štajerskem, kajti tega go-'Podje v Gradcu nečejo radi slišati. Dri Treba bo trdega dela, da sijajno zmagamo žač Vo^*va^- Politična društva naj le v kratkem „ pojo pripravljati na volitve, kjer še jih ni, se 2 1 ustanovijo. Boj bode letos tem hujši, ker bodo umskutarji vlekli tudi »liberalni« Slovenci. Kdo Pa ti? To je par zalumpanih študentov, oglo-PUsn- ^r‘kariev> pa nekaj učiteljev, ki so vnemar boni 8V0i vzv*®en* poklic. O pravem času še 1110 že postavili v pravo luč te ljudi, biti H^0sjanci» katere mi hočemo voliti, morajo v; d°bri kristjani, morajo se potegovati za pra-tw 8*ovenskega ljudstva in dplovati za povzdigo e8a gospodarstva. Posebno tol Kaj nam pomagajo vse lepe besede, če nam tujec jemlje kos za kosom našo zemljo. Naši poslanci, deželni kakor državni, in tudi drugi iavedni rodoljubi morajo resno premišljevati, kako bi se dalo tu in tam povzdigniti naše gospodarstvo: poljedelstvo, živinoreja, vino-rejstvo, lesna trgovina, perutnina, mlekarstvo itd. Upamo, da svetli cesar v kratkem potrdi novo postavo o kmetijskih zadrugah. To bo jako koristno za kmetijstvo — zato kramarski »Štajerc« še ni črhnil besede o tej postavi. Pravimo, koristno bo, ker bodo zraven pravični ljudje, sicer bo pa postava nož, ki reže na oba kraja. V te zadruge se sicer politika ne sme zanašati, toda deželni zbori imajo tu veliko vpliva in tako se je bati, da bo naš deželni zbor tudi to postavo tako zasukal, da bo to, kar bi imelo biti v blagor ljudstva, le novi bič za slovenskega kmeta in novo orodje za prajzovske črne naklepe. Tu bo torej treba živahnega in resnega dela, kadar postava dobi cesarsko potrjenje. 3. Ved izobrazbe. Politično in narodno zavednost bi morala pospeševati politična društva, prav mnogo pa lahko storijo tudi bralna društva, ki imajo za posojilo knjige in časnika Naša bralna društva so po nekaterib krajih preveč zaspana. Naj bi prirejala večkrat shode s podučnim razgovorom o raznih potrebah, zlasti o gospodarstvu. Najboljši pripomoček za ljudsko izomiko pa so seveda dobre šole. Za šole plačujemo veliko, pa od sedajne osemletne šole nima kmet pravega haska. Ta šola je morda za mesta, za kmeta pa ni. Šestletni poduk, potem še dve ali celo triletni poduk v gospodarstvu, to bi bilo kaj. Na to moramo delovati in glasno zahtevati. Dobra šola pa potrebuje tudi dobrih učiteljev. Naj torej slovenski OC' Priloga k „Slovenskemu Gospodarju". *3C — 2 •tarifi pošiljajo marljivo avoje sinove na učiteljice ▼ Maribor, da bodo iz njih vrli učitelji. Latinske iole so drage in dolgo trpijo, na učiteljišču pa veliko krajie. Prav posebne važnosti za naio izomiko je pa dražba sv. Mohorja. Ta družba je res zlata vredna. Za 2 kroni pa dobimo toliko in tako lepih knjig. Kdor dandanes nič ne bere, ostane butec, ki ga vsakdo za nos vodi. Brati je pa treba dobre in poštene knjige, kajti hudobne so pravi strup. Mohorjeve knjige pa res dajejo prelepe nauke vsakemu. Žalostno je, da je leto« število udov ravno na Štajerskem jako padlo. Pač res, slabi časi so. Toda koliko denarja se v letu pri nas zakadi, zapije in izda za nepotrebno gizdo! Tisti bori goldinar, ti ga daste za Mohorjevo družbo, se vam stoterno povrne. Zato naj bi imela v novem letu Mohorjeve knjige vsaka poštena slovenska hiša in je tudi pridno prebirala ter se po njih naukih ravnala. Bog blagoslovi naše delo v novem letu! Kaj je „$tajerc“ dal za božično darilo svojim ljudem. Navada je, da si prijatelji in znanci ob Božiču dajejo kaka darila. Ce drugo ne, gospodinja ali hišna mati speče vsakemu kak »kolač«. Tudi »veliki prijatelj slovenskega ljudstva« v Ptuju je na »betlehem« obesil svoje darove. No, gospodje, ki stojijo za »Štajercem«, so bogati, imajo imenitne štacune, lahko kaj dajo. Kaj so tedaj dali? Prvo darilo: Plačaj, kar si dolžen! Kdor je še za tekoče leto dolžen naročnino, naj jo plača še v tem mesecu, t. j. do novega leta. To je prvo pozdravljeni« na prvi strani v 26. številki, ki smo jo dobili v roke na sam Božič. Prej so nam po sili pošiljali list, zdaj pa nas tirjajo na sam Božič. Tako znajo nemškutarski kramarji; najprej pravijo: stric, saj ni sila, bomo že čakali, č«z nekaj časa pa dolžnika zgrabijo za vrat, češ, plačaj, kar si dolžen. Drugo darilo: To je pa že nekaj. »Kmet ima izmed vseh stanov (ne stanovom, kakor piše Št.) najponižnejše srce, najzraernejše »smisli« (pač misli), najtežje dolžnosti in najzvestejšo vero.« »Tudi danes še je kmet najzvestejši sin naše svete cerkve«, in »danes še je kmet prevrl in prepošten« ... tako beremo na strani 1., in na strani 2. »da bi veroval laži in sleparije svojih sovražnikov« — prijateljev »Štajerca«, ki ne poznajo ne petka ne svetka, držijo s tistimi, ki vedno blatijo našo sv. vero, ki hudobno in lažnivo pišejo zoper »v. cerkev, »ščuvajo in sovraštvo povzročujejo in s tem ljudska srca zastrupljajo.« Med temi je prvi »Štajerc«, za to ga bo vsaka poštena krščanska hiša vrgla čez prag v novem letu. Tretje darilo: »Oskubeni petelin«. 0 grškem modrijanu Platonu pravijo, da je enkrat pred svojimi učenci rekel: »Človek je bitje, ki ima dve nogi, pa nič perja.« Potem jim je muhasti Dijogen vrgel skozi okno oskubenega petelina, rekoč: »Tu imate Platanovega človeka«. Na to smo se spomnili, ko smo brali v božični številki »Štajerčevi« »imenitno« pesem, ki se sklene: „Še nekaj bom Vam zdaj poTcdo, Kateri bo 6ez to kaj klejo. — (Živio petnik I) Spoznal me bo, kaj sem za’n ptič, Ker nimam perja čisto nič. No, to je pač oskuben petelin ali pa kopun. Četrto darilo: Dišeč šopek — tega je pa podaril »Štajerc« slovenskim dekletom, pa samo tistim, ki za njega ne marajo. V svoji kramarski ljubezni do slovenskega ljudstva jih imenuje »zdelane in od lenobe smrdeče Fihposove device«-(Gospod Ornik, kaj ne, jako lepo?) »Štajerc« je že stokrat pisal, da je on liberalen. Kaj pa je to, »liberalno«? To, da lahko misliš in delaš, kar hočeš, tudi goljufaš in kradeš lahko, če te le ne dobijo. To je »liberalen« nauk. Zakaj je pa potem »Štajerc« tako hud, če slovenska dekleta drugače mislijo, kakor on, saj vendar vsak lahko misli, kakor hoče? Na to naj odgovori »Štajerc« sam-Ali denar slovenskih deklet tudi smrdi Štajerčevim kramarjem? Peto darilo: Pečena krota mesto ribe. V ravno tisti imenitni pripovesti, v kateri je tako počastil slovenska dekleta, pove tudi, da je nek pijanec nesel ribo, pa jo izgubil. Med potom je postal lačen in si je hotel peči ribo, pa je v mlaki zgrabil kroto mesto ribe, ki je zelo migala, ko jo je nesel proti ustom. On pa se odreže: »Kaj se boš le branila? Misliš krota, da ne vem, da si pečena!« Tako piše »Štajerc« na str. 3 božične številke. No, vsak pameten človek bo vedel, da je ta krota »Štajerc« sam, in kakor tistemu p>' jancu, tako se zgodi vsakemu, ki ima in bere »giftno kroto« — Štajerca. Takih lepih božičnih »daril« še več ponuja zadnji »Štajerc«. Nedavno je pisal, da se več ne bo pečal z našim listom. Zdaj pa je že to zope* pozabil, zadnja številka bi bila čisto prazna, ker ne bi vedel kaj pisati, če bi ne bilo »Našega Doma« na svetu. Kakor je pa iz zgoraj naštetih točk razvideti, je njegova pisarija tako neumn8! da bi štajerski Slovenci morali postati surovi zabiti divjaki, ako bi iz »Štajerca« zajemali svoj0 omiko. Seveda bi to ptujskemu kramarju bil° prav, pa ne bo šlo. — 3 Politični razgled. Deželni zbori. Deželni zbor štajerski je bil sklican za dan 28. dec. V našem deželnem zboru imajo večino nemški veleposestniki in zastopniki nemških mest, zato od deželnega zbora Štajerskega kmet nima mnogo pričakovati. — Deželni zbor koroški pa nič ni bil sklican. V koroškem deželnem zboru imajo večino nemški nacionalci. Tem se torej nič kaj ne ljubi, da bi se posvetovali o deželnih potrebah. Nova vojska preti. Med državo Argentinijo |n Čile vlada že delj časa neki prepir in bati se je vojske. Vojska v Jnžni Afriki. Angleži imajo že Par let slabe božične praznike. Vedno so ob tem Sasu tepeni, tako tudi letos. Poroča se nam kar P treh ponesrečenih bitkah. Pri Tafelkopu v Oranju je naskočilo 800 Burov sprednje čete kolone, katero je vodil polkovnik Damant. Skušal je Burom zapreti z eno eskadro pot na višino, a Buri so bili prvi na višini in so otvorili strahovit ogenj na Angleže. Polkovnik Damant se je s svojimi ljudmi boril toliko časa, dokler ni izgubil razven Štirih vse može, ki jih je poslal na višino proti Burom. Angleži imajo 3 častnike in 29 mož mrtvih, 5 častnikov in 35 mož ranjenih. Sodi se, da je bil poveljnik Burov Dewet, ki je tudi 18. de-eembra pri Landbergu z 800 Buri zgrabil generala Dartudla in imel ž njim več ur trajajoč boj brez nspeha. Tudi v Transvalu so imeli Angleži smolo. ^ okraju Beginderlyu je naskočilo okoli 300 Bu-rov in 40 domačinov kakih 200 angleških pešcev, ki so plenili in ropali po ondotnih posestvih. General Spens je hitel sicer Angležem na pomoč, a Buri so jih že pošteno nakurili ter odnesli pete. Tretja nesrečna bitka pa se je zvršila dne ^4. dec. pri Vieltontainu. General Dewet je namočil tabor angleškega generala Tirmana ter ga Sjajno premagal. Buri so štiri kompanije angleških Makov popolnoma pobili ali pa ujeli. — Iz vsega ^ega se razvidi, da še vojske v Južni Afriki ne b° kmalu konec, kakor upajo Angleži. Gospodarske stvari. ■ Gospodarji zbirajte gnojnico 1 Srčna ža-°st obide človeka, ako vidi, kako malomarno se favna pri nas z gnojnico; gnojnica, to dragoceno gojilo za kmetovalca se razliva po cestah, ali pa pušča stekati po potih. In ako človek jim go-95I ali dokazuje, se mu posmehujejo in govorijo: ^ * lahko govoriš, da ne delaš, pa poskusi delati, .°8 pa videl. Nimam toliko denarja, da bi vse ®*al> kar bi mi kdo naročal.* Ja ljubi moj, saj te .Jkdo ne sili vsega delati in ako narediš gnojnično 'Mo, te ne bo toliko stalo, kot pa nakup umet- nega gnoja. Če pa ne gnojiš, pa tudi nič ne pridelaš. Da boš videl, kaj je gnojnica, in kako izvrstno gnojilo je, ti jo hočem nekoliko razložiti; tudi za kaj je najbolj porabna, kako se naredi gnojnična jama in druge take reči, da boš imel vsaj navodila. Bog daj, da ne bi moj trud padel na kamenita tla, temveč na rodovitno zemljo vaših src, da bi obrodil stoteren sad, na korist vam, dragi slovenski kmetje. Gnojnica obstoji iz scalnice, deževnice in iz tistih redilnih snovij, katere je scalnica, oziroma deževnica izprala iz gnoja. Gnojnica ima v sebi vse potrebne redilne snovi za rastline, posebno pa je bogata na dušiku in kaliju. —Vsa redilne snovi so v gnojnici že raztopljene, tako da jih morajo rastline takoj sprejemati v se. Zaradi tega tudi vidimo, da gnojnica takoj pomaga, če z njo gnojimo rastočim sadežem. Gnojnica je tem boljša, čim manj ji je primešane deževnice. Ker iz gnojnice lahko uhaja dušik v podobi amonijaka, skrbeti je, da se ta dragocena in najvažnejša snov ne izgublja. Za-raditega moramo gnojnično jamo dobro zapirati. V ta namen se priporoča, da pridenemo gnojnici sem ter tja nekoliko žveplene kisline (hudičevega olja). Gnojnico rabimo na raznovrsten način, in povsod nam prekoristno deluje. Pred vsem jo rabimo, da polivamo z njo hlevski gnoj na gnojišče, ker se nekoliko vlažen gnoj ugodneje razkraja. Iz tega vzroka polivamo tudi mešani gnoj ali kompost. — Za polivanje gnoja rabimo na dolgo nasajen lesen korec, ali pa gnojnično pumpo. Izmed različnih pump, ki se dandanes rabijo, omeniti in priporočati je posebno Fomler-jeva (Fomler) gnojnična pumpa, ki je iz litega železa. (Dobiti jo je pri Glayton & Shuttle-worth na Dunaju, in sicer visoke po 25 gld., s škropilnikom po 31 gld. Pri Avg. Kolb-u na Dunaju se dobe podobne pumpe 31/* m visoke po 22—28 gld. Cevi za zvišanje pumpe stanejo po 3 gld. meter.) Pripravna je zaraditega, ker njene cevi lahko podaljšamo, ker je lahko prenašamo in rabimo tudi za pumpanje vode; dalje tudi zaradi tega, ker žene gnojnico v močnih curkih in meče tudi goščo iz jame. V jedni uri moremo 6000 litrov izpumpati. — V najnovejšem času se prav hvali tudi Grotkavska gnojnična pumpa. Ta pumpa je še bolj priprosto izdelana. Cev ja štirioglata in lesena in znotraj 10 cm široka. Ona vzdigne vsak pot 5 litrov gnojnice, tako da za-moremo z njo v jedni uri do 15.000 litrov gnojnice izpumpati. S to pumpo je tudi mogoče goščo pumpati. Slična je onim, katere rabimo pri studencu, samo da je štirioglata, kar sem že omenil. Dobro pri njej je tudi to, da je po ceni in zelo trdna. Ker je zelo jednostavno sestavljena, moramo jo sami popravljati. Pumpa, ki je tri metre — 4 dolga, tehta okoli 35 kg. Velja pri Avg. Kolb-u na Dunaju 18 gld. Dobe se tudi po 7 metrov visoke pumpe te vrste, ki so seveda dražje. — Razun teh imamo ie verižne pumpe, ki so prav dobre, samo nekoliko predrage. Verižna pumpa velja pri Umrathu A. Go. v Pragi 56 gld. Dobiti je tudi pri Josip Klement-u, tovarnarju strojev v Hrobcih-Roudnici ob L. ter pri »Gospodarski zvezi* v Ljubljani, kjer so ceneje. Klementova pumpa na verige, katera prekosi po svoji veliki izvriitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ona ne obstoji iz zaklopk niti iz usnjatih cevi. Nemogoče je sploh, da bi se zamaiila, zamrznila ali polomila; tudi pri 201etni uporabi ie je ni treba popravljati. Josip Klement razpošilja tudi to pumpo na 6 tedenski poskus; ako je nerabljiva, jo vzame brez odškodnine nazaj. Gnojnico rabimo tudi za gnojenje rastočih sadež'ev, deteljišč in travnikov. Posebno take rastline je dobro zalivati z gnojnico, katerim se hoče hitro pomagati, n. pr. revnim žitnim setvam. Izvrstno vpliva gnojnica tudi pri zelnatih rastlinah in turšici. Najbolj se pa kaže njena korist na travnikih in deteljiSčih. Gnojnico je voziti ob deževnem vremenu, da se v zemlji pomela z deževnico, ker bi bila sicer premočna in ikodljiva. Za vožnjo gnojnice je treba gnoj-nične lojte ali soda, na katerem kaže vzadi pritrditi poseben Škropilnik, da se gnojnica dobro in jednakomerno razdeli. Namesto Škropilnika ra bimo lahko tudi desko, katero je na gnojnični sod tako pritrditi, da se odtekajoča gnojnica na njej kolikor mogoče jednakomerno razlije. Gnojnica hitro zaleže; za dolgo časa pa ne pomaga. Dobro je tudi, da se meša s človeškim blatom. Delajmo torej gnojnične jame in ne kupujmo prej drugih gnojil, dokler ne izkoristimo teh, ki se nam doma ponujajo zastonj. Gospodarji, ki zametujejo gnojnico, zametujejo denar. Kakor se je preračunilo, je gnojnica, ki se dobi od jedne krave, vredna na leto 12 gld. Iz tega lahko razvidimo, kako lahkomiselno trolimo denar, če puščamo gnojnico od-tegati. Boljši gospodarji, ki imajo večje število živine v hlevu, izgube na ta način več stotakov na leto. Naj bi prišli naši gospodarji vendar že do pravega spoznanja. Za gnojnično jamo izdan denar bo dajal prelepe obresti. Gnojnico zametovati in gnojila kupovati, ni modro ravnanje. Nobeno gospodarstvo bi ne smelo biti brez gnojničnega soda, toda žalibog, so pri nas taki sodi še prav redki. lTtn Vuk. Kako shranjujemo žito? Očiščeno žito je premeriti in spraviti v žitnice ali kašto. Najprej ja premeriti tržno blago, tedaj žito I. vrste, potem ne tržno blago ali netržni pridelek, to je žito II. vrste, katero se ne da prodati, ker je prelahko in predrobno. Tako žito »e naj porabi doma za živež, ali pa za krmo. Čim manj se pridela takega žita, tem boljša je letina. Vsak poljedelec mora žito zmeriti, da natančno pozna množino svojega pridelka. Kdor tega ne dela, tudi preračuuiti ne more, kako bo izhajal s pridelkom, koliko žita bo lahko prodal itd. Kdor le količkaj računa s svojim premoženjem, ta že vč, kako potrebno je, da človek vse zmeri in vse zapiše. Takim gospodarjem se ne bo nikdar pripetilo, da bi žito prej prodajali, potem pa zopet kupovali, kakor se je to že mnogokrat pripetilo ljudem, k| čisto nič ne računajo. Kedar bodemo začeli pr> nas pridno računati, in sicer s tinto in pereso® v roki, bo se tudi marsikaj na bolje obrnilo, kajti dobro gospodarstvo brez računov je dandanes skoro nemogoče. Pri spravljanju žita v žitnico moramo skrbeti, da nam žito ne trpi nobene škode Za to je treba pripravne žitnice. Žitnica mora biti suha, zračna, hladna in kar se da snažna. Najboljše je, da je žitnica zidana, od znotraj dobro ometana in pobeljena. Tudi strop žitnice mora biti ometan in pobeljen. Tla naj so gladka lesena, ali pa z opeko tlakana. Pri tleh je žitnica rada vlažna, zato je nekoliko boljše, če imamo žitnico v prvem nadstropju namesto v pritličju. Visoko ležeče žitnice so veliko bolj suhe in zračne, žitnico je imeti v hiši, ali pa vsaj blizu hiše. Nad hlevom je ni dobro imeti, ker škoduje puh, ki prihaja iz hleva. Kaj pripravna je žitnica, če j0 napravimo nad kletjo, v kateri imamo presnino, krompir itd. Dobro je tudi če napravimo žitnico pod streho; kar tako spravljati žito pod streho, to pa ni prav. Podstrešje je sicer zračno, tod* nesnažno je in odprto raznim škodljivcem. Če j® streha z opeko krita, prihaja nam za žito prav lahko sneg in druga moča, ki kvari žito in pov-zročuje vrh tega mnogo nepotrebnega dela. Pod streho tudi ni mogoče uzdrževati snage in s® ubraniti raznih škodljivcev. Če hočemo spravljati žito pod streho, napraviti si moramo za to o® vsak način pripravno žitnico. Veliki posestniki imajo posebne žitnice, P° več nadstropij visoke. Posamezna nadstropja s° le tako visoka, da se more po njih hoditi z vreč° na rami. Da je žitnica dosti zračna, za to je treh® oken. Okna naj bodo nizka in pri tleh vmeščen®' V večjih žitnicah imamo okna na obeh straneh, da je več prepiha. Tudi z ventilacijo, t. j. z pr®' zračevalnimi luknjami, ki se delajo v zid ^ nasprotnih straneh, lahko skrbimo, da je žitni®9 bolj zračna in suha. Da varujemo žito tatov, z®' delati je okna z železnimi križi. Razun tega r imeti na oknah železne mreže, da ne morejo Ž®' lobi in vrabci do žita. Okna se naj ne more dež, sneg in solnce do žita; kaže z lesenimi vratci. zapirajo, “ zapirati F 5 — V žitnicah shranjujemo žito na dva načina, ainreč v kupih ali pa v predalcih (žitnih dinjah, kafitah, kasonih itd.) v Ge ga shranjujemo v kupih, nasujemo žito prvem času prav plitvo po tleh, po en pedenj a debelo, da lažje uhaja vlažnost, ki še izhlapeva 2 zrnja. Plitvo nasuto žito je pridno mešati z lo- Patami ‘•'"»uji, da se dobro prezrači in ugreje. Ko ja 11*° Popolnoma suho, spraviti ga je v veče kupe, J^tere po potrebi premešamo in preobračamo. V raesec'^ obračati žito vsaj po en- na teden, pozneje pa vsaj vsak masec po ^PPrat. Bolj pogostoma je treba žito obračati zopat P^i pomladi, ko se zunaj rast prične. Ce sprav- Wio žito v kupcih, je boljše, da imamo lesena na žitnici; tla morajo biti iz trdega lesa, tla ^adka in brez špranj. Lesena tla ne delajo toliko kakor tla iz opeke. ,. Za obračanje in premetavanje žita rabimo 'tne lopate, ki so lesen*, ali pa železne. Le-lopate malo časa trpč. Manjši posestniki spravljajo žito najrajši v Pr e d a 1 e. To so leseni oboji, pregrajeni v čvetero->°glate predale, ki imajo spodaj pri tleh vratca. e imamo take predale za žito, rabimo do*ti !aih prostora za žitnico, ker se v predalih žito ls°ko nasuje. Da se nam pa žito v teh pr#dalih ve ugreje in da ne oprhne, treba je, da spravimo uje le popolnoma suho žito, kakorlno na-dno dobimo, ako sušimo snopje v kozolcih. V .akih predalih moramo žito tudi premešavati 8 zračiti; to delamo s tern, da ga jemljemo P°daj pri vratcih in ga mečemo na vrh, ali pa, ga iz jednega predalca predenemo v drugega. e imamo za žito lesene predale v žitnici, pri-t^°6.a se’ imaino t*3 z opeko tlakana, ker so :a bolj varna pred mišmi. V žitnici moramo varovati žito raznih °dljivcev in moče. Paziti moramo, da strop Saj eha) ne pušča, in da ne curlja deževnica ali !^žnica p, na žito. Zmočeno žito postane hitro .»njivo; lahko nam pa tudi skali. Ge pride slu-j iu° mokrota do žita, treba je mokro žito od-. i in posušiti. Veliko škodo nam lahko priza-tpVaio različne živali, kakor golobje, vrabci, p'8i in podgane. Miši in podgane, ki so včasi Patb udornačene škodljivke v žitnici, zatiramo še dob i U8PeSno 2 dobrimi mačkami. Tudi paati j* s. r° nastavljati. Najhujša sovražnica žitnic pa k0 6rni žitni rilčkar in žitni molj. O po-Vaniu ‘n s^°di teh dveh škodljivcev sem že °rd- Ivan Vuk. Pismo starižem. m. Opozoril sem vas na imenitnost vašega po- klica, naj vam še zdaj naštejem nekatere vaše dolžnosti in na nekatera sredstva. Bog je človeka vstvaril, da ga spoznava in časti, ga ljubi in mu služi in se tako večno zveliča ; tako uči sv. vera. Naše življenje na zemlji je tedaj priprava na neskončno lepše življenje v večnosti. Iz tega spoznate, ljubi stariši, da je vaša najimenitnejša dolžnost ta, da svojim otrokom pomagate, da bodo enkrat ta namen dosegli, z drugo besedo se to pravi: vi morate skrbeti, da bodo vaši otroci pobožni, da bodo hodili po poti sv. vere in čednosti. Vera je k zveličanju neob-hodno potrebna, zakaj brez vere ni mogoče dopasti Bogu; vera nam kaže pot in nam daje tudi pripomočke. Vi morate tedaj otroka zgodaj v sv. kršč. katol. veri poučevati, in ga v življenju po veri voditi. In sicer morate to storiti zgodaj. Vi ste svojim otrokom prvi učenik. Dolgo preje nego začne šola in cerkev vašega otroka učiti in vzgo-jevati, morate ga vi učiti in vzgojevati. Pripovedujte mu o resnicah sv. vere v prav zgodnji mladosti, ne mislite, otrok še ne ume. Bog mu je že pri sv. krstu vlil nekovo sposobnost za vspre-jem sv. naukov. Povejte otroku zgodaj o dobrem Bogu — nebeškem Očetu — o malem Jezusu — o angelu varihu, ki ga varuje po noči in po dnevu — »Odene tebe, ko zaspiš, te varuje, ko se prebudiš.* (Slomška angel varih); povejte mu o ljubi materi Mariji, čegar podobo imate na steni, o trpljenju in smrti Jezusovi, saj imate križ v vsaki hiši. Tako je storila mati sv. Frančiška Šaleškega — in mu je s tem tako globoko vcepila ljubezen do Boga; njegove prve besede, ki jih je znal zgo-voriti pravilno, so bile: Bog in moja mati me najrajši imata! Srečne matere, ako to dosežejo! Uči pa tudi otroka zgodaj pot čednosti — odvračaj ga od greha. Ko otrok za šolo dorasle, mora mu že biti zasajena kal čednostnega življenja. To pa je ložje, kakor se navadno misli. Otroško srce je podobno vosku: kakor se iz koščeka voska da narediti poljubna podoba, se tudi iz otroškega srca da narediti — poljubno — pridno ali hudobno. Hkrati pa otrok tudi to obdrži, česar se v mladosti nauči in navadi, — ž njim vred raste, česar se poprime. Prav gotovo pa to velja o slabih razvadah: kakor se v majhno drevesce zareže kakšno zarezo — hudobni pastirji to včasi storijo na paši — ta zareza z drevesom vred raste — čimdalje širja in čimdalje daljša je, tako je tudi z razvadami otrok; večji ko je, bolj mu raste rana na njegovem srcu. Ne mislite tedaj, da je zastonj za majhnega otroka pouk — da je še premajhen — otrok je zgodaj sprejemljiv za resnice sv. vere in in zgodaj tudi sposoben za vajo v krščanskih čednostih, potrpežljivosti, v zatajevanju lastne volje itd. Prebirajte življenje svetnikov — našli bodete, da jih je velika večina takih, ki so že v zgodnji mladosti začeli nositi jarem Gospodov. Kar se — 6 Janezek nauči, to Janez zna. Mlad se učiti, se pravi v kamen zarezovati; star se učiti, se pravi v pesek pisati. Podučujte otroka z lastnim zgledom. Vaši nauki in vaši opomini bodo pa le tedaj kaj pomagali, če vi tudi sami to storite, kar otroka učite. Vaše življenje ne sme biti drugačno kakor vi učite, sicer ni uspeha. Da, še celo sami sebi bodete škodovali, otroci izgubijo spoštovanje in ljubezen do vas. Nikar ne mislite, da bi otroci tega ne zapazili. Otroci kmalu zapazijo, da vi dru-gači učite, drugače pa sami delate. Imajo majhna ušesa in drobne oči, pa veliko slišijo in vidijo. In če vidijo, da se vi hlinite, kako bodo imeli pravo spoštovanje do vas? Stariši, ne pozabite, kaj pravi pregovor: Besede mičejo, zgledi vlečejo. In že latinci so imeli sličen pregovor: dolga je pot naukov — pa kratka in vspešna je pot zgleda. Zgled odraslih ima čudovito veliko moč na otroka — in tem večjo moč ima, čim imenitnejši je oni in čim bolj spoštovan je oni, ki zgled daje. Zato si morajo stariši prav posebno prizadevati, da dajo vselej dober zgled. Bog je dal otrokom nagon, vsled katerega vse posnemajo, kar na drugih vidijo. So kakor opice in kakor ogledalo: ako postaviš kaj pred ogledalo, se tisto tudi v ogledalu vidi; ako postaviš kaj črnega, je tisto tudi v ogledalu črno. Ali eden velik razloček pa je, če reč od ogledala proč postaviš, je tudi njena podoba iz ogledala zginila; v otroškem srcu ali v otroškem spominu pa ostane. In še eden velik razloček je: vsled izvirnega greha je človek bolj nagnjen k hudemu kakor k dobremu. Ta nasledek izvirnega greha je tudi pri otroku že opaziti. Tudi otrok rajši posnema kaj hudega, kaj slabega kakor kaj dobrega. Naj bo to za vas mig-Ijej, da bodo otroci le dobro videli na vas. Nek imeniten veljak je rekel: da sem jaz to postal, kar sem, je delo moje matere. Jaz nisem nikoli kaj takega na njej videl, v čemur bi je ne imel posnemati. Krščanska mati, kakšna tolažba bi to bila za tebe na smrtno uro, če bi tvoj otrok tudi tako o tebi reke!! — Kako bodo stariši svojim otrokom vsadili ljubezen do molitve, če pa otroci vidijo, da še najnavadnejše molitve — angelsko češčenje — pred jedjo itd., le površno in brez vsake pobožnosti opravljajo? Kako bodo otroci imeli ljubezen do službe božje, če pa vidijo, da nimajo stariši nobene gorečnosti do nje?! Kako morejo stariši od svojih otrok zahtevati, naj hodijo večkrat k sv. zakramentom, če pa sami ne hodijo. Otroci bodo rekli: če stariši tega ne storijo, zakaj bi jaz storil? Zakaj bi bili mi boljši in po-božnejši kakor so naši stariši? Stariši morajo bolj vedeti, kaj je prav kakor mi. Dajte svetiti svojim otrokom luč dobrega zgleda! Pa še nekaj. S slabim zgledom, z grehom vpričo otrok, ne odganjate samo od svojih otrok blagora in sreče dobre k>5' čanske vzgoje, ampak jih celo pohujšujete, i'111 branite priti k Jezusu; on pa je rekel: Pustit® male k meni priti in nikar jim ne branite. To p8 je tuji greh! Vi veste, kaj pravi Jezus o tetf grehu: boljše je, da bi se mu mlinski kamen 1,8 vrat obesil in se potopil v globočini morja. In z8' pomnite si: nespoštljivost pri molitvi in v cerkv1’ godrnjanje v nadlogah, kletev in zmerjanje, gr(;0 govorjenje, nesramno obnašanje, laž, opravljanj8 in obrekovanje, je greh samo na sebi, — če P8 se taki grehi zgodijo vpričo otrok, pa pride zra' ven greh pohujšanja, to je za otroke šola greh8. Vsak greh ovira otroka priti k Bogu, pomanišlllt, v njem ljubezen do dobrega, pomanjšuje m* mn8, se hudemu vstavljati, tvori nekako steno no6® otrokom in Zveličarjem. Pustite male k meni p1^1 in nikar jim ne branite! Razne novice in druge reči. Med Ormožem in Ljutomerom. Iz tej krajev nam piše prijatelj: Listič ptujskih trgove® razširja se med tukajšnjim ljudstvom zelo nagi8! pri nas skoraj ne bo več hiše, v kateri nebi br8*1 »Štajerca*; velika večina njegovih bralcev stof to očitno, sicer pa jih je tudi dosti, ki stojijo o8' videzno v našem taboru, skrivaje pa dopisuj8!0 »Štajercu« in ga zvito razširjajo in podpiraj8' Lahko bi vam jih navedel imenoma, ki so u# da celo načelniki naših narodnih društev, pa P8" rajtajo »Štajerca* več kakor vse druge liste. * so pač vredni posnemovalci svojega hinavske!!8 generala Judeža, ki se je predrznil reči svoje«38 Učeniku: »Gospod, ali sem jaz?« Daše »Štajer8‘ na vse mogoče načine ljudem vsiljuje, to je 8 res in marsikdo se tudi s tem opravičuje; str*1" pa ostane strup, bodisi prisiljen ali radovolj6?. Mnogi dopisniki v »Našem Domu« priporo^8 širiti »Naš Dom«, pa taki dopisi izdajo le n18: ali nič, ampak naročnikov mu je treba pridobivaj Ce se »Štajerc« razširja tako, da ga gospodar več iztisih naroča svoji družini, oskrbniki svoj1*8 delavcem in mojstri ali obrtniki svojim pomočnik0^ in učencem, potem morajo naši ljudje »Naš Do18 na isti način razširjati in naročevati. Posebno r8^ širjajte vi, narodni trgovci, katerih blagostanju v veliki meri prispevali naši krvavi žulji, razširi8)^ »Naš Dom« na ta način, kakor razširjajo 118, nasprotniki »Štajerca«. Storite to vi, premog krčmarji, gospodarji, posestniki in obrtniki, in P8 kažite dejansko vašo narodno zavest, kakor sf ,j v mnogih prilikah zahteva od nas priprostih liu“{ Če ima in bere brezplačno viničar ali dela8.!, »Štajerca«, naj dobi in bere tudi »Naš Dom* če ima še količkaj v sebi nepokvarjenega dullJ spoznal bo hitro dobro od slabega in postane t8 7 vrl narodnjak po lastnem prepričanju, katero nikdar De omahne. Naprej zastava Slave, Na boj junaška kri! Za blagor očetnjave „Naš Dom“ naj govoril Iz Dornave pri Ptnji. Preljubi »Naš Dom!« Sprejmi tudi od nas udani poklon! V procvit tvojo želimo dornavska dekleta, da z novim letom v obilnem številu prihajaš v našo sicer že precej zavedno vasico! Uvrsti tudi nas med svoje prijatelje ih opazil boš nežnost, s katero hočemo skrbeti za te! Le zaupaj nam, le pridi k nam in sprejet boš! Slovensko dekle Jerica. V Loperčicah pri Ormožu nastal je 2. t. m ob y4 na 10 uro predpoldan ogenj pri posestniku Štebihu. Pogorelo mu je celo poslopje in hlevi. Živino in najpotrebnejši živež so rešili. Zopet se le pokazalo, kako potrebna, koristna in dobrodelna so gasilna društva. Na pomoč so prihiteli z briz-8alnicami požarniki iz ormoške okolice, iz Ormoža in Obriža in storili veliko, da se ni ogenj v vas razširil. Bodi vsem presrčna hvala! Ob Libanji straši še vedno zloglasni in nepotrebni »Štajerc« pri nekaterih zelo čislanih in Poštenih krščanskih hišah. Pošiljali so ga nazaj, a vedno se vsiljuje. Nekateri mislijo, da je zadosti, ako ga na pravi kraj zanesejo — ne — vedno ga Pošiljati nazaj! Strup je večkrat polagoma škodljiv. Sramotilec slovenskih fantov. Vse, kar je na Slovenskem pošteno, mora ptujski kramar ‘Stajerc« oblatiti. Tudi slovenskim fantom ne prizanaša. Fantje iz Št. Ruperta so se udeležili mladeniške slavnosti pri Sr. Benediktu v Slov. gor. ^ so storili iz narodne navdušenosti in prijateljske 'ihbezni do svojih tovarišev. »Štajerc« pa piše: »pri *v- Rupertu so naš g. kaplan obljubili, da tisti pOti, ki bodo šli ž njimi, so pri delitvi spovednih 'etkov prosti spraševanja katekizma in da bodo :am plačali tudi za vino kolikor bo mogoče«. To je laž in mi imenujemo »Štajerca« nesramnega ažnika in obrekovalca, dokler svoje trditve ne ?°kaže. Šepasti kramar, dokaži resnico svojih ®8ed! In nadalje pravi, da so roperčki mladeniči 1 k Benediktu »zaradi obljubljenega vina«. Na ^ način opsuje tudi slovenskega mladeniča ,ranca Krampergerja! Slovenski mladeniči si °čejo tako sramotenje zapomniti! »Štajerc« pa jhdi vedno dokazuje, da ni prijatelj slovenskega •belskega ljudstva. Čez nemškutarske fante ne e^e žalne besede, čez slovenske kmetske fante si Pa- Poznamo se, lisjak! Slovenska narodna dekleta, čujte! Ptujski ^tajerc* je v zadnji številki vrgel blato tudi na slovenska narodna dekleta. V podlistku namreč ‘Se naslednje sramotilne besede: »Jaz mislim hireč, da bi bil zelo potreben mlin, v katerega devali zdelane in od lenobe smrdeče Fihposove (kramarski izraz za »Naš Dom«) »device«, da bi se v njem malo premlele ter potem skozi sito padle kot lepe deklice. Raca na vodi, to bi bilo nekaj pametnega in koristnega; ljubemu Bogu bi se ne bilo treba več mnogo jeziti, ker bi ne bilo toliko Ijudij, ki ga zmiraj žalijo, svet bi bil rešen najvećih klepetulj in obrekovalk; naši fantje bi lažji dobili neveste; na zemlji bi zmanjkalo Ijudij, katerim le dobre jedf dišijo, pošteno delo pa ne, in ti dragi »Štajerc«, bi se iznebil najbolj lažnjivih in hinavskih sovražnikov. Žalibog so ljudje zdaj še premalo brihtni, da bi iznašli takšen stroj. Do časa, da se to zgodi, bi bil jaz tudi zadovoljen s ključavnico, s katero bi se dala zapirati raznim dolgojezičnežem njihova zamazana usta«. — Tako piše »Štajerc« o slovenskih dekletih! Mi zavračamo z vso resnobo tako podlo pisarjenje o slovenskih dekletih! Hvala Bogu, slovenskih deklet itak ne more doseči to blato ptujskega kramarja, ker one stoje zvišene nad njim! Slovenska dekleta pa naj gledajo, da njihov sramotilec ne pride več v nobeno slovensko hišo! Fej »Štajerčevi« pisavi. Zelo nobel je ptujski »Štajerc«. To mu moramo priznati! One, ki mu odpovedavajo list, imenuje »navihane sleparje«, »hudobce«, da tudi »falote«. Piše namreč dobesedno: »Oni (»Štajerčevi« nasprotniki) pišejo mnogo mnogo dopisnic in pisem na uredništvo ali upravništvo »Štajerca« in pravijo v njih, da temu ali onemu ni potreba več našega lista pošiljati, in so zraven še tako predrzni (gotovo po naročilu naročnikov), da podpišejo tudi ime tistega za katerega vedo, da je naš naročnik. Ali ti faloti (naročniki ali odpovedovalci ?) so se tudi s takim sleparstvom (?) pošteno zmotili.« No, zmota ne bo tako velika, sicer bi »Štajerc« ne javkal in ne kričal, kakor bi mu pipali zobe. »Štajerc« le odkrito povej, naročniki ti odpadajo, in tvoj napeti trebušček ti leze skupaj! Aj, vaj! Sv. Jernej pri Konjicah. »Štajerc« je v svoj: zadnji št. 26. str. 5, prinesel popolnoma lažljivo poročilo o izidu tukajšnjih občinskih volitev, katerih pa še bilo ni. Pač pa bodo volitve meseca januarja 1902. Morda dopisnik želi, da bi se volitve tako končale, kakor piše v »Štajerca«; toda nas tolaži upanje, da ta laž ne bo nikoli resnica. »Štajercu« pa povemo na tem mestu, da je naš župan še vedno g. Anton Rezget, občinski tajnik pa g. Alojzij Cvahte. Liberalni advokatjeimajo denar! Kranjski »Rodoljub«, za katerim stojijo s polnimi žepi slovenski liberalni advokatje, pripoveduje v BI. štev. 1. 1., da ima preteklo leto 1901 izgube 6000 gld. = 12.000 K. Zraven pa se baha kakor kak irhast Gorenjec, da ga ta izguba nič ne boli. Seveda, kdor ima, pa lahko da. Pa to je tudi res, da ti tisočaki gotovo niso zrastli v žepih liberalnih advokatov, ampak na kmečkih njivah in travnikih. Ogenj blizu Ljutomera. V noči od 19. na 20. decembra upepelil je ogenj hišo Semeničevo po domače llgoro v Slamnjaku. Vdova s petimi hčerkami in enim sinom žaluj# radi velike n*sr#če ter se ob enem zahvaljuje vsem, ki so k obrambi in pogašenju ognja količkaj pripomogli, o«obito pa gasilcem iz Stroč. vasi. Vsem čaat in hvala! Kje so Nemci? Društvo nemikih kolesarjev v Ljutomeru se je prostovoljno razpustilo, k#r manjka v Ljutomeru nemških kolesarjev in koles. Dvojna aesreča. Dne 28. decembra zvečer je pogorelo poslopje Lahovo v Banovcih na Murskem polju. Pri tem se je podrl dimnik in tri osebe težko ranil. Ali letos ne bo zime? Otroci stoj6 žalostni ob vodi. Ah, koliko podplatov so že druga leta raztrgali do sv. Treh Kraljev na ledu, letos pa še ledu ni! Kmet hodi zamišljen okoli kolarnice in ne ve, ali bi potegnil sani vtn ali ne. Po cestah je tako dolgočasno. Od nikoder ni slišati istih srebmočistih glasov zimskih zvončkov, ki zvonijo tako prijetno pri sankanju. Niti v topli sobi ni prav prikupljivo! Kje ste rože ledene, da bi krasile okna, kje ste goste snežinke, da bi se igrale po zraku? Nikjer, nikjer....Zemlja vzdihuje po zimi, da bi si nekoliko odpočila in potem v spomladi zopet lažje razvila svoje moči k novemu življenju. Toda uspavajoče zime ni! Ali letos ne bo zime? »Naš Dom« odgovarja na to s starim, modrim pregovorom: Grajščina in zima nikdar ne izostane! Se bomo huškali od mraza, pihali gorko sapo v zmrzle prste, teptali z ozeblimi nogami ob ledena tla, pritiskali tople roke ob rdeča ušesa, in otroci še bodo drsali po ledu. Zima pride, a dolgo je letos res ni. Koroške novice. V Starem Dvoru je umrl župnik č. g. Kochgruber. Župnijo oskrbuje sedaj kaplan gsp. I. Sorger. — V Gorici je umrl koroški rojak frančiškan o. Oton Einspieler, rojen v Svečah in brat g. župnika v Slov. Plaj-bergu. — V Vrbskem jezaru se je utopil delavec Matija Kandut. Ni bil menda pri zdravi pameti. — V Št. Janžu v Rožni dolini je izvoljen za župana liberalec V. Pošinger, ki na vse pretege vleče z nemškutarji. Novi župan ni priljubljen v fari. — V Glinjah slovenski občinski odbor tako dobro skrbi za občino, da j« vse zadovoljno ž njim. Ko so Slovenci dobili odbor v roke, pa so mnogi mislili, da se bodo Glinje sedaj pogreznile. Ti ljuba kratkovidnost! — V Šmartnu na D h o 1 i c i so radi davice zaprli šolo. — Blizu G1 a n e k a je šel dne 17. dec. 201etni hlapec T. Miiller pod vlak. Obležal je na mestu mrtev. Uzrok: ker ga ljubica ni marala več! — Cerkev in samostan oo. benediktincev v Celovcu je kupila mestna občina za 190.000 kron. Sv. Rupert pri Velikovcu. Slavnost božičnice v Narodni šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Rupertu blizu Velikovca se je zelo lepo obnesla. Otroci so svojo nalogo izvrstno rešili. Pri igri smehu ni bilo konca ne kraja. Cerkveni zbor je lepo popeval. Stariši so bili srečni, ko so videli, kaj jim otroci vse znajo. A to se naučijo v šoli, v kateri vlada pravi krščanski in pravi narodni duh! I* St. Marjete pri Pliberku. Veselo se je prspevalo pretekle dni: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Pri nas na Koroškem pa hočejo vzeti hudobneži čast in slavo Bogu. Za to delajo naši nemškutarji na to, da nas spravijo »proč od Rima« v protestantsko cerkev. Vsiljujejo nam tudi liste, ki pišejo proti naši sveti veri. Mi pa se hočemo držati vere naših očetov in stati ob strani duhovnikov, kateri se kažejo naši prijatelji tudi v viaki nesreči. Mi torej ostanemo, kar smo bili-Katoličani in Slovenci. Šmarješki fant. Potres, in sicer precej občutljiv, so imeli dne 17. dec. popoludne v Zagrebu. Bila sta dva močna suni je ja. Večje škode ni bilo. Podrlo se ja nekaj dimnikov na ceste. V večjih dvoranah so popokali stropovi. Ljudstvo je bežalo iz hiš. Potres so čutili tudi po drugih krajih, posebno v Celju- V cerkvi sta se stepla. Dne 24. dec sta se v Ljubljani pri polnočnicah v sv. Petra cerkvi •tepla Jakob Bobnar in Martin Jerančič, oba hlapca iz Šmartnega pri Savi. Zato sta pa za Božič ka^O pihala. Grozovita nesreča se je pripetila pred' kratkim na Dunaju. Pri ruskem duhovniku Niko-lajevskem uslužbena dekla Zvvinauer je snažiš okna. Postavila je v to svrho lestvo na zaboj premog. Lestva se ji je izpodmaknila in padla ie iz četrtega nadstropja na tla, kjer je obležala * razbito glavo. Bila je v hipu mrtva. V krsti prebudila. V Lisaboni se je d°' godil predkratkira grozen slučaj. Dona Marij* Romano de Gavazzo, dama iz najboljših meščaU' skih krogov, je bolehala par dnij; nekega jutra P* so jo našli mrtvo v postelji. Ostavila je par he' doraslih otrok. Ker pokopavajo na Portugalskri11 radi gorkega podnebja mrliče že tekom 24 ur, truplo kmalu blagoslovili in ga položili v krstu-Naslednjega dne je bil pogreb. Predno so spust1* krsto v grob, je začulo ljudstvo mahoma pridu' I šeno vpitje v krsti in lahno praskanje. Odprli s \ urno krsto, in Marija Romano de Gavazzo se i > dvignila in sedla pokonci. Nesli so jo hitro dom0^' I kjer je v par urah v resnici umrla. I Bežal pred vislicami. V Moun Holly se 1^ t izvršil te dni grozen prizor, predno so obesili h ji smrt obsojenega Ch. Brown. Ko so obsojencu 0 9 — O ■ Uri enkrat prečitali smrtno obsodbo, so ga P stili samega z duhovnikom, ki mu je čital po-. P16206 odstavke sv. pisma. Ko je bil duhovnik ž so zatopljen v čitanje, je dobil obsojenec nekje eeaen drog, s katerim je udaril dvakrat po glavi pUhovnika, da se je zgrudil nezavesten na tla. °tem si je Brown odprl vrata, odkoder se mu je Posrečilo uteči preko dolgega hodnika na dvorišče. svno ko je hotel preskočiti dvoriščni zid, sta Pohitela za njim dva kaznilniška uradnika. 'Lb-i'ma ie’ c*a iu z drogom ubije, toda ko je ustrelil proti njemu z revolverjem, mu je e Dobro je poznal sladko »črnino«, katero je v®8 leto le dvakrat dobil: na Velikonočno Nedelje j o Božiču, a še takrat le po en sam kozarček. ^ \ tedaj pred klet in prime za kljuko: »Glej a°’^ že odprta je klet, potem pa vsak lahko hodi P šasti gledat!« nai počasi tava po temi ter pride do prvega ♦ et5a soda. »Tebe ne maram, kislica kisla«, ‘Str'' ^re dalie- Pri^e do druzega, malo manjšega, fiak? • ^ n*s* za moi0 8r^°€- Pr* tem sodu in 0Dida mu i® 8reCa> da se je spodtaknil ob pipo iolr' e*’. i® bil dolg in Širok. »Presneta p iJa> ali mi je kedo podstavil? Pošast, kje si? devtSem.’ da te zm'at'm >n premikastin kakor tistih 0n„et biričev ali orožnikov, ne vem kaj so že bile 0lle ZTeri, ha, ha!« saj .^08edov hlapec se pa niti ne zmeni za raz-lanj® Francetovo, mirno smrči dalje poleg sladke . Oine«, France poda se vnovič k prvemu sodu h lame zopet Šteti: prvi, drugi, tr______— toda, ocana metla! Zopet se spodtakne, pade in v tretje so/8 Pa kai l2umi modra buča? Preblizu *art noee vež boditi, ker ima smolo, da vedno Hov 8 ^a 10 zaPreko odstranil, iznajde Sod°. dosedaj čisto nepoznano sredstvo za Stelje d a kam pridem«. iu Bil je že pri sedmem sodu. Še en korak — to/11 °biame mali sodec. Takoj hoče poiskati pipo, jjlaa ~~ oj groza in strah! — prime za človeško °- »Joj meni pomoč, poSast, poSast! kriči. tw France kriči neprenehoma, kakor bi ga kdo na i^ort ■ *er bež' *z kleti. Z velikim strahom utiplje d in prileti ves besen v sobo. Pfev ^0sed°vega hlapca, ki je sedel na pipi, je *0 g nil ker 8» je tako močno zgrabil. Vsa družina o°spodar sam pride na upitje prašat, kaj da je. bi France pa leta okoli, maha z rokama, kakor p0Ka ravno iz pekla izpustili, ter upije: »Po — bifiru' ~~ — Sa8t i® s*a na--------na err---------- (a j Bo — Sast je v kleti!« Nikdo ne ve, kaj |jJe n®uninemu Francetu. Nazadnje vendar za-fke 808P°dar, da ni ključa od kleti na klinu, ter io I vso družino v klet. Toda, kako se začudi, hi? hrčanje in golčanje v kotu. Plahi zapuste let- Nikdo si ne upa niti z lučjo iti vanjo, ie r Gospodar sam pri sebi misli: »Glej, mogoče v st/ ?°8P0C1 Bog poslal hudobca našim hlapcem <**10«. Vsi so okolu kleti hodili, toda notri Vi uPab Popolnoma so bili preverjeni, da 10 črnega gosta v kleti. Ta misel bila je še bolj potrjena, ko so od Franceta počasi zvedeli, da ga je vrag ob tla vrgel in da je na pipi sedel. Gospodar je sklenil poslati po duhovnika, da prežene iz pobožne hiše peklenščeka. Stara Mica je takoj hitela po gospoda župnika ter celo pot molila sveti rožni venec. Naprošeni gospod se je sprva sicer obotavljal, a ker je zgovorno babše tako pritrjevalo, kakor da bi samo vse videlo, tedaj je verjel besedam prišle Mice in se je napotil na zaželjeni kraj, vedoč, da bode doživel zopet kaj zanimivega. Ko pride poklicani župnik k očetu krčmarju, ga zadnji prijazno pozdravi in mu da, četudi se obotavlja, gorečo svečo. Gre tedaj v klet. Za njim stopajo gospodar in gospodinja, na to posli, ki pojejo (prepevajo) nabožno pesem, vsi z gorečimi svečami in nazadnje se le boječi France — vsi razvrščeni kot pri kakem pogrebu. Počasi se premika sprevod do zadnjega soda. Prostor med posameznimi vrstami bil je vedno večji. Sosedovega hlapca je predramilo petje, spremljano z molitvijo. Vsled tega se nekoliko vzdigne, da bi poslušal, kdo mu tako lepo prepeva, rekel vendar ni ničesar. Videč premikajočo se pošast, obhajal je strah celo gospoda župnika, in gospodar se ga je prejel za suknjo. Ostal je namreč sam, kajti vsa družina je zbežala. Gospodar debelo gleda in v tem trenutku, ko se zasmeje stari gospod, spozna tudi gospodar sosedovega nikdar treznega hlapca. Oba se smejeta iz vsega grla. Na smeh prileti vsa družina, ki je plaho čakala pred kletjo ter poslušala, kaj se bode zgodilo. Smeha ni bilo ne konca ne kraja. France ni hotel prej verjeti, dokler ni potegnil pijanega Avguština sam za lase. Kmalu se je zvedelo po celi vasi, kako so šli gospod župnik in vsa družina z gorečimi svečami po pijanega hlapca. Ta dan zapomnil si je tudi gospodar, da ni pustil več ključa na klinu, in tudi France, da ni več hodil v klet. V MARIJINEM CELJU. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju, dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. Knjiga obsega 173 strani v 8*. Cena je 60 vin., po pošti 70 vin. Razpošilja se samo proti predplačilu; denar se tudi lahko pošlje v znamkah. Dobiše 16 v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. L Rodoljubi! Mladeniči! Širite „Naš Dom!44 Na delo rodoljubno! Jeruzalemsko romanje. Spisal profesor J. Zidanšek. Knjiga zanimivo opisuje potovanje v Jeruzalem, sveto deželo in Šege sedanjih prebivalcev. Krasita jo dve sliki. Obsega 207 stranij v 8». Cena knjige: broširana 70 vinarjev, kartonirana 90 vinarjev, v platno vezana 1 krono 20 vin.; s pošto 10 vin. več. Razpošilja se samo proti predplačilu. Denar se lahko pošilja tudi v znamkah. — Naročuje se pri pisatelju, ali pa v tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. 14 Novo! Molitvenik Za mladino in tnfli za odrasle. Spisal Jožef Cede, kapelan. Cena 70 vin, po pošti 10 vin. več. — Priporoča — tiskarna sv. Cirila. Novo! Tiskarna CIihIcI ^art"fa01* Tisk in zaloga „Slovenskega Gospodarja" in „Val Dom“. Tisk „SUdatelrlaolie Prešao" in „Voditelja". koroške ulice st. 5 roji I •kami s vse I djofce Tisk „Cerkv. uradnega llstft“i Uradnih listov c. kr. okrajnih glavarstev Celje in Brežice. z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame v nje stroko spadadjoce reči: Za urade, odvetnike In notarje: Vsakovrstne formulare, tabelice, pooblastila, blankete, ekspenzarije, pobotnice itd. Za trgovce: Cenike, okrožnice, račune, fakture, memorande, naznanila, priporočila, vožne liste, pisma, vizitke, kuverte z naslovom, dopisnice itd. Za hotele In gostilnice : Jedilne liste, etikete za steklenice, račune za natakarje, knjige za vknjižbo p tuj cev itd. Za založnika: Knjige, brošurice, časopise, strokovne liste, slavnostna pisma, imenike za knjižnice itd. itd. Za razne korporacije In društva: Pravila, letna poročila, pesmarice s sekiricami, pristopnice za člane, vabila za veselice in ples, diplome, plačilne knjižnice, blagajniške knjige itd. Vsakovrstne tiskovine: Lepake vsake vrste in velikosti, poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke itd. Zaloga vsakovrstnih tiskovin za kn. ik. župnijske in občinsko urade, za krajne iolake evete In iole. Brzojavni naslov: Cirilova tiskarna Maribor. CheliTi it, foitiegt Ml. iradi 825.010. Zaloga vsakovrstnih tiskov*11 za posojilnice, o. kr. bilježnike, za odvetnike in zasebnike. _____________________ Tisk tiskarne sv. 0*^ Izdajatelj in založnik kat. tisk. druitvo. Odgovorni urednik: Edv. Jonas.