Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija Lapajnetova 19, 5280 Idrija Poštnina plačana pri pošti 5270 Ajdovščina tel: (05) 37 34 750 fax: (05) 37 34 754 OBVESTILA MAREC 2023 dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obračun DohDej) za leto 2022 je potrebno oddati elektronsko najpozneje do 31.marca 2023 prek sistema eDavki. POROČANJE O ODPADKIH NOVI PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA IN DRUŽBENIKA Nova zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za prispevke za socialno varnost samostojnega podjetnika je od februarja 2023 dalje 1.214,35€ (60% povprečne plače za leto 2022, ki je 2.023,92€). Najnižja osnova za socialno varnost družbenika, ki je poslovodna oseba (zavarovalna podlaga 040) je od februarja 2023 dalje 1.821,53€ (90% povprečne letne plače za leto 2022, ki je 2.023,92€), Najvišja osnova za prispevke samostojnega podjetnika in družbenika je od februarja 2023 dalje 7.083,72€ (3,5 kratnik PP 2022 ). Višina prispevkov Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnika plačuje od februarja 2023 dalje, so v višini 463,87€. Najnižji prispevki za socialno varnost družbenika, ki je poslovodna oseba (zavarovalna podlaga 040) je od februarja 2023 v višini 695,82 €. Najvišji prispevki samostojnega podjetnika in družbenika so od februarja 2022 dalje 2.705,97€. ROK ZA ODDAJO DAVČNEGA OBRAČUNA IN LETNEGA POROČILA Rok za oddajo davčnega obračuna in letnega poročila 31. marec 2023 Zakon o davčnem postopku določa, da davčni zavezanec predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih po poteku koledarskega leta za preteklo koledarsko leto. Rok za oddajo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (obračun DDPO) ter davčnega obračuna akontacije dohodnine in Poročanje o odpadkih do 31. marca 2023 V skladu z Uredbo o odpadkih morajo izvirni povzročitelji odpadkov, zbiralci odpadkov in izvajalci obdelave odpadkov, preko aplikacije IS-Odpadki, Agenciji za okolje predložiti letno poročilo o odpadkih najkasneje do 31. marca 2023. Izvirni povzročitelji odpadkov (iz 29. člena Uredbe) morajo predložiti poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi (poročilo ODP-nastajanje). Izvirni povzročitelj odpadkov je vsaka pravna ali fizična oseba, katere delovanje povzroča nastajanje odpadkov ( gospodarske družbe, podjetniki, obrtniki, zadruge, zavodi, kmetijska gospodarstva, trgovci, gostinci, agencije, vrtci, šole, fakultete, državni organi, lokalne skupnosti, samozaposlene osebe, gospodinjstva (posamezniki) ..., če pri njihovem delovanju nastajajo odpadki. OBVESTILO O LETNEM DOPUSTU Pisno obvestilo do 31. marca Delodajalec mora delavce pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto najpozneje do 31. marca 2023. Pri odmeri letnega dopusta je potrebno upoštevati določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), kolektivne pogodbe, splošne akte delodajalca, v kolikor jih ima in delavčevo pogodbo o zaposlitvi. Na podlagi zakonskih določb mora delodajalec pri odmeri letnega dopusta upoštevati še: – predpisano trajanje letnega dopusta (minimalni letni dopust), – dodatni letni dopust, – pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta, – pravica do sorazmernega dela letnega dopusta. Trajanje letnega dopusta Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, četudi delavec dela skrajšan delovni čas. Minimalno število dni letnega dopusta pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca: – 16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden, – 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden, – 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden. Zakon o delovnih razmerjih (159.člen ZDR-1) določa, da imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta delavci: − starejši od 55 let (197. člen) − invalid z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, − delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, − delavec z otrokom do 15 let starosti, Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti (194. člen) ima pravico do dodatnih sedem dni letnega dopusta. Daljše trajanje letnega dopusta se v skladu z določbo 160. člena ZDR-1 lahko določi s kolektivno pogodbo, splošnimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Izraba letnega dopusta Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. V odmero letnega dopusta se torej ne vštevajo prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe, drugi primeri opravičene odsotnosti. Če je delavec med letom zamenja delodajalca, ima pri vsakem delodajalcu pravico izkoristiti le sorazmerni del dopusta za tekoče leto. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delavcu za vsak mesec v koledarskem letu pripada 1/12 dopusta. Čeprav je delodajalec delavcu do 31. marca tekočega leta predal odmero, koliko dni letnega dopusta mu pripada, lahko ob prekinitvi sodelovanja za tega delavca pripravi nov izračun za letni dopust. V primeru, ko delavec in delodajalec skleneta delovno razmerje po tem datumu, je najbolje, da delodajalec delavca o sorazmernem delu dopusta obvesti ob sklenitvi delovnega razmerja. V primeru, ko delavec službo zamenja, sorazmernega dela dopusta pa pri prvem delodajalcu še ni izkoristil, se lahko s starim delodajalcem dogovori za odškodnino za neizrabljeni dopust, vendar le v primeru, če do izteka pogodbe o zaposlitvi – v odpovednem roku oziroma še pred tem – pri njem ni mogel izkoristiti sorazmernega dela dopusta. Za neizrabljen letni dopust delavec lahko dogovori z novim delodajalcem. Če je delavec pri delodajalcu do izteka pogodbe o zaposlitvi že v celoti izrabil odmerjen letni dopust za tekoče leto, delodajalec zaradi tega ne more zahtevati nobenega nadomestila. Delavec lahko vedno izkoristi le cele dneve dopusta, ob obračunu števila dni dopusta za vsak koledarski mesec z dvanajstinami pa se najmanj pol dneva dopusta vedno zaokroži navzgor. Prav tako se lahko pri dveh različnih delodajalcih razlikuje število dni dopusta zaradi zahtev delovnega mesta, internih aktov, kolektivne pogodbe ali razporeditve delovnih dni. Pri enem delodajalcu ima lahko delavec predvidenih več dni dopusta kot pri drugem, v vsakem primeru – tudi če dela za krajši delovni čas od polnega – pa ima pravico do najmanj štirih tednov dopusta. ZAKONODAJA PRAVILNIK O POKLICNIH BOLEZNIH Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in druge reprezentativne delodajalske organizacije s številnimi pripombami na nov Pravilnik o poklicnih boleznih Pravilnik o poklicnih boleznih ( Ur.l. 25/2023 z dne 24.2.2023) določa poklicne bolezni, dela, na katerih se pojavljajo poklicne bolezni, pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. S pravilnikom se določajo poklicne bolezni za namen: − ugotavljanja in potrditve obstoja poklicne bolezni, na podlagi katere delavec uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, − prilagoditve organizacije delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali določenem delu, ki jih izvede delodajalec, − spremljanja stanja na področju poklicnih bolezni v skladu s predpisi. V pravilniku je objavljen tudi seznam poklicnih bolezni. Pravilnik določa, da poklicna bolezen pri delavcu obstaja, če je ugotovljena vzročna zveza med boleznijo, ki je na seznamu poklicnih bolezni in daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki spada v neposredni okvir dejavnosti. V pravilniku je določen tudi postopek oddaje vloge za ugotavljanje poklicne bolezni, ki jo odda delavec interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni, ki ugotovitev, s katero ugotovi obstoj poklicne bolezni ali sum na obstoj poklicne bolezni, vroči delavcu, izbranemu osebnemu zdravniku in izvajalcu medicine dela. Pripombe delodajalskih organizacij Delodajalske organizacije so Ministrstvu za zdravje posredovale pripombe, ki se nanašajo predvsem na: − izključenost delodajalca v celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni − delodajalec nima pravice do pritožbe zoper ugotovitev strokovnjakov − način določanja vzročne zveze med delovnim mestom in klinično sliko posameznika (delavčevo stanje je kombinacija dela in zasebnega načina življenja) Delodajalci opozarjajo tudi na problematiko regresnih zahtevkov, ki ga pravilnik neposredno sicer ne določa. Ugotovljena poklicna bolezen bo namreč zagotovo generirala tudi regresne zahtevke javnih zavodov, tako ZPIZ kot tudi ZZZS do delodajalcev. Problematika regresnih zahtevkov bi se morala ustrezno urediti (npr. z zneskovno omejitvijo regresnih zahtevkov, izločitvijo male malomarnosti ipd.) v sistemskih zakonih, ZPIZ-2 in ZZVZZ, in sicer še pred sprejetjem pravilnika o poklicnih boleznih. INFORMACIJE DAVČNI OBRAČUN 2022 – SAMOSTOJNI PODJETNIKI 31.marec rok za oddajo davčnega obračuna Bliža se rok za oddajo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (obračun DDPO) ter davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obračun DohDej) za leto 2022. Obračun se odda elektronsko prek sistema eDavki. Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2022 morajo fizične osebe z dejavnostjo predložiti najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Obračun DohDej morajo davčni zavezanci obvezno predložiti v elektronski obliki, preko sistema eDavki. Davčni zavezanec, ki namerava v obračunu DohDej za leto 2022 obvestiti FURS o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, je dolžan od 1. januarja 2023 dalje tudi voditi ustrezne poslovne knjige in evidence (5. odstavek 308. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)). Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti Obračun zavezanec predloži v elektronski obliki preko sistema eDavki. V obračunu izpolni ustrezne obrazce (dele prilog) glede na način ugotavljanja davčne osnove v tekočem davčnem obdobju (običajno je to koledarsko leto). Zavezanec, ki želi od 1.1. tekočega leta dalje spremeniti način ugotavljanja davčne osnove, mora v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo koledarsko leto, oddanem do 31. 3. tekočega leta, označiti izbrani način ugotavljanja davčne osnove. To naredi tako, da v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti označi ustrezno polje pod točko VII.: − Če označi VII. A, mora k obračunu priložiti še priglasitev ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za naslednje davčno leto, s katero se zavezuje, da izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za vstop v tak način obdavčitve. − Če označi VII. B, se s tem prekine »normiranost« in dodatno pojasnjevanje ni potrebno. V tem primeru mora od 1. 1. naslednje leto voditi poslovne knjige. Plačilo davka po obračunu Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora razliko med akontacijo dohodnine (med letom plačanih obrokov) in dohodnino od dohodka iz dejavnosti, ugotovljeno v obračunu, plačati v 30 dneh od dneva predložitve obračuna. Ta dohodnina od dohodka iz dejavnosti se ne všteva v letno davčno osnovo (je dokončen davek). Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, mora razliko med predhodno akontacijo dohodnine (med letom plačanih obrokov) ter akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ugotovljeno v obračunu, plačati v 30 dneh od dneva predložitve obračuna. Ta akontacija dohodnine se pri določitvi poračuna obveznosti iz naslova dohodnine na letnem nivoju odšteje od odmerjene dohodnine. S predložitvijo novega obračuna se spremenijo tudi zneski predhodnih akontacij oz. akontacij za tekoče obdobje, zato se po predložitvi obračuna spremenijo tudi akontacije, ki so bile do tedaj že plačane na podlagi predhodnega obračuna (na primer za mesec januar in februar). Zavezanec mora v primeru, da so obroki akontacije po novem obračunu višji, razliko v višini obroka za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije (primer: če je obračun za preteklo koledarsko leto predložen v mesecu marcu, mora zavezanec razliko za obrok akontacije za januar in februar plačati hkrati s plačilom obroka (novega) za mesec marec, t.j. do 20. aprila). Če je višina akontacij na podlagi novega obračuna manjša, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov akontacije vrnejo (ali pobotajo z morebitnim davčnim dolgom zavezanca) v 30-tih dneh po predložitvi novega obračuna. Akontacija dohodnine se plača na prehodni davčni podračun - proračun države SI56011008881000030, referenca: SI19 DŠ-40002. Oddaja obračuna po preteku roka Zavezancu, ki iz opravičljivih (nepredvidljivih in neodvrnljivih) razlogov ne more predložiti obračuna v predpisanem roku, lahko davčni organ, na njegov predlog, dovoli predložitev obračuna po izteku predpisanega roka. Zavezanec mora v predlogu izkazati opravičljive razloge. Predlog zavezanec vloži najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev obračuna. Tako predložen obračun se šteje za pravočasnega. DAVČNI OBRAČUN – PRAVNE OSEBE Obračun davka od dohodkov pravnih oseb Davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) za leto 2022 je potrebno predložiti najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto ( 358. člen Zakona o davčnem postopku). Obračun DDPO morajo zavezanci vložiti v elektronski obliki, preko sistema eDavki. Zavezanec obračunava in plačuje davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) ter po načelu samoobdavčitve in sicer na podlagi obračuna, ki ga praviloma sestavi za koledarsko leto. Zavezanec pa lahko obvesti davčni organ, da bo njegovo davčno obdobje enako njegovemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer tako izbrano obdobje ne sme presegati obdobja 12 mesecev. Zavezanec za predložitev obračuna DDPO je pravna oseba domačega ali tujega prava, ki je: − rezident RS in mora obračunati davek od vseh dohodkov (tako tistih z virom v Sloveniji kot tistih z virom v tujini) ali − nerezident RS, ki je v Sloveniji zavezan za obračun in plačilo davka od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji. Obračun DDPO mora oddati tudi zavezanec, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti (npr. zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ipd.), tudi če v celoti ugotavlja dohodke iz naslova opravljanja nepridobitne dejavnosti. Zavezanec mora obračun DDPO za preteklo koledarsko leto predložiti najpozneje v treh mesecih po poteku koledarskega leta (torej najpozneje do 31. marca), oziroma v treh mesecih po preteku poslovnega leta za preteklo poslovno leto, če je zavezanec izbral za svoje davčno obdobje poslovno leto, ki je različno od koledarskega in je o tem obvestil davčni organ. V primeru prehoda davčnega obdobja (iz koledarskega leta v poslovno leto ali obratno) mora zavezanec prav tako oddati obračun za prehodno obdobje (ki je krajše od 12 mesecev) v treh mesecih po koncu tega prehodnega obdobja. Posebnosti pri sestavljanju in predlaganju obračuna DDPO veljajo tudi za zavezanca, ki se statusno preoblikuje ali pa se pri njem začne postopek prisilne poravnave oziroma za zavezanca, nad katerim se začne insolvenčni postopek (stečaj, likvidacija) oziroma preneha s poslovanjem. Zakonski roki za predložitev obračuna v teh primerih so različni in praviloma krajši od treh mesecev po poteku obdobja, za katerega se sestavi davčni obračun. Zavezanec, ki želi od 1. 1. tekočega leta dalje spremeniti način ugotavljanja davčne osnove, mora v obračunu DDPO za preteklo koledarsko leto, v splošnih podatkih v prilogi 1 obračuna označiti: − priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in izpolniti prilogo 20 obračuna, če želi ugotavljati davčno osnovo na ta način in izpolnjuje pogoje za to, ali − obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če ne izpolnjuje več pogojev za ugotavljanje davčne osnove na takšen način ali pa ne želi več ugotavljati davčne osnove na takšen način. Plačilo davka po obračunu V obračunu se izračuna davek, od katerega se odštejejo obroki akontacije, ki so bili obračunani in plačani za obdobje obračuna. Razliko za doplačilo davka mora zavezanec plačati v 30-tih dneh po predložitvi obračuna, če pa je znesek med obdobjem plačanih obrokov akontacije višji od davčne obveznosti po obračunu, dobi zavezanec preveč plačane akontacije vrnjene (ali se pobotajo v primeru davčnega dolga) prav tako v 30-tih dneh po predložitvi obračuna. S predložitvijo novega obračuna se spremenijo tudi zneski akontacij za tekoče obdobje, zato se po predložitvi obračuna spremenijo tudi obroki akontacije za tekoče obdobje, ki so bile do tedaj že plačane na podlagi predhodnega obračuna (obroki akontacije za mesec januar in februar). Zavezanec mora v primeru, da so obroki akontacije po novem obračunu višji, razliko v višini obroka za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije (primer: če je obračun za preteklo koledarsko leto predložen v mesecu marcu, mora zavezanec razliko za obrok akontacije za januar in februar plačati hkrati s plačilom obroka (novega) za mesec marec, t.j. do 20. aprila.). Če je višina akontacij na podlagi novega obračuna manjša, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov akontacije vrnejo (ali pobotajo z morebitnim davčnim dolgom zavezanca) v 30-tih dneh po predložitvi novega obračuna. Davek od dohodka pravnih oseb se plača na prehodni davčni podračun – proračun države SI56011008881000030, referenca SI19 DŠ-80004. Oddaja obračuna po preteku roka Zavezancu, ki iz opravičljivih (nepredvidljivih in neodvrnljivih) razlogov ne more predložiti obračuna v predpisanem roku, lahko davčni organ, na njegov predlog, dovoli predložitev obračuna po izteku predpisanega roka. Zavezanec mora v predlogu izkazati opravičljive razloge. Predlog zavezanec vloži najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev obračuna. Tako predložen obračun se šteje za pravočasnega. OLAJŠAVE V DAVČNEM OBRAČUNU 2022 Uveljavljanje davčnih olajšav za znižanje davčne osnove Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa da se v davčnem obračunu lahko uveljavlja davčne olajšave za naslednje namene: − vlaganja v raziskave in razvoj, − investiranje v opremo in neopredmetena sredstva, − zaposlovanje, − zaposlovanje invalidov, − vlaganja v digitalni in zeleni prehod, − izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, − prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, − donacije. 1. Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj − Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 100 % zneska za vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti (tudi oprema) in nakup raziskovalno-razvojnih storitev. − V primeru neizkoriščenega dela davčne olajšave, lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih 5 davčnih obdobjih. − olajšave ni mogoče uveljavljati, če so vlaganja financirana s strani proračuna Republike Slovenije ali EU. − Olajšava se izključuje z olajšavo za investiranje 2. Olajšava za investiranje − Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za investiranje v višini 40 % investiranega zneska v določeno opremo in neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove. Pri tem se v opremo ne štejejo: − pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, − motorna vozila, razen osebnih avtomobilov ali avtobusov na hibridni ali električni pogon in avtobusov ter tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. − dobro ime in stvarne pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice. − Olajšava velja tudi za finančni najem − V primeru neizkoriščenega dela davčne olajšave, lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih 5 davčnih obdobjih. − Zavezanec mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo v primeru, če: − prej kot v 3 letih proda opremo oziroma neopredmeteno sredstvo, za katero je uveljavljal olajšavo ali − proda opremo ali neopredmeteno sredstvo pred dokončnim amortiziranjem in je krajše od 3 let. − olajšave ni mogoče uveljavljati, če so vlaganja financirana s strani proračuna Republike Slovenije ali EU. − Olajšava se izključuje z olajšavo za investiranje v raziskave in razvoj 3. Olajšava za zaposlovanje (novo v 2022) − Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za zaposlovanje novih oseb mlajših od 29 let ali starejših od 55 let. Pri tem lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 % obračunanih bruto plač. − mlajših od 25 let, ki se zaposlujejo prvič zmanjšanje davčne osnove v višini 55% obračunane bruto plače − čas trajanje olajšave: prvih 24 mesecev zaposlitve − Pogoj povečanje skupnega števila zaposlenih (12 mesečno povprečje, sorazmerno za delovni čas krajši od polnega, ne upoštevajo se zaposleni za določen čas) − zaposlitev za nedoločen čas ni več pogoj − prijava na Zavodu za zaposlovanje vsaj 6 mesecev ni več pogoj − olajšava se izključuje se z olajšavo za zaposlovanje invalidov 4. Olajšava za zaposlovanje invalidov − Zavezanec, ki zaposluje invalida, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 50 % obračunanih bruto plač za invalide vseh stopenj invalidnosti, v kolikor pa ima invalidna oseba 100 % telesno okvaro ali je gluha, pa v višini 70 % plač te osebe. − Zavezanec prav tako lahko uveljavlja olajšavo v višini 70 % plač, če zaposluje invalide nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. − Olajšava velja tudi za zavezanca invalida (samostojni podjetnik) in sicer v višini 30% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS oz. 60%, če je invalid s 100% telesno okvaro ali gluha oseba − Olajšava se izključuje z olajšavo za novozaposlene 5. Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod − Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod v posameznem obdobju. − Vlaganja vključujejo računalništvo v oblaku, umetno inteligenco, velepodatke ter okoljsko prijazne tehnologije, ki vključujejo čistejši, cenejši ter zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb in uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost. − olajšave ni mogoče uveljavljati, če so vlaganja financirana s strani Republike Slovenije ali EU. − Olajšava se ne prenaša v naslednja obdobja − Olajšava se izključuje z olajšavo za investiranje v raziskave in razvoj in olajšavo za investiranje 6.Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju − Če podjetje z dijakom ali študentom sklene učno pogodbo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja olajšavo v velikosti izplačanih nagrad, vendar največ 80% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec praktičnega dela. − ne vključuje se povračil stroškov za prehrano, prevoz, … 7. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje − Delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove, za premije, ki jih delno ali v celoti plača v korist delojemalcem, če − ima izvajalec pokojninskega načrta sedež v Sloveniji ali v državi članici EU in − je pokojninski načrt odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi. − Za leto, v katerem so bile premije plačane, lahko uveljavlja davčno olajšavo največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca (zavarovanca) in ne več kot 2.903,66 €. − Olajšava velja tudi za s.p. − Olajšava ni davčno priznan odhodek 8. Olajšava za donacije − 1% obdavčenega prihodka lahko zavezanec uveljavlja za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, če gre za izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU. − 0,2% (dodatno) obdavčenih prihodkov v denarju ali naravi za kulturne namene, športne namene in za izplačila društvom za varstvo pred nesrečami – dovoljen prenos na naslednja tri davčna obdobja − 3,8% obdavčenega prihodka v denarju ali naravi izvajalcem vrhunskega športa ( seznam na spletni strani Direktorata za šport) − Olajšava ni davčno priznan odhodek REZERVACIJE V DAVČNEM OBRAČUNU Novosti v obračunu za leto 2022 Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb določa, da se pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju odhodkov zavezanca oblikovanje rezervacij (po SRS) prizna kot odhodek v obračunanem znesku ( 100%), razen za spodaj navedene rezervacije, ki se priznajo v višini 50%: − rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev − rezervacije za reorganizacijo − rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb − rezervacije za pokojnine − rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Pogojne dolgoročne obveznosti ( npr. poroštvo) se ne štejejo za rezervacije. Novosti v letu 2022 Za davčna obdobja od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2026, velja, da se za dodatno oblikovane rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi, lahko uveljavlja kot znižanje davčne osnove 100 % oblikovanih rezervacij, med tem ko smo za predhodna obdobja lahko uveljavljali zgolj 50 % zneska, preostalih 50 % pa šele ob njihovi porabi oziroma odpravi. Davčni zavezanci imajo med rezervacijami tako tiste, ki so le delno zniževale davčno osnovo, kot tiste, ki jih znižujejo v celoti, zato je potrebno voditi evidence tako, da bodo na dolgi rok vse pravilno upoštevane v davčnem obračunu. V ta namen imajo davčni zavezanci možnost uporabiti različne metodologije, lahko pa se tudi odločijo, da v teh letih še naprej uveljavljajo zgolj 50 % rezervacij ob oblikovanju in 50% ob odpravi, če jim je to manjše administrativno breme. Vse to velja tudi za tiste, ki bodo v letu 2022 prvič pripoznali rezervacije, saj tudi ti ne bodo mogli vseh 100 % rezervacij uveljavljati za znižanje davčne osnove, temveč jih bodo morali razdeliti na del, ki se nanaša na pretekla leta, in na del, ki se nanaša na zadnje davčno leto. 2016 do 22. januarja 2022, ko je v veljavo stopila novela zakona o davku na dodano vrednost (DDV). Ta je določila, da mora davčni zavezanec izročiti račun kupcu v papirni obliki le, če to zahteva. Neizročitev računa kupcu bo skladno z načrti aktualne vlade spet davčni prekršek, za katerega se določi globa. Predlog novele Zakona o davčnem potrjevanju računov ponovno uvaja možnost izreka globe v višini 40 € za kupce, ki računa ob plačilu blaga ali storitve ne bi prevzeli, ki bi se v praksi uporabila le v izjemno redkih primerih, ko bi inšpektorji zaznali morebitno ponavljajoče kršenje določbe. ZAKON O ROKODELSTVU Predlog zakona rokodelstva o ohranjanju in razvoju DAVČNO POTRJEVANJE RAČUNOV Ponovno obvezno izročanje računov Vlada je pripravila predlog novele Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki uvaja ponovno obvezno izročanje računov, saj naj je po podatkih FURS, ki izhajajo iz sistema davčnih blagajn, v letu 2022 kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti, davčno potrjenih računov skoraj 9% odstotka manj kot leta 2019. Število potrjenih računov v letu 2022 se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo bolj, kot se je zmanjšalo število zavezancev, ki davčno potrjujejo račune. Primerjava med omenjenima letoma je ustreznejša zaradi vmesnega obdobja epidemije covida-19. Posebej znaten je upad izdanih računov v nekaterih dejavnostih, kritičnih z vidika sive ekonomije. Največji upad števila računov je zabeležen v gradbeništvu, kjer je bilo število davčno potrjenih računov leta 2022 za 33,3 % manjše kot leta 2019, v dejavnosti osebnih storitev (frizerstvo, kozmetika in pedikura) z 21,6% manj, vzdrževanje in popravila motornih vozil z 18,7% manj, trgovina na drobno v cvetličarnah s 17,9 %, gostinstvo s 17,2%, strežba pijač padec davčno potrjenih računov 25,3%. Predlog novele vnovič določa obveznost izročitve izdanega računa kupcu, ki je veljala od 2. januarja Znanje in veščine rokodelstva, nosilci te dejavnosti in rokodelstvo kot nesnovna kulturna dediščina v Sloveniji hitro izginjajo. Rokodelstvo je majhen, a vseeno pomemben del našega gospodarstva, turizma in slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki doslej še ni imelo samostojnega mesta v slovenski zakonodaji. Študija Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport podrobno opredeljuje in opisuje 70 različnih rokodelskih panog na Slovenskem. Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in sekcija za domačo in umetnostno obrt si je za ustrezno zakonsko ureditev področja prizadevala kar 20 let. Osnovni namen predloga zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva je zaščita rokodelskih panog in njenih nosilcev, ohranjanje, prenašanje in razvijanje rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo nesnovne kulturne dediščine in identitete. Predlog zakona predvideva dodano vrednost za razvoj malega gospodarstva, spodbuja ustanavljanje novih regionalnih rokodelskih centrov in medgeneracijsko povezovanje, obenem pa omogoča tudi nove poklicne možnosti posameznim rokodelcem ter prinaša pozitivne učinke na razvoj turizma. Zakon bo nudil tudi pravno podlago za dodelitev finančnih spodbud za izvajanje dejavnosti na področju rokodelstva. Zakon predvideva tudi podeljevanje naziva vrhunski rokodelec ter certificiranje rokodelskih izdelkov. Na osnovi zakona bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z ostalimi nosilci podpornega okolja rokodelstva pripravilo program za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki bo vključeval ukrepe za zaščito izdelkov in prenos znanj. Podpirali bodo ohranjanje tradicionalnega rokodelstva, njegovo evidentiranje, dokumentiranje in promocijo. Vključevali bodo tudi ukrepe za razvoj sodobnega rokodelstva, spodbujali podjetništvo na področju rokodelstva ter njegovo vključevanje v turistično ponudbo. PRIJAVA GRADNJE PO STAREM GRADBENEM ZAKONU Izteka se rok za prijavo gradnje po dovoljenjih iz starega gradbenega zakona Ministrstvo za naravne vire in prostor investitorje, ki so pridobili gradbeno dovoljenje po 1. juniju 2018, uporabnega dovoljenja pa še niso pridobili, poziva, naj preverijo, ali so izvedli popolno prijavo začetka gradnje. Investitorji, ki prijave gradnje niso izvedli ali je niso izvedli popolno, naj to storijo čim prej, saj se bodo s tem izognili primerom, ko bi lahko izdano gradbeno dovoljenje prenehalo veljati. Prijava začetka gradnje se odda na upravni enoti, ki je izdala gradbeno dovoljenje. 1. junija 2023 bo poteklo pet let od izdaje prvih gradbenih dovoljenj, izdanih na podlagi starega gradbenega zakona, ki je določal, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor v petih letih od njegove pravnomočnosti ne vloži popolne prijave začetka gradnje. Popolna prijava začetka gradnje je nujni pogoj za veljavnost izdanega gradbenega dovoljenja in jo je mogoče urediti v času veljavnosti gradbenega dovoljenja, to je v roku petih let od njegove pravnomočnosti. V teh petih letih je mogoče prijavo začetka gradnje tudi dopolnjevati in s tem zagotoviti, da bo popolna. SEKCIJE KOVINARJII Strokovno srečanje kovinarjev 31.3.-1.4. 2023 PLASTIČARJII Strokovno srečanje plastičarjev 31.3.-1.4. 2023 Sekcija kovinarjev pri OZS organizira 31. Strokovno srečanje kovinarjev, ki bo od 31. marca do 1. aprila 2023 v resortu Adria in Hotelu Convent v Ankaranu. Program: − Novosti na področju davčne zakonodaje − Digitalna preobrazba podjetij s poudarkom na področju proizvodnih procesov − BISOL svetuje: triki najbolj donosnih sončnih elektrarn − Pregled načinov pranja izdelkov v kovinski industriji − Maziva in hladilna sredstva – Kako slediti ekologiji in hkrati doseči obstojnost − rezilnih orodij ? − Lasersko varjenje – tehnologija prihodnosti ali sedanjosti? − Učinkovito sledenje osnovnim sredstvom in potrošnemu materialu − Umetna inteligenca je z nami, stanje in uporabnost Program in prijave: spletna stran OZS strokovno srečanje kovinarjev Sekcija kplastičarjev pri OZS organizira strokovno srečanje kovinarjev, ki bo od 31. marca do 1. aprila 2023 v resortu Adria in Hotelu Convent v Ankaranu. Program: − Novosti na področju davčne zakonodaje − Digitalna preobrazba podjetij s poudarkom na področju proizvodnih procesov − BISOL svetuje: triki najbolj donosnih sončnih elektrarn − Priložnosti plastike pri prihranku energije − 3D natisnjeni orodni vložki za prototipe in reciklirana plastika: okolju in denarnici − prijazen pristop, ker dobra plastika ni znanstvena fantastika − Certificiranje varilcev polimerov − Umetna inteligenca je z nami, stanje in uporabnost Program in prijave: spletna stran OZS strokovno srečanje kovinarjev PRISPEVKI IN DAVKI PLAČILO AKONTACIJE DOHODNINE IN PRISPEVKOV Z ENIM NALOGOM Sprememba roka za plačilo predhodne akontacije dohodnine je bila določena s spremembo Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N), ki je začela veljati konec leta 2022. Doslej so samostojni podjetniki in druge fizične osebe z dejavnostjo predhodno akontacijo dohodnine plačevali do 10. v mesecu, prispevke za socialno varnost pa do 20. v mesecu. Od letos sta omenjena roka poenotena, kar pomeni, da se lahko tudi predhodna akontacija dohodnine plača do 20. v mesecu. Plačilo prispevkov z enim e-računom Družbeniki in samozaposlene osebe lahko prispevke plačujejo poenostavljeno, z enim plačilom vseh štirih prispevkov (PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti) na podlagi eračuna. Zavezanec se pri svoji spletni banki prijavi na prejem e-računa FURS, davčna številka 77695771. V prijavi se za »Referenčno oznako izdajatelja eračuna« vpiše davčna številka zavezanca, ki prijavo oddaja. FURS bo zavezancu na podlagi obračuna dajatev pripravil zbirni plačilni nalog in ga poslal zavezancu v obliki e-računa preko njegove banke. Zavezanec bo plačilni nalog potrdil in s tem poravnal obveznosti. Izdaja e-računa je vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in akontacije davka. Na ta način lahko predhodno akontacijo dohodnine in vse štiri obvezne prispevke za socialno varnost samostojni podjetniki poravnajo z enim plačilnim nalogom - e-računom. Prijavo na prejem e-računa za plačilo obveznih dajatev oddajte v svoji spletni banki. E-račun, ki ga boste prejeli v spletno banko nekaj dni pred iztekom roka za plačilo, bo vseboval vse podatke potrebne za izvršitev plačila, zato vam podatkov ne bo več treba vnašati v plačilni nalog. Prav tako se zmanjša tveganje, da bi pozabili plačati davčne obveznosti. Rok za plačilo akontacije in prispevkov je do 20. v mesecu za pretekli mesec PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu je potrebno preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS. Minimalna osnove za plačilo prispevkov Od leta 2018 dalje je osnova za prispevke za socialno varnost 60 % povprečne plače za preteklo leto. Povprečna letna plača za leto 2022 je 2.023,92€, najnižja osnova za plačilo prispevkov je 1.214,35€ (60% x 2.023,92€), najvišja pa 7.083,72€ (3,5 kratnik PP 2022 = 3,5 x 2.023,92€). Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnik plačuje od februarja 2023 dalje so v višini 463,87€, najvišji pa 2.705,97€. Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno. Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun: − akontacijo dohodnine do 10. v mesecu, − prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec, − dajatve za zaposlene na dan izplačila plač Obrazec obračun prispevkov Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (PODO-OPSVZ) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v obračunu niso pravilni in/ali popolni, ali če obrazec PODO-OPSVZ ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti obračun najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PLAČEVANJE PRISPEVKOV Pri plačilu davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatvah zavezanci z referenco na plačilnem nalogu določijo vrsto dajatve ali pa izberejo način plačila s katerim poravnajo več vrst dajatev, in sicer tako da, združijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni oziroma istemu IBAN računu. Uporabljena referenca pri plačilu vpliva na način zapiranja terjatev s plačili v davčnem knjigovodstvu. 1. Primer: plačilo z referenco na izbrano dajatev ali izvršilni naslov (npr. SI19 DŠ-45004; pri čemer DŠ pomeni davčno številko zavezanca in šifra dajatve 45004 za prispevke za zdravstveno varstvo) zapre zapadle in nezapadle terjatve za izbrano vrsto dajatve. 2. Zapiranje s plačilom s splošno referenco (SI19 DŠ99996; oznaka 99996 določa, da se plačilo uporabi za vse dajatve na podračunu) pa se izvede šele, ko terjatve dospejo v plačilo in sicer znotraj prehodnega davčnega podračuna na katerega je prispelo. Pri uporabi splošne reference se prednostno zapirajo terjatve, ki so prej dospele v plačilo. 3. Z enim plačilom se lahko plača več vrst dajatev z združitvijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni, istemu IBAN računu: IBAN Referenca SI19 SI56 01100-8881000030 DŠ-99996 SI56 01100-8882000003 DŠ-99996 SI56 01100-8883000073 DŠ-99996 namen akontacija davka, prispevki (st. varstvo, zaposlovanje) Prispevki PIZ Prispevki ZZ Pravilno izpolnjen plačilni nalog je pogoj za pravilno evidentiranje prejetega plačila v knjigovodsko evidenco. V primeru pomote pri vpisovanju se lahko plačilo knjiži na napačnega zavezanca ali zapira napačno odprto postavko. V primeru odprte terjatve in obveznosti, lahko predlagate pobot, v primeru preveč ali napačno plačane dajatve lahko predlagate vračilo ali preknjižbo. Plačilo z enim e-računom Zavezanec lahko prispevke plačuje poenostavljeno, z enim plačilom vseh štirih prispevkov (PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti) in akontacijo davka na podlagi eračuna. Zavezanec se pri svoji spletni banki prijavi na prejem e-računa. Izdaja in plačilo e-računa sta neposredno vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in plačilo te obveznosti. V eDavke FURS 10. v mesecu vloži obračun prispevkov. Do 15. v mesecu zavezanec tako vložen obračun lahko popravi (v primeru bolniške ali druge odsotnosti z dela). Obveznosti je potrebno poravnati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 1. Od 1.1.2023 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 42,91€ in sicer 10,73€ (povprečna plača oktober 2022 = 2.024,03€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 32,18€ (25% povprečne plače oktober 2022 = 25% X 2.024,03€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu. 2. Od 1.4.2022 do 31.3.2023 je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 41,04€. Prispevek se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Ur.l.38/2022 z dne 18.3.2022) in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega dela do marca naslednjega koledarskega leta. V primeru, da zavezanec v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ. Skupni pavšalni prispevki do 31.3.2023 so 83,95€ (42,91€ + 41,04€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila – 1. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki PIZ DPD - ZPIZ 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 44008 41,04€ do 31.3.2023 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki ZZV DPD - ZZZS 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 45004 42,91€ od 1.1.2023 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti DPD 0110 0888 1000 030 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 40002 X,XX € Primer plačila – 2. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevki PIZ DPD 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 41,04€ do 31.3.2023 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevek ZZV DPD 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 42,91€ od 1.1.2023 Obračun prispevkov – oddaja obrazca v eDavke Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so morali zavezanci (popoldanci) prvič oddati za januar 2018. Zavezanec mora oddati obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavkov ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ki so poslovodne osebe (zavarovalna podlaga 040) je od januarja 2020 90% povprečne letne plače za preteklo leto. Od februarja 2023 dalje je najnižja zavarovalna osnova 1.821,53€ (90% povprečne letne plače za leto 2023, ki je 2.023,92€), najvišja pa 7.083,72€ (3,5 kratnik PP 2022 = 3,5 x 2.023,92€). Zavezanec plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec in sicer najmanj v višini 695,82€ in največ v višini 2.705,97€. Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVL najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. bolezni (obrazec M12) in za čas opravljanja dela preko eDavkov oddajati REK-O (vrsti dohodka 1509). Znesek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je od 1. 1. 2023 v višini 6,07€ (0,30% PP za oktober 2022 = 0,3% x 2.024,03€) in se plača na TRR: SI56 0110 0888 3000 073, sklic: SI19 davčna številka 45004. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju je 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144.člen ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Ta razlika vpliva le na obračunavanje in plačevanje prispevkov. To pomeni, da delodajalcem razlike do najnižje osnove ni treba prišteti k bruto plači v enakem smislu kot to velja za dodatke, torej se zaradi te razlike delavčeva bruto plača ne spremeni. Zaradi obračunanih prispevkov pa ta razlika posredno vpliva na delavčevo neto plačo. Za izplačila od 1. 3. 2022 do 28. 2. 2023 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju 1.181,75 € (60 % povprečne bruto plače za leto 2021, ki je bila 1.969,59€). Za izplačila od 1.3.2023 do 28.2.2024 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju v višini 1.214,35 € (60% povprečne bruto plače za leto 2022, ki je 2.023,92 €). Minimalna plača 2023 za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2023, je 1.203,36 €. PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Opravlja ga lahko zakonec ali zunajzakonski partner, starši ali otroci lastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, ki lahko opravljajo pomoč v podjetju največ 40 ur mesečno in za to ne prejmejo plačila. Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu (ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, skupno mesečno število ur opravljenega kratkotrajnega dela). Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del (Ur.l.7/2022 z dne 20.1.2023) določa od 21. januarja 2023 minimalno bruto urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 6,92 € (doslej 6,17€). Zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov (na podlagi 130. c člena Zakona za uravnoteženje javnih financ) ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Minister, pristojen za delo, je na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači določil znesek minimalne plače, ki za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, znaša 1.203,36 €. Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na študentski napotnici se plačujejo prispevki za PIZ v višini 15,5%. Delodajalec na znesek na napotnici plača prispevek za PIZ v višini 8,85%, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36%, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%, koncesijsko dajatev v višini 16% in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2%. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Ne glede na navedeno lahko upokojenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur. Sprememba Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-G), Ur.l.54/2022 z dne 20.4.2022 je določila, da bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako, da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Od 4. maja 2022 do 28. februarja 2023 bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 9.237,96 €, od 1. marca 2023 do 28. februarja 2024 pa ne sme presegati 10.346,52 €. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina bruto urne postavke na osnovi spremembe zakona velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta. Od 4.maja 2022 do 28.2.2023 urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev ne sme niti nižja od 6,17 €, od 1. marca 2023 do 28. februarja 2024 pa ne nižja od 6,92€. PODATKI O PLAČAH Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za december 2022 je znašala 2.159,40€, neto plača pa 1.419,56€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar december 2022 je znašala 2.023,92€, neto 1.318,64€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje oktober december 2022 je znašala 2.142,73€, neto 1.405,68€. UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija lahko koristijo članske ugodnosti - svetovanje na davčnem, knjigovodskem, računovodskem področju, gospodarsko pravnem in delovno pravnem področju (davek od dobička pravnih oseb, davčni postopek, dohodnina, DDV,…). Ob prijavi na svetovanje boste predstavili svoje vprašanje ali problem, s katerim se ukvarjate. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05) 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si PRAVNO SVETOVANJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija svojim članom nudi možnost pridobitve pravnih nasvetov odvetnika. Naročilnico za svetovanje dobite na zbornici, kjer boste dobili tudi termin glede dneva in ure storitve. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05)37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si MOZAIK PODJETNIH Kartica Mozaik podjetnih, kartica tisočerih ugodnosti za člane OZS. S kartico Mozaik podjetnih zlahka prihranite letno članarino. Uporabite svojo kartico Mozaik podjetnih in prihranite! Preverite aktualni seznam. partnerjev in njihovih ugodnosti, ki ga ki ga članom OZS, imetnikom kartice Mozaik podjetnih nudijo partnerji projekta. MOJ OBRTNIK Članom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, portal Moj Obrtnik nudi: brezplačno spletno predstavitev vašega podjetja, 90 dnevno brezplačno prejemanje povpraševanj, ugodnejši prejem povpraševanj, brezplačen prejem SOS povpraševanj. https://www.mojobrtnik.com/ IZ URADNEGA LISTA 14 3.2. 14 3.2. Spremembah Zakona o finančni upravi (ZFU-B) Pravilnik o izpolnjevanju carinske deklaracije, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti 15 17 20 21 21 23 25 25 25 25 6.2. 10.2. 15.2. 17.2. 17.2. 22.2. 24.2. 24.2. 24.2. 24.2. Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK-A) Sprememba Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost Odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev Sprememba Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije CERKNO - Odlok o občinskih cestah v Občini Cerkno Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva Pravilnik o poklicnih boleznih Poročilo o gibanju plač za december 2022 CERKNO - Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Cerkno CERKNO - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkno eVročanje - POTRDITE SVOJ ELEKTRONSKI NASLOV POSLOVNI SUBJEKTI: SAMOSTOJNI PODJETNIKI, PRAVNE OSEBE Uporaba storitve eVročanje je za poslovne subjekte obvezna in iz nje ne morejo izstopiti (85.a člen Zakona o davčnem postopku). Če zavezanec ne potrdi e-naslova za vročanje, o vročenem dokumentu ne bo obveščen preko elektronske pošte, ampak mora redno vstopati v eDavke in pregledovati prejete dokumente, ker se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da zaradi preteka roka nastanejo negativne posledice. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko zavezanec za davek z elektronskim podpisom vročilnice prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno prek portala eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Portal eDavki dokument po preteku šestih mesecev od dneva vročitve izbriše, zavezanec za davek pa ga lahko prevzame pri davčnem organu. FIZIČNE OSEBE Prijava v storitev eVročanje je za fizične osebe prostovoljna. Fizična oseba se prijavi v storitev eVročanje preko portala eDavki z obrazcem eVročanje-POS. Fizične osebe lahko izstopijo iz sistema eVročanja, če prek portala eDavki ponovno oddajo obrazec eVročanje-POS, kjer označijo, da se odjavljajo iz storitve eVročanja. Zakaj je pomembno, da zavezanci elektronski naslov potrdijo? Zavezanci ob prijavi na storitev eVročanje sporočijo svoj elektronski naslov, pozabijo pa ga potrditi (klik na povezavo v potrditvenem sporočilu v poštnem predalu). Če zavezanec želi na vpisan elektronski naslov prejemati informacijo o vročenih dokumentih v eDavke, mora namreč potrditi svoj elektronski naslov. Zamuda pri plačilu in davčna izvršba Če zavezanec ne potrdi e-naslova za vročanje, o vročenem dokumentu ne bo obveščen preko elektronske pošte, ampak mora redno vstopati v eDavke in pregledovati prejete dokumente, ker se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da zaradi preteka roka nastanejo negativne posledice. Primer: v eDavke bo zavezanec prejel odločbo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s plačilnim nalogom. Ker po elektronski pošti ne bo obveščen, da ga v eDavkih čaka odločba, bi jo lahko spregledal. Lahko bo zamudil rok za pritožbo ali rok za plačilo, zaradi česar bo lahko prišlo do davčne izvršbe ter s tem postopkom povezanih stroškov. Informacije o sistemu e Vročanja: klicni center Finančne uprave RS na številko 08 200 1001. PRISPEVKI - OBVEZNOSTI FEBRUAR 2023 PRISPEVKI ZASEBNIKA in DRUŽBENIKA prispevek PIZ ZZ Starš. var. Zaposl. Bruto zavarovalna osnova v EUR TRR SI56 SI56 SI56 SI56 0110 0110 0110 0110 stopnja 0888 0888 0888 0888 2000 3000 1000 1000 003 073 030 030 referenca SI19 SI19 SI19 SI19 24,35% 13,45% 0,20% 0,20% DŠ-44008 DŠ-45004 DŠ-43001 DŠ-42005 najnižji ZASEBNIK najnižji DRUŽBENIK najvišji 1.214,35€ 1.821,53€ 7.083,72€ (60% PP 2022=60% X 2.023,92 €) (90% PP 2022=60% X 2.023,92€) (3,5 kratnik PP 2022) 443,54 244,99 3,63 3,63 695,80 1.724,89 952,77 14,16 14,16 2.705,98 295,68 163,32 1,19 2,43 2,43 463,86 PRISPEVKI SKUPAJ DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE - individualno osnova 1. ZASEBNIK: Najnižja osnova za prispevke je 60% PP za leto 2022 (PP je 2.023,92€), prispevki skupaj 463,86€ 1.214,35 € 2. ZASEBNIK: Osnova za prispevke = dobiček, povečan za obračunane prispevke, preračunan na mesec in znižan za 25%, vendar najmanj do višine 60% PP za leto 2022 (60% x 2.023,92€= 1.214,35€) 3. DRUŽBENIK: Najnižja osnova za prispevke družbenika = 90% PP za leto 2022 (PP za 2022 je 2.023,92), prispevki skupaj: 695,80€ 4. ZASEBNIK IN DRUŽBENIK: Najvišja zavarovalna osnova = 3,5 x povprečna letna plača 2022 (3,5 x 2.023,92€), prispevki skupaj: 2.705,98€ OLAJŠAVE 1. Splošna olajšava - letni dohodek do 16.000,00 € (mesečni do 1.333,33 €) - letni dohodek nad 16.000,00 € (mesečni nad 1.333,33€) mesečna olajšava € 416,67 + (1.563,45 -1,17259 x bruto dohodek) 416,47 224,83 244,42 407,67 291,67 241,97 2. Posebna olajšava: 1. otrok 2. otrok 3. otrok 3. za rezidenta, ki se izobražuje (dijaka ali študenta) 4. za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 5. za dohodke iz delovnega razmerja: - mesečni bruto dohodek do 1.330,33€ - mesečni bruto dohodek nad 1.333,33€ - za osebe do dopolnjenega 29. leta starosti 6. za zavezanca po dopolnjenem 70. letu starosti PODATKI O PLAČAH Povprečna plača DECEMBER 2022 Povprečna plača JANUAR - DECEMBER 2022 Povprečna plača OKTOBER - DECEMBER 2022 Povprečna bruto plača (PP) 2022 Povprečna bruto plača (PP) 2021 Minimalna plača od 1.1.2023 Minimalna plača od 1.1.2022 416,67 + (1.563,45 -1,17259 x bruto dohodek) 416,67 108,33 125,00 bruto € 2.159,40 2.023,92 2.142,73 2.023,92 1.969,59 1.203,36 1.074,43 akontacija davka na dejavnost SI56 0110 0888 1000 030 SI19 DŠ 40002 PIZ nesreče pri delu SI56 0110 0888 2000 003 SI19 DŠ 44008 ZZV pavšalni prispevek SI56 0110 0888 3000 073 SI19 DŠ 45004 SKUPAJ PRISPEVEK DELAVEC KONTO 15,50% 8,85% SI19 DŠ-44008 6,36% 6,56% + 0,53% SI19 DŠ-45004 Starševsko varstvo 0,10% 0,10% SI19 DŠ-43001 Zaposlovanje, starševsko varstvo SKUPAJ: 0,14% 0,06% SI19 DŠ-42005 22,10% 16,10% Dohodnina Znesek € DELODAJALEC Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zdravstveno zavarovanje LESTVICA SI19 DŠ-40002 DEJANSKI PRAZNIKI 19 152 1 8 DELOVNI DNEVI FEBRUAR 2022 OBRAČUN UR 41,04 42,91 SKUPAJ 20 160 83,95 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM Vrsta izplačila ( neobdavčeno do zneskov po Uredbi) Znesek za prehrano Terenski dodatek Prevoz na delo Kilometrina za službeno potovanje Regres za letni dopust Dnevnice za službeno pot v Sloveniji 8.755,00 25.750,00 51.500,00 74.160,00 1.400,80 5.819,50 14.317,00 23.154,40 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja na dan prisotnosti, najmanj 4 ure dela, prisotnost na delu nad 10 ur za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur + 0,99€ (Uredba Ur.l.87/2022) Uredba (Ur.l.162/2022) Uredba (Ur.l.87/2022) Uredba (Ur.l.114/2021) Uredba (Ur.l.87/2022) Najvišji znesek od katerega se ne obračuna prispevke je povprečna plača za predpretekli mesec 6-8 ur 8-12 ur Uredba (Ur. l. 162/2022) nad 12 ur LETNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad osnova do € dohodnine € € 8.755,00 25.750,00 50.000,00 74.160,00 7.083,72 € letna olajšava € 5.000,00 + (18.761,40 -1,17259 x skupni dohodek) 5.000,00 2.698,17 2.933,00 4.892,00 3.500,00 2.903,66 Če delojemalec ne želi, da se mu upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 416,67€ 1.300,00 1.500,00 DELOVNI DNEVI sklic prehodni račun 1.821,53€ STOPNJE PRISPEVKOV neto € 1.419,56 1.318,64 1.405,68 1.318,64 1.270,30 OBRTNIKI - POPOLDANCI namen individualno SKUPAJ 16 % + 26 % nad 8.755,00 + 33 % nad 25.750,00 + 39 % nad 51.500,00 + 50 % nad 74.160,00 7,96 € + 0,99 € 4,49 € 0,21 € 140 € mesečno 0,43 € 2.244,35€ 9,69 € 13,88 € 27,81 € MESEČNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad € osnova do € dohodnine € 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 116,73 484,96 1.193,08 1.929,53 SKUPAJ + 26 % + 33 % + 39 % + 50 % 16 % nad 729,58 nad 2.145,83 nad 4.291,67 nad 6.180,00 VSEBINA NOVI PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA IN DRUŽBENIKA ..................................................................................... 1 ROK ZA ODDAJO DAVČNEGA OBRAČUNA IN LETNEGA POROČILA ..................................................................................... 1 POROČANJE O ODPADKIH .............................................................................................................................................. 1 OBVESTILO O LETNEM DOPUSTU .................................................................................................................................... 1 ZAKONODAJA........................................................................................................................................................................ 2 PRAVILNIK O POKLICNIH BOLEZNIH ............................................................................................................................... 2 INFORMACIJE ....................................................................................................................................................................... 3 DAVČNI OBRAČUN 2022 – SAMOSTOJNI PODJETNIKI ..................................................................................................... 3 DAVČNI OBRAČUN – PRAVNE OSEBE ............................................................................................................................... 4 OLAJŠAVE V DAVČNEM OBRAČUNU 2022 ........................................................................................................................ 5 REZERVACIJE V DAVČNEM OBRAČUNU ............................................................................................................................ 6 DAVČNO POTRJEVANJE RAČUNOV .................................................................................................................................. 7 ZAKON O ROKODELSTVU ................................................................................................................................................ 7 PRIJAVA GRADNJE PO STAREM GRADBENEM ZAKONU ..................................................................................................... 8 SEKCIJE ................................................................................................................................................................................ 8 KOVINARJII ................................................................................................................................................................... 8 PLASTIČARJII ................................................................................................................................................................. 8 PRISPEVKI IN DAVKI ............................................................................................................................................................ 9 PLAČILO AKONTACIJE DOHODNINE IN PRISPEVKOV Z ENIM NALOGOM ........................................................................... 9 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ....................................................................................................................... 9 PLAČEVANJE PRISPEVKOV .............................................................................................................................................. 9 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI .............................................................................................. 10 PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE ........................................................................................................... 10 PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE ................................................................................................................................. 11 PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO ................................................................................................................................ 11 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO ................................................................................................... 11 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV .................................................................................................. 11 PODATKI O PLAČAH ..................................................................................................................................................... 12 UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA .................................................................................................................................. 12 DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE ................................................................................................................... 12 PRAVNO SVETOVANJE .................................................................................................................................................. 12 MOZAIK PODJETNIH ..................................................................................................................................................... 12 MOJ OBRTNIK .............................................................................................................................................................. 12 IZ URADNEGA LISTA .......................................................................................................................................................... 12 eVročanje - POTRDITE SVOJ ELEKTRONSKI NASLOV ........................................................................................................ 13 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI FEBRUAR 2023 ........................................................................................................................ 14