GLAS NARODA
Ust stevfusift <?f>hvVftv v Ameriki-
i
VajY«6jl iloTcnakl dnarnflr
▼ Združenih drfarah. Velja xa rsa leto.........$6.00
Za pol leta..............................$3.00
Za New York eelo leto...	$7.00
Za inozemstvo cclo leto...	$7.00
m ■ ■ « - •	———
TM lirfifel Slovenian Emily bi th§ United Stataa«
Zacned every day except Sunday! and legal Holidays. Sf" 75,000 Readers. "mi
- -------------—~ -
TELEPON. 2876 CORTLANDT	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act o£ Congress of March 3, 187».	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 96 — ŠTEV. 96.	NEW YORK, TUESDAY, APRIL 25. 1922. — TOREK, 25. APRILA: 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
PROTI WESTVIRGINSKIM PREMOGARJEM
NA TISOČE PREMOGARJEV J£ PRIVRELO V CHARLESTON PO ŽELEZNICI ALI PEŠ, DA S53 VDELEŽE OBRAVNAV PRO TI PREMOGARJEM. — OTVORITEV VELIKE POSTAVNE BITKE — DEVET OBTOŽENC EV JE BILO VKLENJENIH. — VODITELJI SO HLADNOKRVNI.
RAZY0J GENOVSKE KONFERENCE
NA GENOVSKI KONFERENCI JE ZOPET ZAVLADAL LEP SPORAZUM TER JE KLJUB VSEMU PRIČAKOVATI OD NJE USPEHOV. — STALIŠČE ANGO RSKE VLADE. — RUSIJA IN TURČIJA IMATA SUROVINE, KATERIH NEMČIJI MANJKA.
Charleston, \V. Va.. 23. aprila.) V tem majhnem zgodovinskem j mi >t»i'U v dolini reke Shenandoah!
vprizorilo danes prizorišče1 /.i otvoritev obravnav proti več Uot petsto uradnikom in članom | I'r»iti-iI Mine Workers of Amo-rir-o, ki so obtoženi videizdajstva. or; orov in zarote v veliki indu-sfrijalni vojni, ki jo divjala s«*p-t> iitbm meseca preteki^a l<-ta v pi • uio^raivkih poljih južnega de la \ Wt-sl Virginij \
s«- nikdar izza leta 1 NfiU. ko ho 1 iii John Brown in njegovi mož-•	tukaj radi listajo pri
ilirjurs F«-rry. ni videlo to iih--lakih razburljivih prizorov k<>t ilani"«. P. stotih ljudi, ki s«- obto/nii. ila so se vileležili po-hod;i premoga rjev, kojih armada je prišla preko gora v naporu, da ■ i'-[»•■ do rn-unijsk h p<dj v Logan n< Vlir.^o r»I;rajn. si* je zhralo vee f ):• " ti-«'-*- pri«"-, okrajnih in ilržuv-t !: ura«lnikov t«-r tudi veliko šte-\ asnikarskih poročevalcev.
Obravnava, na katero se je o-k< .lotočilr- zanimanje eele dežele, k f je važna r ozirom na organizirano delo ter sedanjo premopar-sk.» stavko. l»n spravila najbrž na dan številna, dosedaj še nepoznana dejstva, tikajoča se oboroženega pohoda tekom pretekle jeseni. Pravni zvedenci, ki so zastopajo tako državne oblasti in obtožene, s.i bili danes neumorno zaposleni] s pripravami za to veliko obravnavo. o kateri se domneva, da se bo razvila v postaven boj glede
principijev ter pravie unijoniz-»
Čeprav dali1*'* proč od premo-jrarskdi okrajev je ?a vzelo to mesto dams značaj premofrarske^a taboriš.";!. Na stotin« premolar-jev sn j,- zbiralo na cestah ter razpravljalo o obravnavi. Xa iluea-te j»> bilo videti tudi ljudi, ki so nosili rmene make z naslednjem r.;.i>Lsom: Defendants. U. M. W. of America. — Ti ljudje imajo svoj glavni stan v Palm hotelu in Charles Town Inn. katera dva prostora, je vzela unija v najem za .-as obravnav. Edini nadaljm Ju• tv mestu, namreč .Tt-ffeson.
|j<« plavni stan premogarskih baronov. neunijskih premoga rjev 11« r nekako pr»l stotine pomožnih šerifov in oboroženih banditov, ki bodo nastopili kojt "j»rieeTf tekom j obravnav.
Na zunaj je bilo danes vse mirne in m«-š/ani so se mešali med skupine promopar j<-v 1<*r razpravljali z njimi o njih »adevah.
Wliko ogorčenje je vzbudilo pii vseh, premogarjih in mešča-(tih. dejstvo, da so pripeljali v I mesto devet obtoženih. ki niso in»-pli ih-biti. ,jatuščin»*. vklenjene skupaj kot živino. Na ta na<*in s<» f ili vkb:njeni sedemnajst ur. Hi-ri«*i. ki s<> pripeljali t«- ljudi vklenjene v mesto, so izjavili, da so najbrž storili s tem "napako". Tudi navzočnost oboroženih banditov. v službi premogarskih baronov. je vzbudila veliko ogorčenost med premoparji in le premi-šl.ienosti in hladnokrvnosti voditeljev se je zahvaliti, da ni pri.šlo do izgredov ter dejanskih s]v>pa-dov.
JAPONCI SE NOČEJO UMAKNITI IZ SIBIRIJE.
Tokio, Japonska. 21. aprila. — Japonski vojni minister je izja-t danes, da japonske čete toliko t'asa ne bodo odpoklicane iz Fibirije. dokler se tam razmere | ne urede.
NEMCI IN POLJAKI SO SE
SPORAZUMELI.
-
London, Anplija. 24 aprila. —
.Tukajšnje časopisje je dobilo iz
Cenove brzojavko, da so se nem-I	.
,ški in poljski zastopniki spora-' /nmeli irb'de pospodarske pogod-; bc, ki se t r-e CJornje Šlezije.
GRKI SO ZAVZELI DVOJE TURŠKIH MEST.
k Carigrad. Turčija, 24. aprila. ilTnrškL nacijonalisti poročajo, da i so firki zavzeli mesti Sok i a in i Siala Nova. štiriiles«*; milj južno i od Sinirne. S tem se jim je odprla . jk.I proti jupu.
VELIK METEGR I
V	NEW JERSEY
— i Šum, katerega je povzročil pa- I dajoči meteor, je bilo čuti na raz- 2
d?ljo tridesetih milj. r
- j
Velika ognjena kro«rlja. ki je nosila za seboj rep. slieen onemu ^ kometa, se je pokazala v nedeljo » zvečer krop devete ure na nebu < v južnem delu države New Jer-!i sev ter izginila po eksploziji, ka- i tero je bilo <v-nli v okrožju tri- \ desetih milj.	r
! Danes zjutraj je iskala držav- j na polieija v družbi radovednežev po eeli pokrajini, da najde. <
-	če mogoče, razpočene dele t epa \ : meteorja. Izprva se je razširilo u . mnenje, da je bila izstreljena ve- i . likanska raketa, a to naziranje se i
je kmalu opusilo. ker se je vide- 1 lo svetlobno prikazen na preveč -veliko razdaljo. Proti tej teoriji , govori tudi velik pok. ki je sprem- i Ijal eksplozijo meteorja.	[ ^
To zanimivo prikazen so opa- 1 žili ljudje v Lakewood. Lakehurst,
-	Toms River. Rarnepat, Hampoint »
1 in Browns-Mill-on-l he-Pines in 1 1 vse je kazalo, da ni padel meteor 1 v morje. Vsi očividei soglašajo 1
i v tem. da ni bila to raketa. Iz- i javilo se je. da je bilo slišati ve- i likanski pok, kakorliitro je iz- j pinila raketa. Popokale so šte- i vilne šipe in vsled tega ne more • biti prikazen ničesar drugega kot i paec velikega meteorja. V bližini mesta, kjer se je razpoeilo ne- i !>»'ško telo. je bilo tudi opaziti r«. - ■ prijeten duh po žveplu, tako da <o si morali ljudje tiščati nosove. Iz Browns-Mill-on-the-Pines ni prišlo še nikako porodilo, da je padel meteor v bližini dotičnega kraja.
VOJAŠTVO REPUBLIKE ČITE
V	AKCIJI.
Tokio, Japonsko, 24. aprila.— Čete republike f'ite so razdejale dm* 22. aprila železniško propo pri Nikolsku. Napadle so tudi neki japonski poštni vlak tor ga o-ropale.
GENERAL SEMENOV HOČE VSE UTAJITI.
General Semenov, katerpa so bili v New Yorku aretirali. Češ. da je v Sibiriji moril, ropal in uganjal razne drujre zločine, pripravlja izjavo, v kateri hoče vse ohdol/.he utajiti. Papir je pot-i-pež-ljiv.
^ ROJAKI. NAROČAJTE VB NA "GLA3 NARODA" KAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV S« T SDR. DRŽAVAH.
KONEC OBROŽENEGA I
NASILJA NA IRSKEM
i — Irski voj:iški voditelji so se do- * govorili, da se bodo odpovedali i nasilju. — Volitve g lode pogodbe.
London, Anglija. 24. aprila. — V nekem ponuMlu na Wesim'nist-er Ciazetlt* iz Dtildipa >e plaši, da so sklen li vojaški voditelji : 11 epublikauskih ie?' onih ]u-oste 1 irske države dogovor, ki bo imel • velik upliv na bodoče politične:' razvoje v južni leski, če bo de-.; janski obveljal.	' |
Poročevalec trdi, da je toza- t devno poročilo avtentično ter pra-\ i. da bodo na temelju tega do- , govora prenehale vse sovražnosti j; med nasprotujočimi si silami, če- j j prav li i vsled tega prizadeto po-j] Ltično vprašanje med obema' stranka ma.
Ta sklep je bil sad pogajanj:, med nasprotujočimi si vojaškimi', j voditelji, na katere je napravil bratomoren značaj dosedanjega bo-1 ja velik nti^ in ki so se tudi bali.' da bo imel ta boj dalekosežne po-i
litične posledice za eelo deželo. ' Soglasno z istim poročilom se bo tudi prepustilo narodu samemu v odločitev vprašanje spreje-' raa ali zavrnitve sklenjene pogodbe in volitve, ki se bodo vr-1 šile gledi' tega. bodo povsem pro-j ste vsakega terorizma od te ali! one strani.
Poročevalce pričakuje skoraj-J šne ofieijelne objave tega sklepa,' o katerem trdi. da bo napravil velik litis na irski narodni parla-i ment. ki bo najbrž razpravljal" i o njem,
' ' - ' i
1 " f
IRSKA ODREZANA OD SVETA.;
__I
Dublin, Ii-sk;i, 24. aprila. — Ir-' i sl:a je bila danes odrezana od vse-', ga ostalega sveta, kajti vsi delav-, ci in javni uslužbenci so danes^ . ob šestih zjutraj zastavkaliT da: . protestirajo tem potom proti de-i t lavnostim republikanske ter lojal-J r:e armade. Stavka bo prenehala ob devetih zvečer.
t
JOFFRE V NEW YORKU. I
i
1 Znani francoski maršal -Toffre. ki je zavrnil nemški naval v prvi bitki pri Marni avgusta meseea
*	leta 1914, je dospel v New York.
•	kjer bo ostal celi teden, nakar i se bo vrnil domov v Francijo.
> ŠTRAJK OVIRA POTOVANJE.
London, Anglija. 23. aprila. —
*	Danes bi imelo odpotovati iz [ Queens t own a proti Ameriki 156
•	potnikov. Vsled stavke pristani-'- ških delavcev* bodo morali čakati | do prihodnjega torka.
NESRAMNOST FRANCIJE PRESEGA VSE MEJE!
"Mi r.e bomo izpustili iz svojih rok nobenega orožja, katero nam <
daje Versaillska pogodba,"
Bar-le-Duc, Franeija. 24. aprila, .d inist i-ski predsednik Poineare ' ,*e včeraj v nekem važnem govoru. katerega je imel tukaj izja-jvil, da bo Francija, če potrebno sama pledala na to. da se izpolni i \ ersaillsko mirovno pogodbo v i slučaju, da bi Nemčija ne hotela plačevali odškodnine kot določeno.
Eno in trideseti maj, ko bodo I morali Nemci ali sprejeti pogoje, j I ot jih določila reparaeijska ko-i misija ali pa zaostati s svojim | plačevanjem, bo važen datum za i Francijo. — je rekel ministrski i predsednik. Dostavil je, da je : dolžnost Francije prevzeti "v pol-
'ni neodvisnosti" dolžnost, da vzdrži integriteto mirovne pogod-,be.
—	Vse, kar smo k^daj zahte-jvali tet* zahtevamo še sedaj, je
Kvedenje mirovne pogodbe. — je rekel. To moramo doseči ter l.omo tudi dosegli. Mir Evrope ..,e odvisen od tega. Naša bodo-1 čnost in naša narodna prosperi-, leta sla odvisna od tega.
—	Tega ]»a ne m<fremo doseči p*>tom prenagljene akcije ali nepremišljenih sklepov. To je mo-;goče doseči Ie potom ust raj ne in : metodične akcije.
Ministrski predsednik je izja-I* il, da željno pričakuje sodelovanja ostidiii zaveznikov v slučaju, Ida ne h«> Nemčija zadostila svo-'.1 ju obveznostim, a soglasno z do-• govorom laliko vprizori vsakdo j korake kot se mu zde primerni tin mi ne bomo trpeli, da bo naša (nesrečna dežela opešala pod bremenom davkov vspričo Nemčije, lici noče storiti potrebnih korakov, j da bi zadostila svojim obvezno-! jstim.	J
.! — Mi bomo branili, v polni ne-j !odvisnosti, stvar Francije ter ne ne bomo izpustili iz svojih rok nobenega orožja, katero nam dalje Versaillska mirovna pogodba, — je zaključil.
1 25C MAJNARJEV SE JE ODPELJALO PRED SODIŠČE.
Charles town. W. Va., 21. apr. V tukajšnje mesto je dospel poseben vlak, v katerem je bilo 250
-	majnarjev. ki se bodo morali za-\' gov ar jat i pred sodiščem, ker so i vprizorili 'oboroženi pohod' proti
-	Mingo okraju. Druga polovica i obdolžencev bo dospela danes
j semkaj Vseh skupaj jih bo 450.
' Genova, Italija. 24. aprila. — Ekonomska konferenca v tukajšnjem mestu, ki je omahovala meti strahom in upanjem ter stala nekaj časa pred neposredno krizo, se je danes s podvojeno emržijo lotila dela, da nanovo uredi ekonomsko življenje Evrope.
Izjavo nemških delegatov, ki je bila objavljena včeraj zvečei in v kateri se je glasilo, da ne bodo odgovorili na drugo poslanico zaveznikov, ker nočejo nemški delegati ogrožati uspeha konfe renee, se je sprejelo povsod z besedami olajšanja, kajti vsakdo je piičel ž«- dvomiti, tla bo dosegla konferenca kak gospodarski u-speli. Nasprotno pa se je vsakdo bp> da bo konferenca le še poglo 1 ila politični sp. r.
V vseh krogih s«* je danes z odobravanjem omenjalo napore Italjanov. ki so skušali nanovo uvesti harmonijo med raznimi delegacijami. vsled cesar se je tudi j konferenca lahko lotil.i konštmk-l tivnega programa, za katerega jej bila dejansk organizirana in skli-; can a.
Šest podkomisij je moralo da-1 nes oddati svoja poročila in ko-1 niltej ruskih izvedencev je hotel! danes sprejeti točko za točko, poročilo izvedencev, ki je bilo se-' stavljeno v Londonu glede rekon-šrmkeije Rusije. To poročilo ne { obsega le vprašanja ruskih dolgov. ki so važni za inozemce z ozirom na njih od noša j 1 z Rusi-; jo. temveč tudi postavna varstva, katerega bodo deležni vsi inozem-ci, ki bodo imeli opravka z Rusi-jo. —
Sovjetska delegacija zadržuje za enkrat svojo spomenico, ki naj hi služila kot odgovor na poročilo zavezniških izvedencev, ker ta spomenica ne soglaša s poznejšo rusko noto, ki sprejema za.-* vezniške pogoje kot temelj za razpravo.
Ruski zastopniki izjavljajo, da
'j - predstavljala spomenica, ki ni
bila po podu zavezniškim delega- 1
tom, le nazore delegatov v prvi 1 . . ! fazi pogajanj, dočim so sedaj iz- j'
premeni!L svoje, prvotne nazore.
Bili pa so tako previdni., da so , i izjavili, da je sedanja izprememba nazorov odvisna od uspešnega po-. teka sedanjih pogovorov. Konfe-, i renea pa je doživela dosedaj žel toliko stresi ja jev. da ne morejo
-	navadne fraze več vzbuditi take 1
-	panike kot so jo v pričetim kon-, ferenee.
Očividno si vsakdo želi dejan-
-	sirih uspehov, da se bo lahko vr-| nil domov z občutkom, da se je 1 dejanski pričelo z tipapolnim de-
1 lorn zopetne ureditve zamotanih i evropskih ekonomskih zadev. To ' je razpoloženje, ki prevladuje v pričetku tretjega tedna tukajšnje j 11-1 >n ferenee.
{ Genova, Italija, 24. aprila. —j p^Bekir Somi bej, ki je navzoč kot , . opazovali^ an gorske vlade na tu-j _ kajšnji ekonomski konferenei. je danes zanikal poročilo, da ohsta-
Pozor polniki!
Parnik "Argentina", ki je imel 29. aprila odpluti v Trst, je prekli- ( can. 20. maja pa bo odplul v Trst parnik
j	4 * President Wilson'
m. razred do Trsta $102.50; ) II. razred $160.00 in $5.00 voj-
-	nega davka.
Vsa pojasnila daje tvrdka
s Frank Sakser State Bank, 3. 82 Cortlandt St., New York, N. T.
ja formalna pogodba med Turčijo, Rusijo in Nemčijo. Izjavil pa je. da .v1 interesna skupnost med tt mi tremi deželami, kajt... Rusija, in Turčija imata, surovne. katere potrebuje Nemčija za svoje, industrije.
Sami bej je dostavil;
—	Povsem naravno je. da je Turčija proti Angliji in Franciji, kajti ti dve deželi skušata izpre-nt-niti Turčijo, potoni razkosavanja Male Azije, v koloni j alne posesti. (lovoiv sicer le o g.»spotlar skill conah "UpLiva. a rgodovin.L nas uči. da. se končujejo take st\ar! vetlno s protektorati in ko-nečuo tudi z aneksijami. Italija, je postala v Turčiji bo j popularna. ker je umaknila s\oje čete. ter se odpovedala tudi svoji coni upliva. Vsled tega bo tudi Italja-nom lahko- priti do sporazuma t. Turčijo.
; UČINKOVANJE PRISM OJENE-|	GA ŠPIRITIZMA.
! Toronto, Canada, 24. aprila. — J Totem ko je eital neki "lanek v i listu, v katerem je izjavil drugače
■	sposobni in nadarjeni Si - Arthur (rnnan Doyle, da je smrt 4;brez i bolezni in lepa", je izvršil Percy j Brown, star devet in se-lemdeset .let. včeraj samomor s tem. da se jje zastrupil s plinom.
i Na njegovi postelji so našli izrezek iz lista, ki je vseboval neko zadnje predavanje argleškega | špirit ista. Poleg izrezka pa se je nahajal listič, na katerega je napisal stari mož: —
—	Star sem devet in sedemdeset let ter slep ali skor:> slep in če je to, kar vsebuje ta. izrezek, resnično, zakaj bi se še nadalje mudil tukaj?
PRANCIJA BO PORAŽiSNA, ČE
IZZOVE NOVO VCJNO.
* ————_
Genova, Italija, 24. aprila. — \ nekem poročilu na londonski "Times'' je rekel Heniy Wick-i ham Steed, da je izjavil Lloyd .: Georjy v pogovoru z nekaterimi i ' delegati, da bo dovedla Francija J do nadaljne evropske vojne, če i se ji bo posrečilo razbiti konfe-i renče, da bo stala Anglija v tej vojni na strani.
Franeija bi bila v takem slučaju zdrobljena. Lloyd (Jeorge je f hotel s tem pokazati, na kateri j strani je iskati krivdo. Rekel je, da je politika Francije katastrofalna in da lahko Anglija, Francija. Italija in mala antanta drži Nemčijo ločeno od Rusije ter reši težavno nisko vprašanje, ne d.i bi se s* leni ogrožalo evropskega miru.
POZOR POTNIKI!
Izletniški pamik ("BELVEDERE "
(Cosulich Line} 1 odpluje iz New Yorki,. v Trst ■dne 14. junija
naše potnike bo spremljal naš zastopnik skozi iz New Torka do Ljubljane oziroma Zagreba,
| ter bo vse potrebno poskrbljeno,
da bodo potovali kolikor mogoče
'udobno, da bodo sami zase, ter da i , * '
■	bodo imeli posebno hrano, ako bo le mogoče, ter posebni vlak iz Trsta, ako se jih bo priglasilo za*
; dostno število.
Za natančnejša pojasnila pišite na
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, - New York
•	_ _ _ £A*r«rtlMm«ott
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m Hat ■■«• hnti bnlojcj« pm Mlaki «d, UMtUiv* !■ Utm
Tlml m Uh m!« mm iltliin
Jigoilsvfja:
IJa h® uAij c ptilc ft^ t^^atvji "Jr* p^ttal fciw^al
300 kron____$ ^J11"' i q00 kron____$ 4.40
400 kron ... $ 1.85	10,000 kron ... $43.00
500 kron .... $ 2.30
Giamm mfti wtiahtntwm n ptšU ta ferse*? v JafMtonji h phiii tm mkamvau mki putm pm m ▼
ur jih; m min Mri bm k« faptate ca 4isar; ihmJi maš iWJaa ta krm* «Um tanj HipiiT a|W<
Italija is luidma oaetnlje: KhMUta m mAU« Kita ta hptataje "MraMta tankaT f
50 lir .. .. $ 3.20	500 lir .. .. $28.50
100 lir .. .. $ 6.00	1000 lir . . .. $57.00
300 lir .. .. $17.40	'STi
Kemika Atntrlja: ■i m—Ji m akja »akta ta fajtalkU «AJrtattarhe Bakfc — ItaMta.
Radi veUkaaaklk rasni t tečaja bplatajem ndaj r AtMU araa i»uf anaka daterj* Nate prlatejklsa sa vaaka pMueni«	4m
— nate U ttmim; «4 flk— te	p* $L—; ta m vaila aa-
fazila pa t eaate ai Marja. '
Pad lattad pafaji IzsUtUmb« te« Mtt-M« ta >illjwi MM-rlike dalarja v Joceatartja In ▼ Italija.
tat kalJa^teJitetaMa tofMaratei'tcifci pacaJeT hdT
rtaU aa aaa, M sa ta ali m kate >MlalniH mmtm kaaka.
pa iuHTiSTmLt IdhJL1^* 99 ""'Tr — m
nun llim STATI UKK, ts Owtlaa* t. Jaw Torte
(■■mmaaaabmmmmnhmaaaaaaaammma
"GLAS NARODA"
_(»LOVENIAN DAILY)
Own«« and Publish«* by
Bloranio Publishing Company
(A Corporation)
FRANK lAKtEW, Praddant_UOUI« BENEDIK, Traaaurf
P tac« of Bualn««a of th« Corporation arid Addresaaa of Abov« Off I car«: m Cartlandt Itrttt, Borough of Manhattan, New York City. N. Y,
"Glaa Naroda" Izhaja vtakl dan Izvzemžl nedalj In praxntkov.
Zm colo leto vclja Mat za Ameriko Za New York ra celo leto......n 97.00
In Canado ................. 96.00	za pol leta «3.5«
Za pol tata ........................ »3.00 Za	Inozemstvo za celo let« ....... 17.00
Za t«trt l«Sa .............. 91-50 f	za pol .ata ........... 93.50
O L A 8 NARODA
__	(Vole« o* t ho Pooplo)
laaued Every Day Except Sunday* and Holiday««
Subscription Yearly 96.0C
Advertisement* on Agreement.
Doplat brer podplaa In osebnoatl m re prlobčujejo. Denar naj ee blagovoli po-•tlJaU po Money Order. iTl iiremnnbl kraja naroCnlkov proelmo, da ae nam
tudft prtjlrjo blvaJtlfo naman!. da hltrej« najdemo naalovnlka.__
Q L A S NARODA 0 Cortland* »treet. Bcrougn cf Manhattan. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2E76
SVETOVNI MIR OGROŽEN.
Zaslepljen« »st gotovih ljnili in jrotuvili narodov v resnici m- pozna nikakiii meja.
Svet še ni okreval «><1 ran. kateri* nm je zadala velikanska svetovna vojna, katero so vojevali, <la baje napravijo konee vsemu militarizmu.
/••pri si • pripravljajo nekateri petelini na novo vojno, ki bo brez dvoma uničila ono nalo civilizacije, kar j«* je še ostalo v Evropi.
Kiancoski ministrski predsednik Poineare. nestrpne/. in zagrizene«- kot mu ni para v vrstuli svetovnih diplomatov, je izjavil. <la bo vkorakala Francija v Nemčijo ter s silo iztirjala vojno odškodnino, katere noče Nemčija plačati.
Jasno je, da bi v takem slučaju prihitela NVučiji na p* »in«»č boljševiška Rusija, in v veliki borbi ki bi se vnela. bi bili Krjineozi zopet tepeni.
Naši preljubi "mali zavezniki" verni oprode Francozov, bi seveda stopili na stran Francije, (ločim bi osta-l la Italija gotovo nevtralna ter mogoče celo porabilo to! dobro priliko za to, da vtakne v svoj nenasitni žep še ono malo Slovenije, kar jo je ostalo \ naši "odrešeni" mili domovini.
Angleški ministrski predsednik Lloyd George je dal s trpkimi besedami izraza takim svojim bojaznim ter izjavil, da bo stala Anglija na strani v vsaki bodoči .svetovni moriji.
Angliji seveda laliko stati na strani, kajti v zadnji vojni je dosegla svoj cilj, — ker se je namreč iz-liebila nevarnega in nadležnega nemškega konkurenta na svetovnih morjih.
Kljub temu pa j<* izjava Lloyd <«eorge-a nad vse vnačiltia t»-r dobro merilo za to, v kakšno smer piha diplomatski veter.
Francija, v svoji nestrpnosti in zagrizenosti, ki pa je le izraz bojazni francoskih "špispurgarjev'*, bo žela vihar, dete vetra, katerega seje sedaj.
X njo vred pa bodo tirani v propast vsi drugi manjši narodi, če se ne bodo izpametovali ter se poslovili od tako nevarnega zaveznika in prijatelja.
Za donkišotske kret nje "gospoda Poincareja in njegovih trabantov pa bo najdražje plačal francoski narod sam.
Hi-	r «• J	\
Dopisi.
Herminie. Pa.
Slavka je pri nas mirna, tako da I>i «-l<»vt*k kmalu pozabil, č«'j smo na stavki. .le na-stavljenih precej kompanijskib hb-pcev, da! na* čuvajo, ki so pa brezpotr«*bni. I Podjetniki >t* tudi poslužujejo | stare taktike, namreč, da najeti! d»-pittiji in ^aj**-rtni«-?iil.-nt preganjajo delavce ./. kompanijskib stanovanj. Te ulogo i«*rajo samo: zato, <ia bi jih lažje prij>ravili. dat bi šli na delo.
Stanovanje je pri nas r«>s težko dobiti. Zatorej je bilo treba nekaj! e kreniti, da se rudarje spravi pod j streho, r drugače se morajo vdati in iti na delo. ker na cest i ne morejo prebivati. Veliko .sej jih je že izselilo, kamor se je kdo| mogel t istih i, samo d:i je pod streho. !n ker se J■ 11 le naprej pri-i galija veti in je že zelo jiapolnje-' no povsod. j.» društvo Št. s? S X V. J. sklicalo sejo, na kateri .se je sklenilo, da postavimo nekaj send, da se spravijo notri, ki ne morejo dobiti drugod prostora. Sonde so že v delu. Kupili smo potrebni les. Pri delu pomagamo vsi. Delo (fro hitro naprej, kakor pri , vojakih, kadar je prav mudi. če sili sovražnik za njim. No, pa saj nas tudi sovražnik preganja.
Neki rojak je pravil, da je do-bil notico, da mora iz kompanij-j skega stanovanja v treh dneh. Sedaj. ko smo pa mi začeli šende staviti, ki bo tudi omenjeni rojak notri šel, je superintendent izve-
. „
I del o na>eni delu. pa je prišel k o-1 iiienjeiie.-itu rojaku in mu rek»_l.! da mu ni potreba tako hitro ran-j lati, da ima dosti easa.
Nek a j •• pri nas še takih, k; n«>-I -i jo de*.ko na trla vi. tako veliko,
I	da ne vedo. da z njihovim delom i;kradejo uaiu kruh in samim sebi
•ravno tako Med tem: so tudi 4 I naši Slovenci. ki nam sramoto d«'->' la jo. Vi nam kradete naše pravice, j i za katere s,' mi bojujemo. Xame-f —to. da bi pomagali nam. da bi pri-,
>	silili našega sovražnika, da bi nam; i dal tiste pravice, do katerih je
II	vsak človek opravičen. da s*1 ga •plača za njegovo delo vsaj toliko, i da se more preživeti, kakor se ' človeku »spodobi. obrnili ste hrbet
►	!proti nam in ste se obrnili proti l t i —i i bikovki. ki nas in vas tepe.
da bi zmagala nad nami in potem nas še bolj tepla. Pa ni treba mi-. -liti., da bomo potem, ako bi nns • premagali, tepeni. Tudi vi ne bo-j ste medu lizal i. Vas bo ravno tako 1 tepla kakor nas. ako ji ravno se-
-	daj pomagate, da bi nas zdrobila.
Najbolj v spominu med temi 4. 'Slovenci je e^len. ki se je vedno i med napredne štel. sedaj je na-' pravil j»a najbolj sramotno delo. j Ali se spominjaš, rojak, ko sva šla sknpaj na delo. si vedno kri-
-	eal eez podjetnike in eez rov. v
-	katerem okratnje«. da take ske-
-	barije še nisi videl, pa si že veliko ' sveta prebrodil. Kaj je pa sedaj : to delo. ki ga opravljal, ali služi
mogoče v čast Bogii? V sramoto
Jugoslavija Irredenta.
Smrtna kosa.	\
(| V Nabrežini je umrl Leopold) , Pertot.
( V lirjali pri Rihemberku je u-mrl posestnik Vineenc Kodrič
1
Bestialnost reških fašistov; muče-;	niška smrt stražnika
Iz p<»r<H-ila, poslanega "Jutru" t r. Keke od zaupne os«»l)e. objav-• I jamo: V mn'-i	na 4. m area
i so trije kamijoni odpeljtili reške
■	mrtvece na Vtdosko, kjer v.» jih » zakopali, ranjence pa v Trst v
■	javno bolnico. — iStražuik, ki .so
■	ga fašisti ubili pred vhodom v svoje lokale, je pred smrtjo pre-j trpel neznosne muke. Iztrgali so mu vse lase z glave in mu ž njimi j
i zamašili usta. končno so go 19-krat zabodli. (Jlavni krivec je IS-j letni fašist Dorei iz Zadra. ki se! hvali, da to ni njegov prvi čin. j Seveda je pri fašistih v velikih i časteh."— Predanova vila je za-j > stražena. — V oštariji Port Artur
|»e prodaja perilo, posteljnina, o- 5 ijbutev itd., v.se iz magacuia reške
varnosUie straže. — Poročilo opi- j . stije nadalje razna druga faši-stovska zločinstva. razne, rope, tatvine, poneverbe, menične goljufij.- itd. Zloglasnega Crala. ki je hil poveljnik fašistovske žan-. darmerije. odstavili, ker je o-kradel vee svojih fašistovskih kolegov in ogoljufal enega njihovih
I	j prvakov. Za žandarmeri jskega
poveljnika so postavili fašisti se. daj bivšega karabinjenskega j)o-ročnika Cabruno. ki je začel iz-' vajati nad Keko pravo strahovla-' ,do fašistovske soldateske.
-I i
' Stolica za češkcslovaški jezik na i trgovski visoki šoli v Trstu. i
Na Revoltelli je bil otvorjen te-
-	j čaj za češkoslovaški j«v.ik. Otvo-
II	rit ven i slavnosti se je udeležil tu-
-	d i češkoslovaški generalni kon-i zul. V nastopnem predavanju je -jgovoril profesor Sehmitt o slovan-. * škili naroilih na splošno
ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar?
PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM Is O POVEDAL TO V NAPREJ!
Prihraniti denar ni tako težavno, ako se na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni so odbitki na istih.
Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kc t redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na strm tako si-* g urno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno.
DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN
VAŠIM POTREBAM.
FRANK SAKSER STATE BANK
Glavno zastopstva	82 Cortlandt Street--New York, N. Y.
Jadranske Banke
GLAS NARODA, 25. APR 1922
nam in tebi, ker nas Slovence pri- s števajo med napredne, ti nam pa u čast kradeš!
Omenjeni rojak se je preselil iz (J i privatnega stanovanja v kornpa- i nijskega v spremstvu dveh koza-kov. Seveda bo imel bolj mir pred ženskami, da ga ne bodo mogle i več škropiti s slano vodo.	^
Mi. bratje, pa stojmo neomajni in v prepričanju, da zmagamo x nad našim sovražnikom, /.a pravi-ee. do katerih smo upravičeni.
Stavk ar.
Cleveland, Ohio.
Vlak se vsiavi, jaz jo mahnem j doli ter jo ubereui po mestu. Lju-I <ii, kakor da bi čebele rojile! -Jaz1 ■ mam navado, da maham z roka-], ma Neinintja, kaj se bom držal kot^ 1 i|>ov svetnik! Pri nas v West. \"irginiji je že taka navada, tudi ljudje ni<o tako natančni, če se j dva zadeneta. To nI taka reč. sa-j ino tla mu roke ne odbiješ, pa je; ^ "olrajt". Tukaj pa mestna gosposka. Sami škrici in ženska giz-( ilavost. če ji le malo na nožicoj stopiš, te že je/»io pogleda!
lit žem jo doli po cesti, ki nosi j pobožno ime svete Klar«'. ŠkripajeJ / zohmi	pobii*al klobuček p<> ■
tleh. kajti zdaj s,.ni se zadel enega in spet zaletel v drugega.', Kaj mislite, toliko ljudi na en na-', vaden dan v mestu, ko jih še prij nas na nobenem sejmu toliko ni \ bilo! Manire ne vedo nobene —' še hribov«* so mi djali! Kes je, da1, je človek, ko pride iz hribovja v't mesto, nut I o bolj okoren, rekel bi'( malo bolj nerrxlen. <"e že ni videl1, kakih par me.seeev brivniee od-j znotraj, mah« b«»lj humorist ično' t ]/.glt-«la, ali za hribovca, kmeta in', 1ak«» pod«jbne da bi ^a imeli, pa'j tudi ne gr»' kar tako-le na suh»*m!'t
Prasnem jo doli i>o Colliu-'« woodu na "Waterloo eesti. Oziram ! s«* pO oknih	veste, kako ga i
pihne kmečki človek v mestu;,'] 'kar me prime nekdo v belem pla-/ |šču za rokah. Pogledam ga prav I debelo ter ga spoznani. Lapuhovj ■lohniiv me potegne v svojo briv-j! nieo, poseka meni nič. tebi nič. bts»z \-^ak«* pogodbe ali kontrakta približno pol čevlja dolge brke, |namaže me z vsemi mogočimi žav-baini ter mi izroči ''recept" z be->edami: "J'a.jnt tist«*ga, ki se je i.Mlil iz brinjevih .jagod, par stek-l«»nie onega, ki «liši j»o ječmenovi /lahti, lu ta dolgo eigarco! Pojdi, do stoos«»mini>etdesete ceste, drži' >e za trebuh — krivo se ti ni tre-1 ba držati, saj si za«losti sl«»k — in
-	daj ta recept M. P. On ti pomaga,j da *«• ti popravi tvoj kisli obraz,'
( tla ne b«»š IkmIiI p«» našem slav-!
nem ('ollimvood kakor ])et«'lin. L i	J	...
kadar ga huda ploha vjame."
Po kaj sem namreč priromal izt ' west virginskega gorovja v eleve-j
-	lan<lski "vrt nežnega -,polatega m* povem nobenemu tukaj-j
_ sn j ih peči ar je v. (V bi jim kaj ta- j j kega k«lo na ušesa prinesel, bi mo-rgoče ne imel čas tiketa kupiti za {odhod. Povem pa .samo pečlarjem,
i izven elev«'landske zone, kot onim'
na New Florence, Pa., ii. drugim'
.	I
j (ali pod pogojem, da mi pade ka-1 ka dobra eigarca v žep).
Ce s«jm se dobro prekrižal, bi;
i rad natrgal za vsakega mojih pri-|
jaleljev po* eno <-v«*tko iz eleve-
land»kega vrta ter vam jo k«-t zii
Miklavževo darilo nastavil po<i
v 1
vaša okeniea. če me prav pečla!*-'
ska straža deportira iz sloveiislie-ga Clevelanda!	1
Večina žepov imam raztrganih, ostali se pa zelo kislo drže, kiklje in kikljice so pa zelo natančne.
Poglavitna stvar je, da greni po 1 dvakrat na dan v brivnico, krive hlače moram dati vsak dan izli- ' kati.	5
Cleveland se je obrnil po modi < velikega petka.
Veselje j«> za deve<tindevetdeset ] odstotkov mrknilo. Tam. kjer se < je okrepčala žejna dušica, pat rubra zdaj roka pravice, resnično roka krivice.
Samo ena koreninica veseJja š«* Jclije. Niso š«* usahnila razna pev-,ska društva, ki vzbujajo čute ve-, .selja v sivih tužnili Slovencev Zdaj. ko jim boginja spomladi i razprostira svoje roke. se bodo zo-■ pet razlegale mile nam slovenske pesmiee in e(»llinwoo«lskih livadah.
I -laz bom pa po westvirginsk i h postnih hribih tist«» prepeval: | '>j Cleveland. Sl«»veneev dom. j k«l;.j zreti mogel spet te bom.'
Planinčev Zane.
.
Crivitz, Wis.
Kar sem v tem kraju, še nisem j čira) dopisa o naši slovenski naselbini, zato sem se pa jaz liamo-11 i I »»pisati naše tarmerske razmere.
j Zimo smo inuli precej dolgo in
iiudo. ali vendar sedaj >iin» piW-eli
z delom po farmi. Akoravno ni-1 1 . ! >.eiii še dolgo na farmi (šele :{ !«■-{
ta . vmlar morem reči. da d«e*'-| ,daj se še nisem prav nič pokesal. 'akoravno je bila snša. j Kakor vidim v listih, se tinli 'p<> tovarnah in prcinogorovih bolj slabo obratuje, da/, sem bil tudi majner in suženj, }>a sem izprevi-«!«■!, da se dela preveč za j>remo-garske barone in za njih žepe, nakar s«'in odložil svoje orodje in se nastanil na mali farmi, kjer sem prav zadovoljen s svojo družino, j Tako stori tudi ti ali oni, pa boš bolj v zadovoljstvu kot >:.i zdaj. j Tukaj v bližini se še dobi zem-Jlja, naprodaj ali na ž«* obdelana farma s poslopjem. Ako kat- l ega veseli, simii mu zadovoljen pokazati, kar mi j«- znano, liodi enkrat sam svoj gospodar. Ne poslušaj. "kdaj bo piščalka inajne ali tovarne klicala na delo.
Kakor sedaj čitain 7c<"• dopisov, ve«" i na \/. Peimsvl vanije. >e maj-, nerji še precej dobro <lržite. Le J držite se, dokler je čas. da vam !>o (koristilo, ker take prilike še ni bilo za majnerj«' kot .jo imate se-'daj. Ne dajte si iztrgati zadnji r požirek kruha \/. vašiii nst držite se do zadnjega trenutka!
V tej naselbini nas je precejšnje število Slovencev in precej : dobro napredujemo. Največ se pe--jčamo s kravami in krompirjem.
-	ker ti produkti ^e š«- precej dobro -jprodajo, akoravno je cena padla -Jsmetani in drugim stvarem. Alt'
-	rodi pa vsaka stvar tukaj.
i Mogoče je kateremu Slovencu i znano, kje s«* nahaja dolui lii/.jak. I'Pred par leti je bil na Curtisvilie. J Pa. da/, se 111 mu /.»• ]»i>al ])arkrat, -'pa ne dobim nikakega odgovora. [Ako kdo ve za njegov naslov, naj i'mi ga sporoči, ali pa naj s.- sam j oglasi.
j Vsem Slovencem po širni Aim'-jriki pozdrav, tebi (ilas Naroda ' pa veliko uspeha. lj	.Tohn Kav«\ič.
Star li. Crivitz. Wis.
Peter Zgaga
Rusije ni premagala niti vojna, niti blokada, niti lakota.
Nemčija je bila premagana v orožju, pa je vrgla \stran svojo utilitaristično vlado in ima pravico do življenja.
Ce te dve državi skleneta, da ni druga drugi ničesar dolžna, če skleneta, da bosta skupno delovali. zakaj bi bile velesile proti temu.
Njun vzgled bi morala posnemati cela Evropa.
Sedaj ni več premagancev, sedaj ni več zmagahvev.
Vsi smo 1«» potniki na veliki h'd.'i. ki se potaplja.
Vse moči moramo napeti, da Ir.djo rešimo in sebe v« širno v v:i-ron pristan.
* * *
Življenje je pouohno daljnogledu. Vsi gledamo skozenj.
Razloček j«' 1«' ta. <bi gleda mln-«hist pri prednjem koncu in se ji vse neizmerno daleč vi«Ii. starost pa pri zadnjem koncu ter vidi vse
neizmerno blizu.
* * *
Odbor, na cigar čelu .i«1 le kot čfcslni predsednik pokrajinski namestnik Ivan Hribar, kot pred-1 sednik pa dr. Danilo ^Iajaron, J predsednik odvetniška zbornice v | Ljubljani, je kupil r<d kneza "Win-
!<1isehgraetza njegovo vilo na Hlebi in jo poklonil kot slovenski narodni dar Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru povodom njegove poroke s kraljičin« Marijo.
Istolako se Njegovemu Veličanstvu pokloni kot slovensko dari !o Cekinov rad za rezidenco v J Ljubljani, da poslane tako Ljub-j ljana ne samo imenoma, marveč J tudi dejanski kraljeva prestoliea.
Adaptacijska drla z kral-^voj bivanj«' v gradiču na P»le«lu so se' že pričela.
Kralj pride s kraljico na Bled i takoj po svoji poroki, ki je defi-■ nitivno določena na dan ■"». junija j " in ostane tamkaj najman i dva j meseca.
I	7. Bleda odide kralj s kraljico 1 za 14 dni ali tri t eden e š«> v zdravilišče Rogaško Slatino	i
; * * * l
To je jako lep dar in kralj ga
j bo gotovo z veseljem sprejel.
T««da kralj ima veliko dela in
i	nima časa bivati v Sloveniji. K» r • pokra jinska vlada ne pozna pokrajinskih potreb, jih najbrž«-
-	kralj pozna ter bo v svoji veli-j koduŠnosti poklonil dar slo ven-
-	sk'm revežem.	j
Se nekaj, toda to j«- post ran-
' sko vpraš;inje:	•
'! ; Kakšen rod mora biti. ki potre-i . . ... biije po medenih tednih štirinajst
dni toplic ? 1
*	* *	I
Se so pokopališča v Ameriki in d'd-:ler bodo. imamo vsi eno veli-
»
i_ ko upanje:
j Na enem izmed pokopališč ho
ii	stal nekoč spomenik, postavljen
Volsteadu in njegovi postavi.
*	•
*
II	Časi so se tenndiito iitpreme-nili.
Prej je bilo dekli.*! težko do-biti ženina. Možki niso toliko gledali na lejKito kot na ]«ri«lnost.i Pnliea j«> delala o«l jnlra «1«« v«»-čera. samo , da s«^ je j«> prij«dn ' označba: ta je pa pridna.	i
Nepn*stano je delala in nepre-
-	stano je imela zavihane rokave.
Dandanašnji pa s;imo nogavice
-	}»od kolenom zaviha, pa tra dobi. i
o i
Sugoslmiartska ^^^ 2Calnl. 3l^&ttnta
Ustanovljena 1. 1838 ^g^^ffly Inkoruoriiana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni aAei^U,
Predsednik: BUDOLF PEHDAN, 98a E. 18fitb St, Cleveland, a Podpredsednik; LOUIS BALANT, Box 10«: Peart Al«., LkO^Ib, O, Tajnik: JOSEPH FISHIER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L BBOZrCH, Elj, Minn.
Blagajnik neizplacusib suirtnlc: JOH N MOVEUN,	N. 2nd Ara,
W. Dnlntb. Mina.
▼rhoral ilnmiki
Dr. JOS. V. GHAHEK, 843 E. Ohio b^-wet, S. 8.. Plttitoorgh. Pa.
NsdzMrn] adfcar:
MOHOR MLADIC, 2003 So. Law^aale A?«, Chicago. IIL FRANK 8KKABEO, 4822 "Washington Street, Denvar, «Jo1ol
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elf. Mlna.
GREGOR J. I'OUENTA, L^MJ P.eac«.n Ave., Seattle, Wash. FRANK ZOKICH. «217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 819 Meaduw Ave., Rockdale, Juliet, 11L PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STELU.E. 404 E. Meea Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELAKC 70tJ Market Sti-eet, Waukegan, 111.
t—t=ri- Jednotlno nradno glnsllo: "Glua Narodj.". t m
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poštJJa-tvo naj ee pošiljajo na ^iavuega tajnika. Vse pritožbe naj ee podllja na predsednika i»orotnega odbora. Pročnje za sprejem novih članov
ln bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KfttoPaka Je-Jnota se prii«oroCa vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor žeU poslati član te organizacije, naj se zglasl tajnik*: Mjlžrega druživa J. S., S. i Za ustanovitev novih druStev >e pa obralte na gL tajnika. Novo druitvu ae Lahko vatanovl ■ 8 član! ail članicami.
Iz Slovenije.
Smrti.«! Kosa.	>
V	l.jubljaai je umrl podpolUov- ( liik \ pokoju I'raiic Wilfan po « daljšem iii 111' m*! 11 I rplj«'iiju. Po-; kojuik, kater«'«£a pogreb se je vr- i -ii 11. marca ob obilni udeležbi:«
(vojaštvu in eiviluega ]»r«-l«i v;i! j<t va je bil ve«lu«» z;iv«m1«-ii na.fm l i ! njak iti naprednjak.
V	Veliki čolnarski ulici v Ljub- . ! l.iani .j«- umrl jermenar in posest- i ' nik Avgust 1'rekuli.
V	Ljubljani je umrla Kranja'
Žagar, vdova po znanem veleli-'
uoveu Franu Žagarju v Markov-• T *	I
i*u pri Ložu.
V	Ljubljani je umrla Marija Tome. mati podravnatelja r-bai'-J lie tvoniice
t Begunjah pri Cerknici je it-* uirl p«ises,tnik -lurij Meden. j ' ^ ! Predavanje o tuberkulozi,
katero j«- prirodil pod okriljem društva •"Soča" dr. Volavšek v d v« rani hotela " Lloyd? v Ljubljani. je nad vse lepo uspel««. Dv«>-| rana je Kila nal>it<« polna in p'»--lušalci sn sledili «h»bro U!-.» tra-jaj«w"'im izvajanjem preilavatelja / največjo pozurintstjo. gla«!-; , kili besedah je podal predavatelj splošni pregb-d o tuln-rkulozi 1 j" tiki) in tuberkclhacilu, ka/.oč na ' ii.< dicinske prid«.l(i;ve novega «*;i-si. (>iH«zarjal je na življensko mo."-.tega parasita, na njegovo voš eiu« 1 lujiino in na to, kako kljubuj«' p -sebiio zaradi te lupine navadniiu tie-'mfekcijs.ki:n >.r« d>t v m. Navt-<b*l je, kako pozorni ■ »1 i*u• L 'p<»ebn<» v Xeno'-iji na te b>d>v.:i:' i ter koliko z<lraviliiŠč in okreva-j i Iiš<*' imajo «anli tak«« za odrasle ka-'
I kol* tudi za mladino, kr«liko i
uih Š..1 in kako s«- skrbi uradno za praktični pouk tuberkuloznih ljudi, «^a preprečuj«- širjenje !»<•-
leziii. Kazal i«» na potreb«« prim«tr-..	. .	I
ii i n stanovanj in nn nevarnost ««-
.kužitve otrok v >o!i. p.is kij«. jio|
(Učiteljih. Drugod, kakor n. pr. na
i Nemškem, s«- i)oš| le na prsih bol-I	. , i ■ !
In«* nčne «»sel««• dotlej. «la o/iiravi-jo. ex off o na dopiis? iit .^e jiii <lo, pop«»lnega ozdravljenja sph»h v š«d«' ne pusti. S«- vee; u<'-ll«k osebe. ^ '.ki kažejo sitim n;ignj«-nj«' «lo tu-. iberkuloze, se o«l č;is-i «h> časa
——«—a
zdravniško preiskuje in se jim da. .-«- s,., obolel.takoj jnilika *z;i le-! cen je. 1'ri nas p;t poučuje na eni ■ n isti š »Ii kaj* p« več iiiberkuloz-uib učniii oseb «»Jcnem. In n«* le. da se /a t»- nič ne si or i in se pust:. da se ue<'iici dalje inlicirajo, touivi ■<"• pn i las >«• iiii«rajo tuber-'kiilo/.n»' učne <«><-be s privatnim /dravuikom vnil na vso :n<»č truditi. «la dobijo za z<lravljenje kak jitH'see dopusta.
| Imenovanja v državni službi.
i Pr; din-kciji za gradnjo novih
I	železnic so bdi imenovani: Vlad'-jiuir ("eiin za višjega iny.enjerja jdi-nu«<ra razreda, Vojteh Fugina ,i t lt?až Pri<tovšek za inženjer-■ja četrtega razrerla.
j Nova delniška tlntžba.
* Minister za trgovino in industrijo je dovolil ir. Antonu Božiču. odvetniku in posestniku v Celi ju. Lovru Petovarju, velepos«».st-hiiku v Ivanjkoveih. in dr. Franu •Jtirteli. iMlvetiiil.il in posestniku !v Ptuju, in tovarišem, da ustano-» vč d«'iuiško družli«. /. imenom 'Vi-^ liaria*. ilelniška družba vinogradniki«/ s se ležem v Ptuju. Delniška družba ic us anovliena v svr-
L	...
bo. «la {»revzam«- obstoječe vinogradniško zaili užno podjetje v Ptuju ter se bo »avila / nakupovanjem in prodajanjem vina ter s pridelovalijejii ic vtiovčevanjetii ivitiskili i:; sadnih pri<lelkov. I«lav-niea znaša M tniljone kron.
. J
j	Razne rezgode
.1 Frane. Šparovi e, pos<*stnik i/. .'Blata pri (Jrosupljem, je pri delu lako ncsrečn«) ]>ailel, da si spah-.nil levo rok o v rami.
F rami Krmaš, dninar pri Stavbeni družbi v Ljubljani, si je /.vil ■ levo nogo.
II	-lauez .Marinko je gnal po Wol-Jo\i ulici Ljuidjani večje šfc.vi lo Marčanovih vol«>v. Pred Sever-jevo trgovino si« se mu nenadoma pričeli j/jašiti in se prerivati. Ko-nečno so podrli gonjača na tla in
.|ga tako pomandrali, da je dobil po vsem životu, posebno pa na l glavi precej težk 1 poškodbe.
Ali še živa pred potopne zveri?
_ Mosarhistično gibanje.
Škof Napotnik.
Po ljubljanskem "Jutru".^
l>ne 28. marca popoldne ob četrt na dve je umrl v Mariboru la-vantiuski knezoškof dr. Mihael Napotnik. Podlegel je črevesnemu raku, na katerem je že dalj časa boieliel.
Kiiezoškof dr. Napotnik se je rodil kot *in kmečkih starusev I septembra lšf>o. leta v Tepanju pri Konjicah. Po dovršen < h «rim-j jnazijskih študijah s.1 ji- posvetil, teologiji in je bil posvečen v maš-j
jiiika julija 1ST.'). Kot nu'snik je služboval mnogo izven ožje do-' lrtovine in je bil med drugim dvor-' ni kaplan na Dunaju iu ravnatelji |dunajskega Augnstinea. Za časal [(»kupaeije P osne in llereesrovine je bil vojni kurat v avstro-ogrski |armadi. Za škofa je bil imenovati po smrti knezoskofa štepisehnejr-ga 27. septembra 1880. od Vatikana potrjen 2G. oktobra in dani 'pozneje v Rimu posvečen. Sloves-! i na 5ntumi?aeija dr. Xajpotnika na
j Slomškovo škofijsko stolieo ^ jo izvršila 17. novembra isteira leta. j | Dr. Napotnik se je v svojem1 'življenju mnogo udejstvoval kot | , pisatelj v najrazličnejših pano-j gah. V svoji mladosti je napisal J | -elo vrsto stvari poljudne poirčnej [vsebine, zlasti kmetijske, pozneje j !se je posvetil bolj nabožnim' in (teološkim problemom. Znani so v jlem oziru zlasti njegovi Pastirski] jlisti.*	[
j Za časa svojega službovanja naj' Dunaju se je na vzel dr. Napotnik.. J . v družbi visoke avstrijske ar-sto-!1 j k rac i je zelo konservativnih nazo-j'
•	rov, ki jih je zlasti kot cerkveni! 'knez često ja.sno pokazal. Prišel je ž njimi večkrat \ konflikt po Jsebuo > sv o jo mlajšo duhovščino
in prav to konservativno nazita-' nje <*a je bržčas tudi oviralo, da', I v našem dolgotrajnem narodnem!' i'boju ni nastopil tako, kakor bi! jbilo pričakovati od moža. ki je iz-!
šel iz slovenske kmečke hiše. Vi-!
•	i' delo se je to posetbno /;i easa od-j'
i ločilnega deklaraeijskega pok ret a J
|V zadnjih letih svetovne vojne.'
ko je >tal dosledno ob strani.
j Ko je prevrat razsul stoletno
habsburško zgradbi«, kuezoškul'
»N apotuik, ki je bil stari dinastiji
i vsled svoje dunajske konservativ-1	. . , , . . . I r
.ne vzgoje otkrito vdan, dolgo ni ^
J mogel najti duševnega ravnotež- (
jja. Se leta 1'JPI je izšel neki nje-jj
:gov spis, ki je napravil vsled
I-jih reminiscent: na Ilabsburžanei -
l skrajno mučen vtis A ko je videl.
■da je preobrat definitiven, je t udi j.
Jon odločno obračunal s or«»šlost-( J .	. .	..II
'jo in priznati moramo, da je bil ^
i poslej iskreno vdan naši narodni ;f 'jstvari. Tako celo, da je prišlo v^ .zadnjem času med njim in politizirajoč" duhovščino zopet tloi, {ostrih nasprotij, ker dr. Napotnik . 'ni odobraval deinagoške in proti- | j narodne politike, v katero je za-; šla klerikalna stranka.	'
Kdo ho njegov naslednik kote lavantinski škof, je danes seveda 'še negotovo. Baji pride kot naj-; (resnejši kandidat v poštev bivši i, 'tržaški škof dr. Karlin. ! Dne 3. aprila dopoldne se je po j, 'določenem redu vršil pogreb kne-J, 'zoškofa. Ob 8. zjutraj je bilo v , 'Škofijski palači truplo pokojnika !blagoslovljeno in preneseno nato J (v stolno cerkev, kjer s** je vršil j I rek v i eni. Ob 10. dopoldne so pri-'speli sledeči cerkveni dostojan-jstveniki: zagrebški nadškof dr. J 'Ante lianer, ljubljanski Škof dr.; 'jeglič, djakovski škof dr. Aksa-j {movie. bivši tržaški škof dr. Kar-, (lin. graški škof dr. Schuster, dra-Jvoigrajski prošt Se rajnik kot za-i fstapnik celovškega škofa dr. Hef-terja in konjiški arhidiakoni Hrast. Nadškof dr. Bauer je da-i roval pontifi kalno mašo. ki so ji j .prisostvovali: general Dokič kot zastopnik kralja, pokrajinski namestnik Ivan Hribar, okrajni glavar dr. Lajnšič, župan Grčar, general Maister, mestni komandant polkovnik Babič z vsemi častniki, policijski liadsvetnik Kerševaai in številni zastopniki vseh državnihj iu privatnih institucij iu uradov.I Navzoča je bila tudi duhovščina., nemškega viteškega re<la. Po ma-j ši je imel ljubljanski škof dr. Je-' glič govor, v katerem je proslav-1 ( ljal zasluge pokojnika v eerkve-j t nem, verskem in narodnem oziru. j
I Po govoru so se vršili cerkveni! obredi. Med mašo je pel cerkveni j zbor s spremijevanjem orkestra. •. Ob ]X>I 12 uri se je počel pomikati ■ I žal n i »prevod skozi Stolno ulico, -jki ga je ot voril a šol»ka mladina, nakar so sledila razna društva,
GLAS NAKOPA. 25 APR. 1922
r
^a^z^eclSj^it-
.it
______i P>
\	i is
j j:;: I	.	u
AqlTsepfJii|o njo žilo
; Priporočljivo Zd odporrjoc j!l i •• pri zdrdVljerjjlj srbečice i" j ; in rdzqili južnih holezqu
CENA SOe
!•	ga
! 3 Vprdšrtjte pr« v4jšerrj lesarji*.	-<
i ■■j.Mi' ■irrfirtJi umu***,
-----i n
Orli. strokovne zveze itd. Za v-.»-|\
jašku <rodbo ji- v>>z z veiu-i. na-j k
to pa duhovščina. Za krsto ^o ko- u
hakali sorodniki pokojnika. med t<
'drugimi njegov brat. zastopniki j j<
>»blasti iu občine itd. VojaAtvo j«-.v
j ivorilo na vsej poti špalir. (>b pol
!lo. uri so prenesli krsto v frauči- >
J š k an.sk o cerkev, k.ji-r je bilo	v
.'lo še enkrat blagoslovljeno in po- ^
' brženo nato k večnemu počitku v I	.	s
jc« rkveno grobnico. Mi-d številni-
'ihi veiu-i s!a se nahaiala tudi ven- ''
I	.....
ca mestne občine iu oficirskega /
v.bora garoizije. Pogrebni sveča-'.i-J U ost i je prisostvovalo več deset- C < tisoč ljudi. Po vseh ulicah, kjer ,] i-e j.^ pomikal /*:alui sprevidi, so J^orele svetiljke. ovite črnim t'l«.-j*' h*otu.	P
-----.»
ADVERTISEMENTS.
Pozor potniki!
L1	-
t, Izletniški parnik * BELVEDERET j
jUCosulich Line) odpluje iz Newj^
Vorka v Trst dne 14 junija, ter
bo spremljal naše potnike naš za-|u
Ltopnik skozi do Ljubljane ozi-j*
* roma do Zagreba, ter bo skrbel, k
i da bodo \ si naši potniki kolikor
j mogoče udobno nastanjeni in po-J^
Istreženi, da bodo sami za se v z
posebnem oddelku in ako mogoče.,*
.ida bodo imeli tudi posebno lira-:g
l|t;o itd. Tudi radi prtljage bo vse^1
"ipreskrbljeno, tako tla potniki nej1
: bodo imeli liikakih sitnosti in skr-L
|lii na celem potovanju do Ljub-j
jl.jane, oziroma do Zagreba; ako se:<
J bo prijavilo zadostno število na- *
| jžth potnikov, jih bo pričakal
Trstu poseben vlak, da se bodo'
i«
j potniki takoj lnliko odpeljali na-)] ,jfprej v Ljubljano, oziroma kamor j . bo kdo namenjen. Cena za tretji
II	razred do Tr-st je $00.00 "m $5.001
j vojni davek: vožnja tja in nazaj ! 1 .za nedržavljane je $201.50. držav-ij j'fljani plačajo pa $8.00 manj; otroci do enega leta prosti, do petega i leta plača jo četrtino in $1.00 vojnega davka, do desetega leta pa polovico in $r}.00 vojnega davka. 'Vožnja drugi razred stane $150. rlo Trsta: za tja in nazaj stane rugi razred za nedržavljane $300. 1 za državljane $P.OO manj. ' Parnik "Belvedere*' vozi do Tr-i-sta približno od 18 do 20 dni. I odvisno od vremena in kolikor se na potit vstavi. I Kdor želi natančnejša pojasnt-jla ali kdor se odloči potovati r j tem izletniškim pamikom. naj se j takoj prijavi in posije nro.
! FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland* Street, New York.
I	-----=
j Koristno in potrebno ! za vsakega!
Dobili smo knjigo:
'NASVETI ZA HlSO IN 00'M
Koristni nasveti in navodila'. Vsebuje sledeče: Živinoreja Živinozdravnik |	Mlekarstvo
PerutL:nar Trtoreja
Domača zdravila Kako se napravi različne
domače pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsake-j j	mu potrebna.
.j Knjiga ima 400 strani. J	Stane 80 centov,
i, SLOVENIC PUBLISHING ,1	COMPANY
82 Cortlandt St., New York
T --
Sir A. Con an Doyle, jslavnijl stvaritelj še bolj slavnega Slier-ji lock HoLuiesa, se nahaja se<laj v i Združenih državah v namenu, da:.s predava in razpravlja o zelo res-h nem predmetu, lauire"- o špirit z-ji liiu, duš-'vnib iM.javih ter o raz-jc ličnih <lrueih fazah teh več alifl manj skrivnostnih zadev.
Svet >e v »ph"šnem ozira na dr. ^ l)o\le-a k« t ia zelo resnega in'" A-iisih eel o mrltega človeka. Najti ^ 11,« j.-	dobrih vzrokov za u- -
u-hauje. če ni p! tšel <Klli«'-ui pi^a- ' tel j v 'Ameriko z namenom, da : ii/iva tukaj velikanski doviip, 1
i /nano je. da je dr. Dovle ' n.orabčtio, <•<• ne «lejau*.ki odgo- ' voien za različna "razkritja" ' pbviozavrov in druudi pr.-dpotop- ^ j • h živali, ki baje š»* vedno žive ~
a Južni Ameriki.
.... ... . , , 11
Ljudje, ki imajo priznano dobre,
i.či n ki uživajo sloves kot vero-1 dostojni, namr<V* videli sUari,'" in to ne iMui«»"i, ko je navaden'. «"a«* za take reči. tem Vej p^lnevi.1' kater** ^e lahko smatra za izrvnlke•
pi l napet.- domišljije.	Ullellos. '
Aires, V Argentini, namreč trdijo.1, <ia je videl neki lovec, po imenu . ShetlieTd. za k o jetra verodostoj-'
nost jamči profe-%« r elemente
11 - * - i • i i ' OueJii, n;u »*lnik z<H>|oi;ienc-ga j»ar-
v Mueuos .\ires, pr -t nega, ži-| ph /iozavra. "o je žival, o !cn-t-ri se domneva, da je i/.inrla I pred bore deset uiiljoni leti.
Soglusai o .s Shefiieldoni je ! <» v i 1 [ on v Amlah ter zadel pri tem na t >|ed potlačenih rastlin v bližini'i nekega je/.era. Ta sled jn pome-'^ lijaki >Ii-d /i vali velikanske teže. -Pozneje, kot trdi on, je videl v je-J zeru cimetu Živa! s strašnim, la- j budoveinii pjdobnim vratom, ki f je Itil ilolg nekako trideset čev-', IjeV in > telesom, ki je bilo sličoo ^ onemu krokfxlila. Ker poročilo j Shertielda sklada z drugimi slič-' nuni. je protez.r Onelli organizi-'^ ral ek^petlicijo. ki naj bi zasledilaV t- pre Ijvotopno zver ▼ njenem!
»kr,».liif,..	j,
Učeni protesor j»a je na.sj»rcto- ( \al ShetHeldu v neki majhni j>o-'j drobliosti ter trdil, da ni bil ple-'j /lozavr, katerega je bil videl I j Shetbeld, Icmvtv glipto<lon ali\ nn gaterij, ;i ni živel pi-ed deset,', ampak le pred približno miljon s leti. Profesor je navedel enajst | drugih primer, ko s.» videli ljudje j take zveri,	j
Kkspedieija je zapustila Huenos ; Aires v pričetku ntarca ter se na-1 potila proti jezeru Ksguel, globo-', ko v Andah ter v pokrajini, ki je oddaljena imI civilizacije in znana' učenjakom kot grobišče iz Jura-, j>erijotle, v kateri je tudi Živel pleziozaver. V pokrajini je najti vse polno okostij iu drugih ostan-j kov i/, dobe velikanskih zveri kot ihtitfzaver in tuors*ki dinozaver.
Jezero Ksguel predstavlja majhno laguno, ki uima nobenega iz-: hoda na površini. To je globok j ha/en v bližini širine 4J. Bilo je] v le j skoro nepoznani j»okraiini' Južne Amerike, kjer so našli šte-i vilue preostanke prazgodovinskih zveri. Charles \Vel|io<rt'»»i Furlong iz Itostona p»»roča, tla je lia-s< l	kože in las nekega veli-
kima. ki je izmrl pred miljon letLi V neki veliki diufdLni je našel o-stanke iztrebi jenega velikanske-' ga lenivca. ki je bil t r »deset čevljev visok, ko j.* živel. Nadalje je našel ostanke velike mačke, večje kot jaguar ui še števiine druge sleilove prazgodovinskih živali.
h'urbmg pa ni bil t^liiii, ki je vi-j del dejansko kožo in las«' plezio-, zavra. Ko je v prizor i l pokojni' Roosevelt svoje zgodovinsko noto van je v Južno Ameriko, mu je; profesor Onelli podaril kos take kože. Roosevelt jo je izrodil nara-j v oslovskemu muzeju v Nevv Vor-ku, kjer se nahaja ši* sedaj.
Toliko glede t ni it ve, tla je Južna Amerika še s^slaj terra incognita, velikansko sklati išče prazgodovinskih relikvij. Toliko je bilo ugotovljeno od zaiaJi'»sti same. Druga stvar pa je. če je kako človeško bitje, živeče danes, kdaj videlo živo tako predpotopno zver, kot trdijo Sheffield in drugi, da so jo videli.
"Videti stvari" je seveda že pradavna navada. Velikanske morske kače so "videli" ljudje skoro vsako leto v najbolj različnih delih sveta. Dejanski se lahko reče. tla se ne prične nobena poletna doba po pravici, ne da bi se pojavde kot ob določenem Čanu povesti o takih morskih kačah. Ta Aport pa ni nikakor nov. Dne 6. julija 17:14 je ' videl" Rev.
illans Kgedc, ki je bil vendar ve-
ltxiostojen kot misijonar v Greti-	g liuJidiji. morsko kačoT kot pt»rtK*a
;.si.in v sviiji knjigi. Leta 174t> je	F
i sporočil kapitan Lawrence de	f
; Ferrv, zeio verodostojen človek,	f
da j** Videl morsko kačo, ki je 1)1-	£
[la dolga 6<Xi čevljev.	J
Kleazar ( rabtre-, ki je živel na
I
Fox Jslandu. Pen«>l»s.-ot zaliv, je	r
'sporočil Jeta 177^. da je tudi t»n	z
videl morsko kačo. ki je bila dol-	1
za čevljev. Ko je bil komo- ^ dur Preide mlad .morščak na ante- v ' i ški vojni š^ilupi I. 17.7!>, je sj>o-
ločii. -la je videl iste -t vari. kate- ° .«• je videlo moderno oko 1. 1875, s 'ko je posadka ladje Pauline trdi- c ia, da je videla morsko kačo. dva- s 'krat ovito krog telesa velikanske- 11 ga kita.	^
Vse to. povesti o pleziozavru in ^
•morskih kačah, nas spravlja na
n i sel, če je človeškemu očesu mo- s
goče zaupati, ali če uganja ž njim ^
i burke takozvana podzavest, vsled 1
,>'isiir š::ijn kot resnice svoje iz- ^
ir.šljen*» laži ljudje, ki de.ianskiis
verujejo v svoje lastne povesti. jT
| Profesor Hugo Muensterberg, j ^
ki je poučeval na Harvard vsenči-[s
(liširit, je vci'ii) trdil, da je člove-J
ško oko resnični vzrok večine la- T
ži. Nekoč je poklical razred sta-|
jiejših dijakov v svojo sobo naiCj
j preisknšnju.	j'
| — Zabodel bom enega izmed »l
I vas s papirnatim nožem — je re- j ^
;e|. — Vi boste videli vs<', kar sej
. bo zgodilo. Nato pojde.te domov:'
ter boste napisali črno na belo.I
(kar ste videli. - Nato m* je delal.:
kot da je zabodel enega izmed U-l-
i s
ceneev.
j N;i.sli*< I njega dne so prinesli di-!j |.i U i svoja ]>oimh')Ih in niti edeiil nied njimi ni i»j>isjil natančno te- J ^ ga, kar je bil videl. To dokazuje j trditev, da je človeško oko var-l Ijivo in da lahko vodi za nos opa- } : /.ovalca, brez ozira na to, kaktt j j zelo si je prizadeval videti in opa-i-zovati natančno.
j Obstaja tudi domneva takozva-|( m* a\11 »sugestije. Smith je govoril; j jO [deziozavru ali ])leziozavrih. Sell, je na lov ter dejanski "videl pleziozavra ali vsaj mislil, da saij |je videl. Nato je oznanil celemtij] svetu svoje čudovito razkritje inL svet je pričel razmišljati o temi nekaj dni. dokler ni prišlo kako'j uadal.ino eudo. ki je zahtevalo vso!, pozornost za>e.	J,
Tudi pleziozavra Shcflielda se'i • bo najbrž opravilo v razred avto-|' »Ugestije Ce >e bo to ugotovilo,j se bo najbrž, tudi dognalo, če je| •ital siieftield ali kak njegov zna-■ nee knjico < 'onan Doyle-a "The ■jLost World". V 4akem slučaju i gre odločno za slučaj i>»w!zavest-^nega plagijatst va. katero je <po-, vzrtH-ila imenovana knjiga.	j
Ali žive potomci teh prazgodovinskih velikanov v neraziskanih
-	pokrajinah južno od ekvatorja? j'
še par tednov, in na jasnem bo-1 :;uui glede tega.
__I
: Iz Jugoslavije ,
j -
Izenačenje cerkvenih koledarjev.
J Kakor poročajo beograjski listi. .!.ie pravoslavni patrijarh baje pri-. pravljen. tla pristane tudi v eer-Jkvenem poslovanju na izenačenje ,1 julijanskega in gregorijanskega .'koledarja. Izenačenje koledarjev bi bilo za Jugoslavijo velikega I pomena, ker bi pridobili lepo šte-,'vilo neprecenljivih delovnih dni,
-	ki jih sedaj požro dvojni prazni* i i ki. in bi odpadla tudi cela vrsta .'drugih neprilik.
I
e
e Seaton Watson — vseučiliški profesor.
Iz Beograda se j)orfK*a: Znani j • publicistični zagovornik Jugosio-i- vanov dr. Seaton AVatson (Scotus r- Viator) je imenovan zil rednega »-'profesorja zgodovine na london-o ski univerzi in bo, kakor se ]>oro-^.^ča iz Londona, že v poletnem se->-| mestru pričel s svoiimi predava-i- nji. V desetih predavanjih bo go-r, 'voril o JugoeJovanih in njih zgo-la jdovini.
še Cepljenje šolskih otrok proti kote'	sam.
je i Kakor poročajo iz Beograda, je e- j ministrstvo za narodno zdravje :0 j prejelo iz raznih krajev države »-prijave o .sporadičnih slučajih *e(črnili koz. Ministrstvo je zaradi natega vsem zdravnikom izdajo na-h. redbo, .naj poskrbe, da bodo v?m ie otroci, ki obiskujejo šolo. pravo-v. časno cepljeni pr«ti kozam.
i Menihi nanovo zgradili I opatijo.
Pred par sto leti je postala ena najlepših rimsko-katoliŠkih cerkva v West Country na Angleškem razvalina. To je bila cerkev, i pi spadajoča Buck fast opatiji v (Devonu, ki je bila zgrajena v tri-jnajstem .stoletju. Sedaj pa se je j menihom opatije, po šestnajstih ' ie tih napora, posrečilo ]>apolnoma I .prenoviti in restavrirati to cer-jkev. Kamen za kamenoin se je I dvigal na razvalinah in avgusta meseca bo dolgotrajno delo dokončano.
Menihi so završili ta posel kot del njih dnevnih meniških dolžnosti. tako da se, ni izdalo niti ' enega centa za dejansko delo. Materija!, katerega se je uporabljalo pri tem, pa je ostal nekako 100 i tisoč dolarjev.
Ti menila niso izključno Angle-i ' ži. Med njim: je najti Francoze,i " Nemce in druge narodnosti, ter! 1 je pomembno dejstvo, tla je šlo; delo tekom vojne naprej in da -so> menihi miroljubno delali skupaj,'
-	kot da nacijonalizem sploh ne ob-j staja. Opata, Rev. Oskarja Vo-'
i uier, se je vprašalo, če se mu ne
-	zdi zunanji svet smešen.
s — V resnici se nam zdi, — je i odgovoril. — (Skrajni nacijonali-i
-	zem je pogin tega sveta. Biti po-
-	nosen na svojo lastno deželo je le-
-	gitimna ter občudovanja vredna
-	stvar, — a kadar po»tane ta po-
-	nos strasten in ne.stnpen...
Tekom vojne je sprejel angleški urad za domače zadeve zagotovilo opata, da bodo ostali meni-hi v notranjosti opatije in da ne bodo presrtopili njenega praga, e Vsled tega je postala opatija svo-e je lastno jetjieško taborišče in e brez odmora se je nadaljevalo z h delom rekonstrukcije, li, ,V pričetku avgusta meseca bo i-j kardinal Bourne nanovo otvoril u staro cerkev. Dolga je 220 čevljev »-Jter čiroka 32. Stolp je za enkrat 'višek 150 čevljev.
..... ....... " i _
Na čem pravzaprav boleha
Lenin? i
i
V Berlin prihajajo poročila, | da se razvija Ljeniuova bolezen1 vedno opasnejše. Dne fi. aprila je ! na kongresu kovinarjev izjavil, i da ga že nekaj mesecev ovira bo-| lezen. tla se ne more udeleževati j svojih državnih poslov kakor po t navadi. Tudi zadnjih dekretov sovjetske vlade ni podpisal Lje-nin. marveč Tsyrupa in sieer kot( "načelnik vlade". Nekaj skrite-ga tiči v ♦(•m. "Russpresse" po-j roča. da je sedanja T.ieninova bolezen posledica ran. ki jih je dobil pri atentatu pred tremi leti. j Takratne rane so bile slabo Iz-, zdravljene, in sedaj so nastale težke posledice. Ker je Ljeninovo j stanje f.pašno, je bil pozvan k < njemu iz Berlina profesor Klem- j i perer. ki jo takoj odpotoval pre- j i ko Rige v Moskvo. Dobi se pa tn-i jdi ljudi, ki označujejo Leninovo! bohzen zt ' diplomatično". da ( mu ni treba iti na konferenco v. i Genovo.	I
« - !
j i Deček ali deklica.
i Profesor Julian Iluxler na lon-idonski kliniki je Izjavil, da so i 'njegovi poskusi na vplivanje spo-I la v človeškem semenu tako na-jpredovali, da se more že danes | računati z možnostjo odreditve 'spola pri otroku. Stvar je že ko-likr rtoliko znana iz leta 1898. ko j se je posrečilo dunajskemu vse-lučiliščnemu profesorju dr. Schen-|ku odrediti spol spočetega otroka j To odkrit je je zbudilo tudi po-jzornost ruskega carja Nikolaja j I L. ki je imel več hčera, toda no-"ibenega sina. ki bi zasedel po nje-I govi smrti carski prestoL Car je 1 I»o z val dr. Schenka no dvor tn !|res je rodila carica dečka na pod-tlagi dr. Schenkove teorije.
I'fci^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJ-t VEČJI SLOVENSX1 DNEVNIK V ZDR. DEŽAVAH.
Na razorožitveni konferenci v Washingtonu je prišlo meti An-j glijo in Francijo zaradi francoskega odpora proti veliki razorožitvi »i-ttcije do jako neprijetnih nesoglasij, ker s,- j,- Anglija postavila popolnoma na pacifistično stališče Amerik-. \a washingtoiiski ktuj- * ferenci spočeto nesoglasje nictl obema veb-silama je nara^tlo na kor.- v ferenei v Caiinegu «lo odkritega nasprotstva n»ed čustvovanjem an- > gleškega in iraneoskega naroda, čegar žrtev je postal po mnenju ,, Francozov vse prevev pojmstljivi francoski ministrski predsednik j, BriantL Francoska politična javnost je namreč Briandu silno zame-1 rila. da se je začel Mižati stališču Lloyd (»eorgea v dveli za Franco-1 ze najvažut?jfr.ih vprašanjih, v vprašanju nemške vojne odškodnine j1 in glede priznanja ruske sovjetske vlade. Francozi «?o v teh dveh j vprašanjih v svrho samobrambe nepopustljivi. Zato .70 sestavil no-!1 vo vlado neizprosni zastopnik Nemčije Poincare.	j1
Poincare je začel proti Lloyd Georgeu ljuto h.ir'«^. Borba nii1 ostala omejena samo na Franeijo. ampak l*oineare jo jo r.nal prene-r. sti v Anglijo samo. kjer ima med angles, konservativci še mnogo j*' osebnih prijateljev. r''ndi stari Lloyd George se je znal braniti in je.1 s svojo diplomatsko spretnostjo kmalu odstranil nevarnost preteče.1 mu vladne krize. Danes stoji oirromna večina angleške javnosti na Lloyd George je v i strani in vodilno angleško časopisje — zlasti re-r vije — strastno napada jo francoski militarizem
Angleško - francoski spor zasledujejo Nemci z napeto pozorno-,f stjo. Današnja X< mč»ja je baje popolnoma demolrratična država .1 Mogoče, ampak težko verjetno in psiliologično koma] nmljivo. Xa- ' rod. kateremu so < t-le generacije oznanjale slavo' monarha in moč,' bajoneta, ne more izpremenitl svoje inentaliteto čez noč. Na drugi '1 [str;.ni pa je čisto naravno, da vsak premaganec misli na revanso, i1 I tudi nemški premaganec. Do revanše pa mu ne bo po mogel demo-j-[kratski paeif.zem, ampak militaristični monarh. To Teži v naravi.' [stvari same.	|
In res se giblje v Nemčiji. Danes nemški politiki silno resno pretresajo vprašanje, kdo bo bodoči predsednik nemške republike.;] Vsenemški krogi, katerih vpliva ne smemo podcenjevati, ker so baš ? oni nosilci re van sne ideje, odkrito izjavljajo, da mora biti bodoči! predsednik nemške republike samo "slamnati mož". Ui 1»i se takoj]' I umaknil — Holicnzolierjem, eim bi dobila Nemčija proti Franciji j? f vslel i r premen .ienega pravea angleške politike količkaj proste ro-M jke. Njihov predsedniški kandidat je bivši bavarski ministrski pred-Ji »sednik von Kabr, ki ima baje prav dobre izglede za Izvolitev.	I
Z druge strani po vzdržujejo nemški monarhisti jako tesne zve-] lze in dobre odnosa j:* z ruskimi monarhisti. Ti imajo danes svoje 01*-'] j gartizaeije skoro ]>o vseli večjih mestih v Nemčiji, v Avstriji, na Če-% škem in tudi v — Jugoslaviji.	ji
Ruski plemenitaši so se udeležili monarliistične konference v!| j Reichenhallu, kjer so kovali načrte o nemški revanši In t> vzposta-1] jvitvi carizma v Rusiji. Tudi Vrangla so poskušali dobiti na svojo' j stran in kdo ve, če ga niso že dobili!	j'
Car »stično agitacijo je vodil v Bel gradu najprej knez Andro-'j j tiikov. dober prijatelj belgrajskega ruskega "poslanika" Strand- , 1 manna, in ž njim vred še cela vrsta visokih ruskih oficirjev. Po ost;i-j jlem Balkanu pa organizira earistične TJuse Nikolaj Dimitrijevič -! j Tolberg, ki je na svojem potu skozi Belgrad sporočil belgrajskim' 1 I voditeljem monarhističnega pok ret a. "dii tlajo Nemci monarhistom I ogromne denarne vsote 11a rarjxdago*'. Konjeniški kapetan Aleks'j Pfeil je bil stalni kurir germanofilske earistične stmje med Bel-j J .gradom in Berlinom. Njemu -e je baje pt»sn'čilo dobiti službo vi 1 bel g rajski "komandi mesta", kjer je pridno zhiral vojaške podatke' ; iz Jugoslavije ter jih pošiljal — nemškemu generalnemu štabu, do- 1 ikler se ni čutil več dovolj varnega in je pobegnil v Pešto. Danes ži-j I vi na Dunaju.	i
Ni dvoma, da ctoje vsa gibanja za obnovo monarhij v Nemčiji, j in v Rusiji medseboj v najtesnejši zvezi in da računajo vsi na an-j jgleško - francosko neslogo, ki hi omogočila novo politično o ri jen ta- ■ i cijo. eventuelnc tudi novo vojno, katere posledice hi brez dvoma ču-j till tudi Jugoslovani.	("Slovenec'')- \
Pozor, potniki! J ;
Potniki, ki prihajajo v New fork, kaj lahko postanejo žrtev aznih zakotnih agentov, katerih ie v New Yorku vse polno. Ko >ride potnik iz vlaka, gj obsujejo aki agenti in vsak ga hoče vzeti . seboj. Ako potnik reče, da je lamecjen k nam, bo jigent rekel, la je 011 naš zastopnik ter ga pe-je v svojo pihamo. T.nn potnik •e!e spozna, da ni priše". na pravo nesto. Ce ima pri nas že aro in igentu ti» pove. mu jo agent takoj [»vrne. V takem slue. 1 ju bi nas igent seveda moral o tem obvestili, da mu povrnemo izplačano aro; toda tega ne stori. Kako si tedaj tak agent povrne tak izdatek? Potnik mu ga plača na ta 11 i oni način iti največ pri iz 111 ep i [lena rja.
Takih slučajev je bilo zadnje 4 mesece že 50. Potniki so prišli v New York v namenu, da gredo k nam. pa so bili zapeljani v dru-lto pisarno. Agent jim je :irn. katero so nam poslali, povrnil, pa jih je na drug način prevaril še za
ve'jo s>voto.
Vsakdo na i tedaj pri prihodu v New York pripne naš gumb na vidnem mestu, da ga bo naš zastopnik npoznal. Ako našega zastopnika ne bi bilo na postaji, nas pokličite na telefon, al pa prosite Železniškega uradnika ali policaja, da 11:1s pokliče. Naš telefon jel Cortlandt 4G87. Preti svojim odhodom vedno piši'f, po kateri železnici in vlakom pridete in naš zastopnik vas bo govovo pričakoval na postaji
Frank Sakser SUite Bank.
I Zastopniki |
Zastopniki "Glas Narodi." kateri so l.ooMuščeni i»ol»irati narotnino za dev-uik ""iljis Naroda".
\>».k zastopnik izila potrdilo za svoto, k.'tero je i»rejel in jih rcjakoiu priito-
ročamo.
Naročnina "Glas Nartda" Je: Za celo leto $0.0U: za P«1 leta $,'i.00; aa štiri mesece $2.00; ia četrt leta
8an Ffajicisto, Cab: Jakob Lausin.
Denver, Oil«.: Frank sbrubec-. Pueblo, Colo.: Peter Culi,;, John Geria,
iu tra.ik Jauesh. r alida, t'olo.: I.ouis C'ostello. i ndianapolis, lnd.: Alois Itudinan. 'Clinton, lnd.: i ;i^*il»ert Bulskar. 'Aurora, IU.: J. YerbiC. i Chicago, 111.: Joseph BLiafa in Jo«, BevčiC.
'Jolift, 111.: Fr. BamblP, Jobn Zaletel, ^l.a SaUc, Ili.; J«is. ^i»elitb. t i.isroutah. 111.: Frauk Auguatin. N*>rtb Chicago, 111.: Atton Ko4»al In
1 Math Ugriu.
!Springfield, 111.: Matija Barborlrh. Waukegau. 111.: FrHok PetkovSek. Franklin, Kans. in okolico: John It®-
I»ovš.
Kilzmiller. Md.: Fr. Vodopivec. Chisholni, Minn.: Frank Govže. Ely, Minn.; Jos. J. PesheL" ■Cveleth, Minn.: Louis tiovže. blbert, Minn.: I^onis Vesel. Hibbing, Mina.: Jolm PovSe. »'jrginta, Minn.: Frank llrevutieh. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian Fast Helena, Mont.: Fr. Urella. Klein, Mont.: tjrtgor Zobec, t'owand*. N. ¥.: Karl Stemisha. Little Falls. N. ¥.: F.ank Alasle. , iarberton, O.: A. Okollsh. Cleveland, O.: Janko Plehko. Jakoto Itesnik In Clias. Karlinger. - jColliavvood, O.: Math Slapuik. vjPorain, O.: Ix>uis Balar t in J. KumSe. ,'NiIes, O.:" Frank KogovSek. |Voungsto»vn\v, O.: Ant<.n KikelJ. Ainbridge, Pa.: Frank JakSe. ^ Iu'ssemer, Pa.: Lcnls Hribar.
lironglit^n. Pa.: Anton Ipavee. * Sourdine, Pa.; John Demshar. " Conemaugk. Pa.: J. Brezo vre in Vi/ Itovar<Sek.
Claridgv, Pa.: Anton Kozoglf.v In a. .Terina.
Dnnlo, Pa.: Atnon Osliaben. \\port, Pa.: lxmis Su >anC*iP. •"orest City, Pa.: Msth Kamin. Farrell, Pa.: Jerry Oknrn. Imperial. Pa.: Salentin Ppternel. "ireensburg-. Pa.: Frank Novak. Irwin, Pa.: Mike Pavsek. Johnstown, Ta.: Jobn Polane. I uzerne. Pa: Aatoa Osolnik. Moydell. Pa.: Anton Malovrh. Manor. Pa.: Frank T^mrba-. Moon Run, Pa,: Fr-ank Ma^-ek. Frank
PfKlmiJ5ek. Pittsburgh. P^.: C. JaKOblch, Z. Jat-
sli«1, V'ac. Arh In Ig. Magister. Halphton. Pa.: .-»lartin Korosrlieta. Reading, Pa.: J. Pewilrc. Todivood, Pa.: A. Ho-berar. Steelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolico: Front Sehifrer,
West Newton, Pa.: Joseph .Tovan. White Valley. Pa.: JnrlJ PrevIP. fVUfoek, Pa.: .T. Petemel. CoKeton, W. V».: Frank Koeian. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan, Wk: H. Svetlin. Wes| Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Louis Tauchai
in A. Jnstin. Pole* gori navedenih so pooblatten! pobirati naročnino tail vsi tajniki
/
GLAS NABOtoA, SR. APT?.
FRAHC08KI
Požigalec.
DETEKTIVSKI Bfiaa] Krnil* Gaboriu, "Glas Naroda" prrrsl
KOMAH.
O, P.
PC	(Xadaljevpnje.)
Galpin jo žc prieclo obžalovati, da je sploh prišel T'pal je najti Dobižona vs^ga skesanega, a bil je hujši kot kedaj preje.
—	Preiskovalno sodišče ni imelo nikakih takih pomislekov, — je rekel suhoparno.
—	Na. a pjrota jih bo mogoče imela. Porotniki so včasih kaj pametni ljudje.
—	Porota bo obsodila de Boaskorana )»rez vsakega obotavljanja. —
—	Xe prisegal bi na to.
—	Storili bi to. če bi vedeli, kdo bo državni obtožitelj.
—	Oho.
—	V tej lastnosti bo nastopil gospod CJransier.
—	Aha.
—	- Vi vendar r«<- bost-e zanikali, da je to prve vrrte mož?
'lalpin je c«"-i%-idno postajal jezen. Njegova ušesa t-o se porde-
či!a. a hladnost Dobižona je v isti mer: naraščala.
—	Rog ne daj. da bi odrekal gosj^odu Gransierju zgovornost. On je v« !ik govornik t»r rcdkokedaj zgreši svojega moža. Kazenske zadeve pa *<> kot knjige. Imajo svojo srečo ali smolo, llab^nt sua fata, libelli. Žak bo iioel dobrega zagovornika.
Jar. s«- ne bo jim g<»spoda Magloarja.
In gosjM.Ja Folgata?
To je itdi.d č!o \ek brez vsakega ugleda. Veliko bolj bi se bal go<|w*da I-*Aoi»t:i.
—	Ali p«.znate načrt ob ram lie T
To je bih -"ividno mesto, kjer je čevelj žulil gospoda Galpina. n slednji je pi/il na to. da ni tega pokazal, ko je odgovoril:
-- Ne poznam ga To pa je stranskega pomena. Prijatelji de Boaskoranp. 3> uprva mislili, da bode kovali kapital iz Kokoleja, a to so že davno opustili. O tem sem ti ver jen. Policijski agent, kateremu sem dal naročilo, naj obdrži svoje oči na tem idiotu, nu je povedal, da se dr. Sejnbo ne briga več za tega človeka.
Dobižon s*- je sarkastično nasmehnil ter rekel, veliko bolj v namenu, da potegne svojega obiskovalca kot da je prepričan o resničnosti tega, kar je rekel:
—	Pazi i" in ne verujte zunanjostim. Opravka imate z zelo prebrisanimi ljudmi. Vedno sem vam rekel, da je Kokolej morda glavna točka cele r.adevc. Dejstvo, da bo govoril Gramder, bi vas moralo vznemirjati, kajti če ne bo uspešen, bo seveda dolžil vas ter vam ne bo od pus; 11 cek svoje življenje. Vi ve.ste, da se mii-Tahko izpod-leti ...
Galpin je čutil, da ne more ničesar pridobiti s pomočjo takega pogovora. Vsled t^ga jp r^kel:
—	Naj ar j«odi, kar hoče. Vedno bom vedel, da me moja vest podpira.
Hitro >e je poslovil, kajti on ni hotel, da bi mu Dobižon odgovoril Ko je šel pr« stopnjicah navzdol, je rekel samima sebi:
—	Neumnost jr pregovarjati se s človekom, ki ne zna drugega kot navajati eitate iz rimskih klasikov.
Zaman pa se je >>oiiI proti svoj;m lastnim čustvom: izgubil je namreč samozavest Gospod Dobižon mu je razkril nov« nevarnost, katere preje «>n ni videl vnaprej. In kakšna je bila ra nevarnost! Sr,l enega najbolj odličnih mož v Franciji, enega onih trpkih ljudi, ki nikdar nc odpuste. Galpin je gotovo mislil na možnost izjalovlje-nja. to se pravi oproščenja jetnika. Nikdar pa ni razmišljal o posledicah takega dogodka.
Tu kdo naj bi plačal v takem slučaju? Preiskovalni sodnik, brer. dvoma. Kaj bi se r godilo v takem slučaju T
Gransier bi brc/, dvoma smatral njega, Galpina, odgovornim za vse. Rek**! bi:
—	Črpati sem moral svoje argumente iz vašega dela. Obsodbe pa nisem dosegel, ker je bHo vaše delo nepopolno. Tloveka kot sem ,'az bi se n^ sm-lo izpostavljati takim ponižanjem ali vsaj ne v za-• levi. ki I ko gotovo povzročila vel ikar.sk o senzacijo. Vi ne razumeta svojega posla.
Take besede bi menjale javno oneČai"enje. presto povišanja, bi ton prinevb povelje, naj se poda v izgnanstvo, na itorziko ali pa
v Alžir.
Ob tej misli se jc Galpin stresel. Videl se je pokopanega pod razvalinami svojih .-.rarnih gradov. Se enkrat je pregledal listine, tikaioče se preiskave ter našel edini ugovor., katert-ga je navedel Dobižon. — kakšen interes bi mogel imeti Žak na tem. da je izvršil tako velik zločin?
—	Tukaj. — si je rekel, — je očividno treba iskati slabo točko mojega orožjr. Dobro bi bilo opozoriti na to gospoda Gransierja. Zagovornik Zaka bo najbrž jahal na tej točki.	.
Kljub vsemu, kar je bil rekel Dobižonu, se je vendar bal zagovornika. I*o;na* je ngled. katereca je užival Magloar vsled svoje poštenosti in nesebičnosti. Nobena tajnost ni bila *a njega, da je bila zadeva, za kateto se je Mogloar zavzel, dobra zafreva. Govorili so o njem:
—	Mogoče se moti, a karkoli pravi, o tem je tudi prepričan. — Vsled tega ni n r gel imeti mogočnega upliva na sodnike, ki so prišli v dvorano r ugotovljenim mnenjem, pač pa na porotnike, ki stoje pod uplivom trenutka in katere lahko prepriča zgovornost enega samega človeka. Res je, da ni imel Magloar one ognjevite zgovornosti. ki priklone maso nase. a imel jo je Folgat in sieer v neobičajni meri. Galpin je namreč poizvedoval o tem in nekt pariški prijatelj mn je pisal:
— Ne zaupaj Folgatu. On je veliko bolj nevaren logik kot pa Lašant ter ima isto izurjenost v vznemirjanju vesti porotnikov Ln v tem, da jih naravnost prisili k oprošoe-nju. Prav posebno pazi na vse dogodke, ki »e bodo zavriKK tekom obravnave. On ima namreč v rezervi vedno kako presenečenje.
—	To so moji nasprotniki. — si je mislil Galpiit. — Kakšno presenečenje se pripravlja zame? Ali so v resniei opustili vsako misel. da se posluži."o Kokoleja?
Nobenega povoda ni imel, da bi ne zaupal svojemu agentu. Klub temu pa so postale njegove bojazni tako velike, da se je napotil v bolnico Predstojnica ga je sprejela z vsemi zna-aenji globokega rešpekta Ko je vprašal po Kokokju. j*» takoj rekla:
—	Ali gn hočete videti?
—	Priznavam, da bi rad storil to.	-	*
—	Torej pojdite z menoj.
Odvedla, ga je na vrt ter vprasola taui nekega vrtnarja:
—	Kje je idiot ?
Mož je zasadil svojo lopato v zemljo in z afektirano spoštljivost-jo, ki je lastna vsem ljudem, zaposlenim v samostanih, je odgovoril :	■»
—	Idiot je doli v si*ednjem drevoredu, na .svojem običajnem mestu, katerega noče nikdar zapustiti.
Galpin in predstojnica sta ga našli tam. Slekli so mu* cunje, katere je nosil, ko je bil pripuščen ter ga oblekli v bolniško obleko, ki je obstajala iz dolge sive suknje ter sive kape. Kadi tega ni izgledal nič bolj inteligenten, a bil je manj oduren. Sedel je na tleh ter se igral s peskom.
—	No. det ko moj. — je rekel Galpin, — kako vam ugaja to?
Dvignil je svoje brezizrazno liee ter uprl svoje oči v preebrtoj-
nieo.
—	Ali bi se rad vrnil v Valpinson? — je nadaljeval Galpin.
Idiot se je stresel, a ni odprl ust
—	Poglej, — je rekel Galpin. — Dam ti deset centov, če mi odgovoriš.
Kokolej pa je bil zopet pri svoji igri.
—	Tak je vedno, — je izjavila predstojnica. — Odkar je tukaj, ni še n-kdo spravil besedice iz njega. Vse je bilo brezuspešno, abljubc ali pretnje. Nekega dno som vprizorila eksperiment. Mesto zajutreka sem mn rekla: — Ničesar ne boš dobil, dokter ne boš rekel : — Jaz sem lačen. — Po preteku štiri in dvajsetih ur sem mn morala dati jesti, kajti preje bi poginil ml lakote kot iz pregovoril one besede.
. — Kaj pa misli dr. Sejnbo o njem?
—	Doktor noče slišati niti njegovega imena, — je odvrnila predstojnica. Nato pa je dvignila oči proti nebu ter dostavila:
(Dalje prihodnjih.)
POZDRAV.
Predno se poslovim od Združenih držav in se podam na parnik Paris", pozdravljam vse moje znance in prijatelje, posebno 1^0-jega brata, družino Frank Sikole v Girardu, Kans., družino Frank Sikole v Mulberry, Kans., družino Martin Imprl, družino Frank lienedičič in Jakoba Kosmač. Posebno pa k<pa hvala vsem tistim, ki „so me spremili 20. aprila na kolodvor.. Ostanite zdravi in na svidenje! — Louis Kliukon. Tolmin, Goriško.
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARNIKOV
KedaJ približno odplnjejo ii New Torki.
j
ADVERTISEMENTS.
človekov razvoj je počasen.
Družba priznava justične umore ; in priznava tudi organizirane lunore, ki jih imejiuje vojne; ker je človek še vodno žival, je ostal zest tradiciji svojih pred. nikov; ko,je živel še na drevju in v duplinah, je pozial »"'človekom ali zvermi le en način boja: krvavi boj. Sel je v boj z namenom, da ubije svojega nasprotnika, tudi ce nasprotnik niti vedel ni, da se ga smatra za takega. Sploh v tistih Časih niso niti vedeli, kaj .je nasprotnik, ker so bili ljudje še "barbari". Tekom tisočletij se boj nekoliko civiliziral. Zaneslo se ga je v trdnjave in okoli gradov. Danes imamo vojne za civilizacijo. za domovino, za vero, za obrambo vladarjev in druge take lepe stvari. V starih časih so bili boji za vero in vladarje, v pradavnih časih pa so ljudje verovali samo v krvavi boj in niso čutili potrebe izgovarjati se. za^ ka: se bore. Kdor razume razvoj človeka, ta ve. da bomo imeli barbarske umore, vojne in podobna nasilja še dolgo časa. Živalski instinkti ne izginejo v enem stoletju. In človeka se ne more izobra-žiti v enem dnevu. Kadar se ga izobrazi. je ta izobrazba morda le površna, priučena, radi tega je ostal še vedno pod kontrolo instinktov. Saj so tisti, ki napovedujejo vojne in jih vodijo, učeni,. kakor tudi tisti, ki obsojajo ljudi na smrt. Človek je sposoben, da se marsikaj nauči, da iz-najde čudovite reči. ni pa sposoben. da se hipno otrese živalskih instinktov. Tisti, ki mislijo, da se more z enim nasilnim preobratom napravita iz sedanje družbe idealno družbo se motijo. Kljub temu. se mi borimo za preobrate, za reformo. za izboljša van je na vseh koncih in krajih. Kajti vst ljudje niso morilci; niti so ljudje zveri v pravem pomenu besede. Ljudje «?me s svojimi slabostmi in dobrimi lastnostmi. In skušamo bitfi boljši in v svoji vsakdanji borbi postajamo boljši.
V staro domovino
S posredovanjem trrdke Frank Sakser State Bank so odpotovali t »turo domovino:
S parnikom Lapland
8. aprila:
Pavel Maričie iz Pa., v Slov, Bistrico.
Curt Isville,
S parnikom Rotterdam
8 aprila:
Amand Zedler Vratlslavo.
iz Etna, Wash.
S parnikom Regina d'Italia
11. aprila:
Janez Has pet Pa., v Tolmin.
iz Pittsburgha,
FARMA NAPRODAJ
100 akrov, rodovitna zemlja, obdelana in velik pašnik, dobra tekoča pitna voda, lep sadni vrt, 3 milje do mesta, 10 sob hiša. 2 hleva, kokošnjak in druga poslopja ter potrebno orodje, 16 krav, 4 konji, 400 kokoši. Kdor želi kmetijo, naj ne zamudi pogledati te prilike ali naj piše na: Jack Ku-iet, R. D. 1, Fly Creek, N. Y.
FARMA NAPRODAJ
v slovenski naselbini, 40 akrov, 2«) izčiščenih in ostalo pa pašnik'
in gozd. nova hiša, zidana lilet, j 100 bušijev krompirja, nekaj o-rodja in 15 sadnih dreves; blizo išole in železnice. Vzrok družinske razmere. Cena vsemu $12,0(H).00, takoj plačat &900.00. — O. M St rumble, Trenar v. Micli.
Rad bi izvedel za naslov JOHNA ERŽEN. Doma je iz Gosteč na Gorenjskem, občina Kranj. V Združene države je prišel pred 8. leti. Svojemu bratu je pisal zadnje pismo leta 3 913 iz Rock Springs. Wyo., in potem ne več. Ce kateri rojakov ve, kje se nahaja, ga prosim, da mi sporoči, če pa sam čita ta oglas, naj s? mi zglasi, ker mu imam .sporočiti važne stvari iz stare domovine. Naslov: Frank Tehovnik, Box 552, Johnston C it v. HI. (24-27—4)
S parnikom France
12. aprila:
Ft. Mart el ak iz Rock Springs. Wvo., v -Skoi'jo I.-oko.
Anton Obreza iz Rock Springs. Wyo? v Bizovljak.
Ivan Dermota iz Rock Springs, W yo., v Dušne.
Josip Hribar iz Rock Springs. Wyo., v Trnovče.
Janez Ferjan. iz West Newton. Pa., v Št. Jur (Kranj).
Janez Pečnik iz Newark, N. J„ v Dobrno.
Anton Feme iz Franklin, Kans., v Litijo.
Mihael Japel iz St. Michael, Pa., v Lško vas.
Ivan C i merman iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano.
Josip Kaluža iz Cleveland, Ov v Senožeče.
Karol Kobe iz Wenatehee. Wash. v Črnomelj.
Peter Šterk iz South Range. Mich.,., v Pako (Črnomelj).
JANEZ SLAK iz Smavra pri Do-berniču na Dolenjskem, ali njegova sestra ali brata, naj se eden na spodnji naslov oglasa, ker ima tukaj nekaj za sprejeti, ali naj pošlje svoj naslov, da se mu bo poslalo. — Mathias Koli-ler, 33 Biddle Ave., Wyandotte. Mich.	(24-25—4}
NAZNANILO.
Koncem tega meseca se podani na potovanje proti vzhodu in ob •skal bom vse rojake, ki so lan sko jesen naročili od mene kali forriijsko grozdje, da se osebne
spoznamo in domenimo glede bodoče kupčije. V slučaju, da pa se kdo drugi izmed rojakov, ki kupi '-elo karo grozdja, želi, da ga ob-iščem, naj mi pi^e in jaz mu bom poročal, kdaj ga bom obiskal. Moje geslo je bilo in to, da svoj« [odjemalce zadovoljno postrežem Se priporočam vsem.
Walter Predovieh, 117 W. Pitkin St., Pueblo, Colo.
OROPESA »	aprila —	Hamburg	BERENGARIA	20 Junija — Cherbourg		
ZEELAND »	aprila	Cherbourg	MONGOLIA	21	Jun. -	— Hamburg
N. AMSTERDAM 29	aprila —	Boulogn«	YORCK	21	junija	— Bremen
LONE STAR ST. 29	aprila —	Cherbourg	OLYMPIC	24	Jun, — Cherbourg	
AUUITANIA 2	maja —	C nemo uri	LAFAYETTE	24	Jun.	— Havre
ST. PAUL 3	maja —	Hamburg	ORBITA	24	Jun. — Cherbourg	
LA SAVO 1B • maja — Havr.			AMERICA	24	Jun.	— Bremen
G. WASH'GTON 6	maja —	Cherbourg	RYNDAM	24	Jun. — -Roulogna	
HOMERIC 6	maja —	Cherbourg	FRANCE	28	Jun.	— Havre
KROONLAND 6	maja —	Cherbourg	MAURETANIA	27	Jun. — Cherbourg	
NOORDAM S	maja —	Boulogn«	MINNEKAHDA	28	jun. — Hamburg	
YORK 10	maja — Bremer		LA TOURAINE	2*	Jun-	— Havre
FRANCE 10	maja	— Havr«	HOMER'C	1	Juli'a	— Cherbourg
CHICAGO 11	maja	— Havre	SAXON 1A	1	JuHJa	— Hamburg
LAPLAND 13	maja —	Cherbourg	PR. MATOIKA	1	julija	— Bremen
ORBITA 13	maja —	Cherbourg	ANTONIA	1	Julija	— Bremen
OLYMPIC 13	maja —	Cherbourg	FINLAND	1	julija — Cherbourg	
HUDSON 13	maja —	Chprbourt	AQUITANIA	4	Juliji	— Cherbourg
ROTTERDAM 13	maja —	Boulogn«	TUSCANIA	5	Julija	— Genoa
CARONIA 13	maja —	Cherbourg	SEYDLITZ	.5	julija	— Bremen
ANOANIA 13	maja —-	Cherbourg	PARIS	5	Julija	— Havre
MAURETANIA 1«	maja —	Cherbour*	ROCHAMBEAU	6	Julija	— Havre
MONGOLIA 17	maja —	Hamburg	FINLAND	1	Julija	— Cherbourg
MAJESTIC 22	maja —	Cherbourt	MANCHURIA	5	Julija	— Hamburg
RYNDAM 20	maja —	Boulogne	ARABIC	8	J-il"Ja	— Genoa
AMERICA 20	maja —	Cherbourg	majestic	8	Julija	— Cherbourg
WILSON B0	maja	— TPS1	ORDUNA	8	Julija	— Ch«-bour*i
VE6TRIS 20	maja —	Hamburg	lone STAR ST.	8	julija	—- Cherbourg
AUUITANIA 23	maja —	Cherbourg	N. AMSTERDAM	8	julija	— Boulogne
SEYDLIT2 24	maja -	— Bremen	PRES. WILSON	8	Julija	— Trst
MINNEKAHDA 24	maja —	Hamburg	ZEELAND	8	julija	— Cherbourg
PARIS K4	maja	— Havr«	oropesa	10	Jun.	—w Hamburg
SAXONIA 25	maja —	Hamburg	ST. PAUL	12	Julij«	— Hamburg
LAFAYETTE 20	maja	— Havre	BERENGARIA	11	Julija	— Cherbourg
MANCHURIA 24	maja —	Hamburg	✓AUBAN	12	julija	— Hamburg
LA TOURAINE 25	maja — Havre		OLYMPIC	15	Julij«	— Cherbourg
ORDUNA 27	maja —	Cherbourg	NOORDAM	15	julija	— Boulogne
ANTONI A 27	maja —	Cherbourg	la savoie	15	Jutljst	— Havre
FINLAND 27	maja —	Cherbourg	G. WASH'GTON	15	Juliji.	— Cherbourg
PR. MATOIKA 27	maja —	Cherbourg	mauretania	18	julija	— Cherbourg
RCRENGARIA 30	maja —	C^frbourc	ARGENTINA	15	Julija	— Trst
MINNEKAHDA 41	maja —	Hamburg	kroonland	15	julija	— Cherbourg
FRANCE 31	maja — Havre		HANOVER	19	juli a	— Bremen
POTOMAC 31	maja -	- Bremer	LAPLAND	22	Julija	— Cherbourg
MANCHURIA 31	maja —	H amburc	ANOANIA	22	Juliji	— Cherbourg
HANOVER 7	junija	— Bremer	rotterdam	22	julija	— Boulogne
ROCHAM BEAU 1	Jun.	— Havr«	HOMERIC	22	Julija	— Cherbourg
OLYMPIC 3	Junija -	- "Roulogn*	LAFAYETTE	22	julija	— Havre
N. AMSTERDAM 3	Jun. —	Cherbourg	DROPESA	22	Julija	— Hamburg
OROPESA •	junija -	- Ha—»bun	HUDSON	22	Juliia	— Bremen
LONE STAR ST. 3	maja —	Hamburg	MONGOLIA	26	Julija	— Hamburg
ZEELAND 3	junija —	Cherbourg	FRANCE	26	juliji	— Havre
MAURETANIA 6	Jun. —	Cherbourg	caronia	29	Julija	— Cherbourg
ST. PAUL 7	Junija -	- Hamtu'-g	MAJESTIC	29	Julij »	-— Cherbourg
LA SAVOIE 10	lun. — Havr«		'yndam	29	Juii.a	— Boulogne
G. WASH'GTON 10	Jun. —-	Cherbourg	VANDYCK	29	Julija	— Hamburg
HOMERIC 10	Jun. —	Cherbourt	america	29	Julija	— Cherbourg
KROONLAND 10	Jun. —	Cherbourg	AQUITANIA	1	avg	— Cherbourg
NOORDAM 10	Jun. —	Boulogne	paris	2	avg.	— Havre
AQUITANIA 13	Jun. —	Cherbourt	YORCK	2	avjj.	— Bremen
PARIS 14	Junlla	— Havre	SAXONIA	3	avg.	— Hamburg
belvedere 14	junija	— Trst	CRETIC	8	avg.	— Genoa
CHICAGO 15	Jun.	— Havre	BELVEDERE	10	rv«.	— Trst
ROTTERDAM 17	Junija — Bculogn*		la savoie	12	avQ.	— Havre
MAJESTIC 17 Junija — Cherbourg			SEYDLITZ	16	avg.	— Bremen
LAPLAND 17	Jun. —	Cherbourg	LAFAYETTE	19	avg.	— Havre
HUDSON 17	Jun.	— Bremer	PARIS	23	avg.	— Havre
CARONIA 17	Jun. —	Cherbourg	PRES. WILSON	26	av j.	— Tret
VANDYCK 17	Junija — Hamburo		ARABIC	29	avc.	— Oenoe
CARONIA 17	lun. — Hamburo		HANOVER	30	avg.	— Bremen
FRENCH LINE?
ICOMFAGMIE GeNEMIlTBAfttATUIMriQJE ■_
Eipnu Post«) Stt-rK«	GK3
Direktna aluiba t
Jugoslavijo
preko Havre
t velikimi parnlkl m!hS vijake
U'ARIS ............... 26. aprila
ROCHA.M3EAU ...... 27. aprila
LA SAVOIE .......... G. maja
FRANCE.............. 10. maja
izborne udobnosti tretjepa razreda. Ka.bine z umlvaJmco in tfkoto vodo. za 2. 4 in 6 c>s*>b. Posebna jedilnica. soba z: l kajenje, hara :n brivnica na razpolago potnikom tretjegra razred?-. Vino in pivo brezplačno. Za nudaljne podrobnosti vpraSajte pri lokalnih zastopnikih French I.ine.
[OSUUCH UflF
I ^-SflaravnostvJugofilavjj^Vi
jZNANI PARNIKI. IZBOR S E UGODNOSTI i Ne Imejte brezpotrebnih stroškov In zamude.
PRES. WILSON, 20. maja, 8. julija
1	BELVEDERE ... 14. junija. ARGENTINA - - - 15. julija
Viiaprej plačane karte ::a sorodnike ali prijatelje se lahko preskrbi pri bilžnjl parobredni agenturl ali pri
PHELPS BROS. & CO.,
Generalni Agenti
2	WEST STREET	NEW YO*K
^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEY-. *nx v m*. TVRiiAvjLH.
Italjani morajo zapustiti Skader.
"Corriere della Sera" poroča, da je vrhovni svet pod Cambono-vim predsedstvom razpravljal o skaderskem vprašanju ter sklenil, da morejo medzavezniške čete zapusiti Skader.
Kakor znano, se nahaja v Ska-dru stamo italjanska posadka pod naslovom mezavezniških čet, torej prre tu za odhod Italjanov, ki so iz neposredne bližine rovarili proti jug-, državi in hujskali albanska plemena na upor.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata ALOJZIJA KASTELIC. Cenjene rojake prosim, če ka* teri ve, kje se nahaja, da bi mi naznanil, za kar bom dotičnemu jako hvaležen, ali naj se pa nam oglasi svojemu bratu: An-thonv Kantelie. 1170 E. 61. St., Cleveland, Ohio. (24-25—4),
S parnikom America
15. a(prila:
Louis Sorjrer iz New York City v Zenning, Ogrsko.
Rosie lin checker iz New York City v Kranj.
Josip in a Pohar s sinom iz Ojrles-bv, 111., v Stražo.
Josip Slak iz Fairehance, Pa.. v Dobrniče.
Janez Smiljanič iz Pound up Moji t., v Metliko.
Mihael Komadina iz Roundup. Mont., v Brinje (Ilrvatsko).
T van Klun iz Rock Springs.) Wyo., v Prigorico.
Josip Udovič iz Los Angele«. Cal., v JeKane.
Mihael Zaknie iz Brewster, O., v Velo Luko (Dalmacija).
S parnikom Minnekahda
19. aprila:
Franc Kosnik iz Barberton, O. v Kranj.
Jože Malnaric iz Spring Canon. UtaH. v Lokvico.
Kje so: VEXCEL KAVČIČ, doma iz Zagorja na Notranjskem. IVANKA KURE iz PrtsUve. JOŽE TREBEČ iz Ostmžja in ANTON SMIT iz Podverčnika na Primorskem. Prosim jih. da se mi javijo, ali pa če kdo ve za naslov katerega -zgoraj omenjenih. da mi ga naznani. — Math. Mahne. 9.122 Elizabeth Avenue. Cleveland, Ohio. (25-26-4)
O POTOVANJU.
Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je drugi razred na prekoceanakih paraikih že več mesecev naprej razprodan. Že sedaj je težko dobiti prostore dm gepa razreda za junij in druge mesece. Le ina^ prostorov je &« na razpolago. Kdor bi tedaj hote* potovati prihodnje inesee^ v drugem razredu, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor
Frank Baksr? Btats 3ank.
POTOVANJE IZ EVROPE.
Ako imate sorodniki ▼ Avstri j: ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti sem. N* l&lje zamorejo sedaj ame«~iski državljani dobiti žene in otroka iz pod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pri ameriškem konzulu r. amerikanskim denarjem in rav no tako morajo na E!lia Isl&ndn «voto #25.00 pokazati r amariikfli dolarjih.
Glede denarnih pošfljatev v I J. S. dolarjih, za vsa pojasnila ?lede potovanja, potrebnih listin affidavitov) in voznih listkov .-»e obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko:
Ptaak ffskinr State
83 Oortiandt fe, Nev York, M. Y.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik Ercegnovl, Jei«a, Kortula, Kotrr, Kranj, Ljubljana, Marloor, MetkoviC, Sarajevo, Split, Slbcnlk, Zagreb.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trat. Opatija. Za d ar.	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro In poceni denarna Izplačila t Jugosla-rl^, T^aL'JU in Nemški Avstriji ter Izdajamo čeke v kronah, 11r*h Ip denarjih, plačljive na Tpogled pri Jadraokki banki ln tseh nianih po< drnžnieah.
PRODAJAMO parobrodne ln felemiike vozne listke na rie kraje la za vse črte. (Vidi zgoraj kretanje pai^ikov.) Kadar »te na pota v staro douovino in it nahajate v New Yorku, se Vam bo Izplačalo, ako se zglasfts glede vreditve Vaših denarnih zade7 pri ravnateljstva naše banke v prvem nadstropju brez tudra na to, ako knplte parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki Izvanredno ngcdnl poffoji,
Id bodo velike koristi za vse one, ki se te ali se bodo poaloievaU
Frank Sakser State Bank
Znižanje cene za 40°|o.
—Najnovejša 14K. čistko slata— ZAPESTNA UHA
ilza žene In dekleta, na 15 rub.r flra kolesja, do-
»Ite danea aa ^,50 pK IVAH PAJK,
MAIN STREET
CONEMAUGH, PA.
PA-
DR. LORENZ
644 Penn Ave., PITTSBURGH,
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECIJALIST MCiKIH BOLEZNI. Meja etrok^ Je zdravl>n>> akutnih In kroničnih bolezni. Jaa ■arn že zdravim nad 23 tet tar Imam akuinje v vseh boleznih ln ker znaki Slovene^«, zato vae mor%m popolnoma rarcmecl lit vaio bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravja, t'lcil 23 lat som pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zrno ao morete popolnoma saneatl na mena, moja skrb pa Jo, da vss popolnoma ozdravim. No odirajte, ampak pridite člmpreje.
Jaz ozdravim zastrupljena kri. maaulje In Ilea po ttleeu. boleaTil v grlu. Iz-padanja las, bolečino v »-oeteh, staro rane; osi jbe'ost. živčne >n bileznl v mahu-Ju ledlcah, Jetrah, ielodcu. rftienlco rwmatlzem, katar; zlato Slik* naduha Itd Uradno ura: V ponedeljek: sredo ln petek od dopoldne d) I. popoldne; ▼ torek, četrtek ln eobota od S dopoldne do S. zvečer; f nedeUaM to praznltth od It. dopoldne do 1 popoldne.