298. številka. f LJubljani, v fttrtek 30. decembra I9Z0. LIH. leta Izhafa vsak dmn popoldne, fciviemsi satalla In prasnit*. Inse stl t Prostor 1 mm X 54 "it m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijskl in uradni oglasi 1 mm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popusL Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. 0pr ?nUt70 „3107. Naroda1' ln „Naredni Tlakama" Knaflora ulica šU 5, pritlično. — Telofon it. 334. saifa v „8lo>onskl Narod' v Jaaoalavl|l: celoletno naprej plačan • K 180 — polletno »•«»•••■ 90*— 3 mesečno. ..... w 45r— l - ....... 15— L|abl|anl In po posti i V lsoieutaUo i celoletno......K 240*— polletno ....... „120-— 3 mesečno M 60*— ..........20 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošlje»o v prvič naročnino vediu Ml po nakjznici. Na samo pismena naročila brez ooslatve denarja se ne moremo ozirati Uredništvo „81ov. Naroda" Knaflova nlloa st 5f I. nadstropja« Telelcn štev. 34. Dopise apro{ensa lo podpisana in zadostno irankovane. B&~ Rokopisov ne vrača. "%2FA Posamezna ifevif&o valja 1 krono. Poštnina plačana v gotovine. misli p ^aesshem dostojanstvu. • V zadnjih dveh letih se je bavila vsa naša javnost predvsem z obliko naše mlade države. Pri tem se je moglo opaziti, da je predvojno, avstroogrsko mišljenje in čustvovanje pri nas »prešanih« še vedno najbolj močno. Naši merodajni krogi še vedno ne morejo pozabiti onih predzgodovinskih patentov in privilegijev, ki so dajali posamni-kom neko Izredno čast, dočim so narodu tem bolje zapirali oči, da ni mo^el opaziti svoje popolne odvisnosti od tujcev. Ves naš narod instinktivno čuti ta nezdravi pojav in ker ne more izslediti pravili vzrokov, dokumentira svojo nezadovoljnost s tem, da se oprijema najbolj ekstremnih elementov. Vse razpravljanje o federalizmu, avtonomiji, centralizmu, decentralizmu itd. ima mogoče vrednost za razne učenjake in neučenjake ter je zelo zanimiva zabava za razgovore v kavarnah, klubih in v sejah raznih korporacij, — za prakt'čno življenje t j. za narod pa je merodajna samo močna, edinstvena država, ki edina more narodu nuditi ono, kar je potrebno za življenje: miren in siguren razvoj vseh sil za skupno blagostanje. Zato mora biti naša država v političnem oziru nedeljiva enota s centralno upravo v Beogradu. V gospodarskem ožim se morajo postaviti za dogleden čas pro-vizorične avtonomije, vendar pa morajo pasti na vsak način današnje meje posamnih pokrajin, ker so te meje velika ironija za naše ujedinjenje, ki ga naglašamo ob vsaki priliki. Toda tu je tudi druga stvar: od vseh strani smo obkoljeni od držav, ki so napram nam neprijateljsko razpoložene in katerih stremljenje gre za tem, da nas kar največ oslabijo in nas tako pripravijo za svojo nadvlado. Te države se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da kar največ okrepijo separatistične struje In da na ta način pripravijo teren za se. Najmočnejšo separatistično strujo predstavlja danes hrvatsko ban-stvo. ker spominja na posebno hrvatsko kraljestvo in vsebuje zgodovinske pravice na Istro. Dalmacijo, na posamezne delo Bosne in Hercegovine itd. Vse to nudi osebam, katerih korist? ležijo izven mej naše sedanje države, orožje za širjenje nezadovoljstva, za rovarenje proti našemu edinstvu, naši dinastiji In proti konsolidacjl naše države. Priznavam, da je bilo hrvatsko banstvo do sedaj zelo važno in velike vrednosti za hrvatski narod, ker je vsebovalo napram tujcem gotovo suverenost in neodvisnost hrvatskega naroda, v narodu samem pa je gojilo neprestano željo po osvoboditvi. Toda danes, ko je hrvatski narod s pomočjo srbskega orožja osvobojen ter je v kulturnem in gospodarskem oziru merodajen faktor v naši kraljevini, ne obstoji več nobena potreba posebnega hrvatskega banskega dostojanstva. V času, ko zboruje ustavotvorna skupščina se nudi hrvatskemu narodu zadnja prilika, da dokumentira pred vsem svetom naše s tolkimi žrtvami doseženo ujedinjenje s tem, da vrne bansko Čast, kot ustanovo, ki je končala svojo zgodovinsko nalogo, v reke našega vladarja. Brezdvomno, da ima centralizacija upravnega aparata v Beogradu velike težkoče, posebno v sedanjih časih po svetovni vojni. Toda ako sta Dunaj in Pešta obvladala te naloge, jih bo obvladal tudi Beograd. Naj se mi ne ugovarja, da v Beogradu ni dovolj strokovno izobraženega osebja za ogromno povečano delo ali da Beograd ni zadosti poučen o naših razmerah. Če je tako, tedaj smo tega krivi mi. Ako pride naš Hrvat ali Slovenec v Beograd k bratu osvoboditelju in mu začne eovoriti: »Jaz sem pametnejši in boljši nego ti,« tedaj je za brata osvoboditelja neprimerna velikodušnost, ako mu vljudno odpre vrata z besedami: »Če je pri vas, brate, vse tako leno in dobro, onda Idi zopet domov. Bog ti pomagao, ja ne motfu!« . Nobeden od nas ne misli več na vse one nadčloveške žrtve, ki jih je žrtvoval srbski narod za svoje in naše csvobojenie ter ujedinienie. N'h?e več ne misli, koliko srbskih družin je ostalo brez očeta in matere, brez brata m sestre, brez otrok ln ^premoženja. Najboljši del srbskega naroda leži danes v grobovih, raztresenih po daljnem svetu. Nam, katerim je svetovna vojna pustila nedotaknjeno naše imetje in zemljo, pa je pocrnila naše du^e m okame-neta naša srca. Zato n! čudno, ako so S*-bi* napram nam. kot bratom občutljivejši ne^o napram dmgfm. Srbski del našega naroda pričakuie od nas malo več razumevanja, malo več bratske ljubezni In iskrenosti. Hrvatsko banstvo se ne more odpraviti s silo. Zato naj hrvatski del troimenega našega naroda govori sam in naj se odkrito izjavi, ali je za popolno ujedinjenje ali ne. Z odpravo hrvatskega banstva odpade eo ipso tudi avtonomija Slovenije in drugih pokrajin. Pogalasifa med stavkajočimi delsvc! trboveljsko premoso'i^prio đražas. na Včeraj eo se po daljšem presledku zopet pričela pogajanja med trboveljskimi rudarji in premokopno druž>o. Posredoval jo pri teh pogajanjih radarski glavar p. Strgar, za delavstvo pa je nastopal g. Petakovie. Rudarskemu uradu so pri teh pogajanjih kuli-kortoliko rezane roke, ker stoji Trboveljska premogokopna družba kot pri-valno podjetje izven vpliva državnih oblasti in je sporazum odvisen edi-rtole od obeh strank. Na drugi strani pa so delavci skušali dokazati, da Trboveljska premokopna družba dosega naravnost ogromne dobičke, da pa je svoje delavstvo plačevala v zadnjem času mizerno in ne odgovarjajoče sedanjim draginj6kim razmeram. Pogajanja so se vršila že dva meseca ter so zahtevale izpočetka različne delavske organizacije različno povišanje, tako Unija povišanja za 50% narodnoeocijalna rudarska zveza v Zagrebu 70%. jugoslovenska radarska zveza 7b% in savez rudarskih rajnika 131% povišanja mezd nanram onim, Id so bile v veljavi 23. junija 1920, od katerega časa naprej se mezde niso več izboljšale. Pogajanja, ki so se vršila meseca oktobra, so imela že nekaj upanja na uspeh, končno pa so se definitivno razbila na ponudbi Trboveljske premosropne družbe, ki je ponujala samo 10% po viška. Tudi ni hotela družba ničesar slilati o novi določitvi minimuma za delavce. Tako je ostala minimalna dnevna mezda od takrat za kopača 88 K, kar odgovarja na koledarski dan (upoštevajoč nedelje in praznike) 70 K 40 v, za podkopaea 79 K ali 60 K 90 v. za vozača 63 K ali 50 K 36 v in za ženske delavne moči 49 K ali 23 K pri čemer eo izračunali delnvci, da bi morala imeti družba, od vsakega delavca pri sedanji produkciji in pri sedanjih eenah mnogo nad 100% rlobička Temu nasproti navajajo delavci, da je družba pri svojih delavcih izprevidela potrebo višjega zaslužka in da plačuje višja mezde celo v takih premogokopib. kjer je kvaliteta premoga, mnoaro slabša, tnko da prejema a. pr. kopač v Velenju 99 K C0 v. Delavci so končno vsed nepovolj-repra poteka podajanj stopili 17. decembra v stavko. Ker pa je bilo proglašeno takoj po izbruha stavke v pre-moprokopnera revirju obsedno stanja, k°r fs je poslala tja vojaštva in k^r sa cbeta militarizacija premogovnikov, odklanjajo delavci vsako odgovornost za nadaljne dogodke. Pod pred-ed--tvom rudarskega glavarja g. Strgarja se je storil s strani vlade sedaj zadnji po?kus doseči sporazum med delavci in družbo. Pri snoenjih pogajanjih ?e jo izpočetka zdelo, da je vsak sporazum izključen in nemogoč, končno pa so le delavci popustili v toliko, da so izjavili, da se zadovolje s takim povišanjem mezd. da bi prejemki rrboveli. nidarjeo bili enaki prejemkom rudarjev v državnih I premogokooih. Pri tem pa zahtevajo Še nadalnji povišek. ki naj odgovarja razliki med cenami v trboveljskem in velenjskem rudarskem kor.sumu, ker so cene življenskim potrebščinam v velenjske-.! kor«sumu izdatno nižje, kakor one v Trbovljah. O delavskih zahtevah se je vršila nato dolga in zelo živahna debata, katere so se udeležili zastopniki delavstva in zastopniki državnih uradov ter je končno zastoonik Trboveljske pre-mogokorne družbe ravnatelj Skubic izjavil, da bo vsako povišanje rudarfkih mezd moralo iti na škodo konsumen-tov. ki bodo morali premog dražje plačati. Temu nasproti so delavci ugotovili, da ostane družbi kljub povišanju mezd tudi pri sedanjih cenah se velik dobiček in bi bilo vsako povišanje cen oremosra neupravičeno in nepotrebno. Na predlog poverjenika za soc. skrb g. A. Fihnikarja ge je izvolila posebna komisija, ki ima nalogo, da prouči mezdne razmere pri Trboveljski pre-mogopni družbi in one pri državnih premogovnikih, zlasti v Velenju. Na podlagi podatkov, ki jih bo ugotovila ta komisija, se bodo nato nadaljevala pogajanja v četrtek. Prilične ueif! = Kdaj bo prihodnja seja konsti-tuante? >Jutarnji List< jivlja iz Beograda: Naslednja seja konstituante bo sele tedaj, ko se sestavi nova vlada. Na prvi seji se bo preči tal prestol ni rovor, na dmsri dokiar*rije vlade, na tretji pa se bo volil ustavotvorni odbor za izpremembo poslovnika. Nato se bodo odgodile seje za 20 dni. Med tem časom bodo delali samo odbori. =— Pogajanja med radikalei in demokrati se prekinejo? >Riječc javlja iz Beograda: Danes dne 28. t. m. ob desetih dopoldne so se nadaljevala pogajanja med demokrati in radikalci glede sestave vlade. Težkoče. ki so se pokazale že včeraj, «o napravile po-l>oložaj tak, da sa morajo pogajanja nrekiniti. Če se na obeh straneh ne najde formula, po kateri naj bi obe strani popusti'o. V zadnjem primeru t(> je če *e pogajanja prekinejo, bi aa> stala kriza, kakršne is ni bilo v mri državi. Čeprav ?o nv!:;cr>: u-rrnj pri' stali na. to. da dob? demokrati portfelj ministra sa agrarno reformo, sa kljub tema danes zahtevali ta resort saao. Vsled tega so sa delegati razšli, d i ne posvetujejo s svojimi klubi. 1 >onokrai-ski klub je imel nato - '* ki |e travci* dve uri. Na tej reji sa |a sklenilo, d» c!emokrnt-ki klub na odstopi od ovojih fabtev. Ca bi pogajanja prekinila, 50 demokrati sklenili, da popuste radiih alrem. naj f.iroi sestavijo vlado. — Klerikalci prisežefol >Rije6t javlja iz Eeosrrr^da: Pucka stranka bo ?)ri=egla. ko sa Urpremeni poalaanik« Kaj nameravata Narodni klub in Ra-dieeva stranka, še ni mano, ker me-rata o teta določiti skupščini njihovih strank. = Borfca za razd^liiev ponfeljev. Pogajanja o ra-dolitvi portfeljev so se dne £$. i. m. te nadaljevala. Po predlogu g. Vel iz -a Jankv^vi^a ki ga je =t;.vii g. DraJkovicn, bi obe stranB i r. i o 1 i predložiti po dve ministrski li.^ti. danes pa bi se imelo odločiti, katera od rjih ^e sprejme. I>o toga trenutka še ni upanji za sporazum. Najbolj ga cvira vprašanj« listnice za agrarno reformo, katere radikalci nikakor noče jo prepustiti demokratom. = Verifikaeij^ki odsek. \Vrifika-eijski odsek je imel sejo. na kateri so se pregledovali *pUi iz <*rne gore. Vsi mandati bodo menda overovljeni. Odsek nadaljuje svoj^ delo. Vorifik*-cijski od^ek je imel dne 27. t. m. sejo, na kateri so bili overovljeni mandati črnogorskih poMancev. Poleg tega se je vzela na znanje ostavka poslancev, ki so bili izvoljeni na več mestih. Po fIrio se je obvestilo onim, ki pridejo na njihova mesta. = Nekaj pametnega. Na seji radikalne in demokratske stranke so skle nili. da se bo postavila komisiji, ki bo v Vseh ministrstvih in državnih oblast vih pregledala uradniške seznamo in pogledala, kaj uradniki delajo, kakšna kvalifikacijo im^jo in knko so napredovali. Ko bo to delo dovršeno, se b<* stavil vladi predlog, da se zmanjka ?trt vilo nepotrebnoga urndnistva ln r6if uradniško vprašanje. = Spopad s koTanntati. V ruzlan-skem okraju je nekaj komunistov odšlo v vasi. da bi huj.ekali kmete V usta ji. Takoj za njimi so bile odposlane orožniške patrulje. Oddelek orožni-5tva je imel s komunisti k-vav spopad, pri čemer se ie izkazalo, da so bili komunisti oboroženi s puškami in mitra-1 ježami. T'bi t je bil en narednik in en podnarednik. V tuzlanski okraj je poslan oddelek vojaštva, da vzpostavi red in mir. = Radikalna nedoslednost. Beograd, 28. decembra. Radikalci so na včerajšnji seji ponovno priznali demokratom ministrstvo za agrarno reformo, danes pa so naenkrat prišli z zahtevo, da mora to ministrstvo pripadati njim. To svojo zahtevo motivirajo s tem. da Fran Govekar: 141 Sulfanlc (Dalje.) *Želim vama vso srečo!« je vzkliknil tovarnar in objel priiatelja. »Bojr z vama!« ie dejal Vodnik in podal bolnici svojo roko. »Prav ste rekli: ,Kar Rog: druži, naj človek ne razdruži!' Nerazumljiva so božja pota. a človek jih more le občudovati in se klaniati Njegovi volji!« Profesor Pelzel pa je zapel: »Mi pa ostanemo kakor smo b*li* enega srca, ene krvi!« a urno sc je ozrl ter se zasmejal: »Na, Lovrenček. le pridi, le pridi zopet! Kod si Da hodil?« »Šel sem po bokal vina,« je odgovoril deček in pokazal na mizo. kamor je bil pravkar Dostavil steklenico in kozarce. »Hoho, bokal vina! čemu? Kdo ti Je rekel? Saj veš vendar, da ne pijem! Kje si se pa tega naučil?« »Pri gospodu Prašnikarju in gospodu Pre-mrovu. ,Gost v hišo, bokal na mizo!* Tako sta rekla zmerom... Ali morda nisem storil prav?« »Prav, prav! Dobro si io uganil. TI moj Blati sinko!« je dejal dr. Repič. »Ajdite. prijatelji, natočimo čaše! Na našo srečo! Na vaše in naše zdravje!« In trčili so: »Živela eospa Marijanica! Živel, priiatelj!« — Pili so, Pelzel pa le Dožir-koma. previdno, kakor bi srkal sam strun ... Lovrenček je šel k MariJanici, pogladi! odejo in vprašal: »Mama. gospodje so veseli: kaj ne. zda i boš kmalu zdrava in mi bomo lahko spet srečni?« Stisnila ga Je na svoje prsi ter dejala: »Lovrenček, saj smo srečni, nenopisno smo srečni!« XXIX. Ponoči od 20. do 21. aprila se je ustavil pri Bidelmanu kurir, ki je jezdil preko LJubljane v Gorico. Dospel je iz Celovca ter Je prinesel vest, da je mir resnično že sklenjen. Novica Je izzvala po Ljubljani uprav vrtoglavo veselje. Konec je vedno večiim davkom, vedno novim kontribucijam m rekvizicijam — konec brezkončnim novačenjem — konec strašnim bitkam križem Evrope! Končno se vrnejo možje in sinovi k svojim družinam, ki niso slišale o nifli že toliko let. A koliko se jih ne vrne nikoli več? Koliko jih pripeljejo pohabljenih, brez nog in rok ali brez oči? — Ej, vse se prenese in pozabi, samo da ie konec največje hi najhujSe šibe božje, vojne, ki je pravzaprav povesmo vseh šib, ki bije ž njimi kruta usoda hkratu po nesrečnem človeštvu! Ljubljana je bila torei 21. aprila Diiana od veselja in vina, ki ga ie popila na sklenieni mir. Pili so meščani in pili so Francozi, ki so bili prav tako srečni, da se končno — končno vrnejo domov k svojcem. In radostna, srečenosna novica je bušk-nila tudi v okolico ter ie letela kakor ptica čez hribe in doline ter nanolnila z radostjo poslednjo vas in najmanjšo kočo. Bogata je bila vzlic vsemu prestanemu Htev meja napram Bofgarskf v Beogradu. Beograd. 28. decembra. Včerai fe 'dospela v Beograd komisija za določitev mej napram Bolgarski. V Beogradu bo imela več konferenc z našimi političnimi krogi, nakar odpotuje v Pariz, da poroča vrhovnemu svetu. = Važna odredba finančnega ministrstva. Beograd. 28. decembra. V ministrstvu financ se izdeluje ukaz o napredovanju finančnih uradnikov, obenem pa tudi odredba, da se one carinske uradnike, ki so so v službi na kakršenkoli način komprimittrali. odpusti iz službe. — »Staatswehrc se imenuje tednik, ki izhaja na Dunaju in je glasilo neke ernožolte klike, ki dela z vso silo za vspoetavitev bivše avstro - ogrske morarhije. Ob fietrti obletnici smrti cesarja Frana Josina je prinesel list Članek, ki se skončuje takolo: istočasno priseerarro mi, čmožolti le^itimi-eti, na ta sveti dan. da ne odnehamo poprej, dokler ne vmikne znova stara Avstrija k novi slavi in k novemu sijaju pod vzvišenim žezlom habsburškim«. Zraven pa list podlo zmerja CVhe in zlasti nrezidenta Masarvka. Temu se ni čuditi, saj nosi l*st na svojem čelu motto: "K^-no^olti do kosti«. Telefonik^ in brzojavna anrofll STAVKA V BOSNI. .—d Beoer*d. 28. dec. V Bosni postaja stavka elaV)tnej?a. Čimdalie več 'delavcev se javlja k delu. Politični vprizoritelji se bodo tonot menda mo-jarl zagovarjati. Komunisti eo se lotili :akralnih sredstev ter se ne strašijo niti zločinov. Njihove oborožene tolne hodijo od sel« do sela, od rudnika do rudnika in emitira jo proti onim, ki ho-eajo delati. Včeraj je taka tolpa v Tuzli streljala na 20 orožnikov, od katerih |e eden ubit in eden ranjen vendar pa jje ta napad imel ravno nasprotne po-a!«di*»e. kakor so *i jih ??leli komunisti. Torno preganja vojska. Delavci Izjavljajo, da nim^o s tolpo ničesar skupnega in sami obsojajo njeno d^lo. STAMBOUiSKI NT: Vft*jaME V M4LO ANTANTO. — d Varšava. 28. dec. Boltrarski ministrski predsednik Stamboliiski. ki je imel v Zakonanih z ministrskim predsednikom Witosem In podnred-sednikom Daszvnskim sestanek, ie Izjavil časnikanem. da ne veruie v tnalo antanto. ki v svoii sedanf! obliki pomeufa samo zbiranje med Češkoslovaško in 'Jugoslavijo. STAMBOLIJSKT IN BIVŠI CESAR KAREL. r —i Pariz. 28. dec. Bolgarski mini-sfrski predsednik Stambolijski objavlja t >Matinu« opis svojega vjetniBtva med vojno. Bolgarska vlada da ga je [▼©Škrat poizkusila odstraniti. Najvažnejši dogodek pa je. da sta prišla kon-jeem leta 1916. dva avstrijska častnika ]f njegovo celico v je5i. Izjavila sta, da 5Ju je poslal k njemu cesar KareL Po-ivedala sta mu. da je Avstrija uvedla ■pogajanja glede posebnega mini s [Francijo. Razložila sta mu potrebo, da ae Bolgarija pri druži temu gibanju. Za te pa je potreba, da vstopi Stambulij-aki v kabinet. Kmalu na to na je Nemčija izvedela o brezuspešnih prizadevanjih Avstrije za separatni mir in je poslala ▼ Bolgarijo dve diviziji, da bi Obdržala premoč. KONEC URADNIŠKE STAVKE V JULIJSKI BENEČIJI. Trst 27. dec Včeraj zjutraj so aa stavku j oči pristaniški nameščenci In uslužbenci pomorske vlade povrnili na delo. Tudi telefonski in brzojavni uslužbenci so prenehali stavkati. Tudi ostali državna nameščenci, ki so stavkali, so se danes povrnili na delo. GENERAL PELLE — KOMISAR V CARIGRADU. — d Praga. 28. dec. Češkoslovaška vlada ie izjavila francoski vladi z ozirom na noto, v kateri ie francoska vlada razložila svoje važne vzroke za odpoklicanje generala Pelleja, da ne bo delala nikakih zaprek za imen ovan i e generala Pelleia za francoskega višiega komisaria v Carigradu. General Pelle zaDusti Prago dne I. januana b. 1. Na nieeo-vo mesto bo stopil šef francoske vojaške misije general Mittelhauser. ZAHTEVE AVSTRiTSKffl URAD-NIKOV. — d Dunai. 28. dec. Korres-pondenz Herzog lavlja, da ie sklenila osrednja zveza avstrijskih državnih nameščencev na svoji seii dne 27. t m., da bo od avstrijske sekcile reparacijske komisiie nujno zahtevala« naj pomaga avstrijskim državnim nameščencem, ki so v težkem položaju, ki je nastal zlasti vsled uničujočega učinka draginie. ki ie v zadniem času nastala v Avstriji. RAZKRITA V^T ErZDAJNI*KA AFERA. —d Praca. 88 d«c. Kakor doznava >Pr"»ger Tagblatt«, se je vojaško sodišče danes bavilo z velike* veleizdajni-ško afero. Gre za razširjeni'* dunajskega monarhističnee-a lista »Die Staats-wehr«, ki ima na (češkoslovaškem precej naročnikov, za katerimi sedaj poizvedujejo. CEŠKOSLOV * POSLANIK NA DrNAJTL —d T>nuaj. 27. dec. Zastopnik češkoslovaškega tiskovnega urada na Dunaju je PooSla^čen izjaviti, da jo vest dun^kih listov o odpekTicanju češkoslovaškega, poslanika na Dunaju dr. Fliedra tendenčna izmišljotina. BRZOJAV* ^ONFEEECA V PPAGI. —d Praga, 28. dec »Narodni Politika« javlja, da se v drusri nolovici meseca januarja sestane v Prasri telegrafska konferenca srednjeevropskih držav. NEMČUA JF I7T?OClLA 41.000 TOPOV. — d Pariz. 28. dec* Francoski vojni minister ie v zbornici izjavil, da ie Nemčija od premirja sem izročila zaveznikom nad 41.000 tonov. NA MADŽARSKEM NADALJUJE SVOJ POSEL KRVNIK. —d Budimpešta, 28. dec. Danes ob 9. dopoldne je bila proglašena sodba v procesu proti bivšim ljudskim poverjenikom. Sodišče je spoznalo vse obtožence za krive radi žaljenja veličanstva, hujskanja, ponarejanja denarja in ščuvanja k uporu in je obsodilo Karla Vantosa, Deeiderja Bokanvja, Petra Agostona in Josipa Hanbricha v smrt na vešalih, Franca Bajakija, Antona Dovcsaka, Jurija Nvisctorja, Henrika Kalmarja, Josipa Kellena in Aleksandra Szabadosa na dosmrtno prisilno delo. Radi zločina ponarejanja denarja so bili vsi obtoženci obsojeni na denarno kazen 1000 kron, razen Szabadosa, ki mora plačati 4000 kron. HARDING O RAZOROŽITVI. —d Pariz, 28. dec Kakor poročajo listi, je Harding v listu »New York World«, ki je pričel kampanjo za mednarodno razorožitev, objavil izjavo, v kateri veli: Splošna razorožitev je najvažnejše vprašanje v izvedbi mirovnega programa, po katerem streme vsi narodi. Države, katorih oborožena moč jo največja, naj bi prve začele razoro-ževati. Svetovna vest. kakor tudi čam-daljo večja želja vsakega naroda po miru, vzbujata preverjenje, da ni več daleč čas, ko bo vladala pravica, ne pa nasilje in ko bo razorožitev dejstvo, ne pa samo sanje. BOLJ8EVIKI UVAJAJO NONOPOL KNJIG. —d Moskva, 28. dec Dekret vlade prepoveduje zasebno posest knjig, ki preidejo v posest splošnosti. PREBIVALSTVO JAPONSKE. — Vvashington, 28. dec (Brezžično.) Po zadnjem ljudskem Štetju ima Japonska s Korejo, Fonnozo in Saha-linom vred 77 milijonov prebivalcev. Iz nase hralfenine. — Vzpostavitev zveze z južno Srbijo. Beograd, 23. decembra. Včeraj je bil končno popravljen Raljski most ter s tem vzpostavljena zveza s notranjostjo Srbije. Včeraj aa je preko toga mostu prvič peljal tudi simplon-ekspree. Dogodki na Jadranu* Borba za Reko. reka PRED PREDAJO. — d Trst 27. dec. Cez dan se ]# nadaljevalo na obeb straneh stre« Banje s presledki, ne da bi se vnel boi. Reško letalo ie pristalo pri Zav-Bah in je bilo uplenjeno. Okrožna Črta ie izbolišana in ojačena. Reški Gigante in rektor za voia*ke Venturi sta naorosila divlzii-povelmika onatHske?a za se-ki io bil določen za Jutri doji Trat le dospelo not častni- kov in 78 voiakov. k! so vsf labko ranjeni. Med niimi sta en častnik in en vojak z Reke. i ŽRTVE DOGODKOV V BASKI. ! — d Cerkvenlca. 28. dec Doznavalo, da so na Božič bili pri snopa d u v Baski na naši strani ubiti: Lolič Kajetan. Bora Franio. Kasta-nlč Marica. Kastanič Anica ter desetleten otrok. Potriuieio nadalje, da sta ubita dva ardita. eden pa težko ranjen. Bonočl ae ie nekaterim n»* - šim ljudem posrečilo, da so zbežali pred arditi v Pravičane-Lukova Tudi danes je zbežalo pet oseb v Novi. GIOUTTI O AKCUl PROTI REKI. —d Ri», 27. doc Kakor doznavajo listi, je ministrski predsednik Giolitti sprejel odposlanstvo različnih akupin in dementiral vesti o smrti ali ranitvi D* Amiunzia. Izjavil je, da veruje, da se izvrši zasedba Reke po načrta generala Caviglije as recnlarnimi četami še danes. Dal je povelje, izogibati se kar najbolj mogoče prelminjn krvi. Dalje je ministrski predsednik razložil, da se je bilo trefea z akcijo proti Reki požuriti, da se zabrani 7anan> intervencija s strani Jugoslavije. >Coniero d' I tal in < pise da eo odpoalanc-i po razgovoru z Giolitti jem izjavili, da smatrajo nastop vlade za popolnoma upravičen. ITALIJANSKE IZGUBE. —d Rim. 27. dec Redne čete imajo doslej kakih 30 mrtvih in približno 100 ranjenih, med njimi n.«kai častnikov. Legionarji so razstreliti štiri mo?t^ve Čez Rečine. KAJ JEZ LFKO BAROS? —d Rim. 27. dec Bastignae je no-slal izdajatelju vTribime« pismo, v katero m vprašuje aH vsebuje racallska pogodba tajne določbe, ki priznavajo barosko luko in bližnje železniške naprave Jugoslaviji, kar bi ogrožalo obstoj reške luke. >Tribuna* piše. da ni nUrakib tainih doloeb, v kolikor je ona informirana. POZIV GENERALA CAVIGLIJE. —d Trst. 27. dec Ponoči je došlo do živahnega streljanja iz pušk in iz strojnic med rednimi eetami in reškimi legionarji. Streljanje je bilo brez resnih posledic Danes je dal general Cavi-#iia iz letala razširiti proklamacijo na Reki. ki poživlja meščane, naj se bratomorni boj konca, REdKO PREBIVALSTVO PROTI D* ANNUNZUU. —d Trst. 27. dec Listi poročajo is Opatije: Reško prebivalstvo se je uprlo proti D* Annunziu. Včeraj so se mehčani zbrali pred poslopjem poveJjoi&t-va ter zahtevali, naj prenehajo sovražnosti. Ljudstvo je sito večnih nadlog, ki jih je uvedel D' Annunzijev režim in ne more več prenašati njegovih krutosti. Kot odgovor na proteste in za-* hteve prebivalcev so legionarji napadli meščane in uduMH vstajo v krvi. UNIČENA TORPEDOVKA* —d Trat, 27. dec Listi poročajo ie Opatijo, da so vladne čete obstreljevale torpednega rušilca >E=rpero<, vsled česar so eksplodirali kotli in je ladja zgorela. VeČina posadk« je skočila v morje in se je na ta način resila, ITALIJANI ODKLANJAJO NAŠO POMOČ! —d Rim, 27. dec Kakor javljajo listi, so jugoslovenske oblasti v Bakra ponudile generalu Cavigliji vojaško pomoč. Caviglija je pomoč takoj odklonil, zakaj vprašanje Reke in vsega ozemlja, na katerega se nanaša premirje, je po pogodbi premirja edinole zadeva Italije. RIM ŽALUJE RADI REKE. —d Rim, 27. dec. Pri seji občinskega sveta je rimski župan z ozirom na vznemirjenje prebivalstva radi reških dogodkov predlagal, da se seja v znak žalosti odgodi In sastava na kapitoln razobesi na pol droga. Občinski svet je predlog sprejel, kar je vzbudilo odobravanje navzočega občinstva. BOMBE V RIMU. — d Rfm. 28. dec. Nacijonaltsti so v uredništvo »Stampe« vrgli bombe. Prostori uredništva so zelo poškodovani. OBSEDNO STANJE V TRSTU. —d Trst, 27. dec Kakor poročajo listi, je bila nedelja, drugi dan po proglasitvi obsednega stanja, zelo burna. Povsod se je opažalo nekako gibanje. Na Glavnem trgu so se popoldne sbrar le gruče fašistov, toda karabinjenji so jih kmalu razpršili. Kmalu na to je on-di eksplodirala bomba, ki pa k sreči ni nikogar ranila. Fašisti so se ves dan skušali zbirati na raznih krajih, pa so bili po prvih vzklikih raznršeni. Vsled uspehov vladnih čet na Reki so fašisti zelo potrti. Ponekod so prisilili trgovce, da zaprejo trgovine v znak žalovanja zaradi postopanja vladnih čet zoper D' Annunzijeve legionarjc Ravno-tako so nekateri zasebniki morali izve-eiti zastave na pol droga. Tekom sobote in nedeljo je bilo vsega skupaj aretiranih 150 oseb. Da se zavarujeta javni red in mir, so se zaprla gledališča in kinematografi- Ker fašisti nadaljujejo demonstracijo, je ganeralni civilni komisarijat izdal zelo stroge odredbe zoper one, ki bi se ne ravnali po predpisih, veljavnih za obsedno stanje, ki je bilo v soboto proglašeno v Trato. Straže ne bodo več poživljale gruča ljudi naj se rszidejo, temveč bodo takoj začele aretirati. —d Trst, 27. dec Generalni civilni komisarijat je za zasedeno ozemlje odredil, da se o polnoči od nedelje na ponedeljek obnovi preventivna cenzura za vse tiskovine, ki ae morajo pred objavljenjem predložiti oblasti v tren izvodih. Predpisane so zelo stroge kazni; denarna globa najmanj 500 lir in ustavitev lista. Zakal smo zuiSall narsfetel Ko smo letos aprila meseca zvišali na 15 K naročnino, smo bili trdno uverjenj. da bomo brez težkoče izhajali s to naročnino do konca leta. Delali smo račun brez vevške papirnice. Zviševala nam je tekom leta opetovano ceno tiskovnega papirja v prav občutni meri. tako da nas je stala posamezna številka na upravnih in tiskovnih stroških do novembra 63 vin., tekom decembra pa celo po 70 vin., dočim je naročnik dobil 26 Številk v mesecu za 13 kron. torej posamezno številko do 57 vin. Doplačevali amo na naročnino iz dohoda kolportaŽe in inseratov. To pa ne more iti več. Slovensko časopisje je vezano na ozek teritorij Slovenije in sporadično na Hrvatsko in Srbijo. Okupirano ozemlie ie časopisju zaprto, v inozemstvo pa vsled sitnosti in drajrinie bančnih nakazil — ker ni direktnega denarnega prometa — siino oodraženo. k temu pripomore tudi primeroma visoka poštnina. Dnevnikov je za tak ozek prostor med Slovenci preveč in razvoj zelo otežkočen. Z novim letom narastejo nam tiskovni in upravni stroški za eno Številko »Slovenskega Naroda« na 80 do 85 vin. Jasno je, da tako visokih stroškov ne zmoremo več in da moramo naročnino zvišati na ono mere-, da se ognemo vsai doplačevanju. »Slovenski Narod- ie pošten, nepodkupljiv list. nima nikakih skritih fondov, iz katerih bi pokrival Izgubo. Odvisen ie le . decembra 1920. Uprava >Slov. Naroda*. V Ljubljani. 29. decembra 1920. — Nemški priirkn^cncl. Pod do- ■ nečim naslovom >Poziv na zvezo narodov, da odloČi o pripadnosti Ptuia k Avstriji«, priobčuje »Neue Freie Presse- tole brzojavko iz Gradca: »V posvetovalnici -Siidmarke« se je dne 25. t. m. vršilo zborovanie zastopnikov mesta in okraja ptujskega. Sprejela fce je resolucija^ v kateri zborovalci na poziv celokupnega prebivalstva nujno in z \'so odloč- ga Sokola. Prve besede, ki jih je izustit so letele na njegove člane. Dejal je med drugim, da sta ga ob prihodu v vas dva »nahrulila^. To sta bila dva Sokola! Poglejte starši, kakšne sadove rodi sokolska vzgoja! Potem se ie lagal, da je pred cerkvijo nekdo predenj pljunil. »Tudi ta je bil Sokol! Kam vodi So-kolstvo, ta brezverska družba! Poglejte, kako pripelje Sokol Človeka do nepoštenja! Ustanovitelji Sokola imajo smrten greh. še večji greh pa imajo nostjo zahtevajo, da avstrijska zve- I oni, ki ga rcdržuiejo in podpirajo, O. zna vlada, štajerska deželna vlada kakšni muCeniki smo - m i Knshisovi in r^ntralm nriH »v*tritelrifa dežela l namestmkiJc — Nihče na Skaručni ni in centralni urad a\ stnjskin aezeid nikomur ni znano, da bi bil i store vse potrebne korake da izoo- , žuonlka kdo ,nahrulil« ati predeni plin-slujeio vri zvezi narodov, da se dh- j nil Zato je več kakor KOt0vo. da k moz" tegneta k onemu ozemlju, glede katerega nai ljudsko glasovanje odloči, da-H hoče šc nadalje ostati pod jugoslovenskim gospodstvom, alt se j ska ideja sveta, hoče vrniti v naročie svoie matere, tudi sodni okraj ptujski, kakor tudi prastaro nemško mesto Ptuj.« — Čudimo se. da priobčuje list. ki hoče veljati za resnega, takšne bedastoče ptujskih nemških prifrkniencev. ko je vendar vsermi svetu znano, da so meje Jugoslavije že zdavna definitivno in nepreklicno določene, na čemer ne more ničesar spremeniti niti zveza narodov, ako bi se tudi j razni nemški m nemškutarski oo4-blazni fanatiki še tako postavbali na glave. — Pouk v cirilici se uvede v prihodnjem šolskem letu kot obliiga-ten predmet že v II. (do zdaj v III.) v srdu nad zavednimi Skaručani skotil i laž, samo da si ohladi svoio onemoelo iezo na Sokolu in onih. ki jim je sokol- — Napredovanje pri Jažnl železnici. Naslov centralnega nadzornika so dobili: Dr. Aleksander Patur. Alojzij Pregelj in ing. Mihael Ogrinc. Za višje nadzornike so imenovani: Karel Sajo-vic Avgust Ludvig, fTmerik Malovrh. Fran Vidic, Cvzebij Hrašovec in inženirji: Brettschneider. Šešerko, Krick i« Doikovskl. Naslov viS>ih nadzornikov sta dobila Pavel Blinc ln ing. RlngeL Za prave nadzornike so imenovani: ing. Mondecar. Fran Planinšek, Josip Košir, Fran Cvek. Fran Potočnik. Alfred Rupp. Rudolf Jakhel, Ivan Pirjevec, Ivan Končan. Adolf Maracci. ATolzij Sul-gaj. Ernest Vargazon. Vaclov Černlgoj, in Ivan Manfreda. Naslov nadzornika so dobili: inženerja Josip Felber in Marcel Tome, razredu ljudskih šol.* Tako ie odredil j Adolf Paljege Adolf Sieberer. višji šolski svet in naročit, da se {CT£CA,^ . * 7wttn,n/t^.\ a~ ..,r>.»mv.^o lota Josip GabnJevcic. Lovto BočKar in r ran 5"gJ° U,č,^:"(l,C*L *f$lSz!L I KocjanSič. Za vB.'en strojnega korri-1921 priučiti cirilice v toliki men da j sarja ,„ imenovan taB. Welnbcreer. Za bodo s pričetkoni solskejra leta 19JI j revjdel,te so imenovani: Erncst Pristopajte fe »Jugoslovanski malici r i —1922 lahko pričeli s poučevanjem. — Klerikalna vsiljivost. Sila slabo se mora goditi klerikalnemu časopisju, ker ie poseglo po novi metodi za agitacijo. V zadniem času namreč hodijo celo po mestih po nalogu svojih dušnih pastirjev tercLial-ke od hiše do hiše. cd stranke do stranke in agitiralo za »katoliške« časopise, pozivljaioč. da nai stranke odpovedo »brezverske« časopise, ki so duSi v pogubo in deci v pohujšanje! Ta ostudna aigitaciia seveda ori pametnih liudeh prav nič ne zaleže: značilna pa je. ker se ie nenadoma pojavila na več krajih. Iz česar upravičeno sklepamo, da mora klerikalnemu časopisju že zelo huda presti, da se poslužuje tega ravno ne navadnega pota za svoie razširienie med mestnim prebivalstvom. Da nI nobeden obvezan poslušati teh čenč in da te agitatorlce nlmaio pravice do obzirnosti, ie samo ob sebe umevno. Edino sredstvo. Iznebltl se teh nadležnlc. ie pač. da se iim pokažejo vrata. — Peganova afera. Javili smo že, da ie bil zavrnjen predlog glede delegacije splitske odvetniške zbornice v Peganovi aferi. O eferi bo torej razsojala pristojna ljubljanska odvetniška zbornica- Kakor čujemo, bo zbornica sklepala o tej za.devi že tekom tega tedna. — Klerikalni obrekovalci na delu. V včerajšnjem listu smo poročali o slučaju nčitelja Ferlupe v Ribnici in o obsodbi obrekovalca Lovšina. Glede te zadeve smo prejeli na pristojnem mestu to-le informacijo: Ko je dobil vitji eolski evet uradno obvestilo o aferi Lovita (Skubicl - Ferluga, je takoj kot nadzorstvena oblast razveljavil nezakonito odrejeno suspenzijo nčitelja Ferlnge. — Sistematična gonja proti Sofcol-atve. S Skaručne nam pišejo. Na Skaručni Imamo romarsko cerkev, ki je posvečena sv. Luciji. V nedeljo. 19. t m. ie bil praznik te svetnice. Prišel ie maševat v to podružnično cerkev župnik Iz Vodic. Pa ne, da bi bil žimnik nrl pridigi povedal kai Iz žfvlienn te svetnice, oač na se Je spravil nad tukajšnje« Franke. Ivan Kaffou, Ivan Malgaj. Fran Besek. Maks Hubalek. Karel Rudella. Ivan Deržič, Fran Jarh. A. Rasberger, Josip Grilc, Stanislav Stergar, Ivan Turk. Andrel Hallada, Henrik Vodička. Ignncij Orelka. Ivan Knster, Anton Gregorc, Martin Košuta, Fran Oregor-čič in Josip Sonne. Naslov višjegn revi-denta so dobili: Leon Dolinšek. Fortu-nat Klink. Matija Mikllč. Ivan KalinSelc Alojzij Kavšek. Ivan Kovač. Alojz Ko-vačič. Fran Hois in fnćenk Reich. Za revidente so imenovani: Viliem Tome, Ivan Rutar, Lev Dekleva, Josip Zupančič, Karel Herman, Josip Hlebec Jakob čemjavič in Ivan Kragelj. — Železniške zvezo. Ko se bodo vsled rudarskega Štrajka nastale t v LJubljano. NI čuda, da so amerlSV! Izseljenci pad!!, ko so jfh v Cmomlm oslepariH za potne liste, se d^airim Izkuvfšcevafceaa v roke v znani Kolodvorski nlfci. kjer so bile otvoriene »nekoncesfjonfrane potovalne pisarne«, ki so lzse!?ence odirale pri izdati vormn Usto* Pod doneČfm, nprav amerikanskim naslovom je tekom letošnjega r*o!Te*?a otvrtri'a tvrdka »StrukeP Če Horak« v Kolodvorski u!ld svojo pisarno za eksnorf in Imptvrt v Amerike. Ta tvrdka fma svnj jfnvnl sedef v Newvorku. tu je H7a nfe podrtržnica Glavni zastoonfk te tvrdke ie bil Leon Štrukelj, -man po nek? aVcfij amerikanskih daril, v Amerik! »e bfl tvdt član »Jugoslovan-ske^a infrirmacf^Vesa biroa«, štrnkefj Je bil h kram v LjuMlari? zastopnfk zl^lasne »Cu-nard Line*, glede katere fe celo naše ministrstvo norraniih zadev 5zdaTo o*iro kritiko o nienem nostonaniu z nagimi izseljenci v Trstu. O SrruMjevem delovanlu so prihajale ooficfl! zelo številne pn"*n?be. Slednjič so v začetku decembra Javili policiji trije kmečki fantje iz Lukovice, kamniški okraj, da so Leonn Štruklja r^ebn« izroči denar za vozne lfcf>e v Ameriko, katerih na niso preje!?. Policija ie začela sfvar zasledovat! In Je bfla R t. m. primerna ^tmklja aretirati ter gn izročiti sodišču. Leon štrukelj Je nakupil veliko množino slovenskih kniig. raznih rdravilrfh zpTjss m drrsrfh stvar!. Vse "to te nameraval odposlati v Ameriko ter tam razpečaf. Hote! se je ravno odneliatf. ko so s:a prije'?. O cel! zadevi nam poroča liribllansko policijsko ravnafel^tvo *e nasledile podrobnost!: P^ed nekaj dnevi fe p^Hziia zaprta izseljensko Pisarno »Srni Vel j & Ho-rak« v LJubljani, Kolodvorska nlica 35, ker so se dognale razne neredno*ti. k? so se vršite pri te* IzseHeni^V? azentnri. Tako se ie na primer zgfasilo pri poT?cfl? več kmečkih btriov, ki se tM?!?. da so na roke Leona di. da se nase himne Čim bolj popularizirajo! Toplo priporočamo. — Revi> »Nova Evropa« St. 13. ima tole vsebino: >Meštrovičev HrisU; >Mežtrović u Kngleskoj«; >Značaj civilizacije za raedjunarodna pitanja*, (dr. Jovan Cvijić); >Zadarpoeilerapall-skog ugovora«; (dr. Hugo Verk); >Naa položaj na Jadranu« (B. Ljubački); >I*orcAonova filozofija intucije« (Vladimir DvornikoviĆ). Poli*ični pregled: >Venizelos i Konstantin«. Književni r/egled: >Božična legenda«; >Preda-nje«; >Dve himne umetnikov«; >Lju-bomir Nedić<. Beležke: »Zamisao Kosovskog hrama — šta je s Kosovskim hramom?« — Vsem trgovcem iu obrtnikom v Sloveniji! Obrtniški koledar za 1. 1921 je razposlan. Ako bi ga kdo pomotoma ne bil prejel, naj reklamira zanj pri upravnižtvu >Obrtnega Vestnika« v Ljubljani (E. Franchetti, Dunajska cesta). Koledarju je spredaj priložena položnica v svrho vplačila zneska K 20 s poštnino vred. — Tisti, ki koledarja ne bi hoteli obdržati niti plačati — takih, upamo, bo molo — naj ga vrnejo najkasneje do S. jan. 1921, da bo Se mosroče razpečati ga drugje. Po preteku tega roka upravništvo ne bo več priznalo vračil. Goriomenjeni znesek naj blagovolijo odjemalci takoj nakazati, ker se potrebuje denar za pokritje stroakov! k — Sokol I. priredi v petek dne 31. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Mestnega doma svoj Silvestrov večer z zelo raznovrstnim sporedom. Bratje in sestre ter sokolstvu naklonjeno občinstvo opozarjamo na to prireditev, da 6e je r obilnem številu udeleže. Zdravo! k — Pred prodaja vstopnic za člane k silvestrovemu večeru ljubljanskega Sokola se vrši dne 30. in 31. decembra od 16. do 20. zvečer v odborovi sobi v Narodnem domu. (k) — Sokol Mozirje je imel dne 12. decembra svoj 40.letni občni zbor, katerega se je udeležilo izredno mnogo bratov in sester. Društvo si je v tem letu preskrbelo lastno telovadnico v prostorih br. Ivana Lipo!da. kateri jo dal lokal za dobo 25 let društvu brezplačno v najem. Na Ljubnem se je ustanovil pododsek. Br. Ivan Lir»o!d in Matija Puneer st* ie skoz 40 let člana Mozirskes;a Sokola, radi tega se jih izvoli soglasno cAstnim članom. Brat dr. Goričar omenja požrtvovalno delo br. staroste R. Pevec, ki naj bi bil v vzgled vsem sokolom. Nove pravila se po kratki debati sprejmejo. V nov odbor so bili izvoljeni sledeči br. ozir. sestre: K. Pevec kot starosta, J, Ll-pold kot p'xlstaroste*. Odborniki: Jos. Troger kot blagajnik, Vek. Podkubov-Šek kot tajnik, J. PuSenjak, F. Baš, F. Calinšek in J. Klemenak. Odborni-ce: Stanka Pepelnak in Zalika Gori« čan. Namestniki ozir. namestnice: A. Ferdan. Iv. Panlin in Angela Goričar. Načelnik: A. Pelikan, namestnik F. Paganel. Tiirlsfika In spsrt. — Nevarnosti e'mskega sporta. Krasota zimske narave in prijetnost zimskega sporta vabita občinstvo, da se štmklia plačali potne flste no 21 ono kron, ! posvečajo temu sportu vedno širši kro-dočim Stroke'! trdi, da tfh nI nikdar vide.! i 2i. Ker je bil dosedaj zimski sport le do dneva ovadbe ! malo razširjen, je večini nepoznana ne- StrnkTieva uslužbenca. nie«zov sorodnik" varnost tega sporta za one^a, ki ni iz-F*anc S trnke!?, rodom Drnaičnn, in neki J vežban in ki misli da za to ni treba ve-FAdo!i Vlaadiha, pa sta pobegnila, seveda ! žbe. Zimski sport nudi gotovo največ in tudi vsak s poino mafro km^t-ft žuljev, j tudi krepi gotovo najbolj zdravje. Uso-(Pop^er^la sta okrog ?4?0H0 Ki. 1 depoln pa lahko postane novincu, san- Štmke!! !e hrdi ntiino snnnnV, da ie i kaču, ki hodi na progo, katere 5e ne mo-snravljal čez ineoslovensko meio kmečke i rc obvladati, ali celo smučarju-turistu, fante — voias7ce oM-ezance v Ameriko. Pre- j ki hodi v zimski gorski svet. Predvsem lskava le zelo obsipa fn v tekn. Če bi bf! [ smučarju, ki ni obenem turist, ki ne po-med občinstvom kđo oškodovan po firm! ! zna alpskega sveta in njegovih poseb-8rmke!! & Tforak«, nai to !avi dc?eTnemp ! nosti v zimi in ki ni dovoljno treniran sodtSčn v LfuMlauo. sMleevafe se na sp!s I in ne obvlada dovoljno svojih desk, oprav. it. Vr TX.. 2^^7/20 n'sfpno ali nstme-no. Bale !e bil Leo Struke!j ttdl v svof! nov! domovin! — Amerik! — med rojaki na zelo slabem g!aso In n! u?lva! zaupania. Kako se mu Je zaupalo razdeljevanje amerikanskih daril, m prav umlitvo. še mani pa fe tukaj jasno, kako so se darila razdelila To pa bo po možnosti dognala preiskava. Hnlfnrsio Repertoir Varoff^ra gledališča ▼ ?4ubliani. Drama: Rreda, 59. čee.: zaprto. Četrtek, 80. dec.r Sen krstne noči ▼ opernem rledalisen ob dramskih cenah, red D. Petek. 31. dec.: zeprto. Opera: Sreda^te. dec.: Toeea, red C. četrtek, 3. dec: Sen kresne noči, v opernem *r!edalisčn, ob dramskih ce- Iahko postane ta lepi užitek usodepoln. Novinec spada na vežbališče In šele po dolgem času lahko začne poizkušati z manjšimi turami, katere potem stopnjuje primerno svojemu znanju. »Športna zveza« bo v vsakem oziru pospeševala razvoj zimskega sporta, skrbela pa bo tudi za možnost, da se mu privadi vsakdo, ki to želi; s tem bodo odpadle nevarnosti, ki so z njim združene. Otvorila bo splošno vstopen brezplačni smuškl tečaj v Ljubljani in v Bohinju in dajala nasvete glede zimskega sporta v svojem glasilu »Šport« in opozarjala na glavne njegove nevarnosti. Športna zveza. — Smučarski tečaj v Bohinju, interesente opozarjamo, da se prične smučarski tečaj za novince — dame m gospode — v Bohinjski Bistrici koj po novem letu L s. dne & januarja 1921. — Tečaj bo brezplačen in bo trajal pouk (norvež. alpin. tehnika) pod strokovnim vodstvom 14 dni. Prvi teden, do 10 dni ae bo vršilo sistematično vežbanie v najbližji okolici Bohinjske Bistrice, pro- HainoiieiSa poročila. vodja med Dravo in Sakovo z nah. red D. Petek. 31 dec.: Od bajke do bajke, ti koncu tečaja pa so'projektirani 4 le-etregka predstava, ob 8. pop., izven, pi, tudi za pravkar Izvežbane novince — Pevski zbor »Glasbene Matice«. V četrtek 30. t. m. pevska vaja moškega zbora, — Odbor. k — Pevsko drnStvo »t/joblianski Zvon«. V četrtek »večer ob pol 8. moški zbor. Vsi! k — Marolt Fran: Narodne himne in domorodne pesmi. Za mladino. Založilo Društvo sa zgradbo učiteljskega konvikta. V Ljubljani, 1920. Str. 48, cena 5 K. Za šole neobhodno potrebna zbirka jugoslovensklh himen. ČeSke In obceslovanske himne ter raznih domoljubnih pesmi in koračnic sknnaj IS točk, vse prirejene dvoglasno. Zdaj . ne bo izgovorov, da ni naoevov in be- * primerni. lahki izleti v bohinjske planine. — Za tečaj je prijavljenih 2e več udeležencev, dam m gospodov iz Ljubljane, Zagreba, celo posamniki iz Rume In Mostarja in bo to prvi jugoslovenski smuški tečaj, na katerem se snidejo ljubitelji smuškega sporta Iz raznih pokrajin naše kraljevine. — Za dobro prehrano in prenočevanje po zakurjenih sobah je poskrbljeno; celotna dnevna oskrba (penzija) za udeležence tečaja kot sploh vse goste, ki se mude v Bohinju najmanj 1 teden dni, ae računa 20 dinarjev. DAVmOVlC NASLEDNIK PAŠIČA? — Zagreb. 28. decembra, Sirijo se vesti da bo sedaj Ljuba Davidnvić prejel od regenta mandat za sestavo nove vlade, ko le Nikola PaŠlć vrnil poverjeni mu mandat. Ta vest doslej še ni potrjena. POGAJANJA RAZBITA. — PASlČ VRNIL MANDAT ZA SESTAVO NOVE VLADE? Beograd. 28. decembra. Seia demokratskih in radikalnih delegatov za sestavo nove vlade ie traiala do 2. popoldne. Radikale! so sicer pristali na zahtevo, da dobe demokrati finančno ministrstvo, zahtevali pa so zase ministrstvo za aerarno reformo. Demokratski delegati vsled sklepa kluba te zahteve radikalcev niso mojdi odobriti, vsled česar so se podajanja razbila. Nikola Pašlć ie odšel ob 2. Doooldne na dvor ter vrnil orcstolonaslcdniku regentu mandat za sestavo nove vlade. POMIRLJIVOST PREVLADUJE. Beozrad, 28. decembra. Demokratski klub Je ime! danes od 5. do 8. zvečer seio, na kateri se je razpravljalo o novi situacij!, ki le nastala vsled tesra, da ?e Pašić vrni! regentu mandat za sestavo nove vlade. Na tei seji so razni govorniki nastopali jako Dornirlifvo. Tudi v radikalnih krogih prevladuje trezneiši element, ki že!e. da pride končno le do sporazuma. KOluTTNISTI ROfR.TO PRIČETI REVOLUCIJO IX MEŠČANSKO VOJNO? — Beograd, 28. dec, >Balkan« pri-obtuje i* Zagreba to-lo informacijo: »Iz okolice Stjepana Radića smo izvedeli, da je imelo bivanje v Zagrebu Širne Markovica, predsednika parlamentarnega komunističnega kluba, ta cilj. da se dogovori s jiredstavitelji Radiće-ve «rtranke o skepnem postopanju in sodelovat in v revoluciji, ki se pripravlja v najkraćem Časn v naši drŽavi. Sima Markovih je Radića in njegovo najbHžnjo okolico prepričal, da je proletarijat že poTvolnoma pripravljen za krvavo borbo iu da so komunisti preskrbljeni z vsemi potrebnimi sredstvi, da zasignrajo revoluciji uspeh. Komunisti v Beograda imajo radiatelegraf-sko zvezo preko neke zaupne osebe z Moskvo, koder dobivalo poročila in navodila ne samo za politiko komunistične stranke v naSi kraljevini, marveč tndi ra politično taktiko komunističnih organizacij v Češkoslovaški. V Beogradu obstoja tajna organizacija, ki je že pripravila vse potrebno za izvršitev prevrata in prevretja proletar-ske diktature. Čira bo diktatura prole-tarijata proglašena, so takoj prične po /e izdelanem načrtu ra??la?čenje privatne posesti. NAŠA MEJA NA SEVERU. —d Maribor. 29. decembra. Na zadevna vprašanja razmeiitvene komisije je odločila pariška konferenca veleposlanikov, da ima kot izbo disce za rreditev meje med Sv. Duhom in Muro služiti križišče raz- ininistrativnimi mejami med okrajema Maribor In Lipnica. t 1. pribil žno 200 ni vzhodno od cerkve Sv-Duha. Nadalje le veleposlaniška kotv ferenca odloČila, da se smejo na administrativni meii med Sv. Duhom in Muro izvršiti do potrebi malenkostne izpremembe. Na temelju to odločitve so se dne 28. t. m. vršila med jusroslovenskimi in avstrllsklmj delegati podajanja, ki so. izvrerni! majhen del. dovedla do načelnega sporazuma. Natančno določitev rmv ie v tem mejnem odseku bo Izvedlo tehnično osebje obeh imenovanih delegacij po zemlieknjižnih Dodatklrt nakar se bo izid razmejitve objavi?. NAš POSLANIK NA DUNAJU. —d Beograd. 28. decembra. Za pomočnika ministra za zunanje stvari bo prišel v Beocrrad dr. Milfutiii Jovanović. sedanji poslanik v Ber* nu. Dosedanii pomočnik ministra za zunanje stvari Tiča Popovič pa orj-de za poslanika na Dunaj. PRED PREMIRJEM MED ITALLIO IN REKO. —d Dunaj. 29. decembra. Kako/ poroča »Neue Preie Presse« iz MIlana, je reši župan naprosil generala Cavfcrlio za razgovor v svrho uvedbe podajani za premirje. Razgovor je bil dovoljen, ne pa ustavitev strew Ijanja. TRGOVINSKA POGAJANJA Z NEMČIJO. —d Beograd, 2H. dec Pogajanja za trgovsko pogodbo z Nemčijo, ki so so začela že pred dnljsim časom v trgovinskem ministrstvu, niso imela dosedaj nobenega rezultata. Na konferencah' med našimi in nemškimi delegati so pretresali samo vprašanje, na kak nar čin naj se sklene dogovor. Možnost* da 60 sklene carinska pogodba, za ka* tero se nemški delegati posebno pot*' gujejo, je zaenkrat oopolnoma izklju*-čena, ker namerava ministrstvo take pogodbe čklepati mijprej z zavezniskinr? državami. Pogodba z Nemčijo bi so imela skleniti na podlagi svobodne trgovine. Ako bodo pogajanja tekla ugodno. 6Q bodo najbrže podaljšala sa deset do petnajst dni. Predsednik nafto delegacije je dr. Mirko Popovič, drugI delegat je Milan Todorovic, načelnik trgovinskega ministrstva, tretji pa Sar va Lukič, ravnetelj earinske direkcije-Prideljeno jim je potrebno število etrov kovnj ako v, katere so delegirala vsa ministrstva, ki so interesirana na po* godbi. Predsednik nemške delegacije ie Karel pi. Stockhanimer, ravnatelj ministrstva za zunanje stvari ▼ Bero lina, PONOSNEGA LJUBIM ŠPANCA . • r — d Pariz, 28. dec. PresMro Beofrad poroča: >Temps< prinaSa notice, k! trm Jo je dostavila takozvana črnogorska vlada ki Id se z'as: V nasprotju e intormacilamJ listov črnogorska vlada * Imenu kralja NK kite tudi nadalle odklanja apanaže, kl lo ponuja kralju vlada kralje* ne SHS. Crnogor* ska vlada ne smatra« da Je vprašanja neodvisnosti črne zore iticno. i prh — Vsakoletni >SiIvestrov večer* ^ Ljubljanske ga Zvona* spada med naj priljubi jenejše zabavne prireditve v Ljubljani. Letos bo nudil v pevskem in zabavnem delu mnogo Ipoega, polnočna alegorija bo krasna. Za dobro kep-ljioo je ©obor preskrbel, v paviljonih bodo na mzpolago mrzla okrepčila^ — mali dvorani ples. Začetek ob oe-miii zvečer, vstopnina za podporne člane 10 K. za nečlane 20 K. ^ — Pevska društvo »Zar>« v Ta ep na priredi na novega leta dan veselico v gostilniških prostorih pri Koširjevem hrastu v T?ienu s sledečim vzpo-redom: Petje, srečolov na dobitke, ples n prosta zabava. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. k — Trgovsko bolniško In podporno druStvo v Ljubljani naznanja svojim p. n. članom, da se vrši v četrtek 13. Januarja 1921 v sejni dvorani mestnega magistrata ob pol 8 zvečer Izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. prememba pravil in 2. raznoterosti. O. Člane prosimo, da se občnega zbora mnogoštevilno udeleže, k — Slov. trg. društvo »Merkur^ priredi v pondeljek 17. januarja 1921 v dvorani Mestnesrn doma ob 7. zvečer predavanje o Siamu In vzhodno aziat-sih deželah. Predaval bodo gosp. in-žener Ferdo Lnbsa, ki je oroueeval kot eiamski državni svetnik skoro petnajst let vshodno azijske razmere. Predavanje bo ilustrovsno s ekioptični-ml slikami. Vstop prost Gg. člane, trgovce induatrijce in vse dotične, ki se zanimajo sa tamkajšnje trgovske razmere opozarjamo že danes na to zanimivo predavanje. _k Iznred sodISCa. — Umor srbskega volaka. Pred mariborskim porotnim sodiščem je stal danes poljski čuvaj barona Twick!a Jakob Požar. 21. oktobra t I. so trije vojaki iz podčastniške Šole noblrall na posestvu barona Twlckla Jabolka. Poznr je poslal dva hlapca, da so jih prepodili in ko so neoboroženi voiaki bežali, le Požar nanle streljal. Na drugI strel je padel Dorislav Radojčlč, katerega sta nje- gova tovariša pustila ležati, ker je Požar oddal za bežečima se dva strela. Radojčlča. ki je bil doma v Valjevu, je hlapec Votlar nesel pred bližnjo gostil* no ter ga vrgel v blato. Požar pa je ja-] vil policiil, da je našel težko ranjenega voiaka na cesti. Vojaka so končno prepeljali v vojaSko bolniSnico, kjer |a umrl vsled zadobljenih poškodb. Požar ie dejanje tajil, baron Twickl pa je skušal v »Marburger Zeltung« predočiti celo zadevo kot akt Hubosumnosti. Porotniki so vprašanje glede uboja potrdili r 10 glasovi, nakar je bil Požar obsojen samo na dve leti težke ječe. Pri porotni obravnavi je bil navzoč tudi general Majster. — Obsojen tat !z Maribora poročajo: Danes je bil obsojen pred tukajšnjim sodiSčem Prnn Murge! Iz Prečne, trgovski sotrudnik, ki je v noči od 27. na 28. oktobra odnesel trgovcu Ivanu Vresniku obleke in drutfh predmetov v vrednosti več tisoč kron. na 2 in pol leta težke ječe:_ GosnofiarslB« nesli. — g S prodajo vozov bo pričela po novem letu Zadruga kovinarjev ob tr^ nih dnevih na Sv. Jakoba trgu. —g Kako plačuje češko - slovaške država terjatve proti bivšemu vojnema erarju. Po razcrlnsu trgovinskega ministrstva nlacujejo so tirjatve proti bivšemu vojnemu erarju malim obrtni' kom, kateri ne plačujejo več kakor ?i) it dohodninskega davka In zadru> gam takih obrtnikov. Izplačevanje se vrši is fonda v znesku 10,000.000 K po vrsti kakor prihajajo proSnje. — Prednost Imajo oni, kateri so prijavili tirjatve pravočasno, to je do 15. sen* tembra 1919. Ostali upniki bodo plačani polagoma, kakor bodo dovoljevala sredstva. (Tribuna, 21. novembra 1920). V. K. —g Izvoz «nrove svile is Japon* ske. Izvoz surove svile iz Japonske j« masal od 1. julija do konca novembra ▼ Evropo in Ameriko v letu 1917. v balafi ro približno 60 kg 160.000, letos doslej 127.700 g Težek finančni poležal v It ariji V zbornici je razvil zakladni minister svoj finačni program. V mirovnem času so znaSale državna potrebščine 5*/s milijard, sedaj so naiaatle aa M milijard. Proračun za 1919/20 se ie zakLnčil s sufficitom 8.185,000.000 lir. Ta ugoden uspeh je omogočilo šesto državno posojilo. Državni budget za 19^0/21 pa je bistveno drugačen. Treba pokriti še efektivni primanjkljaj 12.141,000.000 lir. Nastal je vsled velikih obresti državnega dolga, vojnih pokojnin, posebnih izdatkov itd. Za 1. 1921/22 se računa dohodkov 14 milijard 768,000.000. torej za 4 milijarde več nego v tem budgetnem letu. V primeru izdatkov z dohodki se pokaže deficit 10 in pol milijarde. Državni dolg, ki je znašal So"* milijarde leta 1919, je do 31. oktobra narastel na 98 .milijard. Minister Meda je izjavit da '•je finančni položaj Italije jako težek. Icajti ni nobenega izhoda. Kriza se mote rešiti samo z žrtvami doma in z zunanjimi posojili, to pa je odvisno le od ■žrtvovanja vsega tega, kar se imc-*u|c egoizem v splošnem interesu skupnosti. — Svetovni sladkorni trg. Iz Magde-burga: Splošni položaj svetov, sladkor, trga je negotov. Veliko je povpraševanje po sladkorju, ponudbe promajue. Posledica tega je visoka cena na svetovnem trgu. Zadnje znižanje je bilo le izravnava zlasti v Ameriki nastale nadšpekulacije. Napovedi o sijajnih uspehih svetovne produkcije sladkorja se niso uresničile, sicer pa bo produkcija večja od lanske, ali nikakih zalog ni prišlo v novo oslovno leto. Tako je pričakovati, da be povpraševanje še vedno presegalo ponudbo na dadkor-trgu. To pomeni, da se vzdrži še nadalje visoka eena sladkorja na svetovnem trgu. V Nemčiji se nadejajo sladkorja za 23—24 milijonov eentov. De ga bo toliko, bo komaj za najnujnejšo potrebo. Druge za produkcijo nad svoje potrebe -v poŠte v prihajajoče dežele eo Čehoslovaška, Ukrajina, deloma Poljska. Vse druge dežele pridelajo komaj za svoje potrebe, z Rusijo in njenimi obkrajnimi državami ni mogoče računati. Glede Cehoslovaške se f je pričakovni preostanek znižal na ' 7—8 milijonov eentov. Težišče ostane. najbrže ie za dolgo časa, v kolonijalnom sladkorju. V Zjedinjenih državah se pričakuje znatno večja produkcija napram lanskemu letu. Na Kubi in Javi bo tudi pridelek večji od lanskega. To velja tudi za Brazilijo in Argentinijo. Zboljšanje svetovne preskrbe s sladkorjem je brezdvomno nastopilo. Ker pa je tudi povpraševanje večje, stojimo na 6tarem stališču: Svetovna sladkorna stiska traje dalje in svetovni sladkorni trg obdrži svojo napetost. —g Podpisovanje delnie Narodne banke kraljevine SHS. Z 31. decembrom 1P20 poteče rok za podpisovanje delnic, ki jih na novo izda Narodna banka kraljevine SHS. V našem interesu je, da podpišejo delnice ne samo naši denarni zavodi, predvsem banke, pa tudi naše regulativne hranilnice in stare, dobre fundirane posojilnice, ampak tudi v izdatni meri naši industrijalci, trgovci in drugi podjetniki. Pri tem ne gre toliko za kupčijo kot tako, ampak gre za prestiž slovenskega plemena našega naroda. Slovenci morajo biti pri tej subskripciji častno zastopam, tako da bode lahko zahtevali svoje zastopstvo v upravnem svetu Narodne banke. Po pet delnie dnje en glas na občnem zboru delničarjev. Potrebno bi bilo, da se po izvršeni sub-skripciji imena podpisovateljev delnic objavijo v časopisih, da bo naša javnost poznala iniena onih tvrdk in oseb, ki se zavedajo svoje narodne dolžnosti, ki mimogrede rečeno ne pomeni nika-ke požrtvovalnosti, ker bodo delnice nosile lepe dividende. Podpisovanje delnic se vrši pri podružnicah Narodne banke v Ljubljani in Mariboru, dalje pri vseh slovenskih bankah in pri davčnih uradih. — Zadružna banka v Ljubljani. V torek 3. t m. popoldne se je ob pol-nostevilni udeležbi delničarjev VTŠil ustanovni občni zbor > Zadružne ban-kec v Ljubljani, ki ?o jo osnovale slovenske zadruge v svrho da podpirajo srmotno zadružništvo v Sloveniji. Dol-niika glavnica znaša 5.000.000 K. V u-pravni svet po bili izvoljeni: Jacrec Ivan, livarski mojster Samassove tovarne v Ljubljani; dr. Jelene Cele-tin, odvetnik v Ljubljeni; dr. Kersnik Janko, ravnatelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice; Koeniur Ivan, občinski svetnik in podravnatelj okrajne bolniške blagajne Ljubljana; Kmetec Simon, trgovec v Ljubljani; Kristan Anton, minister n. r., predsednik Splošnega kreditnega društva v Ljubljani; dr. Majaron Danilo, predsednik odvetniške zbornice v Ljubljani; dr. Petrič Fran, ravnatelj Nakupovalne zadruge v Ljubljani; Rožanee Mihael, tiskarni-ški ravnatelj v Ljubljani. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Čobal Melhior, ravnatelj Konsumnega društva v Zagorju; Koren Franc, pekovski mojster v Celju; Patik Leo, strokovni učitelj, vodja pletarske šole v Radovljici; dr. Sagadin Anton, ravnatelj, zac. pok, zavoda v Ljubljani; Slanovee Alojzij, tajnik Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani. Zadružna banka posluje začasno v prostorih Splošnega kreditnega društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5. (9875) BORZE. — d Do naj, 28. dec. Devize: Zagreb 407.50—411.50. Beograd 1625—1615, Berlin 907—913, Budimpešta 10)75 -111 75. Bukarešta 802.50—812.50, L.mJon 2330 2350, Milan 2225—2245, Pariz 3<455— 38r>5. Praga 741.50—747 25. Sofija 710- 720. Varšava ^4 do 96, Curih 10075—10.125, Ncwyork 666 do 670, Amsterdam 207.50— ćdi< M. Valute; Ju goslov. dinarji 1620—164J, francoski franki 3855—3895, Švicarski franki 100150—10.100, češkoslovaške krone 741 25- 747 25 madžarske krone 113—115, romunski lejl 812 50 do 822.50. bolgarski levi 720- 730, italijanske lire 2215-2235, nemške marke 906-912. poljske marke 98.50—10050, angl funrl 2320 dO 2310, Carski rubljl 327—333, dolarji 660 dO 664. — d Curih, 28. dec. (ČTU) Devize: Berlin 8.90, Holandila 206.50. Newyork *?0. London 2316, Pariz 38.25, Milan 22, Praga 7.30, Varšava 1.10, Zagreb 4.10, Bukarešta 8 20, Dunaj 1.62 Vi, avstrijske žigosane krone 1.10. Raznoterost. m Transport trupel ameriških vojakov iz Francije. 9000 trupel ameriških vojakov je bilo na Francoskem vkrcanih na ladje, ki jih prepeljejo domov v Ameriko. Sledili bodo še novi transporti in zadnji se odpeljejo najbrže šele prihodnje po'etje. ,»')<) ljudi] ie zaposlenih pri izkopavanju in odpravlianiu trupel v Ameriko. Tat vina eksplozivnih snovi. Pri Vidmu v Furlaniji so neznani ljudje ponoči ukradli vojakom 5 kvintetov eksplozivnih snovi. Aretirali so dese-daj 8 osumljencev. PolZDSdbz. Kondukter na vlaku Prasa-Trst od nedelje 26. decembra, ki je dobil omot (pismo) za mene in napitnino za sebe, naj preda takoj tisto pismo na hotel Slon k portirju ali na eksposituro carinarnice. Gre za italijansko potnico (potno dovoljenje) ter je nuino potrebno. Kdo kaj ve o LovišČeku Lambertu iz Pušna, občina Ajba. Služil ie pri peš-pnl!cu št. 2, 9. stot, ujet je bil pri Piiavi; dosedaj ni o njem nobenega glasu. Ako kdo kaj ve, naj blagovoli sporočiti An-dreui Ducar. krčmarju, Ročinj, Goriško, Venezia Giulio. Izgubil se ie zlat uhan z belim In zelenim kamnom Polten najditelj naf ga prinese ali sporoči Pražakova ulica št. 10/11- levo. Gfnvni urednik: Rasto Piistoslemšek. Odgovorni uradnik: Božidar V o d e b. Živčne bolezni: Prof. Krafft «= f!bin£ na Dunaju, znani raziskovalec na torišču zdravljenja živcev je dognal, da grenčica »Franz - Jo-sef« učinkuje žc po malo urah in da Jo dobro prenašajo. V trgovini 0. Bernatovic ajvbtjaaa. Mestni trg 99 $• bi j večja ca loga moških fn ženskih oblek po najnižjih cenah. PlAllIllA P0P°!"°m! nov, kra-sen glas, se ugodno proda. Ljubljana. Miklošičeva cesta 4, vprašati v gostilni. 9616 Obtesači železniških pragov (Švelenhsker) skupina 20—30 met se ob dnevni plači 400—500 kron in dobri hram sprejmejo Oratzer. Gofina, Kemika ____9780 rHiniiiiiiituitiiiiMiiiiiiiioiiiiifiHr-iiiiiriititifiiiM trno deteljo S5W | Sner 4 kaap^ IJoblJifli, j Wolfova ulica 12. j iitttmiiniiiNiHi»iiiiiitm»iiiHii«iHMMniiii Spin i\nm\i rtnpfiBja li strtlipiika Bče sfozbe. nndbe pod .Spretna 987(1* na opravo SIst. Naroda. 9870 & taksi n Rte t LjiMini «-Mirana seta za slogo. SS' tanj. ponndbe se prosijo na poštni predal Št 166 Ljubljana. 9803 prave tržaške bicevnike (kopriva) vse visokosti kakor tudi btia prvovrstne kakovosti vse debelosti ima v zalogi ivan n. adamič, ljubljana Ha debelo! Telefon 441. Na debelo 1 Ha posodo se Ne za 2 Deseta 65-fier Hvalili stroj C^S« 2 poroldne pri g. Bcrti Ltmpret, Nunska sllca 19. 9809 Za učenca želi vstopiti v trgovino elekrromehanično ali mehani Tno obrt absolvent drugega gimn. rarred*, 15 let star, krepak, zdrav. Ponudbe ZofiM Celar Mrraa, Dsleairtt. 9et2 Trstje za strope Bi in prodala na debelo in drobno m2 po K 4-80 rri večjih narocMMi znaten cepust Sts5ner Aatoa, LjnBljana, Jeraaava ul-ca 13, Traova. 4256 Proda se po nizki ceni: ,*■*«. hrastova spalnica, orehova spalnica, če5-njeva spalnica, skobclnik in več drurjib malenkosti. Polzve se pri Pavla RVec Mengeš it 50. 9810 Lepo sfanouan§^9 obstoječe iz 3 sob, kabineta, kopalnice in pritiklm se takoj zamenja za ieco manjSe (event tudi samo 2 sobi). Ponudbe pod .249 9808" na upravo S'ov. Naroda do 10. januarja. 9808 Lepa vila. V Ebenu 5tev. 19, pošta Kočevska Re ka, se proda takoj enonadstropna vila, pripravna za gostilno m obrt. ima 5 sob, 2 kuhinji, nekaj poh-Stva, hlev sadni vrt, senjak, 2 senožeti, 2 njive, 1 gozdič, dobro kapnico. Vprašati pr I. flrabaartn, Celovec, Bahnhofstrasse 47 aH pri okraj, gozdarju Ed. Dietz v Ebens, poŠta Kočevska Reka, pri katerem se naj kupci pred ogledom zglašc Pcsrednraljci izključeni. 8^50 Skladiščnika sorejme tovarna železa, talcznlc&ril. ki so bili ?e v tem svoistvu nameščeni, imajo prednost Ponudbe na: »Bistra«, kovinska iadasrrlja. toailale. 9872 Mi z laMi vhofara PiiBra™ za WW S? 118. SSFL upravo Slov. Naroda. 9788 mEBEula. aa JescalcaH. 9796 Pozor.fppavcisliloliUni! Vsako\Tstne klobuke od 160 K naprej mam v veliki zalogi; tudi lere vrlourne klobuke. Tre«!© Cerpr, tovaratatr v S*obcf pcita Domtala. Tovarna je r-ddaliena 7 m»nat od postaje Domžale. Cene primerno nizke, postrežba točna. Vagon čresla, drofcljc-nega, se iSče za takoj. Ponndbc z navedbo cene naloženo v vagon se prosi na upravo Slov. Naroda pod .Čreslo 1920/9871' iai oosoeii m Mi w. m- □tSIra ml i Meio skladišča.; v- temu kaj stičnega. Cenj. ponudb* na uprav. Slov.Nar. pod šifro .Sličao fl8ol*' Baterije I8 na debelo in na drobno priporoča ISU. VOS, Linbljaca. Sodna oliea 7. VINO staro in novo priporoča po zmernih cenah v svoji zalogi tvrd k a 3ernej Štele v Sp. Šiški. I L]nbl|aoa, Sradlsee 7, Sprejema v stroj kože div-jačin, katere popolnoma "iz-gotovi v garniture. Sprejme jih tndi v moderniziranje. Marila Mahr naznanja v svojem kakor v imenu svojih otrok žalostno vest, da je njen preljubljenl soprog, gospod dr. Alfred Mahr vUfl okralml ilanalk v pakol« danes po dolgi mučni bolezni v starosti 66 let prenrnul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vili dne 27. decembra na centralnem pokopališču. Wro, 25. decembra 1920. nejlaaevalee ejlanovirtev lav trjo ▼oc z glasbili Lfubljanst Wolfova ul. 12 Kupijo se stara, tudi pokvarjena cfvokoleaa, II« valiti, plsalfil In rasni stroji ^ f. BITJO. Ljobljana, Stari trg 28. in na posodo planini, harmoniji, vlaliae in vse orodie za podbo. Strane na dro bne in iekela Alfont Braanlk. M vsi učitelj Glasb. Matice Ksagressr trg it 15. pri nunski cerkvi ) 8575 ilaproflai ie starioska tridelna mara. vložena (tabernakel), 2 starinski omari, Vezljanl v relifih, kredenčna ter visoka za obleko, starinska blagajna zrezljana zunaj in znotraj. Polzve se: Tforalca cementnih Izlelkev .Taga', tataa dolina St 28f 9~S\ Jfaprodi m Štajerskem prvovrsten hotel, 80 sob, restavracija, ves inventar, veletrgovina z manufakturo in lepa hiša v Mariboru, veletrgovina 3 hiše, veliki magsetnl In 16 ora lov, 2 vili pri Ptutu, 1 vila v Lahkem K 1*0.000 do K 280.000, hiše, majhne in velike, nosestva posreduje Kaumlf Branik Calfa, Dolg« polja a. »7ia Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvomlc: nudim Hilrtrulalinitnl materijal, betonsko Zalaza, različen železni materijal In motorje. Zahtevalte ponudbe Gjorgje Grujić Beograd, JCiletina uL 15. KnJlgovoći|a mlajša moč, po možnosti v lesni stroki verziran, pertekten v nemškem, srbo-hrvatskem po motnosti italijanskem jeziku, se ISČe za takoiSnji nastop proti dobri plači. Ponudbe pod .Celje 9778* na upravo Slov. Naroda. 9778 220—300 SP Lancova 200 R nagrade* d"m, kdor mi preskrbi v najem konjak Hev in r»rn<.tor za vozove za takoj al do 1. februarja 1921. Ponudbe pod .Hlev 9 85* na upravništvo Slovenskega Naroda. 9785 a s kondenzacijo t jamstvom za obratno zmožnost točno dobavna Lokonobllvermletuag Erfa-der Flachor, Wton III, Fasan f aese 38* Brzojavi: Lokom o MHischer Wien, Tolst. 5093. Večje posestvo s poslorjem v dobrem stanju, t njivami, travniki in gozdovi ter z vso živino in poljedelskim orodfem pol ure od kolodvora na Dolenjskem, okraj Novo mesto, se prodi. Pojasnila v Liubtjani. Daleajska eesta 10. 8643 tf^Hiri popolnoma samostojen, t\Ii;?ljy» "\% bilance zmožen, dober kcespondent in zanesljiv kalkulant, perfekten v slnvenS'ini, srbohrvaščini in nemščini v r;~voru in pisavi, se takoj snrejme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Prednost irajo tisti, ki so bi'i zaposleni v kamenolomskih ali stavbenih podjetjih in ki obvladajo tudi itd'iianSčino. Is+otam se sprejme gosrpad!£na z večletno prakso, zmožna strojepisja, stenografije in vseh pisarni5k.h del, k! obvlada popolnoma slovensko in nemško korespondenco. Natančne ponudbe s prepisi apričeval, navedbo reference in plače ter slfko ie doposlaii Famnost£kl Industrijski družbi v Celju. 9761 nenfal pisači strojevi sa latinicom ili ćirilicom. Vrpce za sve|B4saće strojeve, karbonski papir i sav ostali pribor. Ilica 25/1. Notter I drug, Zagreb. Tel. 9—27. Vlastita mehanička radiona. Vlastita mehanička radiona. Vrlo važno za \mWii i graditi kota! Rlanalno M IMiiiati Prištednja na prostoru, sigurnost vatri y|0yu|IIK LU UZjIUCH!. i provali — Blagajne u svim veličinama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom. Opis na zahtjev badava Hotter l Mi - Zagreb, Ilica 25., I. Telefon. 1-27 Priporoča se tvrd k a Jos. Peteline, Lfufclisna, Sv. Petra nasip 7 tovarniška zaloga šivalnih strojev v vseh opremah za domačo rabo, za krojač e original Cvlinder Singerjevc velike in male za čevljarje, posamezni deli za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo naznanilo! Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem po svojem pokoj nem možu prevzela krznarsko obrt ter jo bodem izvrševala s pomočjo poslovodje. Za nadaljna naročila kakor Izdalo vani a kota-boTiiiaatih garnitur ta njih moderniziranje se najtopleje priporočam a. ROT, Madjvnarodna tpadicila Emil Eichhorn Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek I., Zagreb Frankopanska 9. Speditiie nate roti omenil, msm a vlastitim usMtienli Koli itd. Braeiavi: lioaJsoru. Parni stroji 45 PS, 15 PS in 8 PS se prodajo tako), bencinov motor 25 PS, autov motor na 2 cilindia z nagonom »n h'adilni-kom, v>e v Ljubljani. AtaeltSj ZrlnV skerja c. e. 9594 ■i V Pnro irttaiiB 3.1 i {n. 1921. 100.000 sreft - 50.000 MM 5 dobitkov od 60.000*— do 600.000'— dinarjev ali od 240.000*— do 2,400.000*— (dva milijona šti-ristotisoč kron) tata droga miti nora MH!!! Izplačilo vseh dobitkov v gotovem novcu bres odbitkani Največji dobitek v srečnem slučaju: dlnarlev 1,000.000 (ed milijon) ali kron 4.000.000 (štiri milOooe) nadalje 600.000*-, 400 000--, 200.000-150.000'-, 100.000--, 80.000-, 70.000-—, 60.000—, 50.000-—, 50.000-—, 2 po 40.000-—, 5 po 30.000-—, 18 po 20.000 — dinarjev odnosno imm—, «M.wr—. mm- \ 600.008'—. 400.000 —, 3Z6.0Đ0'— " 700 000'—. 240 000'—. 200.800 — 200.000*—. 2 po nmar— s u, tam—, is pi iiooo— im» t«, brez odbitka! Cene srečk za vsaki razred 11 srečka 48 dinarjev ali 192 kron It srečke 24 dinarjev ali 96 kron. 4 srečke 12 dinarjev ali 48 kron. 1, srečke 6 dinarjev ali 24 kron. Točno in brzo izplačilo vseh J dobitkov zajamčeno: NaroČbe iz vse države se vrše s poštno nakaznico pooblaščeni glavni nabiralnici Nedjunarodna banka odio razredne lutrije Gajeva ulica 8. ZAGRE3 Gajeva ulica 8. 39^2 04 08