Slev. 273. Posamezna Številka stane i Din. V Minam v saloto das idecemira 1923. Leto LL nrrn—n Naročnina za državo SHS: do preklica: •) po pošti mesečne Din 11 b, dostavljan j na dom mesečno ...... „ U za inozemstvo: mesečno Oln 83 s Sobotna izdaja: 5 t Jugoslaviji.....Din 20 T lnossmstm ..... „ iO — Cene lnseratom: — Enostolpna netitns vrata mali oglasi po Din 1-5U ln Din 2 —, veliki oglati nad 45 mm višine po Din. 2 50, poslana itd. po D o. 4 —. Pri večjem naročila popust Izba|a vsak dan Izvzemil ponedeljka ln dneva po praz« nikn ob 5. url zjutraj. MT Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi Stev. S/ID. Rosoplsl se ne vračajo; netrankirans pisma se se sprejemajo. Dredn. telet. štv. 50. opravo, štv. 328. Političen list za slovenski narod. Opravi |e v Kopitarjevi al. 8. — Kačon požme bran. ljnbl|anske št. 650 sa naročnino tn it. 349 za oglase, sagreb39.011, sar«|ev. 7553, praške in donaj. 24.797. Koncentracija naprednih sil. Od ngledne strani smo prejeli naslednji članek, ki kaže, kaj da mislijo trezni in pametni možje, ki niso pripadniki SLS, o koncentracijskem prizadevanju »napred-njakov« in o politiki SLS. Člankar sodi takole: Mnogo se o tem v zadnjem času piše ln govori, tako da se moramo prašati, ali je vnema »Slov. Naroda« in »Jutra« v tem pogledu resna ali ne. Na vsak način se zdi mnogim treznomislečim, ki ne prisegajo na program določene politične stranke, metoda in vsebina reklame naprednih listov za propagirano idejo povsem ponesrečena. Dajte mi gospod urednik, o tem predmetu gostoljubnega prosotra za nekaj opomb. Vodilne napredne misli Slovenci danes sploh nimajo in tudi država je nima. In to ni nikaka nesreča. Pri nas sedaj ni mesta za udejstvovanje različnih kulturnih naziranj, ker moramo najprej dograditi svoj skupni dom, tako, da bo v njem prostora za vse na podlagi ravnopravnosti vseh domačinov bodisi glede pravic kakor glede dolžnosti. Naše naloge so v prvi vrsti le-gislativne, upravne in gospodarske. Ako priznajo vse stranke, da imajo kot svoj vrhovni cilj dobrobit skupnosti, t. j. države pred seboj, potem pač »svodomiselstvo« in »klerikalizem« ne moreta biti merodaj-na za pota, kako se naj ta cilj doseže. Odločilna je samo poštena volja in poleg nfs spoznanje, da je treba graditi na temeljih, ki so historično podani, z vso modro prevdarnostjo naprej, dokler se polagoma ne doseže izenačenje in harmonija. Največja nesreča za našo državo je slepost večine ustavotvorne skupščine za visoki pomen historičnih oblik in dejstev v ljudski duši. Izbrisati tisočletni zgodovinski razvoj preko noči, odpraviti od danes do jutri skozi stoletja preiskušene in po svojem bistvu točne, sigurne in čiste upravne sisteme ter jih nadomestiti s pomanjkljivimi nedoslednimi novimi, ki vrh tega puščajo odprta vrata samovolji in sebičnosti odločujočih organov, mora odvračati vse sloje naroda, ki je bil vzgojen v načelu enakosti vseh pred zakonom, od novega upravnega sistema in njegovih povzročiteljev. Nedo-Btatke in neenakosti uprave mora plačati koncem koncev narod in vedno samo tisti ki izvršuje zvesto in točno svoje dolžnosti napram državi. Ugledni srbski državnik, večkratni bivši minister, mi je nekoč vso vnemo razlagal, da je za srbijanske pojme to, kar je za nas samo po sebi razumljivo, namreč enakost vseh pred zakonom, največja »nepravda«. Srbijanci da nočejo enakosti pred zakonom, ampak da hočejo osebnih uslug od ministrov, ki so jim dobri znanci in prijatelji. Srbijanski se-Ijak da zahteva za se tudi pravico, odvzeti davčnemu eksekutorju zarubljeno živinče zopet nazaj, ako se izkaže močnejšega kakor uradni organ. Ni mi znano, ali je govo-dotični državnik resno ali v šali, toda mel sem utis, da je hotel podati pravo ka-akteristiko Srbijancev in označiti drastič-razliko med njihovim in našim, recimo splošno prečanskim pojmovanjem. Ako pa temu tako, potem je do izenačenja ravnih pojmov še daleč in potem si tudi najidealnejše zamišljene enotne uprave doglednem času ne smemo pričakovati ikikih realnih uspehov. In naravno mo-amo zaključiti, da bi bilo v interesu drve same ležeče, da se ohranijo upravni istemi posameznih pokrajin v bistvu v do-edanji obliki in da se spremene samo v °i Izdajala denar stalne vrednosti. Volivna borba v Angliji. Pariz, 30. nov. (Izv.) Volivna borba v Angliji je na vrhuncu. O izidu se ne more ničesar približno gotovega sklepati, ker je angleški volivec zelo neodvisen od Katerekoli stranke in se odloči po svoje. Tudi je število volivcev zelo visoko. Zdi (te pa, da konservativci padejo do manj-fine. Zmaga Delavske stranke ni izključena, ker se brezposlenost čezdaljebolj Siri. Z veliko verjetnostjo pa, tako se zdi rečini opazovalcev, bo razmerje glasov tako, da pride do koalicijske vlade med liberalci (Lloyd George) in pa Delavsko stranko (Macdonald), kar bi bilo odločilne važnosti z ozirom na zunanji položaj. IZ LABOUR PARTY. London, 30. nov. (Izv. Slavni pisatelj W e 11 s kandidira na programu Delavske stranke. Istotako je med kandidati Labour Party mnogo profesorjev londonskega vseučilišča. Sin ministrskega predsednika g. B a 1 d w i n a nastopa na shodih kot govornik za Delavsko stranko. Na shodu v Buckinghamu je dejal, da rešitev Anglije leži v tem, da konservativna stranka propade. Sploh se velik del angleške inteligence bori letos v vrstah Labour Party. Posojilo Mažarski. London, 30. nov. (Izv.) Posebna komi sfja je določila za obnovo Mažarske populilo v znesku 250 milijonov zlatih kron. KcL kritje za to posojilo bodo služili dohodk< iz carine in iz monopolov. Mažarske bo morala dalje uravnotežiti svoj državni proračun do leta 1926. Finančno poslovanje Mnžar-9ke bo nadzoroval poseben generalni komisar, ki bo odgovoren Društvu narodov. Ta predlog bo predložen Društvu narodov dne 10, decembra. r ARETACIJE V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 30. nov. (Izv.) Zaradi zadnjih bombnih atentatov je policija zaprla še tri osebe. Našli eo tudi nova skrivališča ekrazita. Policija nadaljuje preiskavo tudi zaradi napadov na tiskarno »Athenaumc DONAVSKA K0MTSIJA. Dunaj, 30. nov. (Izv.) Donavska komisija se je sestala danes na svojo 9. redno sejo. Člane komisije Je pocdra\!l avstrijski vnanji minister dr. Grtinberger. Komisija bo določila stroške za vzdrževanje glavnega tajništva ln bo rešila šo nekaj podrobnih vprašanj. Politične stranke v Angliji. (Izvirno poročilo »Slovencnc.) London, 27. novembra. Angleške volitve se nam zdijo tako velevažne za bodoči razvoj evropske politike, da mislimo, da je neobhodno potrebno posvetiti nekaj besed tem velikim strankam britanskega parlamenta. Whig in Tory. Zgodovina Anglije je zgodovina dveh političnih strank, ki sta si do danes delili vodstvo britanske države. Alternativno sta vladali in zidali fundamenle danes najmočnejši politični enoti na vsem svetu. Do 1832 sta bili znani pod imenom Whig in Tory in šele od tega leta (Reform act) sta si pridjali Whig ime liberalcev in Tory pridevek konservativcev. — Konservativna stranka je dobila svoj temeljni program in jasno izražene direktive pod vodstvom Disraelija, ki je vladal Anglijo od 1808 do 1880; konservativna stranka je čutila potrebo, da odgovori na pristisk razvijajoče se socialistične organizacije z obsežnimi reformami na socialnem polju. Za Disraeli-jem je prišla perioda lorda Salisburyja, ki je načeloval angleškemu kabinetu skoro-da neprenehoma od 1885—1902. Konservativni element je torej ustvaril angleško socialno zakonodajo in je bil v vrtanji politiki agilen zagovornik egoističnih angleš. interesov. Osvojil si je afrikanske kolonije in si zagotovil svoje postojanke ob Perzijskem zalivu. Napravil je socialen mir doma, da je potem lažje zasledoval »žile britanskega življenja širom celega sveta«. Konservativna vlada je seveda imela bridka razočaranja. Napačno interpretiranje amerikanskih avtonomnih teženj je privedlo do konflikta in slednjič do ustanovitve neodvisnih Zedinjenih držav. Tragičen konec je pretil konservativni politiki v jiu-noafrikanski ali burski aferi, ker je, kar je v njenem programu, vedno preveč brutalno [ afirmirala izključno angleško stališče v ; najgršem egoističnem pomenu besede. C l 1902 pa do 1914 so bili konserva-i tivci ven aktivnega sodelovanja pri vladi. Šele 22, ko se je. v angleškem narodu rodila eija po manj komplicirani, bolj mirni iu bolj izključno angleški politiki, jo konservativna stranka vnovič prišla na krmilo in upa 3edaj, da. bo s socialnimi reformami iu s protekcijskim tarifom napravila mir med državljani in red v produkciji, na zunaj pa zopet napela vse sile, da uveljavi stari prestiž Anglije. Ustanovitelj liberalne.stranke v modernem smislu je lord Palmerston, ki je predal vodstvo Gladstonu. Slednji je bil med 1868 in 1894 štirikrat ministrski predsednik. Pod Gladstonom je liberalna stranka dosegla svoj največji sijaj v celi zgodovini. Zgodovinarji radi dajejo angleški liberalni stranki častni pridevek, da je bila stranka reform. To se da vsaj v celoti silno težko zagovarjati. Na socialnem polju liberalna stranka nima zaslug, ker si je načelno zabranil vmešavanja v socialne probleme. Te reforme, pravi, morajo priti same od sebe in od spodaj. V vnanji politiki ni imela nikdar velikih iniciativ, z malo izjemo samo takrat, kadar je bilo treba zagovarjati in podpirati male narode. Glad-ston je bil velik pristaš narodnega gibanja ▼ Italiji in na Balkanu. Reforme je liberalna stranka upeljala le na strogo domačem političnem polju. Gladston je bil velik zagovornik agrarnih reform in se je veliko pečal z vprašanjem cerkve v državi. Leta 1905 je zopet prišla na vlado pod Campbell Bannermannorn in jo je obdržala do izbmha svetovne vojne. Veliki zmernosti iu popustljivosti liberalne vnanje politike se imamo zahvaliti, da že mnogo pred 1914 nismo padli v komplikacije svetovne vojne. Konservativna stranka je na znotraj nagnjena k reformam v toliko, v kolikor si s tem omili opozicijo, na zunaj je vedno agresivna in Tia splošno silno ljubosumna na prestiž britanske države ravnotako kot na stare privilegije svojih plemenitaških voditeljev. Liberalna stranka je bila vsikdar v ospredju, kadar je bilo v političnem življenju treba demokratičnih reform. Ona jo dala britskemu državljanu politično dozo-relost, ki jo mi tako občudujemo. Strgala je verige privilegijev, ki so širnim masam zabranjevali vhod v državno hišo, odprla je vrati, ki so tako dolgo bila zaklenjena in za katerim je privilegirana kasta vladale. To je velikanska zasluga angleških liberalcev. Na socialnem polju in v vnanji politiki pa ji je njen princip laisser passer — laisser aller prepovedal vsako iniciativo. 2. Labour. Liberalna brezbrižnost za delavske sloje, ki so se pod impulzom svobodne konkurence in najstrastnejšega gospodarskega individualizma vedno bolj množile, je prisililo tretji in najnovejši sloj, da se ozre po samoobrambi. Prvikrat nastopi legalno v Angliji delavska organizacija leta 1824. po hudih političnih bojih od 1. 1831 do 1839 so prišli bolj strokovni ali sindika-listični interesi v ospredje, ki so absorbirali delavske mase. Po razsulu intemaciona-le, ki je imela strogo političen značaj, se prične v Angliji zopet huda borba delavskih slojev za politične pravice. Disraeli je imel ženijalno misel, da je slednjič vendar po hudem odporu odprl vrata socialni zakonodaji. Okoli 1880 je razvoj končan. Angleški delavec je strokovno naslonjen na svoje sijajne. Trade-Unions, iz. katerih izbira svoje poliMčne voditelje.. Sindikalizem in politični socializem sta v Angliji našla križišče in hodita skupaj, medtem ko na kontinentu tega centripetalnega razvoja no moremo opazovati. Politična govornika Trade-Unions sta Labour Party in bolj ekstremistična Tndependent L. P. Od leta .1902 je moč Labour Party v vednem in ra-pidnem naraščanju. Ko so 1. 1905 prvič prišli delavci v parlament v dosedaj nepoznanem številu, takrat so Whig in Tory, konservativci in libarlci, prvič čutili, da je nastopil uov človek v zgodovini Brit/»n;'9, ki bo nekega dne sedel na predsedn ki stol britanskega cesarstva. Od 1905 se Labour manj briga za socialno zakonodajo, obstoječa mu zadostuje, on se je vrgel na politično polje, da si sa osvoji. Danes se nikdo več ne čudi, če Labour, ki je druga stranka v zbornici, govori o vnanji politiki in razvija «voj program o stališču Anglije do svetovnih problemov. An-gleškl delavec je bil vedno praktičen. Medtem, ko je v Evropi socializem izrabil i/o-jo moč za zmedene prevrate in za strastno rušenje, je angleški delavec ostal zmeren in dosleden. Zato bo tudi zidal, kadar bo dobil krmilo v roke in ne bo podiraL Labour Party bo zanesla med materi, elne rečenice, katerimi se bombardirata konservativna in liberalna stranka v sedanjih volitvah, težo socialnih vprašanj in ona bo, ki bo zastopnica — paradoksno se nam zdi to — moralnih principov v notranji in zunanji politiki. Anglija se bo zopet lepo prilagodila novim, svetovnim razmeram. Lahko, in ta korak je ne bo boleli »Četudi delavski sloj enkrat zasede vodilno mesto angleške ad ministracije,« je rekel Anatole France, francoski pisatelj-komunist, »se v Angliji ne bo nič spremenilo. Komunistični sodniki bodo dali stare peruke na glavo in to bo vse. To pa zato, ker angleški delavec ni sanjač in ne utopist in ker si tudi svetovne socialistične republike ne more misliti brez angleškega predsednika in brej angleške zastave.« V tem je moč Labour Party. Ona je v prvi vrsti angleška in patriotična stranka Da je vpeljal italijanski fašizem v ljudske šole verouk in dal razobesiti v šolskih sobah križ, je vzbudilo v svetu vtis, da je Mussolinijeva vlada malodane katoliška. Reformo ministra Gentileja so tudi katoličani na vso moč hvalili in proslavljali. Toda ko se jo besedilo njegovega zakona objavilo in so ljudje začeli natančneje ogledovati njegove posamezne člene, tedaj je prišel šele na dan pravi obraz in resnični duh fašistovske reforma Z neznanskim začudenjem se je ugotovilo, da ja vodilni nagib novega šolskega zakona vse prej ko časten in spoštljiv za katoliško Cerkev. Minister Giovanui Gentile ni vpeljal veronauka v "cjruhko šolo zato, ker je prepričan, d" je katolicizem in njegov nauk r e s n i č i, ampak zato, ker se mu je zdelo p- Mčno in metodično pravilno, or'četi duševno vzgojo doraščujočih rodov ravno razlago katoliškega nauka. V svojih moti. jslovnih spisih uči namreč, da se je človeštvo razvijalo počasi, prodirajoč na svoji zgodovinski poti od nepopolnih do vedno bolj popolnih oblik spoznanja, cd mriogoboštva do enega Boga, od bajeslovja d^ -ere, od vere do modroslovja itd. V svojem lastnem filozofskem sestavu, ki je neke vrste panteistični idealizem, šele vidi Gentile vrhunec človeškega duševnega razvoja do današnjih dni. Kot učenec Heglov zna pa utflUi tudi vse stare in premagane sisteme, kev ve, da so bili v razvoju človeštva potrebni in vsebujejo tudi sedaj še mnogo drobcev prave resnice. Kakor je moralo iti človeštvo v zgodovini skozi vse te stare si' steme, preden se je priborilo do Gentiieje-vega idealizma, tako mora tudi vsak posa-mezni človek ponoviti isti pot in se posebno v mladosti seznaniti najprej s starimi, la p©*©fn pir^ifšR Makov. hafoiogov. etiket Ud. lc fcdai dosega VtšfiotapSJanje alkohola v Zedinjene države. ' »Zveza narodov« se pripravlja na boj ln odpravo zadnjih ostankov trgovine s sužnji, proti kokainu se je organizirala mednarodna zveza in že se nam obeta nov hud boj, neke vrste svetovni škandal. Nastal je vsled prepovedi alkohola v Zedinjenih državah leta 1920. Prepoved uvoza in prodajanja alkohola imenujejo Amerikanci z latinsko besedo prohibition; in vsa Amerika je razdeljena danes v dva tabora, v prohi-bitioniste in v antiprohibitioniste; ti so za zopetno vpeljavo alkoholne trgovine. Boj je hud. Prohibitionisti navajajo vse dobre posledice prepovedi alkohola, koliko se je zvišalo blagostanje, se znižalo število hudodelstev itd.; nasprotniki pa pravijo, da še nikdar niso bili ljudje tako pijani kakor lanski Silvestrov večer, da nikdar še ni bilo toliko vlomov, ubojev, umorov itd. kakor jih je sedaj in drugo. Alkohol si napravijo ljudje sami, imajo recepte, ali jim ga vtihotapljajo. Statistiko uporabljata in ravijata obe stranki, vsaka po svoje. Prav sedaj govori vsa Amerika o dveh slučajih zadnjih dni. Samo v Chicago je aretirala policija v mesecu septembru nad tisoč oseb v zakotnih pivnicah. — Nam se to ue zdi dosti: to je 30 ljudi na dan, Chicago pa šte- je toliko prebivalcev kakor tri Slovenije, bi prišlo torej na Slovenijo deset ljudi na dan. — Od 1. januarja do konca septembra je umrlo v Chicago 150 ljudi vsled uživanja ponarejenega alkohola; od 8000 zaplenjenih vzorcev žganja, ali kakor tam pravijo, whiskyja, jih je bilo samo 80 — 1 odstotek čistih, v 80 odstotkih je bil sam strup. Zaplenjeni alkohol morajo uničiti tihotapci sami. V Zedinjenih državah je umrlo lani 2000 ljudi vsled zastrupljenja z alkoholom. Nasprotni tabor pa pravi: »Res je, umrli so na zastrupijenju; to pa zato, ker prodaja ni dovoljena in so pili ponarejeni alkohol. Če bi prepoved odpravili ali pa vsaj omejili, bi se ti žalostni slučaji ne bili nikdar pripetili. Vi ste krivi, prohibitionisti!« Vtihotapljanje. 2e se je začela s tem vprašanjem pečati diplomacija. Amerika hoče prekršiti določbe mednarodnega prava, a bo šlo težko. V sosednji Kanadi so seveda prohibicijo takoj izrabili in so začeli na več kot 5000 kilometrov dolgi meji s tihotapstvom v največjem obsegu. Zaslužili so ogromne vsote. Celo mi v Jugoslaviji bomo to čutili; naš generalni konzul v Kanadi se je obrni! na jugoslovanske veletrgovce z vinom, naj se brigajo za Kanado in naj imajo najboljša svoja vina pripravljena za tja. Amerika je tihotapstvo preko kanadske meje omejila, kar je mogla. Popolnoma ga seveda ne more; prvič je meja predolga, drugič pa uporabljajo tihotapci vsa mogoča sredstva. Na jezeru Ontario imajo celo podvodui čoln, ki prevaža dragoceno blago. Dosti bolj važno pa postaja vsak dan tihotapstvo ob obali, zlasti od angleških zahodnoindijskih otokov Baliama ali pa od otočja Bermuda tja ali pa tudi potom direktnega pošiljanja iz Evrope; to se vrši v prvi vrsti iz Anglije. Povedati moramo, da ima vsaka obmorska država policijsko nad-zorovalno pravico do treh morskih milj od obrežja in da v ta pas ne sme nobena ladja z alkoholom. Tudi navadni potniški pnrni-ki morajo biti v razdalji treh milj alkohola prosti. Milja je 1850 metrov, tri milje torej pet kilometrov in pol. Sanirana kolonija. V Zahodni Indiji je glavna postojanka za tihotapstvo angleško otočje Bahama. Prvič je tik ob ameriški obali, potem je pa prikrivanje blaga spričo zalivov in zalivčkov zelo lahko; oblasti pa zatisnejo obo očesi. Glavno mesto Nassau je v zadnjih letih tako obogatelo, kakor smo to brali le o kalifornijskih zlatih naselbinah. Neka brošura, ki jo je izdala vlada sama, pravi tole: »Od leta 1919. so se vladne finance vsled razmer, nastopivših pomladi leta 1920. v Zedinjenih državah, na čudovit način opo- mogle. Dolga imamo le še prav malo in š< ta je ves krit.« V Ameriki »nastopivše raz mere« so seveda prohibicija. Prebivalstvi vsega otočja šteje komaj 60.000 duš; če b bili vsi skupaj postali čez noč pijanci, bi n mogli popiti niti odstotka tega blaga, ki j poslano tja. Rum Runners, Nassau je postal najvažnejša postojai ka za trgovino z alkoholom. Od tam gred takoimenovani rum-runners, večinoma ja drnice, proti ameriški obali. Beseda rut znači v angleščini tudi žganje ali alkoM sploh, runner (množina runners) pa poroti ni tekača, dirkača ali pa tudi tihotapca, kd mora biti tihotapec zmeraj pripravljen a dirko, najsi je v ofenzivi ali pa v defeitziv Nekaj ladij izkrca svoje blago pač že o obali južnih držav, večina pa pelje svoj dri goceni tovor direktno proti Novemu Jorkt tam se zasidrajo izven trimiljske črte, po zaščito mednarodnega morskega prava i angleške zastave. Čez tri milje amerišk policija ne sme. Ta prostor, kjer čakajo, £ imenujn runi-row, vrsta ali »ulica žganja Neprestano se nahaja tam celo brodovje tj kih ladij. Le malo jih ima svoje blago > prodano, ko pridejo v rum-row. V lem sli čaju skrbi kupec sam, da pride kdo iz N vega Jorka robo iskat. Večina ladij prk tja na špekulacijo. Ameriški tihotapci P1 napol resničnimi sistem!. Tak zastarel sistem je za Gentlleja tudi nauk katoliške Cerkve. Miselni sestav krščanstva in katolicizma je zanj otroška oblika človeškega spoznanja. Zato je treba vpeljati v nauk Cerkve v prvi vrsti otroke: dečke in deklice ljudske šole. Ko bodo otroci dorasli in duševno dozoreli, bodo katolicizem premagali in se povzpeli sami od sebe do popolnejše resnice, to se pravi, do Geptileje-vega panteizma. Katolicizem bodo pustili daleč za seboj, ohranivši si v spominu le njegovo resnično jedro. Veronauk v ljud-Bki šoli je torej po Gentileju le prehoden pripomoček za izobrazbo otrok in nič drugega. S tega vidika šele razumemo, zakaj je Gentile vpeljal verouk v ljudsko šolo, čeprav ne veruje, kakor pravi sam, ne v katolicizem in ne v osebnega Boga. Sedaj razumemo tudi, zakaj je izročil Gentile veronauk učiteljem in ne duhovnikom, zakaj se vrši v šoli le poučevanje katoliških naukov, nikakor pa ne vzgoja v duhu krščanske vere in zakaj je Gentile hotel, naj vlada določi, kako se otroci veronauk učijo in kakšna mesta sv. pisma naj berejo. Ker misli Gentile, da so v katolicizmu le drobci resnice, nikakor pa ne cela verska resnica, je zbral pač v čitankah izmed naukov Cerkve le tiste, ki se mu dozdevajo najboljši in za izobrazbo otrok najbolj pripravni. Na tem mestu smo nekoč že poudarili, 3a je fašistovska vlada uvedla veronauk v ljudsko šolo, nikakor panevsrednje šole. Srednja šola je v Italiji brezverska, veronauk se n e s m e poučevati niti kot neobvezen predmet. Fašistovska vlada je vpeljala obvezno telovadbo, uprla pa se je neobveznemu veronauku. Zakaj to? Ali ni poudarjal Mussolini ob obisku španskega kralja, to se pravi že pred par dnevi, da je Italija vseskozi katoliška dežela, ki spoštuje Cerkev in hoče postaviti duševno življenje Italije na temelj katolicizma? Morda hoče uvesti fašizem veronauk v srednje šole le postopoma? Ne! Kajti po Genti-lejevem mnenju so srednješolci, to se pravi 10 do 18 letni fantje, katolicizmu že odrasli, njihov samostojni dub je nauk Cerkve že premagal, oziroma je treba dečkom pomagati, da ga premagajo. Zato je uvedel Gentile v srednje šole mesto veronauka filozofijo. V filozofskih čitankah berejo fantje odlomke iz Hegla, Schellinga, Fichteja in kot vrhunec »resnice« odlomke iz spisov Benedetta Croceja in Gentileja. Najvišji cilj, ki ga je postavil fašizem duševnemu razvoju srednješolcev, je panteistični idealizem, to se pravi resnični in pristni ateizem. Gentile torej ni uvedel v šole veronau-Jta iz spoštovanja do katoliške Cerkve, temveč je uporabil vero kot orodje za širjenje svoje filozofske teorije. Gentileju sc je posrečilo, spremeniti šolski ustroj Italije v nositelja svojega modroslovnega sestava. To je jedro, to smisel in cilj šolske reforme fašistovske Italije. Le površni in nekritični ljudje morejo torej trditi, da pomeni ta reforma zbližanje s Cerkvijo. Duh, ki nosi šojsko reformo fašizma, je duh omalovaževanja, preziranja in zlorabe katolicizma v protikatoliške svrhe. Politične vesti! -f Vprašanje velikega župana v Ljubljani. Navadno dobro poučeno »Vreme« poroča, da še ni rešeno vprašanje, kdo bo veliki župan v Ljubljani, ker se je prijavilo toliko kandidatov, da je minister notranjih zadev v zadregi, koga naj izbere. -f »Obzor« proti Radiču. Kot vestni kronisti smo objavili v svojih poročilih iz Zagreba tudi mi, kaj in kako si zamišljajo Radič in njegovi prijatelji preureditev Ev-ni državi ne bo mogoče doseči, marveč le v dejo iz Novega Jorka večinoma na motornih čolnih ven in vprašajo po ceni. Če se kupčija sklene, se mora denar takoj tam odšteti; alkohol spravijo v čolne, in nadalj-ni riziko je na ramah tihotapca. V zadnjih oesecih se pa pojavlja poleg teh ladij vedno več takih, ki pridejo z otočja Bermuda sli pa naravnost iz Evrope. Blago imenujejo, kakor smo že rekli, Hm c"! pa še bolj pogosto booze (izgovori: buz), to je pijača. Alkohola mora biti v njem zelo veliko, lažje vrste se ne splačajo. Ameriški tihotapci hočejo v prvi vrsti alkohol, najsi bo v tej ali oni obliki; to je fseeno. Angleži pošiljajo večinoma whisky, napolnijo ga v steklenice, s temi pa zaboje. Prodaja v rum-row se vrši zmeraj po zabojih. Večinoma kupijo kupci kar na slepo srečo in nimajo nobene garancije za kvaliteto; nasprotno se pa tudi rum-runnerjem lahko zgodi, da dobijo ponarejen denar. A telo najboljši whisky se še izdatno spremeni, preden pride do konsumenta; ta plato zelo drago, navadno en dolar za »drink«, Požirek. Iz ene steklenice napraviti dve ali H je Amerikancu malenkost; morajo pač vsi živeti. Vsa trgovina je precej nevarna in še 'ekalco roman tično-tokovn jaška, Ameriška Policija seveda ne more nič napraviti, njeno delo se začne šele v območju treh milj. Je pa zelo zelo podkupljena — b^mo še govorili o tem — in je ne smatrajo za ne- | rope. Radič je en tak načrt objavil v svojem 34. pismu iz Londona. Proti Radiču pa je včeraj ostro nastopil blokaški »Obzor«, ki piše o tej stvari na uvodnem mestu med drugim: »Oni, ki Radiču dobesedno vse verjamejo, bodo smatrali njegovo poročilo kot sigurno stvar in bodo pričakovali od sovjetske Rusije jugoslovansko konfederacijo in Veliko Hrvatsko od morja do Drine. Ker je Radič te načrte objavil brez vsakega svojega pridržka, je jasno, da njegovi pristaši ne bodo za sporazum z Belgradorn, ker bodo verjeli, da se bo sovjetska Rusija poslu-žila skrajnih sredstev, da premaga belgrajski militarizem. Širiti med ljudi take nazore pa se pravi ljudi odvračati od realnosti in jih uspavati z obljubami za sicer lepo bodočnost, ki jo pa more prinesti le Rusija. S tem svojim dopisom je Radič napravil hrvatski stvari slabo uslugo in za hrvatsko stvar bi bilo bolje, če bi Radič jasno in nedvoumno označil svoje stališče in svoje cilje.« + Propadanje občin v Vojvodini. V Vojvodini se po prevratu še niso vršile ob-SiuSke volitve in po občinah gospodarijo po lastni volji vladni komisarji. Razmere postajajo čezdalje bolj neznosne. Novosadski >D. Volksblatt« zahteva, da se končno sklene občinski volivni red za Vojvodino in razpišejo volitve. Ob tej priliki naglaša važnost samouprave in piše med drugim: ^Nositelj svobode v državi ni pa-lament, kajti ta le prevečkrat zaide na opolzko pot strankarskega in klikarskega gospodarstva, marveč avtonomne korporacije občin in cerkva, gospodarskih in kulturnih poklicnih krogov, katerih vseobsegajoče ustvarjajoče delo krepko podpira tudi državno celoto. Vse to moramo v Vojvodini pogrešati in živimo pod skrajnim varuštvom uradniške hierarhije, kakor hujše ni moglo biti niti v časih najčrnejše reakcije. — Naše občine v mestu in na deželi upravljajo po oblasti imenovani funkcionarji, deloma iz čisto drugih pokrajin došli uradniki, ki smejo po mili volji gospodariti ne samo s premoženjem, ampak tudi z dobrim imenom naših občinskih uprav. — Razpadanje občinskih uprav kriči do neba. Poznamo občino, ki preje nikdar ni vedela, kaj so občinske doklade, danes je pa obremenjena s 3000 odstotki in več. Brezupno zadolževanje občin ne pozna nobene meje več in volja občinarja in davkoplačevalca v lastni občini ne velja nič.« Tako piše o občinski avtonomiji »D. Volksblatt«. Toda kdor hoče resnično avtonomijo občin in podobnih naravnih organizmov, mora hoteti to dosledno in zahtevati tudi pokrajinsko avtonomijo. V centralistično urejeni državi je vsaka resnična avtonomija manjših upra-nih organizmov izključena. Nemški politiki v Jugoslaviji vodijo zato čisto nedosledno politiko, ko centralizem deloma podpirajo, d^oma pa prog^ajo to -a~2lo kot indiferentno za Nemce, na ^rugi strani pa zahtevajo občinsko, cerkveno, šolsko avtonomijo. + Italijanski glasovi o reškem vprašanju. Italijanski listi poročajo iz Rima povodom uradnega dementija vesti o italijan-sko-jugoslovanskem sporazumu glede Reke, da je smatrati ta dementi kot vladni opomin, da javnost v bodoče no naseda takim vestem v belgrajskem, pariškem in londonskem tisku. Okolu reškega vprašanja da se predejo spletke in zvijače in so vse te izmišljene vesti v listih le igralne l.a^te, ki naj izzovrjo incidente ali vprašanje zapletejo. Ne sme se pozabiti, pišejo italijanski listi, da se za reškim vprašanjem in izboljšanjem odnošajev med Italijo in Jugoslavijo skrivajo politični in bankarski int:rc~i. ' Naše prepričanje je, da dobre uprave in pravne sigurnosti v centralistično ure.je- varno. Seveda brezpogojna ta varnost ni, pride lahko kakšno nadzorstvo itd. Vendar pa to ne pride v poštev. Največja sitnost je neugodno vreme; ladje morajo čakati jia odjemalce včasih po cele tedne in cele mesece, nekatere so vrhtega še stare. Drug sovražnik je pa nova vrsta morskih roparjev, ki gredo na ladje konkurentov v službo in blago ali zaplenijo ali pa uničijo. Grozeč svetovni škandal. Vlada Unije hoče seveda te škandalozne razmere odpraviti in je predlagala večjim evropskim pomorskim državam, naj dovolijo razširjenje obrežnopolicijskega pasu od treh na 12 milj, torej na 22 kilometrov. Za protiuslugo jim je obljubila boljšo aprovizacijo onih potniških parnikov, ki pridejo v Ameriko. Mislimo pa, da tudi to ne bi dosti koristilo; poznavalci razmer pravijo namreč, da bi se tihotapske ladje lahko zasidrale tudi izven morskega pasu. Angleška vlada pa tudi ne bo resno nastopila proti javni aH tajni trgovini z alkoholom, saj je to v njenem lastnem interesu in v interesu njeni hkolonij. Vsaj toliko časa bo nevtralna, dokler se bo kupčija tako iz-borro rentirala. Angleži so pač trgovci. Kralj tihotapcev. Pred dvema mescema je prišel v London gospod, Leonard Clark, najuspešnejši avtonomistično urejeni držav!, vsled česar smo brezpogojno avtonomisti oziroma federalni. Op. ured. Za svežo med Italijo in Romunijo. V b-.-areški »AuroriV je poslanec Lupu pri- občil članek, v katerem priporoča, da Romunija izstopi iz male antante in sklene novo zvezo z Italijo, Bolgarijo in Turčijo* To zvezo zagovarja tudi carigrajski »Ta-nin«. Vsled neprestanih nalivov in tajanja snega so vse reke in potoki silno narasli. Reke so izstopile iz svojih strug ter preplavile obširne pokrajine in povzročile ogromno, neprecenljivo škodo. Posebno so narasle Sava, Savinja, Krka, Ljubljanica, Kamniška Bistrica in druge. Tudi s Hrvatskega in Baranje poročajo o velikanskih poplavah. Železniški promet med Brežicami in Zaprešičem je pretrgan. Vlaki vozijo v Zagreb iz Ljubljane po dolenjski progi. Enako prihajajo poročila o po-vodnji na Goriškem in v gornji Italiji. Ljubljansko Barje pod vodo. Celo Barje je podobno ogromnemu jezeru. Že od Karlovskega mostu se vidi Barje pod vodo. Do mitnice na Ižanski cesti je še mogoče hoditi, od tam naprej pa tudi cesta izgine popolnoma pod vodo in je mogoče po njej samo še voziti. Hiše so vse v vodi, ljudje se morejo prepeljevati samo po čolnih ali nalašč za silo zbitih splavih. Voda sega povsod že do oken. Pohištvo je v nevarnosti. Najbolj trpijo svinjaki, hlevi, kozolci in različne shrambe. Pridelek, kar ga ne leči višje, je uničen. Požarna bramba je bila včeraj popoldne na delu, da pomaga ljudstvu reševati najnujnejše stvari, da jih voda ne odnese. Tudi mestni avtomobil je pridno vozil. Župan se je z inženerji sam podal na lice mesta, da vodi in nadzoruje pomožno akcijo. O šolskem obisku otrok seveda ni govora. Koliko škode bo voda tudi pri-zadjala zdravju! Ljudje morajo spati v mokroti, ko voda sega že do roba postelj. Treba je tudi ves dan po vodi broditi, da se pridelki shranijo više, kolikor je sploh mogoče, da se dragocenejše stvari odnesejo na podstrešje, da se reši živina itd. Voda seveda še narašča. Strašna povodenj ob Savi, Zadnja dva dni je Sava strahovito narasla. Bohinj je ves pod vodo, mostovi so podrti, ceste preplavljene, tako da je Bohinj odrezan od ostalega sveta. Pri H r u š i c i je Sava odnesla dva lesena mosta. Pri Podnartu je Sava preplavila železniško progo, promet se vrši samo s prestopanjem. Most pri Podnartu je Sava, kakor se poroča, odnesla. Pri Kranju sega Sava že skoro do železniške proge. Voda je odnesla velike množine lesa in sploh napravila ogromno škodo. Tudi Kokra je silno narasla. Elektrarna ob Kokri je pod vodo in Kranj je brez električne razsvetljave. V Medvodah jc ob izlivu Sore v Savo nastalo velikansko jezero. Voda nosi hlode, svinjake in razne druge predmete. V Št. Vidu nad Ljubljano je elektrarna ob Savi pod vodo in so vse okoliške vasi brez elektrike. V Št. Jakobu ob Savi so ogroženi prebivalci ponoči streljali na pomoč. Zalog je silno ogrožen. Vsi mlini in hiše ob bregovih so v vodi na meter visoko. Med Zalogom Ln Zadobravo je nastalo veliko jezero. Neka kmetica je hotela rešiti prašiče, pa je pri tem utonila. Na pomoč je prišlo vojaštvo. Tudi med Zalogom in Kresnicami je Sava poplavila vso okolico. Ogrožena je tudi železniška proga. Vlaki vozijo z največjo previdnostjo. Od Zidanega mosta do Zagreba se je Sava v širokem pasu razlila čez desni breg in napravila ogromno škodo, V nevarnosti je Krško, ker voda že dosega višino mesta. Silne povodnji. vseh tihotapcev in zato nazivan z naslovom »kralj«. V razgovoru z urednikom velikega dnevnika »Daily Express« se je najprvo zelo energično zavaroval proti označbi »tihotapec« in je rekel: »Jaz sem pošten trgovec in prodajani blago, po katerem v tako-imenovani suhi Ameriki najbolj povprašuje. Prodajam samo na odprtem morju. Doslej sem dvanajstkrat peljal prepovedano blago iz Nassaua in se nisem teritoriju ameriških držav nikdar približal na več kot na 18 milj — 33 km. — (Ta torej ni šel niti do rum-row in je ostal celo za polovico zahtevane ameriške razdalje bolj zunaj nn morju.) — Sicer je pa moja kupčija prava zlata jama. Natakarji, ki so še pred par meseci brusili tlak kavarn v Nassau, imajo danes avtomobile in lepe jahte. Nekemu prijatelju sem posodil denar za opremo ladje in je začel s trgovino alkohola. Po dveh tednih je poplačal svoj dolg in je naložil v banki še milijon frankov. V zadnji seziji sem prodal v Ameriko okoli dveh milijonov zabojev. Policija ne more nič. Vse, kar namerava, vemo že naprej. Naši posredovalci so s policijo tako dobro zrani, da se ta zadovolji z zajetjem majhnih transportov, ki jih od časa do časa že naprej določimo v ta namen. In rmo pri tem sistemu vsi zadovoljni: Producenti, mi trgovci, tihotapci, policija in konsumenti. Kaj pa hočete ve.č?« &' Kamniška Bistrica. Kamniška Bistrica je silno narastla in prestopila bregove. Na mnogih krajih je voda vdrla v hiše. Posebno so narastli njeni pritoki. Tuhinjska dolina je pod vodo. Tudi Radomlja, ki teče skozi Črni erabets, povzroča ogromno škodo. Na večih krajih je raztrgala državno cesto. Vas Dob je ogrožena. Kakor pravijo najnovejše vesti, je Bi-' strica odnesla novi most pri Beričevem. Porušeni in poškodovani mostovi. Most čez Savo pri Boštanju je močno* poškodovan. Promet je zaprt. — V Bohinju so trije mostovi podrti. Promet med Sotesko in Bohinjsko Bistrico je nemogoč. Škoda je velikanska. — Most pri Gorjah je podrt. Na cesti proti Jezerskem je voda odnesla en most. Promet je ukinjen. — Most čez Savo pri Krškem je v nevarnosti.' Po najnovejših vesteh se je baje ta most že podrl. — Pri zgradbi mostu pri Sv. Petru v Savinjski dolini je novi zabetoniranf srednji steber v nevarnosti, da ga voda podere. — V Litiji sega Sava do vrh mostu. Krška vas pod vodo. Krška vas, 30. nov. Krška vas je pod vodo. Ljudje so živino rešili, živeža pa ni bilo mogoče spraviti na varno. Take vode ne pomni tu nihče. Avtomobilni poštni promet med Kranjenl in Bledom. Poštno ravnateljstvo objavlja: Zaradi prometnih ovir na gorenjski železniški progi uvede poštno ravnateljstvo od 1. decembra do nadaljnega avtomobilni promet na progi Kranj—Podbrezje—Radovljica—Bled, Danes pelje avtomobil tudi iz Ljubljane v Kranj in sicer ob 10. dopoldne izpred glavne pošte. Z avtomobilom se morejo prevažati tudi potniki. Cena 2 Din za kilometer. Prekinjena poštna zveza. Zaradi povodnji je prekinjena poštna? zveza med Ljubljano in Polhovim gradcem. KrKA. Tudi Krka je silno narasla. Novomeška okolica je vse pod vodo. Škoda je velikanska. Mesto Kostanjevica je pod vodo. POPLAVLJENA SAVINJSKA DOLINA. Celje, 30. nov. (Izv.) Savinja in njen glavni pritok v Celju Voglajna ste tako narasli, da ljudje ne pomnijo take povodnji. Ne samo slovit mestni park, marveč tudi del mesta je pod vodo in vsa okolica, tako da je mestno prebivalstvo od ostalega sveta popolnoma odrezano. Savinja prinaša seboj hlode, bruna, deske in cela, izruvana drevesa, ki butajo ob oba lesena mostova, da ljudje vsak hip pričakujejo, kdaj ju odnese voda. Tudi most preko Vogfajne je v nevarnosti. Gromenje narasle vode je tako silno, da še povečuje v prebivalstvu strah. Savinja je poplavila tudi del Savinja sko doline. Med Žalcem in Celjem je glavna cesta sploh pod vodo, kakor postransko ceste, n. pr. cesta na Ostrožno. Tudi manjši potoki kot Hudinja, Koprivnica in drugi so 6ilno narasli in pokrajino poplavili. V| mestu deluje z velikim naporom požarna bramba. VELIKE POPLAVE NA HRVATSKEM. Zagreb, 30. nov. (Izv.) Zadnje dni je" Sava neprestano rastla, včeraj pa so se pri-valile velikanske mase vode. Tako velike Save pri Zagrebu ne pomnijo že od leta 1895. Danes je Sava prodrla novi nasip, ki so ga zadnja leta napravili. Voda je poplavila ves teren na levem bregu pa je pri Trnju prišla že v bližino državnega kolodvora. Sava še vedno raste. \ neko hišo je vdrla voda in je v hiši utonila neka ženska, ki je bila božjastna. Policija in pionirji so na delu, da rešijo, kar jo mogoče in pomagajo ogroženim ljudem. Sava je narastla za 4 m nad normalo. Železniški promet se vrši samo do Zaprešiča. Zagreb, 30. nov. (Izv.) Sava v okolic? Zagreba je narastla tako, kakor tega ne pomnijo ljudje že 25 let. Ogrožena so sela Horvati, Trnje, Prudi, Rudište in Re-metinec. V okraju Dugoselc so ogrožena se-« la Rugvica, Novači, Oborovi, Prečno, Pre-vlaka in druga. Danes je narastla Sava na 4 m 10 cm nad normalo, lo je, 70 cm nad včerajšnjim stanjem. Vse hiše ob Savi so pod vodo. Voda je odnesla oba kopališča na Savi pri Zagrebu. Danes je voda nosila s seboj cel most; ljudje sodijo, da je to most iz Stupnika pri Zagrebu. Voda odnašai iz hiš pohištvo. Ljudje se prevažajo po čolnih. Več tisoč ljudi je brez stanovan ja. Most za pešče preko Save pri Zagrebu jo samo za 1 meter in pol nad vodo. Vojaštvo in požarna bramba se udeležujejo rešilne akcije. Mobiliziranih je več dosetkov čolnov za prevažanje ljudi "in njihovega imetja. Polja na obeh straneh ceste so popolnoma poplavljena. Na progi Dobova—Savski Marof je že-' lezniški promet prekinjen, iia Stepnoj cesti (Zagreb) je voda vdrla' okna v neko hišo, kjer se j? nahajalo trojo otrck, ld se niso mogli rešiti in so utonili. Župan je pod vzel akcijo, da k* ljudje namestijo po raznih javnih poslopjih. POPLAVA V BARANJL Novi Sad, 30. nov. (Izv.) Iz Baranje poročajo, da so tam cele vasi in mesta pod rodo. V nekatere občine sploh ni mogoče priti, ker so vse ceste pod vodo. Senta, 30. nov. (Izv.) Tisa raste. Dnevno naraste voda približno za pol metra. TRST POD VODO. Dne 29. novembra t. 1. je nastopila v Trstu med strahovitim dežjem nenavadno visoka plima. Okolu pol 2. popoldne je stala voda 1 meter nad običajno morsko površino in preplavila vso obalo. Kavarne Specchi, Garibaldi, Flora in trgovine v bližini so dobile v obisk morje. Voda je dosegla že prve stopnice magistratne palače in mestna oblest je opozorila gasilce, naj bodo za vse slučaje pripravljeni. Toda kmalu nato je dež ponehal in voda je hitro npadla. POVODENJ NA GORIŠKEM IN V ITALIJI. Vsled dolgotrajnega deževja so vse re-fce gornje Italije silno narasle ter preplavile vso ravnino. Tudi Soča in njeni pritoki so silno narasli. Soča je poplavila vso furlansko ravnino. Vasi so v veliki nevarnosti. Ljudje so zbežali na višje ležeče kra-ie. Pri Gradiški je Soča odnesla velik most. Ni vreden svobode narod, ki za svobodo ne žrtvuje. Zato kličemo vsemu nnrodu na dan našega najpomembnejšega praznika, na dan narodnega ujedinjenja: Ne pozabite neujedinjenih, zlasti ne onih, ki so v največji bedi, ki se bore za golo življenje. Naše brate v Vestfaliji je kruta usoda rrgla v tak položaj. Sredi zime, daleč proč od domovine je £e itak bedne zajela b^rposelnost, da tisoči in tisoči očetov ne votlo, kaj bodo dali družini, na tisoče in tisoče mater obupuje, ker ne vedo kako bodo prehranile svoje otroke. 80.000 naših bratov se bori danes skoraj brezupno za svoj obstoj. Samo up, da jih ne bo pozabila domovina, kateri s^ ostali kljub dolgemu bivanju v tujini in kljub najsilnejšinj potujčevalnim poizku-- som, zvesti, samo ta up jim daje še nadčlo-'-" Vcdke sile, da se vzdrže. •-<■.- Ali bomo varali njih zaupanje, ali bo 7 «o pozabili brate v ali bomo brezobzirni do gladnih otrok naše krvi? Slovenci! Mi hočemo in morimo Vestjalcem pomagati! Zato se je osnoval od zastopnikov vseh političnih strank, vseh dobrotvornih in vseh narodno obrambnih društev akcijski odbor, da z velikopotezno p?dporno akcijo reši vestfalske rudarje pred poginom. Slovenski narod! Neštetokrat si že dokazal svojo plemenitost in vselej, kadar je kdo apeliral na Tvojo dobrosrčnost, je bila Tvoja roka odprta. Naj bo tudi sedaj in 80.000 bratov in sester bo rešenih, slovensko ime pa bo zopet zaslovelo kot ime zvestih. Na dan narodnega ujedinjenja 1. 1923. Anton Brandner za NSS, dr. Anton Korošec, minister n. r. za SLS, Ivan Pucelj, minister n. r za SKS, dr. Karel Triller za NNS, dr. Nike Zupanič, minister n. r. za NRS, dr. Gregor Žerjav, minister n. r. za JDS. — Za stolno mesto Ljubljana: župan dr. Ljudevit Perič. — Za Ciril Metodovo družbo: Andrej Scnekovič, t. č. prvomest-nik. — Za »Dobrodelnost«: dr. Rožič, duh. svetnik Janez Kalan. — Za Društvo za si-ročad: dr. Fernanda Mcrjaronova, Wesner-jeva. — Za Elizabetno družbo: Terezija Koširjeva. — Za Gosposvetski Zvon: dr. J. C. Oblak. — Za Jugoslovansko Matico: dr. Vladimir Ravnihar. — Zn Kolo Jugosloven-fikih Sester: Frania dr. Tavčarjeva, Marija Ungelmanova. — Za Krščansko žensko druStvo: Mara dr. Brejčeva. — Za Slovensko Stražo: dr. Marko Natlačen, msg. Steska. — 7a Splošno žensko društvo: Marica Barto-ilova, Modičeva. — Za Vincencijevo družbo: U^kofltev častnikov. Poroča se nam, da so se nekateri častniki, ki so bili po starem zakonu vpokojeni, obrnili na svojega vrhovnega komandanta, na kralja, s prošnjo, da bi se jim milostnim potom storjena krivica popravila, ker so bili tik pred uvel javi jen jem novega zakona odslovljeni. Silno ogorčena polemika različnih časopisov nad to krivico je imela za posledico, da se je ustavila s sledečim vojnim listom nameravana vpokojitev — kar prizadetim iz srca želimo — nadaljnega in večjega števila slovenskih in hrvatskih častnikov, kojih imena so bila deloma v časopisih že objavljena. Pač pa je bilo upokojenih večje število častnikov srbske narodnosti no novem zakonu. Ne samo oficirji, kojih upokojitev se je ukinila vsled preje navedenega vzroka, temveč tudi vsi po novem zakonu upokojeni častniki uživajo dobroto novega zakona, medtem ko je usoda pred kratkim upokojenih častnikov krivica, katero popraviti bi bilo samoumevno. V tem smislu so se obrnili nekateri častniki s prošnjo za reakti-viranje, oziroma penzioniranje po novem zakonu na svoje predpostavljene oblasti, pa vse prošnje so se vrnile z opazko: »da nema zakonske mogučnosti«. Na to so oficirji predložili svojo prošnje kralju, ali tudi te prošnje so se vrnile z isto opazko, podpisane od vojnega ministra. So bile te prošnje Nj. Veličanstvu predložene? Mi tega ne verujemo, kajti Nj. Veličanstvo ne bi takih opravičenih prošenj zavrnilo. Vprašamo, če nima državljan, ki je zvesto in pošteno služil, pravice, da se obrne na milost pvo-jega kralja, oziroma da take prošnjo tudi pridejo kralju na znanje? — Radi državnega praznika »Slovenec« jutri ne izide. Prihodnja številka izide v torek zjutraj. — Ureditev obmejnega prometa 7, Avstrijo. Jugoslovanska-avstrijska komisija v Mariboru, ki jo imela rešiti vprašanja obmejnega prometa, je dovršila svoje delo. Sporazum se je dosegel v naslednjih točkah: o pašnikih, o prometu po cestah, potih in mostovih, ki vodijo preko meje, dalje o brodih in splavarstvu, o električnih napel ja vali preko meje; o uravnavi Mure; o vodnih močeh in končno o ribai stvu. Niso se pa sporazumeli v turistovskem prometu, ker avstrijska delegacija v to sploh ni bila pooblaščena. Zapisnike so zaključili in podpisali ter jih predlože sedaj v ratifikacijo obema vladama. Obmejno prebivalstvo bo končnoveljavno ureditev prometnih razmer z veseljem pozdravilo. — V Planini pri Rakeku jo bil v nedeljo, kakor smo že poročali, izvoljen za župana vrl pristaš SLS g. Andrej Ziherl, posestnik in gostilničar v Planini! Liberalci' so volili za župana Fr. Kianta, akoravno so ob volivni agitaciji izdali lepake: »Vsi za Blažuna«. Mislili so, da jim bo ta oseba, ki se je prelevila u ->sa-mostojneža« v demokratarja, privabila v-njihov tabor tudi kakega uašega človeka. Mi smo seveda ta liberalni volivni manever takoj takrat spoznali in opozorili nanj nuše volivce. Tudi svetovalci so vsi vrli pristaši SLS; Pripomnimo, da so se nasprotniki silno pehali, kako bi preprečili," da ne bi biti vsi naši izvoljeni odborniki zvesti -strankini disciplini' in bi morda kateri vendarle voiil -njihovega ton-didata za župana, o katerem 'so -'težnjivo' gwv o- . rili, da ga hočejo imeti iz naših vrst; mislili so seve vse drugače, kakor so pokažale nedeljske volitve. Pa spodletelo jim je, kakor pri volitvi odbornikov tako tudi pri volitvi župana; naši možje so ostali možje in tako jo bil izvoljen g. Andrej Ziherl. Liberalci sedaj ponovno besne po oštarijah in se zaklinjajo, da bo doba zupanovanja g. Ziherla kratka, dovoljujejo mu muostno eno leto življenja, med tem pa da hočejo porabiti vsa sredstva in v teh se bahajo, da niso izbirčni, da ga »vržejo« in oni vendarle zavladajo. »Bomo videli,« je rekel slepec. Ali ne \este, da se vsako nasilje razbije samo ob sebi ? — Liberalci se sedaj po svojih listih tolpžijo, da so zadovoljni z izidom volitev v Planini. Lepo je. to, da smo obojni j »zadovoljni«. Mi pa trdimo, da je to javno priznanje liberalcev o zadovoljnosti s G odborniki, ki so jih dobili od 17 liti, le hinavsko zakrivanje velike sramote njihovega poraza, kljub njihovemu skoro nadčloveškemu naporu. Dalje pravijo, da je bil to njihov prvi naskok na Planino. Bežite, bežite in ne bodite šalobardol Priznamo, da je gibčni dr. Rape prvič (iz Ljubljane) naskočil Planino, a resnim pa je tudi, da je liberalizem in boj proti njemu v Planini starejši kakor dr. Rape, četudi se ta boj ni vršil še nikdar tako srdito in v toliki meri kakor pri sedanjih občinskih volitvah. Ponovimo zopet, da vemo natančno iz n a j b o 1 j š /-g a vira, da ste liberalci računali na gotovo zmago, tudi poznamo daljne vaše načrte, na podlagi te zinage, zato ste letali kakor besni okrog, zato najeli agitatorja od JDS iz Ljubljane, zato ste vpregli v agitacijo vse, kar se je dalo in vam hlapčevsko služi: učiteljstvo, uradnice raznih sort, trgovce, oštir-je, zato Je nad 2 leti zastonj pošiljate v mnogih izvodih svojo umazano cunjo, ki se ji pravi »Domovina«. Naši ljudje ta vaš smrad vračajo, n vi kljub temu ne odnehale s pošiljanjem. Cemu vse to, ako ste hoteli biti boj brez upa na zmago?! Seveda v^m je spodletelo, ker mi nismo spali, ampak delali kolikor in kar smo mogli, in to vas boli. Spodletelo vam je sedaj in zagotovimo vas, spodletelo vam bo tudi v prihodnje, bodite o tem globoko uverjeni v svoji liberaldoceutralističui duši. Mi lo rečemo: iz tako divjega bojnega meteža, kakor smo ga imeli čast doživeti pri zadnjih volitvah, izvojevati tako častno zmago 11 odbornikov in ko nam je manjkalo do dvanajstega odbornika le e n glas, je le dokaz preizkušene borbenosti pristašev SLS. To mora priznati vsak, ki pozna naše razmere. Planina ni več ona občina kakor pred leti — pa še takrat je bil boj hud, Planina je sedaj žal obmejna občina, kamor ao se zato natepli razni SLS smrtno sovražni elementi. — Trditev dr. Kaneta v »Jutru«, da urno si mi obetali 15 odbor- nikov, je čisto navadna izmišljotina, tako ste si obetali vi liberalci, ako ne ie več. Stoji dejstvo, da doslej SLS ni bila še nikdar tako močno zastopana v našem občinskem odboru, itoji pa tudi dejstvo, da ste svobodomiselci v Planini od 18. marca kljub tako divjem agita-cijskem aparatu nazadovali za 18 glasov. Liberalne kontrole v občinskem odboru, ld jo napovedujete v »Jutru«, se toliko bojimo kakor palice sneženega moža. Tudi ni nervoz-nosti v naših vrstah, pač pa jo je čutiti kje drugje. Toliko še o naših volitvah, ki kažejo, da so vam posebno k srcu prirastle — ao pa tudi nam. Capito? — Katol. slov. izobraževalno društvo v Moravčah je v nedeljo, 25. novembra, proslavilo 201etnico obstoja. Po pozdravnem nagovoru predsednika Fr. Gorjupa so shdile pevske točke, katere je društveni pevski zbor, fcrojefi 41 oseb, prav dobro izvajal ped vodstvom organista Aleša Capudra. Mešan zbor je zapel pet pesmi Ln moški zbor tri. Vmes so bile tri deklamacije, dve zloženi nalašč v ta narnen od dr. Ivana Preglja in s. Elizabete, in pesem dr. Jan. Kreka »Z gore«. V govoru se je društveni tajnik, kaplan Fr. Pfajfar, ozrl na zgodovino društvenega dela, navajal je razne predsodke, ki jih mnogi še vedno goje proti vsaki organizaciji. Prav jasno je naslikal potrebo izobraževalne organizacije in cilj, ki ga hočemo doseči s prosvetnimi društvi. Sledil je poučen dvogovor »Špela in Minka«, katerega so navzoči poslušali z veliko napetostjo. S prizorom »Angel iu satan« se je ta slavnost končala. Navzoči so se razšli s prepričanjem, da so take slavnosti s tako različnim programom veliko bolj zanimive, vzpodbudne in poučne kot igre s petimi dejanji. — V Kamniku jc umrl po dolgi mučni bolezni dne 28. novembra g. Jos. Gerčar, krojaški mojster. Vsled svojega prikupljivega značaja je bil splošno priljubljen ter je užival velik ugled in spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali. Bil je zaveden Slovenec, vesel in zabaven družabnik, vztrajen pevec in dolgoletni podpornik narodnih društev v Kamniku. Zna-čajnemu možu bodi ohranjen prijazen spomini — Tovariši starešine! Polovična vožnja za občni zbor v Celju velja od 1.—4. decembra (odlok 28. nov., št. 33.843). Kupi jem vozni listek (cel) velja za tja in nazaj proti izkazilu vdeležbe ua občnem zboru. — Sv. maša v celjski lami cerkvi ob pol t). — Predsednik. — Javno vprašanje. Ker davčni urad v Kostanjevici na moji pismeni vlogi do lanes ni ne povrnil in ne izstavil potrdila za 15-76 dinarjev. — ta svota za mene ni malenkost -tt katero svoto je od mene ">reveč prisilnim potom izterjala, uljudno vprašam tem potom, kdaj ■ misli to narediti. — Komljanec J., pra-Jel^t v. St. Vidu nad Ljubljano. 1 — Umrla je v Št. Jerneju na Dolenjskem po osemletni bolezni gospa Josipina H u -d o k 1 i n r. Kessler, žena podnbarja in posestnika, v starosti 58 let. Bila je vseskozi poštena, dobra mati in velika dobrotnica vseh bednih in zapuščenih. Skrbno je vzgojila svojih petero otrok. Blago ženo ohranimo v najlepšem spominu. Waj počiva v minil —r Nov zdravniški in babiški zakon v Avstriji Avstrijska vlada ie narodni skupščini predložila zakonska načrta o zdravniškem redu in babištvu. Zdravniški red se v glavnem naslanja na prej veljavne določbe, uvaja le praktično pripravljalno službo po promociji. Babiški zakon razširja dolžnosti babic na nadzorovanje dojencev in sodelovanje pri skrbstvu za matere in dojance, obvezuj? babice, da obiskujejo ponavljalne tečaje in določa, da se po vseh deželah ustanove babiški gremiji. — Vprašanje nemške gimnazije v Žom-boljL Vojvodinski Nemci se zavzemajo -^a to, da se nemška gimnazija v Žombolju, katero pohajajo večinoma dijaki nemških družin iz Jugoslavije, sedaj, ko pripade Žombolja Romuniji, premesti v Veliko Kikir.do. — Nr,v judovski tempelj v Sarajevu. Judje v Sarajevu so sklenili, da zgrade nov tempelj za 10 milijonov dinarjev, :Na prvem sestanku, na katerem sc je ustanovil stavbni •odbor; so zbrali med seboj 2 milijona dinarjev. — Belgrajska vlada in Hrvatje v Ameriki. Belgrajska vlada namerava izdajati za Hrvate poseben list »Slavija«, ki bo pisan v državotvornem duhu. List bo baje urejeval znani Mauko Gagliardi. — Velika tatvina v Novem Sada. Tatovi so udrli v stanovanje dr. Tapavica v Novem Sadu in odnesli vrednosti za 100.000 Din. — Kredit za palačo parlamenta v E^l-gradn Za dovršitev zgradbe za parlament v Belgradu je odobren kredit v znesku 30 milijonov dinarjev.. — KamniSka potfrninica SDZ priredi dne 6. decembra v društvenem domu v Domžalah ob 6. zvečer Miklavžev večer 3 sledečim sporedom: 1. sv. Miklavž, dvodejonka z godbo in petjem. 2. Razdelitev daril. — Vstopnine ni. — Pottne Testi. Pomožna poŠta Družmirje v področju pošte Šoštanj bo z 31. oktobrom 1023 začasno zatvori'. V Družmir se hkrati uvede dostavljanje pošiljk na dom, pa samo za hiše, ki stoje ob potu. — Pomožna pošta Sv. Križ nad Mariborom v področju pošte Zg. Sv." Kungota jo bila s 15. septembrom 1023 začasno zatvorjena Pri Sv. Krilu ie uvedeno dostavljanje pošiljk na dom. — V področju pošte Mozirje je bila b 24. oktobrom pomožno pošta femihel začasno zatvorjena. — Podzemski Zagreb. Dne 26. m. m. se ie v Zagrebu začela razprava proti 18 letnemu Paskijeviču in 19 letnemu Thierryju, ki sta obtožena dvojnega roparskega umora na Pre-križju pri Zagrebu. Paskijevič en umor pri zuava, drugega pa vali na svojega tovariša Thierryja, ki pa vsako krivdo še vedno taji. Povodom tega procesa je priobčil »Zagr. Tag. blatt« uvodnik, v katerem ostro razgalja nezdrave zagrebške družabne razmere. Naglaša, kako zagrebška javnost iz napačne sentl. mentalnosti ali liberalnosti ščiti in pokriva težke zločince takozvane boljše družbe. »Tako da danes y Zagrebu marsikak nedvomen zločinec svobodno in uekaznovano hodi okolu ia že s samo svojo eksistenco ostale naravnost izziva na zločine. — Po pravici tožijo stari, izkušeni policisti, da je danes v Zagrebu zelo težko prav ločiti med lopovom in gospodom. Tu mora uastopiti družba sama, da lopovi ne bodo nastopali kot gospodje in nekaznovano izvrševali svoje rokodelstvo.« — Da počaste spomin velikega pesnika, so zbrali učenci meščanske šole v Ormožu ob Stritarjevem pogrebu znesek 13050 Din kot prvi prispevek za dostojen spomenik. Učiteljski zbor je priložil 40 Din. Denar je po slalo ravnateljstvo višjemu šolskemu svetu. — Silna pomorska nevihta je prejšnji te« den divjala ob dalmatinski obali. Plima je tako narasla, da so morski valovi v Dubrovniku pljuskali do prvih hiš na obali in udrli stekla v oknih. V silnem valovanju se je po lukah odtrgalo in razbilo mnogo lesenih kopališč in poškodovali obalne zidove in nasipe. Take morske nevihte ž/a davno 11« pomnijo. — Dva vloma. V Turškem vrhu jo bilo vlom« ljeno pri posestniku Francu VViesthalerju ter ukra-denih več kocov iii pogrinjal za posteljo, zrcalo la pa 25 1 vina in 6 1 žganja v skupni vrednosti 6400 Din. — V Brežicah pa Je bilo vlomljeno pri posestniku Roku Stašku in ukradena moška zimska suknja, moška obleka, ženski čevlji in nekaj teleti-ne v skupni vrednosti 16.000 K. — — Sumljiv po s topu?, Žandarmerija v Cerkljah je aretirala radi potepuštv« 'n-*'ega približno S5-letnega čedno ečenega neznanca, ki se n izkazal s krstnim in rojstnim lis'' m, izdanim od župne-a urada v Sp. Dravogradu na ime An' • Potočnik, rojen 1890 v Kozjem vrhu. On trdi da je Anton, na prsih pa ima tetovirani črki St U. in letnico 1883, kar je bržkone njegovo pravo ime in rojstno leto ter so dokumenti gotovo uk adenl. Sumijo, di jo kak agitator 1z Koroške. Izročili so ga sodišču — Jugoslovanski Hatici je uakazalo Jugoslovenske šumasku udruženje, podružnica Ljubljana rnesok Din 381.40 kot čisti dobiček prodaje črne kave ob priliki ekskurzije Jug. šum. udruž. m Pokljuki dne 21. in 22. avgusta 1023.. Vsem daro valcem iskana hvala! — Zanimiv dogodek. Ob zadnji ekspedlcijl severni tečaj so imeli določen Izvrsten zrako pj"~ enkrat so sodelovalci pristopili k razgo voru, da *e še vse natančno domenijo, kar prid« nekomu na »tisel, .tako bt si zapisovali posf.ru Mn„ dogodke na po'' Svinčnika ni kazalo seboj vzeti, ker se s svinčnikom pisano kmalu razmaže, da postane nečitljivo; črnilo bi ob takem mrazu imn nllo. Vsi razmotrivajo, kaj jim je storiti, le dr Knut R. se sn.ehlja in pokaže neko črno podolgo vato stvar. Vsi se začudijo; on jim pa razloži, d! je to nalivno pero, v knterem črnilo m more zmrzniti, ker ga brani pred mrazom telesa: temperatura v žepu telovnika. — Trda zima in drago knrivo je danes vehi udarec za vsakega. Brez gorkega stanovanja n zadovoljstva v hiši in rodbini. To velja tudi tu tr govce, pisarne, javne lokale, gostilne in restavra cije, ki računajo na goste, k! so v trdem mrazi razveseljeni, če se v toplem lokalu ogrejejo. Zati je velike in neprecenljive važnosti Iznajdba g. Ni ptča v Mariboru, patentirani ogrevalni aparat »To plodrr«, ker isti omogoča, da se napelje od Ste ditnika v sobo, ali iz ene sobe v drugo, ali iz sob v čakalnico in obratno, ne da bi se zato posebe ali kaj več kurilo. Nasprotno, 50% se porabi man kurjave in pri tem se popolno razgrejeta oba io kala. Ogromni denarni prihranki izplačajo apar« v najkrajšem času. Mnogoštevilna naročila in p zahvalo potrjujejo veliko gospodarsko vredno; Toplodara. Vsaka gospodinja kuri skoro cel da štedilnik, ker pripravlja na njem zajtrk, kosilo večerjo. Vsa toplota gre pri dimniku v zrak; ali pa se k štedilniku priključi v sosedni sobi apar^ Toplodar, kuha gospodinja nemoteno iu opravi svoje dola sosednja soba pa se lepo razgreje, n da porabiš za to lo en vinar. — Razne tatvine in vlomi Mariji Morovi Mariboru je bito ukradeno iz stanovanju 4()0P denarja, čevlji in nekaj obleke in perila v skupi vrednosti 8000 K. — V Črnomlju je bilo vlomljen v kuhinjo Jakličevega hotela. Tat je ukradel 111 ško suknjo, vredno 0O00 K. — Med vožnjo iz Pr ge v Split jo bilo ukradeno ameriškemu državi,' nu Andreju X(tso potni list za njega, ženo in otroke in pa okoli 9000 K denarja. — Iz skladi® Franca VVulfa je bila ukradenu trg. pom. Slavi Škrlavcu rjavozelenkasta zimska suknja, vredi 8000 K. — V Ljudski kuhinji v Ljubljani je bi ukradenega 50 kg sladkorja v kockah v vreduo: 4000 kron. — Na Poljanski cesti št. 13 sta b ukradeni s hodnika Mariji Cehovinovi 2 rjul namizni prt in nekaj perila v skupni vredno 3000 K. — Gostilničarju Lorencu Koleucu v i ŠiŠki je bilo ukradenih iz nekega predala v g stilni 780 kron. — V Radni je bilo vlomljeno trgovino Rudolfa Trapčarja in pokradeno r.a okr gio 100.000 kron raznega moškepa in ženskega 1)1 ga. — K goslilni iu trgovki Frančiški Zalefiek Boštanju jo prišel neznan elegantno oblečen m žakar in je nakupil v trgovini več srajc, naglavni rut in nov plet v skupni vrednoeil do 7000 krfl Ker ni imel dovolj denarja pri sebi, je prosil S stllničarko, da naj mu da na razpolago voz tn vo nika, da se polje domov v Krmelj, kjer bo plač kupljene stvari 7. orehi In jabolki. Med potjo * sc ustavila r, voznikom v Zupančičevi gostilni, kj sta tudi prenočila. Ko so je hlapec zjutraj zbud je kavalirski potnik žo odšel in odnesel poleg P1L' neua še gostilničarju 2000 kron vredno konj» odeio. — Posestniku Antonu Retlju v Lukovku odnesel neznan vlomilec denarnico e 600 kronami I denarja ln nekaj toaletnih stvari. — Izpod kozolca Ivana Novaka v St. Vidu pri Lukovci sta bile 'kradenI dve vozni plahti, vredni 10.000 kron. — Preiskava po gostilni. Dne 16. sept. t 1. po policijski uri Je nekdo potrkal na okno gostilne pri Nacku v Kranju. Gostilniiarka vpraša, kdo je. »Policaj!« se je oglasil strogi odgovor. Gostilničar-ka je nalo hitro odprla in vstopila 6ta dva gosta, ki sta rekla, da morata izvršiti preiskavo, obenem pa zahtevala pijače. Gostilničarka jima je hitro postregla; njeni hčerki se pa stvar nI zdela prava in je skrivoma odhitela po stražnika. Ta je hitro dognal, da sta »policaja« znani Novak Peter, ki je »radi tatvine presedel že 5 let v ječi, in njegov brat. »Preiskave« v gostilni je bilo sedaj konec, namesto tega se je uvedla preiskava na sodniji. Ta preiskava ee Je včeraj pred ljubljanskim sodi-|6em končala tako, da je bil Peter Novak obsojen aa 3 tedne zapora, čeprav je skušal celo reč pojasnili kot veselo šalo. — Razne nezgode. V Franc Izogršekovi to-»arn! ia pohištvo v Šmartnem pri Litiji si je imečkal vajenec levo roko. — Pri klanju živine ie je uklal v levo nogo mesarski pomočnik Albert Moser v Celju. — Zebijar Andrej Šolar pri Mariji Hafnerjevi v Kropi se je ponesrečil pri spravljanju lesa in se ie težko poškodoval na levi nogi in po rokah. — Kovaški vajenec Janez Globočnik pri Arhu Pogačarju v Kamniku si je poškodoval desno oko in so ga morali oddati v bolnico. — Na krožni žagi bratov Tavčar v Breznem se je obrezal del. Alojz Roje po desni roki, na Galetovi žagi v Bistri pa si je zmečkal desno roko Žagar France Ogrin. — Strojarski pomočnik France Krašnar v tovarni za usnje »Indus« na Vrhniki, se je pri re-janju težko obrezal po levi roki. — Pri Kiklu Avgustu v Ormožu se je tesar Brumen Miha usekal na desno nogo. — Ivan Likar, mizarski pomočnik pri Erhariču Štefanu v Rušah pri Mariboru, se je na krožni žagi močno porezal na levi roku — V opekarni Franceta Dernovšek v Lajteršpergu si je delavec Androšec Feliks zmečkal dva prsta na desni roki; istotam se je delavka Jerič Ana poškodovala na glavi. — Timpran Ivan, tesarski pomočnik pri Ivanu Kroflu v Brežicah je razžagoval debla, pri jemur se je deblo zvalilo na njega in ga močno poškodovalo po zgornjem delu telesa. Oddan je bil v bolnico v Brežicah. — Pri Žičkarju Antonu v Sevnici se je dekla Dvoršek Antonija usekala na levi roki. — Nabernik Anton, delavec pri ključavničarju Štirnu Josipu, se je ob pločevini obrzal na levi roki. — Pri kolarju Jerasu Francu v Mekinjah te je vajenec Hladnik Franc pri bruSenju urezal precej močno na levem zapestju. — Pri gradbi jeni na Fužinah je padel delavec Svečak Ignac raz tki v strugo. Pri padcu si je poškodoval levo nogo to so ga prepeljali v ljub. bolnico. — Na žagi »Boh. Bistrica« se je usekal deL Ivan Kuštin v levo nogo. Poškodba je težka. — Na parni žagi Jakoba Novaka v št. Lovrencu na Pohorju je v 5t. Lovrencu na Pohorju je odletel delavcu Gru-belniku Andreju kos kamna v desno oko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. — V tovarni za lesene žeblje v Tacnu pri Ljubljani se je močno »rezal v levo roko deL Zorman Franc pri stružnem stroju Oddali so ga v ljubljansko bolnico. — V tovarni usnja inž. Pollak v Tržiču si je pri stroju m likanje podplatov zmečkal delavec Josip Ješe levo roko. — V predilnici v Tržiču si je delavec Perko Peter zmečkal desno roko. — V tovarni nsnja »Indus< na Vrhniki se je strojarski pomoč. Vincenc Dokša nevarno porezal po desni rokL — V apneniku »Celje« je kurjašketnu pomočniku I Francetu KobSe odletel kos premoga v levo oko in ga težko poškodoval. — V paromlinu Scherbaum e Mariboru se je del. Bartol Keuschler obrezal na krožni žagi po levi roki. — Mestni delavec v Mariboru Oberman Josip si je pri nakladanju kamna poškodoval križ in levo roko. — V papirnici v Goričanah si je delavec Žlebnik Jožef pri razkladanju lesa zmečkal desno roko. — Peppermint-Lysoform, najboljša antiseptična voda za usta, se zopet dobi v vsaki lekarni in drogeriji. 7324 — Zahtevajte povsod našo domačo Kolinsko elkorijo, Izvrsten pridatek za kavo. 6559 Primorske novice.- p Sv. birma med beneškimi Slovenci. »Goriška Straža« poroča: »Pred kratkim je bilo birm oranje po slovenskih občinah vi-demske nadškofi je. Povsod so bili le italijanski govori, ki jih ljudstvo po veliki večini ni prav nič razumelo. S takim postopanjem se tali ljudstvo in domača duhovščina, ki ozna-tijuje ob nedeljah in praznikih božjo besedo v domačem slovenskem jeziku. Da delajo tako po uradih vladni možje, si še lahko razlagamo, čeprav je to obsodbe vredno, a da uganjajo po cerkvah to malikovalstvo cerkvene osebe, je neodpustljivo.« p Umrla je v Gorici 66 letna Helena Osa-tia, kuharica pri knezonadškofu. Pokojnica je bila v službi pri petih škofih: Glavini, Štrku, Zornu, Jordanu in sedanjemu nadškofu dr. Sedeju. p V hotelu pozabil 800.000 lir. V restavraciji poleg južnega kolodvora v Gorici je neki tujec pozabil vrednostnih papirjev za 800.000 lir. Kljub temu. da na vse strani za njim brzo-javljajo, se mož še ni oglasil, da bi dobil lastnino nazaj. p »Svoboda« na Reki. General Giardino le dal po svojih sodnikih, ki jih je pripeljal s seboj iz Italije, obsoditi štiri odlične meščane pod policijsko nadzorstvo, ker so se udeležili ivlužbe božje za Rečane, ki so padli v boju za svobodo Reke. p Obnova javnih stavb na Goriškem. Glasom sklepov merodajnih oblastvenih čini-ieljev začno v kratkem graditi naslednja jav-"a poslopja: stolnico v Gorici in Tržiču, farno cerkev v Bovcu, kamenili most pri Selišču »ed Tolminom in Kobaridom, župni cerkvi T Volčah in Čezsoči, občinsko sirarno na Sv. Višarjah, cerkav »v. Ignacija v Gorici, ljudsko šolo v Kalu pri Kanalu, občinski vodnjak lo napajališče na Vrhu. p 22.000 lir ra Lego nazionale. Vlada je Naklonila Legi nazionale 22.000 Hr. da s tem omogoči otvoritev otroških vrtcev v Št. Andražu ln Št. Petru. Tako zrasteta dva zavoda poiialijaričevanje najmanjše slovenske dece. p Nižji slovenski tečaj kr. tehničnega zahoda A Zanon v Vidmu se otvori dne 3. dec. t L in se ta dan tudi začne pouk. šfafersKa novice. S Promocija. V petek, dne 30, novembra, je bil na zagrebški univerzi promoviran doktorjem bogoelovja č. g. Vineanc Močnik, profesor cerkvenega prava in zgodovine na bogoslovnem učllišču v Mariboru. Čestitamo! š Narodno gospodarski tečaj za kmetske fante in može se bo vršil letos v dneh 27., 28. in 29. decembra v Mariboru in Celju. V Celju ga bo vodil g. dr. Korošec, v Mariboru pa dr. Hohnjec, š Iz Slovenjgradca nam poročajo, da sc vrši na narodni praznik dne 1. decembra t. 1. ob pol osmih zvečer v prostorih hotela Goli v Slovenjgradcu prireditev v prid božičnic za revno šolsko mladino na obmejnih šolah ma-renberškega sodnega okraja. Spored: 1. Koncert. Posamezne točke Izvajata pevsko društvo in salonski orkester v Slovenjgradcu. 2. Srečolov. 3. Prosta zabava. — Zanimanje za to prireditev j-a veliko ter utegne tudi njen gmotni uspeh postati sijajen. š Ustanovni občni zbor Pokrajinske zveze vinogradnikov za Slovenijo se vrši v nedeljo, dne 2. decembra, ob 10. uri dopoldne v Maribora v Narodnem domu, S Trbovlje, V nedelio praznujejo slovenski rudarji praznik sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Dopoldne ob pol 11. uri jc rudarska sv. maša, popoldne v Društvenem domu predavanje o pomenu tega praznika za rudarje, ter lepa socialna igra »Dedščina«. S Trbovlje. V sredo, dne 28. novembra, se je zglasila na rudarskem glavarstvu deputacija II. rudarske skupine v svrho intervencije odtegljaja bolniških prispevkov za časa zadnje rudarske stavke. Pripomniti moramo, da se ie trboveljska družba drznila rudarjem odtegniti ves znasek, katerega morata plačevati tako delavec kot tudi delodajalec svojim delavcem, opirajoč se na § 55. zakona o zavarovanju delavcev. Rudniški glavar dvorni svetnik g. inž. Strgar je deputacijo obvestil, da se bo pri prihodnji plačilni perijodi delavstvu izplačal celoten odtegljaj, kar je deputacija kot tudi vse rudarsko delavstvo vzelo z zadovoljstvom na znanje. š Z noži ao obdelali fantje iz Vretje vasi v Apaški kotlini ob priliki neke veselice dva financarja. Poškodovali so oba zelo težko. Gosfimrfairstm g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene (za 100 kg): pšenica 320—325 Din, koruza 200—250 Din, fižol 350 Din, pšenična moka št. 0 515—525 Din, št. 2 460 Din. št. 6 320 Din, otrobi 130—145 Din. g Stanje papirnatega denarja ▼ Jugoslaviji, Po izkazu Narodne banke z dne 22. novembra 1923 smo imeli za 5.797,470.900 Din papirnatega denarja v prometu. Od zadnjega izkaza se je stanje zmanjšalo za 83,210,250 dinarjev, g Letošnja letina tobaka. Letošnja letina tobaka je kvantitativno dobro izpadla in tobak je izredno dobre kakovosti. Uprava monopola je sklenila izvesti 500.000 kg tobaka boljše kakovosti, ravnotako tudi nekaj stotisoč kilogramov slabše kakovosti. g Ogrska trgovska bilanca aktivna. Zaradi velikega izvoza živil izkazuje ogrska zunanja trgovina v oktobru aktivnost 14 milijonov kron v zlatu. g Poljska marka propada naprej. Pred par dnevi so tuje devize na poljskih borzah znatno poskočile in je dolar notiral skoro 4 milijone, v privatnih krogih pa je bilo treba za 1 dolar celo 5 milijonov poljskih mark. g Poljska sistira vse carinske olajšave. Finančno ministrstvo namerava ukiniti vse dosedanje veljavne carinske olajšave pri uvozu blaga. g Stinnes napreduje. Znani ueruški vele-kapitalist Hugo Stinnes je vstopil z vsoto 20 miljonov dolarjev v neko ogromno ameriško podjetje v petrolejski stroki, ki eksploatira petrolejske vrelce po celi vrsti dežel. BORZA. Zagreb, 30. nov. Sklep. Pošta 0.46-0.47. Italija 3.83- &84, London 3.86 -3-87, New Tork 88.25 —89, Pariz 4.70—4.775. Praga 2.5775—2.58, Dunaj 0.12475-0.1225, Curih 15.525-15.575. — Valute: dolar 87—87.50. Curih 30. nov. (Izv.) Holandija 217.5. New York 270.13, London 24.0, Pariz 30.75, Milan 24.73, Praga 16.6425. Pešta 0.00302, Bukarešt 2.87. Belgrad 6.525, Sofija 4.40. Dunaj 0.008060. Valute: avstrijska krona 0.008075. UubMansIce novice. lj 40 letnico svojega poklica obhaja danes g. Hinko Zlrkelbach, faktor Jugoslovanske tiskarne. Vstopil je kot učenec v Katoliško tiskarno dne 1. decembra leta 1883. Deluje izvzemši par mesecev ves čas v naši tiskarni. Gospodu jubilantu naše iskrene časti tke 1 lj Ljudska visoka Sola v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 2. t. m. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o sledeči temi: O zanemarjeni mladini. Predava gdč. Al. šlebijeva. Vabimo vse, ki se zanimajo za vprašanja naše dobe in našega življenja; posebej vabimo se starše in vzgojitelje. lj Stritarjeva maska in sliba. V izložbenem oknu tvrdke Gričar in Meječ v šeieubur-govi ulici je razstavljena maska pok. Stritarja, posneta od g. kiparja Tineta Kosa, in Stritarjeva slika od akad. slikarja Sterleta. lj Preselitev pošte Ljubljana 2. Dne 2. decembra se bo izsilila pošta Ljubljana 2 {na glavuetn kolodvoru) iz dosedanjih prostorov in bo od 3. decemhra naprej poslovala v novih prostorih, ki sc nahajajo v enonadslrop-nem poslopju polog kolodvorske trafike ob Cesti na ju/jio žclezuieo. lj Povodcu j in ljubljanski trg. Včeraj so se ua ljubljanskem trgu zelo občutile posledice povodnji. Z dežele ni prišlo skoraj nič blaga. Seveda pa tudi povpraševanja ni bilo posebnega — saj smo bili zadnjega v mesecu. lj Mohorjeve knjige za stolno župnijo so došle. Dobe se v pritličju stolnega župnitsča. Vsak družbenik plača za stroške 2 Din. — Naročite knjige precej za leto 1924. Za štiri knjige znaša letoma le 20 Din. Za doplačilo 14 Din dobite še v plalno vezano krasno premiš-Ijevaluo knjigo Meschlerjevo: Trije temeljni nauki duhovnega življenja. Dosmrtnild, ki so plačali manj ko 300 Din, morajo nekaj doplačati. lj Poročil se je v Ljubljani gospod Oton Doktorič z gdčno. Albino Hafnerjevo iz ugledne rodbine posestnika in vinskega trgovca v Sp. Šiški. Poročil ju je g. dr. Doktorič, bivši tajnik goriškega nadškofa. Obilo sreče! lj Himen. Poročil se bo gospod Franc Š i -mene, obrtaik-invalid, z gdč. Anico L j u -bičevo iz Ljubljane. — Obilo sreče! lj Umrli so v Ljubljani: Marija Zelenko, hiralka, 32 let. — Anton Kos, kočijaž, 73 let. — Ivan šušteršič, posestnikov sin, 3 mesece. — Andrej Baloh, kočar, 44 let. — Anton Založnik, tesarski pomočnik, 24 let. — Elizabeta Ko zlevčar, kočarica, 21 let. — Miha Bukovec, rejenec, .1 mesec. — Josip Einspieler, šolski učenec, 10 let. — Marija Altenreither, zasebnica, 40 let. — M. Gonzaga Grošelj, uršulinka, 32 let. — Jakob Mlakar, delavec, 72 let. — Frančiška Ilnikar, žena zel. nadsprevodnika, 60 let — Ernestina Kapus, žena tovarniškega delavca, 27 let. — Marija Prosen, rejenka, 10 mesecev. lj Drnft>» st. Elizabete. Osrednji svet. družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, t. j. 4. t. m. ob 5. popoldne. Vse konlerence naj sigurno poSljejo zastopnice! lj Rista Savinor rodoljubni ein. G- Risto Sa-vin, skladatelj »Gosposvet.sk ega sna«, ki se uprizori nocoj v operi, je poklonil tantijemo svoje pre-mijere »Go&posvetskemu Zvonu« z željo, da bi se od strani društva prodajale v gledališču cvetlice in na ta način proslavil praznik ujedinjenja. Z dovoljenjem gled- uprave se bodo med odmori prodajale cvetke po 1 Din kom., a to j>opolnoma neobvezno. G. skladatelju, ki se osebno udeleži premiere izrekamo za njegov rodoljuben čin iskreno zahvalo, si. občinstvo pa vabimo, da se v velikem številu udeleži proslave, ki je narodno delo domačega skladatelja 1 — »Gosposvetski Zvon«. lj Miklova Zala na Ljudskem odro. Krekova mladina ponovi v nedeljo dne 2. dec. v Ljudskem domu krasno narodno igro »Miklova Zalac Prosimo vpp, zlasti okoličane, da si preskrbijo vstopnice v predprodaji, ki je od danes naprej v Jug. Strok. Zvezi na Starem trgu štev. 2-1. in na dan predstave ono uro pred predstavo v Ljudskem domu- Začetek ob 4>. popoldne. lj Miklavžev večer v Unionu je tik pred nami. Vstopnice se dobe vsak dan do srede (tudi v nedeljo) v šentpeterski prosveti (Župnijska ul. 1, poleg cerkve sv. Petra) od 9. zjntraj do 7. zvečer. Istotam se oddajajo darila in dobe vsa tozadevna pojasnila. Darila (za otroke in odrasle) morajo biti dobro zavite in opremljena t natančnim naslovom. — Cene prostorom: Drnžinski sedež 8 D, parterni 8 Din, balkonski 10 Din, galerijski 6 do 8 Din, stojišče 5 Din; otroška vstopnica 2 Din. — Vabimo cenj. občinstvo, posebno starše z njihovo deco, da posetijo to prireditev, katera jim bo ob spretni in krasni režiji napravila obilo veselja in zadovoljstva. lj Občinstvo in mladino opozarjamo, da se vrši predprodaja vstopnic za prireditev Pomladka rdečega križa, ki se vrši v soboto ia v nedeljo, to je 1. in 2. decembra popoldne ob 4. uri v dvorani hotela Union v soboto in nedeljo dopoldne od 9. do 12. ufe v Matični knjigarni in pol ure pred pričetkom pred koncertno dvorano. lj Češka obec. Oslavy Narodnega ujedinjenja se sučastnlme. prijdte všichni vcas v gobotu o Ta hod. večer do nasitil mistuosti Narod, domu, tam bliHf. lj Pozor! Ker v nedeljo radi skrajno slabega vremena ni bilo možno še mnogim ogledati si otvoritvene predstave ^Skrivnostno zrcalo« s »Prologom:, se bo ista v nedeljo, dne 2. decembra ponavljala in sicer zadnjič. lj Prihodnje predavanje Stolne Prosvete bo kot običajno v pondeljek, dne 3. decembra ob 8. zvečer v družbeni dvorani v Križankah. lj Oder Krakovn-Trnovo, Kolezijska nI. 1-V nedeljo ob pol 8. zvečer misterij v 2 dejanjih »fiudo sv. Miklavža« ln enodejanska burka >Da-moklejev meč*. K številni udeležbi vljudno vabi odbor. Ij Krekoma prosveta- Zveza uradnic in irg. nastavljetik vabi vjte članice Krekove prosvete k predavanju, ki ga priredi v torek, dne 4- decembra ob pol 8. zvočer. Predava g. dr. Srečko Zamjen o Ameriki. lj Krekov« prns-reia, priredi v nedeljo, točno ob 5. popoldne ski optično predavanje. Predaval bo msgr. Viklor '"'-ska. IJ V Šentjakobski prosieti r Ljublr'ii bo sfei-opHfoo predavanje v nc,"Tjo, dne 2. decembra točno ob pol 8. zvečer. Predaval bo sr.ggr. Viktor Steska. Ij Akademski sorinlno-pHagoški krožek začne s svojimi predavanji v pondeljek, dne 3. t. m. ob 8 zvečer na moškem učiteljišču (I. nadstropje). Predava g. Franjo Č i b e j o Spenglerjn in njegovih nazorih o kulturi. Vabimo naše, izobražentsvo. lj Predavanj" r Rokodelskem domu. Našlo« predavanja v pondeljek, dne 3. decembra je: »Naj-važnejša naloga vsake organizacije«. Vstop je proat Predavanje so prične točno ob 8. uri zvečer. Ij Opo»al je vsled onemoglosti in starosti vdef vec, kovat brez stalnega bivališča Jožef Boritoar v hlevu posestnika Ivana Sirnika na Sv. Jerneja cesti 40. Reveža so odpeljali v bolnico. lj Eksplozija na Vel. Stradonu. V Grgurovi« cevi tovarni v Ljubljani ua Velikem Stradonu ta čistili topilnico za železo, pri čemer je nastala močmi eksplozija. Poškodovana je topilnica in streha in je razbitih čez 50 šip. Nekaj delavcev, ki «f bili v tovarni, je vrgel zračni pritisk po tleb to ob stene, pri čemer ee jih je več lahko poškodovalo. Kdo je zakrivil eksplozijo, še ni ugotovljeno, kriv pa ni gospodar, ker je ležal bolan doma. Ij Najdena krava. Na I* "ki cesti so naStf kravo belkaste dlake brez gospodarja- Lastnik naj se javi policiji. Ij Žalosten konec pijanca. V hlevu hiše M» rije Muanove na Karlovski cesti so našli na kupa slame mrtvega zidarja Jakoba Mlakarja iz Rudnika, poleg njega pa je ležala v nezavesti in le težko hropla njegova žena Franca. Poleg njih pa so našli skrinjico, na njej pa steklenico, v kateri je bilo še nekaj špirita pomešanega s poprom. Policijski zdravnik dr, Avramovič je ugotovil, da je umrl Mlakar silno pijan vsled akutnega zastrup-ljenja z alkoholom. Moža so prepeljali v mrtvašnico, ženo pa v bolnico. lj Razne tatvine v Ljubljani V nekem ljubljanskem hotelu je bila ukradena trgovki Zofiji Zidarjevi iz Ribnice zlata ženska ura z dvojnim pokrovom, vredna 6000 kron. — V Vodmatu je bilo ukradenih Albini Pustovi več brisač v vrednosti do 3000 kron. — V Bohoričevi ulici je bilo ukradenega Ivanki Benedičičevi iz odprtega dvorišča ne-: kaj moškega perila v skupni vrednosti do 2000 K.1 — Čevljarju Filipu Kamenšku je bilo ukradeno na Sv. Petra cesti črno pleskano kolo vredno 6000 kron. — Na Vodnikovem trpi je bil ukraden štirikolesni ročni voziček s kolosi od otročjega voeička, zeleno pobarvan, vreden 800 kron. — Na Starem trgu Je bila ukradena iz podstrešja železna sobna. peč vredna 2400 kron. lj Cenj. občinstvo sc opozarja na povečano in z modernimi aparati izpopolnjeno L dunajsko higijenično pralnico in svitlolikalnico Pirš & Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8. V delo se sprejema perilo vsake vrste, ovratnike, bluze, plesne obleke itd. in izvršuje priznano solidno in najlepše. 7848 lj V gostilni pri »Fajmožtruc «e zopet tod črni »OTELO«; posebno se priporoča slabokrvnim in »ekonvalescentom. Nadalje se toči i zborna letoSnja Portugalka in stara vina ljutomerska in pikerian, letnika 1921. Vsako soboto in nedeljo se dobijo domače krvave in jeterne klobase. lj Koncert r hotoln Tivoli. V nedeljo dne 2. decembra 1928, od 15. do 20. ure. Godba dravske divizije. Domačo jeterne, krvave in mesene klobase. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav Dolničar. 7691 lj Koncert dravske godbe se vrši v soboto 1. decembra t. 1. v Kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. 7618 Ij Sv. Miklavž bo izbiral darila xa pridno deco in odrasle v trgovini M. T i č a r v Selenbur-govi ulici v soboto 1. dec. med 5. in 7. uro zvečer. 7617 Najcenejše in najnovejše oblete za dame in' gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Grttar kako<, »kaj« naj razlaga, to je zanjo nedotakljivo gradivo. Nikdar in nikoli ne sme iz komodnosti, neznanja gradiva ali kakega drugega vzroka učiti kaj napačnega. Da smo od te sicer samo ob sebi umevne zahteve še daleč oddaljeni, to nam dokazuje baš ta Brinarjeva knjiga. V njej odseva poleg splošnega stanja našega današnjega slovnilkega študija — ki nikakor še ni na višku — tudi precej nejasnosti v metodi in nepoznanja našega jezika. Stare, davno obrabljene gramatične formule se ponavljajo v primitivnih pravilih, ki so njih nekdanjo dvomljivo vrednost še bolj zmanjšala. Vzemimo par primerov! Brinar uči (str. 13), da je množinski rodilnik od »živalca — žival ec«, od >lučca — lučec«. V drugi izdaji je učil, da se glasi »živalic« in »lučic«; odkod ta napredek, oziroma naza-dek? Ža četrto izdajo naj razmisli, kako bi se glasil isti padež n. pr. pri sledečih samostalnikih: >ulca, ribca, kukouca, leverca, rokca, nogca«! V tej knjigi imamo sedaj tudi kodifi-elrano interesantno dejstvo, o katerem se je doslej samo govorilo, namreč, da ves naš narod še zna šteti, samo naši šolski oblastniki nel biuiar zabičuje na 26. strani: »Pomnite: Po srbohrvatskem zgledu pišemo in govorimo tudi: dvajset eden, trideset pet itd.< Ta opazka — in nje zgledi I — je popolnoma nepotrebna. Kako štejejo Hrvatje, Srbi, Francozi ali Angleži, nas pri pouku slovenskega jezika prav nič ne briga, to je njihova stvar. Tudi metodika matematičnega pouka se mora ukloniti pravilom slovenskega jezika, ki jih nima pravice samovoljno spreminjati. Povrh pa so ti reformatorji v svoji lepi gorečnosti še prezrli, kako bi se s tem porušila enotnost našega štetja, ki je izvedena do sto, vsled tega praktičen pomoček pri pouku štetja in v ogromni večini našega naroda zakoreninjena. (Kezijani s svojim >francoskim< načinom štetja ne pridejo v poštev!) Ta »reforma« je obenem tudi dokaz — kakor naše knjige za ljudske šole sploh! — da pisci naših šolskih knjig od same prevelike metodične učenosti prema-\o pazijo na to, kaj učijo! »S predponami sestavljeni glagoli ro večinoma dovršniki,« uči Brinar na str 29 in je s tem popolnoma pokvaril svoje pravilo v drugi izdaji, ki sicer tudi ni bilo popolnoma točno. Kaj pa glagoli šeste vrste, ki imajo v našem jeziku očividno tendenco za absolutno večino in med katerimi kar mrgoli nedovršnikov s predponami? — O glagolnikih uči, da se tvorijo iz trpnoprete-klega deležnika in se ne briga za pravilo, da se trpnopretekli deležnik ne da tvoriti od vseh glagolov, in da v primerih, ki jih sam navaja, ni trpnopreteklih deležnikov. Ali res misli, da so »seden«, »ležan«, »vrten«, »živijen« trpnopretekli deležniki? — Pri velelniku — tako uči na str. 63 — pa stoji včasih osebkova beseda v zvalniku, toda kje je zvalnik v njegovi slovnici opisan, kje se nahaja v slovenščini sploh in kje posebe še v primerih, ki jih Brinar tam sam navaja in ki naj ilustrirajo njegovo pravilo? Ali je mogoče »Oj kmet I« zvalnik0 Na str. 36 uči: »Pomožnik stoj' navadno tik pred svojim glagolom ali vSaj ne predaleč od njega« in pravi, da je »Napačno: Učenec je svojo nalogo napisal«, pač pa »Prav: Učenec je napisal svojo nalogo«. Kolikor besed, toliko nesmisla, izhajajočega iz slabo razumljenih napačnih predpisov naših starejših slovničarjev. Za Brinar-ja je Breznik očividno zaman napisal svojo fino študijo o stavkovnem povdarku v slovenščini! Oba stavka sta lahko napačna, ali pa oba pravilna, če se oziramo na to, kaj se hoče poudariti in če znamo ali ne znamo v ta namen besede pravilno staviti. Pomožnik je v tem slučaju popolnoma nedolžen in brez vpliva! Ali Brinar ni videl, da je moral iti glagol k pomožniku? Neprijetno dirne poleg vsega tega tudi »kuropenje« in »pustopoljina« — v knjigi, ki je za ljudsko šolo! — ali pa dejstvo, da Brinar ne razlikuje »vrtoglavice« od »vrtoglavke« — kar so vse primeri, ki jih je Brinar očividno posnel po svoji »Lisici Zvitorepki«, ki mu jo je sedaj že v drugič izdala Mohorjeva družba. Neprijeten je tudi občutek, ko vidi človek, da je to zmašilo odobril oddelek za prosveto in vere! Ali ta institucija res ne premore strokovnjaka, ki bi lahko napake tega dela pravilno ocenil? Saj ni treba, da bi bil ravno član višjega šolskega sveta. Ali pa se take reči opravljajo kar po administrativni poti? Javnost je na tem dovolj interesirana, da bi se stvar pojasnila. Take stvari se ne smejo opravljati med štirimi stenami! Če že izvemo iz časnikov, kdo je kje nastavljen ali kam prestavljen, kar je večkrat brez vsakega pomena za javnost, naj se nam v bodoče tudi pove, kdo je poleg pisatelja soodgovoren za vsebino in obliko kake šolske knjige. Tukaj nam je praksa belgrajskega »Prosvetnega saveta« lahko naravnost vzor, po katerom se moramo ravnati. Sicer bodo naše šolske knjige vedno slabše in po čigavi zaslugi, po čigavi krivdi2 Prosveta. DR. ČERINOV SIMFONIČNI KONCERT. Začnimo s tehnično platjo: orkester je bil brezhiben, igral je Izborno, da smo se zavestno radovali čistega mehkega zvoka, gibkega, lahnega teka božajočih godal, voljnih pihal, jasnih, kremenitih trobil; čar mladosti, zdravja« ki je to pot v nenavadni meri vel iz glasbe, naših src še nikoli ni tako osvajal. In hvaležni smo bili dr. Čerinu, da navzlic neugodnim razmeram vztraja v započetem, za razvoj slovenske glasbe tako potrebnem delu, ki bi ga ne hoteli pogrešati Brez njegovih koncertov ostane našemu glasbenemu svetu bogastvo simfonične glasbe z devetero pečati zaprta knjiga. In vendar je prav v simfoničnih delih glasba vsaj po formalni strani dosegla svoj višek. Zato so dr. Čerinovi koncerti v našem kulturnem življenju tako pomembni Važnosti takih koncertov se dr. Čerin tudi zaveda; to kaže že izbrani spored, ki vedno prinaša skladbe, da nam odpirajo pogled v glasbeni svet z novih, malo znanih, pa tudi čisto neznanih vidikov. Osrčje koncerta je tvorila Dobroničeva »Suita iz glasbe za Gunduličevo Dubravko«. Dobronič je posebno izrazita prikazen iz mlajše hrvatske glasbene šole, ki za Rusi in Čehi hoče uveljaviti v glasbi — zavestno ali nezavestno, ne vem — specifično hrvatske glasbene prvine; ah morda bolje: glasbenemu čuvstvu dati duška tako, kakor se v hrvatski duši rojeva, kakor hrvatsko srce prevzema. Tehnična sredstva so splošna, skupna last, izraz pa naj kaže izrazito hrvatsko lice, glasbeni liki naj rasto iz plodnih hrvatskih tal. naj jih oveva opojni vonj hrvatskih logov, naj jih ožarja žarko solnce hrvatskih poljan, naj v njih odmevajo klici bajnih prebivavcev hrvatskih šum in dobrav... Ta namen je Dobronič — se zdi — v veliki meri dosegel. Najprej po melodični plati, ki je v bistvu stkana iz samih najpreprostejših prvin: dva tona v sekundi tvorita pogosto prvotni motiv. Pa kako ju zna iz-rabitil Kako dobro n. pr. d6 v IV. sliki (Mi-ljenko i Dubravka) klavir s svojima dvema tonoma v čudno elementarnem zvoku. Sploh je način, kako je v simfonično glasbo skrajno varčno, skopo, bi dejal, pa tembolj učinkovito, uveden klavir, vse pozornosti vreden. Seveda je taki novi, prvobitni metodiki treba tudi čisto posebne harmonije. In resnično ima Dobronič tudi za harmonijo svoja posebna ušesa. Morda zadenemo bistvo njegovega harmoničnega ustvarjanja, če rečemo, da v njegovih harmoničnih tvorbah za nazorom, da vsa harmonija sloni v bistvu na trozvoku, komaj še najdemo kal sled; njemu je — če se ne varamo — harmonija to, kar zvok; zvok pa kakršenkoli In harmonični razvoj v skladbi dosega pogosto z zaporednostjo anakozvočnlh tvorb (n. pr. v rajanju — kolu), oziroma z nekakimi glasbenimi rimami. Seveda dosega s tem čisto nove vtise, ki tako poživljajoče učinkujejo kot hladen studenec v leni poletni vročini. Je pa seveda tudi res, da to tako čisto samosvoje ustvarjanje, ki gre — skoro bi dejal — naravnost proti vsemu, česar je bilo uho v metodiki in harmoniki doslej vajeno, prvi hip poslušavce skoro da kar preplaši, saj v resnici nimajo stališča, s katerega bi nove tvorba motrili; je gotovo nekaj, kar človeka prvi hip zase zavzame, pa je zopet še več takega, s čimer človek ne ve ne kako ne kam; uho, ki je vsakršnih glasbenih posebnosti precej vajeno, v njegovi glasbi venomer zadeva na paradokse: vedno je kaj, kar ne gre po že izsledenih stopinjah bodisi v melodiji ali harmoniji, bodisi v ritmu ali instru-mentaciji ali čemerkoli Zato ni nič čudnega, 6a poslušavci izpočetka sploh niso vedeli, kaj naj bi s to rfečjo, ali jim je všeč ali jim ni. Saj so jih očividno zajemale dražljive harmonično kontrapunktične praznote, čuvstvo iskrene blaženosti jim je zapredalo srca, napeto so posluhnili, ko se je zarežal »strah« (satir) v idilični mir, in v pritajen smeh je nekajkrat bušknil nehotoma po dvorani: ko je čmoknlla žaba v lužo, ko je zlodaj roga ti deroč se pokazal ostre zobe; pa je bilo zopet vse natrpano s tako neobičajnimi zvoki, da se je občutja zadovoljnostl z zavestjo, da je iz naših src ta glasba pognala svoje cvetove, šele sredi dela prikopalo do svojih pravic in se javilo v mogočnem odobravanju, ki je navzočega skladatelja prisililo, da se je moral za burne pozdrave ponovno zahvaljevati. — Instrumen-tacija je prav tako izvirna, iznajdljiva kot vse druge sestavine teh skladeb: čisto nenavadne reči sliši. Na primer: kaj zna napraviti z enim tonom pizzicata ln ksilofona; ali kako zna presitega, sitnega satira odeti v postavo najbolj zlodejevega parkaljna, ki iž njega na vse strani štrle osti, kot iz ježa bodice. Ali kako lepo, trpko opojno dehti 4. slika, da bi obstal v gaju, kjer murni cvrče, žuželke brne, odmeva žgolenje, groze oddaljeni klici ujed in bi se iz prejšnjega vznemirjenja zazibal v omamen opoldanski sen. Poleg tega je navzlic gošči, ki se po instrumentaciji včasih bohotno razrašča, vendar jasno, da kot v solnčnem svitu opaziš vsakega metuljčka, vsako mušico posebej, tako ti tu noben ton ne uida. Čerin se je izkazal. Edino, čemur bi morebiti mogel kdo prigovarjati, bi bil za večino slik nekako vnaprej določen vzorec: z vriščem začne, v brezslišnem šumenju, komaj zaznavnem trepetu konča. Pa to je samo misel, ki hudomušno šine skoz možgane, ne da bi svojo nagajivost vsaj na videz opravičila. — Dobronič je s svojo skladbo dosegel velik uspeh. Blnički se v vsem drži preizkušene poti. Vidi sa, da kot Srb dobro pozna italijansko, nemško, klasično glasbo. Njegova ouvertura: »Iz moje domovine« se lepo razvija do veli- ' kega viška. Posebno je ugajal sočni, pogosto naravnost sladki instrumentalni zvok; zlasti spretno izrablja mehka pihala in učinkovito nizko lego godal. Ouvertura bi bila jako primeren uvod v kako veselo opero. Schumannove »»II. simfonije«, ld je po glasbeno-tematični strani plemenita do zatajitve osebnosti, niso igrali samo izvrstno, ampak ▼ marsičem ognjevito, naravnost drzovito; adagio, ki je najlepši, s prisrčno toploto pisani del te simfonije, ja zvenel čudno nežno. Griegova »Koncertna ouvertura« op. 11. je nekoliko mračna, melanholična; pa se razburi v široke kretnje, v vihar, ki vse podira: svojevoljno, despotično, tiranski, čemur ni ugovora. Kako mu le trobila slovesno pojo, kot da v sijajnem blišču prihajajo kralji. Takih večerov smo v resnici potrebni, pa smo jih tudi veseli in zanje hvaležni. Nastopi dr. Čerinovega orkestra pomenijo najsvetlejšo točko v našem koncertnem življenja. K. * * • pr Za jubilej sv. Tomaža Akvinskega. Letos je preteklo 600 let, kar je sveta cerkev proglasila Tomaža Akvinca za svetnika. Rim se pripravlja, da bo s svečanimi akademijami proslavil ta jubilej. Nam Slovencem je podal prof. dr. Fr. Kovačič za to priliko kaj lepo delo: Doctor Angelicus sv. Tomaž Akvinski. (Založilo katoliško tiskovno društvo, izdala Bogoslovna Akademija v Ljubljani.) To delo je izšlo sicer prvič že 1. 1906, a pisatelj je sedaj priredil drugo izdajo, ki jo je skrbno predelal in izpopolnil z najnovejšimi rezultati. Tako je sedaj to delo prava znanstvena monografija o sv. Tomažu. Pisatelj se pa ni oziraj le na znanstveno delovanje sv. Tomaža, temveč na vso njegovo osebnost, ki tako čudovito združuje učenost in svetost. Delo bo dobro došlo zlasti našim dijakom, bogoslovcem in svetnim akademikom, a z veseljem in pridom ga bodo či-tali tudi vsi duhovni in svetni inteligenti. Dobrih življenjepisov nam itak manjka. Tu imamo tak življenjepis, ki je znanstveno neoporečen in obenem pisan v zajem-ljivi obliki. pr Zakon o državnem prometnem osobju. Zbirka zakonov, XIII. snopič, 1923. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred 10'75 Din. pr Sadjarstvo. Spisal Ivan Belle, kmet. svetnik in ravnatelj državne kmetijske šole v Št Jurju ob južni železnici V tekstu je 147 slik, v prilogi 18. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 85 Din. Strani 430. — Knjiga sestoji iz šestih dalov, katerih prvi del govori o koristi in pogojih sadjarstva, smereh in pogojih za uspešno sadjarstvo; drugi del obsega dreves-ničarstvo; tretji napravo in oskrbovanje nasadov; četrti oskrbovanje drevja, kako branimo sadno drevje raznih bolezni, škodljivcev iu drugih neugodnih vplivov; peti del o vrstah ah sortah sadnih plemen in šesti del o porabi sadja. — Pravi okras knjigi je 165 slik, ki so vse naravni posnetki. — Že dolgo potrebna knjiga! pr Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o duše-slovju za učiteljišča in sorodne šole. Spisala dr. Janko Bezjak in prof. Dragotin Pribil. Odobril oddelek za prosveto in vere v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 56 Din. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. pr Cerkvenoglasbena liturgika. Spisal Fr. Ferjančič. Cena 15 Din. V Ljubljani, 1923. Založilo Cecilijino društvo. Natisnila Zvezna tiskarna. Str. 94. Knjige bodo veseli vsi, ki se pečajo z liturgičnim petjem in cerkvenim petjem sploh. Glede liturgičnega jezika pa smo mnenja, da se bodo tozadevni predpisi spremenili tudi za petje. pr Gosposvetki sen. Narodna opera v dveh dejanjih s predigro. Besedilo spisala skladatelj in Fr. Roš. Založila in natisnila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena 4 Din. Besedilo te najnovejše narodne opere je izšlo kot 14. zvezek zbirke opernih in operetnih tekstov. pr Pratika za deco. Izdala in založila Zvezna tiskarna, 1923. Cena navadni izdaji 25 Din, luksuzni 30 Din. To je zopet knjiga za našo mladino, ki smo se je prav razveselili. Od prve do zadnje strani velikega kvart-formata je vse v dvobarvnih slikah, delo slikarja Gasparija. Njegov brat je pa oskrbel besedilo. Vsebina je v vsakem oziru neoporečna, dasi vse pesmi niso vzorne. Založba je šla do skrajnih mej možnosti in je opremila knjigo tako, da je lahko vesela tega svojega dela. Cerkveni vestnik. MISIJONSKI TEČAJ ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI dne 6. in 7. januarja 1924. Misijonski odsek 5. katoliškega shoda namerava izvršiti sklep katoliškega shoda, da priredi misijonski tečaj. Po celem svetu se kaže novo misijonsko življenje na misijonskem polju, prava misijonska pomlad. 20. stoletje bo odločilnega pomena za preorientaeijo velikih ljudskih mas v Indlii Kini Japanu. Afriki. Cela Afrika ln Azija bo kmalu premrežena s prometnimi zvezami in evropska kultura se bo širila bliskoma po teh pokrajinah, ustanav. ljale se šole, časopisi, tovarne. Tamošnji narodi si osvajajo tehnična sredstva in vso materialno kulturo srednje Evrope. Nastane pa vprašanje, v kateri smeri se bo obrnila nji. hova duševna kultura. Tu moramo žalibog ugotoviti, da anglosaksonski protestantizem dela z vso silo na to, da prepoji s protestantovuko mislijo ves svet Kako so pri tem požrtvovalni^ lahko vidimo, če vemo, da so zbrali za misijone pred vojno 5 krat toliko kot katoliki zdaj po vojski, ko so protestantovske dežele Auglija in Amerika najbogatejše, pa zbero v ta namen 500 milj. frankov, mi pa 20 miljonov, torej oni 25 krat toliko ko mi Rimska stolica se dobro zaveda tega važnega trenotka, zato Benedikt XV. ia Pij XL pozivata ves katoliški svet na novo delo za misijone. Tako je Pij XL odredil, da se morajo duhovniki po vsem svetu organizirati v posebni zvezi (Unio cleri) za misijone, za ljudstvo pa morajo vse škofije obnoviti Družbo za razširjanje svete vere. Temu oklicu so se že odzvali v Združenih državah, Belgiji Holandiji Franciji, Italiji, Španiji Svlci Nemčiji Poljski, čas je torej, da tudi Jugoslavija stopi v krog te velike svetovne organizacije, tudi Jugoslavija mora ustanoviti Unio cleri in Družbo za razširjenje svete vere. Letošnja škofovska konferenca v Zagre* bu meseca avgusta je že sprejela pravila za obe organizaciji in jih predložila rimski Propagandi, da jih potrdi. Slovesni začetek teh organizacij pri nas naj bo misijonski tečaj, ki naj nam Slovencem da pobude in smeri za novo misijonsko delo. Spored našega misijonskega tečaja jo sledeči: V nedeljo 6. januarja 1924 ob 10. url predavanje: Teološka utemeljitev misijonov Ln Misijonsko delo med inteligenco. Popoldne ob 16. uri služba božja z misijonsko pridigo, nato pa skioptlčno predavanje. Zvečer misijonska predstava s prologom v Ljudskem domu. V pondeljek 7. februarja ob 9. url pre* davanje: Misijonsko delo v društvih ter Misijonsko delo v šoli in cerkvi Ustanovitev Unio Cleri. Popoldne ob 15. uri pa: Misijonsko delo med dijaki in akademiki ter Miši jonov sedanje stanje in delo v bodočnosti. Misijonsko delo je važno ln lepo; zato prosimo že danes vse, ki se zanimajo za misijone, posebno gg. duhovnike, učitelje, voditelje naših društev naj si delo in čas tako urede, da se bodo mogli tečaja udeležiti • • • c Okrožnica za zedinjenje cerkva. Pa-pel Pij XI. je izdal ob priliki 300 letnice mučeniške smrti polockega nadškofa J o -zafata Kunceviča okrožnico »Eccle. siam Dek, v kateri sveti oče izvaja: Noben razkol ni bil tako bolesten, kakor oni, ki je velik del vzhoda ločil od katoliške cerkve. Zaman so bili vsi trudi, da se razkol konča. Papež se spominja lyonskega ia 1'lorentinskega cerkvenega zbora kakor tudi premnogih naporov papežev, da se edinstvo med zapadom in vzhodom vzpostavi. Pij XI. z veliko ljubeznijo govori o vzhodnih Slovanih, ki so zlasti danes izpostavljeni toliki moralni in uiaterijaini bedi. Poživlja k delu za cerkveno edinstvo. Kaže na svetega Jozafata, ki je za edinstvo cerkve pietrpel mučeniško smrt Pravoslavni kristjani so nam, pravi papež, zelo blizu po češčenju Rešnjega telesa, veliki ljubezni do Marije in zaupanju do svetnikov. — Ta papeževa okrožnica je zbuUiia veliko pozornost. Kar se tiče svetega Jozafata, je njegovo življenje in usoda njegovih posmrtnih ostankov zelo zanimiva. Jozafat Kuncevič iz reda bazilijancev je bil nadškof v Polocku in je leta 1623 bil od fanatičnih pravoslav-cev v Vitebsku ubit in sicer z udarcem a sekiro na glavo. Pravoslavci so se zelo trudili, da njegovo truplo skrijejo. Najprej so ga potopili v Dvim na mestu, kjer je voda 13 metrov globoka loda verni uni-jati so truplo našli in pokopali v cerkvi sv Mihaela v Polocku. Že l. 1843 je papež Urban VIII. Jozafata proglasil za blaženega. Pravoslavci so se večkrat skušali ostankov polastiti, tako do so jih morali prenašati iz kraja v kraj. Kcntno so se nahajali v Biali, leta 1873 pa so ruski orožniki hoteli truplo iz cerkve opati in kje skrivoma pokopati. Verniki so za to zvedeli in truplo sami skrili. Do leta 1916 tli nihče več zanj vedel. Leta 1916 maja meseca, ko so v Biali bile nemške čete, je neki kn Q1 pokazal nemškemu naredniku — Poljaku kraj. kjer je bil pred 43 leti svetnik (za svetnika ga je bil proglasil Pij IX. 1. 1867) skrivaj pokopan. Bilo je to pod nekim skednjom. Truplo so prepeljali takoj na Dunaj in položili v unijatsko cerkev sv. Barbare. Leta 1917 je bila rakev odprta in truplo preiskano. Bilo je še precej dobro ohranjeno, na pontifikalnih oblačilih je bilo v zlatu uvezeno svetnikovo ime, Truplo so 18. novembra 1923 svečano pre peljali v stolno cerkev sv. Štefana. c Govor sa moške se vrši v nedeljo, dne -decembra ob 7. zvečer v kongregacijski kapeli pri sv. Jožefu. Možje in mladeniči se vabijo, da se udeleže tudi skupnega sv. obbaiila ob pol sedmi!) zjutraj v isti kapeli. c Marijanska kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani: V ponedeljek, dne 3. decembra, ob pol sedmih zvečer je sestanek v družbeni dvorani, ne pa v kapeli. c Moška kongregacija za može in mladeniče pri sv. Jožefu ima v nedeljo, dne 2. decembra v kongregacijski knpeli ob pol sedmih zjutraj skupno sv obhajilo. Člani naj se udeleže polnoštevilno tudi trovora za moške, ki se vrši ob 7. zvefer v isti kapeli Narodno r»?er!išče. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 1. dec. ob 3. popoldne: »Gospa z morja«. Dijaška predstava. Izven. Nedelja, 2. dec. ob 3. pop. «2X2= 5«. Ljudska pedstava. Izven. — Ob 8. uri zvečer: lOsma žena«. Izven. Ponedeljek, 3. dec.: »Mogočni prstan«. Red F. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Nedelja, 2. dec.: «Aida«. Izven. Ponedeljek, 3. dec.: Zaprto. Sobota, 1. dec.: «Gosposvetski sen«. Premijera. Izven. Gledališke predstave na narodni praznik. V proslavo narodnega praznika vprizdri se danes v opernem gledališču kol slavnostna predstava premijera Risto Savinove opere »Gosposvetski sen«. Skladatelj sam naziva svojo opero kol narodno opero v dveh dejanjih s predigro. V operi nastopijo sledeč osebe: Dušan — g. Betetto, Bernard, krez Korotana in kranjske Marke — g. Sowilskl, njegova hči Juta — ga. Lewandovska, grofica An-deška — ga. Borova, njena hči Margareta — ga. Rewiczeva, Mojmir — dr. Kigo, kmeta Pastovčan — {lebevec in Gradekar — Banovec. Predigra, katero poje Dušan — Betetto se vrši v sedanjem času, prvo in drugo dejanje pa na Krnskem gradu aa Gosposvetskem polju. Opero dirigira gg. B ka, režira g. Sest. Začetek je točno ob pol 8. uri. Konec malo pred 10. V dramskem gledališču se vprizori popoldne I ob 3. kakor dijaškr; predstava Ibsuova drama »Gospa z morja« z go. Marijo Vero v glavni vlogi. Predstava je namenjena v prvi vrsti dijaštvu pa tudi drugim posetnikom in se vrši pri znižanih [ljudskih cenah. V nedeljo dne 2. decembra vrše se v Narod-Inem gledališču v Ljubljari slede''-' predstave. V operi ob pol 8. zvečer »Aida- r sledeči zasedbi: Zikova. Sfiligojava, Simone, Zathey, Jvejič, Zupan in Mohorič. Plese i? na nrvo nastudiral in zrežiral baletni mojster g. Trobiš. Opero dirigira in [režira operni ravnatelj g Rukavina. Drama vprizori ob 3. kot ljudsko predstavo [pri znižanih cenah veseloigro »2 X 2 = 5« ob 3. ivefer pa kot izven predstavo komedijo »Osma žena <. V pondeljek se ponovi »Mogočni prstan« za red F. »Gosposvetski sen«. Vsebina te narodne opeke je sledeča: Prolog: Dušan pride na Gosposvet-Uko polje in pred njegovo duševnostjo zrasto slike minulosti. S silo ljubezn' do naroda zasanja zgodbo o Bernardu, knezu Korotaiia, in o Juti, hčerki kralja Premysla — stopi med nje in vodi njili uso-Ido. — Prvo dejanje: Z lova se vrača Bernard l dostojanstveniki in gosti. Mlad in vesel sprejme nngnenje Margarete, gro'i"e Andeške. lahkomiseln lin zaverovan le v njeno zunanjost. Mojmir. nje-?ov prijatelj, spozna vso preračunjeno logiko, lfodi staM groficr da sili Margareto v to zvezo -I želja, po oblasti in moči - in v obupu, nemoči mu svetuje čuvar Dušan: v berača preoblečeni Bernard naj preizkusi dobroto src obeh deklet, Mar-sirete in Jute. — Tista, ki prestane preizkušnjo, ltedi kneginja ivoiotana in Bernardova žena. — tio feimir predlaga Bernardu načrt, ga ta smehljaje hprejme, češ, saj itak vem. da bo Margareta ona, | ca katero pade ugoden izid. — Zgodi se pa dru- gače: Bernard berač ne najde v Margareti odziva za bedo in trpljenje — a Juta mu i iskoči z odprto roko. — In s te roke sname Bernard berač po nasvetu Dušanovem prstnn v dokaz za to, da je bil berač on ln nihče drugi. — Zasmehovaje in prezirljivo odite Juta mimo Margarete. — Drugo dajanje: Na Gosposvetskem polju, kjer pričakuje ljudstvo svojega novega kneza, da mu izroči po starem običaju vse pravice. Bernard sprejme iz rok preprostega kmetlča oblast in obljubi biti pravičen in dober poglavar... Vse dejanje se pomakne nato k knežjemu prestolu, ki ga Bernard zasede z željo, da se javijo vsi. ki imajo pritožbe, da jih razsodi Nihče se ne oglasi — le grofica An-deška, ki sluti poraz, se zgraža nad dogodkom z beračem, ki je ukradel Juti prstan — ki je imel po ustnem izročilu to moč, da postane tisti, ki ga od Jute sprejme, njen soprog. Tu se vse razjasni — Bernard ne sme več prikrivati, da je on sam on' berač — in da mu je Juta ona žena. ki si je želi. — In Korotan ima kneza, Korotan ima kneginjo — Korotan je srečen ... Dušan pa zaključi: Gosposvetski prestol, znamenje si slave, sile in ponosa I Narod tvoj je večen. Slovensko marionetno gledišče. Sobota, dne 1. decembra: Zaprto. Nedelja, dne 2. decembra: Ob 15. in 18. iProlog« »Skrivnostno zrcalo«. Učiteljski vpstnft Slomškova podružnica »a novomeški in črnomaljski okraj ima svoje redno zborovanje v petek, dne 7. decembra ob 11. dopoldne v prostorih tajništva SLS pri Krajcu. Na sporedu je predavanje tovarišice gdč. Merlakove. Kosilo preskrbljeno. Ob 2. popoldne seja šolskih voditeljev pri g. okr. šol. nadzorniku. (Izpolnitev šolskih in osebnih popis-nic.) Vsem: Na gotovo svidenje — Predsednik. Dijaški vestnik. d Sorialni seminar Danice, Zarje in Borbe ima svoj prvi sestanek izjemoma v pondeljek. 3 decembra 1923. v lokalu Zarje ob 20. Referira dr. Gosar o postanku in bistvu socialnega vprašanja. Drugi sestanek se vrši v torek, 14. decembra 1923. 7. referatom o vzrokih socialnega vprašanja. d Nocoj ob 8. se vrši v društvenih prostorih »Zarje« sestanek abstinenčnega kluba kat. akad. društev. Sestanek je za vse člane obvezen, vabljeni so pa tudi vljudno vsi prijatelji zmernostne misli. Načelnik. Izpred sodišča. Učenca zdravega, krepkega, iz poštene hiše, 14 let, sprejmem |v trgovino z meš. blagom s hrano in sta-Itovanjeml Osebna predstava na lastne litroške s sprič. ter župnikovim priporoč. I Pri MAICSO ŽARGI, KAMNIK. 7657 [sprejmejo k večjemu podjetju. Biti mora Ifešč teoret. in popolnoma praktičnega (lesar, dela, zmožen priučiti se voditi [samostojno obrt. - V pismeni ponudbi je Isatančno navesti, kje in koliko časa ie Iti! v službi. Dobro je, ako ima obrtno |iolo. — Pismene ponudbe na upravništvo • Slovenca« pod «ZMOŽEN 7618«. IŠČEM ZA TAKOJ nadarjenega učenca mešano trgovino na deželi, prometni Itraj Savinjska dolina, iz poštene hiše. l«anovanje in hrana prosto, prosi se za I Posteljnino. — Ponudbe pod »UČENEC« 1'a Aloma Company, Ljubljana. 7632 vk MIZARSKI MALI STROJNI OBRAT IŠČEMO DRUŽABNIKA IttROKOVNJAKA, z nekaj kapitalom. I^entuelno damo tudi malo stanovanje. se izve od 9.—12. ure pri OBRTNO I KREDITNI ZADRUGI, Pražakova ulica I"**. 3, pritličje. 7627 Razne sodbe Anton Koncilja in Jože Marti-njak sta ukradla dne 25 julija iz gozda v Gradišču pod Šentjursko goro Francetu Pušeavcu 61 kosov čresla in ga prodala ^ri tov. Mergenthalerju v Mostah pri Liubliani. Obtoženca sta se zagovarjala, da sta kupiN »o čreslo od nekega neznanca na cesti, česar pa nista mogla dokazati in sta bila obsoena vsak na 2 meseca ječe. — Sprla sta se v gostilni pri »Jošku« pri Sv. Valpurgi stari in mladi Šetina Iz Zbilj pri Medvodah. Oče je prislonil sinu pošteno zaušnico, sin pa je razjarjen vr~el očeta ob klop tako silno, da je obležal stari mež za nekr.j 'asa nezavesten. Sin je prosil pri obravnav' očeta za odpuščanje, podala sta si roke in oč<- ni p'-'ča proti sinu. Radi pomanjkanja dokazov je bil ? ozirom na to spravo Miha Setina oproščen. -- trgovec Josip Suhadolnik na Vodovodni cesti je nahrulil povodom nekega spora s stranko slražnika. da ro mu kupili hlače oni, ki plačajo davke m da mora ž njimi držati, v neki tozadevni vlogi na sodišče pa je dolžil sodnike, da sodijo ad libitum in izdajajo salamonske sodbe. Z ozirom na de stvo, da je mož prerej živčno do-lan, vendar pa ue toliko, da bi ne bil odgovoren za svoje dejanje, je bil obsojen za enkrat po izredni milosti samo na 300 Din globe ali v slučaju neiztirljivusti na 6 dni zapora. — Na eno leto in pol težke ječe je bil obsojen iz naše države izgnani Ivan Dodič, dimnikarski pomočnik, ker je ukradel Karlu Brežici 7C00 kron vredno kolo, 2 prstana in klobuk, Jožetu Velkavrhu pa 80,0 kron gotovine. Pno tatvino je Dod;v priznal, drugo pa odločno zanikal, tudi ko se mu je obljubilo, da dobi milejšo kazen, če vse prizna. miiui—arv rt: Stavbeni podjetnik lepim posestvom in gostilno, v najlepši moški dobi, želi znanja z gospico ali Jože Umek je bil obtožen, da ie ukradel krošnjarju Šivicu kos blaga za obleke. Pri obravnavi se je ugotovilo, da je lant napravil šalo in vzel staremu krošnjarju med vratmi iz rame kos blaga, pobegnil skozi druga vrata in pustil blago na dvorišču, kjer ga je našel gostilničar. Fant je bil oproščen. — Mešetar Jakob Vojska se je ob priliki ponesrečene kupčije pošteno napil. Naletel je v pijanosti na stražnika, ki ga je odvedel na hladno. Med polji. 3e je razhudil in opsoval stražnika, češ, da naj rajši lovi tatove in pusti pijane ljudi pri miru Obsojen je bil po znanem § 104 s. k z. na 100 Din globe ali na 2 dni zapora. — Starlnarica Karolina Moharjeva na Sv. Jakoba nabrežju je bila obtožena, da je kupila ukradeno obleko. Z ozirom dna dejstvo, da je dotična ženska, ki ji je obleko prinesla, prodala že več stvari za druge osebe, ki niso hotele same prodajati, in je bila uverjena, da je kupčija poštena, je bila obsojena samo zaradi nepazljivosti na 50 Din globe. Turistika in šport. S. K. Slovan poziva vse svoje člane in prijatelje kluba, ki žele gojiti težko atletiko, da se pismeno ali ustmeno zglase takoj pri klubovem tajniku Sv. Petra cesta 3, II. nadstr. Iflio Mi sp iTEVi zaspati! Zato &e ne dajte motiti po nižjih cenah, kajti kar je ceno ne mo'e biti najbolje! Malo-vrednejša mila vsebujejo malo maščobe tem več pa luga. Zlatorog je milo pri Ka'ereru ste sigurni največje tipež-nosti Vašega perila! ^— - Soiite čevlje z *&3CVfapo ntliniUom in 2 peresoma Din 17-50 l?<£elck is kavčuHc:, sist . m avtomat, polnjenja z 2 peresoma Din 35 Poslužujte so > enkala svinčnika! — To je prvi vedno ošpičeni in za pisanje pripravljeni krajou. PiSe tanko z grafitom in v barvah. - Dobi se v vseh trgovinah s papirjem. BjgaESUEV^ IMil IIIII IIMIIII»inMlimMB3WnM—————— vdovo primerne izobrazbe in premoženia. Dopise z osebnim popisom in navedbo premoženja, če mogoče s sliko, pod: «VESELI DOM« na Aloma Compa-n y, Ljubljana. - Tajnost častna stvar! NAJPRIMERNEJŠA IN PRAKTIČNA se kupijo v trgovini F. in I. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 29, kjer se dobi velika izbira raznega perila za gospode in dame od priproste do naj- ________ __ __ finejše izdelave, darnske bluze, otroške z dežele želi čez zimo k boljši j volncne- in barhent oblekce_._ predpasniki rodbini ali v boljšo gostilno, kjer bi se naučila boljše kuhe. — Ponudbe na upravo «Slovenca« pod 1923. za otroke in odrasle. — Ker je lastni izdelek, je blago prvovrstno in cene ! nižje kot povsod drugje. 7651 zmožen samostojno izvršiti vsako delo, dobi trajno delo pri Strojnem mizarstvu M. GOGALA na BLEDU. 7566 Strojni mizar Mesto skladiščnika sluge ali kaj podobnega IŠČE trgovsko naobražen mož. Ponudbe pod «SLUŽBA« na upravništvo. (cecilijanec), mlajša moč, lahko tajnik ali cerkvenih, obrtnik, IŠČE SLUŽBE. Nastop po dogovoru. Naslov v upravi •Slovenca« pod številko 7598. ■■■OHiaiaUIIBlHHIBNtBi Bniža&rJka (-co) IJ. lesni trgovini, z zneskom 50—100.000 pjnarjev, IŠČEM. — Ponudbe pod šiiro: |'°ober zaslužek 7593« na upravo lista. v, Jelika! Zdravnik DR. PEČNIK zdravi bolne na pljučih vsaki petek t CELJU. — Vprašati v Celju v lekarni Marija Pomagaj. SKORAJ POPOLNOMA NOV svetovne znamke »Imperial«. — Cena Din 3000___ Pismene ponudbe pod šifro «PISALNI STROJ« na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 7633 POZOR šivilje in GOSPODINJE ! Vsakovrstni OSTANKI za PERILO so naprodaj po polovični aH zelo znižani ceni. — Ne zamudite ugodne prilike! Resljeva cesta 30, L nadstropje, desno. Stara obleka in otroški VOZI- v^BC? ČEK naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod štev. 7603 1« 1 ««"»«*'", KOČIJO lahko, in KONJA proda JEMEC. Tržaška cesta 8, Ljubljana. d« za prihranite, če kupite za obleke OSTANKE MOŠKEGA in ŽENSKEGA BLAGA pod lastno ceno pri: LENASI & GERKMAN, Ljubljana Sedem moških zborov (4 obhajilne in 3 velikonočne) z dovolj. Knez. škot. ordinar. Ljubljana, št. 3550-17 uglasbil in založil Zdravko FERLIČ, Loka pri Zid. mosta. Cena partituri 15 Din. Denar se vnaprej pošlje ter priloži za poštnino 50 por. Naroča se edino pri založniku. 7469 Prodam čebulo po večjo ali manjšo množino Kg 4 K. — Ponudbe pod «ČEBULA« na upravo »Slovenca«. 7649 PROtJAM več popolnoma novih plesnih toalet MitToS dične. - Naslov v upravi lista. 7616 ODDAM V LJUBLJANI TRGOVSKI LOKAL proti nagradi. — Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod številko 7615. 2 para moških čevljev dobro ohranjenih, podkovanih, ceno naprodaj. — Streliška ulica 32, I. nadstr. benciFmotor za strojni pogon 4/7 konj. sile, prodam. Naslov pove uprava lista pod Stev. 7656. Lepo posestvo 40 oralov gozda, njiv in travmkov,N naprodaj po ugodni ceni. - Natančneje pove MARTIN t-KARJE, Ogeče štev. 15, Rimske Toplice. Trgovska hiša v lepem prometnem kraju Slovenije, S lokalom, 4 skladišči, 5 sob za stanova, nje, kopalna soba, povsod električna luč, gospodarsko poslopje s konjskim in kravjim hlevom, svinjskimi hlevi, vse v dobrem stanju, deloma novo zidano, porabno tudi za veliko eksportno trgovino, pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj. — Vprašati pri upravništvu »Slovenca« pod štev. 7590. nov, na štiri ko-lesa, NAPRODAJ ROŽNI DOLINI ŠTEV. 145 pri Ljubllani. Ročni voziček PRODAM po ugodni ceni prvovrstni stroj za rezanje ZELJA z 9 noži ter s celo rezervo, tvrdke E. Herzog, Leipzig - Reudnitz, za pogon na roko, obenem pripravljen za transmisijski pogon. - Naslov: NOVI VODMAT it. 3. Radi sodnijsko primorana takojšnje izpraznitve lokala. proda|am v JB(T- ponedeljek 3. dcccmbra vse DAMSKE KLOBUKE ped tovarn, ceno. Modistka IVA ŠILER, Kongresni trt 6. PRODAM dobro kožuh ohranjen Kje, se izve v upravništvo • Slovenca« pod Stev. 7644. NAPRODAJ JE znamke «Praga«, 3-tonski, s popolnoma popravljenim strojem. Ponudbe je poslati do 16. decembra 1923 na »Gasilno in raisvainn društvo« v Kamniku. Tovarni Nlplč, Maribor. Na Vašo željo Vam prav radi potrjujemo, da ste po našem naročilu izvršili in montirali v našem podjetju 2 »Topto-daria« in sicer enega v stavnici aa lončeno peč, drugega pa v strojni dvorani na železno peč. Oba funkcionirata zelo dobro, ter se tudi na kurivu znatno ozna. Pripravljeni smo kakemu event. ašemu interesu, če telite, tudi pokazati, kako da funkcionira. — Mariborska tiskarna d. d., Maribor. — Naroča se: «JUGOMETALUA«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 ali R. Nlplč in drug, Maribor. 7589 V. Prodam novo HIŠO dolgo 42 m, z zraven »padajočim gospodarskim poslopjem. Pripravno za obrtnika. Oddaljeno 5 minut od kolodvora. Posredovalci izključeni. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod Itev. 7548. ~Acetilenska naprava: aparat (gasometer) za 60 plamen, lire, stenske svetilke, pende, obločne svetilke, varn (tekla, ca. 300 plinovib cevi iz kovan, železa in napolnjevalni deli. POKONČNO VRATILO (gepelj). dvo-vprežno, in za novo STAVBO: 12 oken, 7 vrat s podboji, 46 delov stekl. oken s Iiolicami iz prima jesenovega in jelovega esa z vsemi okovi, ter 2 OMARI za MLINSKA SITA (Beutelkasten) proda ali zamenja za enako vrednost JOSIP ARNEITZ, posestnik, postaja Ledenice, Koroško (1 in pol ure hoda od mejne postaje Podrožčica. 7581 P I 143/16-43. 7620 Prostovoljna sodna dražba stavbfšča v SPODNJI ŠIŠKI se vrši dne 5. decembra 1923 ob II. url dopoldne pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba 34. — Pojasnila se dobe ravnotam soba štev. 33. OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI, odd. I., dne 26. novembra 1923. Posestvo v Moravi pri Kočevju ob dri. cesti Kočevje—Reka NAPRODAJ radi družin, razmer. Hiša moderno, novo zidana: 4 sobe, kuhinja, klet, veliko podstrešje, krita z opeko, enako na novo krit hlev, okoli 16 ha njiv, travnikov, gozda in pašnika velik sadovnjak, mnogo bukovega in hrastovega lesa. Pojasnila daje iz prijaznosti gospod ALOJZIJ KRESSE v Kočevju. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni, nepozabni brat in stric, gospod Ivan Ranzinger podaradnik trboveljske premogokopne družbe v četrtek, dne 29. novembra ob pol 2. uri popoldne po kratki, muke-polni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 1. decembra ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, na tukajšnje lamo pokopališče. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. ZAGORJE, dne 29. novembra 1923, JOSIP, ROBERT, ADOLF, IGNACIJ, bratje. Zahvala. Za vse izraze iskr-nega sočutja ob britki izgubi našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda Ivana Zupančiča gostilničarja in posestnika izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo, posebno pa onim, ki so ga kljub slabemu vremenu spremili na zadnjo pot. V dolžnost si štejemo izreči posebno zahvalo rodbini Josip Turkovi, katera nam je v tem težkem času prijateljsko stala na strani. Nadalje se zahvaljujemo bratom Sokola L, gg, pevcem pod vodstvom g. Prolovca, zidarskemu in tesarskemu društvu, Št. Pe-jerski podružnici C. M., in vsem zastopnikom naprednih političnih in železničarskih organizacij. Zahvaljujemo se nadalje gg. zdravnikom za požrtvovalno lečenie, častitim sestram za človekoljubno postrežbo in vsem darovalcem vencev in cvetja. — Vsem skupaj in vsakemu posebej — srčna hvala. Ljubljana, dne 30. novembra 1923, ŽALUJOČI OSTALI. Pozor krojači f-ce) PRODAM novo mizo za prlkrojevanje, peresnlco in žimnico, ne rabljeno. — Naslov pove uprava lista pod št. 7642. NOVOZGRAJENO MODERNO in za vsako industrijo porabno tovarniško ln stanovanjsko poslopje 650 m'' zazidanega z lepim dvoriščem in ca 3000 m' velikim stavhiščem; električna sila 30 HP z vsemi potrebnimi stroji, za lesno industrijo in zalogo lesa, je radi družinskih razmer zelo poceni naprodaj v industrijskem kraju ob železnici blizu Ljubljane. Vprašati pod »Dobro podjetje« pri Aloma Company, Ljubljana. »NERIL« * »Pigmentln« priznano najboljše BARVE ZA LASE priporoča PARFUMERIJA »STRMOLI«, Ljubljana, Pod Trančo 1. priporoča po zelo ugodnih cenah OBLAČILNA INDUSTRIJA A. KUNC :: Ljubljana, Gosposka ulica štev. 7. 500.000 kron nosojlla izposlujem onemu, ki mi preskrbi STANOVANJE v metu, 2 sobi in kuhinjo. -Ponudbe pod šilro: .STANOVANJE« na upravništvo »Slovenca«. 7648 19 Crthi IŠČEM za pisarno v sre-- L dUMI dini mesta. Plačam po dogovoru. — Odgovor na upravo »Slovenca« pod šilro .DOBRA PLAČA 7647« umfll Radi selitve kleti oddam V I ll U ■ 100 hI dobrega štajerskega vina pod la6tno ceno, liter 22 in 23 K iz kleti Spod. Šiška. Vino prodam od 100 litrov naprej. — Josip SCHREY, Ljubljana. Sodna ulica 2, II. nadstropje. Koruzno moko ZA KRMO, popolnoma zdravo, nudi tvrdka A. & M. Zorman, LJUBLJANA, Stari trg 32. IH rove kože po najvišjih dnevnih cenah. B Prodajam usnje - od najti,ie|$lh do najnsvadnajSIh vrst. I Sprejemam * v obdelavo vsakovrstne surove kola po zmernih cenah. ANDREJ OMERZA trgovina z usnjem In surovimi kožami. LUKOVICA pri KAMNIKU. I Najboljši premog, drva in fil Id' KUPITE najceneje pri DRUžBi yiJC ILIRIJA, Llubljana, Kralja Pe. tra trg itev 8, teleion štev. 220. 2447 Poceni naprodaj: leza, 80 mm, in kotnega, 60 mm, v ko. sih, 2 motorja 5 'A KS, 220—380 voltov, 60 perijod, dalje brek - voz za 8 oseb, raznovrstne izolatorske opore, Izolatorji - Alojzij ARHAR, elektrotehnično podjetje, Spod. Šiška, Jernejeva cesta 47. I nl'!)| za trgovino mešanega blaga, v LUlVUt promet, kraju v mestu ali na deželi, iščem. Naslov v upravi St. 7573. 250 kg umetnega gnoja (žlindra, kalijeva sol in dušik), LEP UMI. VALNIK t marmorjem in DVE OMARI za obleko JE NAPRODAJ v Mali vasi št. 40 pri LjubljanL 7559 1 V NOVO! NOVO! Darila 7 O AAil/taufn dobiš primerna in L<\ BlllVIaVta najcenejša darila pri MATEK & SCHEIN Ljubljana, Dalmatinova ulica 13, poleg hotela Štrukelj. — PERILO ZA j DAME IN GOSPODE, predtiskane mo-! derne vzorce za ročna dela itd. 7610 Ugodna prilika za nakup e m božičnih daril! A. ŽIBERT modna trgovina v Prešernovi ul., naznanja cenj. občinstvu, da prodaja, dokler Uaja stara zaloga, razno ZIMSKO MODNO BLAGO po globoko znižanih cenah. — Posebno priporoča; moško in žensko triko • perilo, pletene jopice, nogavice, čepice, rokavice, žepne robce, kravate, moške in ženske srajce, razna švicarska vezenina itd. NA DROBNO! NA DEBELO I štotnpšlte za aia§o deco se dobijo v 5 različnih garniturah: 1. a) vojaki; 2. b) vojaki; 3. narodne noše; 4. športniki; 5. telovadci. Cena za eno garnituro: Din 50.—. GRAVEUR A. ČERNE, Ljubljana. pflRFume in isntEino miM u okusnih škatljicah, kod priprauno rr.iklaužeuo ln Božično darila, priporoča parfumerija ,5IRtTll3[iI4 isauBuanrm, pod iRnričo i. Polnilno peč ner Niirnberg) »Phonix« št. 4, skoraj nova, za 150 ma kurilne prostornine, pri. pravna za pisarno ali salon, SE ODDA po ugodni ceni. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 7426«. BUKOVO OGLJE nudi najceneje H. SKALA, Ljubljana, Mirje štev. 4. 6830 Lepo izdelan BONAČEV Deležni je izšel in se dobi v vseh papirnih trgovinah Slovenije. Cena 17 Din, izven Ljubljane prištevši poštnino. Direktna' naročila na: J. Bonao sin, Ljubljana. Dva pietilna stroja v dobrem stanju, in sicer: štev. 5, dolgost 30 in štev. 6, dolgost 48, sta NAPRODAJ. - Ceniene ponudbe pod «Ple-r. ilna stroja 7571« na upravo »Slovenca«. ~Tn5i iniMi družbe z. o. z. „!iju!)jlai]$ki dvor" ob vogala Kolodvorske BBMaBBBBBBBBJ Strop ^a kakor tudi VSE POTREBŠČINE od najpoznatejih tvrdk, kot: VILM. BAR-FUSS, APOLDA - FEL1X LEDERER, WIEN — FRITZ SCHUS1ER, CHEMNITZ -- SANDER 8t GRAFF, CHEMNITZ - v največji izbiri, po zmernih cenah pri samorastopniku za Jugoslavijo | ALFRED KOZNIA, Osijek I, županijska št, 42, f IGLE VSEH ŠTEVILK vedno y zalogi. ♦ Kil m reg. scadr. z o. z. začne poslovati 1« decembra tek* leta v a n BI M B H B » a ta ta m B 9 a m m a a Se nudi GOSPODOM IN DAMAM s prodajo nekega povsem novega izdelka. Obiskovati treba zasebnike in župnišča po deželi. — Pismene ponudbe pod "ZASLUŽEK št. 7619« na upravništvo lista. GENERALNA : popravila MIOMOSIIOI izdelavo novih in predelavanje starih JkaroserIJ, lakiranje In lapeciranje IzvrSuje strokovno In po solidnih cenah TO® At!I® <3. Z ®. Z., U5JSUANA DUNAJSKA CESTA STEV. 3©. , Dunajska cesta 23. | Sprejema hranilne vloge pod najugodnejšimi pogoji, upoštevajoč od fin. ministra že naznanjeno davčno prostost hran. vlog. Vloge na tekoči račun — najugodnejše — po dogovoru. Daje posojila, proti polni varnosti, najkulantnejSe. V Ljubljani, 26. novembra 1923. Franc Peterca, veleposestnik in trgovec v Ljubljani — predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik v Ljubljani in posestnik — podpredsednik. Franjo Skrbeč, lesni trgovec v Ljubljani — odbornik. Fran Burioi, lesni trgovec v Ljubljani — odbornik. Izgotovljene obleke za gospode, dame in otroke Največji in najmodernejši galvanizacij ski zavod v SHS Bistra - Domžale prevzema vsa dela v stroko spadajoča kot pozlačenje, posrebrenje, poniklanje pome-denje, pobakrenje, patinlranje, oksidiranje itd. Prevzema tudi vse reliefe, podobe in slično iz mavca, lesa, porcelana in vseh kovin v pometaltziranje. Izdeluje tudi vse ključavnice, okove za po-hištvo kot tudi šarnirje iz železa, medenine in raznovrstne plombe iz pločevine. Cena in izdelava solidna. Cenik franko! Cenik franko! ZAGREB Ilica št. 69. Tel. 18 BEOGRAD Balkanska ul.25 Tel. 30—05 Brzojavi: »Stroj« Zaloga: kisika, ogljenčeve kisline, dissou-plina, dušika in vodika v jeklenih sodcih. SBBBiaBaBaaBnflBBBBBBBflBBBBm III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OI.IE VSA POPRAVILA MAST IN VOZNIE JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi .............! registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 2. — Tehniško vodstvo po oblastveno avtoriziranem gradbenem inženirju. — Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženirsko stroko spadajoča dela. Delo solidno) 7314 Cane konkurenčne. immunhviiriffii^fiiivi jitimiiif Zimska sezona! f Oglejte si pri izbiranju obleke krojaški salon ANTON PRESKER Sv. Petra cesta štev. 4. Izdeluje obleke po najnovejši modi. Moško blago, izgotovljene obleke in snknje vedno v zalogi. Istotako klobuki, športne čepice itd. Cene solidne! Postrežba točna! Enkrat ta vselej se Vam priporoča SAMO veletrgovina R. STERMECKI v Celju, ako hoče-te res DOBRO in POCENI KUPITI ročno, domače delo, kakor tudi fine tvorniške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in modno robo za dame in gospode. Trgovci cngros-cene. LJUDSKA POSOJILNICA y registrovana zadruga z nfomepiso zavezo v Ljubljani IS! obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po iko (Ml dogovoru brez vsakoga odbitka. — Svoje prostore ima tik za irančiškansl [ŠKj cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — figi Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo_ lastno 1=0 premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim gfj jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega več-|jgi| kratno vrednost vseh vlog. lig Hranilne vloge znašajo nad K 130,000.000 — 11 ■ I I® n i § i y Senfjanšlp premog vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po originalnih cenah pre« mogovnika v celih vagonskih pošiljkah AND. JAKIL, Ljubljana, Krekov trg 10. prima Portiand domačih in dalmatinskih tvornic po konkurenčnih cenah stalno na zalogi pri I. PestotnJk in drug, LJUBLJANA, Dunajska cesta 33. «Ba!kan«. Int. teleion 366. OBLRSTVEHO Ker nameravamo oddelek za pletenine, trikotažo in perilo popolnoma opustiti, prodajamo vse v to stroko spadajoče blago po globoko znižanih cenah. V poštev pridejo različne volnene modne jopice, jumperji, sviterji, čepice, dokolenice, gamaše, floraste, svilene in patentne nogavice, nogavice za gospode, volneno in bombažasto normalno Jaegrovo perilo, različno perilo za dame in gospode, iz-gotovljeno iz najboljšega batista, šifona in cefirja, predpasniki iz kretona in klota, svilene in etaminaste bluze, dalje vsakovrstni žepni robci, triko in glace rokavice, ovratniki, kravate kakor tudi razna kosmetika in galanterijsko blago. Razprodaja se vrši samo toliko časa, dokler traja zaloga. H. & E. SKHBERKE - LJ1IBLJHH BSHBBBBBfi^HHBBHBBBaBnBnSSBBHHUlSBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBH STROJNE TOVARNE I LIVARNE D. D. V LJUBLJANI ZVONARNA ® ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih. Z a a t e v a j 1e cenik! agBBBBBBBBBBISSBHBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBa V^i !HBE SEEB SSGB 8H8B BBBS) S38BS8 tBBB BBSBS HB BESU IBBB 'BHniBBKtMBBt^B^ i | Jugosl. importo m eksportno podjetje ing. R. Pežlin4 Stroji za vsako industr.. lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lo-komobili in motorji; vseh vrs! stisl.e' -.Ice; veletrgovina železa za stavbene in Konstrukcijske svrhe. Tovarna poljedelskih strojev, livarnazaželezo in kovine F. Fsri£ izdeluje vse predmete iz liiega želeja v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz modi in kovin za vsaiso potrebo. Maribor Trubarjeva ulica 4. Telefon interurban št. 82. pisalne potrebščine. Jadran', Min ^ ZAGREB, Frankopanska ulica 8 in Prilaz 31. PAPIR in PISARNIŠKE POTREBŠČINE na debelo. — LASTNA TOVARNIŠKA IZVRŠITEV: TRGOV. KNJIG, NOTESOV - PREPISN1H KNJIG - ZVEZKOV - RAČUNSKIH KNJIG - RISALNIH BLOKOV - KOR1AN-DOL1 in SERPENTIN (zmajev) — REGISTRATORJEV in FASCIKLJEV za ureditev spisov. — B021CNI NAKIT v veliki izberi. A Trgovski b [ Podružnice; | le* Maribor Novo mesto Rakek f|nuM|apsdec Slovenska Bistrica Šelenburgova ulica štev. 1 (Kapital ln reaserve Din 17,500.000-—) izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavke: Trgovska. Telefoni: 139, 14O, 458. Ekspoziture; | Konjice Meia-Dravograd Liuoijana (menjalnica v Kolodvorski ulici) je za naše slov. hiše že od davnih dni najprimernejše darilo naša že 24. leto izlialaločo v* ruzinsi s podobo sv. Družine erthelm RS za vzidanje, vloma- in ognjavarne, v vsakem stanovanju oziroma prostoru z majhnimi stroški nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja Ljubljanska komercialna dražba, Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. Provizijski zastopniki naj sc javijol Seziie po njej, dokler je u zalogi Preprodajalci znaten popust na celem svetu znani kot najboljši. — Podružnloe '•n zaatopotva v vseh meatili. 2.jaiBI,JR*lHt SfHtourgooa ulica Sten.3. Centrala za državo SHS Zagreb, Karuliieva ul. 5, II. kat. i,;.'i14' Garantirano popravljeni ioltoiinioblli Wolf - Lanz 10—20, 15—25, 20—32, 26—43, JO—49, 40—65, 55—82, 70—100, 83 - 120, 100 — 150, 135-175, 145 — 195, 200 — 300, 300—400, 400—600 HP zgrajeni ▼ Utlb 1913—1921. — Enoletno tvor-niiko jamstvo. — Prvorazredno, generalno popravljeni. — Temeljito prelzknlenL — Se kurijo z vsakim gorivom. — OGLEJTE SI nai« stalno skla-diSče 20 LOKOMOB1L1 as s © PRESELITEV I Popolnoma varno naložilo svoj denar pil »Vzajemni posojilniciM I ▼ Ljubljani, r, z. z o. s. ki n )• PRESflllfl iz hIJs OrSullnsksga samostana na Kongresnem trsu poleg nur.sko cerkva v lastna palato na Miklošičevi cesti poleg hotela „UHiOK". Hranilne »loge se obrestujejo po 67, bm odbitku mrtnegs In Invalidskega davka. Vlog« v tekofem fsfunn s« obrestujejo Brača Fischer d. d. ZAGREB, Pantovčak 5. Prsa. Arthnr Prea. Koouevelt flfi 2 © L&i po 5 v, %, vez. tudi po © v, % la višle po dogovoru. Varnost z« hranilni vlog« ie zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica relativno vedno delnic stavbne delniške družbe hotela -Union" v LJubljani. Vrhutega ju njena last nova lepa palata cb Miklošičevi cesti, vei mestnih hiš, stavblšč in zemljIJt v tu In inozemstvu. Denar se naloll lahko tudi po poštnih položnicah. iz Southamptona - Cherbourga Leviathan 1&. decembra, Iz Bremena čoi Southampton n Cherbourg v New-York George Washington 12. decembru 11. deo. Amoric» &. dso«m. 0, janurjit 11. u»o. Prw. Harding 16. ion. Odbod iz Southamptona in Cherbourga 1 dan pozneje. Vse podrobnosti pri naslednjih naslovih: UNITED 8TATE Sli INES Sfiasiopsi4*: Beograd: Palata Beogrudske Zadruge, Preko Kotel Brtsto a, Zagreb, Sred.šnio Savez Hzvntskih Jeljf.čk.h Zadruga, Mihanovičeva ulica 2, freko puta oiodvora. Ljubljana, Brodarstvo Zjedlnjenlh Ameriških Dižav Da- natskn cesta M. Sarajevo, Savez Hrva.euih Seljačkih zadruga za Bosna 1 Herceuoviuu, Aleksandrova ui.ca 52. Suiak, Banka za Pomoit v, Najboljše toaletno milo kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod. Glavna zuloga: A. LAMPRET LJUBLJ ANA Krekov trg 10 ZA MIKLAVŽA, i Velika Izbira bonbonov, čo^ola- z de, ke v sov, ieeta od najpripro- f Btej&ih vrat do naji.nejših | »pec alitoL t Ka debelo Na debelo t JOSIP VITEK 5 JOBLM Intn trs t liravBB Mest doii).| 9SaBKB0BiSSE®SffiEHSH!S®£aEEBaSKKaSSS.3iaaS?H«lBSE ■ iPozsorl 3 Podpisana tvrdka vljudno naznanja slavnemu H občinstvu, da sprejema odslej Si 9 vsakovrstno žensko in moško perilo, dalje posteljno in namizno perilo H ie, Oubrounlb, Ercegnovi, lelsa, v pranfe In likanje Istotako se sprejema: B 1 E B _ W — ta! E B; g =z perilo samo v pranje in sušenje Sprejema se vsak dan in sicer v podružnici £ "v Seienburgovi ul. 3 in tovarni Poljanski nasip 4 g j!j Za mnogobrojna naročila se priporoča z velespoštovnnjoui ® l tovarna Jos. Melch Ljubljana i R a ^HBBBBBBBBBBBBBaBBBSBBBBBBBBBBBBI2KBBBBff& HKUUS li&GUfl iaJEiSS EK308 SJSB& MMl, Horčula, Freuolie, Rotor, Saroieuo, Hrani, Split, Ljubljena, Maribor, Amerikanski odi o Naslov za brzojavke: JADRANSKA. Afillrarti zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatij«, Wien, Zadar. FRANK SAKSfcR STATE BANK, Cortiand Street 82, New-York CIty. BftHCa YU&0SLnVD DE CHILE. Vniparaiso, Hntofagasta. Punta Srsnas, Puerto Hatales, Porventr. i V8® u v JI A n i i w r i tmm ntfffffr /j vtecm žice: ffisportišna! "V™ al r 1 v ji. rt i I v\ § 1 I I W Vk J^J pisalni stroji najmodernejšega sestava dobavi tvrdka za pisarno in potovanje ^ na mesečne obroke EX Co. LJUBLJANA Gradišče 10. Zahtevajte ponudbe in prospekte. liMHMiiMHtnmrnmiiiiiiiiinimimiuim^^ .....»nnlMiiililhiiinMiiiii^MiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiltlilifliiiilillllltiiiliiilllllillllUiIrtii 3 S* o 05 >0 H —« Jt4 rt B ce .a § S S ^ > a o o o K C3 9 'jSS Z f % S a u* e S N O > JUGOSLAVIJA ŠJEVERNA - AMERIKA - JUŽNA r^PUTNlČKI URED -./s JADRANSKE BMKE Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split, Šibenik, Dubrovnik, Rotor, Ercegnovi, Melkovid. Korčula, Jelša, Maribor. Celfc, Prevalje, Kranj « Slavno za Jugoslavijo Hairigaziose Generale Italiaca Genova 8. novembra 10. novembra 15 novembra 22. novembra 28. novembra Duca D'Aost» Taormina P. ssa Matalda VOZNI Bnenos Alrei M. novembra 2. decembra 9 decembra 1 Duca Ambruzzl 10. deoembra Palermo 21. decembra Genova 17. novembra 19, novembra Colombo America New York 28. novembra 3. decembra .................... informacije daje ddezplmno JADRANSKA DANKA f zaoral navedenih mesfin. lesenlce. (©©ressisft©). stavbna soflsifa: LgmiiioEio. ftomiaie. ilzvrSnte privatne ln lnflo-stirUslte sfovbe. proračune. : na€rte. cenitve, posebni : { : ©CfleEffU za arMtehfuro. : Bronaste zvonove najceneje in z dobavnim roko do 2 do 5 mesecev Zvonsrna in livarna St. Vid nad Ljubljano. ia ri Ss s tehn. pisarna-ZASTOP. tvornic l1ubljana, sl0msk0va UL5CA 7 ProjaVtuJe, dobavi, ocenijo In prelzkuSa vsahe w »a»wwa»jmie Stroge naprave, orodje, žel. konstrukcije, transportne in industrijske naprave. Nudi tudi ugodno PRODAJO zli NAKUP ter aprejema prijava 12 tu- in !nC2smstva za vsake vrete r,a prodai atojoolh, dobro ohranjenih Ugod.cena za nakup sledečih parnih strojev in kotlov: DVA PARNA STROJA po 100 konjskih moči znamke »Hock«, TRIJE PARNI KOTLI znamke «Hock« in »Tischbein«, dva po 45 m2 in eden po 90 ma kurilne ploskve (Heizflache). Vsi stroji in kotli so v obratu in v najboljšem stanju in se prodajo le radi vpeljave celokupnega obrala na električni pogon. Gornji predmeti se lahko ogledajo do dne 15. decembra 1922 v TOVARNI CEMENTA, Zidanj most Cene po sporazumu I 7301 Cene po sporazumu! KiiSi, BJoiSgane, sžesslse, Ščurku n v»a golazen mora poginiti, »ko purabl|at« moia naiboije preinkašenn in splošno hvaJiena jroditva, kot proti noli.knu m hišnim mišim Din 7-50 '.t! pod ianf Din7-»0, zadčnrke Din 10. »n »tenloe Din 7-30 uničevalec moljev Din8'— i.ioti mr6»Bom Din 7-50, mazilo proti u&eu uri ljufteli Din 4 — 111 41 vini Din 4- —; ua uši v ob.ekl in norita Dm 7-00; proti /urcaan n« uadjnln zeleui&i.i pruti mravljam Din 7-50. 1'nsiija pr povotm Zavou ca ekspori „ ARTES" kem laboratorij M. Jttn er, Pelrlujs>;a ul. 3. Zigreb 39. Trgovcem pri večjem odjemu popust. premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora tcrpŠ°r00ča Ia čehoslovaški in angleški koks za iiv&rne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brokete. Naslov: Prometni zaveti za premog, i i centrala v Liubliani, Miklošičeva c. 15/11, Zadružna Gospodarska Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis h vis hotela „Unlon«). Telelon št. 67 in 470 Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev 39 080 Podružnica: DJAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED Interesna skupnost s: Gospodarsko banko d. d v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno nad Din 15,00G.000--. d. d. Daje trgovske kredite, esbomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani,